SI. 36. vtorek 28. marca. IV. tečaj. 1871. Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom ■a vb6 leto 8 g. — k. „ pol lota 4 „ — „ „ četrt „ 1 „ 20 „ !*u pošti : ta vho leto 10 g. —k , pol leta I B — , . četrt m 2 . OU . Viedniitvo in opravniitvo je na stolnem trga (Domplatt) hiš. it. 179. Oznanila: Za navadno tristopno vrsto a« plačuje : t) kr. 5e ae tiska lkrat J H ,» m i» 2krat, 4 ,, ,t> ,| ,, '(krat. veče pismenko se plačujejo po prostoru. Za vsak tisck je plačati kolek (Stempelj) za 80 kr. Rokopisi ie ne vračajo, dopisi naj ie blagovoljno frankujejo Vabilo. Proti koncu prvega četrtletja uljudno prosimo vse one naše p. n. gg. naročnike, ki Zete tudi v prihodnje sprejemati „Slov. Narod", a jim naročnina poteče zadnjega tega meseca, naj do t je naročilo blagovoU ponoviti, da se njim dopošiljavanje ne pretrga in da mi vemo določiti, koliko iztisov nam je tiskati. Upamo, da nam občinstvo, ktero nas je do zdaj podpiralo, pomaga storiti Še zadnji korak, kakor bomo od svoje strani vse storili, da zadostimo opravičenim željam našega občinstva, in da častno rešimo svojo nalogo, kolikor nam je to mogoče po sedanjih vaših in našega naroda okoliščinah. Denar se najceneje in najpreprosteje ter za našo administracijo najugodneje pošilja po pošt nih nakaznicah (postanvjeisnng), ki se dobivajo na vsaki c. k. poŠti. Cena lista je kakor do zdaj v Mar i borit brez pošiljanja na dom za vse leto 8 gld. — kr. „ pol leta 4 „ — „ četrt „ 2 „ 20 Po p o iti: za vse leto 10 gld. — kr. „ pol leta 5 „ — „ „ četrt „ 2 „ 60 „ V Mar ib o rti, 21. marca 1871. „Slov. Narod." „Jedlnatvo" o Južnih Slavenih. Vsa žurnalistika na slavenskom jugu je nadihnjona z mislijo, da se mora vnuku naše pleme v sebi samo stalno razvijati, a vsa skupaj da se morajo mej seboj duševno približevati in pripomoči v dosego občnega narodnega cilja. Ta misel jo vzeta iz skušenj iz naše preteklosti, polne nesrečo samo /.bog naše razkosanoBti, a vsilujejo nam jo no le sedanje neobhodno potrebe glede na našo prihodnost, ampak tudi duh časa, ki pri vsih izobraženih narodih veže plemena v narodno skupine, in je žo okolo nas zvaril tako krepke politično skupine, dn, juŽnitn Slavonom, ako ne hodijo isto pot, preti gotova nevarnost, da svoj narodni cilj za vtigdar izgube. Jugoslavenska žurnalistika je tedaj na višku svoje na*: loge, ona deluje priležno našim potrebam in po novem duhu človečunstva; njena politika jo politika prihodnosti. Mej tom so pa akoro pri vsakem jugoslavenskom plemenu prikazuje kak list, ki živi ob naših starih pregretih, goji samo plemensko individualnost in odstra-nuje vsako porazumljenje in jedinstvo z ostalimi eno-rodnimi plemeni. To je politika preteklih časov, ki so se že preživeli ravno zbog nesreče, ktero nam je prinesla politika, ktero .so đogodbe vsigdar obsodilo kot tako, ki je rodila smrt vsacemu naših plemen in vsilil vkup, in 6 ktero bi nikdar več oživeti ne mogli. Dokler tem listom ni mari za drugo nego za svoje pleme, dokler ga svojo domišljijo poveličujejo nad faktično resnico ter mu iz osamljenoga stala prorokujejo prihodnost, nemogočo v sedanjem času, se mora vse to pripisovati politični nedoraslosti dotičnih pisačev. Će se pa spuščajo proko mejo lastne obrane in napadajo sorodna plemena, če sipljojo mržnjo in sojejo razpor, če jim pripisujejo namene, iz kterih se utegne le antago-nizora mej plemeni roditi, tedaj se to že ne more pripisovati prosti neumnosti, nego odločenemu namenu, kakoršnegn ne nahajamo v nobeni narodni, pošteni duši, ampak samo pri tacih ljudeh, ki so vsigdar pripravljeni prodati sebe in narod narodnim protivnikom. Na slavonskem jugu sta dva glavna središča: sa mostnina Srbija in Hrvatska v nvstro-ogerskem cesar stvu. Ta dva središča sta naravno neprijeten pojav vsini onim, ki se bojo jugoslavensko zveze in onim, ki se česa nadejajo od jugoslavenske razcepljenosti. Obojim služi najbolj na korist, da sistematično napadajo oba središča, ker se čvrstoje življenje pri njih razvija, da jih pripravijo v neprijaznost mej seboj, da jim pripi sujejo v očeh ostalih sorodnih plemen hegomonske (težnje, da jim zanikajo vsaki notranji napredek in vsako splošno politiko v širjem narodnem smislu a na drugi strani, da pri vsakem plemenu poveličujejo pojem njegove individualnosti do samoobrane, da mu lili n i jo njegovo moč in mogočnost, da samo doseže svoj cilj ter mu tako vcepijo preziranje drugih plemen, ga optujijo in napolnijo mrzlobo. Tako so najlaglje osamita oba središča in vsako pleme, tako se med seboj razpro in tako se uniči jugoslavontko zedinjenje, da mu ni sledu ne bode. Hrvatska ima po nesreči dva taka lista, ktera da bi boljo zakrivala svoje protisiavenske in smrtonosne težnjo so slinita narodu b pretiranim domoljubjem, pretiranim liberalizmom in pretirano veliko Hrvaščino, ktera je ravna taka utopija, kakoršna bi bila velika Srbščina ali velika Bulgarščina. S tem da ti listi hočejo zazibati narod v tako lepo a lažnjive sanje, zabadajo trojedni kraljevini križ- m nož v srce, ker poveličujejo mržnjo na Srbstvo, ktoro ima tako znatno število mej ondaš-njimi probivslci, da bi njih ona kraljovina dovolj pogrešala. Oddelek prebivalcev razdvojiti z drugim , to je divno sredstvo v dosego velike Hrvatske ideje! Samo da narede razpor mej prebivalci trojedne kraljevine, da podkopljejo idejo bratovske solidarnosti na jugu, pa je slobodno kričati, kolikor koli hote na Nemško in in Magjarsko, ker njih prazen krik, no bo toliko škodil, kolikor bodo zla mej svojimi brati napravili. Pa ti ljudje in oni, kteri se ž njimi slagajo, pozabijo samo na eno, a to je, da se Slaveui na jugu ne puste več s tako politiko slepiti. Ti manevri in cilj, na kteri nameravajo, so vsakemu od nas že poznani; narodna svest, ki se povsod razvija, jih zasmehuje in vse bo prepričuje, da brez notranje sloge nima nobeno naših plemen individualne prihodnosti, a brez vzajemnosti mejplemenske niti prihodnosti narodne. Srbski program je že znan in obstoji iz dveh besed: Vsakemu svoje. In kakor Srbinu, tako Slovencu, Hrvatu in Dulgaru. Da pa vsak to doseže, treba vzajemnosti, treba da se ne odatranujemo od onih središč, iz kterih utegne vsacemu priti največ pomoči. Ko bo vsuko pleme celo na svojih nogah, tedaj nam je zedinjenje lahko. Na to moramo težiti, kako se bode to obrazovalo, bodo prihodnji časi rešili. Iz tega srbskega središča bi mi ne vedeli nič bo- ListokL« Francozi pod Napoleonom Bonapartom 1797. leta prvič na Slovenskem. (Iz Vodnikovih „Ljubljanskih Novic" 1797. leta.) (Dalje.) O z n n n i 1 o c e n t r a 1 - g u b e r n i u m a. aMi prezident ino svetovalci k vižunju krajuskega vojvodstva od francoskega poglavitnega generala B u o-unparta postavljenega contral-guberniuma dajemo vedeti:" .Da, ker po tukaj pristavljcuem oklici *) zdaj imenovanega generala stara deželna postava v vseh rečeh brez provrnenja ostane, ino imajo zavolj tega vse poprejšnje deželno, mestne ino krvave postavo ino povelja v svoji celi moči ino trdnosti bif.i obdržaue ino tenko izpolnjevane, morejo tudi vsi deželni iuo gospo-skni davki, deBotine, naklade, coli ino kazni od gruntuili gosposkih ino od podložnih ravno tako odrajtovani biti, *) To je Buonapartovo oznanilo, katero amo čitateljem ie podali. kakor poprej. Ako bi so pak kdo branil bodo toliko ostrejšo terjani, kolikor niso ti davki ino prejemki nikamor drugam namenjeni, zunaj:" »Prvič, narpotrebnejši deželne izdajanja o-pravljati." »Drugič, francoski armadi potrebni živež ino klajo preskrbeti." .Tre tjič, prebivalce te deželo odškodovati, kateri so kaj trpeli, kadar jo francuska vojska skozi šlu.u „Da se pak ta od francoskega poglavitnega generala Buonaparta potrjena ino zapovedana deželna postava ohrani ino izpelje, treba jo deželno, pravdno ino kamcralske gosposke spot postaviti ino v vrsto dejati, kar je mogoče." .Tedaj po oznanili poglavitnega generala Buonaparta ima ta iz zdolnj podpisanih prozidonta ino devet svetovalcev obstoječi (entral-gubernium vižanje vse dežele, ino so deli v tri delo ali kanclije, to je : v de-žolno, pravdno iuo kaineralsko hišo, katere bodo vse očitne opravila te dežole vižale ino vsem podvrženim gosposkim, sodbam ino služabnikom v krajnBki deželi [ukazovale." .Zbrani ceutral-gubernium je v vseh deželnih, pravdnih iuo kameralskih rečeh prva ino uarvikfii oblast, ino bode povsod zadnji ali končni sklep v sodbah dajal." „ Pravdni razdelek tega central-gubernija pak je namesto apelacijona v ti deželi, ino bode dajal sklepe na drugi stopinji, karkoli apelacijou v pravdnih ino krvavih sodbah zadova." „Ljubljanska mestna gosposka ali magistrat je pod predsedstvom purgermastra doktorja Jožefa G o 1-majerja za združeno mestno ino gosposko pravico (Lundiecht) povikšana, ino bo dajala sklopo na prvi stopinji v pravdnih ino očitnih opravilih, katero so poprej h kranjski gosposki pravici ino k mostnemu magistratu slišale." .Sodnje gosposke po deželi ino po mestih ohranijo Bvojo poprejšnjo sodnjo oblast." .Tri krasijo te dežele ostanejo v svojem poprejšnjem opravilu, ino vsaka posebej bo tem časi imela enega krasijskega komisarja za vižanje ino zravon potrebno kanclisto ino pote. Za komisarja ljubljanske krasije je postavljen gospod .loanez Rozman, v No- 1012 Ijega svetovati Srbom samim v Krajini , Dalmaciji in drugod, nego da v najbolji slogi živo t brati Hrvati pod Krešimirovo krono, pa tudi z drugimi Jugoslaveni v avstro-ogrski monarhiji ter da se tomu narodnemu središču bližajo. Tako tudi Slavenom na Turškem. Bratje, od Srbije so vam ni ničfsa bati a mnogo dobro nadejati; če bomo složni, bomu tudi slobolni in močni, a inače nikdar. Tega pravila se držimo vsi, pa naj tuji najemniki v Srbiji, Sloveno - Hrvastki in Bugarski kriče, kolikor jim drago; mi jih prezirajmo in delajmo dalje za svojo poedincu in vkupno životno nalogo. — I) opis i. marca« [Dv. dop.] starešinstvo s svo- Iz tržaške okolice, 22. Kako revno — jako ninlo jo mestno jimi novimi — v njegovi rog trobentajočimi učitelji naši okolici streglo, vsakdanja skušnja zmirom bolj jasno dokazuje. — Prvo leto so ti novi lučnjaki mislili v svoji vrtoglavosti, da bodo v kratkem novo luč okoličanom prižgali, imeli so sejo vsaki prvi četrtek meseca pri gostilničarju „sotto monte." Da niso nič pametnega sklenili in storili, umeje se samo od sebe, pa vendar, ako se sad hvaliti nc more, so mora snj hvaliti dobra volja; te mesečne shode pri .mnselcu" so pa ti novi gospodje popolnoma opustili, in Djihova reč gre naprej, če ne slabejo gotovo no bolje, kakor pod starimi učitelji — kteri so, kar lepi izgled — in or-glanje zadene — nektero nove gospodo na široko in dolgo jako prekosili. — Nek lučnjak g, B. iz R., neki celo s kapico na glavi — saj tako nam je bilo rečeno — učencem učenost utiskuje. Temu gospodu odgojitelju bi eno malo več „kreance" priporočili; zlo so bojimo, Zatoraj dobro preudarito in propričnli so bodete, da za vašo laško kulturo zornija tržaške okolice ni ugodna. Vi sto dalje podobni zidarju, ki hoće hišo brez podlage zidati, t. j. vi po svoji slabi zmožnosti obdelujete lo rasamnost naših otrok — opustite pa obdelavati tudi njihova srca — zatoraj vam odkritosrčno zakli-čomo : Pojdito nazaj v deželo — Lahom obljubljeno. — Okoličan. *) Is Zagreba 2G. marca [Izv. dop.J Tisti trgovec, ki za svojo robo kupca išče, ter jo okoli na prodaj ponuja bo svojo robo slabo prodal. Nasprotno bo pa tisti trgovec, k kterotnu kupec pride, svojo robo dobro prodal. Ta zakon ne vlada samo v kupčiji, ampak tudi v vseh tistih okolnostih, v kterih se dve nasprotni sttanki za kako — god livar med seboj pogajati, tedaj tudi med političnimi strankami. Pasivna in negativna opozicija ima posebno v tem svojo veliko moč, da vlado nazadnje v to pripravi in v to prisili, da vlada k strauki pride, da vlada inicijativo poprijeti mora. Koliki vspeh ima taka pasivna opozicija, videlo se je pri Magjarih, in videlo se bodo prej ko slej tudi pri cehih. Tudi pri nas Hrvatih so neki voditelji narodne stranko pri nastopu novo vlado Bedckovič-Šuhajeve svetovali, naj narodna stranka kakor do sorej, tudi nadalje od sorej vladi nasproti pasivna ostano, ter naj čaka, da bo vlada prvi korak narodni stranki nasproti storila. Ta nasvet ni obveljal, kajti videli smo, da je Mrazovič predvodi! deputacijo narodnih Zagrebških mestjanov pred novega bana! — S tem korakom je narodna stranku na eno plat superjoriteto vlad>) pripoznala, na drugo plat pa svojo inferjoriteto vladi nasproti dokumentirala. Jaz bi dejal, da je na vsak način bolje kazalo, ta sosretni korak no storiti, ter iz svojih dosedanjih zakopov no ven iti. Vladi bil je ta korak narodne stranke knj po volji, ona za- ti j pa tudi ni nehva- da luč, ktero so mislili ti novi težaki laške kulture v ležnn ostala ; odločila ja namreč, da se. imata magistrata okolici prižgati, ali ni celo zagorela — ali pa — da bode zmirom slabejo gorela in v kratkem ugasnila — kar ravno bi ne bilo — napčno. — Naravnost nekterim teh gosp. rečemo: Gpapodl vi niste za nas — pojdite, od koder ste prišli — morebiti vam bode tam bolj mila osoda, saj prej ali poznej vara bode tako odzvonilo; lo toliko časa, dokler vam bode varčni mestni magistrat suplente za orglanje plačoval, se bodete še držali, ako pa oni poreče : Ne več dalje, potem jo pa bodete pobrali s trebuhom za kruhom. Ne zamerite g. učitelji 1 da vam (ali kakor bi eden ali drugi izmed profundis) resnico povem ; ali vi ste sebe ne poznate ; vi mislite, da sto le z laškim govorjenjem pečate, nazadnje res Lahi — pa za Boga, od gosp. K. do gosp. B. torej VBi ste trdi Slovenci, kteri lo slabo in nepravilno laški jezik govorite ; pomislite daljo, da zrak, kterega dihate, jo slovenski — zemlja po kteri hodite, jc slovenska, kruhek, kterega vživate, je slovenski. tako odkritosrčno vas rekel — de mož;e, ki samega — ker se večidel v KarloVCU in Zagrebu obnoviti. To j? pa lo navidezna koncesija. To bi bila vlada tudi sicer storiti moraln, kajti zastopstvo grada Karlovca bilo jo že pod Rauchom razpuščeno, zastopstvu grada Zagrebi jo pa itak mandat že iztekel bil. Večo zaslugo pridobila si jo vlada s tom, da jo začela po Raucbu odpuščeno profesorje in uradnike zopet rehabilitirati. Sic t bo pa bodočnost pokazala, ali jo narodna stranka pametno ravnala, približajo se vladi Bedekovič-Šuhajcvi, ali ne. O razvojničonji vojniško krajino začelo bo jo spot mnogo govoriti. Deželni vojniški poveljnik Molinari in divizijonar Rosenzvveig odpotovala sta vsled višega poklica v Pešto. Tudi ban Bedekovič in biskup Mihalevič sta baje tjo poklicana, pa do deties so ni nobeden njijuh Zagreba zapustil. Svet iz tega sodi, da gre zdaj zavolj VOJniške krajino. Cas bi žo res enkrat bil, da so nam Hrvatom ta „krvava haljina" raz pleč sname. Sicer si pa no prikrivamo, da se jo Magjarov ravno tačas najbolj bati, kadar svoj sladki .baratom Horvat" nnjveč- *) Ta sestavek se no tiče gospoda Jančarja in gospođa Ćen-čurja, prvi učitelj v Katinari, drugi učitelj v Slcciluu. krat na jeziku imajo, in to je denes. Kakor so čuje, namerava se, vso vojniško krajino od Zvonigrada do Demerkapije naenkrat izpod puške postaviti, (kar je tudi želja vojniško krajino) ne pa, kakor je bilo s prva odločeno, regiment za regimentom. Iz hrvaško-slavonske vojn. krnjine naredilo se bo pet velikih županij. Brž ko no, bo vojniška krajina že na prihodnjem našem saboru zastopana. Po veliki noči začel bo v Zagrebu nov političen list pod naslovom: „Agramer Llojd" izhajati. Kakor se čujo bo organ magjaronske aristokracije, in za tega delj ga ne morem Slovencem priporočati. —m.— Is Dunaja, 23. marca. [Izv. dop.J Kakor vse kažo, naš državni kancelar Beust nikakor še ni umit, tistih novčuih marog, ktere so mu podtikale dunajske novino „Oeaterreichischer Oekonomist", da si je namreč umazanim potom iskal novcev okolo dunajskih bank in pri borsi, da bi lažo poplačal dolgove, kterih je bil težko breme prinesel v Avstrijo. Zaradi tega je tudi bila tukaj nodavno tiskovua tožba, v kteri Beust ni tožil nikogar, nego .Oesterr. Oekon." je tožil druge dunajske novino .Volksv/irtschaftliche Presse", ktere so rekle, da jo „Oestr. Oekon." klevetnik in lažnik v tem, česar je dolžil državnega kancelarja Beusta. Porotniki nikakor niso prisodili, da bi „Oest. Oekon." res bil lažnik, in o tem jo včerajšnji .Wanderer" prinesel zelo važen spis, ki govori: .Zopet je bilo treba, da so novine „Wiener Abend-post" v boj pritekle za gospoda državnega kancelarja. Mudilo se je res že, kakor nekteri menijo, zelo mudilo; da ima tudi dvomljivcev, ki govore, da jo bilo Že »prepozno." Državnega kancelarja goni hudoben bes, kteri nikoli ne miruje ter se mu je zdaj zopet na pete obesil. Temu besu jo ime: „Sommcrfoldova tiskovna tožba", ali .Oestorreichischer Oekonomist." Naj tukajšnje po-rotniške razpravo protivo Herzogu in Langerju po nemških novinah do samega lista .Augsburger Allge-meine" prijateljska peresa, kterim je treba tudi sebe omivati s svojim gospodom in nastavnikom (mojstrom) vred, zavijajo in sukajo, kakor jim koli drago: na Du-naji nobenemu človeku, kteti ima kolikaj razuma, ni bilo nikoli dvomno, koga so porotniki upravo obsodili. Nismo porok, da bi razsodba ne bila morebiti še obširnejša, ako bi porotniki bili to vedeli, kar zdaj vedo. „V svojem poslednjem listu namreč .Oekon." vso stvar zares čudovito pojasnjuje. Gosp. Sommerfeld piše: prodno je začela tiskovna tožba teči, bile so mej mano in mej noko osobo, o kteri som zaradi njene veljavnosti v družbi in zaradi njenih zvez mislil ter še zdaj mislim, da je poblaščeno zastopala gosp. Beusta ali vsaj njegovo najdražje prijatelje, v pričo mož razprave, ktero so na to merile, da bi jaz odstopil od tožbe proti Herzogu. Naštevali so so osobni in politični uzroki, ter zelo so me naganjali, da ustrežem želji, ktera se ujema z javno koristjo." .Zato so je zgodilo, da je tožnik na stran porinil vsaj vso dokazo zoper grofa Beusta, česar zago- T---■ "HMpj- vem mesti gospod Šti-fan P o d r ž n j , v Postoj i ni gospod Joanez Wtllhar, katerim imajo vse rihte, žoldne okrajino (Werbbozirkn), gruntne gosposko ino podložni spodobno pokorščino izkazovati." .Bankalinspektorat te dežele ino oberamt (sic!) ljubljanskega poglavitnega cola se izroča gospodu Valentinu Squnrzi, ino on postavlja za inšpektorja i no za oberajnnemarja (sic!), kateri bo 8 pripOJSOČjO drugih čolnih služabnikov vižal vso diugo cole, avžlako (sic!) ino odrajtovanjn." nZa rudnega .sodnika ali pi-rgrihtarja se postavlja gospod Alojz Vormatti, ino za prisednika gospod Maks Oerin. Rudna gosposka ino rudna sodba bode delala svojo opravila pod vižanjem kameralskega raz-dolka tega central-gubernija po poprejšnjih rudnih postavah." .Ravno tako imajo na dal jej šolo pod oblastjo šolskega zbirališča zdajci po veliki noči držano biti. Vsi profesorji, učeniki ino študentje so v svoje šolo ino nauk nazaj povabljeni ino poklicani." .Gospod doktor Filjbert Rus se tem časi po-stavlja za sodnika krvave pravico »li banrihtarja v krnjnski deželi, ino zapoveduje so vsom rihtam, da mu j guborniuma tja meri, da imajo v vseh hudodeluih preiskovanjih »lajati taisto I obdržana bila, potrpljeno plačilo za pot ino preiskovanje, kar jo sicer banrih-tarju slišalo in:> se spodobilo." .Da vso Hhte, žoldne okrajine, grunt.no gosposke, tudi poprejšnjo miinjši sodbo ino go-poske svojo staro oblast ohranijo, lehko se zastopi iz oklica poglavitnega generala liuonapartn Tedaj so vsi vojvodski , do-Kelni ino gosposkni služabniki poklicani ino prijazno povabljeni, da so vsak na svoje mesto podado ino brez zadržka svojo službo opravljajo ; cential-gubernium pok jim obetu vso hrambo, podporo ino poprejšnjo plačilo, kakor hitro so bodo na svojem mesti znašli." .Zadnjič so zahvaljuje ta central-guberiiium iz srca vsem prebivalcem krajnike deželo, zlasti kmetom ino podložnim za njih do zdaj povsod izkazano stanovitnost ino posebno dobro voljo, ino jih opominja, da imajo tudi za naprej ravno tako pokorščino ino zaupanje gosposkim — gosposke pak naj si k sercu vzamejo da podložnim prizanese, z ljubeznijo jih višajo ino va rujojo, kar je narveč mogočo. Tedrj imajo vsem po dložnim dobro razločiti, da vos trud ino skrb central bi mir ino sprava v deželi nadloge polehkane, varnost ljudi iuo lastino ohranjena ino vsi deželi pomagano bilo, kar koli je ob časih vojsko mogoče." „To so vsem oznanja, da se bodo prav držati vedeli." Dano v Ljubljani iz zbirališča central-guberniuma 7. dan malega travna 1797, (L. S.) Baron Bernard Rosseti, prezident. (Dijakom seje bilo razglasilo naslednje): Oznanilo. „l)a študentje nič ne zamude, sklonil je central-gubernium, da so imajo, zdajci po voliki noči na 21. dan malega travna vse šolo začeti. Učeniki ino študentje, kateri so iz Ljubljane potegnili, nazaj so priti povabljeni. Kateri popotnega pisma potrebuje, bode ga od contral-gubernija ino soldafike komande prejel, če po nje piše. Posebno se študentom obeta vsa varnost ino podpora, ino so nimajo po nobeni ceni bati, da bi v žold vzoti bili." V Ljubljaui 8. malega travna 1797. vornik niti ni razumel niti ne dovolj cenil. Mej .Oeko-nomistom" in mej gospodom državnim kancelarjem je torej še zdaj .res integra", nerešena pravda. Najvažnejši svedoki niti pred sodbo niso bili poklicani, ter kar je bilo poklicanih, nikakor ne dovolj izpraševani." .O tej priliki vidimo, kako je .Wanderer" vso stvar na tanko vedel, ker je govoril o .težkih uzrokih", ktere jo gosp. državni kancelar navajal zato, da bi se potlačila .Sommeifeldovo-Herzogova tožba", in zdaj vprašamo, ali so jo troba grofa Beustu ali občnemu mnenju tešiti s tem, kar pišo novine „Abendpoat" ? Kaj more avsirijsko-ogerskemu državnemu kancelarju biti do tega, ali gosp. Sommerfeld gospoda Herzoga toži ali ne? In če mu je res kaj do tega, če mu je do tega celo toliko, da so diplomatične razpravo snujejo s privatno osobo, ali taka stvar nij res po pravici spo sobna tudi javno mnenje zelo zanimati?" „Da s kratka rečemo: tako zelo pokvarjen Dunaj iu Avstrija še nij, da bi take stvari moglo ostati ne-preiskovane. Niti najvišja zaslomba no more grofa Beusta oteti, da ne bi ali svojega opravičila iskal pri sodišči ali stopil iz službe. Samo otroci in tisti, kteri so z njim vred krivi, mogo verjeti: grof Beust. ostane minister in se ne gane!" Tako piše „Wanderer." Mislimo, da je dovolj in brez okoliša povedano ; vendar so bojimo, da tudi vse to pretrpi debela koža grofa Beusta, kteri, kakor je podoba, ne da se nikakor izduplati iz gorčega gnjezda na Dunaji. Zelo važenja denašnji uvodni člen Btare .Presse", ki, odstopivši od navadnega prusoljubja. vladi proti svojemu običaju mirno oponaša, da je zelo grošila s postopanjem proti godovanju prusko zmage, ker ni ali že s početka vseh tacih slovesnosti povsod prepovedala (edino to bi res bilo pametno) ali poznoje, ko tega ni hotela ali smela storiti, vsaj zamižala ob vsacem teh raznih praznovanj. .Presse" miali, da s tem, ako so komu prepovedujo, kar je druzemu svobodno, vlada samo ljudstvo draži in v pogibelj rine avstrijsko svest. — Res je, a temu se vendar no moremo prečuditi, da tako nAgloina ter nahiidoma pruskega Savla nahajamo mej preroki avstrijskega domoljubja. Kaj to znači? V Latkem trgu 25. marca. [Izv. dop.J Ker sta govorila £e Jožok in Andrejček, oaj še Janez nekaj pove. G. k. okrajna sodni ja v Laškem: G. Jakob Lassbacher c. k. okr. sodnik govori sicer za silo slovenski, a pisati ne ume. G. Al o j zijPloder c. k. pristav še dozdaj no bo zual pra viloo niti govoriti niti pisati, a nadejati so je, da bode v kratkem obojega popolnoma zmožen, ker se prav marljivo slovenski uči. G. Ernest Sticker c. k drugi pristav godrnja malo slovenski, pisati ne zna črke, je zagriznon nemškutar, kar se mu pa odpusti ker še za nemški jezik nima pravega organa. G. Fran-e e Schaar c. k. zemlj. knjigovodja, slovenski lomi za silo, pisati ne ume. C. k. davkarija : G. Jožo Rožanc c. k. davkar govori slovensk kaj dobro, a pisati bi mu žalibože ne šlo. G. G u-1 odborom, ki se itak dolgo ni mogel več držati, kajti atav p 1. Anders kontrolor ne ume nobene besede I pomanjkovalo mu je pred vsem denarja, in ona dva slovenske. G. France Briiks oticijal ne ume nobene I milijona frankov, ki jih je bil odbor nekoliko banki si-besede slovenske, zraven tega pa vsacemu narodnjaku I loma vzel, nekoliko jih od .mednarodnega" društva, prejel zobe pokaže, kakor njegovi psi. G. K a ro 1 K r e u- sta bila hitro porabljena. Poleg tega so se bili še od-litBch asistent govori slovenski dobro, pisati ne ume.Iborniki sami med seboj sprli in redneji prebivalci pa-Ulnjak vse nemškutarije je pa tukajšnji notarijat, Iriški so se bolj in bolj začeli postavljati proti upor-v kojem fungira g. Josef Goveditsch, ki s svo-lnikom- Morebiti so že donos municipalne volitve doji mi pomagači širi nemško omiko, pa navadno vsaj bor-1 vršeno in Pariz kolikor toliko upokojen, kakor se po-nemu kmetu nasproti s tako neomikanimi izrazi, ka bijroča iz Lvona, St. Etienne io Marseillo so uporniki mu vsakako koristilo, .Olikanega Slovonca." la se mu pošlje vsaj en iztis|ugnani in je za zdaj red in mir zopet poravnan. Nasprotno pa se naznanja, da je Algerija se spuntala. V Španiji menda že zopet vre. Nedavno je kralj poklical ministre k sebi in jih jo oštel, da so mu pri nastopu vladanja čisto krivo poročali o mišljenji in razmerah v deželi. Kralj je ministrom rekel, da bode lo onda hotel obdržati še dalje španjsko krono Politični razgled. Državnega zbora poslanska zbornica je svoji zadnji seji rešila tri postavo; brez besedovanja je|»a glavi, ako o splošnem glasovanji vse ljudstvo zanj dovolila, da se smojo davki tudi meseca aprila pobirati I povzdigne svoj glas. po stari finančni postavi ; proti dovoljenju je glasovalo) Bavarska je vslod zadnje vojske dobila alza- Razne stvari. samo 15 levičnjakov, ki pa niso z uobono besedo pove- pijski okraj Weissonburg ; zdaj hoče še s sosednjim ali, zakaj tako glasujejo. Druga postava je dovolila, I vojvodstvom Sachsen-Coburg zameniti nekoliko svoje aj sinejo profesorji državnih srednjih šol na Dunaji |zemlje. obivati letne lokalno doklado 150 f. Živahno b?sedo-anje so je unelo pri postavi o izvenredni reviziji v' azenskib zadevah. Mnogo govornikov se je oglasilo I proti tenu, da bi so izven redna revizija popolnem od-1 * (Statistika Cislajtanije.) Dolitavske pravila, in dr. Dernmel je svetoval, da naj izvenredna[dežele štejejo 20,217.531 prebivalcev in sicer: Dolenjo-revizija prestane samo pri vseh sklepih in odlokih v Avstrijska 1,954.251; Gorenjo-Avstrijska 731.579; Sol-azonskem postopanji in pri kazenskih razsodbah gledeUograška 151.410 ; Štajarska 1,131.309; Koroška 336.400; prestopkov. Ta nasvet, po kterem je izvanredna revi-1 Kranjska 463.273 ; Trst, Goriška, Gradiška, Istra 582.079 ; ija dopuščena pri zločinih in pregreških, jo bil sprejet.ITiroli in Vorarlberg 878.069; Moravska 1,997.897 ; ako so so tudi drugi paragrafi sprejoli brez bistvene Slezija 511.581; Galicija 5,418.016; Bukovina 511.964; preme robe. Prihodnja seja je v torek. Na dnevnem I Dalmacija 442,796. Prebivalstvo glavnih mest se razredu stoji pogodba s Ogorsko zarad vojaške krajine. vidi iz naslednjih številk: Dunaj 607.514; Liuz 30.538 ; Češke novine so se vsled zadnjega Hohenvvarto-1Solnograd 20.336; Gradec 81.119; Celovec 15.285; ega odgovora na Herbstovo interpelacijo ostro obrnile I Ljubljana 22.593 ; Trst 70.274; Gorica ] 6.659 ; Innsbruck proti novemu ministerstvu, ki vedno okolo sobe meče 8116324; Bregenz 37.740; Praga 157.713; Berna 73.771 ; svojo ustavoljubnostjo, a ne more nikjer niti naprej|Tropau 16.608; Lvov 87 109; Czernovitz 33.884. — niti nazaj. Hoheuvvart so moti, ako pravi, da ni raz-1 Te številko ne zapopadajo vojakov, ogov za nezaupanje proti njemu in tovarišem. Pri j * (N jogo v i okscelenci g. ministru dr. vojem nastopu so ministri priznali, da ao v težavnih IH a b i e t i n e k u.) Graška viša deželna sodnija je glede časih vzeli državno kormilo v roke in kljubu težavnim j rabe slovenskega jezika sledeče odločila: die Vornahme asom jo preteklo že 2 meaeca, od kar Hohenvvart go- |zivilgerichtlicher Rechtsverhandlungen in slovenischer podari, a storil ni na nobeno stran nič. Dalmatinski namestnik Rodič priti iz Knežlaca na Dunaj. Kakor ve Nadaljevanje. Cvetno soboto (8. malega travna) je bilo z bob noro oklicano : 1) da ne sme noben tujih pod streho obdržati ako ne prinese oglasnega cedljica k mestni gosposk od njih, kdo in kaj so? Tudi činžmani (sic I), kir se preselijo, morejo pri gosposki po navadi z oglasnim cedljicem napovedani biti ; 2) da ne sme nobeden po deveti uri v noč brez luči po mesti hoditi; 3) kadar bode francoska straža na koga po noč vpila, rekoč : q u i v i v e (ki viv')! mora se odgovoriti c i t o y e n (sitoajen) ali purgar. Od Trsta bo peljali Btrelui prah, pripravo, kruh ino žgano vino proti Celovcu. Cvetno nedeljo (9. malega travna) so začeli nazaj hoditi nekateri Ljubljančani, ki so bili iz Ljubljan drugam bežali. Tudi jo bilo napovedano, da bod pošto spot hodilo. Nekaj kruha so dali Francozi Višnje gore pripeljati; tudi nekaj ovsu so od ta dobili. (Dalje prih.) Sprache, kanu oach den bisherigen Erlassen des h. ima te dni Justiz-Ministeriuma nur sowoit Platz greifeo, als hiedurch .Prosse", je I d'e unbedingt nothvrendige Klarheit der Rechtspfiege Rodič zato poklican na Dunaj, da bodo poročal o Bo-lnicht gefahrdot, der Zvveck dem Mittel nicht geopfert ezih in o tem, kake koncesije naj se dade slavenski|wird. Mi temu odloku ne dostavljamo nobene besede. ečini deželnega zbora dalmatinskega. Narodno zastopništvo Francosko mora Gosposka ali poslanec, ki bi hotel svoji službi ali svojemu biti I mandatu pravičen postati in navedeni odlok rabiti na vsled parižkih dogodjajev jako vznemirjeno in bi naj-|rae8tu» »zve število in dan tega odloka v naši redakciji. raje ves položaj zasukalo monarhizmu v naročje. Iz * (Letošnji izpiti) za učiteljske kandidate enega svojih oklicev so izbrisali vzklik: Živela republika 1 Va kaudidatinjo ljudskih in meščanskih šol se bodo v tako da je moral Thiers zastopništvo rotiti, naj ovojeIGradcu obdržavale aprila meseca. Kandidatje se imajo strasti potolaži in naj pusti V6acega govoriti; in vendar I z« »zpit oglasiti do 8. aprila pri vodji izpitne komisija je Thiers komaj zase dobil toliko veljave, da so ga |dru. M. Wrotschko-tu. 17. aprila se začno pismeni iz-zastopniki poslušali. Zastopništvo ima zdaj v delu neko (piti. Za izpit je treba plačati 10 f. pri c. kr. deželni srenjsko postavo, ki pa ni nič osnovana v avtonomi atičnem smislu; tako n. pr. veleva, da bode vlada ime no val a posameznim okrajem njih župane. Kaj ta-[^unaJ- Ce Je Sel novopečeni baron ministrom sveta cega še naša avstrijska srenj.sk a postava ne tirja. I dajat, samo dostavljamo, da je baron Konrad ud tistega Pariški dogodjaji še zdaj niso razjasnjeni, da- Ikonstitucijonalnega društva, ktero je nedavno pristopilo siravno novino cole strani telegramov o njih poročajo, jaklepom nemškega .parteitsga", o kterem so neodvisnejs glavni kasi v Gradcu in sicer še pred izpitom. * (Baron Konrad) se je 22. t. m. odpeljal na Večidel en telegram pobija druzegu. Tako parišk te legraro naznanja, da se jo admiralu Saisset-u posrečilo [novine pisale pod napisom .die Preuasenseuche". * (Iz Karlovca) se piše v ,Sudsl. Ztg." med pogoditi upornike z legalno vlado v Versailles. A predno I drugimi: Naposled se bode vendar tudi k nam vrnilo se jo pojasnilo, kake so bile te pogodbo, žo prido drug|pravno razmerje. Volitev srenjskega zastopa je razpi-telegrnm iz Bruseljna, ki pravi, da jo uporni centrulni hana in od Barona Raucha urinjena magistratska šara odbor v posebni okrožnici razložil, ka jo prenehalo vseh6 b°de vendar vmaknila postavnemu mestnemu uradu pogajanje in parlamentovanje, dokazovaje, da je treba ostro postopati in delati, ker so se razbile vse poskušnje izhajajočemu iz svobodne volitve sreojakega zastopa. Hrvatska vlada je odločila predsednika banalske tabule napraviti mir in spravo. In zopet najzadnji telegrami Klobučariča za volilnega komisarja. pripovodujejo, da so .župani" iu poslanci pariški v po-razumljenji s centralnim upornim odborom za pone- * (Gosp. J. G. Verdelski) nam piše iz Tersta, da ne misli opustiti nadaljevanja svoje knjige imajoče deljek razpisali municipalno volitve in k njim sklicali)81 za naslov: „Opis in zgodovine Trata in njegove volilco. Na daljo jo centralni odbor izdal oklic, v kterem okolice, pa še marsikaj druzoga o slavjanskih zadevah," pravi, da jo z novimi volitvami rešena ualoga tega od-1 katere je izšlo dozdoj dvanajst snopičev, čeravno boru, ki odsehroal preneha. Po tem bi ao bila vendar I i« moral sicer, kakor nam on pravi, požreti že mnogo sklenila neka pogodba med postavno vlado in uporni u I mnogo grenkih svalkov zastrau tega kot državen uradnik. Vidi se pa po tem, da je njemu več mar za naš narod, ko za drugo. — Omenjena kujiga šteje zdaj 200 strani in obsega vasopis Trsta in okolice, razun tega pa še tudi velik del zgodovinskega razgleda starih in sedanjih Slavjanov. — Naročnina znese od meseca aprila naprej 60, in tedaj za tri mesece 20 soldov Delo bo napredovalo najmanj še eno loto. Kdor bi želel imeti snopiče, ki 80 prišli doslej na svitlo, jih še lahko dobi — za 80 soldov (J. O. V. stanujo v hiši gosp. Svetina štev. 28 Via Farnedo.) Glasovi izmed občinstva. (Za sadrfaj in obliko teg« predela ne prejemamo noben« odgovornosti.) Dopis natisnjen v 16. št. „Slov. Nar." t. 1. pisan v zadevi odljudnega ravnanja in obnašanja uradnikov in služabnikov Železniških na Postaji v Podnartu se mi jo mnogokrat za moje pisanje prišteval in se mi zaradi tega tudi čestitalo. Jaz tukaj javno izrekam, da zasluge pripuščam resničnemu dopisniku, pristavim pa še, da temu tudi jaz pritrdim iz lastne skušnje, osobno pa v zadevi postajnika, kteri me je brez vsakega vzroka na kolodvoru tako razžalil, da sem bil prisiljen zoper njegovo obnašanje tožbo predložiti; tudi še pristavim, ako nemščino ne umeš in imaš tukaj v pisarnici kaj opraviti tako si le tolmača popred naprosi, kajti tukaj je občinstvo zaradi uradnikov, ne ti zaradi njega, kajti zagrizeni germani strastno germanizujejo in na našej zemlji v našo pogubo gospodujejo. Kakor tukaj tako se godi tudi Bkoroj povsod, v službi so veči del slovenščine nezmožni tujci ali ponemčurjeni Slovenci, od zadnjega služabnika se zahteva znanje nemščine, ali kteri domači jezik ume ali ne, na to se ne porajta nič. Po-gledimo na bližnjo postajo v Lesce, tu ti je zopet po-Btajnik tako čmeren, da so mu vidi, ka je sam sebi na poti; le varno okrog njega postopaj in hitro se nemščine uči, sicer ti bo kmalo zarenčal : Was sind das fiir Vicher, die weder lesen noch deutsch kbnnen. On no pozna nobenega, kajti le poslušaj kako reži tukaj nad poštenim, obče spoštovanim poštarjem, on mora odlaziti, akoravno nadzoruje njemu izročeni odgovorni posel, to se godi v pričo priprostih postopačov, kteri bo tukaj brez posla. Vstopivši v bodo za potnike jo pri mrazu 8 stopinj R. nekurjena, tu slišiš od domačih in popotnikov tožiti zoper nemškega postajnika, njegovega magazinarja i strežaja, od kterih ni nobeden slovenščine zmožen, le poglej prvi je ravno veleval ročni voziček c. k. pošto peljati tje, kjer se nesnaga shranuje. Zme; i so z drugimi ljudmi, vsak ti bo vedel kaj tožiti in ti bo zdihovaje rekel, zakaj se ti ljudje na morejo tako prijazno obnašati kakor domači rojak g. B. R. A. Ko bi nam nemila Binrt ne bila rajnega dr. To-maua pokosila, gotovo bi nas bil on najiskreneji Slovenec vsaj DB tej poti počasnega vtoplenja v nemščino obvaroval, tako že precej sami poaemčeni smo se zadnji Čas začeli sami dramiti todo preveč rslabljesi so ne nadejamo popolnega vspeha od tabora,kterega naši veljavni možje snujejo iu se nadejajo, da se bo binkoštui pouedoljek izvršil. Bog daj dober vspoh ! Ako ni prepozno in se naše gorenjsko ljudstvo iz narodnega spanja probudi, potem pa bo zmaga naša , mi no bomo več zdihovali, dajte nam priljudne v slovenščini zmožno uradnike in služabnike no lo pri železnici marveč povsod; ako do tega prepričanja in rodoljubja pridemo, pomagali si bomo z vsakim človekom, kteri hoče pri nas živeti, občevali edino le v slovenščini, pokazali bomo, ako umimo tudi nemščino ali laščino, da smo si to jezike samo za sebe prisvojili, namreč kcdar od Nemca ali Taljaua na nji-hovej zemlji kaj zahtevamo. Kdor je tedaj pri nas v kaki javni službi in slovonŠČino pisati no ume, ta uaj se nikar no spodtika, marveč hitro slovnico v roko, sicer bo prepozno, kedar so splošno ljudstvo svojih pravic zave, ono bo kar mu postava prizna, Btrogo tirjalo.— Na Gorenjskem 21. marca 1871. S e 1 č a n. Listnica vrcdi]i£lva. Denašnjemu gospodu dopisniku iz tržaške okolice: Nam in slovenski stvari jako vstrežete, ako nam izvolite večkrat do teljstvo zmožni in da slovenski znajo, do 20. aprila 1871 krajnemu šolskemu svetu v Gomilskem pošlejo Od okrajnega šolskega sveta. Na Vranskem 2. marca 1871. (1) Predsednik : S ch bn w e 11 e r, 1. r. Adam Stefanović akad. slikar na Dunaji, Neubau Myrthengasse Nro. 17. je ravno kar izdal dvo veliki novi sliki namreč: Boj ■ia Kosovom in tablo vslh čarov In kraljev Iz lieiaaiiičev do d en a it nJega »rfo-»kega in črnogorskega kneza. Cena je2f.50 kr. Dobivajo se te slike, kakor tudi žo zadnjič naznanjene: Car Dušan, Peter Veliki in prizori s Kosovega polja ali na Dunaji pri umeteljniku samem, ali pri o p r a ui i h t v n tega lista. Vsled dedščiue iz Nenpeljna sem dobil v posest izdatno zbirko dragotin iz pravih ko-ravd (garnirano) namreč (collies), vratne verige za gospe (dolge dovolj, da se n. pr. za otroke iz eno naredite dve), potem zapestnice, broše uhane, ktero vkup ali v večih partijah še mnogo ceneje prodajam, kakor kažejo sledeče prenizke cene. Ako kdo želi, razpošiljam z vratečo se j? |j pošto za gotovo denar ali proti poštnemu po- .. . ,r ... , . vi- ,i -i lovš«'k Lastniki: Dr. 5.-»+,« Vunnlalt In drrj