sedeUle str (jjTO—YEAB XVHI. VETA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB JttMif ta. uu. M tka ma4m Oomi«. f Mar || UrednllM k vprsvailld prostori J^n Lawo Stavkovni izgredi v Skazi ji; dva ubita. * Socialisti zmagali v Belgiji. Hindenburg je odklonil kandidaturo za predsednika. Čikaika delavska zveza proll "traetion ordiaaiiei" Samo tri strokovne unijo oo glasovale za Deverjev načrt, do-čim je 30 organizacij zavrglo predlogo. Chicago, lil. — V nedeljo popoldne je Cikaška delavska federacija t>ficijelno nastopila proti takozvani "traetion ordinanci", o kateri danes glasujejo voiilci Chicaga v referendumu. V federaciji je 33 strokovnih unij in samo tri so se izrekle za Deverjev načrt. Izid poskusnega glasovanja je bil sledeči: Proti ordinanci 10,488, za ordinanco 8856. Unijo, ki oo glnaovala za.jmmU. nanco, sta dve električarski in u-nija elevatorskih operatorjev. Voditelji delavske federacije so že prej izjavili, da je Deverjev načrt rešitve cestnoželezniškega problema v Chicagu bankirska zarota, katere namen je, oropati mesto za milijone dolarjev v teku prihodnjih 40 let. MEZDE SO ZMERNE. New York, N. Y. — Delavski tajnik Daviš je vpošteval protest Narodnega društva za napredek zamorskega ljudstva in je prečrtal imenovanje dr. W. A. Ple-ckerja izrednom agentom delavnega departmenta. Daviš je sporočil svoj odlok društvu pismeno. Pleckerjeva kršitev je bila zaradi tega še bolj težka, ker se je Poslužil prostega frankovanja. V ktaku, ki ga je razpošiljal poštnine prosto, so bili tile stavki: "Duševne in moralne lastnosti črnega človeka se ne morejo v najboljših razmerah in pridobitvah za poduk razviti tako kot v Človeka. n "Bodimo gluhi napram tistim, tolmačijo, da krščanaka bra: tovščina pomeni plemensko ena- kont." Daviš je dejal, da ni vedel, kaj 1'lecker namerava, toda kot re-Kintrar o življenaki šUtiatiki dr-**ve Virginija, je bil aprejet kot lzr<«den agent hrez plače. Po iz-ro »nem protestu od atrnni Narodnega društva za napredek zamorskega ljudatva, je bilo črtano njegovo imenovanje. Dva ubita v stavkovnih lartdih Berlin, 6. apr. — V bitki med Policaji in stavkajočimi rudarji v Orlau, Slezija, zadnjo soboto 'ta bila dva ubita in mnogo ranjenih. Trije policaji oo bili tudi JW1Jtai ---------- Tako izjavlja delavakl tajnik. Waahington, D. C. — Delavski tajnik Daviš izjavlja, da delav ske mezde niso previsoke v Združenih državah. Ko so ga inter-v ju vali časnikarski poročevalci, je izjavil, da štatistika jasno po-kazuje, da so ameriški produkti vedno več vredni. Ta vrednost produktov pa veliko hitreje narašča kot zaslužek delavcev, ki jih producirajo. Na pr. produkti leta 1923 so bili vredni 160,481,136,000. Njih vrednost se je povišala za 38.5 odstotka nad produkti izza leta 1921. V letu 1923 se je izplačalo delavcem v mezdah le $10,985,-895.000. To pomeni, da Je bilo le 34 odatotkov več izplačanih v mezdi kot v letu 1921. ■ Daviš je zaključil, da postajajo ameriški delavci vedno bolj produktivni. Ta njegova izjava Je popolnoma v nasprotju z govorancami podjetnikov in bankirjev, ki ad stokali, da ameriški delavci postajajo vedno manj produktivni. Daviš je v zasebnem življenju miljonar in bankir. Torej mora vedeti, kaj govori. SAMOMOR ROJAKA. Pognal je iOri krogle vane radi . denarja. I^eadville, Colo. — Filip AnžUr, ki je prej bival tu več let. ee je zopet vrnil v nošo naoelbino iz Clevelanda. Bil je tu osem dni, deveti dan pa ei je pognal štiri krogle vase in končal svoje življenje. Pustil je listek, m^-rem je bilo zapisano: "Žalostno je. To sem naredil radi densrja. Pozdravljam vso." Pripovedujejo, da je bil alsbo-umen. Mogoče so vzrok tudi družinske razmere. Njegovo trupio no poslali nazaj v deveiand. ker j« tako hotela njegova iona. M PRETORIJANSKA STRA2A BANKIRJEV ZGRADILI SO TUDI OROŽARNE ZA SVOJE ARMADE. In proti komu to oboroževanje? Ali proti banditom? Chicago, lil. — (F. P.) — Na tisoče in tisoče nabojev, pušk, samokresov in strojnic s trdnjavami podobnimi blagajnami v zemlji tvori danes nove orožarne vladajočih in zapovedujočih bankirjev v državi Illinois. Ako so primerjajo to ogromno orožje, m uničijo, te masivne blagajne is železobetona, kamna in jekla z njihovimi oplenjevalnimi prodniki v Florenci, Pizi in Benetkah, legitimnimi pirati renesančne do-be, tedaj ti izgledajo kot židovski profitarji, ki v židovskem getu love cente. Illinoiski bankirji obžalujejo $325,000, ki so jim odnesli ban-ditje v 75 ropih v zadnjem letu. To priliko so izrabili, da lahko o-borože svoje lastne čete s orožjem, ki so ga kupili od vlade, in da jih vpisujejo kot potrjene u-bijalce pod zapovedništvom šerifov ilinojskih okrajev. Delavci se mogoče čudijo, zakaj se toliko denarja potroši za orožje in privatne armade zaradi izgube borih $325,000 v enem letu, ko je ta vsota veliko nižja, ki jo je prisleparil kakšen predsednik, ne da bi bankrotiral svoje naprave. Odgovor na to vprašanje je ta, da so dobro izvežbane in oborožene tolpe pod kontrolo in organizi rane privatno kot na pr. od Društva bankirjev, lahko vporabijo za kaj drugega kot za lov bandl-tov. Bančne blagajne v dana šnjih dneh se ne grade toliko za radi vlomilcev, katerim se navadno mudi pri vlomu, kakor proti razjarjenemu ljudstvu. Blagajne ae grade tako, da lahko vzdrže napad od strani ljudstva, ako bi tudi trajal ves teden. Take blagajne pričajo, da se bankirji boje, da ljudstvu nekega dne poide potrpežljivost, ko je izkoriščanje doaeglo skrajne meje. To so vzroki, da bankirji ne Želo le državne policije, radi katere izigravajo zakuhane poteze v Springfieldu v družbi drugih korporacij. Kot najvišja goepo-daraka sila v modernem Illlnol-su hočejo svojo privatno armado, svoje privatno topništvo, svoje privatne orožarne in svojo privatno najvišjo moč. ZDRU2ENJE ŽELEZNIC BO PRIZNANO. Waohington, D. C. (F. P.) — Najmanj ni treba dvomiti, da bo sprejet Van Swearingenov načrt za združenje železnic Nickel Plato, Pere Marrjuette, Erie in Che-aapeake Ohio, ko bo nredložen zvezni komisiji za meddrftavno trgovino. VVoodlock je odložil svoje ravnateljako mesto pri železniški družbi Pere Marquette, da sprejme mesto v komisiji. Prav zanesljivo bo veČina komisije sklenila, kar predsednik o-dobri. Zadaj za Van Swearingeitovim načrtom so močni newyorški bančni Interesi, ki so že raztol-mačili upravi, da ae združenj«* Izvrši v smislu Esch-Cummlnso-vega traneportnega zakona. Oni pravijo, da bo Nickel Plate želez-nica delala konkurenco železnicam New Vork Central, Pennsjrl-vania in Bal 11 more t Ohio Vzhodne industrijo bodo Imele od te konkurence izreden dobiček. Ako je bilo napovedanih še premalo vzrokov in izgovorov sa združenje, bodo navedli še druge. Kadar ae močni bankirski Inte-rooi lotijo nekaj, od česar bodo imeli aami koristi, ne odnehajo vreme. Chicago in okolica: V eredo nestalno. Naraščanje temperature. Soince izide ob 6:24, zaide l Vojak, komaaist dobil 40 let zapora Nezaslišana oboodba je razburila Havajčane; čaooplni protestirajo. Honolulu, Hovaj, 6. apr. — Vest, da je proatak Paul Crouch pri 21. pešpolku ameriške armade na Havaju, bil obaojen na 40 lot zapora pod pretvezo, da je hotel organizirati komuniatično ligo med vojaki, je zbudila tukaj Veliko senzacijo. Obtoženi bo še štirje drugi vojaki. Razprava IfOtl prostaku Walterju Trum-bullu se vrši danes pred vojnim sodiščem. Vseh pet je bilo nečastno odpuščenih iz armade. Tukajšnji "Star BulletinM o-gotčeno protestira proti obaodbi, katero označuje kot znamenje naj večje strahopetnosti in katera lahko izzove odmeve od Wash-ingtona do Moskve. List piše, da je kazen skrajno pretirana. Vojaške oblasti molče o aferi. Kolikor je znano, je "rdeča zarota" v armadi prišla na dan prod nekaj tedni, ko je lokalni liat "Advertiser" poročal, da je "ruski vojni minister Kremlln odstavil Trockija". Omenjeni vojaki so nato poslali uredniku lista popravek smešne vesti. Pisali so, da Kremlln ni ime nobenega ruskega ministra, temveč krajevno ime v Moskvi. To jo dalo povod vojkškim oblastem za aretacijo vojakov in obtožbo pred vojnim sodiščem. Preiskava je dognala, da so aretirani vojaki člani komunistične organizacije na Havaju. Nekatero ameriSke aaiverzo eo pa ree lepe! Vodstvo univerze v North Caro- lini noče Imeti nobenego pre-davanja o opicah. Sploh noče nič slišati o najbližnjlh sorodnikih človeka! V ZAPADNI VIR GIHIJI NI - K ALI 1X1 MIKU SO PREMOGOVNIŠKI BARONI. Njih provokacije so postalo še vsakdanja reč. Worceotor, Mano. — Dr. Wolf-gang Koehler, profeeor naravoslovja na berllnaki univerzi, ki letoe predava na Clark univerzi o življenju opic, ne bo predaval o tem predmetu na northcarolin-skem vseučilišču kakor Ja bilo a-ranžirano. Vodstvo univerzo v North Carolini je sklenilo, da se Koehlerjevo predavanje opusti, ker je nevarnost, da bi dijaki morda kaj sumili o evoluciji. E-naka serija predavanj jo bila ve-tirana v Tenneoseeju, kjer Je bil sprejet zakon, da ae v javnih šolah ne sme govoriti o razvoju Človeka. Dr.. Koehler je dolgo let proučeval jezik in navade Človeških opis, o čemur zdsj predsva. Modre šolske oblasti v Severni Carolini in Tenneaaeeju pa nočejo nič allšati o razumnosti človeških opic! VOJAKI HOTELI LINČATI ČASTNIKA MORILCA. Manila, 6. apr. — Okrog 60 ameriških vojakov jo hotelo včeraj llnčatl poročnika J. S. Thompaona, ki Je v soboto ustrelil miss A udry Burloigh. Vojaško oblasti so zaprle vojake v barake in odvedle morilcu na varno. Poročnik je izvršil umor iz ljubosumnosti, ko je drugi častnik spremil deklico domov z neke veselice. Morilec so je sam Izročil vojaškim oblaatem. Toča nek lest lla romarje v Rimu. Rim, 6. apr. — Silna nevihto s točo in ploho je divjala včeraj v Rimu. Okrog 6000 romarjev, ki so prlill ob priliki "svetega lota" v Rim iz raznih krajev, je bilo premočenih do kože, ko jih je ujela ploho In toča med korakanjem k cerkvi ov. Janeza I veterana, kjer so ae vršile popoldanske ceremonijo no cvetno nedeljo. Avstrijski združitev s Nemčijo. Dunsj. 8 apr. — Podkanrelar Wabor je včeraj pri Biomorcko-vi alavnootl v Gradcu dejal v svojem govoru, do edina rešitev sa Avstrijo jo združitev s,.Nem-H_________-..„_ Morgantown, W. Va. — Wil-liam Green, predsednik Ameriške delavake federacije, je dne 1. aprila govoril na shodu rudarjev, ki je bil izredno dobro obiakan. Govoril je za splošno atavko rudarjev v desetih severnih okrajih Zaiudne Virginljo, du se obdrži jackaonvillaka pogodba in stre kompanijska unija. Povdar-jal je, da oo atrinja, da jo bil izdan oklio v časopisih za splošno stavko, i V okraju je bilo Še osemnajst rudnikov, v katerih so delali organizirani rudarji. Lastniki teh rudnikov so navedli kot pretveso, da ne morejo več vzdržati konkurence z neunijskiml rudniki in odpustili so 4,600 rudarjev. V takih razmerah ni rudarjem proo-stalo drugega kot poslati tudi svoje neorganizirane tovariš« na štrajk. Poročila govore, da je veliko rudarjev v neorganiziranih rudnikih sledilo klicu, Imetniki neorganiziranih rudnikov zopet izjavljajo, da je bil na prvega a prila rudarski praznik in da ru darji vaako loto praznujejo obletnico zmago za oaomurni delavnik. Položaj še al jasen ln tudi na tančno se ne more še povedati, koliko neorganiziranih rudarjev je v resnici sastavkalo. Uspeh jo sevoda odvisen od neorganiziranih rudarjev. BOJKOT GROZI AMERIŠKEMU BRODOVJU. New York, N. Y. (F. P.) — Prav lahko se dogodi, da bo orne riško brodovjs proglašeno za "Črno", ko poleti pripluje v avstralska prlatanlšča. To ae lsvršl kot protest, ker so zvezne in državne vlado poslalo delavca v ječe. Take dogodko napoveduje naprej "Melborno Sun" v ovojih Člankih, ki ga prejema Tom Bar-ker, bivši avatralaki mornar in zdaj načelnik newyorško piaar-ne za kuzbaško kolonijo. Ako se ladija ali brodovje proglasi zs "Črno", tedaj Je mornarjem odpovedana služba v restavracijah, gostilnah In na ceotnih Železnicah. List prsvi, da radikale! agitlrajo med delavci omenjenih strok za bojkot- Na kratko povedsno: Ako se radikslcom posreči pridobiti delavca za bojkot, ki delajo v gostilnah in restavracijah, tedaj ne bodo dobili v gostilnah jedi in pijača. Njih grla oslonejo suha, kakor da so prišli v prohlbicijonlško deželo. Ministrski predsednik Jo ofi-cljelno opazil zbiranje črnega o-blaka, kajti on apelira, da se noj delavci omenjenih strok ns brigajo za poziv. Ako se bojkot ree izvrši, tedsj takega bojkota ni doživelo še nobeno brodovje. Bojkot bo za pomorščake zelo sitna reč. ŠTEV.—NUMBEH 82 Finančna kriza v Fraaoljl prinese aove volitve Herriot pravi, da no bo reelgnl-ral, pač pa bo sahtoval raapuot parlamenta, ako propade njegova predloga o prevzet ju kapitala. Illndenburg noče biti kandidat. Berlin, 6. apr. — Stari maršal Hindenburg Je odklonil prošnjo nekaterih nacionalietov, da bi on prevzel predsedniško kandidaturo mM to dr. Jarreaa. Nacionalisti, ki bi radi pridobili katoliške monarh lite na Bavarsko«, so mislili, da bi Hindenburg potegnil voe monarhiatične i lomente no svojo stran, če bi bil kandidat. Monarhlstl ao v škripcih, ker ne morejo dohiti kandidate, ki bi zadovoljil protestantovske ia katoliške monarh iste. "It Jat a miška" ima m snubcev, London, d. apr. — Daroth)r Muriel Dennletoun, ki je igrala glavno vlogo v znanem londonskem škandal nem procesu, jo prejel« len It vene ponudbe iz vaeh krojev eveta, pravi pa, da jo voe zavrgla. Dobila je tudi ponudbe ia filmsko igralka Pariz. 6. npr. Novejša vest se glasi, da je v Herriotovem kabinetu nastalo neaoglaaje radi vprašanja kako ae naj reši sedanja finančna kriza v Franciji. Novi finančni miniater Anatole de Monzie ae Jo uprl socialističnemu načrtu prevzetja kapitala. On predlaga, da država Izda za 45 milijard frankov novega denarja. naloži nov davek na tobak, užigalice, gazolin, aladkor, Špirit in luksurije ln proda koncesij« gotovih državnih monopolov. Pariz, 6. apr. — Promljer Herriot je včeraj Izjavil pri pojedini v Fontainbleauju, da bo imelo francosko ljudstvo zadnjo besedo o fešitvi finančno krize, Če zbornica zavrže njegov načrt prevzetja kapitala. Horriot ne bo |)odal ostavke, temveč bo zahteval, da predsednik Doumorgu« razpusti parlament ln takoj razpiše volitve. Načrt provzetja kapitala, katerega so izdelali voditelji socialistične strsnke, ki Ima v parlamentu sto |X)alancov, določa, da drŽava prevzame 40 milijard frankov (dve milijardi dolarjev) kapitala od onih, ki imajo 200,-000 frankov ali več vrednosti premoženju. Socialisti so prepričani, da bo načrt sprejet, ako bodo odločevali voiilci, kajti ogromna večina volllcev nima toliko premoženja In lo manjšina bo prlzadota. Mali kmotje, delavci, slabo plačani pisarniški usluš-bencl ln civilni uradniki bodo nedvomno glaaovali sa prevzetje kapitalu lajipalall v parlament pojačano lovko. Horriot je v svojem govoru razkril težko finančno situacijo Francije. Država ima danes 278 milijard frankov notranjega dolga poleg zunanjih dolgov Angliji in Ameriki. Država a takim bremenom nima več svobode v avo-Jem gospodarstvu, je rekel promljer. Kdina ml pomoč so nove zadolžitve v Angliji ali Ameriki ali prevzetje domačega kapitala, ki Je mrtev za državo, dokler loži v privatnih rokah. Vsi oni, ki Imajo denar, morajo nekaj ftrt-vovatl. OBLETNICA NAPOVEDI VOJNE. Včeraj, 6. sprila, Je preteklo oaem let, odkar je Woodrow Wll-son formalno proklamiral, da obstoji vojno stanje med Združenimi državami in nemško cesarsko vlado. Napoved Jo alodlla sprejetju vojno reaolučijo v kongresu. RUSIJA HO PRIDELOVALA SVOJ ISOMBA2. Woahington, D. C. — Trgovski department poroča, da Je prejel Iz Kima Informacija, da bo Rusija v prihodnjem letu posadila več ozemlja z bornbašovcem In sladkorno peso. Tlhotap«kl haremi v Turčiji. Carigrad, fl. apr. — Turčija l-ma tudi avojo prohibicijo In običajna posledice je tihotapstvo, Moderns Turčija je prepovedala |joligamijo ali rnnogoženatvo. Bo-gatim Turkom se pa dobro zdi, če morejo kršiti prohiblrljo. Tu-patam a« pojavljajo tajni haremi. Pred kratkim, je prišel na dan tak tihota|*kl harem. Neki Turk v Bartinu ob Črnem morju jo v enem dnevu (kmtal sedemkratni ofe. Ko j« oblast stvor (»relakala, je dognale, da Ima tri *4*t>«, ki so rodile dva par« dvojčkov, ena |ia trojčke. Močni potre-l v Mehiki. Mežico Clty, • apr, — Seat potresnih sunkov je bilo včoroj v državi Duranko. M««to Chalcht-huites jo zelo prizadeto. Okrog 10,000 oeeb j« Izgubilo domov«. Podrobnosti Se niso znane. Po-t res j« bil tudi v drugih krajih Smaa. PROSVETA _ GLASILO H LOV EN SME NARODNE POOPOBNE JEONOT8 LASTNINA SLOVENSKE NA SODNE fOtH^WEjaWHriTg Cmmm mdmmm pm 4m§imm%. lihiptS m M rrmimjo. NvoMu: 7»KKATED PRESIT UNIOI« LABEL APPLIED FOR Dal«« v »kiepai« m. pr. (April S0.1MS) polog So na • usi ao vaai ao aatorl ^^m n* - Številke govore in ne pravljice nt legende. Gotovi ljudje, ki ne morejo pojmitf razvoja, ali ki žele, da znanost f svojimi resnicami nikdar ne prodre v širše ljudske kroge, da bo gospodujoči razred ložje Izkoriščal delovno ljudstvo, zanikajo nauk o razvoju. V za-bitosti in sovraštvu do prave znanosti, kl sloni le na znanstvenih dokazih, gredo tako daleč, da hočejo prepovedati v šolah, ki prejemajo podporo od države, učiti nauk o razvoju. Ti ljudje pravijo, da je to resnica, kar je zapisanega v bibliji; kar znanost uči, je pa laž. Zanje je laž, da so nekdaj na zemlji živeli veliki kuščarji, kl jih vidimo dandanes v muzejih. Okamenine, ki pričajo, da se je nekdaj tam raztezalo morje, kjer so jih našli, ao seveda tudi laš-njive. Ampak res je, da svet še ni star šeat tisoč let, ker tako uči biblija. Okostja takozvanfh predpotopnih živali, ki so že zdavnej izumrla, so lažnjiva, dasiravno se lahko vsak človek v današnjih muzejih prepriča, da so res take živali bivale na zemlji. Popolnoma resnična se jim zdi pa legenda o Noetovi barki, v katero je Noe od vsake vrste živali vzel po par, da ao se zopet zaredile, ko ae je umaknila voda Ti ljudje ne razmišljajo toliko, da bi sebe vprašali, kako velika bi morala bftl taka ladija, da vanjo lahko naložili po en par od vseh živali in potrebno krmo za več tednov. Koliko ljudi bi bilo treba, da bi krmili te živali in pazili nanje, da druga druge ne umori, raztrga in požre. Ampak tako je zapisano v bibliji in ker je tako zapisano v bibliji, pravijo, da mora vaak človek verjeti, da je resnica, kar je v njL Lepa je legenda tudi o nebesih v bibliji, ampak znanost je dokazala nepobitno, da ni tam nebes, kjer jih je videl Jakob z lestvo vred, po kateri so hodili angeli gori in dolL Zvezdoznanci so v zadnjem času dokazali, da je gotova nebesna megla (zvezda) od naše zemlje oddaljena en miljon "svetlobnih let" In kaj je eno svetlobno leto? Svetloba potuje s hitrico 186,000 v eni sekundi. Ako bi lahko prisilili svetlobo, da bi potovala v krogu, tedaj bi v eni sekundi švignila okoli ekvatorja sedemkrat in še bi ostalo lepo število milj. Svetloba napravi v enem dnevu 16,070,400,000 milj, v enem letu pa 5,865,696,000,000 milj. (Citaj pet triljonov 866 miljard, 696 mfljonov milj.) In U zvezda je oddaljena od naše zemlje en miljon svetlobnih let. Torej ta zvezda, ki jo vidijo zvezdoznanci s svojimi najboljšimi daljnogledi, je pričela svetiti kmalu potem, ko so izumrli veliki kuščarji in malo preje, preden se je rodil mamut, t j. veliki slon, ki je že tudi izumrl, da je sedaj njena svetloba prodrla do zemlje. tu ia Pa.— bo začel Go« pod j p operatorji jo to- let! Biblija pa pripoveduje, da svet še ni star šest tisoč Komu naj torej verjamemo? Učenjakom, ki dbka žejo svoje trditve, ali ljudem, ki se sklicujejo na legende? Ako so nebesa nad zvezdami, kje so torej duše, o katerih pripovedujejo, da so šle v nebesa. V nebesih niso! Svetloba, ki napravi v eni sekundi 168,000 milj pota, Je potrebovala na tisoče ln tisoče let, da je dosegla našo zemljo. Ali to še nI zadnja zvezda, ki so jo odkrili zveadosnand. V kolikor bolj se spopolnjujejo daljnogledi, toHko bolj oddaljene zvezde odkrijejo zvezdoznanci. Za to oddaljeno zvezdo ao zopet druge zvezde in za njimi sopet druge Itd. Kje so torej nebesa? Zvedoznand jih doed*j še niso odkrili, dasiravno je razdalja do zadnje odkrite zvezde tako strašno velika, da se človeku, kar zavrti v glavi, ko prične računltl. Kl/ubtemu pa človek ne odneha z raziakavanji. Res je, da dandanes še marsikatere stvari ne poznamo, toda človeški duh ne miruje, dokler je ne dožene in gleda reanl-d v obraz. Danes ni več vek, da bi ae otroški možgani mučili a lepimi legendami, otroke je treba učiti spoznavanja resnice, čeprav nI resnica prijateljem teme všeč. U spoznanje resnice bo človeštvo dvignilo na najvišjo stopnico kulture in d \inmm sir, da bodo zaprti vse v pittsburškem diatriktu. Rovi. da ao preveč oddaljeni o& indu-distrikta in da nanjo plačati veliko voenino za premog do velikih tovarn* Zato mislijo zapreti rove in obratovati neuaijske v W. Va. in Kentuckyju. Saj sta W. Va. in Kentucky bližje Pittsbunrha, kakor rovi v okolici Pittsburgha, in tudi voznina bo nižja za premog. Ampak to je obratno. W. Va. in Kentuekjr imata neunijake rove in bo več prof! ta, čeprav bo voznina večja, zakaj oni ne gledajo, koliko stane voznina, oni plačajo tudi več, samo da ne delavcu v prid. O delu nimam dosti poročati Tukaj sta 2 rova, eden Pftta-burgh Coal Co., drugi Pittsburgh Terminal Coal Co. Rov Pftts-btfrgh Coal Co. obratuje po Z—3 dni na teden, ampak zaslužek je takšen, da je dosti samcev šib v pečlarski klub. Pri Pittsburgh Terminal Coal Co. je stavka že osem dni, ker kompani ja je prelomila jackson villsko pogodbo, katera je že tako vsa kršena. Delavce veže, da delajo po dva v enem prostoru in od mrtvega dela ne plačajo nič. Zdaj, ko so delavci dokazali, da niso vjetniki, nego Svobodni delavci, so se gospodje vzdignili pokonci in povedali delavcem, da so oni sami zaprti rov ln da na j poberejo vaak svojo ropotijo na solnce, da jih več ne potrebujejo. To je slika, kako se znajo kapitalisti postaviti, kadar gre za njihov interes. Zato delavci, ne klonimo z duhom niti v največji sili. Utopljenec se prime tudi slame. Tako delajo kapitalisti, samo da dosežejo svoj cilj. Drugih novic nimam poročati, kakor da pri nas tudi obhajamo križev pot, zakaj pri nas imamo tudi verskih blaznikov, ki gredo okoli gospoda fajmoštra, posebno ob nedeljah. Pa res ne smemo pozabiti svojih verskih dolžnosti, zakaj to je sveto leto. Samo za koga je, za nas delavce je pro-kleto. Bog že ve, kaj dela, zato tudi gre delo bolj slabo to leto, da bomo imeli časa za na božjo pot v Rim. Pozdrav čitateljem Prosvete — J. Robaah. Nekaj govore, da bodo vffl dve tovarni poleg izplača, ker Um žive no človeško Map* ki je še w bolj poceni. Več to varen v Pair-mont Cityju obratuje s ro, ker naročila prihajajo is Nemčije ia so plačana v markah. [Vlo T teh tovarnah pa tinti trfht lirtii imrmil. i se zna kdo narediti dobrega prijatelja pri suprn. Narodnosti je v tem mestu vseh vrst, največ pa je Hrvatov in Cehov. Tudi Mehi. čanov ne manjka. Lansko leto je je več rojakov zanimalo, da bi tu v družbi naje- li premogovnik. Sedaj sem našel v bližini Edgmonta, kjer zbrali rov za ceno $75,000. Rod. nik ima železen dipelj, električno vzpenjačo, vse v dobrem položaju, tudi poslopje za umivanje, ko-vačnico, strojno hišo iz opeke, dober zračni rov in tudi je velika pisarna s tehtnico, dve železnici, kubična kara. Poleg pride tudi pocestna železnica in tovorna, ki odvaža premog. Premoga je od sedem do osem čevljev. Rojake bi rad peljal pogledat, ampak biti bi jih moralo najmanj šestdeset, da bi lahko plačali. Pozdrav! — Stfve Febjan, R. R. N. Bo* 500, East St. Lotiis, 01. b okolice Finleyvilie, Pa^~2e dolgo nI bilo videti dopisa od tu, zato je potrebno, da se oglasim in povem o delavskih razmerah. Trije rovi, ki so tu, obratujejo polovično. Rudarjev je pa toH-ko, da bi mogli obratovati šest takih rudnikov s polno paro. h tega je razvidno, da je najmanj polovica ljudi brez dela. No pa za nekatere domačine tu še gre, kateri najrajši leže celi dan. Spravili smo se tudi že nad regrat. O kakem napredku pri nas nI misliti. Vseeno naše društvo J. S. K. J. št. 148 priredi veseli co dne 20. aprila v prid domači blagajni Slovenskega narodnega doma na Hackettu, Pa., točno ob sedmih. Veselica traja do polnoči. Zato vabimo vse bližnje in oddaljene rojake, člane S. N. P. J., kakor tudi S. S. P. Z. Ob slični priliki bomo tudi ml priskočili na pomoč. Na veselici bo igrala izvrstna godba. Ne bo sicer kaka velika banda, bodo pa trije godci. Zato na veselo svidenje dne 25. aprila. —Frank Perniahek. Fairmont City, IIL™ Navajen sem. kadar se prikažem v javnosti, da prinesem kar celo butaro novic. Naj torej nekoliko napišem od leta 1024 in 1926. O Nesrečnih pokrajinah po južnem II-linoisu ne bom poročal, ker mi niso toliko znane, čeprav sem nekaj ogledoval okoli po Wlat Frankfortu. Veliko več bi lahko poročal is me«ta Murphv«»>oro. pa o tem je bilo itak že procej poročanega. Urednik menda aedi pri velikem jerbasu, kamor odlaga kis vrne in ponavljajoče ee dopise ter pritožbe starih žensk. Naj torej samo opišem o de-avakih rasmerah, kar je sa nas glavno in najvažnejše. Premogo-rovi posebno slabo obratujejo. Par jih je, ki delajo sa tri četr-tlne časa v tednu. Največ jih ob-rstuje le pe pol časa. a nekaj tudi prav nič. Tovarne, kjer oprav Ijsjo »enake delo, še najboU vztrajno obratujejo In takp tudi apriu ŽARK0MET George Waahington, od Je 1789 do L 1797; John Adama, 1797 do 1801; Thomas Jefferson, 1801 do 1809; James Madison, 1809 do 1817; James Monroe, 1817 do 1825; John Q. Adams, 1825 do 1829; Andrew Jackson, 1829 do 1887; Martin Van Buren, 1837 do 1841; Wm. H. Harrison, 1841; John Tyler, 1841 do 1845; James K. Polk, 1845 do 184D; Zachary Taylor, 1849 do 1860} Millard Filhnore, 1850 do 1859; franklin Pierce, 1858 do 1857 j James t Buchanan, 1857 <** 1861; Abraham Lineoln, 1861 do 1865; Andrew Johnson, 1865 do 1869; Ulysses Grant, 1869 do 1877 { Rntheford B. Hayes, 1877 do 1881; James A. Garfield, 1881; Chestfer A. Artur, 1881 do 1885; 18§>°Ver CIeveI,md' 1886 do Benjamin Harrison, 1889 do 1898; Grover Cleveland, 1898 do 1897; William McKlnley, 1897 do 1901; Theodorc Roosevelt, 1901 do 1909; Wllliam H. Taft, 1909 do 1918; Woodrow VVilaon, 1918 do 1921; > VVarren G. Harding, 1921 do 1928; Calvin Coolidge, 1928 do Ljubljana je na Gorenjskem. To smo že pred kratkim odgovorili prav na tem mestu.—Po-adravt Posmrtno Carnge. Pred kratkim se je v I-vančigrado v Slavoniji obesil 15-letni trgovski vajenec Jakob Pavlovič. Govori se, da je name-raval poskusiti, kaki občutki so pri obešanju. Povod fa njegovo dejanje mu je bik) poročilo o jus-tifikaciji Čaruge, katero je marljivo čital v listih. Pri poizkusu pa se je neprevidnemu mladeniču zgodila nesreča. Stol, na katerem je stal, se je proti pričakovanju prevrnil in šala se je iz-premenil^ v bridko resnico. Pav-lovič je obvisel na vrvi in so ga našli mrtvega. Zagon ton samomor v Toma-čeveaa. Posavska vas Tomačevo pri Ljubljani je doživela 17. mar-■ veliko senzacijo. Okoli desetih dopoldne je prišla v Semrajčevo gostilno pri Sv. Križu neznana, približno 50 let stara ženska, oblečena v temen plašč in z rdečo Šerpo na glavi, izpila hlastno merico žganja ter potem vidno razburjena hitela proti Savi. Ljudje, ki so v prodcu nakladali mlivko, so na tujo žensko postali pozorni in Marnova Micka je neznanko ogovorila, naj v mrzli burji ne hodi na savsko obrežje. Zagonetna ženska ni ničesar odgovorila; zamahnila je z roko in hitela naprej. Pozneje so slišali obupen klic; ženske ni bilo nikjer, ob škarpi pa so našli temen plašč in rdečo šerpo. Brezdvomno je neznanka skočila v Savo in našla smrt v savskih valovih. Identiteta neznanke se doslej ni mogla dognati Samomor ruskega begunca. Na Spodnji Pelskavi pri Prager-skem je služil kot hlapec ruski begunec Mihajlo Grenčup, ki je svoječasno dovršil na Ruskem štiri gimnazijske razrede. V pro-tirevolucijski vojni je prišel v Wranglovo armado na Galipoli, od tam pa v Jugoslavijo, kjer je po razpustu delavskih bataljonov stopil v službo pri posestniku Karlu Hrastniku na Spodnji PolskavL Zadnji čas je bil zelo melanholičen radi svoje usode in je napovedoval samomor. Minulo soboto se je res ustrelili prsa in kmalu nato umrl v starosti 22 let. Nekaj Bigotne Fašistovskl miličniki javni u radnlkl. Rimska "Epoca" poroča, da je kasacijski dvor izrekel važno razsodbo v zadevi miličar-Jev, ki se imajo smatrati za javne funkcijonarje, radi česar jim gredo tudi pravice državnih u-radnlkov. Barja je vrgla kamen na glavo 371etnemu kamnoseku Antonu Ferlugi iz Kolon je pri Trstu. Mož je lomil kamenje pri sv. Ivanu v Drobni kovom kamnolomu. Naenkrat je hudo zapihalo in takoj nato je priletel Feclugi na glavo kamen, ki mu je zasekal 12 cm doliro rano na temenu. Ponesrečenec je odšel najprej na zdrav-niško postajo, kjer so ga obveza-i, nato pa so ga odpeljali v bolnišnico. Smrt uglednega goriškega Sto-nca. Ns Reki je nmrl živino-zdravnik Franc Mtmih. rodom od sv. Lucije na Tolminakem. Mu-nih je prejšnje čase službovsl pri glavarstvu na Voloeketn. zadnje m J« bil ravnatelj meatne Kutarska mešanica. Najboljša zabava je, gledati, kako kutarji mešajo socializem i protestantizmom in darviniz-mom, včasi pa z židovstvom. Enkrat zapišejo, da je socializem dete protestantizma, čez nekaj tednov pa to pozabijo in pravijo, da je socializem židovskega po! kolenja. Zakaj enkrat — vsaj za izpremembo — ne zapišejo, da sta imela tudi Mohamed in Buda prste zraven? Miza je pogrnjena, samo gostov nI Patrovski dnevnik je zagotov-ljen. Vse je pripravljeno: »troj, papir, črnilo, urednikovi polna izba, reporterjev armada in cenzor z vrvjo prepasan že ima galono rdeče tinte. Vse je — samo naročnikov ni. m- m m Pettinentna vprašanja. Kako je to, da gospodje, ki bi radi bili delavcu kažipotjo, drv« mimo nas v avtomobilu? e e e. Dogodek št. 29. Bilo je v jeseni 1910. Gospod M., precej trebu&at, je rekel dninarju Jakobu: "Jokel, ker si do-morflca. V Selu Sar- ber fant, boš šel v svinjak in ma-vaš pri Osjeku si je posestnik lo pokidal. Za priboljšek dobiš L * «uk). . «... . P«rtave, inspiriraae od foaihziranega Bryana. Uhb S" 1,0 v*h dr-žavah ameriške Unije in potu. IT J™ ° •p>k*4ii v javMk šoiah. Nihče pa ne more potlaS te reanice v privatni napredni n m doma. Citajte poljudne znaaatv^ knjige o razvoju sveta in živlie-nja. Seznanite s to resnico va^ otroke v zgodnji mladosti. pe|jL te jih večkrat v naravoalovski muzej. Tega nam ne more nihče zabraniti. • • • '■• Amerikanizem. Vsak dober Američan dela a hišo, žene in avtomobil. I»0W tega je zavarovan, ima dovolj u tobak in dene vsak teden nekuj na stran za "deževne dni" —H je zdrav. m m m M Iv. Kaaper prerezal z ostrim nožem goltanec. Samomor je izvršil v trenotku, ko so prišli orožniki v njegovo hišo, da ga areti rajo, ker je v prepiru umori svojp žepo. Kasper je izvršil samomor z istim nožem, s katerim je dva dni poprej zaklal svojo ženo. Umrli v Ljubljani. Hugon Koz levčar, delavec, 32 let. — Josi-pina Gomilšek, vdova umirovlje-nega železn. nadzornika, 77 let — Emica Pahor, hči knjigovodje 4 leta. — Fran Kadunc, mehanik. 81 let. — Ivana Vrhunc, poslo-vodkinja, 42 let. — Josipina Bevc, delavka v žrebljarni, 52 let. — Marija Kumin, kočarjeva hči, 27 let. —« Mihaela Drnkar delavka, 48 let. Ostanki mamuta v Dalmaciji? — Kakor poroča splitska "Novo Doba", so pri izkopavanju nekega vodnjaka pri selu Karaka šica naletelj delavci na eftromno okostje dituvljalnega sesalca, ba je mamuta. Vprava splitskega prirodoslovnega muzeja je stori Ia potrebne korake, da se s kopanjem takoj preneha. Kustos muzeja je odpotoval na lice mc, sta, da pregleda zanimivo najdbo, jo fotografira ter ukrene potrebno za prenos zanimivega o-kostja v Split 0BT02NICA PROTI DOHENY-JU IN KONZORTOM ZAVRŽENA. Waahlngton, D. C. — Albert B. Fall, bivši tajnik za notranje zadeve, Harry F. Sinclair, Ed-ward L. Doheny in njegov ain Edward L. Doheny ao bili kriminalno obtoženi zarote zaradi znanega teapotskega škandala. Vije aodišče DiatrikU Kolumbija e zavrglo obtožnico zaradi tehnične napake. Pomožni juatični tajnik 01 iver E. Hogan ae je nahajal v sobi veleporote. Diatriktni pravdnik Gordon naznanja, da vloži priziv. On trdi. ako vlada izgubi priziv, se bo vseeno lahko vložila obtožba znova. Advokati pa kažejo, že na 8>vo tehnično napako. Oni pravi-; ds omejitveni rok poteče že prihodnji torek in ds ni jasno, a-ko se na obtožence razteza izredni zakon, ki ga je kongres spreiel leta 1922 in po rok traja šnt let T kozarček brinjevca". Jokel je u-bogaL Ko je počistil svinjak, je poklical gospoda in rekel: "Prosim, poglejte, če sem dobro opravil." Gospod M. res zleze v svinjak, tedaj pa Jokel hitro zapre vrata in jih zapah ne od zunaj. To je bilo zjutraj. Gospoda so isleali po vsi vas} in že so bili v velikih skrbeh, kam je izginil. 0-poldne pa je dekla, kot po navadi, nesla pičo prašičem. Sčetinar-ji so bolj krulili, najbrž zato, ker so imeli nepovabljenega gosta v svoji sredi. Ko dekla odpre vrata, skoči gospod prvi iz svinjaka in vpraša, kje je Jokel, toda Jokel je bil že davno daleč od vasi. Vsa vas se je smejala, samo tre-jalke so bile hude. Rekle so, da bo Jokel gotovo pogubljen. To se je zgodilo v Vremah ns Krssu.— A. Kovacich, West Frankfort, III. • • • Vsi za enega! Cenjeni K. T. B.! Tukajšnji rojaki so vsi za enega — za tistega, ki prejema denar zs cerkev in šolo. Katoličani dajejo v imenu vere, bivši socialisti v i-menu bratstva, komunisti pa v imenu businessa. Župnik pobira imenu denarja. Skoraj je imel prav oni dopisnik Prosvete, ki je v razpravi o pravilih zapisal, da nekateri naši rojaki nimajo rszu-ma 14-le t nega otroka. — Puter-hov, Pueblo, Colo. aaa Krasna slika! Francija nima denarjs. ker Nemčija ne more vsega plačati. Ako pa Nemčija vae plača, bo Francija bankrotirala, ker ne bo trga za njene izdelke. Anglija je v škripcih, ker jI Francija ne more plačati dol»a Ako pa Francija plača dolg. bo Anglija v kaši. ker ne bo mogla več pestiti Francije. Nemčija je v stiski, ker nima trgov. Ako pa dobi trge, bodo zavezniki v atlskl radi konkuren ce. e e e Boj sa svobodo. Vsakdo hoče Imeti svobodo Kapitalist zahteva svobodo izkoriščanja, stara garda svobodo blufanja in ciganka svobodo po-egovanja. Kazimirskl štab hoč* imeti svobodo laganja ia poor-umnjevaaja. ilfifržii L f I >k UfMiljti* TOREK, 7. APRH-A. PROSVBTA ■bazne »esti « »SSKKS1 rak(i govore, da jo jo oživela. San Francleco, CaL - "Prohi-ricij.ka jjostava je samo to po-Jiila, da ne delajo vina v vinskih ktete*1, ampak v kuhinjah, ^nično je dejstvo, da se zdaj Zf kalifornijskega grozdja spre-^ni v vi^o. kot kdaj preje." Teh besed ni izpregovoril Šlo-U ki ne ve, kaj govori, ampak dvoril jih je U tkwzi več let načelnik vinogradniške službe v kalifornijskem vinogradniškem departmentu. V letu 1924 je bilo porabljene-1 prav malo kalifornijskega Grozdja v državi za izdelovanje egalncga vina. Za to vino so porabili doma večinoma tako grozdje ki ni prenealo preizkušenj nadzornikov, ki pregledujejo sadje namenjeno za izvoz iz države Legalno izdelano vino se ceni le na 3,000,000 galon. Leta 1916 je pa bilo izdelanega 42262,475 galon vina. Leto kasneje pa 36,605,508 galon. To sta bili leti pred prohibicijo, Poleg teh 3,000,000 galon le-nlnega vina, so mogoče napravili se 6,000,000 galon vina za domačo vporabo pod pretvezo, da si družina napravi dve sto galon sadnega mošta za domačo vporabo. Dovoljenj za preŠanje sadnega mošta po dve sto galon je bilo izdanih trideset tisoč. Ampak kam je šlo drugo kalifornijsko grozdje. Preden je bila uvedena prohibicija, se je pogostokrat slišala tožb«, da postanejo vinogradniki berači, ker ne bodo mogli prodati grozdja. Odkar je pričela prohibicija je šla cena grozdju za izdelovanje vina Kori. Vinogradi se niso zmanjšali, ampak so se povečali. Grozdje za izdelovanje vina se danes izvaža v vse kraje Združenih dr-iav in povpraševanje po njem se množi od leta do leta. Ti fakti se ne dajo utajiti. Z drugimi besedami to pomeni, da je prohibicija izredno pomnožila vinske pivce v Ameriki. Da se Rrozdje vporablja za izdelovanje neopojnega sadnega mošta je pravljica, Vsak sadni mošt, ako pride v atik z zrakom, prične kipeti ali vreti in sadni mošt se počasi in po naravnih zakonih ipreminja v opojno pijačo. Prohibicija ni torej prav nič omejila pivcev, ampak jih še pomnožila še nekaj drugega ima prohibicija na sebi. Dokler ni bilo prohibicije, ni mladina s vedela, kako se izdelujejo opojne pijače. Prohibicija je prinesla torej tudi to nepotrebno zlo. Prohibicija, kakeršna je sedaj, je velika far sa, zato je priporočljivo, da zako-nodajci revidirajo Volsteadovo postavo, da prohibicija ne por vzroči še več hudega, kot je že storila. BIVŠI KLANOVSKI ZMAJ OBTOŽEN NAPADA NA DEKLETA. WHBBLER JK NASPROTNIKOM ZA PETAMI. On ne odneha niti za ped. Waahington>, D. C. (F. P.> — D. A. Skinner, tajnik trgovske zbornice Združenih držav, je bil predsednik zvezne veleporote, ki . e uvaževala obtožbo proti senatorju Wheelerju, ko se je pričela obtožba proti njemu v Monta-ni "guncati". Ko je Wheeler povedal svojo zadevo veieporoti, jo je uprava poslala na počitnice za en mesec. Ob času počitnic je )il pa Skinner aretiran na obtožbo, da je vozil avto, ko je bil pijan. Ko so ga privedli na policijsko sodišče in se je izkazal kot tajnik trgovske zbornice Združenih držav, katere miljondolar-ska palača stoji nasproti Bele hi-||| »o ga hitro izpustili čistega kot nedolžno jagnje. Ko je senator Wheeler na potu domov bival v Chicagu, je omenil, da je bil Skinner obtožen pijanosti, ko je vozil avto. Omenil je tudi pritožbevtki so bile izgovorjene, ko je bila veleporota v zasedanju in po katerih so bile te obtožbe zanikane. Distriktni pravdnik Gordon je takoj izjavil, da njemu ni nič znanega, da je kdo pričam dal opojne pijače in da ni bilo na nobeni prifti opaziti, da je pod učinkom žganja. Skinner je pa rekel, da smatra Whee-erja za neprijaznega. Na mnenje v VVashingtonu vplivajo fakti, da so Wheelerjeva odkritja o kupčijah Harry Dau-ghertyjeve "ohijske gange" v ju-stičnem departmentu z miljonar-skim tihotapskim krožkom za o-pojne pijače provocirala obtožbo. Kolikor večkrat bo naglašal Wheeler žganjarske stike s Coo-lidgevo administracijo, toliko več obtožb bo izrečenih napram njemu. NOV NAČRT PROTI LIGI NARODOV. Wa*hingtou. D. C — Na Zahtevo Pan-ameriške unijo jo James Brown Scott od Cameglbje-ve ustanove izdelal načrt, da se latinske republike poelove od zanimanja za ligo narodov. Ta na-črt se predloži komieiji juristov, (i se snidejo prihodnjo zimo v I io de Janeiru. Izdelanih je trideset točk, ki naj preprečijo vojskovanje in uravnajo stike dežel, ki pripadajo k Pan-ameriški uniji. Ena točka prepoveduje odstopiti teritorij neameriškim narodom. Druga prepoveduje začasna zasedenje teritorija drugega naroda. Ob času nevarnoeti med dvema ameriškima narodoma ae sporno vprašanje predloži Pan-ameriški uniji. Pan-ameriŠka linija je po imenu svet vseh suverenih narodov na zapadni polovici zemlje; praktično je pa sestanek latinsko-ameriških diplomatov v Waahingtonu, da oavoje mnenje državnega tajnika Združenih držav in da ae pomaga vlo-ž iti 8evero-ameriški kapital v latinski Ameriki. UJETNIK JURISDIKCIJSKA STAVKA dE TRAJA. v New York, N. Y. — Stavka z*, radi spora med zidarji in ometa-či še traja. Spori so nastali v fib-ridi, ker so zidarji opravljali de-o ometačev. Na konferenci ap se zastopniki zidarjev in ometačev e toliko sporazumeli, da predio-že sporno vprašanje pred ekse-kutivi obeh organizacij. - i<\ DVA RUDARJA UBITA V ZLATEM RUDNIKU. «< Indianapolis, Ind. — George E. OU-rholtzer je obtožil D. C. Ste-phensona, bivšega klanovskega "velezmaja", da je njegovo hčer Mary Oberholtzer napadel, tepel z namenom, da Jo ubije in ugrabil. Zaprisežena izjava pove, da »o on, šerifov deputij Earl Clink in neki Earl £entry odvedli de-M(,la v Chicago, kjer so ga napadli- Dekle je zapustilo avto i Hammondu, Ind., da se vrne i Indianapolis z vlakom. Ko je izpi la nekaj strupa, se je odločila, da * vrne s triperesno deteljico Indianapolis. ^tephenson je moral položiti Poroštvo. ali bo ta nalog kaj izdal napram trustov-cem? Ponavadi pri njih lepa beeeda ne doseže lepega mesta. Washington, d. C. —Zvezna obrtna komisija je naroČila deae-tim premogovniškim družbam, ki so poznane pod imenom North-western Dock Operators Associa tion in pošiljajo mehki in antra-citni premog iz Pennsy Ivani je, Zapadnc Virginije, Ohija in Ken-tuckyja na trge v Minneapolisu in St. Paulu, da opuste gotove manipulacije. Ta kapitalistična zveza se je ustanovila, da prepreči prihod premoga iz Illinoisa na trg na severozapadu. Rudarji v Illinoisu so organizirani. Naobratno pa o-bratujejo družbe, ki tvorijo to nelegalno zvezo po Shermano-vem protitrustovskem zakonu, rudnike z neorganiziranimi rudarji. Odlok zvezne obrtne komisije prepoveduje tej kombinacij vsak dogovor, s katerim misl kombinacija odpraviti konkurenco na premogovem trgu. i Ta kapitalistična zveza je do-zdaj prodala do osem odstotkov vsega prodanega mehkega in an-tracitnega premoga. Akoravno je družba pod ceno prodajala premog trgovcem s premogom, da ni mogel prihajati premog iz II inoisa na trg, niso konzument dobili premoga ceneje. Ampak nrgovci s premogom so imeli večji dobiček. Cripple Creek, Colo. — Dva rudarja sta bila ubita in tsftji e smrtno ranjen, ko se je prenaglo užgal dinamit v nabiti luknji tukajšnjem zlatem rudniku ] 'ortland zadnjo nedeljo popoldne. ? 7 - « Praltika naltta 1 SOCIALISTIČNA ZMAGA V BELGIJI. Thcunisova vlada je ostavko. Hrunelj. 6. apr. — Izid včerajšnjih volitev še nI znan v deblih, \ endar pa je gotovo, da i'' *<*•ialistična .stranka zelo podala svojo moč v parlamentu ''remijfer Theunis je danes po-dal ostavko z vsemi svojimi mi-n^tri vred. Kralj je ostavko »prejH. veČini baltimorskih tovaren JB spor končan. Povišanje mezde znaša stoikov. 15 od I BaHimore, Md. - Dolgo časa so se nekateri podjetniki upiral podpisati pogodbo z organizacijo krojaških delavcev Amalgama-ted Clothing Workers Union. Naposled so pa spoznali, da jim njm trma ne bo pomagala. Dozdaj je pogodbo podpisalo že več ko devetdeset odstotkov podjetnikov. Mezds je bila povišana za petnajst odstotka*. Čudeži se ne gode več. lx>ndon, 6. spr. T Petdeset kristjanakih Zulutov je te dni u-tonilo v Rdečem morju. Zulutl so hoteli ponoviti svetopisemski čudež fn f»« peš skozi morje, tods čudež se ni hotel zgoditi. *»jetl i/pustili 1000 Jetnikov. Kijev, 6. apr. — Sovjetska ko-■•'». ki preiftkuje ruske ječe. * »Pustila več ko tiioč jetnikov 1 ^'jevskfll zaporov. Med izpušnimi je bilo več političnih jetnikov. Turčija dobi zračne floto. Carigrad. 0. apr. -- Turška narodna skupščina v Angorije/Nl-glasovala. da smo Ns ljubljanski oanovni šoli je dajal učitelj učencem računske domače naloge. Da bi se zanje učenci živeje zanimali, je izbiral naloge najraje iz življenja. Tako naročil učencem III. razreda rešitev sledečega vprašanja: "Koliko je dvakrat 12 litrov piva manj 18 čaš in 7 vrčkov piva?" Dva dni nato je prejel učitelj sledeče pismo: Visokopreblagorodni gospod u-čitelj! Moj sin Jože je prinesel včeraj domov Vašo nalogo o pivu. Ker je zelo slab računar, ste mu dali že dvakrat kljuko, in tudi Vaše poslednje naloge ne bi nikoli rešil, ako bi mu ne pomagali vai: jaz, žena, pet otrok in dekla Mi-ca. Poslsli smo dvakrat po 12 litrov piva in potem smo izpili naj prej 18 čaš (računane po Vt litru). Potem smo morali večerja« ti in potem smo začeli piti Š# 7 vrčkov (po pol litra). Čeprav smo se vsi zelo trudili, nismo mogli naprej. Zato som poslal še po pet slanlkov in pet kvarglov ter po dve veliki štruci kruha. Bik) je že okoli ene ponoči, ko smo bjli tudi z vrčki geto-vi. Nato smo zmerill ostanek in našli, da je še za 14 litrov piva. Prosim Vss, gospod učitelj,,da ne dajate otrokom več tako kih in dragih računskih ndog. Revež, ki nima dovolj denarji in tako veliko famllijo, bi sploh take naloge nikoli ne mogel rešiti, a Vi bi mu čisto po krivici dali zopet kljuko. Ce pa že morajb o-trocl računati na litre, vzeirilte rajši vodo namesto plvst Voda se vsaj lahko stran zlivs; 14 litrov plvs pa se nam je pokvarilo, ker nI mogel nihče več ne piti ne jesti. Ali ni to greh? AH nI Škods pfvs?! Prosim, da mojo prošnjo upo-števate, če ne, bom prisiljen, pritožiti se pri mestnem magistratu, ako pa še to ne bo izdalo, grem na vlado, na gospoda škofa ali celo na našega poslanca dr. Korošca. Potem bomo že videli! Z odličnim spoštovanjem - Janez Veneljko, hišni poeeatnik in bivši občlnekl svetnik. Učitelj je odgovoril: Gospod bivši občinski svetnik. Jože je dobil vendarle kljuko, za-kaj popili ste 10 litrov ali pa sto lmkvarili 1$ litrov. Prosim, računajte še enkrat! l.ahko posko-site z vodo. Zdravil osvobodi.)- I. O ljubosumnosti je bila rešena še marsikatera beseda, mnoga stroga obsodba, piker dovtip, pa tudi viteška obramba. Jaa sa svojo osebo dam vsem prav: o-dobravam iz vsega svojega srca in podpišem tudi nmrfcno obsod-na vešalih (obesi naj se ljubosumnost, ne sodnik ali Ijubav-ni nesrečnik!), popolnoma sem pri stranki onih, ki streljajo o-stre pšice na ljubosumnost, in s navdušenjem se obenem pridružujem tudi falangi onih. ki ljubosumnost branijo ln v njej vidijo dokaz za ljubezen. Pa si ne dam, dragi moji, očitati neznačajnosti in breznačel-nostl; kajti načela so nedotakljiva in nazori moji primerno trdili, tako da jih ljubosumnost ne more doseči, kakor n. pr. nadležni veter ne doseže belih reber in sivih možganskih zavojev. In naj bo končno že tako ali tako, naj imajo tudi drugi prav, namen imam lomit kopje (viteško I) za obrambo ljuboaumnoati ln sem prepričan, da mi bo nazadnje dal vsakdo prav. Kajti Is-kušnja je ve« nego doktrinaraka učenost in teorijo i« i« izkušnje bom branil ljubosumnost kot nekaj, kar Je silna opors človeku v stiski in nevarnoeti. II. Očuval in rešil sem ai namreč na tej podlagi najljubše kar i-mam in to na tak način, da je precej verjetno, da bi si utegnil s tem receptom še kdo drug pomagati. In je bila moja svetinja v resni nevarnosti, da jo izgubim. In to bi bila zame allno težka izguba, ker sem s njo tako-rekoč živel že več let eno ln Isto življenje ln si nič več nisem mogel^•misliti, da bi se dalo živeti brez nje, pa čeprav bi bil že davno star ln siv penzijonlst. Tako se mi je vsesala v srce ln dušo U moja vzorna zvezda, da je vsak najmanjši oblak, ki jo je mogoče le mimogrede zasenčil, isaval v meni strahovito bolečino, nato pa razpnllt plamen gnjeva ln divjega sovraštva. Nasproti*) pa sem se Čiitil tako srečnega In neizrekljivo blaženega, če sem videl okrog nje jasno nebo, da ne bi dal te sreče tudi za samo zveličanje svoje duše ne. In vendar se je nekoč zgodilo, da sem postal v tej svoji ljubezni silno slab in omahljiv in tudi slep za vse nevarnosti, tako da je sploh čudo, da sem se sploh ša izmazal. Kriva je tega ona. Saj vam jo bom opisal, kako moč ln vpliv je imela name. Neverjetno, kako človek lahko omahne I [Slovsfla^^Maradaa ■nliišofc Vlnaaat C« laka r t podpradaadnlk Andraw V Mrl«*, n. K u. v, H J<*Mt«»». Ps.t gl. tajal* M«ultow Turki ujnlk fekUšksga oSMfm Novaki vi. MssMalk Joka Vagriskt anšalk cUaila Ješs Savartalfc. Url] glasila rtll* (Mina. , GLAVNI STAN« SS0V4S »a LAWNDAU( A VB« CHICAGO, Iti.I NO«* IzvrŠovalnl odbor: UPRAVNI ODMERI Catekari M»"šssSntk Aatr«w VMrkh. R. ». 1M 1U, Mas aaravital] _______ POROTNI OMRRt Marti, tatesalhar. >mSmS»H| lai ITI, Barkarta* OMa| PveMSS A. * m tSIT ti. Ridgavajr Asa. Cklaaaa. Illt Jaka RriiiaanšU. išlll ^ Avau Waat Park. Okla: Mary Ušavtck. Ifll R. Ri4ga«ay Ava^ CM» IlLi Jaka Tavšalk Bas U. tlrakaaa, Pa. ^ BOLNIŠKI ODORg: 08RSDNJR OKROftJll BUa NaVak, pradaadaik, MIT4Š R. Uvaials Ave* (TklaSfa, I nT VZHODNO ORRORJRi Jarak Aiakfašlš. Ras tSS, Maaa N»,Pl I Jaaapk Zor ko, H K D. «. Ba« 114. Wsst Nawt.a, IAPADNO ORROSjRl Aatoa šalar, Raa 1S4, Grass Kana« sa Jagaaagaš. Frank Klun, Ras IH, tliiakelSL Waa. sa aav. sap. • John Cšlak. Baa 144. Ročk Mprtaga, ,Wya. Nadaornl odbor: Paal Bargar, prišsi^lli, S4S WUlow SL. Cklaaga, UL| Kkkard J. Is-vartaik, R. Na. 1. Rlasšala, 111.; Praak RpJ«. MSI W. Mtk RL. Cklaaga, IR Združitveni odbor: rrašadhBi Vrsak Alaš. I1U Sa. CranfoH Aaa. Cklaaga, UL (Jaška Ovna. MSI W. Mik »L. Cklcago, 1U.» Joka OUp, MM S* CRftaa Pa»k Ave. Cklaaga, DL % /i VRHOVNI IDRAVNIKi Dr. f. J. Kara, MM SL Clair An, GknpM POZOR i — Koraapaašanaa s glavakal aškaralki. M delale f I«, sa vrši lakalai VSA PISMA, ki m iaaašaja' m poala gl. prsšsašalka M aašalitva S. N. P. J, MŠT4I Sa, JUwn4ala Ara, Cklaaga, III. VSR IADBVR BOI.N1ŠKB PODPORI SR NASLOVI*. I Mva S. N. P. K Mlf4l Sa» Lswa4ala Ata« Cklaaga, IU. DBNARNB POftlUATVH IN STVARI, Id aa tlšaje gL Istišstakiiie aSkara la Maote M naslova i TaiaišUo S. N. P. in SMT-M Sa. Uoa* dalo Ava« CMaago. HI. .f VSR IADKVB V EVRSI S BLAGAJNIŠKIMI PORU M MRlsfo m t Blagajnlilva S. N. P. J, M57-5I So. Uwnšsl» Ave« Cktaago, IIL . — _______________ . J___________aa asi) peSljsŠe Paal Bargsria. »rodaašalkn nadsarnaga oškora, llgar aaalev |o sgoraL * *---- ' -----' i Martšs Rslm* Vsa prltosso glada »oalovaaja v gL Isvršovalaaai Mga odbora, llgai so naj pošiljalo na Vai prlaivl aa pnrotal nikar, Bos 174, Barbartan, Okla. Val dopisi la dragi apisL m |o v svaai s glasllam Jodaota, asi MIV4I So. Utmdale Ava. ^»toagn, IIL SMS m la aplak vse hi I "PBOSVRTA , čaau padla iakra in led ln ves red je bil razbit kakor glinast lonec. Zagledal sem žensko — golo žensko in U ja bila moja Ječa dolgo III. Nikdar ai nisem domišljal, da se po mojih žilah pretaka sveto olje ali blagoalovljena voda, temveč vedel sem, odkar sem se prvič zares zlagal In za sto smrtnih grehov dano besedo požrl, da i-mam pod kožo nerodno kri, ki se da le težko poboljšati. Kakor dinamit se mi je včaaib zdela U rdeča brozga: kadar je kje gorelo kako navdušenje, sem Čisto gotovo jaz bil med onimi, ki so ml-liku postavljali najlepše oltarje. Najbolj Po "ie je razvnemala svoboda, prostost. Sklepam Iz t* gs, da ml je bil vsak ukaz tako neznansko zopern, da z mojo u-bogljivostjo in poslušnostjo nI moj šmisel za red in diaciplino prav nič bil na boljšem ... Narobe: za vaak ukaz, ki sem ga moral izvršiti (in če obenem Al bil tudi po moji volji) som postajal nebrzdanejšl In upomeJŠi. Naravnost moj vzor Je bil, braniti sleherni prosti trenutek pred navali In napadi teh ali onih dolžnosti. Tako sem se bil zaljubil v to divjo clgantjo, da ao niti v dekle nisem mogel zagledntl in so zaljubiti, kakor je človeku potrebno, temveč sem, nalagan od raznih pesnikov In pesmi, smatral ljubezen sa aužnoet in žensko za vladoželjno beetljo, ki samo na to gleda, da me vpreie in da bo potem fjakarila s menoj. Kar tresel nem se od razburjenja, če sem samo pomislil, da bi utegnilo kako bitje v krilu meni ukazovati. Zardeval aem od sramu in jase. Vsi oni, ki so takrat ljubili in sem vedel sanje, so bili pa mojem mnenju tako globoko pod menoj, da niti nanje mislil niaem drugače nego s najbolj globokim prezlranjem, govoril pa o njih sploh nieem, ker zato ni l.ilo besed. Tods kakor rečeno: v Zunaj Je cvetela najlepša pomlad In spomnil sem se, kako sem prejšnjo pomlad pričakoval z nekim sladkim zanosom, z neko naravno religijo in oboževanjem luči, aolnca ln svobode. Zdaj pa so bile moje misli kakor obetreljena ptica, ki se plazi po tldh in ne more in ne more Kvišku in samo čaka, kdaj Jo pograbi lovski pes, Nisom več bil sposoben, da vodim svojs misli: vaa moja fantazija je bila pri n^ej Pa če Je bilo okno odprto aH ne videl sem jo može in v temi mrtv tako natanko in vodno nago. Sam pred sabo bi bil najraje skril te misli, pa sem Jih menda nosil o-čitno napisane na čelu; kšjtl zdelo se ml Je, da ss ml smdjs, kdor me sreča. Seveda, kakor aem prej Jaz zaničeval druge, tako aem mislil, da sedaj drugi mene. In sem se že mislil preseliti. Pa Je mična pajkinja morala o-paziti, da ae je v njeno mreže zapletla muha In je prihitela, da jo zadrgne popolnoma. Po kakšnih poslih, je vsoenb In samo formalnost — ona Je prišla k meni — in kletka zame Je bila gotova io se tudi za mano zaprla. Bil sem popolnoma njen. darle sta Od takrat dalje ae še bolj bo-Im sa svojo prostost In se tre-sem sanjo naravnoet v ljubosumnem strahu. Nak, bolje Je pogini-i i v svobodi v krempljlh divjp u- • , ede, nego v kletki po dolgi, dol-rl aušnoati, kjer je oko čedalje )olj slepo l Boston, Mass.—Posebne poštne znamke, %! spominjajo na bitko pri Lezlngtonu v ameriški rcvolucijonarnl vojni, so zdaj na . prodaj, ko se proslavlja 150-let* niča omenjene bitke, Jušnoafriška revetta potlačena. Capetown, 6. apr. — Revolta zamorcev v bivši nemški koloni- # ji je bila včeraj končana brez prelivanja krvi, ko ao vojaške čete južnoafriške Unije dospele na lice mesta. Končalo ps se Je to takole, \.H0. Za HMBto Ckleafo to Cl-caro sa lato $• JO, pol lato $2^6, sa Člana $6 JO. Za Evropo stana sa pal lato $4.00, ca vaa lato pa tftjOO. Todnlk $1.70. Ctonl doplačajo &0r sa poštnina. Naročnina lahka tudi sami palljato m aaalavi UPBAVNIiTVO u PROS VETAW ima F Povest startgi nNhrji t Pile Anton Kecher. (Mjl) Bila je krasna poletna noč. Po lepi deielni cesti ava stopala proti veliki vasi Kanah, kjer je bila doma moja spremljevalka. Po levi in desni strani ceste ao se razprostirali zeleni travniki. Dekle je obstala na poti, le sedaj ae mi je hotela izmuzniti, hotela je aama domov. Pa sem jo lepo vprašal: "Micika, zakaj se ti tako mudi brez mojeg§ sprem-stvar' Vprašanje je kar prezrla. Rekla je, da bi rada videla, da bi jaz šel z njo domov v vas, kjer bi me predstavils svojemu očetu. Tam da se bom tudi lahko čez noč v postelji odpočil in drugo jutro ps lažje Šel na vsakdanje delo. Nič kaj mi ni dišala ponudba. Le predobro sem poznal njenega očeta in tri brate, katere smo rudarji včasih napodili iz kake mestne krčme, ko so tam razaajali. In tudi oni so me poznali. Ce bi prišel v to vaa, bi peli drenovi cepci po mojem hrbtu. Ako bi bil sprejel mamljivo ponudbo lepe spremljevalke, gotovo bi potem ne delal celi mesec. Vae to mi je hitro šinilo v glavo. Po kratkem preudarku eem dejal: "Res, Micika, rad bi to storiT, ker je tudi moja srčna želja stopiti pred tvoje starše in se predstaviti za anubca njih hčere, ali obžalujem, da danes ne morem, ker je že prepozno. Raje aediva še malo doli, da ae pogovoriva bolj važne reči, predno se posloviva za celi teden." Obotavljala ae je, da bi že sedla, ampak da ae boji. ker ima belo obleko. Pa rekla je, da vseeno to stori, Če ji dam uro. Nekaj čudnega me je epre-leteio takrat, vendar sem odpel uro. Kar mraz me je obšel, ko sem jo imel v rokah. Koliko časa sem moral služiti, da eem prihranil za ta potrebni in krasni predmet. Zdaj ga pa tako hitro zapravim. Pa* kaj sem hotel, ko me je pa Micika vprašala zanjo! Ce bi ne bil tako lep in mamljiv večer, bi ji ne bil dal ure. Globoko sem vzdihnil, ko sem ji jo izročil. Počasi se je pripravila, da sede, jaz pa sem bil toliko hitrejši in,v trenutku sem že sedel zraven nje. Naj ml dragi čitatelji oprosti jo, če ne bom opisoval podrobnosti, kako lepo je bilo tiati večer. Saj minulo je od takrat že 46 let, kako bi človek vee pomnil Ne vem, kako ae je zgodilo, da sva v lepi noči oba Tsspala na zeleni travi. Šele v pondeljek zjutraj sem se zbudil in slišal zamolklo tuljenje piščali, ki Je klicala rudar je delat tam daleč pri 'Joeeph" šahtu. Hitro sem planil pokonci in uzrl, da že gredo ljudje po cesti sem in tja. Poklical sem Miciko, ki je tudi trdno spala na zeleni blazini. M< la si je oči in vpraševala, koliko je ura. Milo sem pogledal in odgovoril, da ure nimam: "Veš, da sem jo sinoči tebi dal na zahtevo." "No, bom pa jaz tebi povedala, koliko kaže," je rekla malomarno, a vendar ponosno. Sam sem dobro vedel, koliko je ura, slišal sem tuliti rudniško piščal. "Ali pa je ura navita?" je vprašala. i "Ni ne!" sem hitro odvrnil. Pa ml je rekla, naj ji pokažem* kako se ura navije, ker kaj takega sama še ni imela v rokah. Nisem imel mnogo čaaa, a to uslugo, IZZA KONGRESA —— - Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) Polovica velega obraza se je skrila za široko kravato: "Odpustite, gospe, če ne umejem vaših besed! Pošten, pošte« pa je vaak Neri Cor-sinl!" "Svetlost," je nadaljevala odločno, "znano vam mora biti, da se je gospod sin približal moji hčeri, da ji je govoril beeede, katere ao ji zmedle glavo ter jo spravile v javno govorico." Zavrnil jo je ironično: "Prealabo ste pazili na avojo hčer, goepa Ceškova!" "Pazila sen\ že," je odgovorila, "pa kdo more kaj takega zabranltl? V hiši je stanoval in niti na um mi ni prišlo, da bi ae potomec stare in plemenite rodovlne hotel igrati z mojo hčerjo." "Ošteti ga hočem, če je resnice kaj na tem." In hladno je pristavil: "Dostikrat si kuje človek nepotrebne upe ter vidi reči, katerih nI!" Obetal je tik nje ter govoril z nepopisno: oholostjo: "Glejte, dobra gospa! Moj goepod je veliki vojvod toekanaki. Ce bi le4a hotel, da naj moj edini sin vzame njegovo hčer, bi al jo stari knez Neri-Corsini poprej malo ogledal. Prvič ima moj goepod toliko, da sam komaj živi! Drugič se pa pri nas majejo vsi prestol-čkl, tako da danes ne vemo, koliko čaaa bodo še atali. Take atvari so premisleka vredne in pameten človek jih ne more prezreti. Predno bi ji dal svojega sina, bi si jo ogledal! Verujte ml, signora!" Zopet je poetal prijazen: "Ce se ne motim, prodajate steklo 1 Lepo zalogo imate. Morda bi vam ugajalo, prodajati beneško ateklo. Bodite prepričani, goepa, da je najboljše ateklo na evetu!" Ves čas, ko je govoril, se je polagoma premikal k vratom. Prej, nego se je gospa Eliza zavedela. Je stal že tik Izhoda. "Mudi se ml, Imam še nekaj nujnih opravili Saj veate, kako Je. Če se človek odpravlja na dolgo pot Zbogom, zbogom, goepa!" ' Sam jI Je odprl. Ko je stala na hodniku, je minila vsa Ceškova ošabnost. S tem jegu-Ijaatim diplomatom se nI dalo nič opraviti. Vedela Je. da so vsi njeni in vsi upi hčere Fine uničeni t Popoldne tistega dne je zbral Andrej Smole svoje prijatelje pri sebi v svojem stanovanju na Dunajski oeetl. Okrog dolge mize so fceMi: France Jereb, dijak Prešeren, skriptor Kaste-lic, Metelko ln Zupan. Prišli so, fttenefir da potrebuje prijatelj tolažbe in da jih je v ta namen k sebi povabil. Bili so potrti, le Andrej ee je kasal veeelega, kakor bi se ne bilo nič pripetilo. "Kaj Je. šleva Kastelic?" je vprašal skrlp-torja. Ta mu nI bil poecbno simpatičen, zategadelj ga je navadno imenoval "šlevo Kaateli-ca". Sleva Kastelic Je odgovoril čemerno: "Kaj naj bo? Ml mislimo, da nam boš ti kaj povedal?" "Ob eni ae je odpeljal knez iz Toskanel" se je vmešal Prešeren z žalostnim glasom. Usoda prijateljeva mu je segala do srca. da ae je komaj ubranil solzam. "In mladega Je vzel s sabo! Sedaj se že drdrata proti Vrhniki." "Ne govorimo o tem!" je proeil Smole. "Ne vem, kaj ti ljudje mislijo. Previsoki so same I Svojo prlnceeinjo naj oddado. komur hrxVjo. O tem ne bomo več govorili. Ta račun Je sklenjen In prečrtan!" "Cemu al naa potem klical?" je vprašal Kaatelic. "Mislili smo. da ižčež pomoči v naši tolažbi T Andrej se Je zasmejal: "Tvoje pomoči, bratec Kaatelic? Da me požira vrtinec v vodi, bi U gotovo ne skočil za mano!" Družba Je pritrjevala. Andrej Smole je bil tudi nekoliko proroka! V trenotku. ko je Cop tonil v Savi pod Tomačevim blizu Ljubljane. Je stal Kaatelic na bregu. In nI ae zmenil sa prijatelja, ko Je v valovih umiral Hudobni jeziki ao sikali. da je to atoril ne s bo-jezljivosti, nego is kruhobomtva, ker se Je tresel sa skledo, h kateri bi bU rad priaedel! Ali kdo ve, kako je bilo. in kdo nal moža, ki je sedaj že davno izginil v zemlji Ica-5 kor oni, katerega je odneela Sava! "Cemu ai nas potem klical?" je ponovil Kastelic s kislim obrazom svoje vprašanje. Odgovorilo se mu je skoraj oeorao: "Potrpi, šleva!" Oglasil se je Zupan: "Piti nam vendar kaj daš? Že iz veselja! Ker si namreč Osel, ki se srečno z leda vrača!" "Sedaj še ne, Jaka!" Oziraje se na zadnjo opazko, ki ae je nekako dotikala razvozlane zaroke, je Smole še dodal: "Tvoja slabost je, da prerad govoriš o stvareh, Id jih ne umeš!" "Alo! Počasi, šolobarda!" je vpil Zupan. "Le ošaben ne bodi! Tudi Volk, aliaa Wolf, mi očita, da preveč govorim. Pa to je ostudna ošabnost korarja ,ki žre iz državnega korita! No, pa ostanimo pri stvari! Ženiti ai se hotel, dragi Andrejče! Ali izpodletelo ti Je! Po ledu si lazil, pa si zopet srečno se vrnil. Prijatelji ti to privoščimo, zadnje namreč, da al ae srfečno vrnil. Zakon je gotova nesreča! Ni li res tako, France?" Tu je sunil Metelka, ki je sedel tik njega. Zakon je zakrament!" je odgovoril ta resno. "Pojdi se solit!" je kričal Zupan. "Kaj pa v starem testamentu, kje boš pa tam iskal svojega zakramente? Meniš li, da sta Adam in Eva Živela v konkubinatu ? Odgovori ml, pusta katehetska duša!" "V take šale se ne spuščam!" "Aha, ti že vode zmanjkuje! No, pa zakrament ali nezakrament! Kdo ustvarja zakone? Mi mašniki jih ustvarjamo. Ustvarjamo jih pač, sami jih pa nočemo imeti, dasi smo prebrisani kakor lisice v Filisteji. Ergo je dokazano, da je zakon nesreča, ker je ni sreče na avetu, za katero bi. božji hlapci ne iztezali svojih rok. In ergo je dokazano, da je za našega Andreja prava sreča, da se je vrnil z ledu, ne da ai je polomil svoja rebra. Quod erat demonatrandum!" Grohotal se je kakor tfavran vrhu hraste. Drugi se nisa smejali, ker ao videli, da Smoletu ne ugajajo priailjeni ti dovtipi. "To sem ti hotel povedati v tolažbo, prijatelj Andrej. Sedaj te pa na novo vprašam, nam ree ničesar ne daš piti? Ničesar na jezik in ničesar pod zob? Taka doaedaj ni bila tvoja navada, ko imaš vendar vino v kleti in suho meso v shrambi! Mi smo potrebniI Vsaj jas, ker mi Usti grošl, ki jih dobivam za razlaganje atarega testamente, poidejo že v prvi polovici vaakega meseca." ~ "8e nekdo pride," ga je zavrnil Smole. "In če ti prej pokažem vina, niai več za resen razgovor." "Kdo naj še pride?" se začudi Kastelic. "Morda Mešutar? Ali pa Tušek?" "Ne Mešutar, ne Tušek," Je odgovoril Smole važno. "Pričakujem prav odličnega gosta." "Kdo je?" so hoteli vedeti vsi. "Knez Volkonski, ruski general." Podaljšali so se jim obrazi, ker so čutili, da je njih tovarišija malo pripravna za takega dvornika. "Kaj počnemo ž njim?" je vzdihnil Zupan. Kastelic pa je prietavil: "Se praznično oblečeni nismo!" Nato Je vprašal Metelkom "Cemu pride?" "O naših razmerah ae hoče poučiti in posebno o našem kranjskem jeziku." Z nevoljo ga je zavrnil profesor slovenskega jezika: "Kolikokrat, Andrej, naj ti še re-čem, da govorimo slovenski jezik, a ne kranjskega." "Dobro! Poučiti se hoče o našem slovenskem jeziku in o prihodnosti, katero Ima narod slovenakl." "O prihodnosti 1" Je izpregovoril Prešeren. "Ali sami kaj vemo o tej prihodnoeti r Takrat je v predsobi nekaj sažvenketalo. Val ao se dvignili s stolov. Smole pa je hitel k vratom, da bi sprejel prišleca. Knez Volkonski Je vstopil. Bil Je vojaško opravljen in nekaj redov ae mu Je žarilo na prsih. Snel je plašč in odpaaal ai sabljo. Potem pa je podal Smoletu belo in nežno roko, ki jo por ne je težke verige nosila v sibirskih rudnikih Z zvenečim glasom Je izpregovoril: "Hvala vam. gospod Smole, da sto ml uallžali prošnjo! Morda me seznanite a prijatelji svojimi?** an sem rekel, da že storim. Pedala mi Jo je v roke in kar zveaeli sem se, ko sem imel zopet dragoceni predmet. "Vidiš, Micika. takole se navije," sem jo učil in vtaknil navito uro v telovnikov žep, kjer je bivala že več let. Urno eem se okrenil in smuknil preko travnika, ne na cesto, temveč kar proti gozdu, ker nič bi mi ne bilo ljubo, da bi Micika zdaj hodila za menoj. Imel pa sem zapreko. Preko travnika se je pretakal širok potok, katerega ni kazalo drugega kakor preekočiti. Ampak jarek je bil preširok in pljuaknil sem naravnoet v sredino, da sem se znašel do pasu v vodi in blatu. Zasmehljiv ženski smeh sem zaslišal za svojim hrbtom, a še časa nisem imel ogledati se nazaw Mudilo se mi je v gozd in skobacal sem se iz jarka. V tem je tu di Micika pritekla do jarka, katerega pa ni hotela preskakovati v svoji beli obleki in se tudi n hotela močiti kakor slovenski ru dar, ki je vajen breeti po vodi. Slišal sem za seboj robate kletvice: "Du verfluchter windischer Hund r in še več drugih primernih priimkov. Moral sem podvizati na dnevno svoje delo, med katerim aem celi teden premišljeval smešni dogodek. Takrat ae mi je to zdelo neznansko lepo. Dva tedna ste potekla. Nihče ni vedel o mojem početju. Ko sem pa stopil nekega večera kmečko gostilno, kamor so zahajali tudi častiti duhovni očetje iz one hiše, od katere je bil tud njtti vodja na ravnateljevem že-nitovanju, sem videl gospoda črni suknji, sklonjenega pri vogalu mize, ki je krmil svojega velikega paa. Hladil mu je juho tem, da mu je drobil vanjo kruh. Ko je ališal, da je nekdo vetopil, se je dvignil in me "spoštljivo" odgovoril: "O vi ste Recher. Slišal sem, da ste izvr sten rudar, pa ste tudi dober u-rar! Kar preslišal sem pozdrav ča-stitega, kajti od nobenega človeka na svetu bi ne bil kaj takega pričakoval, najmanj pa od du hovnega očeta. Prava uganka m je bfla, kdo mu je povedal. Stopi sem mimo njega k drugi mizi in se vsedel tako, da sem hrbet o-bračal duhovniku. Natakarica brhko dekle, ki me je poznala z imenom "luštni Tone z Joseph šahta", se je obrnila proti meni ko je slišala zanlčljivi ogovor župnika. Vendar mi ni ponudila kakega popravila, pač pa vprašala, s čem more poslužiti. NaroČil sem kozarec pristnega lutomer (Uma. Izpil sem do polovice, kaj t čutil sem potrebo, da moram od govoriti duhovnemu očetu. Bil sem izmučen od napornega dnev nega dela in prav dobro mi je teknila kapljica. "Ali niste razumeli, kaj sem rekel?" je vprašal duhovnik. "To ni bilo nikako vprašanje bila je trditev, gospod župnik!" sem odgovoril. "Ampak če že vprašujete, moram povedati, gospod župnik, da je resnica. Slovenski rudarji smo namreč do->ro vajeni najmanj dveh poslov Prvi je rudarski, ker smo rudar ji, drugI pa je urarski, ker smo tudi neke vrste urarji!" Opazil sem, da mu rdeči obraz. V namenu, da ga zabavam, ker sam ni vedel, kaj govoriti, sem mu pri čel pripovedovati kratko povest z dobe, ko sem bil še šolarček ter me je oče poslal v župnijo. Kakor sem lani opisala, tiato sem pove^ dal župniku in mu rekel, da se je tudi njegov kolega po stanu, jako dobro razumel na urarski posel |Moj nasprotnik je gorel od jeze, a predno je mogel kaj odgovoriti, ste vstopila moža pri kuhinjskih vratih. Bil je lastnik krčme in za njjm hlapec s krepel-cem v roki. Videl aem vso res-nost položaja, hitro izpil še osta-o vino in urnih nog odšel. Vse je namreč izgledalo, da mi hočejo vrhu vsega mojega dobrega de-še telovnik Izprazniti. • • Prejšnje je bila vesela stran tivljenja. Ampak rudarjevo živ-jenje ima več slabih kot dobrih strani. Rudar je največji trpin na svetu. Človek, ki rije globoko pod zemljo, ločen od belega dne n solnca. Predno smo lepo dolino na Štajerskem obšelili slovenski rudarji. ni bilo nobenega globokega rova, premog ao kopali le na prostem. odgrebli so par čevljev zemlje in a površja nakladali premog. Ko so pa ačrpali premog J^površja in so se Jame poglobile. ao puntili nadaljevanje rfi-la v globine, kar je Stalo več let. Tudi do kamna so prišli, katerega plast je ležala nad mehkim lignitom. Ko ao pričeli kopati rove, so začeli tudi zaaipati površinske jame a odpadlim lesom, zavrženim premogom in odpadki. Vrhu vsega pa je družba pustila navo-ziti prsti, kjer so pozneje rudarske žene imele lepe vrtove za so-čivlje in zelenjavo. Vse pa ni bilo zasuto, ostala je velika jama, v katero se je pozneje nateklo skoro do vrha vode, da je izgledalo kakor malo jezero. (Dalje prihodnjič.) Naznanilo rojakom in rojakinjam v Pennsylvaniji, Ohio in W. Virginiji. Naznanjam, da se bom preselil iz 5289 Butler st., Pittsburgh, Pa., na 4921 Butler st, Pittsburgh, Pa., dne 15. aprila, 1925 in eicer v svoj laatni dom. Vsled tega želim naznaniti vsem, ki pridete po svoje obleke iz raznih delov dežele, da bodete natančno vedeli za moj novi naslov, in me dobili v moji novi krojaški delavnici. Želim se tudi zahvaliti vaem TOBBC, 7. APRrr. A mojim d< in se njim prej kakor niso me meni, Icem na- akom, ki še Pji, odjemalci, da se oglamjo pri žele imeti lepo in moderno izdelano obleko, niso nič dražje kot kje drugje in pri meni dobite vedno izvrstno krojaško delo. Dandanes gredq okrog ljudje, ki niti nimajo najmanjšega pojma o krojaštvu, nauče se vzeti mero in potem pa semnarsko obleko prodajajo ljudem za prve vrste krojaško delo, kar pa ni res. Vsled tega apeliram, da predno kupite kje drugje, se oglasite pri meni. Priporočam moje mojstersko izdelane obleke, vaš s spoštovanjem; RUDOLF MESMR, 4921 Butler Str., PltUburgh, Pa. —(Adv.) ZDRAVNIK JE REKEL PLUČNICA Priils U prshUds i» on ^ m J pred njo. Zapomnit« si, » JJ W pozornost, bi ne bilo Zdravniki ao priporoči jorak kj ns prehlad. a Bolgarski ssliični čaj poma*, DPt* revmatismu, zaprtnici, jetem.m, <2 mm in ielodtnfcn nerodnostim fc? maga ustvariti močno zdravo kri Bodit« »otovi, ds uprsiate leb« nsrjs po pravem Bolgarskem JJ čnem čsju v rudsče rumenem unT z mojim Rmanom: 75c in |1.25 Opomba: Velike družine moral« h imeti vedno dovolj sa 6 mesec^J velik družinski zavoj. Poiljiu , $1.25 in jas vam gu takoj poiiu. po pošti. Naalovite name: H. HVm Schlick, President, 8 Marvel li'A, Pittsburgh, Ps.—(Adv.) ^ da skuhas dobro pi-i yo, pisi po nase produkte. v sslorl Slad. luaslj, slsdksv ta ves drage potrabščina. Psetaatt« Is as pcsprllsjts, ds js dems pri mas, kaksal vsdas Is ssjteljšt ta aejšL Graesrijaa. aladčlčsrjs« la v dsjslas Šslssntas damo primeren ps-pest pri večjih ssrečilik Pišite ps informadjs nst MM frank oglar, A JHIS MASTER S VOICr Prave, glasne VICTROLE CENE od $22.50 do $250.00. Prat« VMw »MS ali w nova vicron ru>šči vsi ro tw CLKVBLANDBKIH FSVK IN lCSALCKV NA MASMON1SK. T7M7 Strunam, lfl« Lovache ia MIm U« v teh.—Sirot*. MIm Lovtch, i« MIm Udovteh 77»»« Sv. Lucija. MIm Mirni la_____ Mil«vae.—Planinarica. MU« Mirni ta Josipina Miiavee. 77tll Slovanski plaa, Balkan Oreha.tr«. Cukariiko kolo, Balkan OrckMtra. 77»lt Sonja Sonja. Bariton, Lto Baich. Ko gremo trn 'moti,. Baich ia 8kornJak. 17,15 P«kok. polka, rojak Rom at harmoniko.—Taniaka, valtak, rojak Hoy.r aa harmoniko. 7791« Urno skakaj, valdak. L. Spefc*.-M. Anko. harmonik«.—Ljubinuko MU«, »otil. L. Bpahak.—M. Aaka. i harmonik«. To so ploife. nekaj noreča la maahta, Sata la igran« od aallh ClevalasdU. aov(tenk). Naročit* jih takoj, defc jik Imamo v aaloct In n« pojdejo. Za poAtaino priloiiu M«. IVANPAJK, 24 Maln St„ Conemaugh, Ps. IŠČE SE MLADA dekle, 18 do 14 let stara, ki na bi pomagala lahka hišna dela o-pravljatl in tako imela svoj dom. Prilika za dekle brez starišev. 0-glaai naj se na naslov: Elizabeth Ilersich, J>. O. Box 24, Lloydell, Pa. (Adv. AgMraJI« za "Prosvib' ■ m ■ g a> • f! ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ e ■ u Tiskarna S. N. P. J ItEJENA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA BELA. Tlaka vabila za veaelice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaikem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA IA ČLANSTVO S. N. P. J., DA TISKOVINE NAROČA TISKARNI. V SVOJI CENE ZMERNE,tJNUSKO DELO PRVE VRSTE. . VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informadje na naslov: a N. P. J. Printery, 2657-59 South Uwndale A vem*, Chicago, m. TAM SE DOBE NA 2eljo tudi VSA UST- J MENA pojasnila« .j