Štev. 287 V Ljubljani, v sredo, 16. decembra 1942-XX1 I,«*to VII Izključila poohlaščenka ea oglaSevanJe Italijanskega lo tujega 1 OredolSt?« la apniti Kopitarjeve ft, Ljubljana 1 Joneessfonaria esclusiva pel la pubbticiti d) provtnienza Itaiiana izvora- Onione PubbUeitž Itaiiana & A. Milana = Bedazione. Amminlstrazionei Kopitarjeva (L Lnbi&na. | ed esterai Unione Pubbiicita Itaiiana 3. 4- Milana Prezzo - Cena Ur O.Ci Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbonamenio poslale Bollettino n. 934 Duri combattimenii in Cirenaica 22 carri armati britannici distrutti II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica in data di 15 dicembre 1942-XX1 il se-guente bollettino di guerra n. 934: Duri conibattimenti si sono ieri svolti nella Cirenaica occidentale. Nonostante la superiorita in uomini e mezzi il nemieo veniva arrestato dalla valorosa resistenza di reparti moto-coraz-zati italiani e perdeva nei suoi ripetuti attacchi 22 carri armati. Sulle coste libiche nostri cacciatori intercet-tavano un ricognitore britannico che, colpito, precipitava in mare, altri nove apparecchi erano abbatttuti dalla caccia gerinanica. Nessun avvenimento di rilievo sul fronte tu-nisino ove 1’aviazione tedesca distruggeva tre aeroplani. A seguito di una violenta incursione aerea sono segnalate tra la popolazione di Tunisi e Snsa oltre duecento morti e qualche centinaio di feriti. Nella scorsa notte velivoli avversari lianno attaccato _ Napoli sganciando alcune diecine di bombe. Finora non e stata accertata alcuna vit-tima Ira la popolazione. Vojno poročilo št. 934 Trdi boji v Cirenajki 22 angleških oklepnikov uničenih Italijansko uradno vojno poročilo št. 934 pravi: Včeraj so potekali v zahodni Cirenajki hudi boji. Kljub premoči v sredstvih je bil nasprotnik zaustavljen z junaškim odporom italijanskih motornih oklepnih oddelkov in je v svojih ponovnih napadih izgubil 22 oklepnikov. Na libijskih obalah so naši lovci prestregli angleško ogledniško letalo, ki je zadeto treščilo v morje. Devet drugih letal so sestrelili nemški lovci. Nobenega pomembnega dogodka ni bilo na tuniškem bojišču, kjer je nemško letalstvo uničilo tri stroje. Pri hudem letalskem napadu je bilo med civilnim prebivalstvom v Tunisu in Susi naštetih nad 200 mrtvih in nekaj sto ranjenih. Preteklo noč so angleška letala napadla N a-p o 1 i, kamor so spustila nekaj desetin bomb. Doslej ni bila med civilnim prebivalstvom ugotovljena nobena žrtev. Napad nemškega letalstva na Hartlepool Berlin, 16. decembra, s. O uspelem napadu nemških bojnih letal na pristaniške naprave v Hartlepoolu je nemško vojno poveljstvo objavilo: 14. decembra je bil ob 20 storjen prvi napad. Letala so najprej vrgla veliko število raket, nato pa bombe velikih mer in zažigalne bombe, ki so zanetile obsežne požare, ki so potem služili kot kažipot za zaporedne nočne napade. Tudi industrijska središča, ki so le malo oddaljena od mesta, so bila predmet ponovnih napadov. Navzlic hudemu odporu angleškega protiletalskega topništva so se vsa nemška letala vrnila domov. Harlepool leži na vzhodni obali srednje Anglije in je pomembno središče za izdelavo ladij. Ameriške izgube pri Novi Gvineji Tokio, 16. decembra, s. Japonski cesarski glavni slan ie ravno objavil, da so japonski letalski oddelki od 24. novembra pa do 8. decembra nad Novo Gvinejo sestrelili ali na tleh uničili 44 nasprotnih letal. Polec teca so potopili dve ogledni ladjici in dve prevozni ladji pri Buni. V tem času ie šlo v izeubo 8 japonskih letal. čangkajškovi vladi se pokrajinske oblasti upirajo Tokio, 16. decembra, s. »Yomiuri Hoči« poroča iz Hongkonga, da je čtingkinška vlada sklenila zgraditi nekaj letališč blizu Fukienleja, ki jo oddaljen od Formoze 2000 lun, obenem pa je sklenila ojačiti obrambna dela v Jengpingu in •Jenarju. Ti ukrepi so zelo vznemirili pokrajinske oblasti v Fukienu, ki se boje, da bi te nove na-l>rave povzročile letalske napade s strani Japon-cev, Ker se pa čungkinška vlada ni ozirala na njihove proteste, je pokrajinska oblast izdala na vse prebivalstvo pokrajine Fukien, ki ga je okrog 10 milijonov, razglas, naj odkloni sodelovanje pri teh delih in sleherni opravek pri delih vojaškega značaja. Čungkinška vlada je bila zaradi tega silno ogorčena in se ji zdi, da zaradi odpora svojega načrta ne bo mogla izpeljati. 29. seznam potopljenih angleških trgovskih ladij Berlin, 16. dec. 6. Vrhovno poveljstvo nemške vojske objavlja 29. seznam angleških trgovskih ladij, ki eo jili nemške podmornice potopile od 1. junija dalje. Imena potopljenih ladij 60 naslednja: »British Diligense« (8808 t), »Quebeck Citty« (4745 ton), »Pacific« (1806 ton), >Orosav« (1043 ton), j Alabama* (1352 ton), »Penrose« (4393 ton), »The-riault* (326 ton), »Deucalion« (7516 ton), »Beech-wood« (4896 ton), »Treverbyn« (5280 ton), »Svl-via« (5218 ton) »Rosenborg« (bivša finska 1512 tonska ladja), »Alfwood« (7357 ton), >Empire Jaguar« (5057 ton), »Dinsdale« (8000 ton), »Stornest« (4265 ton), »Atva« (1594 ton), »Clan Moss« (5897 ton), »Pegasus« (3597 ton) in »Soudan« (6587 ton). Seja medministrskega odbora pod Ducejevim predsedstvom Sklepi se nanašajo na stanje prehrane, okrepitev kmetijske pridelave, na razdeljevanje kuriva in razvoj tipizacije oblačilnih izdelkov Rim, 16. dec. s. Medministrski odbor za vzpo- j reditev in preskrbo, za razdeljevanje in cene je zasedal v Beneški palači 12. t. pi. od 17. do 19.50 ure in v ponedeljek od 17. do' 21. ure pod Ducejevim predsedstvom. Navzočni so bili tajnik stranke, finančni minister, kmetijski, prometni, korporacijski minister, minister za valute in izmenjavo, podtajnik za notranje zadeve, podtajnika Pascolato in Amicucci, načelnik nadzorstvenega urada za obrambo hranilnih vlog in kreditov, glavni komisar za ribolov, glavni poveljnik narodne gozdarske milice, nadzornik stranke Fabrizi, predsednika zveze delodajalcev in poljedelskih delavcev, predsednik zveze zavarovalniških zavodov, ravnatelj industrijske zveze in predsednik zveze korporacij. Tajniške posle je opravljal Venturi. Stanje prehrane. Kmetijski minister je obširno poročal o stanju prehrane, ki je v glavnem na vseh področjih ostalo normalno. Odbor je odobril sklepe, ki stremijo za novim povečanjem števila podjetniških obednic v korist delavcev, ki so zaposleni v vojni industriji. Te obednice naj bi dajale dnevno jedila za milijon in pol delavstva. Preskrbovanje teh obednic je v skladu z enotnimi določili neposredno poskrbelo kmetijsko ministrstvo. Posebno ugodno so se razvijale podjetniške obednice za rudarje. Dalje je bilo vse poskrbljeno za redne dobave šolskim okrepčevalnicam GIL-a, ki je lahko postregel z jedjo dvema milijonoma učencev, kakor je to določil Duce. Okrepitev poljske pridelave. Odbor je razpravljal o načrtu kmetijskega ministra, po katerem naj bi se načrtno povečali posevki in obdelane ploskve v vseh pogledih, in sicer v sle- herni občini Kraljevine. Ministrstvo za gozdove in kmetijstvo je spričo nujnosti, da ima v rokah takšne podatke, ki so popolnoma trdni in točni, da bi lahko oskrbelo preskrbo države brez zakasnitev in nepotrebnega trošenja sil s tem, da izvede načrte za kmetijsko pridelavo in da uredi kopičenja in zbiranje različnih pridelkov, predlagalo, da je treba v dosego tega cilja ugotoviti neposredno vse potrebne podatke. Predlagani načrt bo, ko bo v celoti izpeljan, omogoči) kmetovalcu lažje delo, obenem pa poenostavil številne predpise za prijavljanje, ki danes veljajo, in jih nadomestil z uradom, ki bo strogo nepristranski in enoten in kateri bo vzdrževal stalne stike s kmetijstvom, kakor tudi s sindikalnimi organi podporne akcije. Odbor je odobril v celoti ta načrt in naročil kmetijskemu ministru, naj poskrbi za izvedbo načrta v smislu zakona od 18. maja 1942, ki se nanaša na gospodarske ustanove v kmetijstvu. Vprašanje kuriva in premoga. Poveljnik narodne gozdarske milice je odboru poročal o izvajanju uredbe, ki se tiče pridelave in razdeljevanja drv in rastlinskega premoga. Odbor je ugotovil, da je bilo vse poskrbljeno, da se določijo na enoten način cene produkcije, cene za veliko prodajo in za konzum pri lesu in premogu za vse pokrajine Italije. Ugotavlja, da se proizvajanje razvija v skladu s pričakovanji, razdeljevanje pa se stalno izboljšuje in se pač ravna po razpoložljivih količinah in po potrebah konzumentov, med katerimi pa se v prvi vrsti upoštevajo potrebe ljudstva za družinske namene. Odbor je pohvalil gozdarsko milico za njeno vztrajno in temeljito delo, s katerim so poveljniki oddelkov izvršili nalogo, ki jim je bila poverjena. Hude sovjetske izgube na raznih odsekih vzhodnega bojišča Mod Volgo in Donom so biH Sovjeti zavrnjeni ter so izgubili 67, na srednjem odseku pa 48 oklepnikov Hitlerjev glavni stan, 16. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Čete neke nemške lovske divizije so vrgle napadajočega nasprotnika severno od Tuapse-j a v protinapadu na izhodiščne postojanke in mu prizadejale hude izgube. Severno od T e r e k a so se ob žilavi obrambi nemških čet ponesrečili napadi sovjetskih pehotnih in konjeniških oddelkov, ki so bili podprti po oklepnih silah. Na ozemlju Volge in Dona so pehotni in oklepni oddelki v trdovratnih bojih odbili sovjetske oklepne napade. Nasprotnik je utrpel velike izgube, uničenih je bilo 67 oklepnih vozil. Ob Donu so italijanske čete krvavo odbile močan sovražni napad. V srednjem odseku so se kakor doslej ponesrečili vsi sovjetski poskusi prodorov. Sovjetski napadi so spodleteli v koncentričnem ognju pred postojankami nemških čet, v kolikor ne že v pripravljenih postojankah. Jugovzhodno od Toropca so obkoljene sovjetske sile včeraj s protinapadi zaman poskušale prodreti iz obroča, ki je bil nadalje močen. Lastni napadi zahodno od Toropca so privedli do prodora skozi mogočno zavarovane sovjetske postojanke. Skupno je bilo na srednjem odseku vzhodnega bojišča uničenih 48 sovjetskih oklepnikov in sovjetskih prevoznih vlakov z letalskimi napadi. Kandalakša in drugi kraji ob m n r -manski železnici so bili podnevi in ponoči po bojnih letalih uspešno napadeni. V zahodni Cirenajki so se razvijali v teku včerajšnjega dne močni boji s številčno močnejšimi britanskimi silami. Pri uspešni obrambi je bilo uničenih 22 angleških oklepnikov in sestreljenih 10 letal. Nemška bojna letala so dosegla bombne zadetke na razpostavljenih letalih na več letališčih v Cirenajki. Nemška letala so obstreljevala angleške stroje nad Rokromesom v puščavi. Nemška lovska letala so včeraj v Tunisu brez lastne izgube sestrelila tri angleška letala. V več valovih izvedeni ponočni napadi proti Boni so povzročili v pristanišča znatno škodo. V vzhodnem Sredozemlju je bila z bombami napadena angleška podmornica in močno poškodovana. Nemške podmornice so pri Oranu potopile 6000 tonsko angleško prevozno ladjo in poškodovale s torpedi ameriški rušilec. V borbi proti Veliki Britaniji so bojna letala preteklo noč napadla pristanišče Hartlepool in neko industrijsko napravo v vzhodni Angliji z rušilnimi in zažigalnimi bombami, kjer je bila zlasti ▼ ladjedelnici povzročena velika škoda. Nemiri v sestradani Indiji in Perziji Na mnogih krajih je prišlo do novih krvavih spopadov in je ljudstvo naskočilo in izropalo trgovine z živili in skladišča Bangkok, 16. decembra, s. Poročila, ki še vedno prihajajo iz Indije, pravijo, da se je tam položaj prehrane, posebno še v |M»krajini Bombay, še bolj poslabšal. Številne zaplembe živil za prehranjevanje vedno številnejšega angleškega vojaštva in severno ameriških oddelkov, ki že gospodujejo taim, kakor tudi pošiljke živiil za čete v Perziji in na Srednjem vzhodu. — vse to je povzročilo občutno poslabšanje prehranjevalnega položaja v Indiji. Takšno stanje je v izmozganem indijskem prebivalstvu vzbudilo še večje nerazpoloženje do Angležev. Manifestacije in spopadi, ki so jih izzvali indijski rodoljubi, so zdaj zavzeli takšno stopnjo, da je že preseglo vse meje podtalne politike. Pošast lakote je nov močan razlog sovraštva do Angležev. ' in zaradi taikšne lakote prihaja stalno do nemirov v severnih srednjih indijskih pokrajinah, pa čeprav jih angleška propaganda skuša prikazati kot čisto navadne spoire med pristaši kongresne stranke. To dokazujejo zadnje velike demonstracije, ki so jih vprizorili včeraj v Bombayu, ko je množica prestradanih Indijcev napadla in izropala skladišča žita kljub varnostnim ukrepom, ki so jih bile izdale oblasti. Poročajo, da policija ni mogla storiti drugega, kakor da je prijela in zaprla kakšnih osemdeset ljudi. Ankara, 16. decembra, s. Nemiri se nadaljujejo tudi v Perziji, kjer postaja prehranjevalni položaj vedno slabši. Žito, ki so ga Angleži razdelili, je prebivalstvo samo še bolj razjezilo. Obljubili so jim že večkrat, da bodo popravili ta položaj z ukrepi, ki bodo odpra- vili splošno pomanjkanje živil v deželi. Omejili pa so se le na uvoz majhnih količin pšenice ter jih razdelili med prestradane AniDce, ki so jim angleške in sovjetske čete pobrale zaloge živil. Dajali pa so jim to žito kot nekako miloščino, ne pa kot nekaj, kair bi jim bili dolžni dati. Povsod vlada veliko nezadovoljstvo. Ne samo v Teheranu, temveč tudi povsod drugod v Perziji je prišlo do številnih novih manifestacij, pri katerih je prebivalstvo naskočilo in izropailo trgovine z živili in skladišča. Policija je mnogo ljudi zaprla. Na področju samega Teherana je zaprla nad 200 oseb pod obtožbo, da so sodelovale pri nemirih in da so hujskale ljudstvo, naj nastopi proti zasedbi Perzije po tujcih. Po mestu hodijo močne angleške patrole, ki razganjajo ljudi, če se zbirajo v večjih skupinah. Ker se je zadnjih demonstracij udeleževalo tudi mnogo profesorjev in študentov, ie prosvetni minister Ranien izdal progla, v katerem jim hudo grozi. Iz poročil, ki prihajajo iz Teherana, sledi, da 6e nemiri prestradanih Perzija nov vedno bolj širijo in da je na mnogih krajih prišlo do spopadov med angleškim vojaštvom in domačim prebivalstvom. Za prvo obletnico vstopa Japonske v vojno je ja- ponsko-italijansko-nemŠko združenje v Tokiu priredilo sprejem, h kateremu so prišli veleposlaniki Italije, Nemčije in Kitajske in diplomatski predstavniki drugih zavezniških držav. Predsednik združenja je imel ognjevit govor, ki je dal povod za vroče manifestacije solidarnosti med državami trojnega pakta. Razvoj tipizacije. Podtajnik Amicucci je podal jioročilo o razvoju akcij, ki jih je v zadnjem času sprožilo korporacijsko ministrstvo v cilju, da bi pospešilo tipizacijo izdelkov oblačilne stroke. Ta tipizacija se v industriji najlepše razvija in tudi odjemalci si nabavljajo v veliki večini tipizirane izdelke, ki jim ne odgovarjajo le po cenah, temveč tudi po kakovosti. Odbor je z zadovoljstvom odobril doslej storjeno delo in dal navodila za bodoče s tem, da je odredil neizpre-menjene cene in omejitev izdelave tistih vrst izdelkov, ki so najkoristnejši in jih prebivalstvo največ zahteva in kateri v skladu z razpoložljivimi surovinami najbolje izpolnjujejo pogoje zu trajnost, odpornost in primerne cene. Za sleherno vrsto teh izdelkov je treba zagotoviti izdelavo v skladu z zalogami surovin in v skladu s povpraševanjem konzumentov. Odbor je sodil, da je potrebno določiti enotno merilo za določitev cen žitaricam, ki naj bi veljalo pri najemniških dajatvah v naravi ali kadar se plačuje namesto njih ustrezajoča davščina v denarju. Določil je, naj najemniki od prihodnje žetve dalje pri dajatvah lastnikom najetih zemljišč vzamejo za osnovo cene žit. a pri tem naj izključujejo državne nagrade za večjo pridelavo. Odbor je namreč razsodil, da morajo te nagrade biti v prid najemnikom, ker hoče država s tem priskočiti na pomoč tistim, ki so imeli večje 6troške s pridelovanjem in so z delom nejsosredno prizadeti. O raznih vprašanjih so potem še govorili tajnik stranke, ministri Thaon de Revel, Pareschi, Ric-ci, Riccardi podtajnik Pascolato ed Amicucci, nadzornik 6tranke Fabrizzi, narodni svetniki Fratfari, Rignardi, DalPorto, Paladino, profesor Balella, tajnik odbora Ventairi in poveljnik narodne gozdne milice. Prihodnja seja bo 28. decembra ob 17 Horthyjev sin postane senator Budimpešta, 16. decembra, s. Nikolaj Horthy mlajši, ki je bil v Szlonoku izbran za senatorskega kandidata, se je s posebnim govorom zahvalil in reket med rugim: s Danes, ko srno v vojni, mora bili sleherni Madžar utrdba zase v obrambnem sistemu domovine, pa naj gre za notranjo ali zunanjo fronto. Vse koristi se morajo podrediti koristim domovine in slehernik mora z zavestjo časti storiti svojo dolžnost, da bo država močnejša in da bo prebredla vse tažave.« Govornik je nazadnje povedal, da 6e bo posvetil službi svoje domovine tako, kakor se je njegov brat. ki je junaško padel za domovino. Podaljšanje izjemnega stanja v Argentini Buenos Aires, 16. decembra, s. Vlada je pod predsedstvom predsednika države Caslilla sklenila za nedoločen čas podaljšati izjemno stanje, ker se ji zdi neizogibno potrebno ojačiti moralno enotnost in utrditi z učinkovitimi sredstvi stališče, ki ga je Argentina zavzela do sedanje vojne. Ministri so govorili tudi o [»manjkanju kuriva in goriva in sklenili, da bodo začeli črpali zaloge semenskega in lanenega olja. ki pa imajo v domačih skladiščih. * Vesti 16. decembra Hud potres so čutili v pokrajini Anatoliji blizu kraja Horuna. 600 hiš se je porušilo. Računajo, da je število ranjencev in mrtvih precej veliko. Japonska zbornica bo v kratkem razpravljala o načrtu za uvedbo državnega monopola nad petrolejem, oljem in postranskih izdelkov iz obeh tvarin. Nemško železniško omrežje je leta 1937 znašalo 54.500 km, danes pa je pod železniško omrežje, ki je posredno ali neposredno pod upravo Nemčije, (upoštevajoč železnice v Protektoratu, na Holandskem in v zasedeni Evropi) trikrat večje in obsega 161.000 kilometrov. Madžarski industrijski proračun za leto 1943 je povišan za 40%, kar je v zvezi z obsežnim načrtom za izgraditev madžarske industrije. V tem načrtu je predvideno tudi pridobivanje nafte, ki se bo v kratkem povečalo za 70%. ššvicarski čezmorski promet, ki se je zaradi vdora anglo-ameriških čet v Afriko ustavil, je sedaj zopet deloma vzpostavljen med Lizbono in Genovo. Tovore prevažajo zaenkrat samo portugalske ladje. Tudi promet preko južne Francije je od začetka decembra zopet obnovljen. Iz Carigrada je v Budimpešto odpotovalo turško odposlanstvo na pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Istočasno pa v Ankari ugodno potekajo trgovinska pogajanja z romunskim trgovinskim odposlanstvom. V Madrid je prispel nov iinski vojaški pribočnik, stotnik von Hardtman, ki je bil v španski državljanski vojni na Francovi strani sedemkrat ranjen. Newyorški listi poročajo, da bo mornariški minister Združenih držav Knox odstopil v mesecu' januarju. Med Belgradom in Šabcem je obnovljen redni ladijski promet in sicer trikrat tedensko. Hrastov list k viteškemu križu železnega križa je Hitler podelil generalnemu polkovniku Almcn-dingerju. Odlikovanec je 153 nemški vojak, ki je prejel tako visoko odlikovanje. Tokijsko prebivalstvo je darovalo za obrambo mesta 3 milijone jenov, iz česar bodo kupili 37 letal in J2 zapornih balonov. Okrog 200 ladij za 800.000 ton je izgubila Švedska med sedanjo vojno, švedska je imela poprej eno največjih trgovskih brodovij v Evropi, sedaj pa se mora boriti z velikimi težavami, kajti 60 odstotkov preostalih ladij je večinoma 6tarih po 20 do 50 let. Pubblica : Tro anni di guern, riepilogo stretegico deli attivita bellica deli Asse^ con numerose cartine e grafici. SttfHa delta Fanteria, iilustrata con d segni. Vision! di battaglia a Stalingrado. — II Fronte Europeo: volontari in lotta ccntro il bolsce vismo. E il pubblico beve grosso la propaganda inglese esaminata al microscopio, Notizie dali’ Irak. prinaša: Tri leta VOjne, strateški pregled vojaške delavnosti Osnih sil opremljen z mnogirnt zemljevidi in skicami. Zgodovina pešadlie, zmncgmi slikami. Slike iz bitke za Stalingrad. — Evropska fronta: dobrovoljci v borbi proti boljševizmu. Vse to pogoltne javnost: angleška propaganda pod drobnogledom. Poroiiia iz Iraka. Numero doppio 72 pagine. di cui 8 a colori, con 140 illustrazioni Dvojna številka obsegajoča 72 strani, 8 celostranskih barvnih posnetkov in 140 fotografij stane Il 1® numero di Gennaio (40 pagine) sara messo in vendita al prezzo normale di Lire 3'— Prihodnja, januarska številka (40 strani) bo stala L. 3 — Kaj pove zemljiška knjiga za november Dunajski amaterski boksarji 6e bodo 14. februarja pomerili z mestnim predstavništvom Budimpešte. Tudi za revanžno srečanje 60 se že dogovorili. To bo v maju na Dunaju. Slovaško hokejsko predstavništvo je zdaj že fi6to pripravljeno za mednarodno srečanje z Nemci. Tekma bo 19. dec. v Bratislavi. Za srečanje vlada veliko zanimanje. Švicarji so tudi v drugi hokejski tekmi na Švedskem premagali zastopstvo Hammarja s 4:0 (0:0, 1:0, 3 : 0). Pristojno bolgarsko ministrstvo je odobrilo lepo vsoto 2 in pol milijona levov za ureditev in modernizacijo skopljanskega reprezentativnega igrišča. Z novim igriščem 6e bo Skoplje lahko postavilo. Preteklo nedeljo so hokejisti iz Davosa igrali v Stockholmu kjer 60 domače predstavništvo porazili z rezultatom 5 :2. Švicarji bodo odigrali na Švedskem še nekaj tekem. Finsko smučarsko predstavništvo trenira znani Veli Sarinen. Finci bodo tudi letošnjo zimo priredili več velikih smučarskih tekem. Graški Železničar je igral preteklo nedeljo proti mariborskemu. Po lepi in premočni igri so zmagali Mariborčani z 0: 1. Tekma je bila v Mariboru pred 600 gledalci. Sodil je Nernetz. Nogometno moštvo zagrebških nemških letalcev je gostovalo zadnjo nedeljo v Celju. Za nasprotnika so imeli celjsko moštvo. Zmagali so domačini s 5 :4 (4 : 3). Celjani 60 igrali prav dobro. Mariborski Rapid pa je gostoval preteklo ne-t deljo v Trbovljah proti moštvu Trbovelj. Gostje 60 poslali malo oslabljeno moštvo, ki je moralo pred dobrimi domačini kloniti kar s 6 :3. Igra je bila od časa do časa zelo ostra. Predstavništvo slovaške vojske se je pomerilo v hokeju na ledu z nemškimi tovariši. Tekma je bila na Dunaju in 60 jo Slovaki odločili s 4:1 v svojo korist. Imenovanje občinskega komisarja na Dobrcvi Z naredim Vis komisarja z dne 27. novembra 1942-XXI je bil imenovan za izrednega komisarja občine Dobrova g Alojzij Jamnik. Kdo naj ima prednost na tramvaju? Uprava cestne železnice in oblasti so po večletnih zahtevah vendar napravile red na ljubljanskem tramvaju. Večno nezadovoljno ljubljansko občinstvo počasi spoznava lepe strani novih uredb ter jim daje prav. Občinstvu pa še najbolj ugaja sedanja hitrost voz električne železnice. Ko se namreč voz na kaki postaji ustavi — postoji le za nekaj trenutkov ter takoj odpelje dalje. lo je res v korist hitrosti prometa. Izostale so pritožbe potnikov, češ da vozi tramvaj prepočasi. Toda na postajah se dogajajo še vedno prizori, katerih bi se bilo vredno spomniti in jih skušati odstraniti. Zakaj pri vsej naglici prometa so zelo zapostavljeni stari, onemogli in invalidi. Ko privozi voz cestne železnice, navale nanj najprej mladi in zdravi ljudje, medtem ko morajo stari in betežni potrpežljivo čakati, da pridejo na vrsto. Dostikrat se pripeti seveda, da se »pogumni mladeniči in mladenke« prej prerinejo v voz. za njimi odrasli možje in žene. Tisti, ki bi bili pa vožnje najbolj potrebni, žalostni čakajo na naslednji voz, kjer se ponavlja ista igra... Vzgoje občinstva nam je treba tudi pri tramvaju! Onemogli in stari ljudje morajo imeti prednost pri še tako velikem navalu potnikovi Šele ko vstopi zadnji starček v voz, naj vstopajo mlajši. Prav tako naj pazi sprevodnik, da imajo onemogli prednost na sleherni postaji pri vstopili S štajerskega Najmlajši spodnještajerski vojak je Jožef Černe iz Irbovelj, ki je nedavno pisal z vzhodne fronte-in v svojem pismu pozval k borbi vse sposobne tovariše, naj slede njegovemu vzgledu in naj prej ne odnehajo, dokler ne bo strt zadnji boljševiški odpor. Jožef Černe se je z dovoljenjem svojih staršev prijavil kot prostovoljec SS oddelkov in se kot najmlajši Štajerec bori na' Kavkazu. Mariborski dnevnik pripominja, da je mlademu fantu bil za vzgled že njegov oče, ki se je v prvi svetovni vojni odlikoval s svojo hrabrostjo in potem vršil odgovorno službo pri orožništvu. Električni tok ga je ubil. Iz Velenja poročajo o smrtni nesreči nekega delavca, ki je padel z 28 metrov visokega stolpa visoke napetosti. Bil je na mestu mrtev. Domnevajo, da jc po nesreči prišel v stik z električnim tokom. Poroke. V Št. Jurju sta sklenila zakonsko zvezo Ivan Volušek in Marija Kolarjeva, oba iz Sv. Uršule. V Braslovčah sta se poročila posestnikov sin Friderik Šmigel in posestnikova hči Pavla Fundova, dalje vrtnar Franc Korošec in mizarjeva hčerka Zofija Kolškova iz Letuša ter posestnikov sin Leopold Bok iz Topole in kuharica Marija Plesnikova s Polzele. Novi grobovi. V visoki starosti 87 let je v Mariboru umrl železniški nameščenec Rihard Dominik. Nadalje sta v Mariboru umrli 82 letna hišna posestnica Marija Lorberjeva in 49 letna soproga mizarja Antonija šiškova. — V Jazbinah pri Št. J ti r j u je umrl Ivan Iskrač, v Št. Jurju pa 75 letni Herman Kiinzl in 62 letni Ivan Obrez. — V Braslovčah je umrl v starosti 79 let prevžitkar Jakob Praprotnik. Najlepša knjiga letošnjega leta bo »Slovenčev koledar« Naročniki »Slovenčeve" knjižnice bodo dobili v teh dneh tri zadn e knjige skupaj in sicer: Mnitccnnit siittt etke Jezdecnfrri^nMiadjiije JJn^Butth V bližnji bodočnosti bodo izšle tudi znamenite GOGOLJEVE ukrajinske povesti pod naslovom VI. kralj zemskih Škratov in duhov Naročite »Slovenčevo knjižnico*, dokler je še čas! S. S. VAN DINE: iSkhivnoJtni ■"••IliiililllliStiK. •"iniMilii*. •"'llMililitlln. '"»HHMItli!«. "Ha... . —i"IHii!iiil;|i:,„ . "“HiijijjlHii;:;;: 1!s;!!BiiinHnn. "" ....... 4t »Če sem dobro slišal sta gospodična Dillard in Arnesson odšla skupaj od doma.« »Da, skupaj* Siggurd je ves uor na gledališče in nu glasbo, v prvi vrsti pa še na norveška gledališka delo in glasbo. Najraje ima Ibsena, pa tudi Griega zelo upošteva.« »30 snoči predvajali v gledališču kakšno Ibsenovo delo?« »Da, mislim du »Rosmersliolm*. Ibsen prihaja v Ameriki v modo.« »Res je,« je prikimal Vanče. »1'oda povejte nam, ali ste videli gospodično Bello in gospoda Arncssona, ko sta se vrnila iz gledališča?« »Ne. Mislim, du sta prišla precej pozno. Bella mi je davi povedala, (la jo je Arnesson po končani predstavi peljal na večerjo v hotel »Plaza«. Sicer pa bo on sam vsak čas tu :n vam bo lahko razložil natančneje vse, kar želite.« Profesor je govoril e potrpljenjem, a postajalo je vedno očitneje, do mu je začelo Vancejevo izpraševanje iti počasi na živce. Vanče pa se za to ni prav nič zmenil. »Ali nam lahko jjovesfe, kaj sta gospoda Drueker in Pardee delala tu vse do pol enajstih?« Kriminalni roman | »Na njunem vedenju nisem opazil nič posebnega, nič izrednega. Njuni | obiski pri nas so nekaj običajnega. Res se dostikrat z^odi, da prideta k nam po večerji. Z Druckerjem sva snoči razpravljala o neki teoriji, ko pa je prišel Pa.rdee, sva nehala o tem govoriti. Čeprav je Pardee dober matematik, vendar takšnim znanstvenim razpravam ni kos.« »Ali vam je zna.no, če sta Drueker in Pardee kaj videla gospodično Dil-lardovo, preden je odšla v gledališče?« »Oprostite, če vam povem,« je mirno odgovoril profesor in počasi vzel pipo iz ust, »da ne razumem, zakaj me to sprašujete. A ker bi le radi vedeli, vam rečem, da niti eden niti drugi teh dveh gospodov ni tedaj videl moje nečakinje... Prav tedaj s>tno se nekoliko menili o Ibsenovih svobodnih naziranjih. Ta razgovor je sprožil Drueker. ki je trdil, da je Hauptmann dosti nad omenjenim norveškim dramaturgom. Arnessonu pa je bila ta trditev zelo zoperna.« »Potemtakem sta ob osmih gospodična in gospod Arnesson odšla od doma in vas pustila z dospodoma Druckerjem in Pardeejem samega.« »Da, prav tako je bilo.« | »In ob pol enajstih, pravite, sta tudi Drueker in Pardee skupaj odšla.« »Vsaj po stopnicah sta odšla skupaj,« je odvrnili suhoparno profesor. »Ko sta bila enkrat na cesti, mislim, da je Druckeir odšel domov, Pardee pa da je imel nek domenek v šahovsikem klubu.« »Zdi se mi, da Drueker navadno ne hodi ob tej uri spet,« je pripomnil Vanče. »To bi rekel tem prej, ker ste mi rekli, da je bil prišel semkaj zaradi neke znanstvene razprave z vami...« »Drueker se zadnje čase nič kaj dobro ne počuti,« je odvrnil profesor | nekam premišljeno potrpežljivo. »In snoči je bil nenavadno utrujen, tako da mi je dejal, da gre od tod naravnost domov v postel jo .. .< »To bo odgovarjalo...« je pomr-mrul Vanče. »Malo prej nam je gospod Drueker res povedal, da je vstal okrog šestili zjutraj...< Za hip je umolknil, potem pa nadaljeval: »Prej ste nam omenili, do je imel gospod Pardee snoči nek domenek v šahovskem klubu. Ali vam je morda znano, zakaj je šel tja?« Profesor Dillard se je nekam odpustljivo nasmehnil. »Pardee se je zmenil s šahovskim prvakom Rubinsteinom za partijo šaha. Mislim, da je bila to že tretja, zadnja partija, za kolikor sta se bila domenila, in prav zato je bil Pardee nekoliko nemiren. Partija, ki sta jo začela včeraj popoldne ob dveh, je bila ob šestih prekinjena. 1ardee naj bi jo ! z Rubinsteinom nadaljeval ob osmih, j a kakor se zdi. je bil njegov nasprot-1 nik povabljen k neki družini in višjih 1 družabnih krogov, zaradi česar sta sklenila, da bosta igro nadaljevala v šahovskem klubu okrog enajstih... Čeprav je bil Pardee precej nemiren, je vendar stavil precej upanja v svojo zmago. Drueker p« je nasprotno trdil, da I ardee v tej igri ne stoji preveč dobro. U tem 6ta imela prej živahno razjiravo pr j kateri se je Pardee zelo razgrel, kajti ni mu bilo malo na tem, kako se bo tretja igra z Rubinsteinom končala. Prvo je namreč izgubil, pri drugi sta si nasprotnika točko delila in tretja naj bi bila potemtakem odločilna.« Videti je bilo, da se Vanče zelo zanima za to, kar je profesor Dillard pripovedoval. »Rubinstein je močan igralec.« je pripomnil,, »in Pardee bi bil res lahko ponosen in bi žel upravičeno slavo, če bi. Rubinsteina premagal. Ali vam je znano, kuko se jc igra končala?« N« profesorjevih ustnicah se je spet poigral lahen smehljaj, »Ne, ni mi znano,« je odvrnil. »Če pa bi radi slišali moje mnenje, vam po-vemi da je Perdee igro izgubil. Res ie Drueker, ki mu je bil Pardee razložil položaj na šahovski deski, kakršen je bil v trenutku prekinitve partije, povedal, da Pardee stoji slabše in da ga bo njegov nasprotnik zelo verjetno premagal. Drueker je zelo previden v svojih izjavah in vselej dobro premisli, preden kaj reče.« Vanče je bil očividno osupnjen na.d tem. »Morda hočete reči, da je Pardee pretresal svojo partijo z Druckerjeun in skušal ugotoviti, kakšne možnosti se obema nasprotnikoma odpirajo? To je res posebnost takšne vrste, da bi spričo nje prav gotovo izgubil svoj ugiled in sloves vsak poklicni šahist.« »Ne poznam navad med šahisti,« je pripomnil profesor nekoliko pikro. »Vendar pa vam lahko rečem, da se je Pardee vedel brezhibno. Spominjam se, da se je Drueker v nekem trenutku sklonil nad šahovnico, na kateri so bile figure postavljene tako, kakor ob prekinitvi partije z Rubinsteinom, in da». mu je Pardee dejal, naj vendar drži svoj jezik, naj mu ne vsiljuje svojega mnenja in naj mn nikar ne pomaga, šele potom sta začofa prere-šetavati. kako bi se igra utegnila končati.'« »Rekli sle, da je Pardee obnovil položaj tiste svoje partije na tejle šahovnici in jo potem z Druckerjom proučeval, ne?« »Da, tako sem rekel,« je odgovoril profesor zelo vljudno. »Sedela st« si nasproti in skupaj iskala, katere poteze bi bile najboljše. Drueker, kakor sem vam dejal, je pri neki priliki hotel nekaj pripomniti, Pardee p« ga je nahrulil, naj vendur molči. Približno čez četrt ure to Pardee pospravil figure in prav tedaj mu je Drueker dejal, da. bo igro izgubil, čeprav se ic na splošno zdelo, d« Pardee stoji dobro.« m#?'] t ’ A. TVENNRRT Izlet ic »SLOflNClV KOLEDAR Ljubljančani nai oa dvignejo pri Upravi *Slovenca“ Kopitarjeva 6. Dobite j?a tudi v knjigarnah. Deželani, poverjeniki koledarja; kadar pridete v Ljubljano dvign te ga za Vase farane pri Upravi „S loven ca', Kopitarjeva ulica 6 — v Ljubljani. O S R AM-D ŽARNICO mnogo svetlobe in majhno porabo Tedaj pa Diana spričo junaštva ubogega dekleta, ki je odklanjalo sijajen položaj, ni mogla zakrivati, Kdo da js. »Jaz 6em grofica de Linieres, Roger-ieva teta, to je tistega, ki ga vi ljubite. Vem za vašo ljubezen in hvaležna sem vam za 6klep, ki ste ga storili. Ta ljubezen nasprotuje drugačni oblasti, kakot smo mi, nasprotuje namreč kraljevi volji.« Roger se je boril proti svojcem in proti kralju, ki ga je hotel spraviti v zakon v skladu s 6tanov6kimi običaji. Grofica je nadaljevala: »Henrika, vi 6te plemenitega srca. Toda zagotavljam vam, da se vam bomo že znali oddolžiti.« Toda deklica ni poslušala Dianinih besed. Mislila je na Rogerja, ki ga ne bo več videla. Navzlic temu pa jo je beseda »oddolžitev« 6praviia spet k pazljivosti. Če že ni marala sprejeti nobenega plačila v zameno za svojo izgubljeno ljubezen, pa je šlo tukaj za to, da se najde Luiza. Grofica bi kot vplivna gospa zna-biti utegnila ... »Gospa, rabim vašo pomoč. Imam sestro... ki se je izgubila v Parizu, ker sr je oddaljila od mene...« »Sestro?« Henrika ji je s tresočim glasom povedala vse dogodivščine od prihoda v prestolnico, o 6vojem ugrabljenju kakor tudi o tesnobnih dneh, ko je blodila po pariških cestah. »Oospa, ona je slepa!« »Slepa? In kako ji je ime?« »Luiza.« "...... ........................I Grofica je prebledela. Luiza, to je ime njene hčerke! Val spominov je planil v njene možgane. Bila je že na tem, da bi razkrila svoje srce tej deklici, toda stanovski ponos jo je odvrnil od prevelike zaupljivosti, ki bi utegnila oblatiti ime de Linieresov. Pobožala je dekle po laseh in rekla: »Našli bomo vašo sestro.« »Saj prav za prav ni moja sestra, toda za takšno sem jo zmerom smatrala.« »Kaj ni vaša sestra?« Henrika, ki je postala že zaupljiva do lepe gospe, ji je popisala vse svoje življenje, poleni kako so našli Luizo in kako se je vživela v družino Gerard in kako je v to družino prinesla srečo in blagoslov. Če bi med 6vojim pripovedovanjem pogledala grofici v obraz, bi bila presenečena ob spremembi, ki se je dogajala. Od besede do besede, kakor je deklica pripovedovala, je pred očmi Diane vstajala vedno bolj živa podoba življenja njenega otroka Sleherna beseda je bila kakor meč, ki je zbadal njeno materinsko srce. Videla jo je, kako je ležala tisto noč na cerkvenem stopnišču, videla jo je v duhu, kako jo je Gerard z ljubeznijo pobral, videla pa jo je tudi, kako je v miru živela v Evreuxu. Ko je deklica končala s svojo pripovedjo, io je grofica pritisnila k sebi. ker ni mogla več prenašati bolečine teh murnih spominov. Jokala je v 6rečnem trpanju, da bo kmalu lahko objela svojo dra go Luizo. Toda mala je bila 6lepa! Slepa! zajeta v izvirnost predstavljajoče figure. Majhna plastika iz žgane gline »Rojstvo« bo zdaj za Božič prekrasno darilo, saj je kakor nalašč ustvarjena za vitrine, knjižne omaire in pisalne mize. Tako nudi ta razstava obiskovalcem navzlic svoji skromnosti obilo novega in lepega. Razstava se nahaj v salonu Jake Oraž-ma v fražaikovi ulici ta.koj na vogalu izza Miklošičeve ceste. zjokala pa se je tudi nad svojimi propadlimi snovi. Ko je dokončala svoje pismo, je za slišala dva udarca na vrata. Obrnila 6e je in se znašla pred lepo gosf>o, ki je bila bogato oblečena. »Gospodična Henrika?« »Jaz sem, vstopite, prosim, gospa.« Sladki glas došle gospe je naredil na dekleta takoj globok vtis. Grofica Diana de Linieres, kajti nepričakovana gostja je bila Rogerjeva teta, se je V6edla na stol in 6e ozrla naokrog. »Članica 6em dobrodelne ustanove in... nekdo, ki mi je zelo drag, vas mi je priporočil.. .* Henrika je pogumno dvignila glavo. Mar Je prišla, da ji bo delila miloščino? vseh portugalskih župnijah 60 se vršili od 3. do It. maja ljudski misijoni; nedelja 10. maja se je praznovala kot narodni praznik in so se po yseh cerkvah I ortugalsike opravile zahvalne Službe božje za vse milosti, ki jih je skozi vseh 25 let rosila nad Portugalsko Marija iz Fatime; na večer pred 13. majem so se jx> vseh krajih Portugalske vršile procesije z lučkami, podobne nočnim procesijam, ki jih prirejajo romarji v Fatimi; 13. maja je kardina^ patrijarh ob asistenci vsega portugalskega episkopata na svečan način posvetil ves portugalski narod Marijinemu Srcu; kot trnjni sad jubilejnih svečanosti se je ustanovila »Liga dostojnosti«, v katero naj bi vstopile vse portugalske žene in dekleta ter družinski očetje Portugalske, da bi pomagali odpraviti vso nespodobnost v modi, po kopališčih, v kinu in pri gledaliških predstavah. Narod, ki je sposoben takih dejanj in takih sklejKiv. gotovo ne bo med tistimi, za katere je Morija v Fatimi napovedala, da bodo izkoreninjeni z zemeljskega površja, ako 6e v tej vojni ne spreobrnejo k Bogu in ne priznajo Kristusa za svojega Kralja in Gospoda. Umetnostna razstava Fr. Miheliča in Tineta Kosa odprta V nedeljo do|>oldne je biila odprta v salonu Jake Oražma umetnostna razstava slikarja Franceta Miheliča in kiparja Tineta Kosa. Otvoritvi je prisostvovalo mnogo ljubiteljev likovne umetnosti. Med drugimi predstavniki naiega kulturnega življenja se je udeležil otvoritve tudi predsednik Narodne galerije g. dr. Windi-scher. Razstava, ki je v razmeroma majhnem salonu zelo okusno in spretno urejena, je takoj prvi dan privabila mnogo občinstva. France Mihelič razstavlja to pot nekaj zelo uspelih portretov ter vrsto platen z našimi pokrajinskimi motivi zlasti z Barja ter figuralne kam-jiozicije iz življenja našega ljudstva. Pestrost motivov in živa spojenost z našo zemljo vzbuja med občinstvom mnogo priznanja, zlasti » obe sliki »Božič na Ptujski gori«, naslikani v dveh variantah, saj spominjata s svojimi toplimi, zamolklimi bairvnimi toni na slavne stare mojstre, ki so spretno in globoko znali združiti velike religiozne momente v sklad z notranjimi občutki svojega ljudstva. Kos se je z veliko ljubeznijo poglobil v les. Les zahteva od kiparja največ topline, ki jo je^ to pot mojster v resnici vso vdahnil v človeška telesa. »Spomin« na primer — prelepa bela javorjevina — je kakor liričen prikaz nežne ženske bitnosti, »Pastirček« in »Seja'1 '« iž tisovine pa sta eden kakor drugi mehko Zdelo 6e je, da vitezu gori pod pod- je načelnik rekel: če 6e ne bo pokoril plati, kajti strežaj ga je komaj dohajal, mojim ukazom, potem gorje mu!« Picarda je začela peči vest in 6kušal »Ne bom odjenjal!« je siknil med zobje obvestiti viteza o položaju rekoč, da mi mladenič in 6e vsedel, da bi počakal b| načelnik policije rad izvedel za kraj, 6trica. kjer biva Henrika. | Hip nato je ura odbila dve in Roger »Saj ne bo izvedel, Ce mu ne boš po- 6e je zdrznil, vedal ti.« j »Torej... kar se mene tiče... toda povedali bodo zaupniki gospoda načel-1 Ko je bila 6atna, 6e je Henrika do-nika, kakor na primer Morest in...« -.mislila, da ji poslej preostaja samo eno, »Oh! Zatorej...« |da namreč premenja stanovanje in da se Picard, ki je zaslutil, kaj 6e sedaj do- V6a posveti iskanju 6VOje 6estre. gaja v gospodarjevi duši je s trga po-| Ljubezen do Rogerja je bila zanjo v zval neko kočijo in povedal naslov pa- teh žalostnih dneh kakor hladilo na ra- lače, kjer je bival grof de Linieres. ino, toda obtoževala se je zavoljo tega Ko sta prispela do stričevega 6edeža, sladkega in vabljivega brezdelja, delala je Roger najprej stopil v Dianine odaje.pa si je očitke tudi zaradi tega, ker je toda sobarica mu je povedala, da je go-]čustva, katera je gojila doslej le za svojo spa odšla k 6lovesni sv. maši v cerkev slepo sestro, začela deliti z vitezom. Saint Sulpice. Dekle se je lotilo sedaj pospravljanja Rogerju se je za hip pojavila misel, bornih reči, ki jih je imelo s seboj, in da 6e utegne teta oglasiti pri Henriki. začelo zbirati svoje spominčke. Ko je Obrnil se je proti načelnikovi delovni bilo vse urejeno, se je domislila, da mo-sobi. . , ra narediti še nekaj. Mora reči svoj po- Picard, ki ‘e etal v predsobi, mu je slednji zbogom tistemu, ki jo je bil rešil pritekel nasproti in mu sporočil, da je, iz velike nevarnosti, Rogerju, ki jo je iz razgovora, ki ga je imel nekaj minut ljubil. poprej z Marestom. spoznal, da mu je Ko je metala na papir poslovilne vr-grof naročil, naj stvar uredi kar v hiši.;stke, se je zjokala nad 6vojo strto liu-Picard je razen tega tudi povedal, da i beznijo, ki 6e je podrla že na začetku, Ljubljana Knlednr Sreda, 16. decembra: Kvatre; Evzebij, škof in mučenec; Adelajda, cesarica; Albina, devica in mučenica; Adoia, šk i. Lekarne. Nočno službo imajo lekarno: mr. Levstek, Resljeva 1: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Občni zbor Slomškove družbe bo dne 28. decembra v Akademskem domu v Ljubljani. Spored. ob 8. uri sv. maša pri frančiškanih, ob rl 10. uri občni zbor s poročili funkcionarjev, obilni udeležbi vabi odbor. L.}uhijnnsko fjletiali$če DRAMA: Sreda 16 decembra ob 16.30: »Gradbenik Solnes«. Red A. Četrtek, 17 decembra ob 16.30: »Oče«. Premiera. Red premierski. OPERA: Sreda 16. decembra ob 16: »Thais« Red sreda. Četrtek, 17 decembra ob 16: »Gasparone*. Opereta. Red četrtek. Rokodelski oder Nedelja 20. decembra ob pol 5: »FIRMA«. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10—12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarna, Petrarkova 12. I. nadstr. desno. Druga javna produkcija Glasbene akademije, ki bo danes oh 18. uri v mali filharmonični dvorani ima na sporedu skladbe za violino, bariton klavir, klarinet in sopran. Sporedi se prodajajo v Matični knjigarni in Dri večerni blagajni. Nove prodajne cene kvasa Kakor smo obveščeni, je Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino z odločbo z dne 10. decembra odobrit nove prodajne cene za kvas in sicer 16.50 lir za 1 kg paketiranegn kvasa, postavno tovarna kvasa. — V tej ceni so vključene državna in pokrajinska trošarina ter skupni davek na poslovni promet in embalaža, dočim občinske trošarine niso vključene. Obveščeni smo nadalje, da bodo tovarne kvasa zaračunavale novo ceno začenši s 16. decembrom t I. Zarndi lažjega obračunavanja poštnine oziroma tovornine in ostalih stroškov odpreme, bodo tovarne te stroške pavšalirale v približni višini istih. 45. Naslednje jutro je planinski župnik vstal zarana ter zbudil tudi pastirčka. i-Pojdi z menoj v cerkev, v tvoja nebesa! Zdaj si si že toliko zapomnil, da mi boš lahko pri sveti maši stregel!« mu je dejal. In veselo sla odšla po hribčku navzgor k cerkvici. Župnik je oblekel pastirčku belo srajčko, nato pa še sebi mašno opravo in stopila sta v jutranjo zarjo pred Mater z Detetom v naročju. Del prodigio della Lampada Osram l'tconom»d dl funiionamento dl ona lampada elel-»rice dipenda dal modo con cul assa utilizza la cor-renle che consuma, la lampada OSRAM-D col fllamento a doppla spirafa trasformano nel modo piu aconomico la correnle in luca. Percid si oHieno con le t/fMPADE OSRAM-D molla luca e poco consumo Ekonomičnost žarnice Je odvisna od načina, kako žarnica pretvarja porabljeni tok. Žarnice OSRAM*D z dvojno vijačnico spreminjajo fok v svetlobo na najbolj ekonomičen način. Zalo dosežemo z 46. Pastirček je mislil na svojega prijatelja, a v tišino so zadonele pastirske piščali in ovčji zvončki so zatrjan-čili. Tedaj je videl modro nebo nad zelenimi pohorskimi planinami in to preljubo nebo je poslalo snežno bel oblak, na njem zelen travnik z ovcami in jagnjiči, za njimi pa so cvetele frate in poseke v vijoličasti preprogi listnatega vrbovca — pohorskega cipruša. Med rdečini malinjem in modro ostrogo — robidjem se je razgrnila stara drvarska stezica ... Velike naloge nemške železniške uprave Kljub slabemu stanju, v kakršnem so Nemci našli rusko železniško omrežje, so železniške zveze med Nemčijo in ruskim bojiščem danes že naravnost odlične ^erlin |CL). V Nemčiji so bolje kakor kjer ■o.i na svetu uredili svoje železnice, tako da odgovarjajo V6em potrebam. A sedanja vojna je tudi Nemčijo postavila pred kopico vprašanj in nalog, ki se čedalje bolj množe. Nemčija mora danes skrbeti za upravljanje velike večine evropskih železnic. Potrebe naroda, ki je v vojni, in zlasti potrebe vojske so ogromne in jim ni mogoče nikdar povsem zadostiti. Železniške proge, tudi tiste najoddaljenejše, ki se izgubljajo v ruskih 6tepah, je treba za v6ako ceno spet popraviti in jih vzdrževati tako, da bodo zmogle čim večji promet. Strelivo, življenjske potrebščine, vojno blago, celi vlaki bencina, neskončne vrste tankov in topov, prevozi vojaštva, skratka vse, kar prevažajo iz domovine na bojišče, mora iti brez oddiha svojo pot in se ne sme nikdar ustaviti. Kadar so zreli poljski pridelki, kadar na milijone ton žita, krompirja in drugega čaka, da ga odpeljejo in razdele med razne pokrajine nemškega Reicha, mora nemška železniška uprava, ki je že tako in tako zelo obremenjena z najraz-novrstnejšimi nalogami, dati hitro na razpolago potrebno število železniških vozov. Vprašanje oziroma skupek vprašanj, ki jih je najtežje reševati, je ti6to, ki ga zastavljajo prometne zveze 6 tistim nekdanjim ruskim ozemljem, ki ga je zasedla nemška vojska, pa tudi prometne zveze, ki so še V6e zaraščene z gozdovi in zapuščene in za dostikrat zelo primitivne železniške naprave. Vzhodno področje, ki je danes pod upravo nemških državnih železnic, je dva in polkrat večje kakor pa Nemčija 6ama. Ves promet pa je HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V SLIKAH navezan na železnice, zakaj tu ni nobenih posebnih rečnih poti v smeri od zahoda proti vzhodu. Železnice v Rusiji so v večnem in hudem boju s snegom, ledom in povodnjimi, ki tako pogosto I groze. Poleg tega pa tudi tla niso prav posebno ugodna za železniške proge, ker rada »lezejo« in je zato proge .treba stalno skrbno nadzorovati. Zgodilo 6e je celo, da 60 železniški pragovi spričo premajhne pazljivosti železniškega osebja na nekaterih krajih čisto prepereli. Nujno potrebno je bilo zato, na mnogih krajih nadomestiti stare železniške pragove z novimi. Da 6i ustvarimo pravilen pojem, kako ogromno delo je samo nadomestitev železniških pragov, je treba pomisliti le, da je na vsakem kilometru proge 1400 pragov. Koliko milijonov in milijonov železniških pragov pa je treba za vse železniško omrežje na zasedenem vzhodnem ozemlju! Seveda — pripominja poročilo iz Berlina — vseh teh številnih pragov ne vozijo kje od daleč, pač pa jih narede kar na kraju samem, saj je v Rusiji spričo ogromnih gozdov le6a povsod v izobilju. A težave zato niso do6ti manjše. Treba je les naglo spraviti na žage in ga primerno obdelati, pri sekanju je treba biti vedno pripravljen na stalne napade od strani oboroženih tolp, poskrbeti za prevoz nažaganih pragov, premagovati ozemeljske ovire, kajti tla so ponekod 6ilno peščena, drugod pa spet preveč močvirnata ali pa pokrita z debelim snegom. Kljub vsemu temu pa rusko železniško omrežje, ki je dane6 v nemških rokah, dobro funkcionira in so železniške prometne zveze med Nemčijo in vzhodnimi deželami tja do prvih bojnih črt čedalje boljše in hitrejše. 7,000.090 neporočenih mladih Francozinj »Kolnische Zeitung« razpravlja v eni svojih zadnjih številk o narodopisnem položaju v Franciji in o posledicah, ki jih ima to 6tanje na gospo-darsko življenje. Med drugim piše, da je od 16 milijonov 300.000 mladih Francozinj 6amo 9,000.000 poročenih, dočim je ostalih sedem milijonov Francozinj zaman iskalo može. Nasproti temu, razmeroma ogromnemu številu »večnih nevest«, ki 6e na noben način ne morejo omožiti, pa je 4.500.000 moških, katerih starost je primerna za ženitev, a se oženiti ne morejo ali pa nočejo, ker ne čutijo v s,. iv c- sne in odgovornosti za bodoči razvoj svojega naroda. Dejstv«, da je toliko mladih Francozinj, ki so doslej zaman iskale svoje može, pa na drugi strani močno vpliva tudi na gosjiodarski položaj, čeprav se to na prvi mah komu zdi nekoliko čudno. To ogromno število neporočenih Francozinj, ki niso našle v družini ženskam primernega polja udejstvovanja, je skušalo riskati zajxi6litve kjer koli in jo je tudi našlo, tem pa so v veliki meri izpodrinile iz služb številne moške. Ta konkurenca utegne sčasoma postati nevarna, kajti kaj rado se zgodi, da ženska, ki je dobila dobro službo in se tako nekako osamosvojila in postala neodvisna od moških, nikdar ne "bo niti hotela stopiti v zakon, čeprav bi se ji jjotjudila prilika Zenske na ta način povsem izgubljajo 6misel za tisto, kar je prav za prav njihovo poslanstvo, za materinstvo. Kakšne bodo posledice, če bo šlo v tej smeri naprej, si vsak lahko predstavlja. Ne bodo se poznale posledice tega samo v gospodarskem življenju naroda, pač pa bodo še dosti hujše v tem, ker bo vedno manj družin in zato tudi vedno manj otrok. Začel bo polagoma še bolj usihati tisti vir, ki iz njega vsak narod črpa 6Vojo življenjsko moč in sposobnost, vir, ki daje jamstvo vsakemu narodu, da ne bo umrl, če bo iz tega vira zajemal svojo moč. Nov nemški zavod za raziskavanje umetnih vlaken Miiucheu, 15. dee. s. Na politehniki so odprli nov zavod za raziskavanje umetnih vlaken. Ob tej priliki je generalni ravnatelj nemškega gospodarskega ministra Kehrl govoril o celulozni volni kot evropski surovini. Najprej je poudaril, da sta sili Osi, to je Nemčija in Italija na tem področju že mnogo storili, potem pa je razpravljal o napredku, ki so ga v tem pogledu že dosegle ali pa skušajo doseči Španija, Norveška, Holandija in Fram eija, ki so preobličile svoje tehnično izdelovanje in finančne posle po vzorcih Italije in Nemčije. To so pač prav gotovo tehtni pomisleki, ki bi jih morali upoštevati povsod, ne samo v Franciji, saj 6e tudi drugod dogaja, da ženske izgubljajo veselje do zakona, materinstva in družine, pač pa 6e raje potegujejo za službe po raznih uradih, da lahko bolj samostojno žive, čeprav pri tem pozabljajo, da jemljejo s tem zaslužek in kruh včasih tudi takim moškim, ki so očetje številnih otrok. Novi nemški 88 mm top se je v Tuniziji dobro obnesel Buenos Aires, 5. dec. s. Vojaški sotrudnik lista »Baltimore Sun« v nekem dopisu močno občuduje novi nemški 88 mm protitankovski top, ki so ga imeli Amerikanci priliko spoznati na tuniškem bojišču. Pisec pravi, da so zadnji napadi nemških in italijanskih sil v Tuniziji dokazali, s kako hudimi nalogami bo imela opravka Eisen-howerjeva armada. Nek ameriški častnik, ki so ga na čelu napadalnega oddelka poslali v boj, da bi zavzel važno višinsko postojanko, se je kmalu vrnil s svoje poti ter pripovedoval, kako uspešni so bili nemški 88 mm topovi. Ko so namreč začeli bruhati ogenj na ameriško topništvo, ki naj bi podpiralo zavezniške pehotne sile, so morali ameriški topovi takoj umolkniti. Ameriška in angleška vojska nimata niti približno enakega topa, ki bi se mogel meriti s tem natančnim in uspešnim nemškim orožjem. Lilija, ki šestkrat na dan spremeni barvo Ameriški botaniki zdaj proučujejo neke posebne vrste lilijo, ki so jo našli v mehiških pra-gozdih. Lilija ima to čudovito lastnost, da večkrat na dan menja 6Vojo barvo. Zgodaj zjutraj je bela, dopoldne rdečkasta, opoldne krvavo rdeča, j»pol-dne oranžne barve, ob sončnem zahodu vijoličasta, ponoči pa temno modra. Amerika bo Angliji in Avstraliji posodila srebro za kovanje denarja Buenos Aires. 16. decembra, s. Iz Ne\vyorka javljajo, da je ameriški finančni minister izjavil, da sta Anglija in Avstralija zaprosili Združene države za veliko količino srebra, katerega bi porabili za izdelavo kovancev. Združene države, je 1 H ■ 145. Ko so bile oslice mimo, so pritekli roji dečkov, ki so ce sto skrbno osnažili ter jo po suli s cvetjem in s pinijevimi vejicami. Množica si je zado voljno pripovedovala, da bo vsa cesta do Antlja tako po suta s cvetjem. Ljudstvo se je pogovarjalo o cesarjevem po tovanju ter poslušalo pripove di dosluženih vojakov in mornarjev. ki so pravili čudesa o tistih deželah, o morjih in nji hovih pošastih. n £2 Ko naj bi se bil sprevod začel, so oddelki pretorijancev cesarjeve telesne straže, ob stopili cesto, da ne bi ljudstvo sililo nanjo. Za tem je po cesti prišel najprej oddelek numidij-skih jezdecev v žoltih oklepih in z rdečimi pasovi. Imeli so čelade z velikimi naušnicaml, ki so metale zlate odseve na njihova črna bca W- % pristavil finančni minister, bodo ustregle tej prošnji in dobavile srebro na podlagi zakona o posojanju in dajanju v najem in bodo morali Angleži in Avstralci p9 končani vojni povrniti ta dolg z enako količind srebra. Ameriški pohlepni načrti Mm, 16. decembra, s. Cecil Sprigge ie v londonskih listih objavil članek o svojem razgovoru s poslanikom Williamom Phillipsom. ki ga ie nedavno Roosevelt imenoval za svojega osebnega zastopnika pri indijski vladi. Zanimanje ameriške vlade za Indijo ni londonski vladi nič kaj posebno všeč. Torej tudi ob tej priliki morajo v Londonu mirno gledati, kako ameriška vlada skuša zadati milostni udarec angleškemu slovesu in v svojo korist raztegniti široke mreže svojega imperialnega pohlepa. Za osem dni je ukinil madžarski notranji minister izdajanje lista »Maitraf«, ker se je list pregrešil zoper tiskovni zakon in je objavil nek članek, ki je bil za državne koristi škodljiv. Veliko število pogodb za izdelavo topov in druge gega orožja je razveljavila ameriška vlada da bi 6 tem pospešila izdelovanje trgovskih in vojnih ladij katerih močno primanjkuje. Ameriški tisk napoveduje, da bodo v kratkem izdani ukrepi za ostro omejitev porabe najvažnejših živil in tekstilnega blaga. Te ukrepe napovedujejo že za januar. Istočasno poročajo listi, da je dala ameriška vlada natisniti 162 mili j- živilskih kart za mast, maslo, margarino, slanino, jedilno olje, sadje in ribje konzerve, sir in verjetno tudi mleko. V deželi piramid Belo mesto in črna vas 50 Kbartum (Sudan). Beli ljudje v Khartumu so —• kadar ne bolujejo na mrzlici — spodobni in prijetni ljudje. Drže nekaj na svojo evropejsko vzgojo, čeprav žive že dvajset let v Sudanu. Igrajo nogomet, tenis in golf kakor doma v Evropi (samo s to razliko, da igrajo doma tenis in nogomet brez tropskih čelad) in se čudijo, če se tujec pritožuje nad samoto sudanskega glavnega mesta »Kaj?« vprašajo užaljeno. »Khartum da leži ob strani. Da, morda je daleč Rejaf, čisto spodaj ob Belem Nilu, čeprav pridete od tam v dvajsetih dneh v Mombasso. Toda Khartum? V enem mačjem skoku ste v Kairu! (Vsekakor je to afriški mačji skok, kajti vožnja z železnico in ladjo traja polne štiri dni.) Khartumski meščan se v resnici prav tako hitro lahko odloči ili v Kairo h krojaču ali zobozdravniku kakor Berlinčan iti v Potsdam. Čas tukaj še ni tako dragocen kakor v Evropi in štirideset funtov za povratno karto v Kairo plača sudanski kolonist iz za-padnega žepa. Skoraj vsak, ki v tej cvetoči koloniji trguje, postane v kratkem času imovit. Prav vseeno je ali trguje z bombaževino, slonovo kostjo ali z arabskim gumijem. Najbogatejši pa sta obe bančni podružnici v Khartumu, kajti v kolikor zaupajo črnci svoj denar (na- mesto, da ga po stari navadi zakopljejo) ne zahtevajo nobenih obresti. #V našem mestu je že čisto lepo,« pravi khartumski meščan svojemu trgovskemu prijatelju, ki je prišel iz kakega taborišča ali iz močvirnate pokrajine v južnem Sudanu v »glavno mesto«. Potem ga pelje v enega izmed petih barov na whisky, da mu pokaže velikomestno življenje. Tak bar ima s pločevino obito točilno mizo, nekaj visokih stolov in celo baterijo steklenic z vinom in whisky- jem. Edin okras na belo jx>boljenib stenah so bivolove ali antilo-pine lovske trofeje; v najboljšem primeru dobite še tednik »Sudan Herald« ali najnovejši (tri tedne stari) londonski časopis. Toda, če mesece dolgo niste videli nič drugega kakor obraze svojih črnih nosačev v taborišču, ali majhne, sive pragozdne opice, ki se vam pritelovadijo do taborskega ležišča, tedaj boste znali ceniti tak bar, čeprav nima godbe in ženske (»strežbe Poleg barov je v Khartumu tudi baraka iz valovite pločevine, kjer vrtijo tedensko kak angleški film in — čudite se — operetno skupino, ki igra na prostem pred razprodanimi vrstami stolov »Čar-daško kneginjo« in sireč v grškem prevodu. Gotovo, Khartum je veliko mesto. Poleg vsega ima tudi živalski vrt, kamor včasih priplava iz bližnjega Nila tudi kak krokodil in celo — to sem si prihranil za konec — cestno železnico. Pred njo bo utihnil tudi vsak godrnjač. Vsako ujo vleče majhna sopihajoča lokomotiva šest zelo umazanih odprtih voz za črne potnike in dva — po afriških moj mi h^ manj umazana voza za bele potnike. Ta cestna železnica vozi sest kilometrov daleč iz Khartuma do kraja, kjer se stekata Beli in Modri Nil. Od tega kraja, kjer Modri in Beli Nil še lep del struge tečeta ločeno, drug poleg drugega, vodi brad v Omdurman. Predno ta cestna železnica prispe do svojega cilja, najmanj enkrat ali dvakrat iztiri; proga je namreč brez vsake jmdlage. Brod prevozi tu skoraj dva kilometra široko reko in pristane ob enem najzanimivejših krajev v Afriki, na velikem sejmu »suk« v Omdurmanu. Tu se zbirajo vsa črna in beduinska plemena iz srednje Afrike. Sem prinašajo Beduini gazelino meso, Šiluk-črnci posušene ribe, kačje kože in kože divjih živali iz pokrajin, kjer so jezera, prebivalec iz Kordofana svoj gumi in vsi ostali svoje blago. Tod delajo v svojih glinastih kočah, ki se raztezajo sedem kilometrov daleč ob Nilovi obali, črni rokodelci, mizarji tapetniki in izrezovalci slonove kosti. Tukaj kupujejo odposlanstva črnih rodov, ki se med seboj vojskujejo, konice za strelice, kopja in zelo ostre, široke sudanske nože, ki jih imajo privezane z jermenom okoli zapestja. Tukaj kujejo zlatarji vegaste prstane za poglavarje in gladke prstane, ki jih n06ijo sudanske ženske v nosovih. Tod lahko kupite zapestnice iz slonove kosti, ki so kakor obroči pri jedilnih prtičih, dimasti jantar in toaletno maslo, s katerim si mažejo črnke obraz in lase. Na sejmu lahko kupite kamele in osle prav tako dobro kakor sandale, nojeva peresa, leoj>ardove kože, amulete iz rdečega usnja, mohamedanske rožen vence iz sandalovine jn koptične križe. Vsak moški in vsaka ženska imata vrezano v obraz brazgotino kot vizitko svojega rodu in vsak rod kupuje pri svojih pristaših. Prav tako kakor imajo vsi obrtniki posameznih rodov isti način gradnje koč v Omdurmanu, kakor njihovi rojaki v gošči in gozdu. Tu naletite na glinaste koče, koče iz ločja, hišice iz nežgane opeke in okrogle slamnate koče, ki so kakor uljnaki. Tu stanujejo rodovi, ki so bili pred desetimi leti še sužnji Arabcev, strogo ločeno od »svobodnih« ljudi, tod je ulica, kjer stanujejo pritlikavi črnci in mestna četrt, kjer prebivajo visoki, lepi in mišičasti Šiluki. Nad vsem tem vrvenjem, nad vso to zmedo narečij, kladiv, pil, skobeljnikov, cvilenjem mlinov, v katerih vrte vitel kamele, nad vsem tem zmerjanjem črnih policistov, cvilenjem beračev, krule-njem tovornih kamel in prodornim kričanjem oslov, nad vsem smradom polnagih teles in ostrih začimb, nad vsem tem gori vroč in suh afriški zrak ter neusmiljeno sonce, ki ga mesece dolgo ne zakrije noben oblak. Evropejci iz Khartuma ne gredo radi v Omdurman. Omdurman imenujejo »črno vas«. Prav v tem je videti vso nadutost našega plemena, kajti Omdurman ima dve sto tisoč prebivalcev, medtem ko je v Khartumu samo nekaj sto belih prebivalcev. Toda v Sudanu en bele velja več kakor tisoč črnih. Lahko tudi, da gredo prebivalci Khartuma zato neradi v Omdurman, ker so tam izpostavljeni ostrim in sovražnim pogledom. Mahdijev spomenik je namreč v Omdurmanu in njegov duh še vedno živi, čeprav so Angleži raztresli njegov pepel na vse štiri strani neba... Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani« Jože Kramarič - Izdajatelj« ul Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom. izhaja ob delavnikih ob 12 _ Me-■ečna naročnina 11 Ur, na Inozemstvo 15 Ut - Uredništvo« Kopitarjeva ulica 6/111 - Uprava« Kopitarjeva alica 6, Ljubljana - Telefon štev. It 40-01 do 40-03 - Podružnica: Novo mesto