176. številka. Ljubljana, v četrtek 3. avgusta 1899 XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan ivsčar, laimU nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman aa avetro-ogsrake dežele aa vse leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano bres poftiljanja ne dom za vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tu je delele toliko veC, kolikor poštnina anala. — Na naročbe, brez istodobne vpoSUjatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole" franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongreunem trgu St. 12. Upravniltvu naj ae blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravniStvo pa s Kongresnega trga §t. 12. Telefon hI. 3-4. Vojna proti s 14. Gibanje, katero ao uprizorile nemSke opozicijske stranke proti § 14. in proti novemu davku na sladkor, zadobiva čedalje večje dimenzije. Sedaj so se socialnim de mokratom — ki so prvi in samostalno, ter iz stvarnih in načelnih razlogov, ter ne samo iz taktičnih ozirov začeli to vojno — nemškim nacionalcem in nemSkim liberalcem pridružili tudi dunajski krščanski socialisti. Ti so doslej igrali jako nepoSteno igro, kakor je že to njihova navada. Stali so v vrstah nemške opozicije, a prepuščali so bojevanje svojim zaveznikom, sami pa so skrivaj proti dobremu plačilu podpirali Thunovo vlado. Opozicija krSčanskih socialistov je bila dosedaj le navidezna, bila je zgolj komedija, katero pa so igrali s tisto umetniško dovršenostjo, kakor v obče vse klerikalne stranke, ki so v varanju ljudstva nedosežne. Samo nemškoliberalno veleposestvo se Se ni pridružilo vojni proti § 14. Ohraniti si hoče pač svojo „Regierungsfahigkeit", saj le vedno upa, da se premene razmere v njegovem smislu. V nemških, resnično opozicionalnih krogih tudi sedaj Se ne verjamejo, da bi se krščanski socialisti dejanjski uprli § 14., a če tega ne povedo* odkrito, je vzrok ta, da bodo izjavo dunajskega občinskega sveta lahko izkoristili proti vladi. In res je resolucija, za katero se je odločil dunajski mestni svet, in o kateri bode danes sklepal občinski zastop, kraj vseh bombastičnih fraz, s katerimi je prepletena, vender Se dosti krotka. Krščanski socialisti se menda boje" ljudstva in zato mu hočejo s svojo resolucijo nasuti nekaj peska v oči, v ostalem pa ne bodo iz svojega sklepa izvajali nobenih posledic, tako da jih ni šteti k tisti vojski, ki se je dvignila proti § 14. Vojno vodijo slej kakor prej prav za prav samo nacionalci obeh vrst in pa socialni demokratje. Pričakovalo se je, da se zgode na dan uvedenja novega davka na sladkor večje demonstracije. Lahkoverni čitatelji so iz pisave nemških listov sklepali, da je razburjenost mej masami velikanska, in da bo 1. avgusta tukla kri. Ali temu ni bilo tako. Prvi avgust je minul v obče prav mirno. V Gradca so bile pač male demonstracije, zlasti na Glavnem trgu, a policija jim je brez težav naredila konec. Istotako je bilo v Solnogradu in v Celovcu. V Solnogradu je bila za vse slučaje nekaj vojaStva pripravljenega. To vojaštvo niti v akcijo ni stopilo, a vzlic temu govore nemški listi na dolgo in na Široko o teh vojakih, ki so na nekem dvorišču dolgčas prodajali, hoteč tako nedolžno sol-nograško demokracijo predstaviti kot sila resno in nevarno. Upanja tistih strank, ki so računale da se zgode 1. avgusta posebne reči, se niti v najmanjši men niso izpolnila. Zgodilo se ni prav nič posebnega. Socialni demokratje bi bili pač lahko kaj uprizorili, ali oni Se štedijo za poznejši čas, sploh pa delajo na svoj račun in jih ni volja, hoditi v žrjavico po ogenj za nemSke stranke. Vojna proti § 14. s tem seveda še ni končana. Nadaljevala se bode z vso odločnostjo, ali tistega nevarnega značaja, kakor v zadnjih dneh ne zadobi več. Vsako agi tacijsko sredstvo se sčasoma obrabi. Kritični dan je minul brez posledic, in zdaj gleda vlada že lahko mirnejše v bodočnost, kakor je gledala zadnji dan. Srbija. Ni-Ii čudno, da naglo sodišče, ki bi imelo takoj razsojati o podanih obtožbah, tako dolgo ne pride do „dela" ? Doslej je naglo sodišče sodilo o stvareh, katere niso v nikaki zvezi z atentatom, a že te njegove razsodbe pričajo, kako zaničljive Milanove kreature so ti sodniki. Med drugimi je bil obsojen bivši ministrski uradnik M. Drobnjak. Obsojen je bil na 10 let težke ječe radi žaljenja Veličanstva. Kaj je mož storil ? Ničesar. Našli so pri njem brošuro „Veliki duh velikega Karagjorgjevida". To je ves njegov greh, in za to so ga Milanovi rablji pahnili v ječo. To isto naglo sodišče pa je popolnoma oprostilo Simo Gjakovida, pri katerem so našli brošuro .Demon Srbije". V tej brošuri so popisane Milanove lopovščine, in je natisnjeno tisto znano pismo, katero je Milan pisal svoj čas kraljici Nataliji v Biarritz. V tem piarnu jo je prosjačil naj plača njegove dolgove, on da se ustreli na vsak način, obvarovati pa hoče sina sramote. Natalija ni na to pismo nič odgovorila, Milan pa se ni ustrelil in tudi nikdar na to ni mislil. Kar se je Drobnjaku štelo v velik greh, to je sodišče Djakoviću odpustilo. Ali ni to klasična pravičnost ? Djaković je bil oproščen, ker je izpovedal, da je brošuro spisal dr. Ljuborair Živković, urednik „Odjeka0, ki se zdaj na haja v ječi, ker je Milana razžalil. S čim ga je razžalil? Ko so dijaki visoke šole zbirali prispevke za „svetosavsko besedo" prišli so tudi k Živkoviću. Ta jih je vprašal: Koliko je dal gene-ralisimus Milan P Dijaki so rekli: 250 dinarjev. Živković je segel v žep in je, rekši: Jaz dam 10 dinarjev več — to svoto odštel. Za to se mu hoče Milan sedaj krvavo maščevati. Naglo sodišče je tudi odgovornega urednika „Dnevnega Lista" Regneroviča in mladega sotrudnika tega lista Dragoljuba Jankovima obsodilo na dve leti. Jankov ić je v „Dnevnem Listu" — ki ni pripadal nobeni stranki ter bil poglavitno posvečen trgovskim zadevam — priobčil notico aDelniška klavnica na Karaburmi in državna klavnica na Karaburmi". Pod Beli-gradom je prostor, ki se zove Karaburma. Tu se izvršujejo usmrčenja. Na tem prostoru je bila pred leti napravljena klavnica na delnice. Janković je v notici dejal, da se zd tj napravi državna klavnica na Karaburmi, in radi tega je bil obsojen, list pa ustavljen! Kako bodo Milanovi rabeIjni sodili Šele voditelje radikalne stranke! Avstrijski listi, oiiciozni. nemški in madjarski, so poročali te dni, da so bili zaprtim radikalcem sneti okovi, v katere so bili vkovani, molčali so pa, da so bili vsi aretovanci dragi dan zopet vkovani v verige, v katerih se nahajajo Še sedaj, ka kor so tudi zamolčali, da sta bila te dni aretovana gimnazijski ravnatelj in dolgoletni poslanec Gjoka Angjelković, jeden najuglednejših voditeljev radikalne stranke in veleuplivni odvetnik Paviaevic* iz Ne-gotina. Brezpravnost, ki vlada sedaj v Srbiji, ilustruje dejstvo, da je obsedno stanje razglašeno samo za Beligrad in za podunajski okraj, deluje se pa tako, kakor da je razglašeno za celo deželo. Z vseh strani in iz vseh okrajev vlačijo aretovane radikalce v Beligrad, da jih postavijo pred naglo sodišče. Zdaj se naznanja, da se začne obravnava proti „zarotnikom" dne 6. ali 7. avgusta. Jedno krivo pričo že imajo, to je znani Milanov „špicel" in liferant ženskega mesa za kraljevski dvor, Mita Stankovic, ki bode pričal proti Pasiću in Taušano-vicu. Druge krive priče še iščejo in zadrega je toliko večja, ker sta dve krivi priči, Pavel Gjorgjevio in Hadži Popović, odnesli pete. Knežević se je dan pred atentatom mudil v Gjurgjevu, kjer je veliko občeval s Pavlom Gjorgjevicem in Hadži Popovi-ćem. Slednji je bil uradnik ruske paro-brodne družbe, katero službo je dobil na priporočilo Milanovega agenta Petra Uzelcai Parobrodna družba seveda ni vedela, da je Uzelac Milanov vohun. Še na večer atentata je dobil Hadži Popović brzojavko, v kateri mu je Uzelac naznanil, da se je „s prijateljem dogovorjena stvar posrečila". Pri zaslišanju pred rumunsko policijo je Hadži Popović priznal, da ga je Uzelac nagovarjal, naj falsificira nekaj pisem, s katerimi bi izpričal, da se je Karagjorgjevio dogovarjal z radikalci radi atentata na Milana. Popović je rekel, da je to odklonil, a je po zaslišanju izginil iz Rumunske. Z njim je ušel Pavel Gjorgjević, bivši sodrug Kneževićev v kraljevskem kopališču v Belemgradu in poznejši Žandar, ki je v zadnjem času bil agent provokater v Gjur-gjevu. Moža sta se menda zbala Milanove hvaležnosti. Kneževiću je Milan obljubil zlate gradove in brezskrbno življenje, a zdaj ga trpinči v ječi, kakor tudi „oficirsko Angjo", ženo kapitana in zapovednika kraljevskega kopališča Jovanovića, ki je ves atentat aranžirala, in od katere zdaj za- LISTEK. Jan Hus. Spisal A. K. Hus — tof program nam a culomu BVćtu. T. O. Masaryk. Češki narod slavi na neštetih slav-nostih in shodih z raznimi predavanji pred 6. julijom in po G. juliju vsakega leta obletnico smrti slavnega moža, ki si je pridobil velikih zaslug za Čehe in za vse Čl o veštvo. Ta mož se imenuje Jan Hus. Pri nas so Še vedno misli o tem velikem Čehu, da je bil brezverec, odpadnik od sv. katoliške vere itd., a prav to me je navelo, da sem se namenil, napisati nekoliko vrstic o tem znamenitem možu, čegar življensko geslo je bilo: nIšči rosnico, govori resnico, drži se resnice, brani resnico do smrti 1" „Okolu polovice 13. stoletja je dosegla katoli&ka cerkev viSino svoje moči. Hohen-staufovci so se poskusili boriti s papeži, ali podlegli 80, in vse nemško cesarstvo se je pokorilo ga njihov odpor s stoletno slabostjo in brezvladjem; Anglija, Portugalsko, Aragonija, Sicilija, Ogrska, Poljska, vse te države so bile vazali papeške stolice, a ukazi rimskega dvora so se izvrševali od bregov baltiškega morja, kjer si je red nemških vitezov podjarmoval litavske in prusko pogane, tj;\ do Bospora, kjer je vladalo latinsko cesarstvo. Narodi in kralji so se tresli pred papeškimi legati, in inkvizicija je preplavljala svet, kateri je bil Že sit njenih sodnij. Cerkev, imajoč ogromna po-aeatva in dohodke, kateri so se razmnoževali i: vsakim dnem radi pobožnosti vern i h, je dovršila svojo organizacijo in dala svojemu učenju končno formo. Duhovenstvo, zavezano s celibatom, in tesno odvisno od rimskega dvora, je tvorilo posvečeno družbo, katera je stala nad ostalimi verniki, imajoč monopol, prejemati najsvetejši zakrament na oba načina. Novi meniški redovi, domi-nikani in frančiškani so dajali v službo stolice rimsko svojo navdušeno mladino in neobmejno udanost. Prelepi in blesteči obredi pri službah božjih so se množili; s sedmorico sv. zakramentov se je privezal človek od zibelke do groba k oerkvi; sho-lastika sv. Tomaža Akvinskega si je pridobila oerkev in vlado nad vedo, in gotiška umetnost je preplavila avet s prekrasnimi katedralami. Zakon usode pa je, da sledi tri* umfu propad. Posledica zmage je napačno uživanje moči in pa neizogibno propadanje. V srednjem veku je predstavljala cerkev prosveto in napredek; njena moč je pa postala nevarna šele takrat, ko se je rešila vseh tekmecev . . . Upori kraljev in narodov, odpadništvo, misticizem, satire, vstaje, vse to se je krilo v razne forme, no, na dnu vseh teh pojavov pa nahajamo odpor pa-peški moči. Treba je bilo ipak dolgih let, da si je ta globoka nespokojnost opredelila svoje zahteve, in da se je opozicija zjedinila na temeljne principe in temeljno učenje cerkv e. Učenje Viklefovo, ki je bilo obsojeno v Oksfordu, in v Angliji dosti hitro potlačeno, bi mogoče imelo samo posreden vpliv na razvoj evropskega mišljenja, ko bi ne bilo vzrok odpora, kateri je vzbudil tudi Čehe v 15. stoletju proti rimski cerkvi. Češka zemlja je tvorila že stolet;a torišče silnemu verskemu gibanju. Ker je bila tu cerkev bogata, je cvel nered, kateri je vzbujal tem večje pohujšanje, Čim silnejša je bila cerkev. Gibanje se je brzo oprostilo cerkvenega vpliva; nekateri propovedniki, navdušeni in bojaželjni, so se podali na tla dogem. Na praški univerzi, tedaj na jedni največjih v Evropi, so gospodarili novotarji, učitelji, ki so vodili napredno stranko, so bili somišljeniki Viklefa, v katerega naukih so našli novo orožje proti papeštvu, katero se na njih zahteve ni oziralo. Kostniški očetje so se zbali tega gibanja, niso se zbali pa použiti inkvizicijskih zakonov ter so predali plamenom ognja Husa in Jeronima Praškega."1) Fanatizem je gnal Husa na razišče ter ga je zversko sežgal, no dovolivši, da bi se mogel zagovarjati ter tako razjasnil svoje nauke. Niso ga hoteli poslušati. Alfa in onega sodne kostniške komisije je bilo: Odpovej se svoji zmoti ter preklici vse kar si učil! Hus tega ni mogel storiti; bil je prepričan o svoji nedolžnosti, o resnici svojih naukov in o pravi svoji veri . . . Jan Hus se je rodil G. julija 13G9. letaJ) v vasi Husinec pri Prachaticah. Roditelji njegovi so bili nepremožni kmetje. O njegovih študijah se do leta 1393., t. j. dokler ni postal bakalaureus svobodnih znanosti, ne ve nič drugega, nego to, da je živel zelo siromašno, kakoc žive ') „Fin do 1' iiulencndance bohC-me''. Farjs. 1800. par Er. Doniš. % ■) Dr. V. FlajShans, H u sovo ml*Wu$ffi> „Osveti" trdi, da je rojstvono loto Mistrf'J'JLttft Husa 1305. '' htevajo, naj bi pričala proti ljudem, katerih v svojem življenju niti videla ni. V raznih avstrijskih listih je bilo te dni Čitati' da je naglo sodišče oprostilo uekega mladeniča, dasi je imelo dokazov, da je bil zapleten v .zarota" proti Milanu Ta vest je od konca do kraja izmišljena Pred sodiSčem takega mladeniča sploh nikdar bilo ni, torej tudi ni mogel biti niti obsojen, niti oproSČen. Očitno pa je, kaj se hoče z razširjanjem takih lažij doseči. Javno mnenje naj se prevari, da bi mislilo, da je naglo sodišče sama milost in prizanesljivost, in da bi tedaj, ko začne izrekati obsodbe na smrt, to evropsko javno mnenje dejalo: Pa so bili vender krivi, saj bi jih taki poštenjaki, ki kompromitirane mladeniče oproščajo. sicer ne bili odsodili. Položaj v Srbiji postaja od dne do dne nevarnejši .Kolnische Zeitung" — ki ima v Belemgradu svojega zastopnika, kateri je v službi pri nemškem poslaništvu, tako da ga Milan ne more iztirati, kakor je iztiral drja. Verguna in druge slovanske Časnikarje — poroča, da je mislil Milan z aretovanjem najuglednejših mož zadušiti vsak upor. med tem ko ga s tem po-čenjanjem provokuje. Dunajska .Information" pa piše: Dosedanje obsodbe se tičejo Ijudij, kateri so proti Milanovem regimu izrekli nekaj ostrih besed- A kje je tisti Srb. ki tacih besed še ni izrekel? Iz te predigre je razvideti, da Milan neče samo radikalne stranke uničiti, nego da hoče tudi narod v strah ugnati. To je glavni namen sedanje grozovlade. To potrjuje tudi okolnost, da se aretovanja nadaljujejo brez prestanka. Zdaj zapirajo že preproste kmete. Ljudje beže iz Srbije, in vse dementiranje tega bega je lažnjivo. Na Reko, v Cerkve-nico in drugam prihaja na ducate premožnih Srbov, katerim dovolujejo njihova sredstva, živeti zunaj svoje domovine. Toda tudi revnejše prebivalstvo beži, a ne v tujino, ampak v gore, kjer se združuje v čete. Ne le orožništvo, nego tudi oddelke stalne vojske so že poslali proti tem četam. Tudi na mejah se posadke pomnožuj ej o, iz Šabca in iz Požarevca pa je bilo poslano vojaštvo v notranje dele dežele. V IJ-ililjt* ii J. 8. avgusta. Nepotrebni opomini. „Fremdenblatt" je nekak prostovoljen oficiozus avstrijskih obstrukcionistov. Bojeviti članki levice se mu zde kvintesenca narodne resignacije in državniške zmernosti. Odkar pa je izšel takozvani bin-koštni program Nemcev, ne preneha opominjati Čehov, naj se poravnajo in dogovore z Nemci, da se vendar že enkrat doseže mir med avstrijskimi narodi. BPolitik" reagira na te opomine. S kom naj Cehi obravnavajo? Schimererjanci žive le od boja ter so nespravljivi. liberalci nimajo nobene svobode, nego tiče pod klobukom \Volfa. narodnjaki so enaki Schonererjancera, krščanskih socialistov skoro nič ni na češkem , ustavoverni veleposestniki so ve- cbičajno nadarjeni sinovi nepremožnih sta-rišev Leta 1394. je dobil še naslov baka-laureusa bogoslovja, 1. 1396. pa naslov mistra svobodnih znanosti. Z letom 1398 se začenja njegovo delovanje kot profesorja filozofije na praški univerzi. Leta 1402. je bil posvečen za duhovnika iz želje, da postane pridigar betlehemske kapele, te zibelke češke reformacije v Pragi. Betic-hemskokapeloje ustanovil trgovec Kriz, vitez Jan pl. Miilheim jo je pa oskrbel z lepo stipendijo izrecno v to svrbo, da pridiguje v nji v češkem jeziku svetski duhovnik. Menihi so bili torej izključeni. Potrjen za upravitelja te betlehemske kapele, je Hus kot propovednik obrnil svojo pozornost na nravno in religiozno življenje v cerkvi in kraljevstvu, v javnosti in privatnosti. Propovedovanje in učiteljevanje na vseučilišču sta ga navajala, da je pridno študiral ne samo filozofske, temveč tudi teološke spise Viklefa, katere je njegov pri jatelj, Jeronvm Pražki, prinesel najbrž naravnost iz Oksforda. Obseg in ideje teh spisov je Siril Hus i tedaj, ko je bilo že nekoliko Člankov Viklefovih proglašenih za brezverske. Hus je bil vzoren učitelj in vzoren propovednik, Leta 1401. je bil izvoljen za dekana modroslovake fakultete, a 1. 1402. trnjaki ter nimajo z narodom nobene zveze. Kje so torej tisti .Nemci", e katerimi naj se pogajajo Čehi ? Sicer pa so vei ti Nemci prisegli, da ne stopijo prej v razgovor, dokler ne prekliče vlada jezikovnih naredb. Nemci zahtevajo torej absolutno kapitulacijo vlade in največjo žrtev Čehov. Kaj mislijo Nemci, da Čehi ne znajo ob-struirati, da Čehi ne znajo izvajati taktike upora do zadnje konsekvence? Žalostno bi bilo, ako bi 60 Čeških poslancev ne moglo delati takih ovir parlamentarizmu, ka-koršne je delala peščica Schonererjancev. Gotovo bi ne postopali toli brutalno, a z „mrzlo obstrukcijo" bi tudi dospeli do cilja. Nemci bržčas že danes mislijo, da bi rabili v tem slučaju drakonična sredstva proti Čehom, na pr. oktroiran opravilnik, in morda kake izjemne naredbe za češke okraje. Toda s parlamentarnim terorističnim regimom ne užend Čehov, nego izzovejo le Se hujši odpor. Čehi ne kriče toliko, a več pretrpa. Pod Schmerlingom, Giskro, Beu-stom, Herbstom in Auerspergom so preganjali češke časnikarje in časnike z nečuveno neusmiljenostjo, a zategadelj se je moralna sila Čehov le utrdila, in vlada se je sama približala Čehom s ponudbami! Novo preganjanje bo rodilo prav tak odpor Čehov, in prav tako ponižanje vlade. „Fremdenblattu naj torej opominja Nemce, naj se odpovedo svoji prisegi v Hebu, — Čehov pa ni treba opominjati, kajti vedno so bili pripravljeni za pošteno pogajanje, četudi so to storili često prav težko. Shod čeških državnih in deželnih poslsncev. Iz Prage pišejo dunajski „Information", da se bodo koncem meseca avgusta sešli v Pragi vsi češki državni in dež. poslanci. Morda se skliče celo shod čeških zaupnih mož, ako bodo vztrajali radikalci na stališču, da je le tak shod kompetenten odločati v vprašanju, kako naj postopajo češki drž. poslanci glede nagodbe, sklenjene s 3 14. Stavil se bo baje predlog, naj potrdijo Čehi to nagodbo samo takrat, ako obljubi grof Thun, da pusti jezikovne naredbe v veljavi, in ako izpolni češke postulate. Skoraj gotovo je, da dobi ta predlog večino glasov, ako se sestanejo le poslanci; negotovo pa je, če se skliče zajedno shod zaupnih mož, ker agitirajo radikalci proti indemniteti nagodbenih predlog. Radikalci prirejajo, in prirede še bodoče dni celo vrsto shodov proti nagodbi in proti Thunu, podpirajo jih pa socialni demokrati in narodni delavci, ki so zlasti proti povišanju indirektnih davkov. Ker dr. Kaizl še doslej ni odpravil časniškega kolka, je skoraj vse češko časopisje na deželi proti nagodbenim predlogom in proti novim davkom. Le večje koncesije vlade morejo potolažiti nevoljo Čehov. Dr. Lueger proti nagodbi. Dunajski mestni svet je na predlog župana dr. Luegerja sklenil resolucijo proti § 14. in proti nagodbi. Resolucija zahteva troje: Vlada naj skliče čim prej državni zbor, opozicija naj preneha z obstrukcijo, a zavrže naj nagodbo in vse, kar je z njo v zvezi. Opozicionalni listi radi tega silno rektorjem vseučilišča. Nedolgo potem ga je pa imenoval nadškof Zbvnčk Zajic pl. Hasenburk za sinodnega pridigarja, kar je dokaz, da ni bil Hus samo zelo učen, nego tudi mož „vidne pobožnosti, vreden vsega zaupanja in skrajne strogosti". (Žilka: Jan Hus. Jelimnica. 1899.) V svojih pridigah se Hus ni bal govoriti britke resnice, kamero je v vsi brutalni nagoti metal vsakemu v obraz. Zlasti pa je ostro bičal pohujšljivo vedenje svečenstva, kar mu je pridobilo nebroj neprijateljev. Hus ni razločeval lajika in klerika To se je zdelo nekaterim duhovnikom velik pre-grešek. Tožili so ga torej pri praškem nadškofu, kateri se je kmalu na to res zelo ohladil napram H usu. To se je zgodilo ne radi te tožbe, temveč radi svobodnega in precej ostrega razgovora mej njim in Husom. Nadškofa je tudi jezilo, ko je Hus proglasil, da bo poslušen samo onemu papežu, ki bo pravilno izvoljen v Pizi, dočim je bil nadškof za Gregorja XII. In prav zaradi tega „verskega" vprašanja, ki je pa bilo prav za prav cerkve no- po litiško, je tudi nad&kof leta 1408. suspendiral Husa kot „neposlušnoga eina cerkve* vseh uradov in duhovniške časti. Takratni š kofje so bili torej prav taki, kakoršni so — dandanašnji . . . (Konec prih.) kriče*. Očividno se jim zdi, da je Lueger jeva opozicionalnoet samo navidezna, da je njegova ogorčenost le teatraličoa. Ako se skliče dri. zbor, ter se začne v njem pravilno obravnavanje nagodbe s Ogrsko, potem je gotovo, da je opozicija ne bo mogla zavreči, kajti stranke veČine je bodo gotovo sprejele. Opozicionalni listi dokazu-jejo, da je obetrukcija neobhodno potrebna, in da se mora obravnavanje nagodbe vse kakor onemogočiti. Dr. Lueger se le dela opozicionalca, v istini pa se dobrika vladi, katero nujno rabi, da mu potrdi volilno reformo za Dunaj. Ako mu vlada ovrže to reformo, je dr. Lueger in njegov krščanski socializem v par letih mrtev in pokopan ! Rogulscijs plač državnih slug. .N. \Vr Tgbl." poroča, da je zakonski načrt dolgo pričakovane regulacije plač za državne slug že dovršen, ter ga predloži ministrstvo cesarju v podpis v prvih tednih tega meseca. Publikacija zakona na temelju § 14. se izvrše* sredi avgusta. Nekaj sodobnih vprašanj. Češki napisal A. Stil le r; z dovoljenjem pisateljevim prevel Anton Kristan. (Konec.) III. H kakšnemu zaključku pridemo uvaživši vse te okolnosti. Naj li ustanavljamo same trgovine? Nikakor! Tovarna na štumpe * > na primer, o katere ustanovitvi se ravno govori, bi gotovo na vsak način imela zagotovljen vspeh. In po vsi pravici. Vsa trgovina s klobuki je v Čeških rokah, tako da je ni treba ustanavljati. In ta trgovina, znajoč podrobno, česa potrebuje, zamore s popolno sigurnostjo ustanoviti lastno tovarno na štumpe, katere sedaj dobiva s ptujih tovaren. Torej vendar tovarno? Da. Vsaj se tovarna ali pa produciranje ne križa s trgovino. Prav za prav je lastno izdelovanje le del trgovine. Trgovina mora slehernemu produciranju biti voditeljica ter mu zagotavljati ono, brez česar se niti produciranje ne da misliti, to je: od« dajo: Produciranje ne sme nikdar biti pred trgovino. češko društvo za trgovino in obrt je samo doklad temu, kar je. Le-1 o pozna trgovino s svilo in njeno oddajo, na katero lahko vedno računi in katero lahko vedno širi. Zavajajoč svoje lastne produkte, kroži samo po prirojeni poti svojega razvitka. Le takšen zamore biti program bodočega početja, hoče se li, da bode vspeh. Trgovina mora kazati pot produktom. Poser la question, o'est la resoudre. Vsako vprašanje mora biti pravilno postavljeno, da se pravilno razlušči. „Ali naj ustanavljamo tovarne ali trgovine, da si opomoremo?" To vprašanje je jedno izmej nepravilno postavljenih. Pravilno se mora le vprašati samo takole: Naj li ustanavljamo preje trgovino, a potem tovarne ali narobe ? Dokazali smo, da je prvo najboljše. *) Štumpi so prav za prav ostanki od raznih vrst svile, ki se potem upotrebijavajo za klobuke. Pod tem imenom pa fungirajo tudi prvotni klobuki (Štule,. Dnevne vesti. V Ljubljani, 3. avgusta. — Neverjetno in vender resnično. Na GoriČici poleg Domžal praznovalo bo te dni nekaj duhovnikov 251etnico svojega rnašništva. To je popolnoma zasebna stvar dotičnih duhovnikov, katera zamore k večjemu zanimati prečastite kuharice in mežnarje, ki pa je brez vsacega pomena za druge ljudi. Domači duhovnik pa ni tega mnenja. Po njegovi sodbi je to praznovanje 251etnice velikega pomena za celo občino, četudi je med praznovalci največ takih, za katere ljudstvo niti ne ve, da so na svetu. V nedeljo dne 23. julija 1899.1. torej konou 19. stoletja je ta domači duhovnik z leoe zaukazal: 1. imenovani dan je za celo občino praznik; 2. na predvečer morajo ljudje v vseh vaseh v občini prirediti razsvetljavo; 3. na praznik morajo priti deputaoije se poklanjat in čestitat Brebrnomašnikom. — V starih časih, ko je vladala se tlaka, so grajlčaki takim uka- zom So dostavljali, da dobi le 25 batin, kdor ukaza ne izpolni. Na Goričicah se ta pot kaj tacega se ni oznanilo, ali te uksz sam svedočt, da se s hitrimi koraki bližamo blaženim časom, popisanim v „4000*. — V predvečer velike tjkupidme družbe s v. Cirila In Metoda seje zbralo včeraj na Ferlinčevem vrtu lepo število vaanjlh, k skupščini na Vrhniko namenjenih členov is vseh krajev in stanov, dam in gospodov, katerim so se pridružili ljubljanski rodoljubi in rodoljubkinje. Imenom družbe je vse toplo pozdravil predsednik dražbe, mons. Tomo Zupan. Slovensko trgovsko pevsko društvo je zapelo več zborov prav krepko pod vodstvom g. Štamcerja, in skrbelo za zabavo mnogobrojnega občinstva in skup-ščinarjev prav izborno. — Umrl je v Olomucu ondotni stolni kapitular g. Friderik vitez Premerstein v starosti 66 let. Pokojnik je bil rodom Ljubljančan. Nrkaj časa je kot mašnik služboval na deželi, pozneje je bil dolgo časa kanonik v Ljubljeni in je naposled pred neksj leti dobil dober kanonikat v Olomucu. — Češke viaokošoloe v Ljubljani sprejelo bode na kolodvoru društvo „Sava1*, njej se pridruži .Sokol" z zastavo, pevska društva .Slavec", .Ljubljana11 z zastavo, .Trgovsko pevsko društvo" in .Zidarsko in tesarsko društvo" z zastavo, ter češka obec. Odbor naznanja, da se zberejo vsa društva v „Narodnem domu". Ob polu 11. uri do-poludne odkorakajo skupno po Fran Josi-povi cesti, Dunajski cesti na kolodvor. Po sprejemu, ki se bode vršil pred kolodvorom, odkorakajo vsa društva s Čehi po Res-ljevi cesti, črez Mesarski most, Pred skotijo, po Špitalskih ulicah, Prešernovih ulicah v „Narodni dom", kjer bode za goste pripravljen obed. Odbor akademičnega ferialnega društva .Sava" vabi vse ljubljansko občinstvo, da se vsprejema mnogoštevilno udeleži. Odbor .Save" naznanja svojim članom, da je v petek po pevski skušnji sestanek članov .pri Llovdu". Vabi tedaj vse člane, da se gotovo udeleže pevske vaje, ki bode ob polu 9. uri zvečer v .Narodnem domu", in pa po vaji sestanka. — Ljubljsnako prostovoljno gssilno društvo priredi dne 9., 10. in 11. septembra t. 1. slavnostno blagoslovljenje in otvoritev .Mestnega doma". Spored slavnosti: V soboto, dne 9. septembra: a) od 1. ure popoldne pričakovanje in pozdravljanje društev in gostov pri vseh vlakih ter spremijevanje istih v mesto; b) ob 4. uri popoldne shod deželnih gasilnih društev; c) ob 7. uri zvečer zbiranje društev in de-putacij pred mestno hišo na Mestnem trgu, in od tod odhod k podoknici gosp. župana ljubljanskega in gosp. predsednika zveze in nadzornika kranjskih gasilnih društev; d) po serenadi koncert v restavraciji pri .Zvezdi". V nedeljo, 10. septembra: a) ob 5. uri zjutraj budnica po mestu. Proga: Iz .Mestnega doma" čez mesarski most, po Sv. Petra cesti, skozi Prešernove in Selen-burgove ulice, po Kongresnem trgu, skozi Gospodske ulice, po Turjaškem trgu, po Bregu, čez Št. Jakobski most, po Starem, Mestnem in Vodnikovem trgu v „ Mestni dom"; b) ob polu 9. uri dopoldne zbiranje društev pred „Narodnim domom", od tod skupni odhod pred .Mestni dom" k sv. maši na prostem. Pričetek sv. maše ob 10. uri. Proga: Bleiweisova cesta, Erjavčeva cesta, Gradišče, Kongresni trg, Gospodske ulice, Turjaški trg, Breg, Sv. Jakoba most, Stari, Mestni, Vodnikov trg; c) po sv. maši blagoslovljenje gasilnega orodja in .Mestnega doma" ter izročitev istega gasilnemu društvu ; d) ob polu 1. ure skupni obed na vrtu pri .Zvezdi" in pri Hafnerju; e) ob polu 3. ure popoldne velika vaja na Vodnikovem trgu; f) ob 4. uri popoldne zbiranje društev pred .Mestnim domom" in od tod skupni odhod h koncertu na Kosler-jevem vrtu. — Vstopnina 30 kr. Društva in deputaoije so vstopnine proste. V ponedeljek, 11. septembra: Izlet v okolioo. — Razglednice neših krejsv imajo z večine dvojezičen tekst .Pozdrav iz —", „ G rus s aus —" itd. Čemu to? Komu naj služi dvojezično besedilo? Nemcem ne, ker oni kupujejo razglednice s samonemškim tekstom. Torej Slovencem? Vprašamo, čemu je treba Slovencu poleg slovenskega še nemški tekst? Ali bi ne shajali lahko s samoslovsnskimi razglednicami ? In kako težko — celo v Ljubljani — jih je dobiti. Kako moremo zahtevati, da bodo dragi nas in na! jezik spoštovali, ako niti pri razglednicah, katere mi sami in zase narocnjemo, ne moremo shajati brez tujega jezika f Sami narocnjemo razglednice, sami jih kupujemo in med seboj si jih pošiljamo, zakaj bi torej ne bile le slovenske. Kdor prodajalcev računa na Nemce, naj jim da napraviti razglednice, kakoršne hoče, to nam nič mari, ali slovensko občinstvo zahtevaj aa sliki samoslovenski tekst in oprl se založnikom in prodajalcem drugačnih razglednic. — Poročil ae je v Pulji včeraj gosp. Lacko Križ, načelnik istrske vinarske zadruge s gdčno. Ara belo Rieger. Čestitamo ! — Bralno društvo na Bledu priredi v nedeljo, dne 6. avgusta 11. v zdraviščni dvorani na Bledu s prijaznim sodelovanje ra gospic F. Verhunčeve, operne pevke in Ide Hofmannove koncert. Vzporedt 1. A. Foerster: .Ljubica", me San zbor. 2. Evg. grof Aichelburg: „Zu Ende", poje gospica F. Verhunčeva, spremlja gospica I. Hofmannova. 3. A. Nedvčd: .Njega ni", gg F. Verhunčeva in I. Hofmannova. 4. A. Nedvčd: .Ljubezen in spomlad", molki zbor. 6. A. Nedvćd: .Vojaci na poti", možki zbor. 6. A. Nedvčd: .Pogled v nedolžno oko", gg. F. Verhnnčeva in I. Hofmannova. 7. R. VVagner i .Arija Sante" iz opere „der fliegende Hollander", gg. F. Verhunčeva in I. Hofmannova. 8. A. Foerster: .Venec Vodnikovih pesmi", mešan zbor s sprem-Ijevanjem orkestra. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnice se dobivajo pri gg. P. H o m a n n u, trgovcu in B. Lergetporerju, fotografu. Cene sedežem : Cercle-sedež 1 gld. 50 kr, numerirani sedež 1 gld. Pevci in pevke bralnega druStva nastopijo v narodni noSi. — Nesreča na južni železnici pri Rlkarji veai. Listi prinašajo še vedno dolga poročila o silni nesreči, ki se je primerila na Koroškem, toda o vzroku te nesreče ne črhne noben list niti besedice. Vlak se je pretrgal — tako se govori in piše, a zakaj se je pretrgal, za to se nihče ne zmeni. Če bi se bile pretrgale verige, s katerimi so zvezani vagoni, bi se pač ne bili vagoni prekucavali. Vzrok mora biti drug, in je tudi drug. Nesreče je kriva požrešnost, brez-primerna lakomnost južne železnice, zani-krnost njene uprave. Nam se poroča, da se je zgodila nesreča, ker so bili .Svelerji" vsi trhle ni. Ti .švelerji" so se zdrobili, relsi so odstopili na vse strani, in vsled tega se je vlak pretrgal, in so se vagoni prekucnili čez nasip. Dolžnost južne železnice je bila, da .švelerje" nadomesti z novimi, a da bi kaj prištedila, je pustila v rabi trhlene .Švelerje", dasi je dobro vedela, kolika nevarnost preti od tega potujočemu občin stvu. Stvar se zdaj preiskuje, ali preiskave ne vodijo inženšrji juine železnice, ampak inženerji državnih železnic. — Uboj. Pred gostilno Petra Kavčiča na Cesti našli so dne 30. m. m. posestniškega sina Antona liožino mrtvega. Bil je z nožem v vrat zaboden. V gostilni je bil tisti dan ples, toda na plesu se ni primeril noben prepir, kaj še kak pretep. Kdo je Možino usmrtil, še ni dognano. Na sumu sta dva fanta, katera so orožniki izročili okr. sodišču v Logatcu. — Nezgode ns Reki, o kateri smo že včeraj poročali, Se ni povsem pojasnjena. Nekateri trde, da je bil čoln slab in se je potopil, drugi pravijo, da je bilo preveč ljudi v njem, in da se je vsled tega po greznil, tretji pa opozarjajo, da je bila vojna ladija .Budapest" samo kaoih 500 korakov od mesta nesreče oddaljena, in da bi bili tako oba veslača, kakor tudi pomorščaki prav lahko do nje plavali in se tako rešili, da niso bili vinjeni. Ta zadnja verzija je pač najverjetnejša. — Cirkurs Enders. Na programu včerajšnje predstave je bilo več novih točk, katere so mnogoštevilno zbranemu občin stvu jako ugajale. Zlasti je omeniti atletinjo Miss Cleontino, rimski balet .Julij Cezar" in konja .Straldio". Kar smo rekli o otvoritveni predstavi, velja v polni meri tudi za to drugo predstavo. — Mesečni pregled. Minoli mesec mali srpan je bil dosti topel, a ozračje nemirno. — Opazovanja na toplomeru dado" povprek v Celsijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 15-4°, ob dveh popoldne 24 7«, ob devetih zvečer 18 6°, tako da znala srednja zračna temperatura tega meseca 19-6°, za 01* pod normalom. — Opazovanja na tlako- meru dado" 736 2 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 0-2 mm nad normalom. — Mokrih dnij bilo je 15, padlo je pa vsega skupaj 73 2 mm dežja — Izmed vetrov sta prevladovala jugovzhod in jug. — Razpisane službe. Mesto poštne in brzojavne opra vitel jice v Oradsou na Dolenjskem. Nastop 15. avg. ali 1. sept t. I. Ponudbe na vodstvo pošte v Gradac a. — Na višji realki v Ljubljani mesto učitelja za prostoročno risanje. Prošnje z dokazili jezikovne sposobnosti do 10 avguste dež. šolskemu svetu za Kranjsko. — Mesto oficiala ali kanclista pri okr. sodišču v Ptuju ali drugej. Prošnje do 20. avgusta predsedstvu okr sodišču v Mariboru. — Mesto kane. oficiala ali kanclista pri okr. sodiSču v Lieznu ali drugej. Prošnje do dne 22 avgusta predsedstvu okr. sodišča v Ljubnu- _ * „Karmen". V Toulousu uprizore" te dni opero .Karmen" s pariškimi pevci in s pravim bojem z biki. Bizet pač ni misli), da se bode izvajala kdaj njegova opera toli naturalistično natančno. Opera se bode vršila v gledališču .Plazza de Toros" * Admirsl Dewey je zapustil tržaško loko z, vojno ladijo „01ympia", ki je od-plula proti Neapolju. * Vpokojeni finančni svetnik zaprt. Policija v Budapešti je aretovala te dni vpokojenega finančnega svetnika Jurija Gubicsa, ki je dolgo let dobival pokojnino Že davno umrlih mož s ponarejenimi pobotnicami. Gubics je star 73 let in je bil leta 1896 po 47 službenih letih vpokojen. Osleparil je državno blagajno za 100000 gld. * Nesreča ns Bsvsrskem. Iz Mona-kovega se brzojavlja, da sta v bližini Lin-daua trčila dva vlaka. Kurjač se je močno poškodovel, lokomotivni vodnik ter neki potnik pa sta bila le malo ranjena. * Velik požar je uničil trga Prožvitim ter Dobejko v guberniji Kovno na Ruskem. Zgorelo je več kot 100 velikih dvorcev, več uradnih poslopij ter lekarna. Skoda znaša velikansko svoto, in pogrešajo več oseb, ki so bržčas zgorele. * Ženske ns Angleškem porabijo ogromne svote za svoje toalete; tako si je n. pr. naročila neka mis nedavno za jeden milijon goldinarjev oblek, za par nogavic je dala 2000 kron in za domače krilo 34.000 kron. Najbolj znani damski krojač meni v nekem angleškem listu, da so provzročitelji vedno nove mode prav za prav moSki, ker samo oni izdelujejo in si izmišljajo vedno najdražje obleke. * Sodbs v Afgsnistsnu. Nedavno je dal emir v Afganistanu na trgu v Kabulu generala Abdul Khakim Khana in tri druge visoke častnike ustreliti, ker so pred leti poneverili nekaj vojaškega denarja. Ta sodba je napravila v Afganistanu velikanski vtis, ker se do sedaj še ni nikdar pripetilo, da bi bil kak častnik radi vonever-jenja vstreljen. * 107 otrok se pogrešs. .Moniteur Egvptien" piSe, da se je pogrešalo v preteklem poletju 164 otrok, kojih sedem je našla policija, 50 jih je našlo sorodstvo. Torej Še vedno manjka 107 otrok, katere so deloma skoraj gotovo vjeli razbojniki, doloma pa so utonili v reki Nilu. * Maščevanje indianke. Med indi-anci v Talequahu živel je belec, kupovalec Ryan, ki se je seznanil z lepo indianko Hattie, katera je bila vzgojena v zavodu .Carlisle Indian School". Necega dne pa se je Ryan zagledal v drugo deklico ter opusi il nadaljnje občevanje s prvo deklico, katere stariši so bili jako premožni .ljudje. Šli so pretekli teden na popotovanje, a njih hčerka je ostala sama doma. Isti dan zvečer, ko so stariši odpotovali, je povabila Hattie Rvana k sebi na dom, in nezvesti ljubimec se je povabilu odzval. Devojka je Rvana vprašala, zakaj je začel občevati z drugo, na kar ji je odgovoril s kratkimi 'besedami: .To te nič ne briga". Dekle je takoj sklenilo, umoriti ga Nasmejalo se mu je sladko ter začela drug pogovor ž njim. .Rekla sem mu" — pripovedovala je pozneje — .da imam tudi že druzega če-stiloa", kar mu je jako ugajalo. Dejal je: .Tako je najbolje". Zatem sem na mizo prinesla vina, katerega sem zmešala z neko tekočino, ter ssm mu rekla: .Zdaj pijva na svoje zdravje in po zabiva kar se je dogodilo I" Prav nič se ni proti vil, marveč spil je kozarec pijače, na kar Je kmalu trdno zaspal. Dekle je potem svojega nezvestega ljubljenca spustilo v klet, kjer je mogel le en človek stati in se ni mogel prav nifl ganiti. Zatem je delo dekle desko nazaj na svoje mesto, ter je skozi nalašč za to pripravljeno luknjico vlivalo na golo-glavega moža ledeno mrzlo vodo v kapljicah. .Kapljala sem — pravi dekle — skoraj 14 ur vodo na njegovo glavo. Nijedna kapljica ni padla mimo. Začela sem to v ponedeljek zvečer okolo 10. ure, v torek zjutraj pa je bil mrtev. Njegove zadnje besede so bile: .Prosim, odpusti mi". Ko je dovršila deklica to strašno kazen, je šla v svojo sobo, se zaklenila ter trdno zaspala. Pri iskanju so se ljudje jako trudili, da dobe zopet izginolega Rvana. Najzadnje so ga iskali tudi v stanovanju njegove prve ljubice, kjer so ga našli mrtvega. Dekle je pritrdilo, da ga je umorilo na strašen način, česar pa ne obžaluje ter se dejanja ne kesa. Književnost — „Materina Žrtev". Pripovedka iz Dalmacije, poslovenil P. M. s tremi slikami. Ljubljana. Založil A. Tur k, knjigar, tisk Blasnikov. 188 strani. Cena 1 krona. — Hvalevredno je, če se prevajajo v naš jezik povesti, ki opisujejo življenje nam sorodnih narodov, v prvi vrsti Hrvatov, ali za to pa treba tudi temeljito poznati dotičen jezik, česar o prevodilcu te pripovedke ne moremo trditi. Kako bi drugače pisal .Morlak" mesto Vlah in „Lešina" mesto Hvar? In kaj naj rečemo celo o obliki .Sukuraca" ? Kraj se imenuje Suču rac (Št Jur), genitiv S u č u r c a; omenjena oblika pa ni le smešna, nego celo izpodtakljiva Naj bi vendar naši prevodilci koga za svet vprašali, predno pošljejo take bedastoče med svet I Očividno je, da je prevajalec prevajal iz nemščine, ker je obdržal nemške krajevne spačenke, mesto da bi poiskal prava hrvatska imena. Sicer pa tudi .knjigarja" g. Turka priporo čamo slovenskemu občinstvu. — Dr. A. Tresić Pavičić: Katsrina Zrinsks. Historička drama u pet činova. — Zagreb 1899. — Nakladom piščevom. (Stane s poštnino vred 90 kr) Ugledni hrvatski pesnik in urednik revije „Novi Viek" je izdal s to dramo Že tretje dramsko delo, zajeto iz hrvatske zgodovine. Drama „Katarina Zrinska" obravnava v silnih dramatičnih prizorih burno dobo v 1. 1670—71. ter kaže tragično usodo slavne družine Zrinskih, zlas i pa velike Katarine Kakor vedno, se o dlikuje tudi v tem delu pisatelj s krepkim, krasnim jezikom in pristno poetičnostjo izraza. Drama je polna krasnih, istinito pretresljivih, grozo, strah in sožalje vzbujajočih prizorov. Telefonična in brzojavna poročila. Vrhnika 3. avgusta. Vrhnika je udeležn ike velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda sijajno sprejela. Na kolodvoru je došlece ^ čakala številna množica in društva: „Čitalnica**. „Strojarska zadruga", „Društvo katoliških rokodelcev* ter borovniško r bralno društvo". Udeležnike so pozdravili: župan Jelovšek, dekan in gospa dr. Maroltova, zahvalil se je predsednik Zupan. Vsa Vrhnika jo v zastavah. Pri skupnem vhodu v trg z godbo na čelu grmeli so topiči. Pred čitalnico je udeležnike pozdravila gdč. Lenarčičeva. Po maši je bilo pogoščenje vrhniških dam, potem je bilo v .Katoliškem domu" jako viharno zborovanje. Predsednik Zupan je bil vzklikom izvoljen. Radi Ko-blarja je prišlo do jako viharne debate. Volitev se je vršila po listkih. Izvoljen je Šubic s 123 glasi, Koblar je dobil 32 glasov. Banket, ki je sledil zborovanju, je jako živahen. Dunaj 3. avgusta. Sinoči so priredili socialni demokrati zopet protestni shod proti nagodbi, kateri pa je bil razpuščen Dunaj 3. avgusta. Neki socialni demokrat v službi severne železnice je vsled razburjenja radi § 14. znorel. V drugem okraju je imel mož danes na cesti govor proti § 14., v katerem se je poslušalcem priporočal za kandidata za državni zbor. Prepeljali so ga najprej na policijo, potem pa vsled zdravnikove odredbe v blaznico. Praga .°>. avgusta „Nar. TJisty(' poročajo iz Moravske ustrovice, da imajo pruski orožniki in financarji ukaz, zabraniti češkim delavcem prestop čez mejo. Praga 3. avgusta. „Pravo Lida" vabi češke socialne demokrate na protestno promenado, ki bo v soboto „Na Pfikopih". Geneva 3. avgusta. Ubegli srbski radikalci so izdali danes brošuro, v kateri pojasnjujejo takoirnenovani atentat na Milana. Bruselj 3. avgusta. De Smet de Nayer je vojni portfelj ponudil generalu Dronvju. Novo ministrstvo bo jutri imenovano. Program mu bo: volilna reforma na podlagi propocionalnega zastopstva in obligatorno splošno službovanje v vojaštvu. Pariz 3. avgusta. Vzlic oficioznim zatrdilom, da Delcassejevo potovanje v Peterburg nima političnega pomena, se mu pripisuje splošno največja važnost. Sodi se, da je šel Delcasse v Peterburg, da pojasni carju bistvo približevanja mej Francijo in Nemčijo, posamični listi pa so mnenja, da je šel carja povabit na svetovno razstavo Madrid 3. avgusta. Obravnava radi kapitulacije Santjaga pri najvišjem vojaškem sodnem dvoru se je včeraj zvečer zaključila Razsodba se razglasi pojutrišnjem. Obravnava radi kapitulacije Manile se začne dne 20. t. m. Madrid 3. avgusta. Listi poročajo, da se^ je vladi posrečilo osvoboditi 0000 Spancev, kateri so bili v rokah Filipinskih ustašev. Plačala je za osvo-bojenje 300.000 peset. London 3. avgusta. Zjedinjene države podpirajo kandidaturo Juana Jimenesa za mesto predsednika, republike San Domingo. Jimenes se že od nekdaj poteguje za združenje San Do-minga z Zjedinjenimi državami. Guinara. Stepska pripovedka Prevel Savo Savi d. (Dalje.) In oba poljubljata starčeve noge. s solzami jih polivata; celo nebu je težko vsled njunega joka in stoka. Damjan molči, videti mu je, da se bori s težko mislijo. .Ulana!" reče po dolgem molku. „Pusti naju s Prokopom sama govoriti; imam mu nekaj važnega povedatiu. i lana ni hči, ki bi ne poslušala očetove zapovedi. Globoko se pokloni ter odide iz sobe, in solze jej curkoma teko po licih. „Slušaj me, junak*" reče Damjan kozaku, ko sta bila sama. »Dolgo že živim, in še mnogo let more preteči, ko boš ti jedini znal za to, kar mi je v srce zasekalo težko rano, s katero ne morem v grob, ker bi se moral kot pošast potepati po svetu. Vidiš me, hromega starca . . že mnogo let nisem zamahnil s težko sabljo — ker mi je vzel moč neprijatelj s svojo grozno roko. „A vedeti moraš, da sem bil nekoč drugačen! —* „Poznam vašo slavo, oče", pretrga ga kozak, a Damjan ga ustavi. „Ne trgaj mi besed in natanko me poslušaj. Popolnoma drug sem bil jaz nekoč. Gnjijoče kosti neprijatelje v govore, kakšen je bil Damjan v svoji lepši dobi kozaštva! in Dnjeper bo do sodnega dne pel slavo o kozaški slavi. To je že prešlo — minulo — to vse ni več moje. Sem, na ta stara prsa se nagni. Sedemdeset let bije to srce ... pa si ušaj : Čutil boš veliko tožbo, strašan glas, ki kliče osveto — grozno, kakor je bil grozen zločin. Ne glej, kaj ti drhteč, s solzo v očesu govorim — tako bom o tem govoril Bogu, ako me brez osvete pokliče ns oni svet. Imel sem ženo. V nebesih znajo, je-li bila lepša od nje na svetu; a jaz vem, da mi je bila ona toliko, kakor nebesa! Glas o njeni lepoti je segel daleč! In o njej je čul Tatar — Fazil — Kiram, ta moj stari sovražnik iz stepskih vojsk, v katerih se ni godilo ugodno Tatarskim sinovom. On ni mogel odpustiti tatarske sramote, požganih mest in porušenih trdnjav. Nepripravljenega me napade doma Na moje oči... (Dalje prih) Bratje Sokoli! V ntdiljo, dni 6. avgusti t I. posetijo naše slovenske visoko lolce in belo Ljubljano mili gostje s slovanskega severa češki vseučiliščniki. Kakor druga narodna društva, je v prvi vrsti „Sokol" pozvan, da pozdravi drage goste v prestolici slovenski, da izjavi češki akademični mladini svoje tople simpatije. Sokoli se zbirajo v polni društveni opravi v nedeljo zjutraj do 1 ,11 ure v telovadnici v ,,Narodnem domu", od koder odkorakajo na južni kolodvor. Vabeč Vas na prav obilno udeležbo z bratskim: Na zdar! Darila. U r e d n i 51 vu našega listaš o postali: Z« druibo sv. Cirila in Metod«: Gosp. B. ZafoSnik, uradnik banke ..Slavije" nabral na ..Nacetovem." jgoduvanju 5 K j darovali so gg. ! A. Štamcar. D. Štamcar, Haj-vaj-haj, vsak po 1 K, in nabiratelj 2 K, pod geslom : ..Obhajajte Slovenci nobenega ne goda, da bi se ne spominjali Cirila in Metoda!" — G. Ant. Spendć v Ribnici 9 K 50 vin., nabrane v veseli družbi v Ribnici za kaznovano radovednost. — Skupaj 14 K 50 vin Živeli vsi darovalci ! Za Prešernov spomenik: G. Ljubomir Novak v Kranjski gori, 32 K, čisti prebitek veselice v korist PreS. spomeniku. — Pri odhodnici gosp Frana Hmelja v gostilni ,,pri zlati ribi" v Ljubljani nabrali rodoljubi 7 k '50 vin. — Skupaj 39 K 80 vin. — Živeli vsi darovalci, posebno 3e vrli rodoljubi, ki so priredili slavnost' Naj bi naSli prav obilo posnemovalcev mej narodnimi društvi na Slovenskem! Za „Narodni dom" v Ljubljani : Gg. uradniki banke .,Slavije'1 v Ljubljani (Rozman 20 vin., Dorer 10 vin., Franke 10 vin.. JanuS 10 vin.) 50 vin. Živel! Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega .,Moll-ovhjth Si'idlitz-praska", ki je preskušano domače zdravilo in upliva na želodec krepilno ter pospe-Silno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo v«ak Stenografa »prejme t»koj dr. Urban Lemež odvetnik v Slov. Bistrici. (i406-i) Učenca sprejme v trgovino z železnino, špcerijo in drobntno —- . m . Val. Iaapajne (1402—1) trgovac v Idriji. Grozdje ali breskve postni zavoj S kg poštnine prosto pošlje proti vplačilu ali povzetju za "Z tjld. 40 fer. Ivan Fremrou v Gorici. 1393-2 Stanovanje s tremi sobami in pritiklinami se odda s 1. novembrom t. I. Tudi se oddasta (1399—2) 2 veliki suhi skladišči takoj ali s 1. novembrom t. I. C«, kr. avstrijska ^ državna žttonlct. Izvod iz voznega reda ▼•JJsvan od m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod ▼ LJubljano d. k. la Kamnika. Ob 6. uri 66 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoiadne, ob S. ari 10 m. in ob 9 ari hft m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (120«) 000000000000040000000000000000000 riporo O- Za šolski okoliš Šmartno pri Kranju se je dozidalo novo poslopja za trirazredno ljudsko šolo. Stavbo je prav solidno izvršil gospod Jurij Jenko zidarski mojster in stavbinski podjetnik na Jami pri Mavčičah. Pri komisijskem ogledovanji, ki se je vršilo dno 27. julija, je komisija spoznala, da je zgradba v vseh delih in strokah prav dobro izvršena. Podjetnik se je natanko držal načrtov in je stavbo izvršil še prej, kakor je bilo po pogodbi podpisani krajni šolski svet imenovanega podjetnika svet v Šmartnein pri Kranju dne 2. avgusta 1899. (1411) f«0OOO0000000O00000000O0000000000 določeno. — Zaradi tega more najtopleje priporočati. Krajni eolski poltenih atarišev, z dobrimi šolskimi spričevali, sprejmem v svojo trgovino i mešanim blagom. (1406—1) Ljudevit Smole Spretnega odvetniškega koncipienta sprejme takoj pod ugodnimi pogoji dr. Josip Furlan (1410-1) odvetnik v Ljubljani. Dr. Jos. Derč (HM) odpotuje dne 3. avgusta 1.1. za 3 tedne. Posestvo na prijaznem Zgornem Rožniku v Ljubljani s cvetočim gostilničarskem obrtom je na prodaj. Polovica domenjene kupnine bode takoj izplačati; druge pogoje izvedo" resni kupovalci pri lastniku (1379-3) Matiji Peršina na Zgornjem Rožnika. Posredovalci se odklanjajo. Štedljiva gospodinja katera hoče davek pri sladkorju prihraniti naj poskusi v gospodinjstvu kuhati mesto neredilne in razburjajoče kave ali kitajskega Čaja: Doktor pl Trnk6czy-ja kakao sladni čaj. 1 aavoj '/„ kilo vsebine 20 kr, 14 zavojev samo 2 gld. 26 kr. Prodaja In razpošilja s obratno poito, tudi samo 1 zavoj: Lekarna Trnk6ozy (1349-9) ▼ Iajubljani. z gostilno in prodaj alnico z mešanim blagom iW^u v prijaznem kraja blizu Ljubljane ee dat takoj v najem ali pm ao tudi proda. Kje? pove upravništvo ,,SIov. Nar.". Stanovanje v prvem nadstropju s tremi sobami in s pritiklinami, odda a 1. novembrom 1.1. na Trt ni ki cesti tt 14, poleg tobačne tovarne. — Istotam se da tudi 1407-1 »r ?rt v najem. mmm Kmetijski upravitelj kateri je zmožen samostojno voditi gospodarstvo, z večletno prakso ter z dobrimi spričevali, teli elutbo prem oni ti. Nastop službe po dogovoru. Naslov pove iz prijaznosti upravnittvo „Slov. Naroda". (1370—3/ Priporočava (21—176) pasterizovano v ateklenioah znano po svojih izvrstnih učinkih. K»-v6i6oiUlloa; ? Ljubljani, ? Praitrnovih ulloah. Pri podirai\ju Schmidtove hiše na Glavnem trgu Je na prodaj Portal ima 5-30 m dolžine in 3 m vi-sočine. VpraSa se na lici mesta ali pri Filipu Supanoid-u, Rimska cesta it. 10. (1399—2) < Ivan Kordik ► 1 Ljubljani, Praisnm ulici it«. 10-U t ^ priporoča svojo bogato zalogo ^ 1 jedilno priprave ► 5 nožev, vilfo in žlic Iz brltanjskega Jekla, f e alpako ali alpako-srebra pri v. dunajske to- p A varne „W. Bachmsnn a Comp.". L ^ Na iz bero ao tudi fc 2 *l«ce iz alpake, 12 kom. od gld. 4 30 naprej. P 4 žlifiice „ „ II , »V« , ► j Namizni svečniki ► J PsT* is alpako, čisto belo kovino, "Vpsj ! % par 21 cm visokih gld. 2—, ■* 4 n 23 n „ , 230, p A n . . 240. _ 2 P1**' c«n<5 se dob6 noži In vllioo z roženim ! % (699—39) aH koičenlm ročajem. P Vsa kolesarska popravila izvršujejo se najceneje, najaolldneje in naj točneje v novourejeni mehaniški delavnici podpisane tvrdke (948—12) n« Rimski ooetl at. S. Istotam vežbališče in dobro urejena izposojevalnica koles. Kavčič A Gorjanc zaloga koles In prodaja potrebščin: Gradišče št 2. Posrečilo se je konečno nama pridobiti svetovnozraanlli (1214-10) glavno zastopstvo: Kavčič & Gorjanc tp Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi. Lastnina in tlak »Narodne Tiskarna". 9Q