Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JULY 22, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 141
Domače vesti
Gospodinjski odsek SDD
Nocoj ob osmih se bo vršil sestanek Gospodinjskega odseka SDD na Recher Ave. in ne Gospodarskega odseka. Prosi se žene v euclidski naselbini, ki se želijo pridružiti odseku, da pridejo na sejo.
Zdravnik bo odsoten
Dr. Vincent Opaskar, ki ima svoj zobozdravniški urad na 6402 St. Clair Ave., sporoča, da bo odsoten od jutri pa do ponedeljka, ko bo zopet ordiniral kot običajno.
V bolnišnici
Mrs. Frances Peklay, soproga Jacka Peklay iz 19420 Tyron-ne Ave., je bila včeraj odpeljana v Glenville bolnišnico, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Želimo ji skorajšnjo popolno okrevanje !
Prestal operacijo
V Geneva, Ohio, bolnišnici se nahaja že 14 dni poznani farmer Frank Kržič, R. F. D. 3, Harppersfield. Zbolel je naglo-ma na slepiču, ki mu je počil in so nastale hude bolečine. Sedaj je že izven nevarnosti in koncem tega tedna se povrne na svoj dom, kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
Važna seja podr. št. 48 Sansa
Zastopniki in člani podr. št.' 48 SANSa so prošeni, da pridejo nocoj gotovo na sejo v SDD Ha Waterloo Rd. Pričetek ob osmih. Podano bo šest-mesečno poročilo in ukrepalo se bo o drugih zadevah, ker razvoj SANSa bo v bodoče tudi v veliki meri odvisen od posečanja rednih sej.
Bivši vojaki dobijo gotov denar za odpustne bonde
Bondi, ki so jih prejeli vojaki,
ko so bili odpuščeni, se bodo lahko izmenjali s 1. septembrom
Francoski protest glede Porurja nekoliko zalegel
Vile
rojenice
V soboto so se vile rojenice zglasile pri družini Mr. in Mrs. -A-ndrew L. Sila na 16118 Arcade Ave. in pustila v spomin zalo hčerkico, prvorojenko. Dekliško ime matere je bilo Mary F. Patrick. S tem so postali "grandma" in "grandpa" Mr. in Mrs. Andrew Sila iz 14306 Sylvia Ave. ter Mr. in Mrs. Angelo Bertazi iz 779 E. 90 St. Čestitamo !
35-leinica poroke
Danes praznujeta poznana Mr. in Mrs. Joseph Cinkole iz 14610 Sylvia Ave. 35-letnico svojega zakonskega življenja. Sorodniki in prijatelji jima k temu dogodku izrekajo iskrene Čestitke in srčno željo, da bi zdrava in vesela dočakala zlati jubilej!
Odpotoval v staro domovino
Prošli petek je iz New Yorka odpotoval s parnikom Newberry Victory v staro domovino Ivan Turk, ki je stanoval na 15314 Daniel Ave. Podal se je k svoji družini v Mali log pri Loškem potoku. Potoval je s posredovan jem Kollanderjeve tvrdke. Srečno pot!
Poroka
V soboto, 26. julja se bosta poročila Mrs. Jean Jakšek, hčerka Mrs. Jennie Petrovčič, 682 E. 162 St., in John Tomšič mL, sin Mr. in Mrs. John Tomšič, 805 Rudyard Rd. Poroka se bo vršila ob 10. uri v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., poro na slavnost pa se bo vršila
v Kunčičevi dvorani. Bilo sreč no!
WASHINGTON, 20. julija.—Včeraj je senatna zbornica soglasno odobrila zakonski načrt, ki je bil že poprej sprejet v poslanski zbornici, glasom katerega bodo vojni veterani s 1. septembrom lahko izmenjali bonde, ki so jih prejeli pri odpustu iz oboroženih sil, za gotovino.
Mnogo veteranov še	*—------
ni vložilo prošenj
To pomeni, da bo 8,500,000 veteranov z omenjenim dnem moglo prejeti izplačila v skupni vsoti ene milijarde in 800 milijonov dolarjev.
Predloga je bila takoj poslana v Belo hišo, in pričakuje se,
da jo bo predsednik Truman brez odlašanja podpisal.
Ko je kongres lansko leto sprejel tozadevni zakon, je bilo določeno, da odpustni bondi ne postanejo izplačljivi do dobe petih let, in od tedaj se je izdalo 8,500,000 veteranoi^ bonde v znesku $1,800,000,000, toda do bondov je upravičenih še nadalj-nih 2,500,000 veteranov, ki do danes še niso prožili prošenj zanje.
Ako vsi slednji vložijo prošnje, bo Skupna vrednost bondov narastla na dve milijardi in pol.
Po novem zakonu se je čas za vložitev tozadevnih prošenj podaljšal za eno leto in sicer do 1. septembra 1948. Pozneje bodo mogli veterani prositi, da se jim odpustne plače izplačajo v gotovini.
Predloga za spojitev oboroženih sil odobrena
V soboto je poslanska zbornica odobrila predlogo za spojitev vseh oboroženih sil Zedinjenih držav v oddelku za narodno varnost in za koordinacijo diplo-matsko-vojaške službe. V senatu je bila ta predloga že sprejeta.
Senatna zbornica pa je odobrila imenovanje Kenneth C. Royall-a za tajnika vojnega oddelka, ki je postal prazen z odstopom vojnega tajnika Roberta F*. Pattersona.
ALBANIJA IMA TEŽAVE PRI 2DRUŽ. NARODIH
lake success, N. Y., 21. julija—V Varnostnem svetu se je danes razmotrivalo o prošnji Albanije za pristop k organizaciji Združenih narodov. Zapadne sile so izrazile svoje "resne dvome" v zvezi s sprejetjem Albanije v članstvo.
Anglija, Kina in Avstralija so izjavile, da "zelo dvomijo," da ima Albanija "miroljuben značaj." (Anglija ima še vedno nerešen spor z Albanijo glede min, ki so v krfškem zalivu raznesle angleško bojno ladjo.)
Uspešno je branila Albanijo le Sovjetska zveza.
Likerska evidenca pride pred poroto
Pomožni okrajni pravdnik Saul Danaceau je včeraj naznanil, da bo vsa evidenca, ki je bila podana v zvezi z izdajo liker-skih D-a licenc prošlega decembra in januarja, izročena veliki okrajni poroti v svrho morebit ne kriminalne akcije. V tej zve zi je država preklicala na ducate klubovskih licenc. Danaceu je izjavil, da utegne odvetniška zbornica nastopiti proti nekaterim odvetnikom, ki so v tej afe-
Amerika in Anglija bosta spremenili prejšnje odločitve
WASHINGTON, 21. julija—V zvezi z novo politiko za zvišanje produkcije premoga v Porurju izgleda, da bosta Anglija in Ze-dinjene države spremenili svojo prejšnjo odločitev in sicer vsled protesta Francije.
(Podoben protest proti novi politiki za zvišanje industrijske kapacitete Nemčije pripravlja tudi Poljska).
Obveščeni krogi izraiajo svoje prepričanje, da bosta obe državi rajše popustili pred francoskim protestom kot pa da izpostavijo nevarnosti Marshallov načrt.
(Francija je namreč v svojem protestu svarila, da bi nova ameriška politika za industrijsko jačanjft Nemčije utegnila resno ogrožati Marshallov načrt).
Veruje se, da Anglija in Zedi-njene države spreminjata svojo prejšnjo odločitev glede takojšnjega zvišanja produkcije premoga v Porurju in da bosta celo vprašanje nemške industrije izročili državam, ki se ukvarjajo Marshallovim načrtom za obnovo Evrope.
CLAN "MOŽGANSKEGA TRUSTA" RESIGNIRAL
WASHINGTON, 21. julija. — Ostavko je danes položil Benjamin C. Cohen kot svetovalec državnega oddelka. On je bil zadnji član oddelka, ki je prišel k vladi za časa Rooseveltove administracije in bil član takozva-nega "možganskega trusta".
Cohen-ovo mesto v državnem oddelku je zavzel Charles E. Bohlen, ki je veščak državnega departmenta za ruske zadeve.
Na obisku iz Mishopena
V Clevelandu se nahaja na obisku Marija Persen, ki je pred kratkim prišla iz Gorice (26. maja tekočega leta). Iz Gorice je dospela k svojemu zaročencu v Mishopen, Pa. Miss Marija Persen, ki bo ostala v Clevelandu do konca tedna, stanuje pri svojemu stricu Leo Wolfu na 14703 Sylvia Ave. Ima tu v Clevelandu še drugega strica, in sicer Steve Persona, ki stanuje v Euclidu. Všeraj je obiskala tudi naš urad in tiskamo "Enakopravnosti." Naši rojakinji kličemo: dobrodošla v Zedinjene države in obilo zabave v naši slovenski metropoli!
Popravek
V poročilu o pokojnemu John Mesnarju se je včeraj poročalo da se je v Ameriki nahajal 47 let, kar pa bi moralo biti 27
ri nastopali kot "posredovalci", let.
MARSHALL PODAL KONGRESNEMU ODBORU "RESNO" PORČČILO WASHINGTON, 21. julija—Državni tajnik George C. Marshall je danes podal pred kongresnim odborom za zunanje zadeve poročilo o položaju v svetu.
Ker je sestanek bil tajen, ni noben član odbora hotel razkriti, kaj je Marshall povedal, toda člani so izjavili, da je poročilo bilo "resno".
Predno je Marshall podal svoje poročilo, so bili člani odbora zapriseženi in Veruje se na podlagi teh mer, da je Marshall odprto govoril o "diplomatski borbi" med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo.
Kongresnik Clarence Lee je izjavil, da je poročilo državnega tajnika storilo na njega "močan vtis" in da je edino, kar lahko reče to, da je položaj "resen".
Predsednik odbora za zunanje zadeve Charles A. Eaton je izjavil, da je povabil Marshalla, naj poda poročilo, ker so mnogi člani kongresa čutili, da državni oddelek podaja resnična poročila o položaju v svetu le senatnemu odboru za zunanje odnosa je.
Ugiba se, da je tako v deželi kot v tujezemstvu Marshallov načrt ogrožen in da je "Molotovov načrt" za vzhodno Evropo pripravljen, da prevzame vodstvo.
Veruje se tudi, da je Marshall govoril o nenadnem protestu Francije proti načrtom Anglije in Zedin jenih držav, da se obnovi industrijo Nemčije in sicer kot del programa za obnovo Evrope. Francozi so tako razljučeni vsled tega novega anglo-ameriškega načrta, da se to smatra za največjo nevarnost Mar-shallovemu načrtu.
Holandci vprizorili velik napad na Indoneze z morja
"Amerika je na višku prosperitete," pravi Truman
WASHINGTON, 21. julija — Predsednik Truman je v svojem polletnem ekonomskem poročilu kongresu izjavil, da so Zedinjene države dosegle "višek prospe-ritete," da pa se morajo Čuvati pred inflacijo.
Predsednik je izjavil, da sedanja produkcija, ki znaša okrog $225,000,000,000 letno, prekaša vse, kar je v zgodovini dežele bilo doseženo. Opozoril pa je, da je še vedno potrebno znižati cene v "mnogih področjih" in da ni nobenih podlag za vžnemjr-jenost vsled možnosti splošnega zvišanja cen življenjskim potrebščinam. V svojem poročilu pa je pristavil, da bi se v slučaju pomanjkanja moralo obelodaniti resnično poročilo glede poljedelske produkcije in mogoče tudi sprožiti kampanjo za "strogo ekonomijo" (varčevanje) pri uporabi nekatere hrane.
Predsednik Truman je v svojem poročilu omenil tudi produkcijo jekla, toda poudaril je, da je še vedno najbolj peroče vprašanje gradba novih stanovanjskih hiš.
Kar se tiče zunanje trgovine, je izvoz dosegel $20,700,000,000, kar je povzročilo tudi nekaj pomanjkanja v deželi.
"Toda zunanjim deželam primanjkuje dolarjev in zlata in pričakovati je, da se bo izvoz znižal pri koncu leta celo v slučaju, da bodo nove zunanje pomoči odobrene," je rekel predsednik Truman.
Kongresni odsek preiskuje "rdečo nevarnost" v U. S.
Dva atomska veščaka učila v komunističnih šolah, trdi priča
WASHINGTON, 21. julija. — Walter S. Steel, voditelj pri organizaciji, imenovani "Ameriška koalicija patriotičnih, civič-nih in bratskih organizacij", je danes pred kongresnim odsekom za ne-ameriške aktivnosti pričal, da sta dr. Frank Op-penheimer in dr. Lewis Bala-muth, ki sta med vojno pomagala pri projektu za atomsko silo, od tedaj poučevala v šolah, o katerih je trdil, da jih komu-" nisti vzdržujejo po raznih ame-j riških mestih.
Steel je rekel, da je dr. Op penheimer nedavno učil o atomski energiji v delavski šoli v; San Franciscu, in se dr. Oppen-! heimer sedaj nahaja v Minne-soti.
Dr. Oppenheimer je 12. julija zanikal objavljena poročila, da je bil nekoč član komunistične stranke, rekoč, da so bila dotič-na poročila "popolna izmišljotina."
Steele je pred kongresnim odsekom tudi pričal, da je dr. Ba-lamuth, ki je bil med vojno dodeljen Mantattan atomskemu projektu, od tedaj poučeval o atomski energiji v Jeffersonovi šoli za socialno znanost v New Yorku.
Trdi, da je v Zed. državah pet milijonov komunistov
Steele med ostalim rekel, da je v Zedin jenih državah pet milijonov komunistov, ki delajo na tem, da bi se v Ameriki organizirala tretja politična stranka, in da imajo komunisti svoje šole, poleg onih v San Franciscu in New Yorku, tudi v Holly-woodu, Bostonu in Clevelandu.
Delavski šoli v San Franciscu in New Yorku sta od državnih oblasti odobreni instituciji in sta kot taki na seznamu šol, ki so odobrene od zveznih oblasti za veterane, ki dobivajo vladno podoro. v svrho izpolnitve svoje izobrazbe.
Bivši jugoslovanski diplomat bo pričal
Republikanski kon grešnik Thomas iz New Jersey in predsednik kongresnega odseka za ne-ameriške aktivnosti, je izjavil, da bo v torek (danes) pred odsekom pričal dr. Mladen Giu-no-Zorkin, in da bo slednji pred odsekom "odkril", da ima jugoslovanska vlada maršala Tita v Zedin jenih državah "peto kolono, ki sestoji iz Amerikancev Jugoslovanskega porekla."
Thomas je rekel, da je bil dr. Mladen Giuno-Zorkin svoj čas član jugoslovanske diplomatske službe v Londonu in da je svoj čas služil v jugoslovanski armadi.
(Omenjeni dr. Mladen Giuno-Zorkin je nedavno prišel v Kanado in začel kampanjo proti sedanji vladi Jugoslavije med ondotnimi Hrvati in drugimi ju goslovanskimi naseljenci. Kot posnemamo iz ondotnih jugoslo vanskih listov, se ta bivši jugo slovanski diplomat predstavlja kot eden izmed voditeljev Mačkove seljaške stranke na Hrvatskem.)
I
I Holandski letalci bombardirajo indoneška mesta z ameriškimi letali
BAT A VI A, Java, 22. julija—Radio indoneške republike je danes poročal, da so holandske sile udarile v Vzhodni Javi ter tam z morja izkrcale veliko udarno silo. Obenem se javlja, da holandski letalci bombardirajo indoneška me-sta z bojnimi letali tipa Mustang P-51, ki jih je Holandska med vojno dobila od Zedinjenih držav za borbo proti Japoncem.
Zadnje vesti pravijo, da so*
holandske čete v vzhodni Javi zavzele mesta Probolinggo, Se-toebondo in Banjoewangi.
Radio indoneške republike tudi javlja, da so holandske sile, ki so se izkrcale v Javi, po zavzetju Bandoenga udarile naprej in zasedle celotno okrožje Soekaboemi-Changur v zapadni Javi.
Med tem pa je komunikej holandske armade naznanil, da so holandski piloti včeraj z ameriškimi bojnimi letali uničili 10 letal indoneške republikanske sile, ko so se nahajali na zemlji.
Težke borbe v bližini indoneške preBtoIice
Vrhovni poveljnik indoneške armade general Sudirman poroča o težkih borbah v Semaran-gu, na severni obali Jave, nasproti republikanske prestolnice Jogjakarta. Sudirman je poročal, da so Holandci začeli svoj napad na Semarang s težkim artilerijskim bombardiranjem.
Premier indoneške republike Amir Šjarifudin je včeraj v nuj-ndstnem radio poročilu izjavil, da so Holandci začeli z nasilnostjo ne samo na fronti, temveč da so z bombami napadli mesta v Malango, Solo in drugih naseljenih krajih.
"Jaz obtožujem Holandce, da nas skušajo kolonizirati," je rekel Šjarifudin. "Obtožujem jih, da so prekršili premirje."
Indoneška armada šteje okrog 200,000 mož. Mnogo vojakov nosi japonske uniforme in armada je opremljena z orožjem in municijo, ki so jo Indonezi dobili v posest po porazu Japoncev.
Grške sile vrgle 700 gerilcev preko jugoslov. meje
ATENE, 21. julija—Casniška poročila javljajo, da se je več kot 700 grških gerilcev umaknilo preko jugoslovanske meje, da pa so pred umikom vprizorili napade na tri vasi v severni Grčiji.
Po tem poročilu je bil vprizor-jen največji napad na vas Moi-ries, 25 milj severno od Soluna. Iz istega vira se poroča, da je bilo v bitki ubitih 10 gerilcev, armadna sila pa da je imela dva ubita in dva ranjenca.
Komisija Združenih narodov, ki preiskuje grške mejne incidente, je danes naznanila, da se namerava podati v Konico, kjer bo proučevala okrožje, kjer so gerilske sile pred osmimi dnevi vprizorile svoj prvi velik napad.
Neki vladni armadni vodja je povedal komisiji, da so gerilci v Konici nosili albanske uniforme in podvzeli ofenzivo z nartienom, da upostavijo svobodno vlado v Konici.
Angleži odredili ža 90,000 Judov "hišni zapor"
JERUZALEM, 21. julija—V svojih naporih, da preprečijo nov val nasilja so danes Angleži ukazali 90,000 Judom, da morajo ostati v svojih hišah in sicer od večera pa do zore.
Nasilja so se v teku zadnjih 48 ur povečala. Po eksploziji v Haifi so podtalne judovske organizacije izvršile nadaljne napade, tekom katerih je bila ena oseba ubita, sedem pa ranjenih.
Do eksplozije v Haifi je prišlo takoj po uradni objavi, da so angleške oblasti deportirale 4,500 Judov, ki so iz Francije nepo-stavnim potom prišli v Sveto dežejo.
Pretekle noči je podtalna judovska grupa Irgun Zvai Leumi povabila člane ostalih dveh judovskih grup, naj se pridružijo splošni "ofenzivi proti angleški upravi."
Skupno število žrtev v celi Palestini v teku 48 ur znaša pet mrtvih in 29 ranjenih. Poleg tega je bil uničen pri Haifi vojaški "jeep." Med žrtvami se nahaja tudi en otrok, ki je bil ubit, do-čim je neka žena z dvema otrokoma bila ranjena. V bližini Hai-fe so člani podtalne judovske organizacije na treh mestih razdejali petrolejsko cev Iraške pe-trolejske družbe.
Nepotrjena poročila pravijo, da bo jutri maj. gen. R. N. Gale, vojaški upravnik mesta Natan-ya, razglasil prek i sod.
STROJEVODJE NA ZAPADU ODŠLI NA STAVKO
SAN FRANCISCO, 21. julija. — Danes ob 9. uri zvečer so za-stavkali strojevodje pri železnici Southern Pacific. Pogajanja Za sporazum pa se nadaljujejo in napoveduje se, da bo spor vsak čas poravnan.
ITALUA DOBI AMERIŠKI SURPLUS V ITALIJI
RIM, 21. julija — Med Italijo in Zedinjenimi državami je danes bil podpisan sporazum, po katerem bo Italija dobila vso surplusno vojaško imovino Zedinjenih držav v Italiji, ki je še na razpolago.
TRGOVINSKA POGODBA MED ANGLIJO IN RUSIJO
MOSKVA, 21. julija. — Iz zanesljivih angleških virov poročajo, da bo med Sovjetsko zvezo in Anglijo sklenjena v najkrajšem času nova trgovinska pogodba.
Pozdravi
Iz Johnstowna, Pa., pošiljajo lepe pozdrave vsem znancem in prijateljem: Anton Znidaršič, Frank Ažman in Anton Petkov-šek.
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—^Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko In druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)---
For Half Year—(Za pol leta) -
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
AZIJA V PLAMENIH
Zadnja leta in sicer takoj po končanju druge svetovne vojne je vse kolonijalne narode zajel plamen odpora proti tujemu imperijalizmu. Izbruhnili so nemiri v Burmi, Indiji, Indoneziji, na Javi in v ostalih kolonijah širom celega sveta. Vsled te osvobodilne borbe kolonijalnih narodov se je pojavila potreba, da se odnosa j i med tujimi imperij a-lističnimi silami in kolonijalnimi narodi "reformirajo" tako, da bi nova oblika zasužnjevanja zamenjala stara in notorična sredstva najbolj brutalnega zatiranja kolonij al-nih narodov. Sledila je cela vrsta sporazumov in "objav o neodvisnosti" posameznih kolonij. Indija je dobila svojo "neodvisnost." Tako je to neodvisnost dobila Indonezija, kjer se je pa ravno vsled "pogojev," ki so bili vključeni v "sporazum o neodvisnosti," obnovilo sovraštvo in je prišlo do dejanske vojne, v kateri poskušajo holandski imperija-listi tudi nadalje obdržati svoje kolonije navzlic temu, da se te kolonije ne imenuje več "kolonije" ampak "neodvisne republike," neodvisni "dominioni" itd.
Marca meseca je bil na Javi sklenjen med Indonezijci in Holandijo tipičen sporazum za "reformacijo" sistema imperijalističnega zasužnjevanja drugih narodov. Ta sporazum so "kolonijalni reformatorji" z odobravanjem pozdravili kot novi dokaz "dobre volje" starih imperijalistov, da se vsakemu narodu brez razlike omogoči, da svobodno in brez vmešavanja s strani, odloča o svoji lastni usodi. Ho-landska vlada je pripoznala oblast Indonezijcev na Javi, Madoeri in Sumatri, ki so združeni morali postati nova država—Zedinjene indoneške države. Ostale države bi bile Borneo in ostanki holandske vzhodne Indije. Po sporazumu bi "Zedinjene indoneške države" tvorile skupno "Holand-sko-indoneško unijo" z kraljevino Holandijo, Surinamom in Curacom. Ta unija bi se nahajala pod upravo holandske krone. Dve sekciji teh "Združenih indoneških držav" sta bili že osnovani in so storili prve korake pri ustvarjanju svojih lastnih vlad.
Toda v sporazumu so se nahajale neke klavzule, ki nikakor niso bile preveč oglašane. Ceno za svojo "neodvisnost" so "Združene indoneške države" plačale s sprejetjem določb, po katerih bi Holandija imela iste koncesije kot jih je imela takrat, kot Indonezija. Še ni bila "neodvisna." Predvsem so se določbe nanašale na celo vrsto ekonomskih in carinskih vprašanj, na ustanovi j an je sistema "ja-ničarstva" (Indonezija bi morala pošiljati svoje mladeniče v holandske vojaške akademije, kjer bi bili vzgojeni za bodoče častnike "neodvisne" Indonezije.)
Po navdušenem reklamiranju te "neodvisnosti," ki jo je bilo deležno ljudstvo Indonezije, je res bil ustvarjen neki vtis, da se je končno holandski imperijalizem umaknil pred silo kolonijalnega ljudstva. Mi, ki smo bolj skeptični glede "neodvisnosti," ki vsebuje posebne klavzule, katere neki "neodvisni" narod mora sprejeti in katerih se mora držati, nismo mogli verjeti v iskrenost imperij alistov in tujih izkoriščevalcev, da se res končno ukine sistem kolonijalnega zasužnjevanja, ki je bil večkrat izvrševan v imenu "civilizacije," toda je bil najbolj črn madež prave civilizacije.
Nenadno in brez vsakih pomislekov je Holandija udarila z vso svojo vojaško silo na "neodvisno" Indonezijo. S tem si je snela z lica krinko in dokazala, da se nikjer in nikoli noben sistem ni zlomil, potom sporazumov, ampak so ga zlomile zasužnjene in izkoriščane množice. Vedno, ko stari sistemi preživijo svojo dobo, se bodo zatekali k "reformacijam." Toda ko te "reformacije" ogrožajo obstoj samega sistema, se bo razplamtela borba na življenje in smrt. Holandski imperij alizem je bil pri volji, da izvrši "reformacijo" in tako je tudi angleški pripravljen, da izvrši te "reforme" v svojih kolonijah, katerim sedaj velikodušno nudi "neodvisnost." Toda pravo lice je holandski imperij alizem pokazal šele sedaj, ko se je z vso svojo oboroženo silo vrgel v obrambo svojih pozicij. Se en kolonijalni narod pa bo spoznal, da je borba za resnično in pravo neodvisnost istotako krvava, istotako nujna in neovrgljiva, kot je bila borba vsakega drugega naroda, ki je ječal pod železno peto tujega imperijalizma. Da bo končno zmaga na strani ljudstva, v to ni treba dvomiti, toda vprašanje je, kakšno ceno bo to ljudstvo za svojo zmago plačalo.
o ŠKOFU SANTINU IN ŠE NEKAJ
Poroča iz Kopra A. Bubnič
Spodaj priobčamo izvirno poročilo o nedavnih dogodkih v Kopru, ko so ljudske množice napadle tržaškega škofa Santina. Poročilo je za "Enakopravnost" napisal Albin Bubnič, ki nam je potom Mrs. Mary Vogrin poslal že več člankov. V svojem pismu na naše uredništvo piše Bubnič med ostalim:
Pošiljam Vam dopis 'O škofu Santimi in še nekaj," kar bo gotovo zanimalo slovenske rojake v Ameriki in pobilo razne klevete proti ljudski oblasti in novi Jugoslaviji. Podatki so točni in gotovi, saj sem sam živel v tistih razmerah in vse videl osel0 no; bil sem tudi prav v tistem času gojenec našega semenišča v Kopru in bil parkrat kaznovan, ker sem govoril slovensko lodvzeli so mi večerjo'].
"Nekatere moje članke 'Oljke v Istri,' 'Brkinske,' ste že objavili, čital sem jih, ker v moji vasi prejemajo 'Enakopravnost' in 'Prosveto.' Sedaj sem nameščen kot učitelj na osnovni šoli v Kopru.—A. B.")
Kot so že časopisi poročali, se'*"
je ljudstvo ob prihodu tržaške ga škofa v Kopru razburilo in ga napadlo, pri tem je škof utrpel manjše poškodbe. Na njegovo srečo ga je rešila iz zadrege Narodna milica. Škof Santin se je za prihod v Koper preoblekel v navadnega duhovnika, gotovo je že sam nekaj pričakoval in slutil (italijanski pregovor pravi : "Chi e in difetto, e in sospet-to!") O svojem prihodu ni niti obvestil organe ljudske oblasti.
Vsako nasilstvo in napad na kogar koli je obsodbe vreden, posebno pa fizičen napad na škofa, ki je vendar dostojanstvenik in predstavnik verske oblasti. Toda temperamentno istrsko ljudstvo se ni moglo vzdržati in je reagiralo.
Seveda so to priliko izrabili reakcionarni časopisi v Trstu in fašisti, ki se za njimi skrivajo. Prav gotovo ne gre njim za obrambo škofa kot takega ali za obrambo vere, kakor trobijo v časopisju, in jim pri vsem tem pomaga sam "Osservatore Romano," organ Vatikana. Kdor pozna razmere v Trstu in v Kopru še posebej, že od nekaj deset let nazaj, takoj razume, za kaj se gre in kdo je v ozadju.
Isti fašisti iz Kopra ,ki so bili prej znani framasoni in so zbežali v Trst, so postali sedaj "brani telji vera," oni isti fašisti (framasoni) kot AlnTerigogna, De Petris, Zetto, Maurin in Co., ki so pred nekaj leti v Kopru oklofutali in pljuvali na tržaškega škofa Fogarja, ki se je v procesiji vrapal iz cerkve. Vsi ti so bili pred prihodom fašizma znani framasoni, največji sovražniki cerkve in so v duši taki tudi ostali.
V svojem srdu se sedaj družijo z vsemi, ki sovražijo nas Slovence. Potrebno pa je, da si ogledamo nekoliko preteklost škofa Santina in vzroke, ki so dovedli do te situacije v tržaški škofiji.
Škof Santin, rodom iz Rovi-nja, je izšel iz znane koprske Si-rotti-jeve šole. O Sirottiju (Si-rotič) ni treba več rabiti črnila, saj je dobro znan po svojem delovanju v malem koprskem semenišču, kjer je preganjal Slovence in Hrvate ter jim prepovedal govoriti med seboj v materinščini. Znan je tudi iz časa, ko je bil apostolski administrator v Gorici po odstranitvi Mons. Sedeja.
Škof Santin pa je zvesti učenec tega Sirotti-ja (ki se sedaj nahaja pri njem na škofijskem ordinarijatu in je duhovni vodja esulov in pobeglih fašistov poleg Don Marzarija in Don Be-arija-Bekar, ki sta izšla tudi iz njegovih rok). Zbrana družba!
Znano je, kako je Santin, ko je bil reški škof, začel poitali-jančevati svojo škofijo in je prepovedal obrede v slovenščini celo pri večernicah. Duhovniki so se temu upirali, on pa jim je grozil s "suspensio." Pokojni dekan iz Hrušice, g. Kraševec, vzorni duhovnik in Slovenec, je znal o tem marsikaj povedati.
Za svojo vnemo in vdanost fašistični Italiji je bil postavljen za tržaškega škofa na mesto dr. Fogarja, ki je bil od vatikanske politike na pobudo Mussiolinija, odstranjen iz Trsta ob veliki žalosti vsega prebivalstva.
Tudi ob tej priliki sta bila ravno Mons. Sirotti (Sirotič), ki je bil že v Gorici, in Don Be-ari, tedaj še bogoslovec, zahrbtna voditelja vse gonje proti škofu Fogarju, dokler ga niso izgnali. Bil jim je trn v peti radi svoje pravičnosti do Slovencev. Centra vseh spletk sta bila tedaj koprsko in goriško semenišče, kjer sta ostala dobro v spominu poleg ostalih Sirottijevih kreatur še Don Minatori senior (Knafelc) in Don Tomazza, ki sta pretepala slovenske ip hrvaške gojence ter jim odvzemala hrano za kazen, ker so govorili med seboj v materinščini. Kna-felca pa dobro poznajo v okolici Kopra (Šmarje vasi in Gradin), ko je kot župnik v popolnoma •slovenskih vaseh vpeljal italijanščino.
Oba gos., Knafelca in Tomaz-zo, pusti škof še v Kopru, da še podtalno rovarita proti ^Slovencem. Porepoved proti slovenščini pa je veljala v semenišču v Kopru do 1. maja 1945.
Poznati moramo še sedanje razmere v Kopru samem in okolici. Slovenci iz Kopra in okolice so imeli do leta 1923 svojo mašo in pridigo v slovenščini ter svojega duhovnika v cerkvi Sv. Križa na Mudi, toda koprski fašisti so slovenskega duhovnika spodili in prepovedali nadaljno uporabo slovenščine v cerkvi. Slovenski in hrvaški redovniki v samostanu Sv. Ane so bili pa šez noč izgnani od svojih italijanskih "sobratov."
Verniki slovenske narodnosti v Kopru in okolici (šemedela, Salara, škocjan, Bošamarin, Kampel, Triban) so upravičeno pričakovali po osvoboditvi, da bodo tudi v tem pogledu pridobili svoje pravice. Toda zaman! Trdovratno se še danes škof Santin in koprski župnik Don Bruni (tudi iz Sirotti-jeve šole) upirata pravičnim potrebam in prošnjam prizadetih. Zaman so vsi napori, da bi jim bilo vrnjeno vsaj kar so imeli do leta 1923. Tako so vsi Slovenci Kopra in okolice brez svojega dušnega pastirja, ki'bi skrbel za nje v njihovem jeziku.
To je prava skrb za duše! Na-cionalng, mržnja in šovinizem ne moreta, seveda, tega priznati in dati, tudi če se gre za duše. Ka-tehet slovenske osnovne šole v Kopru, Blažič p. Ciril, je imel letos, pred nekaj tedni, ogromne težave od strani župnika in one mračne sence v župnišču Don Knafelca, samo za prvo sv. obhajilo šolske dece s slovenskim petjem.
Nič čudnega torej, če ljudstvo vidi v škofu Santiniju italijanskega nacionalista, ki mu še ovira svobodni razvoj in uporabo jezika, in podpornika fašizma v prejšnji in sedanji obliki. Ljudstvo čuti še vse pretekle in sedanje krivice in je nad vsem tem početju škofa in njegovih krogov upravičeno ogorčeno. Javnost, posebno italijanski verniki, pa niso o vsem tem obveščeni.
Gotovo bi škof Santin prav storil, da bi skupno s svojo družbo , ki si jo je zbral okoli sebe, razne Bearije, Sirottije itd., od-romal v druge, bolj oddaljene kraje, kjer jih ne poznajo. Čud-
O RAZNIH REČEH
M. I L J I N
Potovanje po sobi
Pri vas doma vsak dan kurijo peč, nažigajo samovar, kuhajo krompir.
Vi morda sami odlično znate kuriti, peči ali kuhati krompir. In vendar, poskusite objasniti, zakaj drva v peči prasketajo? Zakaj gre dim v, dimnik, a ne v sobo? Odkod se nabirajo saje, če gori petrolej? Zakaj je na pečenem krompirju skorjica, na kuhanem je pa ni?
Bojim se, da mi tega ne morete pametno pojasniti.
Ali na primer: Zakaj voda gasi ogenj ?
Neki moj znanec je odgovoril : "Gasi ga zato, ker je mokra in hladna." Pa saj je petrolej tudi moker in hladen, a samo poskusite z njim gasiti ogenj!
Ne, bolje je, da tega ne poskušate: Poklicati bi morali gasilce.
Vidite, vprašanje je lahko, a odgovoriti ni tako lahko.
Hočete, da vam dam še 12 ugank o najbolj preprostih rečeh?
Kaj je topleje: Tri srajce ali srajca, ki je za tri druge debela?
So kje na svetu stene ali zidovi iz zraka?
Ima ogenj svojo senco?
Zakaj voda ne gori?
i.More li voda podreti hišo?
Zakaj peč tuli, ko kurijo v njej?
Zakaj pivo šumi in se peni ?
Je kje prozorno železo?
Zakaj je meča v kruhu vsa luknjičasta?
Peč greje, ker jo kurijo. Zakaj pa greje kožuh? '
Zakaj ^ajo sukneno obleko skoz mokro cunjo f
Zakaj se da po ledu drsati, po lesenih tleh pa ne?
Na ta vprašanja odgovori menda kon^dj eden izmed dese-torice čitateljev. O rečeh, ki so okoli nas, vemo prav malo. In cesto tudi ni nikogar, da bi ga vprašali.
Mogoče je priti do knjižice o lokomotivi, o telefonu, a kje najti knjižico o pečenem krompirju ali o grebači za peč?
So take knjige, a treba jih je jako mnogo prečitati, da bi si mogli odgovoriti vsaj na naših 12 ugank. A takih ugank je mogoče reševati ne samo 12, temveč stotisoč.
Vsaka reč pri nas v sobi je— uganka.
Iz česa, kako, zakaj je napravljena ? Kdaj so si jo neki izmislili?
Glejte, pri vas na mizi so vilice in nož. Oboje je vedno skupaj, kakor brat in sestra. A veste li, da je nož vsaj celih 50 tisoč let starejši, kakor so vilice? Nož so imeli že prvobitni ljudje, res, ne železen, pač pa kamenit; a z vilicami so začeli nabadati jedila šele pred 300 leti. ~
Ljudje vedo, kdo je jznašel telefon in električno svetilko, in kdaj; a vprašajte jih: je že dolgo, kar so izmislili zrcalo, žep-
no bi se zdelo pri vsem tem, da se Vatikan ne pobriga za duševne potrebe in koristi vseh vernikov in za pomiritev duhov, da ne popravi vendar sedaj, ko ni več živ duce, krivice, ki so bile napravljen Slovencem v tržaški škofiji in posebno škofu Fogarju, in da ne postavi na tržaški škofijski prestol moža z neoporečno preteklostjo (kot dr. Fogarja), ki bi imel častno in važno nalogo, da bi uplival na pomirjen je razburjenih duhov v Svobodnem tržaškem ozemlju.
Kakor dokazuje pisarjenje "Osservatore Romano," se pa da vsako trenje in ogorčenje ljudstva proti takim krivicam in takemu škofu, prav odlično izkoristiti za gonjo proti Slovencem, posebno pa proti Jugoslaviji. In pri vsem tem največ trpi le vera in ugled Cerkve same!
ni robec, in je li že davno, odkar se ljudje umivajo z milom in jedo krompir?
Nas zanima, če čitamo o potovanju po daljnih, neraziskanih deželah ,a ne spomnimo se, da je dva koraka od nas, pa še bliže neznana, čudežna, skrivnostna dežela, ki ji pravimo naša soba.
Ako se nam zahoče, da bi jo raziskovali, moremo iti vsak čas na pot. Šotora, orožja, vodnika nam ni treba, še zemljevida ne. Na poti ne zaidemo.
Naše postaje so:
Pipa na vodovodu. Peč. Miza in štedilnik. Polica s posodo. Kredenca. Omara.
PRVA POSTAJA: VODOVODNA PIPA
Je že dolgo, kar se ljudje umivajo?
Redko je, da danes v kakem mestu ni vodovoda. Vsak med nami trati vodo tudi po več ved-ric na dan. V starih časih, v 15. in 16. stoletju, je prebivalec v mestu, kakor je Pariz, porabil samo eno vedrico. Lahko si mislimo, kako redko so se Parižani umivali in kako malo so porabili vode za pranje perila in čiščenje stanovanja? No, pa saj ni čudno, da so porabili malo vode, ko pa takrat ni bilo vodovodov. Ponekod na trgih so bili kladeži in iz teh studencev so vlačili vodo v vedricah, kakor še sedaj po malih krajih. V studencih so pogosto našli trupla poginulih mačk in podgan.
V	starih časih ne samo da ljudje niso imeli dovolj vode, tuje Parižan poredko menjaval kal. še ni tako davno, ko so se ljudje začeli vsak dan umivati.
Pred 300 leti se še kraljem ni zdelo, da bi se morali vsak dan umivati. V razkošni spalnici francoskega kralja bi pač našli ogromno posteljo, tolikšno, da je niso mogli postiljati brez posebne priprave, neke palice. Našli bi tudi krasni baldahin,—nebo na štirih pozlačenih stebrih, —podoben lični kapelici. Dalje bi našli silno lepe preproge, beneška zrcala in uro, izdelke najboljših mojstrov. A naj bi iskali še toliko, umivalnika ne bi našli nikjer.
Vsako jutro so podajali kralju mokro brisačo, da si je z njo obrisal lice in roke. In vsem se je zdelo, da je s tem dovolj opravljeno.
Pri nas so bili ljudje bolj čisti. Tujci, ki so prihajali v Moskvo, so se čudili, da se Rusi če-sto hodijo kopat. Zdravnik Collins je zapisal:
Kopališča so tukaj močno obiskana in dajejo velike dohodke ker veli Rušim, vera, da se hodijo kopat. Ko so peči razbeljene, je navada, da pljuskajo po njih hladno vodo. Nekateri tekajo celo v kopeli, se valjajo nagi po snegu in potem zopet vračajo.
A vrnimo se v Pariz. Perilo je stekala v majhen jarek, ki je Enkrat na mesec, ali pa tudi na dva. In takrat so mislili na to, da bi čipke ob zapesju bile čim dražje in prsi lepše vezene, ne pa da bi srajca bila čista. Zvečer so slekli srajco z drugo obleko vred in so spali čigto nagi.
Šele pred 200 leti so prišli tako daleč, da so začeli perilo če-šče menjavati.
Žepni robec se je tudi pojavil prav nedavno. Poznajo ga komaj 200 ,300 let.
V	začetku so rabili robec samo nekateri. Še med pomembnimi in najbolj imenitnimi ljudmi je bilo nemalo takih, ki jim je bil robec nepotrebno razkošje.
Prekrasne baldahine so postavljali nad postelje ne samo zavoljo lepote, temveč tudi da bi se obranili mrčesa, ki je padal s stropa. V starih palačah so se do današnjega dne ohranili
22. julija 1947
taki krovi za obrambo proti stenicam. Stenic je bilo celo po imenitnih dvorcih toliko, da ne bi verjeli,
Baldahini so malo pomagali. Stenice so se naselile še bolj udobno v njihovih gubah.
Kanalizacije ni bilo. V Parizu so pomije izlivali z oken naravnost na ulico. Umazana voda se je tsekala v majhen jarek, ki je bil izrit po sredi ulice. Smrad iz jarka je bil tako silen, da se je vsak, ki je hodil mimo, držal čim bliže hiš.
Umazana je bila tudi naša Moskva. Ko so leta 1867 v Moskvi polagali cevi za plin, so našli pod zemljo ostanke lesenih hodnikov iz 15. in 16. veka. Nad samimi lesenimi hodniki je ležal za aršin (skoro tričetrt metra) debel sloj nesnage, potem je šel zopet hodnik,—iz poznejše dobe—, in na njem zopet stoj nesnage.
Potem ni čudno, da so v starih časih ljudje mnogo bolj obolevali kakor danes. Takrat ni nihče vedel, da je tam, kjer je nesnaga, tudi nevarnost za okužen je. Dogajalo se je, da so cela mesta izumirala od strašnih bolezni,—kuge ali črnih osepnic. Od desetero dece je doživelo deseto leto samo pet otrok. Na vsakem voglu so se gnetli berači, zdelani od grbavosti ali črnih osepnic tako, da niso bili ljudem podobni.
Kaj nam daje danes boljše zdravje in moč? Vodovodna pipa, košček mila, čista srajca, C Dalje v četrtek)
ŠKRAT
Kako jazbec koruzo krade
Stari lovec Koritnik je pripovedoval sosedom tole mično do-godbico: "Moja koruza, ki je kazala tako lepo, je imela vedno manj storžev. Pasja noga, sem si mislil, to pa ni kar tako. Tatu moram dobiti. Vzamem risanico in se postavim v zasedo. Dolgo čakam in že mislim, daje vse čakanje zastonj. Kar zaslišim' nekako hlastanje, ki se vedno bolj bliža moji njivi. Aha, si mislim, zdaj smo pa skupaj!
Niti ganil se nisem, da bi se ne izdal. Vražji tat, danes bova orala!
Gledam in gledam, in kaj vidim? Dva jezbeca prikobacata k moji koruzi. Komaj sta pri njivi, leže prvi vznak ter pomoli noge kvišku kakor ročice pri vozu. Drugi pa se meni nič tebi nič zakadi med koruzo in trga in puli, da kar vse poka. Nalaga storž za storžem na ležečega jazbeca, kolikor drže njegove noge. Ko vidi, da se ne da več, zagrabi ležečega jazbeca s tovorom vred za rep in potegne vse skupaj v jazbino."
"Zakaj pa niste ustrelili?" vpraša nekdo izmed sosedov.
"Kako neki?" odgovori Koritnik. 'Stvar je bila presmešna. Smej al ^em se, da me še danes vse boli!"
Nevarno žuganje
Žigov konj pride na graščakov travnik ter se tam pridno napa-se. Graščak to zve, pošlje k žigi hlapca z naročilom, da bo konju, če pride še kdaj na njegov travnik, rep odrezal.
Kmet odgovori: "2e prav! A povejte milostivemu gospodu: Če odreže mojemu konju rep, mu jaz odrežem obe ušesi!"
Ves razkačen pride graščak h kmetu, češ, da mu že pokaže, kaj se pravi pošiljati graščaku take odgovore. Ponižno mu odgovori kmet, rekoč: "Milostivi gospod! Jaz nisem rekel, da po-režem ušesa vam, temveč le svojemu konju!"
22. julija 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Ivan Cankar:
ŠMINKA
človek bere knjigo, kakor da bi' poslušal živo besedo: sam ji da pomen in vrednost po svojem značaju in svoji pameti in po svoj eni veselem ali žalostnem razpoloženju. Tako je vsaka beseda živa stvar, ki zadobi v vsakem trenotku drugačno lice. — Brezpomembna beseda zrase do nebes, biblije padajo v nič. Pisatelj ni več in ne manj, kakor prvi bralec knjige, ki jo je napisal; vsi tisočeri, ki jo berejo za njim, jo ustvarijo znova in po svoje. V posebnih časih in razmerah se človeku pripeti, da nehote, nekako prisiljen podeli vsaki stvari, malenkostni ali ne-malenkostni, čisto nov in določen pomen, ki bi ga tisti stvari nihče in nikoli ne bil prisodil; kakor na primer jetnik ne bere Homerja in ne opazuje bradavice na nosu svojega paznika drugače, nego s stališča svojega jet-ništva. In že v navadnem življenju in ob pustih dobah se primeri mnogokdaj, da gleda človek bilko in vidi zvonik.
Edgar Allan Poe pripoveduje to-le čudno zgodbo:
Neki Amerikanec se je zaljubil v lepo žensko. Mlad človek je bil, komaj dvaindvajsetleten. Prepisal seje bil za Simpsona, zato daje lahko nastopil bogato dedščino nekega daljnega so-sodnika, čudaka, ki je v testamentu zahteval, da naj mladenič vzame njegovo ime, če hoče vzeti njegov denar. Prej se je pisal za Froissarta. Naključje je naneslo, da so se ženske, v njegovo rodbino primožene, pisale zapovrstjo Voissart, Croissart in Moissart in da so se možile zelo mlade. Da ni bilo tega naključja, bo skoro tudi te zgodbe ne bilo.
Mladi Froissart, oziroma Simpson, je bil lep in izobražen človek. Kazilo ga je le, da je bii-strašno kratkoviden; in še bolj ga je kazilo, da ga je bilo te napake sram in da je ni hotel raz-odeti nikomur. Naočnikov ni maral nositi, ker se je v svoji moški nečimernosti bal, da bi ga napravili starikavega, čemernega in licemerskega; monokel pa se mu je zdel nekakšno znamenje pocestnih gizdalinov.
Nekoč je zagledal v operi tako nebeško lepo damo, daje bil koj v prvem trenotku ves omamljen. Edgar Allan Poe opisuje Zelo obširno te dame prečudežno lepoto in njen vtisk na zbeganega fanta; meni tega ni potreba, ker pripovedujem le golo vsebino. Kratkomalo, Froissart-Simp-son je bil ves iz sebe, tako močno, da se je v svojem vedenju daleč izpozabil, kar je v ameri-kanskih gledališčih velik greh. Strmel je zamaknjen v ložo svo je dame, nazadnje se ni mogel več premagati ter se je očitno priklonil neznanki. Vsega pa ga je presunilo, ko je opazil, da se najbrž tudi ona zanima zanj, da si ga je celo prav natanko in brez strahu ogledala skozi lor-njeto.
Ko seje zagrinjalo spustilo, je Simpson hitel, da bi videl damo od blizu; v gneči pa jo je izgre-šil. Vprašal je prijatelja Talbo-ta, kdo da je bilo nadčloveško bitje v loži kraj odra, na levi strani; prijatelj Talbot mu je povedal, daje bila madame La-lande, mlada vdova, daje bila prišla iz Pariza, da je sila bogata in da jo pozna. Obljubil je Simpsonu, da ga predstavi ma-dami Lalande že naslednji dan ob eni popoldne.
Tisto noč Simpson ni spal. Ko seje zdanilo, seje začel oblačiti, opoldne je bil s tem opravi lom pri kraju ter seje napotil k prijatelju Talbotu. Ni ga bilo doma; ne tisti dan, ne prihodnji, na tretji in ves teden ne. (Simp sonove bolečine opisuje Edgar Allan Poe s svojo znano neusmi j eno natančnostjo.) Ubogi Simp-son je bil ob pamet, lotila se ga je vročica. V taki vročic? je pisal madami Lalande pismo, vroče, strastno, divje, kakor so pač
taka pisma. In zgodilo se je, česar si ni upal pričakovati; dobil je ljubeznjiv odgovor v slabi angleščini.
Prijatelj Talbot mu je pisal, da se povrne; povedal mU je dan in uro. Simpson ni mogel čakati; kakor vešča krog luči je taval krog palače, kjer je stanovala madame Lalande. Kralj palače je bil razsežen park, po katerem se je sprehajala dama vsak večer, pod zaščito svojega črnega lakaja. Nekega večera jo je tam ogovoril; kljub svoji vročici je storil to mirno, narahlo in smehljaje, kakor da bi pozdravil svojo znanko, tako da se je lakaj spodobno odstranil. In, čudež sladki, dama mu je odzdravila kakor staremu znancu.
Brez obotavljanja- in brez ovinkov ji je razodel svojo ljubezen, ji ponudil svojo roko za sveti zakon, ter jo z ognjevitimi besedami rotil, da bodi poroka že kar naslednji dan. Obadva da sta bogata in samostojna, da jima ni treba vprašati nikogar in da torej zadržkov nikakršnih ni. Ona je ugovarjala, čeprav le narahlo, naštevala je raznovrstne pomisleke, čeprav le malovažne, nazadnje pa se je napol vdala. Povabila ga je seboj v palačo; rekla je, da v vrvenju soareje pač nihče ne bo opazil gosta-neznanca. Tudi to soarejo opisuje Edgar Allan Poe na svoj sijajni način. Zame je zadosti, če povem, da sta se madame Lalande in Simpson na divanu v pol-mračnem kotu dodobrega zmenila. Ob dveh zjutraj naj poišče Simpson Talbota, ki se je bil povrnil prav ta večer; Talbot naj poskrbi za pastorja, Simpson pa za voz. Nato pride ponj o, odstranita se neopažena, popeljeta se k pastorju in po poroki v kako prijazno mestece kje daleč zunaj. Stavila pa je v svoji hudomušnosti prav čuden pogoj: darovala mu je svojo lornjeto z bisernim ročajem ter zahtevala, da si mora dati nemudoma, še spotoma in ponoči, napraviti naočnike ter jih natakniti koj po poroki.
Zgodilo se je vse povrsti, kakor je bila domenjeno.
Ko se je voz ustavil pred prijazno gostilnico, je bil že skoro dan. Napotila sta se v sobo, da bi si malo odpočila od dolge vožnje. Madame Lalande-Simpson
je sedla na^zofo, toda sedla je nekam trdo, pokonci in leseno, kakor sede ponavadi stare tete. Simpson sije počasi in smehljaje natikal naočnike, kakor mu je bilo zaukazano. Nato se je okrenil k svoji mladi ženi; in telebnil je nazaj prav do zida.
"Milost božja! Kaj je to?"
"Kaj je, dragec?" se je čudila.
"Kaj da je? Pošast! Satan stari!"
"Kdo pošast? Kdo satan?" je planila kakor ranjena zver. In tedaj je bila zares pošast, kakor je bil vzkriknil v svoji grozi. Nadebelo je tekla šminka s koščenih, rumenih, zgrbljenih lic; zobje so klenknili na tla; v divjem srdu si je sama izpulila ogromno baroko ter jo zalučila proti njemu; oblike života in bokov so se razmajale in so razpadale. Pošast je stala pred njim in kričala;
"Kdo je star satan? Saj sem šele dvainosemdeset let . .
"Dvainosemdeset hudičev!" je planil Simpson.
. . In moja familija je častivredna, ni familija pošasti in satanov! Moj prvi mož je bil častivredni gospod Moissart . . ."
"Moissart!"
. In mož moje hčere je bil častivredni gospod Voissart . . ."
"Voissart!" ...
Ni treba, da bi pravil, kako se je ta pogovor še nadalje pletel. Skratka, izkazalo se je, da se je bil gospod Simpson tri ure poprej poročil s svojo rodno prababico. --
Edgar Allan Poe je prinesel svoji zgodbi srečen konec, ki mi ni povšeči in ki ga torej zamol-čim. Pač pa moram povedati nekaj drugega:
Ko sem prebral to zgodbo, nisem mislil ne na šminko, ne na zaroko, ne na kupljene zpbe, ne na gospoda Froissarta in njegovo žlahto, temveč na kulturo dvajsetega stoletja in na evro-pejsko civilizacijo. Popravil bi tudi rad, da našminkana prababica ni bila stara le dvainosemdeset, temveč desettisočindvain-osemdeset let. *
Imigracijska in na-turalizacijska vprašanja in odgovori
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
VPRAŠANJE; Prišel sem v Zed. države kot priseljenec pred štirmi leti. Imam prvi papir in nameravam zaprositi za državljanstvo ko bom tu pet let. Toda moje ime je za Američane težko izgovorljivo. To je zame težko v družabnem kot poslovnem pogledu. Kako morem svoje ime spremeniti?
ODBOVOR; Prošnja za spremembo vašega imena oziroma priimka se lahko vključi v vašo peticijo za državljanstvo. Natu-jralizacijsko sodišče potem spremeni vaše ime ko vara da državljanstvo, ali državljanski certifikat, ki je potem izdan na va-#e novo ime. Sodišče navadno taki prošnji ugodi ako se predloži dovolj tehten razlog. Tudi ni zato dodatne pristojbine, pač pa se to smatra za del vaše naturalizacije. Seveda si lahko spremenite svoje ime pred ali po naturalizaciji, a v tem slučaju pa morate plačati gotovo pristojbino. Ako hočete spremeniti vaše ime po naturalizaciji, in če želite imeti certifikat državljanstva izdan na vaše novo ime, bodete moral plačati pristojbino pet dolarjev za novi certifikat,
*
VPRAŠANJE: Moj mož je postal državljan 7. feb. 1943. Jaz sem vložila prošnjo za drugi papir pred štirmi tedni. Imamo dva otroka, hčerko staro 12 let in sina, ki mu je dvajset let. Oba sta bila rojena v Jugoslaviji. Kakšno je njuno državljanstvo ?
ODGOVOR; Dokler niste vi državljanka Zed. držav, sta oba vaša otroka tujezemca, torej ne-državljana v tej deželi. Ako vi postanete državljanka preden vaša hčerka doseže 18. leto starosti, tedaj bo dobila državljanstvo po očetu in materi, ako je bila postavno pripuščena v Zed. države. Vajin sin, ki je že star preko 18 let, bo moral zaprositi za državljanstvo sam. Ako je prišel v Zed. države pred svojim šestnajstim letom in kot stalni našeljenik, tedaj more, ko doseže 21. leto, zaprositi za dru-
gi papir brez običajne zaprosit-ve za prvi papir, to pa le ako napravi prošnjo za državljanstvo pred svojim 22-tim letom. #
VPRAŠANJE: Živim v'tej deželi 40 let , toda ne morem se spomniti imema ladje, na kateri sem prispel v to deželo, niti datuma prihoda. Rad bi postal državljan, pa ne vem kako to storiti. Ali mi morete svetovati?
ODGOVOR; Za državljanstvo morete zaprositi ako morete 1) dokazati, da ste prišel v to deželo pred 1. julijem 1924; 2) ako ste nepretrgoma živel v tej deželi od tega časa naprej; 3) ako morete izpričati, da ste oseba dobrega značaja; 4) in ako niste podvrženi deportaciji.
Ako morete zadostiti vsem tem zahtevam, pišite na naj-bližnji krajevni urad Imigracij-ske in naturalizacijske službe po tiskovino pod imenom "Certifikate for Lawful Entry, Form N-105". Izpolnite to tiskovino in ako vam je potem prošnja
Dela za moške
Delavci na vzmetih: izurjeni; ročno navijanje; plača od ure. — Wakefield Spring Co., Inc.. 6513 Cedar Ave., HE 3164.
MLADENIČ, ki se želi naučiti stroko. Plača od ure. — Forest City Bookbinding, 326 Caxton Bldg.
odobrena, bodete vpisan v "Record of Registry" in izdan vam bo "Certifikat postavnega vstopa." (Certificate of Lawful Entry). Ko prejmete ta certifikat,
morete zaprositi za prvi papir. Pristojbina za "Certificate of ^awful Entry" znaša osemnajst /dolarjev.
F.L.I.S.
ZIDARJI
DELO JAMČENO ZA 4 LETA Unijska dela. SHAKER MASONRY & CONCRETE CO. WA 3944
LUBRICATING MAN
Izurjen na delu pri vseh izdelkih avtov. $60 za 40-urni tednik.
ERDELAC SALES & SERVICE 8003 Broadway
Posluga
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJE-NEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA
Ptc. John Simoncic
ki jej dal svoje mlado življenje za domovino dne 21. julija 1944
Tri leta v tuji zemlji že počivaš,
ljubi sin in brat predragi zdaj bivaš vrh višave jasne,
kjer ni trpljenja ne vojske,
tam solnce sreče Ti ne ugasne,
ker tam vlada prosftjčni mir.
Žalujoči ostali:
JOHN in FRANCES SIMONCIC, starši JOAN in MILDRED URBANIA, sestri
Cleveland, O., 22. julija 1947. /
Zidarsko delo. — Strehe, dimnike, barvanje, stopnjice, itd. Delo jamčeno in po zmernih cenah. — CE 6602.
Strehe in dimnike, žlebove in drugo kleparsko delo po zmernih cenah. Delo jamčeno. — Graff Bros., WO 6514.
Bodite srečni z BUCKY Oglejte si našo zalogo avtov. BUCKY'S MOTOR MART 800 E. 185th St., KE 4550
VAŠ FOHNEZ SČISTIMO IN POPRAVIMO
Inštaliramo forneze na plin, premog in olje po zmernih cenah. Na odplačila.
HOWARD HEATING CO., 11915 Corlett Ave., SK 5944
VOZNIK TRUCKA
ZA LAHKO PREVAŽENJE Izvrstna prilika za pravega' moškega. Dobra plača.
ERDELAC SALES & SERVICE 8003 Broadway
BODY MAN
Izurjen; visoka plača od ure. Dobre delovne razmere.
ERDELAC SALES & SERVICE 8003 Broadway
Popravi] alnica ogrodij
Predelavec za popravljalnico in barvanje avto; tudi za preračunati na delu. Pišite na BOX 411, c/o Equality, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland 3, Ohio.
ZIDARJI
DELO ZNOTRAJ; DOBRA PLAČA
OD URE FAULKNER CONSTRUCTION CO. c/o Chase Brass & Copper Co. Upson Rd. tovarna E. 280 St., RE 3355, Extension 77
Prodajalec a vinih delov v trgovini
Dobra plača in izvrstne delovne razmere.
ERDELAC SALES & SERVICE 8003 Broadway
ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU" $4 do
National Heating Co.
Postrežba širom mesta
FA 6516
Vas muči glavobol?
Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. Cena 50c.
Mehanik za Auto Tune-up
Mora biti popolnoma izurjen. Visoka plača od ure in jamčena enostavna plača. Pišite na BOX 411, c/o Equality, 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Dela za ženske
v ČETRTEK, 24. JULIJA SE BO PRIČELO KAZATI FILM
"GREAT EXPECTATIONS"
v NAŠEMU MODERNEMU, Z UDOBNIMI SEDEŽI IN UMETNIM PREZRAČENJEM GLEDALIŠČU
ALHAMBRA THEATRE
EAST 105th ST. IN EUCLID AVE.
DELIKATESNA TRGOVINA
NA 749 EAST 185lh STREET JE SEDAJ POD NOVIM VODSTVOM
JOHN & OLGA LESKOVEC
Pri nas dobite vedno vsakovrstno mehko pijačo, grocerijske potrebščine in meso za sendviče. — Se priporočamo za naklonjenost.
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM. ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE
v uradu EAST SHORE REALTY CO__778 E. 185 SI.
na uradu: IV 6561 — na domu: KE 3662
ženske za šivanje preprog; izurjene, plača od ure. — East End Carpet Cleaning. 4313 Payne Ave. HE 0967.
GOSPODINJA
Dober dom in plača; srednje starosti dvojica. OR 1710
ALI HOČETE PRENEHATI PITI?
IMAMO ZDRAVILO I N N E B R I N ki je brez škode na vaše zdravje
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.
Kuharica za Country klub
Prednost ima v stari domovini izurjena kuharica; $300 mesečno za začetek. Soba in hrana.
ACACIA COUNTRY CLUB. Cedar Rd.. vzhodno od Richmond FA 8810
AKO NAMERAVATE
kidati novo hišo ali trgovsko poslopje,
SE QBRNITE NA ZANESLJIVO TVRDKO
Collinwood Construction Assoc.
GENERAL CONTRACTORS
751 EAST 185th STREET — IV 5702
GEO. ZAKANY — LOUIS SULA — JOHN YAGAR
The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
V SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE
28 milj od Los Angeles na Route 101 * « *
Cocktails - pivo - žganje
Izvrstna hrana « « •
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V
CALIFORNIJL ZA OBISK ^ « « «
Lastnika:
Bili Sitter in Chas. Lusin
bivša Clevelandčana

SLOVENSKA KUHARICA

NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTL sestavljena po Ivanki Zak^^ajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSXr
CENA KNJIGI $5
^ ...... ^ =-
■
i
KNJIGOVODKINJA
z nekoliko izkušnjo; izvrstne delovne razmere v modernem uradu. Dobra plača.
ERDELAC SALES & SERVICE 8003 Broadway
Oglašajte v -Enakopravnosti
Prilika za žensko
srednjih let za gospodinjstvo. Nič snaženja ali pranja. Prosta ob sobotah in nedeljah. Tedenska .plača. Intervuj po 6. zv. ali kadarkoli v soboto in nedeljo. 3527 W. 125 St.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
♦
t
3 2
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
22. julija 1947
>ooooooooooooooooooooooooooooooc JOHN GALSWORTHY
TEMNI CVET
ROMAN
-XX>0000000000000000000000000000<x3^
(Nadaljevanje )
Hodil je z dolgimi koraki — da bi se ubranil mislim — dokler ni prišel blizu Westminstra do Temze > tam pa se je nenadoma odločil, nemara da bi našel protivni lek, ter zavil navzdol s tisto uličico pod veliko wrensko cerkvijo, kamor ni vstopil nikdar več od tiste poletne noči, ko je izgubil, kar mu je bilo takrat več od življenja. Tam je bivala nekdaj ona; tam je hiša — tista okna, mimo katerih je naskrivoma hodil in se vanje oziral ves nesrečen in poln hrepenenja. Kdo neki živi zdaj tam? Zdelo se mu je, da vidi zopet tisto obličje iz preteklosti, temne lase, temne, mile oči in njih sladko resnost; in ničesar mu ni očitalo. Zakaj to novo čustvo ni ljubezen, kakršna je bila tista. Samo enkrat more moški občutiti ljubezen, ki obsega in presega vse, ljubezen, pred katero je svet samo iskra v vetru; ljubezen, ki edina nosi v sebi sveto zrno miru, radosti in časti, pa naj mora skozi kakršnokoli nečast, žalost in stisko. Usoda mu je tisto ljubezen iztrgala, uničila jo je, kakor uniči oster veter žlahtno cvetlico. To novo čustvo je samo vročica, strasten sen, v katerem grabi še enkrat po mladosti in toploti. Ah da, in vendar je tako resnično! In v enem tistih trenutkov, ko stoji človek izven sebe, kakor da se je dvignil nad telesnost in gleda vrtinec svojega življenje, je imel Lennan privid sence, ki se podi sem in tja; bilke, ki se suče okoli sebe; mušice, ki jo je zatel besen vihar. Odkod je doma to mogočno, tajno čustvo, ki tako iznenada plane iz mraka in te stisne za vrat? Zakaj pride zdaj in ne kedaj drugič, zakaj k temu in ne k drugemu? Kaj ve človek o njem, nego da ga iz-podnese in vrti — kot veščo, ki jo je opojila luč, ali čebelo, ki jo je omamil teman, sladek cvet'; kaj, nego da ga je ponižalo v blaznost, kopnečo lutko svoje samovoljnosti? Ali ga ni že enkrat pritiralo prav do smrti ? In ga je moralo zopet zalesti s svojo sladko blaznostjo, svojim omamnim vonjem? Kaj je to? 2^kaj ta strastna obsedenost, ki ne more najti zadoščenja po pošteni poti? Mari je civilizacija človeka tako uklonila, da mu je stisnila naravo v pretesno obutev — kakor kitajski ženski noge? Kaj je to? Zakaj je to? Zakaj je to?
In kar se da urno je odhitel.
Pali Mall ga je spravil nazaj v to ponarejeno podobo resnice — v resničnost. Tam, na Svetega Jakopa cesti, je bil Dromorejev klub; zopet se je udal nagibu in pahnil vrata na vreteno, da so se odprla. Ni mu bilo treba izpraševati; zakaj Dromore je bil v veži, na poti iz obednice v igralnico. Lica, ogorela od trajnega športa In dobrega življenja, so se mu svetila kakor na debelo namazana z smetano. Oči so mu imele tisti posebni blesk od prekipevajoče moči; nekaj napol svečanega v obrazu, glasu in kretnjah je kazalo, da kani noč veselo pognati. In Lennana je prešinila cinična misel: ali mu naj povem?
"Halo, stara bajta! Strašno sem vesel, da te vidim! Kaj pa ti? Delaš na vse pretege? Kako pa kaj tvoji ženi? Sta bila iz Londona? Kaj velikega ustvaril?" Potem pa vprašanje, ki bi ga bil mogel pograbiti, da je hotel biti tako krut:
"Si videl Nello?"
"Videl, popoldan se je oglasila pri nas." \
"Kakšna se ti zdi? Ni napačna, kaj?"
To navadno vprašanje, napol poniglavo, napol ponosno, je pomenilo: "V 'Umni živinoreji' že res da je ni, ampak, strela božja, mojega stržena je!" Nato se je hipoma po svoje namršil, a to je trajalo samo sekundo in se je spet umaknilo porogljivosti.
Lennan se je ponudil samo nekaj minut. Nikdar se ni čutil svojemu nekdanjemu sošolcu bolj tujega.
Nak. Zgodi se karsibodi, Johnny Dromore ne sme priti v poštev. To stališče mu gre po njegovih izbuljenih očeh in po njegovi pretkani filozofiji; v nji ga ne smeš motiti.
Prišel je mimo ograje ob Green Parku. V mrzlem zraku te zadnje oktobrske noči je visela redka megla in rezek duh od majhnih ognjev, kjer so se-žigali suho listje. |£aj je bilo v tem vonju dima od žganega listja, kar ga je zmeraj tako prijelo? Simbol ločitve! — naj-žalostnejše na svetu. Saj kaj bi bila celo smrt, da ne pomeni ločitve? Dolgo, sladko spanje ali nov dogodek! Toda, ako ljubiš druge — pa pih moraš ostaviti, ali morajo oni tebe ostaviti! Ah, pa ni samo smrt, ki prinaša ločitve !
Prišel je do vhoda v ulico, kjer je stanoval Dromore. Ona je tam, poleg ognja sedi v velikem stolu, igra se s svojo ma-čico, premišlja, sanja in — sa-muje! Tako je hitel, da so se ljudje za njim ozirali; ko je krenil okoli zadnjega vogala pred hišo, toliko da se ni zaletel Oliveru Dromoreju v naročje.
Mladi mož je korakal z neodločnostjo, ki je pri njem ne
bi
odpet
pričakoval; kožuh mu je bil in cilinder na kodrastih laseh potisnjen nazaj. S črnimi podočniki ni imel prav nič tiste izlikanosti, kakršna bi pristala Dromore jem ta letni čas.
"Mr. Lennan! Pravkar sem bil pri vas."
In Lennan je odgovoril nekoliko v zadregi:
"Ali hočete stopiti k meni ali naj grem malo z vami?"
"Rajši bi — tu zunaj, ako je vam prav."
Tako sta prišla molče nazaj do trga. In Oliver je rekel:
"Stopiva tja k ograji."
Šla sta čez k ograji črnega vrta kraj trga, kjer ni bilo nikogar mimo. In Lennan se je čutil z vsakim korakom bolj ponižanega. Nekaj krivega in nedostojnega je bilo v tem, da hodi z malim možen, ki mu je nekdaj kakor izpovedniku priznal svojo ljubezen do Nelle. In nenadoma je opazil, da sta prišla okrog in okrog štirioglatega vrta, ne da bi bila izpregovori-la eno samo besedo.
"No?" je dejal.
Oliver je obrnil obraz stran.
"Saj se še spominjate, kaj sem vam povedal poleti. Torej — zdaj je stvar hujša. Jaz sem zadnje čase uganjal vsega vraga, da bi se tega odkrižal. Pa ne gre in ne gre. Ne morem se je rešiti."
In Lennan si je mislil: Nisi edini! Toda molčal je. Najbolj ga je bilo strah, da ne bi česa zinil, kar bi mu obtičalo v spominu kot Judeževa beseda.
Nato je Oliver nenadoma izbruhnil;
"Zakaj me ne more ljubiti? Saj vem, da nisem bogvekaj, ali pozna me od mladih nog, in svoje dni me je imela rada. Nekaj je — česar ne morem razumeti. Ali bi vi kaj storili zame pri nji?"
Lennan je pokazal čea cesto.
"V vsaki drugi tehle hiš, Oliver," je dejal, "živi po vsej priliki človek, ki ne more razumeti, zakaj ga drugi ne ljubi. Strast pride, kadar se ji zdi, prejde, kakor se ji zdi; in mi, uboge pare, nimamo pri tem besede."
"Kaj mi torej svetujete?"
Lennana je skoraj nepremagljivo gnalo, da bi se bil obr-
************
HATS OFF TO THE AIR FORCES
AIR POWER
★ ★★★★★★★
AIR FORCE DAY, AUGUST 1st
Če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskusnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati.
ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
BUY YOUR
EXTRA
SAVINGS
BONDS NOW
MOTECT YOUR FUTURE
nil in pustil mladega moža na mestu. Toda prisilil se je, da mu je gledal v obraz, ki mu je bil celo takrat prikupen — morda še bolj nego kedaj, ker je bil tako bled in obupan. In dejal je počasi, ogleduje si v duhu vsako besedo:
"Sveta vam ne morem dati. Edino, kar bi vani rekel, je to: človek se ne vsiljuje, kjer ni dobrodošel; sicer pa — kdo ve? Dokler čuti, da ste blizu in da čakate, se vsak hip utegne obrniti k vam. Čimbolj ste viteški, Oliver, čim potrpežljiveje čakate, tem več upanja imate."
Oliver je sprejel te malo to-lažilne besede, ne da bi bil trenil. "Saj," je rekel. "Hvala! Ampak, moj Bog, težko je. Jaz nikoli nisem mogel čakati." In s tem epigramom na samega sebe mu je dal roko in se obrnil.
Lennan je šel počasi domov in je skušal natanko pretehtati, kako bi ga sodil kdo, ki bi vse to vedel. Malo težko je bilo, ohraniti v tej zadevi vsaj troho dostojanstva.
Silvija še ni odšla v svojo sobo in videl je, da ga plahoma gleda. Edina čudna tolažba pri vsem tem je bila, da se njegovo čustvo nasproti nji nikakor ni izpremenilo. Zdelo se mu je celo, da se je poglobilo, postalo resničnejše.
Kako bi bil mogel to noč spati? Kako ne bi bil premišljal? In dolgo je ležal in strmel v temo.
Kakor da razmišljanje pomaga vročini v žilah!
(Dalje prihodnjič)
Lepo+ičarka
za delo pet dni v tednu. Stalno. Za podrobnosti pokličite KE 6655
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddasle v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
Iz urada slovenske banke
se naznanja, da bo v vseh podružnicah od 28. julija naprej vpeljan nov čas poslovanja. Banka ne bo več odprta ob sobotah popoldne, bo pa odprta vsako sredo popoldne, kar je bila do sedaj zaprta. Vse tri podružnice bodo pa še v naprej odprte vsak petek večer med 6. in 8. uro za poslovanje.
Nova podružnica bo otvorje-na v soboto 2. avgusta.
Dekleta in Žene!
Priporočam vam, da si izberete in naročite vašo fino 1947-48 zimsko STERLING suknjo. Suit ali Fur Coat sedaj, direktno iz tovarne, po najnižjih cenah v Clevelandu na WILL-CALL.
Ne odlašajte, ker sedaj je najboljša izbera. Prosimo, pokličite me, da vas peljem v tovarno.
BENNOB.LEUSTIG
1034 ADDISON RD.
ENdicott 3426 ali ENdicott 2920
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko užaloščeni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je umrl naš ljubljeni soprog, dragi oče in stari oče ter brat
1881

1947
JOSEPH MILAVEC
Zatisnil je svoje blage oci dne 28. junija 1947. Pogreb se je vršil dne 1. julija iz August F. Svetkovih pogrebnih prostorov v cerkev sv. Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter po opravljeni slovesni zadušnici na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen 3. maja 1881 leta v Planini-Malni pri Rakeku. V Ameriko je prišel leta 1909.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo. Zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Frank Vidrich in družina, Mr. in Mrs. Milavec in družina ter Mr. Steve Dragosa, Mrs. Caroline Kotnik in hčere, Mr. in Mrs. Frank Ipavec, Mr. in Mrs. Joseph S. Hren, Mrs. Theresa Gruden, Mrs. Frances Sprenger, Mr. in Mrs. James Connaughton, Mr. in Mrs. Russell Parceli, Mr. in Mrs. Edward Resnick, Mrs. Agnes Rohacs, sosedje, Mr. in Mrs. John Smerke in družina, Mr. in Mrs. Mike Podboj in družina, Mr. in Mrs. Clifford Aikens, družina Dangler, Mrs. J. Schultz, Mrs. Amelia Aiken in sin, Mr. in Mrs. A. T. Walker, Mr. in Mrs. C. G. Ludlow, sodelavci pri šolskem odboru (Board of Education), National Acme Co., National Acme Co. Billing-Bookkeeping Depts.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnega in sicer: Mr. in Mrs. Fred Kraft, Mrs. Theresa Gruden, Mr. in Mrs. Joseph Novosel, Mr. in Mrs. Pazunt, Mr. Jacob Pakiz in družini, Mrs. Mary Urbas, Mr. Joseph Oster, Mr. Joe Hren, Mr. in Mrs. R. Krause, Mr. in Mrs. John Poznik, Miss Ann Kotnik.
Najlepša hvala bodi izrečena vsem onim, ki so darovali za trpeče v stari domovini, in sicer: Mr. John Skarca, Mrs. Mary Kaluža, Mr. Anton Gospodarich in hčerki, družini Pieman, Mr. in Mrs. Valentin Ogrin, Mr. Ludwig Austes, Mrs. Mr amor, Mr. Anton Nahtigal, Mr. Mirko Milavec, Mr. Frank Ser eel j, Mrs. J. Vodnik, Mr. in Mrs. J. Fur Ian, Mr. in Mrs. Frank Alich, Mr. Louis Somrak in Mrs. Caroline Klaus iz Geneva, Ohio.
Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Dalje hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojnika, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem onim, ki so ga spre j mili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Hvala Mr. August F. Svetku za vzorno urejen pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala čst. g. Cimperman za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Posebno zahvalo naj sprejme Mr. John Skvarca za številne prijateljske obiske v času bolezni.
Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je na ta ali oni način pomagal ali prispeval, prosimo oproščen j a in naj isto sprejme našo globoko zahvalo.
Končana je Tvoja zemeljska pot, ljubljeni soprog, oče in brat. Odšel si tja, kjer vlada večni mir. tja, kjer ni trpljenja in ne solz. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in molitvijo do konca naših dni.
Spa vaj mirno—snivaj sladko.
Žalujoči ostali:
FRANCES, soproga SLAVI in MILLIE, hčerki FRANK AIKENS in FRANK GRUDEN, zeta FRANKIE, vnuk . ANTON MILAVEC, brat
V stari domovini zapušča brata Andreja in Alojzija in tri sestre: Antonijo Držaj, Johano Schmidt in Ano ter več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, dne 22. julija 1947.
V