Poštnina nlaČana v gotovini Leto 1X1!!. štev. :3 D LIiBJtn'. v Dtitettlleli 10. feStuarJn 1530 Cena Din 1- SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrst Dki 2.50. večji inserati netit vrsta Din 4—. Popust po po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narode vetia letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330.. — Rokopisi se ne vračajo. — Nase telefonske številke so: 3122. 3123, 3124. 3125 in 3126. AFRONT AMERIKE W ANGLIJE PROTI FRANCIJI? Ameriško-angleška nadvlada na mor ju — Japonski ponuđena 60 odstotna tonaža — Anglija ne misli na stvarno razorožitev na morju — Snowden o problemu razorožitve London. 10. februarja. Pomorska razoroži t vena konferenca je v soboto tn nedeljo imela kratek odmor. Konferenca je še vedno pod vtisom angleške spomenice in ameriške izjavi, ki jasno dokazujeta, da je prišlo med Ze-dinjenimi državami in Anglijo v vprašanju pomoTske razorožitve do popoJ-nega sporazuma. Zelo prizadeta je bi*Ia s tem dogodkom francoska delegacija, ki je imela doslej na konferenci skoro vodilno vlogo in je s svojim kompromisnim predlogom več Časa popolnoma obvladovala pofožaj. Med francoskimi krogi vlada zaradi angleškoameriškega sporazuma veliko nezadovoljstvo. Francoski politični krogi se boje, da bo ostala Francija zaradi tega osamljena in da bo morala popustiti v vprašanju paritete z Italijo. Včerajšnji francoski listi jasno izražajo nerazpoloženje francoskih političnih krogov m povdarjajo. da so si Anglija in Zedinjene države razdelile nadvlado na svetovnih morjih v popolni zavesti, da ne bo mogla tekmovati ž njimi nobena država. Kakor se doznava, sta Anglija in Zedinjene države ponudbi Jaix>nski sporazum in ji priznali v vseh vrstah vojnih Iradij do 60 odstotkov svoje paritetne tonaže, pri podmornicah pa cefc> 66 odstotkov. Japonska doslej še ni odgovorila. Prica-kujojo pa. da bo ame-riško-angleško ponudbo sprejela. Konferenčni krogi soglasno povdarjajo. da je ameriško-angleški sporazum odločilnega pomena za končni uspeh konference, ker se je ravno na tem vprašanju razbila pomorska konferenca treh držav v Ženevi. Snoči je imel prvi lord admiralitete Alexander značilen nagovor na 12. londonski polk. V svojih izvaianiih je naglasa!, da je voino brodovje glavno obrambno orožje AngMje in da bo Anglija v bodoče razorož:la le na kopnem in ne na morju. Ang'iia ne more nadalje razorožiti vojnega bnodovja. dokler ne ve. v koliki meri bodo razorožile druge države na -kopnem, v zraku in na morju. Pododbor strokovnjakov je danes razpravljal o vrstah Iaditi, ki se bodo omejile in o posebnih 1adijskTh t;p-n kakor n. pr. o minonoscih, bolniških ladjah itd. London, 10. februarja, o. SnoČI je imel finančni min:ster Snowden v londonskem radiu govor o pomorski raz-orožitveni konferenci. Snowden je v svojem govoru naglasfl, da je pozornost vsega sveta obrnjena na konferenco, v katero polagajo narodi največje upe za bodočnost. Konferenca bo morala, kakor je že izjavil Hoover, zmanjšati nesogTasja v svetu in omiliti neznosna bremena pomorskega oboroževanja. Ce konferenca ne bo uspešno rešila svoje naloge, bo s tem zadan smrten udarec upom vseh onih. ki že'e mir, napravila pa bo vtis. da so bile Avstrijske informacije o rimskih pogodbah Dunajski »Der Morgen« objavlja baje avtentične informacije o pogodbah, sklenjenih med Italijo in Avstrijo v Rimn Dunaj, 10. februarja. Današnji »Mor-gen« objavlja o italijansko-avstrijski prijateljski spravni in arbitražni pogodbi, podpisani v Rimu, naslednje baje avtentične informacije: Načrt pogodbe, ki sta ijo v Rimu podpisala zvezni kancelar dr. Schober in italijanski ministrski predsednik Mussolini je bil sestavljen na Dunaju. Italijanska vlada je sprejela d-unajssi načrt pogodb z malimi izpremembami. Vse tri pogodbe ne vsebujejo ničesar, kar bi ustvarjalo kako razliko med temi in drugimi sličnimi pogodbami, sklenjenimi med drugimi državami. Pogodba ne govori niti o avstrijski svobodni lu-ki v Trstu, kakor so poročali nekateri listi, niti o tem, da bi se s pomočjo ita- lijanskega kapitala zgradila železn:ška proga Gradec—Celovec, ki naj bi tvorila najkrajšo zvezo med Italijo in Madžarsko. Na štajerskem in Koroškem, pa tudi v inozemstvu, so bile namreč razširjene vesti, da gre v tem primeru za zgradbo železniške proge, ki je za Italijo iz vojaško-strategičnega stalšča izredne važnosti. Glede na te vesti pravi »Morgen«, se na merodajnem mestu kategorično izjavlja, da v pogodbi ni o vsem tem ničesar določenega. V meritornem oziru pomeni prijateljska pogodba za Avstrijo materijalni dobiček, ki bo prišel do izraza s tem. da bo prenehal odpor Italije gkde raznih finančnih transakcij. Fiomocija dr Schobra za častnega doktorja Včeraj popoldne je bil dr. Schober promoviran na univerzi v Gradcu za častnega doktorja političnih znanosti Gradec, 10. februarja. AA. Včeraj popoldne je bil na slovesen način promoviran na graški univerzi zvezni kancelar dr. Schober za častega doktorja političnih ved. Svečanosti so med drugimi prisostvovali predstavniki Jugoslovenskega predstavni "tva na Dunaju ter predstavnik našega konzulata v Gradcu, italijanski konzul in razne druge ugledne osebnosti. Dekan pravne fakultete }e imel na zveznega kancelarja nagovor, v katerem je poudaril. da graška univerza podarja to najvišje odlikovanje zveznemu kacelarju dr. Scho-berju zaradi velikih zaslug za ustavno reformo in za vzdrževanje reda v državi. Izrazil je željo, da bi imel tudi v bodoče veliko uspeha. V svojem odgovoru je zvezni kancelar dr. Schober dejal, da bo tudi njegovo nadaline delo posvečeno za pro-cvit Avstrije. Zvečer je zvezni kancelar odpotoval na Dunaj. Veliki izgredi na dirkališču v Vincennesu Pri konjskih dirkah v Vincennesu j s občinstvo demoliralo vse objekte — Krvavi spopadi s policijo Pariz, 10. februarja. Na dirkatišcu v Vincennesu so se odrgnil včeraj popoldne burni prizori, kakršnih še niso zabeležiti skoraj m nobenem dirkališču. VrSta se ie prva letošr ta dirka, za katero Je vladalo med Iji^fteHi dirkalnega ?7>orta ogromno Tmv-"^tv-e D:nkaPšče je bMo razprodan**. Zaradi ne&ft nerednostt pri startu po se ie potestfk) o)*-Č"n«tva toliko r37frmrien,e. da te vrfr-fe nq d;*"Vfn popolnoma demofira-lo tribuno d'rknlne kom'v"** P-»FcrV* }e sf-cer takoj poslala na pomoč ofačanje. vendar pa ie h:la napram razjarjenemu občestvu brez moči. Uut^e so podrli ograjo, se otK>rn^9H s koli. pooo'noma demolirati dvorano, v kn*erj ?e trta Terana dirkalna komisija, napadli tribuno lastnikov konj in konč- no zažgali barake, v katerih so b*Vl Mev: ki garderoba. Gasilcem, ki so priherlfi na pomoč, občinstvo ni pustilo gasHn in le z največjo t.žavo so rešili konie iz M evo v. Tri barake so pogorele do ral. Na pomoč je mora4o priti vojaštvo, ki je z uporabo orožna razrnato demonstrante. Nemiri so se nadal'evali še pozno v noč in ljudje so ogorčeni zahtevali izplačalo in povračilo fzgtrMienM srtav. Drirka je bila seveda nemogoča. rVrka^šče ie nudilo zvečer sflifco bo-HSča. Mnogo Inudi ie bio v gnječi ran;enin ter so jm morali prepevati v bofcrco. Policija fe izvrSfla nad 30 aretacH Darujte za slepe! vse slovesne izjave državn!kov in pariški rrrrrovn: pakt ničesar drugega kakor prazne besede in manifestacije. Nato je govoril Snowden o 6grom-nih izdatkih v minuii svetovni vojni. Povdarjal je. da so izdale vse države 4500 mMjonov doTarjev za vojni material. Evropa >e udeležena pri tej ogromni svoti s 60. Zedimjene države severo-ameriške z 20. in ostali svet z 20 odstotki. Glede Anglije je navedel Snow-den nekaj številk o njenih izdatkih za vojne dolgove in pokojnine. Na posameznega angleškega državljana pride 5000 dolarjev teh bremen. »Tri četrtine naših davkov gredo za plačila do-lgov za minute vojne in priprave za bodoče vojne. »Nadalje je Snowd«en slikal v svojem govoru možnosti razvoja človeštva in blagostanja, če bi se vsi voini izdatki porabili v kulturne namene. Snovvden je zaključil svo?j govor: »Precenimo vojno enkrat za vsete? iz naših misli in naši otroci ter naši vnf,M bodo Nasrnula vlj" I? naš spomin!« London, 10. februarja. Včeraj se je vršil sestanek med Briandom in Stim* sonom. Kakor poroča Matin sta na tem sestanku razpravljala o vprašanju razdelitve tonaže in o podmornicah. Dogovorjeno je bilo, da bo na jutris* nji plenarni seji izvoljen* posebna ko* misija, ki bo podrobno proučila vpra* sanje podmornic. Ljubljana v I. draginj-skem razredu Beograd, 10 februarja. Kakor je do* znal vaš dopisnik iz najzanesljivejšega vira, je finančni minister že podpisal uredbo o pomaknifvi Ljubljane v L razred draginjskih doklad. Protest proti zati* ran j u vere v Rusiji Beograd, 10. februarja. Včeraj se je vršilo na tukajšnji univerzi veliko protestno zborovanj« pod predsedstvom ruskega mitro pol rt a Antonij*, ki so se ga poleg ruskih beguncev udeležili tudi Številni domačini. Na zr)o-xyvanju je mirropoit Antonij obširno govoril o preganjanju vere v Rursiji. o zatiranju duhovščine, onečaščanju cerkev in demoralizaciji naroda. Omenil je rixfi. da je bas" te dni rimski papež kot vrhovni poglavar rimskokato'iške cerkve n«* stopil proti temu početju boljševikom. Končno se je govornik v toplih besedah zahvalil jugoslovenskemu kralju za naklonjenost, ki jo izkazuje ruskim beguncem ter vsemu ju^os loven skem u nsrodu za bratsko ljubezen, ki jo izkazuje vselej in povsod ruskemu narodu, zlasti pa ruskim beguncem, Id jih je usoda pregnala iz lastne domovine. Nov obmejni komisar na Rakeku Beograd. 10. februarja. Z ukazom notranjega ministra je imenovan za komisarja železniške in obmejne komis$e na Rakeku Aleksander Markovič, dosedanji pisar sre-skega načelstva v Dubrovniku. Požar v beograjski kavarni Beograd, 10. februarja AA. Včeraj je nastal ogenj v kavarni »Knjaževac« na Aleksandrovi ulici. Ogenj je nastal, ker se •je razbelila cev pri peči. Težka avtomobilska nesreča v Beogradu Beograd, 10. februarta AA. Inž Sttš* Maku lin Je vozr! s svojim avtom^b-Iom z veliko brzino po Balkanski urici. Pri vožnii le zavoai? v z;d neke b#se in pri tem st;snnl ob zid 3 pešce ter ¥h težko ran*!. tfnž. S'niša Maknlln je pustil avtomobil na mestu in pobegnil. »Rdeči vragi" poraženi Bruselj. 10. februarja. AA. Mednarodno nogometno moštvo, sestavil eno H madžar skrh. avstrrTsiJrh in francoskfh internacilo-nalcev. je danes na^totrlo proti belgiiski enajstorici >Diables Rouges« OodeČi vrag).. Zmagalo je m^d-n^r^dn^ moštvo z 2:1. Auto in ekspres Rhehns. 10. februarja. V par"%r ekspres ;e zadel z vso s;*o v v-t»r^ gfg Wti d v- ^-^sW in dva otroka. Vsi potniki so bili uoitt. Svečana otvoritev proge Rogatec - Krapina Svečana otvoritev se bo vršila prihodnjo nedeljo ob navzočnosti predstavnikov vlade in oblasti — Beograd, 10. februarja. Za nedeljo 16. t m. dopoldne je določena svečana otvoritev novozgrajene, 13 km dolge proge Rogatec—Kraphna. Izdelan je že v podrobnostih slavnostni program. Po dosedanjih dispozicijah se udeleže svečane otvoritve prometni minister inž. Radivojevič in nekateri člani vlade, kakor tud] ban dravske banovine Inž. Sernec in ban savske banovine dr. Šilovič, predstavniki civilnih, vojaških m lokalnih oblasti. Vse postaje bodo okrašene z državnimi zastavami In zelenjem. Rogato okrašeni vlak bo odpeljal s postaje Rogatec proti KrapmL Svečane otvoritve se udeleže tudi predstavniki ljubljanske in zagrebške direkcije državnih želez c Gradbena dela te kratke proge so bila poverjena gradbenemu podjetju »Progress« Iz Sarajeva za 24 milijonov Din. Prva dela so se pričela 24. avgusta 1927. Proga je bila popolnoma dograjena koncem lanskega leta. Najvecie težkoče je delala gradnja 450 m dolgega predora pri Žutnici v bližini k apinc. Usoda parnika ,.Daksa" pojasnjena Parnik se Je z vso posadko potopil — Žalovanje v Dubrovniku Dubrovnik, 10. febr. Včeraj so prispele prve avtentične vesti o katastrofi jugoslovenskega tovornega parnika Dubrovačke plovitbe »Daksa«, ki so izzvale v vsem mestu glL*>oko žalovanje. Kapitan parnika jugoslovenskega Lk>yda »Ivo Račić«, ki je bil na poizvedovanjih za izginulim parni-kom »Daksa«. je poslal poroji!o, iz katerega ie posneti, da je parnik »Daksa« zadela katastrofa 27. januarja popodne. Parnik je btf že ob 1. popol-dne tako poškodovan, da je začel pošilja*! klice SOS, ki so jih ujeli mnogi pamiki in obalne oblasti na portugalski in španski obali. Ob 1.55 je parnik »Daksa« klice na pomoč preklical in sporoči., da plove proti obaJi. Po zadnjih vesteh, ki so prišle s krovi »Dakse«, je bil parnik oddaljen le še 10 morskih milj od obale. Poveljnik »Dakse« je oči vi dno upa*. vihar ponovno divjati z vso silo, je bil par-da bo klj-ub težkim poškodbam parnika dosegel obak>. Med 2. m 3 uro. ko je zailel nik že v b.rzini rta Finistere, Tu ga je zadela druga katastrofa. Parnik je zadel ob skalo ter se prelomil na dvoje, tako da sc je v par minutah potopil. Od posadke, ki je štela 36 mož, se ni rešil nhče. C »m je prispela ta vest, je Dubrovačka Elovitba dogovorno z mestno občino izdala omunike. Vest o katastrofi parnika in • usodi po»adke je tako globoko pretresla prebivalstvo, da so bile odpovedane vse sa popoldne in zvečer nameravane prireditve. Skoraj na vseh hišah so izve&ene črne sastave. Jutri se bo vršila svečana zachtinioa za ponesrčeno posadka ki se jo bodo od*» ki ili tudi vsi predstavniki oblast l Finančne težave v Nemčiji Pariz, 10. febr. A A. Snočnji »In-transigeant« poroča Iz Berlina, da stoji nemška vlada pred tolikimi finančnimi tež kočam i. da bo prisiljena opustiti svoje načrte o finančnih reformah. Pričakujejo, da bo vlada sklenila zvišati davke, kar bo imelo velik političen odmev. Berlin, 10. februarja. Finančni minister dr. MoMenhauer je novinarjem podal opis svojih finančnih načrtov za leto 1930/31. Minister >e izjavil, da bo prihodnje leto razpoložljivih 600 mftijo-nov. ki se bodo porabili za znižanje davkov. Tej ugodni sliki pa stoji nasproti temna slika sedaniega pok>žaja. V državni blagajni je 1700 milijonov nepokritih. Proletarizacija ruskih kmetov Moekva* 10 februarja. AA. Geslo komunistične stranke, da se morajo likvidirati posestva bogatih kmetov kot ne prijateljev sovjetov, postaja v zadnjem času čedalje odločnejše. Potem objavi iebreta o komunistični administraciji potom vojske imajo vojaki vršiti kontrolo nad tmetjem kulakov in jih pregnati iz njihovih dosedanjih bivališč. Likvidacija teh imetij naglo naprerMa m**i trij-skih odnošajev med raznimi državami. i Afera Kutjepova Pariz, 10. februarja. Poizvedbe fra*eD» ske pofoije o usodi generala Kutjepova so še vedno brez uspea. Vsak dan se pojavljajo nove vesti m sledi. Id pa doslej niso do* vedle do razjasnitve te zagonetne zadevo« Zaradi vesti, da se je general Kutiepov bo* davno rrru. Ja**»o: Ljutomer —6 C (—Si, jasno. Prekmurle Kotoriba —6 C (—5), lasno: St. Janf na Dolenjskem —0 C Ć—0\ Jasno: Novo mesto —7 C (—2), jasno, hi Kočevie —a C (—5V lasno. Nntrfrnhko: Rakek —8 C (—5). Na Krasu burja. Sorzna norn^llg, LJUBLJANSKA ROP7A. Devize: Amsterdam 22 78. BerH* T3 5475—13.5775 (13 5625). Bruselj 7 0102, Bud-moešta 9 9244. Curfh iro-14—1007 4 OO950). Dunai 797.52—800 5? (799 02). London 275 71—276.51 (276.11) Newyork 56««, P-rvz 222 58. Praga 167-55—168-35 (167 93), Trst 297.10 INOZEMSKE PORZE. Curi h: Beograd 9.1275. Pari* 20.301. T ^ndon 25 1925. Newvork 517 85. Bruselj 72 76. Milr-n 27.11, 67.00 Amster- dam 207.55, Bcrho U&BSt Đcrlifl 123.72 Ne uganjajte burke z mrtvim umetnikom Odprto pismo člana žtaije mojstra Jakopiča na slovensko Javnost Ogromno delo mestnega posredovalnega urada Mestni posredovalni urad je lani obravnaval 1246 kazenskih in civil« nopravdnih tožb Ljubljana, 10. februarja. Kakor smo že poročali, se je lani 91 »evemhra sestala na Vrhniki žirija, obstoječa iz mojstra Jakopiča, vsetičiliškega uro i. arhitekta Plečnika, slikarja Stemena in umetnostnih zgodovinarjev dr. Stoleta in dr. \ umika, da izreče svoje mnenje o poslanih osnutkih za Cankarjev spomenik. Kot najboljši osnutek je bil proglašen »Popotnik 2ki ga je izdelal kipar Dolinar. Žirija je predlagala, naj vrhniški odbor za Cankarjev spomenik stopi z DcJinarjem v stik ter da nar nagradi najboljše osnutke. Vrhniški odbor m storil do danes ne enega ne drugega ter tudi ni obvestil javnosti, kaj namerava. Pred kratkim smo prejeli z Vrhnike poročilo, da je zbranih za spomenik 75.000 Din ter da pričakuje odbor še 700 dolarjev iz Amerike. Kakor hitro prejme odbor ta denar, se bo delo Cankarjevega spomenika etefinjtivrjo oddalo — za enkrat pa dela Cankarjev spomenik neobvezno (!) neki kipar, za katerega osnutek se je izrekel liudski glas. ki ga vrhniški odbor hoče respektirati. Glede na to poročilo nam Je poslal 3an žirije mojster Jakopič naslednje odprto pismo na slovensko javnost. Cankarjev spomenik na Vrhniki Spominjam se, da sem bral pred kratkim v vašem cenjenem listu neko poročilo o Cankarjevem spomeniku na Vrhniki. Pričakoval sem. da se kdo oglasi. Ker sem elan žirije, ki je pregledovala konkurenčne osputke — obenem tudi majhen košček HoaVtva in se prav posebno zanimam za Ljubljana, 10. februarja. Danes ob 6. zvečer se bo vršil na magistratu občni zbor Aerokluba, na katerem bodo podali društveni funkcionarji zanimiva poročila o klubovem udejstvovanju v preteklem poslovnem letu. Sem spada tudi avdrjenca na dvoru zadevi udeležbe letala Bloudek XV. na interancionalnj tekmi v Berlinu meseca junija in aerodroma v Ljubljani Aeroklub je ob tej priliki izdal v 300 izvodih krasno v usnje vezano spominsko knjigo s kratko spomenico kralju Aleksandru, knezu Pavlu, ministrstvu vojne i« mornarice, komandi vazduhoplovstva in eelokupni javnosti. Iz spomenice, ki je izšla za 30Ietnico dela na področju letalstva v Sloveniji, posnemamo: Edvard Rusjan Rodom iz Gorice in izučen mehanik se je pričel baviti s konstrukcijo letala že oholi 1. 1908. Izdelal je leseno ogrodje dvokrovnika. rnesto s platnom ga je pre-vlekel z močnim papirjem in poskušal leteti na *rojcah«. Kljub primitivnosti celotne naprave so se mu posrečili skoki do 40 metrov v daljavo. Rusjanu je sčasoma uspelo zgraditi silno lahko letalo, ki ga je lak motor z lahkoto odlepil od zemlje in potedanjih virih moremo beležiti prvi sveto™ rekord v dolžini starta, ki je bil do Rusjauovih poskusov v rokah Francoza Bteriota. Krasno usoeli poleti so navdušili Rusjana, da se je odločil za turnejo po balkanskih držaw Usoda je hotela, da se je zrušil baš nad staro beograjsko trdnjavo m našel žalostno smrt. Prof. Julij Nardln Okrog I. 1909 je prišel kot suplent na Idrijsko realko. S trudapolnim zbiranjem materijala in njegovim sestavljanjem je pričel sam in kmalu izgotovil letalo. Trudil se ie, da bi dobil primeren motor zanj, a kor nI imel denarja, ni mogel uresničiti svojih načrtov. Po prestavitvi v Ljubljano se Je je! baviti s konstrukcijo letala brez motorja. Zgradil si je model, ki je pokazal toliko stabilnosti in sigurnosti v letu, da je bil trdno odločen zgraditi brezmotorno letajo v naravni velikosti. Da si Pridobi skušenj, je po cele vre opazoval letenje postavk, izboljševal svoj sistem, vendar do realteacije gradnje planerja v naravni velikosti ni prišel. Vilko Petemelj Nekako dve leti pred pričetkom svetovne vojne se je vrnil kot izvežban letalec na očetovo posestvo v idrijski okolici i« ostal tam do 1. 1915, ko je bil poklican k vojakom. Po končani vojni je priletel iz Dunajskega Novega mesta s pokojnim poverjenikom za prosveto dr. VerstovSkom na ljubljanski vojni aerodrom, ki je bil bas takrat v začetku svojega urejevanja. Ini. Stanko Bloudek Strokovne sposobnosti Bloudka, njegovi jesni pogledi na novo tehnično panogo so ga kmalu stavili med najbolj upoštevane aerokonstrukterie, tako da so mu bila odprta vrata tudi v največje tovarne za aeroplane. Konstruiral ie ▼ Berlinu v tovarni »Albatros«, v tipskem pri D. F. W„ ▼ Monakovem rtd. Med svetovno vojno so ia uporabljali v vojaških konstrukcijskih %trorih v Dunajskem Novem mestu in v Budimpešti. Bloudka je prištevati med največje kapacitete na področju konstruktivnega ustvarjanja letaj in more biti Aero-Itftjb v LJubljani opravičeno ponosen in srečen, da mu je usoda naklonila kot prvaci tn naipoirtvovalnejšega sodelavca starega ptiontrja na področju letalstva že fmm prvih početkov osvajanja zračnega sodobne kulturne zadeve, slasti domače, ter te ie celo vtikam vanje — si tadS to pot asojam motiti nekoliko tnftr in vprašati cenjeni odbor ga Cankarjev upomeoOc? Kaj pa vendar počnete? Saj ta zadeva menda ni privatna stvar Vrhafianov, aH no? Torej: lepa navada pri kookurencah je, da raz pisatelji poleg drugih formalnosti vsaj v nekaj dneh — no, recimo v enem tednu, obveste žirijo, posamezne umetnike, ki so se udeležili konkurence, in javnost o rezultatu konkurence. Tretji mesec h že, odkar je žirija izrekla svoja mnenje, in takrat se je odboru zelo mudHo, ker naj bi spomenik bil postavljen že letos poleti. Pred božičem sva z dr. Vurnikom pisala in podpisala pismo na odbor. Pismo pa se je izgubilo, prav zares — izgubilo se Je, vprašajte odbor? in odgovora seveda nismo prejeli. Se nekaj, kar se tiče ljudskega mnenja. Nekoliko Vrhničanov in še manjše število Ljubljančanov vendar še ni ljudstvo, ki naj bi imelo po mnenju odbora pravico odločati, kdo bo dela! Cankarjev spomenik. Zanimivo bi res bilo zvedeti za ljudsko mnenje, vendar to ni ravno tako enostavno, kakor si to predstavlja cenjeni odbor. Pa se Vrhničani menda vendar ne mislijo norčevati iz žirije, umetnikov in javnosti? No, sicer bi se dala ta zadevica že kako urediti in preboleti. Nikakor pa ne gre, da bi imeli oni pravico uganjati burke z mrtvim umetnikom, buditeUem. trpinom in dobrotnikom slovenskega naroda, čeprav ie ta njih rojak. Govorite odkrito in ne delajte na skrivnem! Rlhard Jakopič. Anton Ojster L. 1913 je na Dunaju pred vojaško ko* misijo demonstriral svoji izum padala. Poskusi so se sijajno obnesli, tako da je avstrijska vlada odkupila padobran in poverila g. Ojstra z izdelovanjem. Kvaliteta njegovih padal je razvidna iz dejstva, da ni v uporabi niti eno njegovih padal odpovedalo, kar je nedvomno doslej nedosežena redkost. Mož nima sredstev, da bi svoje delo nadaljeval, poklicani činitelji pa kažejo za tovrstne iznajdbe premalo zanimanja. Aeroklub poživljen Po vojni ie z ustanovitvijo Ljubljanske letalske stotnije že podan temelj za nadalj-ne delo. Prvi letalec domačin, ki se je spustil 29. oktobra 1918 na ljubljansko polje, je bil narednik Stanko Plehan, učitelj pilo-tiranja v Celovcu, odkoder je pobegnil z letalom in se srečno vrnil v domovina Njemu se je pridružil prav takrat na dopustu v Ljubljani nahajajoči se poročnik Stane Rape. Skupno sta skuSala reševati in zbirati letalski materijal v prvih dneh kaosa, dokler niso drug za drugim prihajali oficirji in podoficir ji in se brez poziva prostovoljno oklenili skupnega organizato-ričnega dela za utrditev domače a vi J a tik e- Ko je morala oditi letalska stotnija Is Ljubljane, je delo popolnoma prenehalo, čeprav je bila medtem ustanovljena po* družnica beograjskega Aerokluba. Po občnem zboru 1. 1926 je Doživljeni Aeroklub izvedel I. veliki letalski dan v Ljubljani, Id je omogočil klubu nabavo lahkega aviona >UubUana<£. Razpisana ie bila tekma za lahke avto-*e. konstruirane in zgrajene v Jugoslaviji. Pokroviteljstvo nad to velevažno priredit-njo je prevzel knez Pavle. Komanda vazduhoplovstva je podprla to stremljenje s prvo nagrado v znesku 80.000 Din. Tekma bi se imela vršiti že lani, a je bila radi prijave enega samega aparata preložena na letos. Klub, ki je dal vzpodbudo za tekmo, pa ni hotel ostati samo pri teoretičnem dolu, temveč je sklenil udeležiti se prireditve sam s svojo lastno konstrukcijo letala. Z izvedbo tega načrta je poveril inž. Bloudka. ki ie konstruiral krasno letajo — nizki enok ravnik, dvosed z motorjem A. D. C. »Cirrus« 60/80 K. S., nazvan Bloudek XV. S tem letalom se je klub odločil udeležiti se tudi internacionalne tekme po Evropi. Ljubljanski Aeroklub bo zastopal državne barve pred vsem svetom in bo ponesel domaČe ime pred najširši svet V kratkem razdobju 30 let je Slovenija storila na področju avijatike kot pijonir toliko, kot so težko dosegli Številni drugI narodi, pa je popolnoma upravičeno upanje, da se bodo uspehi stopnjevali, ako bo privatna vzpodbuda dobila dovolj razumevanja in odpore tudi pri činlteljih, ki so poklicani podpirati vse pozitivne sile, porajajoči se v državi v prid celokupnosti. Aeroklub v Ljubljani je lastnik treh motornih letal: »Bloudek - Blacburne«, »Klemm L 30 - Ljubljana«, »Bloudek -Cirrus«, nadalje brezmotomega letala za šolanje in aeroplaaskih modelov, zgrajenih po najmlajših kiubovih članih. VOLA ZA ROGE, ČLOVEKA ZA BESEDO »Poprejle si mi rekel angelček, a zdaj mi ue maraš kupiti novega klobuka!« — »Ampak, sladka ženica, angeli vendar ne nosijo klobukov!« SLABA STRAN SILA VE »Slišal aom. da se Chaplipu prigodi mar-sikaka neprijetna. Tako mu baje perice nikdar ne vračajo srajc ampak si jih spravljajo za spomin.« — Dete sen taj, morda gre tudi moj sloves po deželi: jaz dobim vselej komaj polovico perila nazaj!« Ljabejana, 10. februarja. Mestni posredovalni urad, v katerem je zaposlen samo on uradnik, je izvršil tudi lani ugromio deio. Iz statistike ie razvidno, da je btk> vfoženfc v kazenskih in ci-vtmopravdmfc zadevah 12-46 tožb oziroma prošenj za posredovanje. Predmeti razprav so bili različni prestopki radi žaljenja časti, raaHone denarne terjatve* odškodninske zalite ve radi poškodb, neizvršene pogodbe kd. OrvUn oor * vdn* tožb je bile 882. Od teh ie prišlo v uradovanje 815, dodfen i':n je 67 ostalo nerešenih. Od omenjenih 815 tožb ie bilo 492 poravnanih in sicer z vpisom v uradno knjigo 302, takoj po dostavitvi vabila k razpravj pa 190. Od te5i je 93 tožb tak) poravnavan3i s tem, da so prizadele stranke svoj doig takoj plačale, dočfcn i* bilo 97 tožb poravnanih na drug način. Od preostalih 315 tožb Je bilo 36 takih, pri katerih se stranke niso hotele poravnati. 287 pa, pri katerih se stranke niso zmenile za vabila mestnega posredovalnega urada, temveč so se šle raje pravdat na sodišče m si nakopava t nepotrebne pravdne stroške. Kazenskih tožb je bno 364. Od teh ie bilo direktno vloženih, še preden so se stranke zatekle na sodišče. 103. Rezultat posredovanja je bil, da je bflo 80 tožb po- Liobijana, 10. februarja- Kot medino v ciklu predavanj, ki lih prireja trgovsko društvo »Merkur«, se je v sredo zvečer vršilo predavanje ravnatelja trgovske šole g. Josipa Gogale o naših denarnih organizacijah. Predsednik društva, generalni tajnik zbornice TOI g. dr. Fran VPindischer ie pozdravil številne poslušalce, posebno pa predavatelja, ki se je odzval vabilu, da predava o tako zanimivem in perečem problemu. Ravnatelj g. J. Goga-la se je zahvalil predsedniku, poudarjajoč, da je trgovstvu zagotovljen napredek le tedaj, če ima praktična živa trgovina tesne stike s strokovno, teoretično šolo, če koraka praksa s teorijo. Trgovci in niih organizacije naj bodo pa svetovalci šoli, da obdrži stike s praktičnim trgovstvom. Nato je predavatelj govoril o organizaciji denarja, torej predmeta, ki je vsaj danes gibalo vsega na svetu, ki je vzrok napredka m propada, vojn itd. Kaj ie denar? Narodni gospodar odgovori, da je denar splošno zakonito veljavno sredstvo in splošno merilo vrednosti. Važen je denar zlasti kot menjalno serdstvo. V primitivnem natura! nem gospodarstvu denarja niso potrebovali. Ko je bila s tehničnim napredkom potrebna delitev dela in je delavec izdeloval več kakor je sam rabil, je moralo med producentom in konzumentom posredovati menjalno sredstvo denar. Še pred 80 leti pri nas ni bilo organizacij ali zavodov za denar. Ljudje so ga hranili v nogavicah pod zglavjem ali v skrinjah. Po zemeljski odvezi, ko se je pojavil denar, je ljudstvo postajalo vedno bolj žrtev oderuhov, ki so posojali denar proti velikim obrestim in tako uničili nešteta manjša gospodarstva. V Nemčiji sta se tedaj pojavila dva moža, da zaščitita ljudstvo pred oderuhi, sodnik Schulze in Reiffeisen. Schulze. (imenovan tudi Schtitee-Delitsch, ker je bil doma iz Delltscha) je ustanovil prvo denarno organizacijo, da zaščiti malo meščanstvo, Reiffeisen je pa hotel s svojim načinom denarne organizacije rešiti kmetski stan. Blagodejni vpliv ustanovitve posojilnic te vrste se je kmalu pokazal. Pri nas je bil prvi, ki je hotel ustanoviti zadruge v dveh krajih, dr. Josip Vosnjak. To je bilo 1. 1869. Vlada pa ni hotela potrditi pravil, ker se je bala, da se bo na ta način akumuliral narodni kapital. Toda že L 1870 sta bili ustanovljeni prvi zadrugi v Ljutomeru in v Sv. Jakobu v Rožni dolini Leta 1873 je izšel tudi zadružni zakon. Bistvo zadruge je. da člani jamčijo drug za drugega in pospešujejo medsebojno korist s samopomočjo. Predavatelj je očrtal organizacijo zadrug po Schulzu in Reiffeisnu. Prve so prilagođene meščanskemu stanu, druge pa kmetskemu, ker Imajo nizke deleže, obširen delokrog in neom. jamstvo. Zadruge so se začele pri nas torej na Štajerskem in so se kmalu razširile še po ostalih pokrajinah. Danes jih ie že lepo število. Organizirane so skoro vse po istem sistemu. V Sloveniji imamo 3 velike zadružne zveze, in sicer Zadružno zvezo v U ubijani, ustanovljeno 1. 1906, Zadružno zvezo v Celju, ki ima sedaj svoj fedež v Žalcu, in Zvezo slovenskih zadrug, ustanovljeno i. 1907 s sedežem v Ljubljani. Te tri zadružne zveze imajo organiziranih okoli I milijardo in 500 miljonov Din. Na Hrvatskem je zadružništvo slabo organizirana Bolje je v Dalmaciji. V Splitu Ima zadružna zveza 155 članov. V Srbiji je okoli 2000 zadružnih zvez, četrtina jih je samo na papirju, ostaTe so pa malo pomembne. Kakih 1500 zadrug skupaj ima šele toliko vlog. kolikor pri nas n. pr. Kmetska posojilnica (160 milijonov Din). V Srbiji so lastniki zadrug tudi bankirji, lrJ ljudstvo z zadrugami samo odiralo. Druge vrste zavodi, kjer je denar organiziran, so regotaHvme hranBnlt*. Prvi sta bili pri nas ustanovljeni L 1820 (Ilirska in Kranjska hranilnica). L. 186° sta bila ustanovljena taka zavoda v Mariboru in Ptuju. ravnanih, 10 ne-poravcanm, pri 12 pa da ni bilo uspeha in sicer zato ne. ker se stranke niso odzvale vabilu. Tožb. Id fin je sodišče odstopilo mestnemu posredovalnemu uradu, da jih ta poravna, da b? Kh ne bilo treba obravnavati na sodišču, je bilo 351. Od teh je posredovalni urad odstopal 17 raznim uradom v nadaljno poslovanje, 244 jih Jc pa obravnaval. Od teh ie bdlo 54 tožb poravnanfii, 22 neporavnanih, pri 161 pa ni boo uspeha, ker so se prizadete stranke raje zatekle k sodišču. Da ie mestni posredovahu urad postal zelo važna institucija ter da se cfočinstvo v vedno več!jj meri obrača nanj posebno v civilnopravdnih zadevah, je razvidno iz na-slednji*b podatkov o priglašenih tozlba^ v posameznih letih: leto civilno direkt kaz. prijave tožbe 1922 96 102 245 1923 143 146 38S 19» 176 153 271 1925 242 154 230 1936 295 134 247 1937 577 m 258 1938 \\& 143 309 Lani je številu kazenskih i« civilno- pravdnih tožb nekoliko padlo, kar pa Je pripisati daljši bolezni uradnika mestnega posredovalnega urada. L. 1889 je bila ustanovljena Ljubljanska mestna hranilnica. Danes ie v Sloveniji 36 reguiauvnih hranilnic, dve sta banovinski. Osnujejo jih občine, okraji ali banovine z namenom, da vzbujajo med ljudstvom zmi-sel za varčevanje. Njih obrestna mera je nizka, dobiček pride deloma v rezervni fond, deloma se pa porabi za 'iu:nanitarne namene. V regulativnih hranilnicah Slovenije je organizirana okoli 1 milijarda Din. Največ vlog ima Ljubljanska mestna hranilnica, na drugem mestu jc mariborska, na tretjem pa Kranjska hranilnica. Kot važo organizacijo denarja ie treba še omeniti Poštno hranUnuo, ki ima centralo v Beogradu, podružnice pa v l jun-Ijani, Zagrebu, Sarajevu in Skoplju. V vrednostnih papirjih (obligacijah, delnicah itd.) je organiziranega malo denarja. Kupčija z efekti je pri nas malenkostna. Končno so še banice zavodi za crgaui-zacijo denarja. Večin ima so delniške družbe in opravljajo aktivne in pasivne posle (eskomptni, depozitni posli itd.). V Beogradu je 69 bank, v Vojvodini 122, v Zagrelu 26, v Bosni 66, v Dalmaciji 12, v dravski banovini jih je pa 11 (v Ljubljani je 8 bank). Naš finančni center je še vedno Zagreb, kjer je v car.kah dvakrat toliko vlog, kakor v vseh ostalih bankah v državi V primeri z ostalimi evropskimi državami ie naš denar še slabo organiziran. Naš* bankarstvo je slibo razvito, vendar je ua ( qo danes . odlaga pravega gospodarskega razvoja. Naša država se seveda ne more mariti z industrijskimi državami, vendar je upad, da pride s stabilizacijo dinarja večji dotok bijega denarja v našo državo, kajti denar je mednaroden in nobena država se danes ne more izločit) iz mednarodnega denarnega prometa, ne da bi gospodarsko tnela. Predavatelju se je občinstvo zahvalilo za zanimiva izvajanja z živahnim aplavzom. Ko se mu je zahvalil še predsednik g. dr. Windischer, se je razvila ob godbi društva in petju Zavnanovega kvarteta med gosti animirana zabava. SBO-odstotne kronske bone ter priznanice po čl. IO zakona o vojni škodi kupuje po naisclldnejšlh pogojih po dnevnem tečaju ki se sedaj suče okoli 60 od sto, Bankovno in komanditno društvo A. REI\ I DRV« Zagreb Trg Kralja Tomislava 17 Telefon 37—OS. S 17. marcem t. i. izgube ti boni vsako vrednost. Torek, 11. februarja. 12.30: Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Koncert Radio-orkestira; 18J0: Dr. VI. Knafič: O postanku tiska: 19: Dt. Baje: Zgodovina tujih jezikov: 19JO: Dr. Preobraženskv: Ruščina; 20: Schiller: Don Carlos. drama: 22: Časovna napoved in poročila; 22.15: Koncert Radio-orkestrs: 23: Napoved programa zva svojem vebkem potovanju po Švici. Italiji. Jugoslaviji in Ceđcoslovački se ustavi francosko gledališče »La Potke Scene« za d v* večera v Ljubljani. Prvi večer bo kksičea. drugi moderen: dobili bomo jasno sliko o stremljenju in pridobitvah tega znamenitega francoskega gledališča. Id po besedah Jeana Jacquesa Bernarda »srečno združuje sile francoske tradicije s silami novodobnega napredka.« »La Petke Scene« velja med kult urnim svetom za eno najodličnei-ših igralskih družin ne ie francoskega ampak sploh romanskega gledališča. Francoski dramatik Jean-Jac.ues Bernard piše o njej: »Ako je kje okrožje, kjer se skrbno goje francoske vrline, umerjenost in okus, ki se prilagujeta potrebam modernega življenja, je to okrožje v družini »Petite Scene«. Ljubljanskemu občinstvu bo zanimivo, po vprizoritvab »Comedie Francaise«^ katere glavni element je tradicija, videti razmah francoske gledališke umetnosti v izvajanjih »La Petite Scene«. P. n. posetnikom Narodnega gledališča v Ljubljani Uprav* prosi vse p. n. posetnike dramskih tn opernih predstav, da uvažujejo sledeče: Začetek predstav je točno ob napovedanem času: drama ob 30. opera ob pol 20. uri. Popoldanske predstave začenjajo točno ob l3, uri. Ko se dvigne zastor, odnosno začeo i a predigra ne sme nikdo več v prostor za poslušalce. Biljeterji imajo tozadevno strog nalog ki velja za vsakega. Zamudniki morajo čakati na hodniku, da mine začeto dejanje. Ljubljanska drama v pri zori nocoj Schillerjevo dramsko pesem v petih dejanjih (16 slikah) »Don Carlos«, katero jc poslovenil za naš oder Fran Aibrecht Pri vprizorftvi sodekijejo ga. Šaričeva, Marija Vera, Medvedova, Mira Danilova, Vida Ju-vanova, dalje gg. Lev ar. Jan. Kralj. Skrbin-sek, Jerman, Kaukler Potokar, Gregorin. Debevec. Danilo in Sandn. Režija je Ciril Debevčeva. Predstava se vrši za abonma reda D. Opozarjamo da bo jutri tudi dramska predstava m sicer se vprizori čustvena komedija »Orček za pečjo«, ki je napisana na podlagi Dickeusovega romana in se posebno v letošnji sezoni zelo zelo *e-'Ueo igra na vseh dramskih odrih. Cvrčka je zrežiral za nas oder g. Ciril Debevec. nastopajo pa ga. Šaričeva, Vida Juvanova, Medvedova m Mh*a Danilova ter Cesar, Kralj. Skrbrnšek in Or**Jv* trov« pokal 18. hmija. SK IHrtia, juniorski meeting. 5. in 6. hrfiia: Prvenstvo Jugoslavije ra dame. 6 Julija: SK llirtja, mednarodni meet*ng. 23. in 24. avgoata: rabimo tekmovanje za Prago. 16. in 17. avgusta poedmsko prvenstvo mest 29. m 31. avgu. sta: Tekmovanje za poedlnsko prvenstvo Jugoslavije. 7. m 8. septembra: ASK Primorje v Ljubljani: foternacijonainj meetmg v proslavo iMetnlce. 5. oktobra: ASK Primorje: Srednješolsko prvenstvo dravjfc« banovce. \2. oktobra: ASK Primorje: Olmv piiski peroboj ga prvenstvo dravafce banovine, t. decembra: ASK Primorje: Te* ujedinjenja v Ljubljani. Mednarodna prireditev. 20 let letalstva v Sloveniji Ljubljana, zibelka letalstva v Sloveniji — Spomenica Aerokluba kralju, knezu Pavlu tn vojnemu ministru Naše denarne organizacije Predavanje ravnatelja trgovske šole g. Gogale pod okriljem trgovske« ga društva »Merkur« Dnevne vesti ezno atsec In stanoviten le parfum, ki ga vsebuje milo Elida Favorit. Ono ima vse dobre lastnosti, ki jih zahtevamo od res dobrega mila# |e blago in Čisto ter polepšava polt.Kljub temu, da se močno peni je zelo izdamo in to vsled njegove Izredne kvalitete. mdo ELI DA 9m vovd Nič se niso izpremenile Ženske so bile že pred 7000 leti nečimurne in lepotičile so se, kakor se zdaj — Za izboljšanje poštne stroke, Na na* nferrski poziv glede izboljšanja poštnega prometa to notranjega poštnega poslovanja je oblastna postna uprava v Ljubljani sestavila več predlogov. Glede paketni postile naj ha se sedanji predpisi tako izpre-meogi, da bi se obvestnšna odpravia, do* stavnina naj se pa določi po teži paketa in naj io plačuje naslovmk, kakor je bilo to v rajni Avstriji. Vsi veča ljubljanski trgovci innjo na glavni poŠti plačano skladišče za svoje pošiljke. Dnevno pride približno 100 paketov na ajfc naslov. Za te posflijke so plačali dostavnico pošiljatelj, a paketi se naslovnikom ne dostavljajo, ker jih pri paketni izdaj« sami dvigajo Ker pa sprejemne poŠte ne morejo vedeti, ali ima naslovmk poštno skladiSče aH ne, zato ie edino pravilno, da se določi dostavama na naslovni pošti, ki Tina seznam imetnikov poštnega skladišča. — Izpremembe v naši vOjs'L Imenovani so za vojaškega atašeja v Bukarešti in Varšavi dosedanji pomočnik načelnika Štaba 4. armijske oblasti general štabni polkovnik Viljem Klobučar, za pomočnika komandanta 41. peš polka polkovnik Ivan Rojnik, za vršilca dolžnosti načelnika štaba konjeniške šote dosedanji komandant eska-drona šole za rezervne konjeniške oficirje major Rado Avšič; povišani so v čin pehotnega podporočnika narednik Franc Gr-čar, v čin zdravniškega pomočnika 4. klase sanitetna narednika Vodko Zupane in Ludvik Trost — Iz zdravniške službe. V višjo skupino je pomaknjen okrajni zdravnik v Gornjem Orado dr. Janko Rak. — Otvoritev prometa na novozgrajeni progi Krapina - Rogatec Svečana otvoritev nove proge Krapina - Rogatec bo v nedeljo H5. L m. Naslednjega dne bo nova železnica izročena javnemu prometu. Vozni red na novi progi je razviden iz oglasov na postajah. — Osebne vesti. Pri oblastni postni in brzojavni upravi za Slovenijo so prevedeni na nova zvanja: upravnik oblastne pt, uprave L kategorije 3. skupine, Alojzij Grego rič za di rek torta I—3; za svetoike: inž. M. Kolarič. dr. Anton Vagafc, Maks Svoboda, dr. Josip Lebar, dr. Ivan Lamut dr. Fr. Jaužefcovič, Miroslav Mafiiašič, Anton Suhač in NSkolaj Pavlic; za višje pristave: dr. Metod Kfrrigin, Tilen Epih. in J os, Stoke-lj; za pristave: inž. Rafael Eržen, E. Fkschmann pa Dragoslav Stanojevič. — Nalezljive bolezni v dravski banovini Od 8. do 14 januarja je bilo v dravski banovini 18 primerov ttfuznih bolezni, 154 škrlatinke, 110 ošpic, 73 davice, 50 duSjive-sa kašlja, 11 Sena. 2 vranionega prisada, 1 krčevite odrevenelosti in 1 smrkavosti. — Razld društva. »Društvo državnih računskih in blagajniški«! uradnikov za Slovenji o« v L-jufc-liaiH se je po sklepu Izrednega občnega zbora prostovoljno razšlo — g »Uradnega HstaC »Uradni Kst kr. banske uprave, dravske banovine« §L 2°. z dne s. t m. objavila zakon o vmu in obrazce o uredba o poslovnem redu za redna ka-renska sodišča. — Razpis službe. Mestna občina ljubljanska razpisuje službo mestnega gozdai-?a s prejemki nižjega tehničnega osobla. I. stopnje HL kategorije, ki obstojajo v letni plači 4800 Din, stanarini 2250 Dm in dra*. doldadah 12.570 Din. Reflektant mora bit: samec m mora imeti nižjo gozdarsko šolo, ter državno preizkušnjo za pomožno m tehnično osobie za gozdno varstvo. Nastop s3-ua3be takoj po sprejemu. Ostali pogoii morajo odgovarjati zahtevam sedaj veljavne shužoene pragmatike. Prošnje opremljene z dokazžfi, ie vlagata pri mestnem n?agistratn co mM- 16. februarja 1W0. Namestilo ie samo začasno, — Gradbeno gibanje v Zagrebu, Iz Zagreba poročajo o zelo živahnem gradbenem gibanju v preteklem mesecu, v katerem ie bilo izdano rekordno število gradbenih dovoljeni. Mestni gTadbeol urad je izdal 160 gradbenih dovoljenj « sicer 130 za nove prttUone briše, 1 šttrinadstropno in 2 za trinadstropna poslopja. Razen tega ie b3o izdano eno dovoljenje za gradnjo dvonadstropne m pet za enonadstropna poslopja ter več dovoljena za prizidavo nadstropja ter za adaptacije. _ Redni občni zbor mestnega odbora Jadranske straže v Ptuju bo v soboto 1. februarja v restavracijskih prostora Narodnega doma ob 20. ut| z običajnim dnevnim redom Po občnem zboru bo predaval o »Jadranu« kurzist pora. kur za sodnik g. Cvetko Asdbmati- K obttnj udeležbi vabi — odbor. — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. Na novega leta dan ie umrl v kraju Froatenac država Kansas, Andrej Prdes-nik- PokoimTk ie bil star 53 let. — Dne 2. januarja je preminula Helena Zatzman. ro-tena Šapar rz Blagan^ce ori Kamniku. V Barbetonu, država Otmo ie 10. januarja umrl nagle smrti Janez Bolha. PodSegel ie bodSasti. Pokoini je bol rodom z tara pri LjuMaani. Star je b8 42 let, v Ameriki je bival že 20 let — Poročali smo že o tragediji slovenske družne v Barbetonu. Josip Škraba, doma iz Materije vasi pri Igu, je najprej ustrelii svojo drugo ženo, nato pa §e sebe. 2ena je brta takoj mrtva, dočim so njega težko ranjenega prepeljala v bolnico. Hjegovo staoie je brerupuo. Nastalo ie za-straptjenie po vsem telesu, ohromeli sta mu desna roka in desna noga. Ameriški tisti poročajo, da Sfcraba ne pride pred poroto. — Važen izum hrvatskega študenta, tz Osijeka poročajo, da se je nekemu študentu tehnike posrečilo prodati važen izum ameriški avtomobilski tovarni Chrvsler. To je 22letni Tomislav Jureković iz Daruvara, študiral je realko v Pečuhu. nato pa 5 semestrov tehnike v DraJdanih. V Draž-danih jc životaril, kakor mnogi >omasni dijaki. Preživljal se je s podporo, ki mu jo je pošiljal stric ki ie nadzornik žage v Be-lišču ter s honorarji, ki jih je dobival kot dopisnik nekega angleškega in nekega španskega lista. Jureković obvlada namreč oba jezika prav dobro. V Osijeku je živel od Ln struke i j in je še nadaljeval svoje tehniške študije, Bavil se je s problemom, kako bi bilo mogoče reducirati pogonska sredstva za avtomobile na najmanjšo količino, tat kako je mogoče poceniti konstrukcijo avtomobilskih motorjev. Sam je zgradil motor za pogon z mešanico katrana ln bencina. S to mešanicv le dosegel večjo hitrost in večjo silo motori a ter poceni] pogon avtomobila za polovico. Pri njegovem izumu odpade hladilnik, pa tudi sveče, ker se motor vnema po Dieselovem principa kompresije Sam cilinder je iz lahke kovine. Ta konstrukcija motorja odgovarja najbolje zahtevam moderne letalske tehnike, ker je lahka in proizvaja veliko energijo. Jureković je svoj čzum ponudil pred mesecem dni avtomobilski tovarni Chrvsler v Newyorku za 100.000 dol. Pred dnevi je prejel odgovor, da tovarna sprejme njegov izum za 50.000 dolarjev. Razen tega mu tovarna podari lep avto. — Pojasnilo. 23. januarja smo med brzojavnimi vestmi poročali, da so reški varnostni organi izročili na51 policiji znanega vlomilca Julija Premroua, ki da ima na vesti več vlomov. Naknadno smo pa zvedeli, da je ta vest popolnoma neresnična in da ie bila lansirana v javnost iz nacijonalne mržnje in želje po osveti Na Reki je neki gospod, ki kot varnostni organ že več let sovrraži in preganja g. Julija Premroua in njegovega brata Dragotina. Posrečilo se mu je spraviti oba v preiskavo, ki je pa pokazala, da sta nedolžna. Obema se godi krivica. — Dve lam] za zagrebški ZOO. tz Zagreba poročajo, da je društvo prijateiiev mestnega zoološkega vrta kupilo dve lami za 20 tisoč Din. To društvo je eno na*K>Ij agilnih in požrtvovalnih v državi. Na svoje stroške je kupUo za zagrebški ZOO že nekaj prav lepih in redkih živalL Včeraj je društvo izročilo lami vodstvo zoološkega vrta- Veterinarji so ugotavfH. da sta živali Izredno lepi fei popolnoma zdravi. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme in zmeren mraz. včeraj je bfto lasno samo v Sloveniji, drugod pa še deloma oblačno. Najvišja temperatura ie znašala v Spfltn 8, v Skopiju 4, v Beogradu 2.3» v Sarajevu 2, v LJubljani 1.2, v Mariboru — 1. Davi ie kazal barometer v kjutajani 777A temperatura je znašala — 73 C. — K avtomobilski nesreč na šmarskem klancu. Današnji >Ponedehek« pitnaša obširno poročilo o težki avtobusni nesreči, ki se je pripetila v soboto zvečer med Škofljico in Šmarjem. Avtobus Pečnikarievega podjetja se je na cesti pod vasico Mah vrh skotalU po strmini in >b1ežal na močvirnatem travniku kakih 5 metrov gl..boko rod cesto. Avtobus je Pil poln potnikov ia iz-le-rikov, ki so bffi p*1 nesreči več ali man« poškodovani- Tri In sicer Franceta Malovrha iz Razdrtega ori Snaho, njegovo mater Marjano lan Ma*tjo Zrnčevo, pesemiko-vo ženo iz Stranske vas!, sc picpeljab" v bolnico, dočim so vsi drjgi od.4i dooicv in ostali v domači oskrbi. France in Marija Malovrh sta že včeraj bolnico zapusMJa. Zrnčeva je zadobila lažje notranje p škod-be, poškodovana pa je tudj na levi roki rn po obeh nogah. Davi so jo na rčntgenolo-škem odelku v bolnici pregledali. — Kakor zatrjujejo potniki, je nesreče kriv šofer Kačar, ki je med vožnjo bale kramljal z dekletom, nekateri pa celo pravijo, da ie bul pitjan. Proti njemu je biHa uvedena preiskava. Nesreča pa ni tako huda, kakor se je prvotno govorilo. — Kmetska tragedija. Znano je, da kmetje, pa naj bodo naši ali druge narodnosti, žive in umirajo za svoj košček zemlje Zrasli so nekako še najbolj tesno z materjo zemljo, Id jih redi in živi, kar je vsekakor lepa čednost kmetskega stanu, ki ima pa tudi svoje slabe posledice. Kmetje postanejo požrešni na zemrjo in za ped četudi ničvrednega kosa travnika ali gozda žrtvujejo večkrat svoje premoženje ali pa tudi življenje. Za pest zemlje postanejo zločinci. Le tako si lahko razlagamo Številne kmetske tragedije, ki se dogajajo dan za dnem v posameznih kmetskih rodbinah. Zastrupi j evalke iz Tiszakurta so umorile svoje može, svoje očete in sinove samo, da so postale lastnice mrve, travnika ali celega posestva. O strašnem zločinu. Id ima iste vzroke, poročajo iz vasi Jako-vac pri Banja Luki. Kmetska sinova Mato in Stevo sta umorila v gozdu svojega sivolasega očeta. Stari se je hotel drugič oženiti Sinova bi bila s tem prikrajšana pri dedščlnl. Snova sta sprva očeta pregovarjala zlena. potem pa zgrda, naj ne dela neumnosti. Ko pa oče ni hotel o tem nič slišati m je odločno izavil, da se bo drugič oženil, sta sinova sklenila ubiti ga in polastiti se posestva. Povabila sta očeta v gozd m mlaJS sin ga je med potjo ustrelil z lovsko Pu^ko v hrbet Oče je bil na mestu mrtev. Orožniki so morilca že prijeli in izročili sodišču. — Ljubico je zaklal. Pred dnevi je našel delavec Steva Balać v Velikem Bečke-reku svoio ženo zaklano v stanovanju, ko se je vrnil z dela. Morilec je ženo zaklal z velikim nožem, kakršnega rabijo mesarji. Sum je padel na nekega mesarja v soseščini, ki je imel z delavčevo ženo razmerje. — Živčno bolnih vedno več. Zagrebška rešilna postaja je Imela zadnje tedne zlasti veliko opravka z živčno bolnimi, ki so jih našH v histeričnih krčih ali nezavestne na ulici. Včeraj so pozvali rešilno postajo v Dalmatinsko ulico, kjer je ležal onesveščen neki mladenič. V bolnici so ugotovili, da ima težko živčno bolezen. Piše se Bogumil N. in je doma iz Maribora. Po poklicu le kovinar, star komaj 20 let Kmalu so poklicali rezilni voz v neko hišo na Prilazu, kjer le v veži ležal tuoM mo*kl v nezavesti Tudi ta je kazal znake težke živčne bole- zni Odpeljali so ga na opazovalko v bolnico. Piše se Matija S., star je 41 let, doma tudi iz Maribora. Oba živčno bolna sta brezposelna. Iz LJubljane —U Spored komornega večera Slavko Osterčevlb skladb, ki se vrši danes ob 20. v Filharmonični dvorani: L Giacona za violino in klavir. Igrata g. Šušteršič in ga. Osterčeva. 2. 4 šaUivke za sopran in 2 klarineta. Poje gdč. Mezetova. spremljata gg. Gregorec Janko in Rueb Branko. Koncert za oboo, basklarinet, rog in violo, izvajajo gg. Flego. Gregorec, Hafner in Šušteršič. Vstajenje. Samospev za sopran m viola Poje gdč. Mezetova, spremila gosp. Šušteršič. 4 Gradrdkove pesmi zakontraalt in godalni kvartet Poje gdč. Oolobova, spremljajo gg. Pfeif, Stanič. Su5teršiC In Bajde. Sonata za violo in klavir. Igrata g. Ivančič in ga. Osterčeva. Koncert ki bo brez dvoma eden najzanimivejših v letošnji koncertni sezont je izvrstno pripravljen in zasluži naše polno zanimanje. Opozarjamo na točen začetek. Vstopnice v Matični knjigarni. —Ij Izjava Udruženja jngoslovenskih geodetov (geometrov), sekcija Ljubljana. Udruženje jugoslovenskib geodetov Izjav, lja. da nI v nikakršni zvezi s člankom v »Slovenskem Narodu« z dne 6. t m. glede geodetskega oddelka na tukajšnji univerzi, pač pa le storilo potrebne korake ter predložilo g. rektorju univerze spomenico za ohranitev omenjenega oddelka. —U Podružnica »Sedlarskega In vrtnarskega društva« v Ljubljani priredi v sredo 12. t m. ob 20. uri v šentjakobski šoli predavanje. Predaval bo višji sadjarski nadzornik g. M. Humek o jagodic ju na domačem vrtu. Za naše vrtove je jagodičle. kakor Ivanovo grozdlčje, kosmulje, mali-njje ln Jagode, zelo važno za gospodarstvo In za okras vrtov. Na vsakem vrtu je prostora zanj. Nekatero lepo pristoja na raba tah, drugo pa tam. kjer ni v škodo tn na pot je drugim sadežem. V vsaki vrsti ja-godičja pa je več sort ki donašajo večji ali manjši boljši aH slabši pridelek. Pa tudi vzgoja je različna. Da bomo pravo pogodili pri zasajanju, nam bo g. predavatelj* ki je znan strokovnjak, podal točna navodila. Na predavanje vabimo vse podružnične člane in ostalo občinstvo, ki se zanimajo za lepo vrtnarstvo. Vstop je brezplačen. —0 O najnovejši ruski književnosti bo jutri ob 20. v rrraH dvorani Kazine predaval profesor filozofske fakultete v Skop*ju dr. Aleks»Je Jetačič. Predavatelj avtor več znanih del, med niiml Ruske revolucije, bo podal pregled pred in povojni ruske književnosti i»n nato obširno razpravljal o najzanl-mivejšecn pojavu, namreč o takozvanih postranskih strujah. ki so ufonđe naonovejši ruski Hteraturi značilno potezo. Pred prodaja vsropmc bo pravočasno Objavljena. —I) Sonetni večer. Dre vi ob pol 8. uri se bo vršil prvi komorni koncert glasbenega društva »Sloga« v koncertni dvorani palače železniške direkcije Pražakova ulica. Na sporedu Je: Beethovnova sonata op. 24. DvoFakova sonahna op. 100 in Griegova so nata op. 45, vse tri za violino in klavir. Spored izvajata g. prof, Karol Jeraj m g. H. Svetel Da Je obisk koncerta omogočen vsakomur, ie vstopnina, v svrho kritja stroškov, določena na najnižjo mero. —Ij Društvo »Soča«. V soboto 15. t m. bomo poslušali v salonu pri Levu našega skladatelja in prot g. Emila Adamiča, ki bo predaval o temi: *Moi$ potovanje po Bolgariji*. Na to velezanimivo predavanje opozarjamo že danes tov. člane in druge prijatelje. — Predsedstvo. 102-n —0 Lepa zimska suknja najdena. V Bosanski ulici v bližini mestne ogrevatnlce na Poljanah ie davi ob 6.30 našel Mnloš M. lepo zimsko suknk). Suknjo Je najditelj tz-ročM policijsko stražnici na Poljanah. Lastnik suknje naj se Javi! Iz Celja —c Ljubljanska Glasbena Matica v Celju. Včeraj je prispel s popoldanskim ljubljanskim potniškim vlakom v Celje pevski zbor Ljubljanske Glasbene Matice. Na nabito polnem peronu ie pevke in pevce pričakovala velika množica narodnih Celjanov, ka so drage goste navdušeno pozdravili. V imenu mestne občine je spregovoril tople pozdravne besede mestni župan g. dr. Go-ričan tn želel pijonirjem slovenske pesmi prijetno bivanje io popotn uspeh v Celju. V imenu celjske Glasbene Matice ie Izreke! gostom iskreno dobrodošlico njen predsednik g. dr. Orožen. Za pozdrave se ie zahvalil predsednik pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice g. Pečenko, nakar so gostje odšli med gostim špatirJem obđmstva v Celjsfld dom, kjer se je ob 16. vr§n koncert O koncertu samem bomo poročati še posebej. —c Sokolov družabni večer. Skoro vse celjsko družabno življenje se letos odigrava v prostorih pritMHJenega Celjskega doma. Zadnja dva dni so se vršile v dvoranah Celjskega doma kar 3 prireditve v velikem slogu. V soboto zvečer Je celjska srbska pravoslavna cerkvena občina imela svojo dobro obiskano slavnostno zabavo v korist zidanja cerkve sv. Save v Celju, katere temelji gledate že dober meter iz zemPe* včeraj popoldne ie v nabito pomJ vetiki dvorani ponovila svoj program s koncertov Po Pranorji truhjTanaflra Glasbena Matica, smoči pa se je vršil v isti dvorani animiran družabni večer celjskega Sokola, ob dobrem obisku m prvovrstni godbi «jazzac iz LiubiJane. Ztfrno več oodrbnfh družabnih večerov, k! vsaj nekoliko razgitrfjejo sicer tako mrtvo družabno življenje v našem mestu. —c Drevi ob 20. mi se vr9 v cetfsfcf trgovski šoH zanimivo predavanje zagreb- šTcega univ. prof. dT. V. Vnuka pod naslovom >YeRowstone. zemlja geiztrov ip ugaslih vulkanov*. Predavanje bo sorem^Tio s krasnimi skaoptičnirni naravnimi slikami. Ko so odkopavali najstarejše znano mesto na svetu Kishi v Mezopotamiji, so našli mnogo zanimivega gradiva iz življenja ženske pred 7000 leti. S temi ostanlci iz pradavnih časov se je bistveno izpremenila slika, katero so si bSi ustvarili ljudje o ženskah onih časov. Iz sv. pisma in drugih starodavnih spisov poznamo žensko bodisi kot sir?njo aH pa se nam Dokaže v posebno važnih in resnih trenutkih življenja. O njenem vsakdanjem življenju pa ne vemo ničesar. In baš o tem nam pričajo najdbe v Kishi. Iz katerih je razvidno, da je bila ženska že pred 7000 leti približno taka. kakršna ie zdaj. Mlada dekleta onih pradavnih časov so živela kakor naše dame. Lepotičila so se za izprehode po tlakovanih trticah, dočim niti velika srednjeveška mesta niso bila tlakovana. Promenada ie bila v mest« zato, da je obračala pozornost mladih moških na dekleta. Ženske so nosile volnene obleke, zapete !n okrašene z dolgimi btestečirrri medeninastimi bllami in broškami. Nosile so tudi okraske iz slonove kosti. Ustnice so si barvale z rastlinsko barvo, nosile so visoke fri-zure z glavniki iz školjk in z medeninastimi iglami, česale so se pred medeninastimi ogledali, kakršna so imeli tudi židie in Egipčani. Sele pozneje so rabile srebrna, bronasta ali ženske, ki hočejo biti grde V .civiliziranem svetu gredo vsako leto milijarde za kosmetična sredstva in lepotičenje. v Tibetu so pa ženske, ki hočejo biti grde. Njim ne zadostuje, da so po evropskih pojmih že po naravi grde, temveč napenjajo vse sile, da bi postale še grše. Obraz si maže jo v ta namen s smrdljivo zmesjo krvi in rastlinskih snovi, na licih in sencih imajo naslikane velike črne lise, tako da so podobne maskam odnosno mrličem. Neokusnost in ostudnost je tudi v oblačenju glavno načelo mode. Tibetan-ke nosijo obleke iz grde raševine, narejene tako. da ne pride do veljave nobena obV'ka ženskega telesa. Vse poročene Tlbetanke so po zakorru deležne skrbeti za ostudno zunanjost, kajti zakonodajalec je hotel s tem preprečiti zakonolomstvo. Dekleta so od te določbe Izvzeta. Tibetanski svečeniki uče, da mora biti vsaka žena grda, da se lahko mož zanese na njeno zvestobo. C« ni dovolj grda že po naravi, si mora pomagati s pačenjem obraza in z grdo obleko. ženska - poglavar piratov Angreski Usti poročajo o drznem napadu morskih roparjev na ?apr\nski Dartilk »DeK Maru«, ki je olul po kitajskem morju proti Hongkongu. Med potniki je bila tudi mlada Kitajka, ki je vzbujala sp!rJno pozornost Nekeea jutra je prišla na krov, kjer fe sed'a in si prižgal« cigareto. Dva indfiska stranka sta stala na strani in pribM-žala sta se mladi Kitajki, da bi se malo zlata zrcala, Pred izDrehodom so se vedno okopale in namazale z mastjo. Pok2 drugih okraskov so nosile tudi ogrlice in zapestnice iz medi ali slonove kosti. Te okraske so nosili tudj moški Mazila, barvila in vonjave so si pripravljale v lepih skledicah iz žgane gline ali pa v medeninastih posodah. V Kishi so našli mnogo skledic, lončkov, nožev in druge take ropotije, katero so rabile ženske pri lepo ti čem jo. Cim se je dekle poročilo, je okrasilo svoj dom z malimi kipi :z gline, kamna ali slonove kosti Kot matere so bile ženske onih časov dobre. Svojim otročičem so same delale igrače. V Kishi so odkopaU med drugim otroško igračo v oblici dvokolice, v kafeero je bil vprežen mlad bik. če otrok ni mogel zaspati, mu je mati igrala na harfo. Žena ni bila sožnia svojega moža. kakor pri Židih in Egipčanih. Razpolagala je svobodno s svojim imetjem in dekle je lahko zapustilo svoje premoženje, komur je hotero. Z* zakonoloOTistvo je bila določena smrtna kazen, ki je pa veljala samo za žene. Tudi za ples so se ženske že v pradavnih časih zelo navduševale, samo da so plesale le ob svečanih prilikah na proslavi boginje Lane. pomladi, jeseni ali ob povratku zmagovitih bojevnikov. Za ples so si zatikale v lase rože. pozabavala z nio. Med pogovorom je pa dekle nenadoma iztrgalo enemu stražniku revolver in mu pognalo kroglo v glavo. Ista usoda je zadela tudi drugega stražnika. Streli so bili signal njenim pajdašem na parniku. katerih je bilo 10. Kitajka je stopila na poveljniški mostiček ln zapovedovala svojemn moštvu, kakor da stoji na katedru pred šolarčki. Kapitana in Častnike, ki so še spaH, so prrati zvezali. Prvemu častniku so zapovedali. naj vodi parnik do hong-kongskega zaliva. Moral se je ukloniti, sicer bi ga bili ustreJill Tako se je energično kitajsko dekle v nekaj minutah polastilo parnika. Potniki so bili tako prestrašeni, da na odpor niti mislili niso. Mlada razbojnica je dala parnik temeljito pregledati in vzela je vse. kar ji je ugajalo. Na štirih čolnih >e dala prepeljati plen na obalo, oropani par-nik je pa prepustfla njegovi usodi. Bolne žene dose^eio z uooraho naravne »Fran* Joselove grenčlce« neovirano lahko iztreblien-e črevesa kar često nčinkuie izvanredno dobrodelno na obolele organe, Ustvaritelii klasičnih učnih kniiz za ženske b-Memi m'Sejo. da so ueoono učinkovanje »Frani Josefov« vode« ugotovili z lastnhnl preiskavami »Franz Joselova voda« se dobi v vs.?h lekarnah. dro«rfiah m špecerijskih trjpovtaah. Uspavalno sredstva — Gospod avtor, ali bi se. ne mogel jtnak vaše drame na koncu ustreliti, namesto da s*5 —'—tr? — Zakaj r -avnatelj? — Da bi s hudih in odSH domov. Uspeh. — Ste imeff uspeh v čebelarstvu? — Da. Medu sfcer nisem Imel. pač na so moje čebele dvakrat pošteno opf-•kale sodnega eksekutorja. 55 Bila sem v njeni spalnici... in ta cas sem porabila v to, da sem stikala po knjigah in omarah v nadi, da najdem kak nov dokument, ki bi nam lahko koristil. • Toda v hipu, ko sem mislua, da mi ne preti nobena nevarnost, je prišla v spalnico hči grofice de Royal>oie. Opazila me je v temi. Ustrašila se je in skočila nazaj. Tedaj sem spoznala, da mi preti nevarnost Hotela sem se skriti. Toda irredno sem se mogla skriti, je planil v spalnico neznan moški. Skočil ie k meni in me hotel zgrabiti. K sreči sem ugasn'Ja luč. Se večja sreča je bila, da sem bila oborožena. Zasadila sem napadalcu bodalo v za- ZakdčaJ je in me izpustil. Tako se mi je posrečilo odnesti pete. Bila som ca hodniku, kjer mi je pretila nevarnost, da me zasači služiJičad. Pripravljena sem bila na vse. Pritisnila sem na kljuko blržnj:h vrat. Vrata so se odprla in smuknila sem v sosedno stanovanje. Prvi hip sem mislila, da je stanova-aje prazno. Toda motila sem se. Ker je sijala luna, sem kmalu opaž la mlada zaljubljenca, sedeča na balkonu. Zdelo se je. da pojeta slavospeve ljubezni. Priznam, da sem jima zavidala sre-6o. Bila sta v letih, ko človek še verjame bajnim obljubam. Ker pa nisem sentimentalna, nisem dolgo gledala tega romantičnega prizora- Zdelo se mi je. da v prvem skrivališči! nisem varna. Plazila sem se ob steni in tako sem prišla neopaženo v spalnico. Tu je bik> za poročno noč vse pripravljeno. Hram ljubezni je bil pripravljen sprejeti prvo žrtev. Skrila sem se med okno in zaveso. Toda mlada zakonca sta začela fenalu govoriti o nečem, kar me je zelo zanimalo. Zaljubljenca sem namreč poznala. Žena je bila sestra moža. katerega smrtno sovražim. Pred poroko se je pisala Beatrice de Prileuse. . Nisem dolgo razmišljala. Takoj sem sklenila osvetiti se mladi ženi za vse zlo, katero mi je prizadejal njen brat Maxime de Frileuse. Ta čas, ko sta se Boris Kantemir in Beatrice v pričakovanju ljubavne opojnosti strastno poljubljala, sem zasnovala načrt napada. Cas je hitel. Knez in kneginja sta stop:la v spalnico, kjer sem bila skrita. Mlada žena je bila zelo sramežljiva. Čutila je potrebo ugasniti luč, da bi skrila svojo zadrego. V hipu, ko je padla poročna obleka z nje, je luč ugasnila. Slišala sem samo še jecljanje in cmokanje poljubov. Ne meneč se za komedijo, kateri bi bila lahko prisostvovala, sem vzela izpod pokrovčka Žepne svetilke uspavalni prašek, kate- rega ste mi dali za vsak slučaj. Položila sem ga na tla in zažgala. Dim, k: se je širil po spalnici, je polagoma omamil Borisa in Beatrice Toda men1? ni bilo več v spa niči. Ker je bila tema in ker sem imela na sebi črn 'riko. sem se neopaženo priplazila >\o vrat. Bila sem zunaj, a mlada zakonca sta bPa ta čas Lako temeljito omamljena. rla *e sploh nista zavedala. Na hodnikih hotela »Imperiia« je bilo vse tiho. Sluga, ki je imel noč.io saižbo, je sedel v naslanjaču in smrčal. Čeprav je vse kazalo, da mi ne preti nobena nevarnost, sem se plazila zelo previdno oo boonikih, da bi me nihče ne opazi! na poti k sobarici, kn mi je dovolila preoblačiti se v njeni sobiCL Na koncu vsakega hodnika sem ugasnila žepno svetilko, da bi me kdo ne presenetil. Tako sem srečno prispela v tretje nadstropje. Potrkala sem na vrata sobice svoje pomočnice. Dekle mi je takoj odprlo. Nisem ji oa hoteia povedati, kaj sem bila storiJa. Naši podrejeni ne smejo vedeti, kaj in čemu delamo, sicer bi postali prevzetni in bi mislili, da so enaki nam. ^ Čim je sobarica zaklenila vrata, sem slekla triko in se izpremenila v navadno žensko. Od zanesljive pomočnice se mi pa ni mudilo. Imela sem še nekaj ur časa, kajti delo. ki me je čakalo, se ni dalo opraviti pred tretjo zjutraj. Vedela sem, da ob treh zjutraj ne bo žive duše na hodnikih. Ostala sem torej pri sobarici. Na videz sem se zanimala za njene križe in težave. Čim se je Da približal ugoden čas. sem noveda'a sobarici, da potrebujem njene oomoči. Nekam nerada me >e ubogala. Čim sem ji pa stisnila v roke nekaj stota-kov, je postala ubogljiva kakor iagnje. Pripravljena je bila spremiti me v stanovanje mladih zakoncev. Tam ie bilo vse tako. kakor sem pričakovala. Beatrice je ležala na postelji, knez Boris Kantemir pa na tleh. Ona sta trdno spala. Zdelo se je. da sta mrtva. Z združenimi močmi sva mlado ženo za silo oblekli in odnesli iz spalnice. Iz hotela nisva smeli skozi glavna vrata, kajti nočni vratar bi naju bil ustavil. K sreči je vedela sobarica za vse stranske izhode. Dejala je. da bo še najbolj varno, če kreneva po stopnišču za služi-nčad. Posrečilo se ji je bik) dobiti ključ in tako je bila varna pot iz hotela odprta. Kmalu sva bili na urici in hiteli sva z bremenom, kar se je dalo. Treba je bilo samo še najti avto, ki bi naju odpeljal na Oaribaldijev trv kajti vlačiti omamljeno ženo po ulicah, >e bilo preveč nevarno, pa tudi prenaporno. V hipu, ko sva prispeli na konec široke ulice, je nama privozil po Promenade des Anglais naproti avtotaksi, ki se je vračaj iz Californije._ Darujte za slepe! Kutjepova so ugrabili onarhisti? Ni izključeno, da so Kutjepova ugribili ruski monarhisti, da bi diskreditirali sovjetsko vlado Afera ruskega generaia Kutjepova se je razvila v pravcato senzacijo, za katero se zanima vsa Evropa. Od prvega trenutka je bilo jasno, kam meri ta na videz brezpomembni dogodek. Ku-tjopov je na nepojasnjen način brez s'e-du izgnil. Mož je bil zagrizen nasprotnik boKiševikov* in logična posledica ie odnosno mora biti po mnen?u sovražnikov bol.ševizma. da so ga ugrabHj in zaprli ali pa cek ubiri boljševiki. Čim je general izgnil, so zagnali vsi večji francoski pa tudi m.nogi inozemski listi velik krik in vik. češ da je treba takoj prekiniti diplomatske st:ke s sov;eti. Sovjetska vlada je takoj zavohala nevarnost in je uradno ovrgla trditev, da ie v kakršnikoli zvezi z afero generala Kutieoova. Ker pa tudi to ni pomagalo, ie prešla sovietska vlada v ofenzivo in poslan:k Dovgalevski je obvestr'1 francoskega ministrskega predsednika, da nameravajo ruske emgranti v parizu pod vodstvom Kutieoovega nasTednika generala MiMerja naoasti sovjetsko poslanstvo z očividnim namenom prebrskati vse kotičke. Oenera1 Miller seveda trdi. da tega namena ni imel. Kakor sovjetska vlada, tako hoče biti tudi on v očeh iavnosti nedolžno jagnje. Nai-bolj nedolžno iagnje ie seveda general Kutlepov in sedaj nastane vprašanje, kdo ie niegov volk. Prav nobenega dokaza ni, da je bil Kutj epov ugraM;en. Vendar je pa postala teza ugrabitve nekako napol uradna. Civitoi stra7mk. ki se je oglasi šele čez osem dni, ie izpovedal, da je videl usodne nedelje drveči avtomohil. v nJem pa bradatega moža med dvema neznancema ki sta jca krotfla. dočim re sedel nasnroti stražnik, seveda lažn-i stra?_y"k. Priča ie prvotno misl;la. da oeljek) norca. Na vprašanie, zakaj se ni takoj javil, je odgovor 1. da ni vedel, da je zadeva tako važna. In temu stražniku je Mio Dover^ strazenie italijanskega konzulata. Pariška pol-icija je prepričana, da je bil Kut;epov ugrabljen. Vprašaibje je samo, kdo ga je ugrabil. Splošno senzacijo oe vzbudtfa domneva, da so motnarhistično navdahnjeni ruski emigranti sami ugrabili in odvedli svojega poglavarja. Kutjepov re krepak, močan mož in poleg tega zelo nezaupljiv. Malo je torej verjetno, da bi vstop/l neoborožen k neznanim ljudem v avtomobil. Pač pa bi ga bili -lahko izvabili v avtomobil znanci. Vse kaže, da Kutjepov med svonmi pristaši ni imel samo prijateljev. Mnogi so ga sovražili. Najbolj so rrru očitali, da ne nastopa dovolj energično proti boljševikom. Ne glede na vse to se pa človek nehote vprašuje, kakšen interes naj bi imela sovjetska vlada na tem. ali pre- biva v Parizu en ruski general več ali manj. Nasprotno je pa ruskim emigrantom mnogo ležeče na tem. da diskredi-tirajo sovjetsko vlado pred zunanmm svetom. Vse to so seveda domneve, vendar je pa nepobitno dejstva, da sta obe tezi enako ver jetrni, namreč da so ugrabili Kutjepova boljševiki ali pa emigranti sami. Z usodo generala Kutjepova se je začela pečati tudi berlinska poMtična TJolieiia. V soboto je prispel v Berlin višii uradn:k pariške policije, ki bo z I berlinskimi policijskimi oblastmi vodil preiskavo. Z n^m je prispelo več detektivov, ki so izjav;li. da vodi zadnja sled za generalom v Berlin. Kutjepov je imel v januarju v Berlinu več tajnih posvetovanj, med katerimi so ga tudi svarili, nai bo previden, ker ga nameravao komunisti napasti. Usmrtitev v Egiptu 50 letni poštni uradnk v gornje-egiptskem kraju El Sekce Husein [bralnim Avad je preveril 20 egiptskih funtov in jih odnesel v poštno hranilnico v bližnje mestece. Potem je zabodel poštnega inšpektorja Falakija. kateremu ie bila poverena preiskava v zadevi poneverbe. Husein je priznal zločin, izgovarjal se jt pa, da ga je pošini inspektor zmerjal in žalil tako. da se ni mogel več premagovati. Defravdant in ubijalec ie bil obsojen na smrt. Priziv je bil zavrnjen, kajti ve-Kk. svečenik, kateremu je bila po stari tradiciji poverjena obsojenčeva prošnja kralju glede pomilostitve, ni hotel prositi Kralja, naj obsojenca pomilosti. Inozemski novinar, ki je prisostvoval usmrtitvi, jo opisuje takole: Na dvorišču kahirskega sodišča se je zbralo ob 8. zjutraj več sodnih uradnikov in novinarjev. Državni pravdnik je ukazal privesti obso'.e*nca. V spremstvu dveh jetniških paznikov ie prišel Husein v rdeči srajci kot znaku na smrt obsojenih in s težkimi verigami na rokah in nogah. Odvedli so ga v takozvano črno celico, v katerih se vrše ju-stifikacije. Izročili so ga dvema zamorskima krvnikoma ogromne postave. Krvirrika sta mu snela verige in nadomestita z vrvicami. Husein se je tresel in prosil naj mu dovolijo molr.ti. Državni pravdnik je njegovo prošnjo odklonil, češ da mora obsojenec naiprej poslušati smrtno obsodbo in sklep vrhovnega sodišča. Prečital je oboje in pripomnil: Bog bodi milostiv tvoji duši. Obsojenca je obšla nepopisna groza. Omedlel je in krvnik ga je komaj spravil k zavesti. Potem so ga odvedli na sredo črne celice. Obsojenec je p'akal im jecljal: »Uboga moja žena. ubogi mo- ji otročiči, kdo bo skrbel za vas?« Krvnrik nru je zakrH glavo in obraz z rdečo ruto ter mu položil zanjko okn.g vratu. Stroj je dvignil obsojen^evo telo v zrak in pravici je bilo zad< Š.eno. Morilčeva lobanja Na pokopališču kaznilnice v Mel-bournu so odkopavali zemske ostale kaznjencev in med drug mi so odko-pali tudi lobanjo zlog'asnega morilca Deeminga. katerega zločin je vzbudil 1. 1892 splošno senzacijo. V julija one-n*;enega leta je umoril Deem>ng svojo ženo in stirj otroke, trupla je pa skr 1 v kleti. Čez leto dni je b'l usmrčen. Že takrat je njegov zagovoru k trdil, da re Deemins: izrodek. ki ima o svojem zločinu približno tak pojem, kakor zver. Ravnate1j avstralskega anatorrrčne-ga zavoda profesor Collin Mackenzie K p^e'skal morilčevo lobank) n ugotovil, da je čudovito podobna lobanjam 'judi iz predpotopne dobe. Mori' c Deemmg. živeč v 19. stoletju, je bil torej na isti duševni in moralni stopnji, kakor pračlovek na najnižji stopnji človeškega razvoja. NOGAVICE z I160M Najboljše, najtrajnejše. zato 13 najcenejše! Nepričakovana ded-šcina Lepa angleška igralka Corin Wardo-va je bila zelo presenečena, ko se je zglasil pri nji notar in ji sporočil, da je podedovala nad 2 milijona Dim. Milijonsko premoženje ji je zapustil zdravnik dr. Meszaros. Igralka je začudeno pripomnila, da sliši to ime prvič in da se je notar najbrže zmotil. Notar je pa odgovoril, da se ni zmotil, kajti igralkino ime in naslov sta točno označena v oporoki, kjer je tudi rečeno, zakaj 'e zdravnik zapustil svoje premoženje baš VVardovi. Zdravnik je pisal v oporoki, da je VVardova tako lepo plesala in pela. da ga je spravHa v dobro voljo v trenutku, ko je hotel izvršiti samomor. Zato je sklenil zapustiti ji vse svoje premoženje. Igralka je slednjič priznala, da nima tehtnega razloga, da bi dedščino odklonila. O svojem dobrotniku je zvedela, da je bil vse življenje samotar in da je lečil siromašne bolnike brezplačno. i NAHODU A L ■p***!'-r 1*5*3 Vas tefcor) reS4 te*a ala. apoteka Mr. B A H O V C C f Seno po Din 110 in slamo po Din 75 za 100 kg prvovrstno sladko v balah, če se vzame v količini nad 10 bal tudi cenejše, prodaja iz komisijske zaloge Špedicija TURK, Ljubljana >%Ma1i egfasi< Vsaka beseda SO Za odgovor znamko t ^^mtmm ru§a*wn rinmn Plaćo me lahko tudi m znamkah. . No vorušanjo brez enamke ne NatmnniAi n^lnm IM» 5—- - Črno sladko novo vino km detHctttestna trgovina Btrzzo-Koj. Li*£wi*vi olica. 789 Lepo zemljišče ca 6000 m' za ztavnvn kolodvorom v LJubljani ceno naprodaj. PomMfbe na upravo »Slovanskega Naroda« pod »ZemlK&če«'790. Absolventlnja trg. šole nvVajSa moč, smožna sk>v. rn aem-§k«sa Jezika, strojepisja. vajem tod trgovine. iSče službo v pnsar-iti ali ta bkasajmčarto Gre tud; na deželo Ponudbe na opravo Usta pod »ZaCetnaca«/799. Belo emajlirane posteljnjake pralnice in ovijafcnice za per:k>. mreže za vinske filtre, šibre proda ugodno Franc Stupica, žetozni-n«. Ljubljana 66? Dva parna kotla kompletna, bakrene cevi. železne kandelabre, motor 8 UP. kompresor, krožne škarje, stroj za rob-IJenJe pločevine, sadra, proda Franc Stopica, železarna v Ljubljani Oskrbnik oženjen, ka temi popolnoma pozna kmetovanje in ki bi tudi deflal sam na posest vn, posten, priden in resen, se sprejme taicoj ali pozneje na srednje posestvo pri Rajhen-burgu. Prednost imajo tisti, kateri so zmožni tudi zozdoeza dela, ala absolventi kmetijske šole. So-Kdni re41etoanti noj se obrnejo na naslov: Dr. B. Hakier, Zagreb, Samostanska nI. 16. 838 BUDILKE i Din 60.—. Tritemo jamstvo. IVAN PAKI2, LJUBLJANA Pred Skotijo 15. 765 Potnik strokovnjak v železo*ni. se išče. Ponudbe »a upravo ksta pod ►Poit- n:k«'822. 822 Trgovski pomočnik izve^ban v žeieznrimrrsk« stroki, se sprejme Ponudbe sprejme uprava tista pod »Vesten«'831. 821 Posestvo z dobro vpeljano trgovino kupim proti tafco&njemn p»tač4u. Ponudbe na nasbov: Anton Kužnik. Št. Lovrenc, p. Ved. Loka, Dolenjsko. 813 Lepo posestvo zaradi boJeani prodam, bfeu že-Feimoe. vse zemljišče skupai, coad. vrt>o*rad. redi se 6 glav živine, hiša. poslopia. Hrventar. za 125 000 Din Ivan Mlakar, *n »»čar. Spodnje Laže pri Poljča-nan. S27 {35553BBS55 20 odstotne kronske bone v okvirju svoje potrebe kupuje po 60% Pučka štedlona Osijek. Rok je kratek kdor preje pošlje, bof prodal. Požurite se! i tJlUILliLitJIillUlUtJIf] ni 11111111 ii»i << 11 ouuuuL.i_i_ajLi.ji >»■»»»« igaa Advokata dr. KO RUN MILAN in dr.JELENEC CELES TIN naznanjata, da sta preselila svojt pisarno v Frančiškansko ulico št J0*1. (p lača državne hip< tekarne banke) Klavirje ra pianine prodaja, rzposojnje. popravlja in čisto offlasnde nafcene-ie — tudi na obroke — tovarna klavirjev W \ R B I N C K. Ljubljana. Gregorčičeva u-Hca 5, Rimska cesta 2. 829 L. Mikuš 1U*i JANA *l#«*n rc 15 or pomči? ivoio zalogo lež likov in solnćnikov ter spreha alm nalic Popravila s» izvršujejo — točno 'n so i dno — Knafcutututni paph Q$ a <0tM #— lAodafa uptava t&Covetu&t^a flatedat Zahvala. Za števtlne dokaze iskrenega sočutja, ki sni-, h prejeli ob smrti predrage naše matere, stare matere, tete in tašče, gospe Anke Jamišič roj. pl. SŠipuš-šisačke se vsem najprisrčne.e zahvaljujemo. Zlasti smo dolžni iskreno zahvalo g. dr. Pavlu Krajcu, čč. sestram usmilj-enkam v Leonišču. prečastiti duhovščini, vsem darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem sorodnikom in znancem, ki so spremili drago nokojnico na njeni zadnji poti. Ljubljana, 10. februarja 1930. Žalujoči ostali. Urejate Joei* Z——Bfc — Za »Narodno nekamo«: Fran Jezersek. — Za upravo in mseruun. del teta. Oton Cniistot. — Vsi i Uuo^ana.