PbStnina phftwn v |{uCuvIoL
Leto XIX.. št. 108
Ljubljana, sreda U. maja 1938
Cena l Di
UpravniStvo: Ljubljana, tinafljeva 6
—	Telefon št 8122. 8123, 8124, 8125, 8126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 8492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon St 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga Oslo 78 180 Wien §t 105.241
Izhaja nak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 25-—• Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: r Ljubljana. Knafljeva ulica 6, telefon
8122. 8123. 3124 3125. 3126 Maribor. Grajski trg St 7, telefon St 2440, Celje. Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St 65.
Rokopisi w m vračajo.
Turški poset "
Naša prestolnica ima v gostih dva odlična predstavnika turške republike. K nam sta prišla na poset predsednik turške vlade Dželal Bajar ali Jelal Ba-var, da ga zapišemo po turškem črkopisu, ter Ruždi Aras, zunanji minister v ankarski vladi
Poset je v formalnem pogledu vračilo na turški obisk našega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča. Vrh tega ie porabil Dželal Bajar priliko, da se uvede v balkanskih zavezniških državah v svoji novi funkciji, saj je predsednik vlade šele od oktobra lanskega leta, dočim je dotlej opravljal mesto ministra za gospodarstvo. Serijo posetov po balkanskih državah je začel v Grčiji, kjer je bil pred nedavnim ter tamkaj podpisal dodatno pogodbo, ki je še bolj utrdila prij ateljsko in zavezniško vez med obema državama. S posetom Jugoslaviji namerava združiti tudi sestanek z bolgarskimi ministri, a za pozneje je v načrtu še obisk v Bukarešti. Na ta način je smatral novi predsednik turške vlade za primerno, da prav v sedanjem trenutku s posebnimi potovanji utrdi zveze, ki družijo Turčijo z balkanskimi državami.
Po pravici vzbuja politika nove Turčije vsa ta leta veliko pozornost in splošno odobravanje. Svojevrstna je kakor je svojevrstna sploh vsa preobrazba povojne Turčije. Brez pretiravanja se more reči, da je malo preobratov v življenju narodov, malo notranjepolitičnih sprememb, ki bi segale tako globoko in tako do temeljev predrugačile zasebno in javno, kulturno, politično in gospodarsko življenje kakor moremo in moramo to reči o ke-malistični revoluciji in regeneraciji v Turčiji Turčija današnjega časa je pač nekaj povsem drugega, nego je bila še Turčija za časa svetovne vojne, kaj šele v prejšnjih časih. Povsem v skladu s to prenovitvijo države na znotraj je spremenjena tudi njena zunanja politika. Nemara še m bilo prilike, ko bi se ta temeljna sprememba kazala bolj očitno kakor prav ta čas. ko bi prihajal tako močno do veljave novi značaj, novi pravec odnošajev turške republike do narodov v sosedstvu do držav blizu in daleč. Turčija se je iskreno odrekla deželam, ki niso spadale k njej po jeziku in narodnosti prebivalstva se je zadovoljila s tem. kar je bilo in je zares turškega, tako da je postala narodna država v modernem pomenu besede. Arabske dežele so danes aLi že povsem samostojne države ali pa se osamosvajajo v obliki domini-onov. Z Irakom je sklenila Turčija skupaj s Perzijo in Afganistanom tesnejšo zvezo. Kar je imela nova Turčija na arabsko stran trenj v novi dobi, so izvirala iz njenega prizadevanja, da nove politične meje spravi v sklad z narodnimi, to se pravi, da priključi svoji državni celoti teritorije, naseljene s turškim prebivalstvom, ali pa jim vsaj pripomore do široke avtonomije. Toda ta prizadevanja je mogla po svoji modri in zmerni politiki realizirati t mirnimi sredstvi, a zato nič manj uspešno. Kakih nagnenj, da bi si hotela znova prisvojiti one dežele, ki so za časa sultanov v arabskem področju pripadale turški oblasti, ni Kemalova Turčija kazala nikdar.
Podobno je usmerjena nova turška politika na evropsko stran. Z Grčijo, s katero je imela še po zaključku svetovne vojne krvave borbe, jo veže ne le prijateljstvo, marveč tudi zavezništvo že vrsto let, pač najbolj zgovorno znamenje, da je preteklost pač preteklost, sedanjost in bodočnost pa zahtevata povsem novo prilagoditev. Prijateljstvo in zavezništvo je nudilo osnovo za razširjenje dobrih odnošajev še dalje na balkansko stran. Tako je nastala Balkanska zveza, ki jo nameravajo poseti Dželal Bajarja še bolj utrditi Tudi tu je nova politika Turčijo uvrstila v mednarodne odnošaje povsem nezavisno od razmerij, ki so bila obstajala med svetovno vojno. Te stare orientacije kakor da ne eksisti-rajo za Ankaro in tudi v tem pogledu pomeni zadržanje nove Turčije radikalno spremembo napram nekdanjemu.
Ves čas, kar so nove sile na delu, da preuredijo državo temeljito in brez zadržkov, predstavlja Turčija tudi izredno odločnega zastopnika mirovne politike. Kemal se s svojimi sodelavci zaveda, da so za uvel javi j en je in izvedbo reformnih načrtov potrebne mirne razmere. Zato je njegova zunanja politika dosledno pospeševala vse, kar naj bi ta mir še utrdilo in ga zavarovalo. Zato je ostala Ankara zagovornica Društva narodov, povsem tako, kakor ostale balkanske države.
S takimi osnovnimi težnjami se more tudi sodelovanje med balkanskimi državami in narodi samo pospeševati Spričo tega ne more nikogar presenetiti, da je Balkanska zveza čvrsta in trdiia ter da je vznemirjenost sodob-
HALIFAXOVE IZJAVE V SVETU DN O SPORAZUMU Z ITALIJO
Angleško-italijanski sporazum predstavlja važen doprinos k pomir-jenju v Evropi — Kitajska zahteva energične ukrepe proti Japonski
Ženeva, 10. maja. AA. Prva javna seja 101. zasedanja sveta Društva narodov je bila davi pod predsedstvom letonskega zunanjega ministra Muntersa.
Prvi je govoril angleški zunanji minister lord Halifax, ki je izrazil svoje zadovoljstvo ker je z angleško-italijanskim sporazumom odnehala napetost v Sredozemlju. Dejal je dobesedno: Čeprav moram reči, da ureja sporazum samo angle-ško-italijanske odnošaje, sem vendar prepričan, da je pomembno tudi to, ker je bilo s tem zadoščeno medsebojnim interesom dveh velesil. To dejstvo bo imelo na vsak način zadovoljive posledice za splošno varnost ne samo v Evropi, temveč po vsem svetu. Sporazum je zamislila angleška vlada kot doprinos k splošnemu miru. Posebno smo upoštevali dejstvo, da je francoska vlada sprejela ta sporazum kot doprinos k evropskemu miru in da je naletel na odobravanje tudi pri vseh članicah Balkanske zveze. Predsednik Zedi-njenih držav je ob tej priliki dal listom izjavo ki jo je tudi Anglija z zadovoljstvom sprejela Angleška vlada je v intimnih odnošajih z več drugimi vladami, posebno z evropskimi Ne smatramo, da
so bili ti odnošaji v kakem pogledu eks-kluzivni Čim smo okrepili obstoječe prijateljstvo, se tudi trudimo, da bi v ta krog pritegnili še druge države, med katerimi bi vladali medsebojni dobri odnošaji. Sporazum z Italijo predstavlja nov korak v tej smeri, poleg tega pa je mnogo doprinesel k dosegi ciljev, ki jih ima bru-štvo narodov. Iz istih razlogov z velikim interesom in z dobro voljo spremlja angleška vlada tudi napredek, ki je bil v tem pogledu dosežen med francosko in italijansko vlado. Če se je angleški in italijanski vladi posrečilo odstraniti medsebojna nesoglasja in skleniti sporazum, sta lahko ponosni, ker sta pripomogli k mednarodnemu pomirjenju.
Francoski zunanji minister Bonnet je izjavil, da je francoska vlada zadovoljna s srečno zaključitvijo angleško-italijan-skega sporazuma Tudi francoska vlada je začela pogajanja z italijansko vlado Če bodo dovedla do zadovoljivega uspeha, bo mir v kratkem zagotovljen
Za njim so govorili: v imenu Male antante rumunski zunanji minister Petrescu Comnen, za Belgijo Langehove za Poljsko Komarnicki ter za Rusijo Litvinov ki so
Blmskf zaključki
v angleški luči
Veliko zanimanje za nadaljnji razvoj odnošajev med
velesilami
London, 10 maja b Po informacijah iz Rima navaja diplomatski urednik »Evening Standarda« naslednjo bilanco r talij ansko-nemških političnih razgovorov ob priliki Hitlerjevega obiska v Rimu:
1.	Značaj stalnosti osi Riim-Berlin je znova poudarjen Os Run-Beri ki se smatra za posledico podobnosti teženj in nacionalnih interesov obeh držav.
2.	Izražena je obenem skupna želja po vzporeditvi in prilagoditvi angleško-fran-cosiki zvezi, ta sicer v tem smislu, dia Italija in Nemčija v svoji zvezi ne gresta dalje od Anglije iin Francije v njuni medsebojni povezanosti Os Rim-Berlin je v svojem bistvu defenzivnega značaja in zasleduje solidarno reševanje vseh onih problemov, glede katerih so interesi obeh držav isti. kar konkretno ne izključuje medsebojne pomoči v vprašanju kolonialne ekspanzije.
3.	Vojaške zveze med obema državama nd Vsaka izmed njiju ostane svobodna v pogledu presoje oportunosti vmešavanja v spore, kadai se ti pojavijo. Italija ne prevzame nobenih obveznosti, ki bi jo avtomatično potegmile v spor z Anglijo
4.	Sodelovanje italijanskih in nemških oboroženih sili je v glavnem omejeno samo na posvetovalne stike, ki v nobenem primeru ne morejo bito globlji od stikov med angleškim ki francoskim generalnim štabom ta ki v nobenem primeru ne morejo avtomatično vezati italijanske in nemške vlade.
5.	Poudarjena je želja po tesnem sodelovanju nemškega gospodarstva z italijanskimi jadranskimi luikatmi, zlasti s Trstom in Reko.
6.	Sklenjeno ni billo niič takega, kar bi v bodoče Italijo in Nemčijo oviralo v sklepanju sipo razumov z drugimi državami, v kolikor ti sporazumi niso v nasprotju z duhom novega angleško-italijanskega sporazuma.
7.	Hitler je odobrili tako angleško-italijanski sporazum kakor pogajanja med Italijo in Francijo. V tem je za obe velesili začetek one splošne evropske ureditve, ki zanima vse evropske velesile.
8.	Dosežen je sporazum o razdelitvi gospodarskih področij v Podunavju ta na Bal-
nega splošnega položaja ni prav nič prizadela. Poset vodilnih turških državnikov po balkanskih prestolnicah je potem takem v popolnem skladu z dejanskim položajem in afirmacija soglasja in trdne povezanosti.
Balkan predstavlja danes tako rekoč otok mirnega razpoloženja sredi vseob-če vznemirjenosti. Kakor je bil nekdaj sod smodnika za Evropo, ki se je nemirno in zaskrbljeno ozirala semkaj, v strahu, kdaj se bodo pokazali od tod ognjeni zublji ter sprožili katastrofalno eksplozijo, tako je danes Balkan miren in uravnovešen. Brez pretiravanja se more celo reči, da je briga Balkanskega polotoka danes koncentrirana v prizadevanje, da iskre iz ostale Evrope ne preskočijo semkaj, pa da se iz drugih sodov smodnika nevarnostne zanese semkaj.
Senzacionalni učinki se od pose ta turškega ministrskega predsednika in zunanjega ministra ne pričakujejo. Saj ni osnov za senzacijo. Poset pomeni afirmacijo sedanjega stanja, kar v današnjih časih tudi ne pomeni malo. V zvezi s dosedanjimi in bodočimi obiski predstavlja izraz občutja, da se nahaja fraiOcflnskji politika na pravi poti.
kanu. dočim je vprašanje političnega vpliva ostalo v bistvu odprto
9. Načelo protikomunističnega pakta so znova potrjena Na tej osnovi sta se Hitler in Mussolini dotaknila tudi španskega vprašanja, dočim sta glede Ženeve mnenja da je sodelovanje z DN tolnko časa nemogoče. dokler bo v njem z Rusijo zastopana komunistična initemacionaiLa.
10 Hitler je svečano priznal italijansko mejo na Brenerju.
Nič alarmantnega
Rim, 10. maja. b. Italijanski listi se po Hitlerjevem odhodu omejujejo v svojih daljših komentarjih predvsem na soglasne ugotovitve o nadaljnjem obstoju italijan-sko-nemškega prijateljstva in sodelovanja, odklanjajoč pri tem vsa dvoumna ali napačna tolmačenja inozemskega tiska. Tako piše »Gazzetta del Popolo« med drugim: Vse domneve o novih dogovorih, o medsebojnih obljubah pomoči, delitvi vplivnih področij ter grožnjah na levo in desno, kakor so o njih pisali te dni inozemski listi, so se izkazale za netočne. Propadle so tudi govorice o oslabitvi osi in ohladitvi prijateljstva. Vtis obeh napitnic v inozemstvu ne more biti neugoden. Niti v tem. kar je izjavil Mussolini, niti v onem, kar je povedal Hitler, ni nič alarmantnega. Oba želita samo razširjeno sodelovanje in poudarjata miroljubne namene. Močnemu ni težko govoriti jezika miru. Samo proti rušečim silam se bosta Italija in Nemčija skupno borili. Prav tako sta odločeni odkloniti sleherni poskus oviranja naravnega razvoja obeh držav. — »Popolo d' Italia« poudarja zlasti pomen Hitlerjevega zagotovila glede Brennerja in pripominja, da bi se njegove besede ne smele samo zapisati na papir, temveč vdelati v bron in marmor. Farinacci pa opozarja, da je usoda 180 000 Nemcev v Poadižju »za vedno zapečatena«.
Kaj pravijo v Berlinu
Berlin, 10. maja. br. V berlinskih političnih krogih živahno razpravljajo o rezultatih rimskih razgovorov ob priliki Hitlerjevega obiska. Z velikim optimizmom gledajo v bodoči razvoj odnošajev med Nemčijo in Italijo in izražajo prepričanje, da bo po ureditvi sudetsko-nemškega vprašanja prišlo do zbližanja med francosko-angleško antanto in osjo Rim—Berlin, kar bo učvrstilo položaj v Evropi.
Ameriška sodba
New York, 10. maja. AA. »Newyork Times« piše o Hitlerjevem obisku v Italiji med drugim da bo imelo to njegovo potovanje velik vpliv na bodoči razvoj mednarodne evropske politike List poudarja soglasnost Hitlerja in MiBssoltadja glede vseh vprašanj, o katerih 9ta se razgovarjala, ter pravi, da je v mednarodni politiki treba računati s solidnostjo osi Rim-Berlta.
Pred
angleške vlade
London, 10. maja. b. Zaradi smrti svojega očeta je bil kolonialni minister Ormsby Gore kot lord Harlech izvoljen v lordsko zbornico. Pričakuje se, da bo sedaj izstopil iz vlade in da bo njegovo mesto v kabinetu prevzel konservativni poslanec Amery, ki je bil že večkrat minister in enkrat tudi kolonialni min i6 ter.
Pojavile so se tudi govorice o odstopu letalskega ministra lorda Swintona, ki se po mnenju nekaterih njegovih kritikov ni posebno izkazal v organizaciji angleškega letalskega oboroževanja. Kdo bi prišel kot njegov naslednik v poštev, še ni znana
vsi izjavili, da vidijo v angleško-italijan-1 skem sporazumu pomemben doprinos k zagotovitvi miru
Apel kitajskega delegata
Po razpravi o britanski izjavi je kitajski zastopnik Wellington Koo zahteval, da naj svet Društva narodov podvzame učinkovite ukrepe proti Japonski zaradi napadov na Kitajsko. Odkar so bile sprejete resolucije v skupščini Društva narodov 6. oktobra 1937 in v svetu DN 3. februarja 1938, je Kitajska neprestano zadevala na nepričakovane težave zaradi preskrbe svojega vojaštva z vojnimi potrebščinami Wellington Koo je opozoril na kršitev vojnih pravil po japonski vojski, kakor tudi na uporabljanje strupenih plinov. Prosil je svet Društva harodov, naj podvzame primerne ukrepe, da se prepreči ta odvratni zločin nad kitajskim narodom Potem ko je izjavil, da je Japonska izvršila na Kitajsko »premišljen in v naprej pripravljen« napad, kakor je ugotovljeno po uradnih izjavah, je kitajski zastopnik predlagal uporabo člena 17 pakta Društva narodov Kitajska pričakuje, da bo dobila
od članic Društva narodov materialno pomoč za mučenje japonskih napadalnih podvigov. Kitajska se bori tudi za ostale države prav tako kakor zase, in uspeh, ki ga je zadnje tedne dosegla, je po mišljenju merodajnih opazovalcev izzval gotovo po-mirjenje v Evropi. Ko skušajo drugi, da pridobijo na času s pomočjo diplomatskih razgovorov, in v želji, da se izognejo bojem, bo Kitajska za vsako ceno vztrajala v boju za mir, čeprav bo žrtvovala svojo kri.
Wellington Koo Je nato v tmerru svoje vlade predlagal, da svet DN uporabi odredbe pakta Društva narodov in jih izpopolni s konkretnimi ukrepi, ki so razvidni iz resolucije skupščine in sveta Društva narodov, da bi se na ta način v čim krajšem času končala japonsko-kitajski spor in japonsko nasilstvo nad kitajskim narodom.
Ker se ni nihče oglasil k besedi glede apela kitajske vlade, je bila razprava o tem preložena na prihodnjo sejo ter je predsednik Munters zaključil sejo.
Popoldanska seja, na kateri bi morali razpravljati o priznanju italijanskega kolonialnega cesarstva, je bila odgodena do jutri, da bi imel neguš Haile Selasi priliko informirati ženevske kroge o svojem stališču.
Neguš ne pojde v ženevo
London, 10. maja. w. Bivši abesinstei cesar je proti pričakovanju odgodil svoje za torek določeno potovanje v Ženevo. Etiopsko poslaništvo, ki še obstoja t Londonu, sporoča da je sploh dvomljivo, ali bo neguš potoval v Ženeva
Hitler zopet v Nemčiji
Pozdravni brzojavki italijanskemu kralju in Musso-
liniju z Brennerja
Rim. 10. maja. AA. Kancelar Hitler je od-potoval iz Florenoe točno opolnoči 6 posebnim vlakom nazaj v Nemčijo. Z Brennerja ie poslal italijanskemu kralju brzojavko, v kateri izraža svojo hvaležnost nad gostoljubnim sprejemom. Nikdar ne bom pozabil, pravi Hitler med drugim, sprejema, ki mi ga ie pripravil fašistični narod in ki me je ganil do srca. Dnevi mojega tavanja v Italiji mi bodo 06tali vedno v naidražjem spominu. kajti te dni je bilo ponovno potrjeno nemško-itali jansko prijatel jstvo.
V brzojavki Mussoliniju pravi Hitler med drugim: Dnevi, ki sem jih preživel v vaši deželi, so naredili name neizbrisen vtis. Di vim se ogromnemu napredku vašega cesar stva. Videl sem v duhu fašizma obnovljeno Italijo v sijaju njene obrambne moči, katere se tnidi zavedam. Doživel sem izreden prikaz vaše fašistične sile. Predvsem pa so mi bi dnevi omogočili spoznati vaš narod. V njegovi mladini vidim najboljše jamstvo za veličino Italije. Idejna povezanost fašističnega in narodnosocialistionega gibanja je zanesljivo jamstvo da bo zvesto tovarištvo, ki nas veže, ostalo trajno .med našima narodoma.
Tudi italijanskemu prestolonasledniku
Umbertu je Hitler poslal tirzojavko, v kateri izsraža svojo prisrčno zahval© za sprejem.
Nemški zunanji minister Ribbentrop je poslal zunanjemu ministru grofu Cianu brzojavko, v kateri izraža svoje globoko zadovoljstvo, ker je bil priča sestanku dveh velikih državnikov Hitlerja in Mussolinija.
Predsednik vlade Museolini se je iz Flo-rence v Rim vrnil šele davi.
Munchen, 10. maja. AA. Posebni vlak, s katerim se je vrni! Hitler iz Italije, je prispel ob 12.10 v Miinchen. Kolodvor je bil ves v zastavah in cvetju. Hitlerja je pozdravil s krajšim nagovorom pokrajinski vodja minister Adolf Wagner. Vlak je krenil s postaje ob 12.20.
Mussolini bo v soboto govoril v Genovi
Rim, 10. maja. o. Italijanski listi napovedujejo, da bo Mussolini v soboto obiskal Genovo, kjer se bodo tega dne sestali fcudi vsi tajniki fašističnih pokrajinskih zvez. Mussolini bo imel v Genovi velik govor, v katerem bo po trditvah dobro poučenih podrobno obeležil rezultate svojih poslednjih razgovorov s Hitlerjem.
Nova japonska ofenziva v južnem šantungu
Potek bitke še ni znan — Boji s kitajskimi četniki pri
Pekingu se nadaljujejo
Hankov, 10. maja. o. V jugozapadnem gantungu se je pričela nova velika japonska ofenziva, že včeraj popoldne je pričelo japonsko topništvo obstreljevati kitajske utrdbe med Velikim kanalom, Jihsie. nom in Tajerčuangom. V akcijo so posegla tudi japonska letala, ki so ponovno močno bombardirala kitajske postojanke. Ponoči so boje za nekaj ur prekinili, davi pa ao se nad kitajskimi postojankami znova pojavila japonska letala v velikih skupinah in močno bombardirala kitajske utrdbe. Obenem so pričeli oddelki japonske pehote prodirati iz Cininga proti Hočangkaniu, 12 km jugozapadno od orne. njenega mesta. Potek bitke na tem področju še ni znan. Japonska letala so prizadela Kitajcem tudi na področju med Haočangom in Tungmingom veliko škodo.
Kakor poročajo iz Kajfenga, so se pričeli novi boji med Kitajci in Japonci tudi v severovzhodnem delu pokrajine Hona-na, kjer si Japonci znova na vso moč prizadevajo ,da bi prekoračili Rumeno reko. Tudi tam je bilo včeraj in danes več japonskih letalskih napadov na kitajske po. stojanke na levem bregu tega veletoka.
Po zadnjih japonskih poročilih je Japoncem uspelo razpršiti kitajske četnike, ki so se pojavili zadnje dni v okolici Pekinga, vse pa kaže, da te vesti niso povsem točne. Jugozapadno od nekdanje ki. tajske prestolnice se še vedno razvijajo srditi boji med manjšimi japonskimi oddelki in kitajskimi četniki, ki so v ogromni premoči in ne dosežejo večjih uspehov le zaradi tega, ker niso povezani v enotno vojaško organizacijo. Po najnovejših vesteh so se četniki pojavih tudi že severo. vzhodno od Pekinga na mandžurski meji, kjer skušajo razde jati vse ceste, ki vodijo proti Mandžuriji, da bi Japoncem onemogočili transporte novih ojačenj iz Mandžurije v južni šantung.
Japonci so izgubili
ie 400.000 vojakov
Hankov. 10. maja. o Po zanesljivih informacijah kitajskega generalnega štaba 90 Japonci t vojni s Kitajsko doslej angažiraJi
1,100.000 vojakov. Od teh je dosSej padlo aH pa podleglo raznim boleznim okrog 400.000. Kitajci so Japoncem uničili tudi 626 letaL
Japonci zasedli Amoj
A moj. 10. maja A A Davi so japonske vojne Ladje obstreljevale Amoj. Nato so izkrcale večje oddelke čet, ki so zasedle otok Amoj. Japonske oblasti so zahtevale od tujcev, naj ziapuste Amoj. Vse tuje ladje so naprosili, da odpluje jo iz območja, kjer so se začele sovražnosti.
Hirota o velikih
japonskih žrtvah
Tokio, 10. maja. b. Zunanji minister Hirota je imel na sestanku japonskih pokrajinskih poglavarjev govor, v katerem je opozoril na velike žrtve, ki še čakajo Japonsko v njeni akciji za zlom ojačenega kitajskega odpora. Doprinesti bomo še morali, je dejal Hirota, tako človeške kakor finančne žrtve. Težko se je z optimizmom zamisliti v bodočnost, ako se upošteva pre-okret v mednarodnem položaju v zvezi 1 japonsko-kitajskim konfliktom. Z velikim zadovoljstvom lahko ugotovimo nemško in italijansko pomoč japonski politiki. Nemčija se trudi z vso vnemo, da bi le še bolj poglobila vezi, ki jo spajajo z Japonsko, nastopajoč še bolj energično. Zelo nas je razveselilo tudi italijansko zadržanje na konferenci devetih sil v Bruslju Zato je japonska vlada trdno odločena, da še nadalje sodeluje z Italijo in Nemčijo tako v pogledu Kitajske kakor glede na splošni mednarodni položaj. Ker pa želimo v polni meri spoštovati interese drugih držav na Kitajskem, bomo z naše strani storili vse za ohranitev dobrih odnošajev tudi z Anglijo, s katero se želimo prijateljsko sporazumeti in urediti vsa med nami viseča vprašanja, čim bo Anglija spoznala dejanski položaj.
Italijanski poslanik
pn dr* Stoiadinovicu
Beograd, 10. maja A A Ministrski predsednik dir. Stojadinovič je sprejel včeraj italijanskega poslanika IratalJija.
n
Manifestacije prijateljstva
s Turčijo
Razgovor! Dželal Bajarja In Ruždi Arasa s predsednikom naše vlade — Turška državnika v avdienci pri
knezu namestniku
Beograd, 10. maja. p. V okviru obiska turških državnikov so se danes v Beogradu pričeli pomembni razgovori med turškim mm. predsednikom Dželal Bajarjem, zunanjim ministrom dr. Ruždi Ar asom in našim min. predsednikom ter zunanjim ministrom dr. Stojadinovičem. Razgovori so se nanašali na mednarodni politični polo-žaj v Evropi delno pa na odnošaje v Balkanski zvezi in še posebej med Jugoslavijo in Turčijo. Razgovori se bodo jutri jn pojutrišnjem nadaljevali, ter bo o njih v četrtek pred odhodom obeh turških državnikov bržkone izdan uradni komunike.
Dželal Bajar in dr. Ruždi Aras sta se davj odpeljala v maršalat dvora, kjer ju je že pričakovalo njuno spremstvo. Z njima so namreč prispeli v Beograd poleg ge. Bajarjeve in gdč. Arasove, hčerke turškega zunanjega ministra, tudi kabinetna šefa Sebes in Kodžamas, generalni direktor turškega zunanjega ministrstva Ačikali in direktor anatolske agencije Menemenzoglu. Ko sta se v maršalatu dvora vpisala v dvorne knjige, so vsi skupaj odšli v zunanje ministrstvo, kjer sta se Dželal Bajar in dr. Ruždi Aras takoj sestala z min. predsednikom dr. Stojadinovičem. Konferenca je trajala do 11.30. ko sta se turška državnika odpeljala na Dedinje.
Ob 12.30 ju je sprejel v Belem dvoru Nj. Vis knez namestnik Pavle, ki je ob tej priliki odlikoval Dželala Bajarja z redom Belega orla I. stopnje.
Ob 12.45 sta Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vis. kneginja Olga, sprejeli v avdi-jenci soprogo predsednika turške vlade ter soprogo turškega poslanika v Beogradu go. Hajdar Aktaj.
Ob 13. je knez namestnik priredil v Belem dvoru obed na čast predsedniku turške vlade. Obeda so se tudi udeležili Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. kneginja Olga, predsednik vlade dr. Stojadinovič. turški zunanji minister Ruždi Aras, prometni minister dr. Spaho, vojni minister general Marič, predsednik narodne skupščine Stevan Cirič, turški poslanik Ali Hajdar Aktaj, minister dvora Milan Antič, beograjski župan Vlada Ilič, načelnik glavnega generalnega štaba armijski general Miljutin Nedič, adjutant Nj. Vel. kralja di-vizijski general Hristič maršal dvora Bo-ško čolak-Antič, pomočnik zunanjega ministra Ivo Andrič, ravnatelj političnega oddelka turškega zunan. ministrstva Dželal Ačikali, jugoslovenski poslanik v Ankari Ačimovič, adjutant Nj. Vel. kraljice Marije polkovnik Pogačnik, šef kabineta turškega predsednika vlade Baki Sebes, šef kabineta turškega zunanjega ministrstva Kodžamas, ravnatelj anatolske agencije Menemenzoglu in drugi.
Popoldne so si visoki gostje ogledali mesto. Najprej so bili v muzeju kneza namestnika in obiskali tudi italijansko razstavo, ki je bila za javnost sicer že snoči zatvorjena. Pozneje so posetili tudi druge beograjske muzeje.
Napitnica dr. Stojadinoviča
Zvečer je bil v Gardnem domu banket na čast turškim gostom, za njim pa velik
sprejem
Med večerjo je predsednik vlade dr Stojadinovič pozdravil Dželal Bajarja in Ruždi Arasa z naslednjim govorom:
Gospod predsednik! Kraljevska vlada in jugoslovenski narod iskreno pozdravljata vajin obisk v Beogradu, ki je za nas ne samo dokaz prisrčnega in dobrega razmerja. temveč tudi nova priložnost za manifestacijo tistega konstruktivnega in miroljubnega duha, ki navdaja Balkansko
zvezo, to dragoceno mednarodno organizacijo, ki druži in čvrsto veže naši dve državi s sosednima in prijateljskima kraljevinama Rumunijo in Grčijo.
Turško - jugoslovensko prijateljstvo \ okviru Balkanske zveze ima že svojo tradicijo in zagotovljeno mesto v čustvih solidarnosti obeh narodov in v sklepih naših vlad. Naša dva naroda vodita danes realno in široko pojmovano politiko mednarodnega miru in sodelovanja. Na obeh straneh dopolnjujejo prijateljski odnosi z vsemi sosedi poroštva, izvirajoča iz naših medsebojnih pogodb, in jamčijo ohranitev obstoječega reda v tem delu Evrope. V svesti si popolne varnosti in z vso vero v bodočnost lahko naša naroda posvetita največji del svojega prizadevanja zboljšanju svojega blagostanja in ustvarjanju trajnih kulturnih pridobitev
Dvigam čašo na čast Nj eks g Kemalu Atatiirku. predsedniku turške republike na vaše zdravje, dragi predsednik in pri jatelj. na zdravje ge Bajar in na zdravje mojemu prijatelju Ruždi Arasu ter za napredek in veličino prijateljske in zavezniške turške republike
Odgovor Dželal Bajarja
Predsednik turške vlade, Dželal Bajar, je odgovoril na napitnico:
Gospod predsednik' Minilo je cikoro pet let. odkar sta naši vladi kot tolmača suverene volje svojih držav sklenili pogodbo o prijateljstvu, ki je svečano napravila mejnik v turško-jugoslovanskem prijateljstvu. Če pogledamo, nazai v preteklost, smo lahko ponosni, ko vidimo, kako lepo delo smo ustvarili po zaslugi stare ljubezni naših narodov do miru. Če narode, kakor se je to zgodilo pri naših narodih, vodi ta sveti ideal, pot k slogi ni tako težka, kakor se v začetku misli. Ali nimamo mar najlepšri primer za to v Balkanski zvezi, tem krepkem bloku simbola prijateljstva, čigar čudovita tvorca sta biia naša naroda in v čigar okviru je turško-jugoslovansko prijateljstvo dobilo svoj popolni polet. Politiko naših dveh držav vodi isti ideal in ne strem1 za ničemer drugim, kakor da zagotovi našima narodoma maksimum blagostanja Tako vzdržujeta naši dve državi v sodelovanju z drugima zaveznicama Balkanske zveze Rumunijo iin Grčijo in z drugimi sosedi razmerje. ki je v skladu s prijateljstvom, ki jih veže. in to je nesporno rodilo najsrečnejši rezultat. V tem je treba tudi videti eno izmed karakteristik Balkanske zveze, ki omogoča po eni strani čedalje večjo solidarnost med svojim' člani ter po drugi strani razvija kar najboljše razmerje do drugih držav.
Dvignem svojo čašo na čast kralju Petru in na zdravje knezu namestniku in članom namestništva ter nazdravljam veličini in blagostanju Jugoslavije, plemenitega prijateljskega in zavezniškega jugoslovenskega naroda ter pijem na vašo osebno srečo, g. predsednik, in v srečo naše ljubeznjive domačice ge. Stojadinovič.
Izmenjava misli o aktualnih vprašanjih
Pariz, 10 maja. w Iz francoskega vira doznavajo o obisku turškega predsednika v Beogradu, da se vršijo razgovori med turškimi in jugoslovenskimi državniki v zelo zaupljivem ozračju Podpis novega dogovora ni nameravan Cilj sestanka je predvsem splošna izmenjava misli o vseh aktualnih vprašanjih.
Usodna eksplozija
v angleškem rudniku
D&slej so izkopali 70 mrtvih, rudarjev pa je ranjenih
London, 10. maja br. V velikem rudniškem revirju v Markhamu pri Chester-fieldu v grofiji Derbyshire se je davi v zgodnjih urah pripetila huda nesreča. V rovu, ki leži 700 m globoko, je bilo zaposlenih okrog 200 rudarjev ko je nenadoma nastala silna eksplozija jamskega plina Velik del rova se je sesul, vendar pa so ostale naprave za dovajanje svežega zraka vsaj delno nepoškodovane Tudi telefonska zveza z rovom ni bila prekinjena in so tako zasuti rudarji vsaj lahko sporočili, kakšen je položaj v rovu Po prvem poročilu je nastala eksplozija v vzhodnem delu rova, kjer je bilo zaposlenih nekaj voza. čev, ki jih je zasulo in ubilo.
Reševalna dela so takoj pričeli z vso naglico Z vsemi modernimi reševalnimi sredstvi opremljena moštva so se podala v rov in začela z vso naglico odkopavanje. Do 10. dopoldne so izkopali 8 mrtvih in 6 ranjenih, okrog 10. pa je nastala druga eksplozija v zasutem rovu In od takrat dalje tudi nI več glasu od zasutih rudarjev v notranjosti rova. Očitno je nastala druga eksplozija tam. kjer so zasuti rudarji s svoje strani kopali proti izhodu Druga eksplozija je porušila tudi naprave za do-
vajanje svežega zraka in prekinila telefonsko zvezo.
Z mrzlično naglico so ves dan nadaljevali reševalna dela v upanju, da bo morda še uspelo rešiti zasute rudarje, toda čim globlje so prodrli v zasuti rov. tem manj je bilo upanja, da bi bil še kdo živ Do večera so izkopali 20 mrtvih in 50 hudo ranjenih, v rovy pa je zasutih še 130 rudarjev. za katere nimajo več upanja, da bi biil še pri življenju.
Vest o tej hudi nesreči se je bliskovito razširila po vsem rudarskem revirju in je povsod izzvala globoko žalost. Pred vhodom v rov so se takoj zbrali svojci zasutih rudarjev, ki čakajo s strahom poročil o obsegu nesreče in rešenelh.
Vlada je odredila posebno komisijo, ki bo nadzirala reševanje in izvedla preiskavo o vzrokih nesreče, ki je ena izmed naj. večjih v zadnjih desetletjih na Angleškem
London 10 maja w Pri rudarski kata. strofi v Derbychireju je bilo po zadnjih uradnih poročilih ubitih 70 rudarjev, 39 pa je ranjenih. Reševalna dela se nadaljujejo. ker je še 50 rudarjev v rovu. Telefonska zveza s ponesrečenimi rudarji je ostala nedotaknjena.
Seja francoske vlade
Pariz, 10. maja. h. V vojnem ministrstvu je bila davi pod predsedstvom ministrskega predsednika Daladiera intermini-sterialna seja. na kateri so razpravljali o drugi seriji dekretov. Poleg podpredsednika ministrskega sveta Chautempsa so se udeležili seje ministri za finance, javna dela, gospodarstvo, kolonije, poljedestvo, za delo in za trgovino. Posvetovanja so se pričela ob 9. in so trajala do 13. Ministri so obširno razpravljali o produkciji in o kreditnih problemih. Prihodnje dni se bodo posvetovanja nadaljevala. Danes dopoldne je bil že dosežen načelen sporazum o zvišanju produkcije in pospešitvi gradenj. Za- ! radi socialno-političnih ukrepov, ki jih namerava Izvesti vlada, so še potrebne izmenjave misli. To se nanaSa zlasti na izpre- j ma*nbo zakona o 40-uroem delu na teden. J
General Jague ustreljen
Pariz, 10. maja. o. Iz Bayorwia poročajo, da so v Saragosi včeraj aretirali in davi ustrelili generala Yaguo, poveljnika španske tujske legije, ki je odločilno sodelovala pri operacijah pred Madridom in zavzela Lerido. Genera'1 Yague je bil znam nasprotnik sleherne tuje intervencije v Španiji Prav zaradi tega si je popolnoma onemogočil svoj položaj. Zadnji povod za njegov konec pa ni znan.
Oton se ženi
Praga, 10. maja. b. »Lidove Novinv« poročajo iz šumperka na Moravskem, da se tam veliko govori o skorajšnji poroki Otona Habsburškega z Marijo Terezijo Lich-tenstein. ki biva v Velikih Lozinah na Moravskem.
Beležke
Poslanec Mastrovič
odlaga mandat
Listi so poročali, da je dosedanji poslanec JNS Ante Mastrovič, ki je kot namestnik dr. Andjelinoviča za splitski sre? prišel v narodno skupščino, vstopil v JRZ in da bo vstopil v vlado. Res je posl. Mastrovič obvestil svoje osebne prijatelje v Makarski o tej svoji nameri, ali je naletel v lastnem srezu na ostro obsodbo. Sedaj izvaja posl. Mastrovič konsekvence iz težkega položaja, o čemer priča sledeči komunike banovmskega odbora JNS v Splitu: »Predsedstvo banovinskega odbora JNS ta primorsko banovino je vzelo na znanje, da se je g. Ante Mastrovič odločil odložiti poslanski mandat, kakor to izjavlja v pismu z dne 6. maja, naslovljenem na predsednika g. N. B. G. Andjelinoviča Predsedstvo banovinskega odbora JNS za primorsko banovino ugotavlja, da g. Ante Mastrovič nima nobene zveze več z Jugoslovensko nacionalno stranko. Split, 8. maja 1938.
Za banovinski odbor JNS: predsedni-štvo: Dr. B G Andjelinovič, predsednik ing. M Pastrovič. sekretar, dr Ivo Maj-strovič (Split), Niko Bonetti (Split), dr Uroš Desnica (Obrovac), dr Slavko Gru-bišič (Sibenik), Nikola Plenkovič (Bol na Braču), Nedeljko Praljak (Bugojno), dr Veselin Semiz (Mosta r) «
Društvo »Narodni odbor"
»Slovenec« poroča, da se je v Ljubljani ustanovilo društvo »Narodni odbor«, ki bo delovalo z Rafaelovo družba. Slovensko stražo Prosvetno zvezo in .drugimi nacionalnimi društvi v državi, da pod enotnim vodstvom organizira delo za iste cilje, ki so jih ta društva že do sedaj zasledovala.
Katera »nacionalna društva v državi« misli »Slovenec«, nam ni znano Nase znane nacionalne obrambne in prosvetne organizacije o ustanovitvi »Narodnega odbora« niso obveščene.
„Slovenčeve" matematične tolažbe
Včerajšnji »Slovenec« se zopet zaletava v nedeljski sokolski obrambni zbor. S svojo znano matematiko se tolaži, da se zbora ni udeležilo toliko pripadnikov sokolstva, kolikor jih je vodstvo na podlagi oddanih prezenčnih lističev službeno ugotovilo, temveč samo toliko, kolikor jih »Slovenec« pač še more prenesti. Mi o tej stvari seveda ne bomo polemizirali s Kopitarjevo ulico, tem manj, ker je njena nadrejena žurnalistična oblast beograjska »Samo. uprava«, v svojem poročilu, očividno po uradnih podatkih ali pa morda celo po informacijah iz »Slovenčeve« redakcije same, ugotovila, »da se je povorke udeležilo okoli 6000 ljudi.«
Proti Jugoslovenski akademiji
Hrvatski listi objavljajo spomenico, ki jo je prejelo predsedništvo zagrebške »Jugoslovanske akademije« od zagrebškega prosvetno zgodovinskega društva »Hrvatski rodoljub«. Spomenica predlaga spremembo imena »Jugoslovenske akademije« v »Hrvatsko akademijo.« Utemeljuje jo s tem, da je »Jugoslovenska akademija znanosti in umetnosti« v Zagrebu dobila svoje jugoslovensko ime v času, ko niso imeli slične ustanove niti Srbi, ■ niti Slovenci in Bolgari. Sedaj je ta razlog odpadel, ker imajo že tako Srbi, kakor Slovenci in Bolgari svoje akademije znanosti. Tako so ostali samo Hrvati brez svoje posebne hrvatske akademije, ki bi že po imenu izpričevala svoj hrvatski značaj in pomen.
Jugoslovensko akademijo v Zagrebu je ustanovil biskup Strossmayer in ji je dal to ime ne zato, ker Slovenci in Srbi ter Bolgari še niso imelj svojih akademij, temveč, ker je hotel poudariti, da naj služi jugoslovenski kulturi v duhu narodnega edinstva.
O programu JRZ
V Subotici je govoril na shodu JRZ minister za pošte Vojko Cvrkič. ki je predstavil poslušalcem JRZ kot »zajednico pravoslavnih, katoličanov in muslimanov z enim samim ciljem, ki ga stavlja nad vse: en kralj, ena država en narod in eno vodstvo! Mi se moramo učiti od drugih velikih drža' in narodov ki danes ne žele kljub temu da so številčno mnogo jačji od nas. federacij, nego unitaristične nacionalne države Države, ki štejejo nad 70 milijonov prebivalcev, ne streme za federacijami in zakaj naj se potem cepimo in delimo mi, ki nas je samo 14 milijonov «
Splitska organizacija Zbora
Nekateri zagrebški listi so objavili vest. da je splitska organizacija Ljotičevega »Zbora« sklenila likvidirati in v celoti prestopiti v JRZ. Sedaj objavljajo splitski listi izjavo splitske organizacije »Zbora«, da so te vesti izmišljene in da med zboraši nihče ne misli na kak prestop v vrste JRZ.
Vistosmerstev $u«*marke
Po poročilih nemških listov je bil na nedeljskem občnem zboru avstrijske šolske družbe »Siidmark« sprejet sklep o njeni pripojitvi k »Zvezi nemštva v tujini« (VEDA), katere avstrijsko vejo bo odslej tvoril.
Diplomatski položaj ČSR
Zanimiva izvajanja oflcioznega pariškega „Tempsa"
Nemške pritožbe
proti Poljski
Berlin, 10. maja. br. Nemški listi v zadnjem času zelo obširno razpravljajo o položaju nemške narodne manjšine na Poljskem in objavljajo vedno hujše pritožbe proti Poljski. »Berliner Tageblatt« objavlja pod naslovom »Appel na poljsko uvidevnost« članek, v katerem pravi, da kaže poljska vlada večino manj razumevanja za potrebe nemške narodne manjšine. V dokaz navaja, da je na nemških šolah v polj. ski Gornji šleziji 157 poljskih in le 67 nemških učiteljev, izmed 39 upraviteljev pa sta samo 2 Nemca. V zadnjem času so začeli po vrsti zapirati nemške oddelke v mešanih šolah, tako da se nemSko šolstvo na Poljskfm vsak dan bolj krči. Ust) pozivalo nemško vlado, naj z vsemi sredstvi poskrbi, da bo nemška manjšina na Poljskem uživala vso zaščito, ki jI je potrebna za neoviran razvoj.
Pariz, 10. maja b. Oficiozni »Temps« igotavlja najprej v svojem praškem po-očilu, da se v Pragi z zadovoljstvom podarja vzporednost francosko-britanske lemarše v Pragi z britansko demaršo v Berlinu, kar samo ojačuje diplomatski >oložaj ČSR, nato pa pripominja: Ta po-ožaj pa je slej ko prej kočljiv. Demarša britanskega in francoskega poslanika v Pravi ne bi imela nobenega pomena, ako laj bi se tolmačila v tem snaisln, ds marata angleška in francoska vlada sporne-iico češkoslovaške vlade pred francosko-mgleškimi razgovori v Londonu za nezadostno in da bi se morala potemtakem češkoslovaška vlada še bolj približati TIenleinovim zahtevam.
Dilema, ki se postavlja po Henleinovih proklamacijah v Karlovih Varih. je naslednja: Ali naj se popusti ali vztraja? Mogoče je doprinesti skrajne žrtve, ki so še v skladu z neodvisnostjo in nedotakljivostjo države, toda vse to je odvisno predvsem od konkretnega tolmačenja teh žrtev. Ako gre samo za to, da se sudet-skim Nemcem zagotove taki življenjski pogoji, da bodo potem dobri češkoslovaški državljani, se vlada prav gotovo ne bo pomišljala. da jim gre na roko do skrajnih možnosti. Ako pa gre za to, da bi se jim po načelih narodnega socializma dovolila nekakšna država v državi, potem bo vlada toliko bolj previdna, kolikor bolj bo češkoslovaški narod trdno odločen, da očuva svojo samostojnost. Naj bodo določbe pripravljajočega se statuta še tako širokogrud^e in spravljive, češkoslovaška vlada tvega i njimi, da se bo v kratkem znašla v položaju, ko bo morala reči: »Do tu in ne dalje!«
Po mnenju političnih krogov se tega seveda že sedaj zavedata tudi Pariz in London Težko si je namreč misliti, da bi se bili obe velesili prav v sedanjem položaju odločili za demaršo v Pragi, ako bi jima že v naprej ne bile jasne vse morebitne posledice nadaljnjih koncesij sudetskim Nemcem. Iz tega pa bi se dalo sklepati, da se angleška in francoska vlada v polni meri zavedata svoje odgovornosti s prevzemom tako kočljive misije in da bosta v primeru nadaljnjega neugodnega razvoja položaja v CSR izvajali vse posledice, kar pomeni praktično toliko, kakor da bosta nudili Češkoslovaški vso potrebno pomoč za primer kakih komplikacij- Kakor poudarjajo francoski listi, pa seveda nadaljnji razvoj po poslednjih demaršah ni več odvisen samo od dobre volje češkoslovaške angleške in francoske vlade. Razumljivo je zato. da se prav v zvezi s tem problemom z veliko napetostjo pričakuje vpliv poslednjih razgovorov v Rimu.
Nov čsL minister
Praga, 10 maja. h. Za naslednika nemškega socialno-demokratskega ministra Czecha, ki je odstopil, je bil za ministra za narodno zdravje imenovan dosedanji minister brez portfelja dr. Ježek, ki pri-i pada narodno.demokratični stranki.
Poslanik Mastny v avdienci
Praga, 10. maja. h. Prezident republike dr. Benež je danes opoldne sprejel češkoslovaškega poslanika v Berlinu dr. VoJ-teha Mastnega.
Burna seja vodstva Hlinkove stranke
Bratislava, 10. maja. h. Snoči se je pod predsedstvom poslanca Tisa vršila seja vodstva slovaške ljudske stranke. Kakor znano, je poslanec Hlinka bolan. Na sporedu seje je bilo vprašanje voJifcev in »tališče stranke do vlade. Seja je M a izredno burna ter je trajala pozno v noč. Pokazala je, da mnenja odgovornih voditeljev ljudske stranke ndso enotna in da mnogi ne odobravajo radikalnega kurza. Kljub termi je prevladovalo radikalno krilo Komunike, ki je bili sprejet s tesno večino, pravi, d« slovaška ljudska stranka vztraja na svoji dosedanji avtonomističtri črti in da bo pri volitvah nastopila samostojno. Do volilnega sporazuma z nemškimi m madžarskimi o pozi cionainimi strankami pa m prišlo.
Zahteve madžarske manjšine v ČSR
Praga, 10. maja. w. Sedaj so fcucfn poslanci združenih madžarskih stiramk ▼ ČsL parlamentu v imenu madžarske manjšine predložili praSkd vladi svoje zahteve. V spomenici zahtevajo Madžari predvsem zakon as zaščito svoje manjšine, la bi vseboval kazenske določbe za poizkuse raznarodovanja. Na kul turno-političnem polju zahtevajo zaščito svojih nacionalnih interesov v šolstvu. Pri tem je treba prilagoditi zgodovinski pouk madžarskemu duhu. Madžari zahtevajo tudi ustanovitev posebne madžarske univerze, uvedbo madžarskih krajevnih imen v pokrajinah, kjer prebivajo Madžari in proporčno zastopstvo v upravi češkoslovaške države.
Angleško obvestilo
Varšavi in Moskvi
London, 10. maja. b. Angleška vlada je včeraj po svojih diplomatskih zastopnikih v Varšavi in Moskvi obvestila poljsko in sovjetsko vlado o svojih posredovalnih korakih v Pragi. Istočasno doznava »Daily Telegraph« iz Pariza, da se sme pripisovati nedavni avdienci poljskega poslanika Lukasievvicza pri zunanjem ministru Bon-netu izredno velik pomen v zvezi z istim vprašanjem. Bonnet je v razgovoru s poljskim poslanikom poudaiil, da je za Poljsko prišel čas, ko mora svoje odnošaje s Francijo "
postaviti izven vsakega dvoma. Ako se to v kratkem ne zgodi, Francija ne bo imela več interesa na ohranitvi franoosko-polj-ske zveze.
Proslava rumunskega narodnega praznika
Beograd, 10. maja. p. V naši prestolnici je rumunska kolonija danes svečano proslavila romunski narodni praznik osvobojenja in zedimjenja V 9aborra cerkvi je biila dopoldne svečana služba božja, nato pa je bi'1 v poslaništvu velik sprejem, ki se ga je udeležilo zelo mnogo povabi leaiih gostov, med njimi zastopniki Jugoslovensko-ro-munske lige ter mnogi ugledni Beograjčani.
Seja glavnega odbora JUU
Beograd, 10. maja. p. 2e dva dni zaseda v Beogradu glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Na zasedanje je prišlo 38 delegatov iz vse države. Včeraj je predsednik Ivan Dimnik poročal o splošnem položaju učiteljstva g. Jovanovič je podal daljši referat o finančnem položaju organizacije, g. Lazič pa je poročal o notranjem poslovanju udruženja in dosedanjem delu glavnega odbora Danes se je o vseh teh vprašanjih razvila debata, ki bo trajala še jutri.
Visoka odlikovanja italijanskih železničarjev
Beograd, 10. maja. a. Na predlog prometnega ministra so kraljevi namestniki odlikovali večj vodilnih italijanskih želez, niških in drugih prometnih uradnikov. Poleg drugih so bili odlikovani z redom Jugoslovenske krone I. st. svetnik prometnega ministrstva Antonio Štefani, z redom Sv. Save I. st.. državna podtajnika v prometnem ministrstvu Mario Janelli in Giovanni Ventuni, generalni direktor Karlo Velani iz Genove, vrhovni poveljnik fašistične železniške milice Vittorio Ra-faldi iz Rima. glavni upravnik beneškega pristanišča Fausto Gambardela, z redom Šv Save II. st. železniški direktor Amelio de Giovanni v Trstu, z redom Sv. Save III. st. italijanski trgovinski ataše v Beogradu dr. Giovanni Paolo Benedetti itd.
Nadaljevanje pogajanj med Italijo in Francijo
Rim. 10. maja. br. Franccosko-nemška pogajanja. ki po bila zaradi obiska kancelarja Hitlerja prekinjena, se todo jutri nadaljevala. Za jutri popoldne je določen v palači Chiiri sestanek zunanjeera ministra Ciana z odpravnikom poslov francoskega poslaništva Blondelom, ki ee je te dni vrnil iz Pariza z novimi navodili.	.
Madžarska trgovinska pogajanja z Nemčijo
Budimpešta. 10. maja. o. V tukajšnjih gospodarskih krogih mnogo razpravljajo o bližnjih trgovinskih pogajanjih z Nemčijo. Posebno jih zanima vprašanje izvoza madžarskega žita in moke v Nemčijo. Kakor znano, je bivša Avstrija prevzela od Madžarske na leto po 200.000 ton žita in tudi velike količine moke Poleg tega je Madžarska izvažala znatne kontingente svojega žita tudi v Nemčijo. Kakor sedaj zatrjuje io. bo Nemčija odkupila v bodoče od Madžarske še večjo količino žita, kakor ga le doslej Madžarska izvažala v Nemčijo in Avstrijo. Kar se tiče moke, bo oetal kontingent na isti višini
' Bolgarski letalci
na Oplencu in Avali
Beograd, 10. maja. Bolgarska uradna letalska delegacija, ki je 8 svojim včerajšnjim prihodom v Beograd istočasno * našo delegacijo otvorila promet na novi letalski progi Beograd-Sofija, je bila dopoldne na Oplenou, kjer je počastila spomin na pokojnega kiralja Aleksandra, nato pa na A vatli, kjer je položila venec na spomenik Neznanega junaka. V prvih popoldanskih urah se je vrnila v prestolnico. Ob 18 ji je poslanik dr. Popov priredH v poslaništvu svečan sprejem, zvečer pa jugoslovanski Aenoklub v svojih prostorih banket.
General Stevan Boškovič upokojen
Beograd, io. maja. p. Na lastno prošnjo je bil upokojen geodetski general in ge-ograski znanstvenik general Stevan Boškovič.
Predsedniki izpitnih komisij na strokovnih šolah
Beograd, 10. maja. AA. Trgovinsko ministrstvo je določilo predsednike komisij za končne izpite na posameznih šolah. Za trgovsko akademijo v Ljubljani je določen načelnik trgovinskega ministrstva v p. David Korenič, za dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani dr. Milosav Ljutovac, za Celje dr. Laza Kostič, profesorja ekonomsko-ko-mercialne visoke šole v Beogradu, na drž. srednji tehnični šoli v Ljubljani Mihael Prezelj, inšpektor banske uprave v Ljubljani.
Zagrebški teniški spor
Zagreb, 10. maja. o. Komite za Davisov pokal je poslal danes Jugoslovenski teniški zvezi v Zagrebu brzojavno vprašanje, ali je ob priliki zadnjega tekmovanja s Češkoslovaško Cejnar res brez dovoljenja vrhovnega sodnika zapustil igrišče, ko njegova tekma z Miti čem po sodniku še ni bila prekinjena. Jugoslovenska teniška zveza je takoj brzojavno odgovorila, da češkoslovaški protest ni bil utemeljen, ker sta se ka peta na dogovorila, da se bodo tekme nadaljevale tudi preko 10. zvečer, če se dotlej še ne bo preveč zmračilo, Cejnar pa je zapustil igrišče ob 18.55, čeprav tekma ni bila prekinjena Tudi se ni javil sodniku niti vrhovnemu sodniku. Ker se v roku, ki ga je vrhovni sodnik določil, ni vrnil na mesto, je zmago prisodil Mi-tiču, tako da se je tudi celotno tekmova, nje zaključilo v prilog Jugoslaviji.
Londonska brzojavka očitno kaže, da komite za Davisov pokal ne namerava slepo ugoditi Cehoslovakom Formalne je bil češkoslovaški protest v splošnem nemogoč, ker je razsodba vrhovnega sodnika tekmovanja že končno veljavna, glede na postavljeno vprašanje pa se bo tudi komite očitno moral odločiti za zavrnitev češkoslovaškega protesta.
Zemnnska vremenska napoved: Po ve-Mn< oblačno v vsei državi, posebne pa na sahodu, kjer bo Se deževalo. Polaroma se bo zjasnilo in sicer najprej na sahodu.
Dunajska: Nenanesljivo. po večini Se Oblačno vreme, v južnih Alpah deževno, temperatura brez bistvene spremembe.
vahno vrvenje vczovnega parka, kakor tudi naraščajočega poleta avtomobilov.
Ko so izvrševali glavno regulacijo stroge Ljubljanice, so skoro istočasno pričeli najprej z regulacijskimi deli njenih pritokov Gradaščice in Malega grabna, v zadnjem času pa so se lotih tudi urejevanja potoka Iške na Barju. Glavni odbor vodne zadruge za obdelovanje Barja, ki združuje skoro vse barjanske posestnike, se je že lani mnogo prizadeval, da se kolikor mogoče hitro prične regulacija Iške, najmočnejšega pritoka Ljubljanice na Barju, saj je od njene regulacije v največji meri odvisna celotna regulacija Barja. Terenska tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice je zatorej predložila banski upravi načrt s prošnjo za nakazilo čim večjega prispevka k obnovitvenim delom. Banska uprava je že lani prispevala za regulacijo Iške 50.000 dinarjev in je glavni močvirski odbor še priložil 60.000 din, zato so pozimi lahko pričeli z regulacijskimi deli Iške.
Ker je Iška v njenem zgornjem delu pod Krimom hudournik, ki ob vsakokratnih povodnjih silno naglo naraste, ne more ozka struga dovolj hitro odvajati vode, ki prestopa bregove. Barje je zaradi Iške pogosto poplavljeno v velikem delu, zlasti ob Lipah in v Črni vasi. Pred poglobitvijo struge v mestu je b!la gladina Ljubljanice na Barju dva do tri metre višja, zato je Ljubljanica ob deževju, zlasti pomladi, ko se je tajal sneg, in ob jesenskih povodnjih zadrževala vodovje njenih pritokov, pa se ni mogla hitro odtekati, kar je bil glavni vzrok poplav. Lani je Iška devetkrat prestopila bregove.
Nekaj manj ko štiri kilometre na daljavo bo treba urediti potok Iško. Z regulacijskimi deli so pričeli letos ob ugodnih dneh prvih mesecev. Ves m are in deloma v aprilu so trajala obnovitvena dela v prvem odseku Iške, med njenim izlivom in Peruzzijevim mostom pri Lipah. Ze po regulaciji tega odseka se opaža, da se voda mnogo hitreje odteka, približno 70 kubi-kov na sekundo, kar bo zadostovalo, da se bo narasla voda lahko odtekla v nekaj urah. Dela so bila zelo otežkočena zaradi slabega vremena. Ker se posebne barjanske vodomerne zemeljske plasti pri preseku nevarno premikajo, so morali biti pri delu zelo oprezni !n obenem spretni, da ga zemeljski usadi niso preveč ovirali.
Dolžina prvega odseka znaša 320 metrov. S tem delom pa seveda na barjanskem ozemlju še ni končana regulacija potoka Iške, kajti v bližnji bodočnosti bo treba regulirati strugo še v dolžini 3400 metrov tja do mosta na bancrvinski cesti pri Tomišlju. Načrti za vsa ta dela so že iz-gotovljeni. Odprto pa ostane še vprašanje razpoložljivega kredita, ki utegne znašati okrog 900.000 dinarjev, zato sedaj še ne moremo poročati, kdaj bodo nadaljevali regulacijo. Hudourniški odsek dravske banovine bo opravil regulacijo izven barjanskega ozemlja proti Izviru Iške, ki bodo ta dela nekoliko cenejša kakor v prvem odseku, ker bodo zemeljska dela lažja, teren za i&op pa je mnogo ngodnejšL
Fraaja Vošnfakova
Dna 6. maja je dopotntia 35-ieto službo-NBtjb na Ponikvi zaslužna in spoštovana oOtetfica gdč. Fran j a Vašn jakova, doma £r znane zavedne nacionalne rodbine v Ce-tpL Kot 18-letno dekle je prišla na Ponikvo, vzgajala rod za rodom, preživela med nami grozote svetovne vojne, propagirala neumorno zmajsko deklaracijo*: in dožhvla z nami trenutke narodnega osvobojenja.
V vseh 35 letih, ki jih je preživela med nami, je vedno in povsod podpirala napredna društva, s svojim delom je bodrila mladino in ji dajala najboljši zgled vztrajnosti in požrtvovalnosti. Bila je soustanoviteljica Sokola in vseskozi aktivna članica uprave. Ob 25-letnici učiteljevanja na Ponikvi je bila za vse zasluge imenovana za častno občanko, čast,, ki jo je dosegla le malokatera Slovenka. Za uspehe v pro-sveti je bila odlikovana z redom sv. Save. Ob 35-letnici službe ji želimo. da bi ostala Vribjgo med memt čiia fa zdrmm/
še nekaj prizorov z obrambnega zbora
Po odmora kličejo trobente k »petnemu nastopa — Vsak hiti na svoje mesto
Nedeljski drugI sokotski obrambni zbor, o katerem so bili v »Jutro* ie dvakrat opiti v besedi in sliki, je najprepričevalnejše potrdil besedilo vdanostne brzojavke Nj. VeL kralja Petra //., starešini SKJ, v kateri je bilo naglaSeno, da so prve misli zbora posvečene z najlepšimi željami za zdravje ljubljenega kralja m starešine, za srečo naroda, za moč m slavo Jugoslavije. Z lepe manifestacije sokolske misli objavljamo danes ie nekaj slik. Vsega, kar je bilo na tem veličastnem zboru, ni mogoče naslikati. V prvih dveh slikah so ponazorjene bojne raje: na eni so Sokoli na strelišču, na dro-
0 pm prt ptiskuka o**. Dru0 dve jflftf I
nam predočujeta start Sokolov-kolesarjev in parkiranje votli. Iz sokolskega tabora so *ajpožrtvovatnejU borci za Jugoslavijo — vojni dobrovoljci, okrog Sokola so
se nekdaj zbirali vsi, ki niso hoteli biti pod-ložniki tuje države ^daj pa je Sokol duhovni ki tudi v vseh drugih pogledih urejeni dom vseh, ki hočejo zvesto služiti domovini in idealom, ki so jo ustvarili. Vse to je bilo prepričevalno dokazano na dragem sokolskem obrambnem zboru. Na tem zboru so bili zbrani zastopniki vseh ustvar-jajočih slojev naroda in s ponosno razvito trobojnico, z veselo samozavestjo, kakor tudi z raznimi napori in tekmovanji, so dokazali, da se znajo za ideje, katere Urijo in katerim so se posvetili, tudi boriti
Predstavniki turizma v Loki in Kranju
Slabo vreme je nekoliko oviralo Izlete
Ljubljana, 10. maja
Predstavniki mednarodnega tujskega prometa, ki so včeraj popoldne prispeli v Ljubljano, so si najprej ogledali zanimivosti mesta ter obiskali zbirke Narodne galerije ta Narodnega muzeja. Po ogledu so se z zastopniki Zveze za tujski promet ln mestne občine zbrali k skromni zakn-ski v nebotičniku.
Ob 20. je mestna občina priredila gostom večerjo v srebrni dvorani hotela Uni-ona, ki so se je udeležili tudi predstavniki banske uprave, mestne občine. Zveze sa tujski promet in Zveze gostilničarskih združenj. Med večerjo je podpredsednik dr. Ravnihar pozdravil zastopnike mednarodnega turizma najprej v slovenščini, nato pa v francoščini in nemščini. Poudarjal je veliki pomen mednarodnega tujskega prometa za kulturno sožitje med narodi in je izrazil upanje, da bo obisk šefov turističnih zavodov iz vse Evrope prinesel mnogo koristi napredku turizma pri nas. Za njim je govoril predsednik Zveze za tujski promet, načelnik dr. Marn, ki je prosil goste, naj našo zemljo objektivno prikažejo svetu in naj po povratku iz Slovenije privabijo čim več tujcev v naše kraje. V imenu gostov se je za pozdrave in za gostoljubje zahvalil J. G. Beurs, zastopnik Nederlandsche Reisevereeniging iz Haaga, ki je slavil lepoto naše zemlje in
posebej de odlike naših termalnih kopališč, pohvalil vzorno organizacijo potovanja in se posebno še zahvalil mestni občini za pozornost, ki jo je potnikom izkazala.
Davi ob 8.30 so gostje v spremstvu direktorja »Putnika« dr. Žižka z avtobusom odhiteli proti Gorenjski. A vreme naši zemlji najbrž ni naklonjeno. Prav danes, ko so hoteli predstavniki našega turizma razkazati gostom enega najlepših kotičkov naše zemlje, Poljansko dolino z Visokim ta Gorenjo vasjo, je neprestano deževalo, tako da so morali reducirati program Na poti so se najprej ustavili v škof ji Loki, kjer jim je domače Tujsko-prometno društvo priredilo kosilo pri Ziherlu. Postregli so jim tudi s slovečimi prestami, ki so nekakšna nacionalna jed škofjeločanov, za spomin pa so jim naložili še okusnega loškega kruhka. Popoldne so se odpeljali proti Kranju, a tudi tu niso mogli izvesti začrtanega sporeda. Mimogrede so se ustavili na Gašteju, da si z višine ogledajo mesto in slikovito okolico. V Kranju so se nastanili pri Stari pošti in pri Jelenu. Odpadel je tudi izlet na Jezersko, ob 20.30 pa jim je mestna občina priredila večerjo pri Stari pošti z družabnim večerom, ki so se ga poleg predstavnikov kranjskega javnega ta gospodarskega življenja udeležili tudi nameščenci Putnika, ki so se s posebnim avtokarom pripeljali iz Ljubljana.
Regulacijska dela se končujejo
Zdaj Je Se nevarna ISka dobila urejeno strugo
Ljubljana, 10. maja
Načrtnostim ln dolgotrajna regulacijska dela v strugi Ljubljanice so tik pred za-kjučkom. Bilo je mnogo naporov ta stroški so šli v milijone. Toda zdaj je namen v lepi meri dosežen.
Lepa slika se nudi gledalcu ob dovršenih delih na špici ta ob pričetku Gruberjevega prekopa. Obe nabrežji ob razvodju sta se izpremenili v svojevrsten park. Pozimi ta vso pomlad so ti nabrežji urejevali ta pred nedavnim časom so nasadili še okrasno grmičevje, ki naj bi kot živa meja varovalo urejeno nabrežje pred razposojeno ta neodgovorno mladino. Vse je bilo prekopano ta zravnano, začela je zeleneti trava prav po vrtnarski disciplini in nikjer ni
več sončišč in ležišč za običajne kopalce. Kaže, da je kopalcem na špici ta ob Gruberjevem nabrežju za vedno odklenkalo.
Poslednja preureditvena dela, preostala še od regulacije Ljubljanice, se bližajo koo-cn. Te dni urejajo po vsem Gruberjevem nabrežju cestišče ta pravkar ntrjajo njegovo sredino z debelim kamenjem ln gramozom. Robniki na levem hodniku so ie vstav ljeni ta na desni strani zakoličeni, pota za pešce primerno nasuta. Cestni valjar že čaka na Pri vozu pripravljen, da stopi ▼ akcijo. Tako bo v najkrajšem časa odprta ta javnosti izročena ta prometna cesta, ki bo zelo razbremenila močno natrpano, preozko Karlovško cesto m Ftorljansko ulico. Nemoteno as bo odslej moglo razvijati
Pevski zbor iz Plovdiva nas obišče
Kakor smo že kratko zabeležili, se pripeljejo v četrtek 12. t m. z beograjskim brzovlakom ob 20.24 v Ljubljano člani moškega zbora Plovdivskega pevskega društva, ki bodo v vseh večjih krajih naše ožje domovine priredili svoje koncerte, na katerih bodo prikazali lepoto bolgarske pesmi in svojo visoko pevsko kulturo.
Obisk Plovdivskega pevskega društva ta njega koncerti v Sloveniji bodo brez dvoma tudi mogočne in iskrene manifestacije jugoslovensko - bolgarskega bratstva, saj spada to društvo med one bolgarske organizacije, ki so med prvimi neustrašeno zagovarjale idejo bratskega zbližanja med Jugoslavijo ln Bolgarijo.
Plovdivsko pevsko društvo spada med najboljše pevske zbore v Bolgariji ter je obenem najstarejše bolgarsko pevsko društvo. Njegova ustanovitev spada v prva leta po osvobojeniu Bolgarije izpod turškega jarma. Društvo je rodila nacionalna potreba.
V maju 1.1895. se je sestalo 18 rodoljubov, ki so sklenili ustanoviti bolgarsko pevsko društvo. Pod vodstvom sedanjega predsednika društva in slovečega bolgarskega skladatelja Angela Bukoreštlijeva so takoj tudi pričel' s pevskimi ^ajami in pozimi istega leta so priredili že dva javna koncerta, ki sta bila v javnosti soreje-ta z največjimi simpatijami. Za plovdivski bolgarski živeli sta bila izreden dogodek, kajti do takrat Plovdivčani še mso slišali — razen v cerkvi — bolgarskega petja.
Kmalu po novem letu 1896 je sklical takratni plovdivski podžupan sestanek vidnejših meščanov, na katerem je bila defini-tivno sklenjena ustanovitev »Plovdivskega
pevskega društva«.. Naš rojak prof Anton Bezenšek, skladatelj Angel Bukoreštlijev ta prof. D. Bagrilov pa so bili pooblaščeni, da sestavijo pravila novega društva. Ta so bila kmalu gotova ta v marcu 1896. L se je vršil ustanovni občni zbor, na katerem je bil izvoljen za društvenega predsednika prof. Anton Bezenšek. Ob ustanovitvi je društvo štelo že 60 članov. O ustanovitvi je po Bezenškovi zaslugi poročal skoraj ves slovanski tisk ta društvo je prejelo zlasti iz Srbije. Hrvatske, Slovenije, češke in Poljske mnogo pozdravnih pisem in brzojavov. še istega leta je bil poleg moškega zbora ustanovljen tudi društveni orkester, ki ga je vežbal Hrvat A. Rublič, začelo pa se je tudi s tečaji za instrumentalno in vokalno glasbo. Na željo mnogih dam je kmalu bil tudi ustanovljen mešani zbor.
Razen domačih koncertov je društvo začelo prirejati koncerte tudi po raznih krajih Bolgarije ter povsod dajalo taicijativo za ustanovitev krajevnih pevskih zborov. Tako je Plovdivsko pevsko društvo postalo matica vseh današnjih bolgarskih pevskih zborov ki jih je preko 120 ta ki imajo v Sofiji svoio osrednjo organizacijo v Bolgarski pevski zvezi.
Ker ie v začetku primanjkovalo bolgarskih skladb so pevci izpolnjevali svoje koncertne nroerame prvenstveno s skladbami slovansk5h narodov. Pkorai na vsakem koncertu so bili rastorani Vihar. Zaje. Mokra-niac Jenko. Smetana. Dvofak i. dr. Prvi domači skladatelj, ki je prišel na spored bolgarskih koncertov, je bil Angel Buko-reštlijev.
Moški zbor društva pa je nastopal več-
krat na leto ▼ Plovdivu na brezplačnih koncertih pod milim nebom, kjer je prepeval domorodne slovanske pesmi. In tako je zasluga Plovdivskega pevskega društva, da je več naših jugoslovenskih skladb postala svojina bolgarskega naroda. Ni izključeno, da je na ta način med Bolgare prišla tudi ona naša »Mi Slovenci vinca ne prodamo«, ki je pozneje prišla v bolgarske šolske pesmarice ta jo danes v Bolgariji prepeva staro ta mlado.
Plovdivsko pevsko društvo pa je že takoj po ustanovitvi vzpostavilo stike s sorodnimi društvi zlasti na ozemlju današnje Jugoslavije. 2e L 1896. je povabilo v goste Pirotsko pevsko društvo, s prvim beograjskim ta zagrebškim pevskim društvom pa vzdržuje stike neprenehoma od svojega postanka do danes. V zadnjem času so bili gosti društva ljubljanska Glasbena Matica, Učiteljski pevski zbor, Slovenski vokalni kvintet, beograjski »Stankovič«, zbor praških učiteljic itd. L. 1929. si je društvo zgradilo svoj lastni dom, 1.1934. pa je prvič koncertiralo v Ljubljani, Zagrebu ta Beogradu. Takrat so povsod bili njegovi koncerti odlično obiskani, saj so pa to bratski Plovdivčani kot prvovrsten ta najstarejši bolgarski pevski zbor tudi zaslužili.
Plovdivsko pevsko društvo bo po sedanji
turneji skozi Slovenijo vodil njegov predsednik, skladatelj A. Bukoreštlijev. V petek ob 20.30 bo koncert v Ljubljani, ▼ soboto dne 14. t. m. v Kranja, 15. zvečer na Jesenicah ln mogoče istega dne popoldne tudi v Tržita, 16. na Bleda, 17. v Celju, 18. v Maribora, 19. v Ptuja ta 20. bo poslovilni koncert v Krškem. V vseh omenjenih krajih pripravljajo društva hi občine bratskim gostom slavnostne sprejeme. S člani Plovdivskega pevskega dn»-štva se pripelje k nam tudi nekaj vidnejših članov Bolgarsko - jugoslovenske Kge T Plovdivu, tako, da bo vseh gosto* okrog 70. Med njimi bo tudi bivši član bolgarskega sobranja ta naš odlični prijatelj, odvetnik Nikola Bal tov, dalje direktor plov-divske oblastne finančne direkcije ta še nekateri drugi odličnikL Po poročilih is Bolgarije ni izključeno, da pride s pkrv-divskimi pevci tudi predsednik bolgarske pevske zveze, slepi skladatelj prof. Petko Stajnov.
V Ljubljani se pripravlja bratskim gostom sprejem na kolodvoru, pri katerem bo sodelovala tudi vojaška godba. 2e danes vabimo narodno Ljubljano, da se adeleil sprejema v čim večjem števfla.
Kje je poldrugi milijon „Pri vredne zadruge1
£e vedno prihajajo v Maribor ogorčeni oškodovanci
Maribor, 10. maja.
V aferi »Privredne zadruge« je nastal sedaj nov položaj. Policija je namreč prejela od nekaterih zadrugarjev obvestilo, da razpošilja celjski zastopnik zadrugar-jem »Privredne zadruge« pisma, v katerih jim sporoča, da se je »Privredna zadruga« fuzionirala z »Zagrebško zadrugo«, ki ima svoj sedež v Zagrebu, Tomislavova ul 17 V tem pismu vabi omenjeni zastopnik »Privredne zadruge«, da naj člani redno vplačujejo svoje prispevke, ker je »Zagrebška zadruga« prevzela vso aktivo in pasivo »Privredne zadruge«.
Iz omenjene okrožnice je torej razvidno, da zadeve še ne bo tako kmalu konec in se bo težišče teh zadrug sedaj najbrže preneslo v Zagreb, kamor se je svoječasno preselila tudi zloglasna »Eksportna zadruga«. Kakor je mariborska policija doslej ugotovila, je vsak zadrugar vplačal mesečno povprečno 150 dinarjev in so znašali mesečni dohodki »Privredne zadruge« pri stanju okoli 1850 članov okoli 275.000 dinarjev Ker pa »Privredna zadruga« v zadnjih mesecih ni izplačala nobenih po-smrtnin, je očitno, da mora imeti »Privredna zadruga« najmanj 1 milijon in 500.000 dinarjev gotovine.
Ker policijski organi ob priliki uradnega zapečatenja poslovnih prostorov v Tat-
tenbachovi ulici niso našli nobenega denarja in le dve hranilni knjižici, glaseči se na tuja imena s skupno vlogo 1100 dinarjev, ter izvleček Poštne hranilnice z vlogo okoli 9000 dinarjev, je jasno, da mora denar nekje biti. Policija skuša sedaj to zamotano zadevo razvozlati ter se vršijo tudi poizvedbe, kam so izginile nekatere glavne knjige zadruge, o katerih ni ne duha ne sluha
Pred mariborskim sreskim sodiščem so bile včeraj dopoldne tri razprave proti »Privredni zadrugi« in sicer zaradi tožbe nekaterih zadrugarjev glede izplačila po-smrtnin Kakor smo že navajali, »Privredna zadruga« že nekaj mesecev ni izplačala zadrugarjem upravičene posmrtnine, zaradi česar so prizadeti zadrugarji vložili civilno tožbo pri mariborskem sreskem sodišču Razprave pa se niso končale ter se bodo vse zasebne tožbe proti »Privredni zadrugi« priključile kazenskemu gradivu proti »Privredni zadrugi« ter proti »ravnatelju« omenjene zadruge Jožetu Rožetu.
Kako veliko ogorčenje vlada v vrstah »Privredne zadruge« proti »ravnatelju« Rožetu. je razvidno iz dejstva, da prihaja še sedaj dnevno veliko število oškodovancev pred poslovne prostore zadruge v Tattenbachovi ulici, kjer dajejo duška svojemu ogorčenju.
Domače vesti
* Smrt iglednega nacionalista. V Beograda je umrl zd ravni V in bivši narodni posia-
* Štipendije i« kandidat« iz Jugoslavije
za leto 1938'39 razpisuje francoska vlada.
nec dr. D juro Ostojič, star 49 let. Medicin- | Prošnje morajo biti zložene najkasneje do
, T _ .4___1 • •	J..-..AM «	1- i rvr	nA. ' 91 ♦ n-. na rftttArofn liniTrAr^a l-ro 1 io A 1 r. I-
ske študije je dovršil v Pragi, kjer je požrtvovalno deloval v akademskih organizacijah. Bil je tajnik in pozneje predsednik akademskega društva »Šumadija«, leta 1913. pa je postal predsednik Zveze akademskih društev v Pragi. Bil ie tudi č an raznih tajnih nacionalnih organizacij v Bosni in Hercegovini. V Pragi je ustaaovij društvo »Skerlič« in tudi agrarni klub jugo>loven-skih akademikov v Pragi je bil ustanovljen po njegovi iniciativi. Že kot akademik je sodeloval pri raznih listih in revijah. Balkanske vojns se je udeležil kot dobrovoljec zdravn;k, svetovna vojna pa ga je zatekla v Bosni, k jer je bil zaprt z drugimi srbskinr revolucionarnimi omladinci. Po raznih zaporih so ga vlačil 32 mesecev, do konca vojne pa je bi interniran v Aradu. Po osvobojenju se je dr. Oetojič posvetil kulturnemu in so cialneinu delu. Bil je predsednik zadruge za socialno in kultuffto delo, predsednik društva bivših interairancev ter starosta sokol-ske čete v Kasindolu. kjer je vestno in uspešno deloval kot zdravnik urada za zavarovanje delavcev. Nekaj časa je bil rudi podpredsednik zdravniške zbornice v Sarajevu. Leta 1931. je bii izvoljen za narodnega poslanca na listi g. Petra Živkoviča. pridružil se je Jugoslovanski nacionalni stranki ter ji ostal zvest do smrti. Bil je član njenega glavnega odbora. Čast njegovemu spominu!

SVltE
F.KS. SOUVAN
MESTNI TRG 24
* Deset let našega civilnega zrakoplov-
stva. Društvc za zračni promet »Aeroput« ima za seboj 10 let uspešnega delovanja. Na glavni skupščini, ki je tdla v nedeljo v Beogradu, je predsednik društva Pile iizrekel iskreno zahvalo državi in poveljstvu vojnega zrakoplovstva za pSmoč, ki je bi1« društvu naklonjena. Soglasno je bila izvoljena dotedanja uprava društva, izpopolnjena s tremi novimi člani.
- Lepe in d<.bre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7.
Dva morilca za dva umora v Mariboru obsojena vsak la %o let
Od državnega tožilstva v Mariboru smo prejeli naslednji popravek: Dnevnik £ Jutro« z dne 2o. aprila 1938 je priobčil pod naslovom »Dva morilca za dva umora v Mariboru obsojena vsak na 20 let« poročilo o kazenski razpravi zoper I\ana Bevardija in Ivana šajteglja, ki se je vršila pri okrožnem sodišču v Mariboru dne 25. aprila 1938. Kakor navaja to poročilo, je državni tožilec na razpravi izjavil: 1. Na Bevardijevo izpovedbo. da je Saj Legel j imel z Gorupovo svoje namene: »Višek bestial-nosti!« 2. Na Bevardijevo izpovedbo, da je šajtegelj re::el, da je Gorupova »fejst« ženska: »Niknr se ne izgovarjajte, vi ste glavni lopo,!« 3. Na zagovor šajteglja: :>Vi lažete. da vam živ krst tega ne verjame.« In 4. »škoda. da vam manjka le 17 dni za vislice.« Te trditve o izjavah državnega tožilca so neresnčne. Kakžne izjava je državni tožilec v teh pogledih podal. pa ne smem objaviti, ker je bila javnost razprave z rešitvijo sodišča po § 223/1. kazenskega postopr.ika izključena in je po § 151 kazenskega zakona tiskovna objava vsebine glavne razprave, za katero je bila javnost Izključena, kazniva. — Državni tožilec dr. Zorjan.
Novost pri uporabljanju kreme za čevlje
s praktičnim odskočnim pokrovom
21. t. m na rektoratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Pogoji so naslednja 1) kandidati za štipendije francoske vlade morajo biti jugoslovenski državljani; 2) imeti morajo opravljen diplomski ali temu enakovredni izpit; 3) dokazati mo-ajo dobro obvladanje francoskega jezika in to s potrdilom ali lektorja francoščine na univerzi ali p,- francoskega konzula, ki je najbližji njihovemu bivališču; 4) kom, letne »'loge je predložiti rektoratu univerze, ki jih pregleda in nato odpošlje francoskemu poslani štvu. — Te viloge morajo vsebovati: a) prošnjo, naslovljeno na francoskega ministra v Beogradu, sestavljeno v francoščini in lastnoročno podoisano; b) izpolnjeni in podpisani formular v dveh izvodih, opremljen z deka-natskim pečatom, podpisom fakultetnega profesorja, lektorja aii francoskega konzula; c) pre -od diplome, uverjene po pristojnem dekanatu; d) vse dokumente, razprave, brošure ali objavljena dela in vsa druga dokazila. ki lahko služijo komisiji za preso jo. Ti dokumentij so takse prosti. Kandidati prejmejo formularje in potrebna pojasnila na rektoratu univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani.
*	Novi vozni red. O polnoči od sobote 14. na nedeljo 15. maja ti. se uveljavi novi vozni red. Promet vlakov je razviden v vsaki postaji na 6tenskih voznih redih. Nadalje se obvešča potujoče občinstvo, da ne bo vozil več v 6oboto dne 14. maja 1938 potniški vlak štev. 86l8b na progi Jesenice — Rateče Planica, ki je odhajal z Jesenic ob 22.37 in imel zvezo z brzim vlakom štev. 2, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 20 48.
*	Svoj pogreb je pripravila in naročila mizarjeva vdova Marija Piškoričeva v Bjelo-varu. Bjelovareki mizar Tajbar. ki izdeluje krste, je dobil priporočeno pismo, v njem pa 750 din. Pismo mu je pisala Marija Piškoričeva ter natančno razložila, kakšno krsto naj p takoj pošlje domov, ker bo takrat že mrtva. V pismu je fcdl tudi ključ od stanovanja. Mizar Tajbar se je s pismom in ključem napotil k policiji, ki je stanovanje odprla. Vdovo Marijo so našli v sobi obešeno. V stanovanju je bilo vse v najlepšem redu in celo umivalnik s svežo brisačo je bil pripravljen za zdravnika, ki bo ugotovil smrt. Našli so ee razna navodila zaradi pogreba, samo tega ni vdova napisala, zakaj si je vzela življenje. Otrok ni imela in živela je v dobrih razmerah.
Iz Lfub!]ane
Prešernova proslava na ■niveni. Slavistični klub na univerzi priredi v soboto 14 t. m. ob 11. dopoldne v zbornični dvorani na univerzi Prešernovo proslavo i go "orom in recitacijami Prešernovih pesmi. S tem se tudi akademiki naše univerze pridružujejo ostali slovenski javnosti posebej pa še mladim, ki je ob priliki nabiranja prispevkov za odkup Prešernove hiše po vsej slovenski zemlji priredita podobne proslave. Lanes. ko se ^obirajo prispevki še za opremo 'ojsine hiše našega prvega pesnika, je taka prireditev tembolj upravioona.
u— Krajevna proMtuberkulozna liga priredi ob priliki protituberkuloznega ledna naslednje predavaje: v četrtek 12. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice predavanje aa vso javnost* predavajo gg- zdravniki: dr. Prodan o razvoju in zdravljenju tuberkuloze (predavanje z diapozitivi), dr. Mis o tuberkulozi in družini, dr. R upnik pa o socialnem zavarovanju v borbi proti tuberkulozi Vabimo vse. ki si žele o tej med našim na rodom razširjeni bolezni poduka, (L* pridejo polnosteviino. V petek 13. L m. ob 20. bo istotam predavanje za vse vajence s filmom in diapozitivi. Predaval bo dr. Krisper o tuberkulozi in vajencih. Naprošeni so vsi delodajalci, da svoje vajence na to predavanje opozorijo in jim priporočijo udeležbo.
lil Vi?
Ali ste si že ogledali velikomestno izbiro vsakovrstne manufakture po najnižjih cenah! Ce še ne, pridite k
BRATA VLAJ
_____^^^"O^OVA^JI^^_________
d— Slovensko zdravniško društvo priredi ob priliki protituberkuloznega tedna naslednja predavanja: dr. Fran Debevec: Tuberkuloza in krvotok. dr. L. Merčun: Blek-trokardiogram pri tuberkuloznih dr. B. Sa-vinšek: Leottova blokada. Predavanja todo dne 13. maja v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani. Začetek ob 18. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicin ri.
u— Predavanje 8PD za dane mladinskega odseka in tudi za vse ostale ljubitelje prirode bo v petek 13. t. m. ob 18. v predavalnici Srednje tehniške šole v Aškerčevi cesti. Predaval bo g. p. žurga o geologiji v naših planinah. Predavanje bo zelo zanimivo ln poučno za vsakega planinca.
u— JNAD Jugoslavija. Danes ob 20. uri ee bo vršila v društvenih prostorih redna seja centralnega odbora. Tajnik L
I
Willy Forstova: SERENADA
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 uri.
I
* Cakor se je po šestih mesecih rešil snega Po dolgem in napornem delu je 9pet urejena za promet važna cesta Peč—Andri-jevica, ki vodi preko čakorskih planin. Šest mesecev so bile te planine pod snegom in v tem času ni bilo rednega prometa. Kakih 20 km so se potniki vozili iz Peči proti An-drijevici. potem pa so morali pe? preko zasnežene planine. Na drugi strani jih je spet čakal avtomobil, da so se z njim vozili v Andrijevico. Prtljago potnikov so prenašali nosači. ki so taborili na zasneženi planini. Cesta Andrijevica—Peč je zelo važna, ker veže Črno goro z rodovitno Metohijo. Po tej cesti prevažajo avtobusi iz Metohije živež v Črno goro. Dolgotrajni prometni zastoj je občutila vsa Črna gora in je bilo zdaj za otvoritev ceste seveda veliko zanimanje. Prvi avtomobili so vozili preko Planine med snežnimi zidovi, ki so visoki do 5 metrov.
Oni, ki mnogo jedo In veliko sede ter
zaradi tega najčešče trpe na trdi stoliei,
naj pijejo dnevno po eno čašo naravne
»Franž-Josefove« grenčice, ki jo je treba
prej nekoliko segreti. Davno preizkušena
»Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po
svojem zanesljivem učinkov? n ju, prijetni
uporabi in se dobiva povsod.
iK ^ oi n nt
* Od potresa povzročena škoda v Koprivnici je po komisiji, katero je določala bansk? uprava, cenjena na preko 2 milijona. Eno-nadstropno poslopje ljudske šoie v Kopriv-n:ških Bregih je bilo U»ko poškodovano, da ga je treba pomšiti. S^oški za zgradbo novega šolskega poslopja bodo znašali preko 300.000 dim. Močno Je bila poškodovana tudi frančiškanska cerkev s samostanom v Koprivnic Stroški '»pra^l bodo znašali okrog 350 000 din. Na račun prispevkov za poprp vila je banska uprava nakazala prvi znesek 5.000 za frančiškansko cerkev.
DKW
MOTOCIKLI
MOTORIMPORT
LJUBLJANA
TYRSEVA 23 MIKLOŠIČEVA 30
* Razkritje strašnega »ločina pri Petrinji. Te dni je. kakor znano, zgorela hiša trgovca Djakoviča pri Petrinji. V hiši sta zgoreli
Bjakovičeva žena Milka in njena dekla. Trgovec Simon Djakovič se je že dan pred požarom podal na pot Po vasi je pripovedoval, da gre kupovat koruzo, šel je pa naravnost v Glino in je vso noč ko je doma gorelo, tam popival. Ko so sosedje prihiteli gasit in so vlomili trdno zaprta vrata, eo našli v trgovskem lokalu ženo Milko mrtvo, hudo ožgano, a budi ranjeno na glavi. Dekla je zgorela ▼ svoji sobi. Ker je bilo po vsem kraju znano, da se trgovec Djakovič prepira s svojo ženo, a da je pred nekai tedni zvišal zaivaiovalmino hiše in da je dal zavarovati tudi svojo ženo, je takoj padel nanj sum, da je on povzročitelj požara in smrti žene. Takoj, ko se je vrnil iz Gline, so ga zaprli. Zdaj je priznal svoj zločin in tudi izdal ubijalca in požigalca, katerega je bil najel Oni dan eo trgovca Djakoviča in njegovega sot rudnika pri zločinu privedli v zapore sodišča v Glini Oba zločmca je moralo spremljati 12 orožnikov, ker so bili ljudje zaradi strašnega zločina tako ogorčeni, da so nameravali 6ami obračunati z zločinsko dvojico. Najeti morilec je natančno opisal svoje strašno delo. V hišo je prišel preko dvorišča in je trgovčevo ženo v trgovini pobil na tla z bokserjem. Deklo i« zaklenil v sobo. potem pa je po trgovini in po hodniku razflil petrolej in zažgal. Morilca in požigalca je trgov.ee Djakovič najel na veliki petek.
u— Spored javne produkcije gojeneev dri, konservatorija, pod naslovom »Poljska glasba« 13. t m ob 18.15 v veliki Filharmonič-ni dvorani je naslednji: govor predsednika Jug.-poljske lige dr. Moleta »Chopinove Va-rijacije« op. 12 zaigra Gojmir Demšar. Pav-lovčič Štefanija bo zapela Chopinov samospev »Žal« in Karlowiczev »Večer« ▼ tišinL Srečko Zalokar bo igral na violini Tansma-nov »Intermezzo«, »Nokturno« in »Finale«. Tenorist Janez Lipušček zapoje reci tatov in arijo iz Moniszkowe opere »Strašni dvor«. Chopinov« »Polonezo« v e-molu bo zaigrati« Zorka Bradačeva »Noktumo« istega skladate lja pa na čelu Bogomil Cehovin. Osterc- Valjalo Marta bo zaigrala Chopinov »Noktumo« v g-duru in »Preludij« ▼ f-molu. Tenorist Alojzij Gostaša bo zapeti Nowowiejzs>kega >Kujawiak«in Marekov samospev »Podaj mi roko«. Bojan Adamič bo izvajal Chof novo »FJuntazijo« v f-inolu, sopranistka Ljudmila Polajnar pa zapoje Lefeldovo »Versko hrepenenje« in Karlowicze"o »Začarano princeso«. K sklepu zaigra Marta Cteterc Ma zreškega »Suito«. Začetek bo točen, občinstvi- bo dana prilika, da spozna dela, ki se pri nas običajno ne izvajajo.
u— Koncert bolgarskih peveev iz Plovdba bo 13. t. m. ob 20.30 v veliki Filharmoničnd dvom. Bolgari so sijajni pevci, kar je dokazal še vsak njihov koncertni nastop, v Ljubljani. Na sporedu so bolgarske narodne in umetnine pesmi. Adamičeva »Franiea« in Gotovčeva skladba »Vardar«. Dirigent zbora je Ivan Koče tov. Bolgari se pripeljejo v Ljubljano jutri z večernim brzovlakom. nato pa bodo potovali po Sloveniji, kjer priredijo 8 koncertov v raznih ' rajih. Občinstvo vabimo, da v petek zvečer napolni veliko Filh ar menično dvorano in pozdravi brate iz I3oIgarije. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
n— Jnrjevanje na Grada priredita kakor vsako leto. tudi let06 dne 15. t. m šentpetr-e>jd im šentjakobski CM podružnici. Ljudsko slavje bo na dvorišču Ln okoli gradu. Zju-| iraj bo bogoslužje v grajski kapelici popoldne pa zabavni del. Oskrbljeno bo za dobro in ceneno jed in pijačo. Srečoiorv bo nudil občinstvu lepe dobitke. Ker je čisti dobiček namenjen naši narodno obrambni družbi, upamo, da se udeleži jurjevanja vsak zaveden rodoljub, ki bo z malim darom pripomogel Družbi sv. Cirila Ln Metoda, ki alasti v teh pomembnih časih izpolnjuje smotrno in vztrajno svoje nacionalno delovanje. Združeni odbor obeh podružnic vabi vse na veselo »jurjevanjec.
n— JNAK »Edinstro« obvešča svoje članstvo, da se sigurno udeleži sprejema bolgarskih pevcev, ki bo v četrtek zvečer ob 8. na glavnem kolodvoru.
n— Martina Snšnika 90 deloSirali. Martinu Sušniku, kleparskemu in krovskemu mojstru ki je ena najbolj znanih, najbolj originalnih korenin našega mesta, saj ima kljub 75 letom in mnogim težkim preizkušnjam v življenju še zmerom rekord ▼ plezanju po cerkvenih strehah in stolpih, so prizadejali grenko krivica Dvajset let je živel z družino v skromnem stanovanju v Flo rijanski ulici, ki si ga je bil na cerkvenem svetu zgradil na lastne stroške, da je vtaknil v zgradbo vsega skupaj kakih 28 tisočakov. Obljubili so mu, da bo lahko pod streho ostal do sanrti, samo da bo opravljal kar je krovskega in kleparskega dela na ■Šentjakobski im šentflorijanski cerkvi. Nedavno pa eo njegovi prostori postali potrebni šentjakobskemu Prosvetnemu društvu, pa so ga z družimo ln z vsem. kar premore postavili na cesto, a za prvo silo so mu na Cesti na loko oskrbeli v neki bajti zasiln< bivališče, o katerem pa se je mestni fiz> kat izrazil, da ne more nuditi strehe Člo veku. Tako ee je Sušni kova družina razbl? da je poiskala zavetja pri dobrih ljudel Simpatičnemu možu. ki ga pozna pod L juti ljame. želimo, da bi s svojimi ljudmi 5Lm prej prišel do dostojnega stanovanja.
Romantična epizoda Iz borne dobe velike francoske revolucije ▼ velefllmu
svatba
Paul Hartmann
Brigitte Horney
Ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Uprava Sokola I—Tabor poziva članstvo, ki se je prijavilo za potovanje na vsesokolski zlet v Prago, da vplača čimprej v društveni pisarni potreben denarni znesek. Natančnejše informacije daje društvena pisarna. Naraščajnice in naraščajnike. ki, so se prijavili za potovanje na sokolski zlet v Prago, pa poziva, da vplačajo do 13. t. m. v društveni pisarni na Taboru potrebni denarni znesek. Natančnejše informacije daje društvena pisarna.
u— Hoja hej. hoj! Pomlad je tu, vse zeleni — in vsaka ptička žvrgoli — pa naj si bo star ali mlad — v nedeljo naj hiti n« Gradi — Tam gori bo Ciril. Metod — na koše nud.'; vam dobrot. — Dovolj okusne bo jedače — dovoli cek*naste pijače. — Pa srečolov im godbe ti. — in lepo petje z vseh strani. — Za dosti fletnosti še vemo — pa danes tu jih ne povemo, — jih nočemo razkrivati. — Kdor hoče ee prepričati, — naj pride se poradovat — v nedeljo na ljubljanski gradi
n— Ljubljanski grb poznajo vsi občani, vendar pa ne vedo vsi, da so grbi pravtako zaščiteni, kakor n. pr. imena, ter 6c jih zato nihče drug ne sme posluževati razen pravih lastnikov. Uporaba mestnega grba je torej pridržana izključno mestni občini ljubljanski in njenim institucijam ter zato opozarjamo da je uporaba ljubljanskega grbe po društvih, zasebnikih in podobno brez dovoljenja mestne občine nedopustna in bi kršilci te starodavne pravice mestne občine prišli navzkriž z zakonom.
Cvetličarna BAJT & ZdV
--* skanski ulici (na-
Cene kon-
sproti Uniona — cvetličarna ??
piše
n— Vsaj malo takta! Prijatelj lista nam Veličastna manifestacija, s katero je v nedeljo zadivil Ljubljano drugi obrambni zbor naše sokolske župe, je ?la marsikomu na živce.
O tem nam priča tudi majhen, a značilen incident do katerega je prišlo na cesti pred znano Pezdirjevo trgovino v Gradišču. Ko je čelo sprevoda s kolono moto-ciklistov. avtomobilistov in kolesarjev prišlo mimo je od Rimske ceste privoziil tramvaj. Ko je voznik spoznal, da med trajanjem povorke ne bo mogel dalje, ee je ustavil na progi. Malo nato je prihitel za njim drug voz. a vozniku tega se tisočglave množice niso zdele vredne obzira in je hotel za vsako ceno dalje. Z zvonjenjem in prigovarjanjem je hotel še svojega prednika pripraviti do tega. naj vozi dalje, čeprav je po vsem svetu običaj, da se v primeru takšnih manifestacij na cestah ustavlja promet. Njegovo zadržanje je upravičeno razburilo občinstvo v špalirju, #
Prej, ali Slej I boste tudi 1
Vt, gospa, ]
nosili samo ff
!
TRIKO PERILO
n— »Plačilni nalogi za vodovodno naklado. gostaščino. pristojbino za kanale in vodo-menščino za proračunsko leto 1938/39., ki jih ravnokar razpošillja mestno poglavarstvo, so pogrošni itd«, pravi notica, ki jo je naš list objavil v nedeljski številki med vestmi »Iz Ljubljane«. Objavljamo pojasnilo mestnega magistrata: V smislu pravilnika o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1938/39. je treba odmeriti vodovodno naklado, gostaščino m kanalsko nristojbino od uradno r^otovljene kosmate najemnine za davčno leio 1937. Ker je ta pravilnik sprejel ljubljanski mestni 6vet na svoji proračunski seji 9. maroa in je navedeni pravilnik potrdilo tudi ministrstvo za finance z odločbo št. 3.228, VII z dne 18. marca, je moralo mestno računovodstvo na noto odmeriti mestne hišne davščine na osnovi iste uradno ugotovljene najemnine za L 1937., ki je veljala tudi za ukajšnjo davčno upravo. Pri odmeri zgradarine za davčno leto 1937. pa se je morala davčna uprava po-služiti fasaje iz davčnega leta 1936., to pa radi tega ker je ministrstvo za finance z rešitvijo Pov. št. 996. z dne 8. oktobra 1936., zasnovano na pooblastitvi iz čl. 125. zakona o neposrednih davkih, pravoveljavno6t osnove k odmeri zgradar.ne za L 1936. podaljšalo tudi za 1 1-937. Po tej rešitvi ministrstva za finance se torej načelno za davčno leto 1937. niso vlagale kake davčne napovedi, temveč so kot prijave dohodkov za odmero zgradarine za davčno leto 1917. veljale stare fasije. to je: uradno ugotovljene najemnine za davčno 'eto 1936. Nove davčne napovedi za davčno leto 1937. je bilo izjemoma mogoče vlagati v času od 16. novembra do 16. decembra 1936 le onim davčnim zavezancem za /njihove že prei obdavčene zgradbe, oe se je dohodek od zgradb bistveno t. j. za 25% poveča' ali zmanjšal, in za nove zgradbe, prizidke ter nadzidke. Za vse osta^ le davčne ol<ve7ance pri katerih je bilo zmanjšanje dohodka od zgradarine manjše od 25%. pa davčne uprave 6ploh aiso jemale dohodka v ponovno oceno, niti niso na novo odmerile zgradarine za L 1937. temveč ie za to leto veljala pravomočna odmera, izvršena za L 1936. Mestno računovodstvo zato pri odmeri mestnih hišnih davščin za proračunsko leto 1938/39 ni napravilo napake in je pravilno vzelo pri tej odmeri za osnovo tisto odmerno podlago, ki je veljala v davčnem letu 1937. tudi za državna finančna oblastva. Ne drži trditev, da je za novo odmero mestnih hišnih davščin služila kot osnova za tri proračunska razdobja veljavna davčna osnova, temveč je res, da so bile vodovodna naklada. gostašSna in kanalska pristojbina odmerjene 1« za dve proračunski leti, in 6icer za L 1937/38, kakor tudi za L 1938/39 od iste uradno ugotovljene temnine. Iz teh izvajanj mora torej uvideti vsak davkoplačevalec, da bi bila pritožba proti odmer ni podlagi teh davščin popolnoma brezuspešno delo.
Ladja brez kovine
Dartmouthu gradijo ladjo za angle-ko vojno mornarico. Posebnost tega bro-la bo v tem, da bo zgrajen izključno lz lesa. Tako so gradili ladje v davnih čarih. Ladja bo dobila ime »Researhc in bo m-bdla za proučevanje magnetizma.
■— Ogenj v modnem wtlonn. Ko * je lastnica znanega modnega salona »Truda«, ]d ge nahaja v hiša na vogalu Aleksandrove ceste «i Beethovnove ulice, gdč. Truda Peielnova. včeraj zjutraj ma'o pred 7. prebudila. je opazila, da je vse stanovanje v gostem dimu. ki ie prihajali iz sosednje delavnice. Gorela je omara, v kateri so bili nakopičeni leseni modeli Brž je obvestila stražnika pred pošto, ta pa je telefoniral po ga^-sjlce da so prihiteli z orodnim avtomobilom. Ogenj so kmalu pogasili, kljub temu pe je škoda precejšnja, ker je po malem gorelo vso noč, da je bilo uničenih okrog sto modelov, zgorelo pa je tudi več klobukov im modnih potrebščin v skupni vrednosti okrog 6000 din. Kakor sodijo, je ogenj nastal v zaboju smeti, kjer so pod pepelom ostali tfleči ogorki Škoda bo krita z zavarovalnino.
Kino Sloga Tel. 27-30
Film mističnih grozot ln tajnosti, kakor »Frankensteln« ln »Franken-steinova nevesta«. V gL vlogi sloviti BORIS KARLOFF
DIH SMRTI
Ta film naj si ogledajo te ljudje z močnimi živci: Na sporedu samo 2 dni. Ob 16., 19.15 in 21.15 uri. — Kino z najnižjimi cenami 2.50 Din naprej!
Iz Celja
e— Ustanovitev Jugoslovensko-bolgarske
lige. V ponedeljek zvečer je bil v Celjskem domu zelo dobro obiskan ustanovni občni zbor. Narodni poslanec g. Ivan Pre-koršek je pozdravil zlasti številne predstavnike narodnih organizacij. Sporočil je pozdrave predsednika ljubljanske lige g. Rasta Pustoslemška, ki je bil zadržan, in je g. poslanec Prekoršek imel daljši govor, poudarjajoč: »Slovenci se še posebno zavedamo, da je naša narodna svoboda le v veliki in močni Jugoslaviji, prijateljsko povezani s slovansko Bolgarijo.« Odposlani sta bili udanostni brzojavki Nj Vel. kralju Petru II. in carju Borisu III. Po odobritvi pravil je bila določena letna članarina na 12 din. Liga šteje že ob ustanovitvi lepo število članstva. V prvi odbor so bih soglasno izvoljeni naslednji gg.: predsednik narodni poslanec Ivan Prekoršek, podpredsednik prof. Slavko Bolhar, tajnik urednik Rado Pečnik, blagajnik direktor Albin Marčič. odborniki: Fedor Ko-šutnik, dr. Drago Hočevar, prof. Konrad Fink, ravnatelj Karto Sancin, France Sak-sida, dr. Ernest Kalan, Josip Tomažič, prof. Janez Mlinar in Josip Šegula; namestniki: direktor Franc Mravliak. inž. Boško Marjanovič, Franc Voglar, prof. Janko Orožen, Slavko Kukovec in Peter Franca V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. Drago Justin, dr. Jože Bavdek in Fra-njo Cepin; v razsodišče pa gg. dr. Juro Hrašovec, ravnatelj Jože Smertnik. dr. Dragotin Vrečko in dr. Franc Kloar Ravnatelj Jože Smertnik je pozdravil ustanovitev lige kot starešina celjske sokolske župe. Sporočil je, da bo priredilo odlično pevsko društvo iz Plovdiva. ki ga je ustanovil Slovenec prof. dr. Anton Bezenšek, v torek 17. t m. zvečer koncert v Celju.
e— Akademija v gledališču. Podmladek Jadranske straže na drž. realni gimnaziji v Celju bo priredil danes ob 20. akademijo v Mestnem gledališču. Na sporedu so telovadne in pevske točke in deklama-cije ter vprizoritev dramatskega prizora Frana Roša »Mornar Tomo«. Ud^ežite se te zanimive dijaške prireditve v čim večjem številu!
KINO UNION Danes
»NEDOKONČANI ZAKON«c.
e— Likovna in tiskovna razstava bosta odprti samo še do jutri. Likovna razstava je nameščena v mali dvorani Celjskega doma, tiskovna pa v dvorani Mestne hranilnice. Razstavi sta odprti od 9. do 19. Pohitite z obiskom teh dveh bogatih in zanimivih razstav Celjskega kulturnega tedna!
e— Žrtve napadalca. V soboto je neznan moški napadel 251etnega najemnikovega sina Matevža Kolarja iz Košnice pri Celju, ga brcnil z vso silo v trebuh in mu prizadejal hude poškodbe. Kolarja so oddali v celjsko bolnišnico.
Iz Ptuja
j— Jakopičev večer t Ptujn. Ljudska univerza v Ptuiiu priredi drevi Jakopičev večer s akioptičnimi slikami. Predaval bo pi-sa/teij »Neznanega Jakopiča« g. Anton Pod-bevšek iz Lhibliane. Kot je znano, ie isti predavatelj predaval doslej o Jakoniču v Ljubljani. Mariboru in v Novem mestu. Tudi pri nas v Ptuiu se kaže za omenjena večer veliko zanimanje.
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v maju po stoletnem koledarju — Dan je dolg 14 ur 30 minut in naraste do konca meseca za 1 uro 15 minut S. U. Frančišek H., Ljerka
C. 12. Pankracij
Stojmir P. 13. Servacij
Jasna S. 14. Bonifacij ščip ob 9.39 N. 15. Zofija Jaromira P. 16. Janez Nep.
Mladena T. 17. Paskal
Dušoje S. 18. Erik Mladica C. 19. Celestin
Vitoslava P. 20. Bernardin
Milodar S. 21. Feliks Ka.
Jelina N. 22 Emil, Milan Z. krajec ob 13.36 P. 23. Deziderij
T. 24. Marija Pomoč.. Cveta S. 25. Urban Sflttitim
sončno, topleje, ponekod dež in nevihte
krajevni nalivi, precej hladno
hladno,
Iz Maribora
Gledališke noviee. Mariborska drama pripravlja utopristicni gledališki komad >Sre-5a d. d.< ki ga je spisal srbski pisatelj V. Jankovič. Režija je v rokah g. Milana Kosita.
a— Čadeino dete koneertira. V ponedeljek (c t»l v um ionska dvorani koncert čudežnega otroka Nade Brankovičeve. Maribor, sko občinstvo je bilo navdušeno nad zrelo umetniško tehniko male umetnice, ki je bila deležna spontanega aplavza. Žal pa ni bii obisk takšen, kakor bi ga 14-letna umetnica s svojo dovršenost jo izvajanja zaslužila.
a— Mariborski mesarji so povišali cene. Mariborski mesarji m prekajevalci 60 sklenili, da bodo 6 15. majem povišali cene mesa po kvaliteti za 2 din pni kg. Svoj sklep motivirajo predvsem s povišanjem oan živine, ki je nastalo zaradi forsiranega izvoza. Nadalje so po zatrjevanju mesarjev narasli tudi režijski stroški. predvsem davek na poslovni promet, klavniske takse in socialne dajatve, dočim so cene kož nazadovale. Ker se iz krogov potrošnikov čujejo pritožbe, da nekateri mesarji prodajajo slabše, drugi pa boljše meso. odnosno da dajejo nekateri mesarji več kosti, drugi pa manj, je združenje mariborskih mesarjevi in prekaievalcev dolo čilo tudi norme, ki so za vse člane obvezne, v smisla katerih bodo vsi mešanji prodajali meso po kakovosti in vsi enako dajali odgovarjajočo količino kosti.
a— Vlomilci ? garderobi 1SSK Maribora. V noči na torek so se pojavili v garderobi ISSK Maribora v Ljudskem vrtu se neznani 9torilci ifn so odnesli razne predmete, med drugim močnate jedi in malimovec v skupni vrednosti okoli 300 din. Daktiloskop je posnel odtiske prstov.
a— Za dve besedi 15 dni strogega zapora. Mali kazenski senat je obsodil 29-letno Terezijo Žinko iz Dobrove na 15 dni strogega zapora in 1'20 dinarjev globe, ker je v svoji poselski knjižici pridjala k spričevalu posestnika, pri katerem je služila, besedi, »ia poštena^. Dotični - posestnik je namreč vpisal v knjižico »Zdrava in marljiva iz službe odpuščena«, kar pa Žiukovi oemdno ni zadoščalo.
a— Poceni meso. Danes bodo prodajali od
7. naprej na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 180 kg govejega mesa po din 5 in sicer na osebo 2 kg.
Mali igralci so se odlično izkazali
Ljubljana, 10. maja
V	proslavo materinskega dne si ne bi mogli zamisliti nič prisrčnejšega od pravljične igre Josipa Ribičiča »V kraljestvu palčkov«. Za igro je že ves teden vladalo zanimanje. Mali igralci in igralke so pod spretno režiserjevo roko pridno vadili v Mestnem domu in starši, bratci in sestrice in šolski tovariši so nestrpno čakali-
V	ponedeljek zvečer je že navsezgodaj napolnilo opero občinstvo, ki smo ga sicer vajeni videti časih ob nedeljskih popoldnevih. Polovico opere so zasedli otroci. Ali se že bo dvignil zastor izpred čarobnega kraljevstva palčkov. Pa tudi oni za za-storom niso bili nič manj radovedni, kajti tu in tam se je zastor čisto nalahko privzdignil in spodaj se je za trenutek prikazala mafhna, bradata glavica, pogledala je radovedno po parterju in takoj spet izginila. Zavedala se je najbrž da bo na oder lahko gledala še neštetokrat v svojem življenju, toda z odra na občinstvo ... kdo bi vedel ? . . .
Silvo Mehora se je tudi ob tem delu izkazal kot spreten in sposoben režiser. S svojimi malimi igralci je ustvaril rea prikupno kraljestvo palčkov. Prisrčno in skrbno so podajali otroci svoje vloge, nekateri s prav ustvarjalno silo. Posrečeno je igrala kraljevega norčka Milica Vard-jenova. učenka ljudske šole pri sv. Jakobu. Mnogo smeha so vzbujali beli kraljevi kuharčki in navdušenega ploskanja je bil deležen paž-pevec za uspavanko kraljici, Franc Bolte, učenec ljudske šole pri Št Petru. Majhno, preplašeno deklico Anico je prav dobro podala Niči Szekelyjeva učenka licejske ljudske šole. Svojim palčkom je lepo dostojanstveno vladal kralj v osebi Ljubice Brusove, učenke ljudske šole pri sv. Jakobu, moder in neustrašen je bil vratar kraljestva palčkov, Sonja Kožuhova, učenka ljudske šole v šiški. Nastopi vil in glasbeni vložki so poglabljali pravljično nastrojem"e. Po vseh ložah in po vseh par-terskih in balkonskih sedežih so se gnetli otroci m strme zrli tja na majhne, stari-kave možičke z dolgimi bradami ter na vesele, bele vile. ki so prihajale kratkočasit mogočnega kralja palčkov, kadar mu je bilo dolgčas Ta lepi večer, ki ga je posvetil Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« naši deci v proslavo materinskega dne, bo ostal še dolero marsikateremu majhnemu gledalcu v spominu.
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
Gospodarstvo
Trgovinska pogajanja z Nemčijo in Italijo
A. REIN IN DRUG
Zagreb,
GAJEVA 8.	ILICA 15.
obvešča neobvezno:
V II. razredu, 36. kola državne razredne loterije so bili 10. t. m. izžrebani naslednji dobitki:
DIN 100.000— št. 80151, DIN 50.000.— št. 42484, DIN 25.000— št. 84755, DIN 10.000.— št. 81763, 76278, PO DIN 6.000.— št. 19701, 25228, 37897, 41496, 62179, 81136, 90805, 99335, PO DEN 3.000,— št. 11027, 43679, 45403, 49302, 52263, 57594, 66677, 67962, 70579, 73514, 74903, 76592, 77411, PO DIN 1.000.— št. 1129, 5794, 10374, 11084, 11571, 15295, 38211, 42942, 50245, 51292, 54794, 56115, 57724, 61815, 69896, 71006, 76946, 96310, 98714, 99259.
Popolno uradno listo dobitkov, Izdano in kontrolirano od same driavce razredne loterije, torej brez vsakih pogreSkov, pošljemo vsakomur na zahtevo.
Naslednje žrebanje v HL razredu 36u kola fco ft. kt 10, junija 1938,
Priključitev Avstrije k Nemčiji je glede na znatne spremembe, ki so nastale v strukturi avstrijske trgovine z inozemstvom, izzvala celo vrsto trgovinsko-poli-tičnih vprašanj ter vprašanj, ki se tičejo ureditve plačilnega prometa. V trgovinsko političnem pogledu so nastale največje spremembe na srednje evropskem lesnem trgu, ker si je Nemčija vso lesno produkcijo Avstrije rezervirala za sebe in si morajo sedaj države, ki jih je doslej Avstrija oskrbovala z lesom, poiskati novih dobaviteljev. Podobna vprašanja so nastala tudi glede drugih izvoznih predmetov Avstrije, zlasti glede železne rude.
Poročali smo že, da so se 3. t m. pričela v Berlinu trgovinska pogajanja med našo državo in Nemčijo. Pri teh pogajanjih gre predvsem za ureditev plačilnega prometa, pa tudi za vprašanje revizije ca. rinskih tarif, železniških tarif, za novo določitev nemških uvoznih kontingentov, za ureditev obmejnega prometa in poslovanja nemških trgovcev v Jugoslaviji ter obratno jugoslovenskih trgovcev v Nemčiji. Pogajanja še niso zaključena in bodo trajala najbrž kakih 14 dni
Sedaj poročajo iz Beograda, da se bodo v zvezi s spremembami po priključitvi Av strije k Nemčiji pričela v kratkem tudi trgovinska pogajanja med našo državo in Italijo. O novo nastalih vprašanjih bo razpravljal še v teku meseca maja stalni jugoslovensko-italijanski gospodarski odbor. ki bo imel svoje tretje zasedanje najbrž na Bledu. Odbor bo najprej proučil vprašanja, ki so postala za obe državi aktualna po priključitvi Avstrije k Nemčiji, pa tudi vprašanja v zvezi z novim klirinškim sporazumom, ki je stopil v veljavo 12. januarja t L V kratkem se bodo pričela še trgovinska
Znatno narasli davčni dohodki v letu 1937-38
Finančno ministrstvo je objavilo pregled državnih dohodkov in izdatkov za mesec marc 1.1. in za 12 mesecev proračunskega leta 1937/38. Ta pregled nam kaže, da so se lani vsi davčni dohodki nadalje znatno dvignili, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave v primeri s prejšnjim letom in z letom 1934/35:
1934/35 1936/37 1937/38 neposredni davki 2190 2340 2693 carine	658 834 1043
takse	917 1045 1208
trošarine	804 843 915
skupaj 4569 5062 5859
Gornja primerjava nam kaže, da so se dohodki od neposrednih in posrednih davkov lani povečali v primeri s prejšnjim letom za skoro 800 milijonov din, v primeri z letom 1934/35 pa za skoro 1300 milijonov din. Najbolj so v zadnjih letih narasli carinski dohodki, in sicer od leta 1934/35 za 58%.
Monopolski dohodki pa se niso v enaki meri dvignili in so lani znašali 2068 milijonov nasproti 1916 milijonov v prejšnjem letu in 1913 milijonov v letu 1935/36.
Neittfki Izselitve«! davek in naš tujski promet
Kimalu po združitvi Avstrije z Nemčijo eo bili v Avstriji uvedeni strogi predpisi glede potovanj v inozemstvo itn je biO na področje Avstrije razširjen tudi nemški zakon o davku pri izselitvi (Reichsfluchtsteuer). Ta zakon določa, da mora vsak nemški (avstrijski) državljan, ki opusti svoje stalno bivališče v Nemčiji (Avstriji) in ima premoženje preko 50.000 mark, plahti ob izselitvi kot poseben davek eno četrtino svojega premoženja. ne da bi po'em že imel pravico iznesti svoje premoženje v inozemstvu (o čemer veljajo drugi predpisi, po katerih se likvidno premoženje prenese na poseben blokiran račun in je mogoče talke blokirane marke prodaji v inozentfitvu le z znatnim disaži-iem).
Zaradi predpisov o da»vku pri izselitvi je uveden kompliciran postopek pri izdaji potnega lista za potovanje v inozemstvo. Za izdajo potnega lieta je potrebno davčno potrdilo. Prosilec mora davčnemu uradu predložiti dokaze, da je plačal wse samoupravne davke in takse, nakar davčni urad ugotovi, če je plačaJ vse neposredne davke, alasti pa če ima premoženje, od katerega je treba plačati davek ob izselitvi. V poslednjem primeru mora predložiti seznam svojega premoženja z dokazi, ki se nanaša jo na njeeovo preloženje (cenitev nepremičnine Po zapriseženem arijskem cenilcu bilanco podjetja, ootrdilo banke o deponiranih vrednostnih papirjih, potrdilo zavarovalnice o odkupni vrednosti police o življenjskem zavarovanju, dokaze o višini dolgov, itd). Tudi pri potovanju v inozemstvo za kratek čas je potreben tak postopek pri vseh onih., ki bi mor?li v primeru izselitve plačati izsalitveni davek, prosilec pa lahko pospeši postopek, če prostovoljno položi kavči-jo v višini izšel itvenega davka ali pa 6e nudi za ta davek garancijo z zastavo vrednostnih papirjev ali hipoteke ali pa drugo varščino odnosno poroštvo.
Zaradi teh strogih predpisov je potovanje iz Avstrije za imovitejše Avstrijce zelo ofcežkočeno in je verjetno, da bo v prihodnjih mesecih zlasti turistični promet Avstrijcev zelo omejen, dokler se ne bo novi sistem udomačil, kakor v Nemčiji. Glede na okolnost. da je dotok avstrijskih turistov zelo važen za nas tujski promet, je treba spričo bližnje turistične sezone že sedaj računati z manjšim poeetom Avstrijcev, vsaj v začetku sezone.
Povratek kapitala v Francijo — doslej 20 milijard
Po vesteh zapadnoevropskih deviznih tržišč se nadaljuje naglo vračanje francoskega kapitala v Francijo. Po cenitvi pariških borznih krogov se je do ponedeljka vrnilo iz inozemstva za okrog 20 milijard pobeglega francoskega kapitala. Ponudba deviz v Parizu je nadalje zelo znatna. V kratkem pričakujejo, da bo temu povratku kapitala v Francijo kmalu sledil velik dotok zlata.
Posledica valutne reforme v Franciji se kaže tudi v najnovejšem izkazu švicarske Narodne banke od 7. t a, ki zaznamuje zmanjšanje zlatega zaklada za 9.5 milijona frankov, deviznih rezerv za 36.8 milijona frankov ter končno zmanjšanje dobro-
pogajanja z nekaterimi drugimi državami, predvsem trgovinska in plačilna pogajanja s Švico, ki bodo v Bernu. V teku zadnjih let je bilo ugotovljeno, da sedanji klirinški sistem ovira razvoj trgovinskega prometa med Jugoslavijo in Švico. Zato je bil stavljen z naše strani predlog, da se kliring ukine in da preidemo k sistemu svobodnega deviznega režima. Kakor pa se zdi, želi Švica nadalje obdržati dosedanji klirinški sistem.
Ker igra vprašanje našega lesnega izvoza pri pogajanjih z Nemčijo in Italijo važno vlogo, je za četrtek 12. t m. sklicana v Beogradu seja ožjega odbora za lesne proizvode v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Na tej seji bodo prišla v razpravo važna vprašanja: 1. razvoj izvoza v Nemčijo in predlogi za njegovo zboljšanje; 2. predlogi glede podaljšanja, spremembe in dopolnitve lesnega sporazuma, sklenjenega z Nemčijo v Eisenachu; 3. delegiranje predstavnikov lesnega gospodarstva v nemško-jugoslovenski lesni odbor; 4. razprava o trgovinskih odnošajih z Italijo in predlogi v zvezi s trgovinskimi pogajanji s to državo; 5. predlogi za trgovinska pogajanja s Švico; 6 proučitev vprašanj, ki so v zvezi z eventualno obnovo trgovinskih odnošajev s Španijo: 7 vprašanje izvoza lesa v Argentino in Urugvaj; 8 izvoz lesa v Francijo in možnost povečanja tega izvoza v zvezi z ukinjenjem uvoza avstrijskega lesa; 9. razprava v zvezi z bližnjim zasedanjem evropskega kartela za mehki rezani les in evropskega sporazuma za bukov les; 10. proučitev položaja glede izvoza bukovega lesa in ukrepov za zboljšanje izvozne situacije; 11. vprašanje izvoza celuloznega lesa; 12. vprašanje izvoza hlodov trdega lesa; 13. cenik za zavarovanje valute.
imetja inozemskih bank pri švicarski Narodni banki za 16 milijonov, tako da je dosegel celotni odtok v enem tednu 61 mL lijonov frankov.
V ponedeljek je imela v Bazlu svoj občni zbor Banka za mednarodna plačila. Na tem občnem zboru so sodelovali predstavniki 21 evropskih novčaničnih bank. Podano je bilo poročilo, ki pravi, da se je monetarno starje na svetu zboljšalo Pričakovati je, da bo nastopila nagla in splošna ozdravitev.
Valutna reforma v Franciji je povzročila znaten pritisk na belgijsko valuto, ki je v ponedeljek v Curihu popustila od 73.47 na 73.15. Včeraj pa se je tečaj zopet dvignil na 73.62, in sicer pod vplivom sklepa belgijske Narodne banke glede povišanja eskontne mere od 2 na 4% in lombardne obrestne mere 3 na 5%. Ta ukrep belgijske Narodne banke kaže, da je Belgija pripravljena braniti stabilnost svoje valute. V Londonu pripisujejo slabost belgijskega franka tako povratku francoskega kapitala v Francijo, kakor tudi psihološkim faktorjem in govoricam, da bo morala Belgija glede na povezanost francoskega in belgijskega gospodarstva izvršiti ponovno devalvacijo, kar pa je malo verjetno. Belgijska valuta je že pred zadnjo devalvacijo francoskega franka kazala od časa do časa občutnejšo slabost, kar je imelo za posledico, da se je zlati zaklad belgijske Narodne banke od začetka leta zmanjšal za 12%.
Tretji kongres jugoslovenskega trgovstva
Po velikih kongresih v Skoplju in Beogradu priredi združeno trgovstvo Jugoslavije svoj III- veliki kongres v Ljubljani. To bo pravi nacionalni kongres, tako po svojih udeležencih, kakor tudi po svrhi, kateri bo služiL Kongresa se bodo udeležili trgovci iz prav vseh pokrajin Jugoslavije v eni skupni volji, da manifestirajo za pravice in potrebe svojega stanu, a da še bolj močno manifestirajo za gospodarski napredek Jugoslavije in za njeno gospodarsko osamosvojitev. Ta visoki cilj bo združil v dneh od 10. do 13. junija v Ljub. ljani vse trgovstvo Jugoslavije in ta skupna misel bo dala trgovskemu kongresu značaj prvovrstnega nacionalnega kongresa. Srbi, Hrvati in Slovenci bodo v lepi slogi nastopili za skupne cilje in brez ozira na vse verske, pokrajinske in druge razlike bodo nastopili v enotnem programu. Samo ena želja bo vse navdajala, da se tudi v Jugoslaviji začne delati pravilno in da se napravi konec vsem nezrelim eksperimentom in vsem napačnim metodam Svobodno se morajo razviti vse sile naroda za konstruktivno delo. da bo Jugoslavija že enkrat zaživela polno življenje in napredovala, morala napredovati glede na marljivost svojega prebivalstva in bogastva svojih naravnih zakladov.
Predvsem bo III vsedržavni kongres trgovstva poudaril zahtevo vseh naših gospodarskih ljudi, da se ne sme več privilegirati tuji kapital na škodo domačega gospodarstva. Naval tujega kapitala se mora ustaviti in tujemu kapitalu tudi pri nas določiti meja. kakor mu je ta določena v vseh drugih svobodnih državah Ni Jugoslavija kolonija, ki je na slepo izro. čena eksploataciji tega kapitala, temveč svobodna država, v kateri je kapital dobrodošel, toda le tedaj, če ne pozablja na svoje dolžnosti do zemlje, k! mu daje ves njegov dobiček. To so glavne misli, na katerih bo slonel ljubljanski vsedržavni trgovski kongres in zaradi katerega bo zaslužil ime pravega nacionalnega kongresa. Zato ga mora podpreti vsa nacionalna javnost in s simpatijo spremljati njegov boj za napredek našega nacionalnega gospodarstva.
Prireditelji korgresa so se potrudili, da bo kongres organiziran čim bolje in da bo nudil udeležencem mnogo zanimivega, zabavnega in tudi poučnega. Tako bo v kongresnih dneh v Ljubljani cela vrsta pro-menadnih in drugih koncertov, gledaliških, opernih in dramskih predstav, razstav in drugih prireditev, da bo v resnici pestro življenje za časa kongresa v Ljubi larti Zadnji dan kongresa t. j. 13. junija bo organizirana cela vrsta ekskurzij in izletov. Vseh ekskurzij je predvidenih 15. poleg tega 8 izletov v najlepše kraje Sloveniie Kongresni odbor te tod' že	poseben
prospekt izletov, ki je izšel tudi v srbščini in hrvaščini, i Pričakovati ie. da se bo vellkr število trgovcev udeležilo kongresa in da bo tudi po številu udeležencev prekašal vse dosedanje kongrese T Jugoslaviji.
Gospodarske vesti
= Cena pšenici in moki se nadalje dviga. Zadnje dni se je oeoa pšenici in moki na norosadski borzi nadalje dvignila in se zdi, da je žitna trgovina zašla v nevarno špekulacijo. Potiska pšenica je včeraj dosegla ceno 234 do 238 din, moka ><k pa 330 - 340. Samo v ponedeljek in torek je cena pšenici narasla za 15 dan pri met. stota, od začetka aprila pa za 56 din.
= Aktivna bilanca »Šipada«. Iz Sarajeva poročajo, da bo bilanca >Šipada< za leto 1937 prvikrat po letu 1932. zopet aktivna. Na seji upravnega odbora »Šipada<. ki je bila te dni, je bila predložena surova bilanca »6ipada< samega s suficitom 1.8 milijona din. Bilanca celulozne tvornice v Drvarju bo izkazala 2 milijona din čistega dobička. Sedaj pripravljajo skupno bilanco vseh podjetij,^ ki eo bila o priliki nedavne fuzije združena g Šipadom. in računajo, da bo čisti dobiček celotnega podjetja znašal 3 milijone din. V zvezi z bilanco je generalni direktor dr. Milan Ulmanski izjavil, da je imelo podjetje lani ugodno konjunkturo, letos pa je prišlo do zastoja. Vendar je upata, da se ko položaj zopet učvrstil. Pričakovati je da ee bo povečaj! izvoz v Italijo in Madžarsko. ker je avstrijski les v glavnem rezerviran za Nemčijo. Naš izvoe v Nemčijo ae ne bo zmanjšal, ker gre tu predvsem za trdi les in za našo borovino, ki je v Evropi brez konkurence. Končno je dr. Ulmanski deman-tiral vesti o nekaki borbi, ki naj bi se pričela med »Šipadom« m >Našiokoc.
= Proti centralizaciji nabave uniform za policijske uslužbence. Kakor poroča »Jugoslovenski Llovdc izdelujejo v notranjem ministrstvu pravilnik o preskrbi montur aa državno in občinsko policijo. Po informacijah predstavnikov obrtništva, je v načrtu pravilnika med drugim predvideno, da ae morajo vsi predmeti za uniformiranje policije nabavljati centralno v Beogradu. Ker bi bili na ta način prikrajšani krojači v ostalih krajih države, ki 6o doslej dobavljali uniforme za policijo, so se gospodarske zbornice « posebno predstavko obrnile na notra. nje ministrstvo v kateri opozarjajo na posledico take centralizacije in zahtevajo, da 6e zaradi zaščite krojaških obrtnikov v provinci obdrži dosedanji sistem.
= Pred sporazumom glede Glavne zadružne zveza. Lani v decembru so zveze zadrug za kmetijski kredit s sodelovanjem nekaterih drugih zadružnih zvez ustanovile v smislu novega zakona o gospodarskih zadrugah novo Glavno zadružno zvezo, medtem ko je v začetku januarja stara Glavna zadružna zveza spremenila svoja pravila v smislu novega zadružnega zakona. Ker pa ta zakon pozna samo eno glavno zadružno zvezo je nastalo vprašanje, katera od obeh bo mogla obstojati in delovati v okviru zadružnega zakona. Tudi smo že poročali, da je kmetijski minister nedavno zavrnil pravila novoustanovljene glavne zadružne zveze z motivacijo, da na ustanovni skupščini ni bila zastopana večina zadružnih zvez, nakar je bila za 9. maj sklicana nova ustanovna skupščina. Istočasno je kmetijski minister sporočil stari Glavni zadružni zvezi, da ni pristojen za odobritev spremenjenih pravil. Nova ustanovna skupščina, ki je bila sklicana za 9. maj, pa se ni vršila, ker je prišlo do pogajanj med predstavniki zadružnih zvez iz enega In drugega tabora, in sicer glede vprašanja ustanovitve enotne vrhovne zadružne organizacije. Ta pogajanja so se že pričela v petek 6. t. m. in so bila do ponedeljka, ko bi se morala vršiti ustanovna skupščina nove glavne zadružne zveze, v glavnem končana.
= Turistični plačilni promet z Bolgarijo.
Skupaj z novim klirinškim plači!Inim sporazumom ki je bil ekJenjen med našo in bolgarsko narodno banko (o čemer emo včeraj poročali) je stopil v veljavo tudi nov turistični plačilni sporazum med obema državama. Za pLaeifla v okviru turističnega prometa se ustanovita pri novčaničnih bankah v Beogradu in Sofiji dva posebna turistična klirinška računa. Naši potniki, ki potujejo v Bolgarijo, bodo lahko pri mas izvršili plačila na turistični kliring in bodo v Bolgariji lahko dvigali potrebne zneske pri vseh denarnih zavodih, ki so pooblaščeni za trgovanje z devizami, in to do višine zneska, ki je predpisan v našem deviznem pravilniku (5000 din na osebo ajli pa večji znesek po odobren ju finančnega ministrstva). Bolgarski potniki pa bodo lahko vplačali v Bolgariji ustrezajoče zneske na turistični kliring, in sicer prav tako do protivrednosti 5000 din v bolgarskih levih. Preračunale dinarjev v lev« in obratno se bo izvršilo po tečaju 2 leva za en dinar aili 0.50 din za 1 lev. V kJiringu za trgovinska plačila pa znaša tečaj 192 levov za 100 din, odnosno 52.08 din za 100 levov.
= Poštna hranilnica v aprilu. Pri Poštni hranilnici so se v teku meseca aprila čekovne vloge skrčile za 104 na 1694 milijonov din (lani 1527), čekovni promet pa je v tem mesecu dosegel 7730 milijonov na-
• sproti 6469 milijonom v lanskem aprilu
I in 5637 milijonom v aprilu 1936. Hranilne vloge pa so v teku marca narasle za 10 na 1354 milijonom (lani 1085).
i = licitacije. Dne 16. t. m bo v inten-danturi štaba savske divizijake Oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo živil (fižol, riž. zdrob. ječmenček, testenine, krompir, mast lds.' sladkor čaj. konzerv, kava in paprika), 18. t. m. pa prav tako za dobavo živil (krompir, olje, čebula, makaroni, rozine mast. sladko in kislo mleko in žemljice). Dne 12. t. m se vriši pri štabu odreda br. 7 na Vrhniki licitacija za dobavo svežega govejega mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra t_ L
10. maja.
Na ljubljanski borzi ao se danes avstrijski šilingi v privatnem kttringu za malenkost podražili in so se trgovali po 8.73, med tem ko je bilo za angleške funte po-, vpraševanje po 238. V zagrebškem prtvat-I nem kHringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.7560 (v Beogradu po 8.7125), v anglefikih funtih po 238 in v grških bo. nih po 28.50. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu nespremenjeno 14.50, za konec maja pa v Zagrebu po 14.49.	^
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca prijaznejša in je Vojna škoda notirala 481 — 482.50 (v Beogradu je bil promet po 482 — 482.50). Do zaključkov pa je prišlo v 7*/. Blairovem posojilu po 94 25 (v Beogradu po 94.25 — 94.50) in v 87c Blalrovem posojilu po 99 (v Beogradu po 98.50 — 98.75). Promet je W3 še zabeležen v ctejpicafc Trboveljske P° 200.
DEVIZE
Dobljamv. Amsterdam 2416.14—2428.76 Berlin 1750.02 — 1763.90, Bruselj 732.95
—	738.00, Čarih 996.45 — 1003.52, London 216 61 — 218.66, New Yoik 4327-26 — 4363.57, Pariz 121.67 — 123.11, Praga 151.14 — 152.24, Trst 228.34 — 231.42.
Čarih. Beograd 10, Pariz 12.2450, London 21.7775, New Torti 437.375, BruseJj 73.6250, Milan 22.99, Amsterdam 242.2650, Berlin 175.70, Dunaj 49, Stockhotm 112.25, Oslo 109.4250, Kbbenhavn 97.2250, Praga 15.17, Varšava 82.30, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 481 — 482.50, 4«/o agTarne 6150 — 62, 4*/o severne agTarne 61 dem, 6»/» begluške 93 den., 6% dalm. agTarne 91.25 dem, 7*'® statoihE. 98.50 dem,, 7*/« invest. 99 dem TU Drž- hip. banka 99 — 101, 7% Blair
93	— 94.25. 8°/o Blair 98 — 99: delnice: Narodna banka 7300 dem, Trboveljska 195
—	200. še^erama Osijek 120 bL, Dubro-va£ka 370 den., Oceania 600 dem, Jadranska 370 den.
Beograd. Vojna škoda 482 — 482.50 (482 — 482.50), 4«/« agrarn*. 62.75 bL, 4*/« severne agrarne — (62.60), 6»/. beerluške 93.75 — 94, 6*/o dalm. agrarne 92.25 — 92.50. 7»/o stabiliz. 99.25 den., 7»/„ Blair
94	— 94-50 (94.25 — 94.50), 8% Blair 98.50 — 99 (98.50 — 98.75), Narodna banka 7300 — 7350. PAB 230.50 — 231.50.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago. 10. maja Začeta tečaji: pšenica: za maj 80375. za julij 78.375, za sept 79; koruza: za maj 57.75.
+ Novosad.ka blagovna bona (10. t m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: (78/79 ks); baška 233 — 235; sremska 232 — 234; banat^a 224 — 232; baška potiska 234 — 238. Konica: baška 106 — 107; banatska 102 — 103. Oves: taški 165 — 167.50; slavonski 167.50 — 170. Jeimen: bački in «rein«ki 63/64 kg 162 50 — 165 Moka: ba?ka >Oc< m >0?e< 390 — 340; >2« 310 - 320; >5< 290 - 300; >6< 270 - 280; >7« 240 — 250 ; >8e 130 — 135. Otrobi: baski in ^romski 110 — 117.50.
BOMB«
+ Lirerpool. 9. maja. Tendenca ertairsa. Zaključni tečaji: maj 4.59 /preišnjii dnn 4.57), za julij 4.56 (4.55), za ofc. 4.76 (4.75).
+ New York, 9. maja. Tend<*nca Ptaflna. Zaključni teoaji: za maj 8.62 (8.63). za oki. 8.68 (8.69).
RADIO
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj ln obilo zanimivega branja dobite v tednika za radio, gledališče in Tilm »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva oL 5.
Sreda, 11. maja
Ljubljana 12: Vojaške godbe igrajo <p4o-šče). — 12.45: PoroSila. — 13"- Napovedi.— 13.20: SrameJ kvartet »Skrjamčekc — 14: Napovedi — 18: Mtadinska ura: Maj v naravi (g. Miroslav Zor). — 18.20: Pomlad v glasbi (plošče). — 18.40: Umetnostni spomeniki na Dolenjskem (g. J. Grosrorič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Življenje in delo prvega jugoal tiskarja Boži-dara Vukovioa. — 19.50: Proti tuberkulozna propaganda (g. dr. Tomaž Furian). — 20: Narodne ob spremijevanju harmonike poje gdč. Poldka Zupanova, spreml ja g. Avgust Stanko, vmes ploeoe). — 21: Večer v počastitev skladateljev Ravela in RousseLa — izvaja Orkestralno društvo Glasbene Matice, klavirske točke: prof. L. M. Škerjanc. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Opereta Ma-seota (fptošče).
Beograd 16.45: Latika gSasba. — 20: Narodna crlasba in humor. — 21.30: Orkester
in pevci. _ Zagreb 17.15: Klavirske sklada
be. — 20: PloSoe. — 20.30: Kakor Ljubljana. 22.20: Ples. — Praga 19.30: Vojaška godba, 20: Spevoigra. — 21.20: Izmenični koncert Pariz—Praga. — Varšava 20: Lahka glasba. 21: Chopmove klavirske skladbe. — 21.45: Norwidova Žalna rapsodija. — 22.05: Zborovsko petie in plošče. — Sofija 19: Lahka glasba. — 20: Bellinijeva opera >Normac. — 22.10: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Veliki orkester in solisti. — 15.30: Koncertna ura. — 20.30: Brucknerjeva VII. simfonija. — 21.30: Plošče. — 22.20: Lahka srodba in ples. — 24: NoSrri koncert. — Berlin 19.10: Godalni kvintet. — 20: Pester koncertni spored. — 2230: Melodija in ritem-— Munehen 20.40: Dobri pevci. — 21: Vedrost srca. — 22.35: Kakor Berlin. — 24: Plesni orkester.
Četrtek 12. maja
Ljubljana 12: Valčki, polke, koračnice (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Koecent operne glasbe (Radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: V pro. slavo materinskega dtae: recitacije članice Nar. gled. ge. Šaričeve in koncert Radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina m Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Sokolsko predavanje.
—	19.50: Ocena aktivnosti pri jetiki pljuč (dr Fr. Debevec). — 20: Klavirski koncert g. Panča Vladigerova. — 21: Plošče. — 21.20: Pevski jazzJcvartet. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glasba Radijskega orkestra. —
Beograd 17.30: Narodna glasba — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Dvorak: Stabafc Mater. — 22.16: Ples. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert. — 20: Prenos. — 21: Recitacije in plošče. — 22.20: Lahka glasba. — Praga 19.30: Češke pesmi. — 20.30: Smetana: Moja domovina. — 22.20: Zvočna igra.
—	Varšava 20: Simfonični koncert. — 20.45: Mrtvim v spomin. — 21.45: Zvočna isrra. — 22.30: Plošče. — Sofija 18: Vojaška godba m narodne pesmi. — 19.30: Orkestralni koncert. — 20.45: Pesmi. — 21.15: Lahka in plesna muzika — Dunaj 12: Lahka glasba.
—	16: Popoldanski koncert. — 18: Komorna glasba — 20: Pesmi in koračnice. — 21 s Zabaven spored. — Berlin 19.10: Lorteingo-ve skladbe. — 20: Pleand večer. — 22.30: Kakor 9tuttgart — 24: Nočni koncert. — Miin. ehen 19.10: Iz operet in zvočnih filmov. — 20.15: Ljudska umetnost. — 22.20: Plesni orkester in solisti. — 24: Kakor Stuttgart
—	Stuttgart 19.15: Vedra muzika — 20: Koncert po željah. — 22.30: Orkester bala-lajL ^ Hodu koncert.
Zastrnp-
ljevalka
Marta
Marekova
pred
sodniki
na Dunaja
Na Dunaja še vedno traja proces proti Marti Marekovi, vdovi po izumitelja >Ia-reku. Tej ženski pripisujejo demonsko moč, kateri je podlegel najprej njen mož, poleg njega pa še tri drage osebe. Obtožen-ka sedi ves čas procesa, v stolu, na katerem jo vsak dan prinesejo v razpravno dvorano
žifulca — puščava
Odiseja kanadskega farmarja — Obupen položaj ozemelj,
ki trpe zaradi suše
Pred nekoliko leti je zbujalo pozornost sveta precej pustolovsko romanje velikan, ske črede severnih jelenov. Kanadska vlada je smatrala tedaj za ohranitev svojih čred severnih jelenov za potrebno, da preseli te živali iz kanadskega arktičnega zapada na vzhod. Več nego tri leta je trajala ta selitev in en sam možak je gnal ogromno čredo severnih jelenov skozi polarne noči in snežne viharje na tisoče kilometrov daleč. Ta pustolovska odi. seja, ki so jo ovekovečili celo v nekem romanu je dobila sedaj ^porednico z odi-sejo nekega kanadskega poljedelca.
Kakor njegovi predniki, ki so prihajali v deželo pred petdesetimi, sto leti z vo-lovskimi vpregami in si jo osvajali z muko korak za korakom, tako se je podal James Stewart, škotski farmar iz Sasket-chevana, na pot. Tragika našega časa pa je hotela, da je moral po isti poti nazaj, po kateri so napredovali nekoč pionirji na svojem osvajalnem pohodu. Strašne suše za<injih let so bile epremenile sasketche-vansko žitnico v puščavo. Stevvart ni imel avtomobila, vožnje po železnici si ni mogel privoščiti in tako je storil isto, kar so delali njegovi predniki; stesal je okoren voz, naložil naj vse svoje imetje in odšel na pot. To je bilo lanskega oktobra.
Svarili so ga sicer, naj se ne podaja v tem času na pot, ko so grozili strašni zimski viharji, a teh nasvetov ni mogel upoštevati. Z neomajnim pogumom je s svojo družino opravil vsak dan 50 do 60 km pota. Tri petine njegove poti so šle skozi ozemlje Zedinjenih držav ,pri Wind-sorju nasproti Detroita je prešel spet na kanadsko ozemlje. Doživljaji Stewarta in njegovih so bili v tem času zelo pestri. Morali so se boriti proti volkovom na samotnih prerijah, proti ledenim blizzar-dom, snežnim viharjem, ki so zakrivali vse poti, in proti potepuhom, ki so jih nadlegovali. Navzlic temu so prispeli dobre volje v Montreal.
V bližini Quebeca M je Stewart kupil majhno hišo kjer misli začeti znova. Nje. govo potovanje je zbudilo pozornost kanadske javnosti v dveh pogledih: prvič zato, ker je pokazalo ,kako obupen je po. ložaj ozemelj, ki trpe zavoljo katastrofalnih suš, in drugič, ker je pokazalo tudi to,
Vlak stoji zaradi teleta
Vlak na progi Staines in Chertsey se je moral te dni ustaviti na progi, ker so neko kravo prijeli popadki in je tik tračnic vrgla telička. Strojevodja je moral zadržati lokomotivo, dokler ni bila stvar opravljena, šele potem je vlak nadaljeval svojo vožnjo — seveda z zamuda
kako nazadnjaška je še Kanada v prometnem pogledu. Kanada je edina država v Novem svetu, ki nima avtomobilske ceste od meje do meje. Sedaj mislijo ta ne-dostatek odpraviti z moderno cesto, ki bo prečkala vso deželo.
Dva mlada leoparda
V londonskem živalskem vrta imajo dve ljubki zverinici, Štiri mesece stara leoparda Nelsena in Noro. Dokler sta bila Se mlada, Jn je hranila z mlekom neka psioa
Originalno zaročno pismo
Ponudba na papirju, ki ne predstavlja zakonite pogodbe
Na eni zadnjih razprav, ki jo je vodil sodnik Macnaghten v Londonu, se je občinstvo imenitno zabavalo. Mična, mlada igralka in kabaretna pevka Audrey BaL lova, v zasebnem življenju gospa Dun. kleyeva, je tožila mladega gledališkega manažerja in lirika Williama Howar-da Manila, da ji je 1. 1936 obljubil zakon in da te obljuibe ni izpolnil Takrat se je bila ločila od svojega prvega moža in je nastopala v nekem kabaretu na otoku Wig!btu, ki ga je vodil obtoženec. Takoj je opazila ,da se je mož vanjo zaljubil Pogostoma Jo je vabil v London, uvedel
Priprave za obisk angleških suverenov
Jo je v krog svojih prijateljev ta hodB a njo na razne prireditve ta izlete.
Nekoč sredi plesa v nekem londonskem baru, je napisal nekoliko besed na list, ki ga je bil iztrgal iz beležmce Ta listek ji je poslal po nekem stre*a|s. Vedela je, da je zelo plašen in se je tej njegovi lastnosti tudi čusto smejala, čeprar/ ga je za. voljo nje tem bolj cenila. Pisemce se Je glasilo: »Ljubljena Audrey! Hočem, da postanete moja žena. Ali mi hočete izkazati čast, da bi to ponudbo sprejeli, in povedati mi dan, ki bi se vam videl za po. roko najprimernejši? Mislim resao!«
Ko Je tožiteljica dospela do te bo&ce svoje povesti, se Je sodnik nasmehnil in jo prekinil. »Počakajte za trenutek,« je dejal, »to pismo bom predložil,« in dvignil Je listek ter ga dal še drugim, da si ga ogledajo. V največjo zabavo vseh navzočih se Je izkazalo, da je bil obtoženec zel. pisal svojo ponudbo na poslovni papir, ki Je imel spocaj opombo: »Nobena ponudba na tem papirju ne predstavlja zakonite pogodbe.«
Sodnik je počakal, da se Je stmeh pobegel, potem Je dejal tožitelpci: »Ne verja-mem ,da Je mister Mann svojo ponudbo nalašč napisal na ta papir, nočem v tem videti razbremenitev zanj, toda pripomnil bi vendarle, da Je bila ta snubitev zelo ne. navadna.«
Obtoženec, ki se Je med tem poročil z drugo žensko, se je zagovarjal s tem, da Je svojo zaroko v polnem sporazumu z Ballovo ali Dunkleyevo razveljavil. Razpravo 90 preložili ,da bi zaslišali še druge priče.
V četrt ore zaigral tri milijone
Ai^cfld bogata« Henry TaJbot Cnftao Je man zapravljivec. Nedavno Je Igral a Levom Bricecm, bratom mame igralke Faaxy Brioe poker. Med igralci Je bil ta. <fi Tanmxy Guinan, brat v Ameriki znane kraljice nočnih lokalov, Teocas Gutaaoove. Igrali so četrt ure, potem Je Cftftom mo_ raj vstati od mize, ker so ga njegovi so-igrafel orJfegurffl za cele tri milijone frankov.
Ker fcnet tofflco gotovine psi sebi, Je
podpisal ček za njujorfitoo borzo m vsoto 50 tisoč dofeurjev in de dragi ček na Angleško banko za 20 tisoč funtov. Našteti, nji dan, ko se Je nekoliko iztreznU, Je prišel na to, da so pa soigralci grdo osJepa-r££. Sel je na policijo, kjer Je prijavil goljufijo ter zahteval zaporo za oba češka. Zdatf pa se CKftotm tresejo hlače. Boji se, da ne U postal žrtev izsiljevalcev, zato ga stalno spremlja deset najboljših detek. tivov njujoršike policije.
Ne fotografiraj neprivezanega leva
V Bodenstadtu na Švicarskem je ho. tel neki gledalec fotografirati leva. ki so ga pred predvajanji v nekem cirkusu predstavljali občinstvu, žival črni pripravi v moževih rokah menda m zaupala, planila Je nanj in ga ugriznila v vrat ter stegno. Leva so spravili brez težave v kletko, ranjenca pa v bolnišnico, kjer upajo, da mu bodo rešili življenje.
Deklica ustavila vlomilca
Mala Giuseppina di Jani iz Foggie Je bila te dni sama doma, ko Je zaslišala v sosedni sobi sumljiv šum. Previdno je stekla po stopnicah iz prvega nadstropja v pritličje ter Je poklicala policijo po telefonu. Ko se Je hotela vrniti iz pritličja v prvo nadstropje, ie srečala na stopnicah elegantno oblečenega vlomilca, kateremu se je tako sladko nasmehnila, da se je začel z njo pomenkovati, še preden je bil pomeneik pri kraju, Je vdrla v hišo policija lin prijela nepridiprava.
Nemški državni kancelar Hitler prihaja na obisk k Mussoliniju skozi orožarno v Beneški palači — Spremlja ga zet itaL mtn, predsednika, grof Ciano
¥ versajski »Galerie des Glaces« (slika) bodo o priliki obiska angleškega kralja In kraljice v Franciji pripravili obed za Štiri sto povabljeirih gostov
Sodnik in vojni tovariš
Pred londonskim sodiščem se je odigral te dni nenavaden prizor. Neki Aleksij Ra-gozin se Je moral zagovarjati na sodišču v Clerkenwellu. Upniki so ga tožili na vračilo dolga. Ko je toženec stopil pred sodnika, je slednji spoznal, da ima pred seboj tovariša iz svetovne vojne. Zato je izjavil: »Za mene bi bilo silno neprijetno, če bd moral voditi to razpravo do kraja. Obtoženec, ali niste vi iz Rusije? Kaj se niste borili v angleški vojski?«
Obtoženec je potrdil sodnikova vprašanja, nakar je sodnik zapustil svoje mesto, stopil k Ragozinu. mu stisnil roko, potem pa rekel: »Te obravnave ne morem vodi. ti do kraja, ker me veže z obtožencem prijateljstvo iz vojne. « Po teh besedah je razpravo preložil s pripombo, da bo stvar izročil drugemu sodniku.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Nova rastlinska hrana
Mlade zefi v bogati izberi pomladi
Na kongresu zdrarvitaih rastlinarjev v Monakovem Je zdravnik dr. Schenk v zanimivem predavanju navajal, kako velika Je dandanes poraba zdravilnih rastlin, čeprav Je znanost o njih šele na pragu svojega razvoja. V sami Nemčiji porabijo let. no n. pr. 50.000 kg cvetov arniike, 136.000 kg nmanovih cvetov, 430.000 kg lipovega cvetja, 250.000 kg brezovih listov in isto toliko kupubovih, 80.000 tavžentrože, 400 tisoč kg- presEce, 150.000 kg podponca in 100.000 kg vijoličnih listov. K temni Je pripomnil dr. Martin Vogel:
»Nismo fanatiki prehrane in nikakor ne trdimo, da bi ne bilo nobenih bcdezni več, če bi ves svet živel samo vegetarično. Taikšna preproščina, glede zamotanih bioloških vprašanj bi nas vedla predaleč. Mislimo pa, da ljudje pred biološkimi vpra. " mjl ne smejo zapirati oči, tudi če se Jim trenutno vidijo neudobna. Navade glede prehrane so same na sefoi najkan-servativnejši ded življenja in nihče ne ve tega bolje nego tisti, ki se že leta bavi s tem. Koliko truda in časa Je treba, da se ljudje pripravijo do pametnejšega na-čks. prehrane!«
Po dolgih zimsltih mesecih maJaBk sam po&aže pravo pot do dobre spremembe v prehranjevanju, kajti narava sedanj ponuja dovolj mladih zeli v bogati teberi, zelenjave fcn zgodnjega sadja, ki
osvežujeta ves organizem. KisBca. krebc-lja, kreša, drofcnjak rase jo na vrtovih in jih dobimo tudi na trgu, regrat, kopriva, rman in druge zeli rase jo po travnikih ta ob cestnih robih ter jih isto tako prodajajo, redkvice, kolerabe, revenj, nežni belu-ši m žareče črešnje vabijo gospodinje k nakupu. Isikaristimo te naravne darove nam jih daje naša domovina v velikih množinah, da si z njimi osvežimo življenjske soke!
Tatvine v japonskem krema toriju
V tokijskem krematoriju so aretčraE gto nastavljencev podjetja, ki so obtoženi, da bo kradli zlato mrličem. Obtoženci priznavajo, da so z ukradenim zlatom trgovali Iskafi so zlato predvsem v zobeh mrtvecev. Tatvine Je nadziral poseben od_ bor, ki Je delil izkupiček med vse poma-gače tatinske organizacije.
Odprava na Nanga Parbat
Pod vodstvom dr. Paula Bauesrja so odrinili rmraiTi teden v Bom/bay člani nove nemške odprave, ki hoče naskočiti vršac Nanga Parbat v Himalaji. Glavni naskok na goro bo v juniju. Ekspedicijo bodo oskrboval s hrano iz letal. Metali Jo bodo brfboOazcem 8 padali.
Slepci igrafo base-baH
V Oaklandu (Kalifornija) igrajo slepci base-balL žoga Je opremljena z maiini zvončka«
Brez helija
ni zeppelinov
V New York je prispel dr. Eckener, graditelj nemšlah zrakoplovov. Zastopnikom tiska Je izjavil, da zavisi bodočnost pre. kooceanskegia prometa z zrakoplovi po. polnoma od ameriške vlade. Novi nemški zrakoplov L Z 130 bo letel le tedaj, če bo napolnjen 3 helijem, če Zedinjene države tega plina ne bodo dale Nemčiji na razpolago, tedaj ne bo nobenih Zeppelinov več.
Njegovo potovanje v Ameriko je baš v zvezi z zadevnimi pogajanji z vvasii ing tonsko vlado. Najrajši bi govoril s predsednikom Rooseveltom samim, ki ga bo go. tovo presenetilo, kakšne politične razloge navajajo zoper dobave helija Nemčiji V Nemčiji ni nobene možinosti več, da bi zeppeline uporabljali za vojne namene. V današnjih evropskih prilikah je zrakoplov v tem pogledu neuporaben.
ANEKDOTA
Direktor James Klein je nekoč hotel pridobiti Lea Slezaka za nastop v Komični operi. Poslal mu Je brzojavko: »Sto mark. tisoč pozdravov«. Slezak mu je br-zojavil nazaj: »Tisoč mark, sto pozdra. vov!«
VSAK DAN ENA
Avtomobilska nesreča pri Trapezuntu
Na cesti med Tra.pezuntom in Kolkitom pri gori Zigani se je te dni pripetila strašna nesreča izletniškemu avtobusu, ki je vozil s seboj 43 oseb. Avto je padel v 200 m globok prepad. Pri tem je bilo 41 potnikov ubitih. Pri življenju sta ostala sa. mo neka ženska in neki otrok, ki sta se rešila po čudnem naključju. Otrokova mati je dobila samo praske na rokah, otrok pa Je popolnoma ceL
gospod sodnik.«
»Kako se pišete?« »Katrica Peteršiljček »Stara?«
-Sedem in šestdeset let, gospod sodnik.«
»Poročena?«
»To pa na žalost še ne
nik..^«
gospod sod-
,t»Tidens Tegn«)
Kulturni pregled
Unsstniška razstava Celjskega kulturnega
tedna
V vrsti prireditev Celjskega kulturnega, teclna zavzema razstava celjskih likovnih umetnikov nedvomno najodličnejše mesto. Prvič so bila na akupoo razstavo zbrana in prikazana dela vseh likovnih tvorcev, j ki so ali po rojstvu ali po bivatiSču domačini celjskega območja. Pobude, ki bodo izhajalg iz te idealne manifestacije slovenske umetniške tvornosti sredi ogroženega ozemlja, so važen, nepodcenljiv doprinoe »k umetniški sili in kulturni volji v teh težkih dneh.« (Otona Župančiča besede k na.šeanu kulturnemu tednu).
Celje doživlja s to razstavo izbranih domačih del svoje najpomembnejše dni in v njegovi preteklosti ni bilo temu enakega dogodka. Prireditelji, sodelujoči in podporniki so se prevažne naloge spričo na. ših javmh potreb zavedali, tako je celjska likovna razstava pokazala najboljše vrednote in ž njimi velik uspeh.
Z vidika umetniške kvalitete je razstava še vzgojnega pomena za estetsko kulturo celjskega okolja, ki se je z vso vnemo in radostjo odzvalo vabilu. Dej. stvo ,da posečajo dnevno stotine obiskovalcev celjsko umetniško razstavo, očitu-je koliko volje in dobrega smisla je v ljudeh in da jih je moči ogreti in pritegniti tudi na umetniške razstave. Upati je, da bo obisku sledil tudi gmotni efekt v korist razstavijaicev samih: javnim ustanovam naj sledijo čim preje še zasebniki, ki jih tudi v Celju ni malo.
Razstavljenih 75 del obsega slike, grafi, ko in kiparska dela asmerih likovnih umetnikov različnih letnikov in različnih sireri. Najmlajši so Zoram Ettdek, Dore Klemenčič in Edvard Salezin. »Klubu neodvisnih« v Ljubljani se je pridružil Zoran Didek. Najbolj otipijiv je v svojih oljih, sočnih in lepečih masah, ki jih uglašuje deloma v težkih barvnih ploskvah, deloma jih spaja v milejše tonske sestave. Barva mu teče v širokem, energičnem razmahu. Podaja se takemu prestis-sirno »Gospodična z Adorjem«, portretna študija širokih dimenzij, nič manj kakor živo bujna vegetacija pokrajin s slikovitimi svetlobnimi preseki (na pr. »Na obrežju«, »Ulica«, »Oljke«, »Vrt>e«)*. Raz. svetljava »Hiš na solncu«, pokojnost In umirjenost »Domačije« in razgibanost. 2-Na polju« panazoru je jo dovolj jasno intuitivno prodornost in razvito znanj« slika rjevo. Didkov tovariš iz zagrebške akademije D«re Klemenčič je sicer manj enotno prikazan, vendar pa Izraža sleherno njegovo delo prav zanimivo umetniško svojstvo. Njegova formalna sredstva, prepletena tu in tam z značilno grafično noto, vzbujajo sicer manj zunanjih učinkov, a so zato strožja v izberi in resnobnejga po vsebini, kar velja tako za »Silvo«, kakor za »Zimsko krajino« in oetale pejza-že. Klemenčič si pokrajino prikroji za, izražanje čustvenih razpoloženj. Največ vedrine razprostre v svojih pero risbah, bogatih toliko tihega opazovanja in Idi. lične posvetitve. Kakor da bi zagledal prav ta trenutek v sebi slikarja, tak je njegov »Lastni portret«, nestrpen pred samim seboj. Portretne buste zagrebškega absolventa Edvarda Salezina (otroške glave v mavcu in bronasti portret S. Kopo rca) razodevajo kiparja zmernih čutov in umerjenih plastičnih oblik. Dosegel je sigurno stopnjo zunanje plastične preglednosti in lahko na tej podlagi uspešno napreduje. študija »ženskega akta« je v celotnem obrisu posrečena, dobro bi bilo, če bi videli kaj več primerov figuralne kompozicije.
'Celjska razstava zaznamuje svoj najpomembnejši dogodek v bogati kolekciji del našega savinjskega rojaka in mojstra Franca Tratnika. Prvič se je zgodilo, da ga imajo Celjani v svoji sredi in to prav danes, ko se je umetnikovo življenjsko delo povzpelo do vrhunca ustvarjalnih moči, ko je prehodil eno izmed vodilnih poti v slovenski umetnosti Izhajajoč iz vrste impresiomstov-klasikov, je našel pred 25 leti tisto posredujoče mesto, ki mu je dalo v razvoju povojnega in novejšega slo. venskega slikarstva svojstven in poseben pomen. Izgladil je pota prvi povojni generaciji in ji pokazal prvi v sebi dozorel stil slovenskega risarja-grafika, ki je poudarjal vsebino in resničnost v zrcalu socialnega življenja svojega naroda. Njegova umetnost je izoblikovala med tem vrsto rešitev, ki jih je iskal vsikdar le v skladu s svojim čistim umetniškim hotenjem. Mogel in moral je izreči končno tudi z neposrednejšimi slikarskimi sredstvi svoje umetniško občutje in svojo miselnost. Tratnikove barve na oljih so zažarele kot še nikoli: v toplem siju zlatorume-nih in rdečih tonov, vsebujočih obširno skalo dodatnih, se kopij« oaredtnji akt »Sedeče žene«. Mehek in svež jnkamat se preliva do nenavadne prozornosti, bodisi na svetlejši »Marji« ali pa na »Odpočit-ku«. zastrtem v skrivnostnih sencah in svetlobnih odsevih. Na videz preprost, a prepričevalen je »Portret ge. R.« Lepotni tip Tratnikovih rdečelask predstavlja »Katarina Celjska«. Dekorativne elemente vsebuje kompozicija »Mati z otrokom ta polju«, študije za stenski dekor se tu pa tam podlaga plastično zamišljenim risbam, a najmočnejše delo so nedvomno delavci, zajeti v strnjeni in napeto odmerje. ni ritem »Livarne«.
Dela Alberta Sirka so v Celju dobro znana, saj je tu priredil že svojo lastno zastavo. Bolj pristna nego na »Portretu ge. S.« je Sirkova tekoča paleta za »Kraško Madono«. Od svojih priljubljenih marin je razstavil »Pristanišče v Krku«, toplino pokrajiskega razpoloženja je pa za. del v snu »Slovenskih goric«, Sirkovem najboljšem olju poleg svetlobne študije v »Tetovu«. Njegovi akvareli, bežne skice in impresije pestrih motivov, so prepojeni z južnim soncem, v širini temperamenta in slikovitosti ni zanj ovire, v akva-relni pokrajini je marljivi Sirk že dosegel nedvomno svoje najvidnejše uspehe. Težko pričakovani, vsikdar simpatični Ivan NapotniK. Zadnjič je razstavljal s Sirkom po večini znana dela, tokrat je pa. njegova zbirka pretežno nov* te le V treh primerih izpopolnjena z deli is pri. vatne posesti Izvzemši »IndiMtrijo«, skico v mavcu za razpis Naeodne skupščine, je vse drugo v lesu. NajK>tnikoTCa kipar«
\
aka sila je dosegla nedvomno svoj višek in potrebuje razmaha, potrebuje naročil še izven drobne m srednje skulpture ▼ nalogah, ki bi mu dvignile njegov izredni, a žal tako neizrabljeni umetniški po. tencijai Napotnik je Izoblikoval svoj lastni stil, čutimo pa v njem Se podlago in duh predvojne seeestije. Poleg tega je zanj značilna primes subjektivistične slikovitosti in čustvenosti, ki Ju stopnjuje s bujno snovno fantazijo svojevrstne kiparsko dekorativne individualnosti. Znani so Napotnikovi puti figurine in skupinske kompozicije, po katerih je zaslovela umetnikova originalna in iznajdljiva duhovitost Na razstavi je predočen tako njegov udomačeni žanr z alegorijo (na pr. »Nimfa«, »Kianjica«, »Puto«, »Medicina«, »Volja«. »Oče«, »Mati«), kakor tudi večje figuralne kompozicije: »Prebujenje«. To odlikuje finesa linearnih kontur in neprisiljena organičnost akta. Visoke vrednote Napotmikove umetniške intuicije v odlični »Pietš« in v reliefih »Kristus« in »Marija« potrjujejo naše prepričanje, da imamo v njem slovenskega umetnika, ki bi ga želeli videti čim čašče na razstavah, zlasti pa zaposlenega pri naših javnih naročilih.	__
Cvetko Ščuka je v olju »Otroci« izrazu kar najbolj posrečeno intimnost družinskega interieura: tri glavice pri mizi so kompozično, barvno in svetlobno združene v harmonično sklenjeno celoto. »Cvetje« Miroslava Modka kaže posebno zanimanje za barvno razpoloženje snovi ki bi bilo nedvomno dobro izhodišče nadaljnjim problemom. Za razstavljenimi portreti Pristov&kove si je težko zamišljati okolje Sternenovega kolorita. Ne da se tajiti, da je tako pri Pristovškovi kakor na Gra-šarjevih delih razvito občutje za izrecne slikarske učinke. »Višnje« so najbolj uspele, okvir je pa zanje premočan.
Izreden obisk celjske razstave priča, da je svoj cilj dosegla in da je vzbudila pri občinstvu najživahneje zanimanje za dela naših celjskih umetnikov.
F. s.
„Mladi Prekmurec"
Že drago leto izhaja v Murski Soboti dvo-mesečnik »Mladi Prekmurec«. Neopaženo za širšo javnost se je na tej občutljivi totfci periferne Bloveneke zemlje pojavil prvi resnejši poskus domače kultusae revije, to ni več namenjena ljudski prosveti, marve« stremi po višji kvalitetni kulturi. Prvikrat se skušajo zbrati mladi in starejsi sodelavci iz prekmurske pokrajine in iz drugih naših krajev, da v simbolnem znamenju tanke in rahle rastMne:, ki označuje ovojno stran mladega časopisa, navežejo svoje delo ne le na genija loci in njegovo tradicijo, marvefi tudi na vso slovensko slovstveno kulturo m na plodno bogastvo našega književnega je-
Prav zaradi tega je treba pozdravita mladi časopis, ki izhaja pod budnim okriljem soboške gimnazije in njenih profesorjev ter na starih Kockmh tleh razvtija in neguje domovinsko misel. Ta že dovolj značilni poku* prekmurske slovstvene revije je treba tembolj pozdraviti, ker so prav najnovejši dogodki bolestno opozorili na naše obmejne kraje in pokazali koliko smo jih zanemarili ne le z nedelavnostjo, marveč tudi z dostikrat nepotrebnimi in škodiltivimi prepiri v našem kulturnem središču, prepiri, ki jih čuječa in rahločutna periferija ni nikdar priznala in nikdar odobrila.
»Mladi Prekmurec« more in mora zaveti le od idealizma svojih izdajateljev in od požrtvovalnosti prekmurske ali v Prekmurju živeče inteligence, posebej še dijaštva, ki e ponosom gleda na ta lepo ee razvijajoči plod krajevnega duha m občeetvene misli. Vzlic vsej skromnosti pa je to tudi na zunaj cisto spodoben časopis, dobro urejevan (Fer-do Godina) in sorazmerno lično natisnjen. Naj si ogledamo samo zadnji dve številki: V 3.-4. številki je priobčil zanimivi članek znanega strokovnjaka za Prekmurje, univ. prof. dr. M. Slaviča, ki naeprota nazivu blo-venska Krajina zagovarja im opravičuje naziv Prekmurje. Nato sledi članek Miška Kranjca »Kako je Pavliha videl in opisal Prekmurje«, ki šaljivo in resno, ironično in poetično opisuje razmere na tem koeu naše zemlje. Ferdo Godina objavlja odlomek »Poroka v Lazah« ki je 9pisana prav živahno in prežet« s folklornim gradivom. Liriko zastopajo Franc Šebjanič- Franc Murei^ in Pajlin, F ran jo Gumilar piše o prvih turšnih vpadih v prekmurje, Ivan Horvat opisuje vtise sezonskega delavca, ki si je šel služit kruh v Francijo. Frane Sapač obravnava gospodarske probleme Prekmurja. v Zapiskih in v rutriki Razno pa so objavljene krajše vesti in poročila. Zanimiva in hvalevredna je bibliografija: Prekmurje v slovenski javnosti v I. 1937. V 5 dio 6. številki je na uvodnem mestu prioteen sonet Frana Albrehta »Panonsko blato«. K. M. je objavil članek *Ob Zupančičevi 60 letnici«, Pajlin več peemi, Simon Simonič črtico »Slov*«.. Jože Krivec verze »Obisk«. A. H. »Misel«. Na še neobdelanih virih je zgrajena dokumentirana razprava Miroslava Kokolja »Kako eo nekoč potujčevali mlade Prekmurce«. Med zapiski jih je več. ki so posebno zanimivi. na nr. Sobočka gimnazija naj bi se imenovala po knezu Kodu, Ivan Cankar v madžarskem jeziku.
Upajmo. da se bo »Mladi Pretcmurec« krepko zasidral v narodni in kulturni zavesti prekmurskega izobraženstva in zapuščal za seboj brazde, ki bodo 06tale.	—
Zapiski
TRUBADUR S FRANCLOM
V NASLOVNI VLOGI
Operna uprava je tudi letos uvedla v repertoar Verdijevo opero »Trubadur«, priljubljeno delo tega poleg Wagnerja največjega glasbeno-dramatiičnega genija 19. sitoletja. Uprava, ki se zaveda svojega vzgojnega stališča, tega prav gotovo ni storila zato, ker eo modernejša operna dela večinoma občinstvu manj dostopna. Težave s solističnim osoV jem jo silijo k takim ukrepom 1
G. Franci je imel v vlogi Man ritka priliko, preizkusiti svoje zmožnosti na tej navidez lahkotni, toda pevsko • težavami močno aa. čin,(eci vlogi. Že nastopna seremtda sega izdatno v vfeoko tenorsko lego in aahteva od pevca mnogo gibčnosti. Do strette v pred-seditji etiki pa ee zahtevo da pevčevih spo-
sobnost* le še povečajo Zdi so. <§a Franefto-
▼a dodga indtepozicija Se ni popolnoma odje-njala. Ce primerjamo njegov sobotni nastop v vlogi Manrika lanskemu v Verdijevem »Plesu v maskah«, kjer je nič manj težavno vlogo grof« Rikarda obvladal blagoglasneje, moramo ugotoviti, da pevsko še ni na tisti pravi poti. ki bi mu zagotovila lepšo bodočnost Stavim, da g. Franci niti do polovice ne izkorišča svojega izrednega glasu glede na zvočnost in lepoto tona. Obojega je prav gotovo zmožen, tudi uresničiti se da le brez forsiranja in zadiraoja. Verujemo v glasovne zmožnosti njegovega tenorja in upamo, da bo če ne sam P« s tujo pomočjo na»el pravo pot do smotra, ki ga je njegov organ zmožen.
V ostalih obširnih in hvaležnih vlogah so nastopili gdč. Oljdekopova, ga. Kogejeva in gg. Janko ter Petrovčič pa ga. Španova. Vei so se uvedjavili odgovarjajoče svojim že znanim sposobnostim in bili nagrajeni z
aptav&uui na odprti sceni. PctbH so
od slike do slike m najbotje aapeJi tam, kjer jim dejanje nudi priliko do drarostakih vagonov: (▼ prizoru pod ječo in v ječi sami). Od noeiloev glavnih vlog pa si želimo mamj sile in več lepote tona. Lep pianiesiimo, dober eresoendo, lahen trilček in okretna pasaža so že prava redkost na našem odru. Pa se ravno v njih ofituje visoka pevska umetnosti
Predstavo je vodil g. dr. Svara. Treba je na tem mestu podčrtati delo tega neumornega in zmožnega glasbenika, ki sti je z doslednim delom, neuklonljivo voljo in veliko nadarjenostjo ▼ kratkem ustvaril zavidanja vredno pozicijo v našem glasbenem življenju. Vskočil je za obolelega ravnatelja pri poslednjih predstavah Don Juana in Mada-de eans G&ne ter tudi včeraj zanesljivo in pomembno vodil orkester in pevce. Moški in ženski zbor zasluži za sobotni nastop po-hvalo.	P. 6.
ŠPORT
Občni zbor ttasih kajakašev
Kajak-klub Ljubljana vztrajno In uspešno orje ledino v svoji športni disciplini
Te dni so imeli občni zbor kajakaši, to so oni športniki, katerih geslo je: »Živi nevarno!« Niso zadovoljni, da bi se vozili samo po minvfr vodah, ampak premagujejo s svojimi lahkimi, platnenimi čol-nički brzice, vrtince, drve po najbolj divjih vodah naše domovine in često odkrivajo lepote, ki jih človeško oko še ni videlo. To, kar je plezalec med turisti, to Je kajakaš med veslači.
In ti naši športniki so polagali račune o opravljenem delu. V uvodnih besedah je predsednik g. ing. Pogačnik Ciril poudaril, da je bil Kajak klub v Ljubljani lani naj-agilnejši kajak-klub v državi. Udeležil se je največjih tekem in je poslal štiri svoje tekmovalce tudi na mednarodne veslaške tekme na Vrbskem jezeru. S svojimi težkimi, širokimi, turnimi čolni so v hudi mednarodni konkurenci dosegli krasen uspeh. Ta uspeh je prinesel klubu številna vabila na razna tekmovanja; tako na prvenstvo mesta Dunaja, na češko državno prvenstvo. Tudi Belgijci in Švedi so nas povabiti, toda zaradi pomanjkanja denarja je klub moral odpovedati sodelovanje na vseh teh tekmah. Kajak klub v Ljubljani se pa ne udejstvuje samo na športnem polju, ampak dela s svojim filmom o naših jezerih in rekah tudi tujsko-prometno propaganda Pošilja najlepše posnetke naših voda v tuje revije in sproti obvešča tuje saveze o večjih izpremembah v strugah naših voda 2al pa je to delo zaradi pomanjkanja sredstev zelo težko; razen tega pa še oblastva, na katera se klub obrača za podpore, ne cenijo prav dela in zaslug tega kluba. Od nekje je celo prišel namig, naj kajakaši hvalimo boga, da nam niso naprtili luksuznega davka. Kljub temu je klub sklenil, da si nabavi tekmovalni čoln, in sicer dvojko. Stal bo okrog 4500 din, v blagajni je pa samo nekaj nad 1000 din. Zato je klub odposlal na razna mesta prošnje in vsi člani upajo...
Tajnik g. Rudi Malahovsky je poročal, da je število dopisov naraslo, predvsem onih s tujino, kar kaže, da je ime kluba zaslovelo po vsej Srednji Evropi.
Blagajnik g. Sipo Hafner poroča, da Je članstvo kluba zelo točno v plačevanju članarine, saj se vsak član dobro zaveda, da je članarina edini redni dohodek kluba. Upa, da bodo vsi, ki jim je klub poslal prošnje za podporo, pripomogli klubu s primernimi zneski do še živahnejšega dela
Posebno zanimivo je bilo poročilo kape-tana, v katerm je poudarjal, da je bilo članstvo zelo podjetno. Na divjih vodah so posamezni člani prevozili do 1000 km. Za državno prvenstvo je klub postavil 15 tekmovalcev, žal pa je savez prvenstvo odpovedal, češ da bi se ga najbrže udeležilo premalo članov. Klub je poslal 4 tekmovalce na Vrbsko jezero, kjer so dosegli zelo lep uspeh. Državno prvenstvo bo na Bledu v juniju na mirnih vodah, na divjih pa na tradicionalni progi: Sava— Hrastnik. Organizacija je poverjena Kajak klubu v Ljubljani. Kajak slalom pa bo v Zagrebu.
Gospodar g. Karel Strikberger je poudarjal, da Je bilo vzdrževanje klubovega prostora zaradi regulacije Ljubljanice zelo težavno. Članstvo pa je z izkopanim materialom dokončno uredilo prostor. Napraviti bo treba samo še primernejši in lažji dostop do vode. Poskušen je bil tudi vlom v čolnarno, toda ko je vlomilec videl skozi razbito okno le kopalke, raztrgane trenirke, zakrpane čolne in nekaj starih copat, je spoznaL da se mu nadaljnji trud ne bo obrestoval. Da se pa ne bi zmočilo še to, kar je v baraki, je spet pribil odtrgano oknico.
Po razrešnici odbora so sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen ves stari odbor, in sicer: predsednik ing. Pogačnik, tajnik Malahovsky, blagajnik Hafner, gospodar Strikberger, kapetan Malahovsky, v odbor pa: Predalič, Zmavee, za revizorja Henrik in Cerar.
Po izčrpanem dnevnem redu Je predsednik zaključil občni zbor in ugotovil h kraju razveseljivo dejstvo, da je Kajak klub ostal še zmerom kakor velika družina, ki bo lepo živela tudi v bodoče.
RaUye Sokol 1938
Avtomobilski klub CSR bo priredil v okviru jubilejnih proslav 201etnice obstoja češkoslovaške republike in X. vsesokolske-ga zleta v Pragi mednarodno avtomobilsko dirko, tako zvani Rallye Sokol 1938. Te dirke se bo lahko udeležil vsak domači ali tuji vozač potniškega avtomobila, ki ima predpisano šofersko legitimacijo in ni diskvalificiran ali suspediran v športnih organizacijah.
Kraje starta si bodo udeleženci izbrali poljubno, kjerkoli na svetu, prav tako pa je poljuben tudi čas odhoda od 1. junija t. L dalje za one, ki bodo vozili do Prage iz izvenevropskih mest, odnosno od 15. junija t L dalje za one, ki bodo vozili iz evropskih mest. Češkoslovaški tekmovalci bodo startali na dan 20. junija.
Vsak udeleženec iz inozemstva ali iz republike bo moral prevoziti določena kontrolna mesta, kjer mu bodo potrdili čas prihoda in odhoda. Ocenjevali se bodo posebej udeleženci iz tujine in pa domači. Po vozovih bodo tekmovalci razdeljeni v dve kategoriji, in sicer v I. razred s 1.500 ccm in v II. razred nad 1.500 ccm Dolžina proge kakor tudi čas potovanja se bosta ocenjevala po posebnem načinu na točke.
Za obe kategoriji udeležencev bodo razdeljene po tri častne nagrade, več nagrad pa bo tudi razdeljenih od posebnih darovalcev. Vsak klasificirani tekmovalec pa bo razen tega prejel še umetniško spominsko plaketo. Cilj vseh udeležencev bo v Pragi II. LOtzowova pred klubskim domom Avtomobilskega kluba CSR v petek 1. julija t. L med 8. in 15. uro.
Prijave za inozemske udeležence, ki bodo tekmovali iz evropskih mest, je treba poslati do 15. maja t. 1. s takso Kč 100.— Avtomobilskemu klubu CSR, Praga II. Lfitzovvova 29.
Prijavnice in ostale podobne informacije se dobijo v tajništvu ljubljanske sekcije Avtokluba.
V nekaj vrstah
Preteklo nedeljo je bila
na Zelenici tekma v slalomu za pokal dr. Guoklerja. Snežne razmere eo bile kljub pozni sezoni prav dobre. Na startu je bilo lepo število tekmovadoev, med njimi več nagih znanih prvakov. Prvo mesto je zasedel član jeseniške Skal« Ciril Praček s časom 1:50.2. na naslednjih mestih pa so se zvrstili: 2. 2van Alojz (Gorenjec) 1:56, 3. Klein Bruno (Skala) 1:59.6, 4. Znidar Emtl (Gorenjec) 2:01.5, 5. Kobler Stanko 2:02.5,6. Švab Fric (oba Skala) 2:05.2, 7. Carman Frank (Tržič) 2:0.8 itd. Krasen pokal je prejelo v trajno last prvo moštvo jeseniške Skale (Praček, Klein Kobler). V tem slalomu so tekmovali tudi juniorji, med katerimi je bil najboljši Tinček Muilej. s časom 2:13.4, in pa dame, kjer je v prvem teku dosecla Erika Heimova odličen čas 1:08, pri drugem pa se je poškodovala in je prvo mesto zasedla članica Smuč kluba Ljubljane Vida Taufisigova.
Prihodnjo nedeljo bo na sporedu predzadnje ali XVII. kolo Jisraških Hran z vsemi petimi srečanji. V Beogradu in Zagrebu bosta po dve tekmi, oba pa v Sp&tn. V prestolnici bosta igrala
Jeifinstvo in Conoordia ter BSK in Slavi ja, ▼ Zagrebu Hašk in Jugoslaiviija ter Gradjan-ski in Ljubljana, v Splitu pa Hajduk in Bask. Verjetno je. da bo ta nedelja prinesla vsaj nekatere režultaite, ki bodo vsaj deloma razčistili vprašanje, kdo bo prvi, kdo bo drugi in slednjič tudi, kdo bo zadnji v tei najvažnejši nogometni konkurenci vsakega leta.
Te dni bosta odpotovala v Bratislavo člana Kajak kluba Ljubljane Cveto Močnik in Rudi Makhoveky, kjer tosta v nedeljo nastopila v kajakaškem slalomu. To je prvi start naših kajakašev v tej disciplini v tujini in ima predvsem namen, da bodo naši aktivni pionirji tega športa dobili tamkaj prvo 'šolo. 0 njihovem nastopu na teh tekmah bomo še pisali.
Izmed rezultatov v tekmovanja za D»-visov pokal, kjer smo v prvem kolu po. skrbeh za največjo senzacijo pri nas, moramo naknadno zabeležiti še naslednje: V Dublinu je Italija brez težav odpravila Irsko s 4:1, v Varšavi je Poljska porazila Dansko s 5:0, "v Atenah so Belgijci izločili Grke, na domačih tleh pa so Angleži — niti ne najlaže — poslali domov poražene Rusmune. Francozi so v Sheveninge. nu zmagali nad Holandci s 3:2. NaSe mušketirje čaka v drugem kolu, če na« bodo za zeleno mizo pustiK do tja, Anglija, če bi pa zmagali še nad njo, bi dobili za nasprotnika zmagovalca iz srečanja med švedsko in Svioo. Pa kaj bi računali tako samozavestno dalje, ko še nič ne ve. mo, kaj nameravajo z nami zaradi vsega, česar smo bili krivi v Zagrebu!
Dva problenun
prhut izpadanje las
Ena rešitev:
Lotion STlvikrtn. Za delotvorno vsakdanje negovanje las: polepšava lase, prepreči izpadanje laa ter ohrani kožo glave zdravo in brez prhuta. To je edina voda za lase, ki vsebuje prirodno hrano za lase Neo-Sflvikrin.
Neo-Sflvflain. Ta koncentrirana naravna hrana za lase uporablja se proti trdovratnemu pfr-hutu, v resnih slučajih izpar dan ja las, pri oslabelih lasnih koreninah, pri ogolelih mestih in kadar preti plešavost.
Shampoo SOvikrin. Blago sredstvo za pranje las, za snažen je in zaščito lasišča in las. Njegova obilna pena vsebuje naravno hrano za lase Neo-Sflvikrin in deluje kot balzam na tkivo lašišča.
Dobi se v vseh strokovnih trgovinah.
Y-406-H
Epilog in zadnja beseda o sodniku nedeljske tekme. Sodniški odbor pošilja zaradi razčiščenja vprašanja delegiranja sodnika za nedeljsko tekmo med Herme-som in Kranjem naslednje pojasnilo: »1. 2SK Hermes in SK Kranj sta se sporazumela, da bi njuno tekmo dne 3. aprila t L sodil g. Camernik ali g. Vrhovnik. Sodniški odbor je po svoji uvidevnosti odredil za sojenje te tekme g. Vrhovnika. 2. SK Kranj se je tudi za tekmo dne 8. maja t L sporazumel za sodnika gg. Camernika in Vrhovnika, in sicer po dopisu z dne 29. marca t. L, ki ga je pa sodniški odbor prejel od SK Hermesa šele potem, ko je SK Kranj že zaprosil za zagrebškega sodnika. Iz tega je razvidno, da je SK Kranj dejansko preklical sporazum z dne 29. aprila t 1. Kar se tiče izjave SK Kranja o slabih in pristranskih sodnikih, bo sodniški odbor to v bodoče vsekakor upošteval in dal SK Kranju priliko izbirati sodnike izven Ljubljane. — Skerlj Pero, s. r., tajnik-
Smučarski klub »LJubljana« priredi v soboto dne 14. maja t. L ob 20 v restavraciji pri Slamiču pozdravni večer svojim tekmovalcem. Vabljeni vsi tekmovalci, člani in prijatelji kluba!
— Dustrovane sportske novosti št 20 so izšle. Glavna vsebina je obeležena z naslovom »Zmaga brez končne zmage«, ki se nanaša na teniško srečanje za Davisov cup v Zagrebu, ostalo gradivo pa je posvečeno nogometu (največ o tekmi z Ru-munijo), boksu, proslavi v Borovu, vmes pa je še kopica pestrega drobiža iz vseh športov, ki jih gojimo pri nas. Posamezne številke so po 1 din.
Iz življenja na deželi
SV. JURIJ OB SCAVOTCL Občinska apre*-v« Sv. Jurij ob Ščavnici opozarja medičarje, kramarje im druge, da bo postavljanje šotorov in trgovanje dne 15. maja, ko bo odkritje spomenika kralja Aleksandra L. t njenem območju prepofvedano.
Nase gledališče
DRAMA Sreda 1L: Nočna služba. Red Sreda. Četrtek, 12L: Pokojnik. Red A. Petek, 13.: Lopovščine. Izven. Proslava 25 letak* umetniškega delovanja Vala Bra-tftna.
¥
Češka drama »Nočna slntfba« Je igra pisatelja Synetka, čigar dela ao bila vprizorjeoa v zadnjem času z velikim uspehom v Pragi. »Nočna služba« je drama novinarja, ki se bori za resnico in pravico, ter razkrinka moralno in sociološko stran avtomobilske nesreče.
Jubilej, 2oletnega gledališkega dela Val» Bratine bo 13. t. m. ob premieri Smiderlovih »Lopovščine. Skeči nam pokažejo z »Lopov-šSnami« priiizakonita dejanja, ki jih zagre-še ljudje, da si na ta način pomasajo^ iz življenjskih težav in ustvarijo svojo sreoa Premiera bo izven abonmana. Prodaja vstopnic pri dnevna blagajni v operi.	.
Nnšičev »Pokojnik« spada med najuspešnejše uprizoritve. Na izredno humaren, včasih eraerkomioen in močno dramatičen način, je naslikal pisatelj povrartek oboveka, ki ga smatrajo vsi za pokojnika. Posledice, ki jih sproži e vrnitvijo, eo dailekoeežne ter pričajo o propalosti družbe, ki ga obdaja.
OPERA
Sreda, It: Rigoietto. Red B.	_
Ceitrtdk. 12^ Madame Sam Gene. Rod Oe-trtek.
Petek, 13.: ob 15. uri: Prodam nervesUL Lh-ja§ka predstava po globoko znižanih cenah. Izven.
*
V Verdijev! »peri »Rigoletto« bo pel rta-^lovmo vlogo g. Primožič, Gildo gidiž. Noffli-^eva, vojvodo g. Banovee. Sparafuefla g. Lupša.
Dijaška predstava »Prodane neveste«. Mar
rinko bo pela nadarjena mlada pevka Hey-balova, Janka konservatorist Goertiša, ki ee odlikuje z lepim glasovnim materialom, partijo Keeala pa to pel mojster Betetto, peda-goc. ki je izobrazil oba mlada pevca.
Prihodnji teden bo v operi premiera Poe-enijeve opere »Marnon Lescaui« z go. Vida-lijervo v naslovni Vlogi. V ostalih glavnih vlogah nasrtopijo FVansi, Janko ki Zopaa. Non prevod je etritofov, ki bo opero todS dirigiral Režina prof. ŠesL
MABLBOtt&iiU tiLKDAUSCB
Skoda, 11.: ob 20. Sfetvnostea akademija.
Prireditev Trgovske akademije. Četrtek. 12.: ob 20. Dalibor. Red A.
PARIŠKI SEJEM
od 21. maja do 6. junija 1938.
Univerzalni ln mednarodni vrorčnl in tehnični sejem. Pariški sejem bo zbral na prostoru 400.000 m« preko 9000 raestavljalcev te 34 različnih držav; preteklo leto je Imel 2,800.000 obiskovalcev. Ta »ejem je »Izložba sveta*, vsa večja Industrijska podjetja skrbe, da si zagotovijo čim lepša mesta Trgovci vseh strok so lahko sigurni, da bodo našli na tem sejmu vzorčno blago z vsega sveta, lstotako pa dobili tudi vse potrebne informacije. Veliki popusti cen so predvideni na železnicah in zračnih progah za sejmske obiskovalce. Vsak, kdor želi lBkoristltl ugodnosti tega popusta, naj se obrne na francoski konzulat v Zagreba, LJubljani, 8koplfu. Splitu ali na pisarno francoskega trgovskega atašeja v Beogradu, palača frm-coskega poslaništva. Pariška ulica tvoj 11.
NRPOLEONOUO TR1HR LJUBEZEN
v Zgodovinski roman
Nato Ji Je izročil cesarjevo pismo. Ko se ga Je branila sprejeti, ga je sam odprl in ji ga čisto tiho prebral:
»So trenutki, ko zanos tlači človeka, abo je prevelik. To čutim zdaj. Kako bi bilo moči pomiriti srce, ki gori v ljubezni in komaj čaka, da bi se vam vrglo k nogam!? Oh! Če bi hoteli!... Samo vi bi lahko odstranili ovire, ki naju ločijo. Moj prijatelj Duroc vam bo ugladil pot.
Pridite, pridite! Vse vaše željte se bodo izpolnile. Vaša domovina mi bo draga, če boste imeli usmiljenje do mojega ubogega srca.
Grofici je planila kri v obraz. Torej je bilo resnica, kar so ji spet in spet ponavljali? In Napoleon se je hotel le tedaj zavzeti za usodo Poljske, če se mu ona preda? Saj je sam priznaval. Naslonila je glavo v dlani in dolgo premišljevala. Ko je znova vzdignila čelo in pogledala Duroca, je bila videti vsa izpremenjena. Privolila je v to, da se žrtvuje. Ko se je pa višji dvorni maršal poslovil, da obvesti cesarja, je bruhnila v dolgo, strašno ihtenje.
Skoraj celo uro je ostala sama. Vsakršen šum otkrog nje je bil zamrl. Zrak v slabo razsvetljeni dvorani se ji je zdel dušeč. Odprla je okno, se naslonila na okensko polico in dolgo sopla nočni zrak,
ter strmela na slavnostno VarSavo, po kateri Je
ljudstvo plesalo na križiščih pri svetlobi smolnatih plamenic.
Mahoma je stal Duroc zraven nje. Prijel Jo je za roko in jo zavil v debel kožuhovinast plašč: cesar jo pričakuje v veliki palači. Rekla ni niti besedice, a mehanično je šla z Durocom. Sedla je v voz, stopila spet iz voza, šla po velikanski, s slikami okrašeni galeriji in stopila nazadnje v salon. Tam se je spustila na stol. — Zdajci je slišala, kako so se zaprla vrata, in potem )e klečal pred njo neki mož in ji strastno poljubljal roke.
Bil je Napoleon. Zahvalil se ji je, da je prišla, da veruje vanj in da mu hoče s svojo navzočnostjo lajšati to življenje, ki je polno opravkov in borb, tako da ga komaj zmaguje.
Vstal je, ji snel plašč in pajčolan ter sedtel k nji. In mahoma se jte sklonil naprej, da bi jo poljubil. Poskočila je in planila k vratom. On je bil pa hitrejši, obrnil je ključ in ga spravil v žep. Nato jo je od vedel — ali bolje, odnesel nazaj k počivalniku.
Napoleonu je zmanjkovalo besed. Vajen je bil ustrežljivosti in naglih predaj in je zaradi tega najprej mislil, da ima opravka s prevejanko, ki je sklenila drago prodati svoj poraz. Toda solze, ki so ji tekle po bledih licih, vzdihi, ki so ji krčevito dvigali čiste prsi, vse to se mu je zdelo tako ne-potvorjeno, da ga je navdalo globoko sočutjte do tega skrušenega otroka. Cesar je postal malone očetovski Izpraševal jo je o pokolenju njenega rodu, o tem, kje so jo vzgojili in zakaj se je omo- i žila s starcem. Izprva mu ni odgovarjala, nato jo I
Je njegovo kramljanje poinliflo, te zajecfjala Je nekaj besed, po katerih je uganil, v kakšnem mrazu ji mineva življenje.
Nato je govoril o sebi, prevzet od tiste čudne zgovornosti, ki ga je pogosto obhajala ▼ zasebnem življenju; pripovedoval je o svojih otroških letih v Ajacciu, o svojih prvih sanjah, o uboštvu svoje rodbine in o svojem žalostnem prihodu v Francijo. Poslušala ga je z zanimanjem, pazljivo in zavzeto ...
V tem je rahlo potrkalo na vrata.
»To je najin prijatelj Duroc«, je cesar zašepetal. »Zdaj se morava ločiti.«
S skoraj žensko skrbjo jo je zavil ▼ njen plašč, omotal Mariji, ki je bila zdaj pomirjena, glavo s pajčolanom, in jo pri vratih vkljub njenemu kratkemu odporu še hitro stisnil na srce.
»Pojdi, draga Marija«, je dejal. »Ničesar se ne boj od mene. Ves sem tvoj, a potrpežljivo bom čakal, dokler mi sama ne zaupaš svoje usode Pridi jutri spet, ob isti uri. Obljubi mi.«
Obljubila je. Ta pogovor ji je bil znova obudil upanje, da se bo Napoleon zadovoljil z nekoliko nežnejšim prijateljstvom. Otroško se je oklepala te misli. Temu, da jo je cesar tikal, se ni tako čudila, kakor bi se bila Francozinja. In njegove pozornosti so njeni ženski ničemumosti vendarle dobro dele.
Ko se je drugo jutro zbudila, jie dobila pismo in skrinjico. Prebrala je pismo:
»Marija, sladka Marija, moja prva misel hiti k tebi. Videti te, je moja edina želja. Saj prideš spet, kaj ne da? Obljubila si mL Če ne, prileti orel k tebi. Prosim te, sprejmi te cvete: naj bodo skrivni posredovalci najinih čuvstev, kadar so okoli naju
drugI ljudje, čeprav bova izpostavljena tnjfan
očem, se bova vendar sporazumevala. Kadar bom jaz položil roko na srce, boš ti vedela, da mislim samo nate. V odgovor si boš pritisnila te cvete na prsi. Imej me rada, pnelestna moja Marija, in tvoja roka naj nikoli ne zapusti teh cvetlic.«
Nato je odprla skrinjico. V prekrasnem, s čebelami posejanem toku je ležal šopek z lavorjem pomešanih marjetic iz smaragdov in demantov.
Marija Walewska je položila šopek v skrinjico, jo skrbno zaklenila in jo dala odnesti nazaj k višjemu dvornemu maršalu Durocu.
Uro po tem je prišel Duroc v palačo Walewskih.
Grofica ga je sprejela z očitki Ali jo hočejo raz-žaliti, s tem, da so ji poslali dragulje? To, česar ona pričakuje od cesarja, ni lišp, ampak vstajenje njene dežele.
Duroc je zmeden odgovoril, da je Napoleon že začel osvobajati Poljsko, da je pa to težavna naloga, pri kateri potrebuje izpodbude. Prosil je Marijo Walewsko, naj sprejme ta šopek iz draguljev, ki pomeni v cesarjevih očeh samo navadno pozornost brez kakega posebnega pomena.
Gospa Walewska je z vso odločnostjo odbila, rekoč, da bi morala, ako bi vztrajal pri tem, obvestiti svojega moža, čeprav je bolan in ne sme zapustiti sobe.	*
Višji dvorni maršal je ves zbegan od9el. Bil je poštenjak, in posredovanje, za katero ga je rabil Napoleon, se mu je upiralo. Toda cesar se je skliceval na njegovo prijateljstvo. In kadar je Napoleon tako govoril, bi bil Duroc po kolenih drsal zanj na konec svteta.
Dr. Fr. KOLTERER
kopališč ni zdravnik in specijalist za kopališčno lečenje,
ordinira — kakor vsako leto
V ROGAŠKI SLATINI
Mali oglasi
Slvžboiipbi
Beseda 1 Din. davefe 3 Din za šltro aJ! dajanje naslova 5 Din. Najmanj & enesek 17 Din.
Brivskega
pomočnika
»pfeime frizerski salon Rakir, Prešemora nI. 7.
11557-1
Sedlarskega
pomočnika
sprejme te kroj Ignacij Konc, Jesenice, Gosposvetska c.
11770-1
Samostojno
kuharico
gospodinjo do 45 let, zdravo, zanesljivo, z lepimi priporočili, iščem k dvema osebama za Ljubljano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša«.
11766-1
Absolventa
tehnične srednje šole ali trgovske akademije, začetnika, ki obvlada popolnoma tudi srbohrvaški in nemški jezik, s prvovrstnimi referencami, išče svetovna zavarovalnica. — Ponudbe pod »Bodočnost 111« na ogl. odd. Jutra.
11792-1
Službo dobe:
Absolvent dvo razred ne trg. šole v Ljubljani, ki je popolnoma sposoben srbohr-vatskega jezika in nekaj nemščine; abs. dvorazred-ne trgovske šole v Ljubljani, ki ima zelo lepo pisavo in absolventinja dvo-razredne trg. šole v Ljubljani, ki je sposobna nemškega jezika. Informacije za vsa tri mesta daje ravnateljstvo drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani.
11791-1
Frizerski in
brivski pomočnik
dobra delavca, dobita sal-oo službo. Lisac, Trbcvlie.
11790-1
Prekajevalskega
pomočnika
prvovrstnega, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana«.
11783-1
Med mestom is deželo
posreduje »Jutro v« mali o£fasnife
Službe išče
Vsaka beseda SO par davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 12 Din.
36- letna ženska
vajena preproste kuhe, pospravljanja, želi službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Preprosta«.
11775-2
Marljiva
natakarica
zmožna kavcije, išče službo za 15. maj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11801-2
Natakar ali višji
sposoben v svo stroki išče službo Gre tudi na sezono. Govori več 'ezikov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natakar«.
11364-2
Trgovski potnik
kolonialne stroke z ved letno prakso, dobro vpe ljan želi stalno službo Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Soliden«
196-2
4iililin!l!Ulilllll!lll!lllllU!IIIIIHIIItll!!Hlllinillllill!lllli
Vajenci (ke)
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj &l znesek 17 Din.
Vajenko
sprejmem, zdravo, močno, s primerno šolsko izobrazbo Ponudbe 1. r. na Koželj M., Zagradec, Dolenjsko.
11773-44
3eseda 1 Din. davek 3 Din za šllro ail dajanje naslova 5 Din Najmanj šj znesek 17 Din
Želim stike
s trgovcem s čevlji, ki bi mu delal čevlje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, t 11799-3
Prodam
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Odpadke
parjenega orehovega lesa po din 0.50 za kg prodam. —
Ipavčeva 11. Celje.
11419-6
Ia apno
iz poljskih peči, belo z drv-mi žgano, debelokomadno, prodamo nekaj vagonov. Cena zelo nizka, dobava okrog 15. t. m. Apnenica Dobrepolje.
11803-6
Kupim
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj gj znesek 17 Din.
Čebele
več panjev kranjičev ku pim. Ponudbe pod »Pla čam takoj 7« na ogl. odd. Jutra.	11787-7
ZANESLJIV VODIC
Transmisijo
cca 9.50 m, premer 60 do 75 mm z ležaji ku pl parna žaga Rog d z o. z. Podstenica Topli ce pri Novem mestu.
11648 7
Beseda 1 Din. da ves 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din
Cca 110 knjig
slovenskih in nemških, leposlovnih in romanov — ugodno prodam. Vse knjige so v zeio dobrem stanju ter najnovejših izdaj in od samih slavrrb citeljev. Na željo pošljem seznam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	11805-8
Pridelki
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj §1 znesek 17 Din
Kraški teran
najboljši, dobite v restavraciji Slamič.
11802-33
Cvetlični med
domač, nudi najceneje J. Menart. Domžale.
204-33
Avto^nioto
Beseda 1 Dfn, davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj š) znesek 17 Din
Več rabljenih
avtomobilov
DKW limuzino in kabnolet PONTIAC, pripraven za taksi, CHEVROLET mod. 1936, vsi limuzine, PA-CKARD 7 sed. etc. zelo ugodno proda po likvidacijskih cenah DKW zastopstvo J. Lovše, Tyrševa 35, Telefon 27-28.
11782-10
Motorno kolo
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno 7« na ogl. odd. Jutra.	11786-10
JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE
Po tem junaškem dejanju so jadrno Vzeli podplate pod pazduho, saj si mislite, da je kmet neutegoma planil skozi vrata in jo ubral za njimi! Zdirjali so proti skrajnemu koncu travnika, kjer je bil jarek. Na srečo je vodila čez jarek tudi brv.
Kdle&a
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj št znesek 17 Din
Prvovrstna kolesa
najnovejši letošnji modeli, v največji izbiri že od Din 550 naprej. Nova trgovina, Ljubljana, Tyrševa cesta 36 (Dunajska C.) nasproti Gospodarske zveze.
11390-11
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naj manj-š« znesek 17 Din
Betonski mešalec
na elektriko 220-380 volt ali bencin, iščem za 14 dni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mešalec«.
11794-29
Kapital
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanJ-šj znesek 17 Din.
Hranilne knjižice
3% OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIRJE VOJNO ŠKODO
v n o v č u j e po najviSji ceni m takojšnjemu izplačila Koncesijonirana trg. agen-tura za bančne posle AL. PLANINŠEK, Ljubljana, Beethovnova 14. Telefon 35-10.
220-16
Loltalfr
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj š| znesek 17 Din.
Lokal
opremljen za špecerijsko tr govino, primeren tudi za drugo stroko, oddamo takoj v najem. Vprašati: Maribor, Aleksandrova c. 81, I. nadstropje.
11800-19
Lokal za čevljarja
oddam takoj na Hrušici. Vas šteje 900 prebivalcev. Prednost samski mojstri. — Ocepek Karol, Hrušica, p. Jesenice.
11769-19
Skladiščne prostore
obsežne, nanaiaioče se v sredini mesta oddamo takoj » najem. P<nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skladišče« 11541-19
Dva večja
trgovska lokala
na Tyrševi cesti nasproti Figovca jddamo v najem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«.
11540-19
»Hubertus«
nahajajoč se v sredini mesta Celja, takoj prodamo ali oddamo ev. v najem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Hubertus«.
11542-19
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj šj znesek 17 Din
Vilo za počitnice
v Sloveniji (ne na Bledu) v kraju z železniško postajo,, 500 m nad morjem, prilika za kopanje na prostem, za julij-avgust, s 5 sobami, kuhinjsko opravo,, iščem. Pogoje in fotografijo nujno na: Benz, Zagreb, Dvorničičeva 39.
11774-38
Stanovanja
Rpseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslove 5 Din Nalmanl št znesek 17 Din
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, I. nadstr. ali visoko pritličje, za avgust a! september, išče starejša gospa. Ponudbe z navedbo najemnine na ogl. odd. Jutra pod »Blizu Tyrševe ceste«.	11797-21a
Stanovanje iščem
3-sobno s trgovskim loka lom in skladiščem sredi Ljubljane ali večje pritlično stanovanje za preureditev ene sobe v lokal Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Prometna točka 7«.
11788-21a
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajani naslova 5 Din Nalmanl š, znesek 17 Din
Boljše stanovanje
Bleiweisova, odda boljšemu gospodu ali upokojencu sa-mostoina gospa Dve sobi. opremljeni in kopalnica, popolnoma separirano. po želji vsa oskrba ali gospodinjstvo. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dama 50«.
11793-23
Opremljeno sobo
z vhodom s stopnišča, oddam gospodu za takoj ali 15 maj. Oddam tudi malo sobico. Židovska ul. 3-1.
11795-23
Naj-novejši blagovi
m DAMSKE ID MOŠKE obleke. Velika izbira — Ugodne cene
t
Pn JKOFIi
urnim
LIMGARJEVA ULIC/.
PRED iKOFUi
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
V vili
oddam 5-sobno ltanovanje,
s poselsko sobo, verando in vsemi pritiklinami. Blizu centra in Tivolija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11804-21
Dvosob. stanovanje
oddam 5-sobno stanovanje, se istotam, Palača »Viktorija«.	11798-21
Stanovanje
sobe in kuhinje s pritiklinami oddam za takoj, tudi opremljeno. Oddam sobo z uporabo kopalnice. Prodam ruski biljard. Lasan, Moste, Pokopališka 14.
11776-21
Med mestom In deželo
posreduje »Jntrov« mali oglasnik
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj š« znesek 17 Din
Opremljeno sobo
s strogo separiranim vhodom, išče gospod. Ponudbe pod »Poseben vhod takoja na ogl. odd. Jutra.
11750-23a
Informacije
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj-ši znesek 17 Din.
Preklic
Govorice, ki se razširjajo zoper dr. Čeha, niso resnične. Valentin Hudrič.
11771-31
Hcvztuy
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
K
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59
Parne stroje,
Kotle, turbine, vodne curbine, pogonske motorje montira, preureja, popravlja, inducira ter izdeluje kurišča, čistilce za vodo, zrak in olje
DOAVZALE
MALO DENARJA POTREBUJETE !
da s kupite lepo blago za Vaša oblačila, katero dobite po neverjetno nizkih cenah pri tvrdki
SNOJ JOS.
manufaktura Tyrševa c. 17.
mmm—^—m
e no- in vfcbarvne
J Lj G O GRAFI K A
jPv. CUajcl. ncaif 123
Iščemo finansijerje
za dobro idočo veletrgovino pod ugodnimi pogoji. Sigurnost zajamčena. Vpoštev pridejo zneski od 100.000.— Din dalje.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro
ZAHVALA
SALON »TRUDA« LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 5,
se tem potom zahvaljuje
ZAVAROVALNICI JUGOSLAVIA
za takojšno kulantno izplačilo o priliki požara v delavnici. Vsakomur jo najtopleje priporočam
TRUDAPETELN
Zanesljiva vožnja
s KRUPP- tovornikom s KRUPP- avtobusom
nenačkriljiu materija!! (Tločna konstrukcija! Ekonorričen pogon! Cene ugodne!
Zahteuafte ponudbe pri zastopstvu:
Hugo Dittersdorf, Split, Jurga Biankinija ulica 15, O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11, Krupp-Teretnih Zastupstvo Automobila, Zagreb, Kiča 158 Auto Office d. d., Vuka Karadžica ulica br. 18, Beograd, Banaz & Rusko, Dubrovnik II, Braca Popovič, Skoplje, Fruškogorska 19, Nemški auto-service, Vojvoda Mišica 12, Beograd, telefon br. 25-650. Skladišče originalnih rezervnih delov
■ I
KRU
Obrvi trepalnice
goste, dolge In svilnate. Barvanje obrvi in trepalnic — Zasukanje trepalnic.
ZA ZABAVE, PLESE m DRUŽBE ! Bleščeč sijaj daje očem Diamant — Mo-mentano in dovršeno lep teint daje kisikovo pakovanje OZON — Neprijetne dlačice na obraza odpravi indijski vosek Rapidentb — Odstranjevanje razširjenih por in ogrcev —
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTRIRANE KATALOGE J
Parf. in kozmetika »OMNTA«, oddelek 1/7, ZAGREB — Gunduličeva ulica 8, polukat TELEFON 97-67
»J
e in širite U T R 0«!
Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeh!
Tisoče zahval prejema »MORAMA«
ovzc tm srmm^-tfjtt?
MORAMA'
HOtttffA KOZMETIKA- S P i. I T
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je preminul po kratki in mučni bolezni, danes ob 7.30 uri zjutraj v starosti 63 let, gospod
Vfžintin Stanko
ZIDARSKI MOJSTER
iz Renč-Ranziano.
Pogreb blagopokojnika bo dne 1L maja izpred hiše žalosti na renško pokopališče.
RENČE (Ranziano), dne 10. maja 1938.
žalujoči:
FELICITA, soproga; ŠTEVOJ, sin; DOLARICA, vnukinja ter bratje, sestre in nečaki.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij *Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.