Leto 1893. 27 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos VIII. — Izdan in razposlan dné 21. februvarja 1893. (Obsega štev. 22.-24:.) 2S. Zakon z dné 11. februvarja 1893.1. zastran razlastitve v namen, da se vred! asana cijski okoliš kraljevega glavnega mesta Prage. S pritrdltvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö: L Pripustnost razlastitve in oznanienilo »sanacijskega okoliša. §• 1. Da se vredi v §. 2. tega zakona oznamenjeni »sanacijski okoliš kraljevega glavnega mesta Prage Po odobrenem lčžnem črtežu, dodeljuje se mestni občini praški gledé nepremičnosti, ki se nahajajo v »sanacijskem okolišu, pravica razlastitve v polnem obsegu, pripuščcnem po §. 365. občega državljan-skega zakonika, na dobo desetih let, počenši s ča-So,n, ko zadobi ta zakon veljavo. Mestna občina praška smč pravico, zahtevati '»zlastitev, s pritrditvo c. k. namestništva prenesti z» vse podjetje vredbe ali za posamezne njegove de,° na druge osebe. Kjer ta zakon rabi izraz .podjetnik“, razu-tueviiti je ž njim mestno občino praško, ako je pak *» pravico razlastitve prenesla na kako drugo osebo, to osebo. §• 2. Praški asanacijski okoliš obsega: 1. Okoliš Josefova (V. mestni del) z bližnjimi, J spodaj podrobneje oznamenjeniini deli Starega mesta, potèm 2. del Novega mesta pri Sv. Vojtehu. Meje j obéli teh med seboj ločenih asanacijskih okolišev j so določene takč-le : Ad 1. Mejna črta prvega okoliša teče po Sta-{rem mestu poleg nastopnih parcel (ne vštetih): ! stavbne parcele 203, zemljiške parcele 177; st. p. 202/2, 202/1, z. p. 175; st. p. 167, z. p. 200, 14; st. p. 166, 143 do 146, 150, z. p. 154; st. p. 8, 1, z. p. 153 (poleg vštete sl. p. 1165 do 1160, 1159/1, 1157/1); st. p. 755, 756, z. p. 237; st. p. 757 do 764, z. p. 240: st. p. 910, 911, 912/1, 913, 914 preko z. p. 238, poleg 1st. p. 945, 946, 943, 958 do 962, z. p. 245; sl. p. 939 do 936 prt ko z. p. 243, poleg st. p. 973, z. p. 787 do zapadnega stebra mostü Franca Jožefa na desnem bregu Voltave ; od tukaj na ! desnem bregu Voltave do z. p. 163, 8, poleg st. p. 1103/1, z. p. 141; st. p. 81, z. p. 8/1; st. p. 80/1, 79, 78, z. p. 8/5; st. p. 84, z. p. 163/2; st. p. 75, z. p. 163/7, 163/5, 163/2, 166 do ! podaljšane južne sprednje strani st. p. 98/2, preko z. p. 166, poleg st. p. 98/2, potem preko z. p. 165/1 k sevcrnovzhodnemu oglu st. p. 95/2, potèm poleg (vštete) st. p. 95/2, (vštete) st. p. 95/1, : (vštete) st. p. 97/1, (vštete) z p. 171 k st. p.. 203. (»■ovenlseh.) 8 Ad 2. Mejna črta drugega okoliša teče po Novem Mestu poleg nastopnih (nevštetih) parcel od z. p. 832/2 poleg z. p. 944 do st. p. 360 (vštete), st. p. 335 poleg st. p. 360, 359, z. p. 863, st. p. 297, 295, 300, 301, 306, z. p. 64; st. p. 303, 304, z. p. 65; st. p. 309, 285, 31 1, (vštete) z. p. 870; potèm st. p. 312, nadalje z. p. 67/2, 67/1, potèm st. p. 331, 328, z. p. 832/2 vštevši z. p. 832/3. §. 3. Ako bi se pri izvrševanju vredbenega podjetja pokazala potreba, na posameznih mestih odstopiti od njegovega načrta v ležnem črtežu ali od mejnih črt asanacijskega okoliša, oznamenjenih v §. 2., opravi se ta izprememba po načelih, ustanovljenih za iz-premembo ležnega črteža v stavbnem redu za kraljevo glavno mesto praško in njegova predmestja z dné 10. aprila 1886. 1. (Drž. zak. št. 40.), in potèm naj določila pričujočega zakona veljajo tudi glede na tako izpremenjeno vredbeno podjetje in tako izpremenjeni asanacijski okoliš. IJ. Predmet in obseg razlastitve. §• 4. Pravica razlastitve se sme izvrševati samo v lo-liko, kolikor je to potrebno za izvršitev podjetja. Pravica razlastitve obsega zlasti pravico : 1. do odstopa zemljišč in poslopij ; 2. do prepustitve studencev in drugih zasebnih voda; 3. do dovolitve služnosti in drugih stvarnih (realnih) pravic na nepremičninah, in pa do odstopa, omejitve ali odprave v to vrsto idočih in takšnih pravic, katerih izvrševanje je navezano na določen kraj; 4. do tega, da lastnik mora trpeti take naredbe, ! katere mu omejujejo izvrševanje lastninske pravice j ali kake druge pravice na zemljišču ali poslopju. Pravica razlastitve se sme izvrševati tudi gledč na pritiklino razlastitvi pripadajočega predmeta. Na zgodovinske spomenike, ki se nahajajo v asanacijskem okolišu, se je treba pri izvršitvi vrcdbenih staveb ozirati kolikor moči. Lastnike takih nepremičnosti, ki ne ustrezajo namenu, kakeri naj se doseže z vredbo, bode na zahtevanje mestnega zbora v Pragi praški magistrat opomnil, da to nepremičnost v roku, kakor ga določi magistrat, spravijo v sklad z načrtom vredbe, oziroma da tam sezidajo poslopje, ki ustreza načrtu vredbe, ker bi se sicer po preteku tega roku pričela izvrševati pravica razlastitve. Ta rok se ne smč postavljati pod dvé leti, in v opominu je treba povedati dan, katerega rok neha. Ta opomin, proti kateremu se ni moči pritožiti, velja pri izpremembah posesti tudi nasproti naslednikom v posesti, in v zemljiški knjigi je treba zabeležiti zaveznost, ki lastniku zemljišča nastane iz tega poziva. Za to zabeležbo naj praški magistrat zaprosi ob enem, ko poziv izdaje. §• 6- Ako lastnik ne sluša došlega mumagistratovega poziva v določenem roku, smč sc pričeti izvrševanje razlastitvene pravice. III. Predmet in obseg odškodbe. §■ i. Podjetnik je dolžan razlaščencu za vso imo-vinsko-pravno škodo, ki mu jo naredi razlastitev, dati odmeno tako, da ga po §. 365. občega državljanskega zakonika primerno odškoduje. Za razlaščenca naj se šteje tisti, ki je gospodar razlaščenega predmeta, ali kateremu na razlaščenem predmetu pristoji stvarna, z lastjo drugega predmeta zvezana pravica. Določujoč odškodbo, ozirati se je tudi na tisto škodo, ki jo po razlastitvi trpe uživalci, rabniki, rabokupniki in katerim je razlaščenec dolžan povračilo, v kolikor vsota, ki se dâ kot povračilo za razlaščeni predmet, ni namenjena v izplačilo odškodbe, ki komu pristoji od razlaščenca. Ako se samo nekaj zemljiškega posestva razlasti, treba je, določujoč odškodovanje, ozirati se ne sam<> na vrednost zemljišča, kar se ga odstopi, am-Pak tudi na to, za koliko bo ostanek zemljiškega Posestva manj vreden. Ako bi se ostanek zemljiškega posestva po svoji dosedanji določbi ne dal več namenu ustrezno uporabljati, dolžan je podjetnik, da na zahtevanje lastnika odkupi vse zemljiško posestvo. Pri poslopjih, ki se deloma rabijo, velja la dolžnost vselej o vsem poslopju. do odškodbe. Od praške občine se ne more zahtevati zagotovilo. Na zahtevo ene stranke določi za ustanavljanje odškodeb pristojno sodišče, dovprašavši obé stranki, š čim je dati zagotovilo in koliko. Preden stvar reši, smé sodišče povprašati veščakov. Je-li zagotovilo dovoljno ali ne, to sodi sodišče po svojem preudarku. IV. Razlastitveno postopanje. A. Ustanovitev predmeta in obsega raz- lastitve. § 10. §• 14. Določujoč odškodbo, ni se ozirali na tiste razbere, gledé katerih je razvidno, da jih je kedö napravil s to namero, da bi, na-nje se opiraje, mogel videvati veče odškodbe. Na vrednost posebne priljubljenosti in na to, koliko v vrednosti poskoči razlaščeni predmet po Izvršitvi namerjanega podjetja in sosebno tudi vsled Posebne oprostitve od davkov in priklad, dodeljene za stavbe v asanacijskem okolišu, ne gleda se pri raeunu odškodbe. §• H. Odškodbo je opravljali v gotovem denarju, ako Se ni kaj drugega dogovorilo. Prošnjo za pričetek razlastitvenega postopanja je zadati pri c. k. namestništvu. Priložiti ji je v dveh izvodih načrt namerjanega podjetja, nadalje spisek nepremičnosti in pravic, ki se zahtevajo za izvršitev podjetja, in pa načrt položaja njegovega, napravljen po odobrenem ležnem črtežu. Omenjeni spisek mora obsegati katastralne in hišne številke, številke zemljiškoknjižnih vlog, potèm površno mero parcel in parcelnih delov, gledé katerih naj se opravi razlastitev, in pa ime in bivališče razlaščencev (§. 7., odstavek 2.), in ako so poslednji v varstvu, tudi imé in bivališče njih zakonitih zastopnikov, naposled imé razlaščencev, o katerih se ne vé, kje bivajo in za katere je postaviti skrbnika. Poleg tega je donesti dokazilo o opominu, razlaščencem doposlanem v zmislu §. 5., in o uspehu tega opomina. §. 12. Kadar se vsota glavnice, ki jo je dati, ne dâ [spolnem ovédeti, ker ni moči naprej določiti škode, alero bi bilo preceniti, tedaj ima vsaka stranka Pavico, v primernih razdobjih najmanj enega leta htevati ustanovitev odškodbe, pristoječe ji za 0c>o, kakor se je pokazala v vmes preteklem času. ^ Kadar izteče doba treh let, računjena od časa, , Je bila izvršena razlastitev, smé se zahtevati do-'•čim ustanovitev glavnice, kar je bo plačati. G. k. namestništvo naj o prošnji za razlastitev pri uradu deželnih desk in zemljiških knjig pri c. k. deželnem sodišču v Pragi na kratko zaprosi potrebnih pojasnil o dotičnih lastninskih in pravnih razmerah in naj natö zaukaže razpravo. Isti podjetnik smé z eno prošnjo prositi za razlastitev več predmetov, ako se zastran kopičenja ni bati, da se postopanje preveč zamota ali znatno zakesnf. §- Ih- 8- 13. 'bora Podjetnik je dolžan za vse odškodbe, ki jih opraviti po izvršeni razlastitvi (§. 12.), dati Kotovilo, ge tako zahteva tisti, kateri ima pravico Za razpravo določena komisija sestoji iz enega zastopnika c. k. namestništva kot voditelja komisije, enega zastopnika tehničnega numestništvenega oddelka, potèm enega zastopnika in enega tehničnega uradnika praškega magistrata. K razpravi je povabiti tudi zastopnike mestne občine praške, potèm podjetnike in razlaščenca, poslednjega s priloženim izdatkom razglasa, omenjenega v §. 17. §• 16. Pred pričetkom razprave je treba v §. 14. navedene črteže in spiske vsaj 14 dni razgrniti pri praškem magistratu, da lahko vsakdo pogleda vanje. Vsak vdeleženec smé v tem roku ustno ali pismeno pri praškem magistratu ali komisijski razpravi ugovarjati proti namerjani razlastitvi. Na ugovore, kateri se opravijo po dokončani komisijski razpravi, ni se ozirati. §■ 17. Da so se črteži in spiski razgrnili, to je javno razglasiti takö, da se razglas trikrat natisne v uradnem listu časopisa „Prager Zeitung“, potèm v enem češkem in enem nemškem v Pragi izhajajočem dnevniku, in pa da se razglas nabije na uradni tabli magistratovi. Ta razglas obsegaj kraj, kje je moči pogledati v črteže in spiske, rôk, do kedaj se to more zgodili in do kedaj morejo vdeleženci opraviti ustno ali pismeno svoje ugovore proti zahtevani razlastitvi, potèm poved o kraju, kje, in dnevu, kedaj se bo pričela komisijska razprava, ter kje in kedaj se bo nadaljevala, naposled opomin, da naj vsi vdeleženci, tudi tisti, ki so ustno ali pismeno zadali svoje ugovore, dojdejo k razpravi, ker se na izrecila, podana po dokončani razpravi, ne bo oziralo več. §. 18. Komisije voditelj naj si kolikor moči, prizadeva, da se med strankami doseže porazum. Ako se zahtevek razlastitve vzame nazaj ali če tisti, proti kateremu je naperjen zahtevek razlastitve izreče, da je voljàn, zahtevano razlastitev dopustili, naj se to poistini v zapisniku, pisanem o razpravi. Razmere, merodajne za razsodbo o zahtevani razlastitvi, treba je vsakakor ovedeti, ter v zapisnik zapisati posledek ovedeb s pristavkom, katere podstave so se pri tem rabile. V pretres odškodbe, ki jo bo vsled razlastitve opraviti, nt se spuščati pri tem ovedovanju. Po dokončani razpravi, katero je izvršiti kolikor moči naglo, predložiti je treba spise c. k. namestništvu. §. 19. G. k. namestništvo naj pretehtâ predložene mu spise in naj ustanov! predmet in obseg razlastitve s tem, da napravi eno ali več razlastitvenih razsodil. §■ 20. Razlastitvena razsodila je vročati podjetniku in razlaščencem, oziroma tistim osebam, za katere je uradoma znano, da je pravica, ki se ima razlastiti, prešla nanje. ’■ Ako se je pri razlastitveni razpravi dosegel porazum, izdati je o tem na zahtevo dotičnih vdele-žencev intimât, kateri je v vsakem oziru enak pravno-veljavnemu razlastitvenemu razsodtlu. Razlastitveno lazsodtlo sméjo podjetnik in pa tisti razlaščenci, ki so o pravem času podali ugovore proti razlastitvi, z rekurzom pobijati v toliko, kolikor razsodilo nt ugodtlo temu, kar je zahtevala stranka, ki se je poprijela rekurza. Rekurz, ki naj se podaje pri c. k. namestništvu v osmih dneh, ima odloživo moč. O rekurzu odločuje ministerstvo za notranje stvari. N( dopuščeno nastopati poti civilne pravde o vprašanju, kateri predmet in v katerem obsegu naj se razlasitl. 8. 21. Ko razsodilo o razlastitvi postane pravnove* Ijavno, imajo tiste osebe, proti katerim razlastite' veljd, dolžnost, zdrževati se vsaktere premembe ran-laščenega predmeta, ki bi presegala nadaljno red»0 gospodarstvo, ako nt dogovorjeno drugači ali v kolik01 ne gre za take naredbe, ki so za ohrambo razlašče* noga predmeta neogibno potrebne ter se ne da°° odlašati. §. 22. Ako je predmet razlastitve vpisan v zemljiško knjigo, naj c. k. namestništvo potem, ko je razlastitveno razsodilo postalo pravnomočno, zaprosi zemljiško-knjižno sodišče za zabeležbo razlastitve, priobčivši mu za identifikacijo zemljišča potrebna pomagala, katera mora, če je treba, zahtevali od podjetnika. Zemljiško-knjižno sodišče naj zabeležbo opravi v dotični vlogi zemljiške knjige. Na podstavi intimata o dogovoru, sklenjenem pri razlastitveni razpravi, treba je na zahtevo podjetnika dovoliti dotično zabeležbo v zemljiški knjigi. Moč take zabeležbe je ta, da se nihče tistih, ki pozneje kak vpis izprosijo, ne more izgovarjati, da mu razlastitev nf bila znana. It. O ved o van j e od škod be. §■ 23. Vsled razlastitve dolžna odškodba naj se sodno Ustanovi, ako se ne določi po dopuščenem dogovoru med podjetnikom in razlaščencem. Da je dopuščen, šteje naj se takšen dogovor samb tedaj, kadar ni tretjih oseb, ki smejo na podstavi svojih stvarnih pravic zahtevati iz odškodbe kako plačilo, ali če so te tretje osebe svojo privolitev v dogovor izrekle v javni ali legalizirani listini. Izrecila o ti privolitvi nf potreba tedaj, kadar gre za delovit odstop zemljiško-knjižnega telesa in če hipoteka tudi po odstopu ohrani zakonito, §. 1 374. občega državljanskega zakonika primerno varnost, a druge stvarne pravice očitno ne morejo priti v nikako nevarnost. Zemljiško-knjižnega sodišča delo je, da na zahtevo ene stranke, prepričavši se o tem s preisko-Vanjem, potrdi obstoj potrebne varnosti. §. 24. Odškodba se sodno ustanavlja na prošnjo podjetnika; vendar ima tudi razlaščenec pravico, to prosti, ako podjetnik take prošnje ne poda v treh mescih potem, ko je razlastitveno razsodilo zadobilo Pravno moč. Ustanoviti odškodbo, pristojno je c. k. deželno sodišče v Pragi. Prošnji za ustanovitev odškodbe je priložiti razlastitveno razsodilo in pa za identifikacijo razlaščenega predmeta potrebna pomagala. Prošnja istega podjetnika se smé zastran vseh predmetov razlastitve, kateri leže v okolišu ene kata-stralne občine, podati v eni sami vlogi. §• 25. Sodišče mora vse za ustanovitev odškodbe merodajne okolnosti na samem mestu s pripomočjo treh veščakov ovedeti po načelih nespornega postopanja. Veščake naj sodišče izvoli iz imenika za razlastitve v praškem asanacijskem okolišu namenjenih veščakov, ki ga c. k. više deželno sodišče, dovpra-šavši c. k. namestništvo, ustanovi in za vsaka tri leta in razglasi, ter naj enega izmed njih postavi za predsednika. Stranke smejo do časa, ko se začne ovedo-vanje, ugovarjati zoper sposobnost veščakov. Na te ugovore je treba uradoma gledati, ako se sodišču zdi, da so verojetni. §• 26. Sodnik naj veščake opomni, da ogledavši predmet razlastitve, povedö svoje mnenje o odškodbi, katero bi bilo dati. Vsak veščak ima dolžnost, povedati dejan-stvene okolnosti, na katere se opira njegovo mnenje, in pa druge podstave njegovega računa vrednosti. Sosebno morajo veščaki tedaj, kadar se raz-laščuje samo neki del zemljiškega posestva, posebe povedati, kako so izračunih tisto vsoto, katero bo plačati kot povračilo za to, kar je ostalo posestvo na svoji vrednosti izgubilo. Kadar razlaščencem določena odškodba sega tudi na povračilo take škode, ki jo bodo trpele tretje osebe, katerih tirjatve se ne izplačajo iz povračila, dolžnega za razlaščeno zemljišče (§. 8.), treba je posebe naznaniti vsoto, ki pride na povračilo té škode. Kadar nastane prepir zarad dejanstvenih okol-nosti, katere eden ali drugi veščak vzame v podstavo, treba je, ako katera stranka tako zahteva, na podstavi vsake izmed teh prepirnih podlog oddati posebno mnenje o dolžni odškodbi. §. 27. Ako stranki takö hočeta, smé se ustanovitev odškodbe raztegniti na take stvari, ki niso predmet razlastitvenega razsodila, kadar sta obé stranki privolili, te stvari podvreči razlaščevanju. §. 28. Voditelj ovedeb mora v vsakem slučaju, kjer razlaščenec kaj zahteva ali podjetnik kaj ponuja, to dejati v zapisnik; dalje mora dati zapisati va-nj mnenje veščakov, dejanstvene okolnosti, katere je kedo vzel, da so, in podstave, na katere se mu mnenje opira, kakor tudi kake opomnje in ugovore vdeležencev. §• 29. Ako se podjetnik in razlaščenec zedinita o odškodbi, katero bo plačali, naj se ta domemba postavi v zapisnik, če so izpolnjeni uveti dopuščenega dogovora, omenjeni v §. 23. Ako se v §. 23. omenjeni uveti ne izpolnijo, smé se dogovor samö tedaj postaviti v zapisnik, kadar dogovorjena vsota ni manjša od liste, katero veščaki trdijo, ali katera je v slučajih različnih mnenj srednja izmed povedanih vsot. Dogovor, postavljen v zapisnik po izpolnitvi zgorenjih določil, ima moč sodne poravnave. §■ 30. Ako se stranki ne poravnata, naj sodišče, ne zavezano na kaka dokazna pravila, razsodi, koliko bo dati odškodbe, ter naj tedaj, kadar se prigodi, kar je v §. 26., odstavku 4. rečeno, posebe določi vsoto, ki prihaja na povračilo škode tretjim osebam. Ta razsodba se ne more izpodbijati z drugim, kakor z rekurzom. Rok rekumi je postavljen na 14 dni. Rekurz je podati v dvojnem izdatku. En izdatek naj se vroči pritožnikovemu nasprotniku, kateremu je dopuščeno, svoje izustilo podati v štirinajstih dnevih. Ko to izustilo pride, oziroma ko določeni mu štirinajstdnevni rok preteče ter se izustilo ne poda, treba je spise uradoma predložiti višemu deželnemu sodišču. Zgorenja določila veljajo tudi za izpodbijanje razsodila višega deželnega sodišča. Ni dopuščeno, poprijemali se redne pravde v obveljavo tirjatev, o katerih se je v postopanju, s tem zakonom vravnanem, razsödilo v določilo odškodbe. §■ 31. Sodno ustanovljena odškodba se mora plačati preden se razlastitev izvrši, kolikor ne nastopi po znejša oprava po določilu §. 12. §• 32. Odškodnina se tudi zunaj slučajev, omenjenih v §. 1425. občega državljanskega zakonika, opravlja s tem, da se dd v sodno shrambo, kadar in kolikor je odškodnina namenjena v izplačilo pravic, katere prislojé tretjim osebam na podstavi njih stvarnih pravic. Toda ni treba ničesar dajati v sodno shrambo, kadar se predpisom §. 23. primerno dokaže, da stvarne pravice, pristoječe tem tretjim osebam, z razlastitvo nikakor ne prihajajo v nevarnost. Pravicam teh tretjih oseb se zadovoljuje po določilih o razdelitvi kupščine, pri posilni prodaji na dražbi dosežene. V shrambo dana odškodnina se mora uradoma knjižno zabeležiti, če gre za predmet javne knjige. Ti zabeležbi prislojé moči, ki so zvezane z za-beležbo izvršene posilne prodaje na dražbi. Odškodba se mora praviloma opraviti v gotovih novcih, more pa se opraviti, ako razlaščenec v to privoli, tudi v vložnih knjižicah praške mestne ali češke hranilnice ali v vložnih knjižicah in obrestnih nakaznicah deželne banke kraljevine češke. Y. Izvrševanje razlastitve. §• 33. Razlastitveno razsodilo je izvršljivo: zemljiške parcele 65; stavbnih parcel 309, ' ’ 311 (vštete) zemljiške parcele 870; potèm g~ J,ne parcele 312, nadalje zemljiške parcele i .. potèm stavbnih parcel 331, 328, ^ke parcele 832/2 vštevši zemljiško parcelo §• 3. H. . ^ §• 1. ustanovljena oprostitev od najemne do-kat sam6 takim novim in prezidanim stavbam, tatič * Pros*or> ki g» je v stavbnem dovolili! na-ok oznameniti, leži popolnoma v asanacijskem sefi U’ P°P'sanem v §• 2., katere se nadalje v de-■ 1 letih, računeč od pričetka veljavnosti tega za- jn Popolnoma dokončajo in za poabo pripravijo Jerini gré naposled na podstavi deželnega za- kona tudi pravica do enako dolgo trajajoče oprostitve od deželnih, občinskih in šolskih doklad. §• 4. Ako bi se v §. 2.-oznamenjeni asanacijski okoliš v zmislu §. 3. v zakonu zastran razlastitve v namen, da se vredi asanacijski okoliš kraljevega glavnega mesta Prage, kesneje kako izpremenil, ima finančni minister oblast, določila pričujočega zakona uporabljati za izpremenjeni asanacijski okoliš. §• 5. V ostalem se uporabljajo določila zakona z dné 25. marca 1880. 1. (Drž. zak. št. 39.) tudi o stavbah, oznamenjenih v pričujočem zakonu. §• 6. Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, dné 11. februvarja 1893. 1 Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Steinbacli s. r. 24. Ukaz finančnega ministerstva z dné 14. februvarja 1893.1. o uradnem natiskovanju kolkovnega znamenja po 5 kr. ih po 1 kr. na železničnih voznih listih. Oziraje se na ukaz z dné 11. decembra 1892 1. (Drž. zak. št. 213.) o rabi železničnih voznih listov z natisnjenim kolkovnim znamenjem, daje se na znanje, da se bo v §. 5. b) tega ukaza omenjeno na-tiskovanje kolkovnega znamenja po 5 kr. in po 1 kr. na voznih listih, narejenih v zasebnih tiskarnicah, uvelo z 20. dném februvarja 1893. 1. pri c. k. osrednjem kolkovnem uradu na Dunaju in pri c. k. tobačnem in kolkovnem prodajnem hranišču v Trstu. V §. 15. zgoraj oznamenjenega ukaza z dné 11. decembra 1892. 1. (Drž. zak. št. 213.) in v ukazu z dné 26. novembra 1891.1. (Drž. zak. št. 148.) podani popis kolkovnih znamenj se izpre-minja takö, da je pri kolkovnem znamenju po 5 kr. notranje kolesce narediti v rudeči, ostali naris pa v modri barvi, pri kolkovnem znamenju po 1 kr. pak notranje kolo v rjavi in ostali naris v zeleni barvi. Steinbacli s. r. ‘J Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane izhaja v zalogi c. k. dvome in državne tiskamice na Dunaji, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1893. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku. Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1893. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se pošilja poštnine prosto — 3 gl. Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: Desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. . . 16 gl „ . , 1859. . , , 1868. . . 12 „ | . , , 1879. . , , 1888. . . 20 . Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl. V izdajah drugih jezikov stane: Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1.1879. . . . 16 gl. | Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. . . 20 gl. Desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1893. po teh-le cénah: Letnik 1849. za . • 2 gl. 10 kr. Letnik 1864. za . 1 gl. 40 kr. Letnik 1879. za . . 2 gl. 30 kr. 1850. , . . 5 25 1865. . 2 » 1880. » . . 2 v 20 , 1851. , . . 1 30 1866. . 2 , 20 1881. . . 2 Ji 20 » 1852. , . •2 60 n 1867. . 2 J» * 1882. JI . . 3 V — n 1853. . . . 3 15 1868. . 2 JI 1883. JI . . 2 * 50 , 1854. „ . . 4 20 1869. n . 3 1884 JI . . 2 n 50 , 1855. . . . 2 35 Ji 1870. » . 1 » 40 1885. . . 1 v 80 , 1856. „ . . 2 45 n 1871. . 2 JI JI 1886. Ji . . 2 ji 30 , 1857. , . . 2 85 1872. . 3 . 20 1887. . . 2 50 „ 1858. , . . 2 40 » 1873. . 3 „ 30 1888. . . 4 ji 20 , 1859. , . . 2 — r. » 1874. . 2 , 30 JI 1889. JI . . 3 a „ 1860. , . . 1 70 1875. . 2 JI 1890. . . 2 ji 70 , 1861. , . . 1 » 50 * 1876. j* . 1 , 50 » 1891. JI . . 3 ji , 1862. „ . . 1 40 JI 1877. n . 1 JI 1892. . .5 ji « JI 1863. „ . 1 n 40 , » 1878. n . 2 , 30 JI Letnik 1892. se bo dobival še le potém, ko se izdasta tudi kazali k ti jezikovni izdaji. Letniki 1870. vštevši do 1892. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo po tisti cčni, kakor dotični letniki v nemški izdaji. NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedostatno, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v štirih tednih. Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V* pole, t0 je 2 Strani, stane 1 kr.). Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 18t9. do 1892., v ostalih sedmih jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1892. popolnoma dopolnjeni, more se ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) dobivati počenši z letom 1893. iz zaloge c. k. dvorne in državne tiskamice, ter je potemtakem vsakemu moči dopolniti nedostatno (pomanjkljive) Državne zakonike, in vsak si more sestaviti iz vseh letnikov tisto gradivo, katero ga sosebno zanima.