\ MO vmtfi. • Izhaja vsili dan zjutraj, iu-i 04 nedeljah in praznikih. — Uredništvo: ulica sv. F?finci-ka AsiŠkega 5u 20, I. nadsir. — Dopisi naj se po'iijajp urednT-tvu. — Kefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi s« ne vračajo. Mesece K I0-—"2anedeljskoTzriajd Scćlo leto k 8*^-, pol teta K - Posamezna Številka v Trst« fn okolici: 10 vinarjev. letnih XUil IVttHMaMMMHBtBliHHBi Posamezne številke zastarele 23 vin. Ogiiil ttgovcev in obfinikov mnI 1 delovanje. Balkansko bojišče. — V Albaniji s© oddaljuje umikanje po načrtu. V ozemlju Peči so se plavile močnejše će-taške čete. Fo večišievnlh zadrževainili bojih smo prepustili Niš sovražniku. Zapadno bojišče. — Pri Beau-111 on tu so naše polki zop£i z uspehom so-delcvali pri ©dtrilaniu ameriških tia^a^ov. * C 4 \z včerajšnjega uradnega poročila le pomoteraa izo&tal sledeči stavefe: Požrtvovalnih bosev 11 a Italijanskem bojišču so se v zvest! eškesti utfeležili sinovi v&ch dežel m^ariiile. Posebno so se odlik .vaH jiižni Avstrijci (Nemci, Skrversd, Itaiiiar?) pešpoika st. 117 In honvedska polka št. >3 in 24. KaCelnik generalnega. Štaba NEMŠKO. BEROLIN, 13. (Kor.) Veliki glavni stasi Ji v i; j. Zspadooijojišče. — Armada kra-ljevica Pur.relita: V prekepnem odseku; na oboh stranci? Donela In-ob zapac^nam c!e1:t Eizsta smo v boe^a dotiki s s^vra'2nikom. Sovražni topovi in letalske bombe so ziiF.iRC ro-5'.'ioZavrli mesto. Sever o-Cszssbrslla smo se v no5I od 11. ca J 2. oktobra nekettko cJicčili od vražcTca." Sovražnik Je včeraj operne In !e bil zvečer -pri Avesues—Le Sec in ul višinah na z£2&&2&it brega Seile pri Saulcolrni in iiai«5Syu. Rano 2»u-r?j crcLIt topovski Loj na obeli stresel! I e C£*easi|a. Med Sclesr-.esaen in L^ Caiet!ij3m le espatlel ss-vrsžtik 2 jifmi sH-hjm. Na obeh straneh Ncuviilya Je ve l v naše rcstcisuke. Naš s krepkim topovskim »vomktm rrlpravfe j piotfiia-vzž 12 iiael per-vi-a u peh hi je vrgel vložnika - ^rti n&zd. Zvečer pri B?a^tru Izvršeni čelni napad >e bi? odbit. Armada nemškega cesarjevlča: Sever-1 U0'3c jfc Izvršil sovražnik na obeh stra-Vciix Aii^ivk vzhodne in ;i Oissarsviilii močne napade. Pri Orig-ftyu is južne oćtcć Je poizkušal profeti preko Oisc v naše postojanke. Glavno fcieme -o nosili TuriiTjaJci. Sovražnik ie povsod odbit, delottia v hudem boju Iz bližine, deloma v protisunku; Na fronti meti Oiso in Aisno je sovražnik našemu u mike vahtetnu gil^aki ^ Jedil tudi včeraj le počasi. Dosegel |e zvečer go-zđove i>rl St. GoTLiu, višine severno Aiieiie in Ami mes v smeri AHiesa. Opazovali smo veliko po Nemcih povzročenih požarjev v doimi Oise in v okolici Guise, iz česar je razviden njihov namen, da vse (sistematično uničijo pred svojim umikom. Balkansko bojišče, 10. okt.: Armade zaveznikov so prodirale kljub slabemu vremenu dalje proti severu. Srbske čete so prišle južno Niša z znatnimi sovražnimi silami v dotiko. Po srditem boju so dosegli Srbi reko Toplico južnoNiša ter zajeli sovražno moštvo in topove: Francoske čete so zasedte Prištino m prodrle daleč naprej, zasledujoč bežečega sovražnika proti Mitro vici. Avstroogrske čete se umikajo naglo, zasledovane po naših lahkih sprednjih četah. 12. okt. pop.: Danes zjutral so zasedle francoske čete V*mzieres in napredmrale na vsej fronti. V Sampanji držimo splošno črto ob l^etourneji in cesti iz Pauvrosa v Votizieres. Be^gij&ko uradno peročHo. . 11. okt.: Pc* srditi topovski pripravi so i z vrši H Nemci v mraku napad na črte rred Roulersom. Bili so popolnoma odbiti. Far patrulj je poizkušalo doseči naše črte hiino Zerrena. Morale so se obrniti, ostavivši! več ranjencev. Acglesko ur?.dno poročilo. Nemški konservativci in vprašanje Izpraznitve zasedenih ozemelj. BEROLIN, 12. (Kor.) Nemška konservativna stranka rajhsftaga je sklenila povećom pogajanj o odgovoru na V/ilscno-vo noto sledečo izjavo: Izpraznitev zasedenih zemelj, preden sta zagotovljena časten mir in nedotakljivost državnega ozemlja, zamore postfati usodepolna. Vsaka izročitev nemške zemlje je nezdružljiva z nemško častjo. Patrijotieni Krogi pričakujejo o i vlade izjavo, da bo neomajno vztrajala na tem. POLITIČNA AMNESTIJA V NEMCU!. BEROLIN, 12. (Kor.) Cesar Viljem je naročil državnemu kancelar ju in pruskemu jirstičnemu ministru, naj osebe, ki so bile od državnega sodišča aH pruskih civilnih sodišč, vštevši izredna vojna sodišča, obsojene radi političnih pregreši:xv in prestopkov, v širokem obsegu predlaga za pomilojrjtkev. Enak ukaz so izdali -drugod. nemški vladarji in senati svobodnih mest glede enakih ka.^iivih dejanj, izvršenih v njihovih ozentljih. m Sf^smaja m 12. okt. pop.: Nase prodiranje eeverno reke Sense se je včeraj zvečer nadaljevalo. Zasedli sr^o vasi HanicI, Brebires in Cnizey. Naše čete se nahajajo vzhodno Henin Lietarda in pri Aniiayu. Z ostalih front se razun krajevnih bojev na pooa-mezn'h mestih ne da poročali nič. AiaerIšLo aradno poro iUo. 11. okt.: Na obeh straneh ?/ioze sovražnik kljub srditim protinapadom ni mc-gel zaustaviti napredovanja francoskih in ameriških divizij. Zavzeli smo pristavo Moiievilie -severno gozda Consenvoya in prodrli skozi de Forot iti postojanke pred vasmi Landres, St. Oecrges in St. ivoin. Ameriški armaani zbor, ki operira z Angleži, je prodrl 10 milj preko sovražnega obrambnega sistema in je ujel od 5. oktobra sem 19t>0 mož. Danes je zavzel ta armadni zbor Kscaulfourt, St. Benin in St. Soupiet. Prva ameriška armada je ujela od 8. oktobra sem 8000 mož. Od teh so jih zajele francoske enote 2300. Fontair. Severno odseka Retourne le piekoračii črto Asfela La Vilic— Avan-! icn — Perles — Vaax — Chainpagne — I Vcuzieres le s slabimi silami. Sovražni oddelki, ki so prodrli jugovzhodno Vou-zleresa preko Aisue, so bili ujeti. Defni napadi jiasprointka pri Termesu ob AlSai so biii o6b!tL GallwUzeva anaada: Deh;i napadi na-spre trnka na zap^3. zvečer. (VVolff.) Nič večjih bojnih defar«?. Prvi L-oeralnl 1 va-Urmoister pl. Ludencorfi Obstreljevan}© l.itla. BEROLIN, 13. (Kor.). Angleži so ob-streljevaH Lille. Dne 10. oktobra je bik> predmestje Lambersart, 11. oktobra predmestje Madelaine obstreljevano s težkimi topovi. BEROLIN, 12. (Kot.) Na prošnjo vrhovnega armadiiega vodstva je nemška vlada zaprosila predvčerajšnjem švicarsko vlado, naj nemudoma sporoči francoski vladfi, da bi v slučaju, ako bi vsled obstreljevanja Lilla in sosednjih delavskih mest prišlo do bega mnogo tisoče v ljudi, nemško annadno vodstvo ne moglo zadostno skrbeti za te mase, kljub temu, da se trudi, da olajša usodo teh nesrečnikov. Nizozemska vlada je na vprašanje nemške vlade izjavila, da je pripravljena, da po možnosti poskrbi tem beguncem nasta-nišča. Francoska vlada dosedaj še ni'odgovorila. Med tem se je že pričel beg ljudstva v masah. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Francosko i;rad::a poročilo. 11. ckt. zvečer: Vsled neprestanih na-paderv francoskih čet so bili Nemci pri-siljeni, vla so na fronti 60 km zapustili vse svo'j postojanke, ki so jih več dni branili severno Sstipposa in Arnesa. Za konjenico, ki je bila nemškim zadnjim oddelkom lik za petami, je francoska pehota prema-ma^ala odpor so^ raznih strojrriških oddelkov, ki so hoteli zadrževati napredovanje. Na nekateri!! točkah smo napredovali tekom dneva 6 kri globoko. Francozi so prekoračili Stiippes in zavzeli Betricourt, Aumenancourt le Grand, Bazancoart, Is-ies ob Suippesi! in St. Ettienne sirr Snip-pes. Vse prve nemške postojanke severno Suippesa 30 v naših rokah. Francoski oddelki so na drngern mestu vdrli od granvisardskega gozda (Granvisage?) v gozdnato ozemlje zapadno Mesnil le Pi-2ioisa v smeri reke Betourne. Med Hou-dilesartom in St. Rcmyjem sn>o zasedli vasi Ai:ssoncey, La NeuviHe en Tourne, Cauroy, Machault, Contrenve. St. Morel «n Savigny. Tekom nadaljnega prodiranja smo prfepeli v ozemlje Begnicourta, Mont St. Remyja in St. Marie. Dva kilometra »ugozapadno Vouzlerla ob Chemin des Damesu so italijanske čete skupno s francoskimi vkljub odporu nadaljevale »svoje napade. Zasedle so Vendresee, Troyon, .Courtecon in Cerny en Laonnois. Francozi so zavzeli GL«issy, Ocny, Jumiguy in gozd Pn??sy ter »dosegle Chemin des Da- DOGODKI NA MORJU. LONDON, 13. (Kor.) Lord French poroča, da je bilo od 790 oseb, ki so bile na krovu parnika »Leinster«, rešenih 193. LONDON, 13. (Kor.) Po poročilu admiral i tete se od ameriških čet, ki so bile na krovu potopljene oborožene trgovinske krMa-'ke »Otranto«, pogreša 335 inož, od po£;. Ve 11 oKcirjev in 85 mož. Bati *se je. da so utonili. Pamik »Kashmir«, ki je trčil z »Otrantom«, je prispel v neko škotsko pristanišče. Na krovu se nahajajoče čete so se izkrcale brez izgub. GLASOVI O SPREJEMU \VILSONOV!fi ZAHTEV. DUNAJ, 13. (Kor.) >Fremdcnb!att« naglasa, da je vsled de?stva," da je Nemčija jasno in odkrito priznala WiIsonove predloge, smatrati prvo m tretj'e vprašanje \YiIsona rešeno. Odgovor na predlog glede izpraznitve je postavil osrednji vlasti pred nove, težke sklepe. To so gotovo velike žrtve, ki se zahtevajo Gd osrednjih vlasti. Toda v interesu svetovnega miru ste osred-ni". vladi sprejeli tudi to zahtevo. »Ncue Freie Presse» piše: Nemčija se je odločila za izpraznitev in to je skoro gotovost za mir. 2elo Iz telesa FranSje je izdrto in že sedaj je opažali, kako v občutku uspeha pričenja vpitje po ixxialjša-nju vojne. >-Neues Wiener Tagblatt^ pri-ix>minja: Nova Nemčija zahteva sporazum, lioče časten mir in zato se je odločila za žrtve, zaupajoč v pravičnost. Ali se ne bo morda prevarila? »Osterreichi-sche Volkszeitung« pravi: Z nemškim odgovorom Wilsonu se končuje morda naj-grozotnejše poglavje evropske zgodovine. aReichs^post« naglaša istotako, da je privolitev v izpraznitev velikega pomena. »Neues Wiener Journal« pravi, da Wilson sedaj izpolni svojo dolžnost kot svetovni sodnik in pospeši konec prelivanje krvi. »Arbeiter-Zeitung« izvaja: Nemška vlada je storila prav, da ni pripravljenosti za takojšnjo izpraznitev zmanjšala z raznimi t* Kar hočemo povedati tu, smo doznali svojedobno iz povsem zanesljivega vira, od strani v takem položaju, da je mogla bili dobro podučena. Bilo je t:ar let pred pn o balkansko vojno. Spor med monarhijo In Srbijo se je vidno bližal stanju akutuosti^ Mržnja v Srbiji proti monarhiji jo silno poraščala. Atmosfera tam doli je bila nasičena z clektriciteto in položaj je bil podoben sodu, napolnjenemu s smodnikom: treba je le iskre, da pride — eksplozija. Srbija je z nervozno nagiico vežbala, izpolnjevala in pripravljala svojo vojsko. Tedaj je bil prišel k našemu poslaništvu"v Belgradu vojaški ataše, !ri je imel odpri o cko in gleda! stvari, kakor so bile v resnici, in vesti, da je poročal na Dunaj — resnico. Na-glašal je, da bo srbska vojska v evcu-tuvelnem konfliktu činitelj, ki ga ni smeti prezirati. Radi te odkritosti in vestnost; je biia na Dunaju huda zamera — ni se prikupil. Obdolžili so ga pristranosti in simpatij do Srbije. In skoro je moral pripraviti svoje kov čeke za odhod iz. Srbije. Ni bil to mož za mogočne in — desorijeii-tirane diplomate na Danaju. Niso mu hoteli verjeti, ker so hoteli imeti le poročil, ki so bila v skladu z njihovimi načrti in. ki so potrjala, da je njihova balkanska politika najizvrtstneja, edino prava za čuvanje koristi monarhije. Kdor je i spregovoril kaj, kar bi jih opominjalo, da bi morali svojo politiko morda ntkcltko revidirati, ta je prišel v črno knjigo — ni bil mož zanje. — Prišel je potem tja doli drug u tuše, ki je poročal tako, da je odgovarjalo dunajskim željam in dunajski — desorijen-taciii. To je bil mož po njihovi volji. Navajamo ta slučaj, ker je zelo poučen in tipičen. Kaže nam nesrečni sistem v našem ■diplomatskem zastopstvu na Balkanu. V takem duh«, so vzgajali diplomatski naraščaj monarhije — tako siužbo so zahtevali od njega. Nikdar jim ili bilo do tega, da bi -doznali resnico, da.bi bili poučeni o razpoloženju v narodih. Mimo in preko teh so hodiH s suverenim prezirom* Z narodi sploh nko računali. Da so le imeli kakega po t on tat a ali državnega mogotca na svoji strani, pa so že menili, da -jnajo dotični narod in dotično deželo v svojem žepu. Tako je bilo v Srbiji za časa narodu osovraženega Milana in nesrečnega Aleksandra. Vihar narodne nevolje ju je odnesel. Tako je bilo na Bolgarskem z nasilnikom Stambulovem. Jeza naroda ga je pobila na ulici. A posledica za monarhijo je bila usodna, kakor vi-duno to sedaj. Ker je naša diplomacija računala. les takimi mogotci iln jih podpirala: s*!a se jeza In nevolja naroda prenesli tutii ua monarhijo. Naj je bilo krivde tudi na onih drugih straneh, naj je bilo tudi pau-slavlstične propagande poleg, ali dejstva it, da je na zgrešenem z istemu naše diplomacije vslik del krivde na tem, kar se je razvijalo v Srbiji proti naši monarhiji iu kar je končno dovedlo do balkanske vojne ih preko te no sedanjega svetovnega konflikta: na tem, da je monarhija Zašla v sedanji prekritični položaj, ko mora z naporom vseh svojih sil braniti svoj obstanek in svojo celokupnost. Naša diplomacija ni nikoli računala z voljo in dušo snarodov na Balkanu in z resničnim čutstvovanjem v njih. Zato tudi ni bila nikdar prav in resnično poučena o razmerah, položaju in o grozečih nevar^ nostih. To za monarhijo usodepolno dejstvo se je pokazalo tudi sedaj na najeklatantneji način spričo dogodkov na Bolgarskem. Naši di|5!omatje so brli u ver jeni, da je zavezništvo s kraljem Ferdinandom absolutno gotovo jamstvo za — neomajno zvestobo Bolgarske. V tej veri so bili celo še po katastrofi, ki je zadela bolgarsko vojsko. Poznali so pač bivšega kralja, niso pa poznali bolgarskih državnikov, najmanje pa bolgarskega naroda. Že pred nekoliko dnevi smo rekli, da so se bolgarski državniki postavili na stran osrednjih vlasti le kot spekulantje. Dokier je dobro šlo in je bilo na$de, da v tej zvezi uresničijo svoje cilje, so biH strašno zvesti; po katastrofi, ko je ta nada padla v grob, so postali »izdajice«, kakor jih glasila naše pridržki ali klavzulami. S tem so odstra- i diplomacije označajo sedaj. In kako nepo-nlene največje ovire za mirovna pogaja-' učeni so brH na Dunaju o bolgarskem nali ja. Pot k miru je končno vidna. rodu, kriči dejstvo*, da se še po katastrofi« niso hoteli odreči svoji veri in so zatrjali, da bolgarska javnost ne -odobruje koraka bolgarske vlade. Tolažili so z Dunaja doli, da se bo vsaj velik del bolgarske vojske vkljub svoji vladi še nadalje bojeval na strani osrednjih vlasti. V tej svoji nadi je bila naša diplomacija kruto prevar jen a. — Nedostopna je bila za pouk dejstev: da je Rusija osvobodila Bolgarsko in da fo je tudi pozneje često podpirala, a da so se bolgarski državniki vkljub temu izneverili Rusiji, ko se jim je zdelo, da jim tako kaže. Istotako kruto se je preverila v svoji veri, da je Ferdinand nad vse ljubljen »car vseh Bolgarov«. Sedaj pa je v pogovoru z bolgarskim generalnim konzulom v Budimpešti sam priznal, da je mora] bežati pred. tem narodom in da ni imel druge poti, ker je bil narodi razjarjen proti nJemu. Tako usodne so posledice grehov naše diplomacije, nje popolne dezorijenrirano-sti, ali, kakor je rekla te dni »Arbeiter-Zeitung« drastičneje: nje popolne nesposobnosti. Ves sistem našega diplamatske-ga zastopstva na Balkanu je iz. dna zgrešen. In ne bo bolje, dokler se ta sistem ne odpravi. A v ta treba vso vzgojo diplomatskega naraščaja postaviti na povsem dugačne — demokratične podlage. Sedaj je terezijanišče na Dunaju — ta -visoka šola za diplomatsko karijero — dostopna izključno le bogatim aristokratom. V tem je glavni vir vsega zla. Poseči bo treba v veliki rezervoar — širokih plasti,, kjer je nerazmerno več talentov; a to ne samo radivečega števila, ampak tudi zato, ker so te plasti — bodimo ie odkritosrčni! — zdrave je in č vrsi oje po intelektu. Pa še nekaj zelo važnega. Kako naj bi blii ti naši -diplomatski zastopniki poznali narode in njihovo dušo, ko niti občevati niso mogli žnjim, !;er riti njihovega jezika poznali niso. -Niso hoteli, ker oo s prezirom gledali na narode in se sistematično izkljn-čali iz njih življenja, in niso tudi mt gli radi nepoznavanja jezika. Posledica je, da so jinši zastopniki vedno tujci med narodi — odtujeni jim telesno in duševno. Dogodki v Srbiji in v Bolgarski naravnost kriče po refonm naše tliploi Ako ne, se bodo ponavljali grehi in njih usodepolne posledice. timt Btž. pss! Jjgii3fia»a SphKifo v zbornici peslancsv. Hrvatski: V:sc!ca kućo! Novi?t dc^odfaii na zapadnoj fronti ovoga gre.:no£a svjetskoga več pet« godimi tr2}a-iućega rata i najnovije u 5uf,arskoj nisu još doista opameti!! državnika Jedne i urng^ pole monarhije, ai su ponekle preukrcculi njihovim glavama, te su počeli bar govoriti o tom, kako da so prav*edu ustanovne promjene u nular monarhije i kako da se dedjo do razprava za mir. I ova činjenica pokazuje c-no, št'j se je mcglo opaziti cie-im trajanjem rata: da se najme ima prema slavenskim • narodima toliko više obzira, koliko je slabija sreća na ratištima, kao i obratno, da se te narode to više cajalovažtrje, prezire, pritišće, koliko }e veća rastna sreća. Mi upravo s toga. mc.'iiao imati malo A jere u rieči državnika monarhije, ma bile prljattrije-nego !i u istini jesu. Ali je iemu i dalnjl veliki razlog. Državnici ostaju kod temeljne poCTieške, Iz koje potječe sve zlo u monarh'U, da će, kako svečano iz javljaju, i od sada vcjevatl rame o rame sa historlikim, najvećim neprijateljem monarhije i dinastije Habsburga, sa onim, koji je sedam godina vojevao s njima, da za njim oim^, velik dio Slezlje; sa onim. koj fih. Ie prisilio, da su se i oni dali u diobu Poljske, te da se jo tim, kako ie predvidjela carica ! kra1jtc3 Marija Terezija, ne samo pocinfla velika nepra\1ca, nego 1 prouzrokovala veliku nesreća. Nejm?mo vjere o nje, pošto izjavljuju, da će se i nadalje boriti rame o ratne sa onim, s koiim zsjedno je monarhija vojevala proti Francuz koj godine 179-1. i koil je pak sliedeće ko-iine sklc?pio mir sa Franeuzkom i ostavio monarhiju na cjedilu te je morala vojevaii sama jo 1 dvie godine, dok nije bila prisiljena, sklopiti i oi(a mir, u CampGforimu. Nemoiemo imati vjere u nje, poŠto izjavljuju, da će se i dalje bcriii rame sa cnlm, s kojim je monarhija vc-.'evala u korist njegovu za Schlcsui^-flolstem (1864 ), da i>ak on dvie godine kasnije (1866.) zajedno sa Italijom navali r.a rr.o-narhijn i provali u n'u; sa cn:m, koji je početnik ovoga krvavoga hrvanja medju narodima, jer je on onaj, kej je zahtjevao od odlučujućih čimbe- nika" monarhije, da Srbiji godine 1914. postavi takove uvjete, koie kao samostojna država ni;c nikako mogla prihvatiti. (Tako je!) Nato je nadaljeval nemški: Slovani ne morejo verovati besedam avstrijskih državnikov, ko vsled dogodkov na zapadni fronti in na Bolgarskem govore o želji po miru, ko objavljajo neke ustavna spremembe. Jz izkustva vemo, da, čim srečne je je bilo nemško orožje, iem veče so bile persekucije Slovanov, a čim nesrečneji je uspeh vojne za Nemce, tem blažje je bilo postopanje proti Slovanom. Naši državniki se ne morejo rešui največjega sovražnika monarhije: Prusije, ki je monarhijo često pustila na cedilu in se je z drugimi državami združila proti njej. Prusija nas je zavlekla v to vojno, ki jc imela prinesti Slovanom temo, Nemcem oa luč, v vojno, ki so jo največji državniki Nemčije proglasili kot vojno Oerman-stva proti Slovansivu! Monarhija, katere prebivalstvo je po večini slovansko, je postala velevlast s pomočjo Slovanov; v svojo obrambo je ustanovila Iz Srbov in Hrvatov vojniško granico; zanjo so ravno Hrvatje, Srbi in Slovenci skozi stoletja prelil! toliko krvL Taka monarhija v borbi med GerraansJvom in Slovanstvom se ni branila, stati na strani German s t va in ie prisilila svoje Slovane, da se bore proti svojim bratom, drugim Slovanom. Ako je Bolgarska, ki je tudi svoje slovansko crožje dvignila proti drugim Slovanom, sedaj obrnila hrbet Germanstvu, je to v veliki meri pripisati postopanja Nemcev nasproti Bolgarom. Oficijelna Avstro-Ogrska, to je: Nemci In Madjarl, tudi da- daljno borbo, ampak tudi z^ to, da skupno sodelujejo na delu miru. Govoreč o okrožni noti ministra za vnanle stvari od 14. septembra t L, je pripomnil govornik, da se — pa naj še tako 2ele miru — ni čuditi, če druge vlasti odklanjajo njegov poziv. Najprej radi tega, ,ker je ta korak storjen z znanjem in privolitvijo od vsega sveta mržene nemške države, in zato, ker vsenemškt svet še vedno vstraja v pan^er-manskih idejali, katerim služI monarhija in hoče nadalje služiti Burlanova nota vseh tre takih rnest, v katera ne privole ne nenemški in ne nenv.djar-skl narodi. Tako n. pr. Izjavo, da k izvedbi nekaterih temeljnih načel predsednika Wilsona treba od strani četvorne zveze napraviti gotovo opazke. To predpostavlja, da njihova izvedba ni združljiva z življenskimi interesi centralnih vlasti. 2vljensld interes Avstrije pa je — kakor Nemci sami pravijo —, da morejo oni izvajati oblast nad Slovani in drugimi nenemškiml naredi, da l-o nemški jezik službeni jezik, da se češko-slovaška In Jugoslovanska stremljenja zadušijo... Zivljenski interes Madjarov sestoji v tem, da bi oni še nadalje tlačili druge narode, posebno Slovence, ?rbe ;tr Hrvate. Razgovorom, ki jih želi voditi minister Bu.ian treba da prestopijo tud! delegati raznih narodov monarhije, da' bodo mogli zastopati Interese svojega naroda. Kakor je dr. Korošec že nsglaša!, ponavlja tudi govornik, da c. In kr. vlada more z-i-s to pati samo Nemce in Madjare, v nobenem čaju pa ne večine prebivalstva te monarhije! Kar se tiče govora ministrskega prcdre'.inilui, je tolažljivo, da je priznal. brezpogojno pravico Poljakov, da sami odločajo o sebi. Z izjavo zastopnika poljskega naroda v Avstriji, podani tu, se južni Slovani, kot njihovi zavezniki, strinjajo popolnoma. Kot drugi problem za rešitev je označil ministrski predsednik on? Bosne in flcrcegovine, do katerih madjarski »bratje« stavljajo v prvi vrsti svoje pretenzije. Er.i hočejo to našo deželo priključiti naravnost k Ogrski, pak Izjavljajo —, da se za /ako rešitev Izjavi 75% prebivalstva onih dežel. (Smeh pri južnih Slovanih). Drugi so pa mislili, da In bilo bolje, če se bosateji in večji del Bosne zec-ini z Ojf.ko; manjši In sircmaSneji pa s Hrvatsko in .Dalmacijo. Tretji priporočajo ^e-dtnjenje Bosne in Hercegovine z Ogrsko tako, kakor je' danes Hrvatska in Slavonija. Govornik se je na to bavil s pretvezniiui zgodovinskimi pravicami O&rske do Bosne in Hercegovine in s potovanjem grofa Tisze v Hrvatsko in Besno. Grof Tisza doživi še čas, ko bodo njegova nasilja zdrobljena in ko do danes potlačeni narodi vskrsr.ejo k svobodi. (Pleskanje na klopeh Slovanov). Grof Tlszu, je inogel v jugoslovanskih krajin čuti iz i:st narodnih predsiavUeljev, kaj narcJ hoče. Meiiioranduin, ki ga je prejel dne 20.^septembra v Sarajevu, govori jasno zanj in za vsaiccga držav-nika. monarhije. Bosna in Hercegovina nočeta nič vedeti o kakršn]em-koii združenju z Ogrsko! Presiti ste madjarskega in nemškega gospodstva in hočete ujedinjenje vseh Srbov. Hrvatov i:i Slovencev v en! samostalni državi. (Ploskanje pri južnih Slovanih). Tu isto zahtevo je cul grof Tisza v Dalmaciji In v Hrvatski ir. v Slavoniji. To isto hoče ves narod Hrvatuv, Slovencev in Srbov. Nai vzame to na znanje tud-i avstrijski ministrski predsednik! Program, ki ga jc on tu razvil, jc program paagermanov. On 5>i lic tel, da bi se H zveze avstrijskih dežel ločila z ene strani Dalmacija, a z druge OaHcHa. in to zato, da Nemci zadobije absolutno večino v parlamentu, da bi mogH r.a ta način po svoji volji gospodariti nad Cehi, Slcvcuci in Hrvati Dalmacije in Istre. (Odobravanje med ltiž-nimi Slovani). Govoreč o avtonomiji narodov je preciziral to , takole: popolna pariteta za vse narode nb zavarovanju skupnih interesov! Vrcd.ic^t teh besed se mora presojali po dosedanji praksi. Avtonomija dežel in občin ima za Nemce drugačno pomembnost, ko ere za njih, in drugačna, ko gre za Slovane. To Isto je pri enakopravnosti. Tudi do sedaj so narodi Avstrije proglašeni za enakopravne. V praksi pa so imeli samo Nemci vse pravice, Slovani pa samo nekatere, ali pa nikakih. V tem, ko za 100.000 Cehov ua Dunaju, za 100.000 Slovencev na Koroškem, za 70.000 Slovencev v Trstu ne obstoji nobena javna 1'tidska šola. ima nekoliko tisočev Nemcev v Trstu in v Oorici nekoliko svojih ljudskih in srednjih javnih šol; (Vskii>i pri Jugoslovanih). V nul-zadnjem času se je ustanovila v Trstu cc'o nemška pcn:orska s ;-la, d očim ni take šo'e v Primirju za nas Hrvate. Zato ne ca:ejo Jugoslovani niti r:'^kovc::a oreha ne za cbljuhe avstrijskih vlad, ne na njihove zt-kone. Še hujše, ako je to možno, postopajo alauj.iri proti Srbom, Hrvatom :: Slovencem. Tudi za te •^e čolna rešitev v ujedi :j:rju !si svohooi:! državi Hrvatov, Srbov In Slovencev. J".žni SIova:ii odbijajo ponndbe lu obljube avstrijskega uiiiiistrskeJia predsednika najodločneje!! Parlamentarci pri ces-rju. Kakor smo že včeraj poročali med brzojavkami, je cesar sprejel v soboto v Badnu zastopnike vseh parlamentarnih strank, da 5uje njihovo mnenje o" položaju. Izmed Juso-siovaitov je bil sprejet načelnik Jugaslo-vanskega khiba, p osi. dr. Korošec. Prvi so bili sprejeti Cehi. Cesar jim ie .stavil več vprašanj, na katera so češki zastopniki takoj odgovarjali in pojasrrli cesarju stališče Češkega S vaza. Po av d i jene i so se Cehi posvetovali še s posl. dr. Korošcem in se nato takoj vrnili na Dunaj. Posl. dr. Korošec, ki je bil sprejet popoldne, je razvil cesarju jugoslovanski program. Cesar je zelo pazno poslušal dr. Koroščeva izvajanja in mu je stavil razna vprašanja. Govor se je sukal "tudi okoli sedanjih pari amen ta rnrh razmer, ne da bi •se doteknil bodooih dogodkov. Kakor so poroča, iz dunajskih nemških virov, so baje poslanci* ki so bili sprejeti v avdi- jenci, dobili vtis, «da cesar z zaupanjem ses U vstrajajo t zvesi % Nemd ne »amo za na-"gleda v bodočnost Misli se, da. vladarje« *5frah.H fctUi^OM" ST« ZW i ■ ■ MaJlt.V. vu nptMnteti?m> mnenje temelji na- oko-llšelital?. k i s:> crplošiiosti neznane. Ce^ar ic r;*.v>sii t o-lar.ee. lo' se ie opažah, đn siinistrslđ predsođirik] gf.'erljo« sain, kakor ie vse dnigo dosegel i7. lastnih moc-fv L i u 1) 1 i a n a. meseca o&tobra 1918. Oilbor^ »Narodne galerije«. Mišci »Narodne galerije« naj se razširi Zelo važna seja »Odbora ,ža stradajoče otroke« se bo vršila v torek, 15. t. m., ob 4 popoldne v SIov. Čitalnici. Prosim, da prldeio tudi vsi gospodje. ki so spremljaj i otroke «a prehrano. — Predsednik. Za pouk v laščiul, 8 ur na teden, išče CMD. deška meščanska šola primernega pomožnega nči-Več pri ravnateljstvu šole. i-Me-H oaiiop vsevkupnega kabi- Želeti bi bilo z ozirom na važnost «sta-jic Vll^de nasledstva vlada splošno nove, da pri skladu za *Narodiw> galerijo« sodeluje vse slovensko ljudstvo in da se je tisti, ki ji.rn - mogoče, spomnijo z večjimi izrednimi darili. GOVEDINA ZA NEIMOV1TE SLOJE. Jutri, v torek, in pojutrišnjem v sredo, se bo dobivala govedina za neimovite sloje proti preščipnjenju št. 23 (razprede-lek iSalumeria«) izkaznice za nakup mesa ir. maščob (rdeča črta) in izročitvi izkaz-nic št. 57, in sicer seriji a, b v torek, seriri c. d v sredo. Na vsako izkaznico se doti 10 dkg mesa. Prodaja se prične ob 6 zju-tiaj v naslednjih mesnicah: Spangher,\ Barkovlje 99. Bin. Rojan 9, Punter, Gor. j Greta 309, QuintavaIIe, Boroevićeva 34, Trocca, Cornmerciale 5, Crisiach, Poste 16, Stanislawsky. Campanile 17, Borgno-Io, Lazzaretto vecchio 52. Visintini. Cava-na 22, Periati, Sanita 9, Rivolt, LIoyd 7, Borzer, Tigor 10. Castro, Fontanone 19, Rodella, Beccherie H, Rochelli, Marije Terezije 51. Zadnik. P. S. Giovanni 6, Martineiii, P. Lcgna 8, Rumetz, Largo Santorio -2, Pinter, rarne-to 9, Lcnardoiz-zi, Amalia -23, Godigna. Farneto 747, Oafcznig, Acquedotto 65. Ottcnlscher. Mo-1'ngrande 10. Penso. Guilia 7. Pangoni, m;:cr c, dbino stvar. Ukrajinci so se izrekli za samostojno ukrajinsko državo, ki naj bi obstajala 7-1 as t i iz vzhodne Galicije, teverne Bukovine in severovzhoclma predelov Ogrske, in proti poljskim zaliic-va-a gic.ic ieh ozemelj. Nemci- so biii nuienla. da je ustava narodnega kabineta i7k:iačena, a narodne države da naj bi se ne astuhavljale sedaj, temveč naj bi se vsj. ta vprašanja odložila za čas »x> mirovni konferenci, izrekli so se za uradni mhiI.str.vvo, katero bi podpirali Ncmci i-i Poljaki. Socijalni demokraije so se izia\ li za federalizacijo države in Bsct.-r izključno na podlagi samoodločbe narod«-«--. — Kakor se sodi splošno, se pole /ai i > teli avdijencah nikakor ni raz-ja :iii. i!i to tem manj. ker se doslej še ni potrdila ve-t o odstopu Kussarkovcga kabineta in rud? še ne več nič o njegovem h,>yMfa posnetega po državnozberskem raslcdstvu.c (ictovo je le eno, da Cehov stenografskem- zanisniku med njimi tudi in Jugoslovanov ne bo v nobenem bodo- čnega. katerega se je doieknil domobrancem avstri :kcm kabinetu več ni=njgter v seji 9. t, m., rekoč: »V včerajšnji seji zbornice je eden gospodov pripovedoval, da vlada v armadi razpoloženje proti državi in da zato ni mogoče priče-ti oleazive.« Teh ministrovih besed, objavljenih v četrtkovi »Edinostih, nam cenzura ni zaplenila,, zaplenila pa nam je včeraj, v nedeljo, dotični odstavek dr. Rybafevega govora, v katerem so se nahajale te besede. Človek bi se jezil zaradi te pristne birokratske doslednosti, r-oda kaj hočemo: v nasi ljubi Avstriji je že itak izgubilo glavo vse, kar jc uradnega; zakaj bi ie re izgubila tudi cenzura! Kzre! Stro^sr in soproga Antenifa naznanjata vsem sorodiiikona, prijatoljem la znanceri* da. je njena ljubljena JIU - >vr v ffSTTdSrn.^ outM i »'•- n—"*' itm i;.** j , srebro in dragulfe nove in stare, vsako množino, kupini iu plačam po najvišjih điievnili—-cenah. ADOLF NAGEL, iti. Squero Nuovo št. 3. išče vešče posredovalce za mesto in okolico ' ' — 11 ii ■ \ ii i kupuje po najvišji n cenah dobroznalia fSrarna in zlatarna A. povii if Trstu Tr^j StAre mitnice i3ir-rijra veccliia) itev. 3. LIKERU v veliki izberi in po zmernih ce-i cenah vedno v dobro oskrbljeni zalogi ': ul. G. Donizetti 1 — Parčina. : - uanes po kratki in mučni bolezni poletela med angelčke. Pogreb so bo vršil v torek, 15. t. m., ob S'A zjutraj iz hi3e Sa'osti nI. Fr. Cappello it. 8. TRST, 13. olitobra 1918. ;Covo i^brfcbno pcijotje Cftiso 47. S potrtim »cem javljamo mm MradflFKOiii ifznaacem pretužao vest, cU je soproga m. raati TEREZIJA BERNETIČ ? 41. lata s roje etarcafcl ssioCi ob fA'i po kratki in mvini bolezni mirno v Gospođu raspala. TRST, 12. oktobra 1918. fiRdrtj Mrnfttl{, soprog. JesifN MIIHa, Karal, HmrtU otroci Volja kor direktno obrestilo. P. Barriera 9, ValeruinotU, Madouniiia 21, Camiel, Istituto 22, Ferluga, Donado-ni 6, Marussicii, Rocol Settefontane 243, Jeaeo. Rigiitti 5, Del. zadruge, Settefontane 6, Rizzian, del Rivo 38, Copmiisso, deli' istria 51, Rocco, S. Marco 2, Del. zadruge, S. Marco 22, Godina. Skedenj 138, Gatznig, Skedenj 50. Cene: Prednji celi s priklado . pu K 15'60 kg. Inji deli s priklado . po K 17 00 kg: . t• > S- .Tv <— ** f^B, ; Si 3 Cenzura, ki menda hoče se zadnje trenutke svojega nezakonskega življenja izrabiti v kolikor mogoče občutno zatiranje vladi in njenim brezglavostim nenaklonjenega časopisja, nam je črtala včeraj nekoliko odstavkov .:z govora poslanca dr. Zs nsrsSis gsl^rfjo. Slovenska beseda še ni blestela v knjigi, ko je že roka neznanega slovenskega lune trika v srednjem veku ustvarjala znamenite umetnine po cerkvah in dvorcili. Ob času renesanse je padel na slovensko zemljo odsvit nove lepote, porojene v Ita-iiii. in slovenski talent je sodeloval pri zgradbi ponosne stavbe beneške umetnosti. Doba baroka nam jc rodila slovite umetnike Mislej t, \Verganta, St go, Cebe-ja, Mencingerja, poznejši čas I^ayerja in La;;. ;-'.a. Slovenski talenti Šubici, Ažbe iu uliko dražili so delovali v tujini, so pustili v tujini svoje na 1 večje umotvore. Genijalni \VoIf je umrl skoro pozabljen. Slovenska umetnost je tlačanila po svetli. nieni spomeniki »so raztreseni. Slovenski eor-ič In dleto sta upodabljala slovensko zemljo, ovekovečila sta v svojih delili slovenski tip, a'naš duh, ki živi v teh umotvorih, je pozabljen. D*v0sti:n ne po obsegu in zunanji veličini, ; pač pa po notranji moči in pcmenu. t »Narodna galerija« bodi slovenskemu k naredu tndi živ vir lepote in naj v stalnem stiku s slovenskim umetnostnim gibanjem cosp-šnje razvoj naših umetniških «si! do •viska popolnosti. Mnogim narodom so ustanavljali taki zavode vladarji in meceni «z preobilice svojih sredstev. Mi se obračamo na s!o- t-;-*-1 a S potrtim srcem cazn .rjamo prežalostno veat, je naša ljubljena soproga, oziroma icaii in U *>o kratki ia mučni bolezni danes, v ■!arosLi let. mirno v Gospoda zaspala. Pogreb se bo "crSil v torek, 15. t. m, ob 3. H po; oldne iz hiše žalosti ti. Lazzaretto \eechio stef. 45. TRST. 13. oktobra 3h 3. Jeslp Rsc?t ^ofro^. :n fesB^'nrj, otroka. Frcn i u ioi"? RTiton'.l* fočJsot^u}. Irata. Češko Budjevička Rc-stavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ut. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. USaj, »rbež in drage kožne bolezni odpravi Kitro in sigurno dor.iaie m^2 lo ParsioL Ne umaie. iama dulta. se more tadi Sez dan rabiti. Velika posoda K rodbinski lonček K Nadale pra5:k PARA.-TO!L za varstvo občutljivo kože, ena Skatlja K 3. Dobi se otoje ako se psSHa najrej dsnar. aH po povzetja Naslov: Paratol-Werhef lekarnar Ulmer, Buaimpe-ta R6zs« utca 21. Zlatarnico * v-5 - G. PSno v Trste se Je preselHa na Cdrso ii. ir> v bivšo zlatarnico G. Zercouitz & Flglio. Velika izbera srebrnih in 2ialih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermžk v Trstur ulica Poste veccala 12 vogal ulice delle Poste izdiranje zobov brez bo - le&ta. Plombiranje. -- UMETHI ZOBJE -- -4 \ Cene zmerne. Cene zmerne. Fino desertno vino: fzolantski refošk, ino-škat, sladico proseško vioo in vermoutiij fpecilalne vrfttt, v steklenicah in v »odili J se prodaja po zmernih cenah v zalogi v, : ul. G. Doruzetti 1 — Parčina. : C, kr. vsak i veter ob 9 Vi nfAb p Vato»n3»i K t«— kraste, srbež, garje ia kolna Vo'c-zni oupravi Iiitro in s gcr.io domač i mazilo Ke amate, rima daha : se rao.e torej tu J i iez daa rabiti. — Voiika posoda K 5.—, rodbinski lonček KO. — Nadalje prršek PARATOL varstvo občutljiva koie, ena škat!ja K Ii.—. Dobi ec oboje, ako se pošlje r.aprej denr.r rii po povzeijiu Kaslev : Parato!-V.rerkc, lekarnar U!mer — Btidimpešta VII, 8! RSzsa utca 21. r= mmmt za trgovino in obrt Psiraiiite Trst Trg Tgrezjs Za shrambo vrednostnih papirjev in dokumentov se priporoča vzeti v najem varnostno jekleno celico (Safes) pod : ključem najemnika, katera je H zavarovana proti ognju in a- ! Ivini v Oklopnim zakladu [ podružnice c. kr. prlv. Avst. zavod za trgovmo in obrt — : Podružnica Trst, Trg Marije Te res je St. 2. j) KA BAN r» • se računalo po 8 vLu fceicdt. — Debdo tiskane besede so računalo dvojuu. Najmanjša pristojbina 7Aaša 60 vtaarjCT. Slroleplsjfl, stenografije in slovanUlce po-|tt| i'Oloon.a zmožca gospodična se sprejmo takoj. — Fi-edstaviti so ja Tlak dan med f,l{t in 5•/* zvečer v ulici Oarintia ioto. Zroza Jugoslovanskih Želeiaičarjov. CbiAUliiiM za majhno družino se fiCe. 50 K dSuZRliljlI in dobra hrana. P. S. Giovanni 6, ir. Ponton. išče se zakonska dvojica za Tratarjo, 3, n. -ali ca S^lfiA knla staro, vipavsko ima na prodaj po Vtflll UlSlUt zmern-b eraib Goriško vinarsko drnžLvo v KobJilju It. 15, otanjol (Primorsko). 3223 sfioio na rije in drobnine. co o Raznovrstno blago sa preprodajalce, galante-- Jakob Levi, Trst, ali ca S. Ni- 4311 Promet na južni železnici. Brzovlak St. 2 ki odhaja iz Trsta ob 6'55 zjutraj; c:-eb-ni vlak št. 32, ki odhaja iz Trsta ob 8'50 zjutraj; brzovlak št. 1, ki prihaja v Trst ob 10 20 zvečer — izostaneio. Osebni viaK 35b. ki prihaja v Trst ob 9 uri zvečer izostai-c do nadaline odredbe. So žalijo! V gledališču v Puli prireja sedaj operetne predstave neka nemška gledališka družba. Da so vabila samo v nemškem jeziku, tega menda ni treba šele pripovedovati. Denar pa seveda družba rada prejema tudi cd nenemških obiskovalcev gledališča. A to prezirale 5e ne zadcSča tej družbi, marveč direktno žali slovanske narodnosti na predstavah. Tako je neki večer na predstavi prvi tenor razžalil češko narodnost na peznani neumni dunajski način češ: da^se mu zdi. »da češka grofica zna kraljevati« — to le: krasti!, pri čemur je. napravi! tisto poznano kretnjo z roko. Ali to pet je vendar naletel: r.ekaj obiskovalcev v vojaški HStSl BfllRan SSl "vr$,iniabo,čnik ki ceni. na drobnih nlz-2860. Modro iallco sledeči naiplov: Anton Kalcit, Zagreb, kupujem. Ponudbo z najsi^jo . •• toiikost na Frilaz 12. 3222 Trst. Via Cassa ffi mmmn štev. 5 (Lastna pssM) Kapital in reitrva K 23,500.000.— Filijalue: Dttnai Te^etholstrasse 7—9 Dubrovnik, Kotor Ljubljana, Metkov ć Opatija, Split, Šibenic. ^adar. Vlog« na knjižice 3 % °|0 Vloge m kajilice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačfle banka od svojega. Obrestovauje vlog ra tekočem in ziro-računu po dogovoru. Akreditivi In nakazn.ee ni tu^fc inozemska tržišča. - Kupuje In prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije. zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize procese itd. DaJe predu me na vrednostne papirje In blago ležeče v javnm skladisčih. - Safc Denosits. - Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev oroti kurzni fzgnbf, revizija žrebania srečk itd. brezplačno Stavbni kredit, rembours krediti. - Božna n,ročila. - - "Inkaso. - - Menimo - - Eskompt menic Telefoni: 1463, 1793 in 2666. Brzojavi: JADRANSKA Uradne ure: od 9 de f popoldne ===== 3SgggB5SB£ B3 E/liAAMlf Anton Jarkii potice ▼ trojem ateljei u ripOSFDl T Trstu. Via dolla Pe»to it. 10. 40 (1*ft?A vaakd Trste kupuj« in plača po najviijUi ceo au Fran Babič ▼ Trsta al. Molin v grsnd^ 6t. 20. 2S30 belo in rdeče čebule ter artičoko v imam šuUliiz* na prodaj v veliki množini po zmernih enab. Ante icorič, Trst, Brandežija (Sv. Ivan> žt, 942. 27*0 Paradižnik©, smokve, in sadje mmk® vrste kupi taksi za gotovino v vsaki množini tovarna konserev v Umagu. ParssSisiike se pisNe po 1 K kg. Dovoz ss pliiša. Iščejo se pokupovaici. imm Konseie« mm & tmmm, umo (istra) naj tenor AH, ko je la »junak« videl, da Će'ul ne Odnehajo, marveč da zahtevajo izjavo ali pred polnim gledališčem. ali v lokalnih listih, je — po velikih svojih uzorih — odnehal in obljubil izjavo v listih. — Tako treba kakor so nastopili eni Čehi v obrambo svejesa poštenja In svoje narodne časti. Še bolje pa bi bilo, ako bi našinci izvajali neke druge kon-sekvence iz take objestnosti in imperiiaence: da bi sploh ne hodili na take predstave, da ne bi nosili denarja njim, ki žalijo nas in našo narodnost. Ne sme biti več kakor je bilo "doslej: ko so naši drveli na nemške predstave in tam mirno posluSali žaljenja. Te indiferentnosti, ali pa boječnosti, ko sre za brambo časti lastnega naroda ne smete biti več. Včasih, ko so se široke plasti naroda osvestilo in se zavedajo svojega narodnega dostojanstva, zahtevajoč spoštovanja cd vsakogar, tudi in-telekturalci ne smejo zaostajati in se kazc.ti manje Dr. Mraček zobozdravnik Corso št. 24, I. nad. ^ 0« S —12 do?, in cd 3-6 m Brezbolestno Izdiranje zob, plombiranje in umetni zobje. •veir.ki naro.l, da si ustvari tudi »Naredno zavedne in ponesni. y velikizalRoi iiSampnlSi tevljov iz teving v Trsta, bL delta ScaOnato 2 se prodajajo piaineni čevlji s podplati i* ce- vire z uinjstimi podpfotnimi nabitki. Prevzemajo se tadi naročila po meri in izvršujejo v 2 dneh, ča naročuik pieakrbi platno sam. Mjajs SI pmi iri Nptokl bda. tmm mm n»ia Specialiteta: mazilo za čevlje. Se pošilja tndi na deftelo. - ulice Scellnata SI. 2 — Trsi SABINO OSMO. ' ASS£GUR££iOiMl amZRAU IN Tfii£ST£ (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena I. 1831. Zakladi za jamsko dne 31. decembra 1614. K 480,9S4,6^6.23 Glavnlca za zavarovanje žlvUenjn dM 31 fecenibra 1914: K 1,205^13.563. Hačana poavračtla od leta IbSl do 31. decembra 1JIB K 1.2I2,012^S3.5o. S 1. januvarjera 1907. je društvo uvelo za življenskl oddelek nove glavne pogoje police nadarjene največjo kulantnostjo. Povdariati je sledeče ugodnosti police: I. Veljavnih takoj od izdanja: , • a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti poiice za cclo vlogo, kaoar mora zavarovanec vrSitl voj. službo, ako ie vpisan v polah črne vojske. , . .... , ., b) ako plača zavarovanec l0*/«* od zavarovane svote, lahko obnov« polico, k. je iz«ub>Ia veh.vo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrši v teku 6 mesecev po preteku rok:t H. Veljavnih po preteku 6 mesecev od izdanja: ^ a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake iormalitete ~ potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerslbodl deželi vesa -veta. (Svetovne police) Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tndi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju. IIL Veljavnih po preteku enega leta po izdanju police: n) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delo. ' IV Vellavolli po pretebti treh let od izdanja: a) Absolutna neizpodbitnost zavarovenja razun slučaja prevare. b) Drnštvo Je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec .umrl vsled samomora, aa Žoskušenega samomora. t r , »varovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju Društvo sprejema zavarovanje tudi za _ Žlvllenle, požar, prevažanje In ulom. j Jj^ " IliBiaiUBill i!§B