ger?? ■ IH/ Iji % MAM *
f^l jI R V Bli I BliV i
kfJJ \f M ■ J X 1 JJi \/ rsis
mesec , 1 „ 70 „
—	pi 1 • j • V	t • i	1	t •	1	libaj« vsak dan,izvzemii
Političen list za slovenski narod. *ez
Štev. 131.	V Ljubljani, v sredo 11. junija 1902.	Letnik XXX.
Državni zbor.
Dunaj, 10 junija.
Zdruiitev.
Danes pred sejo bo imeli prvo skupno sejo Slani »slovanskega središča« in »slo-vensko-hrvatskega kluba«. Dr. Šusteršič v svojem nagovoru mej živahnim odobravanjem vseh člaDov izraža radost, da so se zopet združili v eden klub bivši večletni zavezniki in prijatelji. Gotovo bode ta vest razveselila tudi širše kroge v domovini, ki so večkrat izražali željo, naj se krščansko misleči slovenski in hrvatski poslanci zedi-nijo v enem klubu, ker imajo skoraj iste težnje in koristi od skupnega postopanja. Veseli pa moramo biti, pravi govornik, ker bo se nam zopet pridružili tudi zastopniki rusinskega naroda in dva katoliška Ceha, ki so od 1. 1897 kot zvesti tovariši podpirali vse zahteve Jugoslovanov. Zbrana so zopet »membra disiecta«. Dal Bog, da bi v edi nosti v smislu starega programa vspešno delovali vsakteri v blagor svojih volivcev po-sebe in naroda sploh.
Novi klub je za sedaj izvolil kot predsednika dr. Š u s t e r š i č a in dr. I v č e-v i č a, kot namestnika Barwinskega in dr. P 1 o j a, kot zapisnikarja dr. F e r r i j a in.dr. Stojana. Nato se je klub posvetoval, kako naj glasuje o vladni predlogi glečc da«ka od vožnih listkov.
Češki klub.
Mnogi so pričakovali, da češki poslanci prično z obstrukcijo. Kakor pa sem že včeraj poročal, je večina članov češkega kluba proti vsaki obstrukciji v sedanjem tre« notku. Da je klub zadnjič s tremi glasovi večine sklenil obstrukcijo proti :davku od vožnih listkov, je vzrok ta, da se več članov z ozirom na javno mnenje ni udeležilo dotične seje. In to javno mnenje na Češkem delajo v prvi vrsti »Narodni Listy«, ki zopet gonijo češke poslance v zagato. Češki poslanci bodo seveda brez ozira na druge stranke sklenili, kar se jim zdi umestno in potrebno. Vendar se splošno sodi, da bi bila sedaj pri tej točki češka obstrukcija v vsakem oziru velika neprevidnost. L.ehi vendar hočejo nova spravna pogajanja, a to letos že »a priori« onemogočijo, ako zasedanje končajo z burno obstrukcijo. Zato sodimo, da se še premislijo in v klubu poravnajo nesporazumljenja. Ob 11. uri je imela sejo parlamentarna komisija češkega kluba. V tej komisiji odločujejo radikalnejši poslanci dr. Foft, dr. Stransky, dr. Plaček, dr. Brzorad in Konig proti dr. Pacaku, dr. Kramafu in Kattanu. Torej je mogoče, da je bila seja parlamentarne komisije brez vspeha. Ob 2. uri se je zbral češki klub. Tudi ta seja se je končala brez sklepa, ker je več članov še odsotnih. Jutri ob 9. uri zjutraj ima klub novo sejo, v kateri se odloči, ali se zbornica raude mirnim potom, ali pa vlada da poslancem potne liste.
Vienemška obstrukcija.
Češki poslanci zahtevajo, da so nova pogodba s podonavsko parobrodno družbo reši pred predlogo glede davka od vožnih listkov. To zopet ni všeč vsenemški zvezi, češ, da Cehi ne smejo samovoljno določati dnevnega reda. Torej iz same nagajivosti so danes vsenemški poslanci pred predsednika na mizo položili 20 nujnih predlogov. Sicer bi zbornica brez dvoma odrekla nujnost vsem predlogom, toda niti vlada niti zbornica ne moreta dovoliti te komedije. Ali ni komedija, ako n. pr. posl. Malik predlaga,
naj zbornica nujno sklene, da imajo vojaki zvečer prosto do 10., namesto do 9. ure ? Dr. E i s e n k o 1 b je vložil nujni predlog, da mora vsak trgovec imeti spričevalo sposobnosti. Mož je z velikim ognjem utemeljeval ta predlog, a večine ni prepričal o nujnosti, ker jo je odklonila, sedaj posl. Breiter utemeljuje nujni predlog glede rudniške nesreče v Boryslavu.
Današnji dan je torej »perditus«, jutri sklenejo načelniki klubov, ali se poslanci razidejo v znamenju miru ali pesti. Kakor pastirji, ki na trati »pogačo« režejo! Eden mora vedno debiti poštenih kep v glavo.
Replika gospodu doktorju Karolu Slatini.
Velecenjeni gospod doktor!
Iz Vašega gostobesednega »Poslanega« v 23. št. .Gorenjca« je najprej konštatovati, da je »Slov. Narod« odklonil Vaš odgovor na »Slovenčev« članek »Zlodej in Štembur«. Vi se čudite, veleč. g. doktor, tej — kakor sami pravite — za Vas »jako poniževalni odklonitvi,« drugim hladnejšim ljudem se bode pa videla povsem naravna. Saj je javna tajnost, da se celo v uredništvih onih listov, kateri morajo biti Vam pristopni , in prijazni uže iz strankarskih ozirov, kar zgražajo, da kar kurja pot oblije celo osobje, od nesrečnega glavnega urednika počenši doli do obupanega korektorja, kakor hitro zaori po redakcijskih prostorih pretresujoči glas : »Zopet nov rokopis od 3r. Slanca!« Potem pa, g. doktor, največja krivica bi se pač godila dr. Tavčarju, ako bi ga kedo hotel postaviti v jedno vrsto z Vami. Kajti navzlic vsem zmotam, v kojih se dandanes pogublja bogati njegov talent, navzlic vsem izbruhom njegovega temperamenta se doktor Tavčar nikoli ne bi mogel ponižati do one duševne stopinje, katera odseva iz sleherne vrstice zadnje Vaše izjave!
Vabite me, gospod doktor, da bi »doktorju Tavčarju roko poljubil v zahvalo« za odklonitev Vašega dopisa. Žalibog, tega storiti ne morem, celo nasprotno, živo obžalujem, da ste vsled .Narodove" trdosrčnosti bili primorani, duhtečo cvetko syoje pisateljske naobraženosti presaditi v žurnalistični otroški vrtec na Gorenjskem, dočim bi i po mojem mnenju takemu proizvodu prostor sodil v najrazširjenejšem glasilu liberalne slovenske stranke. Prekoristno bi namreč bilo, ako izve širna javnost slovenska, kaka pasmapolitiških »Struvvelpeterjev« sedaj sebi pripisuje monopolno pravico, zastopati napredek in omiko po dolenjski metropoli. In tudi bodoči kulturni zgodopisec slovenski bi moral biti hvaležen za objavljanje na takem mestu, saj mu sto-prav taki dokumenti tolmačijo in razbistrijo razloge onega rapidnega propada, kateri se dandaneB jasno kaže na organizmu takozvane »narodno napredne« stranke.
Uprav značilna zaVašo pisavo je skrbnost, s katero se umikate in izogibate dejanski resnici celo tam, koder nimate niti najmanjšega vnanjega povoda, govoriti neresnico. Le par izgledov, da dokažem to svojo trditev! Vi pravite na pr., »da sem bil upokojen v starosti 53 let, ko sem jedva dosegel dostojanstvo dvornega svetnika,« in vendar Vam mora biti znano, da sem sam prosil za upokojnino, ko sem bil vodil svoj urad kot dvorni svetnik šest in pol leta v največjo zadovoljnost nadrejenih oblastev, ter da sem vztrajal pri svoji profinji navzlic vsemu prigovarjanju svojega gospoda ministra, kateri bi me vidno rad obdržal na mojem službenem mestu. In Vi, ki se tako čestokrat ponašate s svojim »nebeško lepim družbinskim življenjem,« ste vedoma prezrli poglavitni povod mojega odstopa: krvavo rano, katero je tragična smrt mojega najstarejšega, darovitega in poštenega sina bila vsekala užaljenemu očetovskemu srcu !
Predbacivato meni, da sem enkrat datiral nek članek : »V gradu pri Kamnu.« To ne bi bil sicer noben smrtni greh, vendar
drage volje prepuščam slične jezikovne barbarizme Vašemu blagorodju, kateri ste v tej stroki priznan umetnik. Moje posestvo nahaja se v Valvazorju pod imenom »Gut Steinhof« in ker se mi vidi ta beseda srečnejša od kasneje nastalega imena .Schloss Steinbruckl", katero Be dandanes še čita v deželni deski, poslovenil sem jo ter rabil tudi pri priliki, ne govoreč o »gradu« nič drugega nego priprosti datum: »Na Kamnu.«
Trdite dalje, da sem se dal »od Podgorcev, ozir. merodajnih ^duhovnikov v občinskem odboru občine Šmihel Stopiče voliti v gospodarski odbor te občine,« v katerem sedaj delam na premestitev gimnazije iz mesta »na svojo grajsko njivo.« To utegne baje biti edini slučaj v dolgem Vašem članku, v kojem ste le n e v e d o m a napisali ne-istinitost. Pri tej priliki se je namreč jasno pokazalo, da Vi, mnogoletni odvetnik, niti prevažnega občinskega zakona ter njegovih določil o gospodarskih odborih ne poznate. Sicer bi morali znati, da se tudi gospodarski ali imovinski odbor kraja Kandije ne voli po občinskem odboru, da tedaj na njegovo sestavo ne uplivajo niti oni duhovniki, kateri Vas tako v oči bodejo, ttmveč da bode kakor pri njegovi glavni, tako tudi pri dopolnilni volitvi, ki se vrši približno v 14 dneh, odločila zgolj volilna pravica naših Kandijanov. Do sedaj pa niti član nisem gospodarskega odbora!
Ali na uprav subreptivni način, računajoč na brutalne nagone nerazsodnega dela »Go-renjčevih« čitateljev ste mi podtikali, da sem užival »prav veliko plače iz davkov in Žolgov Avstrije,« ter da aedaj šo »v najlepši moški dobi vživam pokojnino — 10 000 K.« In vendar morate Vi, ki se neprestano bahate s 30 leti »svojega ž u r n a I i -s t o v a n j a in agitatorstva" ter ste vsled tega gotovo uža do pičice prere-šetali naš državni proračun, iz preciznih njegovih nastavkov do dobrega znati, da se plače in pokojnine vsega uradniškega osobja c. kr. zalog šolskih knjig ne pokrivajo iz davčnih dohodkov, temveč z vsemi drugimi dotičnimi potrebščinami zgolj iz presežkov tega zelo aktivnega podjetja. Istina je sicer, da znaša moja pokojnina, uštevši izredno pokojninsko doklado letnih 2000 K, katero mi je presvitli cesar premilostno nakazal iz denarnih sredstev šolske zaloge, baš z ozirom na moje »izborno delovanje" ne 10.000 — temveč celo 11.000 kron, toda z mirno vestjo smem povdarjati, da je po meni oskrbovani fond vsled moje inicijative toliko pridobil tekom moje uradniške dobe, da cela moja letna pokojnina niti 1% ne znaša one denarne pridobitve.
Taka tedaj, g. doktor, je Vaša časnikarska polemika in Vi ste me hoteli pozvati na časnikarski dvoboj ? Samo po sebi nikakor ni mikavno imeti posla z Vami. Pisava Vaša je robata in okorna, vse Vaše umovanje veden boj proti načelom logike, poleg tega absolutno pomanjkanje sleherne kritične razsodnosti, tako, da bi Vam naposled iz javno zdravstvenih ozirov trebalo kar naravnost prepovedati vsako resno be rivo, ker očividno vsled napačne funkcije svojega mtelekta nobenega tacega beriva prav pojmiti ne morete, — a sedaj še taka perverznost v metodi! Ako Vi na pr. z drznim čelom proti meni izustite čudno in-sinuacijo, da ste Vi kedaj mene »p o m a • gali obuti in obleči«, potem morem zavračati nečuveno tako trditev zgolj z mrzkim zaničevanjem, izjavljajoč ob jednem, da mož, kateri kaj drži na svoje dostojanstvo, ne more ter ne sme se omadeževati s tako polemiko.
Kar še sledi, veljaj torej ne Vaši osebi, s katero sem docela gotov, — marveč nekemu uprav monstroznemu govoričenju, raz širjenemu po Vas in nekojih sodrugih na sosednem bregu Krke. Vi sami, g. doktor, se ponašate s tem, da me je Vaša agitacija 1. 1885 spravila v državni zbor. Recimo, da bi bilo temu tako, — quod nego, ker poglavitni del uspeha gre moji rodni Belo-krajini in njenim volilcem recimo, da
ste vsaj tu povedali golo resnico, potem je to pač, — vsaj kolikor meni znano — j e -dinaVaša zasluga za — Novo mesto. Ako ne, mari ste Vi zame agito-vali in mari so mi volivci dali glasove zgolj radi tega, da naklonite potrebnemu gimnazijskemu profesorju mastno s i n e k u r o , ali pa be je vse to vršilo v zavesti, da dobite v moji osebi delavnega, marljivega, požrtvovalnega in poštenega zastopnika in zagovornika? Morda pa nisem dejansko ter do konca svojega poslančevanja uspešno se prizadeval, uresničiti vaše nade?! In sedaj se mi kar opetovano, dan za dnevom, skoraj bi dejal, očita častno meščanstvo novomeško? Ali ste mi ga morebiti podarili za uspehe »pro futuro« ali pa v zahvalo za neovržno zaslužne čine »pro praeterito« ?!
Sami meščani so svoj čas jasno bili odgovorili takemu vprašanju. Pred menpj na pisalni mizi blesti se novomeška diploma, b katero javlja mestni odbor, da je v slavnostni seji 9. maja 1890
»sklenil jednoglasno in z navdušenostjo« moji skromni ose-bici »v oceno slovenskemu narodu plodo-nosnega delovanja kot deželni in drž. poBlanec sploh, posebno pa v hvaležno priznanje n e v e n 1 j i v i h zaslug za vresni-čenje dolenjske železnice in v tem za krep-kejši materijelni razvoj Dolenjski, podeliti čast. meščanstvo novomeško«.
Lepo odlikovanje, ponosen sem bil nanje! Ni me omajalo v mojih globoko ukoreninjenih simpatijah do dolenjskega glavnega mesla, da sem pač deset let kasnbje, in sicer komaj dober mesec po volil, shodu, kateri mi je pod predsedstvom županovim brez vsacega ugovora jednoglasno izrekel zaupanje svoje, prejel drugo izjavo, glasečo s e č i s t o drugače. I ta dokument je skrbno spravljen v moji miz-nici. Izogibljem se vsaki sodbi o njem, dovoljujem si pa doslovno navajati oceno, izraženo po uzornem rodoljubu, bivajočem na Dolenjskem ter znanem po vsem slovenskem svetu vsled svoje modrosti in možatosti. Dne 14. okt. 1900 pisal mi je častitljivi ta starina:
»Dobro hrani tisto pismo. Ako ga ne hraniš, ti čez nekaj let nihče ne bo verjel, da so se našli med tvojimi . . volivci v tako resni dobi, ko nam je treba dobrega poslanca z lučjo po dnevi iskati, taki čudaki, ki so si zaželeliHero-s t r a t o v o slavo s tem doseči, da nam strmoglavijo našega najboljšega, najuplivnejšega in najzvestejšega zagovornika«. . .
Varal seje modri mož! Nikoli nisem hotel uporabljati njegove sodbe, o kateri izrecno poudarjam, da treba glede moje ocene od nje odtegniti, kar gre na rovaš najinemu tesnemu osebnemu prijateljstvu — a danes se sklicujem na njo, ko mi hočejo nekaterniki z novomeško diplomo celo zabraniti, da bi delal in se prizadeval ne v lastno, temveč v korist ono sosedne občine na nasprotnem bregu Krke, kateri sem tudi častni občan, v koji imam svoje sedanje in, kakor upam, tudi svoje poslednjo bivališče.
A trudite se zastonj i Vi, gosp. doktor slane! Vajen sem, hoditi po svoji poti; vodi me pri tem notranji čuvaj, poštena vest, nikoli ne nizka maščevalnost. Morda se bodejo tudi Novo-mesčani Se uverili, da navzlic nelepe ne-hvaležnosti, katero sem pri njih doživel, vendar še nisem popolnoma pozabil mesta, kojega sem bil zastopal toliko let. Najb: Ijši dokaz pa svoje prijateljsko naklonjenosti jim moram dati, ako sklenem današnji svoj članek z opominom: ReB je, novomeška mestna občina dandanes ni v sijajnem položaju, hudi časi so nastopili za njo, še hujši jo čakajo; v svojo rešitev potrebuje umnega, treznega gospodarstva in zmernega postopanja, a do tega se no povzdigne, dokler se ne odstrani uzurpirana
u
nadvlad« dr. Karol Slanca in nezmožne stranke njegove!
Na Kamnu, 9. junija 1902. __Fr. Š u k 1 j e.
Parlamentarne razmere.
Gosposka zbornica ima svojo prihodnjo sejo v petek, 13. t. m. popoldne ob 1. uri. Na dnevnem redu je zakon o odpravi m i t n i c. S tem se bo torej ustreglo češkim poslancem, ki so zagrozili, da sicer ne pripuste razprave o davku na vožne karte. Nasprotno pa n i na dnevnem redu te seje načrta o prepovedi termino kupčije. To dejstvo bo morda dalo povod drugim neprilikam v parlamentu, tembolj, ker je to bržkone zadnja seja gosposke zbornice v tem zasedanju. Vkljub temu menijo nekateri, da pride predloga na dnevni red potom nujnega predloga, vendar je v tem slučaju mogoče, da gosposka zbornica vrne predlcgo poslanski zbornici.
Cehi so se že udali. Formalnega sklepa Češkega kluba v tem oziru še ni, ker včeraj ni bilo prisotnih zadostno število članov in se vrši seja šele danes, vendar je že gotovo, da se reasumira prvotu sklep o obstruiranju davka na vožne karte.
Poljski glas o izjavi v Marien-burgu.
Besede, ki jih je izgovoril nemški cesar pri zadnji slavnosti v Marienburgu, so umevno bridko zadele srca vseh pravih Poljakov na pruskih in na avstrijskih tleh, saj jih ostro kritikujejo celo vsi pošteni nemški listi. Ofi-čielni zastopniki avstrijskih Poljakov si seveda o tem ne upajo tako pisati in govoriti, kakor bi bila njihova dolžnost, ker imajo preveč ozirov na vlado in pa na trozvezo, vendar se najdejo tudi mej temi možje, ki sicer neoficielno in anonimno, vendar pa jasno izrekajo svojo sodbo. Eden teh piše v dunajski »Informaciji" mej drugim: Zdi se nam, da pruska vlada Btrelja s topovi na vrabce. Poljaki na Pruskem vendar ničesar drugega ne žele in zahtevajo, nego da se ohranijo na svojih rodnih tleh. Proti razlastitvi se branijo, kolikor je v njihovi moči. Ohraniti hočejo svoj materni jezik ter zahtevajo zanj pravic ne samo v zasebnem občevanju, ampak tudi na javnih zborovanjih in sestankih. Konečno zahtevajo, da se v nižjih razredih ljudskih šol njih otroci poučujejo v maternem jeziku, pred vsem pa, da se vsaj verouk poučuje v materinščini. To je vse, kar zahtevajo Poljaki, toda niti teh najprimitivnejih pravic jim ne dovoli pruska vlada. Poslednja vidi v vsakem najmanjšem pokretu pruskega naroda veleiz-dajstvo, zahtevo po ločitvi od Prusije. In vendar na to ne misli niti v Prusiji noben treznomis!eč Poljak. To je samo pretveza, ki baje opravičuje vladno nasilje, da z njim zatre ves poljski živelj. Pruska vlada pa sme biti prepričana, da se jej to ne posreči, ker narod, broječ 3 milijone du5, se ne zatre izlepa. Nasprotno se sme pričakovati, da bode vladno nasilje le še bolj ojačilo Poljake, da bodo s tem večjim pogumom bili vsiljeni jim boj. Nevspehi bodo pa tudi Nemce kmalu prepričali, da je zaman ves trud, in se bodo tudi sami postavili po robu takemu pogubnemu početju, ki jemlje Nemčiji v inozemstvu ves ugled.
Avstrijski Poljaki, pravi dalje, pa ne moremo mirno gledati, ko se tako brutalno postopa proti našim rojakom v Prusiji. »Kri je gosteja kot voda«, je rekel nekoč cesar Viljem II., in po tem geslu tudi Poljakom ne more nihče zameriti, če nastopijo druga pota. Z možem, ki muči in trpinči brata za-veznikovega, ne more nihče vztrajati v trdnem prijateljstvu. — Kajpada oficielni klub ni izvajal še teh posledic ter ni izpolnil v delegaciji niti ene nade, ki jo je gojil pisec navedenih misli.
Francija v znamenju škorpijona.
Radikalnemu, vsem framasonskim načrtom in nakanam prijaznemu Waldeck-Rousseau ovemu kabinetu sledi v Franciji še bolj radikalna, to se pravi krščanstvu še bolj sovražna Combesova vlada. Do aedaj so tepli francoske katoličane s palicami, sedaj jih bodo s — škorpijoni. Zato je porok pet glavnih članov novega kabineta : C o m b e b , načelnik kongregacijske komisije v senatu, V a 11 6, poročevalec o tem zakonu v senatu, T r o u i 11 o t, po-
ročevalec v zbornici, Chaumier in P e 11 e t a n , najzagrizenejša nasprotnika vsega, kar nosi krščansko ime. Doba naj-krutejega kulturnega boja se prične za Francijo z novo vlado, ki jo bodo podpirali z vsemi silami tudi aocialiati, takozvani društveni zakon hoče nova vlada radikalno izvesti, obenem pa odpraviti tudi Falloux ov zakon, ki je dovoljeval šolskim kongregaci-jam vsaj nekaj ugodnosti.
Francoski katoliki torej dobro vedo, da jim nova vlada napoveduje boj do skraj-noati. To pa je, upajmo, dobro znamenje za bodočnost Francije. V nadlogi in bridkosti se krepe značaji, se združujejo sorodni elementi, ker se pokaže, da le v edinosti se je možno ustaviti sovragu. In ravno te je mej francoskimi katoliki izredno primanjkovalo. Katoličani, ki so sicer dosegli pri zadnjih volitvah lepih vspehov, bi bili dosegli neprimerno več, če bi ne bili razcepljeni na toliko različnih strank in frakcij. Te slabosti jih bo Cjmbesova vlada temeljito ozdravila. Upanje je, da se že v bližnjih dneh zborničnega zasedanja poravnajo vsa nasprotstva mej raznimi opozicionalnimi strankami in da cela opozicija kot en mož nastopi proti novi vladi. Če se to zgodi, če oživi po celi Franciji katoliški duh, premenile se bodo kmalu sedanje skrajno žalostne razmere v Franciji, gotovo pa ob novih volitvah.
Iz brzojavk.
Driavnozborski mandat je odložil včeraj posl. K o z 1 o w s k i. — De-legacijske zasedanje je bilo včeraj zaključeno. Obe delegaciji sta vzeli na znanje doposlane nuncije. — Kriiger priznal angleško nadoblast. Berolinski »Lo-calanzeiger« ve poročati, da je Kriiger velel vzeti transvalsko in oranjsko zastavo s svoje vila v Utrechtu. — 7000 Burov se je dosedaj udalo po poročilu Reuterjevega urada. — Kriza v pruskem ministerstvu. Listi javljajo, da v kratkem odstopi minister za javna dela T h i e 1 e n. Govori se tudi o odstopu ministra P o d -bielskega. — Zakon proti anarhistom je včeraj sprejela zbornica v Washingtonu s 175 proti 38 glasovom. Smrtne kazni za umor kakega tujega poslanika niso dovolili. — M o n s g r. F i r m i 1 i a n je bil pred-včeranjim v Solunu posvečen za škofa v Uesktibu. — Nagodbena kriza se je zopet poostrila. Mažari so silno nejevoljni, da se ne uda dr. Koerber. Vkljub vBem oficielnim dementijem je Szellovo stališče zelo omajano. — Millerand zopet advokat. Bivši franc. trgovinski minister Millerand je zopet otvoril odvetniško pisarno. — Italija za razoroženje. Italijanski kralj je izrazil željo, naj bi se takoj pričela odločna akcija za razoroženje.
Izpred sodišča.
Ispred novomeškega porot, sodišča.
Posojilnica v Žužemberku. Včeraj se je pred novomeškim sodiščem pričela sodnijska obravnava proti nadučitelju Fran K o n c i 1 i j i radi goljufije in poneverjenja denarja. Obravnavi je predsedoval g. dvorni svetnik G o 1 i a, državni pravdnik je dr. Schwedinger in zagovornik obtožen-čev je dr. Ž i t e k. Obtoženec je rojen v Žužemberku, oženjen, star 52 let in je bil v načelstvu posojilnice v Žužemberku in predsednik okr. šol. sveta. Za svoje delovanje kot učitelj je bil odlikovan ob priliki 50iet-nice s srebrnim križcem. Iz obtožnice se razvidi, da je obtoženi prišel že kot dijak v gmotne težkoče, ker je bil sin siromašnih starišev. Njegovo stanje se seveda ni nič zboljšalo, ko je nastopil učiteljsko službo, celo poslabšalo se je, ko je prišel do častnih služb.
Leta 1891 ustanovila se je v Žužemberku hranilnica in posojilnica, v katere so ga takoj v začetku poklicali in mu poverili zelo odgovorno mesto v načelstvu. Kot tak imel je dostop k blagajnici, od katere je imel zunanje ključe, med tem ko sta imela njegova so-načelnika ključ od notranjih delov Vertheimerice. Koncem uradovanj, ki so se vršila v četrtkih, nedeljah in ob sejmih, naredil se je dnevni zaključek, da se je konstatiralo, je li vbb v redu ali ne. Da bi se oprostil denarnih zadreg, je denar 60 K in 50 K, katerega so stranke njemu poslale, da ga vloži v hranilnico, uporabil v svoj prilog. Seveda ta avota ni zadostovala dolgo časa. Ko so se denarne zadrege pomnožile, je na konto Btrank vzdigova! vedno večje svote, katere je sicer vknjižil v dnevne in glavne hra.iilnične, ne pa v strankine knji-
žica. Ker so hranilne knjige pri zaključkih soglašale s svoto, ki je bila še v blagajni, ni nihče opazil, kaj da se godi v hranilnici. To je bilo tem ložje, ker je bilo vse poslovanje v hranilnici skrajno površno. Ob sejmih je uradoval obtoženi sam. Ker je bila nevarnost, da bi prišli v ekom njegovemu po-neverjevanju, ko je prišla stranka FiUpič --katero je zatoženi oškodoval — vzdignit večjo svote, je obtoženi izplačal dotično svoto, in ji odračunil obresti, kakor da bi bila dotičsa svota nedotaknjena. Na ta način je pa načelnik oškodoval dvakrat hranilnico. Nato je poskusil še drugi način. Ponarejal je za druge atranke zadolžnice (17) in na njihovo ime vzdigaval svote, o katerih se dotičnim še sanjalo ni.
Da se je to posrečilo, je tembolj graje vredno, ker je bilo treba, da se dovoli kaki stranki večje posojilo, dovoljenje 3 načelnikov; le za male svote, ki ne presegajo 200 K, je zadostovalo dovoljenje enega iz načelstva. In obtoženi je dovoljeval zadolžnice, ki so presegale večkrat svoto čez 1000 kron, ne da bi se kdo drugi od načelnikov temu protivil, ko je to opazil. Kakor se je dognalo pri obravnavi, se je večkrat o teh zadolžnicah zvedelo še Ie, ko so bile že plačane. Vplačane zadolžnice so podpisali, ne da bi se prepričali, je li dotična stranka v hranilnico prišla in vzdignila res denar.
Dalje je obtoženec dvignil zase svoto 200 K kot predsednik okr. šolskega sveta. Dne 17. jan. 1901 je prišel dr. Kuhar kot pooblaščenec neke stranke vzdignit neko svoto. Zatoženi je pri tej priložnosti vknjižil 1000 K več, kakor je v resnici izplačal. A pozneje si je delo še bolj olajšal. Ob sejmih, ko je bil navadno sam v hranilnici in je dobil tudi ključe od notranjih delov blagajne, je poneveril in vzel večje svote. D.t bi pre prečil vsak sum, je znal ukreniti, da so se dnevni zaključki opustili. Ko so neko stranko opomnili, naj plača obresti za dolg, ki o njem ni sploh nič vedela do takrat, nastal je sum in začela se je revizija, pri kateri se je konstatirala diferenca v blagajnici. Blagajnik je med tem ubežal in se skrival, dokler ga niso zasledili.
Izjava obtoženca.
Na vprašanje predsednika, je - Ii kriv, reče obtoženi, da se čuti le deloma krivega. Glede dr. Kuharje ve knjižice izpove, da je bila pomota v številkah, kar s tem dokazuje, da je pozneje konstatiral prebitek tisoč kron v blagajni. Nato se izve, da so stranke same puščale svoje knjižice v hranilnici, ker jih doma niso smatrale dovolj varnimi. Kako so bile v hranilnici na varnem, smo že slišali. Dalje je predsednik konstatiral, da so bili posamne vložki in vzdigi vknjiženi v glavni knjigi še le tekom leta ! Ob uradnih dnevih bo se delali zaključki, ki so bili pa le formalno korektni. Glede vzdige hranilne knjižice okrajnega šolskega Bveta se zagovarja, da je bil do te svote opravičen, ker je preje med letom zalagal šolo s svojim denarjem. Glede zadolžnic izpove, da je bil za ono od svojega strica v to pooblaščen, ker je bil sodedič njegov in je svoto vzdignil z njegovo vednostjo. Glede zadolžnice, glaseče se na ime svoje sestre, trdi, da jo je naredil z dovoljenjem sestre.
Nato se zasliši priča Janez K a d u n c. Ta je Žužemberčan in je bil v načelstvu od začetka delovanja hranilnice. Priča potrdi, da je včasih uradoval in podpisoval obtoženec sam, ker sta bila oba druga načelnika zadržana vsled sejma, in da ie bil posamni načelnik upravičen samo do svote do 200 K. Dalje da je dobil blagajnik tudi ključ od notranjih delov blagajne in da letos večkrat niso delali dnevnih zapisnikov, ker je bila že dvanajsta ura pretekla. Na vprašanje, zakaj da se ni takim nerednostim v knjigovodstvu protivil, pravi priča, da ni bil o tem poučen. In na vprašanje, zakaj da je podpisal izplačevanje posojila onim strankam, čeprav jih ni videl v hranilnici, reče priča, da ee je zanesel na resničnost vknjižene svote. Nato pove, da je v hranilnici 22.994 K 61 h deficita.
Zaprisežena izvedenca konstatirata tozadevno vprašanje obtoženca, da je tolika svota, za katero je odgovorna hranilnica in posojilnica. Vštete pa niso pri tem vsote, katere je obtoženi sam prejel, da jih naj vplača, in še nekaj drugih manjših svot, za katere je on sam odgovoren. Vprašanje nekega porotnika, ni-li priča nikoli pregleda-val dolžnih pisem, priča zanika.
Vse te izpovedbe potrdi kot priča zaslišani drugi načelnik posojilnice. Glede one svote 1000 kron, za katero se je obtoženi zmotil, ne ve priča določnega odgovora, na kar ga zatoženi opomni, ni-li on na robu knjige isti čas vpisal, da preostaja v blagajnici 1000 kron. Nato priča prizna, da je to pozabil. Hranilnične knjige seveda tudi molče. Ze preje sta se oba izvedenoa izrekla, da se da to dejstvo le takrat konsta-tirati, če se je naredil dnevni zaključek in če se je sestavila denarna listnica (Miinz-liste). Kaj tacega se pa ni zgodilo. Nato vpraša dr. Žitek, če so zmiraj vse zadolžnice vsi trije načelniki dovoljevali, kar priča zanika.	'
Dr. Žitek konstatira, da se je dvakrat
posodilo zaupnim osebam, ne da bi ae naredile zadolžnice. Glede dejatva, da se je bal obtoženi vsake revizije, in da se je priča z njim peljal v Trebnje naproti gospodu revizorju Joštu, pove pa priča, da bi za avojo osebo rad videl, če bi se vršila revizija, «n sicer takoj, ko bi se dale knjige v red. — Obravnava se je prekinila ob 12. uri.
Porotne obravnave v Celovcu
BurgareU detomora — oproščena l V torek dne 10. junija se je vršila pred celovškimi porotniki obravnava zoper gdč. Olgo Burgarell, bivšo učiteljico na Lešah pri Prevaljah, rodom Ljubljančanko, obtoženo detomora. Sodnemu dvoru je predsedoval deželnosodni svetovalec Wagner, obtožbo je zastopal državnega pravdnika namestnik dr. PortugalI, zagovornik je bil dr. Mravlag iz Maribora.
Burgarell je obtožena, da je po noči od 17 do 18. sušca 1.1. zadavila svojega novorojenega otroka, ga zakrila v vreči in ga na prevaljski postaji vrgla v stranišče. — Ob-toženka pravi, da je porod še le za pozneje pričakovala in da se je hotela ob velikonočnih počitnicah podati v Gradec, da tam porodi. Pri nepričakovanem porodu je omedlela in Be zopet zavedla še le drugo jutro in otroka našla mrtvega. Zdravnika dr. Hohn in dr. Herbst pričata, da so se na vratu umorjenega našli sledovi prstov in da se to ne zgodi labko slučajno.
B. je svoje stanje popolnoma zakrila. Se dne 20. sušca je podučevala in 21. sušca odpotovala. Mrtvo truplo je zakrila v omaro in na postaji je spustila truplo, ker ji je to nakrat prišlo na misel, v stranišče. — Ob-tožeoka je zelo bleda in se zagovarja sed6 na stolu. Izvedenca dr. Hohn in dr. Herbst pričata zoper obtoženo; prebere se tudi neka izjava graške medicinske fakultete. Spričevala o obnašanju obtožene so zanjo vsa zelo ugodna.
Zastopnik obtožbe dr. PortugalI vzdržuje obtožbo, a imenuje tudi nezakonskega očeta, katerega imena obtožena ni hotela izdati, češ, da takega pri-zanašanja ne zashiži. Kot očeta imenuje imenovani gospod učitelja Fr. I g 1 a r - j a v Doberni pri Celju, kjer je Burgarell prej službovala. Nezakonski oče ne taji, da je z obtoženko občeval, a noče pripoznati, da je oče, in se za obtoženko tudi ni dalje brigal, marveč jo pripustil čisto samo sebi. — Porotnikom se je stavilo dvoje vprašanj, drugo glaseče ae, ali se je obtoženki zmedlo.
Obtožitelj v svojem govoru strogo vzdržuje obtožbo, ne verjame nežnosti obtoženke in svari porotnike, naj se ne dajo voditi po mehkih čutih, marveč le po razumu. — Tudi zagovornik se noče obračati do mehkih čutov, a prosi, naj si mislijo položaj obtoženke, in kaže prav krepko, kako si zdravniške izpovedi nasprotujejo; na podlagi teh porotniki obtožene pač ne morejo obsoditi.
Po kratkem posvetovanju razglasijo porotniki, da je Burgarell oproščena, in sicer z 10 glasovi proti 2. Sodišče jo je takoj izpustilo iz zapora. — Načelnik porotnikov je bil gospod Liegl iz Baljaka. Dvorana je bila natlačeno polna poslušalcev, zlasti žensk.
Tatvina in goljufija. Radi tega hudodelstva sta stala dne 9. junija pred porotniki oče in sin, 551etni Jože in 27letni Eme-rik pl. Dopuna. Le ta je služil od meseca junija 1900 v bt. balvatorju nad Brežami kot trgovski pomočnik. Tam je kradel svoji gospodinji denar, in sicer ga je jemal polagoma. Prišli so mu na sled in orožniki so našli pri njem 247 kron, pri svoji ljubici, neki krčmarici, pa je imel shranjenih poštnohranilnično knjigo za 1450 kron in 1000 kron gotovine, katere je ta prostovoljno izročila sodniji. Kmalu se je dognalo, da je tudi svojemu očetu, bajtarju v Bavarskem Kolldorfu, okraj Feldbach na Štajerskem, pošiljal denarje. Tam so našli hranilničnih knjižic 6600 kron. To lepo svoto si je sin »prihranil«, dasi je imel samo 130 kron mesečne plače. Kradel je tudi že v prejšnjih službah. Sin Emerik svoj zločin popolnoma priznava, oče pravi, da je o tatvini svojega Bina zvedel po sodnijski preiskavi. Sin je hotel tudi razne priče zapeljati, naj krivo pričajo. Gospa Bogensperger iz Št. Salva-torja izjavlja, da je imela po svojem pomočniku 4000 kron škode. Sin Emerik pl. Dopuna ie bil obsojen na 15 mesecev težke ječe (5 mesecev je sedel v preiskovalnem zaporu), ter mora svoji delodajalki povrniti 4000 kron, nositi vse stroške in izgubi plemstvo, katero si je rodbina lani pridobila na Ogrskem. Očeta Jožefa so oprostili.
7dietni starček umoril svojo ieno. Isti dan 10. junija je bila obravnava zoper 741etnega G. Hartl a iz Bitinj, ki je umoril svojo ravno tako staro ženo. Prerezal ji je bil vrat.
Porotno sodišče v Celju.
F dosmrtno ječo obsojen. Pred celjskimi porotniki je stal 34 letni delavec Anton R o d o š e k , ki je 22. aprila na cesti pri Tremenjih z v ruto zavitim kamenjem pobil delavko Kat. Lečnik in ji uropal 21 kron 72 v. Lečnik še sedaj leži v celjski bolnici. Obtoženec je vlomil tudi vrtano vanje
vinčarice Vozu in uropal 15 K 90 v. Sodišče
ga je obsodilo na dosmrtno ječo. • *
Obsojeni »Rodoljub*. Včeraj je bila pred tuk. okr. sodiščem razprava zaradi tega, ker „Rodoljub" ni hotel priobčiti popravka Jožefa Stoparja, cerkovnika v Sevnici. B Rodoljub" je bil obsojen na 30 K globe, ter mora dotični popravek v prihodnji Številki objaviti in stroške plačati. V dotični notici »Rodo-ljubovi« z dne 6 febr. t. 1. se je trdilo, da je mežnar v Sevnici znan hinavec in klerikalni agitator, da je kar na debelo listine ponarejal in bil zaradi tega na 4 mesece ječe obsojen. Na včerajšnji razpravi se je pa iz kazalo, da je bila ta notica od konca do kraja zlagana in Stoparju podtaknjena. Bil je namreč začetkoma tega leta pri okr. sod-niji v Sevnici nekdo iz Rajhenburga zaradi ponarejanja neke listine na 4 mesece zapora obsojen, in to dejstvo, s katerim Stopar ni bil v najmanjši zvezi, se je brez povoda njemu podtaknilo.
Škrpec ukral, v vrednosti 200 K je 26 let stari železniški delavec Janez Zu pančič v Bohinjski Bistrici podjetniku grofu Ceooniju. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe poojstrene s postom.
Kravo in junca zacopral. 45 let stari delavec Janez Osjak iz nabava goji sovraštvo do posestnika Franceta Prašnikar-ja, ker mu je, kakor on trdi, kravo in junca »zacopral«. Obdolženec je bil za to natolcevanje že v Litiji kaznovan. Osjak mu je opetovano grozil, da mu bode z vilami trebuh predrl, in je res napadel s kolom Prašni-karja dne 13. maja t. 1., ko je šel s polja domov, mu pretil z nožem in da mora poginiti, predno bo lt to. Sodišče mu je prisodilo tri mesece težke ječe, poostrene z enim postom na teden.
Zaradi hudodelstva goljufije je bil tožen 30 let stari Leo ailberbusch, zasebni uradnik na Jesenicah, da je razne stranke za precejšnje svote opeharil, potem pa neznano kam pobegnil. Sodišče ga je od obtožbe oprostilo.
Radi nenravnosti je bil v tajni razpravi France Trebušak, čevljar iz Motnika,
obsojen v 6oaesečno težko ječo.
* *
*
Tržaško deželno sodišče je obsodilo Frana Prelca, bivšega pisarja pri notarju dr. Rumerju v Sežani, radi poneverjenja na 4-mesečno ječo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. junija.
Premilostni g. kaezofikof ljubljanski Anton Bonaventura se je danes odpeljal na vizitacijo in birmovanje. Birma bo jutri v Ratečah, dalje v Kranjski gori, na Dovjem, na Jesenicah, v Rovtah, na Koroški Beli in na Breznici.
»Narod" in dr. Šusteršič „Narod" se je lagal, da je dr. Šusteršič brezpogojno odstopil od tožbe proti »Domovini". Celjska »Domovina" prinese preklic. Da to »N.« jezi, je umevno. Merodajna je pri tem le celjska „Domovina". Gospod Beg pa pride v upoštev le pri „Narodu", od katerega je plačan, za „Nar." psovke in mnenje se pa noben resen človek ne zmeni. List, ki psuje dr. Šusteršiča, Vsenemce pa pušča pri miru, o takem listu vemo, zakaj psuje. Sedanji odgovorni urednik ^Narodov", ki je imun, žali dr. Šusteršiča! In vendar je dr. Šusteršič ravno v slučaju „Domovine" pokazal, da mu je resna volja, delati na utrditev novega kluba, v katerem so štajarski poslanci. Bil je čin taktnosti in politične razsodnosti, da dr. Šusteršič umika tožbo v trenutku, ko dela za zedinjenje vBeb onih elementov, s katerimi je mogoče pozitivno delo.
Učiteljski spremembi. Za učiteljico v Slovenski Bistrici je imenovana učiteljica gdč. Avgusta Šantel, doslej def. učiteljica na Vranskem, za učiteljico na šoli v Cre-šnjevcu pa je imenovana provizorična učiteljica gdč. Milena Pavlič istotam.
Poštna vest. Poštarjem na novoustanovljeni pošti v Baderni, občina Poreč, je imenovan g. Anton Iskra, učitelj na ta-mošnji šoli »Družbe sv. Uirila in Metoda«. — Za poštarja v Mojstrano pride g. Fran Prettner iz Opatije.
Prelskušnje sa otroške vrtna rice so napravile te dni naslednje gdčne: Anton. Goli as, Ljudmila Kube Tka, Leop. M a 11 e r, Alojzija F i n k in Marija Podboršek iz Ljubljane, Mar. Tavčar iz Vipave in Margar. R e b o 1 iz Vodic.
Viprejem v tok. žensko učiteljišče. V II., IH. in IV. letnik tukajšnjega ženskega učiteljišča se letos ne bodo spre-
jemale nove gojenke, ker primanjkuje prostora.
Is Št. Jurija pri Kranju se nam
piše: Vse, kar je pisal sobotni »Narod« v dopisu iz Vogljan o tukajšnjem g. župniku, je podla laž in slobno obrekovanje.
Strela ubila je dne 6. t. m. zjutraj ženo grajskega uslužbencs Jos. Dekleva v Premu. Moža Jakoba Deklevo je strela le nekoliko ožgala. Zvonik in del grajskega zidu je precej poškodovan.
Orosenrodbinski dogodek. Iz Celo v c a, dne 10. junija. Grozen dogodek se poroča iz M a 1 e č a p pri Grabštanju. Tam ae je sinoči p. d. Kumrov sin spri s svojo materjo vdovo, in sicer, kakor se poroča, radi njenega ljubimca. Ta je prišel materi na pomoč in mu je mladenič zasadil nož v prsa, da je obležal mrtev. Potem je sam sebi prerezal žile, a so ga še pravočasno zavezali in pripeljali v celovško deželno sodišče. — Drugo poročilo pravi, da je umorjeni krojač Verhovnik, in da je prihitel morilčevi materi na pomoč, ko jo je 20 letni sin tepel.
Mrtvega so naili v Mariboru posestnika Gliniga iz Pliberka, ki so ga pogrešali od Binkošti, ko je odšel v Postojno.
Bohinjski predor. Do konca meseca aprila t 1. so prevrtali bohinjskega predora od severne strani 762 metrov, od strani Pod-brdom pa 4296 metrov. Delo je jako težavno.
Pri občinskih volitvah v Rihem-bergu so zmagali nasprotniki sedanjega županstva. Mi ne vemo, če so res tako silno »narodno napredni«, kakor vpije »Soča«, in ni-li vse le bolj »krajevna politika«.
Vipavska ielesnioa. Različni listi bo širili vest med Bvet, da se vipavska železnica ne dovrši do 15. septembra, kakor je bilo določeno. Iz prav zanesljivega vira pa poroča »Gorica«, da temu ni tako. Podjetnika Klemensiewicz in Demuth bosta dovršila vsa dela že do konca avgusta in s 1. septembrom hočeta oddati dovršeno vipavsko železnico vladi, ki bode prirejala skozi 14 dni poskusne vožnje in izroči že s 15. septembrom železnico javnemu prometu. Isto tako je neutemeljena vest, da bode napis na ajdovski postaji le nemški. Naši poslanci so se oglasili na pristojnem mestu tudi v tej zadevi in dobili so odgovor, da o tem ni na merodajnem mestu ničesa znano, napis ostane po določitvi obhodne komisije dvojezičen.
Novo sodno poslopje se zgradi v Slovenji Bistrici. Zgradbo okrajno mariborsko sodišče razpisuje samo v nemščini.
Okrajne knjiiniee bede pričel snovati deželni odbor iBtrski.
V tukajšnjo deželno bolnico so vsprejeli v mesecu maju 410 moških in 382 ženskih, skupaj 742 bolnikov. S preostalimi iz prejšnjega meseca so jih oskrbovali 1164. Ozdravljenih bo odpustili 392, zboljšanih 261 in 28 neozdravljenih; 39 bolnikov je bilo premeščenih, ravno toliko jih je pa umrlo, mej temi 25 moških. Koncem meseca jih je ostalo v oskrbi 405, mej temi 221 moških bolnikov.
Ljubljanske novice. Podaljšani vodovod. Vodovod bodo podaljšali do žrebčarne na Selu. Dotična dela se že vrče. — Šolsko leto na realki Bebo končalo 3 prih. m. — Maturantinja na gimnaziji. Ena maturantinj na ljubljanski gimnaziji se piše T h u r n \v a I d in je hči vojaškega zdravnika Thurnwalda, ki je bil pred leti v Ljubljani jako priljubljen. Pravijo, da ji pri maturi prav dobro gre. — Sedmošolec Einspieler bode ozdravil. Sošolci so bili o njegovi smrti tako trdno prepričani, da so že zbirali za venec. — Stavka pri Mathianu je končana. Delavci so dobili poboljška po kvalifikaciji 20, 10 ali 5 odstotkov. — K a n č e v a parna pekarna ne bo v Nušakovi vojašnici, ampak na Rimski cesti št. 16. Na vrtu svoje hiše bode zgradil mehanično pekarno. Dimnik bo visok 18 m. Pekarna se otvori baje že letos. — Nad Schumijevo trgovino se je otvo-ril konkurz. Komisar je dež. sodni svetnik gosp. Vedernjak, oskrbnik konkurzne mase pa g. dr. M u n d a.
Tatvine v oerkvah. V Poreču so tatovi odkrili del strehe cerkve sv. Elente-rija ter so iz cerkve odnesli vbo, kar je
imelo zanje vrednosti. Tatovi so okradli tudi romsrsko cerkev v Strunjanu, občina Piran.
Štrajki v Trstu Zidarski podjetniki so predvčeraj priobčili spomenico, v kateri pojasnjujejo zgodovino sedanjega štrajka in se opravičujejo, zakaj da zahtevam štrajkujočih ne morejo popolnoma ugoditi. Mej drugim povdarjajo podjetniki tudi to, da bi se bila pogajanja za zboljšanje razmer delavcev med delodajalci in dalavoi lahko vršila, ne da bi se bil predčasno uprizoril štrajk, ki toliko jednim kolikor drugim provzročuje veliko materijalne škode. Glede urnika trde delodajalci, da nikakor ni mogoče za vse leto uvesti jednakega, namreč deveturnega delavnega časa, ker po zimi radi prekratkega dneva nikakor ni mogoče delati devet ur; vsled tega so delodajalci predlagali, da bi se delavni čas po zimi skrajšal, po leti pa razmerno podaljšal. Slednjič povdarjajo podjetniki, da bi se vsporedno s povišanjem plač zidarjem tudi znatno podražila stanovanja, kar bi zopet prizadelo revnejše ljudske Bloje. — Strajk klesarjev traja deloma še vedno; delodajalci so se zopet približali delavcem in so vsprejeli več njih zahtev.— Tudi štrajk razkladalcev oglja se nadaljuje, diference obstoje posebno še v pogledu dela na račun. Oni zahtevajo, da se jim pri toni zviša plača za 20 h. Lloyd jim jo pa hoče zvišati samo za 5 h. Ker potrebuje Lloyd na leto okoli 100.000 ton premoga, bi po zahtevi delavcev bili Llojrdovi stroški večji za 20.000 kron.
Stavka sidarjev na Reki je kon čana. Delodajalci so dejali, da sprejmejo zahteve delavcev s 1. julijem.
O veliki nesreči v puljskem ar-senalu se poroča »Naši Slogi«. Vroča te kočina se je ulila na delavce. 15 delavcev je ranjenih, izmed njih trije težko in sicer: Josip Zupančič, Nikola Godinja in Anton Benkovič.
XXII. državna loterija- Glavni dobitki te loterije, po 200.000 K, so zadnja leta pripadli ubožnim ljudem izmed ljudstva. Tako priliko nudi zopet letošnja c. kr. drž. loterija v skupne vojaške dobrotne namene, katere žrebanje bo 12. junija t. 1. Kdo bo neki letos oni srečni, kateri bo zadel 200.000 kron ?
* * *
Najnovejše od rasnih strani,
Nemiri v Lvovu so končani. V ponedeljek ee je še enkrat raznesel glas o splošnem štrajku po mestu in razburil ljudi, a Be je pokazalo, da ni nič na tem. Štrajkajo večinoma le še — dijaki, kar pa škoduje le njim samim. Za padle žrtve se je brala sveta maša. Zadnji je umrl 14-letni Mojzes Liebt, ki ga je ustrelil huzar. Na grobu so mu govorili. — Huda toča je pobila polja okoli Lvova v ponedeljek. — Zopet strašna erupcija se je primerila v Guate-mali. Vulkan Tonaco je uničil pol mesta Retalkullen in 1000 ljudi. Potresi so bili v Južni Avstraliji. V Alaski so vulkani Redoubt, Blanna in Augustine že mesec dni na delu. — Beg kaznjencev. V kaznilnici Moabit je 10 kaznjenčev zvezalo paznika. Oropali so mu ključe in zaprli ostale kaznjence in jetnike. Nato so prerezali električne žice pri zvoncih. Ko so hoteli preko zidu, bili so od zunaj opaženi, zato so VBi skočili na lestvo, ki se je pod težo zlomila. Samo trije kaznjenci so ušli. — Ponesrečen zrakoplove c. Vodja zrako-plovnega mornarskega oddelka v Toulonu, kapitan Bandier, je z zrakoplovom padel v morje in utonil.
Šola v Rusiji. Ruski car je izdal statut o cerkvenih šolah, ki kakor javkajo nemški liberalni listi — in ž njimi bo zajavkal tudi »Narod« — podreja takorekoč ljudsko šolstvo sv. sinodu in »pop-stvu«. In groza 1 Dohodki učiteljev na cerkvenih šolah bo dosti boljši, nego na državnih šolah ministerstva prosvete. Učitelji na cerkvenih šolah imajo letne plače 540 rubljev, za poučevanje petja povrh še 200 rubljev in prosto stanovanje. Pouk traja sedem do osem mesecev. Na svetnih šolah bo učiteljske plače često le 25 rubljev na mesec in še manj.
Juino afriška vojna na odru. Francoz Alfred Dubont, ki je že z raznimi dramami propadel, je spisal o južno afriški vojni igro »La Guerre de 1* or«. Igra ima razne prizore, ki se na vojno nanašajo, a vojne se na odru ne vidi, dasi nastopajo razni burski voditelji. Tudi Cronje nastopi. Ker je Cronje majhen, dobil je Cronjevo ulogo izvrstni komik Coquelin ml. Utisek je bil silovit. Ko je občinstvo zagledalo priljubljenega komika v Cronjevi ulogi, se je pričelo na ves glas smejati in ni prišlo iz smeha, dokler je bil Cronje - Ccquelin na
odru. Igra je seve propadla, Coquelin se je pa prepričal, da komik ni rojen za junak«.
Radi vola linčan V ruski vasi Ka-linova pri Varšavi, okraj Lomza, je bil nedavno nekemu kmetu ukraden vol. Vsa vas je bila radi tatvine razburjena in je sumila, da so tatvino izvršili trije kmetje iz sosedne vasi. Prebivalci Kalinowe so šli v sosednjo vas, zagrabili sumljive tri kmete, ter jih pripeljali v Kalinowo. Tu so jih obesiU na dre-vesa in toliko časa tepli, da so pod udaroi izdahnili duše.
Časnikarski poduk vpeljal se bode v Londonu in sioer kot neobvezni predmet. Poduk vodil bode urednik Wdiam Hill. Neki milijonar, ki pa želi ostati neimenovan, obljubil je 3000 šterlingov letne podpore za triletno dobo in občinski svet v Londonu je dovolil, da se sme pouk vršiti na vzorni londenski gimnaziji City of London Sedi. Tudi je obljubil pokriti še ostale stroške, katerih ne bode mogoče pokriti iz navedene subvencije. Poduka se bodejo lahko udeležili učenci zadnjega leta omenjene šole. Učni načrt obsega sledeče : Poduku bodo tedensko odmerjene tri ure in bode obsegal sledeče predmete: Predavanja o umetnosti, kako urejevati časopise, način, kako naj se pišejo uvodni članki, notice, o raznovrstnih stvareh, zborniška poročila, poizvedbe in brzojavka. Učence bodo uvedli v skrivnosti stavčeve dvorane: kako je postopati s sitnimi stavci, o stereotipiji, o strojih in inseratni službi. Koncem leta vrši se te-oretiška in praktiška skušnja. Najboljši učenec dobi ustanovo 400 šterlingov za dobo enega leta, v katerem času mora popotovati po Evropi ali pa po Ameriki, da proučuje dežele in ljudi, kakor tudi posebnosti ondi izhajajočega časopisja.
Društva.
(Koncert v Bršlinu.) Zaradi slabega vremena preloženi koncert za gosp. kapelnika Emeršič-a, se vrši isti dne 15. jun. pri g. Milllerju v Bršlinu. Začetek ob 5. uri popoldan in se slavno občinstvo uljudno povabi.
Darovi.
Poslani našemu uredništvu.
Za pogorelce v Zdenski vasi: Gg. maturantje c. kr. I. drž. gimn. v Ljubljani ob priliki, ko so imeli bv. mašo na Rožniku, 20 K.
Bog plačaj'.
Odbor »Dijaške kuhinje« v Kranju je prejel od 15. marca do konca maja t. I. sledeče darove: Neimenovan v Mengšu 40 K, A. Kocijančič, župni uprav, v Gojzdu 2 K, I. okr. hranilnica in posojilnica ▼ Kamniku 25 K, .zmota" pri računu 1 K, M. Š jlar iz Podbrezja 10 K, durakisti v gostilni g. P. Mayr-a 4 80 K. Neimenovan za piruhe 2 K, Neimenovana 60 v., za zgubljeno palico v Emavsu 1 K, profes. kolegij za april 10 K, g. R. Kokalj 100 K, ki jih je izročil g. Ivan Zupan v Kranju za odstop tožbe, gospa M. Korošec zbirko 10 K. g. dr. Ign. Jelovšek, c. kr. okr. zdravnik v Radovljici 20 K, rodbini Peršinova in Rihteršičeva v Šenčurju 6 K mesto venca na grob Aleša Berganta in gdčna M. Šlejpach, učiteljica v Šenčurju 1 K, Kranjska hranilnica v Ljubljani za l. 1902 100 K, A. Z. mesto obletnice po svojem bratu 5 K, prof. kolegij za maj 10 K, županija Tržič 139 K, gdčna Loj-zika Rebolj in njena sestra Angela 2 vK, g. prof. Sim. Rutar v Ljubljani 4 K, g. Š. Roj-nik, rač. ofioijal 6 K, Frančiška Križnar, po-sestnica v Pivki 2 K, »vse odpuščeno« v Podbrezjah 1 K, »razžaljeni črnovojnik« istotam 1 K, mesto venca na krsto blag. gospe Ivane Majdičeve so darovali gg.: P. Majdič v Jaršah 20 K, ces. svetnik in župan Karol Šavnik 10 K, dr. Edv. Šivnik 8 K, po 6 K: gospa Marija Mayr in dr. Fr. Prevc; po 5 K: Rudolf Kokalj in Ivan Valnnčič; po 4 K: C. Pire, Ivan Rakove, Fr. Šavnik. dr. Val. Štempihar in And. Žumer; 3 K Ant. Zupan; po 2 K: Iv. Batagelj, Fr. Crobath, Ivan Jagodic, Ant. Peterlin, Fr. Peterlin, Ferd. Polak in Feri Sajovic; gg. Ivan in Janko Majdič kot zahvalo za petje pevskega zbora tukaj, narodne čitalnica ob priliki pogreba soproge in matere 100 K; nadalje mesto venca umrli gospej Iv. Majdičevi poslali po upravništvu „Gorenjca": Evgenija Vavken, Fr. Strupi in Josip Hacin po 2 K, Josip Jenko 1 K, gdčna Franica Kržičeva iz Trboj 10 K, Janko Ur-bančič, graščak na Turnu 20 K.
Telefonska In brzojavna
poročila.
Parlamentarna kriza.
Dunaj, 11. junija. M 1 a d o c e h i ne pripuste predloge o davku na vozne listke. Danes je imel mladočeški klub v tej zadevi sejo, ki je trajala tri ure. Debata je bila jako živahna. Pri glasovanju je bilo za reasumiranje prvega klubovega sklepa, ki je določal, da se predloga ne pri-
pusti, 22 glasov in proti reasumiranju tudi 22 glasov. Načelnik Paeak je na to oddal glas za reasumiranje ampak samo pod pogojem, da vlada ugodi inladočeskim zahtevam o določitvi, kako se uporabi donesek novega davka in o nekaterih točkah drž. proračuna. M i -nisterstvoje te zahteve odklonilo, zato bodo Mladočehi predlogo oda v k U na vožne listke v tekočem zasedanju o b s t r u i r a 1 i. Češki minister Rezek je nato podal ministerskemu predsedniku ostavko ter je izpraznil svojo pisarno. Zasedanje deželnih zborov je z ozirom na to od-g o de no. Cuje se, da se bodo vršila še pogajanja in da ni izključeno, da predloga o davku na vozne listke vendar še pride na dnevni red v tekočem zasedanju.
Duil^j, 11. junija. (0. B.) Po otvoritvi seje poslanske zbornice je predsednik izrazil obžalovanje nad dogodkom v včerajšnji seji, ki škodi ugledu zbornice. (Pohvala; hrup mej češkimi radikalei.) Ministerski predsednik zavrača dogodke, pri katerih ni bil prisoten, ne samo z ogorčenjem marveč z žalostjo. Govornik noče niti omenjati, da so za-bavljice veljale vladarju, ki je, odkar je nastopil vlado, zvest zaveznik monarhije. Provzročitelji tega dogodka so se hudo pregrešili proti državi in lahko znatno škodujejo ugledu države na zunaj. Da označi vladno stališče v tem pogledu, odklanja min. predsednik odgovor na zadevno Klofa-čevo interpelacijo (govor Viljemov v llarienburgu.) — Mej češkimi radikalei se je ponovil nemir, večina pa je ploskal;! govorniku.
Nato je zbornica pričela razpravo o Klofačevem nujnem predlogu glede dozdevnega vmešavanja nadvojvode FranaFerdinanda v neko kazensko zadevo pri benešovskem okr. sodišču. Klofač mej burnim pritrjevanjem so-drugov protestira proti izjavi minister-skega predsednika ter utemeljuje nujnost. Ministerski predsednik mesto obolelega pravosodnega ministra pojasni dotični slučaj, ki dokazuje, da se je vsa zadeva proti nekdanjemu vozniku nadvojvode izvršila v popolnem redu. (Pohvala in krik.)
K sklepu se še poslanec Ohoc jezi nad dr. Korberjem. ki noče odgovoriti na interpelacijo. Zbornica je s 109 proti 25 glasovom odklonila nujnost. Zatem se prične razprava o Maliko-vem nujnem predlogu glede ureditve lovskih razmer.
Dunaj, 11. junija. Današnja seja je bila skoro vsa izpolnjena s Klofače-vim nujnim predlogom o nadvojvodu Franu Ferdinandu glede nekega sodišča. Klofač je dejal: „ Ministerski predsednik je dejal, da ni dolžan odgovarjati na interpelacijo. To je škandal, bizantini-zem, ne pa spoštovanje." Fresl: „Kaj takega si da naš parlament reči v obraz!" Zazvorka: „Ali bi vi tako govorili, ako bi se šlo za Rusijo?" Iro: „Kaj pa dela ruski car?" Fresl: Za to se le sami brigajte, mi nimamo nič proti temu!"
ŠkoQa Loka, 11. junija. Gospod Jurij Kržišnik je umrl včeraj. Pogreb bode v četrtek ob 10. uri dopoldne v Ornemvrhu nad Polhovim Gradcem.
Trst, 11. junija. Podavači premoga so šli na delo. Dosegli so malo. — Kamnoseki so po tritedenski stavki dosegli večino zahtev ter zopet delajo. — Zidarji stavkajo dalje. — Čistilke v ma-gacinu št. 26 na Punte franco niso prišle delat.
Reka, 11. junija. Zopet je prišel sem angleški parnik „Mapelinoor" ukr-cavat konje za Južno Afriko.
Berolill, 11. junija. Iz Halle se poroča, da je bila knjižnica ondibivajo-čega ruskega dijaštva konfiscirana v nekem privatnem stanovanju.
Kdor svoj
ljubi
stori prav, ako zjutraj na teflfe izpije kozarec razgrete
rogaške vode
(„Styria")
I To daje tek in po- | spešuje prebavijanje
Umrli mo :	,
9.	junija. Andrej Golli, umir davkar, 63 let Rimska cesta 9, pneumonia catarrh
10.	junija. Neža Obersnel, gostija, 76 let, Ra-deckega cesta 11, epileptična umoboloost. — Josip Diewok, tovarniški vodja, 48 let, Dunajska cesta 46, se je ustrelil
V bolnišnici:
7.	junija. Marija Stanovnik, dninarica, 70 let, pneumonia chron.
8.	junija. Jožef Lomovc, dninar, 50 let, hemi-plegia. — Fran PleSec, kovaški vajenec, 18 let, pyaemia.
9.	junija. Edvard Schmidt, steklorezec, 25 let, osleomylitis ossis ilei — pyaemia.
Dunajska borza
dn6 10. junija.
Skupni državni dolg v notah.....10165
Skupni državni dolg v srebru.....10155
Avstrijska zlata renta 4%............120 85
Avstrijska kronska renta 4%.....99-80
Ogerska zlata renta 4%.......120-63
Ogerska kronska renta 4%......97-95
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1(96'—
Kreditne delnice, 160 gld..............690 25
London vista......................240-85
MemSki drž. bankovci za 100 m. cem drž.velj.	117-35
20 mark............23 47
20 frankov (napoleondor)......19'07
Italijanski bankovci... *..........93 75
t kr. cekini...............1128
Žitne cene
dne 10. junija 1902. termin.)
Na dunajski borsi:
Za 60 kilogramov.
Plenica za junij.......K	963
, » jesen......n	8-22
Ri zajuni...........7-70
>, jesen..........7 03
Soruza za junij........5'36
„ „ juli-avgust.......5-38
„ „ sept.-oktober . . . .	„ —
Oves za junij .......,	7-33
» a jesen........ 6-15
Na budimpeitantki borsi:
do
9-54 823 7-75 7-04 537
6-40
7-34 616
PSenica za junij.......» 910
, „ oktober.......7-98
Rž za maj ......... —
, „ oktober.......,6 65
Oves za maj......... —
„ „ oktober....... 5 79
Koruza za maj........ —
. » julii......., 5'11
„ „ avgust......„5-19
(Bfektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banafika.......K
. južne iel. ...,..,
R2	n »......I
Ječmen „ „.......
„ ob Tisi.......„
Koruza ogerska, stara......
,	, nova......
Cinkvant , stara . ... t , , nova . . . . ,
Oves srednji........»
Fižol ............
9-50 9-70 7-70 700
6-85
5-50
625
7-55 7-75
9-15 7 99
6-66
5-81
5-12 520
do 10C5 , 1015 . 8— , 800 „ 7-75
560
6-65
7-65 10-75
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Cm op»-nm;>
ČJtiujs baro-netr. t mm.
■ Tnip«-
nittfa
P® Culiljc
10 9. zvee. 1%-M
11
7. zjutr. 2. popol.
730-8 '811
V.-tTSTi
14-5 sl. jvzh.
13 7 15 0
sl. svzh. sl. jvzh.
Nnbo
pol obl.
oblač. dež
iti Ul
19 4
Srednja včerajšnja temperatura 14 6°, normale: 17-2°.
Katoliška bukvama
v Ljubljani
priporoča:
Mlsaale Romanom (v obliki male pdle) 1. 1901, najnovejšimi mašami, in sicer: 1. V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 43-20 2 V črnem usnji z zlato obrezo .... K 44-40 3. V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 50-— Dobiti je ta misal tudi v Se finejšem vezenji. Mlsaale Romanam (v četvorki) 1. 1901, z najnovejšimi mašami, in sicer:
1.	V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 36-—
2.	V črnem usnji z zlato obrezo .... K 38-—
3.	V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 42-— Dobiti je tudi v še flnejši izdaji.
Cene veljajo s proprijem vred za katerokoli Škofijo. — V zalogi so misali s proprijem naslednjih Škofij: Ljubljanske , goriške , krške , lavantinske, poreSko-puljsIte, tržaške in ogersko-hrvalskih. Mlssae pro defunotls (v obliki male pole):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 7 20
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 8 40
Mlssae pro defnnotli (v četvorki):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 6-—
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 6 96
Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida
smejo vedno maševati »de Beata«: Mlssale ad uinm s&oerdotum oaeoutlentium (v obliki male pole):
V	črnem usnji z zlato obrezo .... K 19-20
722 1-1
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsega-mogočni poklical v boljše življenje dragega nam očeta, cd .osno brata, bratrasca in svaka, gospoda
Janeza Kos-a
mnogoletnega učitelja na narodni šoli ptujski, mnogoletnega organista pri župni cerkvi oo. miuortov v Ptuji, posestnika
po dolgi in težki bolezni.
Pogreb bil je dnč 6. junija 19C2 ob 3. uri popoldne.
Tem potom iz ažamo tudi vsem, ki so se rajneega na katerikoli način spominjali v težki bolezni, kakor v slučaju smrti, pred vsem velečast. gg. oo minoritom: 6. g. gvardijanu in župniku o. Alfonzu Svet za vodstvo pogreba in v srce segajoči nagrobni govor, č g. o. Leonardu Vaupotiču in č. g. o. Petru Al. Zirovniku za spremstvo, blag. g. naduči-telju Ivanu Kanklerju in vsemu učiteljskemu zboru narodne Sole za spremstvo in darovani krasni venec, mil. g. dr. Vidi Horcatovi za prekrasen venec, blag. g. dr. Beli Stuhcu za trudoljubivo negovanje v bolezni, najiskre-nejšo zahvalo.
Bog plati! Ptuj, dn6 7. junija 1902.
Žalujoči ostali.
Najboljše Čistilno sredstvo
je svetovno znani Olobas čistilni Izvleček za
vse kovine, kakor zlato, srebro, medenino, baker, kuhinsko opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta
za zrcala in okna. Dob va se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. b24 6 12—2
m
mi
H i
a
se takoj oddaata tudi dobra hrana.
- Na željo dobi se
Leop. Tratnik,
720 3-1
Sv. Petra cesta št. 27.
priporoča raznovrstne
viszitnice
po nizki ceni.
FOKOK,
trgovci in gostilničarji!
Prosim, naročite za poskušnjo 1 zavoj, 5 klg., kranjske salame, katere kakovosti ne bodete mogli preb valiti. Kilogram gld. 1 20. Naročila hvaležno sprejema
Drago ti n Novak,
638 10-^9	Trebnje.
J5S" Razpošilja se proti povzetju.
Črna brinjeva zrna
kupuje v vsaki množini
Edvard Funck,
Eggenberg pri Gradcu. 721 s-i
Dobro ohranjen
708 2-2
se proda pod ugodnimi pogoji.
Več se zve pri gosp. Berniku, Florijanske ulice št. 1.
na deželi z zemljiščem ali brez njega, ki bi bila pripravna za trgovino. 695 3-3 Kdo, povč upravništvo „Slovenca".
prodajalca
izurjena špecerijske trgovine, se Sprejme takoj.
Iste z dežele imajo prednost. Ponudbe pod „ Pridnost" na upravništvo .Slovenca".	709 3—3
L
j
■J
sil
treh tonov z mol-glasovi, je na prodaj pri
Iv. Grostinčar
697 3-2	Resljeva cesta štev. II.
Iščem
za mizarski obrt.
Anton Marguč, 694 3-3	mizar v Škofji Loki.
...........................................
iiii
iiii ...»
:::: ...»
•«.r ...i
.......
::ssss"
Franc Blaznik,
slikal* ===
Studenec -Ig pri Ljubljani
se priporoča prečast. duhovščini za napravo oljnatih altarnih slik, ter križevih potov, božjih grobov,kapelic itd. po nizki ceni. 677 3-2

Razglas.
649 3-3
Podpisani krajni šolski svet naznanja, na javni dražbi
da se bo dne 19 junija t. 1 prodala
Prodaja se bo vršila na lioi mesta ob 9 uri dopoldne.
Poslopje je pripravno za gostilno ali prodajalno in stoji na najlepšem prostoru v vasi.. K poslopju spada tudi majhen prostor za vrt.
Plača se lahko takoj ali pa v treh letih. V zadnjem slučaju se bodo zaračunile
5V» % obresti.
dne 23. maja 1902.
as
ss
»psa «
rs s
/S/////S/S/A
'////s//////
fc/?"'//'*.
pristni kranjski
laneno-oljnafi firnei
prodaja	B11 ie"8
cftdolf dfCauptmann v £ju6ljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarsk. kleja. Z= Iluatrovani oeniki so franko na razpolago. =
"■5 9
sa
o*