z96. JtevllKa.
v Uonmu. v soboto. zl temini iN).
jujus *sa*ft,Gar* *v*9*9 vrj&i uftacijt in pisarno*, >•< *»u» pt> poeti prcjcman aa uom—s desem m ?n ttto 35 A« m pol Ida i3R.ii četrt Ida 6 K 50 a, m en mesec 2 K 30 a. Za L|a»lJaao ■ poiiljanjem na dom za vse leta
£1 K, ca pol leta 12 K, ca četrt leta 6 K, n m mesce 2 K« Kdor bodi sam ponj, plača mi vse leto 22 K, srn pol leta 11 K, mi četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — 2a tn|a deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbt *itx;istodobne vpoftOjatve naročnine se na o sir a« ~ Za t*"-"- se plačuje od peterostopne petlt-vrste po 12 h, če se oomanila tiska enkrat, po 10 k, če se tlaka dvakrat in po 8 h, če se tlaka trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vati-fc Rokopisi se ne vračajo. — Credniatr« trn smv avmtatvo je v Knaflovih ulicah it 5. in sicer uredništvo v Unadstr* npravnlstve pa^tpritllčju. — Upravnlitvu naj se blagovolijo poftiljatl naročnina, reklamacije, oananlla, t j. administrativne stvari
fMsteiihra telalM it M. PMMMIss« iterttta m 10. Ib Opravnistva telefon it 85.
Volitve pred durmi.
KaDunaju, 20. dec.
Zakonodajna doba sedanjega deželnega, zbora kranjskega je že davno potekla. Toda vlada se je postavila na stališče — čigar legalnost je pa jako dvomljiva — da smo deželni zbor kranjski, ako ga skliče, zborovati še do konca tekočega leta.
Stoječ na tem stališču, je vlada pred kratkim napravila še e n p o -s k n s , doseči med deželnozborskimi strankami sporazumljenje g 1 e d e premem be deželnega volilnega reda. Pripravljena je bila v slučaju, če se doseže to sporazumljenje, sklicati deželni zbor še tekom tekočega leta v svrhe, da sklene nov deželnozborski volilni red tako, dabisepotem nove volitve v r š i 1 e ž e po novem volilnem redu.
Ob sebi se razume, da se je vlada pri tem postavila na tisto stališče, ki je je tekom letošnjega leta tako v državnem zboru kakor v različnih deželnih zborih opetovana precizirala. To se pravi, vlada odklanja absolutno vsako volilno reformo za deželni zbor, sloneč o na podlagi splošne in enake volilne pravice in zahteva absolutno, da se morajo ohraniti stare kurije s privilegiji vred, ki so daues že smešni, in da se sine izvesti volilna reforma samo v tem smislu, da se starim kurija m priklopi nova kurija.
Ministrstvo barona Becka se drži tega stališča danes krče vite je kakor kdaj poprej. To ministrstvo, ki je z vsemi sredstvi političnega terorizma in korupcije izsililo iz starega parlamenta odobrenje splošne in enake volilne pravice za državni zbor, ima danes uprav blazen strah pred splošno in enako volilno pravica
V tem strahu tiči vzrok, zakaj da hoče v deželnih zborili kar najprej izvesti volilne reforme, ki naj ohranijo stare kurije in jim dodajo samo novo splošno kurijo. V 1 a d n trepeta namreč b o j a z :i i . da postane vprašanje o uvedbi splošne in enake volilne pravice aktu v al no tudi za deželne zbore. Ce se zdaj. izvedejo deželnozborske volilne reforme v vladnem smislu, potem, tako kombinira vlada, bo vsaj za neko vrsto let vsaka agitacija za splošno in enako volilno pravico brezupna in čisto nenevarna.   V   nasprotnem slučaju,
ako se namreč zdaj ne izvedejo deželnozborske volilne reforme v vladnem smislu, pa zna postati uvedba splošne in enake volilne pravic.* tiuii za deželne zbore ne le aktuvalna, nego skrajno pereča in bo brez dvoma, če že nič drugega ne, provzročila velikanske boje, katerih konec bo - kapitulacija pred radikalnim demokra-tizmom.
To je vzrok, da se j*- vlada s toliko vnemo zavzela, da bi kranjski deželni zbor še letos v vladnem smislu sklenil reformo deže'nozborskega volilnega reda. Ce zdaj ne poj de, si je rekla vlada, potem zna zopet poteči nekaj let, predno se kaj doseže in potem utegne morda x»'ti prepozno za petrif iciranje k u -rij in privilegijev.
Kakor se zdaj čuje, so se pogajanja razbila in je vladno upa nje splavalo po vodi. Toliko je g o t o-v o, da se sedanji kranjski deželni zbor več ne skliče in da se bodo nove volitve vršile na podlagi starega volilnega reda aii Koncem meseca februarju ali pa začetkom meseca m a r c a.
Volitve so torej pred durmi. Na-prednjaki, pripravite se zi časa na vojno.
Še neko] o nosili srednjih šolati.
Odkar skušajo reševali naša šolska vprašanja politiki, od katerih se cedi gnojnica sebičnosti, prišli smo na rob propada. Kričeče razmere, kakršnih-ne najdemo nikjer drugod v Avstriji, smo v našem listu že neštetokrat ostro grajali, in isto so storili drugi slovenski listi, katerim klerikalni »uspehi« na šolskem polju še niso zmešali možgan; toda vlada je glulia, kadar se je treba ozreti na pravične naše zahteve. Obupno stanje našega srednjega šolstva je obširno naslikala »Slovenija« v 6. in 7. številki; opozoril bi rad le par točk, ki so se oV)zdaj še premalo naglašale. Kot odškodnino za novo ljubijansko nemško gimnazijo baje dobimo popolne slovenske gimnazija v Kranju. Novem mestu in dve v Lj ubijan i, le zgodovina, zemljepisje m matematika se poučuj v nemščini. Kdor ima le nekaj elementarnih \ zgojeslovnih pojmov, bo Inke dvospolne zavode odločno zavrnil. Ali eksistirujo še drugod v Avstriji take šolske dvoživke? Cehi imajo 33 gimnazij na Češkem, 10 na Moravskom in eno v Šle/iji, 22
realk na češkem, 16 realk na Morav-skem, torej skupaj 88 srednjih šol "s češkim učnim jezikom, iu niti ena med njimi ni utrakvističnn, kakršne bi naj postale naše. Poljaki štejejo 36 gimnazij in JI realk, torej 47 srednjih šol s poljskim učnim jezikom. Slabše so šolske razmere v Uu-kovini, kjer sta med drugimi mešanimi šolami tudi dve sreduji z rusin-sko-nemškim učnim jezikom; zato pa imajo sicer s šolami slabo obdarjeni Rusini v Galiciji petero srednjih šol s svojim učnim jezikom. Iz tega je razvidno, da smo Slovenci edini narod v Avstriji, ki nima niti enega srednješolskega zavoda popolnega v materinščini, in vendar se nam sanja, da se naj nekoč v beli Ljubljani dvigne — slovenska univerza. O ironija! Kdor zagovarja dvojezično višjo gimnazijo, ta ruši temelj nameravanemu najvišjemu kulturnemu zavodu. In to vedo Nemci in njihovi čini zavezniki prav dobro... Nekoč je trdil neki slovenski ravnatelj, da se mora na vsak način poučevali nekaj predmetov v višjih razredih v nemščini, da se naši dijaki temu jeziku v pismu in govoru popolnoma privadijo; kajti brez temeljitega znanja nemščine vsled danih kulturnih razmer ne bo mogoče dobiti izven tesnih domačih mej primerne, službe. Ta kratkovidna trditev je grozno čudna. Koliko uradnikov sem srečal na Dunaju in v drugih večjih ter manjših nemških mestih, ki so obiskovali izključno slovanske srednje šole in nekateri celo slovanske univerze, in vendar so bili nemščine vešči, kakor vsi drugi uradniki. Ako pa profesor ne bo mogel v treh do štirih tedenskih urah skozi osem let naučiti dijaka pravilne nemščine v tolikem ol>-segu, kolikor je potrebuje v javnem življenju in znanstvenem delovanju, tedaj je dijak popolnoma nezmožen za študije in ne spada v šolo, ali pa naj obesi profesor svojo metodo na klin in gre kamenja razbijat. In zakaj sta si izbrala ravno dva tako važna in težavna predmeta kakor sta zgodovina in matematika za nemški pouk? Nazore o življenju in za življenje, preciznost v mišljenju in izražanju naj zajema in se uči dijak v tujem jeziku.'! Zdrav razum in ljubezen do domovine se upirata** zgražanjem proti taki nepedagoški zahtevi. Ako hočete kakih uspehov, poučujte mladino v vseh predmetih v materinščini, nemščine pa ne prikrojite po šabloni pouka v klasičnih jezikih in vaš trud ne bo brezuspešen! Seveda namen vlade je prozoren: Slovenskemu dijaku se naj obleži napredek, par
nemških profesorjev pa naj dobi službe na teh utrakvističniii zavodih. Da je trditev klerikalcev o gotovi odstranitvi neslovenskih učnih moči s »slovenskih« zavodov prav navadna laž, to je jasno vsakemu, ki pozna pro-palost te nenarodne klike. In baš s takih polovičarskih zavodov bi se v slučaju, če bodo višji razredi prenapolnjeni, lahko poslali dijaki na nemško gimnazijo, kakor je v Ljubljani v zadnjih letih sploh v navadi, rta se dijaki transportiraj o s prve gimnazije na drugo in narobe.
Končno še par besed o slovenskih učnih knjigah. Očitalo se je profesorjem, da se premalo zmenijo za sestavo potrebnih učnih knjig. Te trditve so zavračali s tem, da ne marajo prostih uric žrtvovati spisavanju knjig, dokler nimajo zagotovila, da se bo dotični predmet poučeval v slovenščini. Da so imeli deloma prav, priča slučaj, katerega je opisal »Slovenec« že 6. novembra t. 1. v 256. številki, kjer govori na dolgo in široko o tem predmetu. Prof. Matek v Mariboru je z vztrajnostjo in vestnostjo spisal matematične knjige za višjo gimnazijo, in zdaj bodi ves trud zastonj po krivdi klerikalcev, ki se šopirijo povsod kot pospeševatelji in zagovorniki narodnih teženj.
Jutri zboruje v Ljubljani »Društvo slovenskih profesorjev«. Sestane se v resnih trenutkih; zato smo prepričani, da se bo zavedalo svojega visokega namena, ki ga izraža v § 2. svojih pravil: »Pospeševati pedagoško in vobče znanstveno delovanje društvenikov, zastopati in braniti vse i n t e r e s e u č i t e 1 j -stva srednjih in njim podobnih šol ter mu določiti stališče v okviru narodnega življenja.« — Pri tej priliki naj se ne pozabi na Slovence, ki.žive izven Kranjske v enako obupnem položaju. Pedagoška vprašanja naj rešujejo le pedagogi, ne pa politiki, najmanj pa taki, ki so privezani k jaslim aristokratske birokracije.
Pismo s Hrvaškega.
(Rakcdczav ali Rauch? — Zakaj še ostane Rakodczav na svojem mestu? — Situvacija v Pešti.)
V Zagrebu, II). dec
Kdina in zadnja seja hrvaškega sabora je vsakomur jasno pokazala nemožnost, da bi se Rakodczav še nadalje obdržal na banskem stolu. Madžarska vlada se je nadejala, ko je skovala spletko z dr. Frankom (v nje-
govi peturni konferenci z dr. Weker-lejem), da bo v zgodovinski seji dne 12. decembra sedela na obtožni kiopi naša koalicija. Pričakovala je, da bodo na koalicijo navalili frankovci ter zahtevali, da se hrvaška delegacija pozove iz Pešte, kar bi bilo Madžarom najprijetneje, dočim se je o ma-džaronski stranki nadejala, da bo naravnost podpirala Rnkodczavja.
V tem težkem času pa bo i nora 1 a vsa koalicija, tako so si mislili Madžari, ostati v Pešti, v Zagrebu pa bi se ji med tem skovala spletka, ki bi ji odvzela vsako podlago za nadaljno obstrukeijo.
Toda zgodilo se je baš nasfirotno. Koalicija je vzdržala borbo na dve fronti in dominirala v hrvaškem saboru na vsi črti. S svojim trikom, da se je pred razpustom prečital predlog koalicije, naj se obtoži Rakod-ezavja kot izdajalca »naroda in domovine«, je popolnoma dosegla svoj namen ter s tem pobila tudi frankovce. Rakodczav je moral vzpričo tega sramotnega poraza, da ni »imel pridobiti niti enega pristaša v vsem saboru, potovati v Pešto. In tu je v torek podal d emisij o ministrske-um svetu. Istočasno je bil v Pešti tudi kandidat za bansko mesto baron R a u c h. Wekerle se je pogajal z enim kakor z drugim in se končno odločil, da Rakodczav še lahko nekaj časa ostane ban.
Rakodczav je namreč prišel v Pešto s polnim košem načrtov, da bi se tako vsaj še nekaj časa vzdržal na banski stolici. Zagotavljal je Wcker-leja. da se je sedaj že popolnoma pripravil za izvedbo volitev: sklenil je namreč pakt z dr. Frankom, s srbskimi rad i kitici; takisto bodo novo stranko podpirali tudi »krščanski socialci« ki v svojem glasilu » Hrvatstvu <: naznanjajo, da bodo povsodi postavili svoje kandidate, kjer imajo vsaj 5 pristašev; končno pa se bodo še ta mesec reorganizirali ostanki madžaron-ske stranke v unionistiško, ki mu bo dala vlado. In tako bi imel proti sebi samo koalicijo. Ali bi bilo umestno, da bi ga v tako ugodnem času od pustila madžar. vlada? Saj bi moral novi ban pričeti nova pogajanja in sklepati kompromise. Ako do sedaj še ni pokazal, kaj da zna, naj se ga sodi DO tem, kako se bodo volitve končale.
To vse Je Wekerleja prepričalo, da se je odločil za Rnkodczavja. to tembolj, ker drugi kandidat baron Rauch, ki tako željno čaka na bansko čast, ni nimalo idealna osebnost za to mesto.
On je bil sicer od nekdaj iskren unionist, vendar pa se je bolj nagibal
LISTEK.
Laž.
Anica je prinesla v sobo kavo in jo postavala na mizo kakor vsako jutro. Njene velike, črne oči so prešerno premerile sobo od enega konca do drugega in ustne so zaklicale polglasno sladko in nekam plašno: »Milan.« To je bil njen vsakdanji jutranji pozdrav in Milan je že vsakokrat imel zanj primeren,   ljubezniv odgovor. Rahla ljubezen, ki se je izpočetka razodevala le v tihih, globokoizraznih pogledih, je rasla med njima boijin-bolj, osvajala  je  njuna srca kakor osvajajo zlati solnčni  žarki solnčne rože in se vkoreninjala v mladih •hišah kakor s tisočerimi nitkastiini ko-reninicami . . . Ljubezen ne osvaja le duše, ona se preliva tudi v krvi in se v njej pretaka po celem telesu, pro-vzročujoe  toploto in svežost in moč občutkov ...   V mladih, neizkušenih dušah se pojavi kot rahel dih jutranje sape, ki polagoma narašča in se stopnjuje v mogočen,   nevždržljiv orkan strasti, ki razjeda mlade moči in razburja duhove s krvavimi tragedijami in duhomornimi slutnjami . . . Milan in Anica sta šla po natančno začrtani poti ljubezni: pogledi, rokovanje, po-
ljubi, objemi in tako sta stala po prvem in drugem dejanju tragedije pred katastrofo.
Ko je postavila Anica kavo na mizo in je poklicala Milana, jo je obšla nenadoma neka zloslutuja misel. Okno ob njegovi postelji je bilo zastrto kakor prejšnji večer z rožastim za-grinjalom, zrak v sobi je bil nenava-dno hladen in svež in postelja ob oknu je bila prazna . . . Stene so bile prazne in mrtvo je bilo v sobi kakor bi imeli mrliča. Fra na steni je, stala tiho, nepremakljivo. Ustavila se je enkrat ponoči . . .
Anica se je zdrznila. Nekaj mrzlega je prešinilo njeno srce z mrliškim strahom, da je prebledela. Toda le za hip. Hipoma je skočila s stola, ki se je vsedla nanj in je skočila pogledat v drugo sobo, katere vrata so bila malce odprta. Strahoma in radovedno je prijela za kljuko, odprla je tiho, polagoma, da bi ga slučajno iznenadila in je rahlo in previdno pomolila drobno glavico v drugo sobo: »Milan.« Zopet je bilo vse tiho in mirno kot prej in Anica je zbežala iz sobe.
Šla je v svojo sobo in je poklicala mamo.
Mati je pa že vedela vse. Pravnic ni izpreinenila potez na svojem obrazu, mirno je poslušala pretrgano pripovedovanje preplašene hčere in je rekla naposled v prisiljenem sme-
hu: »Ušel je, Anica, pa se bo kmalu , vrnil . . .« To je Anico nekoliko pomirilo, zlasti pa še ravnodušno obnašanje, ki ga je razodevala mati v tem slučaju. Stopila je k oknu, se sklonila nizko nad bujno razevcle rože in se zamislila bogvekam . .
V nedeljo, popoldne je*hllo ... Z Milanom sta bila sama doma ta sta gledala pri odprtem oknu na ulico. Vse živo je bilo spodaj, v solncu 30 se blesteli dragoceni prstani in srebrne verižice, šumela je svila in cilindri mestnih filistrov so bahato žareli v solncu ... V gostilni na nasprotni strani je bil ples. Raabrzdana, pijana muzika je glasno odmevala čez cesto in kričanje pijancev se je neprijetno družilo z zaljubljenimi akordi dunajskih valčkov. Smeh in petje se je spajalo v razkošno himno nedeljskega popoldneva; gorela so lica, ljubila so sc srca-. . .
Milan pa ni bil vesel tisto popoldne. Molčal je in je gledal skozi okno na pisano množico veselih fantov in deklet, nasmejal se je zdajpazdaj. ali njegov smeh ni bil podoben smehu, ki je poplavljal krčme in ulice, bil je zbadljiv, pritajen posmeh, s katerim je on navadno govoril o nadutih fili-strih in debelih krčmarjin, kadar je bil slučajno zamišljen in slane volje. Bil je še precej idealen v listin letih in nič na svetu mu ni bilo bolj zoprno kot tolsta nečistost, ki se skriva pod
filistrskimi cilindri in posvečenimi suknjami . . . Tiste ljudi je sovražil iz dna duše iu bežal je iz njihove bližine kakor pred smrtjo... I bita srca imajo, ubite duše . . .
■ Milan je bil resnično zaljubljen. Le ljubezen očisti človeško srce i u poglobi njegovo čuvstvovanje. Xikjer ni lepota lepše izražena kakor v neiz-peti pesmi, ki jo sanja zal.iubljenče-vo srce in resnica je najlepše razode-ta v skritih mislih tragičnega pesnika«.. Pesem, ljubezen in tragika, to je bila za Milana tista troperesna deteljica, ki ko jo sicer modrijani umetno sestavili in jo tako izraženo postavili v okvir ideala. Ljubil je Milan, bil je tragičen in laž je bila vzrok njegovi nesreči.
In zakaj je lagali Sam ni vedel, kako je prišlo do te krasne laži. TCn-krat je prišel nekoliko vinjen iz krčme, kjer je bilo veselo društvo go-spodov in dam. On je sedel kakor po navadi v sosednji sobici m je gledal vesele obraze in užival srečo, ki je bila delež njegovih sosedov. V njegovi duši se je oglasila osamljenost, težka misel je osvojila njegovo glavo .. . Težko je biti Človeku varnemu na svetu . . . Začel je misliti na svojo prošlost, na nejasno bodočnost — večna pustinja--Ako bi se oženili
Na misel mu je prišla Anica; bolj jasno kakor drugokrat je zažarela ljubezen v njegovi duši, zasmejiilo se je
njegovo srce v radostni slutnji in nekaj mehkega, kakor balzam se je prelilo po njegovem telesu. K njej stopim in ji rečem moško besedo: Anica, bodi moja žena! In ko je tako mislil, se je zvalilo brzino z njegovih ramen, prsi so se razširile kakor v blaženem pričakovanju in kri mi! je udarila v lice. Se tisto dopoldne je razodel Anici svoje srce in življenje, sezidano na krasni laži, je zagorelo pred mladima zaljubljencema v solnčni luči . . . Najsrečnejši je bil tisti dan v njunem življenju in ljubezen ni bila nikoli krasnejša kakor v tistem hipu . . .
Od takrat je minilo že več tednov. Anica je bila boljinbolj vesela in živahna, veselo pričakovanje in otroška lahkoverni st sta jo v njeni sreči spravili skoro ob pamet. Letala je okrog kakor razposajen otrok, igrala se je in smejala . .. Mil ar. je pa postal tih in zamišljen. Na njeno prijaznost in ljubezen je sicer odgovarjal ljubeznivo in prisrčno, ali nekaj hladnega je zvenelo vedno iz njegov i h besed in skoro prisiljenega smeha. Hodil je okrog povešenih oči in bledega obraza in večkrat se je zbudil ponoči v nemirnih sanjah in obupno stokal . . . Čuden je postal in nihče ni vedel, kaj mu je. Zbolel je za tisto boleznijo, ki je strašnejša kot sušica in obupnejša kot ljubosumnost — na zatajevanju laži. .. Globoko v prsih ga je grizel črv ljubezni, se/i
k Kossuthovcem in odobraval njihovo borbo proti kroni.
Razen tega tudi njegovo privatno življenje ni brez madeža: ločen je od svoje žene, pravijo, da je alkoholik in da vsled tega često zbesni. Vse to mu škoduje pri dunajskem dvoru. Sicer pa je Wekerle dandanes tako vpliven na Dunaju, da lahko doseže vse. Zato tudi ni definitivno odbil Raucha, marveč ga še drži v reservi.
Za današnjo situvacijo na Hrvaškem je še bolje, ako ostane Rakod-czav, da vodi volitve. Madžari bi *namreč ne mogli najti človeka, ki bi užival pri nas tako malo ugleda, kakor Rakodczay. Neštetokrat jc dokazal svojo nesposobnost, nad njim neprestano trepeče Demoklejev meč demisije. Vsi čutijo, da ne ostane dolgo, ker ni mogel dosedaj osnovati svoje stranke. Tako razpoloženje je izredno ugodno pri volitvah, kjer odločuje tolika legija uradniških glasov z javni m glasovanjem ob cenzusu 60 K.
Ako bi prišel Rauch, ta je politik, ki bi takoj dal občutiti svojo močno roko, hotel bi ustanoviti svojo stranko, bil bi tiran kakor Khuen; zato je bolje, ako bo vodil volitve nesposobni Rakodczav.
V Pešti naša delegacija •ladalju-je obstrukcijo proti kvotnemn zakonu. Sedaj se posebno občuti, da se našim poslancem ne bo posrečilo raztegniti debato preko novega leta. To ni čudno; že tri mesece zabranjuje dvajsetorica poslancev s svojimi dolgimi govori vse delo parlamenta. Razburjenost, ki spremlja vsako takšno borbo povečuje ta nadčloveški napor. Delegat je so izmučeni, i u kličejo jih domov razne dolžnosti.
Razen tega je preneseno težišče situacije v Hrvaško, ker se mora v najkrajšem času razviti v o 1 i 1 n a borb a.
Kaj bi z obstrukcijo v Pešti, ako se bi nasprotnikom posrečilo, da odvzamejo koaliciji temelj obstanka v Hrvaški? Zato se mora najti izhod, s katerim se ustavi borba v Pesti, da se razvije tem ljutejši boj v Hrvaški sami.
Domačini, sezite po zaslužku!
Belokranjska železnica je končno zagotovljena. Sicer so se mestoma že pričela pripravljalna dela na Dolenjskem letos, ali v polnem obsegu se prično gradbena dela šeie spomladi prihodnjega leta. Živahno življenje bode zavladalo po sicer mirnih krajih, in razvila se bo tem živahnejša, vsestranska delavnost, ker je za dograditev kranjskih prog nove železnice, ki se v lepi Beli krajini tako željno pričakuje, postavljen razmeroma kaj kratek rok — do oktobra meseca 1910. Obilo prilike za zaslužek bode dano za časa graditve. V poklicanih zastopih se je že opozorilo vlado, da je pri gradbenih delih upoštevati v prvi vrsti domače podjetnike in da je dajati prednost pri gradbenih delih domačinom. Ne smejo se ponoviti one čudne razmere, kakor smo jih imeli priliko grajati ob graditvi bohinjske in karavančne železnice. Če se odpre v deželi vir za dober zaslužek, je treba vse sile napeti, da pride zaslužek v dobro našim ljudem, tako stavbnim podjetnikom, kakor voznikom in delavcem. Mnogo je odvisno od centralne vlade, v znatni meri pa posežejo tudi lokalna državna oblastva vmes v prid in korist domačih interesov. Ali ne samo za gradbena dela gre j>ri tem, naš namen je tu-
kaj opozoriti naše sodeželane zlasti na to, da se pobrigajo v pravem času za to, da jim ostanejo krčmarski posli v takozvanih kantinah in da se teh ne polaste tuji vrinjenci. Ker so pa gradbena dela pri novi železnici vseskozi nujna,  bo treba intenzivnega dela in se bo zategadelj mnogo delavcev potrebovalo. Tako pa bo treba na raznih krajih napraviti kantine, no-čišca, da se zadosti velikim potrebam. Lepi denarji se dado služiti s preskr-bovanjem delavstva, ki je zaposleno pri gradbenih delih. Konsum v jedi in pijači bo velik. In ker se dela vsekakor ne bodo vršila postopoma od izhodišča, marveč bo treba pričeti na raznih krajih z delom, je povsem naravno, da bo nastala potreba po številnih kantinah. Bodi torej skrb naših ljudi, da si zagotove ob pravem času krčmarske kodeesije, naj se ne dado prehiteti od spretnejših in po-zornejših tujcev! Vsako odlaganje je škodljivo in  more povzročiti nepopravljivo škodo. Apeliramo pa hkra-tu na naša okrajna glavarstva, zlasti na novomeško in črnomaljsko, da se ozirajo v prvi vrsti na domačine, zakaj pričalo bi o žalostni kratkovidnosti in nedopustni brezbrižnosti, če bi se ob sicer enakih predpogojih šlo na roko tujcem. Ni nam sicer znano, ali se ob graditvi karavančne in bohinjske železnice domačini niso brigali za krčme in kantine na Jesenicah, Hrušici, v Bohinjski Beli in Bohinjski Bistrici in tako sami zakrivili, da se je nabralo zlasti na Hrušici obilo tujih »podjetnikov«. Dejstvo je, da je bilo v teh krajih vse polno ljudi od raznih vetrov in da so spravili lepe vsote. Število koncesij v imenovanih krajih se je v gradbeni dobi več nego podvojilo, in gotovo je, da je le mali del ostal našim deželanom. Smatrali smo se za potrebno opozoriti na te okolnosti, vzbuditi čuječnost in pozornost naših ljudi ter tako preprečiti, da se ne polaste tudi ob gradnji belokranjske proge zopet tujci vsega dobička in zaslužka, ki ga ponudijo gradbene  prilike.  Torej  še enkrat: Domačini, zagotovite si dober zaslužek, ki prihaja v deželo!
Obrtni vestnlk.
Odkar se je pričelo v obrtnih krogih živahno gibanje za stanovsko obrambo, so tudi organizacije gostilničarjev in krčmarjev, zlasti njih poklicane zastopnice obrtne zadruge zastavile z vso vnemo živahno in dobro premišljeno akcijo v ta namen, da se gostilničarski in krčmarski obrt obvaruje preplavljanja po strokovno neukih osebah in zagotovi izvrševanje gostilniških in krčmarskih poslov izvežbanemu naraščaju teg'a važnega stanu. Sicer je gostilničarski in krčmarski obrt vezan na koncesijo in tako vsekakor zavarovan proti prešte-vilnemu in prenaglemu naraščaju novih gostilen in krčem, to tembolj, ker je treba upoštevati ob izdajanju novih koncesij krajevno potrebo: in gre pri tem pravica izjave, odnosno pravica pritožbe, tudi gostilničarskim zadrugam. Će je tako zagotovljeno v tem oziru tej stanovski skupini u pošte vno varstvo, je na drugi strani dejstvo, da morejo priti in da prihajajo do gostilniških in krčmarskih koncesij prav često osebe, ki nimajo za obrt potrebne izobrazbe. Akcija organiziranih gostilničarjev, kateri imajo svoj temelj na sklepih gostilni-čarskega kongresa na Dunaju 1. 1902., sicer ni imela zaželjenega uspeha, v kolikor se je tikala zahteve po brezpogojni uvedbi sposobnostnega dokaza za gostilniški in krčmarski obrt v
krajih z nad 5000 prebivalci. Obrtna novela za gostilničarski  in krčmarski obrt ni prinesla  obveznega sposobnostnega dokaza, pač pa pooblašča trgovinskega ministra, da od primera do primera odloča o uvedbi in ureditvi sposobnostnega dokaza za to obrtno stroko, zadevni odstavek novega obrtnega zakona slove: Trgovinski minister more sporazumno z ministrom za notranje stvari, zaslišavši trgovsko in obrtniško zbornico, zadružne zveze, kjer obstoje, in prizadete zadruge, ukazoma splošno ali pa za posamezne kraje ali ozemlja predpisati, da se gotove vrste gostilničarski h in krčmarskih obrtov, katere je natančno oznameniti, morejo podeliti samo takim prosilcem, kateri morejo dokazati posebno usposobljenost, katero   natančnejše   določi   in označi ukaz. Vendar se pa smejo omenjeni predpisi izdati le tedaj in v takih primerih, v katerih je s stroko vno-za-družnimi napravami in uredbami ter s strokovnimi učilišči v krajih, ki pridejo v pošte v, poskrbljeno za popolno izobrazbo naraščaja v dotičnih obr-tih. Potemtakem je popolnoma jasno, da je sicer načeloma  dana možnost uvesti  sposobnostiii dokaz za gostilničarski in krčmarski  obrt; vendar pa je uvedba sposobnostnega dokaza odvisna od  izpolnitve nepogrešnega pogoja, da je v kraju, v katerem se hoče uveljaviti sposobnostni dokaz, s potrebnimi učnimi uredbami poskrbljeno za možnost popolne strokovne izobrazbe obrtnega naraščaja te st**o ke. Znano je, da tudi pri nas deluje organizacija gostilničarjev za uvedbo sposobnostnega dokaza; kakor drugod bode tudi pri nas mogoče s to zahtevo le prodreti z napravo strokovnega učilišča za gost i ln i carje in krčmar je.   Ni dolgo tega, kar se je iz prožila misel,  da  bi  se osnovala v Ljubljani čimprej  šola  za gostilni carje in natakarje.  Ali ne samo govorilo se je o tem projektu, ki je vse hvale vreden; kolikor je nam znano, se je tudi že pričelo s pripravljalnimi deli tako, da je projekt na pravem potu do uresničenja. Umevno je, da bi bila ustanovitev takega učnega zavoda odličnega gospodarskega pomena za našo deželo, saj bi se s tako napravo pripomoglo k nujno potrebni povzdigi vsestranske strokovne izvež-banosti, kakor jo potrebuje dandanes vsak boljši gostilničar. Toda ne le iz tega vzroka  iskreno želimo,  da se kmalu uresniči ta projekt; uresničenje take učne naprave je znamenite važnosti tudi iz strogo stanovskega stališča naših gostilničarjev in krčmarjev, zakaj z ustanovitvijo takega strokovnega učilišča bi bil izpolnjen hkratu predpogoj za uvedbo sposobnostnega   dokaza   za gostilničarski obrt v Ljubljani. To pa bi bila važna stvar za naše gostilničarje, kateri bi bili   potem    obvarovani prodiranju neveščih oseb v ta obrt; samostojni gostilničarji bi mogli postati le izvež-bane osebe. Hkratu pa bi se zastavile za bodočnost v izdatni meri pot onemu, žal tako živahnemu, pa za gostilničarje   tako   škodljivemu »barnto-prometu« s koncesijami.
Časovni vozni listi z a delne proge južne železnice so bili uvedba, ki je jako dobro služila specialnim interesom naših trgovcev in trgovskih potnikov, ki imajo vsled svojih kupčijskih zvez interes le na južnih progah. Pod pretvezo, da so se dogajale razne, po običajni kontroli neodpravljive nerodnosti in da je bila cena tem voznim listom taka, da železnica ni prišla na svoje stroške, je južna železnica odpravila časovne vozne liste za delne [»roge in izdaja sedaj le še letne vozovnice za
Hotel je govoriti dalje, a beseda mu ni hotela na jezik. Nekaj ara je sililo kakor ukazovanje: Laži, uživaj kakor lažejo in uživajo drugi. Ne bodi bedak, idealist . . . Stisnilo ga je za srce.
»Ljudje ljubijo, a jaz" ne verjamem ljudem.«
Anica ga Je* začudeno pogledala. Nato se je ljubko nasmejala in se nagnila skozi okno. Z roko .> zadri a ob vazo z rožami. Odtrgala je rodo.
»Ali jo hočeš?«
»Vrzi jo na cesto, v blato . . .«
Milan je prebledel, ustrašil se je skoro svojega glasu. S ceste je odmeval glasen smeh pijanega fanta.
»Čudno govoriš danes, gotovo si žalosten. «N j en glas je bil napol strog, napol radoveden.
Milan je molčal. Čutil je, kako se nekaj ruši v njegovi duši, nekaj neizrečeno krasnega pada v blato . . . Še par krepkih sunkov, par trdih udarcev in porušena bo veličastna stavba njune ljubezni . .
Na cesti je rastel hrup. Ljudje so se trumoma vsipali iz sosednje gostilne kakor čebele iz čebelnjaka. Pijana ženska je vlekla za roko mladega fanta in zmerjala ljudi, ki so se nabrali radovedni okrog zanimivega prizora. Milan in Anica sta gledala komedijo skozi okno.
»Kaj vas briga, ako ga imam rada.. . Zijala! Pojdi z menoj Vrane, tam je moja soba .. .« Ženska je po-
vse svoje proge. Absolutno vzeto za osebe, ki morejo izrabiti take vozne liste za vse proge, te enotne letne vozovnice niso pretirano drage; faktu ni pa je, da je s tako uredbo ustreženo le interesom velike trgovine in velike industrije, ki ima vožnje na razne strani, doeim je za ogromno večino naših trgovcev in trgovskih potnikov, ki imajo vsled svojega, na gotov teritorij omejenega kupčijskega poslovanja interes izključno le na gotovih južnih progah, ta uredba popolnoma brez koristi in brez praktične v rednosti, ker se jim dejansko ne izplača jemati si letnih kart za celotno progo. Južna železnica, ki ima redkokdaj čut za potrebe naše trgovine, sc jc tudi v tem oziru pokazala kot povsem nedostopno za upravičene naše želje. Navzlic ponovnim prošnjam, navzlic utemeljevanju in dokazovanju, da našim trgovskim interesom z enotnimi letnimi voznimi listki ni pomagano, ker so njih vožnje na eno ali dve ruti, vztraja na svojem odklonilnem stališču in se žal ne da pregovoriti, da bi zopet uvedla prejšnjo tako pripravno uredbo.
Delavsko ministrstvo in trgovske zb rnice.
Dunaj, 20. decembra. Stalni odsek treh osrednjih industrijskih zvez se je bavil v svoji zadnji seji tudi z organizacijo delavskega ministrstva in trgovskih ter obrtnih zbornic. Glede organizacije delavskega ministrstva se je sklenilo, da je nujna potreba, da se v raznih ministrstvih raztresene tehnične agende spojijo v posebno deiavsko ministrstvo. G led«' organizacije trgovskih in obrtnih zbornic je odsek proti temn. da bi se spremenile po zahtevah krščansko-socialnih poslancev. Ako pa vlada namerava izvesti spremembo, morajo se ustanoviti samostojne zbornice za rokodelstvo in malo trgovino na eni strani, in za industrijo na drugi strani. V industrijski zbornici mora biti zajamčeno zanesljivo zastopstvo za industrijske in komercialne interese.
Kazensko-pravno varstvo mladoletnih.
stvo itd. Sploh se odpravijo vse trpke posledice za lahkomiselnost v mladosti, ako se ^e kaznovani poboljšal ter postal pošten član človeške družbe. Obsodba mladoletnega se popolnoma izbriše, ako se je v določenem času vedel dostojno. Tako rehabilitirani lahko dobe vsako javno službo. — Nove kaz. določbe za varstvo mladoletnih so naperjene proti porabi mladoletnih do 16. 1. za produkcije, ki spravljajo v nevarnost njihovo zdravje in moralo, proti prezgodnemu uživanju alkohola, proti zanemarjen j u vzgojnih dolžnosti in proti zapel javan ju še ne 161etnih deklic.
H< vaškomadžarski konflikt.
Budimpešta, 20. decembra. »Budapesti Hirlap« nasvetuje, naj vlada ukrene vse mogoče za varstvo madžarskih in nemških manjšin na Hrvaškem. V novi volilni reformi je treba skrbeti, da pridejo tudi Madžari, Nemci in Srbi do zastopstva v hrvaškem saboru. Izobraženi Madžari se naj uce hrvaško, da bodo mogli hr-vaške šole voditi hrvaško govoreči Madžari.
D unaj, 20. dec. V »Oesterr. Rundschaii« je izšel članek dr. Krnja-vega, ki piše, da prav temeljiti poznavalci političnih razmer na Ogrskem in Hrvaškem prorokujejo zelo dolgotrajno hrvaško krizo. Kriza bo trajala tako dolgo, da bodo Madžari uvideli, da Hrvaške ni mogoče vladati ne i nasiljem, ne s korupcijo, temne edinole s pošteno politiko, ki re-spektuje hrvaška prava in koristi.
Obsodba protipo'jske politike na Pruskem.
D d n a j , 20. decembra. Socialni demokratje vseh narodnosti so priredili včeraj na Dunaju velik protestni shod proti pruski politiki, ki hode uničiti Poljake. Prvi jc govoril novoizvoljeni poslanec I) a s z y n s k i , ki je imenoval prusko oasilstvo barbarizem, a 19 milijonov Poljakov ne bo Ugonobil kak Biilnvv. Pruska vlada hoče napraviti poljski narod za brez-
domovinske potepuhe. Prepoved, da se na shodih ne sme govoriti poljsko, je naperjena v prvi vrsti proti delavcem. — Posl. Pernerstorfer je govoril
dane na laži. Prepričan je bil v svojo laž, bolj prepričan kot v resničnost svojega življenja in toploto solnčnih žarkov in vendar ni mogel razodeti svoje notranjosti nobenemu izpoved-niku, nobenemu božanstvu. Ljubezen, ki se je vkoreninila v njegovem srcu, je začela izpodjedati laž. Pognala je tisoč in tisoč skritih, finih koreninic, zagrizla se je z neizpustnimi zobmi v njegovo meso, razrasla se je v mogočno drevo, ki je pognalo košate veje in vejice po celem telesu ... Svet, ki ga je sicer ljubil, se mu je začel zdeti neizrečeno zloben in lažniv vse se je združilo in vrtelo le v enem, divjem, brezupnem kolobarju, ki mu je laž začrtala smer in svrho... In vendar je
on čutil, da mora ravnati tako in ni izhoda iz labirinta njegove ljubezni drugje kakor po laži. SpoznaLje vso žalost in bridkost svojega življenja: večna pisarna in mizerna plača ... Dobro je vedel, da ni nikjer rešitve njegovemu položaju, da je njegovo življenje obsojeno'v večno noc in trpljenje. In ker je ljubil neizmerno in brezupno in ker je moral kazati na zunaj veselo lice in zadovoljen izraz, a v notranjosti je nosil pekel s tisočerimi mukami in očitanji, se je pre-vleklo njegovo lice z bledim, mrliškim prtom .. . Zavest, da laže in vara sebe samega, Anico in svojo okolico, mu je rezala srce kakor ostrorezni nož, kajti bil je idealen in čist v svojem jedru in le neka neznana, neodo-
ljiva sila ljubezni ga je pahnila laži v naročje. Večkrat je bil že mme-njen, da stopi pred Anico oči v oči in ji izpove svoj greh. . . Tudi r.jeui materi je neštetokrat namerava] odkriti svoje srce in svoj položaj. Večkrat mu je bila že beseda na jeziku, ali zopet ga je nekaj prijelo za grlo kakor klešče: molči! Kaj bodo rekli ljudje, kakšen bo tvoj značaj in Anica — Molčal je in v njegovi duši je besnel boj ljubezni in laži  ..
Ob nedeljah popoldne, ko jc zunaj sijalo krasno, toplo sohice in so plavale nad mestom zaljubljene pesmi in pretrgani glasovi predmestnih pijancev, je sedel Milan doma in čital. Daleč od sveta in življenje je opajal svoje srce z izmišljenimi zgodbami in iskal tolažbe v pesniških tožbah in sanjah. Takrat se je za hip olajšala njegova notranjost in ljubezen mu je zasijala v nekdanji krasoti. Tako je sedel neko nedeljo popoldne na divanu in je prišla k njemu Anica. Bila je v domači sobni oprali in rdeč mantine ji je ohlapno padal čez drobne, komaj opazno vzdignjene prsi ... Bila je krasna v svoji še skoro otroški mladosti kot češnje v cvet, ki se ni dahnila vanj vroča sapa bridkega spoznanja. Na ustnih ji je plaval zaljubljen smeh: »Ali me ljubiš, Milan?«
Milanu se je zdel ta glas kakor očitanje.
»Saj veš, Anica ...«
Dunaj, 20. decembra. Vlada je predložila včeraj gosposki zbornici z;ikonski načrt o kazenskopravnem postopanju in varstvu mladoletnih. ■Skoraj vse evropske in tudi izvenev-r pske kulturne države so izvedle že reforme glede modernega postopanja z mladoletnimi zločinci, da se ublažijo za mladoletne kaznence telesne, intelektualne in moralne posledice kazni. Z reformo se hoče pokazali, da kazen ni vselej pravo sredst\o za poboljšanje mladoletnih, temne se v posameznih slučajih da kazen nadomestiti z odredbami vzgojevalnega značaja. Starost, kdaj sme nastopiti kazen, se določi s 14. letom. Vendar se tudi mladoletni v starosti 14.—18. leta oproste kazenske odgovornosti, ako so vsled zaostalega razvoja enaki mladoletnim. Pri mladoletnih, ki so sposobni za kazen, se priznajo izjeme v obliki nepogojnega in pogojnega opušta kazni. Pri prvih odredi sodnik mesto kazni opomin, pri drugih se kazen le zagrozi. Ako pa se opominjani v času ukora slabo vedejo, se brezpogojno izvrši zagrožena kazen. Nadaljna sprememba kazen skega prava za mladoletne obstoji v tem, da se kaznovani izpuste, ko so dostali del kazni, ako je utemeljeno upanje, da se poboljšajo. Tudi se jim opustijo posledice kazni, kakor omejitev državljanskih pravic, policijsko nadzor-
v imenu nemške socialne demokracije. Politiko pruske vlade je imenoval nenemško, s katero se nemški narod ne bo nikoli identificiral. Nemška socialna demokracija obsoja in preklinja politiko praske vlade, ker je njen hoj naperjen proti vsaki civilizacij] in huinaniteti. Sprejela se je z navdušenjem resolucija, ki obsoja pruski zakon kot najsirovejši izbruh narodnostnega sovraštva, kot Hudodelstvo napram človeštvu.
Nevarna kriza v Belgiji.
Pariz, 20. decembra. Ker .je liberalna stranka soglasno izjavila, da pogodba glede države Kongo ni sprejemljiva ter so se tudi socialisti izrekli proti predlogi, je predloga ta-korekoč pokopana. S tem pa je izrečena tudi kralju najhujša nezaupnica ter nastane zelo nevarna kriza.
V senatu so včeraj hudo napadali kralja Leopolda. Socialist Elbers je zahteval, naj se proglasi za kralja namestnik, ker mora kralj hoditi neprestano obiskovat svojo novo rodbino ter nima časa za vladanje, a tudi sposoben ni.
Perzijski šah odstavljen.
London, 20. decembra. Iz Te-brisa je došla vest, da je narod odsta-
(Dalje v prilogi.)
kazala z roko nerodno na neko okno. Množica se je razposajeno krohotala: »Ne bodi len, fant. .. Lepo priliko imaš... Ni vsak dan nedelja . . .« Ženska se je pijano opotekla in prijela okrog pasu fanta, ki se je r leč kot velikonočno jajce obrnil po množici. Sram ga je bilo in je sunil žensko od sebe. Ona se je zadela ob vezni kamen in se neestetično zvali i a na cesto . . . Med moškimi je za hučalo morje smeha in porogljivih opazk, ženske so se sramežljivo obračale in tiščale robce na usta. Od nekod je pri-hitel redar, ki je razganjal radovedno tolpo in prijel žensko, ki se je se spravila na noge in obsipavala gledalce z najokiisnejšimi priimki . . . Redar je z žensko izginil za bližnjim vogalom in množica se je polagoma razšla. Anica je že zdavnaj zbežala od okna, ker je je bilo sram nelepega prizora, Milan je pa ostal pri oknu do konca in se nato čudno zasmejal . . »Kaj se smeješl« Anica je stopila k njemu. »Kdo bi se ne smejal komediji, če je originalna in duhovita in poleg tega še povzeta iz resničnega življenja. Kaj ni vredna humorja, tako nenavadna predstava ljubezni . . . ha, ha . . .«
Milan je govoril prisiljeno in njegov glas je rezal ostro in zbadljivo. Anica ga je jezno pogledala:
»Take nespodobnosti se ti dopa-dejof Nisem mislila ...«
Milan je čutil, da ie zadel v meso.
»Vsaka originalnost je zame lepa, posebno pa v ljubezni . . .«
»Kakšna ljubezen 1! <
»No, kaj ni bila tukaj lubezen in še kakšna, vroča . . . Vse kaj drugega kakor najina . . .« Zadnje besede so se mu trgale na jeziku in plašno je gledal Anico, ki je bila bleda kot platno. Vsedla se je in je zopet vstala, zaničljiv izraz ji je zaigral na ustnah in se je obrnila koketno in odkorakala ponosno v svojo sobo: »Zbogom, ljubezen!«
»Zbogom, Anica.« * Tisto popoldne je bilo silno dolgo in žalostno, Milanu se je zdelo, da so se stene njegove sobe azmaknile široko na vse štiri strani in s«> končno izgubile v neizmeruost. Brezkončna pustinja se je razgrnila krogin-krog in on je hodil po njej bolan in žejen ... Ni bilo studenca, da omoči v njem osušene ustnice, ni bilo sladkega obraza in dobre roke, ki bi se nagnila preko njega in mu pobožala bledo lice. Sam je bil v tistem pustem kraju, pogreznjen do vratu v enem samem umazanem čuvstvu, ki mu je zalilo srce kakor z blatno, nečisto vodo.. . Umazana reka laži je šumela pred njegovimi očmi, mu oškropila obleko, mu pljuskala na usta. Zaduši j i v, nezdrav zrak se je širil ob njenih bregovih in venele so rože in trava v njegovih poljubih.
I. Priloga »Slovenskemu Narodu" ftt 296.. dne 21. decembra 1907.
vil šaha Muhameda Alija, ker je preklical ustavo, ki jo je dal njegov oče. Pristaši parlamenta imajo veliko večino nad reakcijonarci. Ako se šah prostovoljno ne umakne, nastopi ljudska sila. Oblasti so obvestile konzule, da je šah odstavljen. Njegov sin sultan Ahmed Mirza je še premlad, da hi prevzel vlado. Nastale so velike ho-matije. Povsod se divje pleni.
Šah je zapovedal brigadi koza-kov, naj streljajo na parlament, kjer so zbrani odlični opozicionalci. Nastalo bi bilo strašno klanje. V zadnjem trenotku je poveljnik kozakov pregovoril šaha, da je svoj ukaz umaknil. Poveljnik je namreč šahu naravnost povedal, da se ne more zanašati na kozake, ki nočejo nastopiti proti opozicionalcem. Šah je zapovedal, naj njegovi pristaši opuste stražo okoli njegove palače, ako store isto tudi pristaši ustave glede straže parlamenta. Ker pa nobena stranka ne zaupa drugi, so na obeh straneh pač umaknili oborožene straže, toda imajo jih skrite v bližini.
Povod sedanji veliki krizi v Perziji je bil — harem. Parlament je namreč dovolil šahu civilno listo 4,800.000, toda črtal je apanažo za prince, harem in dvor sploh. Pri tem se je razvila zelo ostra debata ter se je razburjeno kritikovala zapravi j i-vost na dvoru ter se zahtevalo, naj se harem sploh odpravi. To je šaha tako razjezilo, da je parlamentu sporočil, da sploh ne potrebuje civilne liste, temuč si bo dvor zdrževal sam ali ga pa razpusti. V parlament so prišle tudi vdove pokojnega šaha ter prosile, naj se jim puste apanaže, a tudi to prošnjo je parlament zavrnil.
Poslansko zbornica.
Na Dunaju, 20. dec.
Stranke so se bile zedinile, da se število govornikov, ki pridejo pri razpravi o budgetnem provizoriju do besede, kontingentira. Stranke so mislile, da s tem skrajšajo razprave. A kaj, ko je toliko poslancev, ki kar nečejo nehati, če pridejo enkrat do besede. Tako se vlečejo debate kar cele ure.
V današnji seji je nemški govornik Miihl wert obširno govoril o narodnostnem vprašanju. Seveda s tistega brutalnega nemškega stališča, s katerim je vsako porazumljenje nemogoče. Ta Miihlwert je ravno tako smešen in brutalen, kakor vse drugi Nemci. Zlasti napram Slovencem. S takimi ljudmi je sploh nemogoče govoriti.
V imenu Jugoslovanske zveze je govoril dr. Ivčevič, ki je izjavil, da bo zveza glasovala za budgetni provizorij, ker neče, da bi se uveljavil s § 14., in ker ga zveza neče odreci vladi, ki je zagotovila zgradbo dalmatinske železnice. Odločno pa je ugovarjal naziranju ministrskega predsednika, da se je s to železnico izkazala Dalmaciji dobrota. Država je storila samo svojo dolžnost. Govornik je tudi zahteval, naj vlada prizna na vseučilišču v Zagrebu narejenim izpitom veljavnost v Cislitvanski in je plediral za to, naj država že ugodi kulturnim in narodnostnim zahtevam posamičnih narodnosti.
Pozno zvečer je dobil besedo še dr. Žitnik.
Glasovanje bo najbrže še to noč.
Avstrijsko delcjocijD.
Na Dunaju, 20. dec.
Danes je bila otvoritev avstrijske delegacije. Ta dan se je zgodilo,
Nova laž je bila obupne j ša, strašne j -ša od prejšnje ... Vrgla je v blato njegovo plemenitost, izlagana zlob-nost je ubila v Aničinih očeh njegov čisti značaj in on je postal po svojem priznanju in svoji volji — prosti lopov. To je bridko občutil takoj v prvih urah svoje osamljenosti in lilo mu je težko na smrt. Poglobil je misli v svoje življenje, opravičeval je svoje dejanje, branil se je ljubezni, ki je vzplamtela zdaj v njem močneje kakor kdaj prej, ali vse je bilo zaman: laž mu je vrgla v obraz vse opravičbe in zagovore, njen satanski smeh je rezal kakor nož njegovo notranjost.. Zakaj je storil ta korak? Kaj ne bi mogel raztrgati na lep način svojega razmerja, stopiti pred ljubico, ji pojasniti 6voj težki položaj, se opravičiti pri materi in iti prijatelj kakor je prišel težkega srca in žalostnega spomina križem svet? Zakaj je napravil komedijo, ki se je tako tragično ponesrečila?
Milan je čutil veliko laž in zmoto, ki jo je napravil in bilo mu je žal, neizmerno žal... Od tistega dne ni vee pogledal odkrito ljubici v oči, ni ji več rekel sladke besede. Neizrečen gnus do samega sebe in do sveta je bil odslej njegov delež. Bolj kot kdaj je občutil zdaj, kaj je ljubezen in postal je blazen v svojem nedosežnem hrepenenju. Zopet sta bila z Anico prijatelja, ona ga je ljubila kot prej, a on je zatajeval svojo ljubezen, gasil
prvič, odkar obstoji institucija delegacij, da je na sejo prišel tudi ministrski predsednik, doslej so se delegacij 6k i h sej udeleževali samo skupni ministri.
Zaradi volitve predsedstva so bila težka pogajanja. Kakor pri volitvi predsednika poslanski zbornici, tako je bil tudi pri volitvi predsednika delegacije po krivdi Slovanov samih izvoljen Nemec. Prezident delegacije je klerikalec P u c h s , njegov namestnik Poljak M a d e y s k i.
Vlada je predložila delegaciji tromesečni budgetni provizorij in ji je predložila »rdečo knjigo«, obsezajočo različne diplomatične akte.
Na Kramafev predlog se je opustila dosedanja razdelitev in so bili izvoljeni trije odseki: za zunanje zadeve in za okupacijski kredit, za vojne zadeve in za finančne zadeve. Poročevalec za Bosno in Hercegovino je V u k o v i 6.
Dobernig je utemeljeval nujni predlog, naj se spremeni delegacij -ski poslovnik in je s svojo zahtevo prodrl.
Skupni proračun izkazuje netto-potrebščine 386,923.102 K.
Vojna uprava zahteva zopet novih sredstev za armado. Vedno nove žrtve. Armada bo veljala 319,598.382 kron, torej za 7, 10 2.581 K več kot letos.
Finančni odsek je imel že danes sejo in je sprejel budgetni provizorij.
Brezvestno gospodarstvo klerikalne občine.
»Slovenec« ne more prehvaliti občin, v katerih imajo neomejeno oblast pristaši S. L. S. in čimbolj so ti možakarji kričavi, tembolj jih hvali »Slovenec«. Pri tem pa mu seveda še na misel ne pride uvaževati, kako je gospodarstvo v takih klerikalnih občinah; pač pa se zadere takoj na ves glas in kliče na pomoč vsa mogo-ša oblastva, ako le sluti v kaki občini, katere uprava je vrokah naprednJakov, najmanjši nered. »Slovenec« in ž njim vsi klerikalci so posebno ponosni na občine ljubljanske okolice. No, to gotovo ne brez vzroka, poleg par izjem so ravno možje, ki sedijo v občinskih odborih občin ljubljanske okolice, najbolj zabiti in pri tem naj-fanatičnejši klerikalci, ki sledijo svojim duhovnikom brezpogojno in se ne strašijo pri tem niti zlorabljati svoje moči kot člani občinskega odbora, ako le morejo škodovati svojim političnim nasprotnikom. C. kr. državne oblasti pa si niti ne upajo nastopiti proti takšnim klerikalnim občinam, odkar je postala naša slavna deželna vlada le navadna ekspozitura dičnih »rodoljubov« Antona Bonaventure in dr. Šusteršiča,
Da je temu res tako, naj služi v dokaz gospodarstvo občine Medvode.
V Hej občini je županoval skozi dolgo vrsto let znani oče Smovc. Pod njegovim županovanjem so sklenili leta 1904. župljani sorske fare postaviti novo župnišče. Vršila se je na poziv c. kr. okrajnega glavarstva konkurenčna razprava, na kateri se je volil stavbni odbor. Ker pa sorski fa-rani niso izvolili v ta odbor očeta Smovca in njegovih pristašev, marveč nasprotno zavedne kmete naprednega mišljenja, se je sklenil oče Smovc maščevati nad sorskimi župljani, če tudi tvori župnija Sora del občine, kateri je županoval. Najpreje je dosegel s pomočjo Brenceta, tega vzor-duhovnika, da se ni smelo zidati novo župnišče na primernem prosto-
je ogenj, ki mu je razjedal dušo in mu trgal mladost z lic. Molčal je in ni rekel ne belo ne črno; a njegov molk je potrjeval laž, .ki je ujela v zanj ko njega in njegovo ljubezen. Ponoči v sanjah je gledal resnico: dvoje mladih življenj je bilo obsojeno v večno smrt, kjer je dišalo po krvi in grehu, videl je ljubezen v sliki nedolžne deklice, ki sedi gola med starimi razuzdanci in pije iz čase z oskrunjeno krvjo nedolžnega otroka ... Strah ga je bilo in je kričal v sanjah divje, brezupno ...
Nekega dne se je napil v družbi predmestnih vlačug in se je pijan in umazan vrnil domov. Zvalil se je na posteljo in je govoril sam seboj in se smejal v strop kakor blazen... Iz sosednje sobe je stopila Anica. Ko ga je videla, kako pijan buli v strop in se neumno smeje, je stopila k njemu in mu rekla mehko očitajoč:
»Ah, kakšen si postal, Milan.«
On se je prestrašil njenega glasu.
»Ne obsojaj me, draga... Tako je sojeno ...«
Neizrečeno težko mu je postalo pri pogledu na nedolžnega otroka in skoro bi se zjokal. Tisti hip je zagledal pred seboj njeno tragiko in so mu prišle na jezik sožaljne besede:
»Pazi, Anica, da ne boš sojena..«
Ona je čudno pogledala pijanca. Mislila je, da se mu blede. On jo je bliskoma ujel za roko in jecljal žalostno in mehko kakor otrok:
ru, ampak, da se je moralo popraviti staro žunijsko poslopje. Ko se je nato vršila nova konkurenčna razprava, so bili voljeni v stavbni odbor zopet isti možje, ne oziraje se na Smovca, ki je z vsemi silami delal na to, da bi on prišel v odbor. C. kr. okrajno glavarstvo je odločilo, da mora skrbeti za pokritje vseh stroškov občinski odbor občine Medvode, in sicer na ta način, da občina najame posojilo, ki se poplača potom doklad na direktne davke vseh sorskih faranov. Stroške poprav je c. kr. okrajno glavarstvo naznanilo županstvu. Ker stavbni odbor ni imel na razpolago nobenega denarja, se je obrnil takoj pričetko-ma na županstvo, da mu preskrbi potrebni denar. Tukaj pa je bila ugodna prilika za očeta Smovca, ker je vedel, da bo lahko nagajal stavbnemu odboru. Vedel je, da stavbni odbor ne more ustaviti del in odstopiti od^ pogodbe, ki jo je že sklenil z zidarskim mojstrom. Vkljub opetovanim prošnjam stavbnega odbora ni hotel sklicati občinske seje, ki hi naj sklepala o najetju posojila v pokritje stroškov poprave župnišča. StavbniN odbor se je obrnil opetovano na c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani, kakor tudi na deželni odbor, naj vendar vplivata na županstvo, da najame potrebno posojilo. Med tem, ko se c. kr. okrajno glavarstvo za take prošnje in pritožbe niti zmenilo ni, je deželni odbor opetovano pozval županstvo, da nemudoma skliče občinski odbor, ki naj sklepa o najetju posojila in izroči potrebni denar stavbnemu odboru. Toda županstvu se niti ni zdelo vredno, odgovoriti na take opomine, kaj še, jim ugoditi. Oče Smovc je vedel, da mu živa duša ne sme storiti zalega, ker je vendar tako zvest pristaš klerikalcev, da ga celo »gnadljiv« škof skoraj bolj obrajtajo, kot »Klanfar-jevega Toneta«.
Stavbni odbor si je tekom dela pomagal tako, da je na svojo roko najel nekaj posojila in izplačal vsaj deloma zidarskega mojstra, ki je bil z delom gotov že v jeseni leta 1905.
Ostanka pa ni mogel plačati, ker mu županstvo ni hotelo izročiti denarja.
Ker le ni bilo plačila, so prišli upniki s tožbami zoper stavbni odbor, zahtevali so pogojene oziroma postavne obresti in k obrestim so narasli še precejšnji tožni stroški. Načelnik stavbnega odbora je letal od Poncija do Pilata, a V6e zastonj, nobena oblast si ni upala in si še ne upa nastopiti proti županstvu.
Že dve leti je preteklo, odkar je župnišče popravljeno in še danes ni plačan podjetnik, ki je izvršil te poprave. Vsled te upornosti županstva, oziroma občinskega odbora, v katerem sedijo morda izvzemši ene osebe sami patentirani klerikalci, bodo morali plačati župljani sorske fare okrog 1000 K več za popravo župnišča, kar bi jim pač ne bilo treba, ako bi bil izpolnil občinski odbor svojo dolžnost.
Sedaj je začelo županstvo pobirati v svrho pokritja stroškov 2b'/o doklado na direktne davke od vseh sorskih župljanov. Pri tem pobiranju pa se menda da tudi »zglihati«, kajti pripetil se je slučaj, da se je županstvo zadovoljilo ravno s polovico predpisanega zneska, polovico pa odpustilo. Tako se gospodari v klerikalni občini pod patronanco duhovnikov z javnim premoženjem.
Božična in novoletna darila.
Lepa in poetiska je navada, da si ljudje, ki jih spaja kaka posebna vez, ki se imajo radi, dajejo ob posebnih
»Jaz... jaz sem že sojen ..«
Nato se je obrnil vstran in ječal kakor bolnik. Na obrazu se mu je poznalo, da silno trpi, ustne so se zgi-bale kakor bi hotele nekaj povedati, prsi so se mu burno dvigale. Zaril je obraz v blazine in je ihtel...
Tisto noč je skrivaj pobral svoje stvari in je izginil.
Drugo jutro je bila postelj prazna in Anici se je trgalo srce v negotovih slutnjah. Zdelo se je, kakor da je zašla v neki skrivnostni labirint, odkoder ni izhoda. Laž življenja in skrivnost ljubezni je začela rahlo trkati na duri njene mladosti ... A ker je bila še mlada in neizkušena in je bila njena ljubezen velika iu neoma-deževana, je pognalo iz njenega srca sladko, veliko upanje ... Vsako jutro in vsak večer je stala pri oknu in je pričakovala, kdaj pride zaželjena ura... Stopil bo izza vogala, pogledal na okno in pozdravil. Njegove oči bodo zaljubljene, čiste in Ljegov obraz bo svež in vesel kot jutranje solnce... Z mehkimi besedami jo bo prosil za odpuščanje. In ona ga bo ljubeznivo pokarala, mu pobožala raz-kuštrane lase in mu odpustila. Zopet jo bo ljubil kot prej, ji kupoval bonbone in igrače, jo pital z najslajšimi nazivi in jo peljal pred altar...
Od dne do dne je rastcl njen up, je rasla njena ljubezen. Pričakovale je gledala skozi okno, pogledala na vrata, če so slučajno zaškripala in ae
prilikah darila. Ta navada izvira iz starodavnih časov in ohranila se bo brez dvoma še dolga stoletja zaradi svojega globokega simboličnega značaja.
»Jaz te imam rad in se te z ljubeznijo spominjam«, to je smisel te navade. Tako misli oče, ko kupuje darila svojemu otroku, tako misli mož, ko izbira darilo za svojo ženo, tako mislijo žena in ljubica, prijatelji in prijateljice. Vsaj*enkrat na leto prešine človeka spoznanje, da je posebno zadovoljstvo, narediti ljubemu človeku veselje.
Tradicija je posvetila božično in novoletno obdarovanje. Malone vsakdo ima človeka, ki je njegovemu srcu tako blizu, da mu po svojih razmerah napravi o tem času darilo. Največkrat pa so ljudje v zadregi, kaj bi izbrali, kaj bi svojim dragim darovali, s čim bi jim napravili posebno veselje.
Prva stvar pri izbiranju daril je pač to, da je darilo primerno. Darilo, ki naj obdarovancu naredi resnično veselje, ne sme biti zgolj praktično, imeti mora nekak boljši značaj. Darovana stvar mora biti taka, da jo je smatrati za izraz namena narediti veselje, ne samo namena, ustreči kaki potrebi obdarovančevi. Vzemimo n. pr. dekleta, ki hoče svojemu fantu narediti veselje. Ta mu vendar ne bo kupila par hlač, tudi če bi jih potreboval, nego kako drugo reč. Će bi mož svoji ženi kupil za 20 kron krompirja, bi jo razžalil, med tem ko ji bo z drugo stvarjo, ki velja samo 10 K naredil veselje. Iz kratka: pri darilih se ne gre toliko za vrednost, in za porabnost, nego za to, da so izraz pozornosti.
Ljudje, ki žive v srednje dobrih razmerah, so navadno v največji zadregi pri izbiri daril. Na eni strani hočejo biti pozorni, na drugi ne morejo trositi, posebno če imajo več ljudi obdarovati. Kdor svojim otrokom za Božič ali za Novo leto daruje samo čevlje, nogavice in kučme, ta pač sebi nekaj prihrani, ker bi ga ti izdatki tako ali tako zadeli, otrokom pa naredi le skromno veselje in za to veselje se vendar gre.
To spoznanje je provzročilo, da se je v zadnjih desetletjih vdomačila navada, izbirati za božična in novoletna darila v prvi vrsti knjige in pis alne potrebščine. To so stvari, ki imajo pač svoj praktični pomen, pa je na takem darilu vendar nekaj idealne j šega, kar se strinja namenom obdarovanja. Pri knjigah in pri pisalnih potrebščinah pride pravdo izraza želja, napraviti obdarovancu veselje, podariti mu nekaj, kar ima %vojo materialno vrednost, pa je tudi lepo, kar je praktično, pa vendar ne vsakdanja reč, kakor kučma ali samo var.
Vsak izobražen človek, če ni navadna plitva glava, ima danes svojo ročno knjižico, v kateri so zbrana lepo vezana dela odličnih pisateljev. Če stopiš v hišo, kjer nimajo nič knjig, veš takoj, pri kakih ljndeh da si, pri ljudeh namreč, ki nimajo duševnih potreb, ki znajo samo piti in jesti in denar služiti, sicer pa žive animalično. Svoj čas, ko vzame izobražen človek knjigo v roke, porabijo zgolj samo za požvekovanje. Taki ljudje so sicer lahko vse časti in vsega spoštovanja vredni, samo tega ne smejo zahtevati, naj se jih šteje med kulturne ljudi.
Kolikor bolj je kak narod izobražen, toliko več Čita in toliko več knjig se porabi za darila. To vidimo na Francoskem, na Angleškem in med Nemci. To vidimo tudi v Ljubljani. Ljubljanski   Nemci rabijo za
odprla. Nekaj kakor pritajen strah je sevalo iz njenih oči, temne slutnje so se porajale v duši ... Tekla je k materi:
»Ali je že pisal?« »Nič ne piše, gotovo se kmalu vrne...«
Upanje je zasijalo iz njenih oči. »Kaj ne, da se vrne?« Mati se je prisiljeno nasmejala: »Bogve...«
Ta odgovor pa Anici ni bil po volji.v V materinih očeh je ležala neka prikrita laž, ki jo je Anica v tem hipu opazila. Za njenimi besedami se je skrivalo nekaj, kar jo je navdajalo s strahom in nemirom... Nekaj ji je reklo, da mati laže ... Morda se ne vrne Milan nikoli več, morda ji mati vedoma prikriva resnico... Sklenila je, da mora izvedeti resnico, kajti to življenje je bilo zanjo strašno in brezupno. Nekega jutra je stopila k materi in jo vprašala krepko in odločno:
»Zakaj ne govorite resnice?«
To je bilo bridko očitanje in mater je zazeblo do dna srca. Hči ji očita neresnico, jo postavlja na laž ... Segla je v žep in pokazala pismo...
Anica je čitala in prebledela.
»Laž!«
Lagal je Milan, lagala je mati in ljubezen sama tako krasna in veličastna je bila zlagana. Kakor ostra, dolga igla se je zabodlo Aniei v srce to spoznanje, omahnile so ji roke in
božična darila več knjig, lepih in dragih, kakor ves slovenski narod skupaj. Seveda — Nemci imajo tudi dovolj za taka darila primernih knjig, Slovenci pa jih nimamo.
Nekaj pa imamo tudi Slovenci. Kdor hoče žrtvovati razmeroma večji znesek, ima lepe knjige na razpolaganje. Priporočljivi so zlasti Jurčičevi zbrani spisi potem Povesti dr. Tavčarja in Kersnikovi zbrani spisi.
Ti spisi se dobe v »N a r o d n i knjigarni« v jako lepi vezbi, kar je pri darilih velikega pomena in stanejo: Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, vezani 22 K, Tavčarjeve povesti, pet zvezkov v platno vezani 15 K, v pol-francoski vezbi 21 K, Kersnikovi spisi v platno vezani 24 K, v pol-francoski vezbi 28 K.
Še pogosteje, kakor cele kolekcije, se rabijo kot darila posamične knjige. Vezba igra tu seveda tudi svojo vlogo. Vpošteva se pa tudi vsebina. Kot božično darilo ne bo nihče kupil pikantnega romana »Koristka«, nego vedno samo knjige, ki so p r i -merne kot darila tudi po svoji vsebini.
»N arodna knjigarna« priporoča zlasti različne Aškerčeve pesmi (Lirske in epske poezije, vez. 4 K. Balade in romance vez. 4 K, Nove poezije, vez. 4 K, Četrti zbornik poezij vez. 4 K 50 v., Mučeniki vez. 4 K 50 v., Jadranski biseri vez. 4 K 50 v.) Jenkove poezije vezane v dveh delih z ilustracijami 4 K 25 vin.) in Jesenkove pesmi (vez. 3 K.), ki naj bodo posebno priporočene vsem onim, ki imajo o božičnem veselju kaj srca za bedno rodovi-no Jesenkovo, na katere korist se ta knjiga prodaja. Dalje so priporočljive kot darila Maistrove pesmi (vez. 3 K) »Zupančičeve poezije (Čez plan vez. 3 K, Čaša opojnosti vez. 3 K), Kettejeve poezije (vez. 5 K 50 v.) in seveda Prešernove poezije (vez. 3 K, ilustrirane in v platno vezane 6 K 40 v., v usnje vezane 9 K).
Gregorčičevih poezij je I. snopič pošel, samo II. pa ni mogoče rabiti kot darilo.
Izmed pripovednih spisov je izbira težja. Žal, da so najlepši Cankarjevi spisi izšli v založbi »Slovenske Matice« z drugimi spisi vred, ne kot samostojna dela. Posebno toplo je priporočati izmed Cankarjevih knjig Knjigo za lahkomiselne ljudi (vez. 3 K 50 vin.), »V inje-t e« (vez. 4 K 50 vin.), krasno povest »A leš iz Razora« (vez. 2 K 50 vin.) in psihološko študijo »H 1 a -pec Jernej in njegova pravica« (vez. 2 K). Prikladni za darila soMeškovi spisi (»O b t i h i h večer ih« vez. 5 K, »M i r božji« vez. 3 K 50 vin.) Murnikove humoreske (»N a v i h a n c i« vez. 3 K 50 vin., »Znane i« vez. 3 K), Sen-carjev roman »Čez trnje do sreče« (vez. 2 K 50 vin.), S i e n -kiewiczevi romani (»Q nova-d i s?« vez. 4 K 80 vin., »M ali v i -t e z« vez. 9 K 50 vin., »P o t o p« vez. 8 K 40 vin., »Rodbina Polane-š k i h« vez. 13 K, »K r i ž a r j i« vez. 7 K), Šorlijeve povesti (»Človek i n p o 1« vez. 3 K 50 vin., »P o t za razpotje m«, vez. 3 K, »N o -vele i n č r ti c e« vez. 3 K 60 vin.), Tolstega romani (»V staje-n j e« vez. 5 K, »A na Karenina« 6 K 40 vin.), Ivana Laha povesti »V a s k a kronika« (vez. 2 K 70 vin.) in Vošnjakova študija »N arazsvitu« (vez. 5 K 50 vin.).
Za mladino je težje izbirati, oziroma je vse, kar imamo — in tega je
se je zaprla v sobo. Šumelo ji je v glavi, trgalo se ji je srce in v mozgu jo je žgalo od razočaranja in brit kosti. Divje, umazane misli so se podile po njeni glavi, sovraštvo do ljudi, do Milana in do matere, da, celo do matere je besnelo v njeni duši... Mlade ustne so prisegle maščevanje ...
Stala je pri oknu... Kakor nekdaj so hiteli spodaj veseli obrazi, smeh in muzika je prešerno bučala iz sosednje gostilne, fantje in dekleta so rajali v plesni dvorani. Cvetele so akacije v bližnjem drevoredu in dva zaljubljenca sta sedela na klopi tesno drug ob drugem in se ljubila ... Anica je slišala sladki smeh in njeno srce je umiralo od brit kost i. •. Tako krasna je bila ljubezen, ki se ne vrne nikoli več ... Naslonila je obraz na okno in je jokala. Tako je jokala nekoč, ko je šel Milan po svetu in ga ni bilo dolgo domov. Krvave so bile njene oči, ko je stopil Milan pred njo: »Kaj si za mano jokala?«
»Nisi vreden ...«
Tako žalostno je bilo njeno očitanje in tako sladko je bilo odpuščanje, da jo je Milan nehote stisnil k sebi in jo poljubil na sladke, črne oči ... Tisti poljub je bil res spočet v ljubezni, vse drugo je bilo izmišljeno, izlagano ...
Kapale so solze in kelih žalosti je bil napolnjen do roba. Rože na oknu so venele in umirale, roka ljubezni jim ni priliv al a ved vode živ-
preklicano malo — precej enake vrednosti. Za male otroke je priporočljiva lepa kujiga »Palčki Poljan-ci« (vez. 6 K), za večje otroke Ami-cisova knjiga »Srce« (vez. 2 K 40 v.), Campejeva knjiga »Odkritje Amerike« (vez. 2 K) in Zupančičeve pesmi »Pisanice«. Imamo pač še uekaj drugih dobrih spisov, a se ne dobivajo vezani. Kar je sploh priporočljivih spisov, so vsi navedeni v katalogu, ki ga je pravkar izdala »Narodna knjigarna« in ki ga odjemalci zastonj dobe.
Zelo primerne so kot darila kasete s pisemskim papirje m. Ta industrija se je čudovito razvila in kar neverjetno je, kako krasne kasete se dobe v »Narodni knjigarni« za vprav neverjetno nizko ceno. To-isto velja tudi otintnikih, e r a -y onih in drugih takih pisarniških potrebščinah. Posebno priporočljivi so kot darila tudi albumi za fotografije in albumi za razglednice, ki jih ima v veliki izbiri »Narodna knjigarna« in končno poezijske knjige, kakor jih ljubijo dekleta, da beležijo vanje pesmi in izreke ali zbirajo spominske zapiske.
Ob sebi je umi j ivo, da se vsakemu darilu doda tudi koledarček, ličen, majhen, žepni koledarček, ki izgleda kakor najlepši umotvor. Tudi teh ima »Narodna knjigarna« mnogo na izbiro. Sploh bodi »N a r o d n a kjigarna občinstvu toplo priporočena.
Dnevne vesti
V Izubijani 21 deoembra
— Občinski svet ima a* ponedeljek, dne 23. decembra ob 5. pop. izredno sejo s temle dnevnim redom: Naznanila predsedstva in poročila: O ponudbi Marjete Klemenčeve v Bohoričevih ulicah št. 31 za odkup njenega hleva v regulačne svrhe; o dopisu mestnega magistrata gletle oddaje tiskarskih del za prihodnjo dobo treh let; o računskem sklepu mestnega ubožnega zaklada za leto 1906. in o proračunu za leto 1908; o računskem sklepu zaklada meščanske imovine za leto 1906. in o proračunu za 1. 1908.; o računskem sklepu splošnega ustanovnega zaklada za leto 1906. in o proračunu za leto 1908.; o proračunu mestnega loterijskega posojila in amortizačnega zaklada za leto 1908.: o prošnji Ernesta Hanimersehmidta za prispevek k troškom za zgradbo kanala pri novozgrajeni hiši v Kna-flovili ulicah; o prošnji Marjete Klemenčeve za razdelitev njene posesti na Št. Peterskem predmestju na štiri stavbišča; o dopisu mestnega magistrata glede oddaje mestne vožnje za leto 1908. odnosno 1909. in 1910.: o dopisu mestnega magistrata glede ustanovitve osrednje razvidnice pri mestnem policijskem uradu; o računih za zdravila za mestne uboge tekom leta 1906.; o prošnji več konjskih trgovcev za pomnožitev števila konjskih sejmov; o prošnji južne železnice, da bi mestna občina prevzela snaženje in razsvetljavo mostiča čez železniški tir na Dunajski cesti; o proračunu mestne klavnice za leto 1908.; o prošnji Edvarda,Konštancije in Juliane Premk za odpis večje porabe vode; o proračunu mestnega vodovoda za leto 1908.; o računskem sklepu mestne elektrarne za leto 1906. in o proračunu za leto 1908. V tajni seji se bo razpravljalo o poročilu direktorija mestnega užitninskega zakupa o uspehih tega zakupa za leto 1906. in o poročilu direktorija mestne elektrarne o prošnji nekega uslužbenca mestne elektrarne za nagrado. ^^=^=. ^^^=^^^^^~==^
ljenja . .-. Tudi rože je začela sovražiti Anica — »vrzi jih na cesto, v blato . . .« Milanov porogljiv smeh i i je šumel v ušesih, pred očmi ji je plesal tisti umazani prizor s ceste, smeh pijane vlačuge je napolnil njeno dušo
___Tisto je bila resnica: živa, velika
resnica, vse drugo je zmota in laž . ..
V mladi duši so se trgale strasti, v divjem vrtincu so se podile misli brez konca in kraja. Zmagovala je resnica, ki je bila bridka in umazana ...
Nekega pomladanskega dne je izginila Anica.
Šla je za Milanom---
Takrat so zunaj cvetele rože in so se ljubili pod akacijami z. d j ubijeni pari, pesmi so slavile majniško po-božnost in sanje so praznovale vttajenje v zaljubljenih dušah ... In glej: Takrat je stopil po aleji človek, ki ni nikoli poznal ljubezni in ni služil laži, ker je ljubil resnico... In ker je bil lep tisti dan in je bilo soln-ce visoko in toplo, je razprostrl roke v sladkem razpoloženju in je govoril sladko gin j en: »O solnce nebeško, tudi name grešnika liješ svoje tople žarke. O, ti si kot ljubezen, ki deli milost vrednim in nevrednim ... Ti si kot Anica, moja sladka ljubezen!«
Imela je pa Anica takrat šole sedemnajst let... G. K.
— Poslanec Hribar in črnomaljska železnica. »Slovenec« je priobčil debelo laž, da je poslanec Hribar, ko se je imelo glasovati o dr. Šusteršiče-vem predlogu, obsedel. Temu nasproti bodi konstantovano, da je poslanec Hribar, ko je bil dotični   predlog za spremembo § 1. na  glasovanju, kot poročevalec vstal prvi, da je pa obsedela več kakor polovica zbornice in je bila nevarnost, da dr. Šusteršičev predlog pade. Šele potem, ko je predsednik videč, da poročevalec železniškega odseka stoji, glasovanje ponovil in so opazili tudi ostali poslanci, da je poročevalec, poslanec Hribar, za predlog, so se   vzdignili   s sedežev. Njegovemu korektnemu postopanju je torej pripisovati,   da   je dotični predlog zadobil večino. Taka je torej resnica! Iz  poročila »Slovenčevega« je pa razvidno, da je ni grdobi je, katere ne bi ta list v svoji strankarski strasti zakrivil. Sicer pa Črnoinaljci gotovo dobro poznajo »Slovencevo« moralo in bodo vedeli, kaj jim je misliti o njegovem tozadevnem poročanju, ter je čisto gotovo, da se bodo, ako bodo hoteli resnico izvedeti in kadar se bo še nadalje   razpravljalo o njihovih težnjah po boljši rešitvi njihove železnice, kakor je bila nameravana, kakor doslej, tako tudi za naprej obračali do poslanca Hribarja.
— Nova »Musteranstalt«. Iz nemških krogov, ki pa še niso izgubili vsega čuta do svoje ožje kranjske domovine in njenih sinov, se nam pripoveduje, kako začasni vodja nove nemške gimnazije išče po vseh kotih širne Avstrije učnih moči za svoj zavod, dasi imamo domačinov, ki so usposobljeni tudi za pouk na nemških srednjih šolah in bi človek sodil, da se bodo v takih razmerah vpošteyali sinovi domače dežele. G. P u c s k o si je pa baje naročil dvoje n e i z-p r a š a n i h nemških suplentov . e e prav to ni dovolj e n o. Pa pri nas na Kranjskem je že tako, da na zakone in ministrske naredbe pljujejo vladni ljudje, kadar se jim zljubi. Ministrski ukaz z dne 30. maja 1907 št. 22.113 določa v 7. točki: »TTngepriifte oder teilweise geprufte Supplenten diirfen im Sinne der be-stehenden Normen nur danil bestellt \verden, \veiin ein geigneter, voll-kommen befahigter Bewerber nicht zur Verfugung steht.« Tudi se mora vsaka suplentura razpisati. Za to ministrsko naredbo se pa g. Puesko in njegovi kazinski dirigentje čisto nič ne zmenijo. Radovedni smo le, če jo bo vpošteval deželni šolski svet, ali pa bo tudi kratkomalo ignoriral ukaz svoje predpostavljene oblasti. Za gimnazijskega pevovodjo si je naročil gospodine Puesko po nalogu iz kazine sangwarta nemškega turn-vereina, nekega R a n t a , ki seveda nima absolutno nobene usposobljenosti. Med tednom meri ta gospod trakove, v nedeljo bo pa Ge-sangsprofessor na nemški gimnaziji. »Wacht am Rhein« se bodo fantje pri njem že naučili in turnarske nestrpnosti tudi, kar je menda najvažnejše. Telovadni učitelj bo tisti Rothaug, ki so ga poslali z Dunaja v Ljubljano, ne da bi bili dotično mesto razpisali, čeprav so bili po službeni prisegi dolžni to mesto razpisati. Pa kaj službena prisega, kadar se gre za to, vsiliti kje kakega Nemca na kvar Slovencev. Sicer je mož po poklicu zgodovina/ in ne telovadec, a pravijo, da bo že izpolnjeval svoje mesto in dokazal, da so mu nemški študentje po pravici nadeli indijanski priimek »Rothaug,der Schrecken der Bleichgesichter«. Za risbo je nastavljen neki Her^et z dr. Binderjeve bismareknemške preparandije. Za vse te stroke imamo domačinov, ki so napravili predpisane-izpite, a pri nemški gospodi v kazini nimajo ti izpiti nobene veljave. Pri njih je veljaven le en dokaz za vsako vsposobljenost: Fanatičnonemško nacijonalstvo, didaktični in pedagogični oziri se nič ne vpoštevajo, odločajo samo politični momenti. Tistih 2 0 dijakov slovenske narodnosti, ki se tudi presele na novi nemški zavod in ki zdaj med letom ne morejo izstopiti, ne bodo imeli pouka v slovenskem jeziku. Konvent v kazini tega ne trpi. Hodijo naj v n e in-ško-slovenski kurz, to se pravi približno toliko, da naj tisti, ki je z vršil gimnazijo, gre nazaj v ljudsko šolo. Nota bene, na novem zavodu bo poučeval slovenščino g. Puesko sam, ki je v to toliko sposoben, kakor njegova kuharica. Deželni šolski svet teh 20 slovenskih učencev vendar ne bo justificiral in bo vsaj dovolil, da se jim daje redni pouk v njih materinščini na I. gimnaziji. Po tem, kar smo povedali, se da pač jasno spoznati, da je bila ustanovitev to nemške gimnazije res »ein dringendes Kul-turbediirfniss«.
— Občinske volitve v Radovljici. Poroča se nam: Dne 19. t. m. so se vršile občinske volitve za mestno občino Radovljico. Te volitve bi se bile že lahko vršile pred dobrim mesecem, a našle so se nagajive dušice, ki so
hotele preprečiti  volitev ter si tako podaljšati svoje — življenje pri mestni hranilnici. A njihov rekurz je odbila prva in druga   instanca kakor neutemeljenega. In možakarji spe sedaj na lavorikah svoje — blamaže. Volitve so bile prav zanimive, kajti prinesle so precej jasnosti v radovljiško politiko. Za tretji razred se je na javnem  političnem shodu napravil nekak kompromis — na predlog pristašev »Slovenske Ljudske Stranke« ter sta se postavila po dva kandidata iz liberalne in klerikalne stranke: Naprednjaki so ostali mož-beseda in ravno vsled tega so opustili vsako agitacijo, dobro vedoč, da bi prav lahko zmagali z lastnimi kandidati — če bi le hoteli. A klerikalci so takorekoč  pojedli svojo »moško« besedo in se vrgli z vso, edino le njim lastno, brezobzirno agitacijo, pod geslom: tretji razred mora biti naš, na volilce. Iskali so torej v prvi vrsti pomoči pri ženskah — v pooblastilih. No, in dogodilo se je res, da jim je padel v roke III. razred z večino 9 glasov. Dogodilo se je več slučajev, da so klerikalci volili celo s pooblastili  takih ženskih volilcev, ki uživajo občinske podpore. Čudimo se volilni komisiji, da ni prišla na sled tem slučajem. Na klerikalno stran so potegnili z večine oni mali obrtniki, ki žive  v  ogromni  večini  od — u r a dm i š t v a.    Ne  vemo, kje bodo iskali ti ljudje kruha, ako prično   izvajati uradniki posledice radi njihovega" postopanja   Videli smo nadalje »neverjetni« prizor,   da je najhujši  radovljiški  socialni demokrat zlezel pod klop, ko je zagledal v volilni sobi — svetli dekanov klobuk ter volil klerikalno listo. Povdarjati moramo dalje, da je dekan volil kar petkrat, in da se je neki volilce,  k i 13 o Ljubljani tako rad prodaja svojo narodno in libe-r aln o   radikalnost    — skril pod streho med   prazne zaboje, mesto da bi š 3 1 na volišče. Prepričani smo, da je bila to zadnja zmaga klerikalcev  v Radovljici, kajti po tem si bo treba napraviti načrt za bodočnost — »k d o r n i z n a m i ,  gane  poznam o.« V drugem kakor tudi v prvem razredu je zmagala lista  naprednjakov soglasno,  kajti nasprotniki se niti pokazali niso. Le v prvem razredu so hoteli nekaj slepomišiti ter so delili listo, kjer sta bila poleg naših dveh kandidatov dva njihova kandidata, neki posili Nemec in neki stari Kranjec. — V drugem razredu so bili voljeni soglasno: Iv. Sartori, ključavničarski mojster in posestnik, Fr. Praprotnik, posestnik,  J. Pogačnik, krojaški mojster in posestnik ter veletrgovec O. H o m a n. — Namestnikoma pa: učitelj Fr. Jaklič in posestnik J. D o 1 ž a n. — V prvem razredu so prodrli soglasno: dr. J. Vilfan, davčni komisar V. Ta u n , učitelj Iv. Šega in davkar J. Ravnikar.   —   Namestnika   sta: živinozdravnik J. S t e g u   in sodni kancelist Fr. S a j o v e c.   Ti odborniki so nam porok, da mesto Radovljica ne bo zaostalo niti v gospodarskem, niti v kulturnem oziru, temveč da se povzdigne na oni višek popolnosti,  kakršno  ji  je že odločil sam stvarnik, ko ji je dal tako čudovito krasno naravno okolico. —v—.
— Kaj se vse lahko zgodi na jeseniškem kolodvoru. Že večkrat smo imeli priliko omenjati škandalozne narodne razmere na jeseniškem kolodvoru, ki se gode pod vodstvom n e m-š k e g a postajenačelnika Koller-j a. Nov dogodek, ki se je vršil že pred tremi meseci in katerega zadnje dejanje se je izvršilo pri c. kr. okrajni sodni j i v Kranjski gori v sredo, 19. t. m. razsvetljuje z bengalično lučjo te za c. kr. državno železnico naravnost sramotne razmere. V noči 18. septembra t. 1., je imel nočno službo aspirant W a 11 a n d. Večja slovenska družba se je podala iz kolodvorske restavracije, kjer se silno nerado sliši slovensko govorico, po peronu proti domu. Prepir med nekim popotnikom in orožnikom je bil povod, da se je nekaj gospodov ustavilo ter ves prizor od daleč opazovalo. Nadutemu nemškemu uslužbencu ni bila po volji slovenska govorica in se je zadri na slovensko družbo: »Wer auf der Staatsbahn verkehren will, der muss deutsch sprechen.« Vsa zadeva se je opisala v običajni pritožni knjigi. In posledica? Sicer jako flegmatični po-stajenačelnik K o 11 e r je koj drugi dan klical vse oblasti na pomoč, češ, pijani ljudje so razgrajali. Mesto skrajno nesramno nastopajočih uslužbencev se je postopalo sodnijsko in od politične oblasti proti omenjeni družbi, naravno brez posledic. Takega početja je zmožen samo kak nemški K o 11 e r , ki mu niso morda nekatere osebe po volji. Čudimo se pa, da se slavna direkcija v Trstu bolje ne informira o takih zadevah in le umetno neti narodno sovraštvo. Ali misli žel. direkcija kaj ukreniti, da se pristrižejo peroti raznim Kollerjem in njegovim subjektom a la Dunst
Nikdar ne bi bile narodne razmere pri našem kolodvoru tako napete, da mu načel uje slovenski uradnik, zato pa neizprosno po načelu: Na slovensko zemljo slovenskih uradnikov!
— Zaupni shod »Narodne stranke« bo jutri v n e d e 1 j o ob 1. popoldne v Celju v »Narodnem domu«. Na dnevnem redu bo posvetovanje o stališču »Narodne stranke« napram dopolnilni deželnozborski volitvi v celjskem okraju. Kakor čujemo, se »Narodna stranka« udeleži volitev in postavi tudi svojega kandidata. Šanse za »Narodno stranko« so v tem okraju zelo ugodne.
— Dr. Benkovieu dokazana zveza z Nemei. Opetovano se je že očitalo dr. Benkoviču, da je bil  izvoljen za državnega poslanca samo s pomočjo nemških glasov in da si je   že pred volitvami zagotovil s posebnim dogovorom   j)omoč   hrastniških Nemcev. Benkovič je oporekal  temu očitanju in bil celo tako drzen, da je imenoval na shodu pri Sv. Jurju na južni železnici zdravnika dr. Serneca »nesramnega lažnivca«, ker mu je   očital, da se je vozil v Hrastnik v s vrh o, da bi stopil v dogovor z ondotnimi Nemci in si zagotovil njihove glasove. Dr. Sernec je pozval  dr. Benkovičt, da mu da za to žalitev zadoščenje, kar pa je ta odklanil   ter s tem   prisilil dr. Serneca, da je posegel po orožju samoobrambe ter si s pasjim bičem poiskal sam  zadoščenje.   Dr. Benkovič je na to tožil dr. Serneca radi razža-ljenja časti in radi poziva na dvoboj. Pričela se je sodna preiskava  in tekom te preiskave se je dognalo marsikaj, kar bo  dr. Benkoviču skrajno neljubo. Tako je bil zaslišan tudi vodja    hrastniških    Nemcev tovarnar W i 1 t s c h n i g , ki je glasom sodnega zapisnika Pr. IV. 4/7/8 in 9 izpovedal  pod   prisego   glede dogovora hrastniških   Nemcev   z Benkovičeni to-le:   »Ko se je pokazalo pri zadnji volitvi za državni zbor, da pride med Rošem in dr. Benkovičeni do ožje volitve, sklenili smo mi Nemci v Hrastniku, da oddamo svoje  glasove pri ožji volitvi dr. Benkoviču,  ako nam ta obljubi, da ne bo protiven našim prizadevanjem, da dobimo  v Hrastniku nemško šolo, ako že ne more ta prizadevanja naravnost podpirati. To smo naznanili dr. Benkoviču pismeno. Ko je potem   dr. Benkovič imel shod volilcev na Zidanem mostu, nas je o tem obvestil in   jaz   in Avgust Riickl se sva peljala na Zidani most, kjer sva govorila z dr. Benkovičeni v navedenem smislu.   Dr. Benkovič je omenil, da ne more nič storiti proti nemški šoli.   Na to smo mu obljubili, da glasujemo zanj hi ne za Roša.«   V istem smislu je izpovedal tudi Avgust R u c k 1 , industrijalec v Hrastniku.   Iz teh  izpovedi je jasno razvidno, da je med Benkovieem in hrastniški   Nemci eksistiral dogovor, ki je Benkoviču pripomogel do mandata.   A vendar si upa sedaj Benkovič slepiti slovensko jevnost s svojim   »narodnim radikalizmom«, dasi ima s pogodbo vezane roke proti Nemcem!
— Pri volitvi v okrajni zastop Celje so svojo slovensko mater zatajile, svoj narod izdale, svojo domovino prodale in s tujci volile sledeče osebe: Brata Jakob in Viuccncij J a -nič, rojena Žalčaua in sina znane domol jubkinje Marije Janič; daije Julij S a d n i k , sin slovenskih staršev na Grobeljnem in učitelj v Sv. Pavlu v Savinski dolini; dalje Jožefa S i m a , kmečka hči iz Teharja pri Celju, katera je svoječasno kot kmečka deklica nosila kmečke pridelke od domačega posestva v Celje na prodajo in ni znala besedice nemške; dalje Marija S a d n i k , rojena Žuža iz Žalca, katera je še kot mlada žena najraje govorila slovenski; dalje Jožef Lenko, po domače Martine, iz Sv. Petra v Savinski dolini, čigar oče je bil pristen Slovenec) in je »pru-štuh« nosil, mati njegova pa je bila Čehinja, Jože pa je sedaj eden naj zagrizene jših odpadnikov celjskega okraja; dalje Helena Š k o b e r n e , rojena Gotovljanka in vdova kmečkega sina iz Sv. Neže pri Zabukov-cu; dalje Jože W o 1 f , po domače Šavs, iz Sv. Petra v Savinski dolini, sin domačega kmetovalca, ki je tudi »pruštuh« nosil, svojo domovino ljubil in spoštoval svojo slovensko ljudstvo. Tužna jim majka!
— Dr. Brejc na »gospodarskem^ delu. Kako so zasukali celovški klerikalni voditelji barčico tužne slovenske koroške politike v kranjsko klerikalno vodo ter pred vsem srečno pripeljali nesamostojnega Grafenauerja v Šusteršičev klub, je znano. Najprvo sta zlezla pod Šusteršičev' klobuk velika celovška junaka Podgorc in Brejc, potem ko sta s svojo smešno pravdo proti »Slovencu« temeljito pogorela. Nato sta pognala v to vodo se Grafenauerja, ki se je dolgo branil in se rotil, da za noben denar ne gre v Šusteršičev klub tlake delat. No, in zdaj jo tudi on že dela! Pa koroški klerikalci gazijo se naprej v kranjsko klerikalno blato. Zdaj hočejo namreč usužnjiti tudi slovenske zadruge proti volji ljudstva v   klerikalno ljub-
ljansko zadružno zvezo.   Seveda je? treba poprej malo pripraviti še to zadnjo pot — pod kranjsko - klerikalni jarem. To dobro   vedo, ti gospodje, da kar naenkrat   ne morejo vstopiti v kranjsko klerikalno zadrugo, k e r 1 j u d s t v o tega  n e č e I Koroškim kmetom   je   le predobro ostalo v spominu, koliko zla so prizadejali Šusteršič in drugovi koroškim Slovencem; tudi tega se še spominjajo, kako sta rohnela Brejc   in Podgorc, ki sta zdaj ponižna hlapca Šu-steršičeva, proti temu Šusteršiču. Ta dva gospoda pa hočeta   imeti kmete za norca, in zdaj sta si izmislila to-le: Dosegla sta najprvo, da je  prišla iz Ljubljane zadnjo nedeljo cela klerikalna zadružna   garda, — med njo znani »blesteči« značaj Pušenjak, — -»predavat« o živinoreji, sadjereji itd. Naznanili so tudi v »Miru«, da se vrši v Velikovcu gospodarsko predavanje. To pa je le bila pretveza, pod katero so hoteli poagitirati za to, da bi koroške slovenske zadruge, ki so do zdaj večinoma v   »liberalni«   celjski zadružni zvezi, pristopile   v kranjsko klerikalno.   Legvart je res predaval najprvo nekaj o kravah in bikih; za njim pa je Pušenjak že nasvet ova?, da naj denarni zavodi koroški pristopijo v ljubljansko  klerikalno zadružno zvezo, in isto priporočal je tudi Sega. Kmetje so   zmajevali z glavami ter se čudili, da se   zdaj naenkrat agitira za kranjske klerikalce, ki jii.i je Brejc   svoj   čas navidezno psoval in klel.   Ko je dr. Brejc, ki je seveda tudi prišel na »predavanje«:, to videl, je hitro predlagal, da se mora pustiti kmetom — 14dnevnega pomisleka o »koristnih in krasnih« nasvetih govornikov, da   izjavijo kat. polit, društvu v Celovec  — pismeno svoje mnenje, kaj je storiti!! Gospodine Brejc, vaša politika   j«' naravnost smešna in preveč prozorna, da bi vam kdo sedel na take nerodne lima-nice! Zaknj ne naravnost z barvo na dan ? Seveda bodo zdaj v teh 14. dneh romala od ene roke sklanfana pisma na kat. i m>1 i t. društvo v Celovec, v katerih se bo — zahtevalo   (!) prestop koroških zadrug v kranjsko klerikalno zvezo. To bo zopet ljudska volja prav   tako. kakor tedaj, ko so »zaupniki^ poslali   Gralenauerja v — Šusteršičev klub. Na tak brezvesten način se   igrajo   Brejc e tutti quanti s koroškim ljudstvom! Kako dolgo še?
— Iz politične službe. Provizo-rični višji okrajni komisar Anton Klein v Litiji je stopil zaradi bolezni v trajen pokoj. Okrajnemu glavarju Karlu K ii n i g 1 u se je poverilo vodstvo X. oddelka dež. vlade in pride na njegovo mesto v predsed-stveni pisarni pri dež. vladi okrajni komisar Franc pl. L a z a r i n i v Kamniku. Dež. vladni tajnik Silvester D o m i c e 1 j v Postojni in dež. vladi dodeljeni okrajni komisar Edvard G r u u sta dodeljena okrajnemu glavarstvu v Ljubljani. Temu uradu dodeljeni dež. vladni koncipist dr. Bogumil S e n e k o v i č pride k dež. vladi (oddelek Vil.) Za okrajne komisarje so imenovani: dež. vladni koncipist dr. Leopold Žužek v Novem mestu (premeščen v Kamnik), Maks pl. W i n k 1 e r v Ljubljani (premeščen v Litijo), dr. Rudolf A n d r e j k a p L L i v n o g r a j s k i in Anton Mencinger v Postojni (ostaneta na dosedanjem mestu). Za dež. vladne koneipiste so imenovani
dež. vladni praktikantje Vinoenc Borštnar v Krauju (pride v Novo mesto), Henrik S t e s k a v Logatcu, Evgen marki G o z a n i v Kočevju in dr. Henrik S c h a f f e r v Krškein — zadnji trije ostanejo na dosedanjih mestih. Dež. vladni kon-ceptni praktikant Karel pl. Fore-g g e r je premeščen od dež. vlade k okr. glavarstvu v Kočevju.
— Goriškemu deželnemu zboru poteče šestletna doba v tekočem mesecu. Sedaj bo sklicanih nekaj deželnih zborov ali goriški ne bo več sklican, ker je, kakor znano, sprejet novi deželnozborski volilni red.
— Iz sodno pisarniške službe. Sodni kancelist Anton S e p i č je premeščen iz Pulja v Buzet, kancelist Rok Peričičpaiz Buzeta v Pulj.
— Iz gozdarske službe. Provizo-rični gozdarski nadzorniški komisar II. razreda g. Anton Š i v i c v Radovljici je imenovan za definitivnoga.
Ljubljanska razsvetljava. V zadnjem času se od raznih strani pojavljajo klici po boljši razsvetljavi v notranjem mestu, kakor tudi v raznih še nezadostno, ali do sedaj sploh se nerazsvetljenih cestah na periferiji ljubljanskega mesta. Prejeli smo v tej zadevi sledeča avtentična pojasnila, glede ljubljanske razsvetljave: Kakor že znano, sklenila je mestna občina ljubljanska s tukajšnjo plinarno jako ugodno pogodbo, v koji se plinarna zavezuje tekom treh let brezplačno postaviti v Ljubljani 700 plinovih Avrovih svetilk za javno mestno razsvetljavo. Te bodo nado-mestovale sedanje električne žarnice, med tem ko električne obločnice ostanejo. Letos se ta nova razsvetljava še
(Dalje v prilogi.)
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" it 296, dne 2L decembra 1907.
ni mogla izvršiti, ker so bile naprave v plinarni sami nezadostne za toliko pomnoži te v razsvetljave. Plinarna si je morala torej v prvi vrsti nabaviti nove peci, večje aparate in plinohra-me, kar se je izvršilo tekom letošnjega leta. Prihodnje leto se bodo dela nadaljevala v mestu. Razširili in okrepili se bodo razni plinovodi po mestu, ker so cevi postale tekom časa preozke za vedno naraščajoči kon-zuni. Omeniti je namreč, da se tekom zadnjih 10 let plinarniško omrežje sploh ni nič okrepilo vkljub temu, da je Ljubljana ravno v tem času najbolj napredovala. Vsled tega je plinova razsvetljava v nekaterih delih mesta v času največjega konzuma faktično pomanjkljiva, ker vsled pretesnih cevi ni mogoče na dotične kraje dovajati zadostne množine plina. Cestna razsvetljava po notranjih delih mesta se bode temeljito zboljšala, ker se mesto sedanjih 16 s večnih električnih žarnic postavijo 60—80 sveč-ne Avrove plinove svetilke, poleg tega se tudi obstoječe zastarele obločni-ce zamenjajo z novim električnimi obločnicami, ki bodo z Avrovimi svetilkami vred ljubljanske ulice sijaj u o razsvetljevale. Ker se kakor gori omenjeno vse te naprave letos niso mogle izvršiti, naj občinstvo potrpi do prihodnje jeseni, ko bode javna mestna razsvetljava po sklenjenem programu vsaj v veliki meri že dovršena. Pri tej priliki, ko se bodo električne luči v srednjem delu mesta nadomeščale s plinovimi svetilkami, se bode s preostalimi električnimi svetilkami razsveljava na mestni periferiji izdatno pomnožila. Neekonomično bi bilo postopanje mestne občine, ko bi ravno to leto kupovala nova draga električna svetila za razne ceste v predmestjih, med tem ko bode prihodnje leto, ko se vpelje plinova razsvetljava, električnih svetilk preostajalo.
Iz gledališke pisarne. Noooj (nepar) se uprizori izvirna noviteta ^Pohujšanje v dolini šent-florjanski", farsa v treh aktih, spisal Ivan Cankar. Glavne vloge so v rokah dam: Danilove, Krei-8 ove ter gg. NuČiča, Verovška in Dragutinoviča. Predstavi prisostvuje g. pisatelj.
Koncert „Pevske zveze moravskih učiteljev," katerega aranžira „ Glasb en a Matica v Ljubljani, bo v nedeljo dne 29. decembra 1907 popoldne ob 5 uri v veliki dvorani hotela „Union" pod vodstvom gosp. prof. Fer d. Vaoha. (Nastopi 50 pevcev.) Vzpored: 1. B. Smetana: „Pisen na mori". (Pesem na morju). 2. V. Novak: „Vanočni ukolebav&a". (Božična uspavanka). 3. Jos. Klička: „Naš zpev". (Naša pesem). 4. P. Križ-kovsfey: „Utonu1 a". (Utopljenka) 5 E. Grieg: a) „Marra Jaška. (Brezuspešna ljubezen), b) nMarianskau. (Marijina pesem). 6. Iv. pl. Zaje: „Večer na Saviu. 7. P. Kfižkovsky: „Dar za lasku". (Dar za ljubezen). 8. L. Ja-raček: „Klekanioa". (Čarovnica). 9. a) H. Palla: „Cibulička". tčebuljica). b) J. Malat: „Ty klašterskv zvony". (Ti samostanski zvonovi). 10 B. He-gar: „Tabor mrtvychu. (Tabor mrtvih). — Začetek točno ob 5. uri popoldne. Cene prostorom: Sedeži po 6, 5, 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K 40 h, dijaške vstopnice po 60 h se dobivajo v trafiki gospe Češarkove v Selenburgovih ulicah in na večer koncerta pri blagajni. — češko besedilo s slovenskim prevodom in z razlago istotam brezplačno.
Prve ali zadnje igre dobiček družbi sv. Cirila in Metotfa. Prav zimski čas s svojimi dolgimi večeri vabi marsikoga k zabavni igri, ki naj mu nadomešča razvedrilo v naravi. Tarokisti, doministi, kegljalci in drugi igralci, ob v^aki priliki vsaj en krožeč za Slovenstvo!
Ljudske knjižnice tudi prispevajo za na So družio Vsaka knjiga, ki se posodi, se kolekuje z narodnim kolekom v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Vsa čast g. juristu Črnetu, ki uporablja vsako priliko v prospeh Slovenstva.
Kako pospeševati dražbo sv. Cirila In Metoda? Razni rodoljubi stavijo razne nasvete. Služil naj bi kinematograf, tudi nepraktičnega odkrivanja se moremo možje odkrižati, ako plačamo naši družbi letno 2 K; priporočajo se družbeni avtomati, narodni znaki mesto plesnih kotilijonov. itd. Družba sv. Cirila in Metoda pozdravlja z veseljem vsak praktičen nasvet, po katerem bi se moglo podpreti bl8gajaico in po njej koristiti Slovenstvu. Na dnevnem redu so sedaj: razglednice, narodni kolek, računski listki, družbene sprejemnice in drugo družbeno blago, ki je izkazuje koledar  1. 1908 na str. lf>3 do 167.
„Pode d ova no st   In vzgoja11.
„ Splošno slovensko žensko društvo" opozarja si. občinstvo Še enkrat na predavanje g. prof Fr. Ilešiča, ki ae vrši jutri, v nedeljo ob 8. zvečer v „ Mestne m domu". Gospod predavatelj namerava razmotri v a ti, jeli smo plod roditeljev ali plod vzgoje. Vstop je prost in vsakomur dovoljen.
MMalka podivjanost Naznanili smo pred kakimi tremi tedni, da je v tukajšnji realki četrtoioleo Josip Stookl brea vsakega povode udaril s pestjo po obrazu pod očesom drugo-šolca Srečka Ogriaka in ga s tem telesno poškodoval, da je poškodovanec moral vsled slabosti iti domov. Dečkov oče, g. Ogrizek, si je za ta divji Čin fanatičnega Nemca poiskal zadoščenja pri sodišču in je bila predvčerajšnjim sklepna obravnava. Toženca je zastopal dr. Eger, tožitelja pa dr. Triller. Dr. Eger je skušal dokasati, da je Stookl, sin ravnatelja premogovnika v Kočevju, nedolžen kot jagnje in navedel celo vrsto prič, ki so pa vse izpovedale pod jrisego v prilog Ogrizku tako, da se je čisto natanko dognao, da je Stookl tega sirovo napadel brez vsakega vzroka. Značilna je izpoved priče šestošoloa Sohmalza, ki je spremljeval Stookla, ko sta nalašč hodila po hodniku med Slovenoi iskajoč povoda za kakšno rabuko. Tu je Schmalz imenoval slovenske dijake VtdlOSO Bande" in ko ga je sodnik opozoril na ta izraz, je odgovoril prevzetno: „Ja, diese Bande hat uns umriDgt." Seveda je sodišče bolj verjelo 16 drugim pričam, ki so soglasno izpovedale, da Stookla in Schmalza ni nihče obkolil. Izpovedal je tudi, da je Stookl udaril Ogrizka iz narodnega sovraštva! Toženec, znan kot hudoben človek, ki bi moral zaradi svoje sirovosti biti že lani izključen, a se mu je spregledalo, kot se spregleda nemškim dijakom povsod vse, je bil obsojen na 24 ur zapora, ozir. v globo 30 K, v plačilo 40 K za bolečine, plačati pa mora tudi sodne ter tožne stroške. Dr. Triller se je pritožil zoper prenizko kazen. Pričakujemo, da bodo nemški, zlasti graški listi poročali o tej stvari in se zavzeli za ubogega Stookla, ki je bil Čisto po nedolžnem obsojen.— Stookl je dobil v šoli 16 ur zapora in je pričakovati, da se zavod reši tega človeka, ki spada med sirovine prve vrste, ne pa med mirne in dostojne dijake.
Odbor za napravo obleke ozir.
čevljev za uboge učenke in učence mestnih ljudskih šol v Ljubljani izreka vsem p. n. dobrotnikom najtoplejšo zahvalo za podporo, katero so odboru izkazali s tem, da so pomagali obleko delati, ali darovali blago, darovali pecivo. Obleko so delale gospe: Aleksandrina Logar, Julija Moos. Helena VoduŠek, Ivanka in Julija Premk, Marija Pavlin, Berta dr. Triller, Marija Triller, FleiŠmann, Justina dr. Požar, Marija Šlegel, Ana dr. Toplak, p. n. gospodične: Ana Gosti, Josipina Kajzelj, Bela KavČnik, Minka Jebačin, in Pipa Tavčar. Izdatno darilo v blagu so dali: And. Gassner, tovarnar in posestnik v Tržiču, Alojzij Krenner, tovarnar v Škofji Loki, trgovoa Franc Ksav. Souvan in Skaberne. Predilnica v Ljubljani je darovala 7 K 40 vin. Kranjska hranilnica v Ljubljani je kakor druga leta darovala 500 kron, 40 kron je daroval Edvard Horak, trgovec v Trstu, po 20 kron sta dala g. Ivan Knez in g. Fran Kollmann, po 10 K so darova'i: gg. Jelka Naglas, Maks Pleteršnik, Marija Perdan, Terezina dr. Jenko, D. Kavčič, Terezina Lenče, R. Rohrmann, Franja Urbaoc, Evge-nija dr. Oražen, Fina dr. Jenko, A. Gogols, Franja dr. Gregerič, Marija Grasselli, Milica Hribar, Stare, Franja dr. Tavčar, Marija pl. Trnkoozv, Franja Velkavrh, Franja Levičnik, Vera dr. Šlajmer, Marija dr. Zupane, Helena ir. 3uyer, gospodični: Anto nija Kadiveo, Josipina Arce, gosp : Oton pl. Detela. Fran Mally, Josip Martinak, dr. Hudnik, Ivan Mejač, Janko Češnik, dr. Munda, dr. Pire, župnik Vrhovnik, Elija PredoviĆ, J. Proseno, dr. Krisper, Milan Leustek, dr. Triller, dr. Majaron, Alojzij Lilleg, Ivan Plantan, Vaso Petričič. Po 5 K. so darovale gospe: Terček, Rutar, Seunig, Senekovič, Pire, Hudovernik, Pavlin, Kagnus, Vera dr. Papež, Josipina Žakelj, A. dr. Toplak, Marija dr. Kokalj, SupanČič, JebaČin, A. dr. FerjanČič, dalje so darovale gospe: Cecilija Kavčnik, Dečman in Jagrovi dediči po 6 kron, PleŠko, Terpino, Jakopič, Kramar po 4 krone, Mikuž 2 K, Kocmur in Berdajs po 1 krono. Pecivo so darovali naslednji gospodje peki: Jean Schrev, Jak. Zalaznik, Okorn, Potočnik, Pire, Žužek, Mole, Zalar, Žagar, Jenko, Godec, Smerke, gospodična Jančar, Bončao, gospa Bizjak, Dolenc, g. Novotnv, Gartner, Plehan, in Beden.
Politično In prosvetno društvo za Krekovo In Trnovo priredi v torek, dne 31 decembra 1907 Silvestrov večer in vabi na ta večer člane in prijatelje društva. Veselica se vrši pri Steinerju, začetek ob 8. zvečer, vstop prost. Odbor je poskrbel za raznovrstno zabavo, za krasno petje (oddelek „Slavca"), za godbo; znani umetniki nastopijo v komičnih prizorih, Silvester prinese lepih daril in kogar bode veselilo, bode si lahko zaplesal. O polnoči, ko zatone staro leto, bode pozdravni govor mlademu letu.   Trnovčani in
Krakov osni bodo spet imeli prijetno domačo veselico v svojem kraja.
„•vobode" 5. številka je izšla.
Z novim I* tom bo izhajala »Svoboda" 1 in 15. vsakega meseca. Ljubljanski naročniki lahko list naročajo v „Narodni knjigarni" na Jurčičevem trgu. Naprednemu občinstvu priporočamo to g asilo narodno-naprednega dijaštva
Deielne pomol M društvo na bolno na pljučih »osp. dr. Alfred Mahr je daroval mesto venca na krsto pokojnega Er nest a Zupanea vsoto 10 K deželnemu pomožnemu društvu za hotne na pljučih.
Obtal zbor abad. ler. društva „Sava" se vrši v ponedeljek 23. t. m. ob 8 zvečer v ^Narodnem domu" (restavracija). Člani naj se ga polno-številno udeleže. Gg. starejšine dobrodošli !
Ustanovitev deluške drnibe kranjskih parnih opekaren je vlada odobrila. V družbi so dr. Danilo Majaron v Ljubljani z Antonom Dečmanom v Ljubljani, dr. Josip Kržišnik v Trnovem pri II. Bistrici, Aleksander Š peh ar v Kosezah pri II. Bistrici, Ivan Urbančič v Ilir. Bistrici in Ivan Valenčič v Trnovem.
Plesna šola v hotelu „Iliriji" prestavi svojega 3 tečaja večerni pouk vsled praznika v četrtek na današnji dan. V kratkem se začne Še 4 tečaj za tuje in letos moderne plese.
Oradaščico bodo regulirali ob
državni cesti pri Viču v neposredni bližini župnišča in oerkve. Napravijo ji novo ravno strugo, ker zdaj pri deževju in topljenju snega uhaja čez bregove.
Cene petroleja so spot zvišajo in sicer za 50 v pri stotu. To je že tretje povišanje od konca novembra naprej.
Čitalnica v Spodnji Šiški opozarja tem potom vse svoje cenjene Člane, da se vrši občni zbor kakor običajno dne 26. t. m. na sv. Štefana dan ob 2. popoldne v čitalni-ških prostorih.
Iz Litije. Dne 26. decembra prirede litijski šolarji veselico v korist družbi sv. Cirila in Metoda in knjižnici tukajšnega bralnega društva. Igrali bodo tro dejan j sko božično bajko „Palčki", peli več dvoglasnih zborov, predstavljali žive podobe, deklamovali in končno zapeli Parmovo koračnioo nMi smo vojaki, korenjaki". Požrtvovalne litijske dame bodo malim igralcem priredile božično drevo.
Župan Iz Radomelj prt Kamniku, g. Fr. Škerjaneo, nam piše: Nedavno tega me je nekdo v „Slov. Narodu" napadel, češ, da izrabljam svoje Častne mesto kot župan v samo-' pašne namene. Med dragim mi očita, da so občinske ceste v najslabšem stanju, samo ena je baje dobra, to je tista, ob kateri stoji moje poslopje. Vsa ta očitanja so neutemeljena, zakaj ceste, ki vodi ob moji hiši in ki jo res jaz mnogo rabim, Še nisem dal niti ecVrat popraviti odkar sem župan Kdor trdi drugače, ne govori reauice. Kar se tiče drugih cest, omenjam, da je občinski odbor sklenil, da se popravijo, in v smislu tega sklepa sem že vse potrebno ukrenil, da bi se pričelo z deli. Vendar pa se je delo nekoliko zakasnilo, ker so imeli ljudje delo na polju in ni bilo lahko dobiti voznikov. Vrhutega je bilo treba Še čakati, da se nekoliko oteče Bistrica, da je mogoče dobiti pripravnega gramoza za posipanje cest Sicer se pa povsodi posipajo ceste na jesen, ne pa poleti. Takisto pa je tudi vsakomur znano, da niso v mokrem jesenskem času občinske ceste nikjer dobre v nobeni občini in naj bo župan Peter ali Pavel. Da v tem oziru naše ceste, po katerih se res mnogo vozi, ne morejo biti izjema, je jasno. Kar se tiče očitanja, da mi je največ ležeče na županski časti, naglašam samo to, da sem preje lahko živel, ko nisem bil župan, ju da bom še ložje mirno in brez skrbi živel, če ne bom več župan. Toliko v pojasnilo!
Kmečka posojilnica In hranilnica v Cerkljah pri Kranju se
je ustanovila. Načelnik je g. Jožef Jenko iz Zgor. Bernika. Posojilnica je v naprednih rokah.
Za družbo sv. Cirila In Metoda. V Radovljici se je ustanovil pri moški podružDioi sv. Cirila in Metoda poseben gledališki odsek, ki hoče prirejati redno gledališke predstave v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Prva predstva se je vršila dne 15. t. m., ki se je izborno obnesla.
Fanatika Iz Radovljice se nam poroča: V neko tukajšnjo trgovino je prišel pred kratkim neki okoličan-ski duhovnik, ki je znan pod imenom „pamet in vera" ter zahteval zavoj užigalio. Ponudil se mu je s vso vljudnostjo zavoj užigalio družbe sv. Cirila in Metoda", a mož osorno zavrne zavoj ter pravi: „Tek ne maram, dajte ml ono s zvezdico11. Brez komentara!
Velileem za osebno dohoda-rlnOa Vsem voliloem n. in III. ras- '
reda radovljiškega okraja sporočamo, da pošljejo podpisane glasovnice in legitimacije advokatu dr. J. Vilfana v Radovljico.
P#tar V Logatcu. Piše se nem: V kratki dobi treh mesecev in pol imamo v Logatcu zabeležiti danes že tretji požar. V petek ob 8. uri zjutraj je užgal seno v podstrešju 22-lefcni sin posestni ce Marije Homovc na Kaloah v občini Gor. Logatec. Govori se, da je to storil is maščevanja, ker mu ni bila pripisana hiša, deloma pa radi tega, ker ni čisto pri zdravi pameti. Na lice mesta sta takoj prihiteli domaČi požarni brambi ter kmalu uduših ogenj, ki bi gotovo vnel v bližini stoječi kozolec Ljudje, ki so pravočasno opazili ogenj, so hitro rešili živino ter nekaj p hištva in orodja. Škode je okoli 2000 K, posestnica je bila zavarovana za800 K. Požigalec je po zločinu pobegnil v gozd.
Rokodelski pomočniki v Idriji
prirede običajno predpustno veselico v korist ondotne bolniške blagajne dne 26. januarja pri g. DidiČu. Naj druga društva z ozirom na dobrodelni namen te priredbe isti dan ne prirejajo svojih veselic.
Obrtni nadaljevalni šoli v Idriji In Cerknici-  Kot zastopnik
trgovinske in obrtne zbornice v Ljub liani je v šolski odbor obrtne nadaljevalne Šole v Idriji izvojen trgovec gosp Karel Lapajne in one v Cerknici poštar in posestnik gospod Fran Zagorja n.
Iz Postojne. Dramatični klub v Postojni priredi na Silvestrov večer v veliki dvorani „Narodnega hotela" šaloigro v enem dejanju „Brat Sokol" in na zahtevo ponovi burko v dveh dejanjih „TrijetiČki". Opolnoči se uprizori živa slika. Ker je Čisti prispevek namenjen revni Šolski mladini in'deloma za „Sokolski dom", se nadejamo obile udeležbe. Začetek točno ob 8. uri.
Nesreča V Celju je padel posestnik Dobrajc od Sv. Rozalije pri Št. Jurju ob Juž. žel. po stopnjicah tako nesrečno, da mu je počila čre-pinja.
Zadušil se je v Mali Mislinji pri oelju majhen otrok posestnika Sušlja, ko mu je dala pestunja orehovo jedrce v usta.
Graščino Blagovno pri Sv. Jurju na Južni železnici, last bivšega državnega poslanca viteza Berksa, so kupili trapisti za 174 000 kron.
Ki vsak tak junak. 221etnega Ivana Osvatiča so vrgli iz ČuČkove gostilne v Trebetnicah v Slovenskih goricah, ker ni dal miru. Fant se je pa razjezil, se oborožil z vozno vago ter čakal za plotom na ljudi, ki so šli z veselice. Prvega je nalomastil Alojzija DruževiČa, drugo Josipino Čuček ter vrgel končno vago na Martina Bauma. Nato je vzel nož in osnval Alojzija Sirka po prsih, hrbtu, glavi in obrazu. Za ta junaštva bo sedel ljubeznivi Osvatič 8 meseoev.
Denar V ČOVlfu. Tovarniški delavec Ant. Šmigoc v Bruku na Muri ima navado, da nosi svoj denar v čevlja ter se mora vselej sezuti, ka dar hoče plačati. Nedavno je popival v neki gostilni. Ko je hotel plačati pijačo nekemu tujcu, mu je pomolil nogo, naj ga sezuje ter poišče denarnico. Tujec — neki Goldfritz — je porabil priliko ter vzel Šmigovcu ves denar 140 K, v čevelj pa mu je dal prazni mošniček. Ko so lopova pozneje prijeli, že ni imel ne vinarja, Češ, da je ukradeni denar izgubil.
Truplo neznanega človeka so
potegnili včeraj opoldne iz Soče pri Gorici, kakih 400 m od Soškega mostu navzgor. Utopljenec mora imeti kakih 22 let, lasje so kostanjeve barve, brke istotako, visok 1 m 70 om, slok. Na levi strani glave ima rano dolgo 5 cm in druge poškodbe. Pri njem so našli srebrno uro z verižico, malo okroglo zrcalo, žepno ruto in nožiČ, potem račun nekega ljubljanskega urarja z dne 29. oktobra 1907; na računu je ime: Janez Šuligoj, Bohinjska Bistrica.
Ponarejeni goldinarji ogrskega kova krožijo po tolminskem okraju. Sumi se, da jih prinašajo tihotapci iz Italije.
K zavratnomn umoru kočijaia na Opčinah. Danes se je zglasil v našem uredništvu jg. Josip Pahor, ki je bil te dni v St. Petru prijet od orožnikov, ker je bil na sumu, da je on umoril koČijaža Vidava na Opčinah. Prosil nas je, naj popravimo poročilo o njegovi aretaciji v „Edinosti" in „Slovencu", ki je dotično poročilo ponatisnil. G. Pahor je trgovec z deželnimi |pridelki iz Opatjega sela, ne is Mirna stanujoč pa v Novi vasi pri Opatjem selu. Orožniki ga niso prijeli v Sežani, pač v Št. Petru. Uklonili ga niso, kakor trdi „Edinost", ampak je šel z orožniki prostih rok. Kot dobrega in poštenega moža ga je poznal preiskovalni sodnik v Sežani že dolgo časa in ga je pričam pokazal le, da se je oddolžil svoji dolžnosti. O njegovi nedolžnosti je bil naprej prepričan. Seveda so ga takoj
izpustili na svobodo, kakor smo že poročali
Za 100 000 K menlo le ponaredil trgovec Matija Jurinac ia Reki. Nad njegovim premoženjem je razglašen konkurz in znašajo pasiva okoli milijona.   Jurinac je pobegni).
Ilesroča v turškem predoru.
V nedeljo je šel v turškem predoru delavec Bazilij Hajduković iz Brinja na Hrvaškem z drugimi delavci i dela. Nasproti je pridrvel električni motor. Hajduković se n u je hotel izogniti, a pri tem padel tako nesrečno, da je šel motor čezenj n da so ga vozovi dooela zmečk*:•. Tudi kožo mu je potegnilo z g1 a -Seveda je bil takoj mrtev. Zapus il je ženo in tri majhne otroke.
Usmiljenja vredni otroci. Dne
17. t. m. je po črni vasi s tremi otroci beračila neka Cimpermanova. Ker je bila ona sama, kakor tudi otroci, polna uši, so se je ljudje povsod branili vzeti pod streho. Za nameček, da so uboge sirote zaradi materine lenobe pasle mrčes, jih je mati še neusmiljeno pretepala, potem pa pri neki hiši popustila 8 let staro hčerko in pet let starega sinčka Francka, sama pa z enim otrokom neznano kam pobegnila. Sirotki je magistrat jizročil v oskrbo posestnici Apoloniji Vidmarjevi v črni vasi št. 27, po neusmiljeni materi pa poizvedujejo. Kaj mora postati iz takih otrok !
Tatvini. Včeraj popoldne med 8/4 na 1 in 2 je dosedaj še neznan tat najbrž s ponarejenim ključem odprl na ulico vodeča vrata trgovoa z muzikalijami na Sv. Petra oesti št. 4 g. Alojzija Kraozmerja, tudi v trgovini je s ponarejenim ključem odprl predal, t^r odnesel 100 kron denarja. Ljudje, ki so tata v trgovini videli in mislih', da je kak naročnik, ga opisujejo, da je bil cd 18 do 20 let star, in čedno oblečen. — Danes ponoči bila je v nekem prenočišču v Kolodvorskih ulicah posestniku Štefanu Peloci iz Velike Umne na Hrvatskem nkradena nova suknja in telovnik vredna 20 K in srebrna ura z nikljasto verižico, vredno 20 K. Tat je z odškodovancem spal v skupni sobi, ter preje vstal, vzel obleko in odšel na kolodvor. Osumljenec je neki po imenu znani Hrvat.
Pes je popadel včeraj v Kapi teljskih ulicah 61etnega Ivana Vidmarja ter ga na obrazu lahko telesno poškodoval. Lastnik psa je znan.
Poneveril je v Trstu 18!etni trgovski praktikant Ljudovik Erhardt pri inkasovaniu 1351 K in neznano kam pobegnil.
Delavsko gibanje. Včeraj se je
pripeljalo iz Amerike 150 Hrvatov, Slovencev in Macedoncev.
Izgubljene In najdeno reči.
Delavčeva žena Marija Rubkova je izgubila denarnico, v kateri je imela 5 K denarja. — Šolski učenec Rudolf Bertolini je našel škatuljo sval-Čio. — V Souvanovi trgovini na Mestnem trgu je izgubljena, oziroma najdena manjša vsota denarja, katero dobi izgubi tel j istotam. — Delavka Antonija Jagrova je izgubila v ruti zavite 3 K 32 v.
Opozarjamo na današnji inserat domače tvrdke D. S. F a ki n, ki izdeluje in popravlja vsake vrste stroje. Zlasti se opozarja one, ki imajo v rabi pisalne stroje, in kontrolne blagajne, da se v potrebi obrnejo na zgoraj omenjeno tvrdko, ki ima za taka popravila posebnega strokovnjaka. Delavnica, ki se nahaja na Poljanski cesti je vseskozi z najnovejšimi pripomočkami urejena in je po sodbi strokovnjakov edina na Kranjskem. Tvrdka se občinstvu naj-topleje priporoča.
Ljubljanski  sekstet na lok
konoertuje danes v „Narodni kavarni". Začetek ob 9. uri zvečer. — Vstop prost.
„Društvena godba ljubljanska11 konoertuje danes in jutri zvečer v hotelu „Južni kolodvor" (Seidel.) Vselej začetek ob 8. zvečer. Vstop prost.
• Drobne novice. Tirolski dede 1 n i zbor se razpusti še pred novim letom. Nove volitve bodo meseca februarja, a novi deželni zbor se skliče koncem meseca marca.
— Eksplozija v gledališču. Mestno gledališče v Grossen-hainu na Saksonskem je eksplozija plina popolnoma razrušila. Eksplozija se je pripetila med kušnjo. Kapelnik in več godcev je bilo zelo nevarno ranjenih.
— Pri razstrelbi s ni o d-nikain dinamita v Palermu je bila detonacija tako huda, da so v okolišu 500 m na vseh oknih popokale šipe. Dosedaj so našli 40 mrtvih in nad 100 ranjenih. Vseh ubitih je 91.
— Strasnanesreeav rudniku se je pripetila blizu Pittsbur-ga. Nad 400 rudarjev je podsutih. Ker rudnik gori, ni upati, da bi zasute rešili. Med ponesrečenimi je kakih 300 Madžarov.
—Zadoktorja filozofi-j e je bila promovirana na dunajskem vseučilišču grofica Alberti na Ma r -s c h a 1 1.
— Zaradi60markje umoril v Kopeniku 201etni Albin Brofs;u*k svojo 721etno teto.
* Smrt ruskega ministra Filozofova. Nenadna smrt ruskega ministra Filozofova je tembolj tragična, ker se je pripetila med splošnim veseljem in navdušenjem. V dvornem gledališču so namreč igrali na čast carjevega godu opero »Življenje za carja«. Zbrani so bili vsi člani dvora, diplo-matičnega zbora, generalitete, aristokracije in senatorji. Carska himna se je morala ponoviti dvajsetkrat. Občinstvo je stalo na sedežih, mahalo z robci in mnogi so jokali navdušenja. Pod vtiskom teh prizorov se je minister Filozofov sklonil iz lože »er zaklical: »hura!« V tem trenotku je prebledel, padel na sedež ter bil mrtev. Dogodek se ni opazil in ministri so odšli iz gledališča, ne da bi bili vedeli za smrt svojega tovariša.
* Nove formacije v avstrijski armadi. Povodom novega vojnega proračuna naznanja vojna uprava, da se ustanovita pri vsakem artiljerijskem polku dve divizijski komandi. Tirolske gorske divizije se spremene v gorske artiljerijske polke. Na novo se ustanovi štajersko - koroški gorski artiljerijski polk, nadalje po eden češki-in dalmatinski gorski artiljerijski polk. Končno se ustanovi za sedaj 15 oddelkov za puške na stroj pri pešpolkih in eden tak oddelek pri konjeuištvu.
* Slovaška liga v Ameriki. Slovaški izseljenci v Ameriki so si ustanovili svojo ligo, ki ima namen, ohraniti Slovakom tudi v tujini narodno zavest in zvezo z domovino. Potoni lige bodo tudi nabirali denarne podpore za narodnostni boj na Ogrskem.
* Kinematografska industrija na Francoskem. Kinematografska industrija je še mlada, vendar je že zelo napredovala. Posebno veliko podjetje je »Compa^riiie Generale des Cineina-tographes« v Joinvilleu. To je prostor 10.0002, ima svoje gledališče, re-kvisite, dekoracije, igralce, velike prostore za proizvajanje filma, električne delavnice in umetniške a tel i -ere. Društvo proizvaja na dan do 30 km filma ter ima do .'J0.U00 kjr celuloida v skladiščih, kar reprezentuje vrednost 7 milijonov frankov. Cela tovarna predstavlja vrednost 80 milijonov frankov ter ima uposlenih na tisoče delavcev.
x * Spomenik Arhimedu. V Rimu se je osnoval odbor, ki postavi spomenik Arhimedu v Sirakuzu. V odbor je vstopilo mnogo učenjakov in odličnih dostojanstvenikov, kakor podpredsednik italijanskega senata Bla-serna, rimski župan Nathan itd. Za podporo se obrnejo na učenjake in prosvetna društva vsega sveta.
* Srečna država — srečen kralj. O dobrosrčnosti pokojnega švedskega kial j a Oskarja priča najbolje pač to, da v 37. letih njegovega vladanja ni bil nihče ne na Švedskem ne na Norveškem preganjan zaradi razžaljenja veličanstva.
KnližeunosL
— Zbirka znamenitih povesti. »Narodna založba« hoče poleg izvirnih spisov izdajati tudi prevode znamenitih spisov različnih tujih literatur. Domača literarna produkcija je premajhna, da bi mogla zadostovati potrebam čitajočega občinstva, vrh tega je pa kulturna potreba, da poznajo Slovenci vsaj najznamenitejša dela drugih literatur. Proti prevodom torej ni ugodvora. Imamo že precej prevodov znainenitejših del. Manjši spisi, tudi če so še tako znameniti, pa se pri nas objavljajo samo po listih in se seveda poizgube. S svojo »zbirko znamenitih povesti« hoče »Narodna založba« sprejemati v začetku samo krajše spise. Vodi jo pri tem želja, da bi ustanovila Slovencem nekaj takega, kar je Recla-mova knjižnica Nemcem. Seveda, tako poceni kakor Reclamovi zvezki ne bodo slovenske knjige nikdar, kajti nemških knjig se razproda na stoti-soče izvodov, slovenskih pa komaj par sto. Prvi snopič »Zbirke znamenitih povesti« obsega pod skupnim naslovom »Štiri ruske slike« sledeče spise: Maksim Gorki j: Človek; Anton P. Čehov: Pevka; Maksim Gorki j: Hudournik, J. S. Turgenjev: Rendez-vous. — Imena kažejo, da *o v tej knjižici zbrani proizvodi treh ruskih pisateljev svetovne slavo. »Človek« je himna v prozi na moč in vele-čanstvo človeške misli. Prelagate! j je spisu dodal uvod, v katerem tolmači pisateljeve ideje. Po idejni vsebini je »Človek« največje, kar je ustvaril Gorkij. »Pevka« in »Hudournik« sta satiri na ruske razmere, pikri a duhoviti umetniški sliki ruskih socijalnih in javnih razmer, dočim je »Rendez-vous« prelestna psihološka črtica. Lahko se reče: Štiri ruske slike podajajo štiri bisere ruske literature. Cena 58 strani obsežni knjižici znaša 60 vinarjev.
— Slovensko - amerikanski koledar 1908. Izdalo in založilo uredništvo »Glas Naroda«. Cena 30 centov. Poleg   koledarskih   podatkov obsega
knjiga mnogo zanimivih in poučnih sestavkov, okrašenih z ilustracijami.
— Strossmaver koledar za god. 1908. Izdaje i ured ju je odbor zagrebačkih gospod j a za Strossmayorov spomenik u Zagrebu. Gotovo je to največji in najlepši vseh slovanskih koledarjev, po obsegu, po umetniških ilustracijah in po vsebini naravnost imenitno delo.
— Malo življenje. Povest. Spisal dr. Fran D e t e 1 a. Založila »Katoliška bukvama. Broš. 1 K, vez. 1 K 90 vin. Dr. Detela ima kot pripovedovalec in kot dramatik dobro ime in so njegovi spisi pri občinstvu prav priljubljeni.
— Ivan Podlesnik: Knjigovodstvo. I. del. Cena vez. 3 K 20 vin. Založila »Katoliška bukvama«. Knjiga pojasnjuje najprej popularno bistvo knjigovodstva in podaja potem izglede knjigovodstva pri društvih in čebelicah, za mladeniče in gospodarje.
— Zapisek slovenskih knjig, ki
jih priporoča »Narodna knjigarna« — je naslov katalogu, ki je ravnokar izšel. V ta katalog so sprejeta vse dobre in priporočila vredne slovenske knjige, kar jih je dobiti, oziroma kar jih ni razprodanih. Odjemalci »Narodne knjigarne« dobe ta katalog lahko zastonj, sicer velja 20 vin.
Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trtru st. 3.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim
sodiščem.
Kopice so bile povaljane in za to
sta bili Marija Poljanec in njena mati Marija Bučar iz Spodnjega Blata na Dolenjskem mnenja, da je Helena M o ž i n a imela nedopustno ljubavno razmerje z moškim N. Tozadevno se je že 2. decembra vršila ob-ravuava, a sta bili takrat obtoženki oproščeni, na kar pa ste Marija Poljanec in Bučar na novo govoričili o Možmi in ste o njej tudi še druge nespodobne stvari pripovedovali. M. Poljanec je po izpovedi prič sploh jako jezična in je s takim govorjenjem neki tamošnji punci preprečila možitev. Sodišče je ohedve obsodilo na 4 dni zapora in v plačilo kazenskih stroškov.
TelefonskD in urzoiaum florociln
Dunaj, 21. decembra. Včerajšnja nočna seja poslanske zbornice je trajala do polu 1. po noči. Ministrski predsednik baron B e c k je odgovoril na več interpelacij češkega radikalca K 1 o f a č a. Današnja seja se je pričela ob 10. dopoldne. Ker je nemški delegat dr. R e d 1 i c h odložil svoj mandat, je danes volila zbornica na njegovo mesto novega delegata. Izvoljen je bil nemški naprednjak prof. A 1 b r e c h t. Ker pa je odklonil izvolitev, je bil izvoljen za delegata socialno demokratski poslanec H y -b e s c h. Na to se je nadaljevala razprava o proračunskem provizoriju. Govorila sta poslanca Z w i c r z i n a in O s t a p č n k. Ob dveh y>opoldne je predsednik dr. Weisskirchner razglasil, da je zbornica v tretjem čitanju sprejela proračunski provizorij za prihodnje polletje, da se je proračun za 1. 1908. izročil v razpravo proračunskemu odseku in da so vlagatelji umaknili vse nujne predloge, vsled česar lahko preide zbornica takoj k razpravi o zakonskem načrtu glede sladkornega davka. Dan prihodnje seje ni določen. Najbrže bo sredi januarja prihodnjega leta.
Dunaj, 21. decembra. Cesar se je danes zjutraj ob krasnem vremenu v odprtem vozu pripeljal na Dunaj v spremstvu generalnega adjutanta grofa P a a r a. Ko se je pripeljal v mesto, so bile vse ulice polne ljudstva, ki ga je navdušeno pozdravljalo. Na Dvornem trgu ga je pričakoval župan dr. L u e g e r z obema podžupanoma. Župan je pozdravil cesarja v navdušenem govoru, v katerem je izražal veselje dunajskega prebivalstva, da je vladar okreval, ter mu želel neomajnega zdravja do meje možnosti. Cesar je dal ustaviti voz in se je sedeč v vozu ginjeno zahvaljeval na pozdravu.
Dunaj, 21. decembra. Cesar je danes ob polu 10. sprejel v posebni av-dijenci ogrskega ministrskega predsednika dr. W e k e r 1 e j a.
Dunaj, 21. decembra. Ob desetih je cesar sprejel delegate. V svojem govoru je naglašal svojo zadovolj-nost, da je poslanska zbornica zopet jela redno delovati, povdarjal, da so odnošaji monarhije k ostalim državam čim najboljši in da se niso nič spremenili od zadnjega delegacijske-ga zasedanja. Vse velevlasti se trudijo, da ohranijo svetovni mir in ga žago to ve tudi za bližnjo bodočnost. Na-slanjaje se na dobre odnoŠaje z vsemi velesilami bo tudi naša država posvetila vse svoje sile mirnemu razvo-
ju ter stremila za tem, da se državi dado garancije neoviranega napredka. Končno se je dotaknil stroškov za armado in mornarico naglasaj oč, da je v interesu države, da ima krepko, za vse slučaje pripravljeno vojaštvo. Cesar se vrne v Šenbrun popoldne ob treh.
Dunaj, 21. decembra. Po prestol-nem govora v delegacijah je cesar nagovoril predsednika avstrijske delegacije dr. pl. F u c h s a. Cesar se mu je zahvalil za nagovor,ki ga je imel v delegaciji, izrazil svojo zadovoljstvo, da je vodstvo delegacije v tako spretnih rokah, ter mu izrekel svojo zahvalo, da se je v svojem govoru zavzel za zvišanje plač častnikom. Dr. pl. F u c h s je povedal cesarju, da je pravkar dobil vest o smrti grofa Schonborna. Ta vest je cesarja vidno pretresla. Cesar je na to nagovoril še podpredsednika delegacije dr. M a -devskega in markija B a (\ u e h e-m a.
Dunaj, 21. decembra. Predsednik upravnega sodišča grof Friderik Schonborn, bivši namestnik na Moravskem in pravosodni minister, je danes zjutraj po daljši bolezni umrl. Pokojnik je bil kot justični minister slab zaščitnik pravic slovenskega jezika pri sodiščih.
Duna| 21. decembra. Seja gosposke zbornice se je pričela ob polu 2. Vlada je predložila zbornici zakon o spremembi, oziroma popolnitvi državljanskega zakonika in zakonski načrt o zavarovalnih pogodbah Podpredsednik knez F ti r s t e n b e r g se je v toplih besedah spominjal umrlega Člana gosposke zbornie grofa Schonborna. Seja se je nato prekinila, da se da časa proračunskemu odseku za njegovo delo.
Sofija, 21. decembra. Policija je izvedela, da so makedonski ustaši pristaši Sandanskega sklenili poleg Šaralo va in Garvanova umoriti tudi kneza Ferdinanda. Vsled tega je vlada ukrenila najobsežnejše varnostne odredbe. Ko se je knez včeraj udeUžil liturgije v ruski cerkvi, so bile vse ceste od dvorca pa do cerkve zasedene od policije in vojaštva.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
V manufakturna stroki so se v zadnjih tednih cene nekaterih vrst blaga izpremenile. Te premembe so važne, ker kažejo, da je pri doiič-nem blagu najvišja cena že prekoračena in je pričakovati, da bodo cene stalno četudi ne znatno padale. To velja seveda samo za platneno in j u t e - b 1 a g o , ki se je le v omejeni množini rabi, dočim je b 1 a -g o i z b o m b a ž e v i n e , ki se ga največ konsumira, ostalo pri prejšnjih visokih cenah, da, te cene so v zadnjih tednih tod in tam še poskočile.
Volneno blago. Sukuo za moške obleke se slabo prodaja, dočim je povpraševanje po suknu ze ženske obleke tako, kakor običajno v tem času. Cene suknu za moške so konstantne, za sukno za ženske pa zahtevajo tovarne od 10 do 20% več in to zvišanje večinoma tudi dosežejo. To isto velja tudi za polvolnene i z-d e 1 k e.
Platneno 1» 1 a g o je zadnji čas v ceni precej padlo, vendar se to pri prekupeih in prodajalcih v detajlu za sedaj še ne čuti, ker imajo ti v zalogi večinoma blago, ki so je kupili po visokih cenah. Izdelovalci platnenega blaga se trudijo na vse načine, da bi preprečili nadalnje padanje cen. Uspeh tega pač lahko umljivega prizadevanja je največ odvisen od izvoza, kajti, če bi se ta zmanjšal, bi bilo domači potrebi, ki se je v zadnjih letih močno skrčila, kmalu zadoščeno, dasi bi bila produkcija, ki je v zadnjih letih mogočno narasla, postavljena na normalno stanje.
Blago iz b o m b a ž e v i n e. Visoka konjunktura traja še vedno. A ue da se tajiti, da kažejo znamenja, da je tudi že pri tem blagu dosežena najvišja cena in da za sedaj ni pričakovati, da cene zopet poskočijo. Nizkih cen sicer ni pričakovati, ali upati je, da se bodo konsumentje uprli prizadevanju na zvišanje cen in da izgubi vsako nadalnje zvišanje v sedanjih normalnih razmerah vsako opra-vičenje.
Pri pletninah in sukanci h so cene nespremenjene in za sedaj tudi ni pričakovati nobenih pre-memb.
Jute-izdelki. Cene teh izdelkov so se močno preminjale. Zdaj so 5 do 10% nižje, kakor prej. Letošnja žetev na surovinah *je bila najbogatejša, kar jih je bilo v mnogih letih, zaradi česar je pričakovati, da cene izdelkom v bližnjem času novic padejo. Na angleških in nemških tržiščih so ti izdelki za 10 do 15% cenejši, kakor na avstrijskih tržiščih, vsled česar utegnemo v doglednom času tudi mi dobiti iste cene.
Glede občnega kupčijskega položaja je omeniti, da je bila trgovina na drobno z jesenskim   in zimskim
sezonskim blagom v južnih krono vi -nah in na Ogrskem prav slaba in- sicer zaradi trajno toplega vremena. Običajna naknadna naročila pri tovarnah in veletržcih so izostala.Posledice, ki se deloma že zdaj kažejo v mnogih ogrskih in hrvatskih fali-mentih v tej stroki, pridejo šele na dan prihodnjo spomlad, ko bo plačati zimska naročila, da, čutiti jih bo še v zimski sezoni 1908/09, ker bo trgovina na drobno imela še takrat blaga, ki ji je letos zaostalo v zalogi. Da trpe vsled posledic take slabe kupčije na drobno tudi tovarne in trgovine na debelo, se ob sebi ume je. Zato so ti krogi v veliki skrbi, kaj bo prihodnje leto, zlasti ker banke ne dajejo rade odprtih kreditov in so še zvišale eskompt menic.
Poslano/)
C. kr. okraj, glavarstvu
v Postojni.
Vljudno vprašamo slavnoisto: Je-li res g. Ivan Zupan, župnik v Hrenovicab, bil pooblaščen pri ka-tastralnih obČ. volitvah nas podpisane avstrijske državljane nadzorovati in javno napadati, da smo italijanski podaniki ter da nimamo pravice voliti; ali je bil to zvit volilni manever? Priliznjeno se je g. župnik izrazil, da njemu ni mar za volitev, temveč pa za naše otroke, da se ne bodo mogli ženiti itd na Avstrijskem kot italijanski podaniki. Vsa Čast in hvala g. župniku, da skrbi za pravice, mar se boji, da smo preblizu Ricmanj ali je izprevidel, da vera peša. Baje je bil g. župnik resnično pooblaščen; prosimo si. c. kr. okraj, glavarstvo v Postojni, poučiti ga, kako naj postopa pri občinskih volitvah in Čudimo se, da je sploh mogoče kaj takega v dvajsetem stoletju in ko uživamo že leta in leta avstr. državljanske pravice.
Hren o vic e, 16 grudna 1907.
Petor Del-Linz, Ludovik Michieli, Leonh. Del-Linz, Jozue Chiautta.
• Za vsebino tega spisa Je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Mnogostranska poraba. (Jotovo ni do mačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Molio-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utešu-joče, ako se namaže t njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in 2 ce krepimo in je zatorej dobro, da se j ;iva kopelim. Steklenica K 1*90. Po pošt-r: n povzetji pošilja to zdravilo vsak dan It- ara ar A. MOLL. c. in kr. dvorni založnik, l NAJ, Tachlaaben 9. V zalogah po deželi z; atevati je izrecno MOL L-o v preparat, z? *namovan z varnostno   ^amko m pod-
p: *0m. 6 16-17
H.Ae»VJaJo«i caj bero inse at o Tli V -MOMEL SCILLAE, preizkušen izdelek, ki ga zdravniki večkrat zapisujejo.
Shujšanjc
zabranjuje Scottova emulzija. To je naiboHše lečilo in živilo za otroke in donese zdravja tudi vašemu malemu ljubljeueku, kakor jo je dokazano provzročila že tisočem. Scottova emulzija ustavi shujšanje, tvori
zdravo, trdno meso
in daje otrokom veselje do Življenja. Kakor hitro otrok kaj poboli, pa mu neutegoma dajte „Scotta". Vsaka steklenica S e o t ove emulzije obsega enake, najfinejše in najuspešnejše sestavine v vedno enakem znanstveno priznanem razmerja.
Izvims ateklenica vin.
Pristna samo s ti znamko — ribi-5en — kot jam-thenim znakom Scottovega mrdanja!
Naprodaj po vseh 12 lekarnicah.
Zahtevajte
ilnstrovan cenik
gasolinovih svetilk
podjetja za žarnice
„Ideal41
DUNAJ, VI. Wallgastt 34.  Hugo Pollak
Cena, lepa svetloba brez nevarnosti; vsaka s ve tujka se lahko rabi taae; nič inštalacije; popolno nadomestilo aa plinovo
luč. Za plinove in električne lestence laa-t nega izdelka posebni katalogi. 3931 6
JU
K<49
taka ptraralanli kaznivo! Edino pristen fs
Thierryjev balzam
■ zeleno varstveno mamko a nemo. 11 majhnih ali 6 dvoj-
natih steklenic mil velika ape-
eialna itsklenioa i patentnim
maklopom K 6*—.
Tktorrfjtva entif tU jatt sazttt
mtk tn, fes tako star« ran«, vnetja, poškodbe itd. 1 lončka M a «©. PosUja ae nmo po
povaetju ali denar naprej. Te dve domaći adravili ste kot  MJboUai ipltMO
Na sveti VSČer, ko ae vse Žari v svetlih lučih, naj bi tudi tam, kjer nimajo plina, ne manjkalo dobre razsvetljave. Zato naj si kupi vsakdo dobro gasoliasko sveti jko pri podjetju za žarilne avetilike .Ideal" ua Dunaju, VI., Wallgasse :-4 ki polilia iiustrovane kitaloge zastonj in poštnine prosto ua vse kraje.
Pomankljiva prebava je vzrok skoro vsem boleznim. Za stalno vravnavo prebave izborno služi odlični dr. Rose balzam za želodec iz lekarnice B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnih lekarnicah. — Glej inserat. a
Poslano.
Ako imate občutljive noge, kupite svetovno-znane gorke 338o M
zimske cevlj
podšite s flanelo in ko-žuhovino vc. kr. mnihov-graški zalogi čevljev pri Henriku Kenda, Ljubljana, Mestni trg št. 17.
Proti zoDoDolu in gnilobi zoo
izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melusiue ustna in zobna voda
ki ta trdi dleisno in od«tra7£ j«sje> neprijetno ciiepo Iz st ■a«-t*,leoa«ae * navodom i 14«
Bi gor od nema gospoda M. Skovati t*. lekarnarja v Ljubljani. Vaša izborna Me 1 umno ostna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjiiobi sob, zato jo vsakemu naj topleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Melos, ustne in zobne V0 e.
Dovolim, da to javne oznanite, ker je res hvale nedao.
Leopold Sangi, mestni tajnik. Metlika, 34. aprila 1906.
Del lek&rii* IfaL Li^UM i Lju&fjani, Risljiu mte it 1
leg novoi^jrajeaegst ffrar. Joisiavega
Darila.
Upravnišivu našega lista so poslali ; Za dražbo sv. Cirila laa Metoda:
Gosp Evgen Vavken phil, ".K 41 v, ki so se nabrali po zborovanju kmetijske podružnice v gostilni g. M Keroa v Cerkljah. Gosp Franc ivetiČ v Hauensteinu 10 K -- G Tomo Tollazzi, cand iur v Logatcu, 12 K 51 v, katere je nabrala g. učiteljica Iva Sooole pri od-hodnici gosp. žel. mojstra Antona Dolenca — Gosp. Jos. Kreutzer, asistent v Št. Petru na Krasa, 4 K '<0 v, ki so se nabrali v krogu zavednega knežaskega uc tilistva in do&lih Št. peterskih u-adn kov, ob razdelitvi raznih referatov. — Češka obec proslavljajoč" v restavraciji „pri roži*' odhodnico g. radarskega komisarja Juzla 33 K. — Skupaj 63 K 61 v. — Srčna hvaa! Živeli!
Umrli so v Ljubljani.
V deželni bolnici:
Dne 17. decembra: Ivan Leben, postrešcek, 60  let,  spridenje jeter. Marka Ciberaik,
kolar, 47 let, na 1 uha
fletearoiositno poratno.
frtM nad modam 10«    SrednJ« eraoni  tla*  73S«0 mM*
m u A a » o O eS	ČaS opazovanja	Stanj« barometra v mm	6° O. a*. a m	Vatrevi	KeS*
20.	9. »v.	7416	5-0	sr. ssah.	del. oblač.
21	7. sj.	7416	—0-6	si. svzh.	del. jasno
t	s. m	740 8	7 1	sr. jzah.	sk.oblaeno
Srednja včerajšnja temperatura 4 0 «e«l -21— Padavina v mm 0 0
119*60
Naslavlja naj se aa
Ukinil-* A. Iklirry v Prt-irall pri Roniti Slitini.
Zeloft po akoro vseh lakar-aah. Knjiaioe a tUoci isTinaih eakvelmln piaem aaeteoj la poetzdn« prosto.
Pri otročjih boeznih
potrebujejo se Često kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na
katero radi zapisujejo pri ielodčevl kislini, škrofeljnih, krvlci, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnica LoBchner-ja monografija o Giesahub*-Slatini.) 54—8
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih apecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah Da se lsognelo podtaknjenim, ae prosijo p. a. konzumenti „aaattoulleve SHSIS habler* da si dajo originalne steklenice gieea-hublske slatine odpirati pri mizi pred svojimi očmi ta da pazijo na zamaika na vžgano znamenje*
Poslano
p. n. občinstvu.
Ker sem bil jaz največji upnik modue trgovine Ernsta S arka, sem prevzel vso njegovo zalogo modnega blaga in jo bom počenši z današnjim dnevom prodajal *ittleč pod t ornlškimi cenami, ker mi zaradi mnogo drugih opravil ni mogoče voditi še te trgovine
K^r bom prodajal po tako nizkih cenah, upam, da me bo slavno občinstvo v svojo lastno korist obilo posečalo, osobito, ker bo to ugodna prilika za nakup lepih božičnih in novoletnih daril po nizki ceni.
Ker bo, kakor je upati, blago kmalu vse razprodano, vabim cenjene kupovalce, da se zglasijo Čimprej. 4.33 2
Jr. •iglic
trgovec s papirjem in galanterijskim blagom na drobno in na debelo
na jttestattn trgu v £ j uto t Jani.
Poslano.
P. n.
Ker raoiernn sim Adolfu "VVagenpfeil u pred 2 leti ii '»\rj inogoas pustiti trgovine, Ker za os i-nes blaga ni dobil kupca, pa vendar bože zapustiti Ljubljano, sem jaz prevzel VSO ujegovo zaloge iu likvidiram trgoviLo popolnoma
Da bom kolikor meci nsjaisni blaga primoran prevzeti v s?« jo celovško trgo vin<>, prodajao* ođ dases dO 2 februarja vse blago daleč pod kupno &eno in t?ro<iai p. n. občina vo, da se prepriča o niskih ceoah.
Tadi vsef sa prcdstojelo'Doticao sezijo pri raslič ih tForniČjriih nap cene
novosti se takisto prodajo izredno iceno, na kar ae Dsojam posebno opozarjati.
Vsakomer je 8 tem daoa prilika,
da za maihen denar pride do samo pristnega, solidnega nakita au pa si nanavi žlic, iedilnega orodja iu vsekle mogočih uporabila)k predmetov iz pravega srebra ali kina-srebra.
Truda se tudi notranja trgovinska oprava z blagajnieo vred.
Vabiš*. \t. n občinstvo vljudno, n&\ se prav izdatno poduiaje te redke prilike, iu zuaoieniam
z ve!espoŠto?anjem
Juri VVagenpfeil
dragotinar
Selovec, Krumerjeve ulice štev 11.
4201—8
Poslano.
P. n.
Z izvršitvijo likvidacije poverjen od *g. Jurja Wagenpfeila, sc usojaro, Vas se enkrat opozarjati na v goraja* njem pismu obsežene koristi, ki si jib Sahko nakionne ob tej priliki, in Vas prosim, da se v svojo lastno korist prepričate o nUkih cen.h.
Sanjo  rcaoieno  dobr» io solidno
blago morete kupiti izredno ugodno.
Pripominjam, da do L februarja 1908 prevsemljeoi vsa nova dela in pa vsa popravila in graviranja,
m zuamenjam pričakujoč Va4ih ceojenih
naročil 3967—11
z veieapoŠtovati jem
Adolf VVagenpfeil
dragotinar
Ljubljana, Čevljarske ulice it*v. 2.
Seidol.)
Danes, 21., jutri, ZZ. L m.
KONCERT
Ljubi j. društvene godbe, lifttek ob osna.     Vstop prost
Za obilni obisk se priporoča
4360
za komate
iprelme take|
FRAMC EHGELE f jjjgjj.
Odda se s 1. malem v najem
znana gostilna
na Poljanski cesti it 53, nasproti domobranske vojaftčnice.
1' me »e pri lastuiku hiše na Poljanski cesti st 59. 4248
V najem se da si Januarjem za
več let 4 4i p
restauraciju
pri kolodvoru v Trnov em-II Bistrica- Eventn ioo *c tali proda vae s hišo vred, pripravno za ir#*viu<>
P. Vraseftic, Trnovo II Bistrica.
vešč špecerijske iu *pl šue železniške stroke, ž-li službe v ktki vtrčji trgovini. Eentualni prevzame fabko me* to poslovodje v kak? nauis trgovini ali f li ]alki enake stroke Cenjene d**oi*e se prosi pod »Konkurenca 500<c na upravničtvo „8luv. Naroda*4.      42.V2— t
Panoraim-taiifaii
. -----
Dvorski tr$ št 3
dcdjlarodnc« kavorno*
Od 22. decembra do 28. decembra 1907.
iz Prose skozi češko-soško Švico p Drnždnne.
24 ^ 1
Mpca
za modno trgovino.
Trgovina bi bila za kako fceosko
jako pripravna. Beiiie je jako malo, promet velik« Trgovina se nabaj* na dobrem prostora na Mestnem trgu«
Odda se pod prav ugodnimi pogoji.
Več pove Fr. Iglic, Mestni trg.
425—1
Oskrbovanje
in edinega hotela
'd sedaj Narodni dom) v Slovenski Bistrici se bo oddalo prihodnjo sp<>miad. — Ta se nahaja Da glavnem trgu, kjer je že dosedaj bila najbol; obiskovana gostilna. Hotel ima lastno gostilni carsko koncesijo in lep poletni vrt za goste in velike postranske prostore. Kdor želi prevzeti oskrbovanje hotela in zamore položiti primerno varščino,  se  naj  obrne   pismeno na
Posojilnico v Slovenski Bistrici,
kjer se bodo dala natanču« jša pojasnila.
Me zn Mino
se ceno prodajo v LJubljani, Mestni trg it 25,1. ndstr.
3483 11
Hiša
Znncfilnn   v LJubljani, pripravna ^uoiiiiiu  za vsako obrt, s« ceno proda Vprašanja pismeno pod „A. B. 2500",
na upravništvo »Slov. Naroda".       4088 —3
Orehe, suhe gob«, kumno, oves
ter sploh vse deželne pridelke Kupuje
Anton Koleno v Ceiju.
64? 47
Razne prevode
iz nemščine v slovenščino
cirkoJarjev, pisem in dragih tiskov il oskrbi ceno v tej stroki izveiban uradnik.
Naslov   v   uprav nifitvu „Slov. zaroda".
cenca
s primerno šohko  izobrazbo sprejme trgovina s mešanim blagom
Uršič & Lipej v Brežicah
Ob Savi- Ponudbe naj se pošilja,o lastnoročno pisane. 422) l
Več kovaških in sedlarskih pomočnikov in učencev
sprejme z novim letom povodom otvoritve nove tvornice za vozove
Franc Stare v Kamnika.
Iščem
419—t
xa trgovino v»redini mesta.
Ponudbe nsj se posojajo pod „lokal11 na uprav. „Slov. Naroda".
4 delnice
Kreditne banke
z dividend-i za 1907 ae vsled smrtnega
—— dogodka prodajo. -
Kje pove upravništvo „Slovenskega Naroda- 4243
OZOR!!!
Trgove!, kramarji, dron«-rfstl In drugI laupeevaiet,
ki se zanimajo za  4217 — 1
lukrativen privlačni predmet
dobe ponudbe pri tvrdki W. SEISER & Co., DuuaJ, XVIII! Pleiergasse 17.
Kupim
priblišo i 1*40 m visoka, rjave - črne barve, ie bele ue. —
K-i<i, pove iz prijazuosti upravni §tvo .Slov. Naroda". 424j t
Službe
&li kakega drugoga zaslutka išče
mlad motki, tmotrn isluveoakega iu nemškega je/iaa Posebno veselje ima — sa pot>vaDJe. ——
Pisma se prosijo pod „J. R, 47" poste restante LJubljana 4 8-3
S posobne m zaneslliue osebe
katere želijo postranskega zaslutka kot
krajevni oziroma glavni zastopniki ali trajna lluibe kot potniki pri prvovrstni avstrijski
zavarovalni družbi
katera se peča z vsemi važnejšimi panogami, naj blagovolijo vposlati ponudbe pod it 15*305 Gradec, poste restante 12. 1392 4
Vedno sveže
srne in zajci
so dobe v Gosposkih ulicah št. 15, v pritličju desno. 4206-2
Osebni kredit
za uradnike.'častnike, učitelje itd.
Samoaront krmmUaj ia posoj>lai k >nzorciii Uead-I niškega društva dao po zmern h pobojih tudi j proti dolgoletnim vračilom osebna posojila.
I Agenti izključeni. 36jZ 8
Naslove konzorcijev prijavlja brezplačno Centralno »m statva UrMdnlftUfKa druživa, Dunaj, Wipplingerstrasse 25.
Večja trgovina na Dolenjskem
====== išče ——
4152
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 22. decembra do vatefe sobote 28 decembra 1907.
Rojatvoin življenje Jezasa
V najem se odda
Tvornica za likerske specialitete
Friderik 3Cafka
c. kr. dvorni dobavitelj
Pf ibram
išče za Ljubljano in deielo zaupnega, pri delikatesnih in kolonijalnih trgove b, slaščičarnicab, vinarnah in kavarnah dobro uvedenega, stroke vajenega
za prodajanje njih znamenitih izdelkov, zlasti vrlo renomiranih, povsod
predobro znanih special tet
„Horella" Extralt de grlottes In „ftmarantlno" LHaeur d' estomac.
Samo predobro priporočene moči prve Vrste^ ki lahko dokažejo nspehe, naj naslavljajo ponudbe z referencami vred na zgorajftnjt naslov.; 484»
Lepi prostori za kavarno in restavracijo, velika dvorana, stanovanje za najemnica, ledenica m dvoje igrališč za lawn tennis.
Kragen velik park, kjer igra vsak dan letoviška godba. statvi
Ponndbe do 25 Januarja 1908 na ZdraviSko komisijo na Bledu«
Dobro srečo!
Namesto 10 gld. — samo        I gld. 80
stane lepa MGloria" srebrna a plombo 30 urna anker - remontolrna žepna ura, prima kolesje s lepim graviranim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlač. ali po-rebr. verižico z obeskom, natančno idoča, za samo 1 gld. 80 kr. Darje ponujam po zlačeno, bO orno, (veleprima švicarsko kolesje) remontoirno nro z jepo pozlačeno verižico za samo 2 gld. 75 kr. Za vsako nro 2 letno pismeno jamstvo. Po povzetju pošilja
IZVOZ UR HOIIAIE
Krajev 17
0SsT" Za nengajajoče denar nazaj. 4224 MMW Mnogi so naročili po dvakrat.
učenca
Ponudbe pod „Dolenjsko 100"
na uprav. „S1 >v. N^roJa*. 4>8 5
Sodbo ^S
za koncerte in plese
preskrbuje       42 1-1
ljubljanski sekstet na lok'.
Ponudbe sprejema koncesijonar Jos. Mechtira, Trnovski pristan 4.
Pravo
vipavsko vino
liter po 28 kr.
toči Čez ulico gostilna pri, 1*1 trn* na Bregu št. 2 v Ljubljani.
2e 1R iet obatoieča
kfsiiatarejia ljubljanska
v sredovaimcfi stanovanj in siužeb
G. FLD X
3esposke ulice ii 6 4288
priporoča In namešča le boljae
službe iskajoce vsake vrste
kakor privatno, trgovinsko in gostilniško osebje za LJubljano In znna|. Polntna tukaj« Vestna  In kolikor možno kltra paetresba zasoio%iJena.
Zunanjim dopisom jo priložiti znamko za odgovor.
Hov uetetobllski creme zo nrsi.
Najnovejša iznajdba iz prirodnih pridelkov. Razvitek in obnovitev prsi. Razkošen stas. Rubi 80 samo zunanje. Zdravniško preizkušeno. Lonček z navodilom stane K 3*— in K 5 - , poštnina 70 h. Prodaja in razpošilja gospa Katke Menzel na Dunaju, XVIII, Schulgasse 3, L nadstr. 1L Znamke vseh delela se sprejemajo.
iS 17—24
Kdor bi ceno in dobro
v prvem, drugem ali tretjem razredu rad potoval v
Ameriko (New-York)
naj se obrne kar na glavno iaseUevahio agenturo
4*lo— 1
Podružnico
NATTJBAL, Basel (Švica) Hochstr« sse 31 (H 7825 Q)
„Ljubljnnshn kreditnu banka v Ljubljani" pomi« »ceio«u. J
Promese na kroditne srećke a „     n srečko rofuUoilo Donavo a kroditM mika a
i
1S-147
Obrestuje
Stritmvjeve nlloa M. 2.
9»M-lmeon-«»«sk
IS'— žre"ba.ra.De 2. Jamtasirja.- € 10- m        2. m
IH m        V. ■
Taa M presuaia akupaj aamo 32
ia kn|iiiao in na takeU rataB od dne vloge do dne vsdiga po 4*1* °|o, telcodl ra\6ia.& proti tridfetdLiiaTriil odLpoTradti po &»|0>
m
O95S
gostilna
▼ Ljubljani h« i*ce v nijem event.
na   raČnn    V najem   *e   vzatue tudi
gostilniška koncesija.
Pot udu e pod vl Gostilna" na nprav-nifitvo BSlov. Naroda". 4C61 8
HI- Suhim ljudem +
daje lepe, polneltelesne oblike moja garant neškodljiva
edllna moka Kathe
zdravniško priporočena. Strogo reelno. Veliko zahvalnih pisem. Karton stane K 2*20. 4 kar- : toni poštnine prosto. Po povzetju ali za pismene znamke pošilja samo
43    gospa Kathe Menze) 72*
Dunaj XVIII.  Schnlgaase 3, I. nadstr. 11
=— Išče se-----
dobro obranjena, oziroma tu 1» nova dvosedežna polkrita dvovpreina
kočija
Ponndbe naj se pošljejo na nprav. „Slov. Naroda"* 418&- 3
Išče se kot
prodajalka
gospodična iz boljše rodbine, zmožna slovenskega in nemškega jez ka v besedi in pisavi. Imeti mora trgovski tečaj.
Vpraša naj ae v tvornici pohištva J. Mathian, c. in kr. dvorni založnik ▼ Ljubljani. 4160 3
Pristni dobri
brlnjevec
so 3t>
se dobi pri
L fEBEHIKU u "pod. Sliki.
Uglaševalec
klavirjev!
Točno izvršujem ugla&evanja In popravljan a klavirjev. Mo-a jako dobra dela in najnižje cene nimajo kookurcnce. Preglasujem brezplačno.
Priporočam ae 3958—5
G. F. Jurasek
— I. kranjski uglaševalec klavirjev-
v L ] u b 1 ] n n i, Sv. Florjana ulice št. 28/1.
i'
SUKNA
49
rvorniske cene.
In modno Maso za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v jtumpotCtt
na Češkem. Vzorci franko.
Hoj večjaiin najcenejšo izberg
reklamnih
koledarjev
kot trgovska novoletna darila.
Lepi in ceni vzorci.
Dobe ae z torbico ali brez torbice z tiskano firmo.
Velika zaloga
lepih malih In MU Jaslic
od 10 vin. naprej. Vzorce doposljem na ogled.
Se     udno priporoča      848i 21
Ivan Bonač
r Ljiit>ljft>ii!.
Odlikoval s čutno diplom Ii zlato kolajno na III, dunajski aulil razstavi
i, maja 1904. '^e,   pod pokrovit l'4 Kj, «.ts. in kr Vu>ili*t>pre-*-tes* goape nad?ojvodinje
krojaška obrt
? Ljubljani, Stsfrp ulice 11«. 3
se priporoča v izgotovljanje moškib
oblek kakor tndi vseh avstr. oni form
po najnovejšem krojn.
Pr anano solidno dalo In šmarne cena.
Prioluo angleško blago je v največji izberi vedno v saloeji
totd&ktkfcft l
Najbogatejšo zalogo in na|-raznovrstnojšo Izbiro
itiDOlrleo bi harmonije«
Ime
Alojzij Kraczmer
Izdolovaloo klavirjev In eodne zapriseženi zvedeneo
Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4.
■lA   Vedno so v sslogi prelsrranl pa brezhibni klavirji. Pra vzamem ubiranje In popravljanje vseh  elstento*. Glavno zastopstvo dvornih firm L. BSien-dorffr na Dunaju, Oebrader Ntlnal   na   Dunaju, Avguil Forster v Lobatu, Th. JHann-borg v Llpskem.   Za vsak, pri meni kupljen klavir docela Jamčim. — Najnižja az^oinojevalnlna. — Delna plačil*.
JOSIP STUPI
Jcrmeaar In ••*!<
i Ljubljani, Kolodvorsko illeo itov. 6.
r*riporočam svojo saloso najrazIicnejPJ:
kcaitekih oprav
katere imam vodno v Halogi, kakor tndi yee druge kenjeke potrebiolne.
m* ■ Cona) nizko. ■ m
turistovske srajce
belo In barvasto perilo iz angleškega cefirja, gole-nlce, izbrani vzorci,
kravate
za vse različne okuse, dalje specialitete švedskih
rokavic:
glape in iz pralnega usnja brezhibne priložnosti in najboljši izdelek priporoča
Alojzij Persche
o Ljubljeni !-j Pred fltoflje jft. 21. p-'
flor trpi na
areala Sret brošuro, k raspoOBja
8098 16
število otroF
znižati na 9 ali 3 je pametno' in prihrani mnogo denarja j zanesljivo navodd j sa to, s*| ; <ar je doli   več tisoč zahvalni j pisem, posije tajno sa 00 hi v avitrj.   siamkah goapai A  lt %■_]*-.%,
Berlin 8. W. *-20, Liu, deu.tra.ae 60.
Lovske puške
vseh  sistemov, pnsnano izdelki prve  vrste z največjim strelnim nšinkom, priporoča 127 5
Peter VVemig
o. kr. dvom' dobavitelj orotja
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki saatonj in poštnine prosto.
1
domaČega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
iblGanu Pred Škofijo 19,        Stari trg 4, Prešernove nllce 4. 51
Uid Bratouž
Sv. Jakoba naprtile 25
priporoča cenj. občinstvu Iz mesta In z dežele kakor tudi ženinom in nevestam 206-61
pohištva
po najnižjih cenah.
Občudovani zbujajo
TITANIAp""'
priopralni sfjoji munge in
V tretjini časa proti prej se s tem opere perilo ob največjem varovanja snežno-belo. Vsak otrok lahko vrti stroji Pranje zabava. Perice n kakor ni treba. Prihrani 7 S°0 mila «n kuriva. Vsak stroj se da na poizkušajo. Cena od K 55*—naprej — Valjalnica ca peril", vse ii kovanega ielesa z v Ijci is trdega lesa. Cene cd ■ 40-— do ■ 100.—. Petletno jamstvo.
Prospekti, lepaki, izpričevala zastonj. Iščejo se zastopniki.
Tvornice Titania
ffels, — „101% Oer. Avstr. tu* x|
•AAiiAai
1
A. KUNST
i Žtd07MkS ulic«
i
Velika zaloga obuval
4 Isstnega ladelke sa dame. gospode In otroke Je vedno ne labero.
Vsakršna naročila ae farvrinjeje tečno in po nizki eeni. Vee mere ae ahranjn-jejo ia ssinamennjeje. — Pri zunanjih naročilih naj ae blagovoli vzore« vpo-slati.
3«tvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvv*
= enuMuuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiimiMi......
I
Ustanovljeno lota 1045.
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija ln likanje sukna = na par*. =
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Selenburgc/B ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidna cena.
=111111111111 iHiHiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMimitiimiimtiiiiii
■ mmmm
spredaj ravna oblika, no titkčl siik, želodec, priporoča v največji is beri
Jllojzij persche
v LJubljani Pr«d Škofijo St. 21.
*3
m
m, m
m
m
Pekarija
slaščičarna
kavarna
j. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
= JiUjaUet: =
Glavni trg 6 Sv, Petra cesta 26
m
&
M
*m i,     rifidii Msfiaa M^i m a sif>raa Misraa m
I Važno!  mm Važno!
Ba|bi!jša In nijcinijii postrežba
se drogve, kemlkellje, zelišča, ovetja, korenine Ud. tud' po Kneippu, ustne vode In aobnl prašek« ribje olje, re-dtlne In poslpslne moke ss otroke, dišave, mila ia sploh vse toaletne predmete, fotogcratiezie aparata m potreboelas, klrurglčne obvo-alls vsake vrste, sredstvs 2* deslit fskoljo, vosek In paste as tla Itd. -Velika aaioga nejflnejiega ruma m avonJaSka« — Zaloga svežih stal-neraltaln vosi In eollj ae kopel.
U&iasiv. Koncem uUdsje strupov.
attSS alvlMor/^gcst,
posebDr priporočljivo;  grenka sol, dvojne sol, eollter, enojen, kolmoz, krmilno spno Hd. — Vnanja narofiuo se isvriujojo točno ia solidno.
«4 Drogerija **- «
Anton Kane
Ljubljana, Židovske ulice šl 1.
Kupuj« pe najvtejl eenl ratna oeliečs (rofteX cvetje, korenine, eu oitns, eSorje >td \A
S«l
.O
i
Za lesno tigoviiio
komptoarisf.
Natapa ta prodale jelovoga losa* HT veići imalo prednost.
Naslov pove iz prijaznosti nprav. „Siov. Naroda".
Gostilna
▼ Ljubljani, ua*pr ti topmčarike vo-jašcu cc na Dunajski cesti št 09
.*. se zaradi hoiehnosti g* tip d&r)ere .'.
= da takoj v najem. =
3      gostilničarju a kavcijo* 4ies Več 86 izve v gostilni ravnotam.
Pekarija
z vso opravo ae odda takoj na Tržaški cesti ua^pruti tobačae tovarne.
Istotsm so odda    4192 l>
prodajalna.
czai Trsalcc- o"brt.
Uradnik z dežele, hrez «m.k, išče za mesec februar 1900
stanovanje
s tremi sobami in priti klina mi *
sunićno le^o iu proatim razgledom
Ponudbe sprejema oprav. „Slovv Naroda*. 4^07 B
Priliko za ftrijatelje 11 Hlad umetnosti.
Zbirka be lio gravur, reprodukcije DaJ8lavDe|Aih lunjstrov, v 2 mapab? veii«ost 18 x 25 verske in zgodovinske Slike, skopaj 140 s ik, ne odda tndi po4amtzo>-. Mitkiipoa eeoa 300 K, t roda 66 pa za 00 K.
Ponudbe pod »Umetnost" Ljubljana, poste restante. 4204—2
n
(
obstoječe iz 2 sob in priti klin, sc odda se februarjev termin.
- Ravno tam se odda -
svetlo bomricn 011 majhno sliladišče.
Vpraša se pri hišnici v Florijan skih ulicah štev 24. 4mo-2
Najboljša
"JjS*
prilika
.'. za božični nakup po globoko znižanih cenah
je v
Konfekcjski trs --vini za feM, gospode, dnčke in dekl.ee »
. A.LUKIČ
^?red škof 10 št 19
pri nakupu v
na blizu 40 let obstoječo tvrdko
R. HIKLAUC
Cjabljana
Stritarjeve (SpItalJke) nllce itev. 5.
pozor
Čitaj!
Pozor!
Pakraške želodčne kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu*in crevih, osobito se priporočajo pri zaprtju iu nerednem odvajanju pelnuju, — kongestiji — pomanjkanja teka, krčih itd Nedosežno sredstvo za vzdriavanje dobrega prebavanja. . $nI
D^lotanjf i srMtno, umreti aiguren. Ona J*> m ta Z S ateklenlv EZ    ki*o <«   franko n*  vsakn   pošto  po povzrlju, ssll zte> i»osilj*»
denar naprej.   Manj kot I* steklenic se ne poš Lja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
3963  4 n
PliirioiAo lekarnarja ¥ Pakraca sUzOO . J Url SI Ca, (Slavonija). tiisHsfl
PATENTEI
wo»«la   rtoJbolam  i«o»«»aaaf«  aam  inkoplaća I
M. 6ELBH&US 52-61 ■
Inženir in zapriseženi patentni posrednik na Danajn VIL Slebensterngasse 7, nasproti o. kr. patentnemu uradu.
St. 46 870.
Razglas.
4164—3
Ker se je v Stopanji vasi,  občina  Dobrunje tor v Materij1, občina Iška Loka
smrkavost no konjih
uradno konštatovalo, se lastniki onih hlevov v Ljubljani, v katere se k« nji iz teh občin ustavljajo, opozarjajo, da pazijo na te konje in naznanijo takoj vsako sumljivost, ki bi jo opazili pri njih, mestnemu magistratu.
Jttestni magistrat v Cjubljani
dne 12. decembra 1907.
IVAN & NIKOLAJ ŽIC
trgovina z vinom na velilso.
Ladje: „Domitila" & ..Štefanija" prodajata vina:
Teran (obran)    ....   liter po — in 40 i Muškat (bel, sladki)   .   .     „   B   66 „ 60 , g     (črni sladki)   .   .      „   _   56  „ 6 ) T
Vino z V*ea, črn 9   „     m bAo Istrijanec, črni „ beli Dalmarinec, črni „ beli Šiljer, (Opolo) .
liter po 4'^ in 42 h
. . M „ n     n    36   , 3-U »
„ . 34 „ 36 . . . 4o „ 42 , .   .   34 „ 36 „
Refosko Maršala Pelinkovec
K 1*60 . 140 . 1-20
franko kolodvor Pulj v izposojenih posodah, ki se ne urneunijo, pa jih je treba čimprej vrniti franko kolodvor Pulj Pošilja se le po povzetju in s;cer samo od 56 litrov naprej. Za prirodnost svojih vin popolnoma jamčiva. 2536—10
SOBSB*' VOV^ZCKr
21HIB
t
Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, raznovrstnih čajev, konjakov,malage, Lacrimae Christi finega jamajskega ruma, pristne slivovke, brinjevca, tropinjevca in pa vseh vrst likerjev.
Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj. 3675 8
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
Avgust Benigar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom In esenci.
Ljubljana, Šelenburgove ulice št 3.
St. 45.899.
Poziv
vojaški taksi zavezanim osebam, naj se zglase.
Po zakonu z dne 10. februarja 1907. 1. (drl. zak. St. 30) se morajo vse vojaški taksi zamešane osebe d«>t ej, da prestane njihova dolžnost vojaške takse, zglasiti vsako leto v mesecu Januarju oa tisti občini, v kateri imajo dne 1. j*nuaria ttga leta svoje bivaiisce 4179-3
Oprostitev osebne dohodnine ali Dadomestilne takse za službo, ki se pričakuje ali ki je nast< pila v prejšnjem leta zaradi trga, ker dohodek ae presega 1200 K, ali iz drugih vzrokov, ne odveiuje dolžnosti zglasiti se.
ZglaŠati se je moči ali pismeno ali nstmeno.
Pismene zglasitve se moiajo opraviti ta < o, da se vpoŠIjeta občini dva v vseh razpredelkih z razločno pi-avo popolno in resnično izp 'lojena zglasilna obraica. Zglasiloi obrazci se dobi aio breiplačao pi tukajšnjem mestnem magistra n Zglasila se vpošiljajo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, pofttnioe prosto
Zgiasilni obrazci so tako urejeni, da se lahko, zloženi in naslovljeni, •oddajo na posto, ne da bi se uporabil poseben ovitek.
Ustoe zglasitve vpisuje občina v oba zglas lna obrazca. Zglasitve, ki se podajo po kakem posredniku, ne odvezujejo zglasilnega zavezanca odgovornosti za izpolnjevanje naložene mu dolžnosti.
Zglasiloim zavezancem, ki predpisane zglasitve ne podajo pravočasno ali ki jo podajo v bistvenih točkah nepopolno, se lahko naloži do 50 K denarne kazni. Vojaški taksi i avezaoe osebe, ki v svoj h zglasilih vedoma kaj zamolče ali ae zakrivijo neresničnih napovedi, zapadejo, ako dejanje ne osnuje nčina kaznivega d na uja, ki naj se kaznuje po občem kazenskem zakonu — denarnim kasnim do 500 K, Če so dane posebne obtežiJne ok Inosti, do 1000 K. Naložene denarne kazoi se i ž premene v zaporne kazni, ako se ne dajo izterjati.
Vrb utega je tedaj, Če se z g lasi te v ni podala pravočasno ali ie se je podala nepop< lno, političnemu oblastvu dano na voljo na podstavi znanih podatkov ali pa takih, ki se poizvedo uradoma, brez obotavljanja prirediti vojaško takso.
Jtfestni magistrat ljubljanski
dne 6. decembra 1907.
Za župana: VoĐtMntt a. r.
MRiSTOFLE
Jedilno in namizno orodje
NAJLEPŠE OBLIKE. Kompletno opravliene KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE. POSODE za OMAKE, KAVNI In ČAJNI SERVISI, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE.
Edino nadoBittil« 21 pravi srebro.
Specialni predmeti sa hotele, restavracije ie kavarne ter sa penzione, menaže itd.  8Si2 3 c In kr. dvorni dobavitelji
CHRISTOFLE i Cle.
DUNAJ I . OPERNRING 5
(HEiNEicHSHOF).
Ilnatrovani cenovni k KJkatonJ-
Po vseh mestih zsstopniki-prodijalcl,
Z« jamstvo pristnosti nosijo vrni isdeiki poleg stoječo tvorniško snsmko in polno ima
CHRISTOFLE.
Sli ostankov
:: 40 motrov ::
zefira, barheota, flanele, voala in drugega pralnega blaga, lepo razvrščeno v kosih po 1 do 8 m pošilja po povzetju in poštame
prosto za 8 gld. 50 kr.
slavnozoaua izvo&ca trgovina 4' 07 S
V. J. HAVLIČEK
goriška
in različna vina
se točijo najceneje
v 203—61
Goriškem vinotoču
Stari trg 13.
izlije težko pričakovani
_ 4142—8
za
■ kmetovalca 1308. ■
■uredil dež.m. nadzornik J Legvart. III. zelo popolnejši letnik z vsebino:
—a Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev.
Reja domače perutnine, mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja. Zivinozdravništvo.
Vinoreja. Tabele za merjenje lesa. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Merjenje lesa. PreraČ. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega.
Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s posto K 180, in se naroča pri Iv. Bonacu v Ljubljani.
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje.
I
J
I
Albume
vsake vrste zlasti za razglednice a
Poezuske knjlje =
v usnju in plišu
Jpomlnshe knjige =
v usnju in plišu
TlnlnlRe ;
in pisalne garnituro
::   ::   priporoča kot  :: ::
božiCna darila
Narodna knjigarna
Hite vfLjuMlani naprodaj.
V ponedeljek, 30. decembra 1901 ob 10. dopoldne
bo pri o. kr. okr sodisdn ¥ Llnbl|anlf soba it 0, prodaja v konkurs ni
sklad Teodorja FrObllOha spadajoče semij<Sče vloi. St. 353, kat. obč Sent-peuako predmestje I. del obstoječe iz hiše it. 27. ▼ Slomškovih ulicah v
L|nbl|aill| s ledenico, konjskim hlevom, kegljisiem, gosp«'darsaim poslopjem in vrtom, dalje s dvema njivskima parcelama v izmeri 579 m-, leiećima ob Slomškovih ulicah in primernima za stavbidea; ceailna vredooot obeh teh njivskih parcel snaia 3774 kron« Hišoo zemljiftče z vrtom meri 1128 m2, cenilna vrednost
mn pa znaša 40.230 kron. Pojasnila daje upravitelj konknrznega sklada, odvetnik dr Edvin Am-brosltach * L|nbljanL
V Ljubljani, dne 16. decembra 1Q07.
Edina prodaja v Ljubljani
4216
• V
solventni tvrdki prve vrate, ali se sprejme
& krajevni zastopnik.*
Ponudbe so prosije na „American Tradlng lompany". na Dunaja, IX 3.
Zaradi  reklame se vsakomur pošlje za polovico nabavne cene, t. j. a MaZ 50 v v znamkah, elegantna pisalna podlaffa s trd enshlni Mkladuhn in z letnim koledarjem ter aUladnlm notesom.
Oes. kr. avstrijske državne Železnice.
Izvod iz voznega reda.
Odhod ls Mnbl|ane ini. ieLi
t-OB zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
r*07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
S-O0 pred poldne. Osebni vlak v smeri. Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
U-40 predpoldne.  Osebni vlak v smeri Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
■05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
?.*5 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
MO zvoOer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
t 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
0'*o ponoof. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod Iz L|nbl|ane dri, kolodvor:
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zvečer. Osebni vlak v Kamnik ooo ponodl. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
Dohod v LJubljano ini. zeLi
C-58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jui. žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta.
8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja.
11-15 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žet, Jesenic.
2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsta dri. žel. Jesenic.
s-so zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (Čez Podrožčico) Jesenic.
8.37 £veder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja,
8*45 zve6er. Osebni vlak iz Beljaka' juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel* Jesenic.
H50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Oohod v Ljubljane dri. kolodvori
8- 46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika.
I OSO predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika,
9- o ivoOer. Osebni vlak iz Kamnika. 8-59 ponoči. Osebni vlak Iz Kamnika. (Same
ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi ln dohodi so naznačeni v srednji-evropejskem času.)
G. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
o
O O.
o
CB
O
> o
O) KO
>
CB
"5 3
(5
■
Ustanovljeno 1870. Izdelovati e perila. Ustanovljenu 1870.
Najpraktičnejše
4139-5
božično darilo
zo sospode, dume in otroke je
PERILO
Iz specijalne trgovine
C. J. HAMANN V LJUBLJANI.
Dobavitelj perila ceoar. In krali. Visokostim, različnim  častniškim un formirsklm zalogam.
zavodom itd. itd.
Najbolj solidno domače delo.
Najboljše bli^o.    Največja i/bira.    Zmerne cene.
0)
3
o < o
N O.
5 < (p
<
o
3
O
POKORNEGA
PELINKOVEC
Najbolju želodčni like} sveto.
Od   zdravniških avtoritet priporočen kot ngoden, tečen in ielodec jaČajoč
M Mlini destnnt
Eksponira se na vsa kraje sveta.
Osllkovu a M ilattmi.
Dobiva se povsol
Zastopnik za Kranjsko:
FRAN REMIC, Ljubljana.
IlOpomdal!
Izvrsten glas našega eli-zira „Pelinkovca44 dal je povoda, ds naša konkurenca prodaja pod istim ali sličnim 'menom  slabše   — Č6StO
zdravja škodljive — pi
jace. Kadi tega pazite ns našo z zakonom zavarovano vinjeto is zahtevajte
izrecno ;-bž9—30
Pelinkovac Pokorny.
Wmm ostalo naj ae kot
Edini proizvajalec:
Kralj.povl.dion.tvarnica likera
preje FRANJO POKOROT,
Uetonovljeno ISOtt,
4JB
45
D23B
5
2
se vzamejo na hrano in stanovanje na Mestnem trgu št. 25,1. nadst.
3967-6
Kako si upaš mi prinesti kaj drugega, nego preizkušeno dobri
„Ottoman" "Cigaretni papir ali stročnice.
IV 896 7
RESTAVRACIJA AUER
VVolfovo ulice št. 12
priporoča ss praznike na dom svoje izborno
marino in no bavarski način varjeno jra-notno pivo v steklenicah :. :.
kskor tudi izvrsten letošnji
jrincingec, pelinkovec in razne vrste šampanjca
po zelo mzki ceni.  Posiljatev na dom brezplačno.
Po$or!
„Dobro jutro, gospod stotnik !"
— Jftanjam se, gospod doktor! „/fo, kam ste pa namenjeni P"
— Grem v Šelenburgove ulice k At°J3Vu Jfor$iku naročit nekaj ja božično darilo jvo/V soprogi.
„A> tako, tako — torej si tudi Ui daste postreči tamkaj."
— 7o je resnično Saj *ma Pa *udi največjo ijbiro jvejfiA 0i suhih cvetličnih šod^oj, vencev s trakovi, prepariranih palm in I« mnogo drugega blaga kakor nalašč ja božična, novoletna darila, godove in siavnosti in sicer prav poceni",
„Ae zamerite, jaj sem pa čut, da je drag,'
— O, ravno nasprotno, — to je samo prajna govorica, jas pa govorim rj lastne bkušnje in prepričanja in bom to tvrdko tudi vsakomur rad priporočil.
„7brej, hvala lepa! Jftanjam se!"
— Zdravi! Vesele pravnike. 4241—1
Najlepše in najcenejše veseliš, vabila sa veseliee
druge merkantilne
h
in
^  ::  n dalje najlepše ::
božične in novoletne
od 2 kr. naprej
se dobe edino le pri
L. PEVALEKU
LJubljana, Židovske nI. 4.
akcidentna tiskarna ii trgovina s eapirjsm.
4091 7
Najprimernejše v
so
II
kfltDtD * plMKSkltB
KUPČIĆ papirja.«, ...
ki jih ima v veliki .\ izbiri na prodaj .-.
3
Ne II 552/07.
4247-1
"'VI
Dražbeni oklic.
Vsled prošnje c. kr. fi laučne proknratore kranjske v Ljubljani se bode v smislu sklepa c. kr. okrajnega sodeča v Kranja 29   novembra 1907 vršila*
v ponedeljek, 30. decembra 1907
Ob 10« predpoldoe v notarski pisarni podpisanega
prostovoljno prodala
nezadolženega zemljišča „Travnova tožba"
P' d *t 4^6 kat obfc. V j vodni borit (Herzog*f rst) obgt »ječega iz psrc.
it. 303/2 gozda v izmeri 1262 m3 in čistim do neukom 38 vin., in it 304 2 travnika v izmeri 1 ha 1175 m2 in Čistim doneskom 22 K 34 vin. za vzklicuo ceno .000 K — pod katero se ne b«»de prodalo.
Vsak pnondrnk mora priložiti nred začetkom dražbe v roke sodnega komisarja kot varščino znesek 100 K v gotovini, v donaeh driavoih papirjih, • zir. drngih d mačib papir ih v knrzaem lista zasnamovaaih in sposobnih za vlaganje denarjev nedoletuih oz. braniin h knjižicah domačih hranilo/c.
P nadniki so takoj vezan s svojo ponudbo, prodajalka ^a Se-le pa odobrenju od strani nad as ta v ne < blarti
Natančnejši dražbeni pogoji in draga pojasnila se izvedo v pisarni podpisanega c. kr. notarja kot sodnega komisarja.
V Kranju, dne 17. decembra 1907.
ANTON ŠLAMBERGER, c. kr. notar
kot sodni komisar.
818—7
805
poslovalnic
srese „Credltreform" daje brezpiačiio p* j ukiniti
le droibeoikom.
Zahteva i te prospekt 8t 19 od društva „Credlt-reform" ▼ Gradca. Haydnsr*ss* I .
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 12- , belega, jako mehkega skubljenega K 18*—, K 24*—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30-—, K 36'—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35.
pri Pisno na Češkem. 4m6 2
Razglednice
umetniške/.
ID
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
Ml,
Jortltev trs !t. 3.
^X T J\ t       t 7\T t yr t y^ t yr TXT;TTXT7r T'A' T 'J T T 'A' T "J T T 'A' T 7 T T 7 IT 7 70
#^ S$      fh      #n 0^$s.0h
Naznanilo.
Poleg že obstoječih naprav, ki naj podkrepijo varčnost , smo vpeljali sedaj Še
domače hranilnice
napravo, ki je v Severni Ameriki udomačena tndi v Avstriji sprejele posamezne hranilnice.
DomaČa hranilnica omogočaj e hranilen, da vsak Čas shrani majhne zneske, in nahranjeni denar, Čim znaša eno krono, obrestonosno naloži.
Ta namen se doseže a tem, da izročimo vsakemu, kdor zahteva, zaprt hranilnik  ter  dotično vložno
že leta in leta, in ki bo jo nedavno
knjižico, ako vloži pri nas Štiri krone.
Ta znesek, ki je v varščino za vrnitev nepoškodovanega hranilnika, kateri ostane naša last, 80 obre-otuje kakor voaka druga vloga.
KljnČek od hranilnika hranimo mi.
Vložna knjižica, h kateri ae izda hranilnik, se mora vselej glasiti na ime vložnika. Ena in ista oseba piejme le eno vložno knjižico.
Hranilnik so odpre In denar v njom preitojo v pričo stranke Ako
znaša prešteti denar vsaj eno krono, se vpiše znesek v dotično vložno Knjižico.
Stranki izplačati v gotovini ves denar ali del zneska, ki se je nahajal v hranilniku ko, se je odprl, je nedopustno; tudi, se ne izvrši izplačilo na vložno knjižico takega dne, katerega se je opravila kaka vloga; vse druge dni se pa lahko vzdignejo vloge do pridržanega zneska štirih kron.
Ta znesek se izplača, kadar se hranilnik vrne še poraben.
Podrobna določila o izdaji domaČih hranilnic so pridejana vsaki vložni knjižici tega hranilnega oddelka, Ustna pojasnila dajemo ob navadnih uradnih urah V Ljubljani, dnć 1, oktobra 1907.
Ravnateljstvo Kranjske hranilnice.
4 25-1
m
m
Dobro ohranjen
klavir
se po zelo nizki csai proda.
Naslov pove upravniŠtvo .Slov. Naroda**. 4209 ?
Blagajne,.
proti poiarn in \ltmu, „FoxM pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, d i u t carsko društvo, Zagreb, Ilica 22. 34*4—«3
Kašljajočim
otrokom i odraslim
rapisujejo zdravniki s najboJJiim uspehom
THVMOtVIEL SCLL/E
kot pomoček, ki razkraja in odločajo al' t, nblažule dušci kašelj in pomirjuje sopilne tt-škoče ter odstranjuje uji h pogostost. Že os stotine zdravnikov te je izreklo o presenetljivo točnem usp.hu ThjMomrl« «eillue pri duSecVm kaši m in d u-ih vrstah oslovskega kašlja
£4T Prosim, vprašajte zdravnika. "S-U Steklenica 2*20 K, p» uoftti frak o, če se posije denar naprej 2*90 K. 3 sntek., češe pošlje denar naprej 7 L W steklenic, če se pošlje oeuar napre 20 BL
Itd-lovanje i • giavjna saloga
B FRAG NERJEV A LEKARNA
3477     c in kr. dvorni dobaviteU. It PrasT* 111*» Siev vos.
Dobiva se po skoro vseh lekarnah.
Pazite na Ime Izdelka, izdelovalca In var-_ strano 7namso.
lerbsbavlsv podfosforoklsli
opneno železnotl sirup.
Že 38 let zdravniško preizkusen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj pospešuje tek. Povzdiguje sisat in reditev trupla In je izboren sa t v orite v krvi Is kosti. Steklenica 2 K 50 h, po posti 40 h več za zavoj.
j Zaloge skoro v vseh leksraicafti! j
m    varstveno znamko. gj
~j     fSfTcH ii"ft *m a> h ril
Herhabnyiev
Sarsaparilla sirup.
Že 33 let uveden in vrlo preizkušen. Izborao, lahko delujoče odvsjilo. Odstranja zaprtje telesa in tega posledice. Pospešuje menjavanje snovi in tvori kri.
Steklenica 1 K 70 b, po pošti 40 h več za zavoj.
Prid poundlimi u »vi.
»aS5335Wi Dr. Hellmanna lekarnica „Zur Barmherzigkeit"
Zaloge pri gg. lekarnarjih w '
aaSnllsfaal  fl«a  (Wovesa mme-m
75
42 6-1
45
0
36
suscičAR R, KIRBISCH
4102 4   v £$ufc.!janS, na 3(oitgret;««ra trgu hi 8
priporoča bogato zalogo najfinejših in slastnih
obeskov za bežičnu drevesca
bonbonov, francoskega sedovja, čokolade, čajnega peciva, ptcijenc. kompota, vir, ruma, 6»ja, likerjev Itd., lepih atrap, I cšario, pokalnih bonbonov.
K praznikom
različne putiće, prežce, pmce, šartelj itd.
Tukajšnja in zunanja naročila točno.
O. Bematovič
Ljubljana, Glavni trg 5.
Velika božična =i
prod p.
tato znižana cene!
v nedeljo, 22. t. m. bo prodajalno
od f>r»t:eu
IP x e rxx ijeia
v „Deželnem gledališču" v Ljubljani 21. decembra 1907.
IVAH
n u k a
;- r%J<
4183 5
oo<
a k t f h
1
NajiMJa ubfa Krilil a umetni
otroških vozičkov
to navada« do aajfla«|oO
žime.
I. Pakiš
v# Ljubljani.
t#fiM|l I ptVIfilM.
J. KEBER
trsoolnn z manufak:urnira In perllnlm Masom
na Staram trgu št. 9
priporoča
vence in šopke zn neveste
ter
nagrobne vence l po Izredno nizkih cenah, i
I   Potrebščine za krojače m šivilje. §
v loublj&ni
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeva manufakturne trgovine
priporoča bl
klobuke
tepice, razno oiosko perilo, kravate, ovratnike M.
Blago imam solidno, ceno zmerno. Postrežem točno.
IVAN SCHINOLER, Duna) sil/.., Erdbergstr. 12
posipa že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd.
kakor: milne za sadje In grozdje, stiskalnice za sadje In grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatllnice, vitle, trijorje. čistilnice za žito, lušciinice za koruzo, slamo-reznlce, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, sesalko za vodnjake In gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi I. t. d.
od sedaj po zopet izdatno znižanih cenah
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesslke za vino, gumijeve In konopljene cevi, gumijeve ploče, stroje za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje aodavode in penečih vin, mlin za dišave, kavo itd., stroje za Izdelovanje Klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohfitvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje,
vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plač. pogojih = tudi na obroke! =
Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno in poštnine prosto.
Dopisnje se to d i v alovenakem jezika. |
1
■
t
Prekope! In (.gentje sniolIonL
1064-U    Phle naj ie naravnost:
SGHINDLER, Dunaj III/,., Erdbergstr. 12.
mm
Jami
na Mesta trp it. 17
priporoča svoje velike zalogo preelmlj-■Ult. ur ta prvih tovarn, brneli lit, ■tenaUlh, »DoneblDa bar na nihalo, brlDJaiitov, alassassna bi ■rebrnln«. Namizna oprav« in aUiaJaiiiaara srati]
vita ta
"primerna .božična darila
kakor
41T4 3
Gori pmiisk« paljska kukala
dalje gledallilui kukala, zlasti nanosulld in očal«
bo na ogkd, ne da bi se koga sililo, da kaj kopi, v o   o   o   o   o   o  optiSkem zavoda  o   o   o   o   o o
JOS. PH. GOLDSTEIN, Pod Trančo 1.
letu© luSKe £i
so najboljše.
,,u f uuuuu uuu
Tvornica .Provodnik* v
Rigi jamči zasraoovitnost.
Pristno samo z zvezdno znamko-
Glavna zaloga : VASO PETRIČIČ, L.j ubij ta na*
Ravnokar došle
krasne kravate, najnovejše bluze,
3335 3
in spodnja krila
priporoča po znano nizkih cenah tvrdka
H. Oivod-jvfozetič
S3 v Ljubljani, Stari trg št. 21 BS modna trg. ter salon za damske klobnke.
____:    Filijalka v Kranju, Glavni trg. :
Narodna knjigarna
i
6*
v £jub!jant, Jurčičev trg štev. 3 i
priporoča naslednja dela: 5
iooeoteoteo9Me?oosse^oeooaioiooeo9oo i» :«9sovsoo»oooos»ooai
9 m •
a^-s^^f^s^fe-S-^^^ sj
\    Ljubljanski Zoon.
f
f
1 lo. Cankar: AleS Iz Razora. \
I   Ta povest iz narodnega življenja je vele- X
6  zanimiva in spada med naj bol ša  dela i
\  tega pisatelja. Broš K 15/, vez. K ž&o; |
ipo pošti SSu v več. |
»Vr*3&*tfs *i bf^tateti^aa jT*Ht-$Ti rrtž-*7£ tafcftt
1 Iuan Lah: Uaška kronika. J
Tega prvega in najodličnejšega slovenskega literarnega časopisa je dobiti se naslednje letnike: I&jOI, l90r, 59 S, • 9 J4, 1JU6, ISOe in 1907. Vsak letnik ve/ja broširan K 9'4u
X Ta knjiga obsega več izvrstnih zgodovin-
v skih povesti iz slovenske preteklosti in
a sicer iz  dobe turških vojak,  kmetskih A
1 va-aj,   reformacije  in  renesance.   Broš. I
v K 1 70. vez. K a*70, po pošti 2   v več. j
j Josip Jurčič: Zbrani spisi.
Y V 11 zvezkih so zbra.i najlepši romani in povesti tega znamenitega pisatelja, \ ki se te s svojimi deli slovenskemn \ občinstvu tako priljubil, kakor samo m*lo drugih avtorjev. 1. Deseti brat. t. Juri Kozjak. Spomini starega Slovenca 3 Domen. Juri Kobila t. dr 4. Tihotapec. Grad Bojinje. Kloštrski žolnir. 5 Hei mestnega sodnika. Nemški valpet. Sin kmečkega cesarja i. dr. o> Sosedov sin. Moč in pravica i. dr. V Lepa Vida. Era- 6
Jzem Tatenbach. 8. Cvet in sad. 9. Doktor \ Zober. I . Rokovnjači i dr. It. Tugomer. 1 ¥ Veronika Deseniška i. dr Vsak zvezek h [ velja broširan K 1\0, vezan 2 K, po A l pošti Sf' v već.
{ Dr. Jos. UoSnjak: Zbrani dra-i matični In pripovedni spisi.
x II. Doktor Dragan, drama v petih de-v janjih Broš. 1 K, po pošti 20 vin. več. A III. Lepa Vida, drama v petih dejanjih. I Broš. i K, po pošti 20 v več.
Dr VoSnjak ni samo jako priljubljen pripovedovalec, marveč tudi eden najboljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri Doktor Dragan in Lepa Vidb sta dosegli na odru naj U p še uspehe. Ves čisti dobiček X je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda.
ai^fc4^?>Kafr$^^
Drnjotln Jesenko-Doksoo: \ Pesmi. f
V najlepši moški dobi umrli Jesenko je bil velenadarjen pesattt, a bil je pri tem skromen človek, ki zase ni delal reklame. Njegove pasmi, priobeene v rasnih listih, so vzbujale občno pozornost. Po njegovi smrti to bile izdane ia je Čisti dobiček namenjen maaiaiteviaii nepreskrbljeni t rodbini, ki jo je zapustil Jesenke. Ves. f      iavod veUa a K, ■ poete SO v več.
aW*M*^%u»ttH**ieeoHgagj
• o
Korlstka.
Zgodovinski roman iz dobe velikih boiev }   med beneško republiko in turškim cesar-stvom, v katerih so igrali hrva&ki in slo-t   venski pomorski roparji znamenito vlogo }   2 zvezka. Bi oš. oba 2 K, po pošti 40 v več
» r
!Roman iz ljubljanskega gledalskega ftiv-ijeni i  v polpreteklem času   BroŠ. 80 v, po pošti gu v več.
1 H. Klrchsteiser: Pod spo-vednlm pečatom.
Ta roman iz dunovskega življenja odkriva skrivnosti iz zupnišč in duhovBktga bUuu
sploh. Pisatflj je bil sam duhovnik. Dva zvezka. Bros. oba K 4 6< , po pošti 4« v več. I
Koledar družbe sv. Cirila in Metoda
sa 1 Ki 8. Broš. K 120, po pošti 2j v več.
Sokolski koledar
za t. 13JS. Vez. 1 K, po pošti 20 v vrč.
□Laški almanah
n L 1908. Vezao 1 K, po pošti 80 • vee.
Trgovski koledar
za I. 19( 8. Vezan 1 K, po poŠti i(S v vee.
Novi obrtni red.
Slovenska iadaja. 1 K, po pošti 10 v več.
Kazenski zakon.
Vezan 6 K, po pošti 10 v več.
Razenskoorovdnl red.
Vezan K t>S ', po poiti *o v ve*.
Dr. L Volčič: Civllnopravdoi red In sodni pravilnik.
Brot 7 K, vez. 8 K, po poiti 40 v ve«.
Dr. E Volili: Odvetniška tarifa.
Broš. K l*8w, po poiti SO v vee.
j
Y6
02105467
A4
001^482^808370
SVETOVNOSLAVNl
t* 81
BRANCA
tvrtke FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU l Neutrpljva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni
trgovini in v vsaki kavarni.
JLjubljana Gričar §• jY(ejač Ljubljana
v Pre|crnotfiF) ulico)) $tci». 9
4? 36 2 priporočata
p™**™ božična darila
za dame, gospode, deklice in dečke
————— po čudovit j nt3k.ih cenah, kakor; ^——
košu hov inaste jopice, olišaste jopice, suknene jopice, gledališke plašče, double-raglane, lodnaste in double pelerine, jopiče za sanjanje, obleke, sako S ko-Šuhovino, mestne kožuhe, zimske suknje, jutranje sako, modne telovnike, pelerine Za gospode in dečke, otroške kostume.
Trgeuina bo l» nedeljo dopoldne odprta.
!
i
f
m
■
J
jtenavadna prilika! 7
Za božični nakupi
posebno znižane cene! I
Vse vrste perila za dame in gospode, posteljne in namizne oprave, vse izdelano v - lastni šivalnici. -
Sifon, platno, vezenje, nogavice, kravate in mnogo dragih predmetov.
Sv. Petra cesta štev. 8. 4n9-
Za Božič!
4023 5
Velika izbira
7	
i	CD
H	■ >
IS	(D
l	HO
	O)
	t-
	C
	"S5
/	<D
h	
božičnih in novoletnih daril
kakor rudi raznih
\ predmetov za okrašenje božičnih drevesc
finega domačega in tvorniskega Izdelka.
Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. — V zalogi imam različnih desertnih in čokoladnih bonbonov ter p o stre za m tudi s finimi desertnim! vini in raznimi likerji.
t
H
e T
•
J t
s i m
S *
e « t i
I1
hI
za novorojenčke otroško perilo
▼ zalogi aa vsako starost priporoča znan* trgovine a
C. J. HAMANN
LJIBLJA\A.
Perilo laJnieca izdelka. ^0   1*70 u9*m**/emm 1B70. ^
I
pini turin^i pelinHeuec.
Vsak dan sveže medene, orehove in rozlnove potlej aarteli, plnce in drugo pecivo, v pekarni pa fin do mat rten kruh.
D kavarni
zdravega F
*ŽELODCA T
UM največ t ohranitvi, poape&eTenjn in ▼ ur»»-n»Ti prebavljanje ter odztranitvi nadležnega «sa-prtja. Preiakuieno, is ubranih najboljftih in uspes-nih »drarilnih seli ikrbno nepreTljeno, tek shajajoče in prebavljenje pospešujoč« in lahko odvajajoče domače »drmvilo, ki ubleii in odstrani snane nasledke nezmamoiti, slabe diete, prehla-jenja in soprnega saprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Home frafeom «e> eefodee im lekarne B. FBAGNEBJA v PRAGI.
D VARILO! "V*
v —
»sok tos Hm In fino Dela Kava ter izboren iti.
Jak. Zalazni k
slasti«™, irarc*- m pekama.;.
imajo postavno de-
po nov ano varstveno znamko.
lekarna Bi FRA8NEn-ja i Pragi,
£. B» to. dvornega dobavitelje
=   oprl  rrnrm  orlu'1 S=
Stari trg št. 21.
rttfa, SaS Itran, ejft starim illct 203. Po poiti razpošilja it vsak dan.
Cela steklenica t K, pol steklenice 1 K.
Proti vposiJjatvi K 150 se poBIje mala steklenica iti za K 2 80 v olik a steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, se K 8 — 4 velike steklenice. Za K 22-— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avetro-ogrcke monarhije.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: O. Plccoll, U. pl. Tmk6czy( M. Msr-a      dets*4t4agv*v J. Mayr. 1477-19
Slovenski decl lepo,
nfl primerno knjigo v roke I
Ni je lepfte in primernejše nega so
Palčki foljanci.
Kako izborna knjiga za drobno deco je to, dokazuje najbolje okolnost, da so v kratkem času izšle poleg nemške še francoska, nizozemska in češka izdaja. Nemška kritika je to knjigo sprejela naravnost z entuzjazmom in nemška literatura ni ravno uboga na takih delih. Besedila in slike se čudovito ujemajo in spopolsjujejo, oboje je takorekoč vzeto naravnost iz naivne otroške fantazije. Da slovenski prevod ni izgubil ničesar od one čarobne moči, ki jo ima izvirnik, nam je najboljši porok ime prevajalca Otona Zupančiča, pesnika čudovitih mladinskih »Pisanic«.
Slovenska izdaja je izšla v isti razkošni r premi kakor nemška in je tudi zs isto ceno naprodaj: 3 K 60 h po poŠti 3 K 90 h, z rekomandacijo 4 K 15 h.
najlepši božični dur!
Krior h če uspraviti *~< ji deci res umetniški, neskaljeni užitek, naj ji kupi „Palćke Polja nce". 68- s .
Prešernove ulice it 3, Llnblfana.
Založništvo L. SCHWENTNER
Velika, bogata zaloga!
°» Vsled   velike  konkurence prodajam po i—
I       SSf" najnižjih cenah
S tako, da morem vsakega zadovoljiti.        :: s ::
es         Vljudno  vabim  na ogled,  in se priporočam za obilen obisk.
|§                  z velespoštovanjem 3091 29
5        FR. ČUDEN, urar in trgovec
fev£)nbl)ani, nasproti frančiškanskega samostana.
:: Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosto.      :: 2 ::
Dotrro Knjisa ie najprimernejše In najcenejše božično darilo!
Uši33. j igps. arn.st
L. ?CH(0ENTNER
v Ljubljani
priporoča nastopno, elegantno opremljeno knjigo:
Kersnik Janko; Zbrani spisi. ^Lggff^
v pol francoski vezbi K 28*—. 4 82 3
Trdina Janez; Zbrani spisi. jajfjJffiSs! Jurčič Josip; Zbrani spisi. ^JSmtS^JSS. Levstikovi Zbrani spisi. |^;Sg Zt£tv-.
TauPor luan • PnUPCti 5 zvezkov. Eleg. v platno vez. laiCar IVdlli rUVESI . Kl6._,vp0lfranc.vez.K2r-.
Stritar Josip; Zbrani spisi. fcg^S^
V platno vezani K 38 —, v pol franc. vezbi K 43^-40,
Dokelenic (gamaš) is usnja
ZS1 fnristovskih čevljev ... Z£ Ameriških čevljev Otroških čevljev = Čevlji sa dom
Prti in največja zaloga Čevljev na Kranjste:
v izvrstnih ka-kakovostih po smernih cenah.
m
Szantner
v največji izbiri
Jelenbursooe ulice 3 * Uldfllflnil * Jelenbnrsooe ulice 3
prosto.    Innanla naročila točno proti povzetfv.
co
9*
Ceniki zaatonl in
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rast o Pustosleaaiek.
Lastnina in tisk .Marodne tiskarne«