112. številka. Ljubljana, v sredo 18. maja. XX leto, 1887. Isbaja vbak dan neier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstri jsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne Vračajo. DredniStvo in upravnišvo je v Rudolfa Kirbiša hifii, »Gledališka stolba". DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutrsnjega praznika izide prihodnji list v petek 20. maja 1887. Iz Rusije. 28. aprila Bt. st. [Izv. dop.] V Rusijo se poroča, da so se nekje zelo ustrašili, zapazivši, da je v Srbiji narodna stranka zopet povzdignila. Kaj bi se ne! Izvestno je, da v Srbiji v narodu ni takih ljudij, ki bi želeli uničenja in pošvabljenja slovanske, pravoslavne Srbije; tega želi, iz osobnih interesov, le kralj Milan, človek, kakor je izvestno, topoumen, samoljubiv in brezsrčen, in pa peščica njega podkupnih kreatur a ia Garaša-nin. No ne bodi Milana, ne bilo bi i Garašanina. Največja o.ira Milanu pa je kraljica Natalija, in gotovo mu je bilo že večkrat žal, da se je ženil takrat, ko je od Rusije čakal velikih in bogatih milostij, zaradi česar je vzel za ženo Natalijo Kečko žensko, v katerej se ve da ni niti kaplje nemške krvi in nemške odgoje. Kraljica Natalija je v polnem zmislu „ruaskaja ženščina", po odgoji, po pre pričanji in po krvi; njej se ve da nikoli ni bilo po volji, da se nje mož druži z ljudmi, ki so bili od nekdaj zakleti vragovi njene domovine, katere sicer z orožjem v rokah neso napadali, pač pa za hrbtom delali vse mogoče podlosti, začenši od krimske vojske. Že pred dvema letoma prizadevala si je jezuvitsko-nemška stranka, z namenom germanizacije zasejati prepir v kraljevej rodbini in načrt te mahinacije bil je sledeči: objaviti, da je Natalija brezplodna, da je princ Aleksander slabega zdravja in ne bo živel, drugih otrok pa da ne bo, da je torej Milan in srbski prestol v opasnosti ostati brez naslednika; Milanu so torej ponujali neko bledo in malosočno princesinjo katoliške vere, in rimski papež je baje že obetal, da, na slučaj, ako se Milan ženi katoliški, on razveljavi njega pravoslavni zakon z Natalijo. Jaz sem takrat jako gorko sledil za vsem, kar se dela na jugu, da-si „ruskih pisem" takrat nesem pisal. Omenjam zdaj o zaroti proti kraljici Nataliji, katero, kakor je izvestno, srbski narod, posebno armija, ljubi ravno tako iBkreno, kakor iskreno črti njenega rejenega soproga. In zato se tudi nakane, okatoličiti, to je ojezuviti in germanizovati Srbijo neso posrečile. Koliko je bilo resnice v izvestji o tem lokavo premišljenem zagovoru, ne znam ; jaz, osobno, verujem mu popolnem, tembolj, ker ga nikoli nihče ni opro-vrgel in ker je Milan pozneje pokazal, da je slepo orodje v rokah bolj daljnovidnih politikov in da on sploh ne more živeti brez tega, da bi komu ne služil za hlapca. Njemu je Slovanstvo, Srbija, pravo-slavje — deveta briga. On pozna le svoj život, kateri on redi, kakor „na uboj"; nasititi fizične želje, dobro pojesti in popiti in pošiljati tisoče in tisoče v madjarske banke „na stare dni in kako bolezen" svojih brezštevilnih blodnic, to je jedini cilj in konec tega glupega lirčmarja na kraljevem prestolu. Kraljica Natalija torej ne gre v Rusijo zato, ker se je politika povrnila v Belemgradu na stran Rusije, no, politika se povrača zato, ker Natalija gre v Rusijo, na svoje imenje v Besarabijo iu odtod v Jalto v Krimu. Da pa kraljica hoče ravno v Rusijo, a ne kam drugam, to jasno dokazuje, da ima za seboj veliko, mogočno stranko, inače bi ona ne delovala naravnost nasproti željam kralja in njega ministrov. Ako se politika Srbije ni obrnila od Avstrije k Rusiji, in gre kraljica v Krim samo Ječi t se", kako da nje soprog in njega minister-stvo za nobeno ceno ne žele, da bi ž njo šel naslednik prestola, kraljevič Aleksander? — No oni samo ne žele, a prepovedati ne mogo. Kje je oblast kraljevska, kje politični upliv Garašanina, ki je, tako trdo držal v roci usodo Srbije, ki je delal, vkupe s svojim patronom Milanom, taka brezobra-zija, kakor jih Evropu že zdavnej ni videla, in v katerih so ga prekosili samo še bolgarski regenti. Kje, ako ne v Srbiji, podili so profesorje iz službe in jim ukazovali biti — listonosci in sprevodniki na železnici? Kje z ujetim razbojnikom postopajo tako, kakor sta Milan in Garašanin postopala s hajdučkim atamanom Soldatovičem, ki se ve da ni bil razbojnik, no politični hajduk, puntar proti nesrbski Garašaninovi vladi. Vidno je, da je ruBorilska stranka v Srbiji veliko močneja, nego se je kazalo; sicer pa je tako divjanje, kakor sta ga pripravljala Milan in njega „ premier", najvernejši dokaz, da se njiju, to je, njiju majhene stranke moč drži le na jednem lasu in da je prijateljstvo Srbije z državo, ki ima drugo vero in druge nazore o ravnopravnosti Slovanov, ko srbski domoljubi, hiša zidana na pesku. Razen vsega tega pa imajo Srbi na pravo in na levo primer, kako bodo treščale jih pravoslavne kosti, kadar se navale na Srbijo cele trume črnih klobukov, ki bodo v pobožnem soglasji švabile „ad majorem Dei glo-riam", vkup s krivimi nosovi in maslenimi „pejsikia srbsko pravoslavni narod, imeje podporo „in der verlotterten, nichtsvviirdigen, jtidisehen Schand-presse", ki v poslednje vreme piska v mnogem, v ravno tisto piščalko, kakor „Voce de la Verita" in nje sub-organi v raznih deželah. Veliko veselje v Rusiji je vzbudilo izvestje, da se jako energično poteguje za cerkveno-slovansko liturgijo v katoliškej cerkvi klerikalni „Čech", vkupe z „Narodnimi Listi". Upati je, da bodo tudi drugi slovanski katoliški listi dostojno odgovorili na predrzne želje rimsko-katoliške „Voce della Verita", katera, kakor poroča Vaš dopisnik iz Rima, poleg resnic sv. vere prodaja tudi na debelo iredentovski tovar in želi poitalijaniti divje „morlake" in seveda i druge divjake slovanske krvi, ki izpovedujejo do-zdaj vero sv. blagovestnikov Kirila in Metoda. Moje mnenje je tako, da prositi dovoljenja v Rimu, slaviti Boga v svojem materinem jeziku, ni treba, kajti to dovoljenje nam je dal že papa Adrijan, ki je bil tudi nezmotljiv. Da se ne poslužujemo te pravice, seveda ni kriv sv. oče, no mi sami. Ah, ne razsrdite se! Ko bi naši škofje bili Slovani, mi bi v jedni minuti slišali v naših cerkvah „Gospodi pomiluj !u namesto srednjeveške izprijene latinščine. No, na naše katedre sedajo Nemci, z ravno tistim blagim namenom, kateri so imeli bavarski škofje, ki so ovajali in klevetali o našem sv. Metodi ji v Rim. Te episkope pa si ne izbiramo sami, nam jih navezujejo, kakor Žid svoj tovor. In zopet v tem smo sami krivi, kajti ali res vsi slovanski poslanci na Dunaji nemajo nobene veljave v državnem zboru? Recimo, da so v verskih zadevah naši poslanci indiferentni in da jim je vse jedno, kdo pase slovenske ovce; no, vedite, oni ne zastopajo sebe, no LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.) Štirinajsto poglavje. (Dalje.) Gospod Geraldi je naprej pripognen v slikarskem krožku mešal nekaj boj ter je neustrpljivo čakal, da bi žlobudrave obiskovalke odšle. Sedaj je zopet pogledal v Mabel, da bi svoje delo nadaljeval. — A komaj je sebi samemu veroval, da zopet gleda isti obraz, katerega je bil pred nekaj trenotki opazoval. Prej živo obličje je bilo otrp-neno, ustni utisneni, polt skoro brez vse boje; tudi ona duševna živahnost, katero bil bi rad ohranil, izginila bila je popolnoma ter se je umaknila praznoti in nezavednosti, ki se večkrat na obrazu izra-zujeta, če se duh le s srčnimi bolečinami peča. Mabel skoro ni več mislila, a spomin in vo-braznost sta v živih bojah izbudila dolgo vrsto dogodkov, v katere je duševne oči upirala. Že prej urivale so se jej čudovite sumnje; sedaj jej je bilo vse jasno. Hladnost mej Dudlevem in Henrikom, zadnjega prenapeta paznost proti gospici Vanekar-jevi, — Mabele pa se je skušal ogibati —, da se je minulo noč sama vrnila domov in oni nenavadni ropot na ulici, ki jo je bil z dnevom prebudil, — te nečimerne žlobudre so jej vse to pojasnile —, kajti malteški vitez bil je Henrik. Še le močno zaloputnenje hišnih vrat in hipna naslednja tihota sta jo zopet prebudili iz nezavednosti in precej je izpoznala, kako nujno je, da nad sabo gospoduje. Ko se je ozrla ter videla, kako je gospod Geraldi oči vanjo upiral, polila jej je hipna rudečica lica in čelo. Naglo je ustala, kot bi ne hotela, da bi še kdo daljo nje obraz in morebiti tudi notranjo razburjenost opazoval. ,,Častita gospica, vi ste pač utrujeni; predolgo sem vas pustil sedeti!" rekel je prijazni stari umetnik, ki je bil le jeden del navedenega pogovora v slikarnici slišal; tudi ni v njem nahajal ničesa, kar bilo bi jo lehko vznemirjalo. „Dau, rekla je Mabel s slabim glasom in skoro ne vedoČ, kaj je rekla, „sedaj čem oditi." Vzdig-nivši se je vzela klobuk in plajš ter je stopala k durim; celo spozabila je bila po stari navadi se posloviti ; na to se je spomnila, ko je bila že skoro iz sobe stopila, ter tega tudi ni z navadno ljub* kostjo storila. Stopila je bila na tlak, predno je tudi na voz le mislila. Videvši, da voza še ni, stopala je počasi gori po ulici, potem obrnivši se je korakala nazaj; in to je ponovila večkrat, ne da bi vedela, da so jo opazovali. Le Boga je hvalila, da je bila sama in v svežem zraku. „Gospića Mabel", zaklical jej je Donald, ko je nevedoma šla mimo voza, ki se je nazadnje ven-der bil k vratim umetnika pripeljal. Moral je slediti mlado gospico ter znova jo poklicati, predno je nje pozornost izbudil. „Donald, kaj ste vi?" vskliknila je vsa iznenađena. Ne spregovorivši več besede obrnila se je, tekla k vozu, skočila vanj, usedla se na zadnji sedež z očitno olajšanim srcem ter mu rekla, da naj požene. „Kam?" vprašal je; ker mu ni odgovorila, ponovil je vprašanje. „Domov,- rekla je nazadnje. Kočijaž se je prvikrat čudul nje razdraženemu glasu. Na srečo bila je mirna, tiha ulica, tako da razen Donalda ni mogel nikdo opaziti nje vedenja ali se nad tem čuditi. Peljala se je le nekaj stopinj, kar je nenadoma in sicer zapovedljivo, kot bi kočijaž nalašč ne bil razumil njenega ukaza, mu zaklicala: „Po-pelji h gospe Lerovevi." (Daljo prib.) narod; narod pa hoče svobode v vsem, tudi v veri; on hoče priti v nebesa po tistej poti, ki se njemu zdi najbližja in uajgiadkeja, ker pot v nebesa je, kakor znano, že tako jako trnjeva. Mi hočemo moliti po slovenski zato, ker smo Slovenci in zato, ker je njš jezik tudi ustvarjen Bogom, a ne, kakor „volapttk", po kakem nemškem župniku, ki dragega časa ni vedel kam devati. Ne prosite, ne moledujte, jemljite sami, kar je vašega. Ako ne hote, da bi vi molili kakor vi hočete, imate vi polno pravico, ne moliti tako, kakor o n i hoto. Tu se ne govori o katoliškej veri; saj imamo celo škofijo, na ostrovu Krku, kjer se Bog česti po slovanski in nikomur od tega izgube ni bilo; tu govorimo o ideji, o ideji narodne svobode, ki jo hočemo imeti povsod, v šoli, v cerkvi, v sodišči in sploh povsod, kjer se sedaj šopiri tuji jezik, jezik ljudij, katere prezirati imamo popolno pravico do tistih dob, dokler bodo teptali z nogami naše božje in prirodne pravice. Ne bojte se, nas je mnogo; ako se upremo, to potegnemo peklenščeka za roge iz pekla, a njega rogo u so bržkone bolj trdno ukopani v teme, nego znameniti trije lasje kneza Bismarka, ki se meša, on, krivoverni Nemec, v naše katoliške zadeve in nam zajavlja i visote svojega okrvavljenega prestola, da mi, avstrijski Slavjani, nikdar ne dobimo slovanske liturgije Dobomo jo, doboino brez najmanjšega dvoma, kajti vzeli si jo bodemo — sami! Časi nemškega Tessela so zdavnaj minuli. Mi hočemo biti Slovani v vsem, in — bodemo. Samo ne zevajmo sanji; čas je blagoprijeten; to nara pokazuje najbolj povrat Srbije k Rusiji; pokazuje nam tudi sam knez Bismarck, ki se prepira zdaj z grofom Andrassvjem, češ, da je sedel v Bosno in Hercegovino proti volji Germauije. Kaj, kadar Rusija dokaže, da je sedel tja tudi proti volji — Rusije V In Rusija poreče svojo besedo, kakor pa je znano, za besedo Rusije sledi lahko dejanje. Razkritja Bismarcka neso nič druzega, ko lokavo koketstvo ženske, ki je prošla „ogenj in vodo" in ki se srdi na svojega ljubimca vselej, kadar ga je treba pritegniti bliže k sebi. No, Bismarckova dudka, na katero je lovil do zdaj svoje cipe, pokvarila se je, in ako sede še kaka tička v njegovo mrežo, to le zato, ker gleda v nebesa, misle, da je dovolj, škiliti vrh, da se pride tja, in da zato odgovora ne bo, kar je na zemlji poteptala z nogami. Krutorogov. Govor poslanca Šukljeja. v državnem zboru dne 9. maja 1 88 7. (Daljo, j V težavne podrobnosti se seveda sedaj ne morem spuščati, in dosegli bodemo ravno isto, kar je gospodu naučnemu ministru lani bilo pred očmi, od-pomoglo se bode preobloženju učencev, ne da bi pridobili kaj manj izobraženosti in z nan osti. Njega ekscelenca gospod uaučni minister je pri priložnosti v budgetuem odseku omenjal neko drugo reformo, ki se tiče šolskih knjig. Namerava se, kakor se je izrazil, da bi si država prilastila tudi zalaganje šolskih knjig za srednje šole. Jaz o tem lahko odkritosrčuo govorim, ue da bi mi mogel kdo podtikati „oratio pro donio", kako umazano lastno korist. Res me je lani jako častiti predgovornik dr. VVeitlot" pri ravno tej debati, in ravno tem povodom, skazal nezasluženo čast, da me je uštel mej pomno-ževalce slovenske šolsko-književue literature. Rekel je, da se „močno udeležujem, kakor je znano" fab-rikacije slovenskih šolskih knjig. Tega gotovo ni mislil v zmislu platoničnega interesa, ampak neposredno udeležitev pri spisovanji šolskih knjig. Obžalujem, da gospod poslanec dr. VVeitlof, ki ima toliko zvez, kakor se kaže, z mojo ožjo do inovino, baŠ v tem slučaji, ni bil popolnem prav poučen, ker je rabil besede „kakor je znano", lahko povem, da ga pomirim, da »kakor je znano" se nesem nikdar udeležil spisovanja kake slovenske ali nemške šolske knjige, in se tudi v bodoče ne mislim. In tedaj lahko izrečem, brez skrbi, da bi mi kdo mo gel očitati osobno korist, pomislek proti projektu gospoda naučnega ministra, da bodo knjige, če se odpravi konkurenca, za toliko slabše, kolikor bodo cenej še. Nečem se bolj v to stvar spuščati in preiti hočem k onim šolskim vprašanjem, katera v prvej vrsti žanr majo slovensko prebivalstvo Tu bodem imel tud priložnost odgovoriti g. poslancu \Veitlofu. De rebus boheniicis ne govorim, ker sum prepričan, da b do moji tovariši češke narodnosti to stališče gotovo bolje zastopali, kakor bi ga jaz. Če govorim specijalno o slovenskih šolskih vprašanjih, primoran sem jasno in točno izreči mojih rojakov sodbo o sedanji naučni' upraviJ Ta sodba se glasi: Kakor tudi mi Slovenci radi priznava m oživahno delovanje, ki seje začelo z n as to po m sedanjega naučnoga ministra v palači na Minoritskem trgu, ravno tako neprijetno in britko pa čutimo dilatoričnoin hladno odklanjajoče postopanje naučne uprave proti našim skromnim in popolnem opravičenim in v zakonu utemeljenim zahtevam. (Dobro! na desnici.) Ta izrek bodem nekoliko bolj utemeljil. Poprej pa mi dovolite, da pojasnim neko zmoto, katera bi utegnila pri sicer objektivno sodečih Nemcih neugodno uplivati na sodbo o slovenskem gibanji. Ne verjemite, gospoda moja, da mi Slovenci, če se tudi energično in odločno držimo svoje narodne posebnosti, za katero se ne strašimo največjih žrtev, hočemo iztrebiti nemški kul-urni element. Ne, gospoda moja, priznava se mojemu narodu nekak praktičen zmisel in mi poznamo položaj. Kot malobrojen narod, kot skrajna predstraža slovanskega sveta zabiti smo na jugozahodu mej dva kulturna naroda Nemce in Lahe. Reči moram, da je za vse eleinete, gibajoče se v gorenjih razredih znanje nemščine velike, v nekaterih slučajih celo nenadomestljive vrednosti. Zato zahtevamo od naših srednjih Šol, da se mladina v njili popolnem priuči nemščini v besedi in pismu; da je popolnem vešča nemščine v obeh ozirih, ko ostavi srednjo šolo. Proti temu se pri nas nikdo ne upira. Ves prepir suče se o dveh vprašanjih. Jedno vprašanje je: Ali hočemo ljudski šoli ohraniti njen vzvišen značaj, narediti jo res z*a izobraževate-ljico naroda ali jo pa ponižati v zavod za jezikovno dresuro? Drugo vprašanje se glasi: Ali se hoče mladina na srednjih šolah naravno razvijati s pomočjo mater nega jezika ali jo pa hočemo zgodaj usiliti v španjski čevelj tujega poučnega jezika. Če govorim o ljudskej šoli, priznavati moram da se mi vselej dozdeva, da je borba za ljudsko šolo nekaj sramotilnega za naše nasprotnike. Kaj ste sami rekli v onem ljudskošolskem zakonu z dne 14. maja 186(J. I., na kateri seje skliceval poprej poslanec gospod dr. VVeitlof, kateri vi proslavljate kot najzrelejši plod Vašega postavodav-nega delovanja iz one dobe, katero je gospod poslanec dr. "VVeitlof označil z besedami „epohalnega napredka v ljudskošolskem zakonodajstvu?" V §. 1 pravite odločno, da ljudska šola ima razvijati duševno delavnost otrok. Recimo, gospoda moja, ljudska šola mora otroke učiti misliti, njim pomagati, da bodo mogli združiti neskončno različje vnanjih prikaznij s sintetičnim delom v mislim primerno jednoto. Mislite, da je to mogoče na podlagi kakega drugega jezika kakor maternega? In prezgodnje urivanje tujščine je prava ovira. Mari to ni jako dvomljiv poskus, kateri se mora povsod, kjer se uporablja poplačati se z duševnim pokvarjenjem mladine. (Jako dobro na desnici.) No! Tu se moram zopet bati, da mi bode ugovarjal dr. AVeitlof, ter ga bode podpiral morda še dr. Ausserer, kakor smo nedavno tu trditev slišali: „Novoslovenski piBmeni jezik je vse kaj druzega, kakor pa jezik, ki ga slovensko prebivalstvo zna, govori in razume." Ta trditev je tako čudna, da se je poslanec Tonner izjavil, da bi rad natančneje ogledal tacega vzglednega Slovenca, kakeršnega je naslikal poslanec za Maribor. (Daljo prih.) Politični razgled. ttotranjc dežele. V Ljubljani 18. maja. Po nekem izvestji, katero so dobili Dunajski listi iz Prage, hoče vlada razpustiti moravNki deželni zbor in razpisati nove volitve. Ker bi pri novih volitvah vlada ne podpirala Nemcev v vele-posestvu, bi najbrž Čehi v deželnem zboru dobili večino. Ta vest se nam pa ne zdi prav verojetna. Ogerska zbornica poslancev je tudi že vspre-jela k volni zukon. Sedaj imata to stvar rešiti še gospodska zbornica in ogerska gorenja zbornica. Nagodbena komisija gospodske zbornice je predvče-raj že posvetovala se o tej stvari. Kakor se govori, pride še ta teden kvotni zakon v gospodski zbornici v plenumu na vrsto. HrvatNki ban sedaj agituje za prihodnje volit ve po Slavoniji. Vladni pristaši mu povsod prirejajo ovacije, katere potem vladni in Hrvatom sovražni listi močno poveličujejo. V Delnicah mu je vladna stranka ponudila kandidaturo, toda ban je ni hotel prevzeti, dobro vedoč, da bi ne zmagal pri volitvah, ker je do sedaj v Delnicah še vselej zmagal StarČevičevec. \ nanje države. 4 r nogo is k i knez najbrž letos ne bode nič ostavil svoje dežele. Kneginja Milena pojde v Jalto v Krimu, ako je bode tja povabila ruska carica. Do sedaj še ni dobila nobenega povabila. Lani je bila bolgitrka zbornica sklenila zakon, s katerim so se uredile volitve županov in občinskih sovetnikov. Zaradi poznejših dogodkov se pozneje volitve še dozdaj neso mogle vršiti. Ker mnogo sedanjih županov vladi ni po volji, je sedaj sklenila, da se nove občinske volitve po vsej Bolgariji v kratkem izvrže. Ravno tako bodo nove volitve v šolske svete. Ker bode vlada močno pritiskala na volilce, bodo najbrž voljeni večinoma vladni pristaši. Na ta način nadeja se vlada zopet utrditi svoje stališče. — Centralni odbor lige bolgarskih patrijotov v Sofiji prosil je vlado, da bi njenim članom dala orožja in streliva, da bodo na vse slučaje pripravljeni. Vlada je nekda obljubila ustreči želji odborovi. Najbrž se zdaj pripravlja kje kak ustanek v Bolgariji, zato pa vlada hoče hitro obo-žiti svoje pristaše, da ga hitro zatro. Kdo ve, če se nazadnje ne bodo člani lige bitim obrnili proti vladi, ko bodo spoznali, da se sedanje stanje ne da več ohraniti. Zategadelj bode morda še vlada obžalovala, če bode oborožila razno bolgarsko sodrgo. Ker je položaj na Kreti jako kritičen, poslala je turška vlada tja 3000 vojakov. Prebivalstvo je jako razburjeno in bati se je resnega ustanka. Po poročidh iz Italije se trgovska kriza po Siciliji jako širi. V Cataniji napovedala je konkurs firma, ki je vojsko zalagala z živežem. Preiskava je pokazala zopet nove velike goljufije. V Cataniji zaprli so podpredsednika trgovske zbornice odvetnika Forricija, župana Paterna in plemenitaša Strana. V Ilelgijl se je bati resnih nemirov inej delavci. V Brain-le Gorate zbralo se je nad 2000 delavcev iz sosednjih krajev. Žandarmerija jih je morala razganjati z orožjem. Jeden delavec je smrtno ranjen. Skoro vsi delavci v južnobelgijskih rudnikih so ustavili delo. Vlada odpošilja na vse strani žandarmerijo in konjico. Osmi pešpolk odrinil je v Charleroi, vsi polki v Bruslji, Antwerpenu in Gentu so pripravljeni, da odrinejo, kamor bode treba. V Biochu poskusili so delavci z dinamitom razstreliti most, kar se jim pa ni posrečilo. V več krajih so se slišali klici: „Vive la rdpublique!". Dopisi. las Ljubljane dne 16. maja. [Izv. dopis.] Ze večkrat se je poudarjalo, da smo Slovenci pač sami krivi, ako se naš jezik tako malo rabi v uradih in v javnem življenji. Niti onih pravic se ne poslužujemo, katere nam je vlada po dolzih bojih slednjič priznala. Poglejmo le v „ Ljubljančanko" na stran, kjer so sodnijska naznanila, in videli bodemo, kako malo na primer naši Ljubljanski odvetniki poslujejo v slovenskem jeziku. Slovenska objava od Ljubljanske sodnije je jako redka, in kdo je temu kriv? Le naši odvetniki, oziroma notarji, ki večinoma uradujejo v nemškem jeziku. In veuder, kako važno je to, da bi naši odvetniki in notarji delali le slovenske uloge, sčasoma doseglo bi se po dosledni rabi slovenščine, da bi uradnik, neznajoč na-ščine, pri nas niti službe dobiti ne mogel, sploh bi se nam tuji element niti ne usiljaval več, ker bi sam izprevidel, da je nemogoč. Kakor so pa nedosledni v tej zadevi nekateri naši „tudiu narodni odvetniki in notarji, je vender še žalostneje v tej zadevi pri naših trgovcih. Koli-krat sem imel priliko opazovati, da sta si dva odlična domoljuba dopisovala v nemščini z nekako pravo slastjo. Bože moj, ali ti možje svoje narodno prepričanje res menijo s tem pokazati, da se tako pridno poslužujejo tujščine in v tej konsekventno poslujejo in občujejo tudi z jednakomislečimi ? Bog ne daj, ko bi jednega ali druzega osobno na to opozorili. Zamera bi bila velika, razžaljenje neodpustljivo. Prispodabljati so res onemu kristi-janu, ki je, pred cerkvijo stoječ, videl pred kratkim krščenega Žida v cerkev korakati. „Kam pa?" ga vpraša. Začuden odgovori krščeni Žid: „Kam le, kakor v cerkev, ali vi ne greste?!" „O ne," pravi kristijan, .jaz se bom mej mašo sprehajal, ali za vas je seveda stvar drugače, vi ste se še le pokri-stijanili in je umevno, da za sedaj že še hodite v cerkev, seveda zaradi ljudij." Koliko jih ni pri nas takih teoretičnih kristi-janov-narodnjakov! — Pred osmimi leti priredila je „ Narodna Tiskarna" slovensko-nemške vozne liste. Od začetka so se nekateri uradniki južne železnice upirali izpoluovauju voznih listov v slovenščini. A po energičnem zahtevan j i nekaterih strank se je ta stvar kmalu ugodno rešila. Od takrat do sedaj vsprejemala je južna železnica, kakor tudi Rudol-fova državna železnica slovenski pisane vozne liste brez opovire. A mislite si, koliko Ljubljanskih trgovcev poslužuje se s'ovensko-nemških voznih listov? Kakor mi je pravil neki uradnik na železnici: celi trije. Res je, da par let sem, odkar ima državna tiskarna izključno pravico, da sama tiska vozne liste, slo-vensko-nemških ne dobivajo v prodajalnicah nikjer, ako se jih direktno ne naroči. Kdor si jih pa direktno naroči, dobi jih vsak po svoji želji. Zakaj pa se že zdavno ni pobrinila trgovska in obrtna zbornica naša, da bi se povsod in v vseh zalogah prodajali tudi slovensko-nemški vozni listi poleg nemških? Vsaj sedaj naj bi se slavna zbornica pobrinila z oziroui na naredbo finaučnega in trgovskega ministerstva z dne 1. aprila 1884 in z ozi-rom na §. 1!) državnih osnovnih postav, da se pri-morajo vse zalo«« po Kranjskem prodajati tudi slovensko-nemške ali vsaj nemško-slovenske vozne liste. Prepričani smo, da bode ministerstvo na pritožbo s tega mesta takoj potrebno ukrenilo, in zadnji povod odvzet bode potem onim našim trgovcem, ki pravijo, da se le zaradi tega ne poslužujejo sloven flkih voznih listov, ker jih nikjer dobiti ni. Ustreženo bode pa tudi drugim trgovcem s tem, da jim ne bode treba samim direktno naročevati nemško-slovenskih voznih listov iz državne tiskarne. Storimo vender svojo dolžnost, drugače smo res pre-podobni onemu kristijanu, ki se pred cerkvijo mej službo božjo — sprehaja. Z dosledno rabo slovenskih voznih listov dosegli bodemo pa, da se bodo pri naših železnicah nastavljali le uradniki, zmožni našega jezika, in to je menda dovolj uspeha za vsacega pravega domoljuba. Iz Šofttanja 17. maja. [Izv. dop.] Morebiti se ti bode, dragi čitatelj, čudno zdelo, da po tako dolgem času zagledaš zopet nekaj iz prekrasne Šaleške dolin**, dopis iz našega prijaznega, v narodnem oziru vender še ne popolnem snažnega trga. Javiti hočem, da tudi pri nas zmiraj bolj in bolj slovanstva solnce ustaja, nemčurski komet pa zahaja. Korenine narodnega drevesa stoje trdo v tleh in iz teh prihajajoče neomahljivo in proti vsem sovražnim mrčesom neobčutno deblo pognalo je in še bode dosta nadepolnih svežih mladik, koje bodo gotovo v bodočnosti plodonosni sad rodile. — Vsa čast narodnim voditeljem v Šoštanji! Njih delovanje se vrši tiho, pametno, s premislekom in v kratkem se je pokazalo in se bode zopet v zelo kratkem času, da ni zaman. — Dragi, veselja bi ti bilo srce skakljalo, da si gledal pri zadnji volitvi v državni zbor naše volilce, s kako zavednostjo, neustrašlji-vostjo in s kakim ponosom so šli od prvega do zadnjega (razen treh gospodov, kojim pa volapiik najbolj ugaja) na volišče in so tudi s 26 proti 19 glasom prvikrat častno zmagali. Studilo in mrzilo pa bi se ti gotovo bilo, da Bi gledal nesramno agitovanje nasprotnikov, ki pa kljubu vsemu neso več glasov skupaj zbobnali, kakor 10, čeravno so tudi nekateri uradniki z dvema učiteljema vred nasprotnega kandidata volili. Narodnim volileem tedaj tukaj še jedenkrat, posebno pa njihovim voditeljem vsa čast in hvala! Drugo, kar imam javiti je to, da smo dobili novo učilnico. Ljudska šola je v istini nositeljica bodočnosti. Velike važnosti je ona posebno za naše ljudstvo, kojemu sreča ni bila tako mila, da bi se bila v materijalnem oziru veliko nanj spominjala. — Srednje šole so bolj, kakor ne, naši kmetski mladini zaprte, inteligencije pa tudi ravno nemarno na razpolaganje. Treba je torej, da po mogočnosti za ljudske šole skrbimo. — Pedagogika pravi: nmenB sana in corpore sana." Le taista duša more zdrava ostati, katera v zdravem truplu biva. — V tem oziru je šolsko poslopje, šolska priprava zelo imeniten faktor. Srce pač mora človeka boleti, če pomisli, koliko je pri nas v tem oziru še treba. Šolska poslopja so na deželi še večinoma nepostavno zidana, z nizkimi šolskimi sobami, z malimi okni, da je v takih čisto nemogoče dostojno zračiti in je ta način v taistih nemogoče mladini to dati, kar jej je tako potrebno, kakor vsakdanjega kruha in Še bolj, to je, svežega, zdravega zraka. Tudi tukaj naš kraj je v tem oziru svojo mladež dolgo dolgo trpinčil, a sedaj vender tako srečen, da je dobil postavno zidauo šolsko poslopje, v koje šolar v res niči z veseljem, z nekim ponosom hodi, notri pa mesto pokvarjenega nezdravega, sedaj svež zrak diha. Dne 3. majnika blagoslovilo se je novo šolsko poslopje. Dolgo smo čakali na hram, v kojem se še bode najbrž naših sinov sinovom bistril ura, blažilo srce in se kolikor mogoče dala trdna podlaga za pozneje, posebno v sedanjih časih zelo viharno in nevarno življenje, in vender smo dočakali veselega dne, ki bode gotovi vsem tedaj navzočnim v vednem spominu ostal. Svečanost se je začela s sveto mašo, pri ko-jej je bila vsa šolska mladina in mnogo gospode. Po končanej službi božji šla je v spremstvu svojih učiteljev in mnogo odraslih za veselo godbo v novo za pet razredov zidano šolsko poslopje. Sedaj je najpoprej šolo g. župnik blagoslovil, potem pa mladino v lepem slovenskem, jedrnatem govoru opominjal, da se naj pridno uči, lepo na svoj novi dom pazi in iz taistega stopivši ostaue zvesta sv. katoliški cerkvi, zvesta domovini in narodu svojemu. Na to govoril še je g. načrlnik krajnega šolskega sveta in h koncu svojega govora spominjal mladino na presvetlega cesarja, ki je novi učilnici toliko daroval, in je z vsemi navzočimi presvitlemu cesarju Franu Josipu zaklical trikrat „živio", na kar se je cesarska pesen pela. Potem se je mladina na prostem s prostovoljnimi darovi šoli prijaznih dam Šoštanjskih pogostila. V imenu obdarovane mladine damam tukaj presrčno hvalo izrekamo. Posebno hvalo še zaslužita , tudi pri tem gospici Mici Orel in Mici Vošnjakova, ki sta nabrane darove mej mladež delili. O Va 1- uri popoludne se je mladež razpustila (iomov, odrasli pa so šli v gostilno g. Goloba k banketu. Tukaj se je vršilo vse v najlepšem redu. Slišali smo razne govore, hapit-nice in krasne slovenske čveterospeve, tako, da smo se še le o pozni uri ločili. Domače stvari. — (P rem eš če n j e.) G. Aleksnnder Sche-meri, namestniški svetnik v Trstu, premeščen je na prazno mesto vladnega svetnika pri deželni vladi v Ljubljani. — (Kontrolorjem) v kaznilnici na Ljubljanskem Gradu imenovan je dosedanji pristav c. kr. moške kaznilnice v Plznu gosp. Leopold Lušar. — („Tagespo s t",) ki se od nekdaj odlikuje s popolnem neosnovanimi poročili, dobila je iz Ljubljane zopet mastno raco, da namreč deželni šolski nadzornik g. Jakob Smolej namerava iti v pokoj. Tu v Ljubljani o tem ni prav nič znanega in gosp. Smolej bode izvestno še dolgo vrsto let čil in zdrav na svojem mestu ostal. Pričakovati pa smemo, da se bode „Tagespost" še marši kake debele znebila, če že sedaj pri hladnem vremenu take vesti prinaša. — (Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec") priredilo je sinoči ob 9. uri svojemu pevovodji gospodu F. S te g nar-j u podoknico za god, ob kojej primki je nastopil zbor čez 50 pevcev. Peli so: Foersterjev „ Nočni pozdrav-; Nedvčdovega „P o potnika", v kateri krasni skladbi se je zopet v tenor-samospevu čarobno čul glas našega gospoda I. Medena; in konečno viteza Ohm-Janušovskega „Domoljubje". Zbor je iz posebne prijaznosti do društva vodil gospod vitez Ohm-Janušovskv. — (Naš rojak gosp. Pogačnik) ki je sedaj na konservatoriji na Dunaji, dobil je iz Franko broda ponudbo, da bi v tamošnju opero ustopil kot prvi tenorist. Za prvo leto ponujenih mu je 6000, za drugo leto 7500, za tretje leto 9000 mark. Gosp. Pogačnik ponudbe, kakor čujemo, ni vsprejel, ker bode gotovo še ugodnejo dobil, kajti tenori, kakor je Pogačnikov, so redki. — (Občni zbor „Delavskega podpornega društva za bolne in onemogle") vršil se je v nedeljo 15. t. m. v restavraciji Ljubljanske čitalnice ob navzočnosti 30 udov. Predsednik gosp. Bonač pozdravi zbor ter naprosi gosp. računo-vodjo in zapisnikarja Iv. Grilca, da poročata o dru štvenem premoženji. Oni poroča o računskem sklepu za čas od 1. maja 1886 do 30. aprila 1887, iz katerega je razvidno, da je imelo društvo v preteklem letu dohodkov 591 gld. 44 kr., stroškov 520 gld. 94 kr. Društvenega premoženja je koncem aprila t 1. 2350 gld. 58 kr., katero je v kranjski hranilnici naloženo. Za podporo kranjske hranilnice je zbor izrekel zahvalo ter ustal s sedežev. V odbor bili so per acclamationem izvoljeni: Predsed- nikom g. Ivan Bonač, uamestnikom g, Jakob K o v a č i č, blagaj nikom g. Ignacij Š u š t e r š i č, računovodjem in zapisnikarjem g. Ivan Grilec, odborniki gg.: Josip Maj ar, Fran Dela kor d a, Josip Žgan k, Jarnej Tavčar, Ivan Hibšar. — (Izpred sodnije.) Piše se,nam : Trgo« vec R. K. iz Ljubljane, ki je due 1. raaja v t^iški nekega gospoda s palico po glavi udaril, bil je včeraj obsojen na 5 gld. globe, eventuvalno 24 ur zapora in na plačilo sodnijskih troškov. — (V glavnem zboru „Slovanske Čitalnice v Trstu") dne 15. maia 1887. izvoljeni novi odbpr se je ustanovil tako-le: Gospod Polič Mate, predsednik; Truden Anton, podpredsednik; Mahor Ivan, tajnik; Mankoč Ivan, blagajnik; Bunc Ivan, dr. GlaserKarol, Kavčič Josip, dr. Stanger Andrej, Ž vab Lovro, odborniki. — (V Zagrebu) je bila včeraj napovedana opera „Viljem Teli", ki je pa morala izostati, ker nemajo nobenega tenorja. Dosedanji tenor Milani ni hotel nastopiti, dokler se mu ne povrne vse, kar je v peuzijski fond uplačal. Tej zahtevi se ni ustreglo in g. Milani je — šel. Danes bode pa Že zopet opera, mesto Mdanija predstavljal bode Ar-nolda g. Raverta. — (Nova knjiga) izšla je pod naslovom: Zvonce k i. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Nabral Anton Brezovnik, učitelj. Ljubljana. Tiskala in založila Kleinmaver & Bamberg 1887. 8"; 356 str. — Velika je dan danes delavnost na na šem književnem polji in ni ga skoro dneva, da bt ne dobili kakega dela ali delca v oceno in pripo ročilo. Malokatero delo pa nas je tako o veselilo, kakor rečena knjiga. Gosp. Brezovnik ugodil je s to knjigo živi potrebi, v tej knjigi nahaja naša mladina jako veliko mikavnega berila, mnogo pesnij za deklamovanje, sploh skoro vse pesniške proizvode, ki so za našo mladino prikladni, od krasnih „ Otročjih iger v pesencah", ki so bile priobčene v „Vrtci" in se smejo prištevati najboljšim v literaturi za otroke, do lepih narodnih pesnij in raznih stiho-tvorenj raznih naših pesnikov od Vodnika do Gregorčiča. Vse gradivo je pra* srečno izbrano in za duševno brano nežne mladine prav vrlo skrbljeno. A ne samo za mladino, tudi odraslim, ki se zanimajo za naše slovstvene proizvode, prav živo priporočamo to zbirko, v katerej je nakupičenega jako veliko lepega blaga, katero bodo i odrasli z zanimanjem Čitali. „Zvončeki" trdo vezani stoje 1 gld. 30 kr. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Vipava 18. maja. Danes ob 2. uri po noči umrl je v Ložah graščak in veleposestnik Josip Maier v 74. letu. Peterburg 18. maja. Car in carica dospela v Novi Čerkask. Pariz 18. maja. Splošno se Frevcinet zmatra bodočim ministerskim predsednikom, vender še velika nejedinost. Oportunisti so proti temu, da bi Boulanger še v kabinetu ostal. Kriza bode najbrž dlje časa trajala. Bombay 18. maja. Ustaii so n\ekda afganske čete vnovič večkrat premagali. Govori se, da se hočejo Rusi polastiti prepornega dela afganske meje. Krakovo 17. maja. Bivši deželni maršal in član gospodske zbornice dr. Zvblikie-wicz včeraj zvečer umrl. Odesa 17. maja. Kraljica srbska dopolu-dne semkaj dospela. Pariz 17. maja. Goblet izročil včeraj zvečer Grevy-ju ostavko kabineta. Pariz 17. maja. Vsi časnija so za to, da Boulanger še ostane minister, naj kriza konča kakor koli. Pariz 17. maja. V zbornici pobijal finančni minister budgetnega odseka resolucijo izjavljajoč, da bi s prihodninskim davkom in s „surtaxei* na alkohol zopet napravil ravnovesje v državnem gospodarstvu. Ministerski predsednik izrekel je ponavljaje, da je vlada pripravljena, posvetovati se s komisijo, kako bi se kaj prištedilo. Delaforge predlaga vladi ugoden dnevni red, ki se pa z 275 proti 257 glasom zavrže. Ministerski predsednik izjavi potem, da se kabinet na dalje debate ne udeležuje ter odide. Naposled v^prejela seje budgetnega odseka resolucija s 312 proti 143 glasom. Charleroi 17. maja. V Lacrovere spoprijeli so se dopoludne žandarmi in strajkujoči delavci. Dva delavca ubita. „LJUBLJANSKI ZVON" 77 Mtoji (192—38) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tulci: 17. maja. Pri tlonat Brnim, fceidl z Dunaja. — Kotb, Far-ber iz Budimpcdte. — Taussig iz Linca. — Kalivoda, Weiss iz Kaniže. — pl. Heuraeder iz Gradca. — Lebitsch iz Celovca. — Globocnik iz Železnikov. — IMetersnik Iz Kranjske gore. — Jelouschegg iz Trsta. — Nenman iz Reke. — pl. Persa iz Gorice. — Vetter, Pollak z Dunaja. — Dekleva iz Postojine Pri ItVi^ll«! t Franki iz Berolina. — Pain z Dunaja — Lambl s Češkega. — Gleim iz Brezovce. — Leidner, Ohm z Dunaja. — Auspitz iz Szegedina. — Schmidt iz Celovca. — Kropi" iz Kočevja. Pri Virantu: JerSan iz Unca. — Lavrenčič iz SodraJice. — Zabukovics iz Št. Ruperta. — Brence iz Breznice. Pri avstrijskem eeearjl: Ilertliog z Nemčije. Pri jninem kolodvoru i Amstein, Salomon z Dunaja. — Kantorovvitz iz Monakovega. — Fiber iz Celovca. — Bock iz Jiigerndorfa — Fischer z Moravskega — Jakše iz Loke. — Bnčar iz Št. Jarneja. — Lazar iz Kamne gorice. — Torsch iz Trsta. Tržne cene v IJ ubijani dne 18. maja t. 1. Ki- kr- Špeh povojen, kgr. . gl. kr- Pšenica, hktl. . . . 7 31 — Rez, „ ... 4,87 Surovo maslo, „ -,95 Ječmen, „ ... 4 55 Jajce, jedno .... — 1 2 Ovcb, . ... 3 09 Mleko, liter .... — | 8 Ajda, t ... 4 39 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ ... 4 87 Telečje „ „ — 52 Koruza, „ ... 5 04 Svinjsko „ „ — 56 Krompir, „ ... 2 50 Kostrunovo „ „ — 36 Leča, „ ... 10 - Pi&anec ..... — 70 Grab, „ ... 121 — Golob...... — 20 Fižol, t ... ll|— Seno, 100 kilo . . 276 Maslo, kgr. 10? Slama, „ „ . , 2 67 Mast, , — 66 Drva trda, 4 □ metr. 6 10 Speh friSen, „ —160 „ mehka, . „ 4|— Meteor o logično poročilo. J Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura tVe'. Nebo trovi Mokri na v ' mm. d a j* 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 734-4ri mm. 734 31 mm. 73440 mu. I 11 2° C 16 6 C i 11*8" C si. s v z. obl. z.jz. 1 d. jas. si. jz. ; jas. 4 80 m. dežja. Ogerska papirna renta 5 "V,..... 87 gld. 80 kr. 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 , 50 „ Dunava reg. srećko 5°/0 . . 100 gld. 116 , 50 „ Zemlj. obč. avstr. 4»/,'V0 zlati zast. listi . 126 , — „ Prior, oblig. Elizabetine zapud. železnice — , — s Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 ,20 , Kreditne srečke.....10O gld. 175 . 50 „ Rudolfove srečke.....10 18 „ — . Akcije anglo-avstr. hanke . . 120 „ 103 ,75 * Trammway-drnšt. vel). 170 gld. ». v. . 232 „ 25 „ Dober postransk zaslužek. Agent« za zavarovanje za življenje iti proti ognju za mesta, trge in večje župnijske kraje vsprejine dobru In j»»k<» prlljublfena »v*irij*k» droiba. Pri primerno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod N. poslati temu listu. (70—31) Bela, stara, čistoohranjena namizna vina proda po ceni graNCinhko oskrhništvo v IMeterjak na I)olenjskera Tu se tudi dobi dober cvleek. (376—1) Vozni listi za vozijo po železnici in po morji v I &&E£RX&0 pri c. kr. konc. Anchor Line, IluiiHj, I., Kolowratrlng 4. Srednja temperatura 13*2°, za 12 pod nor malom. SD-CLnaJslcst borza dne 18. maja t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld. Srebrna renta Zlata reuta ...... 5% marčna renta .... Akcije narodne banke . . Kreditne akcije..... London ........ Srebro ........ Napol. . . ..... C kr. cekini...... Nemške marke..... 4°/„ državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlatu renta 4% • . gld 81- 50 82- 45 112i>0 97-05 880 — 281 20 127- , 1005'/, - „ , 5;M - „ , 62-32'/, - . 250 gld. 128 gld. 100 „ 165 i, . ... ioi : danes 81- 30 82- 35 112 — 96-90 C80-50 280-60 127 — 1007 5-97 62-35 — kr 75 „ 75 IMlllirlMMTrrWlWXimiirTTTTTTTTTTl Otvorenje podjetja. Usojam si najuljuclneje naznanjati, da sem tukaj na jako obiskovanem kraji, Židovske ulico St. 2, nasproti Bilina-Kasch prevzela znano prodajalnico in jo na novo uredila Priporočam p. n. damam svojo bogato zalogo blaga, obstoječo : iz predtiskanih, začetih in dovršenih vezil, iz vsakovrstne bele in barvane svile, volne, sukanca, preje, chenillij, trakov in steznic, snovij za pletenje, vezanje, kvačkanje in šivanje, vezilne canove; otročjih in ženskih nedrecev, predpasnikov, čepic, odej. nogovic, čipk, ovratnikov, manšet, rnehe (ris), vsakovrstnih igel za pletenje, vezanje in kvačkanje ter šivank, biserov in gumbov; nadalje predtiskanih hišnih blagoslovov in svetih podob. Tudi se vsprejemajo bela in pisana vezila v predtisk in popolno izvršitev. Moja posebna naloga bode p. n. gospe kupovalke in naročnice vselej postreči solidno, točno, ceno in z vedno svežini, modernim blagom. Priporočam se za blagovoljen mnogobrojen obisk. Z ve i espoStovan jem (860—2) Fanny Merschol, ^TTTrrTTTTrrrrrrijrjiiTiiiMitTTTT Ženitvena ponudba. Gospod srednje starosti, mnogovrstno Jizobražen, ki ima gotovega letnega dohodka do 3"0X) gld, v Trstu, želi se oženiti z gospodično, ki ima nekoliko tisoč gld. Z mu-zikaličnem izobražanjem ima prednost. Odgovori na ,.F.«I«*I-iiiiitli" v Trsta, ponte retttante, do 28. t. m. (371-2) Hazglas. C. kr. 13 topničarski polk bode konj-»ki g»o| v veliki Nušak-ovi vojašnici prodajal. Oni, kateri bi ta gnoj radi sedaj kupili, in oni, kateri so voljni ga tudi v prihodnjih dobah kupovati, vabijo se v nedeljo, t. j. 22. maja 1887, dopolnilno ob 9. uri v Gradiško vojašnico — Hilšer-jeve ulice št. 5 — vi. nadstropji. V Ljubljani, 16. maja 1887. (375—2) C kr. topničarski polk baron Hartlieb št. 13. j M. NEUMANN * v Ljubljani, Slonove ulice, priporoča svojo veliko zalogo (207- -11: ♦ ♦ X dežnih plaičev »a dama in dekleta, mantel-♦ leta in Jaquets po nizkej ceni. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦e»e»»»e» Zobozdravnik i Zobozdravnika Paichel-a i HStni in zobni preparati. ► < 4 4 4 4 4 4 4 4 4r (Ustnovodna esenca in zobni prašek.) Izvrstna sredst- a za čiščenje in ohranenje zob, zabranijo, da bo ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabi-anjujejo trohnenje zob in če se stalno rabijo, odpravijo vBake zobne bolečine. Cena Nteklcnici zobovodne ettence 1 gl., ftkateljct zobnega praška «o kr. (238—12) Dobiva se v ordlnaeijNkeni proMtoru pri Hradeckegit mostu v Kohlerjevi hiši I. nHdstropje, pri lekarji Svobodi in trgove! Harlnger-ji. ► ► ► ► ► A. SCHWEIGER, stanujoč v hotelu „pri Malici" (Stadt VVien), II. nadstropje, sobe št. 23 in 24, ordinira zjutraj od '/.lO. ure do '/„I. ure, popoladne , 2. „ 5. Ob nedeljah in praznikih samo dopoludne od «",10. do 1. ure. (319—6) Najboljša in najtrdnejša plomba, ki ne prouzroči v zobeh nikakersnih bolečin, ter se po barvi ne razlikuje od zob. — Najnovejši in priznano najumetnejši načini izdelovanja Čeljustij in posameznih zob Navzoč zaradi kopel ne sezone lamo do Junija. XXXXXXXXXX! IHlekariika zadruga daje s tem naznanilo, da more že postreči z ki se prodaja po sledeči ceni: Namizni pretolsti sir I. vrste kilo gld. 1.— tolsti „ II. „ „ „ —.80 8 poltolsti „ 111. „ n „ — 60 ^ Kupcem večjih množin dovoli se primerno znižana cena. Prva mlekarska zadruga v Ljubljani. (373—2) :xxxxxxxxxxxxxxxxx r IJiil»ljani, Slonove ulice, priporoča svojo veliko zalogo narejene obleke za gospode, dečke in otroke v velikej izberi po nizkej coni. (206—11) Pomladanski ogrtač . • gld. 10 I Obleka za dečke. . gld. 8 Pomladanska obleka . . „12 Ogrtač „ „ . . . „ 8 Pomladanski menčikov. „ 15 | Menčikov i „ . . . „ 10 Otročje oblačilce.......gld. 4. —~ Obleka po meri izdeluje se iz tinega modnega I^^— -~ blnga po najnovejši faeoni, ceno in hitro. _ Deželna Rogaška slatina. Tempeljski in Styria-vrelec. Uspešni lek za želodčne bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijača. (i62_B) Dobiva se pri g. fid/fnei-ii, kakor tudi pri gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Holzer-ji, Peter Lassnik-u, J. Luckmann-u, Jan. Perdan-u, Joa. Schlaffer-ji, Schuss-nigg-u & Weber-ji, Josipu Terdini v t^juttljttni. BRATA EBERL prodajata najboljše in najoenejie olfa&ate bsi^dP lafe© ia fira^oža lastnega izdelka, na debelo ln drobno, nadalje prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—76) , LJUBLJANA. Za franeiHlcanalto cerkvijo, v hiši T TTfnT TA\fA gonpoUa J. Villi»r-ji> lilw. Htev. 4. JjJ UDJjJiillil. ^| "V Zvezdi, v hiši „Matice Slovenske". V Zvezdi, v hiši „Matice Slovenske". (29—19) MARIJA DR ENI K. Predtiskarija. Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih. Snovi za vezanje. Harlandska preja. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".