108. številka. Ljubljana, ? soboto 11. maja 1901. XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. Ishaja vsak dan zvečer, izimH nedelje in praznike, ter velja po poitl prejemu aa avatro-ogrske deželo aa vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 22 K, sa pol leta 11 K, sa Četrt leta B K BO h, sa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se sa vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor snasa poštnina. — Posamezno številk« po 10 h. Na naroCbo brea istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se osnanilo jedenkrat tiska, po 10 h. Se ue dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo jo na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnlilvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegovo ulice Bt. 2, vhod v upravniBtvo pa s Kongresnega trga 8t 12. „Slovenski Narod" telefon st 34. — .Narodna Tiskarna" telefon št 85. Nekoliko obračuna. ii. Z justilikaeijo dra. Šusteršiča jo ožigosana in onečaščena tudi cela klerikalna stranka. Klerikalci bi to radi predstavili kot nekako nesrečo za ves slovenski narod. V »Hlasu Naroda«, v »Politiki«, v »Slovencua in v vseh klerikalnih listih doli do reškega »Novega Lista« ubirajo to struno. »Politik« se je postavila na stališče, da Šusteršičeva manipulacija z žlindro prav za prav nič posebnega ni, češ, saj so svoj čas tudi Nemci na češkem uprizorili »Chabrus«. Nemški »Chabrus« se s sleparijo »Gosp. zveze« pa ne da primerjati. Nemci niso s »Chabrusom« druzega nič storili, kakor da so veleposestva fiktivno prodali in prepisali, vsled česar so v veleposestvu dobili večino. Lepo to sicer ni bilo ali z nepošteno manipulacijo z žlindro se to absolutno ne da primerjati. »Hlas Naroda« je priznal, da je vsled razkrinkanja dra. Šusteršiča omajan ugled njegovega kluba, pri tem pa tarnal, daje stvar Slovencev utrpela večji udarec nego oseba dra. Šusteršiča. Kdor le količkaj pozna počenjanje dra. Šusteršiča in njegovega kluba, tisti ve, da je slovenskemu narodu samo v korist, če je ugled tega kluba omajan, zakaj ta klub ni nikdar in nikoli zastopal slovenskih narodnih koristij, ampak vedno samo strankarske in osebne koristi klerikalcev. Tako je bilo vedno, posebno pa od tedaj, ko je dobil Šusteršič vodstvo klerikalne stranke v roke. Le spominjajmo se, kako so klerikalci postopali v Thun-Kaizlovih časih. Brezobrazno so takratni položaj izkoriščali za svoje strankarske in osebne koristi, dasi so bili tedaj napredni poslanci ž njimi združeni v jed-nem klubu. Narodne zadeve so jim bile zadnja briga. Intrigirali so pri vsakem imenovanju v korist svojih somišljenikov, LISTEK. „Cahni" in „rigelni". Nikjer ne cvete praznoverje tako bujno kakor v deželah in krajih, kjer prevladuje duhovščina. Poleg pristne vere se razvijajo najneumnejše vraže, ki imajo često uprav usodepolne posledice. Tudi v Slovencih je, žalibog, le preveč še vere v čarovnice, škrate in druge nevidne moči? osobito pri starejših ljudeh, ki se ravnajo še po starih običajih, navadah in verujejo v vraže. Ti ljudje se v ogromni večini slepo pokoravajo. Naši duhovniki bi vra-žarstvo morali pobijati z vsemi močmi ali — za to jim nedostaja časa, kajti njim je bolj važen boj proti svobodnim strankam in njih časopisom, kakor pa za boj proti mračnjaškim ostankom srednjega veka. To je sicer zelo umljivo, kajti čimbolj jo ljudstvo neumno, tem dalje in bolj cvete njihova pšenica. Dolžnost vsakega prijatelja naroda je torej, da širi med ljudstvom prosveto in napredne ideje, kajti ravno s tem se reakcijonarnim stremljenjem stopi na vrat in se omogočuje, da pride kdaj na mesto praznoverja resnična izobrazba. Pred kratkim mi je na Goriškem slučajno prišla v roke majhna, pisana knjižica, kakoršnih je še mnogo po Slovenskem. Izven teh se najdeti tuintam še tiskani knjigi »Veliki Kolomon« in pa beračili samo za denarno podpore svojim strankarskim napravam, izberačili koncesijo za ničvredno Škofovo zavarovalnico, izberačili dovoljenje, da se sme za škofove zavode nabjrati prispevkov in izberačili sto in sto drugih malih uslug v korist svoji stranki in, svojim privržencem. Celo proti svojim lastnim klubovim tovarišem, proti lojalnemu in konciliantnemu FerjanČiču so na najgrši način intrigirali in niso se sramovali, ga zahrbtno obreko-vati in sumničiti, samo da mu kolikor možno podkopljejo stališče. In sedaj? Napredni poslanci so prišli na Dunaj s krepko voljo, da se ustanovi jednoten jugoslovanski klub. Zahtevali so, naj se pusti doma vse, kar nas loči, in naj bi vsi jugoslovanski poslanci v skupnem klubu zastopali skupne koristi naroda. Toda klerikalci so odklonili vsako skupnost, Šusteršič je ošabno izjavil, da z naprednimi poslanci ne sedi pri jedni mizi in s cinično odkritosrčnostjo je proglasil, da je njegov namen, napredne poslance izolirati, prav zato, da bi ne imeli nič vpliva in nič veljave. In ko so napredni poslanci vstopili v hrvatsko-slovenski klub, intrigirali in ščuvali so klerikalci toliku časa, da so bili slovenski napredni poslanci primorani, tudi ta klub zapustiti. Šusteršič in njegovi duhovniki so tedaj radosti vriskali: Dosegli smo, kar smo hoteli, napredni poslanci so ob veljavo in ob vpliv. Seveda so se pri tem računu grdo vrezali, kajti »izolirani« slovenski poslanci se prav dobro počutijo, ali grdo hinavstvo je, če tisti, ki so oznanjali, da se mora napredne poslance spraviti ob vsak vpliv, sedaj tarnajo, da je omajan ugled klerikalnega kluba, ki je bil vrh tega vedno pripravljen, žrtvovati občne narodne koristi svojim strankarskim koristim. Klerikalci skušajo sedaj posledice katastrofe, ki jih je na Dunaju zadela, vsaj doma paralizirati. Na Dunaju so tihi in ponižni. Šusteršič skuša kolikor mogočo »Dušna bramba« s približn > enako vsebino; druga ima tudi slike. Take knjižice hranijo ljudje kakor velik zaklad in jih dajo zelo neradi iz rok. Omenjeni rokopis obstoja iz dveh delov. Drugi del nosi naslov: »Ti sveti sedmeri NEBEŠKI RIGELNI Katire je en brumen puščavnik od svojiga svetiga Angela varha zadobil.« Ti »zapahi« (Rigelni) obsezajo 7 molitvic, ki so dokaj preproste. Toda v predgovoru je čitati doslovno »Kateri človek te svete sedmere nebeške rigelne per sebi nosi, od tega človeka morjo vsi hudu duhovi in hodičovo pošasti bejžati po dnevi in po noči, in v kteri hiši ti sveti sedmeri nebeški rigelni se bodo z pobožnostjo molili, ne bo nobena gromska strela noter vdarla, in ta hiša bo tudi od vsiga ognja in pogorelša obvarovana, in kader ena žena težave k otroku ima, tako vzem te svete 7re nebeške rigelne in položi jih na njene prsi, ali na glavo, tako bo ona z lahkostjo rodila in . . . itd. itd.« V prvem delu pa se nahaja brez nadpisa petero znamenj ali »cahnov«, ki obetajo še večjo čarovno moč. Ob straneh so razne čire-čare, neumljive besede, menjajoče se s križi. Te besede razumejo kvečjemu kje v peklenski kuhinji! Da bodo imeli čitatelji nekoliko zabave, naj navedem vseh pet znamenj natančno po izvirniku. izginiti mej drugimi poslanci, ker se ga vse ogiba, kakor bi bil garjev in se vse razide, kadar on pristopi. Zato pa delajo doma toliko intenzivneje, da bi ljudstvo ne spoznalo resnice o žlindri. »Slovenec« in drugi klerikalni listi niso priobčili nikacega poročila o dotični državnozbor-ski razpravi, iz katerega bi mogli spoznati njihovi somišljeniki, ki druzih listov ne Čitajo in jih ne smejo čitati, kaj se je govorilo in dokazalo v državnem zboru. Ti listi priobčili so samo zvijačne, polemične članke in notice, hoteč tako ljudstvo prevariti in mu vcepiti mnenje, da se jo poštenjaku dr. Susteršiču /godila velikanska krivica, in da so mu to vnebovpijočo krivico storili slovenski liberalci. Ljudstvo ne sme izvedeti resnice, zakaj to ljudstvo je vzlic sistematičnemu demoralizovanju od strani klerikalcev še vedno tako pošteno, da bi se z gnjusom odvrnilo od klerikalne stranke, če bi spoznalo namene, katere ta stranka zasleduje in sramotna sredstva, katerih se poslužuje. Vodstvo katoliške duhovniške stranke se je postavilo na jako komodno stališče. Ti kanoniki so izjavili, da presojajo sleparijo z žlindro samo s političnega stališča ir. so vsled tega izrekli Susteršiču zaupanje in priznanje. To je stališče, ki dela čast sv. Liguoriju. Vodstvo duhovniške stranke je s to izjavo priznalo, da v politiki ne priznava nobene morale, da smatra tudi največjo grdobijo in lumpa-rijo za dovoljeno — namen posvečuje sredstva! — samo če je storjena v korist klerikalstvu. To slovesno pripoznavanje nemoralnosti pa je vsaj odkrito pripoznano, in četudi je zlasti za duhovniško stranko naravnost sramotno, vendar ni tako ostudno kakor tisto hinavstvo, s katerim skuša klerikalno časopisje vplivati na javno mnenje, da bi Šusteršiča opralo. Tako hinavstvo je bil »Slovencev« bolestni vzdih »na Dunaju se morajo slovenski poslanci med seboj podpirati, da f JES : f LASIM : SE : f f JOIIESf MIIIELISf ESTESf AMIAW: f Ta cahen je za vse branbe in za strel, kdor ta cahen per sebi nosi ta ne bo premagan, ne ranjen, ne metan, ne klan, ne oboden in ne vstreljen, on je pred vsem vidnem in nevidnem sovražniki žiher, in tudi pred hudobnimi duhovi hodičovi pošasti mu ne morjo na duši ne na telesu škodovat, on bo pred vso nasrečo obvarvan. fSABIANf DVENfSAHVSESON:SECE:-j-f SVM : f DVO: f MI : DA: f f KORSVM f IENSIASIMS f f S'SON : JESVS : KRISTVS : KORSVM f Ta cahen je dober pred histam in pred neznanimi boleznami, in pred coper- nijo in coperniki, pred točo, pred bliskam, pred gromenjam, pred povodnjo in ognjam pred hudo in naglo smertjo, pred šelmi, pred morivci na cestah, pred tatmi; z božjo pomočjo premaga vse sovražnike. f ZABOTH f ARAKLA f f KASKA f EMANVL f * * f AGLVS f SOL : f SAFE f f CHRISTUS f INZONTASf INSAVSTUN f Ta cahen je dober per vsih kupčijah na Vodi in na suhem per prodajanju in kupuvanju; tako gre enmo vse dobro od rok in prov, on nebo goljfan in tudi ne zdan, vse kar začne ima en dober konc, kaj dosežejo«. Ali niso bili napredni poslanci pripravljeni podpirati vse drugo tovariše in stopiti ž njim celo v jeden klub, mej tem, ko so klerikalci javno razglasili, da se mora napredne poslance spraviti ob vsak najmanjši vpliv, in da jih klerikalci no smejo niti najmanj podpirati, da jim niti interpelacije in predlogov ne smejo podpisati? Tako ostudno hinavstvo je daljo tudi »Slovenčeva« bridka pritožba, da so napredni poslanci Šusteršiča denuncirali. Klerikalci so pač vedno bili in ostanejo najhudobnejši denuncijantje in so zlasti proti naši stranki vedno nastopali z najgršim denunciranjem. Že Missija je ,pridno hodil našo stranko denuncirat k cesarju, znani Missijev skupni pastirski list je bil slovesna denuncijacija, in tudi kako je sedanji škof našo stranko pri cesarju črnil, nam je dobro znano. A kaj naj šele rečemo o »Vaterlandu«? Ta list, ki so čita in uvažuje samo v dvornih krogih, opravlja za kranjsko klerikalstvo že leta in leta sem denunciranje kar na debelo. V tem listu denuncirajo naši klerikalci vse, kar se jim ne vklanja, v tem listu imajo najvplivnejšega zastopnika svojih pogubnih stremljenj, a kdor se upre klerikalni stranki, tega denuncirajo. Na Slovenskem ga že ni naprednega politika, katerega bi ne bili v tem »Vaterlandu« denuncirali, zlasti pa se sistematično sumniči naša lojalnost do cesarja. Kdor hoče vso hudobnost klerikalne stranke spoznati, naj čita »Vaterland«. Res predrznost je, da se taki ljudje še upajo govoriti o denuncijaciji, ko vedo pozitivno, da napredni poslanci niso pro-vzročili razkrinkanja dr. Šusteršiča, in da so posegli v vso zadevo šele potem, ko so bili naravnost na najimpertinentnejši način od klerikalcev provocirani. Sicer pa to ni nikaka denuncijacija, če se razkrije sleparija in ožigosa tiste, ki zastrupljajo javno življenje, nego koristno in zaslužno delo. in on je v vseh rečeh srečen, on nebo kej zgubil. f RILVSANS f f VRXIESVS f J f AMEN f CHR : f IN : NO : f * * * f NOTRIUS f KRISTVS : f t JESUS f KRISTUS f AMEN f Ta cahen je za vse skrivne sovražnike, kateri enga sovražijo in so mu ne-vošljivi; kdor na pravi strani nosi ta cahen, temo ne bo nihče sovrazin, on bo od vsih ljubljen, in tudi z božjo pomočjo brez spovedi in pokore nebo vmerl, in bo obvarvan pred nevidijočo škodo ali nasrečo. f TENEMIA f NOISIVS f R : f RENISA f RISTOMOFERA f * * * f ISMELIIIV f REV : f f KRISTVS f R : IVS ; f Ta cahen je dober kader je enmo na enim gvišnem kraj od hodičovga copernka poddjano, ali olito, zakopane reči, ali obešeno bodi pri vožnji de se od tega zamore polomiti, ali posušiti. Kdor to per sebi nosi, temo se nemare z božjo pomočjo kej pergoditi, on bo pred vsem hudem obvarvan. — f JESVS f VIHISHANT f f BAHIENT f SEBE f * * Vendar pa je še ljudi, ki verjamejo, da imajo take — bedarije nadnaravno moč! — In duhovščina!? Višek ostudne hinavščine pa je »Slo-venčeva« ogorčenost, da dr. Tavčar in Plantan nista prizanašala klerikalni gospodarski organizaciji. »Povsod se gospodarska društva varujejo pred političnimi napadi«, je tarnal »Slovenec«. Kaj hočete še več?! Tisti »Slovenec«, ki je stal na čelu Šusteršičevi obrekovalni akciji zoper kmetijsko družbo in kakor besen udrihal po tej vzorni, blagoslovljeno delujoči gospodarski družbi, da jo tolovajski ubije, ravno tisti »Slovenec« si upa izreči besede »povsod se gospodarska društva varujejo pred političnimi napadi«. Kdor le malo natančnejše pozna hinavstvo, lažnjivost in sleparstvo klerikalne stranke in njenih listov, kdor je količkaj zasledoval, kako ta klika svojim strankarskim interesom vse žrtvuje, kako je pripravljena, vse razbiti in ugonobiti, kar jej je na poti, pa bodi še tako občekoristno, kdor vidi, s kakimi zavrženimi sredstvi ta stranka svoje nasprotnike preganja, tistega mora prešiniti gnev, in tisti si more predstaviti, kaj vse mora pretrpeti naša stranka, in kaj morajo pretrpeti vsi tisti, ki se upajo, stati pod zastavo napredne narodne stranke. Mislili smo, da bo obsodba dr. Šu-steršiča blagodejno vplivala na naše strankarske razmere, ter da bo streznila voditelje klerikalne stranke in zlasti duhovščino tako, da bodo spoznali, da so jo s svojim blaznim fanatizmom korenito zavozili. Toda motili smo se. Precenjevali smo čut za moralo in čut za poštenje pri klerikalcih. Obupna in smešna rešilna akcija v prid dr Šusteršiču svedoči, da v klerikalni stranki sploh nimajo nič čuta ne za moralo, ne za poštenje, ne za dostojnost, da je klerikalna stranka korumpirana in gnila do kosti. Naše razmere. Od Drave, 10. aprila. Ko znani dr. Glas Se ni bil ces. kr. okrajni sodnik v Ptuja, kakor je danes, bil je skrajno občutljiv zaradi vsake kritike slovenskih Časnikov, ako se je ta kritika nanašala na nemške ali nemčurske trgovce in obrtnike ptujske ali sploh na Spodnjem Štajerskem. Na nekem shodu vohlcev predlagal je celo premembo kazenskega zakona v prid svoji nemškonacionalni stranki! Tej ponižni želji nervoznega sodnika se v predlagani obliki ni ustreglo, pač pa se je začelo preganjati slovenske časnike. Glavno besedo imata v tem ozira ptujski župan Ornik in trgovec Scbne'.fiak iz Ptuja. V družbi takih mož seve ni smel manjkati B večni kandidat" Wi3enjak iz Slemov in predstojnik Brega pri Pfcuju Posebno občutljiv je Ornik, če bi se Slovenci njegove pekarije in trgovine z moko, soljo in otrobi ogibali. To je že večkrat pokazal. Saj pošilja in daje deliti slovensko tiskana priporočila svoje obrti in trgovine med slovensko ljudstvo, piše tudi pravilno svoje slovensko ime, in se potuhne pod pretvezo, da to zahteva njegov obstanek, njegov obrtniški interes, če ga mogoče Wolf na Danaju ošteje in okrca, kakor gospodar kravjega hlapčeta! Schnelfiak pa ima pred slovenskimi časniki pravi strah! Prav je tako! On že ve, kaj imajo on nasprcti Slovencem na vesti, in vsi njegovi prijatelji in privrženci v Ptuju in v (kolici. Slovenski Časniki Ijad stvo še vse premalo in prepočasi poučujejo, posebno ker v tem ozira razna društva ničesar ali premalo store, ker so olikani Slovenci apatični, ali pa niso sposobni razumeti gospodarskega boja in bojkota, katerega se Nemci in nemškntarji poslužujejo na sproti vsem slovenskim slojem že leta in leta. Da je ta boj intenziven, brezobziren, na življenje in smrt, pokazalo se je pred nekaj leti najeklatantneje v Ptuju, ko se je na selil slovenski trgovec s papirjem. Prišlec hotel si je pošteno svoj kruh z delom služiti poleg trgovine Viljema Blanke. Pa Blanke niti jednega samega tekmeca ni maral. Mastni urad mu ni dal koncesije, kakor je to navadno, kedar prosi Slovenec, in ne odpadnik, ali pristen Nemec, poklican ali naročen z druge dežele, ker v naši takega blaga primanjkuje! Hišni gospodar se je na vse možne načine nadlegoval, da bi slovenskemu trgovca prostore odpovedal, da bi ga na cesto postavil. K».r gospodar ni hotel dane besede prelomiti, ker ni hotel Blankeju, svaka in županu Omika na ljubo slovenskega trgovca na oeato vreči, so mn »neznani ljudje" hišo s Človeškim blatom ponoči namazali! S tako radikalnimi sredstvi se je moral lastnik hiše omehčati, znana hvalisana kultura ga je pripravila, da je raji hišo prodal, nego bi dano besedo prelomil, nego bi prenašal take „čine človeške podivjanosti še nadalje! Dal je hišo na prodajo; kot kupec se je ponudil Viljem Blanke, kupil jo je, slovenskega trgovca pa je — izgnal! To pa je le jeden slučaj, pa Se ta med Slovenci ni dovolj znan, niti tega Slo-venoi ne ohranijo v spominu, kamoli, da bi ga posnemali! Dahovniki, učitelji in drugi Slovenci se nahajajo, ki zahajajo slej kakor prej k Blankeju kupovat! Niti sram jih ni! V LJubljani, 11. mija. K položaju. Obravnavanja in pogajanja še nimajo konca. Že teden dnij konferira Koerber z načelniki strank, ki konferirajo zopet med seboj in potem se poroča v klubih. Tako se vrši dan na dan. Kompromis, ki se vsekakor sklene med levico in desnico radi vodovodnega in investicijskega zakonskega načrta, danes še ni perfekten. V prvi vrsti se gre za to, koliko bodo posamezne dežele prispevale k pokritju stroškov za regulacijo rek. Poslanci iz Češke — Nemci in Cehi — bi radi čim največ odstotkov odbili za svojo deželo. Poljaki pa niso zadovoljni, da se regulačni načrt izpremeni tako, da se regulirajo prej češke in nato šele gališke vode. Treba bo odstraniti še nekaj ovir, predno se kanalska predloga definitivno določi. Mladočehi bi radi, da se dodela načrt že do 15. jun. in da se spravi čim preje v zbornico, fevdalni veleposestniki pa so bajo proti temu in zahtevajo, naj se peča s predlogo prej še češki dež. zbor. Razmere na Balkanu. V Opatiji se v kratkem snideta kralj rumunski in grški. »Asty«, grško glasilo ki je navadno dobro poučeno o grški politiki, pripisuje temu sestanku velik pomen. Razmere med Grčijo in Rumunijo so postale v zadnjih letih dobre in so se s trgovinsko zvezo še posebno utrdile. Obeh držav politika se je obračala doslej že skupno proti ambiciozni pohlepnosti Bolgarov in proti hujskanju makedonskega odbora. Kralj Jurij in kralj Karol sta za ohranitev sedanjih razmer na Balkanu. Tudi kralj Aleksander srbski se strinja s stališčem kralja Jurja in kralja Karola, a tudi knez bolgarski se je nedavno izrazil proti Radoslavovu, kije imel zveze z makedonskim odborom. Ruski dopisniki največjih ruskih listov so se baje prepričali, da so bile vesti o grozovitostih in nemirih na Balkanu, zlasti v Makedoniji sila pretirane. Vest o rusko srbski vojaški konvenciji pa je angleška laž ! Klerikalizmu v Portugalij i in na Španskem se godi sedaj slaba. Škcfje so hoteli imeti v Lissaboni kongres, da bi sklenili pritožbe ca senat. Vlada je kongres prepovedala, Češ, da se boji nemirov ter je zažugala, da bode novo ministrstvo, Če pade sedanje, še radikalnejše. Škcfje so se udali, a so se obrnili pismeno na kralja in na papeža. Tudi na otokih so se pripetili veliki izgredi proti samostanom in duhovnikom. V Španiji pa uprav vre proti klerikalizmu. Tudi navidezno čisto črna Španija se otresa kate in talarja! Vojna v Južni Afriki. Vojni dopisnik lista »Times« poroča, da angleška armada le zategadelj ne deseže nobenih večjih uspehov več, ker je utrujena in ker je večina vojakov že 18 mesecev v službi. Ako bi bilo možno, da se da vojski šest mesecev počitka, bi bila vsa armada zopet porabna. Ce pa tega ni možno storiti, potem je treba pripeljati na bojišče novih čet. Sedaj ima le general Elliot nove čete, zato se je nadejati, da se v okraju Kroonstad dosežejo večji uspehi. Bržčas se doigra tudi drama Dewet v dolini Brandvvater! Po odhodu Robertsa se je skušalo pacificirati deželo z «lete-čimi kolonami«, zato so se poklicali vse oddaljenejše garnizije v večja mesta in vse čete, ki se ne morejo naglo premikati, so se nastavile ob železniških progah. Treba je bilo zastražiti 3000 milj dolge proge, za kar se je porabilo okoli 75.000 mož. Razen tega pa so se nastavile še po mestih ob teh progah večje posadke. Tako je ostala le ena tretjina angleške armade za operacije proti Bu- rom, dve tretjini pa mirujeta, ako ju ne nadlegujejo Buri. Ali Angležem se niti v Oranju ni posrečilo, da bi bili izgnali vse burske čete, dasiravno so Dewetu mnogo škodili. »Leteče kolone« imajo seboj le za 10 dnij živil, zato ne morejo dovelj dolgo preganjati Burov. To se sedaj izpremeni tako, da bodo kolone mogle dobivati živila tudi na svojih izletih. — Iz Pretorije poročajo, da je Viljoen s 500 Buri napadel tabor generala Beatsona. Angleži so jih zavrnili s topovi. Buri so imeli šest mrtvecev. Angleži so Bure preganjali in jim vzeli vozove z živili in s streljivom. Polkovnik Greenfell je naskočil in zavzel fort Klipdam. 9 Burov je padlo, 45 jih je bilo ujetih. Angleži hočejo porušiti Hartbeestfontein, da ga ne bodo mogli Buri več rabiti kot taborišče. Steijn in Devvet sta baje v zahodnem Transvaalu. Gospa Botha se je vkrcala na ladjo, ki jo pripelje v Evropo. Dopisi. Iz Novegamesta, 8. maja. (Ustanovni shodvinarske zadruge za Dolenjsko). Dne 1. maja zbralo se je v gostilni g. J. Košak-a v Novem mestu kakih 36 interesentov na ustanovni shod vinske zadruge. Kmetov prišlo je — ža-libog — prav malo. Po že v »Dol. Novicah« in »Kmetovalcu« objavljenih zadružnih pravilih § 11. morali smo vsi pristopnice podpisati in vpisnino plačati, predno smo smeli za kaki predlog glasovati, tako so zahtevali gg. člani osno-valnega odbora. Udali smo se, kljubu temu, da ta pravila od nas še niso bila sprejeta. — Vsi zbrani so bili jedini v tem (vsaj na videz tudi dr. Elbert) da bi bila taka vinarska zadruga za Dolenjsko velike gospodarske koristi in radi tega tudi nas je velika večina politiko doma pustila. Le ena želja je nas navdajala, da bi se v posamezne odbore (odseke) res le sposobni, delavni, nesebični za stvar unetiinne politično prononsirani možje volili, ker le potem je mogoče, da bode naša zadruga napredovala. Obravnavalo in prerešetevalo se je o zadružnih pravilih celo dopoludne, tako da nismo dopoludne prišli do volitev posameznih odborov (odsekov.) Ob */*!• uro pričel se je skupni obed, mej katerim se je zadružno vprašanje razmotrivalo in in tudi ugibalo, koga naj volimo v odbore. In tako je mej obedom g. Rozman prav prijateljsko g. Rohrmann-a vprašal, ako se smejo tudi odsotni v odbor voliti, ker se je g. Rohrmann dopoludne izrazil, kdor ni navzoč, naj se ne voli in on sam je nekaj tacih gospodov iz lista kandidatov osnovalnega odbora črtal. Tubi § 11. zadružnih pravil nekako tako veleva. A predno je zamogel g. Rohrmann odgovoriti na to vprašanje (in to med obedom) kaj mislite kaj se zgodi? — G. dvorni svetnik Šuklje (kot nevprašan) nad g. Rozmanom prav neprijazno za-upije: »Vi niste naš diktator, Vi ne bo-dete komandirali, koga naj volimo«. Postalo je mahoma vse osupnjeno in večina zborovalcev je le nejevoljno gledala vprašaje se, kaj sedaj. — Čudili smo se, da je g. Rozman ostal popolnoma miren in ni reagiral, kar je pa gotovo ^opustil v korist zadruge, ker drugače bilo bi mahoma razbito zborovanje. No g. dr. Slane izjavil je g. dvornemu svetniku, da je večina zborovalcev solidaričiia z g. Rozmanom, in da naj taka izzivanja gdsp. dvorni svetnik v prihodnje opusti. Vržen je bil po teh besedah gosp. dvornega svetnika — razpor mej zboro-valce. in poprejšnji mir se ni več povrnil. Razburjenost je rasla od trenutka do trenutka. Gosp. Šuklje oglasil se je še parkrat k besedi ter govoril mnogo o svojem domoljubju in to s povdarkom, kajti sedel je mej samimi duhovni pri jedni mizi poleg našega dr. Elberta, kateri edini so — mogoče — njega nastop odobravali. Tudi je veliko govoril, zakaj je Dolenjska zaostajala v gospodarstvu. Dr. Slane mu je prav dobro odgovoril, ker naš narod dostikrat ni imel pravih voditeljev. — Na tem shodu se je gosp. dvorni svetnik prepričal, da nekdanje privlačne moči mej nami nima več, kljubu svojemu hvalisanju in proti trtni uši podani resoluciji je mej zborovalci, našel kaj malo odziva. Predsednik je s svojim — močnim glasom — zaman opominjal, da g. dvorni svetnik govori, večina je le mej sabo glasno obravnavala za zadrugo važnejša vprašanja. Po končanem obedu nadaljevalo so je zopet oficialno zborovanje. Osnovalni odbor je predlagal, naj se od njega postavljeni kandidatje per acelamationem volijo. Zborovalci temu niso pritrdili, ker je bil mej temi kandidati tudi prost dr. Elbert, mož, kateri je mej nami nemogoč. Pri nas Dolenjcih smo si vsakokrat po volitvah drug drugemu — kar se je v volilnem boju zgodilo — odpustili in zopet mirno skupno občevali, a ta Kristusov namestnik le išče in stika po mestu žaljenja njihove eminence dra. Susteršiča in njega prevzvišene milostne osebe ter jih sporoča dru. Brejcu, da se ta vozari po sodnijah po celi Dolenjski. Tak duhovnik hoče imeti pri nas ugled? Minolo bodo že 6 mesecev, kar so volitve končane, a še nima miru in preganja meščane kljubu temu, da dobro zna, da ni nič resnice, kar se ga je nalagalo. A on le ne odjenja, ker dotičniki ga niso volili. On misli, mogoče pa le, da se kaj najde, in maščevanje bi bilo, kakor je Kristus učil — ali ne? No, zastonj čakate in iščete, kajti laž ima kratke noge. To proštovo počenjanje obsojamo vsi in radi tega no smemo in ne moremo nikedar dopustiti, da bi on v kakem društvu bil, kjer imamo in dokler imamo mi večino. Radi tega predlagalo se je voliti po listkih in volili bi vse druge od osnovalnega odbora priporočene, samo mesto njega župnika g. Borštnerja. Mi nismo imeli politike v mislih, a moža, kakor je naš Elbert, vendar-le ne maramo, in ako ga nam tudi g. dvorni svetnik ponuja z vso silo. Torej le, ker smo hoteli preprečiti izvolitev prosta Elberta, smo zahtevali, da se voli po listkih in ne per acelamationem. Dalje smo zahtevali tudi radi teg voliti po § 12. zadružnih pravil in sicer tako, da ima vsak zadružnik toliko glasov, kolikor ima deležev, a več ne kakor pet glasov. A to našo zahtevo je predsedništvu kar odklonilo in niti na glasovanje dalo, kajti bali so se, da bi znal njih kandidat Elbert pasti. No, ker smo pa le vedno svojo zahtevo ponavljali, pričeli so pristaši Elberta in on njim na čelu volilno sobo zapuščati ter upiti, da smo mi proti zadrugi. Mi smo pa le ponavljali, da mi nismo proti zadrugi, temveč le proti prostu, kot nestrpnežu — in ne kot politiku — nasprotniku. Mi smo za zadrugo in bodemo za njo, a nestrpnih elementov v takem društvu ne želimo, ker to gotovo ni in ne bo v korist zadrugi. Ako so se naše politično prononsirane osebe, kakor gg. Rozman in dr. Slane, odpovedali vsaki kandidaturi v posamezne zadružne odseke, ker niso hoteli, da bi se kaki duhovnik spodtikal in da bi ?<-• seglasje motilo, bi se moralo to tudi i druge strani staviti. Ko je g. prost videl da jih je mnogo proti njegovi osebi, ker je še po volitvah roval in maščevanje iskal, naj bi bil tudi on toliko previden in sam svojo kandidaturo umaknil in gotovo bi se volilo brez zadržka por acelamationem ves priporočeni odbor in prepotrebna zadruga bila bi brez zadržka konstituirana. A njemu ni na koristni stvari, temveč le na brezpotrebni časti in nestrpnosti — katera ga prevladuje. Gospodje osnovalci zadruge, premislite malo in videli bodete, da le z zmernimi elementi boste dosegli vse, kar naj bode v korist naši revni Dolenjski, ne pa z ljudmi, ki so sami v se zaljubljeni, in kateri zasluge druži h za se fruktificirajo — a za delo nimajo ne zmožnosti ne sposobnosti. Mi bodemo gotovo vse mogoče žrtvovali, samo da bodemo stvari koristili. Mi bi vse to stvari ne bili objavili, ko bi »Slovenec« ne bil udaril na svoj boben. Sovraštvo proti zadrugi se s tem le goji, ako se napadajo možje vzorni vinogradniki in ako se jim očita sebičnost, kot gostilničarjem, kateri so v prvi vrsti vneti za to zadrugo in so za Dolenjsko vinorejo že mnogo storili, kakor gg. Maj-zelj in Zorko. »Slovenec« je s svojim do- 09" Dalja v prilogi. Tg» Priloga »Slovenskemu Narodu" St 108, dnš 11. maja 1901. i pisom »iz šole šepetal«; po tem dopisu se vidi, da mislijo gospodje krog Slovenca v naši zadrugi imeti klerikalno gospodarsko organizacijo, po zloglasnem receptu. Kar se pa tiče »denunciranja« pa pravimo samo fej! — sram Vas bodi! Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. maja — Klerikalne priprave za deželno- zborske volitve. Klerikalna stranka ima sicer svojo naravno organizacijo, ki na vsak migljaj funkcijonira, a vzlic temu se že zdaj skrbno pripravlja za prihodnje deželnozborske volitve. Ustanovili so že svoj osrednji volilni odbor, pred kratkim pa so vsem zanesljivim klerikalnim duhovnikom in tudi nekaterim posvetnim klerikalcem poslali naslednjo okrožnico: V Ljubljani, meseca sušca 1901. Zaupno. Častiti jsogpotl! Zadnje politične borbe na slovenski zemlji, zlasti na Kranjskem, so pokazale, da moramo složno in požrtvovalno delovati vsi, da ohranimo svoje dosedanje politične postojanke in da pridobimo ono moč v javnosti, katero potrebujemo, da branimo uspešno vzvišeni vzor, katerega si je postavila katoliško - narodna stranka: da branimo katoliški značaj našega naroda in da priborimo ljudstvu na gospodarskem in narodnem polju potrebno moč in neodvisnost. Pri zadnjih državnozborskih volitvah se je pokazalo, da z vstrajnim delom mnogo premoremo. Saj smo krepko ohranili svoje dosedanje postojanke na kmetih in v mestih smo napredovali toliko, da smo bili v dveh okrajih že v jako častni manjšini. Pokazalo se je pa tudi ob tej priložnosti, da mora imeti osrednji volivni odbor, kateri organizuje volivno gibanje po deželi, zadostna denarna sredstva, da more stopiti na volivno bojišče proti nasprotnikom, ki delujejo z velikimi denarnimi žrtvami. Agitacija brez denarnih sredstev je nemogoča. Mnogo stanejo tiskovine, treba je imeti ljudi za agitacijo, in vse to je posebno potrebno tam, koder nasprotniki delajo z vsemi denarnimi silami, ki jih more zmagati njihova stranka. Pri letošnjih deželnozborskih volitvah se bo bil odločilen boj. Saj so nasprotniki sami priznali, da so se v državnozborske volitve le zato podali s toliko silo, da si pripravijo tla za deželnozborske volitve. Hvala Bogu in našim somišljenikom, da vkljub presilnemu navala nasprotnikov nismo opešali. A delati moramo s podvojenimi silami, da izvojujemo ta veliki boj. Sedaj se nam gre za večino v deželnem zboru. Če tu zmagamo, tedaj so obilno poplačani naši trudi, če pa vsled ne-brižnosti ali pa pomanjkanja sredstev ne dosežemo tega smotra, tedaj bi se terorizem nasprotnikov še občutneje nego doslej kazal v vsem javnem življenju. Zato je opravičeno, da nabiramo denarne prispevke za volivni fond in se obračamo tudi do Vas, častiti gospod, da prispevate po svojih močeh k vo-livnemu fondu. Najboljša in najuspešnejša oblika tacega prispevanja je ona v perijodičnih doneskih. Že se nas je več zavezalo, da redno dona-šamo take prispevke. Prosimo Vas, častiti gospod, da tudi Vi stopite v naš krog s tem, da pošljete obvezilni list, katerega sami izpolnite in podpišete. Vsak, tudi najmanjši mesečni prispevek se hvaležno sprejme. Prispevki se bodo pobirali tako, da se Vam od časa do časa pošlje od našega blagajnika poštna položnica, na kateri potem zadevni znesek na pošti vložite. Za prvi prispevek se izvolite poslužiti priložene položnice. Pripravljajmo se, dokler je čas! Oborožujmo se zdaj, da bomo krepko stali v boju! Katoliška požrtvovalnost, ki je dosegla že toliko lepih uspehov, se bo pokazala gotovo tudi sedaj v korist našemu ljudstvu in naši sveti stvari. Za osrednji volilni oilborv Ljubljani Dr. Janko Brejc, predsednika namestnik. Dr. Ivan Janežič, Dr. Evgen Lampe, blagajnik. tajnik. Ta okrožnica pove mnogo. Iz nje se razvidi, da goje klerikalci upanje, dobiti v deželnem zboru večino, razvidi se pa tudi, da se volitev boje. Oboje bodi v spodbudo našim somišljenikom. Pripravljajmo se tudi mi o pravem času! — Šusteršič — pri delu. Ko se doma z veliko težavo in Se večjim krikom nabi rajo zaupnice zarobljenih duhovnikov, je dr. Šusteršič na Dunaju neprestano pri delu za svojo rehabilitacijo. Izvedeli smo — posebno iz justičnega ministrstva — prav čudne reči. Ivan Žlindrovič nadleguje vse urade, od viSjega državnega pravdni štva v Gradca do generalne prokurature na Dunaja. Detalji so jako interesantni, ter se svoj čas prineso tudi v zbornico, ako bi se znani visoki gospodje v justičnem ministrstva in * generalni prokuraturi hoteli vsesti na li- manice obrabljenemu dr. Šusteršiču. Pri svojem dela pa si je naS žlindrar izbral jako delavnega sotrudnika, znanega opata Treuinfelsa. Ta mož zastopa v zbornici pet ali sest volilcev, zategadelj ima le malo interesov zastopati. Časa ima torej na pre ostajanje, in zategadelj prenaša svojo dolgo in koščeno podobo iz generalne prokurature v kasacijski dvor, in iz kasacijskega dvora v generalno prokuraturo. Mož je že kar smešen v svojem prizadevanja za Črnega ŠusterSič*. No, te apletkarije silijo na dan, in prišle bodo tndi na dan, ako se opat Treninfels in justičnega ministrstva referent Porzer kmalo ne pomirita. Vsaka sila do svoje meje! — Lažnjivo opravičevanje dr. susteršiča. Že ko je bil dr. ŠusterSič v državnem zboru primoran sam sebe zagovar jati, ker tega ni hotel storiti noben drugi poslanec, dasi je bil ŠusterSič prosil mej drugimi tudi dr. Kathreina in Berksa, je skušal z lažmi odvrniti od sebe vsako zvezo s tem, kako so klerikalni listi zaradi žlindre Ščuvali zoper kmetijsko družbo. Že tedaj je vso krivdo zvračal na bivSega ravnatelja .Gospodarske zveze" g. Sajovica. in zdaj delajo tako tudi vsi klerikalni listi. Posebno inpertinentno piše v tem ozira .Primorski List" v članku, ki ga je brez dvoma narekoval dr. ŠusterSič sam. Refren tega članka je: ŠusterSič je nedolžen, vsega je kriv Sajovic, ki je zdaj v .liberalni službi". Tako plačuje ŠusterSič tistega Sajovica, ki je zaslišan pri obravnavi v Kamniku kot priča skrajno diskretno izpovedoval, in ni izdal prav ničesar, kar bi bilo moglo Šusteršiču količkaj Škodovati. V očigled taki novi grdobiji moramo vendar Se nekaj pribiti, česar doslej nismo spravili v javnost. ŠusterSiču očitamo s tem naravnost, da je vedoma govoril neresnico, koje trdilvdržavnemz boru, da on ni bil v nobeni zvezi s polemikami klerikalnih listov zastran žlindre, da ga takrat sploh nibilo v Ljubljani, in da sploh ni vedel kaj se v listih piSe. Resnica pa je, da je dr. ŠusterSič sam inspirira 1 inprovzročal vso polemiko. Bil je tedaj v Jenbacbu na Tirolskem, kamor je vedno dobival .Slovenca". Iz Jenbacha je Šusteršič pisal Sajovcu, kako naj odgovarja na popravke kmetijske družbe glede žlindre in mu pismeno dajal navodila, kako mora voditi polemike. V jednem teh pisem je tudi večkrat stalo .naj se Pire le jezi kolikor hoče" — ŠusterSič je torej samvodil obrekovalno akcijo zoper kmetij sko družbo. Koje bil dr. Šusterš ič pred obsodbo v državnem zboru v Ljubljani in obdelaval g. Sajovca zaradi izjave, da ŠusterSič o celi manipulacij z žlindro ni ničesar vedel, je skušal g. Sajovcu sugerirati, da je res tako in da je Sajovic brez Šusteršičeve vednosti pro-vzročil polemiko v klerikalnih listih. Sajovic je na to ŠusterSiču dokazal, da to ni res; dokazal mu je to s Su8terSičevimi lastnoročnimi pismi iz Jenbacha. A kaj je storil dr. ŠusterSič? Vzel je ta pisma in jih naglo raztrgal, sedaj pa ima tako drzno čelo, da v klerikalnih listih vso krivdo za manipulacijo z žlindro zvrača na Sajovca. Res, ŠusterSič je mož, ki zasluži zaupanje duhovniške stranke! — Šusteršič v humorističnih listih. Afere dra. Susteršiča z žlindro so se polastili tudi humoristični listi, ki se iz tega katoliškega prvaka neusmiljeno norca delajo. Omeniti hočemo samo dva taka lista, a tista dva, ki sta klerikalcem naklonjena, to sta »Figaro« in »Kikeriki«. »Figaro« stoji na krščanskem in antisemitskem stališču ter biča brez pardona nemške radi-kalce. Ta list si je privoščil Susteršiča tako-le. Pod naslovom »Handschriftliche Mittheilungen« beremo: »Schustersitz ist kein schoner Name, aber Schlindra gefallt mir noch vveniger. — Schustersitz.« — Na drugem mestu v isti številki se pod napisom »Dr. Schusterschitz ins Stammbuch« bere: »Und die Szene ward zum Tribunal« ter končno: »Wer Schlacken angreift besudelt sich.« Manj elegantno in fino, a toliko drastičnejše je Susteršiča osmešil bojeviti, Luegerju in sploh kršč. socialistom fanatično udani »Kikeriki«. Priobčil jo podobo, na kateri je naslikan dr. Šusteršič, ki leži pred parlamentom, iz katerega je bil ven vržen. Šusteršič je strašno raztrgan in raztepen, suknja je le še velika cunja in tudi las mu manjka cele šope. Pred njim stoji policaj, ki vprašuje: »Wie schaun denn Sie aus? Wer hat Sie denn so zugerichtet ?« Šusteršič pokaže na parlament in pravi: »Ich bin da drinnen — rehabilitirt worden.« — Tako sodijo krščanski, klerikalcem prijazni listi! — Naglo poročanje. »Slovenec« čudovito napreduje. Njegovi čitatelji se že dolgo divijo množici iz »Tagespoštinih« notic prepisanih telegramov, toda zdaj morajo kar občudovati naglost »Slovence-vih« reporterjev. »Slovenec« je namreč že dne 9. t. m. poročal o občnem zboru »Delavskega podpornega društva v Trstu«, dasi se bo ta občni zbor vršil šele jutri, dne 12. t. m. Tako fenomenalno hitro poročanje pač zasluži vse priznanje! — Nemškutarjenje škofjeloških nun. Poroča se nam: V roke mi je doSel . Cir cular der Marianischen Congregation im Pensionate Se. Uršula in Bischoflack*, katerega razpošilja škofjeloški samostan tudi — slovenskim udom in neudom. Kakor samostansko klerikalni armadi v Ljubljani, tako je tudi posadki v Škofji Loki sloven ska narodnost greh in slovenščina zoperna. Poslužuje se klerikalna armada slovenščine le tam, kjer se je mora. — Dobrepoljaka zadruga in blejski konsum. Dobrepoljska gospodarska zadruga ima kakor znano, na hrbtu že precej debel .špeh" v podobi — par tisoč deficita, in .svedra" le še .krevljasto" naprej; blejski konsumarji pa so zdaj v vražji stiski, kako bi konsnmu preskrbeli novo zalogo vina brez konfisoiranega .gifta", in kje dobili denar, da bi globe plačali in pa novo vino! Obema tema klerikalnima napravama poje mrtvaSki čuk že .Momento mori", pa .Gorje ti, ubogi kmet, gorje!" . .. Da, da, trnovskih Rudolfov manjka, da bi iz lastnega žepa tisočake zalagali! — Vsesokolski shod v Pragi. V svoji zadnji seji je sklenil odbor ljubljanskega »Sokola«, da se tudi letos udeleži društvo vsesokolskega shoda v Pragi dne 29. in 30. junija in 1. julija. Ob jednem so se obvestila o tem sklepu vsa slovenska sokolska društva in pozvala, da se po svojih odposlancih pridružijo deputaciji ljubljanskega »Sokola«, da bode slovenske sokolstvo nastopilo skupno. Več o podrobnostih se bode naznanilo pravočasno. — Slovenska šolska Matica v Ljubljani. Odbor tega najmlajšega slovenskega književnega društva jako marljivo deluje. Posrečilo se mu je že pridobiti prav lepo število priznanih pedagoških pisateljev, ki so z vsem zanimanjem pri delu. Pričakovati je torej, da bodo že prvi sadovi, ki hoče ž njimi Matica svoje društvenike obdariti koncem prvega leta, pokazali, da hoče z vso resnobe in vnemo gojiti polje pedagoške vede. Tudi društvenikov se je oglasilo že lepo število, od katerih jih je 583 letnino že plačalo; med njimi je 8 ustanovnikov. Toda lahko bi jih bilo še več. Pogrešamo med njimi še marsikoga, ki bi ne smel izostati. Še enkrat opozarjamo, da je vsakemu društveniku na korist, če se število zadružnikov pomnoži, čim več denarja ima društvo na razpolago, tem več darov more svojim društve-nikom podajati. Še je čas, da se oglase za tekoče leto novi društveniki. Po pravilih se sprejemajo društveniki do konca rožnika vsakega leta. — Dobrodelni bazar. Po neljubi pomoti izostalo je včeraj med sodelujočimi damami imegč.Fine Martinakove, ki je angažirana pri slaščičarni. Bazar se vrši danes v vladnem poslopju. Začetek ob pol 7. uri zvečer. Dohod z Bleiwei-sove ceste. — Na c. kr. moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani se bodo vršili pismeni zrelostni izpiti dne 29., 30., 31. maja in 1. junija. Usposobljenostni izpiti za otroške vrtnarice se začno dne 3. junija, za učiteljice ženskih ročnih del pa 10. junija — XIII. glavna skupščina Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev o binkoitih na Bledu. Učiteljsko društvo za radovljiški okraj se je marljivo lotilo priprav za letošnjo skupščino Zaveze. V sporazumljenju z vodstvom Zaveze je sestavilo prav lep program. Posebni odbor pa skrbi za zabavni večer, za potrebne prostore, prenočišča, banket itd. Načelnik pripravljalnega odbora, g. nadučitelj Fr. Rus, nas prosi, da objavimo, da naj se ne boje gg. tovariši in dame tovarišice draginje: preskrbel je nad 80 brezplačnih stanovanj, druga bodo po jako nizki ceni, od 60 h naprej. Za stanovanja in banket, ki bo veljal kuvert 2 K 40 h, naj se takoj zglasijo udeleženci pri g. nadučitelju Rusu na Bledu. Na mnogobrojno in veselo svidenje na divnem Bledu! Vodstvo zaveze. — Umrl je danes popolnoči g. Anton Mik u ž, trgovec, posestnik in gostilničar v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 3., v 61. letu. Pogreb bo jutri ob 5. uri pop. N. v m. p.! — Umrla je v Ljubljani gospa P. Kauči č, roj. Mozetič, soproga hišnega posestnika in veletržca v Gorici, ter bila danes v Solkanu pokopana. Pokojnica, mlada in vrla mati in soproga, je bila navdušena Slovenka. — Deželnobrambovski polk št. 27. Ljubljana dobi s 1. oktobrom letos pomnoženo garnizijo. S tem dnem bo ustanovljen namreč iz tukajšnjih in še jed-nega bataljona brambovski polk št. 27; da je s tem spojeno potem tudi dopolnit-veno okr. poveljstvo, stab in brigada, umeje se samo po sebi. Nastanjeno bo moštvo tretjega bataljona, stab in dopol-nitveno okr. poveljstvo dokler se bram-bovska vojašnica ne razširi, v Pongratzevi hiši (stari sladkornici) na Poljanskem nasipu. — Poštne zadeve. Dne 15. maja t. 1. vrši se ob 10 uri do p. salonu v hotela .pri sionu' v Ljubljani XIX. redni občni zbor društva pošta rje v in odpraviteljev na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaoiji. Zajedno bo zborovanje bolniške blagajne tega društva 0 izidu tega zborovanja bodemo svoj čas poročali. — Kolesarsko društvo „Ilirija" priredi jutri ob 1. uri popoludne izlet v Škofljico. Sestanek v društveni dvorani Sv. Petra cesta št. 5. — Prememba posestva. Albin Ach-tsehinovo hišo v Krojaških ulicah št. 8 je kupil g. Josip Maček, meščan in trgovec na Mestnem trgu št. 6. — Bernardova hiša v Prešernovih ulicah je bila že sedaj velika ovira za promet. Vsa ulica je regulirana, samo ta hiša še stoji skoro do sredi ulice. Ko bo vozila električna železnica, bo ta hiša prava nevarnost za pasante in velika napota za promet. Z ozirom na to je pač opravičena želja, da se ta hiša odkupi. To se toliko laglje stori, ker je jedini objekt v celi ulici, ki ga je v svrho regulacije treba odstraniti. — Premogova žila v Rovtah nad Logatcem našla se je, kakor smo svoj čas že kratko omenili, na dveh mestih. V takozvanom .Lukančkem gozdu" (globina rova 3—4 m) daje zemlja polovica čistega svetlega premoga, v .grapi" pa je tvarina podobna po barvi cinkasti belini in ne podaje še pravega premoga. Komitć, ki vodi zasledovanje, bode to leto držal se večinoma teh dveh rovov; proti koncu tega leta pa še na tretjem mestu pričel izkopavanje. Uspehi za dosedaj popolnoma zadovoljujejo. Kočevski rujavi premog je glede kvalitete na tretjem mestu za rovtarskim. — Smrt pijanca. Dne 7. t. m. ponoči je prišel 441etni dninar in grobokop Ant. Carl v Spodnji Idriji teško vinjen domov ter se je onesvestil v veži. Drugega dne je umrl, ne da bi se bil zavedel. — Jurij Vodovnik, znani pohorski narodni pesnik, je dobil spomenik, katerega so preteklo sredo v Skomrah nad Vitanjem slovesno odkrili. Originalni pesnik se je namreč rodil v tej fari dne 17. decembra 1858. — Umrl je v Pavlovcih pri Ormožu dne 1. t. m. mlinar in posestnik g. Fran Magdič, rojak ljutomerske župnije in sorodnik slavnih Vrazovih. Pokojnik je bil vzor rodoljuba, član narodnih društev, posebno vnet za ognjegasce, in se je posebno zanimal na naše narodne borbe. Lani že bolehen udeležil se je lOOletnice Slomšekove na Ponikvi in Ljutomeru z ognjegasci. Blag spomin vrlemu rodoljubu! — Nesreča. Dne 4. t. m. se je peljal občinski predstojnik, J. Trstenjak iz Gornje Radgone domov v Krabonos. Na potu se voz zvrne in nesrečnik obleži mrtev. Pokojnik je bil vedno prijazen slovenskim težnjam ter v okraju jako pri- a^H , ubijen. Sele pred kratkim kupil je Rot-terjevo hišo v Radgoni, kar je provzročilo velik krik v nemškem Izraelu. — Enkrat odkrita beseda ! Poslanec "VVolffhardt je govoril na zadnjem »šul-ferajnskem« zborovanju v Mariboru ter svaril jemati v. nemške šole slovenske otroke ter tako natlačiti razrede. »Boljše imeti šole z manj razredi, kakor mnogo-razredne s slovenskimi otroki.« Govoril je Slovencem iz srca, ker tudi mi nimamo prav nič proti »šulferajnom«, dokler poučujejo le svoje nemške otroke ter nam jezikovno ne pačijo slovenskih otrok. Toda odkritosrčni Wolffhardt pozna spod-nještajersko nemštvo in njegovo šolstvo gotovo le iz spisov, sicer bi ne bil mogel ziniti tolike neprevidnosti, da so gledali vsi strme, češ, ta nam podira najlepše idejale, kajti kakor hitro izključimo iz »šulferajnskih« šol slovenske otroke, pa tudi lahko šole — zapremo. — Pod vlak je skočil danes ponoči v bižini Nabrežine neki družinski oče iz Komna. Zapustil je ženo in 8 otrok. — Samomor vojaka. V sredo okoli 11. ure dopoludne se je ustrelil na straži v vojaškem oskrbovaiišču v Gorici, kjer je stal na straži, prcstak tamošnjega 47. peš-polka, z imenom Josip EtI. Ustrelil se je za vbodnimi vrati za skladovnico drv. Se-zul je črevelj z noge, nameril puško na srčno stran ter sprcžil z nogo. Ostal je mrtev na licu mesta. Pravijo, da povod temu koraku jo bil ta, ker so ga obdolžili, da je ukradel nekemu svojemu tovarišu 1 krono iz kovčega, radi česar bi ga bili že ob ll1/«- uri pozvali na odgovor. Tega se je baje zbal ter se ustrelil. — Mrcvarenje slovenščine pri delavski zavarovalnici v Trstu. Ta zavaro valnica ima poleg laških in nemških tiskovin tudi nekaj .slovenskih". Ali — ta „slovenščina" je pravi škandal! Če vzame človek v roko n. pr. .Obratno naznanilo', ali „Na znanilo o nezgodah", pa bere notri izraze: „Primorie", „Krainsko", ime .podietnika", »zaslutžkov", ,8krži delavne mašine, ki jih motorji kretajo", .rabijo sa", ,kiera, „stanuje poškodovanoga is leči", ,si kai", .vsled toga umrla", ,v obracj se moči", — ga prime gotovo krč — v roki, da bi s trdo pestjo razbil tiste — .melonaste buče", ki dovoljujejo in pa kujejo tak kitajski voiapiis za slovensko javnost. Če so pa morda dotični faktorji pri delavski zavarovalnici res kakšni Kitajci, potem jim naj Slovenci tiste .cofe" malo — odstrižejo! — Pisava imen v Istri. Tržaški „Pic col o" naznanja, da bo moral uradni list tržaškega škofijskega ordinarijata v majni-kovi številki priobčiti ministrsko naredbo, ki ukazuje — na kratko povedano — da se morajo v vse matice lastna in vulgarna imena vpisovati po laškem pravopisu. Kadar izide ta naredba, bo morda še prilika, o njej kaj izpregovoriti. — Stavbna kronika. Deževno vreme zadnjih dni je zunanja stavbna dela v mestu precej čutno oviralo, dočim je prejšnji teden še primanjkovalo povsodi delavcev. Napredek zadnjih štirinajst dni vsled tega ni kaj znaten. Pri justični palači se izvršujejo zadnji čas krovska dela in ometavanje zidu, pri deželnem dvorcu kleparska in zidarska ter krovska dela, poslopje mestne dekliške šole pri Sv. Jakobu se ometava, vpostav-Ijajo pri njem okviri za okna ter se izvrši prihodnji teden kopanje kanala od poslopja do Ljubljanice. V Bohoričevih ulicah se ometava jubilejska ubožnica, ob Zaloški cesti se gradi poslopje električne železnice in v Trubarjevih ulicah je dala kranjska hranilnica ta teden podreti svojega vrta ograjni zid, kjer bode dala postaviti zatem železno ograjo na kameniti podlagi. Na Krakovskem nasipu prično prihodnji teden izvrševati pri hiši št. 24 razna rekonstruk-cijska dela, v Komenskega ulicah, na Ra deokega cesti in na Mirju pa se ondotne nove hiše odzunaj in znotraj ometavajo in snažijo. Instalacijska dela za električno razsvetljavo v trnovski cerkvi so večinoma dovršena, v cerkvi pa postavljanje odrov za slikarska dela, ki se prično prihodnji teden izvrševati, dokončano. Pri novi železni ograji ob Karunovi ulici tik cerkve vpoatavljeni sta dve sohi, na Mirju pa je vsled nove zgradbe izginil ondi del starega rimskega zidovja. Železni tir za električno železnico je zdaj položen: Od Starega trga po Mestnem trgu skozi Špitalska in Prešernove ulice po Dunajski cesti do južnega kolodvora, potem pa od Spitalskih ulio, Pred škofijo, po Vodnikovem, cesarja Jožefa trgu, Poljanski cesti, Škofjih ulicah, spodnjem delu šentpe-terske ceste in po Zaloški cesti do vod-matske meje. Betonska dela pri novem mostu se nadaljuje, in na Marije Terezije cesti se je pri novi mitniški hiši vpostavila pretekli teden javna tehtnica, kamor sledi seveda tudi mitnioa. Delavcev je došlo zad nja dva tedna v Ljubljano z nova nad 250, dovažanje materijala pa se nadaljuje. Pri šentpeter8kem mostu so piloti v sedmih vrstah zabiti v Ljubljančino strugo in se dela za električne železnice most (6 m me reč v širokosti) nadaljujejo. Nezgoda se je v tej dobi le jedna pripetila. Novih poslopij se letos v mestu nič ne gradi. — Majnikovi izleti. Kakor droga leta, obhajale bodo tudi letos mestne ljudske šole mesec maj s primernimi izleti šolske mladine v bližnjo ljubljansko okolico. — Iz poslovnega poročila banke „Slavije", ki se predloži občnemu zboru dne 12. t. m., posnamemo, da je vlansko leto napravila zopet orjaški korak v svojem razvoju. Tega leta je namreč prejela 5,503.786 K 06 h zavarovalnine, za katero je bilo pri njej zavarovanega 783,440.169 K 64 h ka.<-pitala. Njeni reservni fondi znašali so 22,152.966 K 22 h; v gotovini, vrednostnih papirjih in posojilih naloženo premoženje pa 21,726.419 K 07 h. Svojim članom je »Slavija« plačala lani 3,272.958 K 79 h, od početka svojega obstanka pa 66,195.901 K 65 h. Pokojninski uradniški fond iznaša 1,000.377 K 78 h, zastopniški pa 432.269 K 94 h. — Olas iz občinstva. Več dam nam piše: Ljubljanski vozniki nimajo nikacih obzirov na občinstvo. Nagla vožnja je pri nas nekaj povse navadnega. Tudi če je vreme slabo, in so ceste vse slabe, drve posebno izvoščeki tako, da brizga blato na vse strani in so tudi najpozornejši oškropljeni z blatom. Ali se temu ne da konec narediti? — Majev selitveni rok je bil v Ljubljani precej živahen, in je zopet pokazal, kako se je marsikaj nepraktičnega zidalo. Preselilo se je nad 55 strank (družin) in blizu 60 posameznih strank. Več velikih stanovanj je še praznih, srednjih primajkuje; stanarina se je zopet za par odstotkov zvišala, zato so selitve tem gosteje. — Dežni plašč je bil vkraden mestnemu delavcu Ignacu Lužarju na Resljevi cesti. Vkradel ga je neki deček. — Konj na vrtu. Včeraj dopoldne je všel Herzmanovemu hlapcu Ivanu Pokornu v Zagati konj, in je zdirjal na vrt vrtnarja Luke Tomšiča, kjer je napravil precej škode, predno so ga vjeli. — Vojaški izgred. Danes ponoči so v Frančiškanskih ulicah provzročili vojaki izgred. Pri Pikeljovem vrtu so nalomili ograjo in na hiši I. Gnejzde so ubili šipo. — Zaprli so služkinjo M. Gerden zaradi tatvine in goljufije. — V ,.Narodnem domu" bo v ne-d e 1 j.o zvečer ob 7. uri koncert vojaške godbe. Gospod restavrater Masarvk hoče prirejati redne koncerte vojaške godbe. — Koncert v Švicariji. V nedeljo dopoldne od 8. zjutraj do poldneva bo v Švicariji koncert. Vstopnina 20 v. * Gorkij — zaprt. List »Frank. Ztg.« poročajo iz Moskve 2. t. m.: Iz Nižnega Novgoroda je došla vest, da so Maksima Gorkega (znanega ruskega pisatelja Alekseja Peškova), troje članov uredništva lista »Nižegorodskij Listok« in 14 drugih oseb svobodomiselnega prepričanja zaprli. Gorkij je napisal dvoje satiričnih novel, ki se nanašajo na zadnje dogodke na Ruskem. Teh novel cenzura ni dovolila tiskati , a razširile so se v premnogih prepisih. * 36 let v hlevu. Z Reke poročajo, da je umrl ondi neki Anton Milich, ki je prebil od 1. 1865., torej 36 let, v nekakem svinjaku ter se živil s travo, koreninami in ostanki jedij. * Otrok se je utopil v loncu. V Zagrebu se je pripetila te dni nenavadna nesreča. V neki hiši sta stanovala Štefan in Marija Miščin z dvema otrokoma Ker sta hodila na delo, sta puščala otroka sama doma. Te dni pa je šel 131etni Jur-ček v drvarnico, bratca, 16mesečnega Štefana pa je pustil samega v sobi. Štefan je prišel na hodnik ter našel ondi velik lonec, v katerem je bilo okoli 3 1 luga. Začel se je igrati s tem, da je z roko brodil po vodi, a se pri tem nagnil v lonec tako, da se je prekopicnil v lonec in na glavi stoječ v lugu utonil. Našli so dečka že mrtvega. * Nenavadna poroka. V Gorlitzu se je vršila te dni čudna poroka. Radi go-ljufnega bankerota na 7 let ječe obsojeni bankir Pavel Miiller se je poročil s svojo nevesto Hello Rutloff iz Berolina. Ženin je bil oblečen najelegantnejše, samo ro-vic ni imel, kajti roke je imel zvezane. Priči sta bila dva uradnika jetniščnice. Po poroki se je nevesta vrnila v Berolin, ženin pa v ječo. * Komoden gospod. Sultan v Ma-roki je tako komoden — ali len — gospod, da si je dal skozi sobe v svoji palači napraviti tir, po katerem se vozi z majhnim motorjem iz sobe v sobo. Peš hodi le v eni sobi, dveh se mu že ne ljubi prekoračiti. * Vlak je ušel. Iz Ludwigshafena po ročajo: Strassburški brzovlak je ušel na kolodvoru preko tira, drl skozi čakalnico na cesto, prevrnil nekaj ondi stoječih vozov ter za vozil v vodo zimske luke. D /a urad nika in neka Ženska so bili ranjeni. Književnost. — Slovenska stenografija. Priredil Fr. Novak, c. kr. gimn. profesor. Drugi del. Debatno pismo. Avtograiiral gimn. prof. J. Mach, kom. stenograf itd. v kralj, dvoru. Cena nevezani knjigi 2 K 40 h. V Ljubljani založil Fr. Novak. Natisnila Ig. pl. Kleinmayer & Fed. Bamberg. 1901. — G. prof. Novaku treba z največjo zahvalo priznati, da si je pridobil najlepših zaslug za slovensko stenogralijo. Kot izboren, ljubezniv učitelj je vzgojil sam že veliko število slovenskih stenografov, s tem pa, da je ob svojih stroških založil kar zapored dvoje učnih knjig slovenske stenografije, je podal slovenskemu steno-grafstvu temelj, na katerem se bo stenografija v našem narodu utrdila in razširila v vse sloje. Odveč bi bilo o praktični važnosti in o koristi stenografije za vsakogar govoriti dandanes, ko ima bolj kot kdaj prej veljavo geslo: Čas je denar! Zato prepuščamo strokovnim listom obširnejšo oceno tega prelepega, temeljitega in tudi zunanje ličnega dela, katerega priporočamo najtoplejše! Veselilo pa bi tudi nas, ako nam dopošlje slovenski stenograf o obeh delih Novakove stenogralije stro-kovnjaški referat. Te dve knjigi sta sad napornega večletnega truda, zato ne dvomimo, da sta na posebno čast našega slovstva! — „Prosvjeta". Ta najlepši hrvatski ilustrovani list za družino, ki prinaša tudi sestavke slovenskih pisateljev in dela slo venskih umetnikov, ima v IX. štev. to-le vsebino: Gczetič: Ukleti Keko. — Alber-tinov C. Viekoslav: Tajna. — Sienkiewicz Henr: Križari. Historički roman. — Toni Bog: Kada mi staviš. — Hirc D.: Vrela i virovi u moru. — Andrejev P. K.: Pjesma života. — Deželic Vel. dr.: Iz njemačkoga Zagreba. — Iz sbirke soneta Drag. Jambre-čaka. — Bučar dr.: Giuro IV. Zrinski. — Liatak. — Slike: Axel Enger: Gospod je uskrsnuo! — Quo vadiš?: Ogrlica od opala. — Rendič Iv.: Spomenik slikaru Fumi. — Wagner A.: Kralj Matija Korvin u turniru. — Grikvenički kašteo. — Palača senata i svnoda u Petrogradu. — Rusko pješačtvo prelazi pontonski most na Nevi. — Četa ruskih Kozaka na granici. — Carska obitelj motri sa palube .Aleksandri je" prelaz vojske preko rieke. — f Vaclav Brožik. — Pečat kraljevine Hrvatske od god. 1497. — Robinsonov otok. — Robinsonova koliba — Umjetni prilog. Grohar Ivan: Sv. Anton pušča vnik. Telefonska in brzojavna poročila. Celje 11. maja. Savinjski liberalci izrekamo vitezu Berksu ogorčenje, da je še vedno v žlindra-klubu. Krka 11. maja. Slava dr. Tavčarju, ker je razkril svetu žlindro v pravi luči Naprednjaki. Lesce 11. maja. Pojmo na Štajersko, gledat kaj delajo, gledat kaj delajo ljubice tri Prva je žlindrica, druga je dacarca, tretja je častna besedica. Ta prva bahačeva, draga od dohtarja tega jezičnega, tretja od đohtarja tega ta rimskega. Prva po goflji da, druga po mošnji da, tretja za nos vse škrice pelja. Liberalni botri. Lukovica 11. maja. Črnigraben noče žlindre, naroča pa brzojavno sto brošur o žlindri. Živela zavednost! Živio Tavčar! Antižlindrovci. Ptuj 11. maja. Dan plačila je že tu! Ne novi šolski zakon, ampak klerikalna žlindra je prokletstvo ljudstva. Učiteljstvo ptujskega okraja. Razdrto 11. maja. Bog je pravičen! Žlindro je otipal z debelim palcem. Podnanoska deteljica Dunaj 11. maja. Ministrski predsednik Korber je odpotoval danes v Godolo poročat cesarju o parlamentarnem položaju. Praga 11. maja. „Cas" javlja, da je mej mladočeškim klubom in mej klubom čeških veleposestnikov nastal oster konflikt zaradi vodnih stavb Zlasti je dr. Herold ostro prijemal kneza Schvvarzenberga, češ, da hoče s spletkami vso stvar zato preprečiti, da bi Mladočehi prišli s praznimi rokami iz drž. zbora domu in bi bilo vsled tega pri deželnozborskih volitvah laglje proti njim agitirati. Istemu listu se po roča, da se je v Budejovicah, katero mesto zastopa Sch\varzenb»,rg, sedel shod zaupnih mož tega mesta, ki je obsodil Sch\varzenberga, češ. da r postopa tako kakor zahtevajo inter« njegovih volilcev in sklenil, da pri deželnozborskih volitvah ne bo kneza Schvvarzenberga kandidiral. Berolin 11. maja. Listi poročajo iz Carigrada, da je pobegnil sorodnik turškega sultana, sin umrlega Osman-gazija Pobegnil je baje v poslopje avstrijskega poslaništva. London 11. maja. Irski poslanci so v parlamentu provzročili veliko debato zaradi neke konfiskacije, pri kateri so kralja Edvarda osebno in jako ostro napadali. London 11. maja. „Times" javlja, da so Angleži onemogočili Burom se pri vojnih operacijah v Bušlandu naslanjati na Pietersburg, in da se je kom zadnjih dni moralo udati kacih 1500 Burov. Poslano.*) Podpisano gasilno društvo primorann radi notice priobcene v „Slovencu" z dne aprila t. L §t. 94 — o požaru pri „Tišlerju" resnici na ljubo pojasniti sledeče: 1. Pri omenjenem požaru šmarijskn žarna bramba ni prijela za nobeno delo in s odSla s suhimi cevmi domov, ker prišla .je ia lice pogorišča, ko je škofijiška požarna bramba že prej ves ogenj pogasila ter rešila hiso in kozolec, na kojih dveh poslopjih sta zgoreli le -strehi. 2. Zahvala šmarijski požarni brambi v isti notici nas čisto nič ne peče, a ker vemo odločno, da je ista le puhel slavospev županu Jot Ogorelcu, konštatujemo, da ta slavospev županu jako diši — a je preneumno v farizejski plašč zavit, da bi kdo res verjel županovim -vrlinam — radi požara pri „tišlerju". 3. Pisca iste notice in puhlega slavospev t županu Jož. Ogorelcu v „Slovencu" fit. 94 | ■ imenujemo — a naj si bo ta kdor hoče, .žegnan" ali ne — hinavca in lažnjivega „Kljukca". Prostovoljno gasilno društvo na Škofljici dne 1. maja 1901. (looo) Odbor. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Darila. Upravništvu našega lista so poslali Za družbo sv. Cirila in Metoda. Gosp. K Kunstelj, iz Škocijana 9 K 40 vin, in sicer 3 K iz nabiralnika, 6 K 40 vin. pa so darovali rodoljubi mesto žlindri za žajfo. — Spošt. rodbina Svetec in gosp. Helena Bevk iz Litije, prva 10 K, druga 2 K mesto venca na krsto gospo Dore Podgornikove roj. Ravnikar. — Antonija Šulo v Ljubljani 6 K mesto venca na krsto gospe Vikt. Podgornikove. — Gospa Ana Hudovernikova soproga notarja v Kostanjevici 13 K, nabrane v veseli družbi pri Bučarju. — Gosp. Josip Lokar ▼ II. Bistrici 2 K 83 vin., nabrane v veseli družbi zaročencev g. M. Žnideršiča z gospico Avgusti-novo Satranovo v II. Bistrici v gostilni pri »Lu-novih". — Skupaj 43 K 23 vin. — Živeli! Za Prešernov spomenik. Gospa Katinka Guštin v Metliki 6 K, darovali F. Guštin st., F. Guštin ml, Jarko Guštin in pošiljateljica spominjajo se bitke dne 1. maja 1901. Živela dr. Tavčar in Plantan! — Gospa Ana Hudovernikova, soproga notarja v Kostanjevici 13 K, nabrane v veseli družbi pri Bučarju. — Skupaj 19 K. — Živeli! Za obolelega pesnika g. Josipa M.: *. Baudek, na Dunaju 5 K. — Gosp. Vinko Majdič v Kranju 20 K, gosp. Vinko Kolšek v Ložu 4 K, neimenovana gospa v Ljubljani 5 K, gospa A Lapajne v Idriji 4 K, gosp.- Josip Štele v Kamniku 5 K, gospoda naprednjaka v Kozjem 4 K- — Slovenske gospodične 20 K. — Skupaj 67 K. — Srčna hvala vsem! Priloga »Slovenskemu Narodu" žt 108, dn6 fl. maja 1901, Poslano.*) Nekaj „znamenitoga" se je pripetilo v tukajšnji trgovini s papirjem g. Giontini-ja. Oba učenca, jako ljuba, srčna mladiča, imata pravico, da komija klofutata in pretepeta, za to ju šef pohvali, komi pa se vrže vun! „Nov trgovinski zakon !" . praski delniški družbi za zavarovanje proti iiezarodant dotična potrebna spričevala in že dne 3#J. aprila sem dobila popolno, za slučaj smrti zavarovano svoto 9000 K v svoje roke izplačano. Za to brez primere naglo plačilo izrekam „!Va-Takoj se zahteva na račun 3000 gld. Pojasnila daje H. Halbenstelner ▼ IJ ubijani. (878-3) L. Lnserjev olliž za turiste. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-— som, žuljem Itd. Itd. ===== Olavna zaloga: L, Schwenk-ova lekarna Dunaj -Meidling. 3£ Lnser-jeY»°S: Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Msrdetschliger, J. Mavr, G. Plcooll. V Kranju: K. Savnlk. (627—8) Spreten detajtfst špecerijske stroke s prvovrstnimi referencami se vsprejme pod jako ugodnimi pogoji kot samostojen voditelj obsežne špecerijske trgovine na drobno na Spodnjem Štajerskem. Le taki gospodje, ki se morejo izkazati z dolgoletnimi spričevali in sploh z najboljšimi referencami, ter so najmanj 30 let stari in nemškega in slovenskega eventuelno hrvatskega jezika popolnoma zmožni, naj pošljejo svoje ponudbe s fotografijo pod šifro „T 100" upravništvu »Slov. Naroda«. (989-1) Restavracija na Gorenjskem blizu Bleda ob deželni cesti, se takoj zelo ugodno da v najem. — Poslopje ima vodovod, ledenico, dva hleva, gostilniški vrt s salonom, prodajalno, dve njivi in en travnik. Več o tem pove posestnik MIha Čeme (1005—1) gostilničar pri Petranu na Bledu. Zaradi opustitve gostilniške obrti na pošti v Litiji se proda cela zaloga vina sv.Križkega domačina okoli 50 veder in Viselske starine 20 veder po ugodnji ceni. (looi-i) Spoštovanjem Juljana 7reo. VII. redni občni zbor »Okrajne posojilnice v Radečah" reg. zadruge z neomejeno zavezo, kateri se vrši t nedeljo 19. maja 1901 -rr dvorani ,lTarod. čLoaaaa' ob 3. uri popoldan. 1. ) Poročilo načelstva. 2. ) Poročilo računskih preglednikov. 3. ) Odobritev računa za leto 1900. 4. ) Volitev načelstva. 5. ) Volitev računskih preglednikov. 6. ) Slučajnosti. Radeče, 8. maja 1901. Načelstvo. Opomba. V slučaju, da bi ob 3. uri sklican občni zbor ne bil sklepčen, se vrši drugi pol ure pozneje, pri katerem se bode sklepalo ne glede na Število udov. RONCEGNO najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pri anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-ariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (712—6) Kopališče Roncegno l1/« ure oddaljeno od Tridcnta, mineralna, blatna, parna kopel, popolno zdravljenje z mrzlo vodo, elektroterapija, masaža, zdravilna gimnastika. Višina nad morjem 535 metrov, prekrasna lega, zaščitena proti vetrom, dišeč, suh zrak, brez vsega prahu, stalna temperatura 18 do 22 stopinj. Zdravilišče prve vrste z obširnim lepim parkom, prekrasen razgled na dolomite, 200 sob za tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdraviški salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviška godba, lawn-tennis. Senčnata izprehajaliSča, zanimivi izleti. Sezona maj—oktober. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo v Roncegnu. ® ■v'\ -vil r§ Precblel-.e. f L. Mikusch ~ tovarna dežnikov j Ljubljani. Mutni tnj. I Radi rodbinskih razmer j* na prodaj E| v Ljubljani s pripadajočim svetom Ista stoji na lepem prostoru v obližji novih Gorupovih b.5 ob projektirani progi električne železnice. Približna cena 60000 kron. Ponudbe sprejema in pojasnila daje nstmeno in pismeno g. Ivan Plntar, odvetniški solicitator v Ljubljani. (870—3) Svjetlaj samo sa Globus ExinakKom a;Svj.e Hsnje (996) Odllikovan z zlato svetinjo I. (1) svetovna razstava v Parizu 1900. Dobiva se v vseh iz lepakov razvidnih trgovinah. Puščice po IO, IG in 30 vinarjev. Ljudevit Borovnik puskar v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuBe-valnici in od mene preskušene. — Ilustro- m (2692) vani ceniki saitonj. (19) J tesaoo i Postranski zaslužek trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.?98" Gradec, poste restante. (766-5) Fino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav" priporoča (12—107) Edmund Kavčič v LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte. Gostilna se proda ali da v naj en.. V Rudolfovem na Dolenjskem je dobro znana gostilna in hiša za zalogo piva na prodaj ali pa se s 1. decembrom t. 1. na već let da v najem. Hiša ima lep, senčnat gostilniški vrt s krasnim razgledom, zaprto kegljišče, ki se labko po zimi kuri, američansko ledenico in velike kleti za vino z vsem potrebnim. Ve<5 se izve pri lastnika Maksu Bruner-ju v Rudolfovem. (928—2) Čokolada Pari« IttOO. Omilil Pri*. (23-16) Povsod na prodaj. Kisova esenca Vinacet daje, z vodo zalita, najzdravejši, naj-trpežnejši in najokusnejši kis. Mala steklenica za Velika Dobiva se v špecerijskih, delikatesnih In ilr o a"«* H J. skth prodajalnah. 5 do 10 litrov kisa K 1—, 20 „ 40 „ . , 3-. Pazi noj se na varstveno znamko. (711-6) Proti malokrvnosti Zehalo vino lekarnarja B. Piccoli v Ljubljani dvor. založnika Njeg. Svetosti papažs ima v sebi 9Qkrat več železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča ehlna-železnata vina. katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. 10. (1368—31) Vsled tega največje Jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnlh, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi &e posebno pri bledih, slabotnih in bolehavlh otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Vnanja naročila proti povzetju. Vsakdo viP da razumna gospodinja ni nikdar zapravljiva, da pa tudi modra gospodinja nikoli vinarja ne Stedi, ■» katerim mora bolje plačati priznano dobro blago, kakor kako slabše vrste ali pa slabo. Modra g -spodinja ne bode n. pr. nikdar kupila druzega mila kakor priznano Doeringovo milo s sovo, ker ve za gotovo, da si ohrani z istim lepoto in svežost polti, ter da sploh najboljše dobi, kar nudi stroka mila, ter da vsejedno po ceni kupi. Doeringovo milo s sovo bodi vsakomur toaletno milo! Dobiva uc povsod po 60 vinarjev. Generalna zaloga: A. Motsch A Co., Wian X. Glavno zalogo imata: Va»o Petrlčič in Anton Krisper v Ljubljani. d (591—1 Št 605 (869-3) Razpis službe stražnika. Pri mestni občini Škotja Loka popolniti je službo mestnega nadstražnika oziroma stražnika z letno plačo 800 K, oziroma 480 K in službeno obleko. Doslnženi vojaki imajo prednost. — Prošnje na mestno županstvo do 20. maja 1901 ter se naj dotifinik v tem času osebno predstavi žapanu, pri katerem se izvedo* na-tančneji pogoji. v Mestno županstvo v Skofji Loki dne 20. aprila 1901. Prevzetje pekarije- S tem uljudno naznanjam, da sem prevzel staroznano pekarijo v Florijanskih ulicah št. 21 (v Čučkovi hiši). Za mnogobrojna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem (1009-1) Jožo Svota, pek. T=rsrg>xxxx. ^92717 "pruci $trojna %m ] jani : 8*«»taciil, v Kranji: 3?\ Ooleiiz. Št. 4562 de 1901. Razglas. (1010—1) Pri uravnavi pctoka Mirne v progi med BMirno in Dalami' še ostala dela, ktera so s« doslej v lastni režiji izvrševala in za ktera je zasedaj še 160 000 kron kredita na razpolago, se bodo oddala potoni javne konkurence. Pismene ponudb.-?, ktere naj se raztezajo na vsa tczadsvna dela, sprejema podpisani deželni odbor do 28. majnika t. 1. opoludne. V ponudbi, ktero je kolekovati z 1 K, zapečatiti in opremiti z napisom .Ponudba za prevzetje uravnalnih del potoka Mirne1, mora ponađnik izrecno potrditi, da so mu stavbni pogoji popolnoma znani, da jih prizna v polnem obsegu in da se jim podvrže. Ponucioam je priložiti vadij v znesku 5 % stavbne svote, bodisi v gotovini, bodisi v pupilarncvarnin vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor kranjski si izrecno pridržuje pravico, da izbere ne glede na visokost ponudbe po svojem preudarku podjetnika ali pa da razpiše novo obravnavo. Tudi si pridržuje deželni odbor pravico, da dela sploh ne odda. Načrti, seznam ki približnih množin onih del, ktera je še izvršiti, natanki popis posameznih kategorij teh del. za ktere so jedaotne cene ponaditi in stavbni pogoji so pri deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah v vpogled. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 5. majnika 1901. „Pri Dolenjcu", Dolenjska cesta, Ljubljana. Naznanilo. Najuljudneje naznanjam, da sem prevzel trgovino od gospoda II. Fajdlaje in ii priporočam slav. občinstvu veliko zalofo vsakovrstnega špecerijskega blaga in obče znanega Jostarskejca pristnega zjranja, kakor: brlnjevee. sllvovka, bruse ver, eresnjevee, borovnlear i. t. d., vse po na| nlžf g «-«->■:■>. Postirežlta ImittK-si.. F. n. odjemalcem v Ljubljani pošiljam blago po naročila brez vsakih stroško? v stanovanje. Za prav obilen obisk se priporočam (965—3) Cjudevit 3enedik Ljubljana, Dolenjska cesta št. 8, „pri Dolenjcu". Važno! Za Važno! gospodiniBptrgovce,živinorejCB. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Knelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, loloeradrne aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih »od in solij za kopel. 19 Oblast v. konces. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno. Dr°gerija Anton Kane l Ljubljana, Selenburgove ulice št. 3 j.^or Alojzij Erjavec j.^or ćrevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3. Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in al. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, vo&čila za Crno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt 20 lere te shranjujejo. — Vnanjim naročilom nj u pridan norec. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar na CUliican št. 9* fiilijalka: Selenburgove ulice št. 1 priporoča SVOJO veliko zalogo struirarsklb del lastne**« Izdelka. Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvršuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, roga, lesu itd. 20 9 MODERCE natančno po životni meri f. «a vsako starost, sa vsaki život In v vsaki faconi Jfi® P ® ® - Edvard Globočnil^ os« okrožni zdravnik v Jfranju je nastopil yopet svojo s^bo ter zdravi /(a/(or popred v starem stanovanju. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice regi s trovana zadruga z neomejeno zavezo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4f|»0|0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne. (2693—19) Poštnega hranilnićnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. Nič več prahii! Ni treba ribati, ne škropiti tal, absolutno nič prahu! ako se vporablja ,,Zentner-jevo zakonito zavarovano prašno olje". Pristno se dobiva v Ljubljani samo pri tvrd k i Brata Kberl V IJ ubijani. Tiscč priznanj na razpolago. (946—2) i Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala samo (24—19) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se C. kr. ^gmfe priv. povsodl. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- Bjaj" T7oT>Wftl»»»»»»»»»»>»»»» Uljudno naznanjam p. n. častitemu občinstvu, da se prodaja v gostilni na Rimski cesti št. 11 po zahtevi mnogih gospodov ravnokar došla izvrstna i«trijmiMku ter dalmatinska Vina iz najboljših domačih kletij. Da ustrezam željam svojih p. n. častitih odjemalcev, zalogi najboljše vrste Italijanski!* vin in sicer belili Jako fina vina za butilje JIni--.il.«. ]fEoscatto? najbolj slovečih in renomiranih italijanskih kletij. Zagotavljajoč p. n. občinstvu, vedno dobre in ceno postrežbo se priporočam za obilen obisk ter bilježim z najodličnejšim spoštovanjem (886—3) gostilničar pri Jurčku imam vedno v in črnili. Vcrmutli b 1 (101-36) Styria, francoskih Peugeot Austria-koles. Velika zaloga pristnih Jos. Reit-cmntv hoffer sinov Pneumatik katere nudim po I .»ti eenl, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene in jamstvo! Z vsem spoštovanjem Fr. Čuden« urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. o -t < r3 a •5-1 * S W4 t Oragotiii ICošak i 20 Ljubljana, Sr, Petra cesta št. 4. Velika zalo^n razne zlatnine 1» prstanov. Popravila in vsa v mojo @ stroko spadajoča dela sc ceno in točno izvrše". Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode In otroka Je vedno na Izbero. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in Szaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 20 e < i Josip Reich I likanje sukna, barvanja in > < kemična spiralnica ► \ Poljanski nasip — Ozka ulica St, 4 £ 4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 1 20 dela. % Postrežba točna. — Oene niake. jFran Detter I LJUBLJANA, Stavi trg st. 1. ! 20 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam ovoje izvrstne slamoreznlce in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih'izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. Avgust Repič, sodar Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 (-v Trnove aao.) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstno VST sode "SS« po najnižjih cena ali. 20 Kupnje ln prodaja staro vinsko pcaodo. £ «o:ai Ign. Fasching-a vdove 20 ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnik ognjišč najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrš(S. Žrebanje. Glavni dobitek. Proiiiese zeme!jskiii srečk I. emisija a K 4.— 15. maja K 90.000'-Promese ogr. hipotekarnih srečk a K 4'— 15. maja K 70.000'-Promese ogr. premijskih srečk (I • i k 'i':! 15. maja K 200.000'- se dobč pri (957-3) Ijtiisljafsski kreditni iiasakš v Ljubljani. Ustanovljeno 1S72. * Zopet z zlato kolajno 1900 odlikovano. *— fr-tt^S?e~ Hermana Janke sveto vnoslovit obnovilec barve las Je najboljše sredstvo sveti za barvanje las. ISrez svinca in žvepla. Po dvakratnem namazanju dobe vsaki osiveli lasje zopet svojo prejšnjo pravo barvo, ne da bi se polt onesnažila, ali lasje prišli ob barvo. Jamstvo za uspeh. Vporaba dosti ugodnejša in jednostavnejša. kakor pri navadnih barvilih las. Jamstvo za brezpogojno neškodljivost. Uradno preiskano in k prodaji dopuščeno. Najvišja odlikovanja, častna darila in zlate kolajne. Na željo se v finih salonih med česanjem povsem neopa2eno vporablja. Zahteva naj se pri nakupu vedno izrecno W %TaaIs©-J©v ©bao^il©© feasve las. Cena za karton gld. in fflal. ••—. Mei*in. «Jaa«s.lie, Berlin XIV., 31ittelstrngse 61. Spričevalo: Gosp. dr. med. Bredow, Berlin, piše: Obnovilca barve las sem skrbno preskušal in potrjujem v polnem prostem prepričanju, da je zmes za organizem, posebno za glavne in poltne živce povsem neškodljiva Ako se po predpisu vporablja, Je vspeh nedvomen in trajen. r/^ hfiorln f P° Herm. Janke-jevi ..nedosežnl" vodi za obveze brk ohranjuje se brke j UlćltiU . tudi brez obveze v trajni najboljši legi. 1 steklenica gld. i-—. S lE^snJSfls^'Easa. palčića vsestransko kot najboljša priznana, a gld. 1.—. Veliki ilustrovani 1 asa 'CsarEiaijacs oasvezze cenik vseh parfum, specijalitet last. izdelka pošilja se zastonj. ; Dobiva se v glavni zalogi: r?Ii*telMaeh, Dunaj, I., 13o!icr ZVIarkt 8. — V Ejjunljani ima Oton Fetticli-Franhheim, I-ioiagresui trg st. i?. (853—6) *___ ^ f&srs*^ t^sa aB^*11B^B asssem nea 4m1m zavaruje IbamaaS^sa Pragi na doživetje in smrt, nadalje doto otrokom, penzijo in sklepa zavarovanja na razne druge načine. 251etni mož zagotovi s četrtletno premijo i*. G. l'£ svojim ostalim 14. •• leto. Po petletnem plačevanji se zmanjšuje premija za dividendo. Najugodnejši pogoji. Vos dobiček se razdeli med člene-zavarovance. V zadnjih let;h se je izplačevala lO0/-,na dividenda. Izplačana dividenda...............K 812.291 84 Reserve in fondi................K 22,914.972 10 Dosedanja izplačila...............K 66,195.901 65 Pojasnila in tarifo radovoljno pošilja (985) generalni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, Gosposke ulice štev. 12. I ■M I 1 Pozor I -f- Pozor I odružnica R. A. Smekal, Zagreb priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejše tovarne ze gasilno orodje slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete: Brizgal n i ee najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrz- linl, s priredbo, da brizgalnica na one strani Jemlje In meee vodo; „uiiiverzalkou, prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parne nrizgalnlee, votlai no «r. Metalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., cevi iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje eelade, pase, sehi-rlee, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za aeetj len-Iur. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste. — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (213-8) Cenilce pcšiljaa^LO Toreizpla.dia.o in pcstaalaa.« prosto. "3B?g •vsa Pod ruzmca I&jBJLm v Zagrebu C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dalee nadkrlljujoči dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno« Priporočila in spričevala raznih uradov in n a j si o v i te j 5 i h tvrdk so na razpolago. Centralni urad: (628-8) = Dunaj, I., IVIaximilla.11strsi.sse 3« m—ggwiF«CTgvaBaMl Prva kranjska tovarna sadnih destilatov in pristnega žganja priporoča svoje edino pristne Izdelke kakor : destilat iz j* M * ^ ***-^***sJ* iz a9i>Eanl.g, to le v buteljkah; dalje I» slav«v«« iz domačih 4-iko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka.... „ 6 80 Prava srebrna verižica....... n 1 20 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč tisoč priznalnih pisem. (2611—4- fi V IiuMtrov Glavna zaloga i ekarna B. Fragnerja i Pragi,0-'dlS'1 „prl rnirm orlu-Praga, Mala Strana, ogel Nerudova ulica. Velika steklenica 2 K, mala 1 K. -Po posti razpošilja le vsak lan. = Proti vpoSiljatvi K 2 66 se pošlje velika steklenica in za K 1 50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogarake. V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: O. Piccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mardet-a schlttger, J. Mayr. (174218) fsdajatelj in odgovorni urednik: Jo lip Nolli Laitnina in tisk »Narodne tiskarne«.