Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 27 / Leto 79 / 4. julij 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU KRONIKA Str. 14 Str. 16-17 GOSPODARSTVO PRIL OGA SPORED TOUR DE FRANCE 2024 Obeta se ena najzanimivejših izvedb ŠT. 27 4. JULIJ 2024 SPORED ŠT. 27 4. JULIJ 2024 »Vrhunec športnega poletja bodo vsekakor olimpijske igre« Sanja Modrić Melodije morja in sonca 2024: 43. festival prinaša 14 novih skladb PET. 5. 7. SOB. 6. 7. NED. 7. 7. PON. 8. 7. TOR. 9. 7. SRE. 10. 7. ČET. 11. 7. Str. 5 CELJE Str. 22-23 Str. 2-3 Gregor Jager, kuharski mojster in žirant v oddaji Mali šef Slovenije INTERVJU Bodo številne prireditve napolnile mesto? Prenovljena steza uspešno prestala krst V Celju je bilo na prenovljeni stezi državno prvenstvo v atletiki za članice in člane. Predstavniki domačega Atletskega društva Kladivar Celje niso razočarali. Prav nasprotno, nekateri so celo navdušili. »50 let je minilo od tedaj, ko smo v Celju prvi v Sloveniji dobili tartansko stezo. Že dvakrat smo jo zamenjali. Prav lepo se danes počutim na celjskem stadionu. V imenu društva se zahva- ljujem vsem, ki so nam pomagali, še zlasti Mestni občini Celje,« je povedal predsednik Kladivarja Stane Rozman. Kako prepoznati lažne avtovleke? Elektro Celje umaknilo vlogo za državno pomoč Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 27, 4. julij 2024 AKTUALNO Skok čez kožo ostaja največji praznik šaleškega premogovništva Potrebovali jih bodo še desetletja Začelo se je Poletje v Celju 2024 Bodo številne prireditve napolnile knežje mesto? Premogovnik Velenje, ki bo prihodnje leto obeležil 150-letno zgodovino premogovništva, je zadnjo ju- nijsko soboto s 63. Skokom čez kožo na velenjskem mestnem stadionu v rudarski stan sprejel 34 novin- cev. Prva prireditev Skok čez kožo je bila v Velenju 3. julija 1961, ko je v rudarski stan vstopilo 68 novin- cev. Največ jih je skočilo pet let kasneje, in sicer kar 125. Zadnja leta med mladimi zanimanje za poklice s področja metalurgije občutno pada zaradi napove- danega zaprtja premogovnika. Vendar predstavniki gospodarstva v Šaleški dolini poudarjajo, da bodo tovrsten kader še potrebovali, tudi podjetja HTZ, Si- poteh in PLP, ki sodijo pod okrilje Skupine Premo- govnik Velenje. BARBARA FURMAN Z Glasbenim epilogom, koncertom ansambla SLG Celje z gosti, se je končala sezona v celjskem gle- dališču in se je začel program Poletja v Celju 2024. Gledališko-glasbena poslastica, ki sta jo pripravila Zavod Celeia Celje in Slovensko ljudsko gledališče Celje, je navdušila zbrano občinstvo. SIMONA ŠOLINIČ vseh nas in vas, ki v gleda- lišče prihajate. Umetnost je dialog. Kultura je dialog. Lepo je ustvarjati v mestu, v katerem ima kultura svoje mesto,« je v nagovoru pove- dal Miha Golob, direktor in umetniški vodja SLG Celje. Z dialogom do vrhunca poletja Prav dialog med dvema ustanovama, SLG Celje in Zavodom Celeia Celje, je pri- peljal do skupnega dogodka, s katerim se je končala gle- dališka sezona, obenem pa začel program Poletje v Celju 2024. »Celje ima v vsakem le- tnem času sebi lasten značaj. Poletje v Celju 2024 prinaša 66 dni priložnosti za glasbe- na, gledališka, adrenalinska, športna, popotniška, gastro- nomska doživetja, 66 dni priložnosti za spoznavanje bogate kulturne dediščine, 66 dni priložnosti za poletno razposajenost, sproščena druženja in ustvarjanje spo- minov,« je povedala direkto- rica Zavoda Celeia Celje mag. Maja Voglar ter dodala, da se veselijo več kot sto dogodkov, ki se bodo zvrstili do konca letošnjega avgusta. Kaj se bo dogajalo? Med dogodki letošnjega Poletja v Celju so tudi kon- certi Tomislava Bralića in Klape Intrade, kitarskega dua Javornik Novak, Leit String Quarteta, Tadeja Panceta in skupine MI2. Spektakularen muzikal Veronika Deseniška se je po štirih letih premora vrnil na oder celjskega gra- du. Muzikal z eno najlepših ljubezenskih zgodb si je po premieri leta 2016 ogledalo že več kot 20 tisoč obiskoval- cev. Na Starem gradu bosta uprizoritvi še 4. in 5. juli- ja. Tudi letos poletja ne bo brez Srednjeveškega dneva na grajskem območju, kjer bodo za zabavo poskrbeli akrobati in žonglerji, upri- zorili bodo tudi znamenit viteški turnir. Srednjeveški dan bo 31. avgusta, v prime- ru dežja 7. septembra. Ceneje z vlakom Vsak dan julija in avgusta bodo na voljo tudi tematski poletni sprehodi z lokalni- mi vodniki, ki bodo odstirali zgodovino Celja. 30. avgusta bo na Krekovem trgu festival Okusi Celja. Se je pa knežje mesto letos pridružilo pobudi Združenja zgodovinskih mest Slovenije Z vlakom po kultu- ro. S kampanjo je omogočen 20-odstotni popust na redne cene vstopnic za celjski grad, Center sodobnih umetnosti Celje, Pokrajinski muzej Celje in Muzej novejše zgodovine Celje, in sicer ob predložitvi vozovnice Slovenskih žele- znic. Poleg naštetega se bo v Celju zvrstilo še mnogo dru- gih prireditev in dogodkov, ki so objavljeni tudi na spletni strani visitcelje.eu. Zaradi prehoda Slovenije v brezogljično družbo so se razmere v rudarstvu v zadnjih nekaj letih močno spremenile. Vlada je sprejela Nacionalno strategijo za iz- stop iz premoga in preobli- kovanje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Ta določa, da bo naša država najpozneje leta 2033 prenehala uporabljati premog za proizvodnjo ele- ktrične energije. V Premo- govniku Velenje (PV) zato priznavajo, da vedno težje zagotavljajo ustrezen ka- der. »Razmeram na trgu se nenehno prilagajamo in še bolj zavzeto skrbimo za pro- mocijo rudarskih poklicev med mladimi. Zagotavljamo jim štipendije, zaposlitev in možnost prekvalifi kacije. Ob tem ohranjamo dobre odno- se z izobraževalnimi usta- novami, saj z njimi že dese- tletja zagotavljamo ustrezen uvajati mehanizirane načine odkope in drugo sodobno opremo, s katero so presegli 5 milijonov ton premoga v enem letu.« Meni, da ljudje pogosto po- zabljajo, da sta Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj vrsto let zagotavlja- la poceni električno energi- jo za skoraj polovico potreb Slovenije. »Toda posledice zagotavljanja poceni električ- ne energije iz velenjskega li- gnita so bile žal uničujoče za okolje. Zato je Šaleška dolina postala črna točka na ekolo- škem zemljevidu Slovenije. Sanacija ni bila poceni, pla- čali smo jo sami, država nam pri tem ni pomagala,« je še poudaril generalni direktor. Še bodo zaposlovali Razogljičenje energetike in zaključek odkopavanja pre- moga v Šaleški dolini ne po- menita, da bo Premogovnik Velenje leta 2033 prenehal obstajati. Po zaustavitvi od- kopavanja bo po napovedih vodilnih v PV treba še pet- najst do dvajset let krepkega dela. V podzemlju je namreč več kot 50 kilometrov jam- skih rovov, ki jih bodo morali varno in kakovostno zapreti. Sanirati bo treba tudi degradi- rane površine. Dokler bo pod- jetje delovalo, bo potrebovalo motivirane in kvalifi cirane sodelavce, zato bodo tudi v naslednjih letih še štipendi- rali in zaposlovali. V Skupini Premogovnik Velenje poslujejo še družbe HTZ, Sipoteh in PLP. Zago- tavljajo širok in raznolikih spekter poklicev, ki niso ve- zani le na procese pridobi- vanja premoga, ampak tudi na področja elektrotehnike, strojništva in mehatronike. Zaposleni imajo že zdaj mo- žnost dodatnih usposabljanj ter prekvalifi kacij v sorodne poklice. Ministrica zavezana »knapovski« tradiciji Častna skakalka na leto- šnjem Skoku čez kožo je bila ministrica za pravosodje Andreja Katič, pred tem je bila državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, pristojna za regionalni razvoj. Pod njenim vodstvom je ministrstvo obja- vilo razpise iz novega Evrop- skega kohezijskega programa za obdobje 2021–27, in sicer iz sredstev Sklada za pravičen prehod. Sodelovala je pri pri- pravi Nacionalnega energet- skega in podnebnega načrta ter pri pripravi izhodišč Zako- na o zapiranju Premogovnika Velenje in Zakona o prestruk- turiranju premogovne regije. »Prihajam iz ›knapovske‹ družine, ponosna sem na svoje korenine. V Šaleški do- lini sem odraščala, tu je moj dom. Zato čutim toliko večjo odgovornost, da se bom tudi v prihodnje bojevala za pra- vičen razvoj našega okolja. V razpravah o usodi Šaleške doline in lokalnega gospodar- stva sem se velikokrat mora- la ugrizniti v jezik, ker niso razumeli ali niso hoteli razu- meti, kakšen davek je dolina plačala za razvoj Slovenije,« je povedala po opravljenem častnem skoku. »Spomnim se onesnažene- ga zraka, ki smo ga vdihavali, krajine, ki je izginjala, ruše- vin potapljajočih hiš. A naj- bolj so se mi v spomin vtisnili ljudje in njihove zgodbe. Če želimo, da mladi ostanejo v Šaleški dolini, jim moramo omogočiti lepo prihodnost,« je še dodala Katičeva. Foto: Slobodan Mrkonjič Šestnajst članov Sloven- skega ljudskega gledališča Celje in gostujoči igralci ter igralke so z izborom pesmi po svojem okusu obiskovalce koncerta Glasbeni epilog nav- dušili z znanimi slovenskimi in tujimi pesmimi, priredba- mi, eno pravljico in pesmijo Karla Destovnika – Kajuha. »Za nami je uspešna sezona. Čestitam ekipi. Gre za uspeh »Premogovnik Velenje bo za nemoteno delovanje vsaj še nekaj desetletij potreboval kadre s področja rudarstva in geodezije, strojništva, elektrotehnike, mehatronike in drugih povezanih poklicev,« poudarja generalni direktor. Prireditev odprtja Poletja v Celju 2024 je privabila ogromno ljudi. (Foto: Nik Jarh) »Poletje v Celju 2024 prinaša 66 dni priložnosti za glasbena, gledališka, adrenalinska, športna, popotniška, gastronomska doživetja,« je povedala Maja Voglar. kader,« so pojasnili v Premo- govniku Velenje. Preboj v 80. letih Da je velenjski premogov- nik že skoraj 150 let gonilo gospodarskega in družbe- nega razvoja, je na tradici- onalni prireditvi Skok čez kožo, ki je tudi letos pri- vabila številne domačine, poudaril generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec. »V vsem tem času so rudarji iz globin Ša- leške doline pridobili že več kot 264 milijonov ton premo- ga. Od prvih 3.500 ton v letu 1887 se je največji preboj v proizvodnji zgodil v 80. le- tih prejšnjega stoletja, ko so v jamo postopoma začeli Letos so v rudarski stan sprejeli 34 novincev. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 27, 4. julij 2024 AKTUALNO ZADETKI 24 16 27 15 29 16 30 17 V čast rudarjem tudi v Grižah Tudi v Grižah so včeraj (v sredo) že tradicionalno pro- slavili dan slovenskih rudarjev. Etnološko društvo Sreč- no je tudi letos izpeljalo skok čez kožo in v rudarsko bratovščino sprejelo dva novinca. S tovrstnimi običaji in praznovanji v društvu skrbijo za ohranjanje rudarske tradicije in izročila, ki v zabukovško-libojskem revirju na obrobju Spodnje Savinjske doline še vedno živi. Prireditev se je začela z rudarsko parado mažoretk, zdru- žene godbe Zabukovca in Liboje, zastavonoš in uniformirane rudarske čete, ki je v letno gledališče Limberk vkorakala natančno ob 18. uri. Po rudarski himni, ki jo je zaigrala rudarska godba, sta se začela osrednji program in tradici- onalni skok čez kožo. »Za naše društvo je značilno, da se držimo tradicionalnega protokola, kot je bil pred 400 leti. Da oblast prevzame tako imenovani slavni, častni in nezmotljivi prezidij, ki se ravna po starih pravilih,« je povedal nekdanji dolgoletni predsednik in član društva dr. Jožef Hribar. S skokom čez kožo so letos v rudarsko bratovščino sprejeli dva novinca. Častni skok sta opravila rudarski veteran Franci Po- točnik in soustanoviteljica Etnološkega društva Srečno Olga Markovič. Sledil je kulturni program, ob zvokih godbe je bil naposled čas tudi za tovariško druženje in tradicionalno »knapovsko« malico. Po besedah dr. Hribarja je tradicija skoraj 200-letnega ru- darjenja v premogovnem revirju Zabukovica-Liboje še vedno močno prisotna pri tamkajšnjih krajanih. »Nekoč so bile skoraj vse družine vpete v to. Vendar je zdaj med nami le še šest starih ›knapov‹ veteranov, ki so delali tukaj, zato se v zadnjih letih tako kot drugod pri mladini zmanjšuje prenos znanja in navdušenja. Sicer je rudarsko dediščino še vedno mogoče čutiti,« je še povedal dr. Hribar in dodal, da je vesel, da njihova tradicionalna prireditev ob dnevu rudarjev vselej naleti na dober odziv. SJ V znamenju Aninega festivala V Rogaški Slatini bo pester poletni utrip po zaslugi Aninega festivala. Ta se je začel minuli petek, ko sta pod ar- kadami Grand Hotela Rogaška Slatina nastopila Goran Bojčevski in Matija Dedić. Pod okriljem festivala bo do konca avgusta sledilo še 14 dogodkov, kot zadnja bo nastopila Neisha. Anin festival v Rogaški Slatini pripra- vljajo že deseto leto zapovrstjo. Direktor tamkajšnjega javnega zavoda za turizem in kulturo Dino Markovinovič je pove- dal, da je organizacija tovrstnega niza prireditev precejšen zalogaj, saj skuša zavod vključiti različne glasbene zvrsti, ki so všeč lokalnim prebivalcem ter go- stom tega zdraviliškega mesta. »Želimo si, da vsak najde nekaj zase,« je povedal sogovornik. V sklopu festivala bo tudi le- tos nastopal orkester Musica camerata, ki bo tako z dopoldanskimi kot s popol- danskimi koncerti med 25. julijem in 14. avgustom skrbel, da bo v Rogaški Slatini odmevala klasična glasba. Anin festival bo letos ponudil tudi tri projekcije kina na prostem. Vročica Šentjurskega poletja Niz dogodkov z naslovom Šentjur- sko poletje se je začel že v prvih dneh junija. Različni organizatorji pod po- kroviteljstvom Občine Šentjur so pri- pravili že vrsto glasbenih, plesnih in drugih zanimivih dogodkov, zanimivo dogajanje se obeta še vse do sredine septembra. Ta četrtek bodo obiskovalci Kulturne- ga doma Gorica pri Slivnici lahko obi- skali večer, posvečen Rafku Vodebu, kjer bo gost dramski igralec Gregor Ču- šin. Prvi julijski četrtek in petek bosta v Šentjurju v znamenju kina na prostem. Medtem ko bo že to nedeljo sledila mo- nokomedija o plateh staranja, ki jo bo na Vrtu Ipavčeve hiše uprizoril igralec in režiser Karli Čretnik, ki izvira iz Šentjurja, kot ljubiteljski gledališčnik pa deluje v Gledališču Velenje. Poletne dneve bodo v šentjurski občini pope- strili tudi nekateri tradicionalni dogod- ki, kot so Dobrinska noč, Astronomska noč na Prevorju, Angelska nedelja in Keltski dan. Konec avgusta Plavi orkestar Letošnji projekt Poletje v Velenju ponuja 450 dogodkov, ki se bodo zvr- stili do začetka septembra. Med njimi bo kar nekaj koncertov. Na velenjski Visti bo konec avgusta nastopila priljubljena zasedba Plavi orkestar, v drugi polovici julija mednarodno uveljavljeni didžej (DJ) Umek. In kaj se še obeta? Na Poletnih kulturnih prireditvah Festivala Velenje, ki letos obeležujejo 40 let, bodo v mestnem središču julija med drugimi nastopili Psihomodo Pop, American Music Abroad, Pantaloons in Robert Jukič, avgusta pa Astrid, Maja Keuc, Šansonet in še mnogi drugi. Tra- dicionalno bo konec avgusta v Velenju tudi Citrarski festival, ki vsako leto po- streže s tremi zanimivimi koncerti, go- stji iz tujine bosta letos Monika Kutter in Barbara Laister-Ebner z Dunaja. Med na- stopajočimi folklornimi skupinami velja izpostaviti zasedbo Hwaseong Dance Association iz Južne Koreje. Avgust bo tradicionalno sklenila 27. izvedba Festivala mladih kultur Kuni- gunda v organizaciji Mladinskega cen- tra Velenje z raznovrstnim kulturnim programom Na svoj račun bodo prišli tudi ljubite- lji filmov. Kino na prostem Zvezde pod zvezdami vse poletne ponedeljkove večere vabi pred velenjski dom kultu- re. Poseben nostalgičen filmski večer s predstavo Sreča na vrvici bo v Sončnem parku 17. julija. Edinstvena koncertna kulisa Poletni glasbeni večeri v Žički kar- tuziji med obzidji nekdaj mogočnega samostana so že približno dve dese- tletji stalnica poletnega utripa na Ko- njiškem. Koncerti na prostem z edin- stveno kuliso privabljajo glasbene sladokusce od blizu in daleč. Lansko poletje je Žička kartuzija z obnovljeno cerkvijo sv. Janeza Krstnika pridobila novo vrhunsko prizorišče koncertov. Odzivi občinstva so bili odlični. Organizatorji v Centru za kulturne prireditve Slovenske Konjice letos ohra- njajo obe prizorišči. Uvodni koncert kultne zasedbe Silence v cerkvi sv. Ja- neza Krstnika je bil razprodan. Silence so navdušili številno občinstvo, koncert je bil »podaljšan« za kar pet dodatnih skladb. 3. avgusta napovedujejo na prostem koncert Siddharte, 16. avgusta pa v cerkvi sv. Janeza Krstnika koncert Sounds of Slovenia trio & Maroltovke. Brezplačni koncerti različnih glasbe- nih zvrsti bodo tudi na prostem v Slo- venskih Konjicah. V parku pri dvorcu Trebnik bomo 26. junija slišali Guštija, na Stari trg pa 12. julija prihajajo Ba- tista Cadillac, 26. julija bo nastopila Juliji Lubej & co in 9. avgusta Magic pond. TS, BF Rudarsko-etnološko dru- štvo Brezno-Huda Jama je v sodelovanju z Združenjem za ohranjanje rudarske dedi- ščine v Sloveniji minulo so- boto na Zavratih nad Laškim priredilo že osmi Festival knapovske kulture. Na njem se je v čast rudarskemu pra- zniku zbralo približno 300 ljudi, ki stremijo k ohranja- nju rudarske tradicije. Več kot 40 uniformiranih rudarjev je v soboto ob korač- nici Rudarske godbe Hrastnik prikorakalo na prireditveni prostor Pr knapu na Zavratih. Zbrane je v luči rudarskega praznika nagovoril predsednik Rudarsko-etnološkega društva Brezno-Huda Jama Andrej Mavri, uniformirani rudarji pa so nato nazdravili tudi z vrč- kom piva. Uradnemu delu je sledil pester kulturni program, ki ga je sooblikovala vrsta dru- štev iz različnih rudarskih kra- jev, pri čemer se je nadaljeval v prijetno druženje. Nad Laškim Festival knapovske kulture Rudarji so nazdravili tudi z vrčkom piva. (Foto: Vidko Jeran) Kot je povedal Mavri, v Rudarsko-etnološkem dru- štvu Brezno-Huda Jama z organizacijo festivala skr- bijo tudi za ohranjanje ru- darskega duha na območju Laškega. »Čeprav se je leta 1992 rudnik zaprl in se z rudarstvom več ne ukvarja- mo, s praznovanjem rudar- skega praznika skrbimo, da to ne bi utonilo v pozabo.« Festival so sicer s krajevno skupnostjo prvič organi- zirali že leta 2012, od leta 2016 ga organizirajo »kna- pi« sami. SJ »Če lahko v službi ku- ham za 300 oseb, bom še doma za nas štiri.« Gregor Jager, kuharski mojster »Kot obrtnik sem pri- bližno 20 let opazoval neodločnost lokalne sku- pnosti glede obvoznice mimo Gornjega Grada.« Anton Špeh, župan Ob- čine Gornji Grad »Za razliko od številnih drugih mest, ki se trudijo ustvarjati nove zgodbe in s tem pritegniti obisko- valce, nam tega v Celju ni treba početi.« Maja Ažman, celjska turi- stična vodnica »Država ne ceni ljudi, ki smo pripravljeni negova- ti kulturno dediščino na svoje stroške.« Jože Kaker, zbiralec starih predmetov in kašč iz Luč »Naš gospodar nista ne čas ne letno obdobje, cilje prilagajamo le vremen- skim razmeram.« Vilko Jazbinšek, popo- tnik z avtodomom Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 27, 4. julij 2024 GOSPODARSTVO Adut dobil nazaj pisarno Mlekarna Celeia sprejela strateški načrt za naslednja štiri leta Tehnološka posodobitev in novi izdelki »V času, ko slovensko živilskopredelovalno industri- jo pretresajo prevzemi tujcev, ostajamo trdno v lasti kmetijskih zadrug,« sporočajo iz Mlekarne Celeia. V prihodnosti se bodo premišljeno usmerili v širitev posameznih delov proizvodnje mlečnih izdelkov in nadaljevali posodabljanje proizvodnje v skladu s traj- nostnimi, do okolja prijaznimi smernicami. S svojo zavezo po odkupu le najboljšega mleka slovenskih kmetij brez gensko spremenjenih organizmov bodo še naprej zavestno skrbeli za ohranjanje slovenskega podeželja in podpirali družinske kmetije, na katerih ponekod mleko prirejajo že več generacij. JANJA INTIHAR V mlekarni so sprejeli strate- gijo razvoja za naslednja štiri leta, v kateri so med drugim, pravi direktor Vinko But, dali poudarek premišljenim poslovnim potezam, s kateri- mi želijo povečati količinsko prodajo in tržne deleže svojih blagovnih znamk, močnejšo prepoznavnost in pomladitev blagovne znamke, zagotavlja- nje trajnostnega razvoja, digi- talno kulturo ter izboljšanje produktivnosti in donosnosti. »Želimo ostati uspešna sloven- ska zadružna mlekarna, ki bo zanesljiv partner našim kmeti- jam in nepogrešljiv ponudnik mlečnih izdelkov,« še poudarja But. Predsednik nadzornega sveta Stane Levart, sicer di- rektor Kmetijsko-gozdarske zadruge Slovenske Konjice, dodaja: »S svojo razvojno stra- tegijo želimo poudariti slo- venski zadružniški, kmečki lastniški pristop in prepričan sem, da nam bo prihodnost naklonjena. Zaradi bližine in povezanosti z našimi kmeti in zadrugami smo nekaj poseb- nega in to moramo razvijati še naprej.« Levart še poudarja, da je Mlekarna Celeia stabilna družba, ki vlaga v tehnološki razvoj in v zadnjem obdobju dosega dobre prodajne rezulta- te. Prav tako je tudi kot plačnik mleka zelo konkurenčna. Še nikoli toliko dobička Mlekarna še nikoli ni po- slovala tako dobro kot lani. Ustvarila je 76 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in kar 2,4 milijona evrov čistega dobička. Prihodki so bili v pri- merjavi z letom 2022 višji za 7,2 milijona evrov oziroma za 11 odstotkov, v primerjavi z letom 2021 so bili višji za sko- raj 20 milijonov evrov. K toli- kšni rasti so veliko prispevale višje cene mlečnih izdelkov, vendar je mlekarna v zadnjih dveh letih občutno povečala tudi količinsko prodajo. Pre- dlani je dobiček znašal malo manj kot 200 tisoč evrov, leti 2019 in 2021 je družba skleni- la z 840 tisoč evri izgube, leta 2020 je imela približno toliko čistega dobička. Mlekarna je lani zelo povečala tudi doda- no vrednost na zaposlenega. Znašala je 64.356 evrov, kar je za polovico več kot leta 2022 in tudi več, kot znaša povprečje v slovenski mlekarsko-sirarski industriji. Lani so v družbi zvi- šali tudi plače, ki so v povpre- čju znašale 2.292 evrov bruto. Na vprašanje, kako je mle- karni lani uspelo ustvariti tako visok dobiček, Vinko But ne odgovarja, pravi le, da so tudi letošnji poslovni re- zultati spodbudni in da druž- ba ohranja dobro prodajo, konkurenčno ceno mleka ter načrtovano dobičkonosnost. Vsako leto od dva do tri milijone evrov V skladu s strategijo, ki so jo sprejeli, bodo v mlekarni v naslednjih štirih letih avtomati- zirali proizvodne linije in digi- talizirali proizvodne procese, s čimer bodo ustvarili tudi boljše delovne pogoje svojim zaposle- nim. Nadaljevali bodo prenovo energetske infrastrukture, od parnih kotlov do pridobivanja lastne elektrike. S sončno elek- trarno, ki so jo zgradili lani, so si že zagotovili pet odstotkov električne energije, ki jo pora- bijo pri proizvodnji mlečnih iz- delkov. Vrednost načrtovanih naložb je od dva do tri milijone na leto. Po napovedih Vinka Buta bo mlekarna v prihodnjih letih ši- rila posamezne dele proizvo- dnje mlečnih izdelkov. »Nove izdelke načrtujemo v tistih kategorijah, v katerih smo že zdaj prepoznavni, to je pri navadnih in desertnih jogur- tih ter sirih,« pravi. Povečati želi tudi svoj tržni delež, kar je, poudarja But, dolgotrajen in zahteven proces, zato je že vsak odstotek rasti za podje- tje velik uspeh. Prodajo želi povečati tudi na tujih trgih, kjer zdaj ustvari približno 14 odstotkov svojih prihodkov. Največ svojih izdelkov proda v Bosno in Hercegovino, Hr- vaško, Makedonijo, Črno goro in Italijo. »Na tujih trgih želi- mo doseči ustrezno razmerje med rastjo prodaje in rastjo dobičkonosnosti,« pravi But. Zadruge povečale svoje deleže leta 2018 Mlekarna Celeia svoje iz- delke proizvaja izključno iz slovenskega mleka, ki je v celoti brez gensko spreme- njenih organizmov. Je tudi edina slovenska mlekarna, ki odkupuje seneno mleko. Lani je od malo več kot 600 kmetij iz savinjske, šaleške, koroške in širše celjske regije ter s Koz- janskega odkupila približno 70 milijonov litrov mleka. Mlekarna je skoraj v celoti v lasti kmetijskih zadrug od leta 2018, ko so odkupile 26-odsto- tni delež, ki ga je na lastno željo prodala ljubljanska družba KD Kapital. Zadruge so si deleže razdelile glede na to, koliko la- stništva so že imele v mlekarni. To pomeni, da so tiste, ki so že prej bile večje lastnice, odkupi- le tudi večji delež. Zato so tudi po odkupu deleži zadrug ostali zelo različni. Največje lastnice mlekarne so Koroška kmetij- sko-gozdarska zadruga, Kme- tijska zadruga Šmarje, Kme- tijska zadruga Šaleška dolina, Kmetijska zadruga Šentjur, Kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenske Konjice in Kmetijska zadruga Laško. Prva je lastnica 17,6 odstotka mlekarne, zadnja malo manj kot 5 odstotkov, vseh šest pa ima skupaj v lasti malo več kot 75-odstotni delež. Posamezni lastniški deleži pre- ostalih desetih zadrug znašajo od štirih odstotkov, ki ga ima Kmetijska zadruga Celje, do manj kot enega odstotka. Manj- ši delež, ki skupaj ne dosega niti pol odstotka, si še vedno deli nekaj nekdanjih in zdaj- šnjih zaposlenih. Vinko But, direktor Mlekarne Celeia (Foto: arhiv Mlekarne Celeia) »Želimo ostati uspešna slovenska zadružna mlekarna, ki bo zanesljiv partner našim kmetijam in nepogrešljiv ponudnik mlečnih izdelkov,« poudarja But. Stečajni upravitelj livar- ne Adut Miran Kos je bil uspešen s tožbo, s katero je izpodbijal prodajo poslov- nega prostora, ki ga je štor- sko podjetje imelo v zgrad- bi Tehnopolisa v Celju. Kot smo pisali že pred nekaj meseci, je lastnik podjetja Ivan Štrlekar oziroma nje- gov pravni zastopnik nepre- mičnino prodal tik pred ste- čajem in to za smešno nizko ceno. Pisarna je zdaj spet del stečajne mase Aduta. Spomnimo. Upravitelj Mi- ran Kos je kmalu po začetku stečajnega postopka ugotovil, da je podjetje 10. decembra 2020, ko je direktor in lastnik Ivan Štrlekar že vedel, da Adut nima prihodnosti in da bo pristal v prisilni poravnavi oziroma stečaju, prodalo po- slovni prostor v Tehnopolisu. Pisarno, veliko 41,5 kvadra- tnega metra in ocenjeno na malo več kot 20 tisoč evrov, je za samo 256 evrov prodal Pisarna v Tehnopolisu je spet del stečajne mase štorske livarne Adut. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Matjažu Vrbovšku. Kos je na celjsko okrožno sodišče že leta 2021 vložil tožbo, s ka- tero je prodajo poslovnega prostora izpodbijal. Sodišče je zadevo zaključilo šele ko- nec leta 2022. Tožbenemu zahtevku upravitelja je ugo- dilo, a se je tožena stranka na razsodbo pritožila. Ker pa ni plačala sodne takse oziroma je zahtevala oprostitev pla- čila, je spet trajalo eno leto, da je sodišče rešilo tudi ta zaplet. S tem se zgodba še ni končala, saj se je Vrbovšek pritožil na višje sodišče. Tudi višje sodišče je odločilo tako kot okrožno in razveljavilo prodajo pisarne. Na predlog stečajnega upravitelja je celjsko sodi- šče že izdalo sklep o prodaji pisarne, ki pa še ni pravno- močen. Namesto dražbe se je odločilo za zavezujoče zbiranje ponudb ter kot iz- hodiščno ceno določilo malo več kot 33 tisoč evrov. Kos pravi, da je sodišče najprej razmišljalo o likvidacijski vrednosti nepremičnine, a je vztrajal pri tržni vredno- sti, ki pravzaprav to sploh ni. Na naše opozorilo, da nepre- mičninske agencije trenutno pisarne v Tehnopolisu, ki so nekaj kvadratnih metrov manjše od Adutove, proda- jajo za dvakrat višjo ceno, je odvrnil, da bo zaradi nizke izklicne cene zanimanje za nakup gotovo veliko. Avstrijci odpeljali stroje Livarna Adut, ki je šla v stečaj januarja 2021, je imela prostore na območju nekda- nje železarne. Večinoma je delala za naročnike iz Avstri- je, ki pa so poleti 2020 iz pod- jetja odpeljali vse svoje napra- ve in zaloge materiala. Sledili so blokada bančnih računov, odpustitev večine zaposlenih, prisilna poravnava in stečaj. Ker Adut ni imel skoraj nič več premoženja, bi moral biti stečaj kmalu končan. A se je zaradi odkritja o nezako- niti prodaji pisarne zapletlo. Miran Kos pričakuje, da bo pisarno v Tehnopolisu kma- lu prodal in potem čim prej zaključil stečajni postopek, ki je doslej davkoplačevalce stal že malo več kot 23 tisoč evrov. JI Mlekarna Celeia nove izdelke načrtuje v tistih kategorijah, po katerih je že zdaj prepoznavna, to je pri navadnih in desertnih jogurtih ter sirih. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) V mlekarni bodo v naslednjih štirih letih avtomatizirali proizvodne linije in digitalizirali proizvodne procese ter s tem zagotovili tudi boljše delovne pogoje svojim zaposlenim. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 27, 4. julij 2024 GOSPODARSTVO Adut dobil nazaj pisarno Mlekarna Celeia sprejela strateški načrt za naslednja štiri leta Tehnološka posodobitev in novi izdelki »V času, ko slovensko živilskopredelovalno industri- jo pretresajo prevzemi tujcev, ostajamo trdno v lasti kmetijskih zadrug,« sporočajo iz Mlekarne Celeia. V prihodnosti se bodo premišljeno usmerili v širitev posameznih delov proizvodnje mlečnih izdelkov in nadaljevali posodabljanje proizvodnje v skladu s traj- nostnimi, do okolja prijaznimi smernicami. S svojo zavezo po odkupu le najboljšega mleka slovenskih kmetij brez gensko spremenjenih organizmov bodo še naprej zavestno skrbeli za ohranjanje slovenskega podeželja in podpirali družinske kmetije, na katerih ponekod mleko prirejajo že več generacij. JANJA INTIHAR V mlekarni so sprejeli strate- gijo razvoja za naslednja štiri leta, v kateri so med drugim, pravi direktor Vinko But, dali poudarek premišljenim poslovnim potezam, s kateri- mi želijo povečati količinsko prodajo in tržne deleže svojih blagovnih znamk, močnejšo prepoznavnost in pomladitev blagovne znamke, zagotavlja- nje trajnostnega razvoja, digi- talno kulturo ter izboljšanje produktivnosti in donosnosti. »Želimo ostati uspešna sloven- ska zadružna mlekarna, ki bo zanesljiv partner našim kmeti- jam in nepogrešljiv ponudnik mlečnih izdelkov,« še poudarja But. Predsednik nadzornega sveta Stane Levart, sicer di- rektor Kmetijsko-gozdarske zadruge Slovenske Konjice, dodaja: »S svojo razvojno stra- tegijo želimo poudariti slo- venski zadružniški, kmečki lastniški pristop in prepričan sem, da nam bo prihodnost naklonjena. Zaradi bližine in povezanosti z našimi kmeti in zadrugami smo nekaj poseb- nega in to moramo razvijati še naprej.« Levart še poudarja, da je Mlekarna Celeia stabilna družba, ki vlaga v tehnološki razvoj in v zadnjem obdobju dosega dobre prodajne rezulta- te. Prav tako je tudi kot plačnik mleka zelo konkurenčna. Še nikoli toliko dobička Mlekarna še nikoli ni po- slovala tako dobro kot lani. Ustvarila je 76 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in kar 2,4 milijona evrov čistega dobička. Prihodki so bili v pri- merjavi z letom 2022 višji za 7,2 milijona evrov oziroma za 11 odstotkov, v primerjavi z letom 2021 so bili višji za sko- raj 20 milijonov evrov. K toli- kšni rasti so veliko prispevale višje cene mlečnih izdelkov, vendar je mlekarna v zadnjih dveh letih občutno povečala tudi količinsko prodajo. Pre- dlani je dobiček znašal malo manj kot 200 tisoč evrov, leti 2019 in 2021 je družba skleni- la z 840 tisoč evri izgube, leta 2020 je imela približno toliko čistega dobička. Mlekarna je lani zelo povečala tudi doda- no vrednost na zaposlenega. Znašala je 64.356 evrov, kar je za polovico več kot leta 2022 in tudi več, kot znaša povprečje v slovenski mlekarsko-sirarski industriji. Lani so v družbi zvi- šali tudi plače, ki so v povpre- čju znašale 2.292 evrov bruto. Na vprašanje, kako je mle- karni lani uspelo ustvariti tako visok dobiček, Vinko But ne odgovarja, pravi le, da so tudi letošnji poslovni re- zultati spodbudni in da druž- ba ohranja dobro prodajo, konkurenčno ceno mleka ter načrtovano dobičkonosnost. Vsako leto od dva do tri milijone evrov V skladu s strategijo, ki so jo sprejeli, bodo v mlekarni v naslednjih štirih letih avtomati- zirali proizvodne linije in digi- talizirali proizvodne procese, s čimer bodo ustvarili tudi boljše delovne pogoje svojim zaposle- nim. Nadaljevali bodo prenovo energetske infrastrukture, od parnih kotlov do pridobivanja lastne elektrike. S sončno elek- trarno, ki so jo zgradili lani, so si že zagotovili pet odstotkov električne energije, ki jo pora- bijo pri proizvodnji mlečnih iz- delkov. Vrednost načrtovanih naložb je od dva do tri milijone na leto. Po napovedih Vinka Buta bo mlekarna v prihodnjih letih ši- rila posamezne dele proizvo- dnje mlečnih izdelkov. »Nove izdelke načrtujemo v tistih kategorijah, v katerih smo že zdaj prepoznavni, to je pri navadnih in desertnih jogur- tih ter sirih,« pravi. Povečati želi tudi svoj tržni delež, kar je, poudarja But, dolgotrajen in zahteven proces, zato je že vsak odstotek rasti za podje- tje velik uspeh. Prodajo želi povečati tudi na tujih trgih, kjer zdaj ustvari približno 14 odstotkov svojih prihodkov. Največ svojih izdelkov proda v Bosno in Hercegovino, Hr- vaško, Makedonijo, Črno goro in Italijo. »Na tujih trgih želi- mo doseči ustrezno razmerje med rastjo prodaje in rastjo dobičkonosnosti,« pravi But. Zadruge povečale svoje deleže leta 2018 Mlekarna Celeia svoje iz- delke proizvaja izključno iz slovenskega mleka, ki je v celoti brez gensko spreme- njenih organizmov. Je tudi edina slovenska mlekarna, ki odkupuje seneno mleko. Lani je od malo več kot 600 kmetij iz savinjske, šaleške, koroške in širše celjske regije ter s Koz- janskega odkupila približno 70 milijonov litrov mleka. Mlekarna je skoraj v celoti v lasti kmetijskih zadrug od leta 2018, ko so odkupile 26-odsto- tni delež, ki ga je na lastno željo prodala ljubljanska družba KD Kapital. Zadruge so si deleže razdelile glede na to, koliko la- stništva so že imele v mlekarni. To pomeni, da so tiste, ki so že prej bile večje lastnice, odkupi- le tudi večji delež. Zato so tudi po odkupu deleži zadrug ostali zelo različni. Največje lastnice mlekarne so Koroška kmetij- sko-gozdarska zadruga, Kme- tijska zadruga Šmarje, Kme- tijska zadruga Šaleška dolina, Kmetijska zadruga Šentjur, Kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenske Konjice in Kmetijska zadruga Laško. Prva je lastnica 17,6 odstotka mlekarne, zadnja malo manj kot 5 odstotkov, vseh šest pa ima skupaj v lasti malo več kot 75-odstotni delež. Posamezni lastniški deleži pre- ostalih desetih zadrug znašajo od štirih odstotkov, ki ga ima Kmetijska zadruga Celje, do manj kot enega odstotka. Manj- ši delež, ki skupaj ne dosega niti pol odstotka, si še vedno deli nekaj nekdanjih in zdaj- šnjih zaposlenih. Vinko But, direktor Mlekarne Celeia (Foto: arhiv Mlekarne Celeia) »Želimo ostati uspešna slovenska zadružna mlekarna, ki bo zanesljiv partner našim kmetijam in nepogrešljiv ponudnik mlečnih izdelkov,« poudarja But. Stečajni upravitelj livar- ne Adut Miran Kos je bil uspešen s tožbo, s katero je izpodbijal prodajo poslov- nega prostora, ki ga je štor- sko podjetje imelo v zgrad- bi Tehnopolisa v Celju. Kot smo pisali že pred nekaj meseci, je lastnik podjetja Ivan Štrlekar oziroma nje- gov pravni zastopnik nepre- mičnino prodal tik pred ste- čajem in to za smešno nizko ceno. Pisarna je zdaj spet del stečajne mase Aduta. Spomnimo. Upravitelj Mi- ran Kos je kmalu po začetku stečajnega postopka ugotovil, da je podjetje 10. decembra 2020, ko je direktor in lastnik Ivan Štrlekar že vedel, da Adut nima prihodnosti in da bo pristal v prisilni poravnavi oziroma stečaju, prodalo po- slovni prostor v Tehnopolisu. Pisarno, veliko 41,5 kvadra- tnega metra in ocenjeno na malo več kot 20 tisoč evrov, je za samo 256 evrov prodal Pisarna v Tehnopolisu je spet del stečajne mase štorske livarne Adut. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Matjažu Vrbovšku. Kos je na celjsko okrožno sodišče že leta 2021 vložil tožbo, s ka- tero je prodajo poslovnega prostora izpodbijal. Sodišče je zadevo zaključilo šele ko- nec leta 2022. Tožbenemu zahtevku upravitelja je ugo- dilo, a se je tožena stranka na razsodbo pritožila. Ker pa ni plačala sodne takse oziroma je zahtevala oprostitev pla- čila, je spet trajalo eno leto, da je sodišče rešilo tudi ta zaplet. S tem se zgodba še ni končala, saj se je Vrbovšek pritožil na višje sodišče. Tudi višje sodišče je odločilo tako kot okrožno in razveljavilo prodajo pisarne. Na predlog stečajnega upravitelja je celjsko sodi- šče že izdalo sklep o prodaji pisarne, ki pa še ni pravno- močen. Namesto dražbe se je odločilo za zavezujoče zbiranje ponudb ter kot iz- hodiščno ceno določilo malo več kot 33 tisoč evrov. Kos pravi, da je sodišče najprej razmišljalo o likvidacijski vrednosti nepremičnine, a je vztrajal pri tržni vredno- sti, ki pravzaprav to sploh ni. Na naše opozorilo, da nepre- mičninske agencije trenutno pisarne v Tehnopolisu, ki so nekaj kvadratnih metrov manjše od Adutove, proda- jajo za dvakrat višjo ceno, je odvrnil, da bo zaradi nizke izklicne cene zanimanje za nakup gotovo veliko. Avstrijci odpeljali stroje Livarna Adut, ki je šla v stečaj januarja 2021, je imela prostore na območju nekda- nje železarne. Večinoma je delala za naročnike iz Avstri- je, ki pa so poleti 2020 iz pod- jetja odpeljali vse svoje napra- ve in zaloge materiala. Sledili so blokada bančnih računov, odpustitev večine zaposlenih, prisilna poravnava in stečaj. Ker Adut ni imel skoraj nič več premoženja, bi moral biti stečaj kmalu končan. A se je zaradi odkritja o nezako- niti prodaji pisarne zapletlo. Miran Kos pričakuje, da bo pisarno v Tehnopolisu kma- lu prodal in potem čim prej zaključil stečajni postopek, ki je doslej davkoplačevalce stal že malo več kot 23 tisoč evrov. JI Mlekarna Celeia nove izdelke načrtuje v tistih kategorijah, po katerih je že zdaj prepoznavna, to je pri navadnih in desertnih jogurtih ter sirih. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) V mlekarni bodo v naslednjih štirih letih avtomatizirali proizvodne linije in digitalizirali proizvodne procese ter s tem zagotovili tudi boljše delovne pogoje svojim zaposlenim. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 27, 4. julij 2024 GOSPODARSTVO Elektru Celje je lanska vodna ujma na elektrodistribu- cijskem omrežju, ki ga upravlja in oskrbuje, povzro- čila veliko škode. Ministrstvo za gospodarstvo ga je obvestilo, da za škodo na kablovodih, daljnovodih in transformatorskih postajah ni upravičen do državne pomoči. (Foto: arhiv Elektra Celje) NA KRATKO Lastnik Meje se je pritožil Podjetje Altius se je pritožilo na sklep celjskega so- dišča o potrditvi prisilne poravnave v šentjurski Meji. Sodišču predlaga, naj pritožbi v celoti ugodi, ustavi postopek prisilne poravnave ter o njem ponovno od- loča. Kot je razvidno iz poročil, ki jih je objavilo sodišče, na- merava SDH, ki je terjatve do Meje prevzel od slabe banke, izpolniti že nekaj let star načrt finančnega prestrukturi- ranja. Izvedel bi poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala, kar pomeni, da bi iz Meje izrinil lastnico, ptujsko družbo Altius. Nato bi del svojih terjatev pretvoril v lastni- ški delež. Altius je delnice šentjurskega podjetja kupil leta 2020 na dražbi in zanje plačal 600 tisoč evrov, a ji državni družbi nista dopustili, da bi v njem uveljavil lastniške in upravljavske pravice. Tako kot že vsa štiri leta postopka Altius tudi v pritožbi, ki ima 24 strani, trdi, da je bila uvedba prisilne poravnave neupravičena in je poskušal to ves čas dokazati z ugovori, tožbami in tudi s kazenskimi ovadbami. A pri tem ni bil uspešen. Slabi banki in SDH očita, da sta zlorabila insti- tut prisilne poravnave ter povzročila Meji veliko poslovno škodo. V Sipu letos brez dividend Lastniki Sipa, med katerimi ima največji delež Uroš Korže, so se odločili, da si letos ne bodo izplačali divi- dend, čeprav je konec preteklega leta bilančni dobiček družbe znašal 17,4 milijona evrov. Po sklepu skupščine bo dobiček ostal nerazporejen. Lani so v šempetrskem proizvajalcu kmetijskih strojev imeli malo več kot 42 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj devet milijonov evrov manj kot v letu 2022. Manj je bilo tudi čistega dobička. Znašal je malo več kot dva milijona evrov in je bil najnižji v zadnjih petih letih. Kljub slabšim rezultatom so v Sipu, ki večji del prihodkov ustvari z izvozom, zadovoljni z lanskim poslovanjem. Raz- mere na evropskem trgu kmetijske mehanizacije so namreč že nekaj časa zelo težke in v podjetju pričakujejo, da težav še nekaj časa ne bo konec. Na seji skupščine so lastniki Sipa imenovali tudi uprav- ni odbor, ki bo podjetje vodil naslednji dve leti. Doslej štiričlanskemu odboru, v katerem bodo Uroš Korže, Miha Sitar, Andrei Cosovici in Sebastjan Bogataj, se bo na predlog Koržetovega podjetja CCM pridružil še Mar- jan Kramar. Pony na sejmu Eurobike V Frankfurtu se je včeraj, v sredo, začel kolesarski sejem Eurobike, na katerem pod okriljem agencije Spirit svoje najnovejše izdelke ter storitve za kolesarsko indu- strijo in mobilnost predstavlja šest slovenskih podjetij. Med njimi je tudi družba Turna iz Šoštanja s kolesi pony. Turna se sejma, ki sodi med največje in najpomembnejše dogodke v kolesarski industriji, udeležuje drugič. Na sejmu predstavlja svoje tradicionalno zložljivo Rog pony kolo, ki se ponaša z bogato zgodovino in je zaradi svoje kakovosti, vzdržljivosti in funkcionalnosti priljubljeno med kolesarji vseh starosti. »Pričakujemo, da bomo s skupinskim sejem- skim nastopom povečali prepoznavnost blagovne znamke Rog, vzpostavili nove poslovne povezave z distributerji in trgovci, prav tako želimo našo distribucijsko mrežo razši- riti še na druge evropske trge,« je pred odhodom na sejem povedal Vladimir Pogač, direktor Turne. Tuševemu sindikatu uspelo Po večmesečnih pogajanjih so vodstvo podjetja Engro- tuš in predstavniki Sindikata Tuš podpisali podjetniško kolektivno pogodbo, ki določa najnižje osnovne plače po posameznih tarifnih razredih in ureja pogoje dela. Dogovor predvideva postopno zvišanje najnižje osnov- ne plače za posamezna delovna mesta. Najnižja plača za delovno mesto prodajalec bo že za junij znašala 1.270 evrov bruto, kar je malo več od letošnjega zneska mi- nimalne plače. Osnovna plača prodajalca se bo vsako leto uskladila z dvigom minimalne plače in ne bo več mogla biti nižja od nje. Dogovor ureja tudi uskladitve dviga najnižjih osnovnih plač po drugih tarifnih razredih in delovnih mestih ter uskladitve najnižjih osnovnih plač z inflacijo, in sicer vsako leto 1. julija. Rast ne bo smela biti več kot triodstotna. Pogodba poleg osnovnih plač med drugim ureja še razpo- reditev delovnega časa, posebne obremenitve in opravljanje dela v drugi enoti oziroma nadomeščanje, predvideva tudi ureditev agencijskega dela. Agencijski delavci bodo morali po novem po šestih mesecih dobiti ponudbo zaposlitve za nedoločen čas. Vanjo je vključen tudi šestdnevni oskrbo- valni dopust. Vodstvo Engrotuša in predstavniki sindikata so napo- vedali, da bodo septembra nadaljevali pogajanja za nov sistem nagrajevanja. JI Elektro Celje umaknil vlogo za državno pomoč za škodo po lanski poplavi Država zahtevala skoraj ves bilančni dobiček Elektro Celje je za leto 2023 izkazal le malo manj kot 600 tisoč evrov bilančnega dobička, a še tega mu bo skoraj v celoti pobrala država, ki je njegova največja lastnica. Uprava in nadzorni svet družbe sta sicer pre- dlagala, da bi bilančni dobiček ostal nerazporejen, a je bil na nedavni seji skupščine sprejet nasprotni predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH) in države. JANJA INTIHAR Uprava pod vodstvom Bo- risa Kupca je delničarjem predlagala, naj bilančni do- biček v višini 575 tisoč evrov ostane nerazporejen. Če bi si ga razdelili, bi Elektro Celje moral vrniti denar, ki ga je iz državnega proračuna dobil za odpravo škode zaradi lanske poplave. Zaenkrat je celjski elektrodistributer od države dobil malo manj kot pol mi- lijona evrov predplačila, je v sklicu seje skupščine, ki je bil javno objavljen 27. maja, še pojasnila uprava in tudi na- vedla, da končno odločbo o višini pomoči še čaka. Po objavi dnevnega reda seje je SDH v imenu države vložil nasprotni predlog, v katerem je zapisal, naj Elek- tro Celje delničarjem izplača 572 tisoč evrov bilančnega dobička oziroma 0,024 evra bruto dividende na delnico. Svoj predlog je utemeljil z dejstvom, da družba do ob- jave sklica seje skupščine še ni prejela končne odločbe o upravičenosti do državne pomoči in njene višine. Za nameček je po sklicu seje uprava obvestila SDH, da je ministrstvu za gospodarstvo poslala dopis, v katerem ga obvešča, da odstopa od vloge za povračilo škode po lanski poplavi. Ovir za izplačilo divi- dend torej ni več, so zapisali v SDH in predlagali razdelitev lanskega bilančnega dobička, kar je bilo na seji tudi sogla- sno sprejeto. Niso upravičeni do državne pomoči Zakaj je Elektro Celje, ki mu je lanska vodna ujma na ele- ktrodistribucijskem omrežju, ki ga upravlja in oskrbuje na območju Zgornje Savinjske doline in na Koroškem, pov- zročila veliko škode, umaknil vlogo za državno pomoč? Na podlagi sklepa republi- ške uprave za zaščito in re- ševanje in poziva ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je družba 1. septembra 2023 oddala vlogo za dode- litev predplačila kot pomoč gospodarstvu iz sredstev državnega proračuna za od- pravo posledic škode v gospo- darstvu, nastale zaradi poplav. Škodo je ocenila na malo manj kot 4,6 milijona evrov. Mini- strstvo za gospodarstvo je še v septembru izdalo odločbo, s katero je Elektru Celje do- delilo predplačilo v višini 10 odstotkov priglašene škode, kar je znašalo 459.100 evrov, in ta znesek nakazalo na tran- sakcijski račun družbe. Kot še pojasnjujejo v Ele- ktru Celje, so na poziv mi- nistrstva za gospodarstvo nato predložili še obrazec in cenilno poročilo, ki ju je po- trdil zavarovalniški cenilec. Pri tem so priglasili dejansko škodo na infrastrukturi v viši- ni 2.499.382 evrov. Z upošte- vanjem odškodnin, ki so jih dobili od zavarovalnice, de- janska škoda znaša 1.499.629 evrov. V postopku preverjanja vloge za izplačilo škode je ministrstvo za gospodarstvo obvestilo Elektro Celje, da priglašena škoda, ki je nasta- la na energetski infrastruktu- ri in se nanaša na škodo na kablovodih, daljnovodih in transformatorskih postajah, ni upravičena do državne pomoči. »Za odpravo posle- dic škode sta pravna podla- ga Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč in Program V postopku preverjanja vloge za izplačilo škode je ministrstvo za gospodarstvo obvestilo Elektro Celje, da priglašena škoda, ki je nastala na energetski infrastrukturi in se nanaša na škodo na kablovodih, daljnovodih in transformatorskih postajah, ni upravičena do državne pomoči. za odpravo posledic škode v gospodarstvu. Ministrstvo je v skladu s tem zakonom pri- stojno za odpravo škode na strojih in na opremi ter zalo- gah, torej premičninah, in za škodo zaradi izpada prihod- ka. Kablovodi, daljnovodi in transformatorske postaje pa po Uredbi o metodologiji za ocenjevanje škode, ki je prav- na podlaga za zbiranje ocene škode, sodijo med gradbene inženirske objekte, kamor so razvrščeni tudi po Enotni kla- sifikaciji vrst objektov,« obve- stilo ministrstva pojasnjujejo v Elektru Celje. Zato so 17. junija, to je enajst dni pred sejo skupšči- ne, umaknili vlogo za držav- no pomoč iz sredstev držav- nega proračuna za odpravo posledic škode v gospodar- stvu, nastale zaradi poplav v avgustu 2023, še navajajo v celjski družbi. Kljub poplavi uspešno Lansko poslovanje Elektra Celje, ki na širšem območju celjske regije, na Koroškem in v Posavju upravlja 17 tisoč kilometrov električnih vodov in približno 3.700 transforma- torskih postaj ter ima 176 tisoč odjemalcev električne energi- je, je bilo kljub veliki škodi za- radi avgustovske poplave spet uspešno. Ustvaril je 52,9 mili- jona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 30 odstotkov ali 12 milijonov evrov več kot predlani. Po predlanski izgubi v višini 4,2 milijona evrov je družba lani spet poslovala s čistim dobičkom, ki je znašal 3,8 milijona evrov. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 27, 4. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Višji odhodki so predvsem rezultat višjih stroškov obre- sti iz naslova kreditnih ob- veznosti in višjih stroškov storitev. Lani je družba v na- ložbe in vzdrževanje stano- vanj, ki jih ima, vložila malo več kot 3 milijone evrov, kar je 10 odstotkov več kot leto prej. Gre med drugim tudi za posledico večjega vlaganja v energetsko obnovo in za po- sledico zamenjave strešnih kritin, ki so glede na starost stanovanjskega fonda nujno potrebne zamenjav. Iz letne- ga poročila je razvidno, da je družba lani prenovila 56 sta- novanjskih enot, kar je sicer manj kot leta 2022, a več kot v preteklih letih. Poleg celovi- tih prenov praznih stanovanj je družba sledila programu vzdrževanja zasedenih sta- novanj, kjer je poleg obnov stanovanj prenavljala tudi kopalnice, notranje stavbno pohištvo in zamenjave plin- skih grelnikov. Prodajali stanovanja Glede na starajoč stano- vanjski fond, ki zahteva višje stroške vzdrževanja in nove naložbe, so Nepremičnine Celje lani sledile strategiji prodaje stanovanjskih enot, ki so v starejših in dotrajanih stavbah, kjer je delež etažne- ga lastništva nizek. »Sredstva od kupnin v višini 1,1 milijo- na evrov, smo namenili za prenove stanovanj, vlaganja in vzdrževanje skupnih delov stavb ter naložbe v stanovanj- sko sosesko Dečkovo naselje DN 10 in Vila Vodnikova 14,« je zapisano v letnem poro- čilu. Omenjena projekta sta bila tudi dve največji naložbi celjske družbe, ki je pridobila tudi evropski denar. Gre za stanovanjske enote, kjer bo dom našlo približno 400 Ce- ljanov. Zeleni prehod v kulturi CELJE – Ministrstvo za kulturo je objavilo javni razpis za zeleni prehod v kulturi. Namen je zmanjšanje ogljičnega odtisa, neposredno vezanega na izvedbo dejavnosti organizacij, ki delujejo na področju kulture oziroma kulturnih dogodkov in prireditev. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov za zeleni prehod v kulturi med letoma 2024 in 2026. Razpis je razdeljen na dva sklopa. Prvi je namenjen sofinanciranju pilotnih projektov. Gre za dejavnosti za zmanjšanje ogljičnega odtisa kulturnih organizacij, razvoj upravljavskih modelov za okoljsko nevtralne kulturne organizacije, svetovalno-informacijske dejavnosti o zelenem prehodu za kulturne organizacije, osveščanje javnosti in usposabljanje posameznikov o uvajanju zelenih praks v kulturi. Drugi del je namenjen sofinanciranju pro- jektov za večjo podnebno nevtralnost in okoljsko vzdržnost obstoječih večdnevnih dogodkov v kulturi ali programskih ciklov. Upravičeni prijavitelji na razpis so nevladne organizacije in javni zavodi, ki primarno delujejo na področju kulture. V Celju bodo pripravili tudi informa- tivne delavnice za prijavitelje. Na njih bodo podrobneje predstavili javni razpis in razpisno dokumentacijo. SŠol Dejavnosti za počitnikarje CELJE – Celjski mladinski center, Javni zavod Socio, Osrednja knjižnica Celje in Ljudska univerza Celje tudi letos v sodelovanju z Mestno občino Celje organizirajo Aktivne počitnice v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Aktivne počitnice so del izvajanja Trajnostne stra- tegije za kakovostno sobivanje in sodelovanje vseh generacij v mestni občini Celje. Na razpis za organizacijo Aktivnih počitnic se je odzvalo osem mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Udeležba na dejavnostih, ki so namenjene razgibanemu in ustvarjalnemu preživljanju prostega časa, je brezplačna. Od 1. do 5. julija so dejavnosti v Mestni četrti Slavka Šlandra, med 8. in 12. julijem v Mestni četrti Nova vas, od 15. do 19. julija v Krajevni skupnosti Šmartno v Rožni Dolini, med 22. in 26. julijem na Ostrožnem, od 29. julija do 2. avgusta na Teharjah, nato od 5. do 9. avgusta v Krajevni skupnosti Trnovlje, od 12. do 16. avgusta v Mestni četrti Lava in med 19. do 23. avgustom še v Krajevni skupnosti Medlog. Pri Aktivnih počitnicah ne gre za obliko poletnega počitniškega varstva, ki ga v Celju tudi letos izvaja I. osnovna šola Celje. Tudi v Večgeneracijskem centru Socio so za počitniško obdobje pripravili pestro dogajanje, ki bo poletno obarvano. Drugi teden julija bo namenjen počitniškim dejavnostim za otroke. SŠol CELJE – Celjske Nepremičnine lani poslovale dobro Od deložacij do želj za zamenjavo stanovanj Na zadnji seji celjskega mestnega sveta, kjer so svetni- ki obravnavali letna poročila podjetij v občinski lasti, so sklenili, da bo tudi bilančni dobiček družbe Nepremičnine Celje, ki ga je za 2,5 milijona evrov, večino ga predstavlja preneseni dobiček iz prejšnjih let, ostal nerazporejen. Ne- premičnine Celje so sicer lani ustvarile 6,6 milijona evrov prihodkov in 6,1 milijona evrov odhodkov. Višji prihodki v primerjavi z letom 2022 so posledica več oddanih stano- vanj, uskladitve najemnin z inflacijo in višjih prihodkov iz naslova prodaje stanovanj. SIMONA ŠOLINIČ Za letos družba načrtuje oblikovanje predloga stanovanjskega programa, ki bo v skladu s Stanovanjskim zakonom zajemal obseg in lokacije graditve zasebnih in jav- nih najemnih stanovanj, ukrepe občine za spodbujanje prenov hiš, večstanovanjskih stavb in stanovanj v lokalni skupnosti ter druge ukrepe na stanovanjskem področju za zagotavljanje kakovosti bivanja za občane. Stanovanjski program bo eden ključnih stebrov oblikovanja poslovne politike in razvoja družbe v prihodnosti. Najemniki kdaj izrazijo tudi željo, da bi stanovanje zamenjali. Tovrstne zame- njave so med drugim posle- dica povečanja ali zmanj- šanja števila družinskih članov, bolezni najemnikov, neprimernih bivanjskih razmer. Takšnih zamenjav stanovanj je bilo lani 14, v dveh primerih so se za za- menjavo stanovanj dogovo- rili najemniki sami. Ključni vir prihodkov družbe Nepremičnine Celje predstavljajo najemnine, ki se bodo v letu 2024 povečale za 6 odstotkov glede na leto 2023, kar je posledica več oddanih stanovanj in uskladitve s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji. Novi dekan celjske fakultete CELJE – Položaj deka- na Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije v Celju je prevzel dolgoletni profesor in do- sedanji prodekan fakultete prof. dr. Kristijan Breznik. S tega delovnega mesta se je namreč po osemnajstih letih vodenja poslovil doc. dr. Srečko Natek. Pod vodstvom dosedanje- ga dekana je fakulteta do- segla številne uspehe, s sta- bilnim vpisom približno 500 študentov letno je postala prepoznavna tako v Sloveni- ji kot tujini. Fakulteta se po- naša tudi z močno razvojno- -raziskovalno dejavnostjo, mednarodno znanstveno konferenco, mednarodno poletno šolo, mednarodno založbo in močno mrežo mednarodnih partnerjev. Dr. Kristijan Breznik je avtor številnih raziskav s področja analize družbenih omrežij, teo- rije števil in statističnih metod v različnih znanstvenih disci- plinah.(Foto: arhiv fakultete) Tudi Breznik je ob nasto- pu novega položaja izrazil predanost k nadaljnjemu razvoju zastavljenih ciljev fakultete ter poudaril, da bodo v ospredju kakovo- stno izobraževanje, spod- bujanje internacionalizaci- je in tesnejše sodelovanje z gospodarstvom. Prav tako želi povečati intenzivnost raziskovalne dejavnosti ter izboljšati prenos znanja v družbeno okolje. Fakulteta nudi študijske programe na vseh treh sto- pnjah, vključno z univer- zitetnim in visokošolskim strokovnim študijem ter magistrskim in doktorskim programom v angleškem jeziku, kjer privabljajo predvsem tuje študente iz celega sveta. SŠol Najbolj aktualna v tem času so zanimanja za oskrbovana stanovanja. (Foto: Andraž Purg) Tudi tožbe Glede na letno poročilo družbe je bilo zoper Nepre- mičnine Celje lani vloženih 8 tožb. Gre za primere, ki se nanašajo na motenje posesti sosednje stavbe, povračilo škode zaradi neustreznega vzdrževanja stanovanja, na povračilo stroškov vlaganj ali za odškodnino zaradi izgube stanovanja in bolezenskih te- žav. So pa Nepremičnine lani v 18 primerih uvedle postop- ke za izpraznitev in izročitev nepremičnine, torej delo- žacije. Med temi primeri so tudi takšni, kjer so bile zoper posameznike deložacije raz- pisane že večkrat. Uresničene so bile na koncu tri deloža- cije. Stanovanja za starejše Družba dodeljuje tudi sta- novanja za starejše. Kmalu bodo izbrani stanovalci v Vili Vodnikova 14, znano pa je, da so oskrbovana stano- vanja še v večstanovanjskem objektu v Kajuhovi ulici 15, kjer je 14 oskrbovanih stano- vanj v lasti družbe, 13 oskr- bovanih stanovanj pa v lasti Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalid- skega zavarovanja Slovenije. Stanovanja za starejše so tudi v večstanovanjskem objektu v Singenski ulici 3, kjer je 14 oskrbovanih stanovanj v lasti družbe. Lani je družba prejela dodatnih 44 vlog za dodelitev oskrbovanega sta- novanja v Kajuhovi ulici, na listi čakajočih je bilo konec leta 196 prosilcev, od tega 116 občanov Celja, ki imajo pred- nost pred prosilci iz drugih krajev. V oskrbovanih stano- vanjih v Singenski ulici je na podlagi razpisa iz leta 2021 z najemniki zasedenih vseh 14 oskrbovanih stanovanj. Na listi čakajočih za oskrbovana stanovanja na tej lokaciji je približno 38 čakajočih pro- silcev. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 27, 4. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Višji odhodki so predvsem rezultat višjih stroškov obre- sti iz naslova kreditnih ob- veznosti in višjih stroškov storitev. Lani je družba v na- ložbe in vzdrževanje stano- vanj, ki jih ima, vložila malo več kot 3 milijone evrov, kar je 10 odstotkov več kot leto prej. Gre med drugim tudi za posledico večjega vlaganja v energetsko obnovo in za po- sledico zamenjave strešnih kritin, ki so glede na starost stanovanjskega fonda nujno potrebne zamenjav. Iz letne- ga poročila je razvidno, da je družba lani prenovila 56 sta- novanjskih enot, kar je sicer manj kot leta 2022, a več kot v preteklih letih. Poleg celovi- tih prenov praznih stanovanj je družba sledila programu vzdrževanja zasedenih sta- novanj, kjer je poleg obnov stanovanj prenavljala tudi kopalnice, notranje stavbno pohištvo in zamenjave plin- skih grelnikov. Prodajali stanovanja Glede na starajoč stano- vanjski fond, ki zahteva višje stroške vzdrževanja in nove naložbe, so Nepremičnine Celje lani sledile strategiji prodaje stanovanjskih enot, ki so v starejših in dotrajanih stavbah, kjer je delež etažne- ga lastništva nizek. »Sredstva od kupnin v višini 1,1 milijo- na evrov, smo namenili za prenove stanovanj, vlaganja in vzdrževanje skupnih delov stavb ter naložbe v stanovanj- sko sosesko Dečkovo naselje DN 10 in Vila Vodnikova 14,« je zapisano v letnem poro- čilu. Omenjena projekta sta bila tudi dve največji naložbi celjske družbe, ki je pridobila tudi evropski denar. Gre za stanovanjske enote, kjer bo dom našlo približno 400 Ce- ljanov. Zeleni prehod v kulturi CELJE – Ministrstvo za kulturo je objavilo javni razpis za zeleni prehod v kulturi. Namen je zmanjšanje ogljičnega odtisa, neposredno vezanega na izvedbo dejavnosti organizacij, ki delujejo na področju kulture oziroma kulturnih dogodkov in prireditev. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov za zeleni prehod v kulturi med letoma 2024 in 2026. Razpis je razdeljen na dva sklopa. Prvi je namenjen sofinanciranju pilotnih projektov. Gre za dejavnosti za zmanjšanje ogljičnega odtisa kulturnih organizacij, razvoj upravljavskih modelov za okoljsko nevtralne kulturne organizacije, svetovalno-informacijske dejavnosti o zelenem prehodu za kulturne organizacije, osveščanje javnosti in usposabljanje posameznikov o uvajanju zelenih praks v kulturi. Drugi del je namenjen sofinanciranju pro- jektov za večjo podnebno nevtralnost in okoljsko vzdržnost obstoječih večdnevnih dogodkov v kulturi ali programskih ciklov. Upravičeni prijavitelji na razpis so nevladne organizacije in javni zavodi, ki primarno delujejo na področju kulture. V Celju bodo pripravili tudi informa- tivne delavnice za prijavitelje. Na njih bodo podrobneje predstavili javni razpis in razpisno dokumentacijo. SŠol Dejavnosti za počitnikarje CELJE – Celjski mladinski center, Javni zavod Socio, Osrednja knjižnica Celje in Ljudska univerza Celje tudi letos v sodelovanju z Mestno občino Celje organizirajo Aktivne počitnice v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Aktivne počitnice so del izvajanja Trajnostne stra- tegije za kakovostno sobivanje in sodelovanje vseh generacij v mestni občini Celje. Na razpis za organizacijo Aktivnih počitnic se je odzvalo osem mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Udeležba na dejavnostih, ki so namenjene razgibanemu in ustvarjalnemu preživljanju prostega časa, je brezplačna. Od 1. do 5. julija so dejavnosti v Mestni četrti Slavka Šlandra, med 8. in 12. julijem v Mestni četrti Nova vas, od 15. do 19. julija v Krajevni skupnosti Šmartno v Rožni Dolini, med 22. in 26. julijem na Ostrožnem, od 29. julija do 2. avgusta na Teharjah, nato od 5. do 9. avgusta v Krajevni skupnosti Trnovlje, od 12. do 16. avgusta v Mestni četrti Lava in med 19. do 23. avgustom še v Krajevni skupnosti Medlog. Pri Aktivnih počitnicah ne gre za obliko poletnega počitniškega varstva, ki ga v Celju tudi letos izvaja I. osnovna šola Celje. Tudi v Večgeneracijskem centru Socio so za počitniško obdobje pripravili pestro dogajanje, ki bo poletno obarvano. Drugi teden julija bo namenjen počitniškim dejavnostim za otroke. SŠol CELJE – Celjske Nepremičnine lani poslovale dobro Od deložacij do želj za zamenjavo stanovanj Na zadnji seji celjskega mestnega sveta, kjer so svetni- ki obravnavali letna poročila podjetij v občinski lasti, so sklenili, da bo tudi bilančni dobiček družbe Nepremičnine Celje, ki ga je za 2,5 milijona evrov, večino ga predstavlja preneseni dobiček iz prejšnjih let, ostal nerazporejen. Ne- premičnine Celje so sicer lani ustvarile 6,6 milijona evrov prihodkov in 6,1 milijona evrov odhodkov. Višji prihodki v primerjavi z letom 2022 so posledica več oddanih stano- vanj, uskladitve najemnin z inflacijo in višjih prihodkov iz naslova prodaje stanovanj. SIMONA ŠOLINIČ Za letos družba načrtuje oblikovanje predloga stanovanjskega programa, ki bo v skladu s Stanovanjskim zakonom zajemal obseg in lokacije graditve zasebnih in jav- nih najemnih stanovanj, ukrepe občine za spodbujanje prenov hiš, večstanovanjskih stavb in stanovanj v lokalni skupnosti ter druge ukrepe na stanovanjskem področju za zagotavljanje kakovosti bivanja za občane. Stanovanjski program bo eden ključnih stebrov oblikovanja poslovne politike in razvoja družbe v prihodnosti. Najemniki kdaj izrazijo tudi željo, da bi stanovanje zamenjali. Tovrstne zame- njave so med drugim posle- dica povečanja ali zmanj- šanja števila družinskih članov, bolezni najemnikov, neprimernih bivanjskih razmer. Takšnih zamenjav stanovanj je bilo lani 14, v dveh primerih so se za za- menjavo stanovanj dogovo- rili najemniki sami. Ključni vir prihodkov družbe Nepremičnine Celje predstavljajo najemnine, ki se bodo v letu 2024 povečale za 6 odstotkov glede na leto 2023, kar je posledica več oddanih stanovanj in uskladitve s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji. Novi dekan celjske fakultete CELJE – Položaj deka- na Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije v Celju je prevzel dolgoletni profesor in do- sedanji prodekan fakultete prof. dr. Kristijan Breznik. S tega delovnega mesta se je namreč po osemnajstih letih vodenja poslovil doc. dr. Srečko Natek. Pod vodstvom dosedanje- ga dekana je fakulteta do- segla številne uspehe, s sta- bilnim vpisom približno 500 študentov letno je postala prepoznavna tako v Sloveni- ji kot tujini. Fakulteta se po- naša tudi z močno razvojno- -raziskovalno dejavnostjo, mednarodno znanstveno konferenco, mednarodno poletno šolo, mednarodno založbo in močno mrežo mednarodnih partnerjev. Dr. Kristijan Breznik je avtor številnih raziskav s področja analize družbenih omrežij, teo- rije števil in statističnih metod v različnih znanstvenih disci- plinah.(Foto: arhiv fakultete) Tudi Breznik je ob nasto- pu novega položaja izrazil predanost k nadaljnjemu razvoju zastavljenih ciljev fakultete ter poudaril, da bodo v ospredju kakovo- stno izobraževanje, spod- bujanje internacionalizaci- je in tesnejše sodelovanje z gospodarstvom. Prav tako želi povečati intenzivnost raziskovalne dejavnosti ter izboljšati prenos znanja v družbeno okolje. Fakulteta nudi študijske programe na vseh treh sto- pnjah, vključno z univer- zitetnim in visokošolskim strokovnim študijem ter magistrskim in doktorskim programom v angleškem jeziku, kjer privabljajo predvsem tuje študente iz celega sveta. SŠol Najbolj aktualna v tem času so zanimanja za oskrbovana stanovanja. (Foto: Andraž Purg) Tudi tožbe Glede na letno poročilo družbe je bilo zoper Nepre- mičnine Celje lani vloženih 8 tožb. Gre za primere, ki se nanašajo na motenje posesti sosednje stavbe, povračilo škode zaradi neustreznega vzdrževanja stanovanja, na povračilo stroškov vlaganj ali za odškodnino zaradi izgube stanovanja in bolezenskih te- žav. So pa Nepremičnine lani v 18 primerih uvedle postop- ke za izpraznitev in izročitev nepremičnine, torej delo- žacije. Med temi primeri so tudi takšni, kjer so bile zoper posameznike deložacije raz- pisane že večkrat. Uresničene so bile na koncu tri deloža- cije. Stanovanja za starejše Družba dodeljuje tudi sta- novanja za starejše. Kmalu bodo izbrani stanovalci v Vili Vodnikova 14, znano pa je, da so oskrbovana stano- vanja še v večstanovanjskem objektu v Kajuhovi ulici 15, kjer je 14 oskrbovanih stano- vanj v lasti družbe, 13 oskr- bovanih stanovanj pa v lasti Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalid- skega zavarovanja Slovenije. Stanovanja za starejše so tudi v večstanovanjskem objektu v Singenski ulici 3, kjer je 14 oskrbovanih stanovanj v lasti družbe. Lani je družba prejela dodatnih 44 vlog za dodelitev oskrbovanega sta- novanja v Kajuhovi ulici, na listi čakajočih je bilo konec leta 196 prosilcev, od tega 116 občanov Celja, ki imajo pred- nost pred prosilci iz drugih krajev. V oskrbovanih stano- vanjih v Singenski ulici je na podlagi razpisa iz leta 2021 z najemniki zasedenih vseh 14 oskrbovanih stanovanj. Na listi čakajočih za oskrbovana stanovanja na tej lokaciji je približno 38 čakajočih pro- silcev. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 27, 4. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Spominski park Grasselli je nov kraj srečevanja in druženja v Gorici pri Slivnici v občini Šentjur. Ureja- nja območja, kjer so bile nekoč propadajoče stavbe, se je lotila Eva-Maria Hauck-Grasselli, žena pokojnega znanstvenika in inovatorja Roberta Karla Grasselli- ja. Njegova družina je pomembno vplivala na razvoj kraja, po koncu druge svetovne vojne pa je morala zapustiti svojo domovino. Kljub žalostni preteklosti se je žena pokojnika odločila, da s parkom ohranja spomin na moža in naredi nekaj dobrega za skupnost. TINA STRMČNIK Lipa za digitrajnost ŠENTJUR – Pred učnim čebelnjakom v Šolskem centru Šentjur so minuli teden z vseslovensko akcijo Ocvetli- čimo slovenske vzgojno-izobraževalne institucije, ki poteka v okviru projekta Digitrajni učitelj, simbolno zasadili lipo. Obenem so predstavili letne rezultate tega 17 milijonov evrov vrednega vseslovenskega projekta za zaposlene v vzgoji in izobraževanju. Začel se je lani in bo trajal do sredine leta 2026. V njem se bo usposabljalo 14 tisoč vzgojiteljev in učiteljev. Dejavnosti za akcijo Ocvetličimo slovenske vrtce in šole so začeli ob svetovnem dnevu čebel in jih bodo v vzgojno- -izobraževalnih ustanovah nadaljevali celo leto. Trajnost je namreč ena ključnih tem izobraževanj, ki jim bodo ob finančnih in digitalnih vsebinah do sredine leta 2026 pri- sluhnili učitelji in vzgojitelji. V projektu jih sodeluje približno 14 tisoč iz približno 400 vrtcev, osnovnih, srednjih in višjih šol, glasbenih šol in šol s prilagojenim programom. »Večina zaposlenih se je med šolskim letom že udeležila prvega uvodnega usposabljanja, kjer so nas podučili o prvih korakih z vseh treh področij. Pred nekaj dnevi smo se tri prenašalke znanja iz našega centra udeležile usposabljanja, kako usposobiti učitelje za pripravo interaktivnih gradiv, za delo v spletnih učilnicah in uporabo drugih digitalnih orodij. Sodelavcem bomo ta znanja prenesle v začetku šolskega leta in pričakujemo, da bodo kolegi takrat že lahko začeli uporabljati ta orodja,« je povedala koordinatorka projekta v ŠC Šentjur Metoda Križanec. V šentjurskem šolskem centru so se po besedah direk- torja mag. Branka Šketa projektu pridružili zaradi po- membnosti izobraževanja na področju digitalizacije. »Ume- tna inteligenca je tukaj. Treba jo je sprejeti in dijakom ter študentom pokazati, kako je lahko koristna. Od tu naprej krepimo še trajnostno zavest. V naši šoli se ukvarjamo z naravo, s pridelavo in ponudbo hrane in sodelovanje v pro- jektu se nam je tudi zato zdelo smiselno,« je povedal Šket. Sredstva za projekt sicer zagotavljata evropski Instrument za okrevanje in odpornost NextGenerationEU in ministr- stvo za vzgojo in izobraževanje. SJ Gradbišče na Grobelnem ŠMARJE PRI JELŠAH – Občina prosi občane Grobel- nega za razumevanje, saj bodo predstavniki gradbenega podjetja IMP v teh dneh začeli pripravljalna dela na območju gradbišča kanalizacijskega omrežja in nove čistilne naprave. Povečan bo promet tovornih vozil in gradbene mehanizacije, občasno bo prihajalo do delnih zapor cest. Šmarski župan Matija Čakš je pred časom za naš medij pojasnil, da je občina pred štirimi leti v naselju Grobelno in v tamkajšnji okolici uredila kanalizacijsko omrežje. Zdaj bo to omrežje povezala s centralno cevjo in jo prepelja- la do mesta, kjer bo zgrajena čistilna naprava z zbirnim centrom. Začetek delovanja čistilne naprave je načrtovan v naslednjem letu. Občina je za naložbo, vredno približno dva milijona evrov in pol, pridobila milijon evrov sofinan- ciranja od okoljskega ministrstva. V prihodnosti bo skušala državno sofinanciranje pridobiti še za gradnjo povezo- valnega kanala z Grobelnega do Šentvida ter za gradnjo kanalizacijskega omrežja v naselju Šentvid. TS Eva-Maria Hauck-Grasselli je park namenu predala v družbi duhovnika Marka Šramla, šentjurskega župana mag. Marka Diacija in predse- dnika Krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici Janeza Palčnika. (Foto: TS) ŠENTJUR – Nov park kot kraj miru in spomina na spravo Grassellijevi so se simbolno vrnili v domovino Eva-Maria Hauck-Grasselli: »Moj mož je imel rad domovino, na katero je imel iz obdobja pred vojno lepe spomine. Ko je Slovenija postala neodvisna država, je poskušal oživiti trgovino in gostišče, a mu ni uspelo. Zato je poslopje prodal, da bi z novim lastnikom posel zacvetel.« Od začetne ideje do zadnje junijske srede, ko je bila slo- vesnost ob odprtju parka, je minilo pet let. Vsi, ki so sodelovali pri tem, da so na nekoč zapuščenem območju zdaj klopi za počitek, spre- hajalne poti in zasaditve, se niso ustrašili jezikovnih, ge- ografskih in birokratskih ovir. Glavna pobudnica ureditve je Eva-Maria Hauck-Grasselli, upokojena zdravnica, ki živi med Nemčijo in Združenimi državami Amerike. Po može- vi smrti leta 2018 je podedo- vala zemljišče in najprej raz- mišljala, da bi tam postavila kapelico. »A kapel in cerkva je v okolici že dovolj. Za ure- ditev parka sem se odločila v spomin na družino Grasselli, ki je tu živela več generacij. Vesela sem, da domačini površine že uporabljajo za srečevanje in druženje,« je povedala. In dodala, da je zelo zadovoljna z ureditvijo. Prepričana je, da bo park še lepši, ko bodo drevesa neko- liko zrasla. Vedno bolj urejen kraj Predsednik Krajevne sku- pnosti Gorica pri Slivnici Ja- nez Palčnik je poudaril, da je nov park za tamkajšnje okolje velika pridobitev. »Gre še za en korak k bolj urejenemu vaškemu jedru. Vesel sem, da krajani park že s pridom uporabljajo za počitek, pogo- vor in druženje.« Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je izrazil hvale- žnost Evi-Marii Hauck-Gras- selli za njeno pripravljenost vlagati v kraj. »Gospa je bila glavna vlagateljica v naložbo, vredno 80 tisoč evrov. Občina večjih stroškov ni imela.« Diaci je vesel, da se podoba Gorice pri Slivnici v zadnjem obdobju občutno spreminja. Občina je v sodelovanju z Direkcijo RS za vode uredila vodotok ob par- ku. V dolgo časa propadajoči stavbi nekdanje Auree zdaj že nekaj časa deluje podjetniški inkubator. Pred časom je bila obnove deležna tamkajšnja osnovna šola. Po besedah šentjurskega župana naj bi tudi zasebni lastnik dotrajane stavbe načrtoval njeno obnovo ter ureditev prostorov za stano- vanja in poslovno dejavnost. Izjemna znanstvena zapuščina Roberta Karla Grassellija je sicer že od malih nog zanima- la znanost. Že kot deček se je čudil stvarem, ki jih je opa- zoval skozi svoj mikroskop. Ko je bila njegova družina ob koncu druge svetovne vojne izgnana iz tedanje Ju- goslavije, se je najprej ustali- la v Gradcu, kjer je Grasselli študiral na tehniški univerzi. Nato je prejel štipendijo za šolanje na Harvardu. S sestro sta odpotovala v Združene dr- žave Amerike, kjer so se jima kasneje pridružili še drugi člani družine. Po diplomi na Harvardu je na eni od univerz v Clevelandu doktoriral. Grasselli je bil kot razisko- valni znanstvenik najprej za- poslen v gospodarstvu. Izu- mitelj več kot 170 patentov se je nato posvetil akademske- mu svetu. Med letoma 1996 in 2006 je bil gostujoči pro- fesor za fizikalno kemijo na Univerzi v Münchnu, hkrati je bil redni profesor za ke- mijsko inženirstvo v Centru za katalitično znanost in teh- nologijo v mestu Delaware, leta 2006 je postal pridruženi profesor na Tehniški univer- zi v Münchnu, kjer je deloval do smrti. Med drugim je bil sprejet v ameriški Nacionalni hram slavnih za inženirstvo, znanost in tehniko, izvoljen je bil še v tamkajšnjo Nacio- nalno inženirsko akademijo. Njegova žena je pojasnila, da se je posvečal predvsem katalizi. Bil je ključen pri razvoju popolnoma novega načina proizvodnje akriloni- trila, umetnega materiala, ki ga med drugim uporabljajo v proizvodnji gum, polimerov in umetnih vlaken. Prejel je ogromno nagrad, med drugim je bil prejemnik nagrade Sve- tovne organizacije za oksida- cijsko katalizo v Berlinu. V okviru projekta Digitrajni učitelj nadaljujejo vseslovensko akcijo Ocve- tličimo slovenske šole in vrtce. (Foto: Šolski center Šentjur) Mag. Branko Šket: »Umetna inteligenca je tukaj. Treba jo je sprejeti in dijakom ter študentom pokazati, kako je lahko koristna.« Prihajata nova oskrbnika ŠENTJUR – Patricija Piršič in Sašo Černic sta nova najemnika Planinskega doma na Resevni, ki je v lasti Planinskega društva Šentjur. Uradno odprtje doma pri- pravljata to soboto, 6. julija, ko se jima bosta pridružila duhovnika iz Celja in Šentjurja, ki bosta poskrbela za blagoslov. Obeta se plesni nastop otrok, zazvenela bo tudi harmonika. Iveta Perc, ki je za gostoljubje na tej planinski postojanki skrbela 12 let, je najemniško po- godbo sklenila konec junija. Nova najemnika Planinskega doma na Resevni sta iskala skupno točko, kjer bi lahko poslovno sodelovala. Ona pod okriljem svojega društva organizira praznovanja rojstnih dni za otroke in izvaja plesne delavnice z obročem. Černic pa je dolgoletni gostinec, ki si je želel samostojne podje- tniške poti. »Na koči bo zelo podobna ponudba, kot je bila doslej. Na voljo bodo golaž, jota, jabolčni zavitek in podobno. Dodana vrednost bodo vsebine za otroke in dru- žine. Načrtujeva družinske konce tedna, izvedbo otroških taborov, športnih dni in podobno,« je povedala Piršičeva. Goste bosta v Planinskem domu na Resevni, ki je bil nedav- no prenovljen od temeljev do strehe, sprejemala v doslej ustaljenem delovnem času – od srede do nedelje. Želita si, da bi bila v prihodnje vrata doma odprta vsak dan. TS Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 27, 4. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV ŠOŠTANJ – Večina prebivalcev Pohrastnika je zaradi poplavne ogroženosti predvidena za selitev Takšna rešitev je mnoge presenetila Okolju bolj prijazno ogrevanje Evropski politiki o preoblikovanju premogovnih regij VELENJE – Mednarodno konferenco Letni politični dialog premogovnih regij v organizaciji Evropske komi- sije in ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj bo sredi julija gostilo Velenje. Predstavniki visoke evropske politike bodo razpravljali o izzivih premogovnih regij, primerih dobrih praks ter usmeritvah v prihodnje. Udeležence konference bodo med drugim nagovorili iz- vršni podpredsednik Evropske komisije za evropski zeleni dogovor Maroš Šefčovič, guverner regije Karlovy Vary Petr Kulhánek ter minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek. Premogovne regije po Evropi se soo- čajo s podobnimi izzivi, ki se v največji meri nanašajo na ekonomsko preobrazbo in nove priložnosti zaposlovanja. Zato se že nekaj časa povezujejo, izmenjujejo izkušnje in poglede na prihodnost. Devet evropskih premogovnih regij je oktobra lani v Bru- slju podpisalo deklaracijo, v kateri so se zavezale k iskanju najboljših rešitev za pravični zeleni prehod, v katerem ne sme biti nihče zapostavljen. Denar za dejavnosti zelenega preoblikovanja regije je zagotovljen v evropskem skladu za pravični prehod. V avli doma kulture v Velenju bodo med julijsko med- narodno konferenco odprli tematsko razstavo, na kateri bodo predstavljene najboljše prakse prehoda in prime- rov degradiranih območij, industrijske infrastrukture in premogovnikov, ki so jih preoblikovali bodisi v poslovne cone bodisi v energetske lokacije ali območja industrijske dediščine. V sklopu razstave bodo podrobneje predstavili, kako je zamišljeno preoblikovanje Šaleške doline iz pre- mogovne v zeleno, pametno in inovativno regijo. BF STRANICE – V prostorih vrtca in podružnične osnov- ne šole s telovadnico, večna- menskega doma krajanov in gasilskega doma na Strani- cah se bodo odslej ogrevali iz kotlovnice na lesno bio- maso. Zreška občina je za vzpostavitev sistema daljin- skega ogrevanja v proraču- nu zagotovila približno 270 tisoč evrov. Nova kotlovnica je zamenjala kotlovnico na utekočinjen naftni plin. Iz kotlovnice pri stavbi, v kateri sta vrtec in šola, je po zemlji speljan dvocevni raz- vod do končnih uporabnikov toplote. Vsaka interna toplo- tna postaja ima vgrajen tudi kalorimeter za merjenje de- janske rabe toplotne energije. Nemoteno delovanje, krmi- ljenje opreme z nastavitvami v kotlovnici in sprotno odči- tavanje končne rabe toplotne energije na posameznem od- jemnem mestu bodo vodeni preko centralnega nadzorne- ga sistema, ki ga bo bo lahko upravnik nadziral tako iz pi- sarne nad kotlovnico kot tudi iz katerekoli drugega mesta s spletnim dostopom na oseb- sec kasneje. Strokovni nadzor je opravilo podjetje Gins. Na slavnostnem odprtju so se krajani pod vodstvom upra- vljavca kotlovnice Andreja Kotnika lahko podrobneje seznanili z načinom njenega delovanja. Odprtje najnovej- še pridobitve so z nastopom popestrili otroci iz straniške- ga vrtca in šole. Najnovejšo pridobitev je blagoslovil zre- ški župnik Peter Leskovar. BF Rezanje otvoritvenega traku nove kotlovnice na lesno biomaso (Foto: arhiv občine) Občina Šoštanj je bila med bolj prizadetimi lokal- nimi skupnostmi v lanskih avgustovskih poplavah, saj je bilo poplavljenih skoraj 200 stavb, sprožilo se je 300 plazov, uničeni so bili številni cestni odseki. Najhuje je bil v naselju Pohrastnik, kjer so bili do- movi tamkajšnjih prebivalcev v zadnjih desetletjih že večkrat poplavljeni. Življenje v negotovosti jih utruja, zato pristojne že dlje časa pozivajo k ureditvi protipoplavne zaščite. Vendar sta jim vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic in državni sekretar Jure Leben na nedavnem srečanju povedala, da je za večino najprimernejša rešitev preselitev. Takšna odločitev je presenetila tudi šoštanjskega župana Borisa Goličnika. BARBARA FURMAN V naselju Pohrastnik je pri- bližno 50 stanovanjskih hiš, od tega je več kot 30 predvi- denih za selitev. Kot sta med obiskom Šoštanja še pove- dala vodja vladne službe za obnovo po poplavah in pla- zovih Boštjan Šefic in držav- ni sekretar v kabinetu pred- sednika vlade Jure Leben, je selitev potrebna, čeprav je na vodotokih predvidena ureditev varovalnih ukrepov. Strokovnjaki državne teh- nične pisarne so pripravili strokovne podlage za uredi- tev suhih zadrževalnikov in poglobitev struge Pake. Po besedah Alenke Zupančič iz direkcije RS za vode je za večji del prebivalcev naselja Pohrastnik predvidena pre- selitev, glede manjšega dela območja pa odločitev stroke še ni dokončna. Od olajšanja do jeze V Pohrastniku so bili v za- dnjih tridesetih letih popla- vljeni že tretjič, a najhuje je bilo lani avgusta. V spodnjem delu naselja, ki je poplavno najbolj ogrožen, je približno 50 hiš, v zgornjem delu na- selja so stavbe bistveno manj ogrožene. Pohrastničani so se na napovedno selitev odzva- li z mešanimi občutki – ne- katerim je odleglo, saj bodo naposled rešeni utrujajoče negotovosti, spet drugi so je- zni in v stresu, ker jih čaka velika življenjska spremem- ba, kar selitev za marsikoga je. Župan Boris Goličnik je povedal, da je presenečen nad obsegom predvidene pre- selitve. »Razmere na terenu zelo dobro poznam, zato sem pričakoval, da se bodo morali preseliti le stanovalci iz hiš, ki so tik ob Toplici in Florjan- ščici, ne pa iz celotnega spo- Šoštanjski župan Boris Goličnik dnjega dela Pohrastnika. Za nekaj stavb stroka še vedno ni povedala, kaj namerava z njimi.« Župan se je na srečanju občanom zahvalil za potrpe- žljivost in sodelovanje, odgo- vorne v državi pa pozval, naj čim prej speljejo nadaljnje postopke, ki bodo ljudem omogočili življenje v varnih domovih. Kako naprej? Po napovedih Boštjana Šefica bo kmalu pripravlje- no strokovno mnenje glede odstranitve stavb, ki ga bodo nato pregledali v državni tehnični pisarni, zatem ga bodo vzeli pod drobnogled še člani sveta za obnovo. Sledila bo 15-dnevna javna razgrnitev z možnostjo po- dajanja pripomb, predlogov in vprašanj. Ko bodo v javni razgrnitvi odpravljene vse morebitne dileme, bo stro- kovno mnenje glede predvi- dene selitve obravnavala še vlada, ki naj bi sprejela do- končni sklep. Potem bodo sledile cenitve stanovanjskih hiš. Lastniki bodo imeli me- sec dni časa, da sprejmejo ponudbo. Nova soseska v Metlečah Župana Goličnika smo vprašali, ali je občina že predvidela prostor oziroma zemljišče za nadomestno gra- dnjo hiš. »Občina Šoštanj ima v Metlečah na voljo ustrezen prostor za stanovanjsko gra- dnjo. Za nakup zemljišča smo uveljavili predkupno pravico in smo ga tudi že odkupili od Premogovnika Velenje. Na tem območju je v skladu s prostorskim aktom predvidena gradnja individu- alnih hiš. Tisti prebivalci, ki bodo to želeli, bodo imeli mo- žnost preselitve na to obmo- čje. Ima pa vsak posameznik možnost, da si poišče rešitev, ki je zanj najbolj ugodna,« je pojasnil Goličnik. Foto: osebni arhiv »Razmere na terenu zelo dobro poznam, zato sem pričakoval, da se bodo morali preseliti le stanovalci iz hiš, ki so tik ob Toplici in Florjanščici, ne pa iz celotnega spodnjega dela Pohrastnika. Za nekaj stavb stroka še vedno ni povedala, kaj namerava z njimi,« poudarja Goličnik. »Občina Šoštanj ima v Metlečah ustrezen prostor za stanovanjsko gradnjo. Za nakup zemljišča smo uveljavili predkupno pravico in smo ga tudi že odkupili od Premogovnika Velenje,« pravi župan Boris Goličnik. Po poplavah so se predstavniki države in stroke večkrat sestali z občani Šoštanja. Avgusta lani je tudi šo- štanjska občina doživela hude posledice poplav, s kar 607 vpisanimi škodnimi do- godki v državni programu Ajda. Sprožilo se je več kot 300 plazov, 197 stavb je bilo popravljenih, na javni infra- strukturi je bilo zabeleženih 172 poškodb. Občina Šoštanj je bila med 117 lokalnimi skupnostmi, ki so prejele dr- žavno predplačilo za odpra- vo posledic naravne nesreče, uvrščena na 11. mesto. nem računalniku, tablici ali pametnem telefonu. Kot je na odprtju povedal župan Boris Podvršnik, so gradnjo kotlovnice na lesno biomaso končali že lanskega septembra, zagnali so jo me- Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 27, 4. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Gornji Grad se sooča z go- stim prometom tako osebnih kot tovornih vozil, v poletnih mesecih je gneča zaradi turi- stov še večja. Po besedah žu- pana Antona Špeha obvoznica predstavlja velik korak naprej k novim razvojnim priložno- stim ter bolj kakovostnemu življenju občank in občanov. »Z obvoznico smo zagotovili varnejši promet ter mirnejše okolje, ki bo prijetnejše za bi- vanje. Obenem bo privlačnejše za obiskovalce in razvoj turi- stične ponudbe, ki je neločljivo povezana z največjo slovensko katedralo, cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata, ki se ponaša z bo- gato, skoraj tisočletno zgodovi- no. Nekateri skoraj niso mogli verjeti svojim očem, kako se je »Kot obrtnik sem približno 20 let opazoval neodločnost lokalne skupnosti glede obvoznice. Ko sem se leta 2018 odločil za župansko kandidaturo, sem se med drugim zavezal, da bom v primeru izvolitev z novoizvoljenim občinskim svetom pospešil prizadevanja za njeno gradnjo,« je povedal Anton Špeh. Po navedbah ministrice Alenke Bratušek je mini- strstvo za infrastrukturo naložbe v državno cestno omrežje v mandatu te vla- de povečalo za 130 milijo- nov evrov. Če je leta 2021 v ceste vložilo približno 291 milijonov evrov, jih je letos že več kot 421 milijonov, kar je največ doslej. GORNJI GRAD – Gornjegrajci dočakali eno najbolj pričakovanih pridobitev v lokalni skupnosti Kot bi nad krajem le posijalo sonce Središče Gornjega Grada je končno razbremenjeno goste- ga prometa osebnih in tovornih vozil, saj so minuli konec tedna v sklopu občinskega praznika predali namenu težko pričakovano in približno kilometer dolgo obvoznico. Stala je 5,6 milijona evrov. Bila bi za milijon evrov cenejša, če ne bi lanske poplave močno poškodovale mostu čez Dreto. Glavnino potrebnega denarja je zagotovilo ministrstvo za infrastrukturo. Sočasno z gradnjo obvozne ceste so bili zagotovljeni tudi ukrepi za zagotovitev poplavne varnosti. BARBARA FURMAN Otvoritveni trak sta prerezala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in župan Anton Špeh. Prvi so se po novi obvozni cesti zapeljali lastniki starodobnih koles, motorjev in avtomobilov. Tudi za vas je lahko prvič V Preboldu je kri darovala pevka in učiteljica petja Irena Vrčkovnik. (Foto: osebni arhiv) PREBOLD, POLZELA, VRANSKO – Žalsko območ- no združenje Rdečega kri- ža je s pomočjo krajevnih organizacij Rdečega križa Prebold, Polzela in Vran- sko junija organiziralo tri krvodajalske akcije. V Ho- telu Prebold je kri darovalo 48 krvodajalcev, v veroučni učilnici Župnije Polzela 57 in v Kulturnem domu Vran- sko 85. V Preboldu in na Polzeli so pričakovali več prijav kr- vodajalcev, saj so transfu- zijske službe ravno v tistem obdobju potrebovale kri vseh krvnih skupin. Razveseljiv je podatek, da se je krvodajal- ske akcije na Vranskem ude- ležilo 85 krvodajalcev, nekaj je bilo tudi krvodajalcev, ki so kri darovali prvič. Dodatno so vabili krvodajalce, ki ima- jo kri krvne skupine B. Veseli jih, da so začasno uspeli za- dostiti potrebam. Krvodajalci morajo ime- ti na krvodajalskih akcijah zdravstvene kartice, saj je od letos izdaja potrdila daroval- cem za uveljavitev odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi (potrdilo za službo) direk- tno iz sistema ZZZS, do ka- terega delodajalci dostopajo sami. E–potrdilo nadomešča papirnati obrazec. Drugim krvodajalcem, ki potrebuje- jo le potrdilo o udeležbi, npr. dijakom in študentom, bodo še naprej izdajali potrdila o udeležbi v papirnati obliki. Naslednja krvodajalska ak- cija bo v avli Doma II. slo- venskega tabora v Žalcu 25. julija. ŠO MOZIRJE – Mozirski gaj je v soboto prvič v sodelovanju s podjetjem Micronatura organiziral EM festival oziroma doga- janje na temo efektivnih mikroorganizmov. Gre za koristne bakterije in kvasovke, ki medseboj- no sodelujejo ter ustvarjajo boljše okolje za naravne ekosisteme. Njihova upora- ba je razširjena na različna področja, kot so kmetijstvo, vrtičkanje, ekologija, čišče- nje, skrb za hišne ljubljenč- ke, kozmetika, prehranski dodatki in še kaj. Udeležen- ci so na sobotnem festivalu pozornost namenili biore- mediaciji tal, obnovi tal po poplavah, živih tleh na vrtu, kako do dobrega komposta brez premetavanja in ne- nazadnje o pomenu efek- tivnih mikroorganizmov v zdravi prehrani. Obenem so bile na voljo tudi delav- Kaj zmorejo mikroorganizmi? Na festivalu so izdelovali tudi kepe Bokashi. (Foto: arhiv gaja) nice izdelovanja prav poseb- nih kep Bokashi. »Podjetje Micronatura je dolgoletni partner Mozirskega gaja. Že večkrat nam je priskočilo na pomoč ob toči in drugih nevšečnostih, ob lanskih hudih poplavah pa je tako nam kot celotnemu Mozirju in okolici podarilo kar tisoč litrov snovi za dezinfekcijo okolice,« so sporočili iz tega znanega savinjskega parka cvetja. ŠO podoba kraja z novo obvozno cesto spremenila. Kot bi po dolgem temačnem vremenu v Gornjem Gradu le posijalo sonce.« Poplave so jih povezale Nova obvoznica bo po be- sedah župana omogočala tudi boljšo dostopnost inter- vencijskih služb v primeru morebitnih naravnih nesreč v prihodnosti. »Ob tem ne smemo zanemariti, da izved- ba nekaterih nujnih del po poplavah ni bila takšna, kot smo pričakovali. Prepočasna odzivnost prisojnih služb, sla- bo usklajevanje dejavnosti in nepremišljeni ukrepi so pov- zročili dodatno škodo ter neza- dovoljstvo med občani. Takšne napake so nesprejemljive. Iz teh izkušenj smo se marsikaj naučili. Poplave so prinesle precejšnje uničenje, vendar so nam tudi pokazale, kako močna in povezana je naša lokalna skupnost. Dokazali smo, da znamo stopiti skupaj, da se zmoremo podpirati in si pomagati,« je še poudaril žu- pan v upanju, da jih bodo tudi prihodnji naložbeni projekti povezali in krepili skupnost. Ujma odplavila milijon Pogodba za gradnjo obvo- zne ceste je bila podpisana novembra 2022, prvi stroji so zabrneli mesec kasneje. Zaradi lanskih avgustovskih poplav, ki so v celotni Savinjski doli- ni povzročile razdejanje zgo- dovinskih razsežnosti, se je gradnja podražila. Po besedah ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek končna vre- dnost opravljenih del znaša 5,6 milijona evrov. » Ta številka vse- buje malo več kot milijon evrov težak aneks k pogodbi, s ka- terim smo odpravili posledice uničujoče ujme na mostu. Zato smo bili lani novembra prisilje- ni prestaviti rok zaključka del na letošnji oktober. A je izva- jalcem uspelo gradnjo končati štiri mesece prej. Ob tej prilo- žnosti se jim zahvaljujem za opravljeno delo, občanom pa za potrpežljivost.« Poleg obnove in novogra- dnje regionalne ceste z vsemi križišči in priključki je prenove deležna tudi Kocbekova cesta. Ob novozgrajenem mostu čez Dreto so urejeni površine za pešce in kolesarje ter avtobu- sna postajališča, nov je tudi sistem odvodnjavanja. Zago- tovljeni so ukrepi za poplavno varnost. Pri gradnji viadukta je izvajalec gradbenih del mo- ral zaradi bližine katedrale upoštevati zahteve zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na viaduktu je kamnita oblo- ga kombinirana z betonom in lesom. Svetila javne razsvetlja- ve so vgrajena ob pločniku na mostu. Za ceste največ doslej Po navedbah ministrice Bratuškove je ministrstvo za infrastrukturo naložbe v sko- raj 6 tisoč kilometrov veliko državno cestno omrežje v mandatu te vlade povečalo za 130 milijonov evrov. Če je leta 2021 v ceste vložilo približno 291 milijonov evrov, jih je letos že več kot 421 milijonov, kar je največ doslej. »Vesela sem, da današnji dan v Gornji Grad prinaša napredek in izboljšave. Z županom idilične občine pod Menino planino danes preda- java namenu obvoznico. Zave- dam se, da lanske poplave niso odnesle le premoženja, odne- sle so marsikatero upanje, a z današnjim prerezom traku do- kazujemo, da se zastavljenih ciljev držimo kljub težkim in nepredvidljivim okoliščinam,« je še dejala in poudarila, da je kakovostna, varna in na pod- nebne spremembe odporna cestna infrastruktura ključne- ga pomena za razvoj gospo- darstva in varno mobilnost prebivalstva. Foto: arhiv občine Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 27, 4. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV ŠOŠTANJ – Večina prebivalcev Pohrastnika je zaradi poplavne ogroženosti predvidena za selitev Takšna rešitev je mnoge presenetila Okolju bolj prijazno ogrevanje Evropski politiki o preoblikovanju premogovnih regij VELENJE – Mednarodno konferenco Letni politični dialog premogovnih regij v organizaciji Evropske komi- sije in ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj bo sredi julija gostilo Velenje. Predstavniki visoke evropske politike bodo razpravljali o izzivih premogovnih regij, primerih dobrih praks ter usmeritvah v prihodnje. Udeležence konference bodo med drugim nagovorili iz- vršni podpredsednik Evropske komisije za evropski zeleni dogovor Maroš Šefčovič, guverner regije Karlovy Vary Petr Kulhánek ter minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek. Premogovne regije po Evropi se soo- čajo s podobnimi izzivi, ki se v največji meri nanašajo na ekonomsko preobrazbo in nove priložnosti zaposlovanja. Zato se že nekaj časa povezujejo, izmenjujejo izkušnje in poglede na prihodnost. Devet evropskih premogovnih regij je oktobra lani v Bru- slju podpisalo deklaracijo, v kateri so se zavezale k iskanju najboljših rešitev za pravični zeleni prehod, v katerem ne sme biti nihče zapostavljen. Denar za dejavnosti zelenega preoblikovanja regije je zagotovljen v evropskem skladu za pravični prehod. V avli doma kulture v Velenju bodo med julijsko med- narodno konferenco odprli tematsko razstavo, na kateri bodo predstavljene najboljše prakse prehoda in prime- rov degradiranih območij, industrijske infrastrukture in premogovnikov, ki so jih preoblikovali bodisi v poslovne cone bodisi v energetske lokacije ali območja industrijske dediščine. V sklopu razstave bodo podrobneje predstavili, kako je zamišljeno preoblikovanje Šaleške doline iz pre- mogovne v zeleno, pametno in inovativno regijo. BF STRANICE – V prostorih vrtca in podružnične osnov- ne šole s telovadnico, večna- menskega doma krajanov in gasilskega doma na Strani- cah se bodo odslej ogrevali iz kotlovnice na lesno bio- maso. Zreška občina je za vzpostavitev sistema daljin- skega ogrevanja v proraču- nu zagotovila približno 270 tisoč evrov. Nova kotlovnica je zamenjala kotlovnico na utekočinjen naftni plin. Iz kotlovnice pri stavbi, v kateri sta vrtec in šola, je po zemlji speljan dvocevni raz- vod do končnih uporabnikov toplote. Vsaka interna toplo- tna postaja ima vgrajen tudi kalorimeter za merjenje de- janske rabe toplotne energije. Nemoteno delovanje, krmi- ljenje opreme z nastavitvami v kotlovnici in sprotno odči- tavanje končne rabe toplotne energije na posameznem od- jemnem mestu bodo vodeni preko centralnega nadzorne- ga sistema, ki ga bo bo lahko upravnik nadziral tako iz pi- sarne nad kotlovnico kot tudi iz katerekoli drugega mesta s spletnim dostopom na oseb- sec kasneje. Strokovni nadzor je opravilo podjetje Gins. Na slavnostnem odprtju so se krajani pod vodstvom upra- vljavca kotlovnice Andreja Kotnika lahko podrobneje seznanili z načinom njenega delovanja. Odprtje najnovej- še pridobitve so z nastopom popestrili otroci iz straniške- ga vrtca in šole. Najnovejšo pridobitev je blagoslovil zre- ški župnik Peter Leskovar. BF Rezanje otvoritvenega traku nove kotlovnice na lesno biomaso (Foto: arhiv občine) Občina Šoštanj je bila med bolj prizadetimi lokal- nimi skupnostmi v lanskih avgustovskih poplavah, saj je bilo poplavljenih skoraj 200 stavb, sprožilo se je 300 plazov, uničeni so bili številni cestni odseki. Najhuje je bil v naselju Pohrastnik, kjer so bili do- movi tamkajšnjih prebivalcev v zadnjih desetletjih že večkrat poplavljeni. Življenje v negotovosti jih utruja, zato pristojne že dlje časa pozivajo k ureditvi protipoplavne zaščite. Vendar sta jim vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic in državni sekretar Jure Leben na nedavnem srečanju povedala, da je za večino najprimernejša rešitev preselitev. Takšna odločitev je presenetila tudi šoštanjskega župana Borisa Goličnika. BARBARA FURMAN V naselju Pohrastnik je pri- bližno 50 stanovanjskih hiš, od tega je več kot 30 predvi- denih za selitev. Kot sta med obiskom Šoštanja še pove- dala vodja vladne službe za obnovo po poplavah in pla- zovih Boštjan Šefic in držav- ni sekretar v kabinetu pred- sednika vlade Jure Leben, je selitev potrebna, čeprav je na vodotokih predvidena ureditev varovalnih ukrepov. Strokovnjaki državne teh- nične pisarne so pripravili strokovne podlage za uredi- tev suhih zadrževalnikov in poglobitev struge Pake. Po besedah Alenke Zupančič iz direkcije RS za vode je za večji del prebivalcev naselja Pohrastnik predvidena pre- selitev, glede manjšega dela območja pa odločitev stroke še ni dokončna. Od olajšanja do jeze V Pohrastniku so bili v za- dnjih tridesetih letih popla- vljeni že tretjič, a najhuje je bilo lani avgusta. V spodnjem delu naselja, ki je poplavno najbolj ogrožen, je približno 50 hiš, v zgornjem delu na- selja so stavbe bistveno manj ogrožene. Pohrastničani so se na napovedno selitev odzva- li z mešanimi občutki – ne- katerim je odleglo, saj bodo naposled rešeni utrujajoče negotovosti, spet drugi so je- zni in v stresu, ker jih čaka velika življenjska spremem- ba, kar selitev za marsikoga je. Župan Boris Goličnik je povedal, da je presenečen nad obsegom predvidene pre- selitve. »Razmere na terenu zelo dobro poznam, zato sem pričakoval, da se bodo morali preseliti le stanovalci iz hiš, ki so tik ob Toplici in Florjan- ščici, ne pa iz celotnega spo- Šoštanjski župan Boris Goličnik dnjega dela Pohrastnika. Za nekaj stavb stroka še vedno ni povedala, kaj namerava z njimi.« Župan se je na srečanju občanom zahvalil za potrpe- žljivost in sodelovanje, odgo- vorne v državi pa pozval, naj čim prej speljejo nadaljnje postopke, ki bodo ljudem omogočili življenje v varnih domovih. Kako naprej? Po napovedih Boštjana Šefica bo kmalu pripravlje- no strokovno mnenje glede odstranitve stavb, ki ga bodo nato pregledali v državni tehnični pisarni, zatem ga bodo vzeli pod drobnogled še člani sveta za obnovo. Sledila bo 15-dnevna javna razgrnitev z možnostjo po- dajanja pripomb, predlogov in vprašanj. Ko bodo v javni razgrnitvi odpravljene vse morebitne dileme, bo stro- kovno mnenje glede predvi- dene selitve obravnavala še vlada, ki naj bi sprejela do- končni sklep. Potem bodo sledile cenitve stanovanjskih hiš. Lastniki bodo imeli me- sec dni časa, da sprejmejo ponudbo. Nova soseska v Metlečah Župana Goličnika smo vprašali, ali je občina že predvidela prostor oziroma zemljišče za nadomestno gra- dnjo hiš. »Občina Šoštanj ima v Metlečah na voljo ustrezen prostor za stanovanjsko gra- dnjo. Za nakup zemljišča smo uveljavili predkupno pravico in smo ga tudi že odkupili od Premogovnika Velenje. Na tem območju je v skladu s prostorskim aktom predvidena gradnja individu- alnih hiš. Tisti prebivalci, ki bodo to želeli, bodo imeli mo- žnost preselitve na to obmo- čje. Ima pa vsak posameznik možnost, da si poišče rešitev, ki je zanj najbolj ugodna,« je pojasnil Goličnik. Foto: osebni arhiv »Razmere na terenu zelo dobro poznam, zato sem pričakoval, da se bodo morali preseliti le stanovalci iz hiš, ki so tik ob Toplici in Florjanščici, ne pa iz celotnega spodnjega dela Pohrastnika. Za nekaj stavb stroka še vedno ni povedala, kaj namerava z njimi,« poudarja Goličnik. »Občina Šoštanj ima v Metlečah ustrezen prostor za stanovanjsko gradnjo. Za nakup zemljišča smo uveljavili predkupno pravico in smo ga tudi že odkupili od Premogovnika Velenje,« pravi župan Boris Goličnik. Po poplavah so se predstavniki države in stroke večkrat sestali z občani Šoštanja. Avgusta lani je tudi šo- štanjska občina doživela hude posledice poplav, s kar 607 vpisanimi škodnimi do- godki v državni programu Ajda. Sprožilo se je več kot 300 plazov, 197 stavb je bilo popravljenih, na javni infra- strukturi je bilo zabeleženih 172 poškodb. Občina Šoštanj je bila med 117 lokalnimi skupnostmi, ki so prejele dr- žavno predplačilo za odpra- vo posledic naravne nesreče, uvrščena na 11. mesto. nem računalniku, tablici ali pametnem telefonu. Kot je na odprtju povedal župan Boris Podvršnik, so gradnjo kotlovnice na lesno biomaso končali že lanskega septembra, zagnali so jo me- Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 27, 4. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Gornji Grad se sooča z go- stim prometom tako osebnih kot tovornih vozil, v poletnih mesecih je gneča zaradi turi- stov še večja. Po besedah žu- pana Antona Špeha obvoznica predstavlja velik korak naprej k novim razvojnim priložno- stim ter bolj kakovostnemu življenju občank in občanov. »Z obvoznico smo zagotovili varnejši promet ter mirnejše okolje, ki bo prijetnejše za bi- vanje. Obenem bo privlačnejše za obiskovalce in razvoj turi- stične ponudbe, ki je neločljivo povezana z največjo slovensko katedralo, cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata, ki se ponaša z bo- gato, skoraj tisočletno zgodovi- no. Nekateri skoraj niso mogli verjeti svojim očem, kako se je »Kot obrtnik sem približno 20 let opazoval neodločnost lokalne skupnosti glede obvoznice. Ko sem se leta 2018 odločil za župansko kandidaturo, sem se med drugim zavezal, da bom v primeru izvolitev z novoizvoljenim občinskim svetom pospešil prizadevanja za njeno gradnjo,« je povedal Anton Špeh. Po navedbah ministrice Alenke Bratušek je mini- strstvo za infrastrukturo naložbe v državno cestno omrežje v mandatu te vla- de povečalo za 130 milijo- nov evrov. Če je leta 2021 v ceste vložilo približno 291 milijonov evrov, jih je letos že več kot 421 milijonov, kar je največ doslej. GORNJI GRAD – Gornjegrajci dočakali eno najbolj pričakovanih pridobitev v lokalni skupnosti Kot bi nad krajem le posijalo sonce Središče Gornjega Grada je končno razbremenjeno goste- ga prometa osebnih in tovornih vozil, saj so minuli konec tedna v sklopu občinskega praznika predali namenu težko pričakovano in približno kilometer dolgo obvoznico. Stala je 5,6 milijona evrov. Bila bi za milijon evrov cenejša, če ne bi lanske poplave močno poškodovale mostu čez Dreto. Glavnino potrebnega denarja je zagotovilo ministrstvo za infrastrukturo. Sočasno z gradnjo obvozne ceste so bili zagotovljeni tudi ukrepi za zagotovitev poplavne varnosti. BARBARA FURMAN Otvoritveni trak sta prerezala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in župan Anton Špeh. Prvi so se po novi obvozni cesti zapeljali lastniki starodobnih koles, motorjev in avtomobilov. Tudi za vas je lahko prvič V Preboldu je kri darovala pevka in učiteljica petja Irena Vrčkovnik. (Foto: osebni arhiv) PREBOLD, POLZELA, VRANSKO – Žalsko območ- no združenje Rdečega kri- ža je s pomočjo krajevnih organizacij Rdečega križa Prebold, Polzela in Vran- sko junija organiziralo tri krvodajalske akcije. V Ho- telu Prebold je kri darovalo 48 krvodajalcev, v veroučni učilnici Župnije Polzela 57 in v Kulturnem domu Vran- sko 85. V Preboldu in na Polzeli so pričakovali več prijav kr- vodajalcev, saj so transfu- zijske službe ravno v tistem obdobju potrebovale kri vseh krvnih skupin. Razveseljiv je podatek, da se je krvodajal- ske akcije na Vranskem ude- ležilo 85 krvodajalcev, nekaj je bilo tudi krvodajalcev, ki so kri darovali prvič. Dodatno so vabili krvodajalce, ki ima- jo kri krvne skupine B. Veseli jih, da so začasno uspeli za- dostiti potrebam. Krvodajalci morajo ime- ti na krvodajalskih akcijah zdravstvene kartice, saj je od letos izdaja potrdila daroval- cem za uveljavitev odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi (potrdilo za službo) direk- tno iz sistema ZZZS, do ka- terega delodajalci dostopajo sami. E–potrdilo nadomešča papirnati obrazec. Drugim krvodajalcem, ki potrebuje- jo le potrdilo o udeležbi, npr. dijakom in študentom, bodo še naprej izdajali potrdila o udeležbi v papirnati obliki. Naslednja krvodajalska ak- cija bo v avli Doma II. slo- venskega tabora v Žalcu 25. julija. ŠO MOZIRJE – Mozirski gaj je v soboto prvič v sodelovanju s podjetjem Micronatura organiziral EM festival oziroma doga- janje na temo efektivnih mikroorganizmov. Gre za koristne bakterije in kvasovke, ki medseboj- no sodelujejo ter ustvarjajo boljše okolje za naravne ekosisteme. Njihova upora- ba je razširjena na različna področja, kot so kmetijstvo, vrtičkanje, ekologija, čišče- nje, skrb za hišne ljubljenč- ke, kozmetika, prehranski dodatki in še kaj. Udeležen- ci so na sobotnem festivalu pozornost namenili biore- mediaciji tal, obnovi tal po poplavah, živih tleh na vrtu, kako do dobrega komposta brez premetavanja in ne- nazadnje o pomenu efek- tivnih mikroorganizmov v zdravi prehrani. Obenem so bile na voljo tudi delav- Kaj zmorejo mikroorganizmi? Na festivalu so izdelovali tudi kepe Bokashi. (Foto: arhiv gaja) nice izdelovanja prav poseb- nih kep Bokashi. »Podjetje Micronatura je dolgoletni partner Mozirskega gaja. Že večkrat nam je priskočilo na pomoč ob toči in drugih nevšečnostih, ob lanskih hudih poplavah pa je tako nam kot celotnemu Mozirju in okolici podarilo kar tisoč litrov snovi za dezinfekcijo okolice,« so sporočili iz tega znanega savinjskega parka cvetja. ŠO podoba kraja z novo obvozno cesto spremenila. Kot bi po dolgem temačnem vremenu v Gornjem Gradu le posijalo sonce.« Poplave so jih povezale Nova obvoznica bo po be- sedah župana omogočala tudi boljšo dostopnost inter- vencijskih služb v primeru morebitnih naravnih nesreč v prihodnosti. »Ob tem ne smemo zanemariti, da izved- ba nekaterih nujnih del po poplavah ni bila takšna, kot smo pričakovali. Prepočasna odzivnost prisojnih služb, sla- bo usklajevanje dejavnosti in nepremišljeni ukrepi so pov- zročili dodatno škodo ter neza- dovoljstvo med občani. Takšne napake so nesprejemljive. Iz teh izkušenj smo se marsikaj naučili. Poplave so prinesle precejšnje uničenje, vendar so nam tudi pokazale, kako močna in povezana je naša lokalna skupnost. Dokazali smo, da znamo stopiti skupaj, da se zmoremo podpirati in si pomagati,« je še poudaril žu- pan v upanju, da jih bodo tudi prihodnji naložbeni projekti povezali in krepili skupnost. Ujma odplavila milijon Pogodba za gradnjo obvo- zne ceste je bila podpisana novembra 2022, prvi stroji so zabrneli mesec kasneje. Zaradi lanskih avgustovskih poplav, ki so v celotni Savinjski doli- ni povzročile razdejanje zgo- dovinskih razsežnosti, se je gradnja podražila. Po besedah ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek končna vre- dnost opravljenih del znaša 5,6 milijona evrov. » Ta številka vse- buje malo več kot milijon evrov težak aneks k pogodbi, s ka- terim smo odpravili posledice uničujoče ujme na mostu. Zato smo bili lani novembra prisilje- ni prestaviti rok zaključka del na letošnji oktober. A je izva- jalcem uspelo gradnjo končati štiri mesece prej. Ob tej prilo- žnosti se jim zahvaljujem za opravljeno delo, občanom pa za potrpežljivost.« Poleg obnove in novogra- dnje regionalne ceste z vsemi križišči in priključki je prenove deležna tudi Kocbekova cesta. Ob novozgrajenem mostu čez Dreto so urejeni površine za pešce in kolesarje ter avtobu- sna postajališča, nov je tudi sistem odvodnjavanja. Zago- tovljeni so ukrepi za poplavno varnost. Pri gradnji viadukta je izvajalec gradbenih del mo- ral zaradi bližine katedrale upoštevati zahteve zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na viaduktu je kamnita oblo- ga kombinirana z betonom in lesom. Svetila javne razsvetlja- ve so vgrajena ob pločniku na mostu. Za ceste največ doslej Po navedbah ministrice Bratuškove je ministrstvo za infrastrukturo naložbe v sko- raj 6 tisoč kilometrov veliko državno cestno omrežje v mandatu te vlade povečalo za 130 milijonov evrov. Če je leta 2021 v ceste vložilo približno 291 milijonov evrov, jih je letos že več kot 421 milijonov, kar je največ doslej. »Vesela sem, da današnji dan v Gornji Grad prinaša napredek in izboljšave. Z županom idilične občine pod Menino planino danes preda- java namenu obvoznico. Zave- dam se, da lanske poplave niso odnesle le premoženja, odne- sle so marsikatero upanje, a z današnjim prerezom traku do- kazujemo, da se zastavljenih ciljev držimo kljub težkim in nepredvidljivim okoliščinam,« je še dejala in poudarila, da je kakovostna, varna in na pod- nebne spremembe odporna cestna infrastruktura ključne- ga pomena za razvoj gospo- darstva in varno mobilnost prebivalstva. Foto: arhiv občine Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 27, 4. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV/KULTURA Laško je minuli teden utripalo v ritmu Festivala Romanica Antiqua. Festival, ki ga je že 15. leto pri- pravil KUD Romanika Laško, je zasnovan na visoko- kakovostnih temeljih, ki jih zagotavljajo evropsko prepoznavni poustvarjalci glasbe in v slovenskem prostoru priznani glasbeni pedagogi. Na različnih prizoriščih v mestu in okolici so se vrstili brezplač- ni koncerti, delavnice in poletna šola. BOJANA AVGUŠTINČIČ Vlada potrdila sofinanciranje prizidka LAŠKO – Vlada je v načrt razvojnih programov do leta 2027 uvrstila štiri nove projekte s področja zdravstva. Iz državnega proračuna bo tako sofi nancirana tudi gradnja prizidka k Zdravstvenemu domu Laško. Ocenjena vrednost naložbe znaša 5,34 milijona evrov z DDV. Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvo bo prispeval približno milijon evrov. Preostala sredstva bo v proračunu zagotovila Občina Laško, medtem ko bo medicinsko opremo plačal Zdravstveni dom Laško. V novopridobljenih prostorih bodo v pritličju prostori nujne medicinske pomoči, zoboz- dravstvena ambulanta za otroke in odrasle. V prvem nadstropju bodo medicinski laboratoriji, zobozdravstveni laboratorij in prostori medicine dela, mansardni del zdravstvenega doma bo obsegal prostor patronažne službe, prostor centra za krepitev zdravja in prostor za fi zi- oterapijo. Del stavbe, ki je bil do zdaj namenjen zobozdravstveni dejavnosti, bo treba porušiti. Vse ambulante iz tega dela stavbe bodo začasno preseljene v prostore zdravstvenega doma. V času gradnje bo spremenjen tudi prometni režim, prestavljen je tudi vhod v dom, in sicer na drugo stran stavbe. Prizidek mora biti končan do konca prihodnjega leta. BA Festival Romanica Antiqua v Laškem Dogodki za sladokusce Koncertni del festivala Romanica Antiqua je na praznični dan, 25. junija, v Kulturnem centru Laško za- čel klavirski Trio Amael, ki se uvršča med naše najuglednej- še komorne ansamble. Sesta- vljajo ga violinist Volodja Bal- žalorsky, violončelist Damir Hamidulin in pianist Zoltan Peter. Trio deluje od oktobra 2000. Svoj mednarodni ugled je potrdil z izjemno uspešni- mi nastopi na najpomemb- nejših festivalih po vsem sve- tu ter s koncerti v uglednih avditorijih, med drugim v dvorani Carnegie v New Yor- ku in v kulturnem centru The Forge v Londonu. Zasedba je na gostovanjih vedno izvajala tudi slovensko sodobno glas- bo in tako prispevala k njeni mednarodni uveljavitvi. Na Festivalu Romanica Antiqua Laško se je trio tokrat pred- stavil prvič. Značilnost festivala Roma- nica Antiqua je tudi, da med koncertna prizorišča vključu- je tudi kulturne spomenike. V cerkvi sv. Martina v Laškem je tako 26. junija sledil koncert Celjskega godalnega orke- stra. Slednji združuje ljubi- telje glasbe, ki jim je skupna želja, da ob svojih poklicih, v katerih uspešno delujejo, izlijejo del svoje duše tudi z govorico glasbil. Orkester ne- prekinjeno deluje od leta 1945 in poleg rednih abonmajskih koncertov v Celju gostuje po domovini in tujini ter snema za različne radijske in TV-hi- še. Od leta 1988 je umetniški vodja in dirigent Celjskega go- dalnega orkestra Nenad Firšt. Kot solista sta na tokratnem koncertu nastopila Urban Jer- man (violina) in Vita Kovše (orgle). Orkester je izvedel dela Slavka Osterca, Johanna Sebastiana Bacha ter Wol- fganga Amadeusa Mozarta. Koncertni del festivala se je nadaljeval v Zgornji Reči- ci z recitalom klasične har- monike. V cerkvi blaženega Antona Martina Slomška je z nastopom navdušil Dejan Ku- šer. In ker Festival Romanica Antiqua vedno postreže tudi s kakšnim presenečenjem, se je profesorju harmonike v celjski glasbeni šoli pri eni skladbi pridružila fl avtistka Tina Ostruh. Ob koncertih tudi izobraževanje Osrednje mesto na festivalu je bilo tudi letos namenjeno izobraževalnim vsebinam s poletno šolo godal in harmo- nike. Poletne glasbene šole in delavnic so se udeležili učen- ci in dijaki osnovne in srednje stopnje glasbenega izobraže- vanja. Mentorji na letošnjem festivalu so bili profesorji Helfried Fister, Aleksandar Kuzmanovski in Dejan Ku- šer. Svoje novo pridobljeno znanje so udeleženci poka- zali na sobotnem zaključnem koncertu v Glasbeni šoli La- ško-Radeče. Festival Romanica Antiqua Laško se je končal s sobotnim godalkanjem v Hotelu Špica. Godalkanje je namenjeno godalni igri, ki dopolnjuje in nadgrajuje znanje, pridoblje- no v glasbeni šoli ali pri sa- moizobrazbi. Glavni mentor godalkanja je bil akademski in ljudski glasbenik Bojan Cvetrežnik, ustanovni član glasbene skupine Terrafolk. S strokovno sodelavko Barjo Drnovšek sta otroke popeljala v svet različnih glasbenih zvr- sti in načinov učenja glasbe. Godalkarji so svoj program, poln glasbene navihanosti in istočasno resnosti, predstavili na lastnem koncertu. Temu je sledil večerni jam session (spontano muziciranje), ki so se mu lahko pridružili tudi obiskovalci. Kočo je pred 70 leti pomagal graditi danes 98-letni Zoran Klemen, ki se je minulo soboto tudi udeležil slovesnosti na Prehodavcih. Pred tem se je na Prehodavce nazadnje povzpel pri svojih 90 letih, kar 27-krat je bil na Triglavu, nazadnje pri 81 letih. (Foto: FB Tomaž Režun) Jubilej Zasavske koče so radeški planinci z občinski- mi svetniki in s pohodniki obeležili 29. junija s krajšo slovesnostjo na Prehodav- cih. (Foto: FB Tomaž Režun) Zasedali najvišje v zgodovini Slovenije RADEČE – Zadnja seja ra- deškega občinskega sveta ni bila v domači občini, ampak kar 2071 metrov visoko v osr- čju Julijskih Alp. Svetniki in svetnice Občine Radeče so se 29. junija namreč zbrali na Prehodavcih, kjer so se udeležili tudi slovesnosti ob 70-letnici postavitve Zasa- vske koče, ki jo upravlja Pla- ninsko društvo Radeče. »Vesel in ponosen sem, da smo se proslave udeležili v res izjemnem številu. Še več, več- letna želja, da bi eno redno sejo občinskega sveta imeli na Pre- hodavcih, se je izpolnila. In po vseh podatkih je bila ta redna seja najvišje kdajkoli v zgo- dovini Slovenije. Posebna za- hvala in pohvala občinskemu svetu, da smo složni in enotni izpeljali projekt, ki nam bo še dolgo ostal v lepem spominu,« je na družbenem omrežju vti- se delil radeški župan Tomaž Režun. Na dnevnem redu seje je bila med drugim celostna prometna strategija v občini Radeče, svetniki so sklepali tudi o prodaji nepremičnine na Starem dvoru in potrjevali letošnje prejemnike občinskih priznanj. Zasavsko kočo na Prehodav- cih so zasavski planinci začeli graditi poleti 1952, slavnostno odprtje nove planinske posto- janke je bilo 22. avgusta 1954. Kočo je pred 70 leti pomagal graditi danes 98-letni Zoran Klemen, ki se je minulo so- boto tudi udeležil slovesnosti na Prehodavcih. Planinsko društvo Radeče kočo upravlja že od leta 1956. Oskrbovanje skoraj dvesto kilometrov odda- ljene postojanke nad dva tisoč metri ni mačji kašelj, a radeški planinci zanjo vsa leta vzorno skrbijo. Prva večja prelomnica za Zasavsko kočo je bila leta 1973, ko so stavbo dogradili. Leta 1985 so kamnito fasado odeli v les. Lani so fasado po- novno obnovili in ji nadeli ko- vinsko prevleko. Na streho so namestili fotovoltaiko. Jubilej Zasavske koče so radeški planinci obeležili 29. junija s krajšo slovesnostjo na Prehodavcih. V Knjižnici Rade- če so obletnico zaznamovali s fotografsko razstavo, ki bo na ogled čez poletje. BA »Večletna želja, da bi eno redno sejo občinskega sveta imeli na Prehodavcih, se je izpolnila. In po vseh podatkih je bila ta redna seja najvišje kdajkoli v zgodovini Slovenije,« je povedal Tomaž Režun. Značilnost festivala Romanica Antiqua je tudi, da med koncertna prizorišča vključuje tudi kulturne spomenike. V cerkvi blaženega An- tona Martina Slomška v Zgornji Rečici je z nastopom navdušil har- monikar Dejan Kušer, ki se mu je pri eni skladbi pridružila flavtistka Tina Ostruh. (Foto: KUD Romanika Laško) Festival Romanica Antiqua Laško se je končal s sobotnim godalkanjem. Godalkarji so svoj program predstavili na lastnem koncertu. (Foto: KUD Romanika Laško) Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 27, 4. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV/KULTURA Laško je minuli teden utripalo v ritmu Festivala Romanica Antiqua. Festival, ki ga je že 15. leto pri- pravil KUD Romanika Laško, je zasnovan na visoko- kakovostnih temeljih, ki jih zagotavljajo evropsko prepoznavni poustvarjalci glasbe in v slovenskem prostoru priznani glasbeni pedagogi. Na različnih prizoriščih v mestu in okolici so se vrstili brezplač- ni koncerti, delavnice in poletna šola. BOJANA AVGUŠTINČIČ Vlada potrdila sofinanciranje prizidka LAŠKO – Vlada je v načrt razvojnih programov do leta 2027 uvrstila štiri nove projekte s področja zdravstva. Iz državnega proračuna bo tako sofi nancirana tudi gradnja prizidka k Zdravstvenemu domu Laško. Ocenjena vrednost naložbe znaša 5,34 milijona evrov z DDV. Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvo bo prispeval približno milijon evrov. Preostala sredstva bo v proračunu zagotovila Občina Laško, medtem ko bo medicinsko opremo plačal Zdravstveni dom Laško. V novopridobljenih prostorih bodo v pritličju prostori nujne medicinske pomoči, zoboz- dravstvena ambulanta za otroke in odrasle. V prvem nadstropju bodo medicinski laboratoriji, zobozdravstveni laboratorij in prostori medicine dela, mansardni del zdravstvenega doma bo obsegal prostor patronažne službe, prostor centra za krepitev zdravja in prostor za fi zi- oterapijo. Del stavbe, ki je bil do zdaj namenjen zobozdravstveni dejavnosti, bo treba porušiti. Vse ambulante iz tega dela stavbe bodo začasno preseljene v prostore zdravstvenega doma. V času gradnje bo spremenjen tudi prometni režim, prestavljen je tudi vhod v dom, in sicer na drugo stran stavbe. Prizidek mora biti končan do konca prihodnjega leta. BA Festival Romanica Antiqua v Laškem Dogodki za sladokusce Koncertni del festivala Romanica Antiqua je na praznični dan, 25. junija, v Kulturnem centru Laško za- čel klavirski Trio Amael, ki se uvršča med naše najuglednej- še komorne ansamble. Sesta- vljajo ga violinist Volodja Bal- žalorsky, violončelist Damir Hamidulin in pianist Zoltan Peter. Trio deluje od oktobra 2000. Svoj mednarodni ugled je potrdil z izjemno uspešni- mi nastopi na najpomemb- nejših festivalih po vsem sve- tu ter s koncerti v uglednih avditorijih, med drugim v dvorani Carnegie v New Yor- ku in v kulturnem centru The Forge v Londonu. Zasedba je na gostovanjih vedno izvajala tudi slovensko sodobno glas- bo in tako prispevala k njeni mednarodni uveljavitvi. Na Festivalu Romanica Antiqua Laško se je trio tokrat pred- stavil prvič. Značilnost festivala Roma- nica Antiqua je tudi, da med koncertna prizorišča vključu- je tudi kulturne spomenike. V cerkvi sv. Martina v Laškem je tako 26. junija sledil koncert Celjskega godalnega orke- stra. Slednji združuje ljubi- telje glasbe, ki jim je skupna želja, da ob svojih poklicih, v katerih uspešno delujejo, izlijejo del svoje duše tudi z govorico glasbil. Orkester ne- prekinjeno deluje od leta 1945 in poleg rednih abonmajskih koncertov v Celju gostuje po domovini in tujini ter snema za različne radijske in TV-hi- še. Od leta 1988 je umetniški vodja in dirigent Celjskega go- dalnega orkestra Nenad Firšt. Kot solista sta na tokratnem koncertu nastopila Urban Jer- man (violina) in Vita Kovše (orgle). Orkester je izvedel dela Slavka Osterca, Johanna Sebastiana Bacha ter Wol- fganga Amadeusa Mozarta. Koncertni del festivala se je nadaljeval v Zgornji Reči- ci z recitalom klasične har- monike. V cerkvi blaženega Antona Martina Slomška je z nastopom navdušil Dejan Ku- šer. In ker Festival Romanica Antiqua vedno postreže tudi s kakšnim presenečenjem, se je profesorju harmonike v celjski glasbeni šoli pri eni skladbi pridružila fl avtistka Tina Ostruh. Ob koncertih tudi izobraževanje Osrednje mesto na festivalu je bilo tudi letos namenjeno izobraževalnim vsebinam s poletno šolo godal in harmo- nike. Poletne glasbene šole in delavnic so se udeležili učen- ci in dijaki osnovne in srednje stopnje glasbenega izobraže- vanja. Mentorji na letošnjem festivalu so bili profesorji Helfried Fister, Aleksandar Kuzmanovski in Dejan Ku- šer. Svoje novo pridobljeno znanje so udeleženci poka- zali na sobotnem zaključnem koncertu v Glasbeni šoli La- ško-Radeče. Festival Romanica Antiqua Laško se je končal s sobotnim godalkanjem v Hotelu Špica. Godalkanje je namenjeno godalni igri, ki dopolnjuje in nadgrajuje znanje, pridoblje- no v glasbeni šoli ali pri sa- moizobrazbi. Glavni mentor godalkanja je bil akademski in ljudski glasbenik Bojan Cvetrežnik, ustanovni član glasbene skupine Terrafolk. S strokovno sodelavko Barjo Drnovšek sta otroke popeljala v svet različnih glasbenih zvr- sti in načinov učenja glasbe. Godalkarji so svoj program, poln glasbene navihanosti in istočasno resnosti, predstavili na lastnem koncertu. Temu je sledil večerni jam session (spontano muziciranje), ki so se mu lahko pridružili tudi obiskovalci. Kočo je pred 70 leti pomagal graditi danes 98-letni Zoran Klemen, ki se je minulo soboto tudi udeležil slovesnosti na Prehodavcih. Pred tem se je na Prehodavce nazadnje povzpel pri svojih 90 letih, kar 27-krat je bil na Triglavu, nazadnje pri 81 letih. (Foto: FB Tomaž Režun) Jubilej Zasavske koče so radeški planinci z občinski- mi svetniki in s pohodniki obeležili 29. junija s krajšo slovesnostjo na Prehodav- cih. (Foto: FB Tomaž Režun) Zasedali najvišje v zgodovini Slovenije RADEČE – Zadnja seja ra- deškega občinskega sveta ni bila v domači občini, ampak kar 2071 metrov visoko v osr- čju Julijskih Alp. Svetniki in svetnice Občine Radeče so se 29. junija namreč zbrali na Prehodavcih, kjer so se udeležili tudi slovesnosti ob 70-letnici postavitve Zasa- vske koče, ki jo upravlja Pla- ninsko društvo Radeče. »Vesel in ponosen sem, da smo se proslave udeležili v res izjemnem številu. Še več, več- letna želja, da bi eno redno sejo občinskega sveta imeli na Pre- hodavcih, se je izpolnila. In po vseh podatkih je bila ta redna seja najvišje kdajkoli v zgo- dovini Slovenije. Posebna za- hvala in pohvala občinskemu svetu, da smo složni in enotni izpeljali projekt, ki nam bo še dolgo ostal v lepem spominu,« je na družbenem omrežju vti- se delil radeški župan Tomaž Režun. Na dnevnem redu seje je bila med drugim celostna prometna strategija v občini Radeče, svetniki so sklepali tudi o prodaji nepremičnine na Starem dvoru in potrjevali letošnje prejemnike občinskih priznanj. Zasavsko kočo na Prehodav- cih so zasavski planinci začeli graditi poleti 1952, slavnostno odprtje nove planinske posto- janke je bilo 22. avgusta 1954. Kočo je pred 70 leti pomagal graditi danes 98-letni Zoran Klemen, ki se je minulo so- boto tudi udeležil slovesnosti na Prehodavcih. Planinsko društvo Radeče kočo upravlja že od leta 1956. Oskrbovanje skoraj dvesto kilometrov odda- ljene postojanke nad dva tisoč metri ni mačji kašelj, a radeški planinci zanjo vsa leta vzorno skrbijo. Prva večja prelomnica za Zasavsko kočo je bila leta 1973, ko so stavbo dogradili. Leta 1985 so kamnito fasado odeli v les. Lani so fasado po- novno obnovili in ji nadeli ko- vinsko prevleko. Na streho so namestili fotovoltaiko. Jubilej Zasavske koče so radeški planinci obeležili 29. junija s krajšo slovesnostjo na Prehodavcih. V Knjižnici Rade- če so obletnico zaznamovali s fotografsko razstavo, ki bo na ogled čez poletje. BA »Večletna želja, da bi eno redno sejo občinskega sveta imeli na Prehodavcih, se je izpolnila. In po vseh podatkih je bila ta redna seja najvišje kdajkoli v zgodovini Slovenije,« je povedal Tomaž Režun. Značilnost festivala Romanica Antiqua je tudi, da med koncertna prizorišča vključuje tudi kulturne spomenike. V cerkvi blaženega An- tona Martina Slomška v Zgornji Rečici je z nastopom navdušil har- monikar Dejan Kušer, ki se mu je pri eni skladbi pridružila flavtistka Tina Ostruh. (Foto: KUD Romanika Laško) Festival Romanica Antiqua Laško se je končal s sobotnim godalkanjem. Godalkarji so svoj program predstavili na lastnem koncertu. (Foto: KUD Romanika Laško) Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 27, 4. julij 2024 KULTURA Celje gostilo Slovenke in Slovence iz zamejstva in sveta Minulo soboto je knežje mesto gostilo prireditev Dobrodošli doma, na kateri se je predstavilo približno 300 rojakinj in rojakov, ki živijo zunaj Slovenije. Na najštevilnejši tovrstni prireditvi v državi, ki je vsako leto v drugem slovenskem kraju, so se tudi letos Slo- venke in Slovenci iz zamejstva in sveta predstavili s svojim raznolikim kulturnim programom. Na osre- dnjih prizoriščih v Celjskem domu in na Krekovem trgu so z nastopi, s knjigami in z razstavami privabili številne občane in druge obiskovalce, ki so lahko iz prve roke videli, kako izseljenci v tujini ohranjajo in negujejo slovensko besedo, pesem in kulturo. SINTIJA JURIČ Prihaja Pranger Minuli torek se je v Ljubljani začel 21. Festival Pranger, festival kritike, prevoda in branja poezije, ki se bo ta četrtek preselil v Rogaško Slatino. Trije kritiki Luka Benedičič, Jel- ka Kernev Štrajn in Silvija Žnidar bodo tokrat obravnavali dela avtorjev Lare Božak, Miljane Cunta, Nine Dragičević, T onje Jelen, Vesne Liponik, Ane Pepelnik, Primoža Reparja, Denisa Škofi ča in Matjaža Zorca. Kritiške razprave, katerih namen je povedati mnenje do- bronamerno v obraz, po drugi strani pa neustrašno premisliti o slišani kritiki, ki naj bo dobro utemeljena in vljudna, bo v Kulturnem centru Rogaška Slatina vodila Diana Punger- šič. Vrhunec festivala bo v petek, 5. julija, ko bo predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc podelil Stritarjevo nagrado. Festival ima po novem osveženo ime. Kot so pojasnili orga- nizatorji, želi slednje še bolj poudariti njegove usmeritve – to so dostojanstvo in recepcija umetnosti ter nadklanovska in nadnazorska odprtost. TS Prireditev Dobrodošli doma, ki so jo v Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu začeli organizirati že leta 2011, je tokrat osrednje prizorišče našla v Celju. Le- tošnje organizacijsko krmilo prireditve, ki se od leta 2019 izmenjuje med štirimi orga- nizacijami, ki pokrivajo po- dročje sodelovanja s Slovenci po svetu in v zamejstvu, je prevzelo Združenje Sloven- ska izseljenska matica, ki je k soorganizaciji povabilo tudi celjsko občino. »Zelo smo se razveselili pobude Združenja Slovenska izseljenska matica, da letošnji dogodek organizi- ra v našem mestu. Verjamem, da je Celje pravi kraj za orga- nizacijo tako pomembnega dogodka,« je nekaj dni pred prireditvijo povedal celjski župan Matija Kovač. Dva dni pred osrednjo pri- reditvijo se je spremljevalni program začel že v Ljublja- ni, v soboto se je v vsebinsko bogatem programu v Celju s svojimi točkami predstavilo približno 300 rojakov in ro- jakinj iz zamejstva in sveta. Knjige, filmi in tudi razstave Ob Celjskem domu je bila v soboto za otroke organizirana 2-urna delavnica kamišibaj starodavne japonske umetno- sti pripovedovanja zgodb ob menjevanju slik. V Mali dvo- rani Celjskega doma so bili na ogled fi lm in predstavitev knjige Dalač od doma avtorja Dušana Tomažiča, predsta- vitev notne zbirke Preljubo veselje avtorja Vinka Glasno- vića in predstavitev knjige Zgodbe slovenskih izseljen- cev v sliki in besedi, 1. del, avtorja Janeza Roglja. Tam je bila tudi fotografska razstava Moj košček Slovenije – doma ali na tujem. »Gre za izbor fotografi j z istoimenskega natečaja iz leta 2022 in pri- kazuje pester kolaž utrinkov, ki ponazarjajo, da Slovence doma in v tujini najbolj nav- dušujeta narava in tradicija,« je povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe, ki je po- magala pri organizaciji tega dela programa. V preddverju sta bili na ogled še dve razstavi: Bodi v cvetju … avtorice Stephanie Jakovac Bakaj iz Avstralije in V svetu domišljije slovenskih ilustratork iz zamejstva Ka- tarine Kalc in Dunje Jogan. Tam je nastopila tudi MPS Fantje iz Društva Slovencev Kredarice iz Novega Sada. Raznoliki nastopi na trgu Osrednje dogajanje je v popoldanskih urah zajelo Krekov trg, kjer je s svojimi raznolikimi točkami nasto- pilo 12 folklornih in pevskih skupin ter posameznikov iz Nemčije, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Bosne in Her- cegovine ter tudi Argentine. »Vsako leto na dogodku na- stopijo maturanti iz Argenti- ne, ki obiskujejo sobotno šolo slovenskega jezika. Prav tako je iz Argentine zelo zanimiva rokovska skupina Ostanki,« je povedal Boštjan Kocmur iz Izseljenskega društva Slo- venija v svetu. Prisotne so na Krekovem trgu pozdravili tudi predse- dnik Združenja Slovenska izseljenska matica dr. Boris Jesih, celjski župan Matija Kovač in podpredsednik Vla- de RS in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Ma- tej Arčon. Celoten program sta povezovala Neža Prah Seničar in dr. Tomaž Simen- tinger. Ob koncu uradnega dela je na trgu množično za- zvenela še Poletna noč, ki sta ji sledila zabava in ples ob glasbi zamejskega ansambla Aleksi Jercog & prijatelji. »Kultura je brezmejna« Tradicija srečevanja rojakov in rojakinj v Sloveniji sega do leta 1954, ko so v Združenju Slovenska izseljenska matica organizirali prvi izseljenski piknik. Tudi s prireditvijo Do- brodošli doma organizatorji spodbujajo ohranjanje slo- venske kulture in ustvarjajo priložnosti za stik s Slovenijo. »Pomembno je tudi, da se mi, ki živimo tukaj, zavedamo, da je kultura brezmejna in da smo ponosni, da jo naši rojaki ohranjajo po svetu, kjer živi- jo,« je izpostavila glavna taj- nica združenja Jasmina Ilič Draković. Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe je dodala: »Zavest, da zunaj meja Slove- nije živi pol milijona Sloven- cev, je precej malo prisotna v slovenski zavesti. Na tem dogodku se lahko tako zave- mo, kakšno bogastvo gojijo ti Slovenci zunaj meja, in sami sebe vprašamo, ali smo tudi sami toliko ponosni, da smo Slovenci.« Sobotna prireditev ni edini večji dogodek v Celju letos. Občina pomaga tudi pri orga- nizaciji evropskega rokome- tnega prvenstva za moške, mlajše od 20 let, ki bo že v tem mesecu, in pri evropski raz- stavi psov, ki bo v septembru. Foto: Nik Jarh Sprememba v omrežju V instalaciji Vegetariat: delo nič Petričeva rastline postavlja v vlogo človekovih zaveznic in vira informacij, ki se znaj- dejo v medmrežju. Kot sled oziroma odtis se v telo gle- dalca vtisnejo tudi posnetki velikoformatnih fotografi j v seriji Bridkost Petra Koštru- na. Približani prizori ujetih in mrtvih insektov, izostreni na živo rumeni podlagi, delujejo kot zgovorna prispodoba tega, kaj prinaša bližina človeka. Miha Godec v svojem ume- tniškem ustvarjanju tematizira predvsem posledice človeko- vih vplivov na vodne ekosis- teme. Edina Muftić se z insta- lacijo Botanica: Metagenomic Mapping in videoigro nanaša na podnebne spremembe in nevarno spreminjanje arktič- nega ekosistema. Okolje, v ka- terem sta bistveni gledalčeva telesna vpetost in izkušnja, je značilno tudi za zvočno in- stalacijo Shekana meditacija Tamare Lašič Jurković. Delo je vodena meditacija, ki namesto osredotočenosti na skrb zase izpostavi človeškemu očesu nevidno mikrobno življenje. Na vedno bolj skrajno vre- mensko dogajanje spomni tudi instalacija Staša Vrenka, sestavljena iz projekcije ele- ktronskega žarka in fosfore- scentnih objektov, ki lebdijo v zatemnjenem prostoru ter v ritmu sprejemajo in oddajajo svetlobo. SŠol V celjski Galeriji sodobne umetnosti, ki je del tamkaj- šnjega Centra sodobnih ume- tnosti, bo od petka, 28. junija, na ogled razstava Sprememba v omrežju. Na njej se bo s še- stimi instalacijami predstavi- lo šest umetnikov in umetnic. Slednji se s svojimi deli osre- dotočajo na resnost antropo- genih vplivov na okolje ter nujnost odmika od prepriča- nja, da je človek najpomemb- nejše bitje na Zemlji s pravico izkoriščanja naravnih virov in živih bitij za lastne koristi. Razstava bo na ogled do 15. septembra 2024. Na skupinski razstavi se bodo predstavili Miha Godec, Tamara Lašič Jurković, Peter Koštrun, Edina Muftić, Špe- la Petrič in Staš Vrenko. Kot pojasnjuje kustosinja Irena Čerčnik, razstava združuje šest instalacij, ki uporabljajo oblikovanje tovrstnih senzi- bilnih, intenzivnih in sporo- čilno neposrednih okolij, ki zmorejo zaobjeti telo in obču- tenje kot orodje zgoščenega nagovarjanja o poglabljanju zavedanja o kritičnem stanju sveta, v katerem smo se zna- šli. Večina razstavljenih del je nastala v zadnjih treh letih. Rojakinje in rojaki, dobrodošli doma! Rojakinje in rojaki, dobrodošli doma! »Vsako leto na dogodku nastopijo maturanti iz Argentine, ki obiskujejo sobotno šolo slovenskega jezika,« je povedal Boštjan Kocmur. »Pomembno je tudi, da se mi, ki živimo tukaj, zavedamo, da je kultura brezmejna in da smo ponosni, da jo naši rojaki ohranjajo po svetu, kjer živijo,« je povedala Jasmina Ilič Draković. Krekov trg je bil v znamenju petja in plesa. Na ogled so bila tudi likovna dela. Predstavile so se številne skupine in posamezniki iz zamejstva in sveta. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 27, 4. julij 2024 NAŠA TEMA Po podatkih mednarodne zveze proizvajalcev avtodomov je bilo lani po vsem svetu prodanih več kot pol milijona avtodomov, kar je 15 od- stotkov več kot leta 2022. V Sloveniji je bilo lani prodanih 342 avtodo- mov, od tega 40 odstotkov predsta- vljajo bivalni kombiji, so sporočili iz Avto-moto zveze Slovenije. Zato tudi ni presenetljivo, da se mreža parkirišč za avtodome neutrudno širi, če ostanemo pri primeru laške občine, tam so parkirišča za avtodo- me že na voljo pri Thermani, eno je še pri Hotelu Špica. V načrtu občine je, da bi ga uredila tudi v Jurkloštru. Celjska postajališča Družba ZPO upravlja celjska posta- jališča za avtodome. Trenutno ima pod svojim okriljem tri postajališča, dve v Celju (eno je v mestnem parku, drugo v Ulici XIV. divizije), tretje na Celjski koči. »Tisti, ki se ustavijo na naših postajališčih, lahko to storijo brezplačno, plačljiv je le priklop na elektriko in vodo,« so povedali v ZPO. T o je tudi razlog, da ne beležijo obiska na postajališčih. »Če se kakšen gost ne priklopi na elektriko in vodo, ni njegov obisk nikjer zabeležen,« so še dodali. Opozarjajo tudi, da se nema- lokrat zgodi, da nepridipravi vlomijo v stebričke, v katerih sta elektrika in voda, ter ukradejo kovance. Vedno več postajališč za avtodome Celjski mestni park je pred nekaj tedni gostil velikanski avtodom iz Poljske. (Foto: Nik Jarh) Potepanje po svetu z avtodomom je vedno bolj priljubljeno in za marsikoga postaja način življenja. Vedno več ljudi namreč vidi dom na kolesih kot vedno bolj privlačno alternativo bolj tradicionalnim počitnicam. Med njimi sta tudi zakonca Jazbinšek, ki sta na leto naokrog z av- todomom kar med 150 in 200 dnevi. Priljublje- nost avtodomov je vidna tudi v naši neposredni okolici, vedno več je namreč parkirišč za avtodo- me, v naših krajih je najnovejši pod planinskim domom na Šmohorju. JANŽE FRIC Na potep s počitniško hiško na štirih kolesih Na potep s počitniško hiško na štirih kolesih Varno na poti »Med vožnjo avtodoma ne ležimo na postelji, ampak sedimo in smo privezani z varnostnimi pasovi, tako kot med vožnjo v osebnem avtomobilu,« je poudaril Farčnik. Avtodom ima v primerjavi z vožnjo osebnega avtomo- bila kar nekaj posebnosti. V Avto-moto zvezi Sloveni- je (AMZS) opozarjajo, da se moramo na počitnice z avto- domom ustrezno pripraviti. Priporočajo na primer tre- ning varne vožnje, v AMZS so pripravili tudi nasvete, kako narediti vožnjo z av- todomom čim bolj varno. »Največja težava je, ko vo- zniki, ki sicer vozijo osebni avto, le občasno sedejo za volan avtodoma. Ključno je zavedanje, da ima avtodom v primerjavi z osebnim avto- mobilom zaradi svoje dolži- ne, širine in višine nekaj po- sebnosti, ki jih moramo pri vožnji upoštevati,« opozarja AMZS-inštruktor varne vo- žnje Tomaž Farčnik. Hiša na štirih kolesih Opozoril je, da avtodom po- čitniška hiša na štirih kolesih postane šele takrat, ko je par- kiran. »Med vožnjo avtodoma ne ležimo na postelji, ampak sedimo in smo privezani z var- nostnimi pasovi, tako kot med vožnjo v osebnem avtomobi- lu,« je poudaril. Tistim, ki si avtodom izpo- sodijo za krajši čas in imajo v mislih le, kako ga bodo čim bolj izkoristili, Farčnik sve- tuje, naj si vzamejo čas, da se spoznajo z vozilom in ga preizkusijo, preden se z njim odpravijo na pot. Med drugim morajo paziti, da sta tovor in oprema pravilno naložena ter da avtodoma ne preobreme- nijo. Nujna je tudi previdnost pri vožnji po klancih navzdol, je opozoril. Tarča vlomov Tudi na avtodome prežijo nepridipravi. Pri nas je si- cer težko ugotoviti dejansko število vlomov v avtodome, saj te vlome, kot je povedala Milena Trbulin iz Policijske uprave Celje, beležijo skupaj z vlomi v vsa druga vozila. V nekaterih območij Italije, Francije in Španije so med drugim tuji varnostni organi poročali o vlomih z uporabo uspavalnih plinov. Ti vlomi so se zgodili predvsem na ve- likih parkiriščih s tovornjaki na omrežju avtocest. V Sloveniji tovrstnih pri- merov policisti niso zaznali, je povedal Matjaž Leskovar iz Generalne policijske upra- ve. Odsvetuje prenočitve na velikih avtocestnih posta- jališčih in poudarja, da je pred odhodom na počitnice z avtodomi treba načrtovati postanke, predvsem nočitve. Svetuje uporabo namenskih postajališč za avtodome, pri postankih zunaj teh pa splo- šno previdnost. Sicer pa tudi za vožnjo avtodomov za vo- znike veljajo splošna pravila in priporočila ter upoštevanje cestnoprometnih predpisov. Prebrisani nepridipravi Tatovi radi posežejo po električnih kolesih, zato se naložba v kakovostno klju- čavnico hitro povrne. »Če je prostor, potem kolesa shra- nite v prtljažnem prostoru,« med drugim svetuje urednik portala avtokampi.si Klemen Hren. Pred odhodom na pot svetuje tudi fotografi ranje do- kumentov vozila in osebnih izkaznic. Izpostavil je tudi nekaj trikov, ki jih uporabljajo ne- pridipravi, od predrtih pnev- matik do lažnih okvar vozila, za kar predhodno poskrbijo na semaforju ali parkirišču, nato »prijazno priskočijo na pomoč« in vmes še malo po- gledajo za denarnicami in torbicami, uredijo lokalno avtovleko in prijatelja meha- nika, ki na roko izstavi visok račun. V Javni agenciji RS za var- nost prometa vsem voznikom bivalnih vozil svetujejo, naj pred uporabo opravijo daljšo preizkusno vožnjo z osebo, ki ima več izkušenj z vožnjo ve- čjih vozil. Sicer pa tudi oni pri- poročajo trening varne vožnje. »Naše priporočilo je, naj za kondicijsko vožnjo v prome- tu najamejo učitelja vožnje in opravijo tem vozilom na- menjen trening varne vožnje. Najprimernejše bi bilo, da se vsak uporabnik bivalnega vozi- la usposobi in opravi vozniški izpit vsaj kategorije C1 in se usposobi za vožnjo večjih in težjih motornih vozil,« je de- jal vodja sektorja za vozniške izpite pri agenciji Robert Gril. JF, STA, foto: Andraž Purg Tako je videti stebriček, s katerim avtodom priklopimo na elektriko in vodo. Ta dva sta popolnoma nova na Šmohorju. Vedno bolj razvejani mreži postajališč za avtodome se je pred kratkim pridružilo še tisto pod planinsko kočo na Šmohorju. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 27, 4. julij 2024 NAŠA TEMA Zakonca Jazbinšek iz Ta- bora že od nekdaj prisegata na kampiranje. Najprej je bil to šotor za dva, po roj- stvu otrok sta ga nadomesti- la z družinskim. Sledili sta prikolica brako in nekoliko kasneje še prava počitniška prikolica. Zdaj je že lep čas njun drugi dom avtodom. Z njim sta v desetih letih pre- vozila približno 170 tisoč kilometrov. V njem na leto v povprečju preživita od 150 do 200 dni, zagotovo bi bilo teh dni še več, če ju z daljšega potova- nja ne bi gnala domov želja po objemu njunih treh vnu- kov. »Pred dvanajstimi leti sva se upokojila, otroka sta si ustvarila svoji družini in domova ter ostala sva sama v veliki hiši in s precejšnjo ohišnico, ki je od naju zah- tevala precej časa. Soglasno OB ROBU Ko je cel svet domače dvorišče V popandemičnem času, ko je delo od doma vedno bolj priljubljeno in pogosto, nakupi na spletu skoraj po- gostejši od nakupov v živo, druženje pa vedno bolj omejeno na družbena omrežja, je način življenja, ki ga »obljubljajo« avtodomi, vedno bolj privlačen. Življenje sodobnega nomada, ki vsako noč preživi na drugem kraju, vsekakor zveni romantično, še posebej za tiste, ki čutijo, da sta jim domača hiša ali dvorišče pred blokom premajhna. Čeprav pregovor- no slovensko zapečkarstvo tudi pri avtodomu ostaja, saj skoraj dobesedno dom peljemo s seboj. Tudi če le manjšo različico. Še vedno imamo svojo kuhinjo, svojo posteljo in ko raztegnemo tendo ter pod njo nastavimo mizo in nekaj stolov, še svojo teraso. Z avtodomom peljemo košček topline doma v svet. Star slovenski pregovor pravi: povsod je lepo, a doma je najlepše. Za avtodomarje, še posebej tiste najbolj nomad- ske, ki več časa prebijejo na cesti kot na naslovu stalnega prebivališča, je torej najlepše povsod, saj dom peljejo s seboj. Spalnica ostaja ista, le razgled skozi okno se spreminja. JANŽE FRIC Kako razpredena je mreža postajališč? Primerjava cen nekaterih postajališč pri nas Postajališče Cena Cena ene kWh Cena vode Celje – mestni park Brezplačno 0,5 EUR 8 l = 0,1 EUR oz. 160 l = 2 EUR Žalec – Vrbje 10 EUR* 0,5 EUR 100 l = 0,5 EUR Polzela – Ločica 8 EUR 0,5 EUR 100 l = 0,5 EUR Prebold Brezplačno 0,5 EUR 10 l = 0,1 EUR Rogla 30 EUR** 1,5 EUR 100 l = 2 EUR *Uporabniki postajališča so pri tem upravičeni do nekaj ugodnosti. ** Cena za 24 h parkiranja avtodoma vključuje tudi 10 kWh elektrike. Previdno pred najemom! Avtodom je njun dom več kot polovico leta sva sprejela odločitev, da bova kupila avtodom, hišo prodala, se preselila v sta- novanje ter jo mahnila mal- ce po svetu,« pripoveduje Vilko Jazbinšek, ki se ga mnogi spominjate kot nek- danjega taborskega župana. Da je bila nujna odločitev še lažja, so bili razlog njuni pri- jatelji, ki prav tako prisegajo na potovanje z avtodomi. V njihovi družbi že desetletje vsako leto opravijo kakšno daljše potovanje po Evropi. »Skupaj ali posamično obi- skujemo različne destinaci- je, prijazne avtodomarjem. Naš gospodar nista ne čas ne letno obdobje, cilje prila- gajamo le vremenskim raz- meram.« Tudi na smučanje Zelo jima ustrezajo zimske temperature na Iberskem polotoku, ki znašajo od 18 do 22 stopinj Celzija, obča- sno tudi več, saj zelo rada kolesarita. Tako kot številni drugi slovenski avtodomar- ji sta zato pred tremi leti v Portugalsko in Španijo od- potovala za daljše obdobje. »Toda mobilna aplikacija Viber ne more nadomestiti objema vnuka, zato sva jo ucvrla proti domu ›že‹ po mesecu in pol. Veseli naju, da sta tudi devetletni vnuk in petletna vnukinja zelo rada gosta v najini hišici na ko- lesih, saj ju večkrat gostiva kje ob morski obali ali pod planiškimi skakalnicami. Če nama bo zdravje služilo, tudi v prihodnje ne bova sama, saj imava tudi vnukinjo, sta- ro šele osem mesecev,« še dodaja Jazbinšek. V Dalmaciji pričakata prihod jeseni Čeprav zakonca Jazbin- šek zelo rada smučata in se za nekaj dni z avtodomom opravita tudi pozimi na to- vrstno rekreacijo, v prvi vrsti prisegata na toplejše kraje. »Ker sva ljubitelja toplote, sva največ v srednji in južni Evropi. Dvakrat sva bila na Siciliji, dvakrat sva obiskala italijanski škorenj (Apulija, Kalabrija), enkrat sva obi- skala posebej Toskano in Sardinijo. Na najinem sezna- mu daljših potovanj sta tudi Grčija in večkrat Albanija. Na poti od tam si vedno zelo rada več časa vzameva za spozna- vanje Bosne, saj je v njej po- leg čudovite narave združen sedanji in pretekli čas. Žal je v tem tudi veliko tragike. Najina stalna poznopoletna destinacija so Hrvaška in nje- na Pelješac ter Korčula, kjer vsako leto pričakava prihod jeseni.« Nekoč najela šotor To je tudi čas za obujanje spominov na začetke dopu- stovanja pod milim nebom. »Z ženo Inko sva že od dalj- nega leta 1973 – kot fant in dekle, jaz že študent, ona srednješolka – proste poletne dni kampirala ob morju. Ker sva običajno počitniško dela- la vse poletje, je bilo prostih dni bolj malo. Prvič sva kam- pirala tako, da sva si najela manjši šotor pri počitniški agenciji Popotnik iz Celja. S počitniškim delom sva že na- slednje leto zaslužila lastno opremo za kampiranje. Ker še nisva imela lastnega avta, sva na dopustovanje potovala običajno z vlakom ali avtobu- som.« Potovanja z avtodomom so jima po njunih besedah dala veliko spoznanje, kako je širna Evropa pravzaprav »zgoščena« na tem majh- nem prostoru, ki se imenuje Slovenija. »Pravzaprav se ne morem spomniti, česa nima- mo doma, kar sva videla po svetu. Zato bova v prihodnje, če nama bo služilo zdravje, še več časa posvečala spozna- vanju naše lepe domovine, ki sicer z dejavno gradnjo posta- jališč v skoraj vsaki lokalni skupnosti postaja vedno bolj prijazna avtodomarska desti- nacija,« ob koncu še dodaja Vilko Jazbinšek. ŠO »Avtodomarski turizem predstavlja priložnost predvsem za manjše ponudnike, ki lahko svojo ponudbo individualizirajo, za ureditev postajališča pa ne potrebujejo velikega  nančnega vložka,« je poudarila Petra Krnc Laznik. Pretekli mesec je deseto obletnico praznovala Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji. Nosilec projekta je Občina Mirna, njegov na- men pa je vzpostaviti mreže postajališč za avtodome po Sloveniji, s katero se želijo v povezavi z lokalno turistič- no ponudbo skozi oči popo- tnika z avtodomom enotno predstavljati na evropskem turističnem trgu. »V projekt so vključene slovenske občine, ki se za- vedajo, da je popotnik z av- todomom dobrodošel gost. Tiste, ki so mu pripravljene ponuditi kraj, na katerem se lahko ustavi, si odpočije in raziskuje ter se ob tem na njem počuti varno, prijetno in dobrodošlo,« so povedali v Občini Mirna. Takšnih krajev je v občinah v mreži trenu- tno več kot 150. Od naših iz savinjske regije so v mrežo vključene občine Braslovče, Celje, Kozje, Polzela, Pre- bold, Šentjur, Šmarje pri Je- lšah, Velenje, Vitanje, Zreče in Žalec. Različni tipi postajališč V mreži ločijo tri različ- ne tipe, ki se razlikujejo po opremljenosti, torej možno- sti oskrbe z vodo, elektriko, s praznjenjem sivih vod, po dostopnosti do sanitarij in podobno. Prvi tip so parki- rišča, kjer je mogoč krajši postanek, ni pa možnosti oskrbe in raziskovanja oko- lice. Drugi tip so počivališča, kjer je na voljo delna oskrba oziroma oskrba po dogovo- ru, mogoče je tudi prenočiti. Tretji tip so postajališča, kjer je na voljo popolna oskrba. Ta tip je tudi dobro izhodišče za raziskovanje. Vedno večje povpraševanje avtodomarjev »Avtodomarejv je vedno več in od lokalnih skupnosti ozi- roma občin je odvisno, kako in kje jih bomo sprejeli. Od nas je torej odvisno, ali jim bomo omogočili ne samo va- ren postanek, ampak tudi pri- ložnosti za doživetja. Če tega ne naredimo mi, bo kdo drug. V zadnjih desetih letih smo spodbudili številne razprave o tem, zato verjamem, da je Slovenija popotnikom z avto- domi tudi zaradi naše mreže vedno bolj prijazna,« pravi vodja mreže in župan nosilne občine Dušan Skerbiš. Koordinatorica Petra Krnc Laznik dodaja: »Prepričani smo, da smo s svojo idejo v vseh slovenskih občinah po- sredno predstavili tudi želje in pričakovanja avtodomarjev na eni strani, a tudi priložnosti, ki jih ta segment turizma prina- ša predvsem v manjše lokal- ne skupnosti, na drugi strani. Če se popotnik z avtodomom počuti varno, dobrodošlo, bo z veseljem raziskoval kulina- rične, kulturno-zgodovinske, naravne ter druge znamenito- sti in bo svoja doživetja delil z drugimi.« Obisk postajališč v mreži Evidenco obiska po posa- meznih postajališčih opra- vljajo upravniki, ti določajo tudi druge pogoje uporabe, vključno s ceno. Pri tem v mreži opozarjajo, da je avto- domar gost, zato mora spo- štovati in odgovorno upora- bljati infrastrukturo, hkrati naj bi bila cena za uporabo korektna. »Kolikor imamo informacij s terena, so obiskovalci tako po- potniki iz Slovenije kot tujci. Med pandemijo je bilo seveda največ Slovencev, ki se ob kon- cih tedna vračajo, zdaj se usta- vljajo tujci. Obisk je odvisen od kraja. Ponekod se ustavijo za več kot eno noč, drugje samo prespijo in nadaljujejo pot. Zagotovo je največji obisk v turistično prepoznavnih obči- nah, kot so npr. Koper, Celje in Žalec, dobro so obiskani kraji v bližini vode, npr. Markovci, Mirna, Kostanjevica na Krki. Priljubljene so tudi tiste, ki nudijo dejaven oddih. T o so na primer Zreče, Slovenj Gradec in Kranjska Gora,« je povedala Petra Krnc Laznik in dodala, da je vedno več obiska tudi na podeželju, v krajih, kjer ni ve- likih hotelov in kampov, so pa turistične kmetije, vinotoči in podobno. JF »Soglasno sva sprejela odločitev, da bova kupila avtodom, hišo prodala, se preselila v stanovanje ter jo mahnila malce po svetu,« pripoveduje Vilko Jazbinšek. Vilko Jazbinšek: »Naš gospodar nista ne čas ne letno obdobje, cilje prilagajamo le vremenskim razmeram.« Kot pri večini stvari mo- ramo biti tudi pri najemu previdni. Na kaj je pa- metno biti pozoren pred sklenitvijo najema, kaj je dobro vprašati in kako je pametno ravnati na poto- vanju in ob oddaji vozila? V Zvezi potrošnikov Slo- venije (ZPS) svetujejo, naj se o najemu in pogojih najemniki pozanimajo pri čim več ponudnikih. Vozi- lo naj si pred prevzemom dobro ogledajo. Če je cena nizka, v ZPS svetujejo, naj najemniki vseeno preverijo ohranjenost avtodoma. Po- membno je tudi, da se pred najemom seznanijo s pogoji najema. Najemniki morajo tudi preveriti, kako je z asi- stenco v primeru nezgode in z varščino, ki jo mora najemnik plačati pred na- jemom. Preverijo naj tudi, ali imajo dnevno omejeno količino kilometrov, ki jih lahko prevozijo. Čeprav so avtodomi zani- miva alternativa bolj tradi- cionalnega dopustovanja, niso primerni za preživlja- nje dopusta na enem me- stu – udobje je manjše kot v prikolici ali mobilni hiši- ci, vse skupaj je tudi draž- je. »Pred najemom je treba biti nadvse previden, saj lahko na eni strani privar- čujemo kar precej denarja, na drugi strani pa se lahko opečemo z visokimi dopla- čili. Vsekakor je treba pri iz- biri upoštevati tudi resnost ponudnika, kakovost nje- govih avtodomov in način reševanja morebitnih težav na poti,« opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Foto: osebni arhiv Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 27, 4. julij 2024 NAŠA TEMA Po podatkih mednarodne zveze proizvajalcev avtodomov je bilo lani po vsem svetu prodanih več kot pol milijona avtodomov, kar je 15 od- stotkov več kot leta 2022. V Sloveniji je bilo lani prodanih 342 avtodo- mov, od tega 40 odstotkov predsta- vljajo bivalni kombiji, so sporočili iz Avto-moto zveze Slovenije. Zato tudi ni presenetljivo, da se mreža parkirišč za avtodome neutrudno širi, če ostanemo pri primeru laške občine, tam so parkirišča za avtodo- me že na voljo pri Thermani, eno je še pri Hotelu Špica. V načrtu občine je, da bi ga uredila tudi v Jurkloštru. Celjska postajališča Družba ZPO upravlja celjska posta- jališča za avtodome. Trenutno ima pod svojim okriljem tri postajališča, dve v Celju (eno je v mestnem parku, drugo v Ulici XIV. divizije), tretje na Celjski koči. »Tisti, ki se ustavijo na naših postajališčih, lahko to storijo brezplačno, plačljiv je le priklop na elektriko in vodo,« so povedali v ZPO. T o je tudi razlog, da ne beležijo obiska na postajališčih. »Če se kakšen gost ne priklopi na elektriko in vodo, ni njegov obisk nikjer zabeležen,« so še dodali. Opozarjajo tudi, da se nema- lokrat zgodi, da nepridipravi vlomijo v stebričke, v katerih sta elektrika in voda, ter ukradejo kovance. Vedno več postajališč za avtodome Celjski mestni park je pred nekaj tedni gostil velikanski avtodom iz Poljske. (Foto: Nik Jarh) Potepanje po svetu z avtodomom je vedno bolj priljubljeno in za marsikoga postaja način življenja. Vedno več ljudi namreč vidi dom na kolesih kot vedno bolj privlačno alternativo bolj tradicionalnim počitnicam. Med njimi sta tudi zakonca Jazbinšek, ki sta na leto naokrog z av- todomom kar med 150 in 200 dnevi. Priljublje- nost avtodomov je vidna tudi v naši neposredni okolici, vedno več je namreč parkirišč za avtodo- me, v naših krajih je najnovejši pod planinskim domom na Šmohorju. JANŽE FRIC Na potep s počitniško hiško na štirih kolesih Na potep s počitniško hiško na štirih kolesih Varno na poti »Med vožnjo avtodoma ne ležimo na postelji, ampak sedimo in smo privezani z varnostnimi pasovi, tako kot med vožnjo v osebnem avtomobilu,« je poudaril Farčnik. Avtodom ima v primerjavi z vožnjo osebnega avtomo- bila kar nekaj posebnosti. V Avto-moto zvezi Sloveni- je (AMZS) opozarjajo, da se moramo na počitnice z avto- domom ustrezno pripraviti. Priporočajo na primer tre- ning varne vožnje, v AMZS so pripravili tudi nasvete, kako narediti vožnjo z av- todomom čim bolj varno. »Največja težava je, ko vo- zniki, ki sicer vozijo osebni avto, le občasno sedejo za volan avtodoma. Ključno je zavedanje, da ima avtodom v primerjavi z osebnim avto- mobilom zaradi svoje dolži- ne, širine in višine nekaj po- sebnosti, ki jih moramo pri vožnji upoštevati,« opozarja AMZS-inštruktor varne vo- žnje Tomaž Farčnik. Hiša na štirih kolesih Opozoril je, da avtodom po- čitniška hiša na štirih kolesih postane šele takrat, ko je par- kiran. »Med vožnjo avtodoma ne ležimo na postelji, ampak sedimo in smo privezani z var- nostnimi pasovi, tako kot med vožnjo v osebnem avtomobi- lu,« je poudaril. Tistim, ki si avtodom izpo- sodijo za krajši čas in imajo v mislih le, kako ga bodo čim bolj izkoristili, Farčnik sve- tuje, naj si vzamejo čas, da se spoznajo z vozilom in ga preizkusijo, preden se z njim odpravijo na pot. Med drugim morajo paziti, da sta tovor in oprema pravilno naložena ter da avtodoma ne preobreme- nijo. Nujna je tudi previdnost pri vožnji po klancih navzdol, je opozoril. Tarča vlomov Tudi na avtodome prežijo nepridipravi. Pri nas je si- cer težko ugotoviti dejansko število vlomov v avtodome, saj te vlome, kot je povedala Milena Trbulin iz Policijske uprave Celje, beležijo skupaj z vlomi v vsa druga vozila. V nekaterih območij Italije, Francije in Španije so med drugim tuji varnostni organi poročali o vlomih z uporabo uspavalnih plinov. Ti vlomi so se zgodili predvsem na ve- likih parkiriščih s tovornjaki na omrežju avtocest. V Sloveniji tovrstnih pri- merov policisti niso zaznali, je povedal Matjaž Leskovar iz Generalne policijske upra- ve. Odsvetuje prenočitve na velikih avtocestnih posta- jališčih in poudarja, da je pred odhodom na počitnice z avtodomi treba načrtovati postanke, predvsem nočitve. Svetuje uporabo namenskih postajališč za avtodome, pri postankih zunaj teh pa splo- šno previdnost. Sicer pa tudi za vožnjo avtodomov za vo- znike veljajo splošna pravila in priporočila ter upoštevanje cestnoprometnih predpisov. Prebrisani nepridipravi Tatovi radi posežejo po električnih kolesih, zato se naložba v kakovostno klju- čavnico hitro povrne. »Če je prostor, potem kolesa shra- nite v prtljažnem prostoru,« med drugim svetuje urednik portala avtokampi.si Klemen Hren. Pred odhodom na pot svetuje tudi fotografi ranje do- kumentov vozila in osebnih izkaznic. Izpostavil je tudi nekaj trikov, ki jih uporabljajo ne- pridipravi, od predrtih pnev- matik do lažnih okvar vozila, za kar predhodno poskrbijo na semaforju ali parkirišču, nato »prijazno priskočijo na pomoč« in vmes še malo po- gledajo za denarnicami in torbicami, uredijo lokalno avtovleko in prijatelja meha- nika, ki na roko izstavi visok račun. V Javni agenciji RS za var- nost prometa vsem voznikom bivalnih vozil svetujejo, naj pred uporabo opravijo daljšo preizkusno vožnjo z osebo, ki ima več izkušenj z vožnjo ve- čjih vozil. Sicer pa tudi oni pri- poročajo trening varne vožnje. »Naše priporočilo je, naj za kondicijsko vožnjo v prome- tu najamejo učitelja vožnje in opravijo tem vozilom na- menjen trening varne vožnje. Najprimernejše bi bilo, da se vsak uporabnik bivalnega vozi- la usposobi in opravi vozniški izpit vsaj kategorije C1 in se usposobi za vožnjo večjih in težjih motornih vozil,« je de- jal vodja sektorja za vozniške izpite pri agenciji Robert Gril. JF, STA, foto: Andraž Purg Tako je videti stebriček, s katerim avtodom priklopimo na elektriko in vodo. Ta dva sta popolnoma nova na Šmohorju. Vedno bolj razvejani mreži postajališč za avtodome se je pred kratkim pridružilo še tisto pod planinsko kočo na Šmohorju. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 27, 4. julij 2024 NAŠA TEMA Zakonca Jazbinšek iz Ta- bora že od nekdaj prisegata na kampiranje. Najprej je bil to šotor za dva, po roj- stvu otrok sta ga nadomesti- la z družinskim. Sledili sta prikolica brako in nekoliko kasneje še prava počitniška prikolica. Zdaj je že lep čas njun drugi dom avtodom. Z njim sta v desetih letih pre- vozila približno 170 tisoč kilometrov. V njem na leto v povprečju preživita od 150 do 200 dni, zagotovo bi bilo teh dni še več, če ju z daljšega potova- nja ne bi gnala domov želja po objemu njunih treh vnu- kov. »Pred dvanajstimi leti sva se upokojila, otroka sta si ustvarila svoji družini in domova ter ostala sva sama v veliki hiši in s precejšnjo ohišnico, ki je od naju zah- tevala precej časa. Soglasno OB ROBU Ko je cel svet domače dvorišče V popandemičnem času, ko je delo od doma vedno bolj priljubljeno in pogosto, nakupi na spletu skoraj po- gostejši od nakupov v živo, druženje pa vedno bolj omejeno na družbena omrežja, je način življenja, ki ga »obljubljajo« avtodomi, vedno bolj privlačen. Življenje sodobnega nomada, ki vsako noč preživi na drugem kraju, vsekakor zveni romantično, še posebej za tiste, ki čutijo, da sta jim domača hiša ali dvorišče pred blokom premajhna. Čeprav pregovor- no slovensko zapečkarstvo tudi pri avtodomu ostaja, saj skoraj dobesedno dom peljemo s seboj. Tudi če le manjšo različico. Še vedno imamo svojo kuhinjo, svojo posteljo in ko raztegnemo tendo ter pod njo nastavimo mizo in nekaj stolov, še svojo teraso. Z avtodomom peljemo košček topline doma v svet. Star slovenski pregovor pravi: povsod je lepo, a doma je najlepše. Za avtodomarje, še posebej tiste najbolj nomad- ske, ki več časa prebijejo na cesti kot na naslovu stalnega prebivališča, je torej najlepše povsod, saj dom peljejo s seboj. Spalnica ostaja ista, le razgled skozi okno se spreminja. JANŽE FRIC Kako razpredena je mreža postajališč? Primerjava cen nekaterih postajališč pri nas Postajališče Cena Cena ene kWh Cena vode Celje – mestni park Brezplačno 0,5 EUR 8 l = 0,1 EUR oz. 160 l = 2 EUR Žalec – Vrbje 10 EUR* 0,5 EUR 100 l = 0,5 EUR Polzela – Ločica 8 EUR 0,5 EUR 100 l = 0,5 EUR Prebold Brezplačno 0,5 EUR 10 l = 0,1 EUR Rogla 30 EUR** 1,5 EUR 100 l = 2 EUR *Uporabniki postajališča so pri tem upravičeni do nekaj ugodnosti. ** Cena za 24 h parkiranja avtodoma vključuje tudi 10 kWh elektrike. Previdno pred najemom! Avtodom je njun dom več kot polovico leta sva sprejela odločitev, da bova kupila avtodom, hišo prodala, se preselila v sta- novanje ter jo mahnila mal- ce po svetu,« pripoveduje Vilko Jazbinšek, ki se ga mnogi spominjate kot nek- danjega taborskega župana. Da je bila nujna odločitev še lažja, so bili razlog njuni pri- jatelji, ki prav tako prisegajo na potovanje z avtodomi. V njihovi družbi že desetletje vsako leto opravijo kakšno daljše potovanje po Evropi. »Skupaj ali posamično obi- skujemo različne destinaci- je, prijazne avtodomarjem. Naš gospodar nista ne čas ne letno obdobje, cilje prila- gajamo le vremenskim raz- meram.« Tudi na smučanje Zelo jima ustrezajo zimske temperature na Iberskem polotoku, ki znašajo od 18 do 22 stopinj Celzija, obča- sno tudi več, saj zelo rada kolesarita. Tako kot številni drugi slovenski avtodomar- ji sta zato pred tremi leti v Portugalsko in Španijo od- potovala za daljše obdobje. »Toda mobilna aplikacija Viber ne more nadomestiti objema vnuka, zato sva jo ucvrla proti domu ›že‹ po mesecu in pol. Veseli naju, da sta tudi devetletni vnuk in petletna vnukinja zelo rada gosta v najini hišici na ko- lesih, saj ju večkrat gostiva kje ob morski obali ali pod planiškimi skakalnicami. Če nama bo zdravje služilo, tudi v prihodnje ne bova sama, saj imava tudi vnukinjo, sta- ro šele osem mesecev,« še dodaja Jazbinšek. V Dalmaciji pričakata prihod jeseni Čeprav zakonca Jazbin- šek zelo rada smučata in se za nekaj dni z avtodomom opravita tudi pozimi na to- vrstno rekreacijo, v prvi vrsti prisegata na toplejše kraje. »Ker sva ljubitelja toplote, sva največ v srednji in južni Evropi. Dvakrat sva bila na Siciliji, dvakrat sva obiskala italijanski škorenj (Apulija, Kalabrija), enkrat sva obi- skala posebej Toskano in Sardinijo. Na najinem sezna- mu daljših potovanj sta tudi Grčija in večkrat Albanija. Na poti od tam si vedno zelo rada več časa vzameva za spozna- vanje Bosne, saj je v njej po- leg čudovite narave združen sedanji in pretekli čas. Žal je v tem tudi veliko tragike. Najina stalna poznopoletna destinacija so Hrvaška in nje- na Pelješac ter Korčula, kjer vsako leto pričakava prihod jeseni.« Nekoč najela šotor To je tudi čas za obujanje spominov na začetke dopu- stovanja pod milim nebom. »Z ženo Inko sva že od dalj- nega leta 1973 – kot fant in dekle, jaz že študent, ona srednješolka – proste poletne dni kampirala ob morju. Ker sva običajno počitniško dela- la vse poletje, je bilo prostih dni bolj malo. Prvič sva kam- pirala tako, da sva si najela manjši šotor pri počitniški agenciji Popotnik iz Celja. S počitniškim delom sva že na- slednje leto zaslužila lastno opremo za kampiranje. Ker še nisva imela lastnega avta, sva na dopustovanje potovala običajno z vlakom ali avtobu- som.« Potovanja z avtodomom so jima po njunih besedah dala veliko spoznanje, kako je širna Evropa pravzaprav »zgoščena« na tem majh- nem prostoru, ki se imenuje Slovenija. »Pravzaprav se ne morem spomniti, česa nima- mo doma, kar sva videla po svetu. Zato bova v prihodnje, če nama bo služilo zdravje, še več časa posvečala spozna- vanju naše lepe domovine, ki sicer z dejavno gradnjo posta- jališč v skoraj vsaki lokalni skupnosti postaja vedno bolj prijazna avtodomarska desti- nacija,« ob koncu še dodaja Vilko Jazbinšek. ŠO »Avtodomarski turizem predstavlja priložnost predvsem za manjše ponudnike, ki lahko svojo ponudbo individualizirajo, za ureditev postajališča pa ne potrebujejo velikega  nančnega vložka,« je poudarila Petra Krnc Laznik. Pretekli mesec je deseto obletnico praznovala Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji. Nosilec projekta je Občina Mirna, njegov na- men pa je vzpostaviti mreže postajališč za avtodome po Sloveniji, s katero se želijo v povezavi z lokalno turistič- no ponudbo skozi oči popo- tnika z avtodomom enotno predstavljati na evropskem turističnem trgu. »V projekt so vključene slovenske občine, ki se za- vedajo, da je popotnik z av- todomom dobrodošel gost. Tiste, ki so mu pripravljene ponuditi kraj, na katerem se lahko ustavi, si odpočije in raziskuje ter se ob tem na njem počuti varno, prijetno in dobrodošlo,« so povedali v Občini Mirna. Takšnih krajev je v občinah v mreži trenu- tno več kot 150. Od naših iz savinjske regije so v mrežo vključene občine Braslovče, Celje, Kozje, Polzela, Pre- bold, Šentjur, Šmarje pri Je- lšah, Velenje, Vitanje, Zreče in Žalec. Različni tipi postajališč V mreži ločijo tri različ- ne tipe, ki se razlikujejo po opremljenosti, torej možno- sti oskrbe z vodo, elektriko, s praznjenjem sivih vod, po dostopnosti do sanitarij in podobno. Prvi tip so parki- rišča, kjer je mogoč krajši postanek, ni pa možnosti oskrbe in raziskovanja oko- lice. Drugi tip so počivališča, kjer je na voljo delna oskrba oziroma oskrba po dogovo- ru, mogoče je tudi prenočiti. Tretji tip so postajališča, kjer je na voljo popolna oskrba. Ta tip je tudi dobro izhodišče za raziskovanje. Vedno večje povpraševanje avtodomarjev »Avtodomarejv je vedno več in od lokalnih skupnosti ozi- roma občin je odvisno, kako in kje jih bomo sprejeli. Od nas je torej odvisno, ali jim bomo omogočili ne samo va- ren postanek, ampak tudi pri- ložnosti za doživetja. Če tega ne naredimo mi, bo kdo drug. V zadnjih desetih letih smo spodbudili številne razprave o tem, zato verjamem, da je Slovenija popotnikom z avto- domi tudi zaradi naše mreže vedno bolj prijazna,« pravi vodja mreže in župan nosilne občine Dušan Skerbiš. Koordinatorica Petra Krnc Laznik dodaja: »Prepričani smo, da smo s svojo idejo v vseh slovenskih občinah po- sredno predstavili tudi želje in pričakovanja avtodomarjev na eni strani, a tudi priložnosti, ki jih ta segment turizma prina- ša predvsem v manjše lokal- ne skupnosti, na drugi strani. Če se popotnik z avtodomom počuti varno, dobrodošlo, bo z veseljem raziskoval kulina- rične, kulturno-zgodovinske, naravne ter druge znamenito- sti in bo svoja doživetja delil z drugimi.« Obisk postajališč v mreži Evidenco obiska po posa- meznih postajališčih opra- vljajo upravniki, ti določajo tudi druge pogoje uporabe, vključno s ceno. Pri tem v mreži opozarjajo, da je avto- domar gost, zato mora spo- štovati in odgovorno upora- bljati infrastrukturo, hkrati naj bi bila cena za uporabo korektna. »Kolikor imamo informacij s terena, so obiskovalci tako po- potniki iz Slovenije kot tujci. Med pandemijo je bilo seveda največ Slovencev, ki se ob kon- cih tedna vračajo, zdaj se usta- vljajo tujci. Obisk je odvisen od kraja. Ponekod se ustavijo za več kot eno noč, drugje samo prespijo in nadaljujejo pot. Zagotovo je največji obisk v turistično prepoznavnih obči- nah, kot so npr. Koper, Celje in Žalec, dobro so obiskani kraji v bližini vode, npr. Markovci, Mirna, Kostanjevica na Krki. Priljubljene so tudi tiste, ki nudijo dejaven oddih. T o so na primer Zreče, Slovenj Gradec in Kranjska Gora,« je povedala Petra Krnc Laznik in dodala, da je vedno več obiska tudi na podeželju, v krajih, kjer ni ve- likih hotelov in kampov, so pa turistične kmetije, vinotoči in podobno. JF »Soglasno sva sprejela odločitev, da bova kupila avtodom, hišo prodala, se preselila v stanovanje ter jo mahnila malce po svetu,« pripoveduje Vilko Jazbinšek. Vilko Jazbinšek: »Naš gospodar nista ne čas ne letno obdobje, cilje prilagajamo le vremenskim razmeram.« Kot pri večini stvari mo- ramo biti tudi pri najemu previdni. Na kaj je pa- metno biti pozoren pred sklenitvijo najema, kaj je dobro vprašati in kako je pametno ravnati na poto- vanju in ob oddaji vozila? V Zvezi potrošnikov Slo- venije (ZPS) svetujejo, naj se o najemu in pogojih najemniki pozanimajo pri čim več ponudnikih. Vozi- lo naj si pred prevzemom dobro ogledajo. Če je cena nizka, v ZPS svetujejo, naj najemniki vseeno preverijo ohranjenost avtodoma. Po- membno je tudi, da se pred najemom seznanijo s pogoji najema. Najemniki morajo tudi preveriti, kako je z asi- stenco v primeru nezgode in z varščino, ki jo mora najemnik plačati pred na- jemom. Preverijo naj tudi, ali imajo dnevno omejeno količino kilometrov, ki jih lahko prevozijo. Čeprav so avtodomi zani- miva alternativa bolj tradi- cionalnega dopustovanja, niso primerni za preživlja- nje dopusta na enem me- stu – udobje je manjše kot v prikolici ali mobilni hiši- ci, vse skupaj je tudi draž- je. »Pred najemom je treba biti nadvse previden, saj lahko na eni strani privar- čujemo kar precej denarja, na drugi strani pa se lahko opečemo z visokimi dopla- čili. Vsekakor je treba pri iz- biri upoštevati tudi resnost ponudnika, kakovost nje- govih avtodomov in način reševanja morebitnih težav na poti,« opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Foto: osebni arhiv Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 27, 4. julij 2024 KRONIKA Nedovoljeno čez mejo? Policisti Postaje prometne policije Celje so v petek po- poldne na avtocestnem izvozu Arja vas zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo ustavili nemškega voznika osebnega vozila. V vozilu so bili štirje državljani Turčije, ki so na nedovoljen način vstopili v Slovenijo. Vsi štirje so zaprosili za mednarodno zaščito. Nemškemu državljanu so zaradi prehitre vožnje izdali plačilni nalog, zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljenega prehoda čez državno mejo so ga tudi kazensko ovadili. Prevaranti tudi na avtocesti Ciljajo predvsem tujce Previdno z e-skirojem Prometna nesreča s hudimi poškodbami se je zgodila v ponedeljek dopoldne v Šmarjeti, kjer je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo padel voznik e-skiroja in se huje poškodoval. Ti skiroji so vedno bolj priljubljeni, njihovi vozniki so za razliko od pešcev in kolesarjev razmeroma novi udeleženci v prometu. E-skiroji so tihi, imajo majhno silhueto, zato jih drugi udeleženci v prometu lažje spregledajo. Hkrati so v primer- javi s kolesom tudi manj stabilni, zato se lahko hitro zgodi nesreča, kot je omenjena zgoraj. Nasveti policistov in pravila Na policiji so izpostavili nekaj najpomembnejših pogojev za vožnjo z e-skirojem. Vozniki e-skiroja morajo imeti do dopolnjenega 18. leta med vožnjo ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado. Vozijo naj po kolesarskih površinah. Kjer teh prometnih površin ni ali niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je naj- višja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 km/h. Vozniki e-skirojev smejo voziti tudi v območju za pešce, vendar le tako, da ne ogrožajo pešcev. Način in hitrost svojega gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci. Tako kot druga motorna vozila morajo biti tudi e-skiroji ponoči in ob zmanjšani vidljivosti ustrezno označeni z lu- čmi in odsevniki. Na sprednji strani morajo imeti žaromet za osvetljevanje ceste, ki oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa pozicijsko svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo, in rdeč odsevnik. Na obeh straneh morajo imeti rumene ali oranžne bočne odsevnike. Na e-skiroju je prepovedano prevažati druge osebe. Pre- voz je izjemoma dovoljen, če je proizvajalec to predvidel, a osebe lahko prevaža le polnoletna oseba. E-skiroje smejo voziti otroci od dopolnjenega 12. do 14. leta, če imajo pri sebi kolesarsko izkaznico, in osebe, starejše od 14 let. Dovoljena so samo vozila, ki lahko peljejo do 25 km/h. Uporaba lahkih motornih vozil, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 25 km/h ali so širša od 80 cm, lahkih motornih vozil brez krmila in miniaturnih motornih vozil v cestnem prometu ni dovoljena, prav tako ni dovo- ljeno med vožnjo uporabljati mobilnih telefonov oziroma početi česarkoli, kar bi zmanjševalo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje v cestnem prometu. Na e-skiroju moramo biti na druge udeležence še bolj pozorni. E-skiroji so zaradi električnega pogona zelo tiha vozila, zato jih pešci običajno slišijo šele takrat, ko so že skoraj v njihovi neposredni bližini. Zato morajo biti vozniki e-skirojev med vožnjo toliko bolj pozorni na ravnanje in gibanje drugih udeležencev v cestnem prometu, predvsem najranljivejših. Policisti opozarjajo tudi pred tatvinami. Da bi preprečili tatvine teh ne ravno poceni prevoznih sredstev, lastnike e-skirojev opozarjajo na samozaščitno ravnanje, kot sta parkiranje na za to namenjenih mestih in zaklepanje. Na e-skiroju je pre- povedano prevažati druge osebe, razen če je proizvajalec to predvidel. (Foto: Pixabay) Prevaranti na slovenskih cestah voznikom, večinoma tujcem, ki obtičijo na cestah zaradi pokvarjenega vozila, najprej ponudijo ugodno av- tovlečno pomoč, potem jim izstavijo zelo visok račun. Zneski naj bi v nekaterih primerih presegali pet tisoč evrov. Tisti, ki računov niso mogli plačati, naj bi ostali brez svojih vozil. Darsovi pogodbeni izva- jalci odvoza vozil so storitve dolžni zagotavljati 24 ur na dan vseh 365 dni v letu. Od- zivni čas od trenutka, ko iz- vajalec prejme klic dežurne službe avtocestne baze Dars, do prihoda izvajalca na kraj dogodka je določen – 45 mi- nut za vozila do 3.500 kg naj- večje dovoljene mase in do 60 minut za težja vozila. Izjema je predor Karavanke, za kate- rega veljajo posebni odzivni časi, in sicer 25 minut tako Če imate sklenjeno ustrezno zavarovanje, lahko povračilo stroškov uveljavljate pri svoji zavarovalnici. Tovorna vozila nad 3,5 tone lahko z avtoceste ali hitre ceste odpelje le pogodbena avtovleka iz Darsa. S poletjem se začnejo turistično in prometno najbolj obremenjeni meseci. Pot na dopust se zaradi okvare vo- zila lahko nepričakovano zaplete. V Darsu so zaznali, da na avtocestnem omrežju patruljirajo avtovleke, ki niso njihovi pogodbeni partnerji in lahko do okvarjenega vo- zila prispejo pred vzdrževalci, cestninskim nadzorom ali policijo. V Policijski upravi Celje so za te primere lani na celjsko okrožno tožilstvo podali eno kazensko ovadbo in dve priporočili, nekaj prijav so prejeli tudi že letos. V Darsu so za voznike pripravili priporočila, kako ravnati, če se jim pokvari vozilo in obstanejo na avtocesti ali hitri cesti. JANŽE FRIC za vozila do 3.500 kg kot za vozila nad to maso. Ravnanje v primeru okvare »V primeru okvare vozila najprej poskrbite za svojo varnost in varnost potnikov. Vklopite smerne utripalke, vsi potniki naj si nadenejo varnostni odsevni jopič, za vozilom na primerni razdalji postavite varnostni trikotnik ter se umaknite na varno, najbolje za varnostno jekleno ograjo. V predoru se umakni- te v smeri uvoza, nikoli na- prej. Potem pokličite številko 1970, kjer boste dobili vsa nadaljnja navodila. Na kraj dogodka bodo prišli vzdrže- valci Darsa in zavarovali kraj dogodka,« so osnovne na- potke pri ravnanju ob okvari povzeli v Darsu. Če ste z osebnim vozilom obtičali na voznem, prehite- valnem, počasnem, zaviral- nem ali pospeševalnem pasu, bo vaše okvarjeno vozilo od- stranila pogodbena avtovleka iz Darsa. Če imate sklenjeno ustrezno zavarovanje, lahko povračilo stroškov uveljavlja- te pri svoji zavarovalnici. Če obstanete na odstavnem pasu, v odstavni niši ali na počivališču, lahko pokličete svojo asistenco ali uporabi- te storitve pogodbenih par- tnerjev Darsa. Vsa navodila prejmete ob klicu na števil- ko 1970. Ob tem uporabnike opozarjajo, naj v primeru ak- tiviranja lastne asistence ob prihodu vozila za avtovleko preverijo resničnost podat- kov, saj se lahko pojavijo tudi nepooblaščena vozila za av- tovleko, ki na kraj dogodka niso bila napotena in lahko za storitve izdajo visok račun. Foto: arhiv NT/Andraž Purg V primeru okvare vozila na avtocesti delavci Darsa zavarujejo območje. Na avtocestah patruljirajo lažne vlečne službe. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 27, 4. julij 2024 ŠPORT Pintarju nov mandat v FIS V Reykjaviku je bil kongres Mednarodne smučarske organizacije (FIS), na katerem so Rajku Pintarju, predsedniku organizacijskega odbora tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem, ponovno podelili dveletni mandat kot pred- stavniku Slovenije. Pintar bo deloval v odboru, ki se ukvarja s smučarskimi skoki ter z mladinskimi in otroškimi vprašanji. S svojimi ravnateljskimi in organizacijskimi izkušnjami si bo še naprej prizadeval najti sodobne načine, kako čim več mladih vključiti v zimske športe in še posebej v smučarske skoke. T udi za ljubenske organizatorje svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske je to pomembna novica, saj bodo tako imeli možnost neposredno ustvarjati dogajanje v svetu smu- čarskih skokov na globalni ravni ter bodo hkrati seznanjeni s prvovrstnimi informacijami iz sveta smučarskega športa. DŠ Naši nogometaši dvignjenih glav po izpadu v osmini  nala EP V 115. minuti se je za nekaj trenutkov ustavil čas. Bili smo na nogah, srca so skoraj izskočila iz prsi, Beni Šeško iz Radeč je bil sam pred portugalskim vratarjem. Ni mu ga uspelo premagati. Dvanajst minut prej je italijanski sodnik Orsato poklonil enajstmetrovko Portugalcem. DEAN ŠUSTER Španski časnik Marca je Žana Karničnika uvrstil celo v idealno enajsterico skupinskega dela. »To pomeni, da pač na tem prvenstvu kažem dobre predstave, in vsekakor sem lahko zadovoljen in ponosen,« je priznal odličen igralec na desnem bočnem položaju. Žogo je na beli krogec po- stavil Ronaldo, njegov strel je Jan Oblak obranil. Že takrat smo skakali. V idealni enajsterici Po 120 minutah ni bilo go- lov, enajstmetrovke so zapra- vili Josip Iličić, Jure Balkovec in Vojničan Benjamin Verbič, tekmeci niti ene. Za članom Celja Žanom Karničnikom je odlično prvenstvo. Špan- ski časnik Marca ga je uvrstil celo v idealno enajsterico Žan Karničnik med veseljem po zadetku na tekmi s Srbijo Žan Karničnik med tekmo s Portugalsko Štirje sami pred portugalskim vratarjem … V SPOMIN Franc Kovačič Umrl je najpomemb- nejši predstavnik celjske odbojke. Pred štirimi de- setletji je s somišljeniki ustanovil Odbojkarski klub Celje. Bil je prvi predsednik društva. A obenem je bil izjemno zagnan trener. Deklice so odraščale in se kalile, zra- sle so v dekleta. V večini so bile še najstnice, ko so si z odlično uvrstitvijo v republiški ligi izbojevale kvalifi kacije za nastop v 2. jugoslovanski ligi. Kvalifi kacijski turnir je bil v Poreču, »Franček« je poskrbel za vse. V celjski odpravi so bili tudi trije izkušeni odbojkarji, ki so pomagali vsak na svoj način. Celjske odbojkari- ce so uresničile cilj. Ko- vačič je kasneje prepustil predsedniški položaj, tudi prvi trener ni bil več, ostal pa je pomočnik. In leta 1994 je sledil višek. Celjski ženski odbojkar- ski klub je postal državni prvak. V nepozabni bitki v mariborski dvorani Ta- bor so Polona Pihler, Iris Ristič, Branka Koprivi- ca, Špela Krebs, Suzana Živković, Regina T erbuc, Simona Kovačič, Biljana Šikman ob pomoči Bar- bare Kislinger ter Olge Tolmačove in Tatjane Ki- birjeve sklatile z vrha do tedaj nedotakljivo ekipo Branika. Franc je na par- ket prinesel steklenico s penino. Med šampionkami je bila tudi njegova hči Si- mona. Sin Danilo je bil rokometaš, igral je za kadetsko in mladinsko republiško reprezentan- co, zdaj je trener. Franc Kovačič se je rodil 8. av- gusta 1938 v majhni vasi Gomila pri Kogu v Prleki- ji kot šesti otrok v druži- ni. Po končanem šolanju v Mariboru se je odpravil v Celje, kjer se je najprej zaposlil v tovarni Emo, kasneje pa še v Aeru. Z ženo Francko sta nekaj let živela v Laškem, leta 1969 se je družina pre- selila v Celje. Franc ni dolgo igral odbojke, kajti pestile so ga težave s hrb- tenico. V vlogah trenerja in predsednika je bil odli- čen. Znal je biti strog, a igralke so mu hvaležne za vsak trenutek. Imel je jekleno voljo. Bil je preu- daren, slutil je, da preveč igralskih okrepitev in so- delovanje kluba v različ- nih mednarodnih ligah prinaša nevarnost, na kar je pravočasno opozarjal. DEAN ŠUSTER (1938–2024) skupinskega dela. »To pome- ni, da pač na tem prvenstvu kažem dobre predstave, in vsekakor sem lahko zadovo- ljen in ponosen,« je priznal odličen igralec na desnem bočnem položaju. »Zdaj nas čakajo Portugalci in mislim, da je vse mogoče,« je pred osmino fi nala povedal Kar- ničnik, ki je imel deloma prav. O njem je govoril celo srbski predsednik Aleksandar Vučić, češ da je Srbom dal gol igralec Celja, ki mesečno pre- jema 5 tisoč evrov. Vučić se je glede Karničnikove plače krepko uštel. Še šest dni Ali bo Celje lahko zadrža- lo 29-letnega reprezentanta? Že v sredo bo v Estoniji prvi obračun uvodnega kroga kvalifi kacij za ligo prvakov. Povratni obračun bo v Celju v torek, 16. julija. Ekipo je najprej okrepil 21-letni lito- vski reprezentant Armandas Kučis. Svojo pot je začel pri domačem Panevezisu, ob vmesnem postanku pri Ekra- nasu se je pri osemnajstih le- tih podal v tujino, okrepil je švedski Kalmar FF. Sledilo je kaljenje pri švedskih klubih v nižjih ligah. Julija lani se je vrnil v domovino in si na- del dres FK Kauno Žalgiris. 194 centimetrov visok na- padalec je za izbrano vrsto Litve prvič zaigral že pri 18 letih. 26-letni branilec Mati- ja Kavčič je s klubom sklenil triletno pogodbo. V prejšnji sezoni je zbral največ podaj za zadetke v 1. slovenski ligi. V januarju je bil del članske reprezentance, ki je odigrala tekmo z ZDA: »Zdaj sem v klubu, ki se bo vsako sezo- no odkrito bojeval za naslov državnega prvaka.« Ob vseh napovedih zvenečih okrepi- tev je vodstvo kluba nazadnje pripeljalo igralca iz 3. hrva- ške lige. V Amsterdamu roje- ni Jahnoah Markelo se je pri desetih letih pridružil sloviti akademiji Ajaxa. 21-letni kril- ni napadalec je bil nazadnje član Kustošije. Foto: arhiv NK Celje Štore v znamenju tenisa Z leve sedijo Lun Obrul, Andrej Hrastnik in Miran Jurkošek. (Foto: DŠ) V ponedeljek se je na pešče- nih igriščih v Štorah začel tur- nir serije WTT z nagradnim skladom 15 tisoč dolarjev. Finalni obračun bo v nede- ljo. Župan Miran Jurkošek je dejal: »Mislim, da so Štore naj- manjša občina, ki organizira to- vrstni turnir.« Direktor turnirja je Andrej Hrastnik iz Športne- ga društva Kovinar. »Lani smo pridobili izkušnje, letos smo se trudili za še višjo organizacijsko raven,« je povedal. 20-letni Celjan Lun Obrul študira v ZDA, nastop na tur- nirju pa mu je preprečila po- škodba palca desne roke: »Na turnirju v Celju sem dobil pri- ložnost igrati v glavnem delu. Uspelo mi je premagati češkega tekmeca in osvojiti prvo točko na lestvici ATP. Dokazal sem, da napredujem. Lepo se je bilo vrniti v celjski mestni park, v katerem sem vadil v celotnem otroštvu in delu mladosti.« Tilen Kovač je v torek še ča- kal na ime tekmeca iz kvalifi ka- cij. DŠ Predstavitev paraolimpijskih športov Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paraolimpij- ski komite je od četrtka do nedelje v Laškem v Thermani in bližnjih športnih dvoranah organizirala šesti Paraolimpijski tabor za družine. Na njem je 46 udeležencev spoznavalo paraolimpijske športe. Za vse zbrane, otroke in starše, so pripravili zanimiva predavanja in delavnice ter seveda srečanje s parašportnikom. Paraatletiko je predstavil Janez Hudej. Selektorica reprezentance v dvoranskem balinanju Maja Bobnar je s svojo ekipo mlade seznanila z igra- njem boccie. Poligon za slepe sta izvedla Roman Kejžar in slepi tekač Robi Kogovšek. Igrali so tudi hokej na električnih vozičkih, predstavila sta ga Andraž Velušček in Matjaž Bartol. Peter Zidar, tudi dvakratni svetovni prvak ekipno in posamezno, je s svojo ekipo predstavil showdown, različico namiznega tenisa za slepe in slabovidne. Na kegljišču v Celju je s prvinami kegljanja sezna- njala dolgoletna trenerka Silva Razlag. V Laškem je udeležence obiskal Darko Đurić, nekdanji evropski in svetovni prvak v plava- nju in tudi udeleženec paraolimpijskih iger. Udeleženci tabora so lahko spremljali tudi košarkarsko tekmo, saj se v Laškem na EP pripravlja slovenska reprezentanca v košarki na vozičkih. DŠ Silva Razlag je prvine kegljanja predstavljala na celjskem kegljišču. (Foto: Drago Perko) Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 27, 4. julij 2024 ŠPORT Predsednik Atletske zveze Slovenije je Primož Feguš: »Veseli me, da je državno pr- venstvo v mojem domačem kraju. To si je Celje zaslužilo. Upam, da bo slovenskih atle- tov in atletinj v Parizu toliko, kot jih je bilo na svetovnem prvenstvu v Budimpešti.« Priznanje Petru Drofeniku Med uradnim odprtjem je nato besedo prevzel celjski župan Matija Kovač: »Atlet- sko društvo Kladivar, ki dol- go beleži odlične rezultate, si zasluži novo, kakovostno stezo. Zasluži si jo tudi kul- tni stadion in zaslužijo si jo tudi vsi mladi športniki, ki bodo vadili na njej.« Potem je Kovač podelil županovo nagrado: »Peter Drofenik, ste dolgoletni celjski športni delavec. Bili ste tudi sodnik. V zahvalo za vse, kar ste prispevali k razvoju atletike in celjskega športa nasploh, vam pripada to priznanje.« Zdaj 80-letni Drofenik je bil izjemen organizator: »Leta 1964 sem postal sodnik. Kmalu zatem me je takratni vodilni mož celjske atletike Fedor Gradišnik povabil k sodelovanju. Pomagal sem organizirati tekmovanja. To sem počel do leta 1980.« S kom je najbolje sodeloval? »Dušan Ilovar je bil vedno moj pomočnik pri organiza- Uspešni nastopi Kladivarjevih atletov na državnem prvenstvu v Celju Prenovljena steza uspešno prestala krst V Celju je bilo na prenovljeni stezi državno prvenstvo v atletiki za člane in članice. Predstavniki Atletskega društva Kladivar Celje niso razočarali. Prav nasprotno, nekateri so celo navdušili. »50 let je minilo od tedaj, ko smo v Celju prvi v Sloveniji dobili tartansko stezo. Že dvakrat smo jo zame- njali. Prav lepo se danes počutim na celjskem stadionu. V imenu društva se zahvaljujem vsem, ki so nam pomagali, še zlasti Mestni občini Celje,« je govoril predsednik Kla- divarja Stane Rozman. DEAN ŠUSTER »Atletsko društvo Kladivar, ki dolgo beleži odlične rezultate, si zasluži novo, kakovostno stezo. Zasluži si jo tudi kultni stadion in zaslužijo si jo tudi vsi mladi športniki, ki bodo vadili na njej,« je izpostavil Matija Kovač. AD Kladivar Celje prva mesta •Klara Lukan (5.000 m) – 15:20,34 •Jan Kokalj (5.000 m) – 14:20,43 •Tia Tanja Živko (1.500 m) – 4; 27,30 •Matic Ian Guček (400 m ovire) – 49,06 •Jan Vuković (800 m) – 1:48,69 •Vid Botolin (3.000 m) – 8:09,77 •Nika Fajfar (3.000 m) – 10.31,97 •Martina Ratej (kopje) – 54,73 •Matic Ian Guček, Jan Vukovič, Marko Pepelnak, Luka Janežič (4x400 m) – 3:08,83 druga mesta •Luka Janežič (400 m) – 46,81 •Ela Velepec (skok v višino) – 1,83 •Hana Urankar (disk) – 49,23 •Martin Medvešek (troskok) – 15,05 •Esma Fajt (kladivo) – 52,79 tretja mesta •Hana Urankar (krogla) – 11,69 •Marko Pepelnak (110 m ovire) – 14,51 •Marko Pepelnak (400 m ovire) – 52,20 •Martin Medvešek (daljina) – 7,19 ciji tekmovanj. Z vsemi sem se dobro razumel. Vsi smo razmišljali, kako zadeve iz- boljšati. Zelo zahteven je bil evropski pokal leta 1973, ob- sežno je bilo tudi balkansko prvenstvo leta 1976. Skokov memorial je bil dolga leta iz- jemno kakovosten. Nekega leta smo povabili ameriške sprinterje in naš tek na 100 metrov je bil najhitrejši na svetu prav v Celju.« Tina čaka in upa Drofenika so hvalili tudi organizatorji mladinskega evropskega prvenstva v ko- šarki leta 1980. O njem je govoril tudi Stane Rozman: »Dolga leta je bil vodja so- dniške ekipe. V nekem tre- nutku je bil na vrhu lestvice tistih z največ opravljenimi sojenji. Oral je ledino na po- dročju meritev. Pripeljal je najnovejše merilne naprave v Slovenijo.« Rozman je v ne- deljo pozno popoldne, ko je vročina popustila, strnil vtise s tekmovališča: »Zelo dobro je tekel Matic Ian Guček, ne le na 400 metrov z ovirami, ampak tudi v štafeti 4x400 metrov, ki je prijetno prese- netila z rekordom Kladivarja. Klara Lukan ima vozovnico za olimpijske igre. Kladivar je najuspešnejši klub na dr- žavnem prvenstvu, čeprav ni nastopila olimpijka Tina Šutej. Namerno je izpusti- la prvenstvo. Strinjam se z njenim trenerjem Milanom Kranjcem. Poškodba še ni zaceljena. Žal mi je bilo, da je izostala. A bolje bo, da se veselimo njenih dosežkov v Parizu.« Tinina mišica še ni zaceljena, zato tudi pravi oprijem palice in dvig na njej nista možna. Tina odšteva, koliko časa še ima. Pravi, da ga je še dovolj. Kipi od energije Tia Tanja Živko je prepri- čana, da bo čez štiri leta tudi ona olimpijka. Kot mladinka je bila najhitrejša v teku na 1.500 metrov in je prvič zma- gala na članskem DP. »Konec avgusta bom tekmovala na mladinskem svetovnem pr- venstvu v Peruju. Tam se bom potegovala za najvišja mesta. Želja vsakega špor- tnika je udeležba na olim- pijskih igrah, seveda je tudi moja. Čez štiri leta bom tekla na olimpijskih igrah. Še na- prej bom skušala izboljševati državne rekorde. Načrtujem dvig proti vrhu svetovnih le- stvic. Rada bi bila vzornica drugim,« je kipela od samo- zavesti Tia Tanja in se pri tem tudi zasmejala. Polno- Klara Lukan je v teku na pet kilometrov zmagala z ogromno prednostjo. Matic Ian Guček je v dveh urah in 40 minutah osvojil dve zlati medalji. Martin Medvešek med sobotnim nastopom Martina Ratej je v Sloveniji še vedno daleč pred tekmicami. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 27, 4. julij 2024 ŠPORT ZBIRAJTE KARTICE IN NAPOLNITE ZBIRATELJSKO MAPO Zagotovite si komplet Play-time z večnamensko vrečko in zbirateljsko mapo za nogometne kartice. Za vsakih 10 € in za vsak nakup izdelka z oznako Play-time prejmete eno nogometno kartico Play-time. Aktivnost poteka od 16. 5. do 17. 7. 2024 oziroma do razdelitve vse zaloge nogometnih kartic Play-time. V MERCATORJU JE ČAS ZA IGRO V MERCATORJU JE ČAS ZA IGRO Več na mercator.si VREČKA IN ZBIRATELJSKA MAPA Mercator, Dunajska 107, Ljubljana letna bo postala šele v okto- bru. Starša sta bila vrhunska tekača, mama Anica pravi: »Navdušena sem nad njenim tekom. Še lepše je bilo zato, ker je naslov osvojila doma. Tudi sama imam posebne spomine na ta stadion.« Nastop med »polnim« treningom »Želel sem na svojem stadionu teči hitreje od 49 sekund. Ni mi uspelo, a pri- ložnosti bo še veliko. Vzrok je tudi pospešena vadba, s trenerjem Mirom Kocuva- nom starejšim načrtujeva dvig pripravljenosti med olimpijskimi igrami. Tam bom skušal še tretjič izbolj- šati državni rekord, kar bi mi morda prineslo uvrstitev v polfi nale,« je našteval Matic Ian Guček. Nadaljeval je o novi stezi: »Tako v soboto kot v nedeljo smo tekači potrdi- li, da je hitra.« Strokovnjaki napovedujejo, da bo na njej z leti, ko bo postajala trša, možno teči vedno hitreje. »Res je še malce mehka, a v klubu trdijo, da se bo utr- dila,« je dodal Vid Botolin, ki je postal državni prvak tretjič zapovrstjo. Brez pra- ve konkurence je še vedno Martina Ratej, ki se ji želja po novem olimpijskem na- stopu ne bo izpolnila. Zelo hvaležen klubski atlet je bil Martin Medvešek. Še pred štirimi leti košarkar je zdaj uspešen atlet, osvojil je dve medalji. Naslov državnega prvaka v troskoku se mu je izmuznil v zadnji seriji, ko ga je tekmec prehitel za – centimeter. Foto: Nik Jarh V Celju je »plesal« tudi prvi zvezdnik slovenske atletike Kristjan Čeh. Primož Feguš (z mikrofonom) se je v imenu AZS zahvalil tako županu Matiji Kovaču kot predstavniku Mestne občine Celje ter tudi Stanetu Rozmanu kot predsedniku AD Kladivar. Povsem desno stoji Peter Kavčič, odličen poznavalec atletike, ki je povezoval prireditev. Peter Drofenik Tia Tanja Živko je močna tako na progi kot tudi med pogovori za medije. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 27, 4. julij 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 4. 7. 18.00 Dvorana GŠ skladateljev Ipavcev Šentjur Zaključni koncert udeležencev Poletne šole za klarinet 19.00 Kulturni dom Gorica pri Slivnici Rafkov večer 2024 Večer posvečen Rafku Vodebu z dramskim igralcem Gregorjem Čušinom 21.00 Celjski grad Veronika Deseniška Muzikal mesta ljubezni; tudi v petek ob istem času PETEK, 5. 7. 16.00 do 23.59 Občinsko dvorišče Laško Metaljot Razpaljot! Open-air metal festival 17.00 Vila Bianca Velenje Zazrta v prihodnost Odprtje razstave likovnih del avtorice Viere Uran, članice Društva šaleških likovnikov 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina 3. festival One man bandov Monošus Po koncertu DJ program, domače napolitanske Pizze + craft piva 20.00 Pred domom kulture Velenje Skupina Obvezna smer Nostalgija ob 40-letnici PKP, koncert 21.00 Restavracija Cankarjeva Celje Duo Artcoustic Koncert 21.00 Šlandrov trg Žalec Abba Mia! Koncert zasedbe SOBOTA, 6. 7. 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: 1, 2, 3 … lešnikov več ni Otroška predstava Gledališča Pravljičarna 17.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Vdihnimo novo življenje in neUPORABNA umetnost Odprtje razstave Kluba brigadirjev MDB Miloš Zidanšek Šentjur 20.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Slat'nska legenda Tradicionalna 15. razglasitev z ustaljenim programom in koncertom ansambla Prohibition Stompers 20.30 Špital za prjatle Celje Dekadentni koncert 20.30 Na trgu Rečica ob Savinji Večer pod Trško lipo Koncert Ditke in bratov Zavolovšek 21.00 Restavracija Cankarjeva Celje Joliette V akustičnem duetu se bo predstavila s kitaristom Kristjanom Hacinom NEDELJA, 7. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi 14.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 19.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur Star fotr Monokomedija o smešnih plateh staranja v izvedbi igralca in režiserja Karlija Čretnika iz Gledališča Velenje TOREK, 9. 7. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan SREDA, 10. 7. 18.00 Cankarjeva ulica Velenje Leteče lutke: Trije prašički Lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje 19.00 Park za Domom kulture Slovenske Konjice 1. Poletna kulturnica Gostja: Elda Viler 20.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024: Inga Ulokina trio Koncert Druge prireditve ČETRTEK, 4. 7. 9.00 Knjižnica Šentjur Lego delavnica: robotika za otroke 10.00 do 13.00 Galerija Velenje S pasteli na potep Počitniški četrtki z Urško Bevc 14.00 Tehnopark Celje Legorobotika z malimi ustvarjalci 14.00 Ploščad pred glavnim vhodom Citycentra Celje Break the flor Mednarodni plesni dogodek kjer se bo pomerilo več kot 300 plesalcev iz 40 držav 18.00 Glavni trg Celje Ujemi ritem Pridružite se plesom z vseh koncev sveta; tudi v petek, soboto in nedeljo ob istem času 21.00 Celjski mladinski center Filmski teden Evrope 2024: Triumf Brezplačna projekcija filma 21.00 Ploščad pred Ipavčevim kulturnim centrom Šentjur Poletni kino na prostem: Šterkijada, drama Vstop prost; v primeru slabega vremena odpade PETEK, 5. 7. 8.00 do 14.00 Trubarjevo nabrežje Laško Laški sejem 14.00 Tehnopark Celje Srednjeveška akademija Delavnica za otroke 21.00 Ploščad pred Ipavčevim kulturnim centrom Šentjur Poletni kino na prostem: Gepack, komedija Vstop prost; v primeru slabega vremena odpade SOBOTA, 6. 7. 7.00 Ploščad pred Centrom Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 10.00 do 16.00 Vista Velenje Srečanje starodobnikov 10.00 in 17.00 Spominska hiša Alme M. Karlin Pečovnik Sobotnice pri Almi Ogled spominske hiše 10.00 do 17.00 grilova domačija, Lipje pri Velenju Odprta vrata Grilove domačije Raziskovanje življenja na podeželju nekoč 11.00, 15.00 in 17.00 Stari grad Celje Vodenje po gradu 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina Skok v srednji vek, gostuje Srednjeveško društvo Red kraljevega orla; tudi v nedeljo ob istem času 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pletenje iz šibja Pletarska delavnica z Zdenko Pulko 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec »Iz kuhne diši po praznikih: Pletenica Kulinarična delavnica pod mentorstvom Kristine Kores 18.00 Prireditveni prostor pred gasilskim domom Šmartno ob Paki Gasilska veselica, ob 17.00 vaške igre 20.00 Mladinski center Žalec Večer za salso NEDELJA, 7. 7. 10.00 do 18.00 Vista Velenje Detektivski dan pri Vili Čira-čara Detektivske delavnice, otroška predstava, lov na zaklad PONEDELJEK, 8. 7. 8.00 do 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Poletni počitniški tabor za otroke Do petka, 12. 7. 9.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Poletne ustvarjalne delavnive za otroke: Risovid Vodi: Nea Likar 10.00 do 12.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Otroški počitniški Živ žav Vsak dan do 12. 7. 10.00 do 13.00 Mestna četrt Nova vas Aktivne počitnice Brezplačne ustvarjalne delavnice, športne ter družabne igre in poučne delavnice; vsak dan do 12. 7. 21.30 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino Zvezde pod zvezdami Šterkijada, avtobiografska drama TOREK, 9. 7. 16.30 do 19.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Zelene igrarije Pridi in izvedel boš nekaj novega o sajenju rož, sadja in zelenjave 18.00 Celjski dom Bruno Gröening Uvodno predavanje za mlade SREDA, 10. 7. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Poletna bralna igra Moja izbira je branje: Beremo pod drevesom Druženje z Gledališčem Pravljičarna, knjigami in prijatelji; brezplačno za otroke od 5. do 12. leta 10.00 Tehnopark Celje Poletna čarovniška akademija Delavnica za otroke 10.00 Domačija Lamperček Velenje Zabavna sreda: Odkrivanje skrivnosti škrata Bisera Družinska pravljična dogodivščina s potepom po poti škrata Bisera Dobrodelne prireditve PETEK, 5. 7. 12.00 do 16.00 Celjski mladinski center Hip hop delavnica z dobrodelno noto za Društvo junaki 3. nadstropja Delavnico bosta vodila raper Drill in producent in raper Out-Lot Razstave Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; do 31¸. 8.; Ste me hoteli videti strto? /Muzej človekovih pravic; do 27 . 10., spletne razsta- ve: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadalj- njega Galerija sodobne umetnosti Ce- lje: razstava Sprememba omrež- ja; do 15. 9. Zgodovinski arhiv Celje: raz- stava Podobe demokracije: izbor gradiva iz posameznih arhivov držav Evropske unije; do 31. 8. Likovni salon Celje: Modri sev/ Blue light: Leah Clements, Mar- tins Kohout, Marko Šajn, Ada Zelińska; do 1. 9. Glavni trg 8 Celje: slikarska raz- stava XXVI. poletni slikarski Ex – tempore: Lepote jezera; do 12. 7 . Galertija Železarskega muzeja Štore, Teharje: Celjan na morjih sveta, fotografska razstava Bo- štjana Koštomaja, do 10. 9. Savinov likovni salon Žalec: Luč sveti, razstava fotografij Bra- nimirja Ritonje; do 24. 8. Dvorec Novo Celje: razstava Procesi sominjanja in pozabe Dokumenti/Pričevanja/Sodobne likovne interpretacije; do 13. 9. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 8. Galerija Velenje: Zbirka v giba- nju, razstava del iz zbirke Koro- ške galerije likovnih umetnosti; do 17. 8. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Kratka zgodo- vina Bratislavskega gradu, go- stujoča razstava; do 3. 8.; Atrij: Foto EX-tempore Velenje 2024, razstava fotografskih del nateča- ja v organizaciji Foto kluba F8; do 31. 8. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, gostu- joča razstava Goriškega muzeja; do oktobra; Podhod Pošta: Vitezi Kacen- štajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostu- joča razstava Borisa Hajdinjaka; do 10. 8. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca 31. 8. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 8. F-bunker Velenje: Zeleno, foto- grafska razstava Jureta Kravanje; do 15. 8. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 8. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: V objemu klekljane čipke, razstava klekljaric Univer- ze za tretje življensko obdobje Velenje; do 31. 7. Sončna stena: Papirnati prtički: do 31. 8.; Mla- dinska soba:1. Robijeva likovna kolonija, razstava likovnih del učencev OŠ Šaleške doline; do 30. 9.; Steklena dvojčka: Bralka poletja: Špela Mlinar; do 30. 9.; Otroški in mladinski oddelek: Velenje-zeleno mesto, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 30. 9. Oddelek za odrasle: Robinson Crusoe – na samotnem otoku, razstava knjig; do 31. 8. in raz- stava knjig Skriti zakladi; do 30. 9.; Domoznansko razstavišče: Vila Široko, razstava Andreje Jurkovnik; do 30. 9. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do decembra; Črna garderoba: Slike, likovno zdru- ženje Čakovec; do decembra; Podzemni del muzeja 1: Podze- mni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do decembra; Ligijev salon – jamski del salo- na: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podze- mlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do de- cembra; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do decembra Avla Mestne občine Velenje: Čebelarska razstava, fotografska razstava čebelarskega društva Milinšek Velenje; do 23. 8. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Viera Uran, pregledna raz- stava likovnih del članice Dru- štva šaleških likovnikov; do 1. 8. VISTA VELENJE / 30.8. vstopnice: entrio.si, Trafike 3dva, bencinske črpalke Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 27, 4. julij 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Ko nekoga izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe. V SPOMIN 2. julija 2024 so minila štiri leta, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi MIRAN GRACER Vsa toplina njegovega srca in vsa ljubezen ostajata za vedno z nami. Hvala vsakomur za vsako svečko in za vsak trenutek spomina nanj. Družina Gracer p Na sončno majsko jutro je srce omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. ZAHVALA IVAN KOROŠEC (18. 7. 1935–30. 5. 2024) Ob boleči izgubi dobrega in dragega moža, ljubečega ati- ja, ata, pradedka, tasta, svaka, strica in bratranca Ivana Korošca iz Celja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, sodelavcem Cinkarne Celje, prijateljem in znancem, Nadjinim sodelavcem iz III. OŠ in Mojčinim sodelavcem Slovenske demokratske stranke za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala duhovnikoma Juretu in Marjanu iz cerkve sv. Cecilije za lepo opravljen obred in sosedom za molitve na domu. Hvala tudi skupini Eros za čustveno odpete pesmi in govor ob slovesu. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija ter hčerki Nadja in Mojca z družinama 366 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete, tašče, stare mame in prababice MARIJE FIRŠT (29. 1. 1940–24. 6. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Posebna zahvala je namenjena gospe Grasselli, dr. med., in patronažni službi ZD Celje za lajšanje bolečin v času njene bolezni ter pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni 372 Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni … Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, brat in stric JAKOB KRIČAJ iz Tovstega 23a, Laško (9. 7. 1938–15. 6. 2024) Ob boleči izgubi dragega Jakeca se iz srca zahvaljujemo soro- dnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečene besede sožalja ter da- rovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Velika zahvala tudi vnukoma za pripravljene in izrečene besede slovesa. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: vsi njegovi L 24 Ko bo na nebu sijalo sonce, ko bodo zažarele zvezdice, bodo to tvoji pozdravi nam. Ko bo odpadel list za listom in rahel vetrič zavel, pa bomo vedeli, da bi nas rad objel. ZAHVALA ZVONE SPOLENAK Ob boleči izgubi dragega moža, ata, dedija in tasta se iskreno zahvaljujemo vsakemu posamezniku, ki je delil trenutke slovesa z nami. Vsi njegovi p Poroke Žalec Poročila sta se: Mirna BER- BEROVIĆ iz Maribora in Da- vorin KLANDER iz Ljubljane. MOTORNA VOZILA PRODAM VRHUNSKO opremljen avto Opel meriva tur- bo drive 1,4, 88 Kw, letnik 2017, 62.000 km, prvi lastnik, potrjena servisna knjiga, nove gume, prodam. Telefon 041 807- 759. 371 OSEBNI avto Clio storia 1,2, dobro ohranjen, prevoženih 140.000 km, prodam. Telefon 041 758-819. 373 STROJI PRODAM KOSILNICO Alpina in rezervne dele za kosilni- co Alpina prodam. Telefon 041 775-328. L 23 VILE za prenos bal, nove, prodam. Telefon 041 807-853. 374 KUPIM TRAKTOR, kiper prikolico in traktorske pri- ključke kupim. Telefon 041 597-984. p AKUSTIKA PRODAM 80-basno klavirsko harmoniko Melodija Men- geš prodam. Telefon 041 697-334. 370 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p OSTALO PRODAM ZAPRAVLJIVČEK, lepo ohranjen, in konjsko opremo za par konjev, z odejami, prodam. Telefon 070 403-057. 364 RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM VINO iz neškropljenega grozdja (šmarnica, izabela …) prodam. Cena 1,20 EUR/l. Telefon 041 720-499. p ZMENKI 84-letni gospodič bi rad živel z žensko na kmetiji. Telefon 040 648-565. 369 Otr Oška ustvarjalnica INTARZIJA - izrezana slika Četrtek , 11. julij 2024, ob 10.30, Stara grofija INFORMACIJE IN PRIJAVE: MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 Nedel ja , 7. julij 2024, ob 11.00, KNež ji dvor j avn O v Odstv O CELEIA - MESTO POD MESTOM POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Z nami v višine Ferokov gradbeni žerjavi d.o.o., Latkova vas 236, 3312 Prebold tel.: +386 3 703 83 52 info@ferokov.com www.ferokov.com • Gradbeni žerjavi Potain – Slovenija, Hrvaška, Srbija • Najem, prodaja in servis gradbenih žerjavov Potain 52-letni Slovenec, 175 cm, z lepim nasme- hom, Ljubljančan, rekreativni športnik, občasni motorist, nekadilec, nisem pivec, eleganten, atletske postave, iščem aktiv- no žensko prijetnega videza, ljubiteljico Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! morja, narave, sprehodov. Pokliči na telefonsko številko 031 207-203. p ŽELEL bi spoznati žensko, staro do 55 let, za prijateljstvo. Kasneje je možna resna veza. Če si samska in me želiš spoznati, mi piši. Telefon 071 436-727. 375 Smrti Velenje Umrli so: Romana JE- DOVNICKI, iz Velenja, 78 let, Marijan JAMNIKAR iz Šoštanja, 69 let, in Anton GREBENŠEK ANTON iz Ve- lenja, 88 let. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 27, 4. julij 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 4. 7. 18.00 Dvorana GŠ skladateljev Ipavcev Šentjur Zaključni koncert udeležencev Poletne šole za klarinet 19.00 Kulturni dom Gorica pri Slivnici Rafkov večer 2024 Večer posvečen Rafku Vodebu z dramskim igralcem Gregorjem Čušinom 21.00 Celjski grad Veronika Deseniška Muzikal mesta ljubezni; tudi v petek ob istem času PETEK, 5. 7. 16.00 do 23.59 Občinsko dvorišče Laško Metaljot Razpaljot! Open-air metal festival 17.00 Vila Bianca Velenje Zazrta v prihodnost Odprtje razstave likovnih del avtorice Viere Uran, članice Društva šaleških likovnikov 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina 3. festival One man bandov Monošus Po koncertu DJ program, domače napolitanske Pizze + craft piva 20.00 Pred domom kulture Velenje Skupina Obvezna smer Nostalgija ob 40-letnici PKP, koncert 21.00 Restavracija Cankarjeva Celje Duo Artcoustic Koncert 21.00 Šlandrov trg Žalec Abba Mia! Koncert zasedbe SOBOTA, 6. 7. 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: 1, 2, 3 … lešnikov več ni Otroška predstava Gledališča Pravljičarna 17.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Vdihnimo novo življenje in neUPORABNA umetnost Odprtje razstave Kluba brigadirjev MDB Miloš Zidanšek Šentjur 20.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Slat'nska legenda Tradicionalna 15. razglasitev z ustaljenim programom in koncertom ansambla Prohibition Stompers 20.30 Špital za prjatle Celje Dekadentni koncert 20.30 Na trgu Rečica ob Savinji Večer pod Trško lipo Koncert Ditke in bratov Zavolovšek 21.00 Restavracija Cankarjeva Celje Joliette V akustičnem duetu se bo predstavila s kitaristom Kristjanom Hacinom NEDELJA, 7. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi 14.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 19.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur Star fotr Monokomedija o smešnih plateh staranja v izvedbi igralca in režiserja Karlija Čretnika iz Gledališča Velenje TOREK, 9. 7. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan SREDA, 10. 7. 18.00 Cankarjeva ulica Velenje Leteče lutke: Trije prašički Lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje 19.00 Park za Domom kulture Slovenske Konjice 1. Poletna kulturnica Gostja: Elda Viler 20.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024: Inga Ulokina trio Koncert Druge prireditve ČETRTEK, 4. 7. 9.00 Knjižnica Šentjur Lego delavnica: robotika za otroke 10.00 do 13.00 Galerija Velenje S pasteli na potep Počitniški četrtki z Urško Bevc 14.00 Tehnopark Celje Legorobotika z malimi ustvarjalci 14.00 Ploščad pred glavnim vhodom Citycentra Celje Break the flor Mednarodni plesni dogodek kjer se bo pomerilo več kot 300 plesalcev iz 40 držav 18.00 Glavni trg Celje Ujemi ritem Pridružite se plesom z vseh koncev sveta; tudi v petek, soboto in nedeljo ob istem času 21.00 Celjski mladinski center Filmski teden Evrope 2024: Triumf Brezplačna projekcija filma 21.00 Ploščad pred Ipavčevim kulturnim centrom Šentjur Poletni kino na prostem: Šterkijada, drama Vstop prost; v primeru slabega vremena odpade PETEK, 5. 7. 8.00 do 14.00 Trubarjevo nabrežje Laško Laški sejem 14.00 Tehnopark Celje Srednjeveška akademija Delavnica za otroke 21.00 Ploščad pred Ipavčevim kulturnim centrom Šentjur Poletni kino na prostem: Gepack, komedija Vstop prost; v primeru slabega vremena odpade SOBOTA, 6. 7. 7.00 Ploščad pred Centrom Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 10.00 do 16.00 Vista Velenje Srečanje starodobnikov 10.00 in 17.00 Spominska hiša Alme M. Karlin Pečovnik Sobotnice pri Almi Ogled spominske hiše 10.00 do 17.00 grilova domačija, Lipje pri Velenju Odprta vrata Grilove domačije Raziskovanje življenja na podeželju nekoč 11.00, 15.00 in 17.00 Stari grad Celje Vodenje po gradu 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina Skok v srednji vek, gostuje Srednjeveško društvo Red kraljevega orla; tudi v nedeljo ob istem času 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pletenje iz šibja Pletarska delavnica z Zdenko Pulko 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec »Iz kuhne diši po praznikih: Pletenica Kulinarična delavnica pod mentorstvom Kristine Kores 18.00 Prireditveni prostor pred gasilskim domom Šmartno ob Paki Gasilska veselica, ob 17.00 vaške igre 20.00 Mladinski center Žalec Večer za salso NEDELJA, 7. 7. 10.00 do 18.00 Vista Velenje Detektivski dan pri Vili Čira-čara Detektivske delavnice, otroška predstava, lov na zaklad PONEDELJEK, 8. 7. 8.00 do 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Poletni počitniški tabor za otroke Do petka, 12. 7. 9.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Poletne ustvarjalne delavnive za otroke: Risovid Vodi: Nea Likar 10.00 do 12.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Otroški počitniški Živ žav Vsak dan do 12. 7. 10.00 do 13.00 Mestna četrt Nova vas Aktivne počitnice Brezplačne ustvarjalne delavnice, športne ter družabne igre in poučne delavnice; vsak dan do 12. 7. 21.30 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino Zvezde pod zvezdami Šterkijada, avtobiografska drama TOREK, 9. 7. 16.30 do 19.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Zelene igrarije Pridi in izvedel boš nekaj novega o sajenju rož, sadja in zelenjave 18.00 Celjski dom Bruno Gröening Uvodno predavanje za mlade SREDA, 10. 7. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Poletna bralna igra Moja izbira je branje: Beremo pod drevesom Druženje z Gledališčem Pravljičarna, knjigami in prijatelji; brezplačno za otroke od 5. do 12. leta 10.00 Tehnopark Celje Poletna čarovniška akademija Delavnica za otroke 10.00 Domačija Lamperček Velenje Zabavna sreda: Odkrivanje skrivnosti škrata Bisera Družinska pravljična dogodivščina s potepom po poti škrata Bisera Dobrodelne prireditve PETEK, 5. 7. 12.00 do 16.00 Celjski mladinski center Hip hop delavnica z dobrodelno noto za Društvo junaki 3. nadstropja Delavnico bosta vodila raper Drill in producent in raper Out-Lot Razstave Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; do 31¸. 8.; Ste me hoteli videti strto? /Muzej človekovih pravic; do 27 . 10., spletne razsta- ve: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadalj- njega Galerija sodobne umetnosti Ce- lje: razstava Sprememba omrež- ja; do 15. 9. Zgodovinski arhiv Celje: raz- stava Podobe demokracije: izbor gradiva iz posameznih arhivov držav Evropske unije; do 31. 8. Likovni salon Celje: Modri sev/ Blue light: Leah Clements, Mar- tins Kohout, Marko Šajn, Ada Zelińska; do 1. 9. Glavni trg 8 Celje: slikarska raz- stava XXVI. poletni slikarski Ex – tempore: Lepote jezera; do 12. 7 . Galertija Železarskega muzeja Štore, Teharje: Celjan na morjih sveta, fotografska razstava Bo- štjana Koštomaja, do 10. 9. Savinov likovni salon Žalec: Luč sveti, razstava fotografij Bra- nimirja Ritonje; do 24. 8. Dvorec Novo Celje: razstava Procesi sominjanja in pozabe Dokumenti/Pričevanja/Sodobne likovne interpretacije; do 13. 9. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 8. Galerija Velenje: Zbirka v giba- nju, razstava del iz zbirke Koro- ške galerije likovnih umetnosti; do 17. 8. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Kratka zgodo- vina Bratislavskega gradu, go- stujoča razstava; do 3. 8.; Atrij: Foto EX-tempore Velenje 2024, razstava fotografskih del nateča- ja v organizaciji Foto kluba F8; do 31. 8. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, gostu- joča razstava Goriškega muzeja; do oktobra; Podhod Pošta: Vitezi Kacen- štajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostu- joča razstava Borisa Hajdinjaka; do 10. 8. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca 31. 8. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 8. F-bunker Velenje: Zeleno, foto- grafska razstava Jureta Kravanje; do 15. 8. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 8. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: V objemu klekljane čipke, razstava klekljaric Univer- ze za tretje življensko obdobje Velenje; do 31. 7. Sončna stena: Papirnati prtički: do 31. 8.; Mla- dinska soba:1. Robijeva likovna kolonija, razstava likovnih del učencev OŠ Šaleške doline; do 30. 9.; Steklena dvojčka: Bralka poletja: Špela Mlinar; do 30. 9.; Otroški in mladinski oddelek: Velenje-zeleno mesto, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 30. 9. Oddelek za odrasle: Robinson Crusoe – na samotnem otoku, razstava knjig; do 31. 8. in raz- stava knjig Skriti zakladi; do 30. 9.; Domoznansko razstavišče: Vila Široko, razstava Andreje Jurkovnik; do 30. 9. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do decembra; Črna garderoba: Slike, likovno zdru- ženje Čakovec; do decembra; Podzemni del muzeja 1: Podze- mni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do decembra; Ligijev salon – jamski del salo- na: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podze- mlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do de- cembra; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do decembra Avla Mestne občine Velenje: Čebelarska razstava, fotografska razstava čebelarskega društva Milinšek Velenje; do 23. 8. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Viera Uran, pregledna raz- stava likovnih del članice Dru- štva šaleških likovnikov; do 1. 8. VISTA VELENJE / 30.8. vstopnice: entrio.si, Trafike 3dva, bencinske črpalke Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 27, 4. julij 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Ko nekoga izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe. V SPOMIN 2. julija 2024 so minila štiri leta, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi MIRAN GRACER Vsa toplina njegovega srca in vsa ljubezen ostajata za vedno z nami. Hvala vsakomur za vsako svečko in za vsak trenutek spomina nanj. Družina Gracer p Na sončno majsko jutro je srce omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. ZAHVALA IVAN KOROŠEC (18. 7. 1935–30. 5. 2024) Ob boleči izgubi dobrega in dragega moža, ljubečega ati- ja, ata, pradedka, tasta, svaka, strica in bratranca Ivana Korošca iz Celja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, sodelavcem Cinkarne Celje, prijateljem in znancem, Nadjinim sodelavcem iz III. OŠ in Mojčinim sodelavcem Slovenske demokratske stranke za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala duhovnikoma Juretu in Marjanu iz cerkve sv. Cecilije za lepo opravljen obred in sosedom za molitve na domu. Hvala tudi skupini Eros za čustveno odpete pesmi in govor ob slovesu. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija ter hčerki Nadja in Mojca z družinama 366 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete, tašče, stare mame in prababice MARIJE FIRŠT (29. 1. 1940–24. 6. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Posebna zahvala je namenjena gospe Grasselli, dr. med., in patronažni službi ZD Celje za lajšanje bolečin v času njene bolezni ter pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni 372 Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni … Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, brat in stric JAKOB KRIČAJ iz Tovstega 23a, Laško (9. 7. 1938–15. 6. 2024) Ob boleči izgubi dragega Jakeca se iz srca zahvaljujemo soro- dnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečene besede sožalja ter da- rovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Velika zahvala tudi vnukoma za pripravljene in izrečene besede slovesa. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: vsi njegovi L 24 Ko bo na nebu sijalo sonce, ko bodo zažarele zvezdice, bodo to tvoji pozdravi nam. Ko bo odpadel list za listom in rahel vetrič zavel, pa bomo vedeli, da bi nas rad objel. ZAHVALA ZVONE SPOLENAK Ob boleči izgubi dragega moža, ata, dedija in tasta se iskreno zahvaljujemo vsakemu posamezniku, ki je delil trenutke slovesa z nami. Vsi njegovi p Poroke Žalec Poročila sta se: Mirna BER- BEROVIĆ iz Maribora in Da- vorin KLANDER iz Ljubljane. MOTORNA VOZILA PRODAM VRHUNSKO opremljen avto Opel meriva tur- bo drive 1,4, 88 Kw, letnik 2017, 62.000 km, prvi lastnik, potrjena servisna knjiga, nove gume, prodam. Telefon 041 807- 759. 371 OSEBNI avto Clio storia 1,2, dobro ohranjen, prevoženih 140.000 km, prodam. Telefon 041 758-819. 373 STROJI PRODAM KOSILNICO Alpina in rezervne dele za kosilni- co Alpina prodam. Telefon 041 775-328. L 23 VILE za prenos bal, nove, prodam. Telefon 041 807-853. 374 KUPIM TRAKTOR, kiper prikolico in traktorske pri- ključke kupim. Telefon 041 597-984. p AKUSTIKA PRODAM 80-basno klavirsko harmoniko Melodija Men- geš prodam. Telefon 041 697-334. 370 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p OSTALO PRODAM ZAPRAVLJIVČEK, lepo ohranjen, in konjsko opremo za par konjev, z odejami, prodam. Telefon 070 403-057. 364 RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM VINO iz neškropljenega grozdja (šmarnica, izabela …) prodam. Cena 1,20 EUR/l. Telefon 041 720-499. p ZMENKI 84-letni gospodič bi rad živel z žensko na kmetiji. Telefon 040 648-565. 369 Otr Oška ustvarjalnica INTARZIJA - izrezana slika Četrtek , 11. julij 2024, ob 10.30, Stara grofija INFORMACIJE IN PRIJAVE: MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 Nedel ja , 7. julij 2024, ob 11.00, KNež ji dvor j avn O v Odstv O CELEIA - MESTO POD MESTOM POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Z nami v višine Ferokov gradbeni žerjavi d.o.o., Latkova vas 236, 3312 Prebold tel.: +386 3 703 83 52 info@ferokov.com www.ferokov.com • Gradbeni žerjavi Potain – Slovenija, Hrvaška, Srbija • Najem, prodaja in servis gradbenih žerjavov Potain 52-letni Slovenec, 175 cm, z lepim nasme- hom, Ljubljančan, rekreativni športnik, občasni motorist, nekadilec, nisem pivec, eleganten, atletske postave, iščem aktiv- no žensko prijetnega videza, ljubiteljico Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! morja, narave, sprehodov. Pokliči na telefonsko številko 031 207-203. p ŽELEL bi spoznati žensko, staro do 55 let, za prijateljstvo. Kasneje je možna resna veza. Če si samska in me želiš spoznati, mi piši. Telefon 071 436-727. 375 Smrti Velenje Umrli so: Romana JE- DOVNICKI, iz Velenja, 78 let, Marijan JAMNIKAR iz Šoštanja, 69 let, in Anton GREBENŠEK ANTON iz Ve- lenja, 88 let. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 27, 4. julij 2024 NAŠE AKCIJE NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAS Prvi potopis je objavljen že v tej številki! Potopis pošljite na naslov tednik@nt-rc.si. Objavljamo jih letošnje poletje. Besedilo naj bo dolgo do največ deset tisoč znakov. Ob njem naj bo vsaj osem fotografij obiskane dežele. Stanetova 11, Celje Radi potujete in spoznavate nove kulture? Delite vtise s svojega potovanja z nami in se potegujte za nagrado! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! NAGRADE! Kovček ORNELLI NAGRADE! 2 1 3 Nahrbtnik Target Viper urban Vodnik Kamping in karavaning 2023/2024 Dobrodošli so potopisi od koderkoli. Naj bo to z vašega sanjskega potovanja po deželah na drugem koncu sveta ali po bližnji okolici, ki vas je tako ali drugače očarala in bi zato doživetje radi delili z bralci Novega tednika. Za pokušino vam ponujamo nekaj fotoutrinkov z naših potovanj. Ne spreglejte ga na straneh 30–31. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 27, 4. julij 2024 Št. 27 / Leto 79 / Celje, 4. julij 2024 Str. 30–31 Str. 24–25 Str. 27 Stoletne kašče nad Lučami Znana so piva odlične kakovosti Ferski otoki, zeleni svet sredi ničesar Po poti bogate zgodovine Celja Zgodbe so začimba turistične ponudbe Knežje mesto se lahko pohvali z bogato kulturno po- nudbo, ki med letom privablja veliko domačih in tujih turistov. Obiskovalce vedno bolj pritegnejo zgodovinske zgodbe, ki jih mesto skriva skoraj na vsakem koraku. Vse od zgodbe svetovne popotnice Alme M. Karlin in »črne kraljice« Barbare Celjske do ljubezenske zgodbe med Ve- roniko Deseniško in Friderikom II. ter manj znane zgodbe o Alfredu Nobelu in Celjanki Sofi ji Hess. SINTIJA JURIČ Kot pove turistična vodni- ca Zavoda Celeia Celje Maja Ažman, turisti ob prihodu v mesto grofov najpogosteje najprej obiščejo srednjeve- ški celjski grad, ki je zaradi svoje lege tudi najbolj viden. V neposredni bližini mesta se nato pogosto odpravijo v celjski mestni gozd, kjer stoji največja drevesna hiša v dr- žavi. V bližini radi obiščejo tudi Šmartinsko jezero in »Skupini obiskovalcev sem pojasnila, da si bomo pogledali mučilne naprave, še prej pa si bomo z vrha Friderikovega stolpa pogledali razgled. Eden izmed njih me je vprašal, ali so bile stopnice prva mučilna naprava. Rekel je, da če bi bil on grof Herman, bi dal najprej zgraditi dvigalo.« Zgodbe so začimba Svetovna popotnica Alma M. Karlin je zelo priljubljena tudi med mlajšimi generacijami. Celjsko kočo ter vedno bolj priljubljeno spominsko hišo Alme M. Karlin v Pečovniku. Velikokrat se ustavijo tudi v muzejih. Od aprila letos je priljubljen tudi obisk Fotohi- še Pelikan. Mlajše generacije svoj raziskovalni kotiček naj- dejo v Tehnoparku, ljubitelji živalskega sveta v Tropski hiši. »Želimo, da turist doživi celo mesto,« ob tem poudarja Ažmanova. Zgodbe so duša in srce turizma Za razliko od mnogih dru- gih mest se po besedah sogo- vornice Celju ni treba truditi, da bi ustvarjalo nove zgodbe. Čeprav mesto ni prav veliko, se lahko pohvali z bogato in s pestro preteklostjo, ki z edinstvenimi zgodovinskimi zgodbami vselej pritegne tu- riste. »Med vsemi generacija- mi je zelo priljubljena celjska zgodba Alme M. Karlin, ki je zaradi svoje neustrašnosti postala vzor mlajšim genera- cijam. V njeni spominski hiši lahko obiskovalci spoznajo njeno dediščino in predmete, ki jih je zbirala na poti okoli sveta. Pomembna in znana je zgodba Barbare Celjske, ki je premikala meje, ki so jih pred njo zastavili moški vladarji,« našteva Ažmanova. V mestu grofov ne manjka niti ljubezenskih zgodb, na primer zgodba med Veroniko Deseniško in Friderikom II. ter nekoliko manj znana zgodba o Alfredu Nobelu in Sofi ji Hess. »Marsikdo ne ve, da je Alfred obiskal tudi Celje,« še pove Ažmanova, ki je prepri- čana, da lahko zgodbe, ki jih turisti slišijo od lokalnih turističnih vodnikov, vdahnejo mestu prav posebno življenje. Raznolikost obiskovalcev Čeprav med obiskovalci v Celju še vedno prednjačijo Slo- venci, v knežje mesto prihaja tudi veliko gostov iz Nemčije, Hrvaške in Madžarske. Ve- dno več obiskovalcev je tudi iz Češke, Slovaške in Poljske. Večinoma gre za individual- ne goste in družine z otroki. »Madžari so večinoma gostje, ki se tukaj ustavijo ob prečka- nju Slovenije. Čehi, Slovaki in Poljaki večinoma kampirajo in zato tukaj ter v okolici ostajajo tudi več dni.« Na Starem gradu v zadnjem letu beležijo tudi veliko obi- skovalcev iz Nizozemske in Španije. Prav tako tja prihaja veliko individualnih obisko- valcev iz ZDA, Avstralije in z Nove Ze- landije, iz Ka- nade redno priha- jajo tudi velike agen- cijske sku- pine. »Zanimivi gostje so tudi Kitaj- ci. Večkrat vidim, da se pride- jo le slikat pred grad in gredo naprej,« z nasmeškom pove Ažmanova. Tudi srednjeveško mečevanje Kot poudarja sogovornica, se obiskovalci spreminjajo. Ti postajajo vedno bolj zahtev- ni in želijo doživeti zgodbe. »Obiskovalcem v Celju zato ponujamo, da lahko vstopijo v srednji vek, doživijo viteško mečevanje, se naučijo sre- dnjeveških korakov, posku- sijo srednjeveško kulinariko in tako spoznajo zgodovino.« Tudi klasičnih vodenj je vedno manj. Vedno bolj priljubljena namreč postajajo kostumira- na vodenja po gradu in te- matska vodenja po mestu. Sicer pa so turisti raz- lični. Če komu v spominu najbolj ostanejo bogate zgodbe, spet drugim v oči pade nekaj povsem drugega. »Ne bom pozabila osem- letnega Lovra, ki je nekaj let nazaj prišel na grad s šolsko skupino in v knjigo vtisov napisal, da bo v Celje še prišel, saj ima- mo tukaj najlepša dekle- ta,« z na- smeškom pove Až- manova, ki si želi, da bi mesto pri obiskovalcih pustilo prav poseben pečat. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 27, 4. julij 2024 NAŠE AKCIJE NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAS Prvi potopis je objavljen že v tej številki! Potopis pošljite na naslov tednik@nt-rc.si. Objavljamo jih letošnje poletje. Besedilo naj bo dolgo do največ deset tisoč znakov. Ob njem naj bo vsaj osem fotografij obiskane dežele. Stanetova 11, Celje Radi potujete in spoznavate nove kulture? Delite vtise s svojega potovanja z nami in se potegujte za nagrado! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! NAGRADE! Kovček ORNELLI NAGRADE! 2 1 3 Nahrbtnik Target Viper urban Vodnik Kamping in karavaning 2023/2024 Dobrodošli so potopisi od koderkoli. Naj bo to z vašega sanjskega potovanja po deželah na drugem koncu sveta ali po bližnji okolici, ki vas je tako ali drugače očarala in bi zato doživetje radi delili z bralci Novega tednika. Za pokušino vam ponujamo nekaj fotoutrinkov z naših potovanj. Ne spreglejte ga na straneh 30–31. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 27, 4. julij 2024 Št. 27 / Leto 79 / Celje, 4. julij 2024 Str. 30–31 Str. 24–25 Str. 27 Stoletne kašče nad Lučami Znana so piva odlične kakovosti Ferski otoki, zeleni svet sredi ničesar Po poti bogate zgodovine Celja Zgodbe so začimba turistične ponudbe Knežje mesto se lahko pohvali z bogato kulturno po- nudbo, ki med letom privablja veliko domačih in tujih turistov. Obiskovalce vedno bolj pritegnejo zgodovinske zgodbe, ki jih mesto skriva skoraj na vsakem koraku. Vse od zgodbe svetovne popotnice Alme M. Karlin in »črne kraljice« Barbare Celjske do ljubezenske zgodbe med Ve- roniko Deseniško in Friderikom II. ter manj znane zgodbe o Alfredu Nobelu in Celjanki Sofi ji Hess. SINTIJA JURIČ Kot pove turistična vodni- ca Zavoda Celeia Celje Maja Ažman, turisti ob prihodu v mesto grofov najpogosteje najprej obiščejo srednjeve- ški celjski grad, ki je zaradi svoje lege tudi najbolj viden. V neposredni bližini mesta se nato pogosto odpravijo v celjski mestni gozd, kjer stoji največja drevesna hiša v dr- žavi. V bližini radi obiščejo tudi Šmartinsko jezero in »Skupini obiskovalcev sem pojasnila, da si bomo pogledali mučilne naprave, še prej pa si bomo z vrha Friderikovega stolpa pogledali razgled. Eden izmed njih me je vprašal, ali so bile stopnice prva mučilna naprava. Rekel je, da če bi bil on grof Herman, bi dal najprej zgraditi dvigalo.« Zgodbe so začimba Svetovna popotnica Alma M. Karlin je zelo priljubljena tudi med mlajšimi generacijami. Celjsko kočo ter vedno bolj priljubljeno spominsko hišo Alme M. Karlin v Pečovniku. Velikokrat se ustavijo tudi v muzejih. Od aprila letos je priljubljen tudi obisk Fotohi- še Pelikan. Mlajše generacije svoj raziskovalni kotiček naj- dejo v Tehnoparku, ljubitelji živalskega sveta v Tropski hiši. »Želimo, da turist doživi celo mesto,« ob tem poudarja Ažmanova. Zgodbe so duša in srce turizma Za razliko od mnogih dru- gih mest se po besedah sogo- vornice Celju ni treba truditi, da bi ustvarjalo nove zgodbe. Čeprav mesto ni prav veliko, se lahko pohvali z bogato in s pestro preteklostjo, ki z edinstvenimi zgodovinskimi zgodbami vselej pritegne tu- riste. »Med vsemi generacija- mi je zelo priljubljena celjska zgodba Alme M. Karlin, ki je zaradi svoje neustrašnosti postala vzor mlajšim genera- cijam. V njeni spominski hiši lahko obiskovalci spoznajo njeno dediščino in predmete, ki jih je zbirala na poti okoli sveta. Pomembna in znana je zgodba Barbare Celjske, ki je premikala meje, ki so jih pred njo zastavili moški vladarji,« našteva Ažmanova. V mestu grofov ne manjka niti ljubezenskih zgodb, na primer zgodba med Veroniko Deseniško in Friderikom II. ter nekoliko manj znana zgodba o Alfredu Nobelu in Sofi ji Hess. »Marsikdo ne ve, da je Alfred obiskal tudi Celje,« še pove Ažmanova, ki je prepri- čana, da lahko zgodbe, ki jih turisti slišijo od lokalnih turističnih vodnikov, vdahnejo mestu prav posebno življenje. Raznolikost obiskovalcev Čeprav med obiskovalci v Celju še vedno prednjačijo Slo- venci, v knežje mesto prihaja tudi veliko gostov iz Nemčije, Hrvaške in Madžarske. Ve- dno več obiskovalcev je tudi iz Češke, Slovaške in Poljske. Večinoma gre za individual- ne goste in družine z otroki. »Madžari so večinoma gostje, ki se tukaj ustavijo ob prečka- nju Slovenije. Čehi, Slovaki in Poljaki večinoma kampirajo in zato tukaj ter v okolici ostajajo tudi več dni.« Na Starem gradu v zadnjem letu beležijo tudi veliko obi- skovalcev iz Nizozemske in Španije. Prav tako tja prihaja veliko individualnih obisko- valcev iz ZDA, Avstralije in z Nove Ze- landije, iz Ka- nade redno priha- jajo tudi velike agen- cijske sku- pine. »Zanimivi gostje so tudi Kitaj- ci. Večkrat vidim, da se pride- jo le slikat pred grad in gredo naprej,« z nasmeškom pove Ažmanova. Tudi srednjeveško mečevanje Kot poudarja sogovornica, se obiskovalci spreminjajo. Ti postajajo vedno bolj zahtev- ni in želijo doživeti zgodbe. »Obiskovalcem v Celju zato ponujamo, da lahko vstopijo v srednji vek, doživijo viteško mečevanje, se naučijo sre- dnjeveških korakov, posku- sijo srednjeveško kulinariko in tako spoznajo zgodovino.« Tudi klasičnih vodenj je vedno manj. Vedno bolj priljubljena namreč postajajo kostumira- na vodenja po gradu in te- matska vodenja po mestu. Sicer pa so turisti raz- lični. Če komu v spominu najbolj ostanejo bogate zgodbe, spet drugim v oči pade nekaj povsem drugega. »Ne bom pozabila osem- letnega Lovra, ki je nekaj let nazaj prišel na grad s šolsko skupino in v knjigo vtisov napisal, da bo v Celje še prišel, saj ima- mo tukaj najlepša dekle- ta,« z na- smeškom pove Až- manova, ki si želi, da bi mesto pri obiskovalcih pustilo prav poseben pečat. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 27, 4. julij 2024 INTERVJU Učitelji so ga ob koncu osnovne šole spodbujali k vpisu na gi- mnazijo, a njega je veselilo gostinstvo. Sledil je svojim sanjam, čeprav pravi, da to ni bilo vedno najlažje. Nabiranje kuharskega znanja ga je iz domačega Šentjurja vodilo po vsej državi in čez mejo. V času šolanja v Višji strokovni šoli za gostinstvo in turi- zem Maribor je odšel na izobraževanje v italijansko restavracijo La Subida. Po koncu študija je v štajerski prestolnici postal član prve ekipe restavracije Rožmarin. Nato je pod okriljem Janeza Bratovža izkušnje štiri leta nabiral v Restavraciji JB. V restavra- ciji Promenada na Bledu je bil njegov mentor Bine Volčič. Sledili so trije najbolj zahtevni meseci njegovega življenja, ko se je večkrat vprašal, kaj mu je bilo tega treba. A z vztrajnostjo si je odprl vrata do položaja, kjer je lahko črpal največ znanja doslej. »Iz enega samega korenčka sem se naučil pripraviti 20 stvari in za nameček sem uporabil še olupek,« je ponazoril Gregor Jager, ki je zadnja tri leta glavni chef in vodja kuhinje v hotelih Pohorje Village na Hočkem Pohorju. Ljubitelji resničnostnih oddaj ga poznajo kot enega od žirantov v oddaji Mali šef Slovenije. TINA STRMČNIK Gregor Jager, kuharski mojster in žirant v oddaji Mali šef Slovenije: »V gostinstvu potrebujemo več ›lokal patriotizma‹« »Čeprav z Gerhardom Fuchsom nisva mogla brezhibno komunicirati v nemščini, je opazil, da govorim kuharski jezik. Povabilo, naj postanem njegov pomočnik, sem sprejel, saj je bila to dobra priložnost za mojo poklicno pot.« Na delovno mesto na tisoč metrih nadmorske višine se nekaj minut čez sedmo uro zjutraj pripelje z vzpenja- čo in ta vožnja vedno poskrbi za lep začetek njegovega dne. Pravi, da ima trenutno družini zelo prijazno služ- bo, o kateri verjetno sanja marsikdo v gostinstvu. Ker je očka dveh deklic, starih štiri in pet let, si je s sodelavci delo organiziral tako, da je v službi večinoma v dopoldanskem času od petka do sobote. Ob popoldnevih je prisoten ob pomembnejših dogodkih. Prebrala sem, da ste se kot otrok najraje smukali po babičini kuhi- nji. Hitro sem pokazal zanimanje za kuhanje in tako mama kot babica sta mi pustili, da sem jima poma- gal po svojih močeh. Glede na to, da sem bil zelo živahen otrok, sta verjetno ob moji pomoči zamižali na eno oko. A se je vse do- bro kon- čalo (smeh). Ker sem od- raščal na kmeti- ji, smo doma sami pride- lali ve- čino vseh živil. Moja mama in moja babica zelo dobro kuhata in zato je naša družina, ko sem še živel na Grobelnem v občini Šentjur, vedno dobro jedla. Z bratom in s sestro smo bili navajeni tudi sodelovati pri delu zunaj in v hiši. So vam katere babičine jedi še posebej ostale v spominu? Pri babici sem najraje jedel mlečno »župo«. T o je ribana kaša, zakuhana v mleku, kamor je babica dodala doma- če suhe slive ali drugo suho sadje. To jed, ki nam še posebej tekne ob hla- dnejših dneh, še dandanes najbolje pripravi moja babica in zdi se mi, da tega obroka sam ne bom znal nikoli tako dobro skuhati. Še ena moja naj- ljubša jed je piščanec, pečen na rižu, ki ga pripravi moja mama. Riž in do- mačega mariniranega piščanca da v en lonec, sestavine zalije s tekočino in pokrije s pokrovko. Posodo postavi v peč in malo »pozabi« na vse skupaj. Po nekem času po- sodo samo odkrije, da se piščanec zapeče. Sliša- ti je preprosto, a prav domače sestavine in še kakšen majhen trik so bistveni, da se razvijejo res nepo- zabni okusi. Kaj je bila točka preloma, ko ste spoznali, da bo kuhanje vaš po- klic? V osnovni šoli še nisem vedel, kaj točno bi počel. Učenje mi ni povzro- čalo težav, vendar kot otrok nisem mogel biti pri miru. Pov- sod me je bilo polno, vse me je zanimalo, rad sem raziskoval, potoval … Enkrat me je opa- zovala teta, ki je profe- sorica slovenšči- ne v Šolskem cen- tru Celje, in mi svetovala, naj se vpi- šem v srednjo gostinsko šolo. Takrat gostinski poklic ni bil na takšni ravni kot danes, veljal je za manjvrednega. Ko sem v osnovni šoli povedal, da raz- mišljam o vpisu v gostinsko šolo, so bili učitelji presenečeni. Dejali so mi, da lahko s svojim uspehom izberem tudi katero drugo bolj spoštovano sre- dnjo šolo, na primer gimnazijo. Jaz pa sem čutil, da je gostinstvo tisto, kar me veseli. Sledil sem svojim sanjam, čeprav to vedno ni bilo najlažje. nu dela in se prilagoditi šefu kuhi- nje. Vsem, ki so me vodili, sem bil hvaležen, če so mi razložili, zakaj nekaj počnejo na nek način. Najslab- še se mi namreč zdi, kadar osebje v kuhinji nekaj počne samo zato, ker je šef tako rekel, ne da bi slednji za to pojasnil smiseln argument. Od vsakega vodje sem odšel bogatejši s spoznanji, zakaj nekaj delati in zakaj nečesa ne delati. Vedno sem se namreč trudil, da ne bi ponavljal njihovih napak. »Kot otrok nisem mogel biti pri miru. Povsod me je bilo polno, vse me je zanimalo, rad sem raziskoval, potoval…Če bi moral osem ur sedeti v pisarni, bi se mi verjetno zmešalo.« Po nekaj dneh srednje šole ste si v gostilni na šentjurskem koncu že poiskali možnost opravljanja pra- kse. Prvi teden, ko sem začel obiskovati gostinsko šolo, sem si poiskal delo v gostilni Ahac v Stopčah pri Grobel- nem. Takrat je bila to zelo znana in priljubljena restavracija, bila pa je či- sto blizu mojega doma. S Tratne sem se le spustil s kolesom ali z motorjem in tja prispel v nekaj minutah. Takrat sem bil star 15 let in imel sem to sre- čo, da me je pod svoje okrilje sprejel T omo Žgajner, ki je zdaj šef kuhinje v Grand hotelu Rogaška Slatina. Tomo me je ves čas navduševal. Pokazal mi je, kako kaj počne, in mi dal možnost, da sem se lahko učil od njega. Kako pomembno je to, da mladi v gostinski panogi dobijo spodbudo pri izobraževanju in pri praksi? Bi brez tega morda obupali? Velika verjetnost je, da bi brez pod- pore obupal. Pri gostinskem poklicu je največja težava prvi stik s profesi- onalnim delom. Prav to je ključno, ali bo mlademu človeku to delo postalo všeč in ali bo ostal v tem poklicu. Številni gostinci dijake, ki prihajajo na prakso, dojemajo kot pomoč, na- prtijo jim pomivanje posode in jih ne pustijo, da bi lahko začeli ustvarjati. Kakšen je vaš pogled na delo z mladimi? Ko kot mentor mlade sprejmem na prakso, jih najprej ocenim. Četudi nimajo ne vem kako veliko znanja, je zame pomembno predvsem, da imajo željo oz. voljo. T o namreč po- meni, da jih lahko vodim, jim mar- sikaj pokažem, razložim, in to je priložnost, da se največ naučijo. Šola jim da osnovne smernice in tehnike, pravo učenje pa se za kuharja začne v profesionalni kuhinji. Vsaka gostilna ima svoj način dela, svojo pripra- vo. Vsak kuhar ima svojo fi - lozofi jo. Četudi bi vsi v roke dobili iste sestavine, bi vsak od nas pripravil drugačne krožnike. Izkušnje ste nabirali v vrsti znanih restavra- cij. Kdo vas je najbolj oblikoval kot men- tor? V vsaki od resta- vracij sem se moral prilagoditi utečenemu nači- Največ znanja in razlage sem dobil pri Gerhardu Fuchsu. Letos mineva 20 let, odkar ga je francoski vodnik Gault&Millau razglasil za kuharskega šefa leta v Avstriji. Za delo pod nje- govim okriljem me je navdušil Bine Volčič, ko sem zaključeval sodelova- nje z njim v restavraciji Promenada na Bledu. Volčič mi je dejal, da bom ogromno delal, a se bom tudi ogro- mno naučil. Posvaril me je tudi o Fu- chsovem močnem značaju. Ker sem imel že precej izkušenj, sem sicer mi- slil, da ne more biti tako hudo. A to je bila res izjemno zahtevna izkušnja v mojem življenju. Velikokrat sem se spraševal, kaj mi je bilo tega treba. Kaj vse je bilo drugače od tistega, kar ste spoznali do takrat? Medtem ko sem prej sodeloval tako pri predjedeh, glavnih jedeh, solatah in sladicah, sem bil pri Fuchsu prvič v ži- vljenju odgovoren le za eno »pozicijo«. Ker je bilo moje znanje nemščine na osnovni ravni, sodelavci pa so govorili še v močnem narečju, je bila jezikovna ovira zame velika težava. Šef nam je na polurnem sestanku vsak dan po- jasnil, kaj bomo delali, sodelavec pa mi je navodila povzel v petih minutah. Veliko informacij je šlo mimo mene. Fuchsa je vsaka majhna nepravilnost zelo hitro vrgla iz tira, zato je bilo delo pod njegovim okriljem psihično zelo naporno. Prvi trije meseci v restavra- ciji Kreuzwirt, ki je bila takrat na rav- ni dveh Michelinovih zvezdic, so bili najhujše obdobje v moji karieri. Nato je postalo nekoliko lažje. Začel sem se intenzivneje pogovarjati v nemškem jeziku, tudi vse priprave sem si pisal v nemščini. Fuchsu je bilo predvsem všeč, da sem bil vztrajen in da sem tam ostal do konca sezone. Vas je nato presenetilo povabilo, da postanete njegov pomočnik v njegovi restavraciji Die Weinbank? Razšla sva se v dobrih odnosih. A tega, da me bo povabil za pomočni- ka, vseeno nisem pričakoval. Čeprav nisva mogla brezhibno komunicirati v nemščini, je opazil, da govorim ku- harski jezik. Povabilo sem sprejel, saj je bila to dobra priložnost za mojo po- klicno pot. S priporočilom Gerharda Fuchsa so namreč kuharjem odprta vrata vseh avstrijskih restavracij. Dal mi je res ogromno znanja. Za vsako stvar, ki mi jo je pokazal, mi je poja- snil, zakaj počne tako. Tam sem se iz enega samega korenčka naučil pripra- Pojasnil je, da ima vsak kuhar svojo filozofijo. »Četudi bi vsi v roke dobili iste sestavine, bi vsak od nas pripravil drugačne krožnike.« Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 27, 4. julij 2024 INTERVJU več kot 200 prijavljenih parov, je zelo zgovoren podatek. Večhodni meniji, nenavadne sesta- vine, zanimive tehnike priprave … Ali to pomeni, da mladi vsak dan domačo kuhinjo obrnejo na glavo? V oddaji jih ne učimo kuhati. Damo jim nekaj navodil, pokažemo jim ka- kšno malenkost. Ko pridejo na izbor, morajo sami pripraviti neko jed, tam so prvič brez staršev in vidimo, kako se znajdejo. Letošnja zmagovalca, učenca Osnovne šole Hruševec, sta se želela tekmovanja udeležiti že lani, a sta zamudila prijavo. Vadila sta celo leto, vsak teden sta se dobivala, ku- hala in poskušala različne stvari. Pri kuhanju morajo ob znanju biti še že- lja, volja in občutek o tem, kaj sodi zraven česa. Meso, zelenjava, začim- be imajo svoje značilnosti. Osnovnih pravil se seveda držimo, vse drugo je stvar okusa. Včasih lahko združimo na videz dve nepojmljivi sestavini in dosežemo presenetljiv učinek. Mar- sikoga lahko naučim tehnik rezanja, kuhanja, celo razmišljanja … Kdor želi delati vrhunske krožnike, mora sam na plan potegniti vse svoje zna- nje, izkušnje ter mora zaupati svoje- mu okusu in se učiti. »Ko sem se vpisal v štiriletni program gostinske šole, nas je bili v razredu 30. Zdaj le še približno štirje delamo v tej panogi.« Medtem ko bi otroci radi kuhali, delodajalci tarnajo, da je zelo težko najti kuharje in natakarje. Kako to? Če bi dijake in študente, ko pridejo prvič na prakso, bolj navduševali in jih pridobili na svojo stran, bi imeli delodajalci večji izbor kadra. Velika težava je urnik našega poklica, ki je ubijalski. Največ dela je, ko drugi počivajo, torej ob koncih tedna, pra- znikih, ob večernih in nočnih urah. Obdobje epidemije koronavirusa je še dodatno zdesetkalo delavce v gostin- stvu. Ker so bili takrat za gostinstvo težki čas, se je veliko zaposlenih preu- smerilo v druge panoge. Ugotovili so, da raje zaslužijo malo manj, a delajo le od ponedeljka do petka ter imajo več prostega časa in časa za družino. Pomanjkanje delavcev je res veliko. Ko sem se vpisal v srednjo gostinsko šolo v Celju v štiriletni program go- stinski tehnik, nas je bilo v razredu 30. Zdaj le še približno štirje delamo v tej panogi. Tudi mlade generacije, čeprav se izobrazijo za ta poklic, raje počnejo kaj drugega. V gostinstvu in turizmu zato tuhtamo, kako naprej. Druge možnosti, kot da bomo iskali delavce v tujini, trenutno ne vidim. Foto: Andraž Purg »Nimam te sreče, da mi vsaj doma ne bi bilo treba kuhati (smeh.) Šalo na stran. Če lahko v službi kuham za 300 oseb, bom še doma za nas štiri.« Mlade poganjke gozdnih jagod, cvetove različnih rastlin, zelišča in različne lišaje za popestritev ali okrasitev jedi nabere kar v bližnjem gozdu. Zadnja tri leta je glavni chef in vodja kuhinje v hotelih Pohorje Village. viti 20 stvari in se naučil uporabiti še olupek. Poudarek je bil na tem, da po- rabimo vse sestavine, zelenjavo smo vsak dan naročali sproti, čeprav nam je kmet morda pripeljal le tri glave solate. Ogromno znanja sem dobil o organizaciji dela, o načrtovanju časa. Je bila avstrijska izkušnja za vas pomembna tudi glede uvida, kako gostinstvo in turizem delujeta v po- slovnem smislu? Vsekakor. V restavraciji Kreuzwirt, ki je oddaljena od središč in je ume- ščena sredi vinske ceste, smo vsak večer prodali do 80 večerij, kjer se je cena hrane gibala od 70 do 110 evrov za osebo. S pijačo je vsak gost odštel do 200 evrov. Spraševal sem se, kako Avstrijcem to uspe, glede na to, da je bilo v tistem obdobju v Sloveniji tež- ko prodati meni za 50 evrov. Ugotovil sem, da je v Avstriji velika prednost povezanost ponudnikov, ki delujejo znotraj meja pokrajin. Restavracije, vinarje, »pušn šanke« v južni Štajerski vsak konec tedna obišče deset tisoč obiskovalcev dnevno. T o so številke, ki si jih pri nas sploh ne znamo predsta- vljati. V gostinstvu in turizmu so veliki »lokal patrioti«, delajo drug za druge- ga, se povezujejo, skupaj nastopajo na trgu. V Sloveniji je velika težava, ker ponudniki rinemo vsak zase, šele v zadnjem času se sodelovanja krepijo. Tudi pri avstrijskih potrošnikih je zelo izrazita njihova podpora doma- čim ponudnikom. Slovenci po drugi strani raje hodimo drugam, manjka nam »lokal patriotizma«. A menim, da se lahko spremembe začnejo pri vsakem posamezniku. Če bomo kot gostje raje hodili k domačim gostin- cem, jim bomo tako dali možnost za napredovanje in razvoj. Kot ste omenili, ste v tujini dobili veliko znanja o organizaciji dela. Kaj za vas pomeni biti dober vodja? Delo vodje kuhinje zame ne po- meni, da le dirigiram drugim. Zelo pomembno se mi zdi, da poznam vse procese dela, od pomivanja posode do ustvarjanja vrhunskih jedi. Zave- dam se, da je vsak člen ekipe zelo po- memben in da vsak doda svoj delež k skupnemu uspehu. Če me moja ekipa ne bi podpirala, ne bi stala za mano in mi ne bi zaupala, da so moje odloči- tve v nekem trenutku pravilne, ne bi mogel nič. Zelo pomembno je tudi, da razumejo, da na tem mestu nisem, da jih izkoriščam. Z vsakim delavcem, bodisi z vajencem, s pomivalcem po- sode ali kuharjem, želim vzpostaviti zaupanje. Slednje gradim tako, da članom ekipe ne dajem le zadolžitev, ampak jih tudi pohvalim, motiviram in jim stojim ob strani. V kuharskih oddajah je med tek- movalci ogromno strasti, napetosti. Je tudi v vaši kuhinji kdaj kot v vre- lišču? V ekipi imam rad tako starejše kot mlajše sodelavce. Mladi imajo ener- gijo in hitrost, starejši imajo izkušnje, potrpežljivost in so pomemben zgled. Vsakemu zaposlenemu razložim, kako so razdeljene naloge. Pri nas vsi delamo vse, tudi jaz kdaj pomivam posodo. Pomivalka res ne more na- domestiti mene, vendar lahko z voljo in željo veliko pripomore v kuhinji. Včasih lahko pomaga pripravljati solato ali predjedi. Ker se lahko vsak člen v ekipi nauči marsikaj, puščam vsakemu veliko prostih rok in to pe- lje do vrhunskih rezultatov. Pravkar sem eni od sodelavk, ki je pokaza- la željo, zaupal pripravo sladic. Ena pomembnejših nalog je, da vsakega človeka postavim na pravo mesto. Ko mu zaupam naloge, ki ga veselijo in jih rad počne, ga s tem motiviram in nagradim. Ko imamo veliko dela, vsi vemo, kaj je naša naloga in kaj mora- mo narediti. Zato med nami res redko pride do stresnih trenutkov. Vsekakor sem pristaš tega, da se o vsem pogo- vorimo na miren način. Kakšna je po vseh letih izkušenj vaša osnovna kuharska fi lozofi ja? Moja osnovna fi lozofi ja se glasi na- zaj k naravi. Kjer delujem, skušam v svojo kuhinjo vključiti svoje okolje. Ker smo sredi Pohorja, v naši resta- vraciji kuhamo štajersko hrano, sta- rejše jedi prilagodimo na sodobnejši način. Naš hotel ima certifi kat Zeleni ključ, kar pomeni, da smo odgovorni do okolja in poskušamo kuhati toli- ko, kot potrebujemo, prizadevamo si za čim manj odpadkov. Če od prej- šnjega dne ostane rukola, ki je ne morem več uporabiti za solato, iz nje na primer naredim pesto. Pozimi v šoli v naravi gostimo približno 200 otrok tedensko in tudi njih navaja- mo, naj vzamejo toliko, kot lahko pojedo, in nato pridejo po še. Lačen gotovo ni nihče. Številne kampanje spodbujajo k uporabi sezonske in lokalne hrane. Je to omejitev ali priložnost, da iz manj sestavin naredimo še bolj do- miselne jedi? Omejitve so samo v glavi. Morda so povezane tudi s pričakovanji go- stov, če želijo, da jim kuhar v vsakem trenutku pripravi karkoli. Živimo v obdobju, ko lahko v kateremkoli le- tnem času kupimo katerokoli sesta- vino, a vprašanje je, od kod je bilo to živilo pripeljano in kakšne kakovosti je. Vsak kuhar se mora vprašati, ali bo pozimi ponudil paradižnik, če- prav ima ta takrat slab okus. Ali pa bo uporabil repo in zelje ter ju pri- pravil na domiseln način. Sam sem vsekakor zagovornik sezonskih jedi, zato jedilnik zamenjamo štirikrat do petkrat na leto. Od leta 2022 ste eden od žirantov v oddaji Mali šef Slovenije. Kaj pra- vite o kuharskih sposobnostih tako mladih tekmovalcev? Že v prvi sezoni oddaje sem bil kandidat za žiranta, na koncu so med štirimi kandidati izbrali Jorga Zupana. Jorg je bil verjetno malo bolj zanimiv, saj ima številne tetovaže, jaz pa imam samo brado (smeh). Ko je Uroš Štefelin zapustil mesto žiran- ta, so me sodelavci Pro Plusa povabili na pogovor. Vesel in počaščen sem, da so me izbrali. Že prej sem rad spremljal oddajo in včasih sem se pri Jorgu pozanimal, kako lahko otroci obvladajo vse, kar lahko vidimo na zaslonu. Ko sem bil star toliko, kot so stari tekmovalci, nisem imel niti približno toliko znanja. Otroci se mi zdijo neverjetni. Je pa vsekakor pomembno tudi to, da so sprošče- ni pred kamero in da znajo kaj po- vedati. Mislim, da je sodelovanje v tem projektu zanje dobra odskočna deska. Že to, da je osem parov za tek- movanje vsako leto izbranih izmed Eno je pomagati doma, drugo je delati v profesionalni kuhinji, kjer na vse začneš gledati iz drugega zornega kota, pravi. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 27, 4. julij 2024 INTERVJU več kot 200 prijavljenih parov, je zelo zgovoren podatek. Večhodni meniji, nenavadne sesta- vine, zanimive tehnike priprave … Ali to pomeni, da mladi vsak dan domačo kuhinjo obrnejo na glavo? V oddaji jih ne učimo kuhati. Damo jim nekaj navodil, pokažemo jim ka- kšno malenkost. Ko pridejo na izbor, morajo sami pripraviti neko jed, tam so prvič brez staršev in vidimo, kako se znajdejo. Letošnja zmagovalca, učenca Osnovne šole Hruševec, sta se želela tekmovanja udeležiti že lani, a sta zamudila prijavo. Vadila sta celo leto, vsak teden sta se dobivala, ku- hala in poskušala različne stvari. Pri kuhanju morajo ob znanju biti še že- lja, volja in občutek o tem, kaj sodi zraven česa. Meso, zelenjava, začim- be imajo svoje značilnosti. Osnovnih pravil se seveda držimo, vse drugo je stvar okusa. Včasih lahko združimo na videz dve nepojmljivi sestavini in dosežemo presenetljiv učinek. Mar- sikoga lahko naučim tehnik rezanja, kuhanja, celo razmišljanja … Kdor želi delati vrhunske krožnike, mora sam na plan potegniti vse svoje zna- nje, izkušnje ter mora zaupati svoje- mu okusu in se učiti. »Ko sem se vpisal v štiriletni program gostinske šole, nas je bili v razredu 30. Zdaj le še približno štirje delamo v tej panogi.« Medtem ko bi otroci radi kuhali, delodajalci tarnajo, da je zelo težko najti kuharje in natakarje. Kako to? Če bi dijake in študente, ko pridejo prvič na prakso, bolj navduševali in jih pridobili na svojo stran, bi imeli delodajalci večji izbor kadra. Velika težava je urnik našega poklica, ki je ubijalski. Največ dela je, ko drugi počivajo, torej ob koncih tedna, pra- znikih, ob večernih in nočnih urah. Obdobje epidemije koronavirusa je še dodatno zdesetkalo delavce v gostin- stvu. Ker so bili takrat za gostinstvo težki čas, se je veliko zaposlenih preu- smerilo v druge panoge. Ugotovili so, da raje zaslužijo malo manj, a delajo le od ponedeljka do petka ter imajo več prostega časa in časa za družino. Pomanjkanje delavcev je res veliko. Ko sem se vpisal v srednjo gostinsko šolo v Celju v štiriletni program go- stinski tehnik, nas je bilo v razredu 30. Zdaj le še približno štirje delamo v tej panogi. Tudi mlade generacije, čeprav se izobrazijo za ta poklic, raje počnejo kaj drugega. V gostinstvu in turizmu zato tuhtamo, kako naprej. Druge možnosti, kot da bomo iskali delavce v tujini, trenutno ne vidim. Foto: Andraž Purg »Nimam te sreče, da mi vsaj doma ne bi bilo treba kuhati (smeh.) Šalo na stran. Če lahko v službi kuham za 300 oseb, bom še doma za nas štiri.« Mlade poganjke gozdnih jagod, cvetove različnih rastlin, zelišča in različne lišaje za popestritev ali okrasitev jedi nabere kar v bližnjem gozdu. Zadnja tri leta je glavni chef in vodja kuhinje v hotelih Pohorje Village. viti 20 stvari in se naučil uporabiti še olupek. Poudarek je bil na tem, da po- rabimo vse sestavine, zelenjavo smo vsak dan naročali sproti, čeprav nam je kmet morda pripeljal le tri glave solate. Ogromno znanja sem dobil o organizaciji dela, o načrtovanju časa. Je bila avstrijska izkušnja za vas pomembna tudi glede uvida, kako gostinstvo in turizem delujeta v po- slovnem smislu? Vsekakor. V restavraciji Kreuzwirt, ki je oddaljena od središč in je ume- ščena sredi vinske ceste, smo vsak večer prodali do 80 večerij, kjer se je cena hrane gibala od 70 do 110 evrov za osebo. S pijačo je vsak gost odštel do 200 evrov. Spraševal sem se, kako Avstrijcem to uspe, glede na to, da je bilo v tistem obdobju v Sloveniji tež- ko prodati meni za 50 evrov. Ugotovil sem, da je v Avstriji velika prednost povezanost ponudnikov, ki delujejo znotraj meja pokrajin. Restavracije, vinarje, »pušn šanke« v južni Štajerski vsak konec tedna obišče deset tisoč obiskovalcev dnevno. T o so številke, ki si jih pri nas sploh ne znamo predsta- vljati. V gostinstvu in turizmu so veliki »lokal patrioti«, delajo drug za druge- ga, se povezujejo, skupaj nastopajo na trgu. V Sloveniji je velika težava, ker ponudniki rinemo vsak zase, šele v zadnjem času se sodelovanja krepijo. Tudi pri avstrijskih potrošnikih je zelo izrazita njihova podpora doma- čim ponudnikom. Slovenci po drugi strani raje hodimo drugam, manjka nam »lokal patriotizma«. A menim, da se lahko spremembe začnejo pri vsakem posamezniku. Če bomo kot gostje raje hodili k domačim gostin- cem, jim bomo tako dali možnost za napredovanje in razvoj. Kot ste omenili, ste v tujini dobili veliko znanja o organizaciji dela. Kaj za vas pomeni biti dober vodja? Delo vodje kuhinje zame ne po- meni, da le dirigiram drugim. Zelo pomembno se mi zdi, da poznam vse procese dela, od pomivanja posode do ustvarjanja vrhunskih jedi. Zave- dam se, da je vsak člen ekipe zelo po- memben in da vsak doda svoj delež k skupnemu uspehu. Če me moja ekipa ne bi podpirala, ne bi stala za mano in mi ne bi zaupala, da so moje odloči- tve v nekem trenutku pravilne, ne bi mogel nič. Zelo pomembno je tudi, da razumejo, da na tem mestu nisem, da jih izkoriščam. Z vsakim delavcem, bodisi z vajencem, s pomivalcem po- sode ali kuharjem, želim vzpostaviti zaupanje. Slednje gradim tako, da članom ekipe ne dajem le zadolžitev, ampak jih tudi pohvalim, motiviram in jim stojim ob strani. V kuharskih oddajah je med tek- movalci ogromno strasti, napetosti. Je tudi v vaši kuhinji kdaj kot v vre- lišču? V ekipi imam rad tako starejše kot mlajše sodelavce. Mladi imajo ener- gijo in hitrost, starejši imajo izkušnje, potrpežljivost in so pomemben zgled. Vsakemu zaposlenemu razložim, kako so razdeljene naloge. Pri nas vsi delamo vse, tudi jaz kdaj pomivam posodo. Pomivalka res ne more na- domestiti mene, vendar lahko z voljo in željo veliko pripomore v kuhinji. Včasih lahko pomaga pripravljati solato ali predjedi. Ker se lahko vsak člen v ekipi nauči marsikaj, puščam vsakemu veliko prostih rok in to pe- lje do vrhunskih rezultatov. Pravkar sem eni od sodelavk, ki je pokaza- la željo, zaupal pripravo sladic. Ena pomembnejših nalog je, da vsakega človeka postavim na pravo mesto. Ko mu zaupam naloge, ki ga veselijo in jih rad počne, ga s tem motiviram in nagradim. Ko imamo veliko dela, vsi vemo, kaj je naša naloga in kaj mora- mo narediti. Zato med nami res redko pride do stresnih trenutkov. Vsekakor sem pristaš tega, da se o vsem pogo- vorimo na miren način. Kakšna je po vseh letih izkušenj vaša osnovna kuharska fi lozofi ja? Moja osnovna fi lozofi ja se glasi na- zaj k naravi. Kjer delujem, skušam v svojo kuhinjo vključiti svoje okolje. Ker smo sredi Pohorja, v naši resta- vraciji kuhamo štajersko hrano, sta- rejše jedi prilagodimo na sodobnejši način. Naš hotel ima certifi kat Zeleni ključ, kar pomeni, da smo odgovorni do okolja in poskušamo kuhati toli- ko, kot potrebujemo, prizadevamo si za čim manj odpadkov. Če od prej- šnjega dne ostane rukola, ki je ne morem več uporabiti za solato, iz nje na primer naredim pesto. Pozimi v šoli v naravi gostimo približno 200 otrok tedensko in tudi njih navaja- mo, naj vzamejo toliko, kot lahko pojedo, in nato pridejo po še. Lačen gotovo ni nihče. Številne kampanje spodbujajo k uporabi sezonske in lokalne hrane. Je to omejitev ali priložnost, da iz manj sestavin naredimo še bolj do- miselne jedi? Omejitve so samo v glavi. Morda so povezane tudi s pričakovanji go- stov, če želijo, da jim kuhar v vsakem trenutku pripravi karkoli. Živimo v obdobju, ko lahko v kateremkoli le- tnem času kupimo katerokoli sesta- vino, a vprašanje je, od kod je bilo to živilo pripeljano in kakšne kakovosti je. Vsak kuhar se mora vprašati, ali bo pozimi ponudil paradižnik, če- prav ima ta takrat slab okus. Ali pa bo uporabil repo in zelje ter ju pri- pravil na domiseln način. Sam sem vsekakor zagovornik sezonskih jedi, zato jedilnik zamenjamo štirikrat do petkrat na leto. Od leta 2022 ste eden od žirantov v oddaji Mali šef Slovenije. Kaj pra- vite o kuharskih sposobnostih tako mladih tekmovalcev? Že v prvi sezoni oddaje sem bil kandidat za žiranta, na koncu so med štirimi kandidati izbrali Jorga Zupana. Jorg je bil verjetno malo bolj zanimiv, saj ima številne tetovaže, jaz pa imam samo brado (smeh). Ko je Uroš Štefelin zapustil mesto žiran- ta, so me sodelavci Pro Plusa povabili na pogovor. Vesel in počaščen sem, da so me izbrali. Že prej sem rad spremljal oddajo in včasih sem se pri Jorgu pozanimal, kako lahko otroci obvladajo vse, kar lahko vidimo na zaslonu. Ko sem bil star toliko, kot so stari tekmovalci, nisem imel niti približno toliko znanja. Otroci se mi zdijo neverjetni. Je pa vsekakor pomembno tudi to, da so sprošče- ni pred kamero in da znajo kaj po- vedati. Mislim, da je sodelovanje v tem projektu zanje dobra odskočna deska. Že to, da je osem parov za tek- movanje vsako leto izbranih izmed Eno je pomagati doma, drugo je delati v profesionalni kuhinji, kjer na vse začneš gledati iz drugega zornega kota, pravi. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 27, 4. julij 2024 TOP POLETNA DOŽIVETJA Medtem ko se je na zadnji junijski petek vročina v dolini iz ure v uro stopnjevala, je bil obisk slikovite Zgor- nje Savinjske doline s prijetno svežino odlična izbira. Iz Luč sva se s fotografom Nikom približno pet kilometrov vzpenjala po ozki cesti do Podveže na 800 metrih nad- morske višine, od koder se razteza čudovit razgled. Na ekološki kmetiji Koklej naju je prijazno sprejel zgovo- ren Jože Kaker, zbiralec starih predmetov in objektov, ki pripovedujejo zanimive zgodbe o življenju in delu naših prednikov na podeželju. Posebnost pozornost zbujajo lesene kašče, stare od 160 do 270 let, ki jih je v propadajočem stanju odkupil od okoliških kmetov, jih prenovil, ponovno postavil ter jim vdahnil novo ži- vljenje. V dveh kaščah je uredil turistična apartmaja, ki sta opremljena v starinskem slogu z obnovljenim pohištvom, v drugih kaščah hrani starine. Z veseljem jih pokaže obiskovalcem oziroma turistom, ki prihajajo v ta kotiček neokrnjene narave dopustovat z vseh kon- cev sveta. A ima Jožetova zgodba tudi grenak priokus. BARBARA FURMAN V idiličnem zaselku Podveža nad Lučami je mogoče čutiti spoštljiv odnos do kulturne dediščine Inšpekcija ga zalaga s kaznimi, etnološka stroka s priznanji Inšpekcija ga zalaga s kaznimi, etnološka stroka s priznanji Upokojeni Jože Kaker je odraščal na domačiji Koklej v Podveži, kjer so živele ge- neracije Koklejevih. V zgo- dovinskem arhivu v Gradcu je zasledil zapis iz leta 1426, v katerem je omenjen Simon Kokley. »Našel sem tudi po- datke o Matiji Kokleju, ki je bil menda podjeten človek in je imel veliko otrok, tudi moških naslednikov, a je domačija kljub temu propadla. Zadnji moški s priimkom Koklej v Sloveniji je umrl leta 1981, z njegovo smrtjo je ta priimek pri nas izumrl,« je pojasnil in dodal, da se boji, da bo tudi on doživel usodo Matije Kokleja. Ima dve hčerki in štiri vnuke, hodnosti, saj mladi odhajajo v dolino.« Usoden kavni mlinček Navdušenje nad starinami ga je prevzelo že med službo- vanjem. Delal je v komerciali, v prostem času se je posvečal zbiranju starih predmetov. »Zbirateljski konjiček se je za- čel razvijati povsem spontano. Spomnim se dneva, ko mi je nekdo podaril star kavni mlin- ček. Bil sem navdušen. Zdel se mi je lep na nek poseben na- čin, predvsem pa zanimiv. Ta- krat se je moj odnos do starih predmetov spremenil. Kamor- koli sem šel, sem bil pozoren nanje. Kupoval sem jih in nosil domov. Tako se je moja zbirka postopoma večala. Sčasoma v stanovanju ni bilo več prosto- ra zanjo. Začel sem razmišljati, da bi kupil kakšno propadajo- čo kaščo, jo obnovil in v njej uredil svojo zbirko starin.« Tako je pred približno štiri- desetimi leti rešil pred propa- dom prvo kaščo. Odkupil jo je od lastnika, ki jo je nameraval razžagati za drva. Najprej je kaščo oštevilčil, potem razsta- »Srce me boli, ko vidim propadajočo kaščo. Zdi se mi, kot bi nekdo poteptal našo dragoceno etnološko dediščino.« vendar za zdaj ne kažejo nav- dušenja, da bi prevzeli eko- loško kmetijo in turistično dejavnost na njej. »Hči Ana je po stroki etnologinja in zelo rada poprime za delo, vendar imata z možem druge načr- te. Še vedno upam, da si bo vendarle premislila. Ali pa bo morda kdo od vnukov v tem prepoznal priložnost.« Podedoval kmetijo Ko si je našel zaposlitev, se je iz domače Podveže preselil v Luče, kjer si je ustvaril dru- žino. Na kmetijo, na kateri je gospodaril njegov stric, se je sicer pogosto vračal in mu po- magal pri delu. Stric je umrl, domačijo pa prepisal nanj, saj ni imel svoje družine. »Pri- znam, da me odločitev strica ni razveselila, saj sem jo naj- prej doživljal kot breme odgo- vornosti. Nisem pa imel srca, da bi lepo vzdrževano kmetijo prepustil uničujočemu zobu časa. Iz spoštovanja do svo- jih prednikov sem se odločil, da bom kmetijo vzdrževal po svojih najboljših močeh. Me pa žalosti, ker veliko okoliških kmetij nima zagotovljene pri- Jože Kaker je v zaselku Podveža nad Lučami ustvaril svojevrsten spomenik kulturni dediščini. Ob- nova kašč mu predstavlja neiz- merno zadovoljstvo, pravi. Do živali goji spoštljiv odnos. V eni od kašč hrani bogato etnološko zbirko. Nekatere stare pred- mete mu prinesejo ljudje kar na dom. Z veseljem jih doda v zbirko. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 27, 4. julij 2024 TOP POLETNA DOŽIVETJA vil ter ponovno postavil na svo- ji domačiji v Podveži. To delo, kot pravi, terja potrpežljivost in natančnost, a v njem neiz- merno uživa. Prva postavljena kašča ni dolgo samevala, kma- lu so se ji pridružile druga, tre- tja, četrta, peta in šesta. »Srce me boli, ko vidim propadajočo kaščo. Zdi se mi, kot bi nek- do poteptal našo dragoceno etnološko dediščino,« doda prepričljivo. Vseh šest kašč je odkupil od kmetov iz Zgornje Savinjske doline. Stare so od 160 do 270 let. Obnovil jih je po prvotni podobi. In tako že več let privabljajo občudujoče poglede mnogih. Kazni inšpekcije Priznava, da ga je pred tre- mi leti pretreslo, ko je prejel inšpekcijsko odločbo za ru- šitev dveh kašč. »Zapisali so, da ju moram porušiti, ker sta zgrajeni nele- galno. Priza- deval sem si za naknadno legalizacijo obeh. Žal neuspešno. V naši državi ima- mo neživljenjske in toge birokrat- ske predpise. Vse je prepovedano, kar ni izrecno dovoljeno. Dr- žava ne ceni ljudi, ki smo pri- pravljeni negovati kulturno dediščino na svo- je stroške. Zavidljive fi nančne koristi od tega nimam. Me pa to delo neizmerno osrečuje.« Pritožil se je na upravno sodišče, ki je po dveh letih razsodilo, da je obe kašči tre- ba odstraniti. Kmalu zatem je prejel novo določbo, v kateri je navedeno, da kašč ni treba od- straniti, mora pa plačati visoke kazni. »Bil sem obupan in v dilemi, kaj naj storim. Odločil sem se, da bom kašči porušil, a so me domači prepričali, naj tega ne storim. Začel sem pla- čevati kazni in se obrnil še na ustavno sodišče. V obširnem dopisu sem jim podrobneje predstavil svoj problem in jim predlagal nekaj rešitev. Prije- tno sem bil presenečen, da so mi odpisali in se mi zahvalili za predloge.« Predlagal jim je, da bi o objektih, ki imajo zgodovinsko in etnološko vrednost, morali presojati na terenu krajinski arhitekti in drugi strokovnjaki. Vsak primer posebej. »Če bodo ocenili, da moram kašči podre- ti, bom to storil. Stroki verja- mem, birokratom v Ljubljani ne, saj vidim, da ne ukrepajo tam, kjer bi res morali. Marsi- kje po Sloveniji lahko opazi- mo posege v prostor z okolju neprijaznimi, tudi nelegalnimi gradnjami. Zakaj tam nihče ne ukrepa?« Etnološka priznanja Medtem ko mu inšpekcija nalaga plačevanje kazni, mu etnološka stroka podeljuje priznanja. Še posebej je po- nosen na Murkovo listino, ki mu jo je Slovensko etnološko društvo podelilo za prizadevanja na po- jih je izdelal sam – od črne ku- hinje do »tišlerske« delavnice in kovačije. A so vas lanske poplave uničile. Volje za po- stavitev nove še ni zbral, saj ga letos in naslednje leto čaka veliko dela pri obnovi domače- ga kmetijskega poslopja. »Sva čudna kmeta« Sicer pa vzdrževanje eko- loške kmetije njemu in ženi nalaga delo vsak dan. »Na nji- vah, vrtovih in sadovnjaku ne dodajava umetnega gnoja ali škropiv, zato so pridelki zares bile, saj so doživele šok, ko se je v kokošnjak priplazil lisjak in jih sedem pokončal. Zdaj bom kupil nove. Približno tri mesece bodo potrebovale, da bodo nesle tako kakovostna jajca, kot smo jih pri nas na- vajeni.« Kje je televizor? Dve leseni kašči je Jože pre- uredil v apartmaja, ki ju obkro- žajo cvetoče gredice, sadov- njak in gozd. V bližini je tudi kapelica, v kateri hrani številne rožne vence, ki mu jih prinaša- jo obiskovalci z vsega sveta. Na oknih apartmajev se bohotijo rdeče pelargonije, poseben čar dodajo zavese z vezenimi motivi cvetja. Opremljena sta s starim pohištvom in z dodatki, ki pričarajo vzdušje preteklo- sti. Med korono leta 2020 so v njih dopustovali predvsem domači gosti, ki so koristili turistične bone. Zadnja leta prevladujejo tujci. »Prihajajo z vseh celin, nekateri se vračajo, ker pravijo, da se v tem okolju odlično počutijo. Naša stalna gosta sta na primer zakonca iz New Yorka, ki pri nas ostaneta ves mesec. Uživata v naravi in se potepata po okoliških kra- jih.« Ob tem se Jože spomni obi- ska simpatičnega starejšega para iz Zagreba. Ob prihodu sta bila navdušena. Ko je go- spod opazil, da v apartmaju ni televizijskega sprejemnika, je bil šokiran. Želel je gledati no- gometno tekmo, saj je strasten navijač. Hči Ana je zanju hitro našla turistično namestitev s televizorjem v Lučah. Vendar sta se hitro vrnila k nam. Spro- stila sta se in začela uživati v naravi in miru. Televizorja go- spod ni več o menjal. »Njegova žena se mi je ob odhodu celo zahvalila, ker je mož dokončno dojel, da je življenje zanimivo in vznemirljivo tudi brez tele- vizijskega sprejemnika. Rekla je, da si je to sama prizadevala več let, meni pa je to uspelo v nekaj dneh.« Foto: Nik Jarh več let privabljajo občudujoče poglede mnogih. Kazni inšpekcije Priznava, da ga je pred tre- mi leti pretreslo, ko je prejel inšpekcijsko odločbo za ru- šitev dveh kašč. »Zapisali so, da ju moram porušiti, ker sta zgrajeni nele- legalizacijo obeh. Žal neuspešno. V naši državi ima- mo neživljenjske in toge birokrat- ske predpise. Vse je prepovedano, kar ni izrecno dovoljeno. Dr- žava ne ceni ljudi, ki smo pri- pravljeni negovati priznanja. Še posebej je po- nosen na Murkovo listino, ki več let privabljajo občudujoče poglede mnogih. Kazni inšpekcije Priznava, da ga je pred tre- mi leti pretreslo, ko je prejel inšpekcijsko odločbo za ru- šitev dveh kašč. »Zapisali so, da ju moram porušiti, ker sta zgrajeni nele- legalizacijo obeh. Žal neuspešno. V naši državi ima- mo neživljenjske in toge birokrat- ske predpise. Vse je prepovedano, kar ni izrecno dovoljeno. Dr- žava ne ceni ljudi, ki smo pri- nosen na Murkovo listino, ki mu jo je Slovensko etnološko društvo podelilo za prizadevanja na po- »Spomnim se dneva, ko mi je nekdo podaril star kavni mlinček. Bil sem navdušen. Takrat se je moj odnos do starih predmetov spremenil. Kamorkoli sem šel, sem bil pozoren nanje. Kupoval sem jih in nosil domov.« dročju etnologije. Prav tako je prejel priznanje ljubljanskega etnografskega muzeja in celjskega pokrajin- skega muzeja ter Planinske zveze Slovenije. Vprašala sem ga, zakaj so ga med etnološko raznovr- stno dediščino prevzele prav kašče. »Ker so bile statusni simbol naših prednikov. Pre- možnejši kmeti so imeli tudi po dve večji kašči, manj pre- možni le eno majhno. V njih so hranili pridelke, žita in suhe mesnine. Po drugi svetovni vojni so kašče začeli podirati, nekateri lastniki so jih prepu- stili propadanju,« je pojasnil in dodal, da njegovo pozornosti privabljajo tudi stari kozolci in skednji. »Že nekaj čas občudu- jem skedenj v Zadrečki dolini, ki je star 240 let. Zelo je lep. Želel sem ga prestaviti na svojo domačijo, a zanj nisem dobil dovoljenja.« Pred leti je v Lučah postavil miniaturno etnološko vas z 12 majhnimi lesenimi objekti, ki ekološki. Prepričana sva, da narava sama najbolje poskrbi za zdravo hrano,« je še povedal med sprehodom po travniku, na katerem so se pasle cike, ki so slovenska avtohtona pasma domačega goveda. »Morda bo kdo rekel, da sva z ženo čudna kmeta, saj se tako močno na- veževa na živali, da jih ne mo- reva ubiti. Najstarejša cika je stara 20 let, kar je za govedo izjemna starost. Živali in ljudje pri nas živimo v spoštljivem sožitju. Živali izkazujejo neiz- merno hvaležnost, saj z njimi ravnamo spoštljivo in ljubeče.« Tudi mucka imajo. In ko- koši, ki nesejo jajca s tako izrazitim rumenjakom, da se mnogi čudijo, kako je to mogoče. »Sprašujejo me, ali so dodana barvila. Tem dvo- mljivcem pojasnim, da kure hranim s kakovostno krmo. Rade imajo kruh, vsak dan jim kuham krompir. Na kakovost jajc vpliva tudi počutje kokoši. Pomembno je, da so mirne in sproščene. No, pred dnevi niso Ta podarjen star kavni mlinček, ki ga je popeljal na pot zbirateljstva starin. Kašče so bile statusni simbol naših prednikov, ki so živeli na podeželju. Med kaščami je na ogled tudi stara kapela. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 27, 4. julij 2024 TOP POLETNA DOŽIVETJA DOŽIVITE VRANSKO Informacije: TIC Vransko Vransko 25, 3305 Vransko I: www.zkts-vransko.si T: +386 41 919 829 Schwentnerjeva hiša Hiška sprostitve, TK Jerman Golobček Bed & Pizza Planinski dom na Čreti – Golobček Bed & Pizza Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 27, 4. julij 2024 TOP POLETNA DOŽIVETJA V vročih poletnih dneh bolj kot karkoli drugega prija posedanje v senci in hlajenje z domačim pivom. Da je izbira lažja, sta že četrto leto poskrbela Zbornica kme- tijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slo- venije in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije s sedežem v Žalcu. S pomočjo zdaj že tradicionalnega senzoričnega ocenjevanja piva sta najboljšim podelila znak Pivo odlične kakovosti 2024. Letos ga je prejelo 21 izdelkov iz devetih pivovarn. ŠPELA OŽIR Senzorično ocenjevanje piva Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Znani so prejemniki znaka Pivo odlične kakovosti Na letošnje senzorično oce- njevanje piva se je odzvalo 10 pivovarn s 35 vzorci piva različnih okusov. Senzorično ocenjevanje piva je opravil sen- zorični panel strokovnjakov, ki je v okviru ocenjevanja upo- števal različne senzorične la- stnosti piva (videz, vonj, okus, tekstura in grenčica). »Izdelki, ki so zadostili najvišjim krite- rijem senzoričnega ocenjeva- nja, so upravičeni do znaka Pivo odlične kakovosti 2024. Z znakom označeni izdelki so za potrošnike še lažje prepo- znavni na trgovinskih policah. Podjetja iz sektorja pivovarstva so dokazala, da so na področju kakovosti in razvoja resnično inovativna in strokovna ter tudi drzna,« je izpostavila direktori- ca Zbornice kmetijskih in živil- skih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije dr. Tatjana Zagorc. Tudi iz naše regije Nosilci znaka Pivo odlične kakovosti 2024 so Pivovarna Reservoir Dogs za pivo Sin- gle Blondie, Pivovarna Green Gold za piva Hop Dealer, For- bidden Fruit, Dragon Slayer, Sunset, Rocket Queen, Pivo- varna in kovinarstvo Lipnik za pivi Pivo Lipnik – ingverjevo in Pivo Lipnik – temno, Pivo- varna Maister za piva Karlin, Linhart in Novy, Pivovarna MSOS in njena poslovna enota Pivovarna Zajc za pivo Patrik, Pivovarna Haler za pivi Zeleno pivo s konopljo in Jantarni pale ale, Pivovarna Laško Union za pivo Laško Zlatorog, Savinjska pivovar- na Clef za piva Farmhouse Sour Beer with Blaufrankisch Grapes, Farmhouse Sour Beer Fermented in Gin Barrels, Cho- colate Vanilla Stout in Blejska grmada Pastry Stout ter Tovar- na Pivovarna – Tektonik za piva Tektonikov Čehur in Ber- gkonig Red Eye Rabbit. Proizvodnja piva v Sloveniji (vključeno z brezalkoholnim pivom) je lani znašala 1,79 milijona hektolitrov. Odkrivajo vrhunske pivovarje Da pivovarstvo v Sloveniji ni le panoga, temveč je koncept, ki povezuje kmetijstvo, živil- stvo, gostinstvo in trgovino, odpira vrata gospodarskemu razvoju in ustvarja nova de- lovna mesta, je ob tej prilo- žnosti izpostavila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. »Na ministrstvu za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano se zaveda- mo, da je povezovanje kmetov, živilskopredelovalne industri- je, gostinsko-turističnega sek- torja in trgovcev v bolj tesne in učinkovite verige ključnega pomena. Kratke verige zago- tavljajo, da lokalno in trajno- stno pridelana hrana ter pijača dosežeta potrošnike na najbolj trajnosten način. Oglaševanje trajnostne potrošnje ima po- memben vpliv na povečanje prodaje na domačem trgu, saj pomaga osveščati javnost o po- membnosti podpore lokalnim izdelkom. T udi spletna platfor- ma ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Naša super hrana nenehno promo- vira lokalne proizvode.« Obenem je dodala, da ima promocija pivovarstva s pomo- čjo različnih dogodkov, kot so tudi senzorična ocenjevanja, pomembno vlogo pri poveča- nju prepoznavnosti in kakovo- sti slovenskega piva. »Zahva- ljujem se Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospo- darski zbornici Slovenije, ki z izvajanjem predstavitvenih in izobraževalnih dejavnosti pri- speva k nadaljnjemu razvoju tega dinamičnega sektorja in izpostavlja odličnost doma- čih piv ter različne inovativne pristope za širjenje palete no- vih okusov. Slovenija ponuja izjemen izbor piv in dogodek Pivo odlične kakovosti 2024 je idealna priložnost, da odkrije- mo vrhunske pivovarne, kjer se tradicija sreča z inovacijo.« Znanstveni in tehnološki razvoj Pri ocenjevanju je sodelo- val Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki že od ustanovitve leta 1952 skrbi za znanstveni in tehnološki razvoj slovenskega hmeljar- stva in pivovarstva. Je edina ustanova, kjer je zbrano dol- goletno znanje na področju hmeljarstva in pivovarstva tako na znanstveni kot tudi na strokovni in praktični rav- ni. Cilj delovanja inštituta na področju hmeljarstva in pivo- varstva je razvoj panog – vpe- ljevanje sprememb in izbolj- šav v tehnologiji pridelave in predelave hmelja zaradi spre- menjenih podnebnih razmer in vedno ostrejših okoljskih zahtev ter tudi zaradi speci- fi čnosti različnih trgov. Po podatkih Fursa je v Sloveniji 97 pivovarn, ki so zavezane k plačevanju trošarine. Pivovarstvu je zapisana vsa družina Lipnik iz Šmarja pri Jelšah. Na fotografiji sta mati Klavdija Lipnik (levo) in hčera Klavdija Čakš. V zgodbo Pivovarne Clef Brewery sta v največji meri vključena Jure Gobec in njegov sin Matevž, ki je prevzel vlogo glavnega pivovarja. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Pivovarna Green Gold, katere ustanovitelj je Luka Rojnik, je pre- jela znak kakovosti za piva Hop Dealer, Forbidden Fruit, Dragon Slayer, Sunset, Rocket Queen. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Miran Doberšek iz Pivovarne Haler iz Olimja v občini Podčetrtek Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 27, 4. julij 2024 TOP POLETNA DOŽIVETJA DOŽIVITE VRANSKO Informacije: TIC Vransko Vransko 25, 3305 Vransko I: www.zkts-vransko.si T: +386 41 919 829 Schwentnerjeva hiša Hiška sprostitve, TK Jerman Golobček Bed & Pizza Planinski dom na Čreti – Golobček Bed & Pizza Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 27, 4. julij 2024 TOP POLETNA DOŽIVETJA V vročih poletnih dneh bolj kot karkoli drugega prija posedanje v senci in hlajenje z domačim pivom. Da je izbira lažja, sta že četrto leto poskrbela Zbornica kme- tijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slo- venije in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije s sedežem v Žalcu. S pomočjo zdaj že tradicionalnega senzoričnega ocenjevanja piva sta najboljšim podelila znak Pivo odlične kakovosti 2024. Letos ga je prejelo 21 izdelkov iz devetih pivovarn. ŠPELA OŽIR Senzorično ocenjevanje piva Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Znani so prejemniki znaka Pivo odlične kakovosti Na letošnje senzorično oce- njevanje piva se je odzvalo 10 pivovarn s 35 vzorci piva različnih okusov. Senzorično ocenjevanje piva je opravil sen- zorični panel strokovnjakov, ki je v okviru ocenjevanja upo- števal različne senzorične la- stnosti piva (videz, vonj, okus, tekstura in grenčica). »Izdelki, ki so zadostili najvišjim krite- rijem senzoričnega ocenjeva- nja, so upravičeni do znaka Pivo odlične kakovosti 2024. Z znakom označeni izdelki so za potrošnike še lažje prepo- znavni na trgovinskih policah. Podjetja iz sektorja pivovarstva so dokazala, da so na področju kakovosti in razvoja resnično inovativna in strokovna ter tudi drzna,« je izpostavila direktori- ca Zbornice kmetijskih in živil- skih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije dr. Tatjana Zagorc. Tudi iz naše regije Nosilci znaka Pivo odlične kakovosti 2024 so Pivovarna Reservoir Dogs za pivo Sin- gle Blondie, Pivovarna Green Gold za piva Hop Dealer, For- bidden Fruit, Dragon Slayer, Sunset, Rocket Queen, Pivo- varna in kovinarstvo Lipnik za pivi Pivo Lipnik – ingverjevo in Pivo Lipnik – temno, Pivo- varna Maister za piva Karlin, Linhart in Novy, Pivovarna MSOS in njena poslovna enota Pivovarna Zajc za pivo Patrik, Pivovarna Haler za pivi Zeleno pivo s konopljo in Jantarni pale ale, Pivovarna Laško Union za pivo Laško Zlatorog, Savinjska pivovar- na Clef za piva Farmhouse Sour Beer with Blaufrankisch Grapes, Farmhouse Sour Beer Fermented in Gin Barrels, Cho- colate Vanilla Stout in Blejska grmada Pastry Stout ter Tovar- na Pivovarna – Tektonik za piva Tektonikov Čehur in Ber- gkonig Red Eye Rabbit. Proizvodnja piva v Sloveniji (vključeno z brezalkoholnim pivom) je lani znašala 1,79 milijona hektolitrov. Odkrivajo vrhunske pivovarje Da pivovarstvo v Sloveniji ni le panoga, temveč je koncept, ki povezuje kmetijstvo, živil- stvo, gostinstvo in trgovino, odpira vrata gospodarskemu razvoju in ustvarja nova de- lovna mesta, je ob tej prilo- žnosti izpostavila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. »Na ministrstvu za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano se zaveda- mo, da je povezovanje kmetov, živilskopredelovalne industri- je, gostinsko-turističnega sek- torja in trgovcev v bolj tesne in učinkovite verige ključnega pomena. Kratke verige zago- tavljajo, da lokalno in trajno- stno pridelana hrana ter pijača dosežeta potrošnike na najbolj trajnosten način. Oglaševanje trajnostne potrošnje ima po- memben vpliv na povečanje prodaje na domačem trgu, saj pomaga osveščati javnost o po- membnosti podpore lokalnim izdelkom. T udi spletna platfor- ma ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Naša super hrana nenehno promo- vira lokalne proizvode.« Obenem je dodala, da ima promocija pivovarstva s pomo- čjo različnih dogodkov, kot so tudi senzorična ocenjevanja, pomembno vlogo pri poveča- nju prepoznavnosti in kakovo- sti slovenskega piva. »Zahva- ljujem se Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospo- darski zbornici Slovenije, ki z izvajanjem predstavitvenih in izobraževalnih dejavnosti pri- speva k nadaljnjemu razvoju tega dinamičnega sektorja in izpostavlja odličnost doma- čih piv ter različne inovativne pristope za širjenje palete no- vih okusov. Slovenija ponuja izjemen izbor piv in dogodek Pivo odlične kakovosti 2024 je idealna priložnost, da odkrije- mo vrhunske pivovarne, kjer se tradicija sreča z inovacijo.« Znanstveni in tehnološki razvoj Pri ocenjevanju je sodelo- val Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki že od ustanovitve leta 1952 skrbi za znanstveni in tehnološki razvoj slovenskega hmeljar- stva in pivovarstva. Je edina ustanova, kjer je zbrano dol- goletno znanje na področju hmeljarstva in pivovarstva tako na znanstveni kot tudi na strokovni in praktični rav- ni. Cilj delovanja inštituta na področju hmeljarstva in pivo- varstva je razvoj panog – vpe- ljevanje sprememb in izbolj- šav v tehnologiji pridelave in predelave hmelja zaradi spre- menjenih podnebnih razmer in vedno ostrejših okoljskih zahtev ter tudi zaradi speci- fi čnosti različnih trgov. Po podatkih Fursa je v Sloveniji 97 pivovarn, ki so zavezane k plačevanju trošarine. Pivovarstvu je zapisana vsa družina Lipnik iz Šmarja pri Jelšah. Na fotografiji sta mati Klavdija Lipnik (levo) in hčera Klavdija Čakš. V zgodbo Pivovarne Clef Brewery sta v največji meri vključena Jure Gobec in njegov sin Matevž, ki je prevzel vlogo glavnega pivovarja. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Pivovarna Green Gold, katere ustanovitelj je Luka Rojnik, je pre- jela znak kakovosti za piva Hop Dealer, Forbidden Fruit, Dragon Slayer, Sunset, Rocket Queen. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Miran Doberšek iz Pivovarne Haler iz Olimja v občini Podčetrtek Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 27, 4. julij 2024 TOP POLETNA DOŽIVETJA V času lanskih vzorčenj vode na jezerski površini ni bilo zaznane prisotnosti površin- ske gošče, ki lahko nakazuje na morebitno prisotnost cianobakterij v vodi, ki so lahko Šmartinsko jezero postaja vedno bolj priljubljeno Občina odprta za sodelovanje V celjski občini na nadaljnji razvoj »knežjega« jezera gledajo optimistično: »V prihodnje želimo še bolj povezati vse zasebne ponudnike, katerih ponudba že danes vključuje številne dejavnosti in storitve za obiskovalce. Tudi podjetniki se zanimajo za nove ide- je, kot so kamp, glamping, pobuda za ladjo na električni pogon. Pri tem smo v občini in podjetju ZPO Celje, ki upravlja jezero ter tamkajšnjo turistično ponudbo, odprti za morebitna sodelovanja. Tudi z vključevanjem zasebnih ponudnikov želimo ustvariti raznolike in privlačne možnosti za obiskovalce, kar bo prispevalo k večji prepoznav- nosti jezera kot turistične destinacije. Povezovanje vseh in usklajevanje prizadevanj bosta zagotovila, da bo razvoj v skladu z najboljšimi praksami in trajnostnimi načeli, kar je ključnega pomena za dolgoročno uspešnost turizma na tem območju,« pravijo v Mestni občini Celje. Ob Šmartinskem jezeru je bil letos urejen 900 metrov dolg del poti od pregrade proti Panorami. V tem delu je možno uporabljati tudi invalidski voziček, na nekaterih drugih delih zaradi stopnic to ni možno. Da bo okolica jezera ostala prijetna na pogled in čista, se občina obrača tudi na vse obiskovalce, naj bodo prijazni do narave, naj ne mečejo smeti vanjo. Hkrati se je občina obrnila tudi na Zavod RS za gozdove, naj lastnike oko- liških gozdov pozove, naj uredijo svoja zemljišča, saj je po ujmah še vedno odloženega ogromno drevja na kupih. Jezero ponuja različne možnosti za številne dejavnosti na vodi in ob njej. Celjski biser bo kmalu še bolje izkoriščen Celjani za sprehode, a tudi za kopanje zelo radi izberejo Šmartinsko jezero. Čeprav še vedno ni popolnoma turistično izkoriščeno, roko na srce – nudi dobro priložnost za počitek in odmik od vsakdanjega tempa. Ob tem je dobra novica tudi, da je voda Šmartin- skega jezera glede na slovenske predpise in glede na mikrobiološka testiranja uvrščena v razred dobra kakovost celinskih kopalnih voda. SIMONA ŠOLINIČ tudi strupene. Letošnji dve vzorčenji kažeta, da voda Šmartinskega jezera ustreza stan- dardom kakovosti kopalne vode. To je torej dobra novica. Privlačni vodni športi Ni skrivnost, da so bili še pred leti Celjani razočarani, ker jezero ni tako turistično kot na primer Velenjsko jezero, iz katerega so Ve- lenjčani naredili pravo počitniško destinacijo. A tudi Šmartinskemu jezeru se nasmihajo boljši časi. Številni sprehajalci, rekreativni tekači, kolesarji in seveda štirinožni prijatelji danes vsak dan izberejo Šmartinsko jezero za cilj svoje dejavnosti. Izposoja čolnov, ka- jakov in plovil na nožni pogon (pedolinov) ter v zadnjem času tudi vejkanje in supanje omogočajo rekreacijo na vodi. Jezero je za- radi bogatega vodnega življenja privlačno tudi za ribiče, mnogi zavijejo še na bližnje igrišče za golf. Vedno več zanimanja je tudi za Wake Park Šmartinsko. Tako imenovani Wakeboarding je vedno bolj priljubljen šport, ki združuje smučanje na vodi, deskanje in surfanje. V parku na Šmartinskem jezeru je 374 metrov dolga dvotočkovna vlečnica, ki omogoča vo- žnjo enemu deskarju in se prilagaja njegovim željam, vključno s hitrostjo vožnje. Tudi su- panje privablja na jezero, saj je v zadnjem desetletju postalo izjemno priljubljeno. Za tiste, ki iščejo nekoliko manj zahteven, a še vedno zabaven način preživljanja časa, je na jezeru možna tudi vožnja s tubo ali s kajaki in kanuji, ki si jih obiskovalci lahko izposodijo. Naj bo sprehod poučen Šmartinsko jezero za sprehode ali kolesar- jenje vedno bolj izbirajo tudi družine. Ob jezeru je urejena učna sprehajalna pot, ki ponuja vpogled v naravne in antropogeno pogojene ekosisteme, kot so gozd, močvirje, umetno jezero, travnik in sadovnjak. Infor- macijske table ob poti razkrivajo informacije o ekosistemih in živalskem svetu, tako da je sprehod tudi poučen. Plezalne vrvi, droga za ravnotežje, mreža za plezanje, velika gugal- nica in zipline prav tako poskrbijo za zaba- vo. V okolici jezera sta tudi dvorec Prešnik in Prepanškova hiša, ki predstavljata bogato kulturno dediščino območja. Od leta 2009 je za turistično-rekreacijska območja ob Šmartinskem jezeru v veljavi Uredba o državnem prostorskem načrtu za območje Šmartinskega jezera. Državni pro- storski načrt obsega pet območij, med njimi počitniški center, prireditveno-rekreacijski center, javno naravno kopališče, igrišče za golf, javno infrastruktura. Občinski prostor- ski načrt jih bo vsebinsko združil v počitni- ški center, prireditveno-rekreacijski center in infrastrukturo, javno naravno kopališče pri gradu in igrišča za golf. Razgledni stolp Počitniški center je na severovzhodnem robu jezera in je namenjen predvsem ureditvi območja za turizem. »Za urejanje območja je predvidena predhodna izdelava občinske- ga podrobnega prostorskega načrta, s čimer bo zagotovljena tudi primerna komunalna infrastruktura, presojani bodo vplivi na oko- lje, celotna ureditev bo zasnovana oblikovno skladno in prostoru primerno. Upoštevani bodo kontekst in obstoječa arhitekturno-ur- banistična identiteta ter značilni elementi kulturne krajine. Na tem območju bodo tako omogočene gradnja nastanitvenih in gostin- skih objektov, športnih in rekreacijskih po- vršin, ureditev obale za kopanje, gradnja pomolov za priveze čolnov in parkovnih ter drugih zelenih površin. Del območja je(bo) Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 27, 4. julij 2024 TOP POLETNA DOŽIVETJA Popestrite SI – Poletje na Celjski koči, v Wake parku Šmartinsko in na Letnem kopališču Celje! Več na: https://www.zpo.si, https:// celjska-koca.si, https://smartinskojezero.si Ne zamudite priložnosti za nepozabne poletne avanture v Celju! Pripravite se na zabavo, šport in sprostitev v naravi! Celjska koča, Wake park Šmart- insko in Letno kopališče Celje ponujajo vrsto aktivnosti za vse generacije, ki bodo popestrile vaše počitniške dni. Šmartinsko jezero je s svojo razgibano obalo ter z zanimivo oko- lico privlačna izletniška točka. Nastalo je leta 1970 in ima 113 ha vodne površine. Jezero in okolica sta postala rekreacijsko, športno in turistično območje, ki je iz leta v leto bolj priljubljeno. V prihodnje naj bi občina: • pripravila načrte za nadaljnjo ureditev območja Šmartinskega jezera (čolnarna, pomoli, pristanišča), • preučila možnosti za umestitev kampa, glampinga ob Šmartinskem jezeru, • uredila kampiranje za ribiče v sodelovanju z ribiško družino, •uredila postajališče za električna kolesa in avtodome. Novica, da voda v Šmartinskem jezeru ustreza standardom kopalne vode, je dobra. lahko urejen tudi kot glamping,« pravijo v Mestni občini Celje. Območje prireditveno-rekreacijskega cen- tra in infrastrukture je na južni in jugozaho- dni strani in ga zaznamuje objekt nekdanje čuvajnice. Občinski prostorski načrt tam poleg obstoječih objektov predvideva še gradnjo drugih stavb, tudi razglednega stol- pa in prireditvenega prostora s plavajočim odrom, obvodne lesene ploščadi s pomoli, pomole za priveze čolnov in športnih igrišč. »Predvidena je ureditev večnamenske trav- nate površine, pustolovskega parka, pešpoti od parkirišča do osrednjega dela območja (za dostop gibalno oviranih) in parkovnih ter drugih zelenih površin. Ob tem načrt predvideva tudi ureditev dodatnih prome- tnih površin za dovoz in dostop,« pravijo v občini. Kampiranje in peščene plaže Javno naravno kopališče pri gradu je na jugovzhodnem delu jezera in je dostopno iz smeri Celja, s Prekorja in iz Vojnika. Ob- močje je že zdaj namenjeno rekreaciji v na- ravi, na tem območju bo poleg obstoječih objektov možno urediti še območje za kam- piranje, kopališče, peščene plaže in travnate površine, lesene pomole za kopalce, pomole za priveze čolnov, otroško ali pustolovsko otroško igrišče, igrišče s progo za zorbing, lesene paviljone – senčnice in parkirišča. Območje na južnem robu jezera, ki sega južno od pregrade skozi naselje Dobrova, z vzhodnim krakom pa tudi v naselji Slatina v Rožni dolini in Lokrovec, je namenjeno predvsem ureditvi površin za rekreacijo in šport. »S sprejemom občinskega prostorskega načrta bo možen nadaljnji razvoj destinaci- je, pri čemer velja poudariti, da prostorski načrt le omogoča načrtovanje v prostoru, naslednja nujna faza pa je priprava projek- tov, ki bodo podrobneje opredelili konkretne dejavnosti, ki bodo zasledovale tudi letos sprejeto strategijo razvoja turizma,« doda- jajo v občini. Foto: arhiv NT/Andraž Purg, ZPO Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 27, 4. julij 2024 POTOPIS Otok Vágar, na katerem je letališče, je eden od večjih osemnajstih otokov, kolikor jih šte- jejo Ferski otoki. Otoki so povezani z mostovi, nasipi ali s podvodnimi predori, na nekatere je mogoče priti samo s trajektom. Čeprav so majhni – s skupno površino 1.399 kvadratnih kilometrov – imajo lastnega letalskega pre- voznika. V Sørvágurju, vasi nedaleč od letališča, naju čaka prenočišče, midva pa se zapeljeva do vasi Bøur. Kamor seže oko, se razprostira širni ocean, ki ga malenkost zakrivajo bli- žnji otoki. Ladjice s turisti na krovu plujejo okoli skalnate skulpture, tako prepoznavne, da takoj veš, da je to Drangarnir. Vsepovsod prevladuje zelena barva, tista mehka sveža trava, za katero skrbi »nekdo tam zgoraj«, ki jo redno zaliva. Lesene hiške so črne – zašči- tene s katranom, ki jim da večjo odpornost. Strehe so travnate in predstavljajo pravi kon- trast črnini spodaj, ki jo prekinjajo bela okna. Skozi predor, izkopan v živo skalo, nada- ljujeva do vasice Gásadalur, kjer naju pozdra- Ferski otoki Zeleni svet sredi ničesar Pusti redko poseljeni otoki ležijo v mrzlem Atlantskem oceanu, nekje med Norveško in Islandijo. Tako blizu, a vendar tako daleč. Osamljeni sredi širnega oceana v družbi vetra, skrivnostnih meglic in hitro spreminjajočega se vremena. Zagrnjeni v tančico deževne zavese ali obsijani s soncem in obdani s tišino. Sonce je bolj redek gost na majhnih otokih častitljive starosti, približno šestdeset milijonov let je preteklo od njihovega nastanka. Porasli so z bujno travo, ki gre v slast številnim ovcam. Teh je več kot prebivalcev, pri- bližno 80 tisoč, prebivalcev pa približno 54 tisoč. Tudi njihov jezik je nekaj posebnega. Težka (za nas) izgovorjava imen je precej drugačna od danščine, kamor ti otoki spadajo. BARBARA POPIT Zeleni svet sredi Atlantskega oceana, nekje med Norve- ško in Islandijo, me je povabil v svet tišine in neokrnjene narave. Dotaknil se me je s svojo dušo in s surovo, toda idilično pokrajino. To je raj za ljubitelje divje narave, raj za ptice in nešteto ovac. Raj za ljudi, ki iščejo mir. Pravljične hiške s travnato streho vita mir in tišina. Vse je tako odklopljeno in popade me želja, da bi tukaj ostala za vedno. Po žgočem soncu in hladnem vetru je pot do slapa Múlafossur pravi užitek. Zasluži si po- zornost, še večjo puffini in druge ptice, ki gnezdijo v bližini. Vzpon na klif Trælanipo Prebudim se v sončno jutro. Danes se bova povzpela na klif Trælanipo. Za vzpon je treba plačati dvesto danskih kron na osebo. To ni edina plačljiva pot. Kar nekaj jih je. Te poti vodijo po zasebnih zemljiščih. Lastniki po- stavijo ograjo, nato prehod čez svoje ozemlje zaračunajo. Nekaterim domačinom se to ne zdi prav, saj je po njihovem mnenju narava namenjena vsem. Pot vodi ob jezeru Sørvágsvatn, ki visi nad oceanom kot gromozanska luža, ki bo zdaj zdaj padla v morje. Njegovi obrisi na horizon- tu oznanjajo njegov konec, ki se kaže v slapu, padajočem globoko v morje. Še malo manjka do vrha klifa, ko me ustavijo čudoviti razgledi Pogled na skalnato skulpturo Drangarnir Slap Múlafossur Vas Gjógv Zanimiva hišna številka, poštni nabiralnik in igrivo zloženi kamni pred vhodom v leseno hišo v najstarejši soseski Reyn Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 27, 4. julij 2024 POTOPIS na pečine, ki jih neumorno obletavajo ptice, ki gnezdijo na njih. Na vrhu me pričaka osve- žilen veter, ki v trenutku ohladi glavo in telo. Pod mano se peni morje, ko buta ob navpične stene, in na tisoče in tisoče kapljic se razprši naokoli. Spustiva se niže, do tam, kjer je lep razgled na slap Bøsdalafossur, ki se iz jezera Sørvágsvatn spušča v morje. Nič kaj osupljiv ni, saj je vode malo, skoraj premalo. Samo samotna pokrajina Naslednji dan zapustiva otok Vágar in kre- neva proti Vestmanni na otoku Streymoy, na katerega prispeva skozi podvodni predor. Na drugi strani predora naju pričakajo številne ovce ob cesti in že se znajdeva v Vestmanni, od koder se bova z ladjico podala na ogled klifov. Ko zapuščamo pristanišče, s palube ladje opa- zujem lesene hiške, tesno posta- vljene dru- ga o b dru- go, ki služijo za hrambo čol- nov. Že kmalu nas pozdravijo klifi , ki dose- žejo višino tudi več kot 600 metrov. Bazaltne stene so dom številnih ptic, ki tam gnezdijo. Kapitan spretno krmari ladjo in nas vodi tik ob pečinah skozi skalnate soteske, nato zaplu- jemo na odprto morje in se počasi vrnemo. Voziva se po ozki in ovinkasti cesti, tokrat že na otoku Eysturoy, kamor sva se pripeljala čez most, ki mu pravijo Most čez Atlantik. Zagrizeva v serpentine, ki vodijo na vrh pre- laza Eiiskar, od koder se lahko spoprimeš z osvajanjem najvišjega vrha Ferskih otokov Slættaratindurja na nadmorski višini 880 metrov. Nikjer nikogar, ne ljudi, ne vasi, ne dreves, samo samotna pokrajina, prekrita s travnato površino, ki ji daje svež pridih. Ozka cesta brez bankin se počasi spušča in lenobno vije do še ene idilične vasice Gjógv, ki je dobila ime po dvesto metrov dolgi soteski, ki poteka od vasi do morja. Odpraviva se do soteske, napolnjene z morjem, ki je eno najboljših na- ravnih pristanišč na Ferskih otokih. Za pre- voz tovora iz pristanišča, ki leži globoko pod vasjo v soteski, so na strmem klancu zgradili ozkotirno železnico. Po tirih z vitlom vlečejo leseni voziček, naložen z različnim tovorom, uporabljajo pa jih tudi za dvig čolnov iz morja. Vasica je videti, kot bi izumrla Naslednji dan naju pot ponovno vodi na otok Streymoy v Saksun. Vasica, za katero se zdi, kot da je izumrla, šteje 11 prebivalcev. Kreneva po poti, ki pelje navzdol do peščene lagune in se nadaljuje vzdolž fjorda vse do odprtega morja, seveda le ob oseki. Začutim veter in vonj morja, ki je vedno bliže. Obču- tim mogočnost visokih gora, ki se tukaj kon- čajo, začutim umirjenost, ki se sreča z divjo naravo morja. Še bi stala tam in vsrkavala nenavaden mir, ki ga ponuja ta del sveta, toda kmalu bo plima in treba se bo vrniti. Raziskovalna žilica me vodi dalje, na dru- go stran otoka, kjer v globoki dolini leži vas Tjørnuvík. V bližini ni drugih vasi, zato se zdi, da je vpeta v osamljenost, mir in tišino ter spokojnost, po kateri slovijo Ferski oto- ki. Cesta do vasi je ozka in strma s čudoviti- mi razgledi na morje in na znameniti skalni formaciji, ki sta tik ob obali sosednjega otoka Eysturoy, imenovani Risin in Kellin- gin, Velikan in čarovni- ca, ki sta po legendi skušala Ferske otoke povleči na Islandi- jo. »V vasi živi 45 prebivalcev, toda med njimi žal ni več šoloobve- znih otrok, zato šola sameva,« z grenkim pri- okusom pove domačin, ki nama postreže z izvrstnimi va- fl ji in s kavico. Pred hišo ima po- stavljeno veliko le- seno mizo in nekaj klopi, kavo v termov- ki in vafl je pa speče kar na prostem. Potopljena v mehek travnat svet Sončno jutro naju pospremi po po- hodni poti Hvithamar hike. V miru in tišini, ponekod ob spremstvu ovac, potopljena v me- hek travnat svet, se vzpneva na vrh vzpetine, od koder je fantastičen razgled na veličasten fjord Funningsfjørður, okoliške gore in otok Kalsoy. Tam daleč pod nami je v hladni in čisti morski vodi gojišče lososov. Globoko v fjordu se skriva vasica Funningur. Še en zanimiv fjord naju čaka – fjord Oyndarfjorur z istoimensko vasico. Ta je znana po dveh velikih zibajočih balvanih v morju, težkih kar nekaj ton. Sta tik ob obali. Na prvi pogled na njiju ni nič nenavadnega, a če pogledaš natančneje, naj bi videl, da se zibljeta sem ter tja v ritmu valov. Zapuščava otok Eysturoy in se pripeljeva do Klaksvika na otoku Borðoy. Klaksvik je drugo največje mesto na Ferskih otokih s približno pet tisoč prebivalci. Že od daleč opazim cer- kev, ki velja za najlepšo na Ferskih otokih. Za gradnjo so uporabili domači gradbeni mate- rial, to je bazalt in les. Do najsevernejše vasi Naslednji dan kreneva na otok Viðoy do najsevernejše vasi na Ferskih otokih Vidarei i. Samotna cesta kar kliče za postanek, da se naužiješ čudovitih razgledov. V rahli meglici tihega okolja se potopiš v svoj svet – svet tišine in umirjenosti. Prevzame me tisti spokojen občutek, ki ga doživiš samo tam, kjer si od- maknjen od množic, hrupa, stresa in temu po- dobne nepotrebne navlake sodobnega sveta. Še na en otok se bova podala – Kunoy – do istoimenske vasi. Znana je po gozdičku, ki je v zavetju strmega gorskega pobočja. Na Ferskih otokih skoraj ni gozdnatih območij, zato je ta gozd tako poseben. Drevesa so bila tu posajena v 19. stoletju. Majhen gozd, sko- zi katerega se lahko sprehodiš v desetih do dvajsetih minutah, je ograjen. A ne zaradi ljudi, ampak zaradi ovc, ki sicer poskrbijo, da je okoliška trava vedno pokošena. Končni cilj današnjega dne je glavno me- sto, do katerega se zapeljeva skozi predor pod morjem, ki se ponaša s prvim in z edinim podvodnim rondojem na svetu. Rondo je 72 m pod vodno gladino in je opremljen z ume- tniškim delom ferskega umetnika Tróndur- ja Paturssona. Seveda se je tu prepovedano ustavljati, zato sva se kar nekajkrat zapeljala okoli, da sva lahko občudovala to umetnino. Glavno mesto Ferskih otokov Tórshavn leži na vzhodni obali otoka Streymoy. Stari del mesta leži na polotoku Tinganes, ki deli pristanišče na dva dela. Danes je tu sedež ferske vlade, včasih je bil tu sedež parlamenta. Najstarejši del starega mestnega jedra je soseska Reyn, ki jo sestavljajo majhne lesene hiše, prebar- vane s črnim katranom, z belimi okni in s travnatimi strehami. Pogled mi pritegnejo zanimive hišne številke, poštni nabiralniki in imena stanovalcev – različnih oblik, ve- likosti in barv. Pobarvani kamni, zloženi v lične fi gurice, postavljeni pri vhodnih vratih, prinesejo nasmešek na obraz vsakemu obi- skovalcu ali zgolj mimoidočemu. Po celem tednu pripekajočega sonca in neba brez oblakov se oblačen dan kar prile- že. Megla se počasi dviga, ravno toliko, da se sredi ničesar, visoko v gorah nad samotnim fjordom, prikaže podolgovata stavba s trav- nato streho – zapor. Edini zapor na svetu, ki ima travnato streho, in sploh edini zapor na Ferskih otokih. Sprejme samo 12 zapornikov. Kraj je znan kot Mjørkadalur – kar po fersko pomeni meglena dolina. In res. Megla ga va- ruje pred pogledi mimovozečih avtomobilov, zato deluje še bolj skrivnostno. Potepanje po Ferskih otokih zaključiva v vasi Kirkjubøur, ki je bila v srednjem veku cerkveno in kulturno središče Ferskih oto- kov. NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAS NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! Stanetova 11, Celje Vas Tjrnuvík – domači bife na prostem Najlepša cerkev na Ferskih otokih je v Klaksviku. Saksun – po mivkasti poti vzdolž fjorda do oceana Vidareii – najsevernejša vas na Ferskih otokih Stanetova 11, Celje Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 27, 4. julij 2024 POTOPIS Otok Vágar, na katerem je letališče, je eden od večjih osemnajstih otokov, kolikor jih šte- jejo Ferski otoki. Otoki so povezani z mostovi, nasipi ali s podvodnimi predori, na nekatere je mogoče priti samo s trajektom. Čeprav so majhni – s skupno površino 1.399 kvadratnih kilometrov – imajo lastnega letalskega pre- voznika. V Sørvágurju, vasi nedaleč od letališča, naju čaka prenočišče, midva pa se zapeljeva do vasi Bøur. Kamor seže oko, se razprostira širni ocean, ki ga malenkost zakrivajo bli- žnji otoki. Ladjice s turisti na krovu plujejo okoli skalnate skulpture, tako prepoznavne, da takoj veš, da je to Drangarnir. Vsepovsod prevladuje zelena barva, tista mehka sveža trava, za katero skrbi »nekdo tam zgoraj«, ki jo redno zaliva. Lesene hiške so črne – zašči- tene s katranom, ki jim da večjo odpornost. Strehe so travnate in predstavljajo pravi kon- trast črnini spodaj, ki jo prekinjajo bela okna. Skozi predor, izkopan v živo skalo, nada- ljujeva do vasice Gásadalur, kjer naju pozdra- Ferski otoki Zeleni svet sredi ničesar Pusti redko poseljeni otoki ležijo v mrzlem Atlantskem oceanu, nekje med Norveško in Islandijo. Tako blizu, a vendar tako daleč. Osamljeni sredi širnega oceana v družbi vetra, skrivnostnih meglic in hitro spreminjajočega se vremena. Zagrnjeni v tančico deževne zavese ali obsijani s soncem in obdani s tišino. Sonce je bolj redek gost na majhnih otokih častitljive starosti, približno šestdeset milijonov let je preteklo od njihovega nastanka. Porasli so z bujno travo, ki gre v slast številnim ovcam. Teh je več kot prebivalcev, pri- bližno 80 tisoč, prebivalcev pa približno 54 tisoč. Tudi njihov jezik je nekaj posebnega. Težka (za nas) izgovorjava imen je precej drugačna od danščine, kamor ti otoki spadajo. BARBARA POPIT Zeleni svet sredi Atlantskega oceana, nekje med Norve- ško in Islandijo, me je povabil v svet tišine in neokrnjene narave. Dotaknil se me je s svojo dušo in s surovo, toda idilično pokrajino. To je raj za ljubitelje divje narave, raj za ptice in nešteto ovac. Raj za ljudi, ki iščejo mir. Pravljične hiške s travnato streho vita mir in tišina. Vse je tako odklopljeno in popade me želja, da bi tukaj ostala za vedno. Po žgočem soncu in hladnem vetru je pot do slapa Múlafossur pravi užitek. Zasluži si po- zornost, še večjo puffini in druge ptice, ki gnezdijo v bližini. Vzpon na klif Trælanipo Prebudim se v sončno jutro. Danes se bova povzpela na klif Trælanipo. Za vzpon je treba plačati dvesto danskih kron na osebo. To ni edina plačljiva pot. Kar nekaj jih je. Te poti vodijo po zasebnih zemljiščih. Lastniki po- stavijo ograjo, nato prehod čez svoje ozemlje zaračunajo. Nekaterim domačinom se to ne zdi prav, saj je po njihovem mnenju narava namenjena vsem. Pot vodi ob jezeru Sørvágsvatn, ki visi nad oceanom kot gromozanska luža, ki bo zdaj zdaj padla v morje. Njegovi obrisi na horizon- tu oznanjajo njegov konec, ki se kaže v slapu, padajočem globoko v morje. Še malo manjka do vrha klifa, ko me ustavijo čudoviti razgledi Pogled na skalnato skulpturo Drangarnir Slap Múlafossur Vas Gjógv Zanimiva hišna številka, poštni nabiralnik in igrivo zloženi kamni pred vhodom v leseno hišo v najstarejši soseski Reyn Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 27, 4. julij 2024 POTOPIS na pečine, ki jih neumorno obletavajo ptice, ki gnezdijo na njih. Na vrhu me pričaka osve- žilen veter, ki v trenutku ohladi glavo in telo. Pod mano se peni morje, ko buta ob navpične stene, in na tisoče in tisoče kapljic se razprši naokoli. Spustiva se niže, do tam, kjer je lep razgled na slap Bøsdalafossur, ki se iz jezera Sørvágsvatn spušča v morje. Nič kaj osupljiv ni, saj je vode malo, skoraj premalo. Samo samotna pokrajina Naslednji dan zapustiva otok Vágar in kre- neva proti Vestmanni na otoku Streymoy, na katerega prispeva skozi podvodni predor. Na drugi strani predora naju pričakajo številne ovce ob cesti in že se znajdeva v Vestmanni, od koder se bova z ladjico podala na ogled klifov. Ko zapuščamo pristanišče, s palube ladje opa- zujem lesene hiške, tesno posta- vljene dru- ga o b dru- go, ki služijo za hrambo čol- nov. Že kmalu nas pozdravijo klifi , ki dose- žejo višino tudi več kot 600 metrov. Bazaltne stene so dom številnih ptic, ki tam gnezdijo. Kapitan spretno krmari ladjo in nas vodi tik ob pečinah skozi skalnate soteske, nato zaplu- jemo na odprto morje in se počasi vrnemo. Voziva se po ozki in ovinkasti cesti, tokrat že na otoku Eysturoy, kamor sva se pripeljala čez most, ki mu pravijo Most čez Atlantik. Zagrizeva v serpentine, ki vodijo na vrh pre- laza Eiiskar, od koder se lahko spoprimeš z osvajanjem najvišjega vrha Ferskih otokov Slættaratindurja na nadmorski višini 880 metrov. Nikjer nikogar, ne ljudi, ne vasi, ne dreves, samo samotna pokrajina, prekrita s travnato površino, ki ji daje svež pridih. Ozka cesta brez bankin se počasi spušča in lenobno vije do še ene idilične vasice Gjógv, ki je dobila ime po dvesto metrov dolgi soteski, ki poteka od vasi do morja. Odpraviva se do soteske, napolnjene z morjem, ki je eno najboljših na- ravnih pristanišč na Ferskih otokih. Za pre- voz tovora iz pristanišča, ki leži globoko pod vasjo v soteski, so na strmem klancu zgradili ozkotirno železnico. Po tirih z vitlom vlečejo leseni voziček, naložen z različnim tovorom, uporabljajo pa jih tudi za dvig čolnov iz morja. Vasica je videti, kot bi izumrla Naslednji dan naju pot ponovno vodi na otok Streymoy v Saksun. Vasica, za katero se zdi, kot da je izumrla, šteje 11 prebivalcev. Kreneva po poti, ki pelje navzdol do peščene lagune in se nadaljuje vzdolž fjorda vse do odprtega morja, seveda le ob oseki. Začutim veter in vonj morja, ki je vedno bliže. Obču- tim mogočnost visokih gora, ki se tukaj kon- čajo, začutim umirjenost, ki se sreča z divjo naravo morja. Še bi stala tam in vsrkavala nenavaden mir, ki ga ponuja ta del sveta, toda kmalu bo plima in treba se bo vrniti. Raziskovalna žilica me vodi dalje, na dru- go stran otoka, kjer v globoki dolini leži vas Tjørnuvík. V bližini ni drugih vasi, zato se zdi, da je vpeta v osamljenost, mir in tišino ter spokojnost, po kateri slovijo Ferski oto- ki. Cesta do vasi je ozka in strma s čudoviti- mi razgledi na morje in na znameniti skalni formaciji, ki sta tik ob obali sosednjega otoka Eysturoy, imenovani Risin in Kellin- gin, Velikan in čarovni- ca, ki sta po legendi skušala Ferske otoke povleči na Islandi- jo. »V vasi živi 45 prebivalcev, toda med njimi žal ni več šoloobve- znih otrok, zato šola sameva,« z grenkim pri- okusom pove domačin, ki nama postreže z izvrstnimi va- fl ji in s kavico. Pred hišo ima po- stavljeno veliko le- seno mizo in nekaj klopi, kavo v termov- ki in vafl je pa speče kar na prostem. Potopljena v mehek travnat svet Sončno jutro naju pospremi po po- hodni poti Hvithamar hike. V miru in tišini, ponekod ob spremstvu ovac, potopljena v me- hek travnat svet, se vzpneva na vrh vzpetine, od koder je fantastičen razgled na veličasten fjord Funningsfjørður, okoliške gore in otok Kalsoy. Tam daleč pod nami je v hladni in čisti morski vodi gojišče lososov. Globoko v fjordu se skriva vasica Funningur. Še en zanimiv fjord naju čaka – fjord Oyndarfjorur z istoimensko vasico. Ta je znana po dveh velikih zibajočih balvanih v morju, težkih kar nekaj ton. Sta tik ob obali. Na prvi pogled na njiju ni nič nenavadnega, a če pogledaš natančneje, naj bi videl, da se zibljeta sem ter tja v ritmu valov. Zapuščava otok Eysturoy in se pripeljeva do Klaksvika na otoku Borðoy. Klaksvik je drugo največje mesto na Ferskih otokih s približno pet tisoč prebivalci. Že od daleč opazim cer- kev, ki velja za najlepšo na Ferskih otokih. Za gradnjo so uporabili domači gradbeni mate- rial, to je bazalt in les. Do najsevernejše vasi Naslednji dan kreneva na otok Viðoy do najsevernejše vasi na Ferskih otokih Vidarei i. Samotna cesta kar kliče za postanek, da se naužiješ čudovitih razgledov. V rahli meglici tihega okolja se potopiš v svoj svet – svet tišine in umirjenosti. Prevzame me tisti spokojen občutek, ki ga doživiš samo tam, kjer si od- maknjen od množic, hrupa, stresa in temu po- dobne nepotrebne navlake sodobnega sveta. Še na en otok se bova podala – Kunoy – do istoimenske vasi. Znana je po gozdičku, ki je v zavetju strmega gorskega pobočja. Na Ferskih otokih skoraj ni gozdnatih območij, zato je ta gozd tako poseben. Drevesa so bila tu posajena v 19. stoletju. Majhen gozd, sko- zi katerega se lahko sprehodiš v desetih do dvajsetih minutah, je ograjen. A ne zaradi ljudi, ampak zaradi ovc, ki sicer poskrbijo, da je okoliška trava vedno pokošena. Končni cilj današnjega dne je glavno me- sto, do katerega se zapeljeva skozi predor pod morjem, ki se ponaša s prvim in z edinim podvodnim rondojem na svetu. Rondo je 72 m pod vodno gladino in je opremljen z ume- tniškim delom ferskega umetnika Tróndur- ja Paturssona. Seveda se je tu prepovedano ustavljati, zato sva se kar nekajkrat zapeljala okoli, da sva lahko občudovala to umetnino. Glavno mesto Ferskih otokov Tórshavn leži na vzhodni obali otoka Streymoy. Stari del mesta leži na polotoku Tinganes, ki deli pristanišče na dva dela. Danes je tu sedež ferske vlade, včasih je bil tu sedež parlamenta. Najstarejši del starega mestnega jedra je soseska Reyn, ki jo sestavljajo majhne lesene hiše, prebar- vane s črnim katranom, z belimi okni in s travnatimi strehami. Pogled mi pritegnejo zanimive hišne številke, poštni nabiralniki in imena stanovalcev – različnih oblik, ve- likosti in barv. Pobarvani kamni, zloženi v lične fi gurice, postavljeni pri vhodnih vratih, prinesejo nasmešek na obraz vsakemu obi- skovalcu ali zgolj mimoidočemu. Po celem tednu pripekajočega sonca in neba brez oblakov se oblačen dan kar prile- že. Megla se počasi dviga, ravno toliko, da se sredi ničesar, visoko v gorah nad samotnim fjordom, prikaže podolgovata stavba s trav- nato streho – zapor. Edini zapor na svetu, ki ima travnato streho, in sploh edini zapor na Ferskih otokih. Sprejme samo 12 zapornikov. Kraj je znan kot Mjørkadalur – kar po fersko pomeni meglena dolina. In res. Megla ga va- ruje pred pogledi mimovozečih avtomobilov, zato deluje še bolj skrivnostno. Potepanje po Ferskih otokih zaključiva v vasi Kirkjubøur, ki je bila v srednjem veku cerkveno in kulturno središče Ferskih oto- kov. NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAS NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! Stanetova 11, Celje Vas Tjrnuvík – domači bife na prostem Najlepša cerkev na Ferskih otokih je v Klaksviku. Saksun – po mivkasti poti vzdolž fjorda do oceana Vidareii – najsevernejša vas na Ferskih otokih Stanetova 11, Celje Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 27, 4. julij 2024 TOP POLETNA DOŽIVETJA Pojdi z menoj Na Braču s poslušalci Radia Celje in bralci Novega tednika Pojdi z menoj je povabilo na doživetja, kjer je z vami ekipa Novega tednika in Radia Celje ter seveda turistične agencije Relax. Verjamete, da se od spominov da živeti? Mi zagotovo. Tokrat smo jih nanizali toliko, da bodo naša srca zapolnjevali še dolgo časa. SIMONA BRGLEZ Doživetja štejejo. Nova prijateljstva in sproščeno vzdušje prav tako. Smo kot družina, v katero z velikim veseljem spre- jemamo vse, ki si želite novih odkrivanj zanimivih kotičkov. Naše druženje je bilo tokrat v Supetarju na Braču v izje- mnem hotelu Waterman Supetrus resort. Brbončice smo razvajali s kulinaričnimi dobrotami, se kopali v kristalno či- stem morju. Dopoldnevi in popoldnevi so bili rezervirani za animacijske igre. Vsak večer pa je bil čas za ples in kakšno zanimivo dogodivščino. Z ladjo smo pluli do Omiša, kjer smo si ogledali čudovito mesto in se popeljali tudi po Cetini. Naša himna Pojdi z menoj je odmevala in še bo, zato vablje- ni, da rezervirate naš naslednji izlet – 31. avgusta gremo za teden dni v Hurgado. Na voljo je še nekaj mest zato vabljeni, da se oglasite v Relaxu. Vsekakor pa ne zamudite tudi našega novoletnega druženja. Foto: SB Na ribjem pikniku smo uživali v morju in glasbi. Ogledali smo si čudoviti Omiš in seveda poskrbeli tudi za skupinsko fotografijo v majicah Pojdi z menoj – z Novim tednikom, Radiem Celje in s turistično agencijo Relax. Sprehodili smo se do mesta Supetar. Klapa Pastura nam je z glasbo pobožala srce in dušo, skladbe, ki so jih zapeli njeni člani pa so nam še dolgo odzvanjale v ušesih. Vse bolj priljubljena igra Cornhole. Komu bo uspelo zadeti? Več fotografij na www.radiocelje.si in www.novitednik.si Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 27, 4. julij 2024 TOP POLETNA DOŽIVETJA Kaj je lepšega kot glasba, ki »dvigne« celo skupino, da zapleše kot eno? Ste za namizni tenis, pri katerem ciljate v prazen lonček? Posebno doživetje je streljanje s profesio- nalnim lokom. Stalnica na naših srečanjih je tombola, ki trem prejemnikom vedno nariše nasmeh na obraz. Na Braču smo imeli tudi plesne vaje. Naša himna Pojdi z menoj je odmevala in še bo, zato vabljeni, da rezervirate naš naslednji izlet – 31. avgusta gremo za teden dni v Hurgado. Omiš je simpatično gusarsko mesto in prav posebno doživetje se je popeljati s čolni po kristalno čisti reki Ce- tini, ki ponuja enkratno doživetje nedotaknjene narave. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 27, 4. julij 2024 TOP POLETNA DOŽIVETJA Kaj je lepšega kot glasba, ki »dvigne« celo skupino, da zapleše kot eno? Ste za namizni tenis, pri katerem ciljate v prazen lonček? Posebno doživetje je streljanje s profesio- nalnim lokom. Stalnica na naših srečanjih je tombola, ki trem prejemnikom vedno nariše nasmeh na obraz. Na Braču smo imeli tudi plesne vaje. Naša himna Pojdi z menoj je odmevala in še bo, zato vabljeni, da rezervirate naš naslednji izlet – 31. avgusta gremo za teden dni v Hurgado. Omiš je simpatično gusarsko mesto in prav posebno doživetje se je popeljati s čolni po kristalno čisti reki Ce- tini, ki ponuja enkratno doživetje nedotaknjene narave. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 27, 4. julij 2024 BRALCI POROČEVALCI »Če tožim nad zlom, zla zaradi tega ni nič manj, toda pozornost vseh se obrne vanj. In ko ljudje vidijo morje slabega jim upade pogum, da bi se bojevali za dobro. Če sem pozoren na dobro, dobrega zaradi tega ni nič več toda upanje vseh se usmeri nanj. In že tisto malo dobrega, kar uzrejo, jih navduši v boju proti zlu.« Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) iz Celja je v zadnjih letih vedno močneje prisotna in uveljavljena v mednarodnem akademskem okolju. Prete- kli konec tedna je bila pod njenim okriljem ter v sodelovanju s soorganizatorji Univerzo iz Poljske Marie Curie Sklodowska, Univerzo Kasetsart iz Tajske ter ustanovo Pegaso International z Malte že 14. mednarodna konferenca MakeLearn, TIIM & PIConf 2024. Letošnja konferenca je bila na Poljskem in v virtualnem okolju pod naslovom »Artifi cial Intelligence for Human-Technologies-Economy Sustainable Development«. Izmenjevali znanja o umetni inteligenci ške, Češke, Etiopije, Finske, Gruzije, Nemčije, Gane, Madžarske, Izraela, Italije, Japonske, Kosova, Latvije, Litve, Malte, Mehike, Nizo- zemske, Nigerije, Severne Makedonije, Norveške, Polj- ske, Portugalske, Romunije, Španije, Švedske, Švice, Taj- vana, Tajske, Združenih dr- žav Amerike in Zimbabveja. Največ udeležencev je bilo iz držav soorganizatorskih ustanov, s Tajske, iz Slove- nije, s Poljske in z Malte. Med panelisti in govor- ci konference so z MFDPŠ sodelovali trije redni pro- fesorji. V panelu uredni- kov sta bila prisotna prof. dr. Valerij Dermol (glavni urednik znanstvene revije International Journal of Ma- nagement, Knowledge and Learning) in prof. dr. Nada Trunk Širca (glavna urednica visoko uvrščene znanstvene revije Human Systems Ma- nagement), medtem ko je na forumu vodenja v visokem šolstvu sodeloval prof. dr. Dušan Lesjak. MAJA GORJUP ZDOVC znanstvenih raziskavah, po- učevanju in razvoju univerz. Udeleženci so razpravljali o temah, povezanih z njihovi- mi osebnimi izkušnjami na tem področju ter z izkušnja- mi organizacijskih enot, ki jih zastopajo in implemen- tirajo rešitve AI na različnih področjih svojega delovanja. Poleg predstavnikov Slo- venije so na konferenci so- delovali avtorji prispevkov iz 33 držav, med njimi Avstri- je, Belgije, Bolgarije, Hrva- Za 30 nasmehov otrok z rakom Šole imajo ključno vlogo pri vzgoji mladih za druž- beno pomembne projekte. Medrazredno sodelovanje in povezovanje v skupin- skih projektih gradi moč- nejše, bolj povezane sku- pnosti z vzpostavljanjem občutka pripadnosti za družbeno dobro. Ob koncu šolskega leta sva se Adelisa Medić in Brina Lipnik iz 2. b-razreda povezali s profesorico An- drejo Tanšek, Ano Lenart, direktorico učnega podjetja Hiška, in Uršo Kovše iz Eko- nomske šole Celje, da bi z zbranim prispevkom evro- kovancev razširili smeh in upanje med otroki z rakom. S kovanci smo odebeli- li našega »Evro pujsa«, ki bo zadostoval za 30 bolni- šničnih nasmehov klovnes Rdečih noskov, in pokazali, kako lahko že majhni kora- ki, ki so jih dijaki simbolno nalepili na škatlo, vodijo do pozitivnih sprememb. Z zglednim dejanjem so doka- zali, da imajo tudi mlado- stniki veliko srce za pomoč tistim, ki jo najbolj potrebu- jejo. Posebej hvaležni smo bili dijaki odziva Rdečih noskov, ki so ob donaciji zapisali: »Veseli smo, da se mladi in učitelji povezujete v dobrodelnosti in s svojimi dejanji krepite sočutje do so- človeka.« V znak hvaležnosti so vsem sodelujočim posla- li klovnovsko razglednico, »Evro pujsu« pa svojega klov- na pujsa, ki si želi, da bi se še naprej oba debelila v dobrih dejanjih. ADELISA MEDIĆ Praznovali pod stoletnimi lipami Letošnji prejemniki priznanj s predsednikom sveta KS Gotovlje Janezom Trobišem V Gotovljah v zavetju sto- letnih lip je bilo spet sveča- no, saj so praznovali kar dva praznika: praznik KS Goto- vlje in dan državnosti. Goto- vljani ob krajevnem prazni- ku pripravijo več prireditev, pri katerih sodelujejo vsa društva in organizacije v kraju s svojimi dejavnostmi. Lovska družina Žalec je izve- dla lovsko strelsko tekmovanje pri lovskem domu na Rinki, Športno društvo Borut je kon- čalo ligo ŠRD Borut, Društvo upokojencev Gotovlje je pri- pravilo meddruštveni turnir za pokal KS, na praznik, 25. junija, pa je KS pripravila Po- hod po stezicah KS Gotovlje, ki se ga je udeležilo približno 50 pohodnikov, 6. julija pa bo PGD Gotovlje pripravilo gasil- sko veselico. Pred osrednjo prireditvijo pod stoletnimi lipami je vikar Ivan Šelih daroval mašo za domovino v župnijski cerkvi, v prostorih KS Gotovlje je bila odprta razstava Čebelarskega društva Gotovlje in MPZ ob 130-letnici delovanja. Slavno- stni govor je pod stoletnimi li- pami v središču Gotovelj imel predsednik sveta KS Gotovlje Janez Trobiš: »Danes se vese- limo dveh pomembnih prazni- kov, ki ju obeležujemo sku- paj: krajevnega praznika KS Gotovlje in dneva državnosti. To je priložnost, da se skupaj poveselimo, da se spomnimo korenin, naše skupnosti ter se obenem poglobimo v ponos, ki ga čutimo do svoje države. Gotovlje so naše domovanje.« O delu je dejal: »Naj omenim samo nekaj večjih del, ki smo jih lani in letos postorili. Poleg rednega vzdrževanja lokalnih cest in čiščenja meteornih ja- škov smo dokončali tudi gra- dnjo obmostne brvi čez potok Ložnica v Zalogu, vključno z novo ograjo in s sanacijo cesti- šča. Na novo smo postavili dve solarni svetilki javne razsvetlja- ve. Pridobili smo tudi doku- mentacijo za gradnjo pločnika, ki bo potekal severno od ome- Izpostavljeni so bili naj- novejši dosežki s področij menedžmenta, ekonomije, tehnologije in izobraževanja. Izkušeni in mladi akademiki z vseh celin so sodelovali v razpravi ter izmenjavi znanj med akademskim svetom in gospodarstvom, kar je ponu- dilo številne priložnosti za objavo znanstvenih dognanj. V treh dneh je 197 avtorjev predstavilo kar 141 pri- spevkov. Poudarek letošnje konference je bil na upo- rabi umetne inteligence za pospeševanje trajnostnega razvoja na različnih podro- čjih človekovih dejavnosti, v gospodarstvu, mestnih in dr- žavnih upravah, izobraževa- nju, raziskovanju in visokem šolstvu nasploh. Neposredni cilj razprav med udeleženci je bil oblikovati argumente za uporabo sodobnih re- šitev AI ali proti uporabi v njene brvi. Dela bodo končana do konca letošnjega leta.« Na slovesnosti so podelili priznanja KS Gotovlje, ki so jih prejeli: Andrej Bosnar ml., Marija Krajnc, PGD Gotovlje, POŠ Gotovlje in Franc Trobiš. V kulturnem programu so na- stopili učenci POŠ Gotovlje, ŽPZ Savinjski cvet KD Gotovlje in MPZ KD Gotovlje. TT Težko bi našli lepše besede od teh, ki jih je ob koncu koncerta Mešanega pevskega zbora Orfej Celje ob 20. obletnici izrekel navdušen obiskovalec. Tem besedam se je zagotovo v mislih pridružilo občinstvo, ki je 6. junija napolnilo dvorano Narodnega doma v Celju. Slabe misli so začele izginjati. Začutili smo, da dobro obstaja, da ga je vredno širiti. In za to spoznanje gre zahvala orjfečicam in orfejčkom, vokalni skupini Fantje z Jožefovega hriba, ki je še dodatno popestrila večer, ter članom instrumentalne skupine. Iskrene čestitke za 20 let delovanja in še enkrat hvala za čudoviti večer, ki bo še dolgo od- zvanjal v naših srcih. Zaradi vas so boljša, bogatejša, vedrejša in polna upanja. Mag. MAJA KRAJNC Koncert je bil nekaj posebnega. Ne zgolj zaradi izbora slovenskih pesmi in odličnega petja, temveč zaradi posebne energije, ki se je po prvi odpeti pesmi začela pretakati od nastopajočih do občinstva. V čem je bila ta energija? Bila je v ljubezni do petja, do sloven- ske pesmi, bila je v močni povezanosti med pevci in zborovodjem Matevžem Pušnikom, bila je v želji osrečiti ljudi, ki jim pojejo. Z vsako pesmijo je bilo te energije več tudi med občinstvom in nenadoma sem se spomnila razmišljanja Elisabeth Lukas: »Ukradli ste nam srce in nam ga dvakrat vrnili« »Ukradli ste nam srce in nam ga dvakrat vrnili« »Ukradli ste nam srce in nam ga dvakrat vrnili« Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 27, 4. julij 2024 BRALCI POROČEVALCI »Če tožim nad zlom, zla zaradi tega ni nič manj, toda pozornost vseh se obrne vanj. In ko ljudje vidijo morje slabega jim upade pogum, da bi se bojevali za dobro. Če sem pozoren na dobro, dobrega zaradi tega ni nič več toda upanje vseh se usmeri nanj. In že tisto malo dobrega, kar uzrejo, jih navduši v boju proti zlu.« Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) iz Celja je v zadnjih letih vedno močneje prisotna in uveljavljena v mednarodnem akademskem okolju. Prete- kli konec tedna je bila pod njenim okriljem ter v sodelovanju s soorganizatorji Univerzo iz Poljske Marie Curie Sklodowska, Univerzo Kasetsart iz Tajske ter ustanovo Pegaso International z Malte že 14. mednarodna konferenca MakeLearn, TIIM & PIConf 2024. Letošnja konferenca je bila na Poljskem in v virtualnem okolju pod naslovom »Artifi cial Intelligence for Human-Technologies-Economy Sustainable Development«. Izmenjevali znanja o umetni inteligenci ške, Češke, Etiopije, Finske, Gruzije, Nemčije, Gane, Madžarske, Izraela, Italije, Japonske, Kosova, Latvije, Litve, Malte, Mehike, Nizo- zemske, Nigerije, Severne Makedonije, Norveške, Polj- ske, Portugalske, Romunije, Španije, Švedske, Švice, Taj- vana, Tajske, Združenih dr- žav Amerike in Zimbabveja. Največ udeležencev je bilo iz držav soorganizatorskih ustanov, s Tajske, iz Slove- nije, s Poljske in z Malte. Med panelisti in govor- ci konference so z MFDPŠ sodelovali trije redni pro- fesorji. V panelu uredni- kov sta bila prisotna prof. dr. Valerij Dermol (glavni urednik znanstvene revije International Journal of Ma- nagement, Knowledge and Learning) in prof. dr. Nada Trunk Širca (glavna urednica visoko uvrščene znanstvene revije Human Systems Ma- nagement), medtem ko je na forumu vodenja v visokem šolstvu sodeloval prof. dr. Dušan Lesjak. MAJA GORJUP ZDOVC znanstvenih raziskavah, po- učevanju in razvoju univerz. Udeleženci so razpravljali o temah, povezanih z njihovi- mi osebnimi izkušnjami na tem področju ter z izkušnja- mi organizacijskih enot, ki jih zastopajo in implemen- tirajo rešitve AI na različnih področjih svojega delovanja. Poleg predstavnikov Slo- venije so na konferenci so- delovali avtorji prispevkov iz 33 držav, med njimi Avstri- je, Belgije, Bolgarije, Hrva- Za 30 nasmehov otrok z rakom Šole imajo ključno vlogo pri vzgoji mladih za druž- beno pomembne projekte. Medrazredno sodelovanje in povezovanje v skupin- skih projektih gradi moč- nejše, bolj povezane sku- pnosti z vzpostavljanjem občutka pripadnosti za družbeno dobro. Ob koncu šolskega leta sva se Adelisa Medić in Brina Lipnik iz 2. b-razreda povezali s profesorico An- drejo Tanšek, Ano Lenart, direktorico učnega podjetja Hiška, in Uršo Kovše iz Eko- nomske šole Celje, da bi z zbranim prispevkom evro- kovancev razširili smeh in upanje med otroki z rakom. S kovanci smo odebeli- li našega »Evro pujsa«, ki bo zadostoval za 30 bolni- šničnih nasmehov klovnes Rdečih noskov, in pokazali, kako lahko že majhni kora- ki, ki so jih dijaki simbolno nalepili na škatlo, vodijo do pozitivnih sprememb. Z zglednim dejanjem so doka- zali, da imajo tudi mlado- stniki veliko srce za pomoč tistim, ki jo najbolj potrebu- jejo. Posebej hvaležni smo bili dijaki odziva Rdečih noskov, ki so ob donaciji zapisali: »Veseli smo, da se mladi in učitelji povezujete v dobrodelnosti in s svojimi dejanji krepite sočutje do so- človeka.« V znak hvaležnosti so vsem sodelujočim posla- li klovnovsko razglednico, »Evro pujsu« pa svojega klov- na pujsa, ki si želi, da bi se še naprej oba debelila v dobrih dejanjih. ADELISA MEDIĆ Praznovali pod stoletnimi lipami Letošnji prejemniki priznanj s predsednikom sveta KS Gotovlje Janezom Trobišem V Gotovljah v zavetju sto- letnih lip je bilo spet sveča- no, saj so praznovali kar dva praznika: praznik KS Goto- vlje in dan državnosti. Goto- vljani ob krajevnem prazni- ku pripravijo več prireditev, pri katerih sodelujejo vsa društva in organizacije v kraju s svojimi dejavnostmi. Lovska družina Žalec je izve- dla lovsko strelsko tekmovanje pri lovskem domu na Rinki, Športno društvo Borut je kon- čalo ligo ŠRD Borut, Društvo upokojencev Gotovlje je pri- pravilo meddruštveni turnir za pokal KS, na praznik, 25. junija, pa je KS pripravila Po- hod po stezicah KS Gotovlje, ki se ga je udeležilo približno 50 pohodnikov, 6. julija pa bo PGD Gotovlje pripravilo gasil- sko veselico. Pred osrednjo prireditvijo pod stoletnimi lipami je vikar Ivan Šelih daroval mašo za domovino v župnijski cerkvi, v prostorih KS Gotovlje je bila odprta razstava Čebelarskega društva Gotovlje in MPZ ob 130-letnici delovanja. Slavno- stni govor je pod stoletnimi li- pami v središču Gotovelj imel predsednik sveta KS Gotovlje Janez Trobiš: »Danes se vese- limo dveh pomembnih prazni- kov, ki ju obeležujemo sku- paj: krajevnega praznika KS Gotovlje in dneva državnosti. To je priložnost, da se skupaj poveselimo, da se spomnimo korenin, naše skupnosti ter se obenem poglobimo v ponos, ki ga čutimo do svoje države. Gotovlje so naše domovanje.« O delu je dejal: »Naj omenim samo nekaj večjih del, ki smo jih lani in letos postorili. Poleg rednega vzdrževanja lokalnih cest in čiščenja meteornih ja- škov smo dokončali tudi gra- dnjo obmostne brvi čez potok Ložnica v Zalogu, vključno z novo ograjo in s sanacijo cesti- šča. Na novo smo postavili dve solarni svetilki javne razsvetlja- ve. Pridobili smo tudi doku- mentacijo za gradnjo pločnika, ki bo potekal severno od ome- Izpostavljeni so bili naj- novejši dosežki s področij menedžmenta, ekonomije, tehnologije in izobraževanja. Izkušeni in mladi akademiki z vseh celin so sodelovali v razpravi ter izmenjavi znanj med akademskim svetom in gospodarstvom, kar je ponu- dilo številne priložnosti za objavo znanstvenih dognanj. V treh dneh je 197 avtorjev predstavilo kar 141 pri- spevkov. Poudarek letošnje konference je bil na upo- rabi umetne inteligence za pospeševanje trajnostnega razvoja na različnih podro- čjih človekovih dejavnosti, v gospodarstvu, mestnih in dr- žavnih upravah, izobraževa- nju, raziskovanju in visokem šolstvu nasploh. Neposredni cilj razprav med udeleženci je bil oblikovati argumente za uporabo sodobnih re- šitev AI ali proti uporabi v njene brvi. Dela bodo končana do konca letošnjega leta.« Na slovesnosti so podelili priznanja KS Gotovlje, ki so jih prejeli: Andrej Bosnar ml., Marija Krajnc, PGD Gotovlje, POŠ Gotovlje in Franc Trobiš. V kulturnem programu so na- stopili učenci POŠ Gotovlje, ŽPZ Savinjski cvet KD Gotovlje in MPZ KD Gotovlje. TT Težko bi našli lepše besede od teh, ki jih je ob koncu koncerta Mešanega pevskega zbora Orfej Celje ob 20. obletnici izrekel navdušen obiskovalec. Tem besedam se je zagotovo v mislih pridružilo občinstvo, ki je 6. junija napolnilo dvorano Narodnega doma v Celju. Slabe misli so začele izginjati. Začutili smo, da dobro obstaja, da ga je vredno širiti. In za to spoznanje gre zahvala orjfečicam in orfejčkom, vokalni skupini Fantje z Jožefovega hriba, ki je še dodatno popestrila večer, ter članom instrumentalne skupine. Iskrene čestitke za 20 let delovanja in še enkrat hvala za čudoviti večer, ki bo še dolgo od- zvanjal v naših srcih. Zaradi vas so boljša, bogatejša, vedrejša in polna upanja. Mag. MAJA KRAJNC Koncert je bil nekaj posebnega. Ne zgolj zaradi izbora slovenskih pesmi in odličnega petja, temveč zaradi posebne energije, ki se je po prvi odpeti pesmi začela pretakati od nastopajočih do občinstva. V čem je bila ta energija? Bila je v ljubezni do petja, do sloven- ske pesmi, bila je v močni povezanosti med pevci in zborovodjem Matevžem Pušnikom, bila je v želji osrečiti ljudi, ki jim pojejo. Z vsako pesmijo je bilo te energije več tudi med občinstvom in nenadoma sem se spomnila razmišljanja Elisabeth Lukas: »Ukradli ste nam srce in nam ga dvakrat vrnili« »Ukradli ste nam srce in nam ga dvakrat vrnili« »Ukradli ste nam srce in nam ga dvakrat vrnili« Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 27, 4. julij 2024 BRALCI POROČEVALCI Občina Braslovče je ob dnevu državnosti in z na- menom sprejema letošnjih devetošolcev v četrtek, 20. junija, na Skupnem placu pripravila prireditev z boga- tim kulturno-umetniškim programom, s sprejemom devetošolcev in koncertom Ansambla Stil. V uradnem delu je zbra- ne nagovoril župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, ki je poudaril, kako pomembno je, da to, kar smo si skozi zgo- dovino kot narod priborili, še danes ohranjamo, spoštujemo vrednote in to spoštovanje pre- našamo tudi na mlajše genera- cije. Spodbudne misli in dobre želje za prihodnost je namenil tudi letošnjim devetošolcem ter jih za uspešno končano osnovnošolsko izobraževanje nagradil s simbolnim darilom. Učencem, ki so imeli vseh de- Sošolci, ki so leta 1969 kon- čali osnovno šolo na Vran- skem, so se 18. maja srečali v Špitaliču in Motniku. Vabilu se je odzvalo 32 sošolk in so- šolcev iz Špitaliča, Motnika, s Trojan, z Vranskega, iz Ta- bora in z Gomilskega. Pričakala jih je dobrodošlica v obliki aperitiva, kave in do- mačega peciva, potem jim je Marinka predstavila zgodovino Špitaliča in okoliških zaselkov. Ogledali so si cerkev, slišali zgodbe o »špitalu«, o tržaških in ljubljanskih najdenčkih ter o dratcaponu, tovorni žičnici za prevoz oglja izpod Menine, spoznali so nekaj graščinskih zgodb, gostiteljica je omenila pomembne ljudi, rojene v teh krajih. Sprehodili so se mimo lepo urejenega ribnika in se napotili še v Motnik. Zgodovina trga in legenda o motniškem polžu sta vse nav- Letošnji devetošolci z županom Tomažem Žoharjem Pri podpredsedniku državnega sveta Dijaki programa gastronomske in hotelske storitve Lucija Tovšak, Gal Jurkovšek, Veronika Port in dija- kinja programa gastronomija in turizem Ajda Verdel so pod mentorstvom Marijane Novak sodelovali na natečaju Moja domovina – Slovenske vode in za svoje prispevke prejeli kar štiri zlata priznanja. V torek, 12. junija, so se na povabilo predsednice Društva naša zemlja Ane Vehar udeležili sprejema pri podpredsedni- ku državnega sveta Matjažu Švaganu, ki se jim je zahvalil za vzorne predstavitve nalog in sodelovanje. MARIJANA NOVAK Ob dnevu državnosti sprejeli najuspešnejše učence 15 let + 55 = 70 naših let! dušili, saj sta povezani s kraji v Savinjski dolini. Slišali so tudi, da je verjetno stara mati Janeza Vajkarda Valvasorja pokopana v motniški cerkvi in da je nekoč tu deloval rudnik rjavega premoga. Omenjeni so bili še znamenit Vrbanov- čev kozolec, Gašper Križnik, Križnikov pravljični festival in prešernoslovec profesor Franc Drolc. Srečanje so nadaljevali v gostilni pri Flegarju, kjer jih je pozdravila sestra prezgodaj umrlega sošolca Janija. Pri- pravila je aperitiv z jagodami, odlično domače kosilo in na koncu postregla še pehtrano- vo potico. Imeli so se lepo, veliko so si imeli povedati. Spomnili so se, da so nekateri iz zaselkov nad Špitaličem in Motnikom takrat do avtobusa, ki je odpeljal že petnajst minut čez šest zjutraj, pešačili tudi po več kilometrov. A ni bilo hudo, saj so bili na Vranskem že pred sedmo uro, kar so izkoristili za prepisova- nje domačih nalog, fantje pa za nogomet. Kam le čas beži, kam se mu mudi, leto za letom gre, hitro tak mine vse … Verzi te skoraj ponarodele pesmi Štirih kova- čev, ki igrajo že 70 let, niso bili kar tako zapisani v vabilo za srečanje, saj se jih ta obletnica tudi tiče – ko je ansambel leta 1954 začel igrati, se je večina sošolcev šele rodila. Da, to je sošolka Jana dobro prikazala: organizatorkam Idi, Olgi in Marinki, ki so bile zadovoljne, da so Savinjčani spoznali tudi kraje pod Kozjakom, je podari- la lesene obeske s pomenljivim napisom: 15 let + 55 = 70 naših let! Zadovoljni so si obljubili, da se bodo drugo leto spet srečali. MARINKA MOŠNIK V četrtek, 20. junija, je pri Schwentnerjevi hiši na Vran- skem županja Občine Vran- sko Nataša Juhart svečano sprejela deset učencev, ki so se v devetletnem šolanju iz- kazali s posebnimi dosežki na šolskih tekmovanjih ter z učnim uspehom. Priznanje županje so pre- jeli štirje učenci za uspeh na državnem tekmovanju iz an- gleščine, na državnem tekmo- vanju Glasbena olimpijada, na državnem tekmovanju za Cankarjevo priznanje, na dr- žavnem tekmovanju mladih čebelarjev in za najboljše pe- sniško delo v kategoriji 3. tri- Sprejem najuspešnejših učencev Najuspešnejši učenci, mentor, mentorice in županja Nataša Juhart vet let povprečje ocen vsaj 4,5, je podelil posebno priznanje, županovo petico. Letos je bilo vseh devetotošolcev 45, 15 je bilo tistih, ki so bili odlični vseh devet let. S prireditvijo so na umetni- ško-kulturni način potovali skozi zgodovino Slovenije in jo zaključili s sporočilom, da je za Slovence in Slovenijo tudi v prihodnosti vse mogoče, saj gremo naprej, Slovenija gre naprej. Prav s to skladbo so prireditev zaključili Španski borci. Program so obogatili še baletna zgodba o toplem domu v izvedbi Harlekina, društva za umetnost plesa, v koreografi ji Ane Vovk Pezdir, srednjeveški vložek v izvedbi povezovalcev prireditve Jasmine Roter Jager in Andreja Šrama ob glasbeni spremljavi fl avtistke Eve Čer- nec, ki je s himno prireditev tudi odprla, učenci OŠ šole Braslovče pod mentorstvom Tjaše Lončarič in Valentine Prušnik s simpatičnim vlož- kom o Primožu Trubarju v današnjem času, poetična Pre- šeren in Čop v izvedbi Boštja- na Brišnika in Sandija Jelena (KD Gomilsko), Maša Obal iz Kulturno-umetniškega društva Mavrica s plesnim vložkom in vokalistka Eva Aubreht. Po uradnem delu je sledilo za- bavno druženje s koncertom Ansambla Stil. TT letja na državnem natečaju Pi- onirskega doma Bodi pisatelj. Na športnem področju je šest devetošolcev prispevalo k ekipnemu 3. mestu na držav- nem tekmovanju 57. košar- karski Superšolar za starejše učence. Dve devetošolki, Ema Krajnc in Eva Učakar, sta pre- jeli še posebno plaketo, župa- njino petico, za odličen uspeh v vseh letih šolanja. Na sprejemu se je županja Nataša Juhart posebej zahvalila ravnateljici OŠ Vransko-Tabor Majdi Pikl ter štirim mentori- cam in dvema mentorjema, ki so učence pripravljali na tek- movanja. Prireditev je pope- strila mlajša folklorna skupina OŠ Vransko-Tabor. TT Zadovoljni sošolci v parku pod lipami v Motniku (Foto: Jani Rojnik) Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 27, 4. julij 2024 AKTUALNA PONUDBA Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip vsak redni servis nagradimo z brezplačno ASISTENCO PLUS le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni Mariborska cesta 119, 3000 Celje vsak redni servis nagradimo z brezplačno le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni ASISTENCO PLUS www.selmar.si Telefon: 03 424 40 08 E-pošta: sprejem.citroen@selmar.si MyCITROËN+ Avtor: Rudolf Hahn Priredba in režija: Alojz Stražar Skladatelj in glasbeni producent: Slavko Avsenik ml. PREMIERA: petek, 19. julija, ob 21. uri. PONOVITVE: - JULIJ: 20., 25., 26., 27. in 28. - AVGUST: 8., 9., 10. in 11. CENE VSTOPNIC: - petek in sobota: odrasli 25€ / otroci do 14. leta 20€ četrtek in nedelja: odrasli 23€ / otroci do 14. leta 18€ NAKUP VSTOPNIC: Rezervacije vstopnic: 051 616 151 ali 051 614 141 Prevzem vstopnice: Na blagajni Poletnega gledališča Studenec na dan prireditve od 19.30 Več na www.studenec.net DRUGI DOGODKI NA PRIREDITVENEM PROSTORU - petek, 16. avgust, ob 21. uri: Veliki ekskluzivni koncert, GREGOR RAVNIK z gosti - petek, 23. avgust, ob 20.30: Kompletno zmešana glasbena komedija Nune v akciji – Grand SHOW - četrtek, 5. september, ob 19.30, petek, 6. september, ob 19.30 / RAZPRODANO koncert Uroš & Tjaša: STEKLASIKA - petek, 20. september, ob 20. uri Večer glasbe Urbana Kodra, DAN JE ZALJUBLJEN V NOČ, saksofonist Andrej Omejc Gledališče, ki diha Poletno gledališče Studenec delu- je pod okriljem Kulturnega društva Mirana Jarca Škocjan in pomembno prispeva h kulturno-umetniški dejav- nosti v občini Domžale. Z vključeva- njem okoliških prebivalcev nadaljuje tradicijo ljubiteljskega gledališča, ki privablja ljudi iz vseh koncev Slove- nije. Poletno gledališče Studenec je drugo največje pokrito gledališče na prostem v Sloveniji. Vsako poletje oživi, z vseh koncev Slovenije se več tisoč obiskoval- cev nameni na katerega od glasbenih ali gledaliških dogodkov. Raznovrsten nabor prireditev se imenuje Kulturni poletni festival Studenec. Osrednji dogodek je domača gledali- ška predstava, ki jo je dramska skupina prvič priredila v letu 1949, takrat še pod Šinkovčevim kozolcem. Od takrat živi ljubiteljska kultura, ki jo že vrsto leto go- jijo člani in članice Kulturnega društva Mirana Jarca Škocjan. Domača gledališka predstava Čevljar baron Za letošnjo domačo gledališko pred- stavo so izbrali nemško komedijo Če- vljar baron avtorja Rudolfa Hahna. Besedilo je prevedel Jakob Alešovec, pisatelj, dramatik, satirik in novinar. Tudi Alešovec, rojen v Skaručni pri Ljubljani, bi moral opravljati čevljarski poklic, tako so želeli njegovi starši, a mu je ob pomo- či dobrotnikov uspelo končati ljudsko šolo v Kamniku in nadaljevati šolanje v Ljubljani. »Besedilo komedije mi je v roke prišlo pred četrt stoletja. Predstava se mi je zdela zanimiva in primerna za izvedbo na našem odru. Takratna upri- zoritev je bila uspešna, zato ni naključ je, da ponovno prihaja na studenški oder, in sicer v okviru 24. Kulturnega pole- tnega festivala Studenec« pravi Lojze Stražar, predsednik Kulturnega društva Mirana Jarca Škocjan in organizator pri- reditev v Poletnem gledališču Studenec. S priredbo besedila, prepesnitvami ter pretežno drugimi igralci in pevci bo predstava zaživela na novo. Pod glasbo se bo tokrat podpisal Slavko Avsenik ml. Zgodba se dogaja ob koncu 18. stole- tja, ko so baroni še posedovali gradove in graščine. Z nekaj nostalgije bo ob pogledu na malo čevljarsko delavnico s prijetnim vonjem po boksu in smo- li mnoge gledalce spomin odnesel v mladostne dni – na sicer težje, a ven- dar lepe č ase. Pred 26 leti, v č asu prve uprizoritve, je bilo na deželi in v mestih še kar nekaj č evljarskih delavnic, danes pa je le tu in tam kakšna manjša, ki služi malenkostnim popravilom. Avtorjev namen ob ustvarjanju te ko- mične predstave ni bil le povzdigovati in častiti čevljarskega poklica. Z veselo- igro je želel opozoriti na velike razlike med ljudmi v tistem času. Na eni strani sta bila bogastvo in razkošje, na drugi siromašni ljudje, ki so se trudili za preži- vetje in bili kljub vsemu srčnejši ter bolj pošteni. Komedija s petjem in plesom je po idejni zasnovi avtorja zelo blizu Lin- hartovi komediji Ta veseli dan ali Mati- ček se ženi. V predstavi se srečujeta dva družbena sloja: obrtniško-meščanski in vzvišen plemiški. Nace, čevljar baron, mirno prepusti baronstvo drugemu in se s svojimi drugačnimi vrednotami po- sveti čevljarski obrti in poštenemu delu ter ljubezni svoje Maričke, ki jo srčno ljubi. Vse drugo, kar sodi k dobri predstavi – nepredvidljivi zapleti in razplet, glas- ba, ples in smeh – vam bodo razkrili na premieri in vseh ponovitvah. V predstavi nastopa več kot 40 igralcev, pevcev in statistov. Zbor sestavljajo okoliški pevci in člani Komor- nega pevskega zbora Šutna iz Kamnika. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 27, 4. julij 2024 PODLISTEK Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 XXXX Št. 25, 20. junij 2024 Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja vinogradnike, da je za preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice nujno zatiranje ameriškega škržatka z ustreznimi  tofarmacevtskimi sredstvi. Zlata trsna rumenica je nevarna in neozdravljiva bolezen vinske trte, ki jo prenaša žuželka ameriški škržatek. Bolezen zmanjšuje količino in kakovost grozdja, okužene trte pa lahko tudi propadejo. Zatiranje je obvezno v vinogradih, brajdah in ohišnicah na vseh razmejenih območjih zlate trsne rumenice, kjer obstaja nevarnost širjenja bolezni. Število škropljenj je določeno po občinah. Natančnejše roke za škropljenje napove Javna služba zdravstvenega varstva rastlin. Napovedi so za vaše območje dostopne na spletni strani Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in na Portalu prognostičnih obvestil agromet.mkgp.gov.si/APP2/Prognostika/Obvestila. Podrobnejše informacije o zatiranju ameriškega škržatka vinogradniki pridobite tudi v specializiranih prodajalnah  tofarmacevtskih sredstev. Več o zlati trsni rumenici, seznam občin, ki so na razmejenih območjih zlate trsne rumenice, ter seznam dovoljenih  tofarmacevtskih sredstev najdete na spletni strani www.gov.si/teme/zlata-trsna-rumenica/. Poudarjamo, da je zaradi varstva čebel treba dosledno upoštevati navodila za uporabo  tofarmacevtskih sredstev ter opozorila na etiketi. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja vinogradnike, da je za preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice nujno zatiranje ameriškega škržatka z ustreznimi  tofarmacevtskimi sredstvi. Zlata trsna rumenica je nevarna in neozdravljiva bolezen vinske trte, ki jo prenaša žuželka ameriški škržatek. Bolezen zmanjšuje količino in kakovost grozdja, okužene trte pa lahko tudi propadejo. Zatiranje je obvezno v vinogradih, brajdah in ohišnicah na vseh razmejenih območjih zlate trsne rumenice, kjer obstaja nevarnost širjenja bolezni. Število škropljenj je določeno po občinah. Natančnejše roke za škropljenje napove Javna služba zdravstvenega varstva rastlin. Napovedi so za vaše območje dostopne na spletni strani Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in na Portalu prognostičnih obvestil agromet.mkgp.gov.si/APP2/Prognostika/Obvestila. Podrobnejše informacije o zatiranju ameriškega škržatka vinogradniki pridobite tudi v specializiranih prodajalnah  tofarmacevtskih sredstev. Več o zlati trsni rumenici, seznam občin, ki so na razmejenih območjih zlate trsne rumenice, ter seznam dovoljenih  tofarmacevtskih sredstev najdete na spletni strani www.gov.si/teme/zlata-trsna-rumenica/. Poudarjamo, da je zaradi varstva čebel treba dosledno upoštevati navodila za uporabo  tofarmacevtskih sredstev ter opozorila na etiketi. OBVESTILO O OBVEZNEM ZATIRANJU AMERIŠKEGA ŠKRŽATKA Okužena trta (Foto: G. Seljak) Ameriški škržatek (Foto: G. Seljak) Velikost: 4,8 do 5,8 mm OBVESTILO O OBVEZNEM ZATIRANJU AMERIŠKEGA ŠKRŽATKA ALBUM S CELJSKEGA Koča na Smrekovcu, 1934 Umetniški atelje je imel v domači hiši v Gaberjah August Seebacher je imel v Celju zasebno slikarsko šolo, o kateri je 18. decembra 1941 Mariborer Zeitung zapisal, da jo je obiskovalo več kot 30 učencev. Še vedno ne vemo, kdaj je začel poučevati in kdaj je šola nehala delovati; najver- jetneje pa je poučeval v svojem ateljeju, v domači hiši na na- slovu Gaberje 4. Leta 1923 in 1925 je v svojem ateljeju tudi razstavil svoja umetniška dela. Na razstavi leta 1925 je zbral »290 75 Din« prostovoljnih pri- spevkov namesto vstopnine, zbrani znesek pa je, kot poro- ča Nova doba, »poslal Zaščiti dece in mladine v Celju«. Po- leg slikanja se je ukvarjal tudi z oblikovanjem oglasnih spo- ročil. Konec januarja 1933 je v Celju, v »Firmi Franza Kricka« ponovno razstavil svoja ume- www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. (2) Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), mojster jedkanice in dokumentalist Celja tniška dela, med njimi tudi dve oljni sliki in številne radiran- ke/jedkanice. Zadnjo odmev- no razstavo je imel decembra 1940, nekaj dni pred smrtjo. Za Seebacherjeva likovna dela je značilno, da niso dati- rana, so pa pogosto signirana. Ustvarjal je v risbi, pastelu, grafi ki, akvarelu in temperi ter olju na platno. Pri izbiri motivov so ga pritegnili žanr- ski prizori, tihožitja in krajine, tudi domišljijski motivi, kot na primer Žena s trnovo krono, v njegovem opusu niso redkost. Kot portretist je ovekovečen na fotografi ji v lastnem ateljeju. Se nadaljuje. Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje Žena s psom v gozdu, olje na papir, 1923, sign. in dat. l. sp.: A. Seebacher 1923, hrani PMC. Žovnek, risba s svinčnikom, ni dat., sign. d. sp.: A. Seebacher, hrani PMC. Smrekovec je gora vulkan- skega nastanka na vzhodnem robu Smrekovškega pogorja. Obsežen travnat vrh, na ka- terem stoji piramida z vpisno skrinjico in knjigo in ob njej razgledna ploščad, obdaja smrekov gozd. Razgled seže zelo daleč le proti severu ga nekoliko ovira gozd. Ima več vrhov, istoimenski Smrekovec, Komen, Krnes in Veliki Travnik. Na najbolj obiskanem vrhu imenovanem Smrekovec stoji kamnita pira- mida z vpisno knjižico, naoko- li pa se razprostira lep razgled. Lepo krožno turo lahko nare- dimo, če se podamo še na vrh Krnes. Pri Domu na Smrekovcu je v majhni hišici predstavitev vulkana Smrekovca, katera je še posebej prilagojena otrokom. Dom stoji ob robu planine Roma na južnem pobočju Smrekovca. Prvo kočo je zgra- dila Šaleška podružnica SPD v Šoštanju in jo odprla 3. sep- tembra 1933. Partizani so jo 12. avgusta 1942 požgali. Leta 1949 je prevzelo pogorišče PD Črna na Koroškem, ki je zgra- dilo in 30. septembra 1951 od- prlo novo postojanko. V letih 1958 do 1962 so postavili 3 počitniške hišice. Leta 1976 so kočo povečali in obnovili; ob otvoritvi 26. junija 1977, so jo preimenovali v Dom na Smre- kovcu. Pripravil: Srečko Maček Vira: https://visitsavinjska. com/vulkan-smrekovec/ https://www.pzs.si/koce. php? pid=97 Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Razglednico hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 27, 4. julij 2024 AKTUALNA PONUDBA Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip vsak redni servis nagradimo z brezplačno ASISTENCO PLUS le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni Mariborska cesta 119, 3000 Celje vsak redni servis nagradimo z brezplačno le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni ASISTENCO PLUS www.selmar.si Telefon: 03 424 40 08 E-pošta: sprejem.citroen@selmar.si MyCITROËN+ Avtor: Rudolf Hahn Priredba in režija: Alojz Stražar Skladatelj in glasbeni producent: Slavko Avsenik ml. PREMIERA: petek, 19. julija, ob 21. uri. PONOVITVE: - JULIJ: 20., 25., 26., 27. in 28. - AVGUST: 8., 9., 10. in 11. CENE VSTOPNIC: - petek in sobota: odrasli 25€ / otroci do 14. leta 20€ četrtek in nedelja: odrasli 23€ / otroci do 14. leta 18€ NAKUP VSTOPNIC: Rezervacije vstopnic: 051 616 151 ali 051 614 141 Prevzem vstopnice: Na blagajni Poletnega gledališča Studenec na dan prireditve od 19.30 Več na www.studenec.net DRUGI DOGODKI NA PRIREDITVENEM PROSTORU - petek, 16. avgust, ob 21. uri: Veliki ekskluzivni koncert, GREGOR RAVNIK z gosti - petek, 23. avgust, ob 20.30: Kompletno zmešana glasbena komedija Nune v akciji – Grand SHOW - četrtek, 5. september, ob 19.30, petek, 6. september, ob 19.30 / RAZPRODANO koncert Uroš & Tjaša: STEKLASIKA - petek, 20. september, ob 20. uri Večer glasbe Urbana Kodra, DAN JE ZALJUBLJEN V NOČ, saksofonist Andrej Omejc Gledališče, ki diha Poletno gledališče Studenec delu- je pod okriljem Kulturnega društva Mirana Jarca Škocjan in pomembno prispeva h kulturno-umetniški dejav- nosti v občini Domžale. Z vključeva- njem okoliških prebivalcev nadaljuje tradicijo ljubiteljskega gledališča, ki privablja ljudi iz vseh koncev Slove- nije. Poletno gledališče Studenec je drugo največje pokrito gledališče na prostem v Sloveniji. Vsako poletje oživi, z vseh koncev Slovenije se več tisoč obiskoval- cev nameni na katerega od glasbenih ali gledaliških dogodkov. Raznovrsten nabor prireditev se imenuje Kulturni poletni festival Studenec. Osrednji dogodek je domača gledali- ška predstava, ki jo je dramska skupina prvič priredila v letu 1949, takrat še pod Šinkovčevim kozolcem. Od takrat živi ljubiteljska kultura, ki jo že vrsto leto go- jijo člani in članice Kulturnega društva Mirana Jarca Škocjan. Domača gledališka predstava Čevljar baron Za letošnjo domačo gledališko pred- stavo so izbrali nemško komedijo Če- vljar baron avtorja Rudolfa Hahna. Besedilo je prevedel Jakob Alešovec, pisatelj, dramatik, satirik in novinar. Tudi Alešovec, rojen v Skaručni pri Ljubljani, bi moral opravljati čevljarski poklic, tako so želeli njegovi starši, a mu je ob pomo- či dobrotnikov uspelo končati ljudsko šolo v Kamniku in nadaljevati šolanje v Ljubljani. »Besedilo komedije mi je v roke prišlo pred četrt stoletja. Predstava se mi je zdela zanimiva in primerna za izvedbo na našem odru. Takratna upri- zoritev je bila uspešna, zato ni naključ je, da ponovno prihaja na studenški oder, in sicer v okviru 24. Kulturnega pole- tnega festivala Studenec« pravi Lojze Stražar, predsednik Kulturnega društva Mirana Jarca Škocjan in organizator pri- reditev v Poletnem gledališču Studenec. S priredbo besedila, prepesnitvami ter pretežno drugimi igralci in pevci bo predstava zaživela na novo. Pod glasbo se bo tokrat podpisal Slavko Avsenik ml. Zgodba se dogaja ob koncu 18. stole- tja, ko so baroni še posedovali gradove in graščine. Z nekaj nostalgije bo ob pogledu na malo čevljarsko delavnico s prijetnim vonjem po boksu in smo- li mnoge gledalce spomin odnesel v mladostne dni – na sicer težje, a ven- dar lepe č ase. Pred 26 leti, v č asu prve uprizoritve, je bilo na deželi in v mestih še kar nekaj č evljarskih delavnic, danes pa je le tu in tam kakšna manjša, ki služi malenkostnim popravilom. Avtorjev namen ob ustvarjanju te ko- mične predstave ni bil le povzdigovati in častiti čevljarskega poklica. Z veselo- igro je želel opozoriti na velike razlike med ljudmi v tistem času. Na eni strani sta bila bogastvo in razkošje, na drugi siromašni ljudje, ki so se trudili za preži- vetje in bili kljub vsemu srčnejši ter bolj pošteni. Komedija s petjem in plesom je po idejni zasnovi avtorja zelo blizu Lin- hartovi komediji Ta veseli dan ali Mati- ček se ženi. V predstavi se srečujeta dva družbena sloja: obrtniško-meščanski in vzvišen plemiški. Nace, čevljar baron, mirno prepusti baronstvo drugemu in se s svojimi drugačnimi vrednotami po- sveti čevljarski obrti in poštenemu delu ter ljubezni svoje Maričke, ki jo srčno ljubi. Vse drugo, kar sodi k dobri predstavi – nepredvidljivi zapleti in razplet, glas- ba, ples in smeh – vam bodo razkrili na premieri in vseh ponovitvah. V predstavi nastopa več kot 40 igralcev, pevcev in statistov. Zbor sestavljajo okoliški pevci in člani Komor- nega pevskega zbora Šutna iz Kamnika. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 27, 4. julij 2024 PODLISTEK Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 XXXX Št. 25, 20. junij 2024 Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja vinogradnike, da je za preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice nujno zatiranje ameriškega škržatka z ustreznimi  tofarmacevtskimi sredstvi. Zlata trsna rumenica je nevarna in neozdravljiva bolezen vinske trte, ki jo prenaša žuželka ameriški škržatek. Bolezen zmanjšuje količino in kakovost grozdja, okužene trte pa lahko tudi propadejo. Zatiranje je obvezno v vinogradih, brajdah in ohišnicah na vseh razmejenih območjih zlate trsne rumenice, kjer obstaja nevarnost širjenja bolezni. Število škropljenj je določeno po občinah. Natančnejše roke za škropljenje napove Javna služba zdravstvenega varstva rastlin. Napovedi so za vaše območje dostopne na spletni strani Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in na Portalu prognostičnih obvestil agromet.mkgp.gov.si/APP2/Prognostika/Obvestila. Podrobnejše informacije o zatiranju ameriškega škržatka vinogradniki pridobite tudi v specializiranih prodajalnah  tofarmacevtskih sredstev. Več o zlati trsni rumenici, seznam občin, ki so na razmejenih območjih zlate trsne rumenice, ter seznam dovoljenih  tofarmacevtskih sredstev najdete na spletni strani www.gov.si/teme/zlata-trsna-rumenica/. Poudarjamo, da je zaradi varstva čebel treba dosledno upoštevati navodila za uporabo  tofarmacevtskih sredstev ter opozorila na etiketi. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja vinogradnike, da je za preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice nujno zatiranje ameriškega škržatka z ustreznimi  tofarmacevtskimi sredstvi. Zlata trsna rumenica je nevarna in neozdravljiva bolezen vinske trte, ki jo prenaša žuželka ameriški škržatek. Bolezen zmanjšuje količino in kakovost grozdja, okužene trte pa lahko tudi propadejo. Zatiranje je obvezno v vinogradih, brajdah in ohišnicah na vseh razmejenih območjih zlate trsne rumenice, kjer obstaja nevarnost širjenja bolezni. Število škropljenj je določeno po občinah. Natančnejše roke za škropljenje napove Javna služba zdravstvenega varstva rastlin. Napovedi so za vaše območje dostopne na spletni strani Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in na Portalu prognostičnih obvestil agromet.mkgp.gov.si/APP2/Prognostika/Obvestila. Podrobnejše informacije o zatiranju ameriškega škržatka vinogradniki pridobite tudi v specializiranih prodajalnah  tofarmacevtskih sredstev. Več o zlati trsni rumenici, seznam občin, ki so na razmejenih območjih zlate trsne rumenice, ter seznam dovoljenih  tofarmacevtskih sredstev najdete na spletni strani www.gov.si/teme/zlata-trsna-rumenica/. Poudarjamo, da je zaradi varstva čebel treba dosledno upoštevati navodila za uporabo  tofarmacevtskih sredstev ter opozorila na etiketi. OBVESTILO O OBVEZNEM ZATIRANJU AMERIŠKEGA ŠKRŽATKA Okužena trta (Foto: G. Seljak) Ameriški škržatek (Foto: G. Seljak) Velikost: 4,8 do 5,8 mm OBVESTILO O OBVEZNEM ZATIRANJU AMERIŠKEGA ŠKRŽATKA ALBUM S CELJSKEGA Koča na Smrekovcu, 1934 Umetniški atelje je imel v domači hiši v Gaberjah August Seebacher je imel v Celju zasebno slikarsko šolo, o kateri je 18. decembra 1941 Mariborer Zeitung zapisal, da jo je obiskovalo več kot 30 učencev. Še vedno ne vemo, kdaj je začel poučevati in kdaj je šola nehala delovati; najver- jetneje pa je poučeval v svojem ateljeju, v domači hiši na na- slovu Gaberje 4. Leta 1923 in 1925 je v svojem ateljeju tudi razstavil svoja umetniška dela. Na razstavi leta 1925 je zbral »290 75 Din« prostovoljnih pri- spevkov namesto vstopnine, zbrani znesek pa je, kot poro- ča Nova doba, »poslal Zaščiti dece in mladine v Celju«. Po- leg slikanja se je ukvarjal tudi z oblikovanjem oglasnih spo- ročil. Konec januarja 1933 je v Celju, v »Firmi Franza Kricka« ponovno razstavil svoja ume- www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. (2) Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), mojster jedkanice in dokumentalist Celja tniška dela, med njimi tudi dve oljni sliki in številne radiran- ke/jedkanice. Zadnjo odmev- no razstavo je imel decembra 1940, nekaj dni pred smrtjo. Za Seebacherjeva likovna dela je značilno, da niso dati- rana, so pa pogosto signirana. Ustvarjal je v risbi, pastelu, grafi ki, akvarelu in temperi ter olju na platno. Pri izbiri motivov so ga pritegnili žanr- ski prizori, tihožitja in krajine, tudi domišljijski motivi, kot na primer Žena s trnovo krono, v njegovem opusu niso redkost. Kot portretist je ovekovečen na fotografi ji v lastnem ateljeju. Se nadaljuje. Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje Žena s psom v gozdu, olje na papir, 1923, sign. in dat. l. sp.: A. Seebacher 1923, hrani PMC. Žovnek, risba s svinčnikom, ni dat., sign. d. sp.: A. Seebacher, hrani PMC. Smrekovec je gora vulkan- skega nastanka na vzhodnem robu Smrekovškega pogorja. Obsežen travnat vrh, na ka- terem stoji piramida z vpisno skrinjico in knjigo in ob njej razgledna ploščad, obdaja smrekov gozd. Razgled seže zelo daleč le proti severu ga nekoliko ovira gozd. Ima več vrhov, istoimenski Smrekovec, Komen, Krnes in Veliki Travnik. Na najbolj obiskanem vrhu imenovanem Smrekovec stoji kamnita pira- mida z vpisno knjižico, naoko- li pa se razprostira lep razgled. Lepo krožno turo lahko nare- dimo, če se podamo še na vrh Krnes. Pri Domu na Smrekovcu je v majhni hišici predstavitev vulkana Smrekovca, katera je še posebej prilagojena otrokom. Dom stoji ob robu planine Roma na južnem pobočju Smrekovca. Prvo kočo je zgra- dila Šaleška podružnica SPD v Šoštanju in jo odprla 3. sep- tembra 1933. Partizani so jo 12. avgusta 1942 požgali. Leta 1949 je prevzelo pogorišče PD Črna na Koroškem, ki je zgra- dilo in 30. septembra 1951 od- prlo novo postojanko. V letih 1958 do 1962 so postavili 3 počitniške hišice. Leta 1976 so kočo povečali in obnovili; ob otvoritvi 26. junija 1977, so jo preimenovali v Dom na Smre- kovcu. Pripravil: Srečko Maček Vira: https://visitsavinjska. com/vulkan-smrekovec/ https://www.pzs.si/koce. php? pid=97 Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Razglednico hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 27, 4. julij 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. V trgovini Mož in žena sta v trgovini. Ona pomerja obleke, on za vsako reče, da je predraga. Prodajalka to nekaj časa gleda, potem reče: »Čudno, gospod. Ko ste bili pri nas z drugo damo, niste zganjali takega cirkusa zaradi cene.« Krokodili Stari kmet je imel veliko posest ob jezeru. Na njej si je za- sadil velik sadovnjak. Pod jablanami in hruškami je postavil klopi in mizice, skratka, idealno za piknik. Tudi jezero je bilo urejeno in idealno za plavanje. Nekega popoldneva se je odločil pogledati v sadovnjak, če je vse v redu. Nameraval je tudi pobrati zrele sadeže. Vzel je veliko vedro in se odpravil. Tako na daleč je ob jezeru zaslišal hihitanje ženskih glasov. Ko se je dovolj približal, je opazil skupino deklet, ki so se kopale gole. Opazile so ga in takoj vse zaplavale v globljo vodo. Lepo jih je pozdravil. Dekleta njegovega obiska niso bila preveč vesela, zato mu je ena od njih rekla, da ne bodo prišle iz vode, dokler bo on v bližini. Starec jim je odvrnil: »Nisem prišel gledat, kako se gole kopate, niti kako gole prihajate iz vode.« Pokazal jim je vedro in rekel: »Prišel sem samo nahranit krokodile!« Strokovna rešitev Odkar sem bil otrok, me je ponoči strah, da je nekdo pod mojo posteljo. Odšel sem k psihoterapevtu in mu rekel: »Imam problem. Kadarkoli se uležem na posteljo, mislim, da je nekdo pod njo. Strah me je, mislim, da bom znorel.« »Lahko vas ozdravim. Prihajali boste na razgovor trikrat tedensko in v enem letu vas bom osvobodil tega strahu.« »Koliko bo zdravljenje stalo?« »50 evrov na obisk.« »Ko razmislim, se vam javim.« Šest mesecev kasneje me je psihoterapevt prepoznal na ulici: »Zakaj niste prišli na terapijo?« »50 evrov trikrat tedensko in tako celo leto je zelo veliko denarja. Moj natakar me je ozdravil za samo 10 evrov. Bil sem tako srečen, da sem prihranil ves ta denar, da sem si kupil nov avto!« »Kako mu je to uspelo? Kakšen nasvet vam je dal?« »Rekel mi je, da naj odžagam postelji noge!« Idealen daljinec za nogomet Pes pravi, da ste na drogah. Jaz na drogah… Vi se pa pogovarjate s psom. Tudi očetje morajo biti nahranjeni. Ljubezen na prvi pogled Pravi moški se brijejo z motorko. Olje na platnu Lahko. Ti likaj, jaz bom sedela na kavču in gledala televizijo. Bi nocoj preizkusila nov položaj? Zadovoljni boste zaradi ne- davnega dosežka, zato vas nič ne bo moglo ustaviti na poti, ki ste si jo zastavili. Kljub de- lovanju nekaterih nasprotij, ki jih imate v sebi, boste mirni in preudarni. Bistveno več kot sicer vam bo v tem času pome- nila zasebnost in svojega časa ne boste pripravljeni razdajati ali deliti s komerkoli. Vaše raz- položenje bo pogosto zelo ro- mantično obarvano, kar tudi sodi v ta lep poletni mesec. Moč presoje bo motena zara- di močne želje po uveljavitvi, zato lahko občasno pozabite, kaj ste si zaobljubili. Mars vam nasprotuje, zato si bo- ste toliko bolj krčevito priza- devali doseči tisto, kar ste si zastavili. Vodila vas bo močna volja, ovire bodo predstavljale izziv, kar je odlično. Venera vas čudovito greje in razvaja po čustveni plati. Kljub temu boste pogrešali nekaj drobnih pozornosti nekoga. Teden je kot naročen, da opravite čim več dela, Merkur- jev položaj vas odlično podpi- ra. Seveda je lahko zbranost motena, potovali boste tudi v mislih in si zadovoljno delali načrte, kam in kako. Prodorni boste in uspešni v tem obdo- bju, zato nikar ne dovolite, da vam malenkosti jemljejo energijo, saj lahko odlično napredujete. Našli boste tudi trenutke, ko se boste z vese- ljem odzvali klicu poletja in njegovim radostim. Umirjeni boste in polni na- črtov, ne glede na to, da ste jih v zadnjem mesecu kar nekaj spremenili. Mars v sorodnem znamenju vam daje ogromno energije in vas podpira. Čas za počitnice prestavite na kasne- je. Sicer se boste veliko ukvar- jali tudi s seboj. »Bodite nežni s seboj, ko se spreminjate,« je misel, ki vam lahko prinese veliko notranjega bogastva. Kar nekaj sprememb je ponovno pred vami, zato se pripravite na okrepljeno do- gajanje. Popaziti morate na svoje zdravje, saj živite precej stresno. Jupiter s svojim blago- dejnim vplivom prinaša spro- ščenost in pozitiven pristop v delovanju. Mikalo vas bo po- tovati, tako v mislih kot tudi v resnici. To boste tudi storili, ko boste rešili eno od odprtih vprašanj iz spomladanskega obdobja. Aspekti med planeti bodo ugodno vplivali na vaše po- čutje. Izkoristite, kar vam po- nuja teden, ne glede na to, da nekatere zadeve še niso posta- vljene na pravo mesto. Sonce in Venera v sorodnem zname- nju sta odlična podpornika. V poletju boste uživali. Čeprav bo tudi delovno, vas to ne bo oviralo, znali se boste sprostiti in prepustiti čarom, ki vam jih ti dnevi in večeri prinašajo. Kar nekaj dejavnosti boste načrtovali, zato lahko pri- čakujete izredno razgiban teden, v katerem bo mnogo dogodkov. Vaši načrti, kako izstopati od povprečja, se bodo uresničili kmalu. V neki družbi boste naravnost bleste- li. Mars, vaš vladar, bo od vas zahteval, da v neki družinski zadevi umirite svoje stališče in se bolj prilagodite drugim. To ne bo najbolj preprosto, bo pa najbolj modro. Veseli dnevi, polni prese- nečenj in nepričakovanih dogodkov, so pred vami. Ži- vljenje vam bo prinašalo do- bre in srečne okoliščine, zato bo tudi vaše počutje odlično. Nadaljevanja poletja se boste veselili. Zaradi zadrževanja Marsa v vašem znaku boste imeli ogromno energije. Pora- bljati jo je treba raznovrstno. V nasprotnem primeru vam lahko višek energije povzroča povečan notranji nemir. Četrtek je dan, v katerem bo- ste gostili Luno, zato bo v tem dnevu nekoliko bolj izposta- vljen čas. Zaradi kar dveh kva- dratov, z retrogradnim Satur- nom in Neptunom, nikakor ni primerno uvajati sprememb, pomembnejših dogovorov ali večjih nakupov. Pred vami bo kar nekaj obveznosti, zato boste pridni in boste kmalu pokazali, da niste kar tako. Močan vpliv planetov prina- ša v prihodnjih dneh prodorno energijo. Izkoristite jo. V petek in soboto boste gosti- li Luno, ki bo v vašem znaku še posebej intenzivna. Takoj po polnoči v soboto nastopi lu- nin mlaj, kar vas bo umirilo. Imeli boste ogromno dobrih načrtov, zato bo vaše počutje odlično. Pokazala se bo potre- ba, da razrešite neko dilemo, ki se nanaša na vašo prete- klost. Življenje vam bo dobro služilo. Zavedali se boste ob- čutkov, za katere ste menili, da so že pozabljeni. Od nedelje to torka popol- dne boste gostili Luno v svo- jem znaku. Še vedno boste prodorni in ognjeno energijo, ki vlada v vas, boste s pridom ter dobro uporabili. Merkur v vašem znaku je vaš zaveznik, z lahkoto boste komunicirali ter se dogovarjali. Obeta se vam zanimiv in dogodkov poln teden, v katerem tudi zaljubljenih pogledov ne bo manjkalo. V torek popoldne Luna vstopi v vaš znak in vam prinaša veli- ko dobrega. Ukvarjali se boste z drzno zamislijo, kako razrešiti neko težavo, ki vas zelo obre- menjuje. Vaša moč prodornosti bo v tem času izjemna, izkori- stite to v svoje dobro. Mars, ki potuje po sorodnem znamenju, vas dobro oskrbuje z energijo. Zaradi tega bo narasla tudi vaša zavzetost. Ne pozabite na počitnice. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 27, 4. julij 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. V trgovini Mož in žena sta v trgovini. Ona pomerja obleke, on za vsako reče, da je predraga. Prodajalka to nekaj časa gleda, potem reče: »Čudno, gospod. Ko ste bili pri nas z drugo damo, niste zganjali takega cirkusa zaradi cene.« Krokodili Stari kmet je imel veliko posest ob jezeru. Na njej si je za- sadil velik sadovnjak. Pod jablanami in hruškami je postavil klopi in mizice, skratka, idealno za piknik. Tudi jezero je bilo urejeno in idealno za plavanje. Nekega popoldneva se je odločil pogledati v sadovnjak, če je vse v redu. Nameraval je tudi pobrati zrele sadeže. Vzel je veliko vedro in se odpravil. Tako na daleč je ob jezeru zaslišal hihitanje ženskih glasov. Ko se je dovolj približal, je opazil skupino deklet, ki so se kopale gole. Opazile so ga in takoj vse zaplavale v globljo vodo. Lepo jih je pozdravil. Dekleta njegovega obiska niso bila preveč vesela, zato mu je ena od njih rekla, da ne bodo prišle iz vode, dokler bo on v bližini. Starec jim je odvrnil: »Nisem prišel gledat, kako se gole kopate, niti kako gole prihajate iz vode.« Pokazal jim je vedro in rekel: »Prišel sem samo nahranit krokodile!« Strokovna rešitev Odkar sem bil otrok, me je ponoči strah, da je nekdo pod mojo posteljo. Odšel sem k psihoterapevtu in mu rekel: »Imam problem. Kadarkoli se uležem na posteljo, mislim, da je nekdo pod njo. Strah me je, mislim, da bom znorel.« »Lahko vas ozdravim. Prihajali boste na razgovor trikrat tedensko in v enem letu vas bom osvobodil tega strahu.« »Koliko bo zdravljenje stalo?« »50 evrov na obisk.« »Ko razmislim, se vam javim.« Šest mesecev kasneje me je psihoterapevt prepoznal na ulici: »Zakaj niste prišli na terapijo?« »50 evrov trikrat tedensko in tako celo leto je zelo veliko denarja. Moj natakar me je ozdravil za samo 10 evrov. Bil sem tako srečen, da sem prihranil ves ta denar, da sem si kupil nov avto!« »Kako mu je to uspelo? Kakšen nasvet vam je dal?« »Rekel mi je, da naj odžagam postelji noge!« Idealen daljinec za nogomet Pes pravi, da ste na drogah. Jaz na drogah… Vi se pa pogovarjate s psom. Tudi očetje morajo biti nahranjeni. Ljubezen na prvi pogled Pravi moški se brijejo z motorko. Olje na platnu Lahko. Ti likaj, jaz bom sedela na kavču in gledala televizijo. Bi nocoj preizkusila nov položaj? Zadovoljni boste zaradi ne- davnega dosežka, zato vas nič ne bo moglo ustaviti na poti, ki ste si jo zastavili. Kljub de- lovanju nekaterih nasprotij, ki jih imate v sebi, boste mirni in preudarni. Bistveno več kot sicer vam bo v tem času pome- nila zasebnost in svojega časa ne boste pripravljeni razdajati ali deliti s komerkoli. Vaše raz- položenje bo pogosto zelo ro- mantično obarvano, kar tudi sodi v ta lep poletni mesec. Moč presoje bo motena zara- di močne želje po uveljavitvi, zato lahko občasno pozabite, kaj ste si zaobljubili. Mars vam nasprotuje, zato si bo- ste toliko bolj krčevito priza- devali doseči tisto, kar ste si zastavili. Vodila vas bo močna volja, ovire bodo predstavljale izziv, kar je odlično. Venera vas čudovito greje in razvaja po čustveni plati. Kljub temu boste pogrešali nekaj drobnih pozornosti nekoga. Teden je kot naročen, da opravite čim več dela, Merkur- jev položaj vas odlično podpi- ra. Seveda je lahko zbranost motena, potovali boste tudi v mislih in si zadovoljno delali načrte, kam in kako. Prodorni boste in uspešni v tem obdo- bju, zato nikar ne dovolite, da vam malenkosti jemljejo energijo, saj lahko odlično napredujete. Našli boste tudi trenutke, ko se boste z vese- ljem odzvali klicu poletja in njegovim radostim. Umirjeni boste in polni na- črtov, ne glede na to, da ste jih v zadnjem mesecu kar nekaj spremenili. Mars v sorodnem znamenju vam daje ogromno energije in vas podpira. Čas za počitnice prestavite na kasne- je. Sicer se boste veliko ukvar- jali tudi s seboj. »Bodite nežni s seboj, ko se spreminjate,« je misel, ki vam lahko prinese veliko notranjega bogastva. Kar nekaj sprememb je ponovno pred vami, zato se pripravite na okrepljeno do- gajanje. Popaziti morate na svoje zdravje, saj živite precej stresno. Jupiter s svojim blago- dejnim vplivom prinaša spro- ščenost in pozitiven pristop v delovanju. Mikalo vas bo po- tovati, tako v mislih kot tudi v resnici. To boste tudi storili, ko boste rešili eno od odprtih vprašanj iz spomladanskega obdobja. Aspekti med planeti bodo ugodno vplivali na vaše po- čutje. Izkoristite, kar vam po- nuja teden, ne glede na to, da nekatere zadeve še niso posta- vljene na pravo mesto. Sonce in Venera v sorodnem zname- nju sta odlična podpornika. V poletju boste uživali. Čeprav bo tudi delovno, vas to ne bo oviralo, znali se boste sprostiti in prepustiti čarom, ki vam jih ti dnevi in večeri prinašajo. Kar nekaj dejavnosti boste načrtovali, zato lahko pri- čakujete izredno razgiban teden, v katerem bo mnogo dogodkov. Vaši načrti, kako izstopati od povprečja, se bodo uresničili kmalu. V neki družbi boste naravnost bleste- li. Mars, vaš vladar, bo od vas zahteval, da v neki družinski zadevi umirite svoje stališče in se bolj prilagodite drugim. To ne bo najbolj preprosto, bo pa najbolj modro. Veseli dnevi, polni prese- nečenj in nepričakovanih dogodkov, so pred vami. Ži- vljenje vam bo prinašalo do- bre in srečne okoliščine, zato bo tudi vaše počutje odlično. Nadaljevanja poletja se boste veselili. Zaradi zadrževanja Marsa v vašem znaku boste imeli ogromno energije. Pora- bljati jo je treba raznovrstno. V nasprotnem primeru vam lahko višek energije povzroča povečan notranji nemir. Četrtek je dan, v katerem bo- ste gostili Luno, zato bo v tem dnevu nekoliko bolj izposta- vljen čas. Zaradi kar dveh kva- dratov, z retrogradnim Satur- nom in Neptunom, nikakor ni primerno uvajati sprememb, pomembnejših dogovorov ali večjih nakupov. Pred vami bo kar nekaj obveznosti, zato boste pridni in boste kmalu pokazali, da niste kar tako. Močan vpliv planetov prina- ša v prihodnjih dneh prodorno energijo. Izkoristite jo. V petek in soboto boste gosti- li Luno, ki bo v vašem znaku še posebej intenzivna. Takoj po polnoči v soboto nastopi lu- nin mlaj, kar vas bo umirilo. Imeli boste ogromno dobrih načrtov, zato bo vaše počutje odlično. Pokazala se bo potre- ba, da razrešite neko dilemo, ki se nanaša na vašo prete- klost. Življenje vam bo dobro služilo. Zavedali se boste ob- čutkov, za katere ste menili, da so že pozabljeni. Od nedelje to torka popol- dne boste gostili Luno v svo- jem znaku. Še vedno boste prodorni in ognjeno energijo, ki vlada v vas, boste s pridom ter dobro uporabili. Merkur v vašem znaku je vaš zaveznik, z lahkoto boste komunicirali ter se dogovarjali. Obeta se vam zanimiv in dogodkov poln teden, v katerem tudi zaljubljenih pogledov ne bo manjkalo. V torek popoldne Luna vstopi v vaš znak in vam prinaša veli- ko dobrega. Ukvarjali se boste z drzno zamislijo, kako razrešiti neko težavo, ki vas zelo obre- menjuje. Vaša moč prodornosti bo v tem času izjemna, izkori- stite to v svoje dobro. Mars, ki potuje po sorodnem znamenju, vas dobro oskrbuje z energijo. Zaradi tega bo narasla tudi vaša zavzetost. Ne pozabite na počitnice. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 27, 4. julij 2024 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 628 SUDOKU 629 SUDOKU 320 REŠITEV SUDOKU 319                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje In v zahvalo, ki jo vloga tvoje vrste odigra v prehranjevalni verigi, te ... IZPOSTAV- LJEN ZRNO DO ZRNA POGA- ČA, KAMEN … PALAČA ORODJI ZA KOPANJE UNITED STATES … AMERICA GORA V EGIPTU ORGANIZA- CIJSKA ENO- TA V OKVIRU ODDELKA PRVINSKOST, NEPONARE- JENOST BRAZILSKA REVNA ČETRT … KRUHA IMA CCA 150 kcal PEDAGOŠKA FAKULTETA KERSNIK JE AVTOR … GOSPODE CVETAČA IZVIRA Z JAMAJKE POTICA IMA NAJPO- GOSTEJE OREHOV … POKRAJIN- SKI ARHIV MARIBOR KRATKI Ž. TELOVNIKI PRIJETNE VONJAVE NEMŠKI KANCLER SCHOLZ NASPROTNO OD KUPI EADS JE EVROPSKI OBRAMBNI IN ... POLDRAGI KAMNI RUMENE BARVE MAJHNE SOVE GLAS TROBENTE AM. IGRALKA (TATUM) EUROTRANS- PLANT IGRALNI KARTI S TREMI ZNAKI DNK (ANG.) POVEČEVAL- NO STEKLO SNOV ZA MODELIRA- NJE UKVARJA SE S KRALJICO ŠPORTA NEKDANJA SREDNJA ŠOLA TERENSKI POROČE- VALEC ZA MEDIJ NEZNANKA V MATEMATIKI IGRA FRULO VERTIKALEN TRAVA DRUGE KOŠNJE PRINCE: PURPLE … OPERNE HIŠE POKLONITI GOVORI IKAVŠČINO INKOVSKI VLADAR ANG. PEVKA MOYET DEL KOSTIMA PISANA PAPIGA ŠVEDSKA IGRALKA VIKANDER PLJUČNI, MOŽGANSKI MOŽEV BRAT A. ŠIFRER: OSTANI Z … ZAKONČEV OČE ZLOG V NAOLJENJU GR. MITOL. LETALEC Povsod z vami NAREJEN IZ STEKLA TROPSKI RASTLINI PRESIJA GORSKE REŠEVALNE SANI VERDIJEVA OPERA IOWA SICILIJA ALI KRETA URADNI LISTINI SREDNJA PLAST KOŽE ZLOG V PALICI KRAJ PRI ŽALCU VELIKA OBLAST MEDNAROD- NA OZNAKA ZDA ZAKLJUČKA DELA NA SOLINAH SVETLANA MAKAROVIČ: SOVICA … ODBOR ALPINISTIČNI PRIPOMOČKI TEGOBA MODERNEGA ČASA GRKINJE SO SOSEDE … NAJVEČJA REKA V PALESTINI TOČILNICA, BIFE JUDOV SIN KRAJŠI LITERARNI RAZPRAVI OVENELE DAN SE … JU- TRU POZNA PRIČA PRI BIRMI IVJE (KNJIŽ.) OČKA OBRAMBNI IGRALEC STOTINKA EVRA GU-GU: … BI SE GL. MESTO VENEZUELE MERA ZA LOČLJ. SLIK MEDNAROD- NA OZNAKA KUBE DIVJA GOVEDA VERZ IZ DEVETIH ZLOGOV TOPILO ZA LAK ZLOG V ŽABI … ŽAKELJ NE STOJI POKONCI PRIMERNA JE ZA VINO- GRADE ŽUŽELKA, MRČES ANTIČNO RAČUNALO DRŽAVNA BLAGAJNA 18 11 5 8 4 1 7 15 2 6 19 16 12 14 3 9 13 10 17 Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 27, 4. julij 2024 PISANI SVET Do drugega mesta V znanstveni raziskavi uglednega nemškega inštituta Max Planck o mikrostrukturi in kemijski sestavi zob glodavcev, ki odpira nove možnosti za izboljšanje dentalne nege in zaščite zob pri ljudeh, sta sodelovala tudi sodelavca Fakultete za varstvo okolja iz Velenja in fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije prof. dr. Boštjan Pokorny in prof. dr. Elena Bužan. Glodavci, kot so bobri, svizci, nutrije, veverice in miši, imajo izjemno uporabne in trdne sprednje zobe oziroma stalno rastoče sekalce. Raziskovalna skupina je odkrila, da so sekalci glodavcev tako trdni, ker je njihova sklenina prevlečena z edinstveno zunanjo plastjo, bogato z železom, ki krepi zobe in jih ščiti pred obrabo ter razjedanjem kisline. Ugotovitve bi lahko pripeljale do novih formulacij izdelkov za nego zob in razvoja novih biokompatibilnih dentalnih materialov. Da bi izvedela več o strukturi sklenine glodavcev, je raziskovalna skupina pod vodstvom dr. Vesne Šrot z inštituta Max Planck v Stuttgartu podrobneje analizirala njeno mikro- skopsko strukturo in elementno sestavo. Ugotovila je, da specializirane celice v čeljustih glodavcev proizvajajo feritin, beljakovino, ki skladišči železove ione. Te z železom bogate snovi nato zapolnijo drobne votline v sklenini, kar zagotavlja njeno trdnost. Najpomemb- nejša ugotovitev raziskave je, da ta material z odličnimi lastnostmi ni osnovni vir značilne oranžnorjave barve sekalcev, kot so predvidevali doslej. Tipična obarvanost namreč izvira iz dodatne površinske plasti. Bomo imeli tako močne zobe kot glodavci? Celice v čeljustih glodavcev proizvajajo feritin, beljakovino, ki skladišči železove ione. (Foto: arhiv fakultete) Avtorji raziskave menijo, da bi lahko ferihidritu podobni ali drugi biokompatibilni že- lezovi minerali okrepili in tako zaščitili zobno sklenino ljudi. Menijo, da bi bilo smiselno te snovi v majhnih količinah dodajati izdelkom za nego zob, kot so zobne paste in geli. Majhne količine železovih hidroksidov bi lahko vključili tudi v sintetično zobno sklenino. BF Poletnice v organizaciji Centra za kulturne prireditve Slovenske Konjice že nekaj poletij zapovrstjo ponujajo brezplačne glasbene dogodke. Uvod v letošnjo sezono je bil nastop priznanega glasbenika, kitarista, tekstopisca in skladatelja rok in pop glasbe Mihe Guština – Guštija. Obiskovalci so dogodek zapuščali z navdušenjem. Miha Guštin – Gušti je glasbeno kariero začel v skupini Big Foot Mama in se podpisal kot avtor večine uspešnic na prvih štirih albumih. Pozneje je ustvaril dvojec Gušti in Polona, ki je odprl novo stran v slovenskem avantgardnem popu in poskrbel za svežino v avtorskem in izvajalskem smislu ter dodobra obogatil slovenski glasbeni mozaik. Njegova ustvarjalnost se tu ni končala. Gušti še naprej razvija in odkriva glasbene stile – tudi kot frontman in pevec svojih lastnih glasbenih stvaritev. Na Poletnici je pričaral prijeten glasbeni večer skupaj s pevko Leyre Legarda Ventura, na katerem je preigraval svoje uspešnice, ki jih je spisal za zasedbi Big Foot Mama ter Gušti in Polona. Prizorišče dosedanjih Poletnic je bilo konjiško staro mestno jedro, ki predstavlja izvrstno kuliso poletnim glasbenim prireditvam na prostem, tokratna Poletnica pa je odzvanjala na drugem koncu mesta, ob parku pri dvorcu Trebnik. BF Gušti pred konjiškim občinstvom Priljubljeni glasbenik navdušil tudi Konjičane. (Foto: Matej Nareks) Jernej Bojanovič iz Vojnika je dosegel drugo mesto. V Murski soboti je bilo konec junija odprto državno prven- stvo v letenju s toplozračnimi baloni. Udeležilo se ga je 16 ekip iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Italije in Španije. V skupni razvrstitvi pilotov je Jernej Bojanovič iz Vojnika do- segel drugo mesto. Zmagovalec skupne razvrstitve je postal madžarski pilot Garab Szabolcs, tretji je bil slovenski pilot Vito Rome. Jernej Bojanovič je tako postal novi državni prvak. T ekmovalci so se preizkusili v 15 različnih nalogah. Vremenske razmere niso bile najbolj naklonjene letenju z balonom, saj je bil ves čas relativno močan veter, vendar so vseeno varno opravili pet od načrtovanih sedmih poletov. ŠO Za poletne počitnice ob morju Mik Celje bo v okviru 19. Mikove karavane otroške- ga smeha letos ponovno omogočil nepozabne pole- tne počitnice sto otrokom iz koroške in celjske regi- je ter Obsotelja, saj jih bo za teden dni popeljal na morje. Simbolična predaja bona je bila včeraj v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rde- čega križa Slovenije na Debe- lem rtiču. Ob otrocih so bili na dogodku skupina Bepop, generalni direktor Mik Celje Franci Pliberšek, predsednik humanitarnega društva Eno- stavno pomagam Milan Ninić in drugi predstavniki. Ta projekt vsako leto omo- goča otrokom iz socialno šibkih družin, da doživijo čarobne poletne počitnice ob morju. Namen karavane je otrokom, ki bi sicer težko izkusili takšne počitnice, ponuditi priložnost za spro- stitev, zabavo in ustvarjanje nepozabnih spominov. V vseh letih delovanja karavane so s svojim družbeno odgo- vornim pristopom omogočili počitnice več kot 2.200 otro- kom. ŠO V vseh letih delovanja karavane je podjetje Mik Celje omogočilo počitnice več kot 2.200 otrokom. (Foto: arhiv podjetja) Prvi med navijači V preteklih dneh je vsa Slovenija dihala z našimi nogometaši. Med najzvestejšimi navijači slovenskih športnikov je zagotovo Aleksander Javornik Žavski. Ne mine odmevnejši športni dogodek, na katerem Spodnjesavinjčan ne bi stiskal pesti za naše športnike. Javnosti je postal znan v času evropskega košarkarskega prvenstva, na katerem so slovenski košarkarji pometli s konkurenco, in v teh letih postal kar nekakšna slovenska navijaška maskota s kapitansko čepico in z replikami medalj ter pokalov. ŠO Aleksander Javornik Žavski med slovenskimi navijači v Münchnu (Foto: osebni arhiv)