/£_ ALP ŠPORT
NAJVEČJA IZBIRA ŠPORTNIH COPAT NIKE, REEBOK, MIZUNO, CONVERSE, ASICS
SEZONSKO ZNIŽANJE
OD 9.2. DO 18.2.1995 (20% — 50%)
BTC — L)ubl|anska 27. Novo mesto, tel.: 068/316-127
Št. 6 (2374), leto XLVI • Novo mesto, četrtek, 9. februarja 1995 • Cena: 120 tolarjev
IEHJSKI UST H.EKJSKI UST S -JLEHJSKI UST** IOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
dolenjski ust dolenjski list dolenjski list ^ dolenjski list
I. DOLENJSKI list
Možnosti padajo ena za drugo
Jutri drugi del novembrskih plač v Novoteksovi Konfekciji, kot je obljubljeno -Labodovega dela ni - Doslej delavci še niso šli v TOM - Prisilna poravnava vprašljiva
NOVO MESTO - Kaj se bo zgodilo z Novoteksovo konfekcijo, ostaja še naprej neznanka. Medtem ko obrat na Vinici dela, v novomeškem obratu stroji stojijo.
Brežiški likovniki v Učnem centru jlovenske vojske
j^stava odprta do konca februaija
CERKLJE OB KRKI - V galeriji Cele®? ccn,ra Slovenske vojske v ra/, ^ °b Krki so 3. februaija odprli
stavo Društva likovnikov Brežice, nih ate/* sodeluje 24 slikarjev, likov-i„ Pedagogov in akademskih slikar-j ' Ulv“rilvi so prisostvovali dr. Savin 8an, svetovalec v ministrstvu za kul-Im°’ILenart ^‘inc in dr. Mirko eršek, likovni kritik. O razstavi je p v°rila likovna kritičarka Jožica Vr'ačnik Lorber.
J:l* ,.ja«tavi je 38 del v op Iv? !Čn,ej5ih tehnikah, ki bodo na dpio .,onca februarja, in to vsak ra!/"' dan od 13- d° 16- ure. Ogled ' n,dveJe možen tudi v drugih urah. nrm otvorttvi so nastopili učenci os-
Pihala iz°Lo{2 CerkeU in 8°dba
B. HORVATIČ
Prejšnjič smo poročali o tem, da Konfekcija obratuje. Po eni strani je to res, saj so delavci prekinili stavko, po drugi strani ne drži, saj zaposleni ne delajo, ker nimajo kaj.
Jutri naj bi delavci prejeli drugi del novembrskih plač, za kar jamči tudi v. d. direktorja, ki sicer odhaja iz tovarne. Kdaj bodo decembrske plače,
JAVNA RAZPRAVA
BREŽICE - V Brežicah naj bi še letošnje poletje začeli graditi novo zgradbo za Srednjo ekonomsko in trgovsko šolo ter jo dokončali do šol. leta 1996/97. Država je projekt že podprla in ga uvrstila med akcije v letošnjem letu, prejšnji teden pa so osnutek programskih zasnov za to šolo podprli tudi občinski svetniki in ga dali v javno obravnavo.
VINSKI SEJEM PREDSTAVLJEN NA JUNIJ
LJUBLJANA - Zaradi večkrat izražene želje vinogradnikov se je Ljubljanski sejem odločil prestaviti tradicionalni vinski sejem na primernejši čas. Tako bo letos prvič na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani sejem že med 5. in 9. junijem, zaradi zgodnejšega datuma pa bodo premaknjene tudi vse vzporedne prireditve. Ocenjevanje vin, na primer, se bo začelo že 22. maja. Na predlog mednarodne organizacije OIV iz Pariza bo ljubljanski sejem v bližnji prihodnosti postal svetovni senzorični center, to je svetovno središče za usposabljanje vinskih degustatorjev.
Danes v Dolenjskem listu
n* z Strani:
9 *a Roma ne velja poseben zakon
24-mani:
• Morda bi čollk pomagal razumeti?
2 strani:
9 Porednim novinarjem pa nič vabil?
2 6-strani:
9 i*id volltav razburil Se s tolarji
n* 9-strani:
9 Pogrešana iskali tudi radiestezisti
2 'i^sni:
9 Za vsako miško po ono hiško
2 ,l' strani:
9 Nova odkritja v Kostanjaviški Jami

PftSEGA - V Učnem centru Slovenske vojske v Cerkljah ob Krki so v petek Posegli mladi vojaki. Slavnostni govornik ob tej priložnosti je bil predstavnik %e,ieralštaba Slovenske vojske brigadir Bogdan Mali. Spomnil je na vojno *a Slovenijo in omenil Jerneja Molana kot irte\' takratnega napada zvezne Armade. Mali je rekel, naj se ta vojna ohrani v zavesti Slovencev kot spomin l'‘ opomin. Petkovo prisego, ki se je udeležilo veliko ljudi, je spremljal kul-umi spored. (Foto: M. Luzar)
se še ne ve, saj je svet občine Novo mesto na nedavni seji ni izglasoval garanacije, na podlagi katere bi Dolenjska banka banka odobrila Novoteksovi Konfekciji 6-mesečno posojilo za izplačilo decembrskih plač.
Ko so nedavno na županovo pobudo razpravljali na občini o usodi Novoteksa, so omenjali možnosti o (pre)zaposlovanju delavcev Konfekcije. Napoved, da bo nekaj dela Konfekciji preskrbel Labod, se ni uresničila. Iztekel se je rok za začasno prezaposlitev delavcev v TOM Mirna, vendar je v tem pogledu še nekaj možnosti. Nekaj je možnosti, da bi Zarja Petrovče zagotovila Konfekciji
nekaj dela v novomeškem obratu ob koncu marca.
Vse kaže, da ne bo prisilne poravnave, izvedelo pa seje, da ni veliko možnosti za stečaj; vsaj sindikat stečaja ne bo predlagal.
V naslednjih dneh bo verjetno še precej sestankov, na katerem naj bi
* V torek je o Konfekciji razpravljal na razširjeni seji izvršilni odbor sindikata Konfekcije in menil, da tisti, ki so imeli v rokah škarje in platno pri reševanju podjetja, niso izkoristili vseh možnosti za rešitev krize.
predlagali zamenjavo za odhajajočega sedanjega v.d. direktorja Konfekcije Novo mesto. Vse sc bo verjetno dogajalo v luči glasnih zahtev po čimprejšnjem lastninjenju podjetja.
L M.
SLIKE IN KNJIGA - V Galeriji Hamer v Slovenski vasi pri Mokricah so 3. februarja odprli razstavo slik Tomaža Gostinčarja, ki je umrl pred štirimi leti. O pokojnem slikarju, ki se je kot boem v pravem pomenu besede silovito zaganjal skozi življenje Ljubljane in Evrope* in razmeroma mlad omagal, je spregovoril Peter Spiler, Gostinčarjev mecen. Špiler je kot že nekajkrat doslej zbral v svoji galeriji pisano druščino, ki je povsem napolnila kraj dogajanja. V Galeriji Hamer je bil tako tudi Jani Kovačič, ki je z njemu lastno glasbeno govorico poudaril “brutalni ekspresionizem ” Tomaža Gostinčarja in izrisal čas podhranjenih Slovencev, v katerem živi sam. Dogodek v galeriji, s katerim so hoteli dostojno počastiti tudi slovenski kulturni praznik in v tem uspeli, je po svoje zabelil Pavle Čelik. Govoril je, kako je kot policist doživel Tomaža Gostinčarja v živo. Več je povedal o svoji novi knjigi “Na južni straži", ki jo je prav v Galeriji Hamer v petek prvič javno predstavil. (Foto: M. Luzar)
VIZIJA IMA VIZIJO - Tako se je dalo razumeti bedese dr. Petra Novaka, dekana strojniške fakultete v Ljubljani in člana nadzornega odbora Vizije, ki je govoril na ponedeljkovi slovesnosti.
Vizija ustanavlja drugi sklad
Doslej zbrali za 2^3 milijarde certifikatov - Žrebanje
NOVO MESTO - Konec januatja je Vizija, družba za upravljanje investicijskih skladov, končala z zbiranjem certifikatov za prvi investicijski sklad in odpira drugega. Ob tem je v ponedeljek organizirala žrebanje, v katerem so bili udeležni vsi, ki so do 31. januaija oddali svoj certifikat Viziji.
Bojan Štih, direktor Vizije, je na slovesnosti v ponedeljek povedal, da so zbrali za 2,3 milijarde tolaijev certifikatov. Zamenjali jih bodo za delnice slovenskih podjetij, ki jih bodo prodajali na javni dražbi Sklada republike Slovenije za razvoj. Prva, na kateri bodo sodelovali, bo predvidoma 8. marca.
V ponedeljek so izžrebali 8 nagrad. Prvo nagrado, 3.000 mark, je prejela Jasmina Ostrvica iz Straže, drugo, masažno kad Kolpa, je dobil Damjan Feršek iz Jume vasi, Branko Davi-dovič iz Podhoste je dobil pohištvo LIK Kočevje, Ana Joh je kot četrto-nagrajenka prejela moško Novotek-sova moška oblačila, Vanja Kalčič iz Gorenjih Jesenic pri Šentrupertu je dobitnica opečnih izdelkov Opekarne Zalog, Marija Dragišič iz Podzemlja je prejela slaščice pekarne Hram, Marijan Klančar iz Zaloga pri Novem mestu je dobil 100-kilogramskega prašiča, osmo nagrado, polet z balonom, pa je dobil Friderik Urbančič iz Drašičev.
L. M.
Venec prireditev v pesnikov spomin
Številne prireditve v počastitev kulturnega praznika -Predstavili so se ustvaijalci Jože Dular, Marjeta Dajčman, Ivanka Mestnik in Mirko Pihler - Podelili odličja ZKO
NOVO MESTO - Konec prejšnjega tedna in še ves ta teden je mineval v znamenju slovenskega kulturnega praznika. Kdor si je zaželel vsakdanjik oplemenititi z obiskom kulturne prireditve, res ni bil v zadregi. O nekaterih prireditvah poročamo posebej, o nekaterih še bomo, nekqj pa jih združujemo v tem prispevku.
njegovo pesniško zbirko Večerni spomini, nato pa so odprli še razstavo njegovih likovnih del. V glasbenem delu večeru sta nastopila oktet Adorcmus in Komorni pevski zbor.
TERMOTEHNIKA
NOVO: 10% popusta za montažo centralne kurjave in servisiranje oljnih gorilcev v času od 1. februarja do 31. marca. Velja za vse, ki boste z nami sklenili dogovor do 31. januarja 1995.
NOVO: obnavljamo, servisiramo in vzdržujemo velike kotlovnice, vse od ventilov, avtomatike, kotlov, gorilcev, priprave vode, do vseh vrst instalacije in manjših gradbenih del.
Lahko nam zaupate, imamo dolgoletne izkušnje.
Tel.: 068/322-550,	323-903,
323-933
Fax: 068/322-050
Nagrajenka tega tedna je ANICA 0BRAN0VIČ, VOLČI 68000 NOVO MESTO
60660 EVA 12,
Nagrado lahko dvigne v trgovini TERMOTEHNIKA, Mlinarska pot 17, Novo mesto
VEČ KOT TRGOVINA
MINISTER VOLJČ V NOVOMEŠKI REGIJI
NOVO MESTO - Jutri bo na obisku v novomeški zdravstveni regiji minister za zdravstvo dr, Božidar Voljč. Med drugim se bo sestal z vodstvom Splošne bolnišnice Novo mesto, najvišjimi predstavniki občin, vodstvi zdravstvenih domov in nekaterimi zasebniki v zdravstvu ter z vodilnimi ljudmi lekarn iz te regije.
PREŠERNOVI NAGRAJENCI 1995
LJUBLJANA - Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja, so na osrednji državni proslavi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podelili letošnje Prešernove nagrade. Prešernova nagrajenca sta režiser Matjaž Klopčič in pisatelj Alojz Rebula. Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli: pisatelja Mate Dolenc in Feri Lainšček, arhitekt Jurij Kobe, igralec Srečo Špik, ansambel Trio Lorenz in režiser Sergej Verč.
V ponedeljek, 6. februarja, so ob 18. uri zvečer v gostilni, ki se ponaša z enakim imenom, kot ga nosi naš veliki pesnik, torej v gostilni Prešeren v Kronovem pri Šmarjeti, odprli razstavo slik iz ciklusa Sonetni venec, ki ga je ustvaril slikar Miha Maleš. Razstavo je posredovala slikaijeva hči Travica Maleš Grešak. Istega dne in ob isti uri je na oddelku za odrasle Knjižnice Mirana Jarca potekal pogovor s pisateljico Marjeto Dajčman, avtorico več knjig za otroke in lani izdane ljubezenske povesti Afrika Afrika. Z avtorico se je pogovarjala Jadranka Zupančič, odlomke iz njenih del je brala Staša Vovk, glasbeno pa je večer popestril Boštjan Jerman.
Na predvečer kulturnega praznika, v torek, 7. februarja, je v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca potekal zanimiv kulturni večer, na katerem se je predstavil znani slovenski pripovednik, pesnik, publicist in muzealec Jože Dular, ki bo v kratkem praznoval osemdesetletnico. Z njim se je pogovarjal
B
VREME
Ob koncu tedna se bo vreme sp®* poslabšalo. Deževalo bo.
Ivan Zoran, izbrane odlomke iz njegovih del pa je brala Božena Petrov. Za prijetno vzdušje so poskrbeli še učenci novomeške glasbene šole. Na osnovni šoli v Žužemberku pa so predstavili knjigo Ivanke Mestnik V dedovi grapi, ki je te dni izšla v zbirki Siga pri Dolenjski založbi.
V sredo, 8 februarja, na dan kulturnega praznika, sta bili dve pr-
• Odličja ZKO NOvo mesto za leto 1994 sta prejela: Ana Marija Kozlevčar iz Prečne za dolgoletno uspešno in dobro delo v Kulturnem društvu Prečna, predvsem za gledališko dejavnost in za delo z mladimi, ter Anton Čeh, dirigent Pihalnega orkestra Novo mesto za 20-let-no vodenje pihalnega orkestra.
ireditvi. ZKO Novo mesto je pripravila osrednjo slovesnost v športni dvorani Marof. Na nji se je s samostojnim koncertom predstavil novomeški simfonični orkester, ki je pod vodstvom Zdravka Hribaija zaigral osem skladb različnih avtorjev, nato pa so podelili odličja za leto 1994. V frančiškanskem samostanu pa je potekal kulturni večer, na katerem se je predstavil gvardijan minoritskega samostana v Sostrem p. Mirko Pihler kot mislec, pesnik in likovni ustvarjalec. Predstavili so

Cveti, a ne m vseh vejah
Res smo lahko ponosni na našo kulturo. Razcvetela se je, čeprav je slišati veliko prigovorov, da gre težko, da marsikaj ni urejeno, a prigovori so nepogrešljivi spremljevalci slovenske kulture tudi takrat, kadar ji očitno ni šlo ali ne gre slabo. Če pogledamo knjižno produkcijo, število založb, revij in publikacij, število likovnih in muzejskih razstavišč, restavratorsko zagnanost pri obnavljanju kulturne dediščine, pestrost kulturne ponudbe zunaj tradicionalnih ustanov, uveljavitev naših ustvarjalcev in pousharjalcev v svetu ter pomembna gostovanja tujih ustvarjalcev pri nas, potem je pač treba priznati, da v samostojni Sloveniji kulturi ne kaže slabo. Seveda bi morali še veliko narediti na nekaterih področjih, denimo ukiniti prometni davek na knjige, omogočiti redno slovensko filmsko proizvodnjo, izdatneje pomagati arhivom in knjižnicam, pospešiti kulturno izmenjavo s svetom in še kaj. Taki načrti niso prazne marnje, saj se Slovenija tudi gospodarsko krepi in ni vrag da ob pregovorni zavzetosti Slovencev za kulturo ne bo kanil tolar več v te namene.
Povsem nekaj drugega pa je, če na slovensko kulturo pogledamo širše. Lepa podoba se pokaže kol barvita sleparija. Kultura srca je zdrknila skoraj povsem na dno: nestrpnost, nasilnost, nespoštovanje drugih in drugačnih, ravnodušnost do ljudi v stiski, prepirljivost, nemarnost do jezika, papagajsko posnemanje tujih vzorcev, pogoltnost po lahkem in hitrem zaslužku za vsako ceno, malodušnost, vse to je postalo opazen del našega vsakdanjika in se tako rekoč vsak dan potrjuje s samomori, pobijanjem na cestah, hladnokrvnimi tat\’inami, zmerjanjem v časopisju ... Vprašajmo se v tem času, ko slavimo kulturni praznik, kdaj bodo tudi zdaj srhljivo gole veje drevesa naše srčne kulture zacvetele!
MILAN MARKELJ
Kolikšne plače poslancem?
Želje poslancev, da bi si povišali plače, naletijo vsakič, ko jih
izrečejo, na odpor večjega dela javnosti. Takega nasprotovanj smemo razumeti kot dejanje ljudskih množic, ki so nevoščljiv svojim izbrancem in jim zato ne dovolijo, da bi zaslužili več. Ni
a ne ljive
e,
Svojo imajo menedžeiji, voditelji zbornic, sekretarji ministrstev m
lavci dobro stoječih podjetij. Svojo razlago imajo navsezadnje tudi.
J teli
gore belega kruha, ampak naj imajo tudi drugi državljani kaj dati v skledo! Sicer pa je nekaj glasov Slovencev o tem na voljo v današnji anketi.
ROMAN ČOLNAR, obrtnik iz Boštanja: “Logiko imam dobro, ker sem
prebral Butalce, ki jih je napisal naš pisatelj. Zatorej bi glede poslanskih plač ckci,
rekel, naj imajo tudi trikrat večje, kot so
sedanje, če bi se to kje poznalo v gospodarstvu in nasploh v državi, ne pa le \
v .a bi
ga
zdaj dobivajo poslanci, več angažirati in menim, da bi bil tudi uspešnejši, kot so oni.”
PETER KURENT, upokojenec z Vesele Gore pri Šentrupertu: “Sploh si ne odstavljali, kako so lahk
morem predstavljati, Ii
hko ti naši
m -
-m a
volilo, pa ne poznajo ali pa jim je i zanje bolj malo mar! Po tistem, kar lahko preberem v časopisih oziroma vidim na
za 20 odstotkov!”
MIHAEL ILC, pripravnik v Blagovnici v Ribnici: “Poslanci imajo že zdaj pre-visokei ’ v '	''	• *	•
naredil
stanci v glavnem skrbijo le za svojo rit, v skupščini se prepirajo in navijajo za svoje stranke. Bojim se, da se vračajo stari časi.” BOJAN PAKIŽ, strojni inženir v LIK Kočevje: “Ne razumem, kako si poslanci lahko plače kar dvigajo, drugi pa komaj
d imajo že zdaj previsoke plače. Po dosedanji praksi sklepam, da se najprej dvignejo poslaaske plače, nato plače v negospodarstvu, v gospodarstvu pa si povišanja ne moremo dovoliti. Sicer pa drži pregovor: Bog je najprej sebi brado ustvaril.” ANICA KALIN, lastnica drogerije Venera v Brežicah: “Mislim, da si ne zaslužijo tako visokih plač. Davke kar naprej dvigujejo in nikoli ne vprašajo, če
ostane potem za plače. Oni krojijo zakone
*	• f .	_ ... .. . . *	.	.	.
#J<>I
in imajo plače po želji. V državi vlada nered, ki ga bo težko odpraviti. Težko je že, če v trgovini kaj spustiš iz rok, kaj šele v državi! Zato najraje ne poslušam in ne berem o tem, saj že tako preveč slišim in se jezim."
FRANC KLEMENČIČ, trgovec iz Črneče vasi: “Sem proti povišanju poslanskih plač. Poslanci pozabljajo, da večina ljudi živi v krizi, tega pa oni očitno ne občutijo. Zanima me, ali so se kdaj vprašali, kako lahko nekateri preživijo s 30.000 tolarji, oni pa ne morejo z več tisoč markami na mesec. Morali bi se zavedati, da delavci v gospodarstvu dajemo denar za državne službe. Če je denarja dovolj zanje, naj dajo še kaj delavcem!”
MARTA STRAHINIČ, knjižničarka v Ljudski knjižnici v Metliki: “Poslanci prevečkrat primerjajo plače s poslanskimi
Zahodu. Prav poslanci bi nam morali z
obnašanjem ter predvsem z dohodki dajati 1. Če moramo zaradi krize vsi
zgled.
potrpeti, pa naj še oni malo, saj četudi poslanske plače ostanejo takšne kot pred novim letom, poslanci ne bodo socialno ogroženi."
DARKO JANKOVIČ, mojster v črnomaljskem Ekiju: “Poslancem bi morali za njihovo delo, predvsem kar smo videli v zadnjem času, plače le Še znižali, nikakor pa ne povišati. Kako bodo sploh z mimo vestjo prišli pred volilce, od katerih mnogi s svojimi prejemki ne morejo ne živeti ne umreti? v državni upravi si ad-
pri koritu!”
MARTIN KASTELIC, upokojenec iz Gotne vasi: “Zahvaljujem sc vsem, ki so kaj naredili za to, da se že tako visoke plače naših poslancev niso še povečale. Nam, navadnim smrtnikom, je težko razumeti, da poslanci ne morejo preživeti z nekaj tisoč orli na mesec, saj drugi delajo tudi za tristo mark cel mesec. Pa še to: kaj vse imajo poslanci zastonj! Sicer pa takšnih poslancev, ki se po parlamentu samo prerekajo, ne bomo več podprli."
zaSKovanie Za Rome ne velja poseben zakon
poslancev?
Minister za notranje zadeve Andrej Šter o problemih, ki tiščijo Črnomaljce - Meja zadovoljnih ljudi - Romi z neregistriranimi vozili - Problem narkomanije
S. Kmetič (SDSS) o bedi delavcev in pogoltni državi
SEVNICA - V Sloveniji so delavci “razstreljeni” kar med 130 sindikati, od tega je 19 reprezentativnih, štirje pa so pravzaprav osrednji, a med vsemi temi, po besedah Slavka Kmetiča, predsednika Socialdemokratskega sindikalnega foruma (SSF), ni nobene povezave. Tudi zato je po njegovem vse več delavcev na robu bede in v pomanjkanju. Večata se socialno razslojevanje in brezposelnost. Evropska socialna listina, po Kmetičevih besedah, pravi, da naj bi najmanj 68 odstotkov delavcev prejemalo povprečne plače, pri nas pa se od tega cilja vse bolj oddaljujemo.
Na sestanku sevniške OO SDSS preteklo nedeljo je Slavko Kmetič ponazoril, kako pomembna je enotnost delavcev na primeru sindikata strojevodij na slovenskih železnicah,
ČRNOMELJ - Pretekli teden je črnomaljsko občino obiskal minister za notranje zadeve Andrej Šter. Pogovor (tudi s krajani) je potekal v prijetnem vzdušju, zato Črnomaljci niso prav nič skoparili s vprašanji.
• Predsdnik SSF Kmetič je v slogu svojega šefa stranke Janeza Janše še poudaril: “Danes nam vladajo tisti, ki so bili proti osamosvojitvi Slovenije in nas spet hočejo spraviti nazaj. Bomo za jugoslovanske dolgove dvakrat plčali?” Državna uprava se vse bolj bohoti, saj ima po Kmetičevih besedah že okrog 143.000 zaposlenih, na dan zaposli okrog 150 uradnikov. “Če nimaš realne moči, nisi nič! Delavci so za red in disciplino,” je še dodal pomenljivo.
Črnomaljci se sicer strinjajo, da je meja na Kolpi naša najbolj trda meja. Toda ravnanje organov naše države se jim zdi nerealno, kajti zgodi se, da jih na slovenski strani maltretirajo bolj kot na hrvaški. Minister Šter je poudaril, da je varna lahko le meja, ob kateri živijo zadovoljni ljudje, da pa je problem ob novi državni meji tudi v tem, da je država poslala tja veliko policistov in carinikov, inšpektorjev, špediterskih delavcev in sodnikov za prekrške pa ne.
O novem kaznovanju prometnih prekrškov s točkami je dejal, da za tiste, ki se držijo prometnih predpisov, zakon ni oster. Morda zakon sploh ne bo sprejet, saj ga bodo sprejemali poslanci, ki so vsi vozniki. Zagotovo pa bi, če bi zakon že veljal, ostala pri življenju katera od več kot 500 lanskoletnih žrtev prometnih nesreč, saj bi, kot so izračunali, smeli imeti na naših cestah največ 150 mrtvih na leto.
Slišati je bilo tudi, daje bila nekdanja milica uspešnejša od sedanje policije. V Črnomlju je veliko mladih policistov, ki se pa samo vozijo v avtomobilih in tako ne poznajo krajanov, ti pa njih ne. Ljudjene vedo niti
tega, kdo je odgovoren za njihov okoliš. Šter je samokritično priznal, da policistom manjka pet let policijskih izkušenj, da pa si nekdanje povezanosti milice z občani ne želi nazaj. V zadnjem času res raste število pritožb na račun policije, vendar razmerje med upravičenimi in neupravičeni pritožbami ostaja enako.
Črnomaljce je zanimalo tudi, ali je pristojnost policije, da odstrani nere-
gistrirana vozila s ceste, predvsem pa, ali velja za Rome poseben zakon. Minister je slednje seveda zanikal, priznal pa je, da se Romi obnašajo drugače kot ostali ljudje. Ve tudi, da imajo v Beli krajini veliko težav predvsem z Romi, ki živijo pri Štirih rokah, saj je policija samo v zadnjih dveh letih
* Narkomanija po mnenju ministra Štera v Beli krnjini še ni tako pereča kot v večjih slovenskih mestih. P° njegovem je eden najuspešnejših načinov za odpravljanje narkomanije don Pierinova terapevtska skupnost “Srečanje”. “V ponos vam j« lahko, daje ena od lokacij29 to skupnost tudi na Planini pod Mimo goro. Vendar imajo mnogokrat pr' odločanju za skupnost glavno besedo predsodki. Problem mamil je pa) najbol j nevaren takrat, ko ga ne vidimo,” je dejal Šter.
podala kar 252 predlogov sodniku za prekrške zaradi vinjenosti za volanom, 517-krat sojih zasačili za volanom brez vozniškega dovoljenja ter 190" krat v neregistriranih vozilih.
M. BEZEK-JAKŠE
Andrej Šter
kjer se je uveljavil kot sindikalni voditelj prav on. Po njegovem bi bilo na Slovenskih železnicah danes le še okrog 5.000 in ne več zdajšnjih 10.000 zaposlenih. Medtem ko so delavci vse bolj brezpravna in obubožana raja, se poslanci in vlada ukvarjajo bolj sami s sabo. “V parlament so ob razpravi o igrah na srečo prinesli milijardo lir za podkupovanje poslancev ob glasovanju o igralnicah. Z balkona so gledali, kako glasujejo poslanci,” je povedal Kmetič.
Kmetič je trdil, da so Svobodni sindikati pod popolno kontrolo Partije oz. LDS. SDSS si po njegovem ne bo lastila sindikata, bodo pa socialdemokrati za močan sindikat v državi, saj se bo le takšen sindikat lahko uprl novemu valu brezposelnosti.
P. PERC
Ekiju certifikat kakovosti
SO DELALI IN PRISPEVALI ZAMAN?
Črnomaljsko podjetje, kije prvo v občini prejelo certifikat za zagotavljanje kakovosti
KLIC V SILI
NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 18. in 20. uro. Na vaš klic bo čakala psihologinja Darija Žgavc.
TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293.
ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro po telefonu (068) 53-313 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8.
LJUBLJANA - Telefon otrok in mladostnikov je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki (061) 323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela.
ČRNOMELJ - Sredi leta 1992 je začelo v Črnomlju s proizvodnjo hid-rostatov, torej regulatorjev vode v pomivalnih in pralnih strojih, podjetje Eki. Čeprav je bilo v začetku veliko ugibanj o uspešnosti podjetja, ki je v večinski lasti Metalflexa iz Tolmina, lastnika pa sta še Gorenje in črnomaljska občina, mu danes priznavajo, da je ena svetlejših točk v črnomaljskem gospodarstvu.
Svojo uspešnost so nedavno kronali tudi s certifikatom za zagotavljanje kakovosti v proizvodnji ISO-9002, ki jim ga je podelil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ. V Sloveniji so doslej podelili okrog 65 certifikatov kakovosti, v črnomaljski občini pa je Eki edini, ki ga je dobil. Seveda so morali najprej zagotoviti sistem, po katerem zagotavljajo, nadzirajo in povečujejo stabilno kakovost. Kot je povedal Vlado Dražu-merič, ki ima v Ekiju na skrbi sistem zagotavljanja kakovosti, so imeli pred dvema letoma na milijon izdelkov še 1.800 kosov izmeta, lani pa le še 350.
Povečevali so tudi produktivnost, saj so leta 1992 pri povprečno zaposlenih 70 delavcih naredili 770 tisci kosov, lani pa je 100 zaposlenih izdelalo že 1.364.000 hidrostatov.
Dražumerič priznava, daje projekt kakovosti potni list za evropske in svetovne trge, kamor pa je hidrostatom, ki jih izdelujejo edini v Sloveniji, že dobro utrta pot. V izvoz gre kar 92 odst. proizvodnje, a tudi veliko Gorenjevih strojev, v katerih so Eki-jevi izdelki, prodajo v tujini. Danes naredijo v Ekiju po 6.000 kosov na dan. Ker pa Metalflcx lahko proda še za 2.000 kosov na dan večjo proizvodnjo, jo bodo v Ekiju postopoma povečali. Tako naj bi prišlo letos iz njihove tovarne že 1,6 milijona hidrostatov, vendar novih delovnih mest skoraj ne bodo odpirali, ampak bodo še posodobili proizvodnjo.
M. BEZEK-JAKŠE
KOČEVJE - S samoprispevki i" prostovoljnim delom občanov je bil* v preteklosti zgrajena vrsta objekt°v in infrastrukturnih naprav. Precejšni* število občanov te dni, ko je govor * lastninjenju, zastavlja vprašanja, k*' ko bi pridobili oz. uveljavljali svoj* pravice do teh zgrajenih objektov i* naprav. Zavzemajo se, da bi pri p*1' pravljanju bilanc občinskega in r*' publiškega premoženja sestavili tak* podatke, iz katerih bi bilo podrobn* opisano, katero premoženje je bi'0 pridobljeno s tako zbranim denarje”! in prostovoljnim delom. Plačeval*1 samoprispevkov in udeleženci pr°?! tovoljnega dela se zavzemajo, da prejeli delnice ali pa da bi jim bil p*1' znan popust pri plačevanju storite*1 zlasti pri plačevanju telefonskih s10' ritev, saj so mnogi posamezniki zla*' ti v zgornji Kolpski dolini, Strugah111 drugod mnogo prispevali, da so d®-bili telefonsko napeljavo. , p,
• Resnica je hrana kot pšenic11' (Hugo)
tj, v njrf
• Kupleraj je kupljen raj, pravilo je: dam daj. (Sršen)
Vlado Dražumerič
Kako in kaj sploh praznovati
V Črnomlju imajo praznikov preveč in premalo - V Semiču so kritizirali že prvo praznovanje v novi občini
ČRNOMELJ, SEMIČ - Vse kaže, da imajo v črnomaljski in novoustanovljeni semiški občini več težav s prazniki in praznovanjem kot z delovnimi dnevi in delom. Na sejah obeh občinskih svetov minuli teden se namreč o tem niso mogli poenotiti.
V črnomaljski občini so v program osrednjih letošnjih prireditev uvrstili slovenski kulturni praznik, občinski praznik, 27. april - dan upora proti okupatorju, 50. obletnico zmage nad fašizmom in 26. december - dan samostojnosti. SKD in DeSUS sta predlagala tudi praznovanje 25. junija ■ dneva državnosti, slednji pa še srečanje borcev domicilnih enot. Ker se je v programu najprej znašel le en praznik iz novejše slovenske zgodovine, so krščanski demokrati predlagali, naj bi, da ne bi občini delali preveč stroškov, izjemoma izpustili 27. april, saj bo že čez dva tedna znova praznovanje, ter obeležili 25. junij. V LDS so se čudili, ali s’ bodo v Črnomlju posebej predpisovali državne praznike, saj je vendar jasno, kateri so. A namen točke dnevnega reda je bil predvsem, da določijo, koliko denarja bodo sploh namenili za
dostojno proslavljanje. Pa vendar je predsednik sveta spodbujal svetnike, če imajo še kakšen predlog za praznik. Nihče ni omenil pusta. Očitno so razpravljala že svojo razpravo vključili v pustno praznovanje.
O tem, da so se pustne prireditve v Semiču že pričele, pa je bilo sličati iz ust nekaterih Semičanov, ki so se zgražali nad odkritjem plošče z napisom “Občina Semič", ki jo je semiški župan pripravil kmalu po novem letu. Sodeč po očitkih, ki so leteli nanj na seji občinskega sveta, so mu občani zamerili, ker so za praznovanje, ki je bilo pripravljeno zelo hitro, vedeli le nekateri. Drugim spet ni bil povšečipomp, ki ga je ob tem naredil, če pa je že povabil godbo na pihala, bi povabil metliško in ne one iz Straže, so mu očitali. Zupan se je branil, da ni kriv, če so Stražani igrali žalostinke, a so mu zopet oporekali nepoznavanje glasbe, češ da je šlo za resno, in ne žalostno glasbo. Kakor koli že, Semičani so imeli ob pn i prireditvi v novi občini veliko razlogov bodisi za jezo, smeh ali norčevanje.
M. BEZEK-JAKŠE
Ljubljansko pišmf
Poslanci so se le ustrašili jeze javnosti
Zadnji hip odstopili od povišanja plač - Kakšne so bile njih “utemeljitve”
LJUBLJANA - Zvišane plače poslancev so spet razburile ljudi. Kot vemo, so se po dolgotrajnem pregovarjanju in pod precejšnjim pritiskom javnosti poslanci na začetku mandata odločili, da si bodo plače znižali za 20 odst. Precej bolj potiho, kot so to storili, pa je minila ukinitev tega znižanja ob koncu lanskega leta.
Kot je sporočila služba za informiranje državnega zbora, se poslanske plače tako trenutno gibljejo med 250.000 in 400.000 tolarji neto. Še pred dvema letoma so poslanci menili, da je moralno nesprejemljivo, da v času takšne gospodarske krize in ob tolikšnem številu brezposlenih prejemajo tako visoke plače. So se torej razmere v Sloveniji spremenile? Število nezaposlenih je ob koncu novembra v Sloveniji dosegalo 123.582, povprečna bruto (!) plača v Sloveniji, ki je bila izplačana v decembru, pa je znašala 104.766 tolarjev. Ob tem je potrebno tudi upoštevati, da obstaja kar nekaj industrijskih panog, kjer so bile povprečne plače še bistveno nižje. Tako so bile povprečne neto plače v pohištveni industriji le 49.574 tolarjev, najslabše pa so bili plačani v obutveni industriji, kjer so decembra izplačane plače znašale povprečno le 41.211
tolarjev. Komentar ni potreben! Poslanci pri določanju svojih plae tudi niso spoštovali proračunskega memoranduma, ki so ga sprejel’ sami in kjer je predvideno, da niO' rajo plače zaostajati za rastjo bruto domačega proizvoda, ta pa naj bi se letos povečal za 4 do 5 odst' To pomeni, da bi lahko plače leto* realno (ob predvideni letni 10-od' stotni inflaciji) narasle le za 3 odst-In zakaj naj bi poslanci - po lastni oceni - zaslužili tolikšne plače-Govorijo, da so tolikšne in še višje plače poslancev povsod po Evropi-Vendar se tam ne otcpljcjo z vse večjo revščino delavstva kot pr’ nas! Navsezadnje bi politične funk' cije, kijih opravljajo javni delavci, ne smele omogočati osebnega bogatenja, tudi zato je primerjava njihovih plač s tistimi, ki da jih prejemajo npr. uspešni menedžerji v tržnem gospodarstvu, povsem nemogoča. Sklicevanje na zahtevnost
• Pod pritiskom ogorčene javnosti so “nuj” plače zdaj padle-In kdo se lahko edini smeje-Združena lista socialnih dem0' kratov, nekdanji komunisti, ki s° bili ves čas zoper bogate plače-Tisti, ki sojih zalotili s šapicami v loncu medu, seveda zdaj rjovejo 0 čisti demagogiji ta rdečih. Nevajeni vladanja pač ne vedo, daje de-magogiju najbolj zvesta spletična politike. (Marjan Bauer v Sl°' venskih novicah)
in odgovornost poslanskega dela sc prav tako izkaže kot neutemej ljeno - zdravniki in srednješolsk’ profesorji so nekajkrat slabše p!a' čani od poslancev, čeprav njihov0 delo ni prav nič manj odgovorno a*1 zahtevno.
Problem je torej v zgledu. K°° bo lahko obrzdal rast plač in vseh ostalih prejemkov, ki se povečujejo na osnovi teh plač, če poslane’ lahko zajemajo z veliko žlico? .
VINKO BLATNI*
DOLENJSKI LIST
Št. 6 (2.374), ‘>. februarja 1*^
USTANOVILI BODO PRAŠIČEREJSKO DRUŠTVO
NOVO MESTO - V četrtek, 16. februarja, bo ob 10. uri v sejni sobi Kmetijske zadruge Krka na Grabnu predavanje za rejce prašičev. Inž. Peter Pribožič bo govoril o prehrani prašičev in novostih pri gradnji hlevov. Ob 'ej priložnosti bodo ustanovili prašičercjsko društvo.
razgovor.
Kmetijstvo tepe razdrobljenost
Državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo Ivan Obal o problemih belokranjskega kmetijstva - Gospodinjska šola? - Se naprej regresiranje obresti
ČRNOMELJ - Pretekli teden so se predstavniki črnomaljske in semiške občine v Črnomlju pogovarjali z državnim sekretarjem v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo Ivanom Obalom. Dejal je, da vsi, ki načrtujejo razvoj, navadno pozabljajo na obrobje, kakršno je Bela krtina. V razpravi seje pokazalo, da to drži.
ZA REJCE KRAV V A KONTROLI
NOVO MESTO - Kmetijska svetovalna služba vabi rejce krav v A ontroli na strokovna predavanja, ki °do v torek, 14. februarja, ob 10. uri • Pr°storih Kmetijske šole Grm. Dr. °"e Ferčej bo govoril o pridobiva-nJU mleka, dr. Andrej Orešnik o vpli-vo prehrane in mlečnosti na plodnost rav, mag- Marija Klopčič o uporabi rezultatov AP kontrole in inž. Silva ovc o krmnih mešanicah KZ Krka ?^a™a mo^n‘*1 krm'l- p° predava-
INOVOMESKE TRŽNICE
Prejšnji teden so branjevke prine-nf ,r8 prvi regrat, ta tržni pone-c jek je bilo teh zelenih vitaminov na o jo že v večjih količinah. Za meri-° je morala gospodinja odšteti 100
0	arjev. Pojavili so se tudi prvi šopki
1	oka P° 150 in mačic po 100 tolar-fno . a*e cenc: jajca 22, slivovka
’ jabolka 100, hruške 140, repa, prerije, koleraba, redkev 140, sirček
n,mmetana 60°- fižo1 400’ orchi hi*. med 40°- propolis 200, če-"TCek 400, česen 400 in ocvirki 500 aijev. Pri Sadju in zelenjavi so bile cenc: limone 153, fižol 210, kivi 170, "landarine 163, zelena 180, korenje N Čebula 95, solata 305, radič 183, 'lajsko zelje 168, ohrovt 170 in zelje tolarjev. Djeladini je računal: 5 kg andarin 500 tolarjev, kivi 180, sola-120 do 180, limone 130, orehe v ‘uPtnah 600, pomaranče 80, mladi
3snmuP'r 22°’ PaPr‘ko 380, paradižnik ’ oattane 110 in čebulo 50 tolarjev.
sejmišča
rih i«	' lk*l do tri mesece sta-
ialri "'’,s*arejših prašičev so proda-tedi.. p,r!Pcljali na sobotni redni trma i. seJem prašičev. Prvih so dr,,,,:!'1 H7 po 290 do 310 tolarjev, kil , 11 P« 36 po 220 do 260 tolarjev K"°grani žive teže.
V črnomaljski in semiški občini je 2.200 kmetij, največ mešanih. So zelo razdrobljene, v povprečju imajo 3,4 hektarja obdelovalne zemlje, zaradi odseljevanja so na mnogih le še ostareli, zaradi vsega tega je tudi produktivnost skromna. Belokranjci so opozorili na uvoz ohlajenega nizozemskega mesa mladega pitanega goveda, ki gaje moč dobiti po 440 tolarjev kilogram, medtem ko črnomaljska klavnica plačuje domačim rejcem po 480 tolarjev. Vendar si klavnica kmetijske zadruge ne sme dovoliti nakupa cenejšega mesa, ker je v službi kmetov, njeni zasebni konkurenti pa to počno. Domača živina za sedaj še ne ostaja v hlevih. A ker se boje, da bo do tega prišlo, so iz klavnice opozorili državnega sekretarja, naj država pravočasno zaščiti domačo prirejo. Kar zadeva plačilo trošarine pri prodaji vina, je Obal vinogradnikom svetoval, naj se temu uprejo. Kritike Be-
REJCI DROBNICE
ČRNOMELJ - Društvo rejcev drobnice Bela krajina obvešča člane, da zbira naročila za mineralno-vitamin-ske mešanice Dobrodej. Naročila zbirajo in izdajajo naročeno: za Črnomelj g. Radojčič, tel. 51-048, za Semič g. Pašič, tel. 67-676; pozimi od 17. do 18. ure in poleti od 19. do 20. ure.
DANES ČEBELARSKI PREDAVANJI
NOVO MESTO - Na Srednji kmetijski šoli Grm bosta danes, 9. februarja, ob 17. uri predavala Pavle Zdešar, vodja službe za napredovanje gozdnega medenja, in Janez Firm, učitelj na kmetijski šoli, ki bo govoril o vzreji matic. Čebelarsko društvo vabi vse, ki jih čebelarstvo zanima, posebno pa še svoje člane.
KAJ PRINAŠA “KMEČKA KARTICA”
LJUBLJANA - Slovenska zadružna kmetijska banka in Zveza hranil-no-kreditnih služb Slovenije sta s februarjem uvedli brezgotovinsko kupovanje blaga s plačilno kartico. Tli kartica bo omogočila kmetom in tudi drugim, da bodo lahko v zadrugah in še nekaterih drugih trgovinah nabavljeno blago plačevali šele ob koncu meseca oz. takrat, kot se bodo dogovorili v pogodbi med izdqjate-Ljem kartice in lojenim lastnikom. To * bo omogočilo kreditirale do enega meseca, prednost kartice pa je tudi v tem, da ne bo treba odpreti nobe^ nega računa pri banki. Za nakup Učno blago bodo enkrat na mesec iz stavUene položnice. Prošnje za “kme čke kartice”, kot jih nekateri imenu jejo, sprejemajo v hranilno-kreditni službi v zadrugah, pogoj za pridO' bitev pa ni sodelovanje s kmetijsko banko niti s podružnico hranilno-kreditne službe. “Kmečko kartico” si lahko pridobUo tudi nekmetje.
kmetijski nasveti
Nontox kot nov Krkin obet
orrmCkdaj odrešilni strupeni kemični pripravki za varstvo rastlin, ki so ekorzu velike pridelke, so v vse večji nemilosti. Odkar se je izostrila stn °5ka ^wst, si po vsem svetu prizadevajo, da bi zmanjšali njihovo nešlfe,t'0st m onesnaževanje narave, še bolje pa, da bi jih nadomestili z Ser*.0?ljivimi snovmi in postopki. Znani so poskusi z mikrobnimi in-nari Cldi in mikrokapsulami, najnovejši in najmanj znan način za sn^eSčanje strupenih kemičnih pripravkov pa je iskanje nestrupenih vSe t s/'zikahiin! delovanjem na rastlinske škodljivce. Pri tem bo, kot pK;|že, imela pomembno vlogo novomeška tovarna zdravil Krka. jn 0 večletnih raziskavah in sodelovanju z znanstvenimi ustanovami ras»?mžalsko kvarno Helios so v Krki izdelali prvi človeku, živalim in stlinam povsem neškodljiv in nestrupen insekticid, ki nosi pomenljiv
> nnntnv Al,*:.	reotlchni ia \r v/nHi trmni itrnhni
der'V no,llox- Aktivna snov v tem novem sredstvu je y vodi topni škrobni ni yl'[at dckstrin, ki ga pridobivajo iz krompirja in kije v vodni raztopi-dih i lePljiv. Tako lepljiv, da prilepi k rastlini drobne žuželke, jim maši
r
o
li
o
h
o
;i
K
P H J. ’ Puirum J° lU(J1 z UlOIUJ»KlIUl uuMtuai. tovr, n 'zmed takih poskusov je bil tudi v Vtdošičihpri Metliki. Z non-'ak>ni so Škropili kraljevino in z njim dosegli v boju s pršico in tripsi pln UsPeh kot z običajnimi strupenimi kemičnimi pripravki (mitac, l6dT°n idr.), ki onesnažujejo okolje in pri katerih je treba upoštevati ni ' karenčno dobo. Pri nontoxu karenčne, to je varnostne dobe, sploh Se’-i' ''s,'b po uporabi nontoxa ostane le neškodljiv tanek sloj - film, ki j^upaj z odmrlimi žuželkami odlušči od rastline ali pa ga spere dež. Ier gre za fizikalno delovanje, mora biti škropljenje temeljito, tako l;Je »močena vsa površina rastline. To velja seveda za sredstvo v ob-l(0vraztopine (suspenzije), kakršno Krka že izdeluje, medtem ko razis-bj a!"a skupina raziskuje še možnosti za praškasto obliko nontoxa, ki '-'nkovitost novega pripravka še povečal in uporabo še poenostavil.
(Sodobno Kmetstvo) Inž. M. L.
lokranjcev so letele tudi na zakon, ki dopušča uveljavljanje 45-odst. deleža kmetov v živilski predelovalni industriji, saj se boje, da bodo v primeru Belsada kmetje ostali praznih rok.
V Beli krajini so v zadnjih letih zasadili malo trajnih nasadov, ker država pomaga le tistim, katerih nasadi so večji od 0,6 hektara. Takšnih je v Beli
Ivan Obal
Vratolomno nihanje cen krompirja
Kar trikrat dragi! - Kmetje so se spet opekli
S ceno krompirja se dogaja prav listo, kar je najslabše za pridelovalca. Povsem nepredvidljiva je in niha iz ene skrajnosti v drugo. Na novomeški tržnici se je v dveh mesecih podvojila od 25 na 50 in več tolarjev za kilogram. Še večja je razlika pri zadružni odkupni ceni. Jeseni so zadruge odkupovale krompir po 15 tolarjev, izjemoma celo po 12, kar je daleč pod pridelovalno ceno. Kot da bi se norčevali iz kmeta in njegovega dela!
K tako hudemu padcu cen je zagotovo pripomogla tudi predlanska izkušnja, ko je bil jeseni krompir dražji kot naslednjo pomlad. Da se to ne bi ponovilo, so lansko jesen mnogi pohiteli in krompir raje prodali pod ceno, sedaj pa jim je lahko še kako žal. Na nedavnem avkcijsko-borznem sestanku Splošne kmetijske avk-cijske in borzne družbe v Ljubljani so krompir prve kakovosti, sorte dezire prodajali že po 54 tolarjev kilogram, na splošno pa stane zdaj 1 kg krompirja v prodaji na debelo 40 do 45 tolarjev. To je skoraj 300 odst. več kot jeseni in zdi se, da ni nikogar, ki bi znal to "ekonomijo" zadovoljivo pojasniti. Res je, da pridelamo v naši državi še enkrat več krompirja, kot ga sami pojemo (od 60 do 70 kg na prebivalca), in da je treba upoštevati še predelavo, porabo za krmo in izvoz, vendar je nihanje cene, ki je odvisno zgolj od ponudbe in povpraševanja, tako vratolomno, da ga ni mogoče utemeljili, pa tudi če vemo, da je bita lanska evropska letina krompirja slabša kot običajno.
Nekaj pa bo zagotovo držalo: ob taki cenovni anarhiji v kmetijstvu ni mogoče dolgoročno dobro gospodariti, kaj šele specializirati kmetijski obrat. Kakšne so posledice tega, predobro vemo in čutimo.
M. LEGAN
krajini zelo malo. Obal je dopustil, da bi lahko pomagali tudi lastnikom manjših nasadov, a le pod pogojem, da ima pridelovalec kupca za pridelke. Sicer je zagovarjanje drobnjakarstva v nasprotju z logiko Evrope, v katero hočemo.
Uporabnike uslug kmetijske svetovalne službe pa je potolažil, da bo, čeprav ima služba na voljo vedno manj denarja, usluge, ki jih je nudila doslej, še naprej opravljala brezplačno. Svetovalci lahko po njegovem
* Kmete je zanimalo, kakšne bodo letos ugodnosti pri razvoju kmetU-Državni sekretar Obal je opozoril, da država nima več nevračUivega denarja kot nekdaj, nadaljevala pa bo z ugodnostmi, kakršne so bile že lani. Regresiranje obrestnih mer za obratna sredstva in naložbe bo v prvih treh mesecih takšno kot lansko leto. Višino regresa pa bo določila Banka Slovence.
ponudijo tudi veliko znanja, nikomur pa ga ne morejo vsiljevati. S tem je odgovoril enemu od razpravljalcev, ki gaje spomnil, daje kmetijski minister dr. Osterc obljubil, da ni problem financirati gospodinjske šole, ki si jo Belokranjci želijo. Obal je priznal, da o tem ne ve veliko, da so šole v domeni ministrstva za šolstvo in šport, vendar ni ovir, da se ne bi ministra o tem dogovorila.
M. BEZEK-JAKŠE
REZ TRTE NA VALENTINOVO
NOVO MESTO - Društvo vinogradnikov Novo mesto - Trška gora in podjetje Agrosejalec v torek, 14. februarja, organizirata prikaz rezi vinske trte. Vse, ki jih to zanima, naj se ob 15. uri zberejo pri Krkinem hramu na TFški gori.
NOV PREDSEDNIK ZDVD
KOSTANJEVICA - Člani Upravnega odbora Zveze društev vinogradnikov Dolenjske so v ponedeljek zvečer na izredni seji sklenili zaradi neaktivnosti zamenjati dosedanjega predsednika inž. Toneta Hrovata. Njegovo mesto je zasedel dosedanji podpredsednik Oto Sevšek.
EN „
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Prim, dr. Peter Kapš
Vino in zdravje (2)
Higiena kot medicinska veda proučuje vplive okolja na človekovo zdravje. Dobre vplive skuša okrepiti, slabe pa čim bolj odpraviti. Vino je, če hočemo ali ne, glede na tisočletno tradicijo že del našega okolja s svojevrstnim vplivom na naše zdravje.
Uradna medicina vina ne more obravnavati kot hrano in zdravilo, temveč le kot poživilo ali celo drogo s specifičnimi učinki na organizem. Zato je naloga higiene prav v tem, da prikaže tiste svetle točke kulturnega pitja vina, ki še ne ogrožajo zdravja oz. čim boljše vplivajo na človekovo zdravje.
Znanost še ni potrdila, da bi kulturno pitje vina vplivalo na boljše zdravje ljudi. Vsak alkoholik pa je bil nekoč prav gotovo zmeren in kulturen pivec. V vinu je tudi alkohol, zato vino lahko povzroči tudi alkoholizem. Alkohol je droga, socialno sicer najbolj sprejemljiva, vendar še vedno droga.
Akcije proti pitju vina so lahko povsem nesmiselne, povzročijo pa lahko tudi izredno gospodarsko škodo in svojevrsten odmev pri potrošnikih, zmernih pivcih. Če bi prepovedali pitje vina, bi ljudje iskali užitke in omamo v žganih pijačah in drugih drogah, zdravilih, ne pa v vinu, ki je med vsemi drogami za zdravje še najmanj škodljivo.
Vino je bilo vselej povezano s človekovim zdravjem, počutjem, boleznijo, veseljem in žalostjo. Najstarejši zapis o vinu kot zdravilu je iz leta 2230 pr.n.št. Iz njega vidimo, da so vino uporabljali pri pripravi različnih zdravilnih zeliščnih napitkov. Uporabljali pa so ga tudi kot opojno pijačo, anestetik pri operacijah, porodih in pri razkuževanju ran. To “medicinsko” metodo zasle-
dimo še danes v nerazvitih področjih ali v izrednih razmerah, ko ni na voljo sodobnih zdravil.
Vino je marsikje in marsikdaj ljudi obvarovalo tudi pred številnimi hudimi infekcijami. Mnogi osvajalni pohodi v zgodovini, ki so bili povezani s pitjem vina, so se skoraj izognili pogubnim epidemijam tifusa, paratifusa, griže, kolere in drugim. Danes vemo, da nekatere vrste vina delujejo antivirusno in baktericidno. Fenolne spojine, tanini v rdečem vinu naj bi imeli pri tem najpomembnejšo vlogo. Mešanica higiensko oporečne vode z vinom ima lahko v okolju brez ustrezne pitne vode pomembno higiensko vrednost. Po mnenju nekaterih avtorjev je dovolj, da v kozarec vode kanemo le nekaj mililitrov rdečega vina z dovolj tanina, pa že uničimo viruse v njej.
Številne sestavine vina, ki jih danes poznamo (rdeče barvilo, antociani, flavoni, vlavonoidi, lcvkoantociani, fenolne kisline, tanini itd.), imajo že dognan učinek na organizem. Poleg antivi-rusnega in baktericidnega delovanja tanini v nekaterih vinih zavirajo izločanje želodčnega soka in vplivajo protivnetno.
Če pijemo vino kulturno, samo ob hrani, ima na počutje ugoden vpliv. Velika vrednost nekaterih naših vin, npr. cvička, je prav nizka stopnja alkohola in prijetna kislost, ki daje vinu še poseben gastronomski pomen. Alkoholizem je znak nizke kulture pitja. Treba se je naučiti, da pijemo samo takrat, ko je vino lahko dopolnilo lepemu trenutku ali dobri hrani. Naučiti se je treba uživati v lastnostih in okusu vina, njegovem poreklu, letnikih in ob dobri hrani.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Minister ne jamči odkupa mleka
Dr. Jože Osterc je v Brežicah izjavil, da ne more povedati, kako dolgo bomo ob poplavi mleka lahko odkupovali celotno proizvodnjo - Krav manj, mlečnost pa večja
BREŽICE - V zadnjih letih je število krav v Sloveniji padlo za okrog 40.000. To je delalo preglavice predvsem pri vzreji telet, medtem ko pri mleku težav ni. Kot je na svojem nedavnem obisku v Brežicah dejal minister dr. Jože Osterc, so slovenske mlekarne lani odkupile 373 milijonov litrov mleka. Število kravje od 180.000 padlo na 140.000, vendar je bilo na eno kravo odkupUe-nega povprečno 2.500 litrov mleka (k temu je treba prišteti še porabo mleka doma). Z zmanjševanjem staleža živine seje torej povečevala mlečnost krav in kakovost oddanega mleka.
Tak proces je pospešila država sama z uvajanjem strožjega evropskega pravilnika o kakovosti mleka. Ukrep je bil neizbežen, saj slovenski kmetje proizvedejo za tretjino mleka več, kot ga prodamo doma, tuji trg pa zahteva kakovost. Nov pravilnik se je hitro prijel, tako daje že novembra lani več kot polovico oddanega mleka vsebovalo pod 50.000 mikroorganizmov v mililitru mleka, kar tri četrtine pa pod 100.000.
Pridelava mleka je najbolj upadla na Primorskem, kjer so izračunali, da kamion na vsak prevoženi kilometer zbere samo 6 litrov mleka. Tega pa, kot je dejal minister, nihče ne zmore financirati. “Ne morem povedati, kako dolgo bomo še lahko odkupovali vse mleko,” je dejal in napovedal, da se bo slej ko prej odkupovalo le toliko mleka, kolikor ga bo moč prodati.
Gorsko-višinske kmetije zdaj prejemajo od 1 do 5 tolaijev subvencije za liter mleka in od 24 do 42 tolarjev na kilogram mesa. Zdajšnje cene
mesa pokrivajo ceno prireje tistim, ki se s to dejavnostjo intenzivno ukvarjajo, ostalim pa ne. Lansko leto je država izplačala za 1,5 milijarde tolarjev različnih premij in regresov za pridelavo mleka in še 1 milijardo za prirejo mesa, skupaj za govedorejo torej poltretjo milijardo tolarjev. Po proračunskem memorandumu naj bi letos država intervencije v kmetijstvo povečala za 32 odstotkov, kar je precej več, kot se bo povečal celoten proračun.	B. D. G.
OBVESTILO
TIKA TRGOVINA TREBNJE obvešča kupce, da sprejema naročila za trsne cepljenke, semenski krompir in koruzo. Zastopamo trsničarja Franca Martinčiča iz Šentjerneja, ki je eden izmed najboljših trsničarjev.
Vse zainteresirane vabimo, da se podrobneje informirajo v naši prodajalni ali po telefonu 44-940.
Obveščamo, da smo za 15% znižali cene kotlov na žganjekuho. V letu 1995 bomo, tako kot v predhodnjem letu, izvajali škropljenje. Zaradi povečanega obsega iščemo še dva izvajalca za škropljenje vrtov in vinogradov.
Vse informacije dobite vTIKA TRGOVINI TREBNJE, Stari trg 27, telefon (068) 44-940.
\helenamrzlikar\ gospodinjski kotiček
Puranje meso na več načinov
Puranovo meso je zdravo in zelo okusno, če ga znamo pripraviti. Ker so posamezni kosi mesa sami po sebi precej neizrazitega okusa, moramo ob pripravi izbrati prave začimbe in dišave ter razne druge dodatke, ki končni jedi dajo žlahtni okus. Če hočemo, da ima meso prijeten in svojevrsten okus, ga čez noč položimo v marinado iz olja in raznovrstnih zelišč. Kadar purana pečemo, ga nekaj minut pred koncem pečenja premažemo z mešanico olja in medu, da se površina zapeče.
Pri pripravi puranjih zrezkov posamezne kose položimo med dve plasti plastične folije in pri tolčenju se nam meso ne bo prijemalo kladiva. Le na ta način lahko tudi druge vrste mesa enakomerno sploščimo. Puranovo belo meso pripravljamo tako kot teletino. Primerno je za hitro pečenje, za zrezke, za pečenko ali za dušenje v omaki. Šrednji del peruti je primeren za pečenje na žaru, del, kjer se perut veže na trup, pa za dušenje, pečenje in praženje. Stegno je močnega, izrazitega okusa, meso je rdečkasto in ne-
koliko spominja na divjačino. To meso uporabimo za golaž, obaro ali ga spečemo kot pečenko.
Za pripravo PURANOVIH ZREZKOV V OMAKI potrebujemo za 4 osebe 600 g belega mesa, 2 žlici olja, 2 stebli pora, 2 rdeča korena, vejico peteršilja, ščep majarona, 1 žlico paradižnikove mezge, poper, muškatni orešek, 1 žličko moke in sol. Meso narežemo na zrezke in ga obdelamo po omenjenem postopku. V posodo nalijemo olje, takoj dodamo zelenjavo in meso ter prilijemo 1 del vroče vode. Posodo pokrijemo in dušimo. Po 20 minutah dušenja dodamo začimbe, poprašimo z moko, premešamo in zalijemo z vročo vodo ali juho. Pri tem bo moka vpila maščobo in se enakomerno porazdelila po jedi. Pred serviranjem omako potresemo s preostalim sesekljanim peteršiljem. Zrezke pa lahko tudi spečemo tako, da jih zložimo v pekač, začinimo, obložimo s šalotko, narezanimi šampinjoni, porom in nastrganim sirom.
ttifet IZ NAŠIH O SCI M
Uvoz avtobusa zapleten in drag
Gorjanci - Potniški program na 117 linijah 84 avtobusov
NOVO MESTO - Gorjanci - Potniški program Novo mesto ima na 117 primestnih in medkrajevnih linijah 84 avtobusov, za katere ima zagotovljeno delo. Podjetje opravlja med drugim pogodbene prevoze za Revoz, v kar je vključenih 25 vozil. Pogodbeno vozi tudi šolarje v občini Novo mesto, Trebnje in delno Črnomelj. Sedem vozil v voznem parku je “rezerviranih” za turistične prevoze, in sicer so opremljena po zahtevah visokega turizma. V celoti gledano je avtobusni vozni park zastarel, zato ga bodo obnovili.
Marjan Smrke, direktor Gorjancev - Potniškega programa in podpredsednik odbora potniškega prometa pri Gospodarski zbornici Slovenije, ne
* Sodoben avtobus za visoki turizem, kakršnih bodo Gorjanci verjetno morali nekaj uvoziti, stane 450.000 mark in več. Avtobus za “običajne” prevoze stane od 220.000 mark navzgor.
skriva težav v času, ko Gorjanci gledajo po novih avtobusih: “Zbornična komisija, ki odloča, katera vozila naj bi uvozili s carino in katera brez, ščiti domačega proizvajalca TAM. Vemo pa, da TAM trenutno ne proizvaja ničesar. Zakon o prevozih in zakon o varnosti v cestnem prometu sta neizprosna, Tamovih avtobusov ni, z uvozom so velike sitnosti, naš vozni park pa kliče po obnovi.”
L. M.
DENAR ZA VRTCE
NOVO MESTO - Mestna občina Novo mesto se prijavlja na razpisani natečaj za sofinanciranje naložb v otroških vrtcih. Natečaj je razpisalo ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. S prijavo občine na natečaj se je nedavno seznanil tudi občinski svet. Na natečaj je občina prijavila nekatere naložbe v vrtcih Labod, Rdeča kapica in Pedenjped in vrtcu Rauch ter investicijo, s katero naj bi uredili prostore za otroški vrtec v stari šoli v Žužemberku.
SESTRANISC!
“Vprašajte eno gospo, če bo tudi Ljubljančanom predlagala, naj zgradijo še nekaj jevnih stranišč, ko ga pa poslanci tako serjejo kar v parlamentu!" Tako sporočilo ste nam poslali v uredništvo.
Ena gospa je “zadolžena” v glavnem za Novo mesto in okolico, zato je Ljubljančani verjetno ne poslušajo, če jim kaj zabrusi. Ker sedijo v slovenskem parlamentu tudi Dolenjci, si ena gospa ne more kaj, da ne bi, upoštevajoč vse čenče in resnice, rekla, da naj zgradijo v slovenskem glavnem mestu še javnih stranišč, ker ga poslanci tako uživaško sračkajo v parlamentu.
Na seji izbrali ključna imena
Zasedanje občinskega sveta - Sprejeli statut
NOVO MESTO - Na nedavni seji sveta mestne občine Novo mesto so izvolili podžupane, in sicer so to postali Boris Dular, Joža Miklič, Tone Hrovat in Alojz Zupančič. Za vodjo županovega kabineta so izvolili Slavka Turka. Matjana Somraka so na seji sveta po nekaterih proceduralnih zapletih izvolili za podpredsednika občinskega sveta; s te funkcije je predtem odstopil Alojz Zupančič. Tajnica občine je postala Martina Vrhovnik, ki je v občini Novo mesto hkrati sekretarka za splošno-pravne zadeve.
Izvolili so tudi vodje preostalih upravnih organov, in sicer je Miloš Dular sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora, Feliks Strmole sekretar za komunalne zadeve, Igor Hrovatič sekretar za kmetijstvo in turizem, Meta Stupar je sekretarka za finance in podjetništvo, Vasja Fuis sekretarka za izobraževanje, vzgojo, zdravstvo in socialne zadeve, Roberta Judeža pa so izvolili za sekretarja za kulturo, šport in mladino. Darko I labjanič je postal sekretar občinskega sveta.
Na seji sveta so sprejeli po hitrem, enofaznem postopku statut mestne občine Novo mesto, sprejeli so tudi dopolnjen začasni poslovnik sveta občine.
L. M.
IZLET V ZASAVJE
NOVO MESTO - Planinska skupina krkinega Trim kluba priredi v soboto, 18. februarja, izlet v Zasavje po dolini Mirne do Sevnice in še naprej po zanimivih krajih. Odhod bo ob 7. uri izpred Krke v Ločni. Pot ni zahtevna, vendar planinski čevlji ne bodo odveč. Prevoz stane 1.000 tolarjev za odrasle in 600 tolarjev za otroke, vstopnina v kopališču pa je 400 tolarjev. Prijave zbirajo do četrtka, 16. fe-burarja, na tel. 312 537.
ŠOLANJE ZA PSE
NOVO MESTO - Kinološko društvo Novo mesto tudi letos pripravlja spomladanski del tečaja šolanja psov vseh pasem. V mali šoli bodo vzgajali pse od 3. meseca dalje, “švrko-va šola” je namenjena šolanju malih družinskih psov, kot so kodri in ko-ker španjelk Th šola ima tudi elemente privlačnega agilitija. Pripravljajo tudi tečaj osnovnega in nadaljevalnega šolanja delovnih psov ter tečaj za pse reševalce izpod ruševin. Teoretični del za vse tečaje bo danes ob 18. uri v vijoličasti dvorani v novi občinski stavbi.
Največkrat se konča pri denaiju
KS Bela Cerkev Xe zgradila precej infrastrukturnih objektov, vendar je delovni načrt še obsežen - Zal Hrib nima vodovoda - Priprave za prepotrebno kanalizacijo
BELA CERKEV - Za krajevno skupnost Bela Cerkev bo letošnje leto precej delavno, kot kažejo njeni načrti. Koliko bo zastavljene načrte krajevna skupnost uresničila, je odvisno tudi od tega, kako dojemljiva bo nova občina za želje in živijenske probleme svojih vasi in zaselkov.
Franc Zorman, ki je 13 leto predsednik sveta KS Bela Cerkev, pravi, da so v tem času na območju krajevne skupnosti dosegli velik napredek, saj so naredili skoraj vso potrebno infrastrukturo. Ker pa želijo kar najbolj stopati v korak s časom, so želje in potrebe prebivalcev še velike, priznava predsednik. “Najbolj me žalosti, da v času vsesplošnega napredka na Hribu še nimajo vodovoda. Vodovoda nam ni uspelo zgraditi, ker nismo mogli pridobiti potrebnih finančnih sredstev,” pojasnjuje stvari predsednik Zorman.
Med dosežke sodi posodabljanje in gradnja cest. “Na željo in zaradi potrebe krajanov smo v preteklem letu pričeli obnovljati cesto Perišče-Družinska vas. Nismo je dokončali, saj obnovi nasprotujejo arheologi kot tudi urbanisti. V javnih medijih je bilo napisano celo to, da smo storili neprecenljivo škodo, ko smo začeli dela na tej cesti. Vendar krajani želijo, da se cesta dokonča. Če bi jo zgradili, bi jim omogočili lažji in varnejši dostop do
jo s to zadevo. Po navedbah Žarka Kovačeviča - v Komunali je razvojni inženir za področje plinifikacije, kanalizacije in čistilnih naprav - je v fazi idejne zasnove izdelava projektne dokumentacije za odvajanje in čiščenje odpadnih voda za obravnavano krajevno skupnost. Projekt predvideva odvajanje in čiščenje odpadnih voda gravitacijsko, in sicer za naselja Šmarješke Toplice, Družinska vas,
ivronovo m oeia vencev uo lOKacije čistilne naprave v naselju Kronovo na levem bregu potoka Toplica približno 400 m od reke Krke. V nadaljnjih pripravah bodo morali po vseh predpisih dopolniti topografske podlage. Vnesli bodo nove podatke v obstoječe karte, in ker bo to opravilo stalo več milijonov tolaijev, bodo morali v zvezi s tem najprej doseči dogovor z občino, krajevno skupnostjo in geodetsko službo. Na kratko: gre za to, da Komunala ve, kako zgraditi kanalizacijo, nihče pa še ni povedal, kako drago zadevo plačati.
L. M.
Franc Zorman
naselja Družinska vas in Bela Cerkev,” pravi Zorman.
Po Zormanovih navedbah imajo v KS v načrtu za letos izdelavo projekta za prepotrebno kanalizacijo. Ge bi bila kanalizacija, meni predsednik, bi z njo preprečili onesnaženje vode. “Gre nam za to, da bi zavarovali zajetje vodovoda v Družinski vasi, ki napaja s pitno vodo velik del občine Novo mesto. Če ne bo kanalizacije, bo po mojem ta voda čez nekaj let onesnažena. Ker gre za tako velik javni vodovod, ne vem, če je ta kanalizacija samo nekakšna vaška zadeva Bele Cerkve,” se Zorman nekako obrača po odgovor v Novo mesto, ne prvič.
V Komunali v Novem mestu, kjer smo vprašali, kdaj bodo začeli graditi omenjeno kanalizacijo, se že ukvaija-
MI-ADI PODJETNIKI V KRKI- Prizadevanje Krke, da bi pridobili čim več mladih, prodornih in uspešnih kadrov v Krki, je bil to pot že tretje leto zapored izpeljan projekt Mladi podjetnik. Tokrat je imel še večji obseg, za sodelovanje so pritegnili učence iz treh novomeških srednjih šol: Gimnazije, Srednje ekonomske šole in Srednje zdravstvene in tehniške šole. Delavnico so poimenovali Od zamisli do izdelka. Teoretično izpopolnjevanje je trajalo 41 ur, za praktično delo in raziskovanje pa je vsaka izmed skupin porabila v povprečju 120 ur. Učenci so pod strokovnim vodstvom pripravili različne programe. Obiskovali pa so tudi dva tečaja za računalniško opismenjevanje. Po besedah direktorice pravnega sektorja Krke Marjete Potrč se je pri delu pokazala velika kreativnost učencev, sposobnost vodenja in organiziranja, timskega dela in sodelovanja v skupini. Na sliki: skupina, v kateri so bili Miha Pezelj, Uroš Žižek, Suzana Zupančič in Mateja Burger iz gimnazije, so ob pomoči mentorice Marije Drnovšek raziskovali na temo Ronhill malo drugače. (Foto: J. Pavlin)
STROKOVNA NEMŠČINA - V Krkinih zdraviliščih je vse več tujih gostov, med njimi največ Avstrijcev. Zato so v Šmarjeških Toplicah pripravili poseben tečaj nemščine za zdravnike, ki delajo v Krkinih zdraviliščih, udeležili pa so sega tudi ljudje iz marketinške službe družbe Krka Zdravilišča. Tečaj je vodila prof. Christl Hribar iz Berlina, specialistka za tečaje strokovne nemščine. (Foto: A. B.)
Morda bi Čelik pomagal razumeti
Pri podvozu v Dragi je obstal avtomobil, ki si ga “podajajo iz rok v roke” - Obvestila niso zalegla - Ali smejo vozilo odpeljati domačini? - Pavle Čelik o moči deželnih kamnov
DRAGA - Pn podvozu v Dragi leži zastava 750, potem ko je tam že od začetka lanskega decembra. Z avtomobila so v tem času pobrali večino uporabnega. Domačini so zaman skušali prepričati nekatere službe, n^j dajo odpeljati avtomobil, katerega lastnik je uradno neznan.
Potem ko je fičko nekega dne decembra ostal parkiran na postajališču pri podvozu in je tam stal 14 dni, je bil nekaj časa na istem mestu, vendar na strehi. O fičku na postajališču so domačini obvestili šentjemejske policiste, vendar to obveščanje ni priklicalo nikogar. Mogoče zato je fičko ležal na območju, ki ni šentjemejsko.
S postajališča so domačini avto prestavili na bližnje parkirišče za cesto, od koder ga je po nekaj dnevih nekdo porinil na travnik nekaj metrov od Krke. Tam leži nekaj časa na strehi, nekaj časa na “kolesih”, položaj je odvisen od tega, kaj kdo trenutno želi odmontirati z vozila. Na kraju, kjer je zdaj, tj. na drugi stran ceste, je fičko verjetno že na šentjernejskem ozemlju. To ne pomeni, da se olje iz njega izceja v šentjemejsko reko Krko, saj te reke ni.
Pred dnevi je policijska patrulja tehtala, tovornjake. Na pobudo domačinov so policisti obvestili o zapuščenem avtomobilu neko policijsko postajo, vendar ni prišel nihče ne iz Novega mesta ne iz Šentjerneja, kaj šele iz Ljubljane.
Čeprav smo sporočili na policijo in kljub vsem pogovorom z nekaterimi uradnimi ljudmi, nam ni uspelo, da bi pospravili avto, pravi I. B., ki je o fičku nekajkrat telefonsko obvestil nekatere ustanove. Zatrjuje, daje klical tudi v Novo mesto inšpekcijske službe, a so mu povedali, da od prvega januarja letos nimajo več inšpektorja, pristojnega za okolje. I. B. pravi, da bi dva močna domačina lahko dvignila sporno avtomobilsko pločevino na gumi
FIČKO - Do danes so za avtomobila odmontirali večino uporabnega. Kdo sme odpeljati, kar je ostalo? (Foto: L. M.)
voz in jo odpeljala na odpad. Vendar si domačini tega ne upajo narediti, ker se bojijo, da bi jih pravi lastnik avtomobila mogoče tožil, češ da so naložili in odpeljali na odpad vozilo, katerega zakoniti lastnik je še on.
Zaradi takih možnosti se je I. B. obrnil tudi na uradne ustanove. Zakaj policija in drugi ne ukrenejo ničesar, si lahko razlaga vsak po svoje. Upokojeni policist Pavle Čelik v knjigi “Na južni straži” piše: “Današnje ozemlje Republike Slovenije je bilo v preteklosti razdeljeno na več upravnih enot, ki se jih je oprijelo ime dežele... Da bi popotniki in prevozniki vedeli, kdaj so prišli iz ene v drugo pokrajino, so ob cestah postavili kamne. Takšen deželni kamen je bil še do nedavnega na meji med sedanjima občinama Domžale in Žalec. Dobro so si ga zapomnili tudi prometni miličniki. Naključje je naneslo, da so sc prav tam zgodile prometne nesreče vseh vrst, tudi najtežje. Mrtveca je bilo moč povleči nekaj metrov stran in patrulja je bila rešena nalog, saj je morala priti druga, celjska ali ljubljanska. Kamen je namreč pomenil razmejitev pristojnosti obeh vrst patrulj,”
Mogoče lahko Čelik pomaga razumeti, zakaj je fičko še zmeraj v Dragi?
L. M.
Izložbe kot razstavišča
Dolei\jskine izložbe za kulturni praznik- Drugačne
NOVO MESTO - Dolenjkine izložbe na Glavnem trgu so tudi letos v tednu, ko praznujemo slovenski kulturni praznik, nekaj posebnega. Aranžerka in slikarka Jožica Medle je v izložbah treh trgovin Dolenjke pripravila male razstave uveljavljenih novomeških slikarjev. Tako so v izložbi Drogerije postavljene slike Marije Prah in Jožeta Kumerja, v izložbi trgovine Tekstil slike Janka Orača in Jožeta Marinča, v izložbi prodajalne Usnje pa slike Jožice Medle. Vse predstavitve so enotno aranžirane, umetniška dela so postavljena na stilizirana slikarska stojala. Podobno je tudi _v izložbi Do-lenjkinega marketa v Šentjerneju, kjer je Medletova pripravila razstavo svojih slike in slik likovno najbolj nadarjenih učencev tamkajšnje osnovne šole.
“Že 15 let zapored poskušam ob slovenskem kulturnem prazniku dati eni ali več izložbam na Glavnem trgu vsaj malo kulturnega pridiha. Mislim, da slike, ki so razstavljene na tako prometnem mestu, kot so trgovine na Glavnem trgu, vidi neprimerno več ljudi kot v kateri koli galeriji. Tako umetnost pride ljudem naproti,” pravi Jožica Medle in
ARANŽERKA IN SLIKARKA -Jožica Medle pred izložbo Usnja, kjer je razstavila svoji novejši sliki.
dodaja, da slikarji njeno zamisel vedno z razumevanjem podpro in radi odstopijo svoja dela za te nenavadne razstavice. Medletova bi sicer rada celoten prostor izložb uporabila kot razstavni prostor, vendar mora poiskati kompromis med svojimi zamislimi in med žejami trgovcev, ki pač hočejo imeti v izložbah svoje blago. Pri tem ima kar srečno roko in marsikdo sc bo najbrž v teh dneh nekoliko dlje zadržal pred Dolenjki-nimi izložbami.
MiM
(Novomeška kronika
v______________________
VOZIČEK - Na pokopališču v Prečni imajo stranke na voljo vse udobje, celo tuš. Prostora za svojce umrlega pa je tako malo, kot bi vežico zgradili skopuški Škoti in ne Dolenjci. Ker ni prostora za svojce, živi obiskovalci vežice sedijo tudi na mrliškem vozičku. Kje si lahko ob taki proston ski stiski narežejo kruh in salamo, ni treba posebej povedati.
STRANIŠČA - Na novomeški avtobusni postaji lažje teče noter kot ven. Šankov je, kot bi jih naklel, stranišče pa je eno samo, in še to je last Gorjancev, ne bifejev. Kam v takih žgočih razmerah odtakajo postajni pivci, naj si misli vsakdo sam.
(PRE)PRODAJA - V novomeških trgovinah in na tržnici boste lažje dobili mongolsko moko, italijanski ananas, azijski vžigalnik, beloruski vijak in severnoevropsko solato kot pa pravo podgorsko kurje jajce ali čebulo. Ah vrli novomeški trgovci prodajajo sploh še kaj domačega ali so na svetu samo še zato, da preprodajajo inozemsko robo?
KRATKO - Novomeška uganka: kaj je na svetu najkrajše? Odgovor: podpredsedniški mandat Alojza Zupančiča v svetu občine Novo mesto. Ugovore z utemeljitvijo pošljite * Novo mesto, desno zgoraj.
Ena gospa je rekla, da je /ide mogoče res hiša evropske rnodh samo zakaj potem obeša svoje reklame po suhih podgorskih drevesih?
DAN ODPRTIH VRAT KMETIJSKE ŠOLE
NOVO MESTO - Srednja kmetijska šola Grm Novo mesto vabi vse učence osnovnih šol, ki razmišljajo o poklicu, povezanem z naravo, malim podjetništvom in kmetijstvom, na dan odprtih vrat, ki bo ta petek, 10. februarja, ob 9. uri. Seznanili se bodo tudi z novim 3-letnim programom kmetovalke - gospodinje. Na srednji kmetijski šoli se še posebej pripravljajo na dveletni nadaljevalni program kme-tijskopodjetniške dejavnosti, za poklica kmetijskogospodarski tehnik in kmetijskogospodinjski tehnik. Th program je nadaljevanje triletnega poklicnega šolanja za kmetovalce in kmetovalke, gospodinje. Obiskovalci dneva odprtih vrat se bodo lahko vozili s traktorjem, se udeležili oranja in obrezovanja sadnih dreves, preživeli dan z živalmi in rastlinami v rastlinjaku. Lahko se bodo poskusili z mojstrom za pletarstvo ali strokovnjakom v vinski kleti, v športni dvorani pa si bodo lahko ogledali preskakovanje ovir vrhunskih konjev.
inž. TONE HROVAT
ravnatelj
PRIKAZ OBREZOVANJA V STARI GORI
STRAŽA - V telovadnici osn^ šole bo v nedeljo, 12. februarja, o® uri nastopil Družinski trio Novin®
dobrodelnem koncertu z našlo, cth1
“Samo življenje za druge je vre® .
življenja”. Zbrani denar bo nantei^ malim bolnikom ortopedske ki'11 v Ljubljani.
DKCI3IŽ
NOVA JAVNA RAZSVfi^'
LJAVA - Vaščani Jame pri Dvoru končno dobili nove luči, ki so z^ vetile ob koncu januarja. Upajmo, to ni zadnja uspešna akcija v te delu Suhe krajine.
OBČNI ZBOR GD A J DO V D" V soboto so potegnili črto pod j® sko leto tudi ajdovški gasilci. Z del® v lanskem letu so zadovoljni, let°sC bodo še bolj pljunili v roke, saj iiJjK v načrtu nakup novega avtomob' zamenjali bodo strešno kritino domu, uredili novo ograjo okoli ev ma in napravili nadstrešek na zgof strani doma.
AJDOVEC - NOVA KRAM NA SKUPNOST? - Ajdovčani S°* v letih 1986 in 1987 želeli imeti sw krajevno skupnost, kar je tedaj A
so I
letelo na odpor. Želje po odločaj!
in delu v svojem kraju so seveda tale in vse je odvisno od nadaljnja razpleta lokalne samouprave v Žužemberk, bodoči občini.
AVTOMAT - V eni izmed tov:
,aif
sov razvili Suhi krajini te dni brez likega pompa predali namenu . avtomat. Avtomat je seveda d-.( samo na uporabo in ni bil kuplj®11^ tistega Žaklja za nerazvite. Ker j®* avtomat potreben drobiž, novico javljamo le v suhokranjskem droby
(Črnomaljski drobir
ŠOLANJE - Otroci z Malin so se po dogovoru med črnomaljsko in Metliško občino leta in leta šolali v suhorski šoli. Po novem pripadajo Maline semiški občini, toda otroci z Malin, ki bi morali te dni začeti z malo solo, niso dobili obvestil ne iz metliške n® iz črnomaljske in ne iz semiške občine. Nauk zgodbe: veliko občin, neizobraženi otroci.
NAPAKE - Semiški in črnomaljski svetniki so zelo občutljivi za pravopisne napake v gradivih za seje občinskih svetov. Ali so bili prejšnji delegati bolj tolerantni, manj uki ali je , napak prej manj, bo potrebno še raziskati. Za zdaj pa drži, da nekateri svctniltj v svoji začetni zagnanosti odijo z gradivom menda celo spat in ejejo pravopisne napake. Tako je svetnica, sicer slavistka, v samo sedem s ram obsegajočem zapisniku prve eje črnomaljskega občinskega sveta
27 pravopisnih napak. Če bi Jtn štela še v ostalih gradivih, bi po-a xVala šc matematika. ANONIMNOST - Praviloma je v olenjskem listu namenjeno črnomaljski in semiški občini skupaj več prostora kot metliški. Če pa anonimki črnomaljska klicateljica v “Halo, saj je bralec Dolenjca!” tega ne ver-IIme’ naJ premeri centimetre objav-1Ln.e®? Sradiva. Sicer pa o županih in nk*' • Vse*1 ,reb belokranjskih cm piše toliko, kolikor naredijo, r se tiče objavljanja imen tistih, ki "a sejah kaj rečejo, le pojasnilo, da vinarska poročila niso ne zapisniki ankete. Predvsem pa je presoja o m prepuščena novinarju, ki je pod P spevkom podpisan in zanj odgo-arja, m ne an0nimnežu, ki ga ni niti
dal svoje !mef ^ kri'U)’ ^ bi P°VC‘
letni zbori VINOGRADNIKOV
bela KRAJINA - Društvo I “Sadnikov Bele krajine bo ime-f . eIne.zbore, in sicer v petek, 10. ntarja, ob 18. uri v osnovni šoli v soboto, li. februarja,
, J. uri v kulturnem domu v oh ,omlju’v necieljo, 12. februarja, 11 • “n v vinski kleti v Metliki ter v nedeljo, 19. februarja, ob 10. uri ,,i,.°*d'u Smuk. V Semiču bo dr. in ^ vlcman'č predaval o kletaijer ij,’.v Dragatušu, Črnomlju in Met
ske trt b° Prct*avanJc 0 zaščiti vin-
“VSI RAZLIČNI-VSI BELOKRANJCI”
bo niMli " V Pelek- 10. februarja, n. • uri v hotelu Smuk okrog-a miza o regionalnem razvoju Bele nJme kot en°tne regije z lokr°V-°^ ' ^s' različni - vsi Be-v0. |anlci • Of- Dušan Plut bo go-kr , - ° re8‘(>nalnern razvoju Bele ekon"6’ *vo F'ry z ministrstva za skj0n?, e odnose o spodbujanju držav?C^eg? rcSionalncga razvoja v va 7n rS avko Tekavčič z ministrst-____ ttnance o financiranju občin.
Cljgjjanjske iveri )
Prec^1^^^1^ " ^ manjših krajih Prvi „„ ares razumejo reklo: “Bolje ScntmnVaS1 kot drugi v mestu!” V m°čnefcrHU 'n okolici Je daleč naj-hovihm6 druzmsko podjetje Freli-kot dnh asta'Frelih starejši slovi tudi ja za n- vj.no8radnik, mlajši pa vel-PodietniL? ■ ®a ‘Bralca tenisa med kern k>. j' 'n obrtniki na Dolenjs-je tU(ii'r1'*?', strani naglo napredu-IšokivA * relihov sovaščan Brane ntotor: ?’ ec*en najboljših slovenskih vse ler.S ■V med Podjetniki. Do tod da So '° m Prav. Poznavalci pravijo, krhati ,e 0dn°si med obema začeli Rok‘‘ ak.rat. ko seje zvedelo, naj bi Agro« • J?*3’'v posest šentruperški bilo te ’°Fc ,ak5no konkurenco se bi Prosim« „k°s.atij za,° Je postalo to možen' p°djetje oz. njegovo pre-Zadoš^C| naenkrat silno zanimivo. Bo leno m • c °S°.vor oz. obračun za ze-zidanici ali za šankom? Livk?u°ČNOST - Svetnik Janez kraju |Voma Pr“v'. da živi v takem p°Što’ Rr 'e enkrat na teden dobiva nieor,. 0 jSo Povezavo s svetom si po kavne era želijo tudi vaščani vasi •'jske '"Kostanjevica iz sosednje li-zvešin^jne, ki hodijo po opravkih kot dvC V ^cn,rupcrt in Tfebnje. Več crenn 6 treti'n' vaščanov je je na ref-•reh-.U,nu glasovalo za priključitev k WtenvJaS|ki°b,čini- hccJo ledaj točnih l -ta gl‘is vpijočih v teh od-ni tj. krajih tudi gospodje v Ljublja-jc pa '."rajo v rokah škarje in platno,
Za ,a,Ze drugo vprašanje. Morda bo Sos„ e zadeve zdaj kaj več časa, ko tlov«|P°slanci nehali ukvarjati z Dr-čaujj 0,TI> Kacinom in svojimi pla-
Svctnv**AVLJIVOST? - Trebanjski tudj | 1 so se le odločili, da bo občina Ja,*"* sodelovala na sejmu Alpe-

^ na Gospodarskem razsta-Pre.| v Ljubljani navkljub opozorilu bori,, ednika sveta dr. Pavlina, da bf1(j' tafrčkali občinsko blagaj no, če Treh. .° zlahka praznili proračun. 0krn"lce naj bi letos udeležba stala r°g 900.000 tolarjev.
I7 NAŠIH OBHN Mii
Semiška občina je še brezdomka
Za prostore se bodo odločili med štirimi možnostmi • Župan želi biti profesionalec -Don Pierinova terapevtska skupnost na Planini pod Mirno goro - da ali ne?
SEMIČ - Nova semiška občina ima, kot seje pokazalo na prvi letošnji seji občinskega sveta, precej težav tako s kadrom kot s prostori. Zapletlo seje že na začetku razprave o zaposlovanju v občinski upravi, saj je župan pred sejo uskladil s političnimi strankami predlog o svojem neprofesionalnem delu.
Na seji pa je predlagal, da bi bil profesionalni župan. Svetniki na to niso bili pripravljeni, zato so odločitev o tem preložili. Slišati je bilo tudi različne predloge o številu zaposlenih na občini. Eni so menili, da bi zadostovala dva pa trije, štirje, pet in celo šest. Seveda je vprašanje, koliko ljudi bodo sploh lahko dobili, zlasti še, ker naj bi najprej iskali takšne z višjo in visoko izobrazbo. Nezanemarljivo je tudi, ali jih bodo lahko plačali.
Tudi o tem, kje bo v bodoče domovala občina, še ni odločitve, čeprav je kar nekaj predlogov. Prostore bi lahko uredili v stavbi prenovljenega nekdanjega bifeja, kije last Begrada. Lahko bi zadržali denacionalizacijo stavbe, v kateri sta bila doslej sedež KS in matični urad, preuredili staro telovad-
ZA PRAZNIK KONCERT KOMORNEGA ORKESTRA
ČRNOMELJ - V Črnomlju so slovenski kulturni praznik počastili včeraj s koncertom komornega orkestra slovenske Filharmonije pod umetniškim vodstvom Andreja Petača in Mirana Kolbla. Govornik je bil predsednik črnomaljskega občinskega sveta Andrej Kavšek. Ker zaradi sprememb v občini do 8. februarja ni bilo moč izpeljati postopka za podelitev Župančičevih priznanj, ki jih v Črnomlju že vrsto let podeljujejo za dosežke na področju kulture prav ob kulturnem prazniku, bodo letos izjemoma priznanja podelili na eni od svečanosti med letom.
OPOZORILA KRŠČANSKIH DEMOKRATOV
ČRNOMELJ - Občinski odbor SKD Črnomelj je imel pretekli teden letni zbor, na katerem so izvolili nov izvršilni odbor. Tajnik Vlado Starešinič, ki je podal pregled preteklega dela in orisal načrte za prihodnje, je opozoril, daje v občini osem podjetij, ki so že doživela najslabše ali pa jih to lahko doleti v kratkem. Podprl je pobudo poslancev o triletnem porodniškem dopustu, ki ne bo ovira tistim, ki želijo narediti kariero. Gost krščanskih demokratov je bil minister za notranje zadeve Andrej Šter, več o pogovoru z njim pa na 2. strani.
Porednim novinarjem pa nič vabil?
Vprašljiv odnos trebanjskih svetnikov do javnosti?
TREBNJE - Ko je pisec tehle vrstic zadnji petek v januarju kakšno minuto ali dve pred 15. uro, ko naj bi se začela 2. seja trebanjskega občinskega sveta, vstopil v sejno sobo na občini, je bila v tem prostoru, polnem moških svetnikov, grobna tišina. Kot v razredu marljivih učencev, ki imajo strogega razrednika!
Med 25 svetniki je manjkal le Toni Kotar {SDSS). On je verjetno dobi! vabilo za to sejo, medtem ko sva s kolegom od radia za ta sklic zvedela naključno. Te “sreče"ni imela niti kolegica z Dela, ki je bila okoli novega leta edina predstavnica sedme sile na prvi seji sveta. Tedaj so namreč - kot je povedala - sklenili, koga vre bodo vabili na svoje seje, in niso niti slučajno govorili o kakšni selekciji med novinarskimi hišami kot na tokratni seji Kaj šele, da bi jim pošiljali le vabilu brez gradiva, kot je svet sklenil na pobudo svetnika Antona Urbančiča (SKD). To naj bi po Urbančičevih “utemeljitvi” ukrenili zato, da ne bi novinarji svojih prispevkov prepisovali izgradiva, ampak bi prihajali na seje in bi vre slišali. S tem bi menda tudi zmanjšali stroške občine. Ti pa sploh niso bili vprašljivi, ko so na primer sklenili, da bodo svetniki prejemali nekaj več kot po 5.300
nico, ko bo zgrajena nova, ali celo odkupili hotel Smuk. Svetniki so sklenili le, da se bodo začasno dogovorili za najem prostorov, v katerih je bila KS.
Ker lani v črnomaljski občini ni bila sprejeta dokončna odločitev o tem, ali naj bo na Planini pod Mimo goro don Pierinova terapevtska skupnost za zdravljene zasvojence “Srečanje”, se morajo sedaj o tem odločati v semiški
občini. Toda medtem ko so svetniki, ki delo skupnosti dobro poznajo, videli v njej koristi za občino, saj bi lahko ohranili krajino pod Mimo goro, ki že zarašča, soji drugi nasprotovali. Eden od razpravljalcev je menil, da se ne morejo odločiti za terapevtsko skupnost, ker sploh še ne vedo, kaj bodo s Planino, drugi je bil prepričan, da bi si z njo nakopali same probleme, župan pa je predlagal, naj bi bilo “Srečanje” na Kleču in ne na Planini. Zato so se strinjali, da bodo najprej zbrali dodatne informacije, potem pa se odločili, kako naprej.
M. BEZEK-JAKŠE
VEČER GLASBE IN PG EZIJ - V Metliki so učenci osnovne in glasbene šole (na fotografiji) ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili večer glasbe in Prešernovih poezij. Ob tem je ravnateljica Ljudske knjižnice Anica Kopinič spomnila, da Metlika po bogatem kulturnem življenju ne sodi na jug Slovenije, saj je bilo lani v občini 40prireditev za odrasle in 25 za otroke in mladino. Izrekla je želje številnih Metličanov, ki želijo za kulturne prireditve primemo opremljeno grajsko dvorišče, dovolj velik oderv kulturnem domu in več prostora v Ljudski knjižnici. (Foto: M.B.-J.)
Pomoč za samostojnost
Marija Butala je ena od tistih Belokranjic, ki vsak dan potrebujejo pomoč na domu
ČRNOMELJ - Tukajšnji Center za socialno delo je poleti leta 1991 pričel preko javnih del z oskrbo občanov na domu. Prva, kije preizkusila to novost, je bila Črnomaljka Marija Butala in danes lahko pove v spodbudo vsem tistim, ki se trudijo olajšati življenje sokrajanom, da se takšen način dobro obnese.
Marija Butala je leta 1942 zaradi ošpic in ker je prepozno prišla v bolnišnico, oslepela na levo oko.
S tem se je sprijaznila in živela povsem normalno, dokler je ni pred sedmimi leti in pol doletela druga nesreča. Kot upokojenka je honorarno kuhala na morju in tako nesrečno padla, da si je zlomila obe roki ter si poškodovala prej zdravo desno oko, da je oslepela. Čeprav je tudi to zanjo velik udarec, se ni želela odreči samostojnosti in zapustiti svoje garsonjere. Svetovali so ji, naj bi šla v dom starejših občanov, a pravi, da tega ne bo storila, dokler bo na nogah. Ker pa zaradi slepote potrebuje pomoč vsaj za uro ali dve na dan, seje socialna služba trudila, da bi ji našla človeka, ki bi bil zanesljiv in na katerega bi se Marija zanesla.
“Žal seje zamenjalo veliko deklet, ker je vsaka kmalu dobila redno zaposlitev, nekaj pa jih je odšlo na porodniško. Toda z vsemi sem bila zadovoljna,” pravi Marija, pri tem pa ima v mislih tudi Mirjano Šutej, ki jo obiskuje od sredine januarja. Čeprav Šutejeva dela preko javnih de! šele od lanskega decembra, je hitre spoznala, kaj ljudje, ki prosijo za pomoč, najboli potrebujejo. “Mnogi med njimi so osamljen: in velike jim pomeni prijazna beseda, pogovor, ki ga
“MORDA BOM ŠE KDAJ VIDELA ” - Tako pravi slepa Marija Butala iz Črnomlja, ki se rada loti vsakega dela, ki ga zmore. Tudi kuha še vedno rada, ob tem pa malo v šali, malo zares pravi, da je Mirjana Šutej, ki ji pomaga v okviru javnih del, njeno pred leti izgubljeno oko. (Foto: M.B.-J.)
opravim mimogrede, med delom,” pravi. Tudi Mariji, tako kot ostalim devetnajstim v črnomaljski in semiški občin, kijih Miljana obiskuje po nekajkrat na teden ali na mesec, lepša enolične dneve. Marija prizna, da ji Mirjanina vedrina in občutek, da delo opravi z veseljem, veliko pomenita. “Potrudim se, da naredim sama vse, kar zmorem. Vsak dan mi polepša že misel na to, da bo prišla Miljana, me peljala na sprehod, pospravila, kolikor sama ne zmorem, šla v trgovino ter medtem z mano poklepetala. Takšna pomoč pomeni zame kapljo k moji samostojnosti,’ je zadovoljna Marija Butala.
M. BI ZEK-JAKŠE
Največjo pozornost pitni vodi
V metliški občini bodo tudi letos v osnovno komunalno infrastrukturo vložili okrog 90 milijonov tolarjev - Manj javnih del - Pobiranje parkirnine ni racionalno
METLIKA - Javno podjetje Komunala Metlika je občinskim svetnikom na seji konec februarja predstavilo gospodarski načrt podjetja, ki bi ga sicer morali sprejeti že do začetka letošnjega leta. Zaradi volitev in reorganizacije lokalne samouprave bo tokrat načrt sprejet šele, ko bo pripravljen proračun, svetniki pa so dali le pripombe na informacijo o gospodarskem načrtu.
Metliška občina poskuša v zadnjih letih zmanjšati zaostanek za drugimi občinami. Zato vsako leto vložijo v osnovno komunalno infrastrukturo več kot 80 milijon tolarjev, tolikšne naložbe pa bodo potrebne vsaj še do konca tega tisočletja. Na Komunali ocenjujejo, da gradnja in izboljšanje komunalne infrastrukture ne bosta
* Svetniki so predlagali, naj bi Komunala prevzela gospodarjenje s stanovanji in poslovnimi prostori, pobirala parkirnino ter skrbela za javne površine tudi v drugih večjih krajih v občini, ne le v. Metliki. Kar se tiče pobiranja parkirnine, je direktor Komunale Juš Mihelčič dejal, da ni smotrna, sqj so novomeške izkušnje pokazale, da s parkirnino ne pokrivajo stroškov. Urejanje Metlike pa je pogodbeno delo, ki gaje občina poverila Komunali in ga lahko opravijo tudi po krnjevnih skupnostih ali pa te razpišejo natečaj in se odločijo za drugega izvnjalca.
letos nič manjši kot lani. Podjetje bo za naložbe prispevalo 20 milijonov tolarjev, država, občina, krajevne skupnosti ter banka pa bodo primaknile 70 milijonov tolarjev.
Ker je še vedno največji problem v občini zagotavljanje zadostnih količin
pitne vode, bo Komunala, kot že leta doslej, temu problemu namenila največjo pozornost. Tako bodo komu-nalni delavci dokončali dela pri prečrpavanju vode iz Metlike do Bo-janje vasi. Uredili bodo vse potrebno za prečrpavanje vode iz vrtine pod Radovico. Rekonstruirali bodo več manjših cevovodov, predvsem na območju Bereče vasi, Bušinje vasi in v Metliki. V čistilni napravi v Rosal-nicah bodo zamenjali dotrajane kompresorje ter uredili dostopno cesto do naprave. Skupaj s KS Rosalnice pa uredili kanalizacijo v vasi ter biološko čistilno napravo. Na deponiji odpadkov v Bočki bodo morali urediti ograjo, iztresno rampo in iztresni plato ter
dokupiti zemljo za gradnjo druge faze deponije.
Žaradi pomanjkanja denaija v ministrstvu za delo bo komunalnih javnih del v občini letos znatno manj kot minula leta. Kljub temu bodo hortikulturno uredili stari in novi del Metlike ter nadaljevali z arheološkimi izkopavanji v gradaškem grajskem parku.
M. BEZEK-JAKŠE
OBČNI ZBOR KMEČKIH ŽENA
METLIKA - Članice društva kmečkih žena Metlika in vse, ki se želijo včlaniti, so vabljene na občni zbor društva, ki bo v petek, 10. febru-aija, ob 19. uri v vinski kleti v Metliki. Po občnem zboru bo predavanje Helene Mrzlikar “S prehrano do zdravja”.
RAZGLEDNICE IZ MUZEJA
METLIKA - Ob letošnjem kulturnem prazniku je Belokranjski muzej izdal prvo razglednico iz serije Muzejski predmeti. Z njo bo muzej predstavil izbrane predmete iz svojih zbirk. Na prvi razglednici je fotografija dveh svetilk - lehtem iz 19. stoletja. Fotografijo je posnel Janez Pukšič, razglednico pa je natisnila novomeška tiskarna Opara.
GRIBELJCIO TURIZMU
GRIBLJE - Turistično društvo Griblje je imelo pretekli teden prvi občni zbor po ustanovitvi. V programu letošnjega dela so posvetili največ pozornosti varovanju okolja, podobi vasi, izdelavi turističnega prospekta, medtem ko bo kartica Gribelj kmalu v prodaji. Sicer pa bo društvo vodilo isto vodstvo kot doslej, izvolili so le drugega tajnika, ker je prejšnji dal odpoved. V društvu želijo, da bi se vanj včlanili vsi vaščani.
• Govorjenje resnice je pogosto največja pustolovščina. (Durrenmatt)
Občina je potegnila krajši konec
TVebanjska občinska uprava naj bi imela 18 strokovnih delavcev - Za zdaj jih je po sporazumu z državno upravo dobila le 11 - Do kdaj bo nared premoženjska bilanca?
odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter akt o sistemizaciji in vrednotenju delovnih mest oz. funkcij. Pungartnik upa, da
TREBNJE - IV-ebanjski župan Ciril Pungartnik ugotavlja, daje občina pri trenutni delitvi strokovnega kadra z državo potegnila krgjši konec. Strokovne ocene ministrstva za lokalno samoupravo namreč govorijo, da naj bi za občinske uprave občin, ki so ostale v dosedanjih mejah, zagotoviti oz. obdržati vsgj 30 odst. dosedanjih strokovnjakov (semknj seveda ne spadgjo hišniki in snažilke), kar bi v trebanjskem primeru pomenilo 17 do 18 strokovnih delavcev.
tolarjev sejnine.
P. PERC
“ZVESTOBA”
GENERALA
POTOČARJA
TREBNJE - Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v Knjižnici Pavla Golic pri Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje predstavili knjigo Staneta Potočarja z naslovom Zvestoba. Avtor je generalpolkovnik v pokoju, narodni heroj in častni občan občine Trebnje.
Doslej so bili sporazumno z v. d. načelnika upravne enote Milanom Rmanom razporejenih 46 delavcev na državno upravo (7 geodetska uprava, 6 uprava za obrambo, 33 državna uprava), 11 pa jih je pa pristalo v občinski upravi. Ti so začasno razporejeni v 3 oddelke.
Župan Pungartnik je pridobil informacije o predvideni občinski upravi iz nekaterih primerljivih občin. Litija (18.600 prebivalcev) naj bi imela v občinski upravi 18 do 20 delavcev, Sevnica (18.214 prebivalcev) po prvotnem osnutku 19 delavcev, dejansko pa ima razporejenih 12, Kočevje
16.965 p.) v osnutku predvideva 19 delavcev itd. V skupini občin, ki imajo 1.000 prebivalcev več ali manj kot občina Trebnje (17.832), je 11 občin. Pungartnik meni, da je smiselna in potrebna primerjava zlasti z občinami, ki imajo podobno poselitveno strukturo kot občina Trebnje. To so po njegovem predvsem občini Sevnica in Litija pa tudi Grosuplje. Pripravljajo posvet, ki bi omogočil izmenjavo dosedanjih izkušenj tistim občinam, ki imajo od 16.000 do 19.000 prebivalcev.
Župan Pungartnik bo do konca februarja občinskemu svetu predložil
6 (2374), 9. februarja 1995
• V. d. načelnika upravne enote Milan Rman je na zadnjem zasedanju občinskega sveta v Trebnjem menil, da kakršnakoli dogajanja ne smejo vplivati na kakovost storitev uprave do občanov. Predsednik sveta dr. Marjan Pavlin pa je zahteval, ngj župan do naslednje seje pripravi poleg sistemizacije tudi premoženjsko bilanco občine. Župan Pungartnik je odvrnil, da ta bilanca ne more biti narejena tako hitro in da jo bodo naredili takrat kot v drugih občinah.
bodo v tem času odstranjene nekatere nejasnosti, ki so posledica ne povsem dorečene zakonodaje.
P. P.
DOLENJSKI LIST
ttMfafe IZ NAŠIH OBČIM MM
Drobne iz Kočevja
Izid volitev razburil še s tolarji
Svetnica dr. Nataša Žilevski - Pintarjeva trdi, daje delitev “županovega” denarja krivična in da zavoljo tega ne bo šla na naslednje volitve - “Zupan bo norel”
KOČEVJE - Na 2. seji občinskega sveta so sklenili, naj vsaka politična stranka dobi za vsak glas, ki ga je dobila na zadnjih volitvah, po 30 tolarjev, kolikor je po predpisu tudi največ možno. Tako delitev je predlagal predsednik sveta Alojz Košir (podpredsednik je Urban Dobovšek), ki je dejal, da je bila v občini Kočevje zelo slaba volilna udeležba, koma) nekaj nad 50 odst., in da bodo zato stranke dobile malo denarja, saj je merilo število oddanih glasov.
Takoj so tudi ugotovili, da bo po tem merilu dobila največ denarja Združena lista socialnih demokratov (1.293 glasov), in sicer 465.480 tolarjev; SKD 380.880 tolarjev, LDS 376.560 tolarjev, Zeleni 327.240, SDSS 253.080, SNS 238.320, SLS
KAM Z ZOBMI?
KOČEVJE - V Kočevju primanjkuje zobozdravnikov, tako daje težko priti na vrsto. Zato je vodstvo zdravstvenega doma razpisalo dve prosti delovni mesti zobozdravnika. Prijavil pa se ni nihče. Kočevarjem z bolečimi zobmi preostanejo Ribnica, Sodražica ali Ljubljana, zdaj pa se jih že zelo veliko vozi kar v Prezid na Hrvaškem.
MANJ MLEKA, TODA BOLJŠE
LOŠKI POTOK - V poslovni enoti Loški potok, ki spada v ribniško kmetijsko zadrugo, pravijo, da je odkup mleka še zadovoljiv, vendar iz leta v leto občutno upada. Razveseljiv pa je podatek, da odkupijo vse več mleka takoimenovanega ekstra razreda. Težko pa je reči, ali stagnira samo odkup ali pa tudi pridelava. Vsekakor je prodaja na domu postala zanimivejša, saj cene, ki so bile do nedavnega občutno nižje, že dosegajo tiste, ki jih ponuja zadruga, ne glede na kakovost, ki jo je v takih primerih težko ugotoviti.	A K
Bo ostal datum praznika občine 12. november?
Prazniku 2. maj v spomin na slovenski tabor v Sevnici?
SEVNICA - Ali bodo Sevničani še praznovali občinski praznik 12. novembra v spomin na znano akcijo komandirja Brežiške čete Dušana Kvedra ali pa 2. maja, v spomin na vseslovenski tabor leta 1868 v Sevnici? Pri osnutku statuta občine seje na zadnji seji občinskega sveta v Sevnici namreč najbolj razvnela razprava ravno ob 7. členu o prazniku občine, kije dopuščal eno ali drugo možnost. Najprej se je oglasil Franc Pipan (ZLSD) in se opredelil za 1. inačico praznika, zaradi tradicije in ker gre za zelo domoljubno dejanje. Po Pipanovem mnenju je to lokalni dogodek,
2. maj pa po njegovem tudi ni primeren za občinski praznik, ker je to državni praznik. Podprla sta ga tudi
Marjan Jamšek (ZLSD), češ da do 12. novembra v krajevnih skupnostih,
kjer praznujejo občinski praznik, lahko nekaj naredijo, in dr. Pavel Zagode (SLS). Jože Kunšek (SLS) in Jože Imperl (SKD) sta se bolj nagibala k 2. inačici, Imperl pa je vprašal, ali je sploh prav, da praznujejo občinski praznik po KS.
Boris Pemovšek (SDSS) je menil, da je 12. november primernejši za
krajevni kot za občinski praznik, češ da je še dosti pomembnejših datumov
iz tega obdobja. Alojz Zalašček (SLS) je poudaril, da “ni bil nikoli rdeč”, a vrednot 2. svetovne vojne oz. boja proti fašizmu ne bi smeli kar tako zavreči. Jože Kovač (SLS) je izrazil pomislek, da si morda svetniki nalagajo preveliko odgovornost, in dodal ali ne bi kazalo počakati na mnenja KS oz. širše javnosti.
Ko je Breda Mijovič (ZLSD) menila, da v kolikor sc ne odločijo o varianti tega člena o prazniku, sc podaljšuje razprava o osnutku statuta in je svetnik Kunšek iz Zabukovja opozoril, da imajo šele teden dni gradivo v rokah, zato ni bilo mogoče speljati procedure, je občinski svet na predlog svetnika Pipana prekvalificiral osnutek v delovno gradivo.
Le kokodakanje
Jajc, to je prvih turističnih potez in uspehov, pa ni in ni od nikoder
V zadnjih tednih je bilo na območju kočevske občine več razprav o turizmu. Zadnjega je minuti teden organizirala poslovna enota M-KG Kočevje Gostinstvo in turizem, ki ima v svojem sestavu Hotel Valentin v Kočevju, Grajski hram v Kostelu in gostišče Janez v Kočevju, načrtuje pa pridobitev še nekaterih gostišč, med njimi Motela Jezero, saj želi postati nosilec turizma na Kočevskem.
Tudi na tem sestanku so ugotavljali splošno znane resnice o tem, kaj je treba narediti za razvoj turizma na Kočevskem. Žal med “kokodakanjem"še vedno niso znesli jajca, se pravi, da se niso dogovorili, kdo bo uresničil to ali ono zamisel oz. predlog. Govorjenja je bilo že dovolj in je končno potrebno poprijeti za delo.
Med dobrimi zamislimi je bilo slišati tudi nekaj povsem zgrešenih in jih omenjamo le zato, ker so se porodile v najodgovornejših glavah. Taka misel je, da je turistom treba pokazati čistilno napravo in vodovodno zajetje. Tudi zamisel o motornih čolnih in smučanju na vodi na Rudniškem jezeru ni nekaj enkratnega, če vemo, kaj se okrog tega dogaja na morju. In ponovimo: za uspeh bo bolj kot razpravljanje potrebno veliko dela, s katerim pa je treba čimprej začeti in nekatere zadeve postoriti še pred novo turistično sezono.
J. P.
Miši v skladišču
Gmotne zagate RK se zdijo nepremostljive
SEVNICA - “Nihče noče več pobirati skromne članarine RK Slovenije po obširnem območju hribovite krajevne skupnosti Zabukovjc, kajti najprej vsak vpraša, koliko bo dobil za bencin,” je na zadnji skupščini OO RK Sevnica dejala Mimica Žveglič iz Podgorja ob Sevnični. Sekretar OO RK Sevnica Zdra-
vko Stopar je povedal, da je julija lani prevzel sekretarska opravila, a ni denarja za polno zaposlitev. Finančno knjigovodstvo je prevzela Danica Bevc -Štojs in je to delo na svojo željo opravljala brezplačno. Gmotno stisko sevniškega Rdečega križa ponazarja podatek, da so sodelavci RK do oktobra lani v prostorih OO RK opravili prek 600 prostovoljnih ur pri urejanju skladišča oblačil, da pa kljub velikim prizadevanjem niso obnovili vlažnih, neogrevanih prostorov skladišča, kamor še, navkljub opravljeni deratizaciji, vdirajo miši.
gre v tem primeru za razsipavanje denarja, kajti rešilni avto na primer pelje v ljubljansko bolnišnico le nepo-kretne in nujne bolnike. Tudi 80 let
118.440 in Demokratska stranka 95.760 tolarjev (za 266 glasov). Župan pa je dobil kar 4.574 glasov, zato pripada stranki, ki ga je kandidirala (ZLSD), še nadaljnjih 1,647.360 tolarjev.
Svetniki nekaterih strank pa so že menili, naj bi denar za glasove župana razdelili vsem strankam, saj je župan za vse stranke, za vse volilce itd. (Nihče pa se ni vprašal, zakaj ni njegova stranka predlagala takega kandidata za župana, ki bi na volitvah zmagal. Združena lista je namreč kandidirala nestrankarskega kandidata.) Svetnica Nataša Žilevski-Pin-tar je celo dejala, da je taka delitev “županovega” denarja krivična in da ne bo šla na naslednje volitve.
Nadalje je ta svetnica menila, da
• Na prihodnji seji bodo odločali o tem, kakšen bo žig občine, sprejeto pa je bilo, n^j bo to stari kočevski grb z nekaterimi izboljšavami. Po malenkostnih popravkih so sprejeli začasni statutarni akt - veljal bo do sprejema statuta (statutarna komisija se še ni sestala!) - in odlok o organizaciji in delavcih občinske uprave. Živahno je bilo okoli mesečne bilance prihodkov in odhodkov oz. predloga začasnega financiranja. Ih predvideva 53 milijonov prihodkov in odhodkov, od tega 51,993.000 tolarjev za občino Kočevje, 1,007.000 tolarjev pa za občino Osilnica.
star človek s sedmimi kroničnimi boleznimi nima pravice do prevoza z rešilcem do Ljubljane.
Raprava je nato trajala dalje in posamezni svetniki so ugotavljali, da je premalo denarja za vse dejavnoti. Svetnik Vili Janša je dejal: “Občutek imam, da je v proračunu manj denarja, kot ga je bilo lani. Zato bodo vsi porabniki proračuna kričali na župana in zahtevali več denarja, on pa bo znorel...”
“... In če bo znorel, ga v ljubljansko bolnišnico ne bodo peljali z rešilcem, saj do takega prevoza ne bo upravičen,” je ugotovila svetnica dr. Nataša
Žilevski-Pintar.
J. PRIMC
V Ribnici tajnika še niso imenovali
Sprejeli začasni proračun
RIBNICA - Na drugi seji občinskega sveta Ribnica so sprejeli začasni statutarni akt občine, sklenili, da bo osnutek statuta občine v javni razpravi do 20. februarja, sprejeli sklep o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem trimesečju in začasni načrt delovnih mest.
Sklep o začasnem financiranju proračunskih potreb predvideva 75,650.000 tolarjev prihodkov in odhodkov, in sicer za občino Ribnica 63,546 000 tolarjev ter občino Loški potok 12,104.000 tolarjev. N: jveč izdatkov, skoraj 20 milij« mov tolarjev, bo šlo za otroško varstvo, prek 16 milijonov za iiobraže-vanje itd. Za delo občil ske uprave in upravnih organ >v pa je predvidenih 2,8 milijoi a tolarjev.
Sklenili so popisati občinsko premoženje in pripraviti delitveno bilanco med oberr a občinama. Sklenili so tudi, naj se nadaljujejo nekatere investicije (kanalizacija Izver, propust in mostna ograja pri pokopališču v Dolenji vasi) in da naj župan pripravi predlog načrta za investicije v letošnjem letu. Imenovanje tajnika občine in nadzornega odbora pa so preložili na naslednjo sejo.
Kaj bo z zbornico
Sekretar E Hočevar o delu gospodarske zbornice v novoustanovljenih občinah
LOŠKI POTOK - Z novim letom je nastala nova občina Loški potok. Kako bo po novem z obrtništvom, smo povprašali Pavla Hočevarja.
“Obrtna zbornica bo pokrivala ista območja kot do sedaj, torej tudi po-toško občino in kajpak tudi dele, ki so se priključili občini, to je KS Draga. Smo samostojna stanovska organizacija, ki je že v postopku preimenovanja v območno, kar pomeni razširitev in drugačno kvaliteto dela. Glavna dejavnost ostane še vedno svetovanje, pričakujemo pa, da bomo v kratkem izdajali tudi obrtna dovoljenja, registrirali obrtnike in tako postali pravi partner državi. Vodimo informativni sistem vseh obrtnikov v Sloveniji, njihovo ponudbo in povpraševanje,” je dejal Hočevar. Izrazil je željo po še boljšem sodelovanju obrtnikov občine Loški potok in tudi, da bi se čimprej sestal z vodstvom občine, kjer želi začeti akcijo za ustanovitev finančnega sklada, iz katerega bi se pod ugodnimi pogoji črpali krediti.
A. K.
Stare temelje opuščenih vasi bo moč nadgraditi
Lovci s tem ne soglašajo
NASIP BO ŠČITIL DOLENJI BOŠTANJ PRED NARASLO S/l VO IN MIRNO - Zaradi pomanjkanja denarja iz republike seje začetek izgradnje nasipov ob desnem bregu Save v dolžini 265 m in ob levem bregu Mirne v dolžini 380 m močno zavlekel. Odkar je država le sklenila, da bo uresničila svojo obljubo o zaščiti Dolenjega Boštanja, zlasti še boštajske obrtne cone, ki je pred štirimi leti ob katasto-falnih novembrskih poplavah utrpela največjo škodo, so konec lanskega leta novomeški vodarji le lahko pričeli z deli. Polovico od skupno 55,7 milijona tolarjev bo tako prispevala republika. Krajani pa so na torkovem sestanku Občinarjem in izvajajclem del ob ogledu terena in del (na posnetku) izrazili precej pomislekov o podobi bodočih nasipov, v katere naj bi vgradili približno 30.000 m3 gramoza in humusa, ter o kakovosti del. Poudarili so, da sicer zaupajo stroki, a naj ta nosi vso odgovornost za svoje delo. (Foto: P Perc)
PREDGRAD, FARA, OSILNICA - Kje ob Kolpi bodo urejena kopališča, kje bo možno graditi, kako je z vsem, kar zadeva prebivalce Zgornjega dela Kolpske doline za naslednjih 20 let, so razpravljali na nedavnih razpravah o osnutku prostorskih ureditvenih pogojev za Ob-kolpje.
Povsod so ugotavljali, da število stalnih prebivalcev upada in da narašča povpraševanje po parcelah za gradnjo predvsem počitniških hiš, v katere bi se po upokojitvi nekateri tudi za stalno naselili. Izražene so bile želje po ponovni poselitvi nekaterih praznih vasi. Odgovor je bil, da bo v načelu možno graditi tudi na starih temeljih v opuščenih vaseh, ugotovljeno pa tudi, daje že v sedanjih vaseh veliko zapuščenih hiš.
Lovci so menili, da nekaterih opuščenih vasi sredi gozdov ne bi bilo kazalo obnavljati, da ne bi vznemirjali divjadi. Gozdarji so imeli spet svoje pripombe in tudi drugi, največ predstavniki turističnih društev, ta so ob Kolpi od Dola do Osilnice kar štiri. Glavna ugotovitev dosedanjih razprav o PUP in tudi raznih drugih je bila, da je bodočnost Kolpske doline v turizmu.
J. P.
Humanost ni zgolj “za popoldan”!
Območna organizacija Rdečega križa v Sevnici opozarja na zagate krvodajalcev • Poživili delo KO RK Krmelj, na Studencu še niso našli ljudi - Kri spet plačati?
SEVNICA - Čeravno se je sevniška območna organizacija Rdečega križa lani močno trudila, da bi poiskali primerne ljudi, ki bi delali v krajevni organizaciji RK na Studencu, ji ni uspelo oživiti dela tako, kot so ga v KO RK Krmeij. Predsedujoči na zadnji skupščini OO RK Sevnica Lojze Stempeij je te oodobne stvari komentiral: “Nihče noče več delati zastonj, ker so večji funkcionarji dobro plačani.” V isti sapi pa je dodal, da so potrebni novi prijemi.
Lani je na treh krvodajalskih akcijah v Sevnici in Krmelju darovalo kri 948 krvodajalcev, kar je 69 več kot predlani. Lani se je 35 Sevničanov odločilo tudi za posmrtno darovanje svojih organov v zdravstvene namene. Krvodajalci so lani dobili 650 priznanj, 369 tistih, ki so darovali kri več kot 10-krat, je uveljavilo 10-od-stotni popust pri sklepanju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Enak popust velja za aktiviste RK.
kojeni poštni uslužbenc z Lamperč, je menil, da bi morali spodbudo krvodajalcem povečati. “Leta 1946 so dali pri nas krvodajalcem najprej karte za živila, pozneje pa tudi za tekstil. Krvodajalcu so še plačali v gotovini, odvisno od tega, koliko krvi je dal. Nata način, so nekateri preživeli, je rekel Klemenčič.
Namestnica generalnega sekretarja RKS Darja Horvat je poudarila, da se kri prek 100.000 slovenskih krvodajalcev uporablja izključno v domačih zdravstvenih ustanovah in da je torej ne prodajajo. Horvatova je menila, da bi morali poiskati nove oblike zaščite krvodajalcev. “Ponekod že udeležba na krvodajalski akciji pomeni zaposlenemu izgubo stimulacije. Kako šele spodbuditi tiste, ki so na čakanju in brezposelne? S procesom lastninjenja se žal izgublja občutek za humanost, češ to je za popoldne!" je poudarila Horvatova.
P. P.
UNIKATNA KERAMIKA IRENE BLAZNIK
KRMELJ - Tukajšnja krajevna skupnost in osnovna šola sta pretekli torek, 7. februarja, v novi šoli v Krmelju pripravili razstavo male unikatne keramike Irene Blaznik. Blaz-nikova, ki izhaja iz teh dolenjskih logov, kjer se je naposled tudi udomi-la, se. je po študiju na Pedagoški akademiji v Ljubljani odločila za negotovo pot samostojnega kulturnega ustvarjalca in je za svoje delo prejela že več lepih priznanj.
REKLAMNI VLOMI - V prodajalno Neža na tržnici je redno vlorn-ljeno vsak vikend, ko so plesi v bljj-njem disku. Lastnik se tolaži: “G moji piškoti ne bi bili dobri, jih gotovo ne bi kradli.”
MIZA ZA NOVINARJE - Na zadnji seji občinskega sveta so novinarji pisali kar na kolenih. Župan in predsednik sveta sta obljubila, da bosta poskrbela za posebno novinarsko mizo, na kateri bodo udobno p>s' ali, in ne bo več izgovorov, da so napisali kaj narobe. Kaj pa poseben dodatek k novinarski plači, ko moramo poslušati toliko nepotrebnega?
STRELIŠČE V KAMNOLOMU? - V kočevskem kamnolomu so Italijani med vojno streljali ljudi-Naj novejši predlog je, da bi tam uredili športno dvorano in mirnodobn? streljanje za športnike, vojake in policiste.
VLOGA ZA LETALIŠČE - Zasebni podjetnik in letalec je predla; gal, naj bi nekje pri Kočevju zgradi!1 letališče. Kaj vse bomo še doživeli!
KAM S TURISTIČNO TAKSO?
-	V bolj urejenih turističnih državan turistično takso uporabljajo za izdajo turističnega propagandnega mat?' riala in olepšavo krajev. V Kočevja pa predlagajo, naj bi jo uporabili zJ
-	vzgojo turističnih vodičev.
OBČAN SPRAŠUJE, MEDVED ODGOVARJA
-	Kaj meniš k predlogu, naj d kočevski turizem bolj usmeri na df1' lijanske goste, ki zapravijo več kef nemški za hrano, pijačo, zabavo d1 lov?
-	Več zapravijo tudi za ženske!
Ribniški zobotrebci
ŽUPAN BREZ PISARNE - L? ški potok ima občino in župana, P1 * * same zanj pa ne. Zato začasno g05 tuje kar v pisarni KS Loški potok-
RIBNIŠKI “VARNOSTNIKI’’.' Oni dan so delali red po Ribnici štif) f varnostniki posebne sorte. Kdor j1 *® ni bil všeč, so ga prebunkali, saj r« in spoštovanje morata biti tudi v niči. Da bi kaj zaleglo, so dva preN' tali nekoliko preveč in sta morala r pomoč v domači zdravstveni dotdj. še v ljubljansko bolnišnico. Polič)5' ki jim konkurenca ni všeč, so pf®* devnega “komandiija” teh redafl? zaradi povzročenih hudih po^^L suma nasilništva prijavili tožih>tv“' Dobrota je res sirota!
R KANAL TUDI V SODR* ŽICO - Vodstvo ribniškega TVh kanala ima v načrtu širitev svoje k* belske televizije še na območje sv dražice.
OBČAN SPRAŠUJE, MEDVED ODGOVARJA
-	Po čem sklepaš, da dela ribnik občina bolje kot kočevska ? i
-	Ker so Ribničanje že dali osndP statuta v javno obravnavo, koČevd" komisija za pripravo statuta pa sl sestati ni utegnila.
{ Sevniški paberkT
NASIP - Boštanjčani sicer zabijejo, da so pri gradnji nasipov, ki d bi jih zavarovali pred naraslo Sav° Mirno, pripravljeni upoštevati suj ko. Toda to velja le bolj na na<-° , ravni, kajti načrtovalci in izvaj8' gradnje nasipov so deležni koPL pripomb in ugovorov, ko je priž**L ta ali oni delni interes, bodisi da g,
ran ■ mlllrrar,* -ana-lr ,'^rt ila n^/ti-4 ne/M/ II^
ia au oni uemi interes, uuuim »-»j za velikost parkirnih prostorov p1 Savo in magistralko ali napelffl kanalizacije po domačem vrtu, Kr{ bi se morali posloviti od kak’
hniilrp ali	na tuHi laik^L
bi se morali posloviti od kak’ hruške ali češplje. Je pa tudi laik'', brž jasno, ko pogledajo nasip j, Mirni, da so graditelji tako nena'8 . no vijugali, da so povzročili pr6v tudi upravičene nejevolje krajan0
SPOSOBNOST - Župan Jože ^ ternel vztraja pri imenovanju po°L| pana, ki pa naj bi po njegovem °5 le “v rezervi” in bi delo nastopil L primeru, če bi župan postal opr*vJ no nesposoben. Kot lahko opa(' celo Peternelovi nasprotniki, vsaL, zdaj navzven deluje župan nadp0^ prečno zdravo in prisebno. Zat° , sprašujejo, ali se morda aktua^ župan ne boji posledic, ako mu n0 uspelo uresničili obljub, da boo njegovem mandatu asfaltirali do<d la vsako kozjo stezico.
POZDRAVLJANJE - Prvak < niških socialdemokratov Jože B°0f - Pepi seje na nedeljskem shodu S'J jih strankarskih privržencev zahv8 vsem, ki so prispevali za nadpovp' čen rezultat SDSS na lokalnih litvah. Dejal je, da člani LDf ( ZLSD izredno dobro sodelujej0' da jih lahko SLS, SKD in SDS7,
da jih lahko SLS, SKL) in SL’-’ j občinskem svetu, kjer je razme'j, svetnikov 17:8 v niihovo nrid, “l,
svetnikov 17:8 v njihovo prid, ‘‘ž žejo, kadar hočejo”. Za bivšo žup1
)0f
zejo, kadar hočejo . z-a bivšo zui--„ jo Bredo Mijovič je Bcdck rekel-„ se na sejah čudno obnaša, gleda''1.
Martin Klemenčič: 68-krat daroval kri
Simona Jakš, nova predsednica OO RK Sevnica

Krške novice
KASTE - Če bi si delavec Videm papirja, ki dela v izmenah, zaželel preživeti državne praznike v letu 1995 doma, bi moral zato dati 12 dni svo-]ega dopusta ali pa bi svoje praznovanje moral oddelati. Toda pri tem mora biti previden. Če bo namreč v naslednjem mesecu preveč priden in si bo nabral preveč delovnih ur, mu jih ne bodo plačali ali pa jih bodo “morda plačali naslednji mesec”. Šefi in vsi dopoldanci takih težav nimajo. Oni so takorekoč zgornja kasta.
SEDEŽI IN KRIŽI - Če dolgo sediš na trdem sedežu, te boli križ. V občini Krško nimajo sedežev, imajo pa križe. Na njihovem območju so ostala le še 4 večja podjetja, o katerih se odloča v Krškem. Vse ostalo so enote in obrati. Sedeži podjetij so drugje, križi in težave pa v Krškem.
SIMBOLIČNO IN PRAKTIČNO ■ Prihodnjo sredo, 15. februarja, bodo ob 15. uri pred občinsko stavbo v Krškem gostovali ptujski kurenti. S seboj bodo prinesli darilo za župana, kurentovo masko. Pravijo, da bo maska simbolična zaščita občine, saj naj bi od nje odganjala vse zlo in hudo. Če Pa bi kaj hudega še kljub temu ostalo, bi maska lahko dobro služila županu. V njej se bo lahko skril, ne da bi ga kdo prepoznal. Če se bo zadržal in ne bo igral kitare, seveda.
SINDROM KRŠKO - Glede na simbolično vlogo kurentove maske morda ne bi bilo slabo, ko bi kurente zaprosili, naj kar vsi po vrsti pustijo svoje maske v Krškem. Tukaj je zla in nudega toliko, da moč ene maske gotovo ne bo zadostovala. Zgodovina se ponavlja in z njo trdovratni strankarski spori. Pri prejšnjih volitvah Krško ni moglo priti do Predsednika izvršnega sveta. Zdaj ne niore niti do 2. seje občinskega sveta, kaj šele do predsednika sveta, pod-predsednikov, podžupanov in drugih unkeij, za katere se na tihih sejah Pulijo stranke.
Novo v Brežicah
OGLAS - Občina Brežice, ki se je ^ pred novim letom po številu zaposlenih pravnikov na število upravnih delavcev gotovo uvrščala v sam slovenski vrh, je nenadoma ostala brez tovrstnih nujno potrebnih strokovnjakov in svetovalcev. Odšli so na boljše,
sklep o razpisu za zaposlitev enega Pravnika. Glede na trenutno kadrovsko sestavo in številnost občinske uprave bi bilo gotovo bolje, če bi dali oglas, na primer: Zamenjamo 4 režijske delavce v upravi za enega pravnika.
RAČUNALNIKI - Nekdo si mora pospraviti po podstrešju. V občinski stavbi so pospravljali že pred časom, tako da bo tam in še delno v 1. nadstropju dovolj prostora za trenutno 43 zaposlenih Občinarjev. V pritličju ima prostore državna uprava. Tako so si lepo razdelili prostore in brez velikega rompompoma menda tudi premoženje. Pri računalnikih, na pri-mer, so se držali pravila, da gredo stroji z ljudmi, če jih rabijo, ne glede na to, kje bodo delali. Tako je prav, saj računalniki brez ljudi ne pomenijo nič. 'oda ljudje so šli k državi. To pa že tekaj pomeni.
ouc ne bi bilo čudnega, če bi g. Polovič, sponzor Rokometnega kluba AFP o ova, začel zgraditi novo šjjortno dvorano. Kolikor tega podjetnika P *ar"°’ 'ahko rečemo, da bi se po-ZOr.,Ve^e!°' ^do z njo upravlja, pa tudi
JETJ"blla tako’kot mora biti-Pri
cp.i1 vah se j? menda pokazalo, da n . ja» jeseni slovesno odprta dvorana™ ^trezna za mednarodna tek-sn • n^‘ Nekateri zato z olajšanjem l?: imeJ° vsak poraz Dobovčanov. A
ski pokal? VCndar m?C Prit*V evrop"
ie »K U^^SKO veSEUE - Carina nrin,	občino »režice, naj
2a L vso Potrebno dokumentacijo postavitev carinske uprave na ob-nejnem območju. Novega župana je tuH, •P'S- zel° razveselil. Pravijo, da did-,!^e®0vega brata, kije resen kan-ravi ^ pomembl’° službo na tej up-
OBRTNE ZBORNICE JPSAVJA NA POSVETU
tarj;,- Predsedniki in sekre-sodel • • Posavskih obrtnih zbornic ki n* k 0 bo'i lv°mo kot predstavni-skomVih občin- Na zadnjem regij-obra P°svctu’ ki je bil 1. februarja, so Voli Vn.avab pridobivanje obrtnih do-n0J^nJ’ spremembo statuta zaradi nic .Pooblastil, kijih bo imela zbor-Za v’ Izobraževanje v obrti, pravilnik „a °denje poslovnih knjih, davčne Povedi za lani in še odprta asanja skupih obratovalnic.
1 ne vpraša, ali se spodo-' (Nemški pregovor)
z tristo let svoje posmrtne slave dam ‘‘obro prebavo. (Voltaire)
IZ NAŠIH OBČIM MŠŠ
Sromljam ne bodo več trpeli žeje
Vodovod, mrliška vežica in sodobnejše ceste
SROMLJE - V krajevni skupnosti Sromlje na območju Orlice so minulo soboto slavili ne le kulturni praznik, ampak tudi zaključek delovnega in uspešnega štiriletnega dela. Krajani so najbolj veseli dokončanega vodovoda, s katerim imajo zdaj končno prav vsa gospodinjstva v krajevni skupnosti možnost, da se priključijo na zanesljivejši vir pitne vode.
Sromljani so začeli graditi vodovod leta 1990 in ga zaključili v preteklem letu. Pridobili so 310 priključkov, razpeljali 25 tisoč metrov vodovodnih cevi, zgradili tri nove vodohrane in črpališče. Projektna vrednost naložbe je znašala čez 80 milijonov tolaijev, 65 odstotkov te vsote so zbrali krajani s prispevki (po vsakem gospodinjstvu najmanj 1500 mark), preostali del pa sta pokrili občina in republika.
Na Sromljah zdaj čakajo na uporabno dovoljenje za novo mrliško vežico, ki sojo tudi zgradili v preteklem štiriletnem obdobju. V gradnjo vežice in ureditev okolice so vložili okrog 4 milijone tolaijev. Posodobili so tudi okrog 5 kilometrov lokalnih cest, ki povezujejo različne zaselke, ter lani asfaltirali še ploščad pred staro šolo.
B. D. G.
KRESLIN, PRIZNANJA IN RAZSTAVA
BREŽICE - Osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku bosta v Brežicah pripravila Žveza kulturnih organizacij in Posavski muzej. Prireditev se bo začela nocoj ob 18. uri v malem avditoriju muzeja, kjer bo slavnostni govornik župan Jože Avšič. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja ZKO za leto 1994 in Gallusovo listino ter odprli razstavo umetniških fotografij Hrvoja Oršaniča. Program bo s koncertom svojih pesmi pojDestril kantav-tor Vlado Kreslin.
ALENKA KOVAČIČ JE NOVA PREDSEDNICA
BREŽICE - Pri zasebnih obrtnikih in podjetnikih v občini Brežice je prijavljenih čez 400 delavcev. Čeprav so mnogi včlanjeni v sindikat, pa so se članskega sestanka konec januarja udeležili le redki. Tem je Ladislav Rožič iz Svobodnih sindikatov razložil vsebino kolektivne pogodbe (pravice iz delovnega razmerja, plače, nadomestila, regres za prehrano in letni dopust), predstavnica ZZZS pa novi paket dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Potem ko so se zahvalili dosedanji predsednici Stanki Petrovič za dolgoletno delo, so za novo predsednico sindikata izvolili Alenko Kovačič, zaposleno v Roloplastu Brežice.
Pospešeni dogovori med strankami
Da bo delo čimprej zaživelo, bo potrebno uskladiti interese med strankami - Odbori bodo strokovni posvetovalni organi za posamezna področja_
KRŠKO - “Kot župan moram zagotoviti nemoteno delo občinske uprave in da bo živ(jeiye v vseh sferah teklo nemoteno, za to skrbijo delavci v občinski upravi, ki se ukvarjajo s posameznimi področji. Da smo se izognili zastojem, ki bi lahko nastali zaradi nedorečenosti organizacije in delitve dela občinske uprave, sem nekaterim delavcem, ki so bili prej člani izvršnega sveta, izdal začasna pooblastila za opravljanje določenih nalog,” pravi župan krške občine Danilo Siter.
OBČINSKI SVETNIKI Z JOŽEFOM ŠKOLČEM
BREŽICE, ČATEŽ - Tukajšnji občinski svetniki se bodo danes ob 16. uri v Termah Čatež sestali s predsednikom državnega zbora Jožefom Školčem, da bi se pogovorili o aktualnih vprašanjih uvajanja lokalne samouprave in o drugih vprašanjih, ki težijo občino, pa bi se lahko ustrezno rešile ob sprejemanju zakonov v državnem zboru. Tako nameravajo opozoriti na odnose s Hrvaško, na maloobmejni promet, posege na kmetijska zemljišča in na status izgnancev, poleg tega pa predlagati za večje občine več pristojnosti. Sprejem gostov bo uro poprej v podjetju Vino Brežice.
Ker je tu že februar, je tudi že čas za začetek priprav na sprejem proračuna, pri čemer naj bi igral pomembno vlogo občinski svet in njegovi odbori, vendar pa delo sveta in odborov še ni zaživelo. Kljub temu je župan nekaterim v upravi že naložil, da delajo na tem in drugih projektih.
Trenutno potekajo intenzivni pogovori med predstavniki klubov svetnikov z namenom, da bi uskladili interese in da bi delo čimprej zaživelo. “Prva seja občinskega sveta je bila za vse nas velika preizkušnja in osebno sem mnenja, da je svet že konstituiran. Gotovo so potrebne določene spremembe sprejetih začasnih aktov, kar je tudi težišče razgovorov med strankami,” pravi Siter. Potrebno bo ustanoviti nekatere komisije, sprejeti akte. Za sprejetje statuta in poslovnika, na primer, bo potrebna dvotretjinska večina, zato so dogovori, ki bodo to zagotovili, nujni.
Delo občinskega sveta naj bi potekalo tudi preko posameznih odborov: za gospodrastvo in razvoj, za družbene dejavnosti, finance, okolje in prostor, kmetijstvo in razvoj podeželja, turizem, krajevne skupnosti... Odbori bodo vključevali tudi stroko-
BREZICANI MINIRAJO POSAVSKO IZJAVO
BREŽICE - Brežiški občinski svet je pred tednom dni sprejel sklep, da župan podpiše “Krško izjavo” o skupnih prizadevanjih za regijo in o pošteni igri šele po predhodnem mnenju sveta. Sklep so sprejeli na predlog Bojana Petana, ki je menil, da Krčani zdaj, ko so z nefair igro dobili 90 odst. vseh funkcij regije, predlagajo izjavo o pomiritvi.
TRI DAME NA SENOVEM - Pevka Melita Avsenak Osojnik (desno) je svojo decembra izdano CD ploščo z naslovom On je bil veter prvič predstavila v svojem rojstnem kraju, na senovškem odru. Po 20 letih, odkar je odšla od doma, je bil to pevkin prvi nastop pred domačim občinstvom, vsem bo ostala v spominu tudi zaradi tega, ker se je honormju odrekla v korist OŠ Senovo. Prijeten večer je oblikovala skupaj z znano pesnico Nežo Maurer (levo), ki je ugotavljala, da z Meliti-nim petjem “celo temačne hotelske sobe v njenih lastnih pesmih zvenijo manj temačno Večer je popestrila baletna plesalka Jasna Knez, ki je sporočilu glasbe in besedil pridala še dimenzijo plesnih gibov. (Foto: B. D. G.)
Ločitev leta med občino in državo
V Brežicah ločevanje delavcev, opravil in prostorov poteka sporazumno - Občini primanjkuje visokoizobraženih kadrov - Samostojna športna organizacija?
BREŽICE - V prehodnem obdobju, ko se ne ve, kdo pije in kdo plača, brežiška občinska uprava in enota državne uprave dobro sodelujeta. Tako vsiy zatrjujeta vodilna človeka obeh, župan Jože Avšič in v. d. načelnika upravne enote Darko Bukovinski. V minulih dneh so delili prostore, ljudi in opravila.
Za stavbo skrbi občina, država pa jo uporablja; za zdaj skupaj uporabljajo tudi avtomobile, imajo skupnega hišnika, šoferje in še kaj. Kot je pojasnil Bukovinski, bo vlada na predlog posameznih ministrstev dokončno določila notranje organizacijske enote v državni upravi. Za zdaj sta oblikovani že enota za notranje zadeve, ki jo vodi Bogdan Matjašič (v. d.) in enota za okolje in prostor pod vodstvom Mihele Prevejšek (v. d.). Po vsej verjetnosti se bodo v Brežicah še oblikovale enote za družbene dejavnosti, občo upravo in kmetijstvo, medtem
ko bo vlada gospodarstvo in razvoj verjetno združila z eno od prej naštetih enot.
V upravni enoti je zaposlenih 40 delavcev, od tega več kot polovica z višjo in visoko izobrazbo. V nasprotju s tem je med 36 delavci začasne občinske uprave in še šestimi, ki so zaposleni za določen čas, nižja izobrazbena struktura. Veliko je delavcev, ki opravljajo režijska dela, medtem ko je občina ostala brez enega samega pravnika ali na primer agronoma. Žačasno opravlja občina nekatera režijska dela tudi za državo,
vnjake izven sveta.
Župan se je že sestal s predstavniki vseh krajevnih skupnosti v občini, ki so izrazili težnjo, naj bi krajevne skupnosti ohranile status pravne ose-
* Od prejšnjih skupaj 110 občinskih uslužbencev jih je pod občino še okoli 45 do 50, ostali so prešli pod državno službo, obrambo ali geodetsko upravo, še vedno pa so vsi zaposleni pod isto streho.
be z lastnim žiro računom in določe-. no avtonomijo gospodarjenja. Delo in življenje v njih bo v občinskem svetu spremljal poseben odbor.
T. GAZVODA
REDNI ZBORI SKD - Krajevne in občinska organizacija SKD iz krške občine pripravljajo vrsto rednih letnih zborov, na katerih volijo med drugim tudi nova vodstva krajevnih odborov. Tako je na Raki predsednik ponovno Jože Černič, na Rožnem - Presladolu je predsednik krajevnega odbora SKD tudi že dosedanji, Darko Jazbec. Na Zdolah je predsednica postala Marica Živič, v Kostanjevici (od koder je tudi posnetek) pa je Trne Kuhar predal svojo funkcijo predsednika Lojzetu Strgarju. V bližnji prihodnosti bodo zbori še v Krškem, na Senovem, v Koprivnici in Podbočju, na Gori pa bo ustanovitveni zbor. (Foto: T. Gazvoda)
Darko Bukovinski
Jože Avšič
državni uslužbenci pa za občino, vendar v nedogled to ne bo šlo.
Pomanjkanje ustreznih kadrov v občinski upravi bo postopoma še bolj prihajalo do izraza, saj je občini naloženo veliko nalog, napovedujejo pa še celo nove. Tako se kaže, da bi utegnila država celotno zdravstvo preložiti na občino in tudi precej več šolstva, kot se je zdelo. Na področju kmetijstva čaka občino vrsta nalog, od programov celostnega razvoja podeželja (CRPOV) do razreševanja komasacij in posledic skoraj vsakoletnih elementarnih nesreč.
V začasni občinski upravi deluje kot poseben organ urad župana in občinskega sveta, poleg tega pa imajo še oddelek za gospodarstvo (tu je
• Zupan, kot sam poudarja, je imel doslej še največ opraviti z grehi prejšnje oblasti, čeprav je kandioiral zato, da bi delal za bodočnost in ne za preteklost.
vključena še komunalna in gospodarska infrastruktura, kmetijstvo, premoženje itd.), oddelek za družbene javne službe, finančno-računovodski sektor in samostojno službo Zavod za prostorsko načrtovanje. “Vsi delavci občinske uprave ne bodo mogli biti upravni delavci. Za tiste, ki delajo na stadionu, je že jasno, da ne bodo, saj bo treba ustanovili športno organizacijo, ki bo upravljala z večjimi objekti in sc pretežno sama financirala,” je dejal Avšič.
B.D.-G.
S fotoaparatom v zelenem
Nocoj bodo v galeriji Posavskega muzeja odprli razstavo brežiškega fotografa Hrvoja Oršaniča

Razstava “V zelenem”, ki jo je avtor postavil ob strokovni pomoči Posavskega muzeja in finančni podpori sponzoijev, bo obiskovalce popeljala v svet dreves, mimo katerih vsak dan drvimo, pa jih ne znamo videti, spoznati in ne doživeti. Oršanič, sicer dipl. inž. gozdarstva, ima za sabo 15 let zagnanega amaterskega dela. Po razstavi v Ajdovščini (1985) in Ljubljani (1990) se predstavlja tudi domačemu občinstvu.
•	Ali obstaja kaka meja pri fotografiji, pri kateri lahko rečeš, od tu naprej je umetnost?
“Fotografija mora biti najprej tehnično brezhibna in likovno zaokrožena, tako da zadosti fotografskim pravilom. Poleg tega mora nositi neko sporočilo, v pomembnih detajlih mora biti o-stra, barvno usklajena in ne sme imeti motečih elementov.”
•	Kako izbiraš motive - čakaš na pravi trenutek, iščeš motiv, ki bo nekiy povedal?
“Moja tema je gozd, ki ga kot poklicni gozdar dobro poznam. Veliko časa preživim v njem, ne da bi pri tem trpela služba. Za dobro naravoslovno fotografijo je potrebno veliko potrpljenja, poznati je treba fotografsko tehniko, možnosti fotografiranja in predvsem obnašanje živali.”
•	Kako je s fotografijo narave na Slovenskem?
“Večino amaterjev mine ljubezen do dejavnosti, ko vidijo, kako velike stroške imajo. Za dobro fotografijo pa je bistvenega pomena dobra oprema. Slovenija tudi nima fotografske revije, ker ni tržno zanimiva. Kljub temu ima-
mo nekaj zelo dobrih naravoslovnih fotografov. Tako je npr. Marko Masterl s Kočevskega sodeloval na natečaju BBC za fotografijo leta in prišel v ožji izbor. V Posavju pa amaterska fotografija spi zimsko spanje.”
•	Se da s takim fotografiranjem zaslužiti?
“S fotografijami za dokumentacijo, prospekte in objavo v nekaterih revijah si povrnem stroške za filme, da bi pa zaslužil za novo opremo, to pa ne. Za en objavljen posnetek iztržim 50 mark, čeprav včasih pri tem porabim 10 filmov in prevozim 100 kilometrov. Pravi motiv, ki nosi neko sporočilo, je treba najti in žival počakati ter jo v pravem trenutku ujeti, kar je še posebej težko.”
*	Kakšno je sporočilo tvoje razstave v Brežicah?
“Naravoslovni fotografi zahajajo večkrat na ista mesta v naravi in opažajo, kako z majhnimi koraki uničujemo okolje. Moje fotografije ne prikazujejo umiranja v naravi, ampak iščejo in poskušajo ljudem prikazati optimizem narave. Gozdovi imajo prazgodovinsko pravico bivanja tu in čas je, da se ljudje začnemo do njih bolj zaščitniško obnašati. Povprečno vsakdanje življenje daje hudem zelo malo možnosti za stik z naravo. Upam, da bo vsak obiskovalec na razstavi našel kaj lepega zase. Razstave v domačem kraju sem se bal, saj ne vem, kako jo bodo ljudje sprejeli in kako razumeli. Najbolj bi me razočaralo, če ne bi dojeli njenega sporočila.” B. DUŠIČ GORNIK
Z R4ZSTA VE “V ZELENEM" - Divjad zbeži ob najmanjšem šumu, vendar fazan na tej fotografiji Oršaničevemu objektivu ni ušel.
6 (2374), 9, februarja 1995
C'rd?ri}:
■■ ■ •■ .
DOLENJSKI LIST
KONCERT “REVOZA” IN “POMLADI”
NOVO MESTO - V soboto, 11. februarja, bo ob 20. uri v frančiškanski cerkvi skupen koncert dveh novomeških zborov. Predstavila se bosta mešana pevska zbora Revoz, ki ga vodi Cvetka Hribar, in Pomlad, ki ga vodi Jožica Prus. Oba zbora sta se uvrstila na letošnje tekmovanje slovenskih pevskih zborov, ki bo aprila v Mariboru.
RAZSTAVA DEL MLADE MATEJE KAVČIČ
KRŠKO - Včeraj so ob osrednji proslavi za kulturni praznik v avli krškega kulturnega doma odprli razstavo likovnih del Mateje Kavčič iz Brestanice, s katerimi je lani diplomirala na Akademiji za likovno umetnost. Razstavo si je mogoče ogledati še do 16. februatja.
NAGRAJENA TABORU EVA IGRA
NOVO MESTO - V torek, 14. februarja, bo ob 19. uri v Domu kulture gostovala Drama SNG iz Ljubljane s predstavo Georga Taborija Weisman in Rdeče lice. Gre za dramsko delo, podnaslovljeno kot judovski vvestem, ki je bilo razglašeno za najboljšo nemško igro leta 1990, avtor pa je zanj prejel tudi miilheimsko nagrado za dramatiko. V glavnih vlogah nastopajo: Brane Grubar, Igor Samobov, Maša Židanik in Gregor Geč.
PISATELJICA SE PREDSTAVI
NOVO MESTO - Jutri, 10. februarja, bo ob 18. uri v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca literarni večer, na katerem se bo predstavila pisateljica Ivanka Mestnik. Gosta večera bosta ilustratorja njenih dveh knjig, ki sta obe izšli pred kratkim, Jože Kumer in Alenka Vuk, dramatizirane odlomke bo izvajala učenka OŠ Grm Nataša Ristovska, prozne odlomke bo brala Staša Vovk, za glasbeno spremljavo pa bo poskrbel učenec glasbene šole Matjana Kozine Adnan Bešo. Z avtorico se bo pogovarjala pesnica in bibliotekarka Jadranka Zupančič.
Mojster
barvnega
lesoreza
Prejemnik prvega grand prixa Otočec Stefan Galič razstavlja v Krki
NOVO MESTO - V avli poslovne stavbe tovarne zdravil Krka so v počastitev slovenskega kulturnega praznika v torek, 7. februatja, ob 17. uri odprli razstavo del akademskega slikarja Štefana Galiča. V kulturnem programu je nastopila vokalno-in-strumcntalna skupina D’Kovači, o slikarju in njegovem delu pa je govoril Franc Obal, direktor Galerije Murska Sobota.
Akademski slikar Štefan Galič, kije po rodu doma iz Prekmurja, spada med tiste likovne ustvarjalce, ki so s svojimi deli osvojili tako kritike in poznavalce kot širok krog ljubiteljev likovne umetnosti. O tem pričajo številne skupinske in samostojne razstave - samo slednjih je bilo že prek šestdeset - predvsem pa nagrade in priznanja, ki jih je prejel v več kot tridesetih letih svojega ustvarjanja doma in v tujini. Med pomembnimi nagradami je tudi grand prbt Otočec s 1. slovenskega grafičnega bienala leta 1989. Po nagradi sodeč, Galič ni neznano ime našim ljubiteljem likovne umetnosti, saj je kot prejemnik velike nagrade imel na 2. bienalu slovenske grafike samostojno razstavo. Tokrat razstavlja avtorski izbor kakih 20 grafičnih listov. Kot pravi Franc Obal, Galičevi grafični listi izžarevajo izrazito oseben, samosvoj perfekcionizem likovnega izraza barvnega lesoreza, ki je ena nastarejših in gotovo ne najlažjih grafičnih tehnik. Galič jo obvlada do popolnosti in z njo dosega učinke, ki grafiko približujejo slikarskemu unikatu.
MiM
Roman o naši desetdnevni vojni
Predstavitev najnovejše Šinigojeve knjige Neizstreljeni naboj -Pričevanje udeležencev
NOVO MESTO - Ob zvokih ansambla D’Kovači seje minuli petek, 3. februarja, zvečer avla osnovne šole Bršljin kar hitro napolnila z vsemi tistimi, ki so želeli nekoliko bolje spoznati pisca prvega romana o slovenski osamosvojitveni vojni Damijana Šinigoja. Tistega večera se je namreč predstavil domači javnosti (Damijan stanuje v Bršljinu, v bršljinski šoli pa je tudi gulil klopi) skupaj z založnikom knjige Petrom Amaliettijem ter dvema udeležencema, katerih pričevanja in doživetja so pisatelju pomagala zgraditi precejšen del pripovedi. Pogovor je vodila Staša Vovk, odlomke iz knjige pa je prebiral Predrag Lalič.
Šinigojeva knjiga Neizstreljeni naboj za Slovenijo, ki je izšla pred dobrim mesecem, je že zbudila precej pozornosti, ob tem je bila deležna nekaterih vrednostnih sodb, med njimi tudi takih po dolgem in počez, ki so ustvarile vtis, da gre za delo, ki pljuje na slovensko osamosvojitveno vojno ter na teritorialno obrambo. Pogovor z udeležencema vojne, Markom Praznikom in Radom Malinovičem, iz katerih doživetij je avtor oblikoval osrednja junaka svojega romana, Mareta in Raca, je razkril, od kod avtorju pogled v psiho borcev. Oba sta namreč odkritosrčno in pogumno povedala, da ju je bilo
PELI V ZAGREBU IN ODPRLI VRATA DOMA
BREŽICE - Mešani pevski zbor Viva je ob prazniku skupaj z recitatorji Gimnazije Brežice gostoval v Slovenskem domu v Zagrebu s celovečernim programom. Gostovanje je organizirala ZKO Brežice. Isti pevski zbror že za jutri, 10. februarja, pripravlja novo presenečenje - dan odprtih vrat. Radovednežev in ljubiteljev zborovskega petja bodo veseli od 19. ure naprej v trim kabinetu Doma učencev Brežice.
PREŠERN S SONETNIM VENCEM PRI “PREŠERNU”
KRONOVO - V ponedeljek zvečer je v novih prostorih gostilne Prešern ga. Travica Maleš-Grešak posredovala gostom razstavo ciklusa Sonetni venec, delo svojega očeta slikarja Mihe Maleša. Gostjo je predstavila ga. Marta Račečič, o umetniku in njegovem življenjskem delu pa je govorila ga. Marlena Premšak iz Celja. Rudiju Škofu, ki vodi odbor za obnovo spomenika Primčeve Julije na šmihelskem pokopališču, je slikarjeva hčerka podarila grafiko Neuslišane Prešernove ljubezni za spominsko sobo, ki bi jo radi uredili v najstarejšem delu novomeške bolnišnice, kjer je Julija živela in umrla.
Na otvoritvi razstave smo videli tudi faksimile Prešernovega Sonetnega venca, ki so ga ta dan dopoldne predstavili v izdaji založniškega podjetja Nova revija v Ljubljani. V knjigi je poleg izvirnega Sonetnega venca iz leta 1834 tudi osem njegovih prevodov v tuje jezike. Razstavo sta organizirala in postavila zakonca Račečič, lastnika podjetja Arhitekton iz Novega mesta.	-pg
tudi strah, da sta se počutila nebogljena in nemočna, da skratka nista bila heroja, ampak človeka. Prav temu psihološkemu elementu je Šinigoj dal v knjigi močan poudarek in zaradi tega, ker dogajanje kot pisatelj motri z zornega kota navadnega borca, je morda vzniknila površna ocena o sramotenju slovenske vojske. Pisatelj je ob dogodkih, ki nimajo sijaja junaštev, vendarle opisal tudi taka dejanja in duševna stanja svojih junakov, ki kažejo na izjemen fenomen slovenske enotnosti v tistem pomembnem in odločilnem času, na fenomen, ki se najbrž zlepa več ne bo ponovil.
Avtorje namesto lastnih razmišljanj ob zaključku pogovorov raje prebral pismouki mu ga je poslal brigadir Janez J. Švajncer in v katerem pravi, da je knjigo prebral na mah, pri čemer ga
ni prevzela pisateljeva besedna spretnost, ampak “resnica o naši vojni za samostojno Slovenijo. Takšna je bila, takšno smo jo poznali pripadniki TO, mlade slovenske vojske. Ostala bo z nami, dokler bomo živi, in naša lepa in nelepa doživetja bodo celota z veliko resnico, da smo zmagali. Brez nas bi bila samostojna Slovenija samo lepa želja, ostale bi samo sanje.”
M. MARKELJ
SLIKARSKA KOLONIJA NA OTOČCU
OTOČEC - V počastitev slovenskega kulturnega praznika priredi Galerija Otočec, ki se uspešno uveljavlja kot organizatorica likovnih in drugih kulturnih prireditev, slikarsko kolonijo TL 95. Pokroviteljica kolonije, ki bo trajala do nedelje, 12. februarja in se je bodo udeležili slikarji Janez Knez, Nikolaj Beer in Marjan Skumavc ter kipar Mišo Knez, je Tobačna tovarna Ljubljana, mecen pa Hoteli Otočec. Razstava v tej otoški koloniji nastalih del pa bo v prostorih Tobačnega muzeja v ljubljanski Tobačni tovarni.
PISATELJ IN NJEGOVI JUNAKI - Avtor knjige Neizstreljeni naboj (na levi) z udeležencema desetdnevne vojne, ki sta mu s svojimi doživetji pomagali pri pisanju knjige, ter voditeljica pogovora Staša Vovk. (Foto: MiM)
Banda na prostosti
Knjiga o tako in drugače znanih slovenskih “junakih”
GABRJE - Če ima Slovenija opraviti z nekakšno bando, ki nam nevklenjena kroji in greni vsakdan, je prav, da ima tudi knjigo o bandi. Izdal jo je novinar Ivo Kul-jaj in ji dal praktičen naslov “Banda na prostosti”. Knjiga, ki jo je avtor predstavil na nedavni tiskovni konferenci v Gabrju, je zbir satiričnih zapisov o javnih osebnostih in posebej politikih, ki jih od leta 1991 objavlja v DE, časopisu slovenskih delavcev, kot pojasnjuje avtor. Ker je naslov knjige neke vrste posnetek ljudskega oziroma javnega mnenja, bi se lahko po avtorjevi navedbi glasil tudi “prekleta banda hudičeva”, ali pa “sama banda”, “svinje pri koritu”, “prasci” in podobno. Vsekakor Kuljajevo novinarsko pero na 160 straneh žepnega formata kot stari krt dobro rije v srž slovenskega družbenega dogajanja, strankarskega mešetarjenja in novodobnega političnega zakulisja. Norosti, na katere naleti pri tem, so za Kuljaja zgolj norosti, ki jih skuša kot nepristranski novinar razumeti samo s profesionalnimi merili.
Kuljaj seje odločil zbrati gradivo za “Bando na prostosti” po velikem razočaranju, ki se ga je polotilo ob nekem grenkem spoznanju. “Dogajanje v Sloveniji v o-semdesetih letih in takratno slovensko novinarstvo so me spominjali na vretje mošta. Res sem pričakoval, da se bo iz tega vretja izcimilo dobro vino. Po demokratičnih volitvah sem bil razočaran nad slovenskim žurnaliz-mom. Slovensko novinarstvo se uklanja političnim opcijam, še bolj pa lidetjem,” je porogljiv Ivo Kuljaj. Zase trdi, da se ne priklanja nobenemu političnemu taboru in
Ivo Kuljaj
da je vselej bežal od politike.
Kot neodvisen opazovalec obravnava v “Bandi” junake po vsem spektru politične mavrice, in to z enakimi merili. Pravi, daje knjiga politična satira, ki dovoljuje rahle ekskurze v sfero humorizma in zajebancije. Stilske in vsebinske začetke “Bande” je potrebno iskati v Zlobni lupi. Š časopisno rubriko pod tem naslovom je Kuljaj pred leti brskal po takratnih norostih. Čas mu je narekoval, daje takrat s stališča znanstvenega socializma obravnaval med drugim revizionistične odklone. Časi so danes drugačni, pod drobnogledom so se junakom starega režima pridružili primerki novejšega datuma, kdo kam spada in iz katerega korita si kdo rije svoj kupček, se skorajda več ne vidi. Zmedo med “svinjami pri koritu” simbolično kaže tudi naslovnica “Bande na prostosti”: portreti “junakov” so črno-beli, v znanem simbolu je namesto kladiva križ, ki pa je komunistično rdeč. Srp je v tem simbolu ostal, je črn, vendar hkrati tudi skrivnostno in sumljivo rdeč na mestih, kjer ga pokriva rdeča črka naslova knjige.
MARTIN LUZAR
KRKINI PEVCI PREŠERNOVEMU SPOMINU
NOVO MESTO - Poeta in narodnega buditelja Franceta Prešerna so pretekli petek zvečer počastili pevci mešanega pevskega zbora Krke. V osnovni šoli na Grmu so pod vodstvom Sonje Čibej zapeli 14 slovenskih ljudskih pesmi znanih skladateljev in poželi prisrčen aplavz. Gostja večera in zbora je bila pevka izvirnih ljudskih pesmi Ljoba Jenče iz Cerknice. Večer je prikupno in duhovito povezovala Darja Zupančič. Pevcem, gostji in udeležencem koncerta se je posebej zahvalil ravnatelj šole Marjan Špilar. Vstopnino so podarili skladu za dograditev grmske šole.
Večer s Prešernom v srcu
Z večera ob slovenskem kulturnem prazniku v Sevnici - Ljubiteljski kulturi večja veljava
OBVESTILO VSEM GLASBENIKOM IN LJUBITELJEM GLASBE
Trgovina z glasbili F PLUS v sodelovanju z podjetjem Glob-tour organizira 9. marca ogled sejma glasbil v Frankfurtu.
Podrobnejše informacije in prijave na tel. št. 068/323-820.
Kočevje v čast praznika
Danes še koncert, jutri likovna razstava
KOČEVJE - Kulturni center Kočevje je v počastitev kulturnega praznika organiziral več prireditev. Prva je bila v torek, 7. februarja, zvečer v Se
Šeškovem domu, in sicer koncert tamburaškega orkestra Bisernica iz Rateč na Gorenjskem, sodelovali pa so tudi Prifarski muzikanti.
8. februarja, na sam kulturni praznik, je bila zvečer v Šeškovem domu osrednja proslava, na kateri so predstavili prozo o Prešernu in njegove pesmi. V bogatem programu so nastopili še Moški pevski zbor iz Kočevja, Glasbena šola Kočevje, pevska skupina Društva upokojencev Kočevje, recitirali so pesmi domačega pesnika Franceta Lovšina, nastopila pa sta tudi Matevž Novak (klarinet) in Erik Šuler (klavir).
Danes, 9. februarja, bo ob 19. uri v Šeškovem domu koncert arij iz oper, operet in muzikalov. Nastopila bosta pevca mariborske Opere Zorica Fatur Fingušt in Emil Baronik ob klavirski spremljavi Roberta Mrazcka. Jutri, 10. februarja, bodo ob 18. uri v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo del na temo “Misel in korenine 94”. Gre za dela, ki so jih lani ustvarjali v Kočevskem Rogu umet-
niki France Slana, Maksim Sedej ml., Martin Avsenik in Janez Černač.
Pokrovitelji vseh teh prireditev so: Gostilna Alč, Visage, Kočevski tisk, radio Univox in Nove novice.
J. P.
SEVNICA - “Prav bi bilo, da bi Slovenci res znali ceniti Prešernovo delo in da bi Slovenci tudi znali živeti s Prešernom v srcu,” je v soboto poudaril na umetniškem večeru ob slovenskem kulturnem prazniku v Sev-
• Na odru kulturne dvorane GD Sevnica (s slikami akademskega slikarja Alojza Konca in skulpturami Petra Veneta ga je ozaljšal oblikovalec Zdravko Balog, s cvetjem pa cvetličarna Valentina) so v soboto na umetniškem večeru nastopili domači glasbeniki, in sicer študentka akademije za glasbo Valerija Vovk (flavta) ter dijaka ljubljanske srednje glasbene šole Katja Krnc (klavir) in Dejan Brečko (trobenta). Številno občinstvo je navdušil zlasti igralec Zvone Hribar z doživeto interpretacijo Cankarjevih Pisem Ani v režiji Zvoneta Šedlbauerja.
niči predsednik tukajšnje zveze kulturnih organizacij Jože Novak.
Novak je dejal, daje kultura nekako obmolknila in terja mnogo več medsebojnega spoštovanja, poštenosti pa tudi narodne zavesti. Za ustvarjanje na tem občutljivem, toda pomembnem področju pričakujejo zlas-
IGRICA ZA OTROKE
NOVO MESTO - V sredo, 15. februarja, bo ob 16. uri v Domu kulture gostovalo Moje gledališče pri Kulturnem domu španskih borcev iz Ljubljane z igrico Strahec Pluff avtorice Marie Vlare Machado. Igrica je primerna za otroke od 5. leta dalje.
ti kulturniki malo več razumevanja. V sevniški občini se kulturni (po)-ustvarjalci trudijo, da bi v pesmi in melodiji, sliki, igri in besedah po-žlahtnili svoje občinstvo. Nekaj kulturnih skupin, denimo oktet Jurij Dalmatin, se ponaša z dolgoletnim neprekinjenim delovanjem, ki je našlo ugoden odmev celo onstran slovenske meje. Dober odziv so imele poletne grajske prireditve, sevniški grad pa postaja nepogrešljiv kulturni hram.
RAZSTAVA V DOLENJSKI BANKI
ŠENTJERNEJ - V tukajšnji izpostavi Dolenjske banke bodo v soboto, 11. februarja, ob 18. uri odpn1 razstavo del slikarke Jožice Medle-Avtorica se bo predstavila s ciklusoo1 svojih novejših slik. Na njih se abstraktne forme prepletajo z realistično naslikanimi notnimi gradivi, kat slikam daje videz kolažev. Otvorite' bodo popestrili s svojim nastopom otroci šentjernejske osnovne šole.
PREDSTAVA V KRŠKEM ŠELE TO SOBOTO
KRŠKO - Prešernovo gledališče iz Kranja bo z veseloigro Kadar mačko ni doma gostovalo v Krškem namesto prejšnjo šele to soboto, 11. februarja* ob 19. uri.
DODATNO IZOBRAŽEVANJE ZA ROME - V osnovni šoli Šentjernej od novembra poteka šola za skupino osmih romskih otrok, starih od 15 do 21 let, ki so končali šolsko obveznost že na nižji stopnji, šolo obiskujejo Romi iz šentjernejske in škocjanske občine, namen le te pa je, da bi se čim bolj znašli v vsakdanjem življenju. V240-umem šolanju, ki poteka štirikrat tedensko, se učijo praktičnih stvari o higieni, stanovanju, postavljanju ciljev, načrtovanju življenja. To je na tej šoli prva skupina. Lani je bila poskusna v Žabjaku, kjer deluje tudi letos. Šolo organizirata Razvojni center in Center za socialno delo iz Novega mesta, vodita pa jo pedagoginja in socialna delavka iz šentjernejske šole. Rezultati so že vidni, predvsem v komunikaciji in obnašanju, udeležencem pa manjka še znanje slovenskega jezika. (Foto: T. Gazvoda)
Sklenjen peti letnik Rasti
Izšla je zadnja lanska številka uveljavljene revije
Izšla je še zadnja številka petega letnika revije Rast. Tudi ta je v dvojnem obsegu, kot so bile vse iz petega letnika, in tudi ta je izšla z nekaj zamude, ponovno zaradi gmotnih težav, ki še vedno peste to edino dolenjsko revijo, a je ne zaduše, ker se vedno najdejo ustanove in organizacije, ki se zavedajo pomena revije za te in za prihodnje trenutke tega dela Slovenije, ter izid podpro.
Pestra vsebina je razdeljena po ustaljenem redu. V literarnem
Staneta Pevca, Jurija Koviča, Rudija Stoparja, Primoža Kaučiča in Kolenčev prevod dveh pesmi Andrea Cheni-era ter prispevki prozaistov Gitice Jakopin, Milana Marklja in Jake Železnikarja. Prispevek Ide Tomše o stalni zbirki Janeza Boljke v Kostanjevici uvaja razdelek, posvečen kulturi. Sledijo: zapis Mihaela Glavana o renesansi sliških romanskih rokopisov v letu 1994, zapis Marijana Zadnikarja o devetdesetletni zgodovini leta 1904 obnovljene kartuzije Pleterje, pregled stoletne zgodovine novomeške splošne bolnišnice izpod peresa Toneta Gošnika ter zapis Marte Filli ob 150. obletnici rojstva Simona Gregorčiča s priloženo priložnostno pesmijo pok. Severina Šalija. Franca Buttolo predstavlja pri nas skoraj povsem neznanega pisatelja Jožeta Ambrožiča, ki je deloval v Ameriki, Marjan Brezovar pa govori o pesniškem svetu Janeza Menarta ob njegovi 65-lctnici. Zaradi aktualnih poudarkov za današnji čas je v revijo uvrščen tudi ponatis spremne besede Tarasa Kermaunerja k romanu Vladimirja Kavčiča
Minevanje.
V	rubriki Naš pogovor je v vsaki številki revije predstavljena pomembnejša slovenska osebnost, tokrat je to pisatelj Jože Dular, o katefem je Ivan Zoran napisal obsežen in občuten zapis, bogat0 opremljen z dokumentarnim slikovnim gradivom.
Razdelek, namenjen družbenim vprašanjem, je nekoliko nenavaden, saj je izpolnjen s prispevki učencev osnovnih šol Dolenjske in Bele krajine na temo “naša družina”. Rastoča knjiga pa prinaša tokrat kar štiri prispevke: Joža Miklič piše o prizadevanjih za dolenjsko univerzo, Andreja Pleničar o vlogi knjižnice pr( ekološkem ozaveščanju, Andrej Hudoklin o lehnjaku, naravnem fenomenu reke Krke, Mira Ivanovič pa o problematiki celovite obnove Kettejevega drevoreda V Novem mestu.
V	Odmevih in odzivih Franci Šali predstavlja sedem knjižnih novosti Dolenjske založbe, Ida Tomše knjigo Kostanjeviški klo-šter, Joža Miklič lansko podjetniško delavnico za mlade v tovarni Krka, Jožko Hudi pa glasbeno šolo na avstrijskem Koroškem.
Revijo zaključujeta nadaljevanje Gradiva za dolenjski biografski leksikon, ki ga objavlja Karel Bačcr, ter Kronika pomembnejših dogodkov za obdobje od septembra do novembra 1994, ki jo pripravlja Peter Štefančič. Kot običano je tudi tej zadnji številki letnika dodano letno kazalo, v katerem je celoletna lanskoletna bera prispevkov pregledno podana p* -sehini in po avtorjih.
MiM
POTA N ST#
JeTurni poročajo
PUSTIL ODKLENJEN AVTO - V ponedeljek, 30. januaija, je med 17. in . •uro nezanec v Podvrhu odvzel osebni avto znamke Lada Samara 1300, last 33-letnega B.J. iz Sevnice. Neznanec ni imel veliko dela, saj so bila vrata odklenjena, ključi vozila pa so bili na voznikovem sedežu.
OB ORODJE IN KASETOFON-V času od 27. do 30. januarja je neznanec v Črnomlju vlomil v podjetje Begrad ter ukradel kaseto z orodjem in radiokasetofon. S tem je podjetje oškodoval za okoli 15.000 tolarjev.
OB PUŠKO - V ponedeljek, 30. jamarja, je neznanec v Čučji Mlaki vlomil v stanovanjsko hišo ter iz omare ukradel puško šibrenico. Lastnika J. J. je s tem oškodoval za okoli 20.000 tolarjev.
POŠKODOVAL TARIFNI ŠTE-f k y fasu 25. decembra do 2. ebruarja je neznanec v Kanižarici na elektnčni omarici stanovanjske hiše razbil steklo v velikosti 80x50 centi-Bietv°V ter Poškodoval trifazni števec.
lektro Ljubljana, nadzorništvo v Črnomlju, je oškodoval za okoli 45.000 tolanev.
PRI HIŠ*! PREISKAVI NAŠLI OROŽJE - Prejšnjo sredo so krški policisti na podlagi odredbe preiskovalne sodnice opravili hišno preiskavo pri 47-jetnem Alojziju K. iz Dobove pri Krškem, kjer so našli avtomatsko puško znamke Thomson, last 70-letnega Mirka S. Mirko jim je izročil tudi pištolo z naboji. Obema so orožje zasegli in ju predali v postopek sodniku za prekrške.
SE EN PLEN OROŽJA - Pri 39-let-nem Stanislavu V. iz Dob pri Krškem pa so policisti našli pet pušk, dve pištoli, 534 nabojev, 4 ročne bombe ter več delov orožja. Stanislav ni imel ustreznih dovoljenj, zato so mu orožje zasegli, zagovarjati pa se bo moral pri sodniku za prekrške.
OB GLASBENI STOLP - V petek popoldne je neznanec v Globočdolu iz vikenda ukradel glasbeni stolp in pla-
Sr^'n'co^' zJe s tL'm oškodoval za
50.000	tolarjev.
IZ ODKLENJENEGA AVTA ZA
800.000	TOLARJEV STVARI - V nedeljo popoldne je neznan storilec v Rozmanovi ulici v Novem mestu iz odklenjenega avtomobila ukradel 380 nemških mark, črno usnjeno torbo, vi-
eo kamero, fotoaparat, evročeke, viso kartico in dokumente!
DO SMRTI POVOZIL PEŠCA
SEMIČ - V četrtek, 2. februarja, ob 19.45 je neznan voznik vozil avto iz Ručetne vasi proti Semiču. Pred Semičem je zadel 57-letnega A. Š. s Thite, ki je hond po levem prometnem pasu. Pešec je padel pod avto, ta pa ga J« potiskal naprej več kot 40 metrov. Voznik je s kraja nesreče pobegnil, pešec pa je zaradi hudih poškodb takoj umrl. Policisti so pobeglega voznika, 36-letnega S. B. iz Malega Nerujca, izsledili.
KRSTNA VOŽNJA OB25-LETN1C1 - V Srednji zdravstveni in tehniški šoli v Novem mestu se je v 25 letih za voznika tovornjaka in avtobusa usposobilo preko 5000 mladih šoferjev, več kot 1200 kandidatov pa so usposobili tudi za voznike osebnega avtomobila. V rojstnem letu je avto šola pričela z rabljenim tovornjakom Tam 4500, danes so za mlade voznike na voljo trije sodobni tovornjaki, dve osebni vozili ter pogodbeno najet avtobus. Na šoli redno pripravljajo tečaje prometnih predpisov, posebne ugodnosti pa nudijo učencem šole. Na sliki: minuli petek so gostom pokazati ves vozni park in predstavili delo avto šole. Ob tej priložnosti so na krstno vožnjo popeljali tudi nov sodoben kamion znamke Mercedes 1314. Prvi voznik je bil učenec 4. letnika Milan Kapetan z inštruktorjem Jožetom Smoličem. (Foto: J. Pavlin)
Kočevska stranpota
UKRADEL BIO VINO - V najete stanovanjske prostore bivše železniške postaje v Stari Cerkvi, kjer si je zasebnik uredil polnilnico vina, je bilo vlomljeno in odneseno okoli 60 steklenic bio vina. Lastnik je povedal, da je oškodovan za okoli 70.000 tolarjev.
PONAREJENENE MARKE - 2. februarja je neki domačin skušal v Ljubljanski banki v Kočevju zamenjati 100 DEM. Vendar tolarjev ni dobil, pač pa je bil ob bankovec za 100 DEM, ker je bil očitno ponarejen in ga bodo zdaj pregledovali še v Ljubljani.
ZGOREL JE AVTO - 3. februarja dopoldne so policisti našli ob cesti pri Rajndolu zgoreli avto Polonez 1500. Ugotovili so, da je neznan voznik zaradi prehitre vožnje zapeljal s ceste. Ob nesreči se je avto vnel in zgorel, lastnik pa je izginil.
Z NOŽEM NAD KOMUNALCA -Na kočevskem pokopališču so ugotavljali, da je zmanjkalo to in ono. Sumili so, da se izginulo prijelo rok romskih otrok, zato je Komunala prepovedala vstop tem otrokom na pokopališče. To pa ni bilo všeč enemu izmed njihovih očetov: 2. februarja je prišel pijan na pokopališče in z večjim kuhinjskim nožem napadel delavca Komunale, ki je tam zaposlen. Napadalec P. I. se bo zdaj “spopadel” še s sodnikom za pre-krške.
UKRADLI SO MU PARKET - Ra-sim Sejdič je 4. februarja sporočil policijski postaji, da mu je neznanec 30. januarja med 15. in 16. uro ukradel iz skladišča ob železniški progi v bližini podjetja LIK Kočevje okoli 38 kv. m parketa in ga tako oškodoval za okoli 150.000 tolarjev.
VOZNIKI, POZOR!
ČRNOMELJ, METLIKA - V petek in soboto med 20. in 2. uro bo prometna akcija na območju Črnomlja in Metlike. Poudarek bo na psihofizičnem stanju voznikov, uporabi varnostnega pasu, hitrosti in drugih hujših kršitvah cestnoprometnih predpisov.
V pajkovi mreži
Parkiranje in parkirišča
NOVO MESTO - Meščanom in okoličanom je postalo kristalno jasno, da je ena največjih novomeških pridobitev zadnjih obdobij pajk. Ta tovornjak z dvigalom za odvoz mirujočih osebnih avtomobilov je pogosto na terenu. Stopite okrog vogala, videli boste, da pajk pogosto čaka tam in da ima že "vžgan ” motor, tako da lahko že v naslednji sekundi odbrzi kam, kjer je izvidnica predhodno odkrila napačno parkiran avtomobil.
Ko pajk začne natikati okrog pločevinaste žrtve svojo mehansko pajčevino, najbrž ni več časa za pojasnila, zakaj se je napačno parkirani avtomobil znašel na tistem kraju, od koder ga lahko odpelje pajk. Kaj malega lahko pojasniš pozneje, ampak še to največkrat samo naključnemu znancu, ki te je voljan poslušati v zameno za kozarček. Tožb zoper ravnanje novomeškega pajka je verjetno bilo doslej manj kot tožb zoper golovratke, ki hodijo z umazanimi nogami po sosedovem vrtu.
Da se vozniki ne bi znašli v pajkovi mreži, lahko pustijo avtomobile v posebnih boksih, označenih s črto. Se pa zgodi, in se je dogajalo ob nedavnem snegu, da je v boksu kup snega. Celo toliko opevano veleparkirišče pri novomeški glavni avtobusni postaji je že bilo to zimo krasno zasneženo in zato skoraj neuporabno za parkiranje.
Če oblast ne da odmetati snega z javnih “primestnih" parkirišč, naj bi vsaj poslala za nekaj časa pajka na dopust, pa ga ne. S tem ko pozablja na sneg in ne “prežene"pajka, je že preveč predrzna. Kajti meni nič tebi nič tlela na tak način nove luknje v občanov žep, skozi luknje pa prelaga občanove novce v občinsko kašo.
M. LUZAR
V Zagrebu kupila ponarejene dolaije
Pred dvema letoma sta 24-letna Ernest in Franc za marke oziroma tolarje kupila ameriške dolarje - Menjala sta jih na pošti, banki, menjalnici in igralnici
NOVO MESTO - Na srečo so minili časi, ko smo množično kupovali devize v bolj ali manj temnih kotičkih tržnic in drugih javnih prostorih. Tako seje vsttj delno zaustavilo tudi kroženje ponarejenih bankovcev. Kaj se lahko zgodi, če kupiš takšen denar, sta občutila tudi 24-letni Ernest iz TVebnjega in iyegov kolega Franc iz okolice TVebnjega.
Februarja 1993 sta namreč v Zagrebu menjala tolarje oziroma marke za ameriške dolarje, ki pa so bili ponarejeni. Na okrožnem sodišču Novo mesto ju je okrožni javni tožilec obtožil, da sta zavestno kupila ponarejen denar in ga potem spravila v ob-tok.Franc in Ernest sta šla pred dvema letoma v Zagreb po nakupih, saj se je takrat splačalo čez mejo. Nameravala sta kupiti kakšno oblačilo, mogoče celo avtoradio, zato sta se odpravila na tržnico. Kot je povedal Franc, jima je neznan moški ob stojnici ponujal dolarje. Ker sta že videla, da ne bosta kupila nič, sta se od-
* Obtoženih 24-letnega Ernesta R in Franca G. iz trebanjske občine, ki naj bi zavestno kupila ponarejen denar, tožilstvo ni spoznalo za kriva, saj ni dokazano naklepno dejanje. Ker je bila ponudba tujih valut na Hrvaškem večja, so bile tudi cene zanje tam nižje, zato sta poskušala z nakupom deviz na Hrvaškem in prodajo doma nekaj zaslužiti. Sporna je tudi količina denarja: javni tožilec je obtožil Franca, da je kupil 12 ponarejenih bankovcev, vendar mu je dokazal le 9, Ernest pa je bil obtožen, daje kupil 5 ponarejenih bankovcev, kar mu je tožilec dokazal le za 2. Sodba še ni pravnomočna.
ločila, da kupita dolaije in na ta način zaslužita kak tolar. Franc je imel s seboj 1750 mark, tečaja ni poznal preveč dobro, vendar mu je neznanec na hitro izračunal, koliko dolarjev je to. Zdelo se mu je ugodno in kupčija je bila sklenjena.
Franc je dolarje spravil v obtok v nekaj dneh. Najprej je zamenjal 5 bankovcev po 100 dolarjev na Ljubljanski banki v Trebnjem, zatem še
UMRL POD TEZO DREVESA
TRNOVEC - V soboto, 4. februarja, okoli 16. ure se je v gozdu Lepoši pri Tbiovcu med podiranjem dreves smrtno ponesrečil 42-letni J. S. iz Čuril. Ko sta J. S. in J. D. iz Drašičev podirala zadnji hrast, je J. S., tik preden je J. D. podrl hrast, stekel po motorno žago, s katero je pred tem zažagal drevo. Ena izmed vej drevesa, ki je tedaj že padlo, je podrla J. S. in ga tako hudo poškodovala, da je na mestu nezgode umrl.
OJ ZDAJ GREMO... - Pajek ima v Novem mestu še vedno dovolj dela. Izkušnje z njim kažejo, da je najceneje parkirati na za to določenih mestih. Parkiranje v stranski ulici za Glavnim trgom se konča na ograjenem parkirišču Komunale na Cikavi, kjer pa je za “parkirnino" treba odšteti okoli 10 tisočakov.
po dolenjski deželi
•	Včasih je trma koristna stvar, vendar pa se vedno ne izplača, posebno ne, če poskušate svojo uveljaviti pri policistih. To je v soboto spoznal tudi 46-letni Franc iz Sevnice, ki je s tovornjakom naletel na policijsko kontrolo. Ni imel vozniškega izpita, kazal pa je tudi znake vinjenosti, zato so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Franc se ni hotel kar takoj uda-ti, zato je vozilo spet spravil v pogon. Vendar se s policisti ne izplača zobati češenj. Ti so ga namreč pridržali do iztreznitve, obljubili pa so mu tudi sestanek s sodnikom za prekrške.
•	Da niso trmasti le Posavci, dokazuje tudi M. Š. iz Orešja, kateremu so policisti med kontrolo prometa v Gotni vasi ugotovili, da na vozilu nima pravih tablic in da vozi pod vplivom alkohola. Seveda so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. In glej ga vraga: s policisti se je ponovno srečal v Ločni, vendar je to pot končal v prostoru za pridržanje.
v igralnici na Otočcu in menjalnici Publikum. Povsod so bankovce pregledali pod UV žarki, vzeli njegove podatke in mu v zameno izročili tolarje oziroma žetone. Od devetih zamenjanih bankovcev so v centralni banki v Ljubljani ugotovili, da le eden ni ponarejen.
Ernest je v Zagreb vzel tolaije, in ker je mislil, da bo lahko z menjavo tudi kaj zaslužil, je kupil 5 bankovcev po 100 dolarjev. Tudi on jih je hitro vnovčil, in sicer v igralnici na Otočcu in na trebanjski pošti. Dva bankovca sta bila ponarejena. Na sodišču sta oba zatrdila, da niti pomislila nista, da bi bili dolarji lahko ponarejeni. “Če bi bili, jih prav gotovo ne bi šla menjat tudi v javno ustanovo v domačem kraju, kjer naju vsi poznajo,” sta dodala. Če bi se hotel Franc prepričati o veljavnosti bankovcev, bi verjetno najprej zamenjal le enega, ne pa prvič kar pet. Okrožni javni tožilec je povedal, da so bili ponarejeni bankovci sorodnih serijskih šte-vilk
T. GAZVODA
UMRLA ZARADI EKSPLOZIJE BOJLERJA
DREČJI VRH - V soboto, 4. februarja, nekaj pred 12. uro je 44-letna R. P. z Drečjega Vrha v kuhinji kurila štedilnik na trda goriva, v katerem je bil vgrajen vodni bojler prostornine 30 litrov. Nenadoma je prišlo do močne eksplozije, zaradi katere je R. P. izgubila življenje. Kasneje je bilo ugotovljeno, da vodni kamen, nabran na dovodni in odvodni cevi, ni več omogočal pretoka vode, zato je nastal nadtlak, ki je povzročil parno eksplozijo. Škoda znaša okoli 500.000 tolarjev.
PEŠEC MED PREVOZOM V BOLNIŠNICO UMRL
POTOK - V soboto, 4. februarja, je 41-letni K. O. s Potoka vozil avto iz Straže proti Novem mestu. Pri Potoku je dohitel 40-letnega A. M. s Potoka, ki je hodil po sredi desnega prometnega pasu. Ko je voznik pešca zadel, ga je vrglo na avto in v vetrobransko steklo, nato pa je preko strehe padel na cesto. Pešec seje pri tem hudo poškodoval in je med prevozom v novomeško bolnišnico umrl. Na vozilu je za 150.000 tolarjev škode.
Namesto petard bi srednješolci iahko metali bombe - De-
avc* UNZ Novo mesto so v ponedeljek prijeli 24-letnega J. B. iz Bele krajine, kije Ute»ieljeno osumljen nedovoljenega prometa z orožjem. V organiziram akciji so to Prijeli v Mačkovcu, pri njem pa našli 94 ročnih bomb M 75 m dve puški kalib-ra 7,62 in 11. Pri sebi je imel tudi 31 nabojev, v hišni preiskavi pa so našli še zračno pBtolo, predelano v malokalibrsko. Kriminalisti so zaznali trgovino z orožjem že p*d novim letom, ko so dobili informacije, da srednješolcem v zameno za petarde jajo bombe. Cena bomb na črnem trgu seje gibala od 30 do40 nentških mark. Gre za defenzivne bombe, ki vsebujejo 38gramov Irolila m so lahko tudi smrtno ,,ei'arne. Preiskava je še v teku, osumljenec pa je pridržan.
Pogrešane so iskali tudi radiestezisti
Z avtom v Krko štiri osebe - Teden dni po nesreči pogrešanih še vedno niso našli - Po sledeh radiestezistovih predvideval^ - Seje nesreča zgodila že uro prej? - Približen čas nesreče so določili glede na temperaturo trupla
ČATEŽ OB SAVI - Prejšnji teden smo poročali o hudi prometni nesreči, ki se je zgodila 25. januarja na magistralni cesti Gmajna -Obrežje pri Velikih Malencah, nedaleč od Čateža. Avto s šoferjem in tremi potniki je zgrmel čez kovinsko varovalno ograjo na mostu v Krko. Thiplo 54-letne Ljubljančanke je bilo ukleščeno v avtomobilu na prvem desnem sedežu, tri udeležence nesreče pa kljub iskanju še vedno pogrešajo.
Nesreča bo za vedno ostala zavita v tančico skrivnosti, saj je verjetno ni videl nihče. Prva je nanjo naletela policijska patrulja, ki je v noči na četrtek opazila razbito ograjo na mostu. Avto je bil v vodi obrnjen na streho, dobrih 20 metrov od mosta. Prva akcija iskanja pogrešanih je stekla takoj ponoči, ko so prišli policisti potapljači iz Ljubljane. Krka je tu ob normalnih razmerah visoka okoli pol metra, vendar je takrat zaradi padavin naraščala, kar je reševanje še Oteževalo.
Potapljač se je poskušal približati avtomobilu v vodi najprej s strani, vendar je zelo močan rečni tok preprečeval potopitev. Na most so ga privezali od zgoraj, vendar je bil tudi tako nemočen, saj se je moral ves čas držati za avto, drugače bi ga lahko tok začel premetavati. Avtomobilu so se lahko približali šele s čolnom.
Iskanje pogrešanih se je nadaljevalo naslednji dan, pomagali so gasilci, ribiči, potapljači in policisti. Čeprav Krko poznamo kot mirno reko, je ravno v tem delu zelo
zahrbtna; tu so tolmuni in vrtinci, svoje je naredila tudi manj kot 40-centimetrska vidljivost pod vodo. Osem ur so poskušali odkriti še kakšne sledi o pogrešanih, preiskali so obrežje od mostu do Čateških Toplic, vendar brezuspešno.
Slobodan iz Celja, brat Dušana, lastnika avtomobila (ali tudi šoferja?), pride v Krško oziroma Brežice skoraj vsak dan. “Občutek, da brata ni, je najhujši,” pravi. Večkrat je že prehodil pot ob reki, proučeval okoliščine nesreče, pregledal sledi na cesti in mostu, vendar zaman. Poskusil je tudi s priznanim radiestezistom iz Posavja. Ta mu je zelo natančno narisal reko, most in cesto. Označil je tudi, kje naj bi bila vsa tri trupla. Prvo naj bi bilo še vedno le 60 metrov od mosta, drugo 90 do 100 metrov od mostu, tretje pa naj bi se ustavilo 30 metrov pred sotočjem Krke in Save.
Ih predvidevanja so ponovno spodbudila policiste in potapljače, da so se prejšnji četrtek spet spustili v 5 stopinj Celzija mrzlo Krko. Skoraj pet ur so potapljači natančno pregledovali rečno korito od mosta proti sotočju. Vidljivost je bila sicer malo boljša kot pred enim tednom, vendar uspeha ni bilo.
Kot je povedal prijatelj Bora, ki prihaja v Posavje s Slob.odanom, je radiestezist večkrat dejal, da tisti čas, ko avto leti v Krko, vidi velik temen avto, ki z veliko hitrostjo drvi naprej. Ali torej obstaja možnost, da je v nesrečo vpleten še kdo?
Četrtkovemu iskanju se je pri-
družil tudi radiestezist iz Črnega Kala, kije bil pred kratkim uspešen pri iskanju pogrešanega ribiča na motju. Predvideva, da trupla že od sobote niso več v Sloveniji. Ko sije natančno ogledal most, je povedal, da se nesreča veijetno ni zgodila ob pol polnoči, kot je bilo sprva rečeno, ampak že med 22. in 23. uro. Pravi, da je čutil, da so bili pogrešani med eno in poldrugo uro (torej nekaj ur po nesreči) že na sotočju, ob svitu pa pri Termah. Ker ima voda le nekaj stopinj, se tiup-la verjetno držijo še pod gladino, vendar so po mnenju radiestezista iz Črnega Kala, od trenutka do trenutka drugje, največji premik so naredila v prvih dneh, ko je bila voda višja.
Vsi štirje udeleženci v nesreči so se spoznali v Čateških Toplicah, kjer so bili na zdravljenju. Duško je prišel dva dni pred nesrečo, kjer naj bi bil 14 dni, ostali trije naj bi toplice zapustili tisti teden, zato so se skupaj odpravili naokoli, da bi proslavili odhod. Vendar tudi tu obstaja vrsta skrivnosti. Kako je lahko na primer moški, za katerega njegova žena pravi, da nikoli v življenju ni sedel v kak drug avto, to storil tisto sredo prvič in se potem ubil?
Sestavljanje drobcev nesreče v mozaik bo veijetno kljub izrednim naporom številnih ljudi ostalo nepopolno, obdano v neštete skriv-
n0Stl'	T. GAZVODA

K">'v

■

.
[■n
A
’i ‘V'
\	• fJ
TUDI TRETJIČ NEUSPEŠNI - Teden po nesreči so se potapljači že tretjič spustili v Krko v upanju, da bodo našli še tri pogrešane. Po občutkih enega radiestezista naj bi bila trupla še vedno v Krki, drugi pa je prepričan, da so tmpla že v nekaj dneh po nesreči prešla na hrvaško stran. (Foto: T. G.)
111X1
sim
V SPOMIN NA NADO IN MAJDO
NOVO MESTO - Alpinistični odsek novomeškega planinskega društva je ta vikend v spomin na smrtno nesrečo svojih članic Nade Spiler in Majde Ra-jer pred petnajstimi leti v Kotovi špici pripravil pohod v ta del Julijskih Alp naa Tamarjem. V soboto se je pred kočo v Tamarju zbralo dvajset novomeških alpinistov. Inštruktorji so tečajnike odpeljali na Črne vode pod Mojstrovko, kjer so jih učili o nevarnostih, hoji ter varovanju v zimskih razmerah. Nekaj se jih je povzpelo na 1911 metrov visoko Slemenovo špico, šest udeležencev se je odpravilo na 2643 metrov visoki Jalovec in Kotovo sedlo, kije visoko 2138 metrov. Nekateri od teh so se v dolino spustili s smučmi. Ker so bile vremenske razmere ugodne za 1 ‘	----------- ‘oinis-
slapov Najtežji je bil centralni slap, kije dolg 120 metrov in je ocenjen s 5 (-5), z naklonom 80 do 90 stopinj. Preplezali so še Svečo, ki meri 100 metrov, z oceno 5 in naklonom 70-90 stopinj, ter 100-metrski slap Nad votlino, ki ima oceno 5, z naklonom 70-85 stopinj. Na koncu so vsi skupaj v Črnih vodah prižgali svečko v spomin na ponesrečeni novomeški alpinist-
kl'	J. HARTMAN
Doma dve zmagi, v Kočevju poraz
Odbojkarice TPV Novo mesto v odlični formi - Kočevke nudile močan odpor - Lahka zmaga Pioniija nad Kamnikom - Z igro navdušila Tamara Podolski in Anatolij Dolja
NOVO MESTO, KOČEVJE - V16. kolu prve državne odbojkarske lige sta poln izkupiček pobrali novomeški vrsti, odbojkarice kočevske Tiljje so ostale praznih rok, vendar tokrat z igro niso razočarale.
•	KOŠARKA - Na občinskem prvenstvu v košarki za starejše deklice so bile najboljše učenke iz Vavte vasi, druge so. bile košarkarice iz Bršljina in tretje osnovnošolke iz Mirne Peči. Najboljša strelka turnirja je bila Jasmina Salopek iz Vavte vasi.
•	ROKOMET-V Novem mestu je bil zaključni finalni turnir v rokometu za starejše deklice in dečke. Pri dečkih je zmagala OŠ Šmarjeta, 2. je bila OŠ Šentjernej, 3. OŠ Grm. Najboljši strelec je bil Kostja Kralj iz Šentjerneja, ki je dosegel 33 golov. Pri dekletih pa so prepričljivo zmagale rokometašice OŠ Grm nad rokometašicami OŠ Šmaijeta in OŠ Šentjernej. Najboljša strelka je bila Silva Pajk (OŠ Šmarjeta), ki je dosegla 13 zadetkov.
•	ODBOJKA - Na Občinskem prvenstvu v odbojki za srednješolke je zmagala prva vrsta novomeške gimnazije nad odbojkaricami STZŠ in drugo ekipo novomeške gimnazije.
M. J.
ZRNEC IZGUBIL S PEŠEHONOVIM
MIRNA - Sašu Zrncu, najboljšemu badminton igralcu mirnskega Toma niti na tretjem A turnirju ni uspelo zmagati. Tokrat ga je premagal mladi ukrajinski igralec Denis Pešehonov, ki igra za ljubljanski Bit. O zmagi je nekoliko odločala tudi športna sreča, saj je bil dvoboj ves čas zelo izenačen. V prvem nizu je po podaljšani igri zmagal Ukrajinec z 18:16, v drugem pa je Zrnec s 15:10 izenačil. Odločilni tretji nižje z izidom 15:12 dobil Pešehonov. Na turnirju je nastopila tudi 15-letna Mirnčanka Nina Šumi, ki je s 5. mestom dosegla svoj največji uspeh do sedaj.
VODITA DARJA KAPS IN TADEJ KOBE
STARI TRG - Po treh kvalifikacijskih turnirjih za odprto prvenstvo Gorskega Kotarja prepričljivo vodita belokranjska šahista Darja Kapš in Tadej Kobe. Poleg njiju se je v finalni del turnirja uvrstila tudi Sabina Kapš. Na tem turnirju je do zdaj igralo več kot dvesto mladih šahistov iz Slovenije in Hrvaške.	v K.
GAJ: SLOVAN 1:0
KOČEVJE - Nogometaši Gaja se načrtno pripravljajo na skorajšnji začetek tekmovanja v prvi ligi. V prijateljski tekmi so premagali drugoligaša Slovana iz Ljubljane z rezultatom 1:0. Strelec je bil Andrej Struna. V soboto gostuje v Ribnici celovški drugolilaš Slak, v nedeljo pa še prvoligaš Živila iz Naklega. Trenerja Perica in Vučko sta zadovoljna s potekom priprav.
M. G.
Novomeške odbojkarice so po razočaranju, ki so ga prejšnji teden pripravile doma svojim zvestim navijačem, zaigrale tako, kot znajo, in so s 3:1 (3, -9, 3, 7) ugnale vedno neugodno vrsto ljubljanskega Krima. Gostujoče igralke so vso pozornost posvetile mladi reprezentantki Jani Vernig, tako da je na drugem koncu mreže prišla do polnega izraza Tamara Podolski, ki je igrala izvrstno. Za zmago so zaslužne tudi druge odbojkarice, saj so tokrat igrale manj živčno in taktično zrelo.
Odbojkarice Tilije so sicer doma s 3:0 (-13, -12, -7) izgubile s tretjeuvrščeno Žgornjo Savinjsko, vendar so gostjam nudile močan odpor. Po zaslugi Drobničeve so imele Kočevke lepo priložnost, da dobijo prvi niz (vodile so s 13:9), vendar jih je v odločilnih trenutkih zapustila sreča. Gostje so po sreči dobile prvo igro in tudi nadaljni dve, vendar so gostiteljice v treh nizih zbrale kar 32 točk, kar kaže, da niso igrale slabo.
DRŽAVNO PRVENSTVO PRI LEGANU
NOVO MESTO - Squash center Mihe Legana na Mestnih njivah v Novem mestu bo jutri in pojutrišnjem prizorišče državnega prvenstva v squashu za dečke in deklice do 14. leta starosti.
ZMAGE NOVOMEŠKIH ATLETOV
CELJE - V petek, 3. februarja, je bil tu otvoritveni miting, na katerem so sodelovali tudi atleti AK Novo mesto. Domov so se vrnili s tremi zmagami. Pri pionirjih je Andrej Murn osvojil prvi mesti v teku na 60 m z ovirami (9,6) in skoku v daljino (612) in drugo mesto v teku na 60 m (7,3), pri mlajših mladincih pa je v teku na 60 m zmagal Miha Durič z zelo dobrim časom 6,9.
ROKOMETNI TURNIR V RIBNICI
RIBNICA - Rokometni klub Inles je pripravil zimsko prvenstvo Ribnice, na katerem nastopa šest ekip. V soboto so odigrali tri kola. Rezultati: Kočevje -Kodeljevo 19:11, Rudar B - Veterani 20: 18, Krim - Inles B 13:22, Rudar B -Kodeljevo B 20:15, Krim - Veterani 14:22, Inles B - Kočevje 14:17, Krim -Rudar B 14:16, Inles B - Kodeljevo B 17:8, Kočevje - Veterani 21:21. Vodi Rudar s 6 točkami pred Kočevjem, ki je zbralo pet točk.
M. G.
BADMINTON REKREACIJA
NOVO MESTO - Novomeški badmintonski klub v sodelovanju z agencijo za šport organizira v novomeški športni dvorani vsako nedeljo zvečer z začetkom ob 20. uri rekreativno vadbo badmintona. Vadba ni namenjena le izkušenim igralcem, ampak tudi začetnikom, ki jih bodo člani kluba brezplačno seznanili s skrivnostmi te izredno dinamične igre. Tbdi loparje si boste za prvič lahko sposodili od članov kluba.
TREBANJKE V KONJICAH DO DRAGOCENE TOČKE
TREBNJE - Trebanjske kegljalke so se v Slovenskih Konjicah pomerile z Impolom in igrale 4:4, kar je bilo dovolj, da so na prvenstveni lestvici zadržale visoko tretje mesto. V moški ligi so kegljači črnomaljskega Rudarja gostovali v Dravogradu, kjer jih je tamkajšnja KK Elektrarna premagala s 6:2.
SANDI BRADAČ NA ZAKLJUČNEM TURNIRJU
CELJE, TRZIN - Na Slovenskem dvoranskem prvenstvu v tenisu, ki je bilo pretekli vikend v Celju, so nastopili tudi trije igralci TK Novo mesto. Največ je dosegel Sandi Bradač, ki se je po dveh zmagah v kvalifikacijah uvrstil med 32 najboljših igralcev. V prvem kolu je Bradač potem izgubil s poznejšim polfinalistom Mariborčanom Marovtom z 6:4, 6:2. Pri dekletih sta nastopili mladi Jana Kastrevc in Suzana Matoh, ki pa sta v kvalifikacijah izpadli. Na odprtem prvenstvu Slovenije za igralce, stare do 14 let, seje Novo-meščanka Katja Zupančič uvrstila v četrtfinale, Tjaša Blaznik pa je izpadla v kvalifikacijah. Katja Zupančič je ponovno dokazala, da sodi med deset najboljših tenisačicv tej starostni kate-goriji.	V.T.
Kmalu se bo videlo, kaj pomeni nepričakovana zmaga Pionirja prejšnjo soboto nad ljubljansko Olimpijo in nova zmaga nad tradicionalno trdoživimi Kamničani. Ker je Ljutomer doma izgubil z Ljubljančani, so Novomeščani spet kandidati za tretje mesto, ki jim
obeta boljši položaj v končnici prvenstva. V sobotnem srečanju s Kamnikom, ki so ga Novomeščani dobili s 3:1 (11, 8, -10,9), so gostitelji zelo hitro povedli z 2:0 v nizih, kar jih je malce uspavalo. V tretjem nizu so močno popustili, kar so izkoristili gostje, ki se tudi v četrtem, odločilnem nizu niso vdali kar tako, vendar pionirjevci niso ponovili napake. Čeprav je novomeška vrsta zaigrala brez bolnega Povšiča, je bila dosti boljša od nerazpoloženih Kamničanov. Dobro sta se v igro vključila tudi mlada odbojkarja Uroš Babnik in Samo Gotenc, izvrsten pa je bil Anatolij Dolja, ki je igral tako, kot ga že dolgo nismo videli. Prihodnji teden odbojkarji gostujejo v Žirovnici, odbojkarice Novega mesta gredo v Gornji grad, Kočevke pa bodo doma igrale z vodilnimi
Bl£jkami-	S. DOKL
IVICA MENGER V NAPADU - Na sobotni odbojkarski tekmi med TPV Novo mesto in Krimom je bila najboljša Tamara-Podolski, odlikovala pa se je tudi Ivica Pastuchova-Menger (na sliki).
NOČNI NOGOMETNI TURNIR
NOVO MESTO - Agencija za šport organizira v soboto, 18. februarja, v športni dvorani Marof 3. tradicionalni nočni turnir v malem nogometu za pokal “Bife Rezelj”. Nagradni sklad znaša 300.000 tolarjev, prijavnina pa 7.000 tolarjev, ki jo lahko nakažete na ž.r. 52100-603-31109. Žrebanje prijavljenih ekip bo v petek, 17. februarja, ob 18. uri v hotelu Krka (prej Metropol). Informacije dobite na telefon (068) 322-267 ali 322-941.
KRŠKO, NOVO MESTO - Začela so se zaključna tekmovanja slovenskih košarkarjev, kjer nastopa tudi ekipa krškega Interierja v SKL - A-2 (od 7. do 12. mesta) oz. Novega mesta, Brežic, Snežnika in Kočevske Reke, ki igrajo v SKL - B. Košarkarji Krškega so brez večjih naporov ugnali z 83:60 (41:28) mlado vrsto Smelta Olimpije, ki ni bila dorasla razpoloženim Krčanom, kjer sta se posebno proslavila Stevens (18) in Ademi (16 košev). Novomeščani, ki ciljajo na uvrstitev v A-2 republiško ligo, so na težkem terenu v Celju izgubili z domačo ekipo 97:89 (51:32), vendar so vseeno zadržali prvo mesto in velike
možnosti za napredovanje. Tekmo so Novomeščani izgubili že v prvem polčasu, ko so gostitelji šli na odmor s prednostjo 19 točk. V nadaljevanju so sicer močno popravili igro, vendar niso mogli nadomestiti velike razlike iz prvega dela igre. V razigravanju od 1. do 10. mesta v SKL - B so igrale tudi Brežice, ki so z 73:64 (34:29) izgubile z Zagorjem; ekipa Snežnika iz Kočevske Reke, ki igra za 1L do 19. mesto je bila prosta.
Novomeščani imajo še vedno dve točki prednosti pred Čeljem in Zagorjem, kar bo, upamo, zadostovalo za napredovanje v višji tekmovalni razred.
Meleminu gre zelo dobro
Melamin “diha za vrat” M. Toplicam, ki vodyo brez poraza - Gregor Komac še ni izgubil
KOČEVJE - Namiznoteniški igralci Melamina iz Kočevja, ki jih vodi Gregor Komac, so tesno za petami še vedno neporaženim Moravskim Toplicam. V 13. kolu so Kočevci v Ljubljani bili težak boj z ekipo Kajuha-Slovana, ki jo je v zadnjem času okrepil naš nekoč znani reprezentant Edo Vecko. To so na svoji “koži” čutili tudi Novomeščani, ki so med tednom izgubili z isto ekipo. Novomeščani so gostovali pri vodilnih Moravskih ibplicah; te pa niso pokazale niti najmanjšega usmiljenja in so
zmagale kar s 7:0. Kot posebnost naj omenimo, da prvi igralec Melamina Gregor Komac v vseh dosedanjih trinajstih dvobojih ni doživel niti enega samega poraza; navadno dobi vsak dvoboj kar z 2:0. Do konca tekmovanja v prvi državni namiznoteniški ligi je še šest kol, prepričani smo, da izvrstni Gregor ne bo klonil.
Med tednom je bil v Kočevju dvoboj med domačim Melaminom in novomeško Krko. Gostitelji so bili boljši in so zmagali z rezultatom 5:2.
MLADA ODBOJKARJA STA UPRAVIČILA ZAUPANJE - Na sobotnem srečanju med Pionirjem in Kamnikom sta s svojim nastopom navdušila tudi mlada novomeška odbojkarja Samo Gotenc (na levi) in Uroš Babnik, ki sta zrasla v domači odbojkarski šoli. (Foto: S. Dokl)
Poraz in zmaga košarkašev
Novo mesto 92 izgubilo v Celju, vendar je še vedno prvo - Krčani se niso dali presenetiti
Zmaga Lisce nad Poletom v gosteh, pionirji drugi
V soboto derbi z Radečani
MURSKA SOBOTA, CELJE - Na prvenstveni tekmi 2. državne lige so rokometaši Lisce v gosteh v Murski Soboti premagali ekipo Poleta s 26:23 (12:13). V prvem delu polčasa so Sev-ničani ves čas vodili z nekaj zadetki razlike, ob koncu prvega polčasa pa so domačini izkoristili nekaj napak gostov in na odmor odšli z zadetkom prednosti. V drugem delu tekme je bil rezultat nekajkrat izenačen, nato pa so rokometaši Lisce povedli za štiri zadetke in s pomočjo odličnih obramb vratarja Senice dosegli zanesljivo zmago. Za Lisco so po 5 zadetkov dosegli Lupše, Rantah, Sečki in Simončič, 4-krat je bil uspešen Jug, 2-krat pa Novšak. Na lestvici 2. DRL vodi Krško s 23 točkami, pred Sevnico (20) ter RK Pomurko in RK Radeče papir (s po 18 točkami). Z Radečani se bodo Sevničani v derbiju kola pomerili v domači dvorani v soboto, 11. februarja, ob 20. uri.
Pionirji RK Lisca pa so na turnirju slovenskih pionirskih ekip v Celju osvojili odlično 2. mesto za Celjani. Sevničani so premagali vrstnike Rudisa Rudarja s. 16:10, ekipo Slovana z 18:8, s Celjani pa izgubili s 17:11. Za Lisco so dosegli zadetke: Novšak (14), Požek (11), Močivnik (9), Rupret (6), Drnovšek (3) in Ošlovnik (2).
KEGUACICE KRŠKEGA ZMAGALE
KOČEVJE, KRŠKO - Kcgljačice Krškega in kegljači Kočevja so v II. republiški kegljaški ligi dosegli dve zmagi in en poraz. Kegljačice krškega Sremiča so z 8:0 premagale KK Kom-celj, kegljačice Kočevja pa so izgubile s 7:2 s Tekstino v Ajdovščini, uspešni pa so bili tudi kegljači Kočevja, ki so v gosteh s 5:3 ugnali EHO iz Hrastnika.
KRČANI USPEŠNO PLESALI
BASSANO DEL GRAPPA - Mladi krški plesalci, člani plesnega kluba Kukec so preteklo nedeljo uspešno nastopili na velikem mednarodnem plesnem turnirju v Bassano del Grappa, in sicerv latinskoameriških in stardardnih plesih. Rezultati: mladinci: L Sebastjan Vodlan - Urška Klokočar (1. mesto lat.am. plesi, 3. stan. plesi), pionirji do 9. leta: Jaka Piltaver - Tina Korber (2. lat.am. plesi in 3. stand. plesi),pionirji do 1L leta: Uroš Rogič - Anja Švab (5. lat.am, 7. stand. plesi), Mitja Puntar -Jasmina Zakšek (6. stand., 9. lat.am plesi), Mitja Stanič - Katja Zakšek (7. stand., 9. lat.am. plesi), mladinci: Zoran Perčič - Leonida Perčič (5. stand., 7. lat.am. plesi).
BOŽIČ 6,99 V BUDIMPEŠTI
BUDIMPEŠTA - Na mednarodnem dvoranskem atletskem mitingu v Budimpešti je nastopil novomeški šprinter Tomaž Božič in s časom 6,99 v teku na 60 m izenačil svoj dolenjski rekord. Nastopil je tudi v teku na 200 m in v svoji skupini zmagal z rezultatom 22.7, v skupni uvrstitvi pa je bil četrti. V soboto bo nastopil na mednarodni tekmi na Dunaju.
J . P.
RAVBAR TRETJI V MARIBORU
MARIBOR - Mladi novomeški atleti so nastopili na mednarodnem zim*-kem krosu v Mariboru, kjer seje med mlajšimi mladinci najbolje odrezal Matjaž Ravbar, kije zasedel tretje mesto. Poleg tega sta v konkurenci mladincev tekla tudi M. Kren in A. Tomič; ki sta zasedla četrto in peto mesto; tudi pionir Franci Vene je bil v svoji konkurenci peti. Med atletinjami je nastopila Irena Auersperger in osvojil* šesto mesto.	p g.
Priložnost bodo dobile mlajše
Kočevke so zadovoljne s 7. mestom
KOČEVJE - Kočevske rokometaffl ] so kljub nekaterim pomislekom z jesensko uvrstitvijo na 7. mesto prvenstvene lestvice prve državne rokometne lig6 , vseeno zadovoljne, čeprav so pred pf; venstvom pričakovale več oziroma vsa) četrto mesto. Prvi razlog za njihovo za; dovoljstvo je dejstvo, da jim zaradj uvrstitve na 7. mesto ne bo treba igra1,1 kvalifikacijskih tekem za obstanek v lilE Ker sta Stanka Jerič in Irena Bejtovi6 končali rokometno kariero in bo Lar* Kajmak odšla v Zadar, bo trener Zaj mida v nadaljevanju prvenstva dal priložnost mlajšim igralkam. Na pri' jateljskem srečanju so Kočevke s 26:1’ premagale ljubljansko ekipo Primož Prvenstvo se bo nadaljevalo 11. februarja.
NA ŠAHOVSKEM TROBOJU ZMAGALA SEVNICA
SEVNICA - ŠK Milan Majcen j6 pripravil tradicionalni 13. šahovski tuf' nir, kjer so se srečali šahisti Sevnic6: Krmelja in Radeč. Zmagali so gostitelj1 z 88 točkami, sledijo Radeče (59,5) i" Krmelj (44,5) točk.	j g
KEGLJAŠKE NOVICE
S. ZAKŠEK	TREBNJE - Pri ženskah je v Krškedj
Teniški center na Otočcu se polni
Počasi bodo zaživele tudi spremljajoče dejavnosti - Začeli bodo graditi zunanja igrišča - Sredi aprila štiri zvezdice - Disco club bodo razširili - čistilna naprava
OTOČEC - Dva meseca po svečani otvoritvi teniške dvorane na Otočcu je v novem športnem centru že precej bolj živo. Sredi prejšnjega tedna so odprli tudi fitnes center, že skoraj en mesec pa teče vadba aerobike.
Po besedah direktorja poslovne enote Hotel grad Otočec, Mire Škufce, so se na začetku kar nekoliko ustrašili, saj do novega leta za igranje tenisa ni bilo tako velikega zanimanja, kot so pričakovali. Takoj po novem letu pa so stvari stekle precej bolje, tako da so sedaj v zanimivih urah zasedena vsa tri igrišča, med 17. in 23. uro pa je skoraj nemogoče dobiti prost termin, vnaprejšne rezervacije pa niso potrebne le za dopoldneve ob delavnikih.
Zanimiva je tudi struktura igralcev. Povprečna starost uporabnikov pokritih teniških igrišč je okoli 40 let, stalni gostje pa so predvsem rekreativci, ki spadajo v nekoliko premožnejši sloj prebivalstva. Glede na to, da je zanimanje za igranje tenisa pod streho veliko in je temu primerna tudi cena sezonske karte
oz. ure igranja, si tisti tenisači z nekoliko tanjšo denarnico ne morejo privoščiti rednega igranja. Igrišča redno obiskujejo tudi nekateri politiki, katerih imena naj ostanejo skrivnost, od vrhunskih igralcev pa Otočec rada obiščeta Mulejeva in Božič. 17. februarja bo otoška teniška dvorana prizorišče zanimivega VIP turniija (turnir zelo pomembnih ljudi), na katerega namerava Krkin generalni direktor Miloš Kovačič povabiti večino direktorjev največjih slovenskih podjetij in tuje diplomate, vse skupaj pa bo za rumeno žogico tekalo 32 pomembnežev.
Kot kaže, je na Otočcu zime konec, tako da bodo te dni lahko začeli graditi tudi 6 zunanjih teniških igrišč, ki bodo v kratkem zaokrožila bogato teniško ponudbo Otočca. 14. aprila namerava-
jo odpreti obnovljeno motelsko restavracijo, kjer bo svoj prostor dobil ples-no-zabaviščni center, do takrat pa bodo razširili in posodobili tudi disco club, ki bo dobil celo klimatske naprave, da v njem, ko se vanj zgrnejo najstniki, ne bo več tako zakajeno. Do prvomajskih praznikov nameravajo zaključiti prenovo Garni hotela, ki bo s tem pridobil 4 zvezdice, kar po starih standardih pomeni visoko A kategorijo. Naslcd-
• V noči od sobote, 12. februarja, na nedeljo, 13. februarja, bodo na Otočcu pripravili nočni teniški turnir. Prijavite se lahko do sobote, do 19. ure, ko bo žrebanje, na telefon 322-607, turnir pa se bo začel ob 20. uri. Prijavnina znaša 1.500 tolarjev.
nja večja pridobitev za Otočec bo čistilna naprava, resno pa so se lotili načrtovanja bazenskih kompleksov.
trebanjski Mercator s 5:3 premag* mariborsko ekipo Krilato kolo, medte11' ko je krški Sremičvgosteh izgubil z U°' lo z 1:7. Moški: Kočevje je z 8:0 pr6' magalo Adrio Convcnt, Črnomaljci p* so premagali Šoštanj s 6:2.	(N. O '
AKRI POL KLJUB PORAZU ŠE VODI, RAVNO TAKO KRČANI
TREBNJE, KRŠKO - Tekmovanja.6 prvi državni rokometni ligi preteklivl' kend ni bilo, zato pa so nastopili roke; metaši v obeh drugih ligah, kjer so n^1 predstavniki igrali s spreminjajočo S6 srečo. Obe vodilni ekipi sta zadržal* prvo mesto, kar seveda velja za por*) ženi trebanjski Akripol in Zmagovi" krški Interier. Trebanjci imajo še ved' no štiri točke prednosti, Krčani pa l"; Rezultati naših ekip: Dol Hrastnik Brežice 28:22 (12:11), Interier Kršk« •Velika Nedelja 33:16 (14:7), Radelj Papir : Mladinec 29:14 (12:5), GPjj Grosuplje : Škofljica 19:20 (7:10), M1' tol Sežana : Akripol Trebnje 23:1° (13:7), Črnomelj : Prule 20:19 (8:1<» Vrstni red - vzhodna skupina: 1. Inte*' ier Krško 23, 2. Lisca Sevnica 20, . Radeče Papir 18, 11. Brežice 2 točk1. Zahodna skupina: 1. Akripol Trebnj6 24,7. GPG Grosuplje 15,8. Škofljica V'
Za vsako miško po eno hiško
Slovensko stanovanjsko gospodarstvo je v razsulu. Država je razpro-dala velik fond prejšnjih socialnih stanovanj in prisilila k razprodaji kadrovskih stanovanj še podjetja. Življenje pa teče naprej in mlade družine potrebujejo kotiček zase tako kot vse pred njimi. Na občinah se kopičijo prošnje za dodelitev stanovanj, razpisov skorajda ni, gradnje so zastale. Kakšne so danes možnosti, da mlada družina pride do stanovanja?
Državi je ostalo le še 77.000 neprofitnih najemnih stanovanj. Kdor nima sreče, da bi imel v najemu katerega od teh, se mu bolj slabo godi. Premožnejši in tisti, ki jim pomagajo star“'>s' uredijo dom pri starših, si zgradijo hišo ali kupijo lastno stanovanje. Teh je malo.
ekaj več je takih, ki premorejo toliko pod palcem, da so si že kupili parcelo, pridobili okumentacijo, začeli prenavljati ali se odločili faJi m!CUP stanovanja- Ti so lahko v nekaj pre-lekfih letih kandidirali za ugodne kredite republiškega stanovanjskega sklada. Ampak onec koncev gre tudi tu za tiste, ki nekaj že ma^°? ^ P3 dru®'’ k' n‘maj° nič ali bore
Stiskajo se v sobicah pri starših, če so tega sposobni, ali pa se podajo med najemnike stanovanj na trgu, bolj pogosto na črnem kot na' Najemnine so visoke, v Novem mestu npr. okrog 200 nemških mark za enosobno stanovanje s 30 kvadratnimi metri na mesec, plačano seveda za leto ali vsaj pol leta vnaprej. Večja ■n novejša stanovanja so seveda še dražja. Take vužine so pripravljene plačevati visoko ceno za samostojno življenje, vendar pa so tega zmožne le določen čas in venomer upajo, da bodo prišle na boljše.
Letos 6 milijard za stanovanja?
Samo v Ljubljani bi ta trenutek potrebovali .rog 6.000 stanovanj, od tega vsaj 2.000 socialnih. Potrebe po socialnih stanovanjih za ružine, ki so v hudih finančnih stiskah in ne zmorejo plačevati najemnin, so tudi po drugih občinah precejšnje. Občine pa nimajo na razpolago kaj dosti primernih prostih stanovanj. Na splošno se Slovenija opredeljuje, da novih socialnih stanovanj ne bo gradila, da pa naj občine pregledajo razpoložljiva stanovanja za socialna opredelijo nekatera že obstoječa
■	’ .' , 111 »prejet, preavsem na osKroi z
cprofitnimi stanovanji. Če bi človek ob tem preveč razmišlja, bi ga utegnila zaboleti gla-- rzava je namreč najprej obstoječa “ne-protitna stanovanja” skorajda razdelila med nutne najemnike, zdaj pa si beli glavo s tem, Kalr° P,nt'. n°vcga fonda takih stanovanj. ok„|?r. ' *e> kot je napovedal minister za *oije m prostor dr. Pavel Gantar, naj bi država • namenila 6 milijard tolarjev za reševanje raz^Va,njske Prob>ematike. Denar naj bi niče v Za ustanovitcv stanovanjske hranilih ’ ' Pozneje kreditirala gradnjo in name« Sfanovani.za obnovo stanovanj v starih fitnih ^ec*r‘b, za kreditiranje gradnje nepro-stanovanj in za kreditiranje državljanov Dren ^e’ naknpi starih in novih stanovanj, m ove’ dozidave). Če bosta vlada in padava™ Pv°dprla tak Predlog, se iskalcem stano-nrJ * tai° nekaj boljši časi. Do sprejema pa°račana ta “če” še ostaja, zraven pa še u-b„Je’ “a bosta vlada in parlament, če že ne Sori a Pr‘s'ubnila razumu, vsaj popustila pod nik a nimi Pr*tiski in pritiski kupcev ter najem-j0 ov stanovanj, ki se ponekod že organiziranimi in zaluy neprofitna stanovanja?
vzd HaKmen Pr'st°jnega ministrstva je torej, da jili -di gradnjo neprofitnih stanovanj, ki s( ®radij° posebej za to registrirane neprofitne nam°Vaaiske organizacije (NSO). Komu bodo dn v 1>'*ena ,aka stanovanja? Pravijo, da zinam, ki ne sodijo v kategorijo najbolj niiif • ogroženih prebivalcev, vendar pa so nil °v' zaslužki tako nizki ali pa zaradi ni m - ti 'n P™^ slabo plačanih zaposlitev še maJO toliko dohodka, da bi lahko plačevali proiitr *	■	■ ■
. ne najemnine ali si sami reševali stano-anJsko vprašanje.
0mNepr°fitna stanovanja gradijo zgoraj vajene organizacije, ki jih je za zdaj v Slo-^ 'J1 nekaj čez 10, med njimi tudi novomeška 1)3 m krški IR inženiring. Očitno so lani te
organizacije pritegnili zelo ugodni državni krediti za spodbujanje stanovanjske gradnje do polovico vrednosti naložbe, če drugo polovico zagotovita občina in graditelj sam. Tako bo novomeška Zarja februaija dokončala izgradnjo stanovanjskega bloka na Brodu, krški IR inženiring gradi stanovanja v nizkih gradnjah pri Leskovcu za 142 prebivalcev, v Mariboru bodo maja končali 102 neprofitni stanovanji, v Celju jih gradijo 76, v Hrastniku pa bo do maja gotovih 44 neprofitnih stanovanj.
Gradijo še ponekod drugod, vendar bo vse skupaj to Sloveniji letos prineslo samo 500 novih neprofitnih stanovanj. Kako bo v naslednjih letih, še ni povsem jasno in to predvsem zato, ker neprofitne organizacije zagotavljajo, da ministrstvo dela račun brez krčmarja. Sedanje razmere, vse kaže, da tudi bodoče, namreč neprofitnim stanovanjskim organizacijam ne omogočajo, da bi si povrnile investicije, odplačevale kredite in še zaslužile toliko, da bi lahko vlagale v novogradnje.
Trikrat povečane najemnine?
Jedro spora je v višini najemnin za neprofitna stanovanja. Te naj bi se sicer zaradi povečane osnove za izračun vrednosti kvadratnega metra stanovanj precej povečale (v povprečju za 3,2-krat), vendar po trditvah neprofitnih stanovanjskih organizacij tudi to ne bo zadostovalo. Naj navedemo argumente Zarje in IR inženiringa. Zarja je za gradnjo novega stanovanjskega objekta potrebovala 3,7 milijonov mark. Od tega je 1,95 milijonov (45 odst. naložbe) prejela kot ugoden kredit (R+3 na 25 let odplačevanja), 1,1 milijona mark pa je priložila občina v obliki komunalno opremljenega zemljišča.
“S sedaj veljavno neprofitno najemnino bi lahko vrnili kredite v 80 in ne v 25 letih, brez R in brez 3 odst.,” pravi direktor Zaije Stojan Horvat. “K sreči je občina zamrznila vračanje vseh občinskih kreditov, dokler ne bodo najemnine take, da bodo omogočale vračanje.” Načrtovalci stanovanjskega programa računajo, da bodo neprofitne organizacije prva leta, ko se jim naložbe še ne bodo pokrivale, “služile” z najemninami od prejšnjega stanovanjskega fonda. Horvat ob tem navaja, da Slovenija iz neprofitnih najemnin, če računamo povprečno najemnino 4.000 tolarjev, dobi le 3,7 milijarde tolarjev. Od tega lahko za novogradnje izdvoji kvečjemu 630 milijonov, kar bi zadostovalo komaj za izgradnjo 100 stanovanj. Stanovanjski program pa predvideva 10-krat večje vsote iz lastnih sredstev graditeljev. Poleg tega se poraja tudi vprašanje, koliko časa bodo občine in katere bodo še sploh lahko dajale zastonj komunalno opremljena zemljišča. Horvatu se zdi nesprejemljivo, da danes najemnino za stanovanje lahko primerjamo s stroški za elektriko ali vodo in komunalo.
Krški IR inženiring je še na slabšem kot Zaija, saj nima v lasti starega stanovanjskega fonda. Direktor te neprofitne organizacije Jože Kos je izračunal, da jim pri novogradnji nikakor ne bo uspelo znižati cene kvadratnega metra pod 1876 mark, čeprav država jemlje kot osnovo za izračun ceno 1200 mark od kv. metra. Tudi on si je izračunal, da po sedanjih in tudi po novih najemninah ne bodo mogli normalno poslovati, že zdaj pa bi bilo nemogoče, če ne bi občina sprejela 5-letnega moratorija na svoj del kredita.
Predstavniki več neprofitnih stanovanjskih organizacij se sprašujejo, katera podjetja bodo sploh imela interes vlagati v gradnjo stanovanj, če ne smejo imeti profita oziroma so ga vsega dolžne vlagati v gradnjo novih stanovanj. Kaj takega si namreč lahko privošči le državna organizacija. Ideja o sedanjih neproftinih organizacijah pa je pravzaprav neka mešanica, v katero bi država rada stlačila ekonomično poslovanje, podjetništvo, ki mu gre le za delovna mesta in plače, ne pa za dobiček, poleg tega pa še socialo.
Iz dosedanje prakse so prišli predlogi, da bi neprofitne stanovanjske organizacije morale delovati kot podjetja. Vsaj minimalni profit bi morale imeti, od tega pa večji del vlagati za novogradnje. Najemnine naj bi bile višje, če pa država želi blažiti socialni položaj svojih državljanov, naj jim stanarine subvencionira. Ugodni krediti so res vzpodbuda za pospešeno gradnjo stanovanj, vendar pa ne smemo pozabiti, da jih kljub vsemu treba vračati, zato bi, kot nekateri predlagajo, država v te namene morala dajati tudi nepovratna sredstva. Nizozemska, na primer, daje za gradnjo neprofitnih stanovanj tudi dotacije, značilno pa je, da se tam v reševanje stanovanjske problematike vključuje država, regija in tudi občina. Pri nas pa - “država je defektna, regije ni, občina pa je v reorganizaciji”, kot je dejal nekdo.
Ekonomika in sociala v istem loncu
Osnutek kriterijev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem določa kategorije družin, ki že ali še lahko pridejo do takega najema, pristojni pa so tudi predlagali, koliko odstotkov družinskih prejemkov lahko največ ali najmanj zajema najemnina. S stališča socialne politike in reševanja stanovanjske stiske je to čisto v redu stvar, a se vendar ob njej postavlja vrsta vprašanj. Eno izmed njih je, ali se lahko zanesemo na statistične podatke o družinskih prejemkih. V današnjih časih je gotovo, da mnoge družine dodatno zaslužijo na črno, se pravi, da prejemajo zaslužke, od katerih ne plačujejo davkov in niso evidentirani. Kdo bi torej, če bi sploh lahko, to kontroliral in tako preprečeval, da bi posamezniki izkoriščali pravni nered in vsesplošni kaos v državi?
Drugo je vprašanje nizkih najemnin. Povprečna najemnina v neprofitnem stanovanju je danes okrog 4.000 tolarjev. Za novo enosobno stanovanje v izmeri 32 kvadratnih metrov je sedanja najemnina 3.500 tolarjev, po novem naj bi bila 11.200 tolarjev. Mnoge družine težko živijo, vendar pa je najemnina za stanovanje v primerjavi z naročnino za televizijo ali telefon smešno nizka, da je niti ne primerjamo s pijačo, zavojčki cigaret, zaboji piva.
Na eni strani torej velike potrebe po stanovanjih ter nevzdržne stiske tistih, ki še nimajo pravega doma, na drugi pa nevarnost, da se bo ponovno razpasla lažna solidarnost. Vedno se najdejo taki, ki znajo spretno prikazati svojo revščino in nebogljenost ter živeti na račun drugih, ki so sicer revni, a se pridno sami prebijajo skozi življenje. Morda bi bilo smotrno, da bi v dodeljevanje neprofitnih stanovanj vključili še najožjo lokalno skupnost. Navsezadnje, če pomislimo s kmečko logiko, gre za socialna stanovanja 2. kategorije, torej za tiste, malo manj socialno ogrožene. Zakaj ne bi torej, preden se odločimo, kdo bo deležen podpore države, prej vsako družino dobro pretehtali, kakšno je njeno dejansko gmotno stanje in ali je zares upravičena do nizke in subvencionirane stanarine.
In navsezadnje še to. Veljalo bi razmisliti o ideji, da neprofitna stanovanja ostanejo za prvo pomoč. Se pravi, za pomoč mladim družinam, ljudem v nekih prehodnih obdobjih, v trenutni krizi. Ne bi bilo slabo, če bi to pomenilo, da se morajo ti isti ljudje z leti izjijih izseliti in jih prepustiti drugim, bolj potrebnim. Ali pa morda drugače, da po nekaj letih začnejo plačevati profitno najemnino.
BREDA DUŠIČ GORNIK
<Fifznmi <pp£S£ n
Ko smo včeraj praznovali slovenski kulturni praznik, nismo mogli mimo osebnosti, ki se je mogočno zarisala na nebo slovenstva in brez katere si danes ne moremo predstavljati slovenske kulture. To je naš pesniški velikan France Prešeren. Njegova zapuščina tvori enega od temeljnih kamnov naše kulturne in nacionalne zavesti, saj je naš znanec od prvih šolskih klopi naprej, in ni malo tistih, ki njegove Poezije redno prebirajo ter iz njih vedno znova črpajo nepresahljivo bogastvo.
Ob tem je seveda razumljivo, da vlada živo zanimanje za Prešerna tudi kot človeka, za njegovo osebnost in življenje, za tistega Prešerna, ki nam je blizu po svoji človeški plati. Spomnimo se samo, kolikšno zanimanje javnosti so povzročila odkritja domnevnih še neznanih Prešernovih upodobitev! Literarna znanost nam je iztrgala iz preteklosti veliko dragocenih pričevanj in podatkov, ki osvetljujejo Prešernovo življenje in njegovo osebnost, kljub temu pa veliki ustvarjalec še vedno ostaja v tem pogledu ne do konca prebrana knjiga in še ne prehojena pot, na kateri je še mogoče odkriti kaj doslej neznanega. Prav to je poskusil v svoji esejistični študiji Neznani Prešeren literarni zgodovinar Janko Kos, specialist za romantiko in še posebej za prešemoslovje. Knjiga je nedolgo tega izšla pri Cankarjevi založbi.
Naslov je vsekakor vznemirljiv. Naiven bralec bi po njem sklepal, da gre za kakšno novo razkritje še neznanih Prešernovih rokopisov ali kakega drugega pomembnega dokumenta o njem. Vendar tega v knjigi seveda ni, ker je kaj takega dandanes praktično nemogoče, poleg tega pa bi odkritje takoj prodrlo v javnost in se ne bi skromno skrivalo med platnicami knjige. Janko Kos je imel v mislih nekaj drugega, ko je svojo knjigo tako naslovil. Hotel je povedati nekaj novega in še ne izrečenega o Prešernu v skladu z novimi usmeritvami literarne znanosti, ki se v zadnjem času odvrača od doslej prevladujoče čiste interpretacije besedil ter umetnine ponovno vrača v kontekst umetnikove osebnosti, njegovega življenja, psihologije, socialnega položaja in duha časa, v katerem je živel.
Novost je v vsebinskem in oblikovnem pogledu v primerjavi s prešernoslovskimi deli novejšega in starejšega časa, novost seveda tudi v primerjavi z dosedanjimi tremi Kosovimi knjigami, posvečenimi Prešernu. Avtor je opustil interpretiranje Prešernove literature same na sebi in interpretacijo postavil v sklop širših problemov. Prešernovo poezijo je združil z orisom njegovega bivanjskega položaja, z njegovo osebnostjo, pri čemer je z metodo eksistencialne psihologije poiskal tudi tista notranja gibala, ki so bila najbrž pesniku samemu skrita. Ko Kos na osnovi bogastva virov in pesnikovih stvaritev analitično razmišlja o Prešernovem odnosu do erotike in spolnosti, do religije, krščanstva in Cerkve, o njegovih socialnih vzponih in padcih, o odnosu do svojega pesniškega poslanstva, do politike in nazadnje še o njegovem odnosu do smrti, se mu kot stalnica odkriva predvsem dejstvo, da je bil Prešeren usodno zaznamovan z dvojnostjo, s temeljnim protislovjem med tem, kar je udejanjal v svoji poeziji, in tem, kar je gradil z dejanji. Gre za “radikalno nasprotje, ki gre po sredi Prešernove eksistence, razcepljene na notranji in zunanji svet, na ustvaijalnost pesniške osebe in usodo realnega, empiričnega jaza”.
Ta dvojnost pesniške in človeške osebe je do neke mere značilna za romantiko in jo opažamo tudi pri velikih imenih svetovne literature, od Byrona do Puškina, vendar pa za nobenega ne moremo reči, daje bila tako pomenljiva in tragična, kot je prav pri Prešernu, naj gre za nihanje med svobodomiselnostjo in nostalgijo po krščanskih vrednotah domačega kmečkega izročila, za visoko vrednotenje svoje osebnosti kot pesnika in dejanskim socialnim položajem, za odnos do smrti kot rešiteljici iz življenja ječe in strahom pred njo itd.
Poglejmo si to dvojnost na primeru Prešernovega odnosa do erotike in spolnosti. Ljubezen, čutna in idealizirana, ima nedvomno osrednje mesto v Prešernovi poeziji, takšna ali drugačna je bila ves čas v ospredju ali celo v temeljih njegovega pesništva, kljub temu pa je bil doslej Prešernov odnos do spolnosti in erotike razmeroma malo ^raziskan. Z novimi časi, ko tovrstna
razmišljanja ne nosijo več pečata delnih moralni prepovedi ali zavor, se odpira prostor za nove interpretacije in vpoglede.
Kos v svojem najnovejšem delu ugotavlja, daje pesnikov odnos do spolnosti močno zaznamoval “ribniški doživljaj”, ki se ga je pesnik z odporom spomnil celo na smrtni postelji, ko je izrekel skrivnostni stavek: “Zame bi bilo bolje, da nisem nikoli v Ribnici bil.” V deških letih, ko se je šolal v Ribnici, se je dogodilo nekaj, kar se je globoko zarisalo v pesnikovo duševnost. Kaj je bilo to, Prešeren ni nikoli jasno povedal, le svojim najbližjim je dal vedeti, da je imel dogodek zanj usoden pomen. Prešernoslovci ribniškemu doživljaju niso posvečali veliko pozornosti. France Kidrič je sklepal, da se je Prešeren v Ribnici navadil piti, vendar je po Kosovem mnenju to le “naivna domislica, če že ne sramežljiv izgovor”; šlo naj bi za erotično izkustvo, ki je močno pretreslo dvanajstletnega dečka, vzgojenega v kmečko pobožnem, sramežljivem in strogem domu. Kos zavrača možnosti, da bi bil pesnik žrtev zapeljevanja izkušene ženske ali homoseksualnega zapeljevanja, nagiba se k razlagi, da je šlo za spolno razvado samozadovoljevanja, ki se je je priučil v mladostniškem krogu ribniških sošolcev in prijateljev, a mu je kot doraščajočemu mladeniču in kasneje kot neporočcncu ostajala izvir nezadovoljstva s seboj in nesamozavesti ter postala vzrok živčnih težav in razlog težav pri bližanju ženskam in navezovanju ljubezenskih stikov z njimi.
Kakor koli že, za Prešernovo ljubezensko življenje je značilna izrazita fiksiranost na žensko, predvsem na zelo mlado in nedosegljivo. Zrelejše in dosegljive so ga manj privačile ali celo odbijale, kot denimo Marija Khlunova, s katero je razdrl zaroko. Posebnost Prešernove ljubezenskih želja je bila ta, da se je vnaprej usmerjala k neuspehu, k nesrečni ljubezni. Taka je bila ljubezen do Dolenčeve Žalike, ovekovečene v Povodnem možu, in slovita ljubezen do Primčeve Julije, kije porodila vrhunske pesniške stvaritve. Za predmet svojih ljubezenskih želja sije z Julijo izbral eno najbogatejših ljubljanskih mladenk, za katero je bilo povsem jasno, da ne bo nikoli ne njegova ljubica ne žena. Gre za očiten primer vnaprejšnje odločitve za erotiko, ki se ne more uresničiti in se bo morala tako ali drugače končati z neuspehom in nesrečo. S tega stališča Prešernova ljubezen do Julije ni bila idealna izmišljija, kar se med drugim potrjuje tudi z dejstvom, da je pesnik svojo veliko ljubezen zbrisal z življenjskega obzorja, ko je postalo jasno, da se bo Julija poročila. Nikjer ni tiste nikoli ugasle neuresničene ljubezni, naravnane k apriorni odpovedi, kot je ljubezen postavljena pri Danteju in Petrarki, s katerima je Prešeren primerjal svojo. Petrarkova Laura je ostala opevana in ljubljena tudi po poroki z drugim, Julija pa je po poroki ugasnila v Prešernovem življenju in poeziji, potlej je opeval in ljubil druge.
Obratno pa predstavlja odnos do Ane Jelovškove, matere njegovih treh otrok, erotično izpolnitev, v socialnem, moralnem in tudi ljubezenskem pogledu pa je bilo to razmeije prava življenjska katastrofa.
Mogoče je reči, da formula poet ljubezni za Prešerna ni preprosta in sama po sebi razumljiva, kot se kaže na prvi pogled. “Ljubezen, ki jo je opesnjeval v poeziji, je bila seveda oprta na dejansko izkustvo njegovega življenja, vendar je bila prav toliko tudi fikcija, spočeta v pesniški imaginaciji. V nji se stvarna erotika in spolnost Prešernove empirične, zgodovinsko obstojne osebe postali nekaj drugega in drugačnega. Tisto, kar je bilo v nji prepesnjeno, je bilo težko, boleče in travmatično,” zaključuje Janko Kos poglavje o Prešernovem odosu do spolnosti.
Toliko v tem zapisu, kaj več pa bo bralcu ponudila knjiga, ki je kljub svoji znanstveni utemeljenosti napisana zelo privlačno. Kdor jo bo prebral, bo moral pritrditi, da je navsezadnje pisatelj izbral pravi naslov; Prešeren, kot ga predstavi, je zares neznan.
MILAN MARKELJ
naš pogovor: dr. marjan malešič
Zbogom orožje
Vojna, predvsem lokalna, je postala vsakdanji pojav in celo zastrašujoče grožnje generalov v soseščini so izgubile nekaj svoje nekdanje moči Ce so se rožljanju z orožjem ljudje že nekako privadili, to še ne pomeni, da je pred orožjem svet bolj varen.. Sodobne družbe so izjemno ogrožene tudi nevojaško, zato krepijo poleg vojaške tudi nevojaško obrambo. Nevojaška obramba je tema, ki jo v zad- x njem obdobju preučuje dr. Marjan Malešič. Doma je iz Gradca, živi | pa na Otočcu. Je predstojnik Katedre za obramboslovje pri Fakulteti h za družbene vede in raziskovalni sodelavec Inštituta za družbene o vede. Trenutno je v postopku izvolitve v naziv docent za predmetno £ področje obramboshvja na Univerzi v Ljubljani.
Pred časom ste pridobili doktorat. Katerih vprašanj ste se lotili v disertaciji?
“V disertaciji gre za primerjalno analizo sistemov civilne, nevojaške obrambe v sodobnih državah. Prvine, ki sem jih pri tem posebej natančno preučeval, so zaščita in reševanje, gospodarska obramba, psihološka obramba in državljanska, tj. nenasilna obramba. Osrednja točka disertacije pa je primerjava organiziranosti, pristojnosti, vodenja in upravljanja ter vsebine delovanja nevojaške obrambe v sistemih nacionalne varnosti v desetih različnih državah in v Evropski uniji.”
Danes je politični zemljevid Evrope drugačen od tistega v desetletjih po 2. svetovni vojni. Kako se to kaže v nacionalni varnosti in ogroženosti držav?
“Analiza evropske varnostne topografije konec dvajsetega stoletja razkrije upadanje zunanje vojaške ogroženosti in uveljavljanje nevojaških virov ogrožanja. To velja za večino držav, posebej za zahodne države, za katere je razpad socializma,
Sovjetske zveze in Varšavskega sporazuma pomenil tudi razpad zunanje vojaške ogroženosti. Na listi varnostnih prioritet teh držav srečamo ekološke, ekonomske in socialne probleme, boj proti razpečevalcem mamil, aids ipd.”
Kakšno težo ima v tem pogledu dejstvo, da je Rusija še v vojnah?
“Na Vzhodu ima vojaško ogrožanje, kolikor gaje še ostalo, korenine znotraj regije. Med glavnimi problemi lahko omenimo spore glede državnih meja, narodnih manjšin, naravnih virov in dostopa do mednarodnih komunikacij. Posledice so oboroženi konflikti, vdori paravojaških enot in terorizem. Nevojaško ogroženost teh držav predstavljajo velike gospodarske težave, povečevanje raznih oblik kriminala, ekološka degradacija okolja in celo zdravstveno-epidemiološki problemi. In če ob tem še končam že začeti odgovor o nevojaških virih ogrožanja: gre predvsem za vire ogrožanja, s katerimi se spopadamo z nevojaškimi metodami, tehnikami, silami in
i
Dr. Marjan Malešič
sredstvi. Zato smemo pričakovati vrednostni, konceptualni, sistemsko-organizacijski in finančni premik od pretežno “vojaškega” k bolj “nevojaškemu” vrednotenju vprašanj nacionalne varnosti držav. Vojaška in nevojaška obramba se morata v varnostnih konceptih sodobnih držav smiselno dopolnjevati."
Gre torej za sodelovanje oboroženih sil in drugih organizacij v družbi, ki morajo skrbeti za celovito varnost države in državljanov. Koliko je sodelovanja in v kolikšni meri vojska teži k temu, da bi bila odločujoča sila?
“V bistvu gre pri tem vprašanju za civil-no-vojaška razmerja. Rad bi opozoril, da besedna zveza “civilno-vojaška razmerja” ne razkriva v celoti, za kakšno razmerje gre, saj je po mojem mnenju v tem kontekstu treba govoriti o treh dejavnikih: vojstvu, politični državi in civilni družbi. Vojstvo je arhaičen izraz za vojaštvo, če ga uporabljamo kot sociološko kategorijo, uporabljamo enega od obeh izrazov. Če bi imeli v mislih del obrambnega sistema, bi govorili o obramb-
nih silah. Interesi vojstva in politične države so lahko med seboj skladni in obenem v nasprotju z interesi civilne družbe. Na to nas opozarjajo mnogi teoretiki, ki preučujejo elite na področju politike, obrambe - vojstva in obrambne industrije.”
Kateri interes bo zmagal, če so v igri interes civilne družbe, vojstva, torej oborožene sile, in države?
“Upoštevati moramo kompleksnost ci-vilno-vojaških razmerij. Izkušnja, ki pomaga razumeti celovitost civilno-vojaških razmerij, so odnosi med vojstvom in družbo v nekdanji Jugoslaviji. Teorija zatrjuje, da je vojstvo najbolj pod civilnim nadzorom v liberalnodemokratičnih in v totalitarnih državah, bodisi fašističnih, bodisi komunističnih. Izkušnja iz zadnjega obdobja pred razpadom jugoslovanske države kaže drugače. Instrumenti političnega nadziranja vojstva so se prelevili v svoje nasprotje. Tako sta varnostni organ oboroženih sil in vojaška policija začela nadzirati civiliste, najprej politične disidente, kasneje tudi politike in predstavnike oblasti v okoljih, kjer so bile zahteve po spremembah v družbi najizrazitejše. Oficirji, ki sojih civilne oblasti pritegnile v svoje organe, da bi bili pod nadzorom, so imeli izreden vpliv na oblikovanje obrambne, ekonomske in fiskalne politike. Namesto civilnega nadzora nad vojstvom je prišlo do militarizacije politike, delno tudi družbe v celoti. In nenazadnje, ideološka indoktrinacija oficirskega kadra kot eden od omenjenih instrumentov je postala resna ovira v procesu družbenih sprememb.
V samostojni državi, ta je liberalno-demokratičnega tipa, so omenjena vprašanja formalnopravno urejena. Nasploh lahko zatrdim, da je vzpostavljen demokratičen (parlamentarni) nadzor nad oboroženimi silami, ki so vsaj formalno depolitizirane. Nadalje, oborožene sile so zavezane ustavi in ne političnim strankam, imamo civilnega obrambnega ministra. Obrambna politika in obrambni proračun sta bolj ali manj pregledna in nenazadnje, spoštujejo se človekove pravice na vojaškem področju, na primer z možnostjo civilnega
jamarski podvigi
Nova odkritja v Kostanjeviški jami j
v
Ce lahko z gotovostjo trdimo, da poznamo vsak košček naše-domo-vine, pa to ne velja za naše podzemlje, kjer se skriva še neznan svet. Kostanjeviški jamarji so odkrili nov del znane Kostanjeviške jame.
Skupini članov jamarskega društva Kostanjevica je v začetku leta uspelo, da je prebila ožino na začetku jame in odkrila še okoli 100 metrov dolg del Kostanjeviške jane. Ta je bila odkrita že leta 1937, takrat v še danes znani dolžini 500 metrov. Da je jama večja, so slutili že 30 let, danes pa to lahko z gotovo^ ) trdijo: ne le za 100 metrov, obstaja možnost, da se kraške lepote Kostanjeviške jame raztezajo veliko dlje, mogoče celo nekaj kilometrov daleč.
Skupina osmih jamarjev, ki sodelujejo pri sedanjih raziskavah tako imenovane Male jame, se je za ta korak odločila že v novembru, saj imajo pozimi več prostega časa. Prvi dve akciji sta bili zelo naporni, zato so skoraj obupali, po krajšem premoru pa so se spet zagnali v delo. Že 2. januarja letos so pri obisku jame skozi manjšo odprtino slišali bučanje vode, saj je odjuga zvišala vodno gladino. To jim je dalo novih moči, saj je
postalo jasno, da verjetno za manjšo ožino obstaja nekaj, kar je bilo do tedaj človeku nedostopno.
Na četrti akciji so s kladivom in sekači prebili ožino in od takrat je skupina jamarjev neustavljiva. V 25 dneh so imeli 7 akcij, ki so trajale 5 do 8 ur. Hkrati z delom v jami pa dela potekajo tudi nad Kostnjevico, med Kostanjeviško in Bizjakovo jamo, saj so odkrili, da iz manjše luknje v zemlji ob nižjih zunanjih temperaturah prihaja topel zrak. Tako obstaja veijetnost povezave z eno izmed jam.
Odkritja v novem delu
V novoodkritem delu Kostanjeviške jame, v katerega je zaenkrat mogoče priti po ozki ožini, se sistem cepi v dva dela. Desno v smeri proti jugu gre pot v Martinovo dvorano, ki so jo poimenovali po prvem predsedniku Jamarskega društva Martinu Boltesu, umrl
Del ekipe, ki je prebila ožino v Mali jami. Na sliki so: MOhar, Unetič, Olovec in Pustoslemšek
je namreč ravno na dan odkritja te jame pred osmimi leti, 5. januaija 1987. Ta dvorana se konča z jezerom. Levi del jame gre po črnem meandru v smeri proti vzhodu in se konča z dvorano, ki so jo zaradi posebno zanimivih oblik kapnikov poimenovali Prsata dvorana.
Čmo-rdeča barva rova, ki so jo odkrili v tem delu, se pojavlja tudi na dveh mestih v turističnem delu, tak odtenek pa ji daje mag-nezij-manganova ruda, katere žila se razteza približno v smeri sever - jug, po sedanjih odkritjih naj bi bila dolga približno 300 metrov. V naslednjih akcijah so jamarji odkrili še nekaj krajših rovov, dolgih nekaj metrov. Pri akciji prejšnji teden so na veliko presenečenje slišali bučanje vode, ki je prihajalo še nižje, kar kaže, da obstaja nižje še ena etaža.
Pri akcijah so jamaiji našli materiale, ki pričajo o velikih razsežnostih jame, denimo klasično metrsko poleno, ki je prišlo z vodo verjetno od daleč, saj v neposredni bližini takšne možnosti ni, vsekakor pa je prišlo po do sedaj še neznani poti. Našli so tudi ostanek lestve, ki so jo pri delu v jami uporabljali pred več kot 30 leti, prišla pa je verjetno preko jezera. Lestev bodo impregnirali in bo služila kot dokazno gradivo, saj je takšnega materiala izpred desetletij zelo malo. Naleteli so tudi na ostanek krompirjeve vreče, na kosti in na ostanke lesenih stopnišč.
V Martinovi dvorani so našli sledi večje živali, mogoče kune ali podlasice. Na stenah so vidne tudi sledi krempljev, saj je očitno ena žival poskušala priti iz jame. Svoje iztrebke so tu pustili netopirji, naleteli pa so tudi na večje število jamskih kobilic, pajkov in mušic. Večji del novoodkritega dela jame je pre-g hoden v polstoječem položaju, ponekod se da p stati, nekje je potrebno tudi počepniti. Kot I meni predsednik kostanjeviških jamarjev ■§ Brane Čuk, novi del za zdaj ni zanimiv za | turistične namene, saj bi bilo potrebno za to f vložiti velika sredstva. Če pa bi to smer lahko B povezali krožno z ostalo jamo, kar je tudi j njihov cilj, bodo vse sile usmerili v to, da bo < nov* del na ogled tudi turistom. Nekatere o povezave in odkritja kažejo na možnost, da o obstaja pot v turistični del jame od zadaj, mogoče ravno čez rov, kjer že potekajo akcije.
Martinova dvorana, ki so jo odkrili v Kostanjeviški jami 5. januarja letos ob 19. uri
Jamaiji so aktivni celo leto
Sicer pa so jamarji aktivni skozi celo leto. Res da jih letos čaka manj odgovorno delo kot lani, ko so organizirali državno srečanje jamarjev, bo pa potrebno veliko postoriti tudi na nanovo odkritem delu jame, od meritev do načrtov. Seveda bodo ta dela povezana z nabavo nove opreme, potrebne za meritve, kot tudi osebne opreme za jamarje. Začeli bodo tudi s kompletiranjem in rednim vodenjem lastnega jamarskega katastra, saj je bil ta, kljub veliki delovni zagnanosti jamarjev za konkretne akcije, zanemarjen. Poskušali bodo organizirati tečaj za jamarje pripravnike, v katerega bodo pritegnili osnovnošolce.
Več pozornosti bodo posvetili tudi promociji jame, organizaciji in vodenju turistov, v ta namen so že pristopili tudi k jamarski turistični transverzali. Razmišljajo tudi o projektu “Jame in brezna v Gorjancih”, s katerim bi s sliko in besedo predstavili skrivnosti podzemnega sveta. Vsekakor pa bodo nadaljevali z že začetimi raziskovalnimi deli, saj velik zagon jamarjev, ki ga lahko primerjamo s tistim v začetku 60-ih let, daje veliko upanja, da bomo bolje spoznali svet pod nami. Zaradi nedostopnosti in velikih ovir bomo mogoče morali na kakšno tako veliko odkritje, kot je bilo to v začetku januarja, čakati spet desetletja.
TANJA GAZVODA
služenja vojaškega roka.
To pa še ne pomeni, da v stvarnosti težav ni. Omenim naj samo nedavni kompetenčni spor med predsednikom države in obrambnim ministrom, ki je imel za posledico tudi polarizacijo znotraj oboroženih sil - podoben problem so imeli leta 1991 tudi na Madžarskem - poseganje vojaškega tiska v civilno okolje; razne afere z orožjem, pri katerih je civilna družba zgolj slabo informirana opazovalka; afero “Depala vas”, dogajanja v zvezi z interpelacijo sedanjemu obrambnemu ministru, kar vse sodi na področje civilno-vojaških razmerij.”
Kaj pa je, če rečemo tako, “normalna” vloga oboroženih sil v družbi?
“Pred oborožene sile sleherna družba postavi dva imperativa, funkcionalnega in socialnega. Prvi pomeni, da oborožene sile odvračajo agresijo, če pa do nje kljub odvračanju pride, da so sposobne učinkovite obrambe. Socialni imperativ pa pomeni, da oborožene sile sprejemajo temeljne družbene norme in vrednote, hkrati pa tudi to, da se vključujejo v različne civilne programe.”
Kakšne programe?
“Med temi je najpomembnejša pomoč civilnemu prebivalstvu ob naravnih in drugih nesrečah.”
Ob nesrečah, zlasti tistih, ki bi jim lahko rekli “nacionalne”, popustijo napetosti med civilno družbo in vojsko, vsaj začasno pa so najbrž pozabljena tudi politična nasprotja?
“V konceptu sodobne varnosti ima v družbi velik pomen solidarnost. Pri tem nimam v mislih solidarnosti v smislu plačevanja določenih solidarnostnih prispevkov, pač pa solidarnost v družbi nasploh, torej med družbenimi sloji, narodi, različnimi manjšinami, veroizpovedmi, regijami ipd. Za bolj ali manj nekonfliktno, uravnoteženo slojevsko strukturo bi lahko rekel, da predstavlja enega od virov državne moči. Gre za to, da se pripadniki družbe z njo identificirajo, kar je pogoj za njihovo pripravljenost varovati temeljne družbene vrednote. Solidarnost je tudi bistvo koncepta varnosti, ki ga razvijajo v Evropski uniji, s tem da ima pri njih solidarnost tudi mednarodno razsežnost.”
Smo Slovenci dovolj solidarni? Kako se v tem pogledu obnaša vojska? Prej ste namreč omenili socialni imperativ, ki se ga ob povedanem da razumeti kot klic k solidarnosti.
“Omenil bi lanski požar na Goriškem, ker zadeva tako vlogo oboroženih sil kot solidarnost. Pri tem požaru se je sprožila vrsta vprašanj, ki so tako ali drugače povezana & našo varnostjo. V tej reševalni akciji so si mnogi zastavljali vprašanja o lastnini, Češ zakaj bi gasil gozd, katerega lastnik nisem jaz. Mnogi so se bali, da bi izgubili zaposlitev, če bi zapustili delovno mesto in se kot pr0" stovoljci vključili v reševalno akcijo. Oh požaru se je pojavil tudi problem slabeg3 mednarodnega sodelovanja, v tem primem z Italijo. Večjo vključenost oboroženih silv reševalno akcijo so pogojevali s številom prisotnih gasilcev, kar se mi z vidika prej omenjenega socialnega imperativa ne zd1 prav.”
Uvodoma ste omenili psihološko obrambo. Strah je zadeva psihologije. Če je državljana strah, ali je to njegov osebni problem?
“Del civilne, nevojaške obrambe j6 psihološka obramba, ki je temelj večin6 odporniških dejavnosti. Volja do odpora j6 odvisna tudi od spodbud, ki prihajajo iz pr°( česa komuniciranja. Družbo z mnogim1 kanali formalnega in neformalnega komuniciranja je bistveno težje obvladovati ko* atomizirano družbo. V mislih imam predvsem delovanje množičnih medijev v kriznih razmerah. Za tako delovanje so potrebne u-strežne priprave, ker ne gre zgolj psihološko pripravo vojakov-borcev pač pa družbe kot celote.”
Je bila Slovenjja leta 1991 dovolj pripr#v* (jena za odpor agresiji zvezne armade? ZtM se preprirajo o takratni obrambni us' posobljcnosti Teriotorialne obrambe Slovenije. Kaj bi vi rekli o takratni slovenski vojski?
“Kar zadeva psihološko pripravljenost pripadnikov TO med desetdnevno vojnov Sloveniji 1991. leta, obstajajo empirični p°' datki, ki govorijo o tem, da teritorialcev v tu) vojni ni bilo pretirano strah za lastno življenje in zdravje, temveč predvsem za varnosj njihovih družin. Pričevanja omenjajo tud1 paniko in beg, ki sta normalna psihična pojava v takšni situaciji, razloge za njun večj1 ali manjši obseg in intenzivnost pa najdem0 v izurjenosti, poznavanju tektičnih postopkov, zaupanju v soborce in poveljujoče terv skupinski koheziji.
MARTIN LUZAP
Priloga Dolenjskega lista
12
NAGRADI V BREŽICE IN IDRIJO
Žreb je izmed reševalcev 4. nagradne križanke izbral Janeza Gantarja iz Idrije in Martino Opravž iz Brežic. Gantarju je pripadla denarna nagrada, Opravževa pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 20. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 6. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 4. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 4. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KRAJA, BREMEN, VSTOPNINA, DAMIJAN, SALEK, EGAN, ŠPIRIT, PAROLA, TON, CADEZ, VEK, ELIN, RASIZEM, FAGOT, NJORKA, AROGANCA, NANA, najemnik, ORIS,
prgišče misli
Zlorabam seje treba postaviti po robu že na začetku, sicer kompromisipripeljejo do notranje nevzdržnega položaja. Če popustiš, potem boš popustil vsakokrat znova in na koncu sprejel stvari, za katere se ti ni v začetku niti sanjalo, da ot jih lahko požrl.
J. ZLOBEC
Človek, njegovo uresničenje in sreča, je odvisen od tega, koliko odkrije v resničnosti vrednot, se zanje odloči in jih udejani s svojim življenjem.
JOŽE RAMOVŠ Sila ni sredstvo ali argument malih narodov.
JANEZ KOCIJANČIČ Stradajoče ljudstvo zamenja svobodo za kruh.
THEO SOMMER
NAGRADNA KRIŽANI										<A	6				
- ^					AVTOR: MARKO BOKALIČ	ZMES BITUMNA IN PESKA ZA CESTE	PRVI AMERIŠKI ASTRO- NAVT (JOHN)	DIŠEČE MAZILO IZ INDIJSKE RASTLINE	KORDI- LJERE	GLAVNO MESTO TAJVANA		S K UC	L O M O N O V~ 7ANKAR		
					KRVNI SORODNIK PO OČETOVI STRANI										—--—«		EX
					ROSA, KO ZMRZUJE						UŽIVALEC MAMIL		SLOV. SLIKAR IN GRAFIK (ZVEST)	ČISTA TEZA	TEREN- SKO VOZILO
> ,					NANDE (ORIG.) GL MESTO ELAMA										
	m	'J6	MtSisi		>										
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST	DOSPETJE	O^IVAC	PODLA HT-NICA						AMORETI						
			JAPONSKI PISATEU (KOBO)						AM. ZVEZNA DRŽAVA						
SLOJ							SALOMO- NOV VANDRO- VEC	ENOOKI VELIKAN OTOK PRED SPLITOM							
REKA V AVSTRIJI IN NA MADŽARSKEM						»ČRNI ŽUŽKOJEDI POD ZEMLJO	ČAČAK TELOVA-_ DEC ŠTUKELJ			PIVO STARIH SLOVA- NOV				MESTO MADŽAR- SKEM	PLOŠČA- TA MORSKA RIBA
SLIKAR ŠUBIC					ZAGOZDA					PASJA PASMA					
					DVOJICA					TONE LAPAJNE	L				
HEKTAR			PREOSTALI DEL ROMAN POLANSKI												
MANJŠA PROIZ- VODNA ENOTA															
PRISPE- VEK										DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST	PIKRA. ZBADLJIVA MISEL				
romi in socializacija
Na robu civilizacije
V dveh od treh belokranjskih občin, v črnomaljski in semiški, živita dva Roma. Ne, ne gre za tiskarskega škrata, prav ste prebrali. Ob zadnjem popisu prebivalstva sta se namreč v takrat še enotni črnomaljski občini za Roma izrekla le dva prebivalca. V resnici pa jih je danes kar 627.
. j.. *-ulemne ra je zato razur zchjo biti Slovenci in ne Romi, popisu zagotovo niti dojeli niso, p sprašuje popisovalec. Če so mu sev Pustili blizu v Hn™	d„.
mh rok. Zloglasne Štiri roke pri Prestolnice nove semiške občini časa burijo duhove. Za to p
°DCanov rv^cirrk::«. n______• »•••« •
-	»IVI
preseljujejo. lj. ePrav 50 ti Romi zares n; Deh "eUmn°Sti in ogrožali lji Peljali po cesti skozi njihovo .
ati najbližja povezava med Metliko, se očitno nihče nivr
zavT.Zahtevai° predvse e, ai° Pa se, da prebiva na e 3 Sl3'0^ ne ti°do dojeli r . kaznovanja. Ti Romi so mu-da živijo sredi civilizira
načinu življenja na njenem robu. Pred leti so v črnomaljski občini pričeli z njihovo socializacijo, a so namero kmalu opustili. Lani so se na Centru za socialno delo v Črnomlju odločili, da jih bodo najprej spravili skupaj, v eno naselje, toda njihova namera je že na začetku padla v vodo, kajti niso bili kos romskim razprtijam. Branko Jankovič, ki se od lanskega septembra preko javnih del ukvarja zgolj s socializacijo Romov pri Štirih rokah, je kaj hitro spoznal, da bo pri njih možen napredek le, če bodo živeli razseljeno kot doslej. Predvsem pa, kako zgrešeno je bilo, ker je socializiran svet okrog njih pričakoval, da bodo mimogrede sprejeli norme, ki veljajo v civiliziranem svetu. Kako neki, ko pa jim nihče teh pravil ni predstavil na način, ki bi jim bil dojemljiv.
Šele ko je Branko spoznal njihov način življenja in so mu začeli zaupati, pri tem pa je moral biti precej iznajdljiv, jim je lahko začel počasi vcepljati navade, ki v normalnem življenju niso tuje nekajletnemu otroku. Čeprav po eni strani s svojim deviantnim obnašanjem ogrožajo življenje prebivalcev okoliških vasi, so po drugi strani zelo nebogljeni. Zato potrebujejo vodjo, ki mu bodo zaupali in v Branku so našli pravega zaupnika. Toliko bolj, ker ni eden od njih, kajti med njimi vlada nevoščljivost, ljubosumnost in bog ne daj, da bi bil kateri več vreden in imel več od drugega. Tisti, ki so to filozofijo prerasli, so odšli od Štirih rok in v
večini zaživeli normalno življenje. Drugim pomaga Branko. A ne tako, kot je bilo v navadi nekdaj, ko je bila družba, ki jim je dala vrečo moke prepričana, da jih je s tem nasitila za mesec dni. Moka, za katero niso imeli primerne shrambe, se je hitro pokvarila. In četudi se ne bi, iz nje niso znali nič skuhati.
Branko se je, tako kot zamorci v knjigi o Juriju Muriju v Afriki, najprej lotil umivanja. Po gozdu jih je moral loviti in zbirati, da jim je pokazal, kako se morajo umiti, kako naj uporabljajo milo, šampon, brisačo, straniščni papir. Vsega tega niso poznali. Pripravil je kuharski tečaj - posodo je seveda prinesel s seboj - ter pokazal kuhanje najosnovnejših jedi. Da za čaj ni nujno, da vre nekaj ur in da je za kuhanje makaronov dovolj deset minut in ne celo dopoldne, niso vedeli. Niti tega ne, kako se zabije žebelj. Da o čutu za čistolb v naselju ne govorimo. A prav slednje ter pošiljanje otrok v šolo in prijavljenost na zavodu za zaposlovanje so trije pogoji, ki jim morajo zadostiti, da prejmejo vsak mesec denarni dodatek za preživetje, otroški dodatek, mlade mamice pa še starševski dodatek. Ta denar gre mnogim “civilom” v nos, a kot pravi Marjeta Papež, ki ima pri Centru za socialno delo na skrbi romsko problematiko, v Ljubljani trdijo, da so Romi enakopravni državljani Republike Slovenije, ki jim zakonodaja pač omogoča vse te dodatke. Res pa je, da z denarjem, tako kot še z mnogočim, ne znajo prav ravnati.
Čeprav je Jankovič do podrobnosti spoznal življenje Romov pri Štirih rokah ali pa prav zato, ga ne čudi, da jih okolje ne sprejema. Tega se očitno zavedajo tudi Romi sami, ki - tudi z Brankovo pomočjo -spoznavajo, da bodo morali nadaljevati pot v socializirano življenje. Si lahko zato njihovo agresivno vedenje do okolja razlagamo tudi kot zavedanje njihove drugačnosti? Kakor koli bi to poimenovali, drži, da ne Branko ne Marjeta nikomur ne priporočata, da bi na cesti, ki pelje skozi njihovo naselje, ustavljal avto, kaj šele, da bi se poskušal pogovoriti. To korajžo (ali nevednost) sta ur pred dnevi z divjim begom iz naselja plačala "0. novinarka in snemalec TV Slovenija. In ko v sem tudi sama poskušala narediti posnetek w naselja, so mi, ko sem le upočasnila vožnjo, g že žugali s pestmi, čeprav niso vedeli, ne kdo 5 sem ne kakšen namen imam. Njihova razla-o ga za takšen odnos do “firbcev” ja kratka: o “Nihče, še najmanj pa novinarji, ne bo služil na naš račun.”
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
po domače
Štruklji naših babic
Razvlecite na tenko vlečeno testo in ga do 2/3 namažite z nadevom: domača gosta smetana, dobro premešana z jajcem, malce soli in po želji skuta, lahko pa tudi prepraženimi drobtinicami, če je smetana redka, iz tetrapaka, torej kupljena. Režite nato testo, ki visi s prtiča, polagajte na namazano testo ter ponovno premažite novo plast, na 1/4 preostalega testa pa le pokapajte stopljeno margarino ali maslo, kot pač želite. Zvijte testo s prtom in na koncu zlepite oba konca štruklja z zavihanjem in pritiskanjem testa, da ne uhaja nadev; štrukej dobro pomokajte, ga na hitro okroglo zvijte na pomokano desko ter polahko stresite v zavrel slan krop. Štruklji naj počasi vro kakih 20 do 25 minut; z vodo, v kateri kuhate štruklje, poplaknite posodo, v kateri ste mešali nadev, in prilijte štrukljem.
Medtem skuhajte v kropu nekaj krompirjev, jih pretlačite oz. stlačite v redko maso, osolite ter pridajte žlico hrena (povsem ustreza hren iz tube ali kozarčka, kar dobite v trgovini). Ta omaka naj bo srednje gosta.
Kuhane štruklje razrežite sproti in jih polagajte v krožnike, zabelite z zabeljenimi drobtinami, dodajte zajemalko juhe in zajemalko krompirja s hrenom; kdor pa ima raje štruklje na suho, brez juhe, naj vzame več krompirjeve omake, brez juhe. Jed je zaradi pokuša hrena zelo okusna, pa malo znana, hrenov krompir pa odlično zamenja vsako solato ali zelje, predvsem pa dopolni okus odličnih štrukljev.
In vlečno testo? Sama ga napravim na ta način in je zares prvovrstno:
Moko zamesim s toplo vodo, ki sem ji pridala žlico kisa in sol, mesim dolgo, testo mora biti mehko. Ko se ne lepi več na roke, “hlebček” dobro pomažem z oljem, ga dam v pomokano skledo, pokrijem neprodušno z drugo manjšo skledo, da ne “diha”, in pustim stati od 24 do 36 minut, potem se valja tanko brez trganja, kot papir. Testo je zelo primerno za zavitke, jabolčne, sirove, mesne.
In še nasvet za pečenje zavitkov iz tega testa. Ko je pekač z zavitkom pripravljen, prelijte zavitek s tepeno kislo smetano! Če je zavitek slan, posolite smetano, če je sladek, dodajte smetani cimet.
J.S.
Tudi moški so radi urejeni. A je moška moda vedno v senci ženske. Prav pa je, da tudi moški vedo, kakšna oblačila sodijo h kakšni postavi. Najpogosteje imajo trikotno obliko postave, kjer so rame širše od bokov. Takšen moški se mora izogibati krojem suknjičev, ki še dodatno poudarijo širino ramen, izbira pa naj bolj toge tkanine. Za moške z ravno postavo, pri katerih je širina bokov in ramen v isti liniji, so primerni suknjiči z dvorednim zapenjanjem in koničastimi revirji, ki navidezno razširijo zgornji del telesa. Moški s hruškasto obliko postave, torej ožjimi rameni kot so boki, naj izberejo suknjiče takšnega kroja, ki razširijo zgornji del postave. Tudi vzorčast suknjič in enobarvne hlače ali enobarven svetlejši suknjič in temnejše hlače navidezno razširijo zgornji del telesa. Okroglo postavo pa imajo precej mišičasti moški s širokim hrbtom, okroglo zadnjico in okroglimi rameni ter tisti z odvečnimi kilogrami, ki se jim nabirajo okrog trebuha. Zanje je primeren suknjič z enorednim zapenjanjem ter srajce iz mehko padajočih materialov.
Skutni zrezki v omaki
Potrebujemo: 600 g skute, 2 jajci, 2 rumenjaka, 5 dag ovsenih kosmičev, 6 dag ostre moke, drobnjak, timijan, kumino, sol, poper. Za omako pa: 400 g graha (lahko iz konzerve), juho za zalivanje, 50 g slanine, 4 žlice kisle smetane, vejico šatraja. Skuto pretlačimo, ji primešamo ovsene kosmiče, jajca, moko in drobno sesekljana zelišča. Iz testa oblikujemo polpete in jih spečemo na vroči maščobi. Pečemo jih kratek čas, samo toliko, da zlato zarumenijo. Pečene polpete zložimo v ognjevarno posodo, postavimo na toplo in naredimo omako. Slanino narežemo na kocke, jo popečemo v vroči ponvi in dodamo grah. Zalijemo z malo juhe, med dušenjem dodamo zelišča in sol. Grah zgostimo s kislo smetano. Zrezke ponudimo s polito grahavo omako, poleg se poda pire.
Priporočamo u w dnevnik vrtnarjenja
Sodoben kmetijski obrat ne more shajati brez računovodstva, knjigovodstva, dnevnika ali kake druge oblike evidence. Brez svinčnika se preprosto ne da dobro gospodariti, to vse bolj spoznavajo tudi naši kmetovalci, ki želijo biti pri svojem delu ekonomsko uspešni. Tudi za vmar-jenje priporočamo vodenje dnevnika, to je priročne knjižice, v katero bomo vpisovali najrazličnejše podatke, povezane z delom na vrtu. Zanimive so sorte vrtnin, časi sajenja, gosotota setve, čas vznika, vremenske neprilike, zlasti pozeba in suša. Vsi ti podatki olajšajo vrtnarjenje in povečujejo njegovo uspešnost, če jih le znamo s pridom upoštevati v naslednjih letih. Pridelovanje vrtnin in sadja je biološka proizvodnja, kot temu rečemo, in je zelo odvisna od konkretnih pridelovalnih razmer, ne le od splošnih, zato je lahko še kako koristno, če jih na domačem vrtu natančneje poznamo in pomnimo.
4M
Lak se stara
Pranje avtomobila, ki je, kot smo napisali v nasvetu prejšnji teden, pozimi nujno, vas bo opozorilo še na eno opravilo, ki ga je potrebno od časa do časa opraviti, če želimo, da bo avto dobro vzdrževan. Če ste opazili, da se pri pranju voda na laku nabira v večje lužice namesto v posamezne kapljice, potem je to znamenje, da se je lak postaral in da je potreben osvežitve. Natančen pregled bo pokazal, da so se pojavile že tudi kot las tenke razpokice, najbrž pa se je kje naredila tudi kakšna večja praska od peska in kamenčkov. Za prvo silo pomaga blaga polima vodica, kar lahko narediti sami. Boljše pa je, če daste avto spolirati avtoličarju. Pravočasna tovrstna kozmetika bo podaljšala mladostni videz avtomobila in pri morebitni prodaji avta poplačala vloženo skrb in denar.
/	Spremenimo
svoje navade
Varčevanje z energijo se prične pri drobnih vsakdanjih opravilih, kjer lahko dosežemo občutne prihranke že s pravilnim ravnanjem tako pri ogrevanju kot pri uporabi električnih gospodinjskih napravah. O takem ravnanju smo v tej rubriki pisali že obširneje, zato tokrat le na kratko. Znižajmo temperaturo prostorov in se topleje oblecimo. Prezračujmo občasno, in-tezivno in le kratek čas. Ne zastirajmo grelnih teles z zavesami in pohištvom. Uravnavajmo temperaturo v prostorih s termostatskimi ventili in znižajmo temperaturo prostorov ponoči. ali podnevi, kadar smo odsotni. Skrbimo za pravilno temperaturo medija v ogrevalnem sistemu z uravnavanjem temperature kotla in nastavitve mešalnega ventila. '
& gjHPg)te|T]
KOPALIŠČE GRIČ - Slovito kopališče Grič ob reki Krki pri Brežicah je najbolj cvetelo v času med obema vojnama. Leta 1910 je bila po otvoritvi mostu čez Savo in Krko zgrajena Uršičeva gostilna Grič na desnem bregu Krke. Iz manjšega lesenega kopališča je sčasoma nastal 28 metrov dolg 5 metrov širok kopališki objekt. Med gostije bilo zelo veliko Zagrebčanov, ki jih je do Brežic pripeljal jutranji nedeljski vlak. Do gostišča Grič se je z železniške postaje večina gostov pripeljala s fijakarji; mnogi so do Krke pešačili, tako da je bila glavna brežiška cesta ob poletnih nedeljskih jutrih polna ljudi. Kopališke kabine so bile namenjene za šest oseb. Nedeljski gost, kije hotel biti sam v kabini, je moral plačati vseh šest “kljuk” oziroma za šest oseb. Brežičani so za celodnevno uporabo kopališča plačali dva dinarja, študentje in dijaki po pol dinarja, ostali gostje pa po štiri dinarje. Pred vojno je bila Krka tako čista, da so se fantiči po igranju nogometa često odžejali v njej. Kopališče so podrli leta 1992. Na sliki: kopališče Grič. (Pripravila: Ivanka Počkar, etnologinja)
Strahovi so - Strahovi so ali jih ne vidi vsaki in ne sliši. Kažejo se raje ženskam kotmožkim v raznih podobah. V okolici Brajtenava strah poka kakor s silnim bičem za človekom, ne vidi pa se nič.
Premalo grd hudič-Š. Mihelska cerkev se zdaj popravlja nekaj. S. Miha nima ničjunaškega na sebi, je podoben stari devici v možki opravi! Tudi hudič ni po vkusu ljudi, je premalo grd.
Krčma pod Lipo blizo Zaloga - Hiša je grajska. K nji spada malo vrta in trate. Zahajali so sem posebno radi grajski ljudje z ljubicami. Kar so ostali dolžni, plačevali so do malega vsi prav pošteno, prejemši denar. Pilo so najraje pod lipo. V njo vtaknil je krčmar klin in obenj obesil svetilnico, da so pivci tudi zvečer in ponoči ostajali naj raje zunaj. Pit so dohajali takrat od vseh krajev.
Požar v Novem mestu -13. septembra 1870pred mestom po noči ogenj - 3 podi pogoreli - sreča, da nič vetra. Te lesene poslopja so silna nevarnost za mesto. Pijanci in kurbe tu polegjo in zažigajo s smotkami. Prav presrčno smejali in radovali se gledavci. Brizglji delali izvrstno. Zenske podil je oficirček proč od ognja, češ da motijo možke. Ta bedarija vzela je gasilcem naj boljo pomoč. Občo zmešnjavo porabil je nek tat in šel na bližnjo njivo kopat si krumpir. Koga zaslede, pobegne.
V 9
*	KUŽfK in
VfLIKO SRC£
Zmeda je popolna; zima se je predolgo obirala in ljudi nekako uspavala, kotdajesplohnebo,zdaj pa je tu z vsemi svojimi težavami.
Avtobusna postaja nima dovolj velike strehe za vse. Vozila prihajajo povsem zunaj voznega reda, potniki nervozno tekajo sem ter tja, tisti, ki izvedo, da njihovega avtobusa sploh ne bo, pa skrušeno odhajajo proti mestu.
Vsa premražena čakam zunaj že debelo uro. Očeta sem spravila na toplo v čakalnico. Šla bi na vlak, vendar je že pozno in bojim se dolge poti s postaje domov.
Med kupi snega stoji nekaj avtobusov. Skušam ugotoviti, ali je “moj"med njimi, a nič... Zavzdihnem. Moški poleg me začudeno pogleda. Razložim mu, da je vzdih namenjen vlaku, ki pravkar pelje prek mostu, pa nisem mogla nanj, in sam bog ve, kdaj bom prišla domov, če bo avtobus sploh prišel.
Tudi njegov avtobus, pravi, je neznanka, ne ve, ali pride ali ne.
Tedaj vlak, ki pelje mimo avtobusne postaje, predirljivo zapiska in se začne ustavljati. Potniki odpirajo okna in gledajo proti prehodu, kjer se križata proga in zdaj s stalno zaprtimi zapornicami za promet zaprta cesta. Moj sogovornik odide pogledat, kaj se dogaja. Čez čas pride nazaj, ves obraz mu žari od veselja, prejšnjo zaskrbljenost je nadomestilo odkrito navdušenje.
9CPCA 9UŠ.
q&IJ£ SinOVI
“Si morete misliti? Vlak je ustavil, ker je na progi obstal zbegan kodrast kužek. Pritekla je deklica, stisnila kužka v naročje in vsa srečna ter nasmejana pomahala strojevodji, ki se je, če verjamete ali ne, tudi smejal... Še je nekaj dobrote in človečnosti na tem svetu, ” zaključi.
Njegove besede so med ljudi na peronu, naveličane na čakanje in sitne od zamud, prinesle nekaj zadovoljstva. Misel na človeka, ki je iz usmiljenja in sočutja do živalce ustavil vlak, greje srca. Še čakam in čakam na avtobus, toda zdaj mi je nekoliko lažje, nekaj me je ogrelo in stiska ni več tako velika. Moje misli so pri deklici in njenem malem kužku. Dogodek tega dne bo verjetno ostal zapisan v njeni duši za vse življenje in jo napolnjeval s prijetnim spoznanjem o dobrem velikem možu, ki je zaradi majcenega kužka ustavil vlak. Storil je nekaj nenavadnega, lepega.
Pri vodnjaku zunaj vasi so tri matere natakale vodo in se vmes pogovarjale. Njihov pogovor je poslušal starček.
Prva mati je rekla: “Moj sin je tako močan, da ga nobeden ne premaga. ”
Druga mati je rekla: “Moj sin tako lepo poje, da nihče lepše. ” Tretja mati ni nič rekla. “Zakaj pa ti ne poveš, kakšen je tvoj sin?” jo vprašajo.
“Kaj naj rečem? Nič posebnega nisem opazila pri njem. ” Matere so napolnile posode in
odšle proti vasi. Tudi starček je šel za njimi. Do vasi je bilo daleč in matere, ki so težko nosile, so se u-stavile za počitek. Tedaj jim pridejo naproti trije mladeniči. Prvi je bil močan, postavil se je na roke in z lahkoto hodilpo rokah. Drugi je bil vesel in zapel je kot slavček. Tretji je bil preprost fant. Ko je zagledal mater, ji je stekel nasproti, vzel njeno vedro in ga odnesel domov.
“Kaj niso naši sinovi res nekaj posebnega, "sta se pohvalili materi. Starček pa seje začudil in dejal: “Jaz sem videl samo enega!"
A KN JIŽNA POLICA
Nacionalizacija na Slovenskem
V Seidlovi zbirki, ki jo izdaja Dolenjska založba, je pred kratkim izšlo zanimivo strokovno delo, ki je po svoji tematiki ta čas zelo aktualno. Gre za knjigo dr. Jožeta Prinčiča NACIONALIZACIJA NA OZEMLJU LR SLOVENIJE 1945-1963, ki obravnava vse tri nacionalizacije, s katerimi si je po drugi svetovni vojni komunistična oblast zagotovila pogoje za popolno obvladovanje in preoblikovanje gospodarskega življenja v novi državi ter pogoje za dvig življenjske ravni prebivalstva.
Šlo je nacionalizacije v obdboju od 1945 do 1963. S prvo nacionalizacijo decembra 1946 in drugo aprila 1948 je bilo podržavljeno več kot 90 odst. zasebnih in tujih gospodarskih podjetij, to je vsa industrija, gradbeništvo, bančništvo in zavarovalništvo, privatne bolnišnice, sanatoriji, kinematografi, vinske kleti, skladišča ter velik del trgovine, prometa, gostinstva in turizma. Deset let kasneje je država nacionalizirala še večje število stanovanjskih zgradb, poslovnih prostorov in gradbenih zemljišč. Nacionalizacijski postopek seveda ni bil izpeljan do konca, saj lastniki niso dobili z zakonom zagotovljene odškodnine.
Ta del naše zgodovine je bil doslej praktično popolnoma neraziskan, saj ni bilo v interesu države, da bi se kdo lotil znanstvenih analiz in raziskovanj očitno spornih dogajanj. Z razpadom Jugoslavije in z nastankom slovenske države ter z denacionalizacijo, ki je stekla pri nas v okviru temeljitih družbenih preobrazb, je ta tematika postala še kako aktualna. Avtor, ki je znanstveni sodelavec na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani in ima za seboj kljub mladosti že lepo znanstveno bero, se je lotil zbiranja in pregledovanja arhivskega gradiva, kolikor ga je mogel dobiti. Pomembno gradivo iz beograjskega Arhiva Jugoslavije mu denimo ni bilo dostopno. Na osnovi zbranega gradiva je opravil znanstveno utemeljeno in ovrednoteno zgodovinsko analizo povojnih nacionalizacij. S to knjigo smo dobili prvi poskus historične obravnave povojnih nacionalizacij v Sloveniji, ki ga je avtor po mnenju recenzenta Dušana Nečaka zgledno opravil, ne po merah dnevne politike, ampak po zakonitostih zgodovinske stroke.
MILAN MARKELJ
Peklena
svoboda
Suha krajina je, kar ve le malo Suhokranjcev, rodila eno največjih imen slovenske kmečke in zgodovinske povesti: Frana Jakliča. Rojen je bil na
miklavževo leta 1868 v Podgorici v Dobrepoljah, torej na obrobju Suhe krajine, kot nezakonski sin kmečkega dekleta in podučitelja, kije umrl kmalu po sinovem rojstvu. Toda mladi Fran je šel po očetovih stopinjah, vpisal se je na učiteljišče, ki ga je končal šele po dolgih letih, že pri dvajsetih pa začel pod psevdonimom Podgoričan dopisovati v takratne leposlovne revije. Literarna vzornika sta mu bila bližnja rojaka Fran Levstik in Josip Jurčič.
Ker ni imel dokončanega učiteljišča, se je sprva preživljal kot pomožni učitelj in so ga premeščali z ene ljudske šole na drugo. Ko pa je kot 25-letnik naredil zadnji izpit, je dobil učiteljsko službo v rodnih Dobrepolah in tu se je začela njegova uspešna pro-svetiteljska pot. Fran Jaklič je sledil misli krščanskega socialista Kreka in leta 1894 ustanovil prvo vaško posojilnico (rajfajznovko) na Slovenskem-Kot dober organizator je usfanovil še bralno društvo, kmetijsko društvo, živinorejsko zadrugo, izobraževalno društvo in katoliško učiteljsko društvo in bil leta 1900 prvič, leta 1907 (tedaj ko je neuspešno kandidiral Ivan Cankar) pa drugič izvoljen za državnega poslanca. Njegova politična zvezda je zašla v prvi svetovni vojni, ker je kot pristaš politika Ivana Šušteršiča nasprotoval vključitvi Slovencev v nastajajočo Jugoslavijo.
Ob vsem tem velikem prosve-titeljskem in političnem delu je našel čas tudi za pisanje. Napisal je 12 kmečkih in 6 zgodovinskih povesti, med njimi tudi povest Peklena svoboda, ki jo je te dni v zbirki Slovenska povest ponatisnila založba Mihelač. To je p°; vest o “ižanski in ljubljanski revoluciji leta 1848", pravzaprav o odmevu marčne revolucije na Dunaju, ko je bila* kot pravi Jaklič, “tlaka in desetina preči ne bo nas drla graščina več”. Podatke za to zgodovinsko povest je črpal iz pripovedi še živih udeležencev “ižanske revolucije”, lokalnih kronik d1 časopinih poročil. Pripoved je zanimi' va, humorna, celo zajedljiva, Jaklič pa pri tem ne more skriti svoje nezaupljivosti do revolucij, kar se za Krekovega krščanskega socialista spodobi-MARJAN LEGAN
telegrami
- Založba Mihelač je pred slovenskim kulturnim praznikom izdala štiri nove pesniške zbirke slovenskih avtorjev: zbirko Milana Dekleve ŠEPAVI SONETI, Alojza Ihana JUŽNO DEKLE, Tomaža Šalamuna AMBRA in Uroša Zupana ODPIRANJE DELTE.
- Izšel je 7. zvezek publikacije SLOVENSKA LJUDSKA NOŠA V BESEDI IN PODOBI. Etnologinji dr-Narija Makarovič in akademska slikaj ka Jana Dolenc sta v njem predstavil1 nošo na območju Posavja in Litijskega-
Branimir Žganjer	6
Vajinega sinka imam neizmerno rada
Nasprotno: prililo je zgodbi svojevrsten mik...Torej, hitro se je vključil v novo družbo. Če je deževalo, je šel ven, naredil iz koščkov lesa ladjice, kot ga je naučila babica, in jih spuščal na veliko veselje vseh otrok. Le včasih, ko se je sončna krogla začela spuščati proti zahodu, vsa oranžnordeča nekje v daljavi za Gorjanci, je slonel ob oknu in molčal. Ko sem ga vprašala, kam se je zazrl, je zamaknjeno vprašal, ali so tam nekje Gorjanci.
’Tam, samo bolj na levi strani. Od tod jih ne vidimo. Tam je že...’
'Slovenija,’ mi je vpadel v besedo.
’Ali se ti toži po njej?’
’Le včasih, včasih pa ne, kajti tam nikogar nimam več razen tistih, ki me niso marali. Imenoval sem ju teta in stric...’ mi je pripovedoval svojo življenjsko zgodbo. Toda največkrat je pripovedoval o babici. Bil je podrobno poučen o vseh navadah in obrtih, o izdelovanju suhe robe, igrač in glinastih piskrov. Nič čudnega ni, da mu gre tehnični pouk v šoli dobro od rok. Priljubilo se mu je izdelovanje igrač. Marsikatero igračo sije izmislil. Rad je zotroki hodil v gozd. Za gobe je bil strokovnjak. Razlagal je tovarišem, kako jurček zraste iz drobnih belih nitk. Nabiral je tudi lisičke, mavrahe in karželjne. Dobro je ločil jurčka od vražjega gobana. Večkrat je razveselil prijatelje z borovnicami, malinami in jagodami. Hitro so ga vsi vzljubili... Toda kaj besedičim, saj je Boštjan že tukaj!” seje nenadoma razveselila vzgojiteljica.
Fant je pozdravil teto Djurdjo in ostale. Bil je malce razburjen.
“Kako je bilo danes v šoli?” je vprašala Djurdja prijazno.
“Dobro! Nič posebnega se ni zgodilo. Pisali smo nalogo iz računstva. Dobil sem prav dobro. Le pri
tretjem računu sem dvakrat sešteval.”
“Kako pa hrvaščina?” se je pozanimala vzgojiteljica.
“Imamo domačo nalogo Najljubša domača žival.”
“Katero boš opisal?”
“Našega ijavo sivega muca, poredneža, ki se rad potepa po soseski in zmeraj kakšno ušpiči.”
“Obisk imaš, Boštjan,” je spodbudno spregovorila vzgojiteljica in z roko pokazala na žensko in moškega. “Ta teta in striček te želita spoznati.”
Boštjan je obiskovalcema ponudil roko, najprej ženski, zatem pa moškemu, in se vljudno priklonil. “Dober dan!”
“Prišla sva te spoznati,” je spregovoril mož v slovenščini.
Fantu se je v začetku zdelo čisto razumljivo, da ga ogovarjata po slovensko. Šele pozneje se je zavedel, da ne govorita hrvaško, marveč slovensko, ne sicer s tako znanimi in prikupnim, skoraj pojočim poudarkom, značilnim za dolenjsko narečje, vendar brezhibno, tako da so mu besede hitro segle do srca.
Že čez nekaj trenutkov so vsi trije sedeli na preprogi ob tirnicah vsem otrokom priljubljene igrače - električne železnice.
“Imamo veliko tirnic, dve lokomotivi, postajo, kretnice...,” je navdušeno razlagal fant.
“Ta fant se mi zdi čisto pravšen za naju. Sedem let in pol ima, dobro se uči, daje vtis dobro vzgojenega dečka,” je spregovorila bodoča krušna mama,
ko je Boštjan popravljal kretnice pred predorom in hkrati pospravil razmetane punčke in avtomobilčke, ki sojih mlajši otroci pozabili pospraviti.
“Strinjam se. Pa tudi Slovenec je,” ji je šepnil bodoči krušni oče in se obrnil k Boštjanu.
“Kako ti je ime?” gaje prijazno vprašal, seveda po slovensko. Djurdja se je med tem neopazno umaknila v kuhinjo.
“Boštjan mi je ime,” je resno odgovoril.
“Pravijo, da se dobro učiš. Ali bo to držalo?” ga je vprašala ženska.
“Še kar. Za silo že gre,” se je prešerno nasmehnil, da so mu rjave jasne oči dobile poseben izraz prijaznosti.
“Bi rad šel z nama?”
“Kam?” je bil presenečen Boštjan.
“V najin dom. Imava skromno hišico v Zagrebu, kepo vrta, tudi kužka. Ničesar ne boš pogrešal. Ali bi rad bil najin sinko?” je moški pogumno vprašal.
“Saj jaz...,” je začel mencati, “jaz nimam nikogar na svetu. Vsi so mi obrnili hrbet, stric, teta, babica pa je umrla. Nikogar nimam. Tukaj pri teti Djur-dji mi ničesar ne manjka, samo včasih mislim...”
Nikogar nima, kako žalosten stavek za se-deminpolletnega fanta, sta pomislila zakonca.
“Ne bomo pogrevali nekdanjih grenkob. Imel boš naju. Jaz sem Katra, medicinska sestra po poklicu. V zdravstvenem domu skrbim za predšolske otroke. Svojih otrok s stričkom - Brane mu je ime -nimava,” mu je počasi odgovorila ženska. “On je
profesor,” mu je z glavo pokazala na soproga,10 je...”
“Vem, kaj je to,” se je odrezal Boštjan. “To je učitelj ali tovariš, ki uči otroke v višjih razredih ali v gimnaziji, ali ne?”
“Res je,” mu je pritrdila.
“Ali bi rad hodil v gimnazijo?”
“Bi, zelo rad. Učil bi se veliko predmetov. Tud1 latinščino.
“Od poznaš latinščino?” je vprašal bodoči očkaki ga je otrokova želja presenetila in mu vzbudila poklicno vnemo.
“Od očeta Lojza. To je tukajšnji duhovnik, I1 kateremu hodim enkrat tedensko k verouku-Večkrat nam je pripovedoval o Ponciju Pilatu, ki je bil Jezusov sodnik, rimski sodnik v Sveti deželi---Mogoče se motim? Ali sem kaj napačnega povU' dal?” se je prestrašil Boštjan.
“Ne motiš se,” sta mu zakonca pritrdila.
“Torej boš šel z nama?” je mož vprašal.
“Na počitnice k vama? Na morje?” je vpraša' veselo. Oči so mu zablestele z notranjim žarom.1 neizmerno dobrosrčnostjo.
“Veš, kaj je morje?”
“Vem, to je velika voda, slana,” je počasi odg^ voril. “Teta Djurdja nam je zavrtela nekaj filmo'1' Jaz sem bil na morju dva tedna pri fra Grgi.”
“Tam otroke gostoljubno sprejemajo očetje frančiškani,” je pojasnila Djurdja, ki je prav takr«1 stopila v sobo s skodelicami kave.
“Ali bi šel rad na morje?” gaje vprašala bodo** mamica.
“Seveda bi!”
“Vsi trije bomo šli,” je nadaljevala. “Kajpad3 samo za deset ali dvajset dni, potem se bomo vrhi1' v našo skromno hišico v Zagreb, kjer boš hodil v šola-
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Pri gradnji jezov bodo ribiči potrebovali pomoč
Julij Brine novi predsednik metliških ribičev
, Ribiška družina Kolpa iz Metlike je lm<-‘la v nedeljo redni letni občni zbor, na katerem so ribiči izvolili tudi nov upravni odbor. Predsednik je postal Podjetnik z Otoka Julij Brine.
oicer pa so na občnem zboru pregledali tudi delo v zadnjih štirih letih, " Je bilo zelo uspešno. Posebno pozornost so v tem času posvetili prej zapuščenemu ribniku v Prilozju, v aterega vsako leto vlagajo krape za Komercialno-športni ribolov. Lepo so ^edihtudi okolico ribnika in postavili fjbiški dom. Ribiči bdijo tudi nad •volno in Lahinjo. Načrta, da bi vsa-„? let0 zgradili en jez na Kolpi, pa iso uresničili, saj sami tega dela ne zmorejo in bi morali pomagati tudi orugi. Na žalost se ribiči še vedno srečujejo s PCB v rekah. Ribiška aružina je skupaj z Zavodom za zdravstveno varstvo leta 1991 in lani opravila raziskave rib. Po zadnjih analizah sodeč, je v večini preiskanih nb manjša vsebnost PCB kot nekdaj.
Metliški ribiči so poleg rednih tek-movanj članic, članov in mladih riničev pripravili tudi tekmovanja ob ■ maju z ribiči iz Bologne ter tradicionalna srečanja in tekmovanja s po-
ske'wagnealijanSldh R°nk ‘n avstr'j‘
Inž. IGOR JUGOVIČ _____	Metlika
gasilci ostanejo v
OBSTOJEČIH ZVEZAH
LOŠKI POTOK - Na nedavnem posvetu vseh štirih gasilskih društev, ki delujejo na območju KS Loški po-’ Je.bilo sklenjeno, da še naprej ostanejo povezani v sedanji občinski gasilski zvezi v Ribnici. Tokrat nismo ogli dobiti uradnega mnenja, kaj bodo storili gasilci iz KS Draga. Tam ■cer uradno obstajata dve društvi, vendar društvo na Travi ne deluje in menda velik gasilski dom žele ponuditi obrtništvu. “Želja je, da bi usta-novili lastno občinsko zvezo,” pravi sektorski poveljnik Janez Ravnikar,” vendar nas bega dejstvo, da smo le Premajhni, če bi hoteli izpolnjevati vse naloge, kijih zahteva zakon. Verjetno bi morali imeti tudi poklicno strokovno službo. Tako smo se odločili da počakamo vsaj še 6 mesecev, da bodo jasna stališča nove občine in se reši problem financiranja.”
Ai [C,
ZAHVALA ZA KOLEDAR
vak daril° -koledar za 7ahvlr • ^ katerega & najlepše ahvaljujem. Dolenjski list, kije zelo
pomočjo ^em novice iz mojega rod-„ ® kraJa, saj sem doma blizu Nove-
ga mesta.
REZIKA DOLES Francija
Z avtobusom na izlet!
P*1 potnikov v avtobusu,
Zčnik“ne!peW,olikona-likorfct*P0enjskeSa lis,a’ ko~
nokrlnZhaia, ***** ic zna ■ Tokrat je ubiral med narti-*v	S(' Dolenjskemu listu
bo,t°tlel“I9H na “teP*1
o	Gorcnc« H
P> Šmarješke Toplice.
rim°tVeJudi avtob^ s kat*•
Sg-SBasssss

KAMERA ODKRIVA - Iz potoka Dolina pri podvozu v Dragi so pred dnevi veterinarski delavci potegnili velikega črnega psa, ki je očitno že dolgo časa ležal v vodi. Pes najbrž ni poginil na mestu, kjer so ga našli. Ko so ga izvlekli, je bil namreč v črni polivinilasti vreči, po čemer lahko sklepamo, da je štirinožnega prijatelja brezvesten lastnik ali lovec nekje usmrtil in vrgel v potoček kot odpadek. Truplo živali je sčasoma zamašilo betonsko cev. (Foto: L. M.)
Kočevska vnovič zapostavljena
Razmišljanja o knjigi Slovenija, v kateri mrgoli različnih podatkov, vendar jih je malo s Kočevskega, za kar pa ni kriv avtor, temveč domačini in dolgotrajna zaprtost
Pred kratkim je izšla zelo lepo urejena knjiga Slovenija, za katero je napisal prijetno berljivo besedilo Stane Stanič, ki je že prej podobno predstavil več drugih držav. Knjiga je bogato opremljena s fotografijami m v njej mrgoli raznih podatkov, ki jih povezuje kar duhovito besedilo. Skratka: knjiga je vredna branja, je pa tudi prijeten okras vsaki knjižnici.
POJASNILO JOŽETA VIDMARJA-NACETA
Podpisani Jože Vidmar-Nace s Sel pri Semiču 13, p. Semič, izjavljam, da nisem ne sklicatelj ne pošiljatelj vabil za ustanovni občni zbor društva “Nova slovenska zaveza” v občini Semič. Ime in priimek predsednika iniciativnega odbora tega društva sta samo slučajno enaka mojemu imenu in priimku. Sam sem član krajevnega odbora Zveze borcev NOB Semič.
JOŽE VIDMAR-NACE Sela pri Semiču
ZASLUZIJO SI POHVALO
15. januarja sem doma opravljala različna gospodinjska opravila, ko me je naenkrat začelo tiščati v želodcu. To je trajalo kar 5 ur, bolečine so bile vse hujše, zato je soseda poklicala dežurnega zdravnika iz Krškega. Taje prišel takoj k meni in me napotil v brežiško bolnišnico, poskrbel je tudi za prevoz. Šofer nujne pomoči je bil zelo prijazen, spremil me je na kirurški oddelek, kjer so me takoj operirali. Zdravnik in medicinske sestre so bili zelo prijazni. Zahvaljujem se dr. Šprajcu, kirurgu, dr. Popoviču iz Brežic za uspesno operacijo, šoferju RK zdravstenega doma Krško ter sosedi Mariji za pomoč. KAROLINA RESNIK Krško
SPREJETI NUJNI PROJEKTI
LOŠKI POTOK - Na izredni seji sveta občine je komisija za sestavo statuta predložila osnutek. Pričakujejo, da bo statut sprejet vsaj v marcu. Kljub temu da je delo občine dokaj omejeno, sta predsednik sveta in župan predlagala, naj imenujejo nosilce nekaterih projektov, ki naj bi bili pripravljeni tako, daje moč zahtevati sredstva kljub omejitvam investicij. Še posebej velja to za projekte, ki so bili začeti že v prejšnjih občinah Ribnica in Kočevje. Prednost so dali zaposlovanju, pridobitvi posebnega statusa, ki ga zakon predvideva za demografsko ogrožena, višinska in obmejna območja, gradnji in obnovi cest, organizaciji vaških skupnosti, vračilu podržavljenih gozdov pašnikov in zemljišč, ki bi lahko postala zazidalne parcele, obnovi sakralnih objektov itd.
ČESTITKA NAŠEMU SODSTVU
S prijetnimi občutki sem sprejel novico, da je pri razsodbi v tožbi ministrstva za obrambo proti časopisu Slovenec Okrožno sodišče v Ljubljani na ravni stroke in ni podleglo dnevni politiki izvršne oblasti. Strinjam se z Marcelom Koprolom, da je taka razsodba velika zmaga slovenske demokracije, svobode mišljenja in potrditev neodvisnosti našega sodstva. Hkrati pa je razsodba tudi dokaz več, da razlagam ministra Kacina ne gre povsem verjeti in da so njegove strokovne in človeške kvalitete močno vprašljive. Po izgubi tožbe je na vsa njegova dotedanja početja padla senca in dvom, saj so le-ta vse manj verodostojna in vse bolj nerazumna. Koliko so taka ministrova dejanja primerna njegovemu položaju, ocenite sami, spoštovani bralci. Žanima me, kdo bo plačal pravdne stroške. Je v slovenskem proračunu kaka posebna postavka za kritje tovrstnih izdatkov? Kaj moramo tudi taka početja plačevati mi, davkoplačevalci? Prosim ministrstvo za pravosodje za po-
jasnilo!
IVE A. STANIČ
Nanjo so me opozorili nekateri turistični delavci z območja občine Kočevje. Očitno jih je k temu spodbudilo dejstvo, da naj bi knjiga pomenila tudi turistično predstavitev Slovenije in ob tem tudi Kočevske. Če je tako,potem je povsem razumljivo, da je v njej le redko omenjena Kočevska s svojimi zanimivostmi, saj je bilo to območje dolgo zaprto za javnost.
Podobno je tudi v Staničevi Sloveniji. Med raznimi gradovi je iz zahodne Dolenjske predstavljen le Turjak, ki je omenjen tudi v bodoči “grajski transvezali”. Vsekakor bi zaslužili omembo tudi gradovi Ortnek (Or-tenburžani, Peter Kozler), Fridrih-štajn (Friderik Celjski, Veronika De-seniška), Kostel (največji grajski kompleks v Sloveniji) itd.
Z zelo lepo fotografijo iz zraka je predstavljeno mesto Kočevje, nadalje je prikazano grobišče v Rogu, omenjeni so Kočevarji in celo ded ameriškega astronavta Ronalda Šege, ki je bil doma iz Loškega potoka, Kočevarji (kočevski Nemci) in morda še kaj. Pozabljene pa so Kolpa, kraške jame in še druge zanimivosti tega območja, za kar nosijo največ krivde Kočevarji sami, ki imajo o tem le malo napisanega, in dolgotrajna zaprtost Kočevske. Posebno zanimiv je tisti del besedila, ki govori o Petru Klepcu, ki da je bil doma iz zdaj hrvaškega Čabra in so ga vsi imeli za slabiča... a je prišel na Dunaj in tam na turnirju ukrotil turškega izzivalca, potem pa izpulil drevo in pometel vse Turke... Seveda pa Peter Klepec ni bil iz “zdaj hrvaškega Čabra” (pripo-
SPLITSKI SLOVENCI ZA KULTURNI PRAZNIK
SPLIT - V Splitu živi več kot 1200 Slovencev, povezuje pa jih Slovensko društvo “Triglav” Split, ki bo letos maja praznovalo 3. obletnico obstoja. Društvo uspešno deluje v več sekcijah: kulturni, planinski, likovni in modelarski sekciji, ima odbor za humanitarno in socialno pomoč, aktiv prostovoljnih dejalcev krvi in pouk slovenskega jezika. Izdajajo tudi svoje glasilo Planika. Za slovenski kulturni praznik pripravljajo razstavo del slovenskih avtorjev, ki živijo v Splitu. Predstavili se bodo Mojca Plos-Je-iaska, Zoran Karmelič, Janja Redek Tomac, Franc Jccl, Lenka Stipica Zaviršek, Danica Šantič, Robert Šibila in Jožef Kamenšek. 11. februarja bosta nastopila igralka Jerica Mrzel, članica Slovenskega dramskega gledališča, z Večerom šansonov ter Juraj Martinovič, ki je doktoriral v Ljubljani, na filozofski fakulteti v Sarajevu pa že 32 let predava slovensko in hrvaško književnost 19. stoletja, v Splitu pa bo predstavil delo Ivana Cankarja.
vedke govore, da je bil iz Osilnice oz. neke vasi pri Osilnici oz. iz Malega Loga na današnjem Hrvaškem), ker za časa turških vpadov na to območje mesteca Čabra se ni bilo, saj je bilo ustanovljeno pred 352 leti. Takrat se tudi danes mejna reka Čabranka ni imenovala tako. ampak Osilniški potok. Res pa sta Čabar in območje vse do Grobniškega polja nekdaj sodila pod Celjane (še prej pod Orten-buržane), ki so sem naseljevali svoje podložnike, po njihovem izumrtju pa so si to območje prisvojili Frankopani in za njimi Žrinjski.
JOŽE PRIMC
DOPOLNILO
V 3. številki Dolenjskega lista je bil v Pismih bralcev objavljen prispevek o Društvu invalidov občine Trebnje, ki je pripravilo letno konferenco in novoletno srečanje. Pomotoma je izpadel podatek, da so razvedrilni program pripravile pletilje društva invalidov Trebnje.
UREDNIŠTVO DOL. LISTA
ZASLUŽIJO VEČ OBISKOVALCEV
Starši in ostali ljubitelji glasbe mladih glasbenikov smo skoraj vsako sredo zvečer lahko gostje na produkcijah učencev Glasbene šole foško. Tovrstni interni nastopi so lep dokaz trdega in vztrajnega dela otrok in njihovih glasbenih pedagogov. Posebej lepa je bila produkcija minulo sredo, 1. februarja. Poslušali smo 27 glasbenih izvajanj, vrhunec programa pa je bil nastop dveh pianistk, učenk zadnjih letnikov glasbene šole. Prav in lepo bi bilo, če bi se takšnih večerov udeležilo še več poslušalcev, saj je za učence to vzpodbuda in priznanje. Morda bi vsaj včasih lahko prišel tudi kateri občinskih “mogočnežev”.
ERNA ROŽMAN
Metlika trdno prepričana v uspeh akcije
S skupnimi prizadevanji do nakupa dragih instrumentov
V bližnji preteklosti smo člani Obrtne zbornice v Metliki večkrat zbrali finančna sredstva za nakup dragih instrumentov za naš zdravstveni dom. Zavedali smo se, da je to naložba v zdravje, ki je največja blaginja in bogastvo posameznika in družbe. Tako je kupljen večnamenski ultrazvočni aparat za ugotavljanje ginekoloških bolezni, bolezni trebušnih organov kakor tudi aparati za diagnostiko srčnih in žilnih bolezni.
Z željo, da še izboljšamo diagnostiko v Zdravstvenem domu Metlika, smo se predstavniki Obrtne zbornice Metlika, zdravstveni delavci in predstavniki Republiške uprave za javne prihodke dogovorili za organizirano zbiranje sredstev za nakup dragih instrumentov (sodobni EKG aparat, defibrilator, aparati za zdravljenje naglo obolelih).
Trdno smo prepričani o uspehu naše akcije, ker se člani naše zbornice zavedajo, da se samo s strokovnim delom v medicini, z višjim zdravstvenim standardom in kvalitetnejšo diagnostiko povezujemo z naprednejšimi družbami in vključujemo v Evropo.
Za drage instrumente so do zdaj prispevali: Obrtna zbornica 50.000 tolarjev, Franc Molek 10.000, Antonija Brine 5.000, Osman Hodžič
4.000,	Liljana Polajžer 10.000, Biserka Magovac-Čokeša 15.000, Alojz Črnič 2.000, Gostilna Mežnaršič
17.000,	Peter Badovinac 5.000, Anton Plut 5.000, Klavdija Nemanič 5.000, Stanislav Krašovec 5.000, Pletilstvo Cerjanec 6.000, Julij Mušič 5.000, Stane Bajuk 5.000, Milan Vraničar
10.000,	MTM Metlika 10.000 in Nada Predovič 4.000 tolarjev.
ZDRAVSTVENI DOM Metlika, OBRTNA ZBORNICA Metlika
NA DVORU POLNA DVORANA - Ob kulturnem prazniku so v dvorani na Dvoru pripravili učenci osnovne šole Dvor, male šole, vrtca, Možetove glasbene šole, plesne skupine in domačega ansambla Zeleni val prisrčen in zanimiv program, kije trajal dobro uro in pol. Ob tem velja dodati, da je bila dvorana nabito polna, vsi obiskovalci pa so bili navdušeni nad nastopajočimi. (Foto: S. Mirtič)
Kako se znebiš certifikatne more
Najprej je država Meti velikodušno podarila zasluženi certifikat. Nekaj časa sirota ni vedela, kaj bi z njim počela. Mislila je, da ji bo država denar poklonila kar v tolarjih, in to izplačano na roke. Potem se je pričelo lastninjenje podjetij, kajti izkazalo seje, da bi poleg delnic prišli še kako prav tudi certifikati. Pričela se je gonja. Najprej so jo klicali iz podjetja, kjer je delala 35 let za strojem in dobivala bedno plačo, kakor sedaj prejema žalostno pokojnino. Klicali so jo še dvakrat in trikrat, a se ni mogla odločiti.
Nato je šla na banko, kjer so jo ljubeznivo pobarali, če bi hotela svoj certifikat vložiti pri njih. Skomignila je z rameni in odšla z denarjem od pokojnine domov.
Doma je odprla radio in pričela lupiti krompir za kosilo. Iz radia so zopet prosili Ijiidi, naj vložijo svoje certifikate, in sicer v Vizijo, Ateno, Kmečko družbo in še in še. To je Meto tako razjezilo, da je obrnila gumb na drugo frekvenco. Toda tudi na drugi postaji radia so jo rotili za certifikate, češ zaupajte nam, mi znamo ravnati z denarjem. Meti se je prismodil krompir in bi od jeze skoraj vrgla lonec in radio skozi okno v Obrh.
Zvečer se je usedla pred televizor ter gledala priljubljeno nadaljevanko, toda sredi najbolj napetega prizora, se je na ekranu prikazal prijazen kmet, ki vabi ljudi, naj vložijo svoj certifikat v kmečko dntžbo. Od tistega večera Meta ne gleda več zve-
čer televizijskega sporeda, televizorje dala zapečatiti. Tudi radia ne posluša več. Odpovedala je tudi vse časopise.
Ostane ji kar lep kupček denarcev. Ugotovila je, da bi tudi sama znala zelo dobro obrniti svoj denar, če bi ji ga država izplačala na roke, saj je celo življenje živela le od tistega, kar so ji dodelili drugi in je zaslužila s svojima rokama. Tudi veliko boljše volje je sedaj, nič več je ne razburja radio, ne televizija in ne časopisi. Certifikat je dala v okvir in ga obesila na steno, saj tako in tako ne bo dobila ničesar, ker bodo družbe porabile denar za reklame na TVjradiu in za oglase v časopisju.
ALENKA MEŽNARŠIČ
Na izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D
-2: n EEA r c:> r i i l<c i n ai i 2: 1 e^ t
s pz>osl uSa Icz i na nFicEtT




DOLENJSKI LIST
Odgovori in popravki po § 9.
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (nc)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen).
mrtev. “Sistem varstva narave je treba v parku postaviti tako, da imajo tudi domačini kaj od tega, tako da ustvarjalno izkoristijo status tako zavarovanega območja,” beremo v tej reviji. Sledi vrsta zgledov, od razvoja podeželja do pestre ponudbe počitnic in izletov, ježe ipd. Ničesar o kakšnem dirkališču formule I, o čemer smo tudi nekoč že brali, da bi bilo na Krasu!
Tudi turistično društvo lahko v tem smislu opravi za Kočevsko neprecenljivo delo. V tako naelektrenem in spolitiziranem ozračju niti resna razprava ni več mogoča.
ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56
Novomeška
kronika
Kočevje oživlja turistično društvo
Dol. list št. 5, 2. februarja
V Dolenjskem listu se že nekaj časa vrstijo prispevki, ki domala sipajo ogenj in žveplo zoper to, da bi bil na Kočevskem kakršenkoli park, npr.: “Kmetje proti narodnemu parku”; v poročilu z zadnjega zbora turističnega društva Kočevje beremo stavek: “Na Kočevskem ni potreben nikakršen naravni (narodni, regijski) park.” To najzgovorneje kaže, da celo tisti, ki bi vendarle morali biti o stvari poučeni, vse skupaj mečejo v isti koš.
Pri naravovarstvenikih, pa ne samo pri njih, je zelo natančno določeno, kakšen je park. Iz tega izhaja tudi nadaljnja dejavnost v takšnem okolju. Da nc bomo po nepotrebnem tratili tiskarskega črnila, naj spomnim na lepo revijo “Kras - regijski parki”, in sicer januarsko številko (6). Prof. Mirko Simič v njej piše, kako vzdrževanje kulturne krajine ni možno brez domačinov. Mag. Mladen Berginc je predstavljen kot “vnet pristaš sodobnega in dinamičnega pristopa pri utemeljevanju razlogov za razglasitev nekaterih območij Slovenije kot zavarovane naravne in kulturne dediščine in zagovornik, naj bo vsak naravni park zasnovan tako, da zagotavlja poleg varovanja vrednot naravne m kulturne dediščine s svojo ponudbo tudi dodaten vir sredstev za preživljanje domačinov.” (podčrtal A. Ž.) Z manj kot 8 odst. zavarovanega nacionalnega ozemlja v primerjavi z 20 odst. drugod po Evropi, sploh pa ob tolikih lepotah moramo torej pri nas marsikaj postoriti. V nadaljevanju intervjuja mag. Berginc še enkrat poudarja, kako bi bil morebitni park brez podpore domačinov
Dol. list št. 4, 26. januarja
“Le sreči gre zahvala, da Škr-jančani sem in tja pošto celo dobijo...” Tako groteskno zveni stavek, objavljen v Novomeški kroniki v Dolenjskem li^tu 26. januarja 1995, št. 4. Ob tako hudih obtožbah, ki so nanizane tudi v nadaljnjem besedilu, je smotrno, da se navajajo le dejstva. Ta so pa taka:
Upraviteljica gostilne Na hribu odločno zanika, daje dostavljač omenjenega dne pri njih pustil pošto za celo vas. Nadalje obžaluje, daje izšel navedeni članek s tako vsebino v DL. Našega dostavljača celo pohvali, saj do sedaj niso imeli z njim problemov, še več, pošto jim je nosil tudi v največjem snegu, čeprav ni bilo spluženo in je hiša oddaljena od ceste več kot 200 m. (Priloga: fotokopija izjave z lastnoročnim podpisom.)
V vaseh, v katere nosi dostavo isti dastavljač (Škrjanče, Stranska vas in Boričevo), je osem vaščanov z lastnoročnimi podpisi izrazilo podporo dostavljaču. Vsi trdijo, da je dostava redna in pravilna. (Priloga: fotokopija izjav Krajanov.)
Ob vsem tem se samoumevno odpira vprašanje: ali je pisanje v DL do Pošte korektno, še več, ali ni storjena krivica dostavljaču, ki se po najboljših močeh trudi, da bi svoje dolžnosti opravil čim bolje?
Na Pošti spoštujemo vsako izrečeno kritiko na račun izvajanja naših storitev, tudi če je boleča, saj nam to le pomaga, da izboljšamo svoje storitve in na ta način uresničujemo tudi naše načelo “Vaša pošta za vas”, ni pa smotrno in ne primerno, da se prek tega medija širijo nepreverjene vesti.
Ali gre torej res samo sreči zahvala, da Skrjančani sem in tja pošto celo
d0bij0?	Direktor
ALFONZ ŠTERBENC, dipl. soc.
V tujino - zakaj pa ne!?
Izmenjava dijakov srednjih šol in tudi študentov v Sloveniji ni nekaj novega, saj ima naša mladina možnost šolanja v Ameriki že 15 let, kjer lahko obiskuje 3. ali 4. letnik in tudi univerzo. Vsako leto se za tak način študija odloči 10 do 15 Slovencev. Možnosti in oblike te vrste izobraževanja sta v Krškem predstavila tudi Irena Rozman, ki je predstavnica organizacije Ayu-sa International, in Jeff Locke, svetovalec Ayuse za srednjo in vzhodno Evropo, ki se trenutno nahaja v Budimpešti.
Ayusa International je neprofitna organizacija, ki je nastala pred 15 leti v San Franciscu z namenom, da mladim iz vsega sveta omogoči enoletno bivanje pri ameriških družinah v majhnih mestih ter šolanje v rednih srednjih šolah. Cilj ni le učenje angleškega jezika in kulturna izmenjava, ampak tudi želja ameriške vlade, da bi razbila mit o Ameriki kot deželi kriminala, drog in drugih nezaželenih dejanj.
Za mlade, ki so v Ameriki preko Ayuse, je tam 24 ur na dan na voljo 500 svetovalcev, z mladimi je v stiku tudi Irena Rozman, ki je sicer profesorica angleščine v Lju-
bljani. Za študij se ne odločajo le otroci premožnih staršev, ampak vseh slojev, saj cena ni nedostopna (vključno z letalsko vozovnico, namestitvijo, knjigami, zavarovanjem - 5.300 dolarjev). Slovenci, ki se odločajo za tovrstni študij, so zelo uspešni. V ameriški srednji šoli imajo le 3 obvezne in 3 predmete, ki jih izbirajo med 30 do 40 različnimi predmeti. Če opravijo 4. letnik v tujini, so v Sloveniji pri maturi oproščeni matematike in angleščine.
Poleg možnosti srednješolskega izobraževanja pa so tu tudi programi za višješolce, ki trajajo od 3 mesecev do enega leta, lahko pa tudi dlje, pokriva pa področje marketinga, medijev, elektronike, fa-čunalništva, hotelirstva, uvoza in izvoza ter turizma. Ob akademskem izobraževanju vsebuje program tudi obvezno praktično delo pri vodilnih organizacijah v Seattlu, po vrnitvi v Slovenijo pa se to sodelovanje lahko ohrani.
Za dodatne informacije se lahko obrnete na Ireno Rozman, Pleši-čeva 31, Ljubljana, ali zavrtite tel.
št. 061 579-690.
T. GAZVODA
Irena Rozman in Jeff Locke
Iskrice domorodne
Pobiraj, uživaj le z grede resnice, saj boš v parlament morda še prišel kot kozel višnjanski in tam boš butice vsaj s senco kozlovsko kako prizadel. + +
Naj bilo bi svetišče, v resnici je kurbišče, če plačaš tam z resnico, postrežejo s krivico.
+
Letos bomo praznovali, mnogi mnogi žalovali in pisali, modrovali in dognano spel dognali.
+
+
Bolj ko drezaš, bolj smrdi, drezali pa tak želi, ki živeti mu brez smrada je hudo, ker sebe strada.
+ +
V Evropo, v Evropo! Mi svinjo imamo, debelo laž, ki sproti laži nam skoti, zato pa že krajo kot znanost poznamo: zasačeni tat se v svetnika brž prelevi.
+	+
Ti, ki si politika dal na Onetat da rešil poloma zadrte je komuniste.
Res milost nam tvoja v bodoče obeta, da boš komuniste preustvaril v -fašiste? +	+	*
Naša vlada, naša gnada, gluha, slepa, brez okusa, čuti, da jo nekaj zbada, ko država mre od gnusa.
+	+
Na Dobu imajo zaprte tatiče, na Igu pa zbrali so zale dekliče, a v parlamentu... O, le kako mi z Doba je, Iga v ponos naš zašlo?! + +
Piši, piši in dokaži, da je laž podobna laži, saj ta gizdava gospa vsak dan drug obraz ima.
+	+
Če leta dva tisoč bo konec res tega vsega, o, kakšna škoda! Kaj lahko bi svetu še dali. V prerekanju, v podtikanju, mešanju zla v teh nekaj letih smo mojstri postali.
+	+
Zares želiš popravo si krivic od tega, ki preže na grob tvoj čaka? Užij še svet in brcni, da se škric prepriča v moč še živega koraka.
+ +
Zdaj pišem skrušen davčno si napoved, za olajšavo: v Ljubljani me je prijelo in plačal sem trideset... O sveta spoved, kako sem zapravljal, kot bil bi minister.
Govorec prepričal prepričane že je poslance, ne drugih, da se akrobat je le komaj ujel.
A žvečili smo ves dan nezabeljene žgance, presiti afer, da kdo bi vso podlost dojel.
Po strankini volji resnica vnaprej je dognana in krava postane pri nas tako še podgana.
Gospod minister Nikoli, verjamejo vam le bivši, prikrili sedanji in skopljeni voli.
+	+
Še bomo, še bomo v Evropo hodili, a niti kosila ne bomo motili.
Zakaj le Evropa nemilo nas ceni, smrdimo z lažmi že mednarodni srenji?
+	+
Čemu si pišeš to, pisun?
Sprašujem se za - olajšavo.
Sem res poreden le grdun, res hočem motiti - prebavo?
+	+
Motiti moč prebave ni, ker po človeško več ne zrejo, v želodcu gnoj jim da moči, da v bankah bruhajo • za mejo.
JANEZ KOLENC
• V skladu z bontonom imajo pri odhodu s tega sveta prednost starejši. (Petan)
SKUPAJ 60 LET - V Kočarjih pri Mo-zlju sta 3. februarja praznovala 60-let-nico skupnega življenja Janez in Terezija Časar. Oba sta se rodila v Dokle-žovju ob Muri. Poročila sta se 3. februarja 1935 v rojstnem kraju. Dom in družino sta si uredila na Plitvičkem Vrhu v občini Gornja Radgona, vendar je moral Janez iskati zaslužek v drugih krajih. Medtem je Terezija skrbela za številno družino. V zakonu se jima je rodilo 8 otrok, eden od teh je umrl. Čeravno sta na Kočevskem od leta 1959, sta ohranila barvitost domačega narečja in šegavost. Sedaj imata že 13 vnukov in 3 pravnuke. Čestitkam ob jubileju se pridružuje tudi uredništvo. (V Dragoš)
Leto 1995 je evropsko leto varstva narave
Poziv ljubiteljem narave
Leta 1970 je Svet Evrope sprožil svojo prvo akcijo za varstvo narave. Temeljila je na spodbujanju razglašanja zavarovanih območij po vsej Evropi. Razglasitev zavarovanih območij je pomenila, da ponekod človekovi posegi v naravo niso bili dovoljeni. Danes zavarovana območja niso dovolj; okolje je namreč tako zelo ogroženo, daje treba naravo varovati tudi zunaj zavarovanih območij. Zato se je Svet Evrope odločil, da bo leto 1995 evropsko leto varstva narave s posebnim poudarkom na ohranjanju narave zunaj zavarovanih območij.
Cilj akcije, Uskladiti človekove dejavnosti z naravo, bomo skušali čimbolj realizirati tudi v Sloveniji, ki je članica Sveta Evrope. V ekološkem forumu LDS smo tudi zaradi tega dali pobudo za večja proračunska sredstva za naravovarstvene projekte, s čimer bi do leta 2000 dosegli 1 odst. BDP, kar predstavlja spodnji razred razvitih industrijskih držav.
Poleg vrste naravovarstvenih pobud pri sprejemanju novih zakonov (npr. k predlogu zakona o osnovni šoli bomo zahtevali, da se v 15. člen, ki govori o obveznem programu, doda tudi šola v naravi) bomo pripravili različne druge projekte (seminarje o naravnihparkih, prireditve ob dnevu Zemlje 22. aprilu, sajenje dreves), prireditve ob svetovnem dnevu varstva okolja 5. juniju, izdelavo naravovarstvenih plakatov. Pošta Slovenije bo na našo pobudo izdala priložnostne znamke z motivi značilnih in ogroženih živalskih vrst v Sloveniji (medved, vidra, volk, divja mačka, hrošč drobnovratnik) itd.
Pozivamo ljubitelje narave, da se dejavno vključijo v obeleževanje evropskega leta varstva narave.
BOŽIDAR FLAJŠMAN za ekološki forum LDS
“PLANINCI IN GORE SKOZI ČAS”
SEVNICA - Pod zgornjim naslovom bo v maju na sevniškem gradu ob 90-letnici Planinskega društva Lisca Sevnica-Krško na ogled fotografska razstava. PD Lisca vabi na natečaj za to razstavo svoje člane, ki razpolagajo s čmo-belimi ali barvnimi fotografijami ali diapozitivi o delu društva in gorski pokrajini. Prve tri fotografije bodo nagrajene. Natečaj bo potekal do 10. marca, fotografske zapise sprejema Jožica Vovk v sev-niški knjižnici, o izbranih delih pa bodo udeležence natečaja obvestili do konca marca.
• Kacina, ki je medijska zvezda, bi lahko zrušila le druga medijska zvezda, ne pa medijsko zeleni meteorit. (Zerdin)
Sova in SOVA
Sova ptica ptica je noči.
Plen si svoj v noči le lovi, a po dnevi ona v luknji svoji sladko spi.
SOVA - kar tako počitka ne pozna, od jutra pa do jutra okoli stopiclja, opazuje, zalezuje, prisluškuje in skoz okna vsa v notranjost gledat zna.
To ni sova ptica, to je SOVA - kar tako.
ANA VIDMAR
Simon Radojčič
Konec decembra lani smo se za vedno in veliko prezgodaj poslovili od Simona Radojciča, našega dragega soseda, krajana in predsednika Krajevnega združenja ZB Semič, kateremu je predsedoval malo manj kot 14 let. Pri svojem deluje bil zelo discipliniran in dosleden. Nam vsem je bil lahko samo zgled. Ne moremo verjeti, da ga ni več med nami. Za njim bo ostala praznina, ki se je ne bo dalo zapolniti. To se bo poznalo pri nadaljnjem delu v organizaciji.
Enako bomo vaščani pogrešali vzornega soseda, ki je bil vedno pripravljen pomagati in nuditi pomoč, kjer je bilo potrebno. Sredi njegove življenjske moči in velikih delovnih načrtov je kruta usoda posegla vmes in v trenutku vse spremenila. Iztrgala ga je družini, sosedom in sodelavcem. Z veliko žalostjo smo ga pospremili na zadnji poti k mirnemu počitku, katerega v svojem življenju ni poznal. Hvala mu za vse!
MARTINA JAKŠA
dogodki v sliki in besedi
NOVA RAČUNALNIŠKA UČILNICA - Sevniška osnovna šola Sava Kladniku je bila na natečju Ministrstva za šolstvo in šport (med okrog 600 OŠ!) izbrano (skupaj s še 23 OŠ) kot osrednja šola za računalniško podprt pouk. Med temi t)1 nobene iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja, sevniška OS pa je edina osrednjo šola v Sloveniji, kamor bodo iz cele Slovenije prihajali učitelji na konzultacije it) izmenjavo izkušenj o računalniško podprtem pouku angleščine. Po besedah ravnateljice OŠ Anice Pipan so uspeli na poštenem natečaju, predvsem po zaslugi dobrih referenc šole, kjerje za uveljavitev računalništva precej naredil pomočnik ravnateljice Drago Slukan, za računalniško podprt angleški jezik pa prof. Romana Ivačič (na posnetku z učenci). Šola je dobila od ministrstva 10 računalnikom in nekaj programske opreme v vrednosti okrog 3,5 milijona tolarjev, sama pale prispevala petino sredstev za novo računalniško opremo. Na OŠ Sava Kladnika, ki premore s podntžnicami kar 1.168 učencev, je zdaj že 35 računalnikov, z njimi so opremljeni kabineti, pisarne in tudi zbornica. Več kot 60 učiteljev je že opravilo računalniški tečaj. (Foto: P Perc)
NOVE RAZISKOVALNE NALOGE - Poleg številnih nalog v osnovni V Žužemberk imajo na programu skrb za okolje, ekološko osveščanje in pa razi5' kovalne naloge, v katerih otroci samostojno in s pomočjo mentorja spoznajo Š<? vilne nove podatke in znanja. V tretjem razredu na Dvom so otroci začeli rad5' kovati delček zgodovine dvorske železolivame. Zbirajo nekatere podatke, prt* mete iz tistih časov in na koncu dela bo prav gotovo nastala zanimiva nalog" mogočepopestrerui celo z razstavo. Na sliki: Mladi raziskovalci z učiteljico Zvonk11 Stmna. (Foto: S. Mirtič)
PATROL - V novomeškem studiu Luca nova slovenska skupina Patrol pnPr‘>,, Ija skladbe za svoj prvenec CD in kaseto, ki bo prijetno presenečenje na do"1", glasbeni sceni. Prvi dve posneti skladbi, Suženj strasti in Vrni se, sta v zvrsti dan^ in se povsem enakovredno spogledujeta s skladbami, ki krojijo vrhove svetov'1, lestvic. Predstavljeni sta bili tudi že na nekaterih radijskih postajah in diskoteka
kjer sta naleteli na izreden odziv poslušalcev, kar je fantom vlilo novih mol) samozavesti. Verjamejo vase in so prepričani, da so izbrali pravo smer. Gon'‘ ( sili v bandu sta Čili (vokal) in Dino (synth.), za vrhunsko produkcijo skrbi 7Otn Borsan. Promocije prvih petih sklad po lokalnih postajah obljubljajo za febN in marec, pričakujejo pa tudi vabilo za nastop v oddaji Poglej in zadeni.
S
SALOMONOV
OGLASNIK
NAJVEČJA TRŽNA IZBIRA ZA NAKUP IN PRODA^
L___________1
Televizija sj pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 9. K
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.25 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10 20 OTROŠKI PROGRAM
10.20	ANKINE RISBE, 2/4
10.35	ČARODEJ POTEPUH
10.50	TEDENSKI IZBOR
ARHIV ZEMLJE, am. poljudnoznanstvena serija 1/14 znan. oddaja 1115 PO DOMAČE 13 00 POROČILA
16.00	DNEVNIK EVELYN LAU, ponovitev kana-dske drame 1/14
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV
,,59 REGIONALNI STUDIO MARIBOR
Sb&a™'1''1*'1*
?n n< RNEVNIK 2. VREME, ŠPORT
20.05	GOZDARSKA HIŠAFALKENAU, nemška „„ nadalj., 12/13
21.00	TEDNIK
S Sče3’vreme,špokt
22.40	POSLOVNA BORZA
22.55	SOVA
SANJAČ, amer. naniz., 6/27 31/33	OBZORJA, amer. naniz.,
SLOVENIJA 2
n en" 9® Teletekst
kan V^° frani' 13-00 Euronews -15.30 Kinote-a Uraku|a (amer. film ČB) -16.40 Tedenski izbor: van??CU ", 7,25 Sova (ponovitev): Eno leto v Pro-19 to (pan,8l-.naniz" 4/12); 18.00 Severna obzotja -SaviA^nK,'dobim'19,25 ŠP<W • 21.00 Krst pri Savicl (SPG Nova Gorica) -23.50 Akcent
KANALA
■ 1205 Na velikem platnu -12.25 jate svetlobe (ponovitev 358. dela amer. nadalj.) -
TM-r 4? ^'!k'h desel (8lasbena oddaja) -13.50 /ni ' •	Na’ve,ik«m Platnu -16.55 Album show
ponovitev glasbene oddaje) -17.45 Video igralni-a oddaja o računalniških igricah) -18.15 Bennv Ir tev'lev	dela angl. naniz.) -18.45 Risan-
19,00	Ppročtla -19.10 Luč svetlobe (359. del
dahi' "nn an L'20,1)0 MaSnetoskoP (glasbena odit in d'40 Pred Poroto (29. del. amer. naniz.) -• 0 Poročila - 21.15 Dokaz nedolžnosti (am. kriminalni film) - 22.55 Kino, kino, kino (ponovitev daje o filmu) - 0.00 Na velikem platnu
HTV l
7;40™ spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -'0-00 Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Program za otroke m mladino -12.00 Poročila -12.05
tiTčatM •'12,50 Veliki mojstri (avstralski film) -“^'Program -15.30 Program za otroke in mlad,no - 6 30 Poročila -16.40 Z jadri okoli sveta (potoptsJ-n.lOMotje-17.45 Hrvaška danes-18.00
S30 neče ' I8,35 San,a Barbara (nerijslci f.lm) -
19.30	Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Kvizkoteka ■ l JO Ekran brez okvira - 22.30 TV razstava - 22.40
SS '5n S Slik0 na dk0 ■ 23,30 Zafclek
brez mej ° k' fi m)'0,45 Porodila' 0,50 Sanje
HTV 2
film°,n?e<ii1™1'' 16.45 Middlemarch (serijski
19	30 Dn" Amer'*ki Cezar (dok. oddaja) -bonaBarM ^vreme'2010Košarka:Ci-22.35 Ruid exJ» 2 45 M,ddlcraarch (“"i3 4/7)'
pETEK, 10. II.
SLOVENIJA 1
100O vmIELETEKST SS VIDEO STRANI
S K10 PROGRAM
■»Kskhzbor
J1,00 ROKA ROCKA
»SRep,jstoiovSCin-"'-
“»KS™
KS>vS„NAiEsraa“
n« bp™' p°n°vitcv
SK^prooram «S gONALNlSTUDIO KOPER
20	05 K,1K 2. VREME, ŠPORT
2140 S9£2! zadeni 22-00 DNp!m)^NA ODDAJA 222(1	3-VREME, ŠPORT
22-45 SOVA
2Vm^c SVET'amer naniz., 15/24 jT10 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz.,
°'°0 ČISTINA, am. film
“Avenija 2
120ftV230 Teletekst
ski izbo,: Os ' 13 00 Euronevvs-16.25 Teden-
Jgffi
sanjaA tl®sra' dan' '7-25 Sova (ponovitev): Večen (amer 1 m-er’ nan'z" 6/27); 18.00 Severna obzorja P°darim?Bč3l/33)-17-45 Znanje za znanje-19.10 tla Jena , 'm' 19,20 Poglej me! - 20.05 Neprimer-gKtrjul? <amer- nadalj., 1/4) - 20.55 Azijska ma-- 22 as jfJP'dok. serija, 1/5) - 21.45 (Ne)znani oder „ uPem za kulisami-23.30 Opera
vitev	platnu -12.25 Luč svetlobe (pono-
(Ponm,;.' , amer- nadalj.) • 13.15 Magnetoskop ev) • 14.00 CMT -16.15 Na velikem platnu
-16.35 Pred poroto (ponovitev 29. dela amer. naniz.) -17.05 Dokaz nedolžnosti (ponovitev filma) -
18.45	Risanka -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (360. del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.40 Zločini stoletja (5. del amer. naniz.)
-	21.05 Poročila - 21.10 Teden na borzi - 21.20 Ljubezenska prevara (amer. drama) - 22.50 Album show (glasbena oddaja) - 23.40 CMT - 0.30 Erotični film
HTV 1
7.40	TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -
10.00	Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino -14.35 Šolski program -15 JO Program za otroke in mladino -16.30 Poročila -16.40 Angleščina -17.10 Družinski magazin -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme
-	20.10 Iskanje - 21.10 Dobri ljudje - 22.40 S sliko na sliko - 23.20 Žrtve vojne (britanski film) - 0.50 Poročila - 0.55 Sanje brez mej
HTV 2
16.20	TV koledar -16.35 Mladi ustvarjalci -17.35 Middelmarch (serija 4/7) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Me je kdo iskal? (zabavnoglasbena oddaja) - 22.05 Sto let filma: ameriški film; Film-video-film

SOBOTA, 11. II.
SLOVENIJA 1
8.45-1.10 TELETEKST
9.00	VIDEOSTRANI
9.20	TEDENSKI IZBOR:
9.20 RADOVEDNI TAČEK
9.35 MOJA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI:
TJULEN
9.50 LAŽNIVI KUUKEC, gledal, predstava SLG Celje, 6/6
10.00 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 6. oddaja
10.15	HUDOBNI GRAŠČAK, lutkovna igra 11.10 ZGODBE IZ ŠKOUKE
11.30	ROŽNATA ZMAJČICA, jap. risani film
13.00	POROČILA
13.05	MOŠKI, ŽENSKE, ponovitev
14.20	TEDENSKI IZBOR TEDNIK, ponovitev
15.15	POGLEJ IN ZADENI
16.45	PODARIM-DOBIM, ponovitev
17.00	DNEVNIK 1
17.10	ISKANJE PUSTOLOVŠČIN, amer. dok. serija 5/6
18.00	RPL - STUDIO LUWIGANA
18.45	HUGO, TV igrica
19.05	RISANKA
19.17 ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	KRIŽKRAŽ
21.25 NA ŠTIRIH KOLESIH, amer. dok. nadalj., 6/12
21.50	OZARE
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.30	SOVA
SEVERNA OBZORJA, amer. naniz., 33/33
23.15	SKENERJI II, ameriški film
SLOVENIJA 2
7.35 - 0.45 Tbletekst
7.50	Video strani - 8.00 Euronetvs -10.00 Umetnost dirigiranja, 1. oddaja -11.00 Tedenski izbor: Gozdarska hiša Falkenau (nemška nadalj., 12/13); 11.50 Turistična oddaja -12.05 Sova (ponovitev): Davov svet (amer. naniz., 15/24); 12.30 Severna obzorja (amer. naniz. 32/33) - 15.55 Športna sobota: DP hokej, prenos -18.30 Slovenski magazin -19.00 Podarim-dobim -19.05 Karaoke (razvedrilna oddaja)
-	20.10 V vročici velemesta (amer. film) - 22.20 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila; Glasbena lestvica
KANALA
7.00	Video strani - 9.05 CMT -10.00 Teden na borzi (ponovitev) -10.10 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.10 Dance session (ponovitev oddaje o plesu) -11.45 Zločini človeštva (ponovitev 5. dela amer. naniz.) -18.00 Ljubezenska prevara (ponovitev filma) - 20.00 Vreme - 20.05 Krik (oddaja o stilu) - 20.35 Splošna praksa (8. del avstral. naniz.) - 21.30 Alžir (am. drama) - 23.10 Vreme -23.15 Živeti danes (ponovitev dok. oddaje) - 23.55 CMT
HTV 1
8.40 TV spored - 8.45 TV koledar - 8.55 Poročila -
9.00	Dobro jutro -10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz (serijski film)
-12.50 Me je kdo iskal? (zabavnoglasbena oddaja)
-13.35 Briljantina (oddaja za mladino) -14.30 Narava telesne gradnje (dok. serija, 4/6) -15.00 Prizma (multinacionalni program) -15.45 Poročila -15.55 Bony (serijski film) -16.40 Film -18.15 Televizija o televiziji -18.45 Dok. oddaja -19.15 Na začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme
-	20.10 Mind Ficld (ameriški-kan. film) - 22.35 S sliko na sliko - 23.15 Poročila - 23.20 Sanje brez meja
HTV 2
14.05 TV koledar -14.15 V avtobusu (hum. serija)
-14.40 Ekran brez okvirja-15.40 Zamel jih je veter (ameriški film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 KYTV (humor, serija) - 20.40 CRO pop rock - 21.30 Latinica: Kakšno krzno nosite? - 22.30 Špotfna sobota - 22.45 Nočna izmena: Življenje na severu; Hale in Pace (humor)serija); Očim I (ameriški film)
NEDELJA, 12. II.
SLOVENIJA 1
8.15-0.05 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
9.00	OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponovitev
9.50	ŠEST TA PRAVIH IN VESELICA ponovitev nemške naniz., 5/6
10.15	VRTILJAK, ponovitev mehiške nadalj., 18/28
10.30	DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: PLETARJI
11.00	SLOVENCI V SVETU GLASBE
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	BIBLIJA, 5. oddaja:
STOPNJEVANJE GREHA
12.30	LJUDJE IN ZEMLJA
13.00	POROČILA
13.05	NEPR1MERN ŽENSKA, amer. nadalj., 1/4
14.30	PALOMINO, ameriški film
16.00	ZLATE GOSLI, avstral. naniz., 1/4
16.45	PODARIM-DOBIM, ponovitev
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PO DOMAČE
18.50	HUGO, TV igrica
19.05	RISANKA 19.18 LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA
20.10	PODARIM-DOBIM
21.15	BREZ, dok. oddaja
21.40	ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA ponovitev angl. dok. nadalj., 10/13
22.10	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.30	SOVA:
BALZAC: ČLOVEŠKA KOMEDIJA francoska naniz., 7/7
SLOVENIJA 2
7.50	Videostrani - 8.00 Euronews - 9.55 Tedenski izbor: opera -11.20 Sova (ponovitev): Severna obzorja (amer. naniz., 33/33); 12.10 Križ kraž -13.10 SP v smučarskih skokih (prenos) -16.45 Športna nedelja -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 1952 Zrcalo tedna - 20.10 Prostor na soncu, am. film (čb) -
22.10	Biblija - 22.40 Športni pregled
KANALA
9.05	Robin Hood (risani film) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) • 10.30 Male živali -11.05 Splošna praksa (ponovitev 8. dela avstral. naniz.) -12.00 Epikurcjske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.10 Helena -17.55 Burleska Charlieja Chaplina -18.20 Alžir (ponovitev filma) -
20.00	Vreme - 20.05 Tropska vročica 111 (14. del am. naniz.) - 21.00 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) -
22.00	Ameriških deset (glasbena oddaja) - 22.40 CMT
HTV 1
8.40	TV spored - 8.45 TV koledar - 8.55 Poročila
9.00	Risana serija - 9.25 Ameriški film za mladino
11.00	Poročila -11.05 Malavizija -13.00 Oddaja ljudske glasbe in običajev -13.30 Mir in dobro -14.00 Duhovni klic -14.05 Poročila -14.10 Plodovi zemlje -15.35 Opera Box -16.05 Avkcija (dok. serija)
16.35	Največja dela svetovnih muzejev -16.45 Srečni dnevi -17.10 Poročila -17.20 Spopad babic (ameriški film) -18.50 Risana serija -19.15 TV fortuna
19.30	Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Sedma noč
21.55	Dr. Quinn, ženska vrač (serijski film, 3/16)
22.45	S sliko na sliko - 23.25 Šport - 23.45 Poročila
-	23.50 Sanje brez mej
HTV 2
17.15	TV koledar -17.25 CRO pop rock -18.10 Košarka; Tenis; 19.15 Risani film -19.30 Dnevnik -
20.10	Čmo-bclo v barvi: Španski bezek (amer. film)
-	0.20 Košarka (prenos)
PONEDELJEK, 13. II.
SLOVENIJA 1
9.15-0.10 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
9.50	OTROŠKI PROGRAM
PET OTROK IN ŠKRAT, angl. naniz., 4/6
10.15	TEDENSKI IZBOR
V VROČICI VELEMESTA (am. film)
12.35	ZNANJE ZA ZNANJE
13.00	POROČILA
13.05	ŠPORTNI PREGLED, ponovitev
15.50	TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.45	ABC-ITD, TV igrica
19.13	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	MOST, nizozemska-belg. nad. 4/8
20.55	PRAVIČNOST NA PREIZKUŠNJI
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.20	ŽARIŠČE
22.45	SOVA
MURPHY BROWN, 8. epizoda amer. naniz.
MORILSKA LJUBEZEN, amer. nad, 1/4
SLOVENIJA 2
12.50	Video strani -13.00 Euronevvs -14.55 leden-ski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 15.25 Podarim - dobim; 16.25 Poglej me! -17.10 Sova (ponovitev): Človeška komedija (franc, naniz, 7/7) -18.40 Svetovni poslovni utrip (amer. poslovna oddaja) -19.10 Podarim-dobim -19.15 TV nocoj - 20.05 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov - 20.55 Žena vaškega župnika (angl. nadalj, 4/4) - 21.45 Studio City - 22.35 Koncert Bing banda
KANALA
12.05	Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 360. dela) -13.15 Helena (ponovitev) -14.00 Pozitiv + (ponovitev) -14.45 CMT -17.25 Na velikem platnu -17.45 Tropska vročica III (ponovitev 14. deia amer. naniz.) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (361. del am. nadalj.) - 20.00 Aliča v glasbeni deželi (kontaktnaglas. oddaja) - 20.40Dežurna lekarna (12. del španske humor, naniz.) - 21.10 Poročila - 21.15 Nič svetega (am. komedija) - 22.35 Ameriških deset (glasb, oddaja) - 23.10 Na velikem platnu-23.30 CMT
HTV I
7.40	TV program - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino: Deklica iz prihodnosti (serija za otroke) -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz (serijski film) -12.50 Primer Dominici, (fran. film) -14.30 Šolski program -15.30 Program za
otroke in mladino -16.30 Poročila -16.40 Učimo se o Hrvaški -17.10 In tega leta -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Zvezde nad obzorjem (drama) - 21.10 Hrvaška in svet -
22.00	Federacija in konfederacija - 22.30 S sliko na sliko - 23.10 Mladi ustvarjalci - 0.10 Poročila - 0.15 Sanje brez meja
HTV 2
16.35 Videostrani -16.45 TV program -16.50 TV koledar -17.00 Dr. Quinn, ženska vrač (serijski film, 3/16) -17.45 Košarka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Arena (oddaja o športu) - 21.15 Murphy Brown (humor, serija 14/50) - 21.45 Middlemarch (serijski film) - 22.40 Serijski film
TOREK, 14. II.
SLOVENIJA 1
9.15-0.25 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
9.55	TEDENSKI IZBOR
ZVERINICE IZ REZIJE, lutkovna serija, 6/13
10.15	INDIJANSKE LEGENDE (kanadska naniz, 3/10)
10.35	PROSTOR NA SONCU, amer. film (čb)
12.30	SVETOVNI POSLOVNI UTRIP
13.00	POROČILA
13.05	SEDMA STEZA, ponovitev
14.05	SOBOTNA NOČ, ponovitev
16.15	MOSTOVI
16.45	PODARIM-DOBIM
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.45	LINGO, TV igrica
19.13	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	MOJ DOBRI PRIJATELJ, angleška hum. serija 1/7
20.30	Z VLAKOM NA DUNAJ, češka hum. oddaja
21.05	OSMI DAN
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.20	ŽARIŠČE
22.40	POSLOVNA BORZA
22.55	SOVA
Z ENO NOGO V GROBU, angl. naniz, 10/12
MORILSKA LJUBEZEN, amer. nad, 2/4
SLOVENIJA 2
1250 Video strani -13.00 Euronews -16.00 Tedenski izbor: Brez (dok. oddaja); 16.25 Karaoke -17.25 Sova (ponovitev): Murphy Brown (amer. naniz, 8/ 23); 17,55 Morilska ljubezen, (amer. nad, 1/4) •
18.45	Iz življenja za življenje -19.10 Podarim-dobim -19.20 Videošpon - 20.05 Po sledeh napredka
-	20.55 Roka rocka - 21.45 Dnevnik Evelyn Lau (2. del kanadske drame) - 22.35 Svet poroča
KANALA
7.00	Video strani -12.05 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 361. dela amer. nadalj.) -
13.15	Aliča v glasbeni deželi (ponovitev) -13.55 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -
14.30	CMT -16.35 Na velikem platnu -16.55 Dežurna lekarna (ponovitev 12. dela šp. humor, naniz.) -17.25 Nič svetega (ponovitev filma) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (362. del) - 20.00 Ro-deo (glasbena oddaja) - 20.40 Divje palme (5. del amer. naniz.) - 21.40 Poročila - 21.35 Karma (oddaja o duhovitosti) - 22.25 Upravljanje (dok. naniz. o managementu) - 23.00 Na velikem platnu - 23.20 CMT
HTV 1
7.55	Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -
10.05	Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz -12.50 Par v mestu (francoski film) -14.30 Šolski program -15.30 Program za otroke in mladino -16.30 Poročila -16.40 Tretji božič (dok. oddaja) -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme
-	20.10 Ža tebe, ljubezen - 21.15 TV parlament -
23.05	S sliko na sliko - 23.45 Preklet v Ameriki (dok. film) - 0.45 Poročila - 0.50 Sanje brez meja
HTV 2
17.00	Video strani -17.10 TV program -17.15 TV koledar -17.25 Middlemarch (serijski film 5/7) -
18.15	Arena (oddaja o športu) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Popolni tujci (humor, serija 2/ 22) - 20.40 Middlemarch (serijski film 6/7) - 21.30 Dok. serija (1/7) - 22.05 Sestre (serija, 15/22) - 22.50 Hr top 20 (zabavnoglasbena oddaja)
SREDA, 15. II.
SLOVENIJA 1
9.15-0.35 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
10.00	TEDENSKI IZBOR
ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risana serija, 18/26
10.25	AZIJSKA MAGISTRALA, jap. dok. serija 1/5
11.15	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
11.40	ŠČEPEC ŠIRNEGA SETA, ang. dok. nad, 10/13
12.05	NA ŠTIRIH KOLESIH, amer. dok. nadalj, 6/12
13.00	POROČILA
14.55	TEDENSKI IZBOR (NE)ZNANI ODER
15.55	ŽENA VAŠKEGA ŽUPNIKA, ponovitev angl. nadalj, 4/4
16.45	PODARIM-DOBIM, ponovitev
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	RPL-STUDIOLUVVIGANA
18.45	PARI, TV igrica
19.13	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	FORUM
20.25	JESENSKA JUHA, nemški film
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.40	ŽARIŠČE
23.05	SOVA
ENO LETO V PROVANSI, angl. naniz, MORILSKA LJUBEZEN, amer. nad, 3/4
SLOVENIJA 2
12.50	Video strani -13.00 Euronevvs -15.20 Zgodbe iz školjke -15.50 Tedenski izbor: Most - 16.40 Videošpon -17.25 Sova (ponovitev): Z eno nogo v grobu (angl. naniz, 10/12); 17.55 Morilska ljubezen (amer. nad, 2/4) -18.45 Arhiv zemlje (am. poljudnoznan. oddaja 2/14) -19.10 Podarim-dobim -19.20 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 22.15 Slovenci v zamejstvu - 22.45 Omizje
KANALA
7.00	Video strani -12.05 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 362. dela) -13.15 Rodeo (ponovitev) -14.10 CMT - 16.15 Na velikem platnu -16.35 Male živali (ponovitev oddaje) -16.55 Upravljanje (ponovitev 18. dela dok. naniz.) -17.05 Karma (ponovitev oddaje) -17.55 Divje palme (ponovitev 5. dela amer. naniz.) - 19.00-Poročila -
19.10	Luč svetlobe (363. del) - 20.00 Benny Hill (24. del angl. humor, naniz.) - 20.30 Dance session (oddaja o plesu) - 21.10 Poročila - 21.15 Dannyjeve zvezde (vedeževanje v živo) - 22.00 Album show (glasbena oddaja) - 2250 Krik (ponovitev oddaje o stilu) - 23.20 Epikurejske zgodbe (ponovitev oddaje o slovenskih gostilnah) - 23.25 Na velikem platnu -23.45 CMT
HTV 1
7.40	Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -
10.05	Šolski program -11.30 Program za otroke in
mladino -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz -12.50 Mačka (francoski film) -14.30 Šolski program -
15.30	Program za otroke in mladino -16.30 Poročila -16.40 Učimo se o Hrvaški -17.10 Pazi, steklo -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Iz tujskega življenja - 20.55 Ameriški Cezar (dok. serija) - 21.45 Znanost in mi - 22.30 S sliko na sliko - 23.10 Oddaja resne glasbe - 0.00 Poročila -0.05 Sanje brez meja
HTV 2
15.40 TV program -15.45 TV koledar -17.55 Middlemarch (serijski film 6/7) -18.45 Dokumentarna oddaja -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Kavarnica žNa zdravje’ (hum. serija) - 20.40 Middlemarch (serija 7/7) - 21.30 Vrnitev (nizozemski film)
TV - aforizmi
•	Odkar sem kupil ruski televizor, imam vedno na sporedu Čečenijo.
•	Zmanjkalo mu je tablet zoper nespečnost, pa si je človek kupil televizor.
•	Če me niste razumeli, kaj sem govoril, si mislite, da sem od televizije.
MILAN ALAŠEVIČ
ČETRTEK, 9.2.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -
9.00	Poročila - 10.00 Dober dan, pridni ljudje
-	11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice
-	12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti -18.00 Poročila - 20.00 Rockovski sprehod - 23.00 Hard and heavy
PETEK, 10.2.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -
9.00	Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje
-	11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice
-	12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila in ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Pozdrav v studiu -
22.00	Kviz z cvergrecni
SOBOTA, 11.2.
5.30	Dobro jutro-6.45 Kmetijski nasveti-8.30 Viža dneva - 9.00 Ribiška oddaja -10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovaija
-	11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice
-	13.00 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -17.00 Sraka ima dolgi rcp-18.00 Poročila - 20.00 Čestitke - 21.00 Super veselica in obisk
NEDELJA, 12.2.
8.00	Dobro jutro - 8.30 Nedeljski recept - 9.00 Poročila -10.00 Mali oglasi -11.00 Poročila -
11.05	Oddaja za vinogradnike in ljubitelje vin -12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -16.00 Nagradni kviz -18.00 Poročila -19.00 Cinca Marinca in gost: Andrej Šifrer - 22.30 Ves ta jazz
PONEDLJEK, 13.2.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -
9.00	Poročila - 9.30 Športni pregled - 10.00 Gospodarske novice - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.30 Popevka tedna -17.00 Aktualna oddaja-18.00 Poročila -19.00 Rockovnik - 22.00 Folk glasba ZDA -
23.00	Koncert: Dudu Pukvvana & Žila
TOREK, 14.2.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -
9.00	in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse - 18.00 Poročila - 18.15. Računalniška oddaja: Cyberspace - 20.00 Župani na našem slišnem območju: Branko Matkovič (Metlika) - 22.00 Afrika: glasbene novosti -
23.00	Rockovskc balade
SREDA, 15.2.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00,10.00 in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 17.00 Borza dela -
20.00	Stari rockcrji: akcija - 22.00 Countiy in bluegrass - 23.00 Fiesta latina
DOLENJSKE
a
BELE KRAJINE
Ti
STU
io
103.0 MHZ
Vi-
ČETRTEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
11.00	Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice -
12.15	-13.00 NZ želje - 13.20 Borza znanja -
13.30	Vreme in mi -4.00-15.00Zabavne želje
-	15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kine-toskop, Rock studio, Altcrgodba
PETEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
12.00	BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje
-	13.20 Borza znanja - 14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kro-nika -19.30 - 24.00 Večerni program
SOBOTA
6.00	Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano o znanem - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC,osmrtnice -12.15-13.00 NZželje -13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika - 19.30 -
24.00	Večerni program
NEDELJA
6.00	Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi-12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija
-	19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s terena
PONEDELJEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -
12.15	-13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -
14.00	- 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15-17.00 Lestvica NZ glasbe-
17.30	Zdravstvena oddaja - 18.20 Kronika -
19.30	- 24.00 Rezerviran čas
TOREK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
8.30	Svetovalna oddaja - 1Z00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Oddaje S. Mihelčiča -17.30 Lestvica 3.3.3 -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Tblefonskc zabavne želje
SREDA
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
8.30	Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Čestitke -18.20 Kronika -
19.30	- 24.00 Telefonske NZ želje
&
Lestvica narodnozabavne glasbe 0 s,udio ^ Studia D in Dolenjskega lista
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Antonu Alešniku iz Novega mesta. Nagrajencu čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1	(3) Abraham - ANS. ŠIBOVNIK
2	(5) Ne grem domov - IGOR IN ZLATI ZVOKI
3	(2) Cvet mamine ljubezni - ANS. SLOVENSKI ODMEV
4	(7) Na zdravje prijatlom - ANS. VIHARNIK 5(1) Franček veseljak-ANS. PLANIKA
6 (9) Zato sva najraje doma - FANTJE TREH DOLIN 7(4) Dimnikar-ANS. MIRO KLINC
8	(-) Prav vsi smo ljudje - ŠTAJERSKIH 7
9	(8) Čebelar - ANS. LOJZETA SLAKA
10	(6) Kam le čas beži - ŠTIRJE KOVAČI
Predlog za prihodnji teden: Mamine rože - ANS. FRANCA POTOČARJA IN PODLIPSKI FANTJE.
KUPON ŠT. 6
Glasujem za__
Moj naslov___
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto
Pri vseh	1
imrf pooblaščenih prodajalcih^ 1 in njihovih zastopnikih :
J KOMPAS HERTZ 061/15 92 007 • izvir r 061/777 852 • armič 061/653 746 • mobil -impex 061/722 879 • MEGA AVTO 061 /264 087 • eurotrade 066/23 392 • POLIET 0601/62 257 • ATHENS 062/25 860 • avto-market rebernik 0602/66 265 ■ mobix 069 /70 550 • verna avto 062/305 211 • AVTO-TEHNIKA CELJE 063/37 131 • mla-car 063/794 300 • avtotehnika 063/81 306 • VAREX, G.M.C. 064/331 013 • AVTO HIT 068/26 077 • h.o.r.d. 061/851 384 • hevreka 0608/62 644 • avtokleparstvo k krmelj 068/44 373 • avto-dom 0608/70150
^ GENERALNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER: A
nrrrvntHDRuci
ss
tnsnuroauDM
SmamSSnto. \

RADIO
MHz
Radio KRKA
Adamičeva 2, 68000 Novo mesto
NOVO MESTO:
m,
Rozmanova 38, teb 32I 279, 324 007,
DISKONT, ljubljanska c. 32, teL: 068 321 434,
PRODAJALNA Glavni trg 11, teL 068 321 737,
322 I20
TREBNJE:
Goljev trg 10, tel’ 068 44 013,
KRŠKO:
C. krtkih žrtev 70, teL 0608 21 218,
METUKA
C. XV. brigade I, teL 068 58 I55
Občinska zveza prijateljev mladine Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško,
vabi k sodelovanju
pedagoške delavce, strokovno svetovalne delavce, aktiviste društev prijateljev mladine, študente, starše in druge zainteresirane občane za pomoč pri izvajanju programa Občinske zveze prijateljev mladine Krško v letu 1995 (mentorstvo, spremstvo, vodenje delavnic, program letovanja, izleti).
Prijave sprejemamo na naslov: Občinska zveza prijateljev mladine Krško, CKŽ 14, Krško.
> n o-tž	i<r-:
]	c§	S	c	.
:	ra	S	c	<u
«	U	>	c
,	§	c
14 £ !§ ^ -S
— ^ T3 c ^
Q -a £ ,§ —
T- Cu ra
L S - S g E.
| r i- LLl "O >>CJ O ><->
>n a c ^
•“ a,
N
>U
oo
O
U-4
oes
UJ
ccI

mm

a
*
s
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 11. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Ragov-ska
od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šempetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Vrelec
V nedeljo, 12. februarja, bodo odprle naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 11. ure: Dolenjka • Samopostrežba, Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8,30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: Vita • mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8, do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8, do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela
CMinIEkIT d.o.o.
VOZILA
<S> HYUnDRt
•	ACCENT1,3S;3V 17.500 DEM
•	ACCENT 1,3 LS; 5V 18.990 DEM
•	ACCENT 1,5 GLS; 4V22.500 DEM
•	GRACE (kombi) 25.600 DEM
• LANTRA16V
25.990 DEM
•	ugodni krediti
•	najugodnejši leasing
•	menjava staro za novo
•	velika izbira rabljenih vozil
Prodajna mesta:
Eminent, Dol. Kamence 61, 68000 Novo mesto, tel./fax: 068/323-902 • AVTOSA-LON HYUNDAI Kandijska 14, Novo mesto, tel.: 068/28-950
•	PE KRŠKO, CKŽ 51, Krško, tel.: 0608/22-950 (prodaja vozil MARUTI) • PE Črnomelj, Belokranjska 16, tel.: 068/51-378.


zavarovalnica tilia d.d.
nsi
ililHmMI
PREDNOSTI KSILITA
NIZKA VSEBNOST PEPEUA USTREZNA GRANULACIJA UGODNE LASTNOSTI PRI GORENJU f KONKURENČNA CENA
LASTNOSTI KSILITA
KURILNOST 8	ŽVEPLO
GORLJIVE SNOVI I	PEPEL
SKUPNA VLAGA
VPLIV NA OKOLJE
13 000 k J/kg 0.47 g/MJ
59.0	ut. % 1,9 ut. %
39.1	ut. %
Premog z vsebnostjo gorljivega žvepla pod 0,5 g/MJ je za uporabo v malih in individualnih kuriščih ekološko ustrezno gorivo.
Minimalni negorljivi ostanek
INFORMACIJE:
RUDNIK LIGNITA VELENJE
Partizanska 78 63320 Velenje TELEFON : 063 / 853 312, 853 864 FAX: 063 / 854 986
trgovino
trgovina z elektro materialom tel. 068/321-076 tel./fax: 068/324-071
*	električni kabli
*	elektroinstalacijski material
*	bela tehnika
*	rezervni deli
*	gospodinjski aparati
*	akustika
*	lestenci in svetila
*	telefonija
N O V O * Za nabavljeni elektromaterial organiziramo tudi montažo s 3% prometnim davkom.
trgovskopodjetje
NOVO MESTO do.o. - Ljubljanska 27-68000Novo mesto
\ 'jtac,']
LASTNIKI GOZDOV, KMETJE!
Odkupujemo celulozni les smreke/jelke, bukve, topole debeline od 8 cm naprej, žamanje brez lubja ter bukova drva!
Vse informacije rta tel. (0608) 22-840.
Osnovna šola dragotin kette
NOVO MESTO, šegova ul. 114
razpisuje
prosta delovna mesta
—	2 defektologa — DP
—	učitelja športne vzgoje — s polovičnim delovnim časom
mesta razP'suiemo za določen čas (do 1. 7.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na gornji naslov.
O izbiri vas bomo obvestili v zakonitem roku.



Št. ft (2.174), februarja 1‘M
18
DOLENJSKI LIST
JELOVICA«
plesna industrija ŠKOFJA LOKA, tel.:064/61-30, tax:064/634-26])
° Okna JELOTERM, TERMOTON in JELOBOR ° notranja, vhodna in garažna vrata °polkna, rolete °stanovanjske hiše °večnamenski objekti O suha prenova oken ° montažne stene
00
NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel./fax: 068/323-444 MfTLIKA, Cgsta XV. brigade, 068/58-716 KRŠKO, CKZ 21, 0608/21-236
BAVEX Trebnje
TRADE Zagorje ob Savi \V MK TRGOIMEPX Kočevje
I
I
AVTOKLINIKA
Aleš PETERLIN
I Obveščamo cenjene stranke, da naš servis spet nemoteno obratuje na novi lokaciji, in sicer
I v Novem mestu, Foersterjeva 10 I (pri Novoteksu v Bršljinu)! j Posebna ponudba:
J * športne vzmeti in zračni filtri «1AIWEX
I *	____
I I I
% M
aluminijasta platišča FONDMJ^AL
za vse tipe vozil
Informacije na telefon (068)323-035
RIC
I^° J^2BnAŽEVALNI CEMTO< MOVO MESTo-
* baoo°,tovo	»«•! Oba/ 21 sw. ji uto. tu* Oba/ 2V ir»
Pojdimo v šolo februarja!
(srednješolski PROGRAMI
f IV. stopn ja:
j
PRODAJALEC - prekvalifikacija
V. stopn ja:
trgovinski poslovodja
■ prekvalifikacija
Računovodja - specializacija

PRIJAVE IN INFORMACIJE: RIC NOVO MESTO, Ulica talcev 3a vsak dan od 8. do 16. ure
Mercator-Gradišče, d.d.
Trebnje, Goliev trg 11
Vabi k sodelovanju
VODJO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
pog0ji:
višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri 3 leta oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj Od kandidata se pričakujejo strokovne, organizacijske in kreativne
sposobnosti.
delovno mesto je s posebnimi pooblastili, ki trajajo 4 leta.
delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delov-ni"i časom.
pOSLOVODJO-PRODAJALCA
opravljanje zahtevnejših del
Plovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delov-hirn časom in 4-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo v splošnem sektorju podaja Mercator-Gradišče, d.d., Trebnje, Goliev trg 11.
P°k prijave je 15 dni. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh P° sprejetju.
MARUTl
Prodaja:
EMINENT d.o.o,
Dol. Kamence 61, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Kandijska 14, Novo mesto, tel (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-378
Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Ressleva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791
TEČAJI IN IZPITI IZ SLOVENSKEGA JEZIKA
s preizkusom znanja po programih:
-	za pridobitev državljanstva,
-	za hrvaško ali srbsko govoreče.
Prijave in informacije:
RIC Novo mesto Ulica talcev 3a
vsak dan od 8.00 do 16.00 telefon: (068) 21-319, 21-640
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO
ODKUPUJE
Vse gozdne sortimente iglavcev in listavcev po najugodnejših pogojih.
Plačilo: v 7 dneh po prevzemu.
Strokovno izvajamo tudi vsa dela v gozdovih (sečnja, spravilo, varstvena, gojitvena dela itd.)
Vse informacije dobite na naših poslovnih enotah in sicer:	’
Novo mesto
Straža
Podturn
Črmošnjice
Črnomelj
Trebnje
Komerciala GG NM
(068) 321-125 84-527 65-690 67-426 51-147 44-069 321-913 Se priporočamo!
ATftniA
d.o.o.
ATI«
PRODAJA VOZIL
Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax: 068/324-424
_ ROVER 600
NAJBOLJŠI V SVOJEM RAZREDU
Kredit na 4 leta brez pologa za vsa vozila!
POSEBNA PONUDBA — SUPER CENE
ROVER 111 SL: 1119 ccm, 60 KM ROVER 216 SLI: kompletna oprema, klima ROVER 416 SLI: GSI: 1590 ccm, 111 KM, kompletna oprema, klima ROVER 620 Sl: kompletna oprema, klima ROVER 820 Tl: kompletna oprema, klima
Garancija 1 leto po nakupu!
RIC
NAZVOINO IZOBRAŽEVALNI CEN TEU NOVO MESTO. po.
U»ca talcev ia. bflOOO Novo mcito. tel : 0b8/ 21-519. 2l-b40. tu>c Ob«/ 2F J»9
Pojdimo v šolo februarja!
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE^
• kombinirani oddelek 7. - 8. razred •prijave in vpis: DO KONCA FERMI AR ja
ŠOLANJE JE BREZPLAČNO
PRIJAVE IN INFORMACIJE: RIC NOVO MESTO, Ulica talcev vsak dan od 8. do 16.
ure
že od 19.500 DEM!
FIESTA
Darilo vsem kupcem Fordov! Komplet žarnic, varnostni trikotnik in prva pomoč, vse skupaj v priročni usnjeni torbi! To pa še ni vse! Podarjamo vam še komplet gumijastih predpražnikov za vaš model in fordov dežnik!
Vse, kar naredimo mi. vozite vi!
Brežice - Krška vas - PSC PAIČ (0608/61-450) Črnomelj - PSC Stepan (068/52-407)
Trebnje - Servis Groznik (068/44-701)
Sevnica - AT & R d.o.o. (0608/41-350)
Takojšnja dobava vseh modelov!
ESCORT
ŽIVILA KRANJ

Mi se ne le prilagajamo spremembam, ampak tudi mi SPREMEMBE POVZROČAMO,
PRIHAJAMO V BREŽICE!
Oktobra lani smo odprli najsodobnejši nakupovalni center v Ljubljani, naslednjega bomo aprila v Brežicah. Naše ime Vam pove, da prodajamo prehrambene izdelke m gospodinjske potrebščine
V ŽIVILA CENTRU
IMATE MOŽNOST ZAPOSLITVE NA NASLEDNJIH DELOVNIH MESTIH:
VODJA IN POMOČNIK VODJE NAKUPOVALNEGA CENTRA IN PRODAJALEC — BLAGAJNIK
Kandidati za vodjo centra in njegovega pomočnika morajo imeti poklic EKONOMIST KOMERCIALIST VI. stopnje in vsaj eno leto ustreznih delovnih izkušenj iz vodenja oz. dela v živilski stroki; za pomočnika se lahko prijavijo tudi kandidati s V. stopnjo izobrazbe komercialne smeri. Kandidati za poklic prodajalca blagajnika morajo imeti poklic PRODAJALEC ali KOMERCIALNI TEHNIK, zaželjene so delovne izkušnje iz živilske prodajne stroke.
Sporočamo pa vam še tole:
VODJA oziroma PRODAJALEC V ŽIVILIH
—	je prijazna in komunikativna oseba s pozitivnim odnosom do svojih sodelavcev in kupcev
—	je zanesljiv, ustvarjalen in samoiniciativen
—	obvlada stroko, rad svetuje in se veseli novih znanj
—	ustvarja in ohranja zadovoljstvo naših kupcev
SKRATKA, ZNA SE VPRAŠATI, ZAKAJ JE TAM, KJER JE.
In vse to pričakujemo tudi od novih sodelavcev.
ČE SE ŽELITE ZAPOSLITI V DRUŽBI Z JASNO IN ZANESLJIVO VIZIJO, naslovite pisne prijave z dokazih o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi na naslov: ŽIVILA KRANJ, kadrovska služba, Cesta na Okroglo 3, 64202 Naklo. Izbrani kandidati, ki jih bomo sprejeli za določen ali nedoločen čas, bodo opravljali 3- oz. 2-mesečno poskusno delo. Po poteku prijavnega roka Vas bomo z veseljem povabili na razgovor.
IMATE SE KAKŠNO VPRAŠANJE? Pokličite v kadrovsko službo na telefonsko številko 064/47-122.
SKB BANKA D.D.
UGODNA POSOJILA ZA UVOZNIKE
V SKB banki vam nudimo ugodna posojila z dobo vračanja do treh let za plačilo uvoza preko banke:
—	za repromaterial in surovine
—	opremo
—	dele opreme
—	trgovsko blago in avtomobile
Obrestna mera posojila se določi na podlagi izhodiščne obrestne mere, ki znaša 9,75%, bonitete posojilojemalca in dolžine vračanja posojila.
Vse podrobnejše informacije dobite v SKB BANKI, d.d., Poslovni enoti Kočevje, tel. 061 /855-222 in Poslovni enoti Novo mesto, tel. 068/323-613.
SPET JE MED VAMI NAJNOVEJŠA ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT
Čaka vas obilo zanimivega branja in privlačne nagradne igre.
—	Intervju z Urško Hrovat: »Povejte Mariborčanom, da čakam na zlato lisico!«
—	Mara Šolaja, vratarka Krima Elekte: »Ženski rokomet je zapostavljen!«
—	Kako se v slovenskem hokeju gledajo Rusi in Američani.
—	Ludvik Zajc: »Tudi v športu je prisotna slovenska majhnost.«
—	Velikani športa: Annemarie Moser-Proll.
—	Svetlana Dimitrova: »S Pištikovom nikoli več niti na kavo.«
—	Davor Šuker — nogometaš, za katerega se potegujejo največji evropski klubi.
—	Fotoreportaža: Kranjska gora, Flachau, Kitzbuchel.
POHITITE, REVIJA E-ŠPORT VAS ŽE ČAKA PRI VAŠEM
PRODAJALCU ČASOPISOV
EMO
ETERNK
^Posoda
za cr$e čase
/
PETEK 13. - DAN ZA IZLET GROZE - Izlet v neznano na petek, 13., ob 13. uri in 13 minut je domislica turistične agencije Royal iz Ljubljane, na katerega smo šli prijatelji groze: Sobotna raglja, Val 202 in RGL. Vse je bilo v znamenju trinajstič (13 ovinkov in 13 postankov) in groze: obisk jame Pekel, v Olimju smo v Amonu poklicali duhove in pnklicali znanega Josipa. Ko nas je od sobote ločilo 13 minut, smo šli iskat sobe na Dolenjsko, našli smo jo v Družinski vasi v penzionu Domen, v sobi št. 13 s črno mačko na vratih. Ogledali smo si še Pleterje, Novo mesto, Bogenšpert, Dolsko, kjer smo si oddahnili od vseh trinajstič, črnih mačk in dneva čarovnic, hudičev in vraževerja. (Foto: D. Krošelj)
ŠOLA MALO DRUGAČE - Od 16. do 20. januarja je OŠ Šmihel na Gačah organizirala smučarski tečaj za učence 5. razreda, ki se ga je udeležila več kot polovica učencev. Vsak dan smo se z avtobusom odpeljali izpred šote. Na smučišču smo se razvrstili v skupine po smučarskem znanju, smučarskih veščin pa so nas učili trije vaditelji iz smučarskega društva Rog in štirje učitelji naše šole. Zadnji dan smo se vsi pomerili v veleslalomu. Druga polovica je ostala v šoli, kjer smo imeli “Šolo malo drugače". Imeli smo zabaven pouk z raznimi besednimi in številčnimi igrami, v Dolenjskem muzeju smo si ogledali razstavo Slovenski kozolec, sankali in smučali smo se v Mrzli dolini, reševali smo križanke, se pripravljali na kulturni dan, gledali film Pastirci in v filmskih delavnicah izvedeli veliko o filmu. (Petra Bukovec, Vesna Udovč, OŠ Šmihel, Foto: I. Hlača)
OBVESTILO
Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da je po sklepu Izvršnega sveta skupščine občine Črnomelj, sprejetem na seji dne 15. decembra 1994 (objavljen v Uradnem listu RS št. 2/95 z dne 13.1.1995)
JAVNO RAZGRNJEN
OSNUTEK PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI SINJI VRH IN VINICA
ter
SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE ČRNOMELJ ZA OBDOBJE 1986 — 2000
v času od 20.1. do 20.2.1995 v obeh krajevnih skupnostih in v prostorih Skupščine občine Črnomelj, Trg svobode 3. soba 16
JAVNA OBRAVNAVA
OSNUTKOV BO
v četrtek, 9. 2.1995,ob 17.30 uri v Domu krajanov na Sinjem Vrhu in
v torek, 14. 2.1995,ob 18.00 uri v Sejni sobi KS na Vinici
Do poteka javne razgrnitve osnutkov lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa na vložišču Skupščine občine Črnomelj, ali pa jih pošljete po pošti na naslov: Občina Črnomelj, Trg svobode 3,68340 Črnomelj. Na javnih obravnavah bodo navzoči izdelovalci osnutkov, ki bodo dokument podrobneje obrazložili in dajali strokovne odgovore.
VABLJENI!
Občina Črnomelj
M' SPM
■ a s—>	m m Sentjermej
d.o.o.
-	avtoalarmi	- oprema lokalov in diskotek
-	avtoakustika	- profesionalna ozvočenja
-	hišni alarmni sistemi - geo-katodna zaščita proti tji
obvešča svoje ceqjene stranke in poslovne partnerje, da se odslej nahajamo na novi lokaciji:	jpfl
Resljeva c. 4 Kostanjevica na Krki
tel: 0608/87-023
l
I
i
J
ATI JE UPLENIL DIVJEGA PRAŠIČA
Zelo težko sem pričakoval dan, ko sva se z očetom namenila na lov. Prelepa sončna sobota! Oče je rekel: “Aleš, šla bova. Toplo se obleci, kajti lov se lahko zavleče do jutranjih ur.” Oče, sorodnik in jaz smo se odpravili na Gorjance, kjer se črni gozd razprostira na vse strani. Postalo me je kar malce strah. Prehodili smo že kak kilometer, a o prašiču niti sledu. Hodimo dalje čisto tiho, kajti prašič sliši vsak šum. Naenkrat oče zagleda prašiča. Oči se mu svetijo, namigne nama, naj se ustaviva. Prašičje pridirjal s hrvaške strani. Še dobro se nisem obrnil, že sem slišal močan pok iz očetove puške. Prašič je bil že ob prvem strelu na tleh. Veseli smo se odravili domov, kjer se je veselje nadaljevalo. Kožo prašiča sva z atijem odnesla strojit, meso je v skrinji, čekani pa bodo trofeja med trofejami. Tudi jaz bom lovec.
ALEŠ BAZNIK, 5.r OŠ Cerklje ob Krki
PRI NAS PA NI TAKO
Na svetuje vse več nasilja. Thdi v tako majhne državice, kot je naša, si je že utrlo pot. V časopisih lahko beremo, kako posamezniki kradejo, ubijajo in podobno. Thdi mladina je čedalje bolj na slabem glasu. Po šolah se vrstijo kraje, hujši pretepi in izsiljevanja. Na naši šoli česa podobnega na srečo še nismo doživeli. Na naši šoli ni nič zaklenjeno. Tildi šolska trgovina in garderoba sta odklenjeni. Bilc so le redke kraje manjših denarnih vsot, zadnje čase tudi tega ni več. Ponosni smo, daje naša šola odklenjena. Tako bi moralo biti na vseh šolah. Učenci bi se morali zavedati, da je to, kar je v šoli, njihovo, in s tem, ko kradejo v šoli, kradejo v resnici svoje, in ne šolske stvari.
KATARINA ŠEPETAVO 8. razred, novinarski krožek OŠ Artiče
OBISKAL NAS JE NOVINAR
Pred dnevi nas je obiskal Martin Luzar, novinar Dolenjskega lista. Mladi novinarji smo mu postavili veliko vprašanj. Mnogo bolj jasne so nam predstave o težkem novinarskem delu. Čutili smo, da je ljubitelj otrok in resnice. Še posebej pa smo si zapomnili njegovo misel: kadar ti je hudo, vedno pomisli na ljudi, ki jim je še težje. Verjamemo mu, da ima svoj poklic rad in bi se zanj, če bi bilo treba, spet odločil. Martin, hvala vam za prijeten, poučen razgovor, hvala za novinarski pripomoček, hvala za spodbude pri našem delu. Želimo vam, da bi v svojem poklicu še naprej uspevali in ne pozabili tudi na nas.
ANDREJ, NATAŠA IN BOJAN novinarski krožek OŠ Sevnica
KULTURNO SMO SE OBOGATILI
V OŠ Šmihel smo imeli v četrtek, 2. februarja, vsi učenci kulturni dan. 1., 2 in 3. razredi so dan začeli z delom v delavnicah na temo Kulturni praznik. 4., 5. in 6. razredi so najprej prisluhnili glasbeni uri Ljudska pesem poje v meni, ki jo je izvajala LjobaJenče. Kasneje so imeli učenci 3. in 4. razreda v telovadnici zaključek z Ivanom Perhajem, razstavili pa so tudi slike, ki so nastale v likovni delavnici pod mentorstvom Nika Goloba. 5. razredi so nadaljevali z delom v delavnicah na temo Ljudsko izročilo. 6. razredi so zaključili z recitalom Grafenauerjeve poezije. 7. in 8. razredi smo pripravili recital Prešernove poezije, nato pa smo odšli v Dom kluture, kjer smo si ogledali film Na svoji zemlji. Po filmu smo medse povabili Milo Kačič, pesnico, igralko in Slovenko leta 1994, ter z njo prijetno pokramljali.
KATARINA IN JERCA, 8. d OŠ Šmihel
SOLA JE ZBOLELA
Ko sem nekega dne stopila iz avto->usa, sem se začudila, kaj se je zgodilo, la je pri šoli toliko ljudi. Seveda sem >omislila na vse drugo, le na to ne, da e zbolela šola. Prerivala sem se skozi nnožico in prišla prav do vrtne ograje. Oiko sem se prestrašila, ko serfi zaslišala >rozeč zvok. Ljudje, ki so bili tam, so mi x>vedali, daje zbolela šola. Grozečemu tvoku je sledilo grozno kihanje. S tovornjakom so pripeljali toplomer, aspirin in šolo zavili v šal. Tilko je šola bole-lala teden dni, otroci pa so se veselili.
ŠPELA RAVNIKAR, 4.r. dopisniški krožek
rVrHip nh Krki
Sl
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojeni sodelavec
STANE HOČEVAR
delovodja v sektorju VVC Kočevje Ohranili ga bomo v lepem spominu.
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO
ZAHVALA
V 88. letu starosti je umrla naša mama, babica in prababica
MARIJA
KOMLJANEC
iz Zloganja 10
Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, vsem darovalcem cvetja, sveč in svetih maš, pevcem, govornikom in g. župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti. Se enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
		
	ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra, tašča in teta NEŽA ŠTRK rojena Tomažin « Hrastulj Vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, stali ob nas v trenutkih slovesa, pokojni darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, izrekamo iskreno zahvalo za izkazano pozornost. Posebna zahvala g. župniku za obisk na domu in zelo lepo opravljen obred, ge. Slavki Janežič za poslovilne besede, pevskemu zboru upokojencev za zapete žalostinke, sodelavcem AMZS Otočec in sodelavcem trgovine Alpina Novo mesto. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: sin Franci in hčerka Marina z družinama v imenu vsega sorodstva	
		
/*E*\
ŠSORJftROVRK*
SONJA NOVAK
Aškerčeva ul. 7 (Regerške košenice) 68000 Novo mesto tel./fax: 068/341-134
V sodelovanju z ZAVODOM ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE,
Območna enota Novo mesto vam BREZ VAŠEGA PLAČILA nudimo naslednje storitve:
—	Ureditev dokumentacije — dovoljenje za pokop
—	Prevoz pokojnikov na območju območne enote Novo mesto
—	Kakovostne krste s pripadajočo opremo
—	Ureditev pokojnikov na domu
—	Izkop in zasutje grobne jame
—	Uniformirano pogrebno moštvo
—	Postavitev odra in žalne dekoracije
—	Vse storitve v zvezi z upepelitvijo.
Ob naročilu storitev predložite le zdravstveno izkaznico pokojnika-ee, ostalo uredimo mi.
Naši uslužbenci so vam na voljo non-stop na tel. številkah:
068 341 -134 in 0609 623-211
iz	„	_
KOVOUZŠKE PORODNIŠNICI!
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, stari ata, brat in stric
JOŽE ZAGORC
Gor. Vrhpolje 40
znan”0 S-C zahvalJ“jemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, če te CCni ln va*>čanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sve-Lahr PrisPeyke za sv. maše. Prisrčna hvala dr. Vesni, sodelavcem nim°ra'Sektor Proizvodnje, pevskemu zboru Petelin, pogreb-m storitvam Sonje Novak in g. župniku za tople besede in lepo P avljen obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se ogrne, zame pa pomladi ni.
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric in ata
ANTON
NOVAK
iz Bršljina 10
korr!>0^'jn nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo sorodni-darr^ s?.seo°m> prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali, mu zadn“3 * cVetje ‘n sveče, nam izrazili sožalje in ga pospremili na Ren-* PiOU' Hvala tudi osebju Interne bolnišnice Novo mesto, eanr-nS umu servisu Novo mesto I., OŠ Bršljin, govornikom za Jive besede, pevcem in godbenikom. Posebna zahvala vinogradnikom Trške gore.
Žalujoči: žena Nada, sin Robert z ženo Renato, vnukinja Kaja, ostalo sorodstvo ter vsi, ki so ga imeli radi
V času od 25. do 31. januarja so v novomeški porodnišnici.rodile: Mira Jakše iz Razdrtega - Žiga, Tadeja Kosec iz Breške vasi - Uroša, Tanja Božičnik z Velikega Kamna -Rožlcta, Renata Brunskule s Hrasta pri Vinici - Nastjo, Marta Tomažin z Gmajne - Špelo, Liljana Medoš iz Blatnika - Jana, Andreja Kambič iz Semiča - Nejca, Marija Banovec iz Doblič - Klemena, Alenka Umek z
Velikega Kamna - Žiga, Verica Jamnik z Metnega Vrha - Dejana, Bernarda Zore iz Bogneče vasi - Franjo, Marija Kocjan iz Križ - Blaža, Marija Kregelj iz Radovlje - Katjo, Jožica Fabjan z Visejca - Blaža, Martina Anželj iz Blata - Mitja, Aleksandra Milič iz Črnomlja - Lino, Ivanka Pirc z Jame - Anjo, Nives Kokol iz Straže - Urško, Andreja Cvelbar iz Dol. Stare vasi - dečka, Marinka Ivančič iz Reštovega - dečka.
Iz Novega mesta: Marija Stanič iz Jakčeve 10 - Valentino, Brigita Mlakar z Mestnih njiv 11 - deklico.
Čestitamo!
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni upokojeni sodelavec
ANTON ŠUŠTARIČ
dostavljač ptt pošiljk pri pošti Semič
Od njega smo se poslovili v soboto, 4. februarja, na semiš-kem pokopališču pri sv. Duhu.
POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., Maribor, poslovna enota Novo mesto
OSMRTNICA
V 42. letu je tragično preminil naš
JANEZ SLANC
šofer
Vestnega in dobrega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Kolektiv BETI METLIKA Metlika, 6.2.1995
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
BARBARA
BAJUK
z Radoviče 54
Najlepša hvala vsem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti. Posebna hvala gospodoma župnikoma in pevkam za lepo petje.
Žalujoči: vsi njeni
AFORIZMI
•	Najbolj pogosta “čistilna akcija ” -pometanje problemov “pod preprogo ”,
•	Eden najhujših bojev za obstanek je boj med svetimi kravami in črnimi ovcami.
•	Naša pot v Evropo spominja na mejni prehod Dolga vas.
•	Propaganda za certifikate je kot jam-
stvo najgrši ženski - da bo postala miss sveta.	-
MARJAN BRADAČ

VAM NUDI V NOVI TRGOVINI Novi trg
Komisijsko prodajo rabljenih rezervnih delov za Zastavo, Golf, Renault. Na zalogi novi deli: stekla, blatniki, pokrovi motorja, luči za Jugo, Golf, Renault 4, R 5.
Brezplačno vam zamenjamo pri nas kupljeno blago — hladilno tekočino, olje, filtre, svečke, montažo avto gum.
Telefon: 068/24-616 Mobitel: 0609/618-529
ZAHVALA
V 8 L letu starosti je umrla naša draga mama, sestra, teta, stara mama in tašča
FRANČIŠKA DAROVIC
Sela 6
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tudi vsem, ki ste pokojno tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala družini Zupančič, Nevrološkemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, dr. Koklju, dr. Balogu in sestri Erni za obiske na domu, pevskemu zboru iz Šmihela, sodelavcem, sindikatu VL Straža in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti moža, očeta, brata, strica in svaka
TONETA
BLATNIKA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, izražena ustna in pisna sožalja ter spremstvo pokojnega na zadnji poti. Posebna zahvala GD Boš-tanj za organizacijo pogreba, kolektivom Stillesa, Inpleta, Jutranjke, ZD Krško ter OŠ Boštanj. Hvala članom okteta Jurij Dalmatin, cerkvenemu pevskemu zboru, govornikoma za poslovilne besede in g. duhovniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Če bi koga solza obudila, ne hi tebe, draga mama, črna zemlja krila.
V 89. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica
ANA BEVEC
iz Gorenjega Karteljevega 5
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali toliko lepega cvetja. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem, ki so se od nje poslovili s tako lepo ubranim petjem.
Vsi njeni
ZAHVALA
Utihnil je nežni glas Tvoje kitare in mandoline.
Ko si biI še zdrav, si večkrat zapel in zaigral Tvojo in mojo najlepšo pesem:
Lahko noč želim sedaj Ti nežno, lahko noč, lahko noč, lahko noč.
Moje misli so pri Tebi, želim Ti lahko noč...
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki so nam ob smrti in za nas zelo boleči izgubi dragega moža, atija, deda, brata, tasta, strica in svaka
STJEPANA SIMONA
roj. 1938 v Osijeku
Kajuhova ul. 4
Pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojnemu podarili toliko vencev, cvetja in Vjzi ter nam stali ob strani. Še posebej se zahvaljujemo dr. Paunovi, zdravnikom in osebju ZD Lrnomelj za obiske na domu in lajšanje bolečin. Hvala sodelavkam in sodelavcem podjetij Elektronski kondenzatorji, EOM Iskre Semič, Elektro Ljubljana-enota Črnomelj, Stevovim sodelav-ft) iz Belta, RD Črnomelj za častno stražo, g. Muhiču za poslovilni govor ribičev, sostanovalcem Kajuhove 4 za podarjeni venec, moškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke, g. Plutu za zaigrajo Tišino, sosedom z Železničarske ceste za izraženo sožalje, ge. Selkovi za vso pomoč, družini tamut iz Birčne vasi, prijateljem iz Bregane. Bačevca in Stuttgarta, družinama Švajger in Muhič iz Lrnomlja in g. kaplanu za pogrebni obred. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iz srca hvala, ker ste mojega moža in najinega atija v tako velikem številu pospremili v tihi, prerani zadnji dom.
V globoki žalosti: žena Francka, sin Štefan in hčerka Simona z družino ter ostali sorodniki Črnomelj, Semič, Bregana, Lipolist, Stuttgart, 28. januar 1995
ZAHVALA
Delo, skrb, trpljenje -tvoje bilo je življenje.
Utihnil je tvoj veseli glas, obstalo tvoje je srce.
Neizmerno smo te ljubili, ljubila si nas tudi ti, nikdar ne bomo le pozabili, vedno z nami boš živela ti.
V 87. letuje po krajši in hudi bolezni prenehalo biti srce naši dragi mami, stari mami, prababici, sestri, tašči in teti
ANTONIJI JANKO
roj. Lozar
iz Dobindola 1
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče, za svete maše. Še posebna zahvala g. župniku Kožuhu za lepo opravljen obred, govorniku Dragu Celiču za poslovilne besede, pevcem Dolenjskega okteta za zapete žalostinke ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem
številu pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni

tedenski koledar
fj\ TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM /A\	— RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE
Četrtek, 9. februarja - Polona Petek, 10. februarja - Viljem Sobota, 11. februarja - Marija Nedelja, 12. februarja - Damijan Ponedeljek, 13. februarja • Katarina Torek, 14. februarja - Valentin Sreda, 15. februarja - Jurka
LUNINE MENE
15. februarja ob 13.15 - ščip
kino
BREŽICE: 9. in 13.2. (ob 20. uri) ter od 10. do 12.2. (ob 18. in 20. uri) erotični srhljivi film Intervju z vampirjem. 15.2. (ob 20. uri) ameriška romantična komedija Junior.
ČRNOMELJ: 10.2. (ob 20. uri) in
11.2.	(ob 18. in 20. uri) ameriška romantična komedija Junior. 12.2. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Ameriško srce.
KRŠKO: 9. in 10.2. (ob 18. uri) ameriška humoristična melodrama Forest gump. 12.2. (ob 18. uri) ameriški vestern Vražja dekleta.
KOSTANJEVICA: 11.2. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Neposredna nevarnost. 12.2. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Smrtnonosno orožje III.
METLIKA: 10. in 11.2. (ob 20. uri) ameriški film Ameriško srce. 12.2. (ob 18. in 20. uri) ameriška romantična komedija Junior.
NOVO MESTO: Od 9. do 13. in
15.2.	(ob 16. in 18. uri) film Ljubezen v troje. 9., 13. in 15. (ob 20. uri) ter od 10. do 12.2. (ob 20. in 22. uri) film Rojena morilca.
film
• HALGATO, drama (Slovenija, 115 minut, režija: Andrej Mlakar)
Halgato je drugi slovenski film z letnico 1994, pred njim jeAnžlovar-jev Oko za oko. Prvi nosi žanrsko oznako “drama”, drugi “akcija’, v obeh pa so protagonisti Romi. V “Očesu" jih igrajo slovenski gledališki igralci plus hoolywoodska sta-rleta, v Halgatu pa slovenski gledališki igralci plus naturščiki. Potegnemo črto in dobimo: slovenski kino film je lani preživel s pomočjo gledališča in Romov. Sporno je predvsem prvo, kar v primeru Halgala pomeni, da je film včasih prehudo podoben okorni gledališki predstavi.
Scenarij je po svojem romanu Namesto koga roža cveti priredil Feri Lainšček. Delo je opravil povprečno, saj dialogi niso vedno verodostojno pripovedovali o pravi konfliktnosti med tisti mi, ki naj bi z njimi stopali v konfliktne odnose. Še bolj nerodno je, da je ravno pri tem, za solidno dramo obveznem prikazu vročih in spornih odnosov, odpovedala tudi dramaturgija. Tako se je zdelo, da zgodba teče kar sama po sebi, kot da nastopajoči nimajo pri tem prav nič.
Njihove odločitve so namreč blede, zgolj nakazane, brez podpore s tehtnimi razlogi za ali proti. Natanko takšni so odrasli Halgato in Pišti, Kristjan Borovšak in Jernej Kuntner ter Pištijevo dekle Iza, bela ženska Tanja Ribič. Temu lebdenju v praznem prostoru nato prispevata svoj prav tako usmiljenja vredni delež še statična kamera in monotono, šolsko kadriranje.
Povsem upravičeno se lahko vprašamo po smiselnosti naslova Halgato: opravičuje ga samo to, da se filmska oseba s tem imenom pojavlja skozi ves film in nam igra na violino, sicer pa bi bil Halgato mirne duše zgolj zanimiv epizodist. Po nesporno prvi vlogi in fantastični naravnosti naturščika Jožeta Krambergerja, Roma po narodnosti, bi film lahko imel v naslovu kar njegovo filmsko ime Bumbaš. Verjeti velja tudi Mirjam Korbar, njegovi ženi na platnu, zatem scenografsko neoporečnemu ciganskemu naselju ter kostumografiji in fotografiji eksotičnega prekmurskega podeželja. Dobro so izvedeni tudi nekateri skoraj že mitološki nastavki: legenda o beli violini, orehovo drevo kot simbol prijateljstva in amulet za obrambo pred ženskami. Toplo otožna glasba kljub precejšnim režiserjevim zablodam elegantno zaokroži podobo večno melanholičnega sveta in življenja prekmurskega Roma.
TOMAŽ BRATOŽ
kmetijski stroji
OBRAČALNIK za BCS in kravo, staro 3 leta, za zakol, prodam. Ivan Šterk, Goli Vrh 5, Raka.	1014
ŽITNI KOMBAJN Miokosmik, greben 2 m, in bunker prodam ali menjam za traktor ali avto. ® 42-311, zvečer.	1050
TRAKTORSKE GRABLJE, 220 cm, stare 5 let, ugodno prodam. « 68-051. 1055 SAMONAKLADALKO UCCA prodam. «24-211.	1060
KOSILNICO BCS, motor Acme (petrolej), prodam. Jože Lužar, Vinica 15, Šmarješke Toplice, ® 73-265.	1074
NAKLADALEC hlevskega gnoja Leon 400 prodam. ® 42-598.	1075
TRAČNI OBRAČALNIK sena Sental in les za ostrešje manjšega vikenda, prodam. Rifelj, Lešnica 10, Otočec.	1078
KOSILNICO BCS, bencin- petrolej, in junčka simentalca prodam. « (0608)43-247.	1081
KOSILNICO BCS, traktorsko prikolico in pajka na 4 vretena prodam. ® 68-209.
KOSILNICI BCS, bencin- petrolej.Go-renjc Muta, diesel in Šrotar za mletje in ru-ženje prodam. Kastelec, Dol. Težka voda 23. ~	1086
HLEVSKI GNOJ, žetveno napravo BCS in mlatilnico s popolnim Čiščenjem prodam. ® 78-338.	1089
TRAKTOR Zetor 6911,200 delovnih ur, in kosilnico Figaro diesel, staro dve leti, prodam. ® 87-529.	1092
ROTACIJSKO KOSILNICO 135, prešo za grozdje 901 in večjo količino sena in otave na rastilu, sušilno napravo za obešanje sena, nemško, ugodno prodam. Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan.	1094
ZETOR 6211, letnik 1990,1700delovnih ur, dobro ohranjen, in vinogradniško kolje prodam. ® 26-726.	1099
CIRKULAR Mio Standard s priključki, traktorsko kosilnico, motorno žago m na-hrbtno motorno škropilnico prodam. ® 76-229.	1113
A
DOLENJSKI LIST
IZDAJA TEU: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan 1-egan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domiž, Breda Dušii-Gomik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA: ob četrtkih. Cena posamezne številke 120 tolarjev; naročnina za 1. polletje 3.000 tolarjev, celbletna naročnina 6.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odstotni popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letnolŽ.OOO tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. dmga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.900 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.100 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev.
ŽIRO RAČUN številka 52100-603-30624. Devizni račun številka 52100-620-970-25731-128-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij323-610; mali oglasi in zahvale324-006; telefax (068)322-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
^ Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
DOLENJSKI LIST
\
kupim
SILAŽNI KOMBAJN, rabljen tri sezone, motor za kosilnico BCS in terenski avto ARO prodam. ® (0608)82-597.	1114
PLUG, obračalnik, rotacijsko kosilnico, sadilec krompirja, slamoreznico, kultivator, travniške brane in puhalnik sena prodam. ® 46-524.	1123
TRAKTOR TV 521, letnik 1978, prodam. ® 45-400. Ogled popoldne.	1132
MOTOKULTIVATOR SACH, 14 KM, diesel, z obračalnim plugom ter frezo prodam. ® (0608)69-126.	1133
TRAKTOR KORMIK D 39, z bočno koso, starejši letnik, v delovnem stanju, poceni prodam. Rezka Zevnik, Dolž, Vinabrcg 12.
1171
MOTORNO FREZO širine do 50 cm, teža 50 kg, kupim. ® (0608)79-563.	1177
CISTERNO, 2700 1, 20 ton sena, samo-nakladalko 20 m3, plug Sremac, 14 col, in traktor Štore 402 prodam. ® 85-017.
1185
KOSILNICO FIGARO in travniške brane prodam. Mirko Verbič, K Roku 50, Novo mesto.	1215
TRAKTORSKO KOSILNICO Gramit za traktor Štore, mešalec betona in agregat Tomos 1 KW prodam. ® 342-663 ali 21-216. 1222 TRAKTOR TORPEDO Dcutz 6006 K, letnik 1986, malo rabljen, prodam. ® 78429.	1232
MANJŠO PRIKOLICO za TV prodam. tt (0608)82-787.	1238
BCS KOSILNICE vseh vrst ugodno prodamo, rezervne dele za firmo Acme, Lombardini in BCS pa pošljemo po pošti. ® 342-663.	1239
BREZHIBNO nahrbtno škropilnico solo Platz sisterm, večjo, samo 25.000 SIT, prodam. Šinkovec, Malkovcc 2, Tržišče, ® (0608)80-271.	1242
RABLJEN TROSILEC gnoja Sip kupim in prodam molzni stroj Vitrcx. ® 45-479.
1247
TRAKTOR tip 6211, 580 delovnih ur, prodam. Cena po dogovoru. ® 45-192.
1258
HRASTOVO HLODOVINO odkupujemo. ® (061)218-595, zvečer.	766
CISTERNO za kurilno olje, 2-3 m3, kupim. ® 44-878.	1018
TELIČKA, starega 10 dni, kupim. ® 65-393.	1028
DOBRE VEČJE pujske za nadaljnjo rejo, težke 30 do 45 kg, kupim. ® 45-039.
1059
ODKUPUJEMO hrastovo hlodovino na področju Bele krajine. ® 58-068, Drago-van.	1118
TELE, staro 10 dni, kupim. ® 49-097, zvečer.	' 1125
STANOVANJE v Novem mestu kupim. ® 24-754 ali 342-117.	1167
CEPLJENI CITRUS s pisanim listjem in granatovec z užitnimi plodovi kupim. ® (0608)61-118, Roman.	1235
motorna vozila
HVUNDAI PONY 1.5 GLS, letnik 11/90, 80.000 km, prodam za 10.500 DEM. ® 45-282, popoldan.	1015
DVA R 4, vozna in registrirana, prodam. Mihaela Matič, Jerebova 16 a, Novo mesto., ® 21-589.	1033
Z 128, letnik 1983, registrirano do decembra, prodam. ® (0608)75-539.	1054
SUZUKI SVVIFT, 1.0 GL, letnik 1990/ 91, registriran do 8.1.1996, prodam. ® 47-603.	1058
126 P, letnik 1989, registriran do
20.3.1995,	dobro ohranjen, prodam. ® 42-
831, po 14. uri.	1062
JUGO 55 ali 45, letnik 1986 do 1990 ali R
4 GTL kupim. ® 52-246.	1065
OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1985, lažje karamboliran, prodam. ® 41-162.	1066
GOLF GTD, letnik 1987, in Jugo 45, letnik 1990, prodam. ® 45-478.	1080
R 5 DIESEL, letnik 1991, prevoženih 45000 km, in R 4 GTL, 12/88, prodam. Martin Hočevar, Mačkovec 21, Novo mesto.	1087
R 5, letnik 1990, kovinsko zelene barve, dobro ohranjen, prodam. ® 65-055.
1096
MARUTI, 8/91, 62500 km, nikoli karamboliran, garažiran, redno servisiran, prodam za 6800 DEM. Ivan Pate, Dol. Kamence 76, Novo mesto.	1104
CITROEN AXTGE 11, letnik 1991,5 V, 5 prestav, rdeče barve, lepo ohranjen, prodam. ® 73-283.	1105
FORD ESCORT RSI turbo, letnik 1985, prodam ali menjam. ® 73-185.	1106
GOLF D, letnik 1983, bele barve, ugodno prodam. ® 28-861.	1115
KOMBI RENAULT IMV 1600 v celoti ali po delih prodam ali menjam za karkoli. ® (0608)43-143.	1126
NISSAN SANY, letnik 1988, in R 4 GTL, letnik 1983, prodam. ® 323-789.	1130
ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991, dobro ohranjeno, prodam. ® 52-529.
1135
JUGO 45, letnik 1986, rdeče barve, registriran do 11/95, prodam za 1600 DEM. ® 42-069.	1138
OPEL ASTRO 1.4 i GL, letnik 1992, bele barve, 33000 km, prodam. ® 21-605.
1141
FIAT FIORINO 1.7 D, popolnoma novo dostavno vozilo, ugodno prodam. ® 28-714.	1146
JUGO KORAL 45,3/89. 64.000 km, bel, prvi lastnik, dobro ohranjen, prodam za 3.400 DEM. ® 45-251.	1147
126 P, letnik 1987, registriran do 10/95, prodam. Franc Kovačič, Gor. Brezovica 36, Šentjernej.	1157
ŠKODO FAVORIT GLS, letnik 1993, prodam. ® 65-230, dopoldne. 1158 VW 1200, letnik 19o7, motor in pločevina obnovljena, registriran do avgusta 1995, prodam za 1500 DEM. ® (0609)623-489.
1166
GOLF JX D, letnik 1987, bele barve, prodam. ® 78-235.	1168
JUGO SKALA 55, letnik 1990, prevoženih 31.000 km, prodam. ® 44-649, popoldan.	1176
Z 101, letnik 1981, prevoženih 52.000 km, prodam ali menjam za žganje ali vino. * 42-527.	1181
R 4 GTL, letnik 1985, registriran do
11.6.1995,	prodam za 2600 DEM. Šteingel
Jože, Sadinja vas 16, Dvor.	1184
JUGO KORAL 55, letnik 1988, 65.000 km, registriran do 11.9.1995, prodam. ® 85-618.	1186
OPEL KADETT 1.6 i, karavan, club, letnik 1991, registriran do 3 L L1996, prvi lastnik, ugodno prodam. ® 57-156.	1190
FIAT 127, letnik 1978, registriran do 7/95, prodam. Ivan Robek, Stara Bučka 7, Škocjan.	1192
ŠKODO 135 L, letnik 1991, prvi lastnik, prodam. ® 41-121.	1193
R 21 RS, letnik 1987, registriran do 6/95, karamboliran, prodam ali menjam za R 4 ali R 5. ® 323-193, dopoldan, ali 83-500, zvečer, Vojko.	1194
JUGO KORAL 45, letnik 1990, neregistriran, prodam ali menjam za cenejše vozilo, do 1500 DEM. ® 26-863.	1201
Z 101 SKALA 55, letnik 1988, prodam. W 78-103.	1205
GOLF D, letnik 1984, registriran do decembra, prodam ® 42-128.	1206
R 4 TLS, registriran do 7/95, prodam. ® (0608)43-239.	1207
R 4 GTL, letnik 1989, prodam. ® 20-340	1210
ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 1990, garažirano, prodam. ® 53-185.	1213
JETTO 1600, letnik 1987, rdeče barve, 90.000 km, prvi lastnik, nikoli karamboli-rano, prodam. ® 59-681.	1217
Z 128, letnik 1987, prodam. ® 42-349.
1227
R 5, letnik 1990, kovinsko zelen, temna stekla, prodam. ® 76-450.	1230
Z 101 in mercedes 200 D, neregistriran, menjam za manjše vozilo, letnik 1980. Žužek, Prešernova 5, Trebnje.	1255
KAROSERIJO za golf 1 prodam. ® 323-035.	1259
obvestila
NAROČILA za enodnevne in večje piščance sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, ® 42-524.	686
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375.
ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese Izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. ® 44-662.	770
NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, stare 3 in pol in 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)51-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, ® (0608)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567. v	800
MAŠKARADNE KOSTIME za otroke do 14. leta prodajam. Pošljem po pošti. ® (061)266-940, od 10. do 18. ure. 879 TRGOVINA in domača lekarna, Rozmanova 5, Novo mesto, obvešča cenjene stranke, da bo s 1.2.1995 prenehala s prodajo domačih in drobnih pomožnih zdravilnih sredstev. S prodajo tekstila in obutve bo nadaljevala, zato sc vam zahvaljujemo za razumevanje in se priporočamo za obisk.
Cenjene stranke obveščam, da bo Bistro Renata s.p., Ljubi Renata, Dol. Karteljevo 28c, Novo mesto, prenehal z obratovanjem 6. 5. 1995.
SPREJEMAM naročila za 8 tednov stare rjave jarčke, cepljene in zdrave, za 1. marec in bele težke. ® 73-058, Šmarjeta 15.
1083
PIŠČANCE, bele in rjave, bomo prodajali 11. in 25. marca. Sprejemamo naročila. Strugar, Svibnik, ® 52-774.	1209
KOKOŠI, mlade nesnice, prodajamo na farmi na Gor. Lazah. ® 324-496 ali 67-108.
OBVEŠČAMO STRANKE in poslovne partnerje, da bo trgovina Žefran - Alojz Zupančič, s.p., Dilančeva 11, Novo mesto, prenehala obratovati 8.5.1995.	1228
PURANE BREZ PURIC, težke 2 kg, bomo prodajali 8. aprila, rjave in grahaste nesnice ter bele piščance za dopitanje pa od 20. marca dalje. Jože Jeršin, Račje selo, ® 44-389. v	x	1231
BELE TEŽKE KOKOŠI, dobava 16.2., beli piščanci 2 kg, dobava 15.2., rjave jarkice, 11 tednov stare, dobava 7.3. Trgovina Jelka, ® 68-064.	1252
posest
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek:.................................
Ulica in kr^j:..................................
Pošta:..........................................
Naročniška številka:............... Podpis:
Datum:.....................
odkupuje kostanjev les po novih odkupnih cenah.
Les je lahko tudi kriv, grčav, razpokan!
Če nimate možnosti lastnega poseka, vam to napravimo mi!
Vse informacije dobite na tel. številkah 0608/41-044 ali 41-349.
1 HA njive in travnika v Beli Cerkvi prodam. V račun vzamem traktor. ® 42-527.
1182
NAD MALIM LIPOVCEM pri Talih v bližini Dvora ugodno prodam dva pašnika v izmeri 20 in 25 a. Elektrika in asfalt do parcele. ® 87-612.	1196
VINOGRAD, 250 m2, v Straži, z manjšim lesenim objektom, prodam. ® 21-341.
1198
VINOGRAD na Trški gori oddam v najem ® 25-305.	1199
V	BLIŽINI Novega mesta, v smeri Bučna
vas, prodam gozd, 68 a. Naslov v oglasnem oddelku.	1203
TRAVNIK, 62 a, ob glavni cesti v Hude-njah (Johe), prodam. ® 76-387.	1219
V	GOTNI VASI prodam travnik, 2 ha, primeren za košnjo. ® (0608)33-991.
1233
PARCELO, pol hektara in gospodarsko poslopje z dvoriščem, v Kotu pri Semiču, prodam po ugodnio ceni. ® 60-062. 1249
VINOGRAD, 12 a, v Lipniku - Gradišče pri Trebnjem prodam. Do parcele je asfalt. ® 45-466.	1254
prodam
V	ČRNOMLJU, k o. Dobliče, prodam
neporasloparcelo, 1604 m2,<er v k.o. Ma-vcrlen 53601 m2 mešanega gozda. Pišite na naslov: Petra Benvenuti, Miklošičeva 36, Ljubljana!	662
PRODAJATE, kupujete, najemate stanovanje, stanovanjsko hišo, vikend, poslovne prostore ali parcelo? Kličite podjetje za nepremičnine ATM GRAF, d.o.o., Partizanski trg 5, Metlika, ® 60-667!	929
V	KARTELJEVEM prodam vinograd s
staro zidanico, travnikom in gozdom. ® 65-173.	1019
PARCELO za hišo, elektrika in voda v bližini, prodam. Parcela sega do ceste. Nučič, Osrečje 15, Škocjan.	1036
SADOVNJAK, 2345 m2, uporaben tudi za vinograd, na Vel. Poljanah pri Škocjanu prodam. ® (064)317-288.	1063
KOMFORTNO opremljeno hišo pri Krškem , primerno tudi za poslovno dejavnost, prodam. ® (0608)61-246, od 8. do 12. ure, in (0608)62-687, zvečer.	1108
STAREJŠI VINOGRAD,7 a, na Viniem Vrhu, ugodno prodam. ® 315-000 int 696, dopoldne.	1110
PARCELO za vikend ali manjši vikend kupim na Dolenjskem. Ponudbe pod Šifra: ».DOSTOP-SONCE«	1120
PARCELO, 32 a, 100 m od Šolskega centra za usmerjeno izobraževanje v Šmihelu, prodam. ® 24-948, vsak dan po 20. uri.
ZIDANICO z vinogradom v Gradišču pri Trebnjem prodam. ® 44-603.	115(1
VINOGRAD, 7 a, v Straški gori in hlevski gnoj prodam. ® 83-439.	1153
VINOGRAD, 45 a, v Kostanjevici na Krki, na ravni in sončni legi, oddam v najem. ® (0608)87-341.	1162
ZIDANO GARAŽO prodam. Smrečni-kova 14, ® 22-270.	1164
ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, ugodno prodam. Možnost dostave in montaže. ® (061)751-432.	906
NOV, 150-litrski betonski mešalec prodam. * (0608)31-81 L	1016
ELEKTRIČNO PIŠTOLO Wagner 350 za barvanje prodam. ® 45-205.	1017
BARVNI TELEVIZOR Gorenje, rabljen, brezhiben, z daljincem, in otroško posteljico z jogijem 60 x 120 prodam. ® 23-539.
x	1021
MAŠKERADNE originalne otroške kostime lahko naročite po ® (061)448-475.
VEČJE ŠTEVILO papig skobčevk pro^ dam. ® 341-539.	1024
PEČ ZA CENTRALNO, 20.000 ccal, Fe-roterm, trajno žarečo, malo rabljeno, prodam. ® (0608)62-749.	1025
50 L domače svinjske masti prodam. ® 42-925.	1027
KVALITETNO rdeče vino prodam po ugodni ceni. ® 51-594.	1031
APARAT za pranje, 120 barov, še v garanciji, ter motorno žago Stihi 0.50 prodam. ® 87-132.	1034
VEČJO KOLIČINO domačega žganja, cvička in svinjske masti prodam. ® 42-773.
1035
MLADO KRAVO za zakol prodam. Jože Janežič, Daljni vrh 3, Novo mesto. 1039 TELE za zakol, lahko tudi samo polovico, prodam. Hrastar, Sr. Grčcvje 1, Otočec.
1040
SUHO SENO prodam. Šetina, ® 25-112.	1041
AVTOMOBILSKI otroški avtosedež in dvosed prodam. ® 321-832, popoldan.^
KOLERABO prodam. ® 27-301. 1043 4 KOZE in kozla prodam. Stane Grubar. Dol. Stara vas 47, Šentjernej.	1044
KLAVIRSKO HARMONIKO, 80 - bas-no Melodijo, eno 32- basno in klavirsko Weltmaister prodam. ® 76-186.	1045
ŽENSKO KOLO, dve moški bundi, moško obleko in črno suknjo prodam. * 27-679.	1047
PRAŠIČA, 100 kg, hranjenega z domačo hrano, prodam. ® 41-080.	1048
SMUČI, dolge 175 cm, skoraj nove,zav-tomati, in nove pancerje št. 43 prodam. * 76-300.	1049
PRAŠIČE, težke 100 kg, krmljene z domačo krmo, prodam. ® 41-153.	1051
KRAVO, staro 5 let, brejo 6 mesecev, bukova drva in rabljeno kolje prodam. Jo# Tomše, Globočice 8, Krška vas. 1053 CEPLJEN mandarinovec v loncu na ko; lescih in manjši cepljen limonovec s cvetovi prodam. Zbiram divjake citrusa (limonovec, mandarinovec, grenivec). ® (0608)61* 118, Roman.	1056
PRAŠIČA, težkega 100 kg, in suhe hrastove plohe prodam. ® 42-505.	105'
TROJA notranja vrata, zelo ohranjena, ; prodani. ® 24-979, dopoldan ali zvečer.^
VEČ HLEVSKEGA GNOJA ugodno prodam. Podkrižnik,Ždinja vas 15, Otoček
SEMENSKI KROMPIR sante po 35 SIT in gumi voz platonar, 14 col, prodam- * 45-562.	106’
HRASTOVE PLOHE debeline 5 «n prodam. US 41-045.	10"U
DOBRO OHRANJENEGA zapravljiv-čka (federvagen) prodam. ® 26-494.	^
MARMORNI TLAK Adria Grigio, 2J m2 ter puhalnik Tajfun ugodno prodam- * 49-393.	1072
GOVEJI hlevski gnoj in mešano kostanjevo kolje na rastilu prodam. ® 76-373^
RABLJEN pralni stroj Gorenje prodal; « 21-836.	1076
NEMŠKE OVČARKE, stare 10 tednov.
čistokrvne, ugodno prodam. ® 65-335-^ •
KOSTANJEVO KOLJE, obdelano, ošiljeno, za vinograd, in prašiča, 100 kg, ugodno prodam. ® 78-086.
KOLERABO in 9 mesecev brejo telij^’ sivo, prodam. Gačnik, Boričevo 9, ®
301.	10»* 4
KROMPIR prodam. Boričevo 7, Nov* mesto.	10**/
3 TONE SENA prodam in kupim navad'
ne traktorske brane. « 87-739. 10JJ PLEMENSKEGA KOZLA prodam-*
SEMENSKI krompir prodam. Dost*' vim na dom. Eržen, ® (064)312-056.
DOLENJSKA
BANKA
Kreditna ponudba za obrtnike in kmete
Dolenjska banka nudi obrtnikom in kmetom pestro izbiro različnih vrst kreditov. Kreditojemalci lahko izbirajo med:
1.	kratkoročnimi krediti za obratna sredstva v naslednjih oblikah:
•	fiksni kratkoročni krediti z enkratnim koriščenjem
•	okvirni kratkoročni krediti za določeno obdobje z možnostjo postopnega koriščenja v odvisnosti od potreb poslovanja in z vračanjem glede na prilive sredstev
•	premostitveni krediti na podlagi sklenjenih pogodb, ki služijo kot jamstvo za redno vračilo kredita
2.	dolgoročnimi krediti za osnovna sredstva za naslednje namene:
•	nakup, gradnjo in adaptacijo poslovnih prostorov in gospodarskih objektov z odplačilno dobo do 12 let
•	nakup osnovnih sredstev in kmetijske mehanizacije z odplačilno dobo do 6 let
•	nakup kmetijskih zemljišč, obnovo ter ureditev trajnih nasadov z odplačilno dobo do 8 let
•	financiranje večjih popravil osnovnih sredstev in nakupa nadomestnih delov z odplačilno dobo do 5 let.
Kreditojemalci lahko vračajo kredite v obliki mesečnih anuitet, i obročnim odplačevanjem ali z enkratnim vračilom.
Najete kredite pri banki lahko kreditojemalci zavarujejo z vplačilom zavarovalne premije, s poroštvom kreditno sposobnih porokov, z vknjižbo hipoteke na nepremičninah ali z drugimi oblikami zavarovanja, ki predstavljajo za banko zadostno jamstvo za redno poplačilo kredita.
Obrestna mera za kredite znaša:
•	za kratkoročne kredite	R + 14,5%
•	za dolgoročne kredite	R + 15,5%.
Pri obrtnikih, ki dosegajo slabšo boniteto, banka poviša obrestno mero za najete kredite skladno s svojo poslovno politiko.
Banka sodeluje tudi z republiškimi in občinskimi inštitucijami, ki omogočajo obrtnikom in kmetom pridobivanje subvencioniranih obrestnih mer, jamstev in drugih ugodnosti pri kreditnih pogojih.
Podobnejše informacije so vam na voljo v kreditnih oddelkih banke v Črnomlju, Novem mestu, Metliki, Trebnjem in Krškem.
Vabimo vas k sodelovanju.
Št. 6 (2.174), 9. februarja 1995
STROJ ZA POMIVANJE POSODE, Gorenje, brezhiben, ugodno prodam. ®
KALANO KOSTANJEVO KOLJE prodam. * 85-871, po 19. uri.	1095
MIZARSKO delovno mizo (obelponk), prodam. * 23-215.	1097
CERTIFIKAT v vrednosti 400.000 SIT prodam za I00.000SIT. Edo Kos.Smolenia vas 20 A, Novo mesto.	1098
DIATONIČNO HARMONIKO, cis, fis, n, staro 5 let, nujno prodam za 1600 DEM. Alojz Avguštin, Hrib pri Orehku 8, Novo
mesto.	1100
5TON kvalitetnega sena prodam. * 27-710.	1101
. BIKCA, starega 8 tednov, prodam in ku-p,m starega do 10 dni. * 85-684.	1102
SENO in otavo, ročno sušeno in ročno spravljeno, prodam. * 44-693, zvečer.
*	1103
ŽGANJE in 8 tednov starega bikca prodam. « 321-957.	1107
MENJAM BIKCA, starega 9 tednov, za telico ali kravo in ugodno prodam kvalitetno seno. « 44-5p9.	1111
KRAVO, tretjič brejo, in kostanjevo ko-'je prodam. * 26-484.	1116
HRASTOVA metrska drva prodam. Uragovan, Svržaki 9, Metlika.	1117
SUHA DRVA, žagana in pripeljana na nom, prodam, žago Stihi 070 pa prodam ali omenjam za manjšo. * 21 -605.	1119
VIDEO IGRICE Familv Computer pro-
davr?(06°8).80-221-	1121
VEČJO količino sena in 14 m3 bukovih nrv prodam. * 43-005.	1122
c f K !iAION,CN9 harmoniko Melodija »i,o dobro ohranjeno, prodam ali menjam za a,d,g. ® (0608)87-209.	1124
CERTIFIKATE v vrednosti 800.000 SIT »n smrekove prekle za fižol in paradajz pro-damr* “6-655, zvečer.	1128
. IKI FLIPERJE prodam za 900 DEM, prikolico za osebni avto za 450 DEM in madilno omaro za 250 DEM. « 27-762.
rmDVE trAČNI ŽAGI, premer koles 50 Prodam. 9 323-789.	1131
OVERLOCKA PFAFF in Singer, 4- ni-nra’,noVa- n?rabljena, z garancijo, ugodno na obr°l<e. Lahko tudi dosta-V,mp* (064)215-650.	1136
PnrtPLfTILNI STROJ Brother KH 940, cnoredm^go^o prodam. « 51-306, po-pofe^; 51-616. dopoldne.	1139
r. ■ ‘kDILNIK Gorenje na drva, nov, po-«n, prodam. * 28-26«.	1140
nr . rOSEDEŽ in gugalnico na baterije Prod?"T* 25-926.	1144
v TANJEVO KOLJE, seno in nove salonitne plošče prodam. ® 24-131. 1145
^m. * 26 49J4IVČKA brCj° k°bn° ff^j
dam.°*T42N5J6^VO k°‘jC “ Vm°8rad f,™, Dalkn ^DIATORJE, dimnik 7 m, vodno čr-5 *°» eksPanz>jsko posodo, vse novo, ter wSSE5KS prodam. 9 28-197.	1154
SKRINJO, 6 mesecev garancije, 086° CCncjc’in 300 1 cvička prodam. * 42-
STROJ Westfalija, obračalnik •m n?-?1*0 Haflinger in odojke prodam. w ^-963.	U59
l•.IZBILO, staro 5 let, pripuščeno, z žre-picKo, staro en mesec, zelo lep zapravljivček
dom?/1!3’ tCŽkega 170 kg’ krmljenega z oomačo krmo, prodam. Tomc, Trata 7/24, Kočevje^	H 60
•'D ST A N JE VO KOLJE in os za prikoli-C0>pJ C Prodam. 9 43-753.	1161
nr j ANTON gumi voz in trifazni cirkular Prodam. 9 (0608)87-720.	1163
iJ^fNO, kolerabo, peso in prašiče, težke do 120 kg, prodam. * 73-317, po 20.
nvA	1165
nr 1 BIKCA, stara tri in štiri mesece, Prodam. 9 42-219.	1173
•spssr»
»■h£ssiss»
■S«s.-s
,novo, ® 25-
42-SQ^*^A’ ^ kg’ za zak°l» prodam. W *	1189
10 M bukovih drv prodam. * 43-847.
»7&62.1
76-262.	'
'0srrA*™™5bukovosel
Prod^m..^.?^1410«^
kismod A SIMCNTALCA tet Ms Prodam. * 42-352
in S0G,RADN1^ea SIDf
Efadniško kolje proda
DolrlnMRANO MRVO pro 5ek, Dol. Laknice 3, M
s N', r*uaen Prodam	z ml
ceplje^ctetoč
Ptodair, m"ndar'novec v
voSPORTNOKOLOn
razno
Vc?EeAVNICA VAJ, pomlajevanje, v No-j8-25oeslu' Ptijovc od 9.2. do 13.2.1995. *
POSLOVNE KNJIGE za samostojne podjetnike vodim. « 22-787, Mateja, po 16. uri.	1020
IZDELUJEM reklamne napise vseh vrst in izdelke iz plcksi stekla. ® 51-616, Evi, d.o.o..	1023
NA NOVEM TRGU oddam ali prodam dve manjši skladišči. ® 24-353.	1026
V	NOVEM MESTU, Kandijska 13, od-
damo 42 m2 poslovnega prostora. ® 322-066, dopoldan.	1029
V	NOVEM MESTU, Pod Trško goro 90,
oddam lokal, primeren za razne dejavnosti (mehanična delavnica, skladišče, trgovina). « 22-373.	1170
HORTING vam nudi strokovno pomoč pri ureditvi sadnega ali okrasnega vrta. « 24-433.	H75
INŠTRUIRAM MATEMATIKO in osnove elektro ter izdelujem diplomske in seminarske naloge na računalniku. «21-889.
PRIDOBIVANJE SOGLASIJ in dovoljenj, legalizacija črnih gradenj, vodenje projektov nudimo. LOG, ® 341-061. ^ ^
TRGOVSKI PROSTOR v centru Novega mesta, cca 40 do 80 m2, iščemo. ® (0609)628 211, dopoldan.	1197
POSLOVNI PROSTOR, 16 m2, v Novem mestu oddam v najem. ® 323-785.
1200
MESARIJA KOŠAK vam nudi sveže domače goveje oz. junčje meso po ugodnih cenah vsak petek in soboto. ® 42-366.
službo dobi
TAKOJ ZAPOSLIM priučeno ali kvalificirano natakarico, lahko pripravnico. Urejen delovni čas, nedelje in prazniki proste. Gostilna Špringer, Trebnje, «44-121.
776
ZA TRŽENJE zanimivega gospodinjskega aparata iščemo še nekaj predstavnic ženskega spola. Čc imate avto in proste popoldneve, nas pokličite! «(066)74-163, od 9. do 15. ure in od 17. do 19. ure. 863 TRGOVINA PALMA, Rozmanova 5, Novo mesto, išče sposobnega komercialista za vodenje skupine in izkušene trgovce za prodajo tekstila in obutve na terenu in v trgovini.	1030
REDNO ALI HONORARNO zaposlim dekle v kava baru. « 21-083.	1037
SEM PRODAJALKA. Iščem redno zaposlitev v okolici Brežic ali Krškega. « (0608)77-455.	1052
PRODAJALCE -(KE) v živilski trgovini iščemo. « 85-142.	1061
ZAPOSLIM trgovko v živilski trgovini. «83-010.	1112
ZAPOSLIM dekleti za delo v strežbi. « 322-764.	1142
ZAPOSLIM zidarja in delavca pri zidarskih opravilih. « 341-916.	1143
ELEKTROTEHNIK jakega ali šibkega toka dobi službo. Zaželjene delovne izkušnje. Pismene prijave pošljite na naslov: Utrip, d.o.o., Dol. Mokro Polje 34, Šcntjen-rej,« 42-619, od 7. do 7.30 ure. 1169 ŽELITE ZASLUŽITI kot poslanke in poslanci? Pokličite nas, pomagali vam bomo! « 322-069.	1187
V OKREPČEVALNICI zaposlimo dekle za delo v strežbi. Nudimo dober OD, hrano in stanovanje. « 52-530.	1204
PIZZERIA SINFONY zaposli natakarico in čistilko. « 22-485 ali (0609)622-268.
1226
HONORARNO, z možnostjo redne zaposlitve, nudim delo vozniku C kategorije. « 23-218 ali (0609)625-588.	1229
TAKOJ ZAPOSLIM dekle za delo za šankom. Hrana in stanovanje v hiši. Dorka Samarin, Kočevje 10 a, Črnomelj. 1244
službo isce
ELEKTROTEHNIK išče redno zaposlitev v Novem mestu. « 28-546.	1038
SPREJMEM vsakršno delo. Imam praksi pri izdelovanju in brizganju plastike. Naslov v oglasnem oddelku.	1064
FRIZERKA z izkušnjami išče zaposlitev. Karmen, « 42-387, popoldne.	1137
IŠČEM zaposlitev v administraciji. Opravljcm delo na računalniku Windows. « 73-209.	1152
PRODAJALKA z večletno prakso za prodajo konfekcije išče redno zaposlitev. « 83-578.	1172
DELO NA DOMU iščem (lepljenje, sestavljanje itd). « 24-693, od 13. do 18. ure.
stanovanja
ODDAM konfortno opremljeno triinpolsobno stanovanje pri Krškem. « (0608) 61-246, od 8. do 12. ure ali (0608)62-687, zvečer.	H 09
DVOSOBNO stanovanje (60 m2) na Seidlovi cesti 66, Novo mesto, prodam. « 20-405.	1127
DVOSOBNO STANOVANJE, 58 m2, v Krškem, opremljeno ali brez opreme, prodam. « (0608)33-640, po 17. uri. 1151 V NOVEM MESTU- Grm oddam manjše samsko pritlično enosobno opremljeno stanovanjc z garažo najboljšemu ponudniku. Prostori so primerni tudi za mirno obrt, pisarne ali skladišče. « 25-154, od 15. do 19. ure.	1155
DVOSOBNO STANOVANJE v Krškem oddam. « 73-635.	1188
DVOSOBNO STANOVANJE na Marjana Kozine, v stanovanjski hiši, oddam.« 322-618, od 7. do 15. ure.	1256
ženitne ponudbe
SAMSKI FANT, star 47 let, s službo in hišo želi spoznati žensko za skupno življenje. En otrok ni ovira. Šifra: »SREČA«. 1046
zrNO...
Trgovsko podjstje ZRNO d.o.o.. Gmajna 6, Raka
Trgovsko podjetje ZRNO vam v svoji trgovini na Ranču nudi
najugodnejše cene umetnih gnojil, škropiv, semen, semenskega krompirja in pšenice, poleg tega tudi ves gradbeni in instalacijski material.
Pokličite jih in se prepričajte o ponudbi.
Tel.: 0608/75-086
LERAN, d.o.o.
Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo:
hiše: v Novem mestu, Otočcu, Vavti vasi, Soteski, Žužemberku, Rebri,Trebnjem, Dol. Podborštu, Selih pri Šentjerneju, Šmarjeti, Gazicah, Smolenji vasi, Krškem, Brestanici — na Sutni, Dol. Boš-tanju, Raki, Bučki, Šentjanžu, Podborštu pri Šentjanžu, Brežicah, Črnomlju, Gorenju pri Kočevju, Stopah pri Vel. Laščah, Kalu pri Šentvidu pri Stični, Zaplazu, Zdolah pri Krškem, Telče na Križu, Mokronogu, Krškem, Mirni Peči;
stanovanja: v Novem mestu, Straži, Žužemberku, Uršnih selih, Krškem, Ljubljani;
lokale: v Črnomlju, slaščičarno in trgovino na Mirni, Novem mestu; poslovne prostore: v Novem mestu, Mokronogu, Krškem, Straži pri Novem mestu, Trebnjem in Črnomlju;
vikende: v Semiču, Tanči Gori, Soteski, Starem Ljubnu, Zagradu pri Škocjanu, Trščini, Gačah, Karte-ljevem, Kamenski in Mavrlenu, Vinjem vrhu, Šentjurski gori, Gornjem Zabukovju pri Trebelnem, Gorenjski gori pri Mirni, Talčjem vrhu, Žaplazu;
parcele za gradnjo: v Mirni Peči, Trebnjem, Dolnji Nemški vasi, Stopičah, Vrhu nad Šentrupertom, Stari vasi pri Brežicah, Brusnicah, Mihovcu pri Podgradu, Semiču in Straži za vikende, Dol. Suhadolu, Zagradski gori pri Škocjanu z že začeto gradnjo; v najem oddamo: lokali in pisarne v Novem mestu, Krškem, Metliki;
Tel./fax 068-322-282 tel. 068-342-470, od 8. do 19. ure
J
TELEVIZIJA NOVO MESTO |
Ica^al
s Trdinovega vrha
na kanalu
vsak dan ob 19. /n 21. url
NOVICE
•
vsak ponedeljek ob 18. url KAUMEROVIZIJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED
•
vsak torek ob 20. uri
CELOVEČERNI FILM
in ob 21.30 NOVICE
•
vsako soboto tedenski pregled
OD SOBOTE DO SOBOTE
In
mladinska oddaja MKC TV
ROHR-BLITZ
člfčCNJC VSIM VRST HI*MIH IN KANALIZACIJSKIH C IVI KANAL TV PMOUOI
SESANJE IN ČIŠČENJE POO VODNIM PRIT11KOM
ČIŠČENJE BENCINSKIH,! MAŠČOBNIH LOVILCEV
KOMUNALNE USLUOE
OLJNIH IN

m
ČISTIMO

TEL0608/41 616, 81 955 DEZURSTVO:22 050
6siiaiWBra AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48,
68000 Novo mesto
—	prodaja vozil RKMMJUT
—	menjava staro za novo
—	odkupi rabljenih vozil
ob nakupu novega vozila CLIO si izberete darilo v vrednosti 35.000 SIT
NOVO
UGODNI KREDITI obresti že od R+12,5°o
■ najugodnejši
LEASING V SLOVENIJI
polog 25%, 30%, 40% 50% odplačilo na 2, 3, 4 ali 5 let
Informacije (068) 324-533
/>VlARM6lERr^\
l-	.	J
Beograjska 38, Maribor
OGREVANJE Z MARMORJEM IN GRANITOM
zdrava in varčna toplota
TRADICIJA IN KVALITETA
tel. 062/31-324
SSSJVV1
ELEKTROINSTALACIJE SERVI8 EL. NAPRAV ALARMNI SISTEMI
tel.: 068/341-896
ŠOLA TUJIH JEZIKOV
lilNi
068/341-434
Vpis v tečaje od 10. — 16. ure
Avto šola STOP
organizira tečaj CPP 10. februarja ob 17. uri v prostorih kmetijske zadruge Šentjernej.
Vabljeni!
V_________________________V
KAMNOSEŠTVO INTERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, s.p. Lokve 5/c 68340 ČRNOMELJ
Po najugodnejših cenah vam izdelamo in brezplačno dostavimo izdelke iz marmorja in granita. Na zalogi 25 različnih barvnih odtenkov in debelin.
Možnost plačila na obroke.
Informacije na tel.
(068) 52-492.
v_____________________v
Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste.
Valilnica HUMEK tel. (068) 324-496, 67-108.
Do lade brez denarja. Akcijska prodaja vozil lada v januarju: Karavan — 32.900, Samara že od 34.500 SIT/-mesečno + darilo, Niva 1600 — 40.600,00 SIT/ mesečno.
Možen leasing. Dobava takoj. Tel. 068/ 324-424.
DOLENJSKI LIST
♦ marketing
tel. (068) 323-610 fax: (068) 322-898
iSHSISSSSSMSSSMUS
GRAVERSTVO IN PASARSTVO NEŽKA STANIŠA
DOL. TEŽKA VODA 36 68000 Novo mesto tel.: 068/43-770
Nudimo vam vsa graverska in pasarska dela pokali, napisne reklamne table, štampiljke, vse vrste rozet, Cu lijaki za pretok vina, Ms cvetlični lončki, Ms križi in svečniki, bron tolkala (levi za vhodna vrata), peskanje kovin, Cu kotlički za kuhanje v naravi. Ms stojala za dežnike.
Se priporočamo!
INTERMARC
IMPORT — EXPORT, d.o.o.
Trgovina na debelo in drobno Kandijska cesta 53 Tel./fax: 068/342-663 Novo mesto — Slovenija
ZDAJ JE PRAVI ČAS ZA PRIPRAVO IN POPRAVILO VAŠE KOSILNICE. REZERVNI DELI ZA KOSILNICE BCS, FIGARO, OLYM-PIA, MUTA, LABIN, ACME, LOM-BARDINI, REZERVNI MOTORJI. Rezervne dele pošljemo tudi po pošti.
izpušne cevi
tel. (068) 322-643, 322-278
»Za prodajo MERIMA odej po izredno nizkih cenah potrebujemo pet agentov za prodajo preko predstavitev (tel.: 068/ 322-780, 321-781).«
PRENOVA OKEN
Nova okna v stare okvire po novem sistemu brez poškodbe fasade in ometa in druga mizarska dela izvaja MONTLES BOŽIČNIK, Sevnica, tel./fax. v 0608/82-945.
v___________________________,
FORD
FIESTA 1.1i NAVY 19.320 DEM ESCORT 1.8D 27.164 DEM MONDEO 2.5i 6V 24V GT 52.100 DEM
MONDEO 1,8i CLX. KUMA 35.950 DEM
MONDEO 1.8TD CLX 37.550 DEM
DAEW00
RACER BASE že od 19.269 DEM RACER GSI že od 21.913 DEM
MITSUBISHI
COLT 1.3i GL 22.650 DEM ECLIPSE 2.0i GS 49.900 DEM KOMBI L300 2.5D 26.980 DEM
Krediti brez pologa R+13%. Leasing polog 25%, doba 5 let. Originalni rezervni deli in kvalitetne servisne storitve za vse blagovne znamke.
AVTO-HIT, Podbevškova 4, Novo mesto, tel. 068/26-077
SALON RENA 1 A
Nega
In po4al|Aavan|e nohtov žensko frizerstvo RENATA STIH tel. 0M/2S-1M Jedlniiice it. Novo mesto
REGISTERSKE
BLAGAJNE
j ŽE OD 49.900,00 SIT j
ŠTAMPILJKE ZA BLAGAJNE
BIKO ELEKTRONIK - NOVO MESTO SERVIS - TRGOVINA
Tt 068/321-090
ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit »(061)57-18-75.
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto Tel. 068/323-193 Mobitel: 0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP
—	Prevoz pokojnikov, tudi iz tujine
—	prodaja pogrebnega materiala
—	ureditev pokojnikov, tudi na domu
—	urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki
—	kompletne storitve pri pogrebih
—	storitve v zvezi z upepelitvijo
—	posredovanje vencev in cvetja
—	dekoracija poslovilnega prostora
—	izredno konkurenčne cene
Posebna ugodnost!
V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje so za vse zavarovance in upokojence kompletne pogrebne storitve
ZAHVALA
V 71. letu nas je po dolgi in mučni bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
FRANC KOLMAN
z Ribnikov 39, Sevnica
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Groboljšku in ostalemu zdravstvenemu osebju. Zahvaljujemo se tudi govornikoma in duhovniku za opravljen obred.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Ljubil si življenje, naravo, ljubil si svoj dom, a v slrainem trpljenju odšel si v večni dom.
12. februarja bo minilo leto žalosti in praznine, odkar je mnogo prezgodaj ugasnilo življenje našemu ljubljenemu sinu, bratu in stricu
MATJAŽU TANKU
iz Zapotoka pri Ribnici
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
portret tega tedna
Peter Cigler
Pevski osmerci, kot bi lahko rekli pri Slovencih tako priljubljenim oktetom, so sicer videti zelo enovitno moštvo, vendar mora biti med njimi eden, ki krmari in usmerja združene moči k skupnemu cilju - k lepo in občuteno zapeti pesmi. V Dolenjskem oktetu, ki letos praznuje četrt stoletja delovanja, je “krmar” že od samega začetka Peter Cigler. Z njim je povezan tako začetek Dolenjskega okteta, ko je zbor stopal pred javnost še
z nekoliko negotovimi koraki, kot njegova kasnejša rast in
današnja dograjenost. Ni bito nastopa ali koncerta, na katerem ne bi v oktetovih vrstah stal Peter, in samo dvakrat v vseh 25 letih se je zgodilo, da ni mogel na vaje. Vsekakor je takšna red-oljubnost ter zavezanost petju in pevskim tovarišem lepa vrlina, ki raste najverjetneje iz velike ljubezni do glasbe.
Peter se je z glasbo spogledoval že kot otrok. Ko je hodil k nedeljski maši v kapiteljsko cerkev, je najraje šel na kor k organistu in ga zavzeto opazoval. Kmalu je dobil “pomembno" nalogo, da je ugasnil orgle med pridigo. Doma si je iz lesenih
ali glasba. Peter se je odločil za glasbo.
Takrat seveda ni bilo niti pomisliti, da bi Ciglerjev oče lahko kupil pianino, a četudi bi kje spraskal denar za rabljen instrument, ga ne bi imel kam postaviti v majhnem podstrešnem stanovanju, kjer se je dolga leta stiskala petčlanska družina. Tako je Peter hodi! v glasbeno šolo k teoriji, igranja na klavir pa ga je najprej učila na svojem domu Štefanija Hladnik, hčerka znanega novomeškega organista in skladatelja, na vaje pa je hodil k očetovim znancem Strajnarjem in kasneje v glasbeno sobo v Domu kulture. Danes v takih razmerah najbrž ne bi nihče naredil niti enega razreda klavirja, Peter pa jih je tri in še pet razredov teorije.
Tako je ime! solidno glasbeno osnovo za tisti trenutek, ko se je porodil Dolenjski oktet. Mlajši pevci moškega pevskega zbora Dušan Jereb, h kateremu se je Peter priključil po končani srednji šoli, so si zaželeli peti v svojem zboru. Zbralo se jih je sedem, na pomoč jim je priskočil še eden iz Krke in oktet je bil tu. Vendar so hitro uvideli, da je ljubezen do petja premalo, da potrebujejo zborovodjo. Tiste čase zborovodij ni bilo na pretek, zato je eden od najbolj odločnih oktetovcev lepega dne dejal Petru: “Že imam zborovodjo -tebe!"
Peter je izziv sprejel in se marljivo kot vsega, česar se loti, spoprijel z vodenjem zbora. Vključil
se je v seminarje in tečaje za zborovodje, zbiral notno gradivo, ko
je potoval po Sloveniji po službenih poteh, fantje pa so njego-
ščipalk za obešanje perila dil orgelske manuale in
nare-
vneto
ati orgelske manuale m vneto pritiskal nanje. Muziko iz teh orgel je seveda slišal le on. Nekega dne je bil na obisku pri Cigler-jevih zborovodja pevskega zbora Dušan Jereb in ko je videl fantiča, kako zavzeto igra na svoje lesene “orgle", je njegovemu očetu dejal, da mora fant v glasbeno šolo. Tako je tudi bilo, le da je Polde Cigler dal sinu na izbiro: ali igralstvo, kateremu je bil on sam z vsem srcem zavezan,
vemu rastočemu znanju in vse bogatejšim izkušnjam z zaupanjem sledili. Tako je oktet kakovostno rasel in osvojil zavidljivo bogat pevski program, v katerem so narodne in umetne pesmi iz domače in tuje glasbene zakladnice. Še danes je v Dolenjskem oktetu kar pet pevcev, ki so skupaj tako rekoč od samega začetka; ubrani pa niso samo pri petju, ampak tudi v prijateljstvu in dobrem znanstvu. Tudi to veliko pove tako o pevskem osmercu kot o njegovem “krmarju"Petru Ciglerju.
MILAN MARKELJ
FESTIVALI V LETU 1995
MARIBOR - V letošnjem letu se nam obeta več glasbenih festivalov pod okriljem glasbene agencije Geržina Videoton iz Maribora. V Mariboru bo 7. oktobra natečaj za Festival narečnih popevk Maribor 95. Svoj demo posnetek pošljite do 15. marca na naslov: Radio Maribor, Ilichova 33, Maribor. Na Ptuju bo 26. festival domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj 95.
- UJ
Ansambli se za nastop na festivalu lahko prijavijo do 28. feb-
ruarja na naslov Radio Tednik Ptuj, Raičeva 6, Ptuj (informacije tudi po tel. 062 771 261), skladatelji pa lahko nove melodije z besedili pošljejo do 31. marca na isti naslov. Ansambli
se lahko udeležijo tudi 4. festivala narodnozabavne glasbe Slovenije Vurberk 95 instrumentalnih skupin z diatonično harmoniko in večglasnim petjem, ki bo 17. junija, prijaviti pa se je treba do 28. februarja na naslov: Turistično društvo Vurberk, Vurberk 85, 62241 Spodnji Duplek. V Števerjanu bo od
30. junija do 2. julija 25. festival domače glasbe Steverian
domače glasbe Števerjan 95, rok za prijavo ansamblov pa poteče 15. maja. Naslov, kamor lahko
pošljete prijave: S.K.P.D. “F.B. SEDEJ”, Trg svobode 6, 34070 Števerjan, Gorica - Italija. Za
vse dodatne informacije pokličite Geržino Videoton na tel. 062 224 320.
Letnik 94 na Bizeljskem odličen
Pridelovalci vin v bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu namesto mešanih belih in rdečih sort donegujejo vse več vrhunskih vin - V ocenjevanje 331 vzorcev
BIZELJSKO - Na letošnje tradicionalno ocenjevanje vin tega okoliša so prinesli v oceno rekordnih 331 vzorcev. Dve šestčlanski ekipi degustacijske komisije (predsednik enolog Roman Šepetave) sta tako 30. januarja imeli čez glavo dela. Iz ocenjevanja so zaradi neprimerne kakovosti izločili 43 vzorcev, sicer pa so ocenili 125 belih, 74 rdečih, 108 sortnih, 13 vin posebnih kakovosti in 12 penečih vin.
Edino polsladko bizeljsko belo vino Vilka Matjašiča s Sromelj vino so ocenili z 17,86, med 125 bizeljskimi belimi pa so najvišje ocene prejeli: Trta, d. o. o., Jonsered (17,41), Milan in Simon Pinterič (17,36) z Bizeljskega ter Marta Balas iz Arnovega sela (17,20). Bizeljsko rdeče vino: Anton Balon iz Drenovca (17,16), Miha Črnelč z Vidove poti (16,81) in Marjan Bevc iz Osredka (16,75). Med cvički je bilo najboljše vino Jožeta Kaplerja iz Leskovca (16,16), med vzorci žametne črnine vino Martina Resnika s Senovega (16,55) ter med roseji vino Marije Ualer iz Gregovc (16,41). Med vzorci modre frankinje je najbolje ocenjeno vino Bojana Klakočarja z Bizeljskega gradu (17,75), medtem ko je edini vzorec
medtem ko je prvo mesto za rumeni plaveč (17,51), zeleni silvanec (17,68) in rumeni muškat (18,96) pripadlo vinom iz kleti Vilka Matjašiča s Sromelj. Edini vzorec rizvanca je prinesel Ivan Berkovič z Orešja (17,10), med dvema vzorcema kernerja je bil boljši kerner Jožeta Balasa iz Ljubljane (18,20). Najvišjo oceno med belimi pinoti in renskimi rizlingi sta prejela vzorca Vina Brežice (prvi 18,58 in drugi 18,73). Med 30 vzorci šardone-ja in sovinjona so najvišje ocene pobrali Bizeljanci: pri šardoneju Janez Iljaš (18,52), Franc Šekoranja (18,43) in Istenič (18,41) ter pri sovinjonu Ivan Lipej (18,96), F. Šekoranja (18,70) in Milan in Simon Pinterič (18,61).
Brežice za jagodni izbor sovinjona 19,50 ter za šardone ledeno vino 19,61 in modro frankinjo - ledeno vino 19,52. Vseh 12 prispelih penečih vin je prejelo visoke ocene za izjemno kakovost in si prislužilo diplome; 7 je bilo penečih vin iz Isteničeve kleti (najvišja ocena za Princess - 18,71). dve Tadeja Malusa iz Kapel (obe 18,70), dve Rudija Kosa iz Brežic in eno Simona Pinteriča z Bizeljskega.
B. DUŠIČ GORNIK
Ocenjevali so tudi vina posebnih kakovosti - pozne trgatve laškega rizlinga (Andreja in Lajoš Špeljak 18,86 ter Dušan Lipej 18,55), šardoneja (Miša Šekoranja 19,10; Ivan, Marjan Kelhar 19,03 in Jure Šepetave 18,88), sovinjona (Kelhar 18,96 in Špeljak 18,73) ter renskega rizlinga (Dušan Lipej 18,73). Bojan Berkovič je prejel za laški rizling - izbor 19,50, Vino
VALENTINOV PLES
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Zdravilišče vabi na Valentinov ples, ki bo v soboto, 11. februarja, ob 20. uri. Zabaval vas bo ansambel Vikend plus.
V TOREK BO PELA VITA MAVRIČ
ČRNOMELJ - V torek, 14. febru- j arja, bo ob 20. uri v kavarni kulturnega doma v čast Valentinovega ob
.......... "	' jaka
i/ita
spremljavi pianista Boruta Lesjak pela šansone priljubljena pevka Vit Mavrič.
LAUFERJIV ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine v Črnomlju bo v soboto, 11. februarja, ob 22. uri rock koncert skupine La-ufer z Reke.
modrega pinota (Vino Brežice) zaslužil oceno 17,98.
Od 24 ocenjevanih laških rizlingov je najvišjo oceno prejelo vino Andreje Ogorevc iz Stare vasi (18,36), sledita ji Kelhar iz Vrhovnice (18,33) in Kostanjeviška klet (18,30). Najvišjo oceno za šipon sta prejela Milan in Simon Pinterič z Bizeljskega (17,81),
PREREZ LETNIKA NA BIZELJSKEM - Ocenjevanje v Isteničevi kleti v Stari vasi je bilo le uvod v letošnji Praznik bizeljskih vin, ki sta ga organizirala Turistično društvo in Društvo vinogradnikov Bizeljsko. Prireditev so zaključili minulo soboto v zadružnem domu na Bizeljskem, kjer so prisluhnili strokovnima predavanjema, razglasili najboljša vina, podelili diplome in priznanja, pripravili pokušino vin in praznik zaokrožili z veselico. (Foto: B. D. G.)
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
“Ginekologija” je čista - Danes grofti devet desetin - Kjer je certifikat, naj bo še silvestrovanje - Upokojenski popust - Čigav je “Prag”? - Kakšen je Pučnik
Bralka z Dolenjske je sporočila, da bi rada pohvalila ginekološki oddelek novomeške bolnice. “Že večkrat sem bila tam na pregledih in sem videla čistočo bolnišničnih prostorov in prijaznost osebja. Zato bi rada povedala vsem, ki govorijo nasprotno, naj si ogledajo, kako je tam čisto in naj ne govorijo neresnice.”
Željko s Suhorja je povedal, da opaža, da se veča policijska kontrola. Po njegovem daje to vedeti, da “bo gospodarska kriza”. “To tudi pomeni, da se k nam vrača desetina, ampak tako, da bo delavcu ali kmetu ostala ena desetina, devet desetin pa bo pobrala država ali občina. To je ravno obratno, kot je bilo za časa grofov.” Kar je povedal Željko, smo zapisali. Če država in občina ne bosta ugo-varjali, je treba to razumeti tako, da ima Željko prav. No, Suhorčan je še priporočil ljudem, “naj dajo v časopis kaj pomembnega in naj ne pišejo tisto o nekih kužetih in o enem drevesu”.
Upokojenka Novoteksa odgovarja tistim, ki se pritožujejo, da jih No-voteks ni povabil na silvestrovanje. “Če niso dali v Novoteks certifikata, naj gredo še silvestrovat drugam! Novoteks je prav naredil, da jih ni povabil in bognedaj, da bi jih kdaj povabil. Novoteks je dal veliko delavcem dobra posojila za hiše. Rada bi vedela, koliko jih je v Novoteks dalo certifikate od tistih, ki jim je tovarna dala takrat krasno posojilo. Pred 20 leti je bil Novoteks dober. Takrat so bili zadovoljni, zdaj so ga pa pozabili.”
besedičenja in obsodb zaradi razlik. Ampak, kje so bili sodelavci in sodelavke leta 1994? Takrat je bilo treba oddati certifikat in s tem dokazati, da mi nismo pozabili na svojo delovno organizacijo, ko je v težavah, in da mi želimo, da bi ostala delovna mesta za mlajše, ki so zaposleni v tovarni zdaj! Prenehajmo s pisanjem v Dolenjskem listu, to ni lepo. Ne bodimo nevoščljivi. Bodimo drug do drugega ljudje in jesen življenja nam bo lepša,” je rekla Marička.
Veliko bralcev je vpraševalo, kako lahko uveljavijo upokojenski popust. Sporočamo jim, da lahko fotokopijo pokojninskega odrezka pošljejo tudi po pošti na Dolenjski list in naša naročniška služba jim bo priznala 10-odstotni popust pri naročnini. Na fotokopijo odrezka naj napišejo svoj točni naslov in svojo naročniško šifro, ki jo najdejo na 1. strani časopisa ob svojem naslovu. Ker nekateri neradi pokažejo drugim pokojninski odrezek, lahko na njem prečrtajo zne-sek-višino pokojnine, kar nas prav nič ne zanima. Mnogi, ki so klicali, so povedali, da so naročniki, vendar niso upokojenci, upokojen pa je njihov zakonec. Če kdo ni upokojenec, ker pač ni bil nikoli zaposlen, lahko zadevo uredi tako, da bo namesto njega naročen na časopis upokojeni zakonec.
z denaijem davkoplačevalcev? Vinko močno dvomi, da bo minister plačal s svojim lastnim. Ker je nemogoče priti do pravega odgovora, bi rekli tako: minister bo plačal iz svojega, razen če ne. Če se bo komu posrečilo dokazati da ni, bo lahko zamenjal Kacina na stolčku.
Oseba iz Šentjerneja, ki ne želi biti imenovana javno, je načela tri za Šentjernej očitno zelo živa vprašanja. Zakaj KS Šentjernej ni prispevala denarja za dedka Mraza - novoletno obdaritev otrok? Kdo je resnični lastnik podjetja Prag in ali so objavili javni razpis za direktorja? Kdaj bodo nadaljevali gradnjo mrliške vežice v Šentjerneju? K zadevi sodi temeljitejši*odgovor. Ker kljub vztrajnemu iskanju dežurnega novinaija ni uspelo prebuditi v ponedeljek niti enega od “pristojnih” telefonov v Šentjerneju, bo odgovor skušala poiskati novinarka, ki bo o dosežku svoje terenske akcije poročala v posebnem zapisu.
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
Bo Strel premagal Rogošiča?
Maratonca sprejel predsednik Kučan - Letos naj bi padel rekord Veljka Rogošiča • Po zmago v Jangcekiang?
TREBNJE - V lanskem letu si je Martin Strel, ki postaja legenda slovenskega plavalnega maratona, zadal eno največjih nalog. Želel je postaviti dva svetovna rekorda: preplavati več kot 150 km v čim krajšem času. Načrt je bil velik, zanimanje za podvig pa veliko, saj je bil predsednik organizacijskega odbora sam predsednik države Milan Kučan. Preplavati 161 km od Ravenne do slovenskega Portoroža se je le trmastemu Martinu zdel uresničljiv. Pa je po 22 urah plavanja, kot je znano, moral odnehati. 22. avgusta se je brez posebnega pompa ponovno pognal v morje v pristaniškem mestecu Lig-nanu z željo, da bi le posekal svetovna rekorda. Po 55 urah in 11 minutah je izčipan stopil na pomol ravenskega pristanišča. Za njim je ostalo 156 kilometrov morja in dolžinski svetovni rekord je bil premagan.
24. januarja gaje skupaj z ultra-tekačem Dušanom Mravljetom v
kratnega svetovnega rekorderja Veljka Rogošiča. Zeli preplavati 54-kilometrsko razdaljo od italijanskega mesta Caorle do Umaga hitreje od 18 ur in 38 minut, kolikor je za ta podvig potreboval Rogošič. V morje naj bi skočil 15. avgusta točno opolnoči.
Še prej se bo spopadel s kitajsko reko Jangcekiang, kjer je bil pred dvema letoma v močni konkurenci že prvi. “To je enkratna tekma. Polno ljudi na bregovih, rože in vzklikanje! Plava jih deset tisoč. Pred dvema letoma sem za 7,5 kilometra plavanja v deroči reki potreboval 46 minut. Moti me le to, da je voda pretopla,” pripoveduje Martin, ki za letošnje leto pripravlja še en podvig. Tokrat naj bi rekord postavili trije slovenski maratonci skupaj: Dušan Mravlje naj bi čim hitreje pretekel 200 kilome- I trov, Miro Kregar naj bi po Sloveniji prekolesaril 800 kilometrov, Martin Strel pa plaval 45 kilometrov ob slovenski morski obali.
J. PAVLIN
* Th čas Martin Strel obiskuje šole in mladim ob prikazovanju svoje video kasete pripoveduje o lepih, pa tudi manj lepih straneh vrhunskega športnika.
svoji pisarni sprejel predsednik Milan Kučan. Pogovarjali so se o podvigu in Martinovih načrtih in predsednik mu je obljubil vso pomoč. Nadvse vesel je bil video kasete s posnetki o plavanju Martina Strela.
“Lanska sezona me je moralno in fizično precej dotolkla. Sedaj sem že boljše volje. Na rednih treningih dosegam dobre rezultate, vrača se mi lanska vrhunska forma”, pripoveduje Strel, ki si je za letos zadal kar težko nalogo. V avgustu mesecu naj bi premagal svojega dolgoletnega prijatelja, štiri-
MARTIN STREL - Kljub 41 letom, ki jih Martin že šteje, upa, da bo tudi I v letošnji sezoni v maratonskem | plavanju premagal Veljka Rogošiča.
Podobno se je razjezila upokujenka Marička iz Novoteksa. “Oglašam se kot Novoteksova “certifikatarca”, kot so nas poimenovali nekdanji sodelav-ci-upokojenci zaradi užaljenosti, ker niso bili vabljeni na novoletno srečanje upokojencev. Tudi jaz se ga nisem udeležila zaradi njihovega
Naročnica z Malkovca seje zahvalila za “Krpanov” koledar. Rekla pa je, da je to tako darilo, kot da bi dali hudo lačnemu otroku prazno dudo. Zamotil bi se, od tega pa nič nima. Rekla je tudi, da bo počakala, če se bo kdo slučajno zmotil in dolgoletnim naročnikom dal kaj več. No, mogoče ji bo naklonjen žreb in se bo odpeljala na izlet z Dolenjskim listom.
Vinko Virant iz Krškega vprašuje, s katerim denaijem bo minister Kacin plačal nedavno izgubljeno pravdo: ali s svojim, ali z denaijem ministrstva ali
G. Hrovat z Jesenic je rekel, da uvodnik “Poslanska podoba bede” omenja Pučnika kot tragično figuro. “Pučnik je edini, kije pošteno povedal, kaj se dogaja pri nas. Če pisec omenja, da so skrivaj kopirali Pučnikovo kritiko, ga vprašam: zakaj sojo samo brali in zakaj se kot študentje niso takrat postavili na Pučnikovo stran?” je rekel FIrovat. Bralec z Jesenic je tudi menil, da se v Sloveniji dogaja nekaj presenetljivega. Pučnik in Janša sta dokazala kriminalno dejanje. “Ljudje in službe pa se ne ukvarjajo s kriminalom, ampak vprašujejo, kako sta Pučnik in Janša prišla do dokazov,” je bil jezen Hrovat. Kacin ne seže Janši niti do gležnjev, pravi bralec z Jesenic, ki tudi meni, da Kacinu uspe ostati na položaju, ker je ljubljenec dveh rdečih predsednikov; Kučana in Drnovška.
L. M.
Z obali it rani HMjaneetr;
ANEkdoiE IN pRiqodE ZApiSAl Jože DuIar
Premalo je molil
Novomeški tiskar in založnik Janez Krajec je sinu Janku, ki je na Dunaju študiral filozofijo, poslal molitvenik, ki naj bi ga večkrat vzel v roke. Denarja pa mu je tiste mesece res pošiljal bolj malo, zato se mu je sin, ko je prišel domov, nekoliko potožil.
“Pa saj si prejel molitvenik, ki sem ti ga poslal?”
"O ja, prejel. Pa zahvalil sem se vam tudi zanj, ”je odvrnil Janko.
“Pa si nanj kaj molil?"
“Seveda sem. Večkrat. Tudi zdaj ga imam v kovčku. ”
“Daj, pokaži ga!”
In oče je vzel molitvenik v roke. Pričel je listati.
"To molitev pa si menda kar preskočil?"
In pokazal je dvoje strani, med katerima je doma vložil večji bankovec in ju zalepil.
“Zdaj pa vidim, da res ni čudno, če ti je na Dunaju primanjkovalo denarja, "je kar resno zaključil oče.
Bo že potrpel
Feškov Tonček (pravzapravAnton Dolenc, doma nekje iz škofjeloške okolice, kije skoraj vse življenje kot žagar preživel v Vavtovcu), je bil med prvo svetovno vojno na italijanski fronti. Pomaga! je tudi v lazaretu, kamor so nekoč prinesli težko ranjenega vojaka.
“Ubožček, le potrpi, le potrpi!" je cugsfirer bodril ranjenca.
Feškov Tonček pa razburjeno, ko je pogledal onega na nosilih:
“I, kok ne bo poterpu, ko je pa mertu!"
)U\o4 V mM/if
m. / " A	I

Zbrali
Bojan Ajdič
Nima jih
"Koliko let imaš, dedek?" zanirrf vnuka.
“Nobenega leta nimam, kajti vsa 1$ so minila, so odšla. ”
Pretirani optimizem
Upokojenca razpravljata, kajjcprll‘. vzaprav pretirani optimizem. Pa prt" eden:	j
“Pretirani optimizem je vedno ral, kadar upokojenec ne ve, kako v porabil zadnji poračun pokojnine. -
Ne ve zakaj
Upokojenca sedita v parku in opK
■	...	—	''id*
zujeta sprehajalce. Ko pride mimo n
mlado dekle, vzdihne eden izmed »j1 ju:	,
“Ali se še spomniš, kako smo včt>sl ■ gledali in tekali za takšnimi mladiO1 dekleti?”
Pa odgovori drugi: “Seveda se spofK nim, toda ne vem, zakaj smo tekali1“ njimi... ”
°	A V? A £5 ^ n Ct V => n- 2L o c. =•— —-a	?