URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLI K E SLOVENIJE Številka 21 Ljubljana, četrtek 23. junija 1983 ___________Cena 30 dinarjev Leto XL 948. Na podlagi 196. in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82), 8. člena družbenega dogovora o ukrepih za spodbujanje odpiranja in modernizacijo obstoječih premogovnikov ter eksploatacij-skih polj nafte in plina ter v zvezi z 12. točko odloka o najvišjih cenah za naftne derivate in načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ, št. 66/82) in 13. točko odloka o oblikovanju cen in najvišje ravni cen nafte in naftnih derivatov, sredstev za hlajenje motorjev in olj za hidravlične zavore (Uradni list SFRJ, št. 18/83 in 28/83) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o vplačilu in usmerjanju dela prodajne cene naftnih derivatov 1. člen Sredstva, ki jih organizacije združenega dela, ki opravljajo promet z naftnimi derivati, izločajo na podlagi prvega in drugega odstavka 12. točke odloka o najvišjih cenah za naftne derivate in načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ, št. 66/82) in na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka 13 točke odloka o oblikovanju cen in najvišji ravni ceh nafte in naftnih derivatov, sredstev za hlajenje motorjev in olj za hidravlične zavore (Uradn; list SFRJ, št. 18/83 in 28/83), vplačujejo na način in v rokih, k; so določeni za plačevanje davka od prometa proizvodov na vplačilni račun »Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva SR Slovenije številka 50101-661-513021«. 2. člen Sredstva, ki' jih organizacije združenega dela iz prejšnjega člena tega odloka izločajo iz prodajne cene motornega bencina 86 in 98 oktanov in plinskih olj — dieselskih goriv D-l, D-2 in D-3, razen dieselske-ga goriva D-2. ki ga kmetijske organizacije združenega dela nabavljajo za pogon svojih traktorjev in kmetijske mehanizacije ter traktorjev in kmetijske mehanizacije svojih kooperantov — individualnih kmetijskih proizvajalcev, bodo uporabljena za odpiranje novih in razvoj obstoječih premogovnikov v SR Sloveniji 3. člen Sredstva, ki jih organizacije združenega dela iz 1. člena tega odloka izločajo iz prodajne cene ekstra lahkega kurilnega olja (EL), lahkega specialnega kurilnega olja (LS), kurilnega olja — mazuta ter kurilnega olja — mazuta, ki se uporablja kot tehnološko gorivo, bodo uporabljena za namene iz prejšnjega člena te"ga odloka ter za vzpodbujanje preusmeritve s tekočih goriv na druge oblike energije. 4. člen Osnova za razporejanje sredstev za namene iz 3. člena tega odloka sta samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije za obdobje 1981—1985 in kontinuitete do leta 1990 in samoupravni sporazum o temeljih samoupravnih planov Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985. Skupščini Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije in Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji razporedita sredstva iz 3. člena tega odloka v razmerju 88,9 °/o zbranih sredstev za razvoj rudnikov premoga in urana v SR Sloveniji in 11,1 °/o zbranih sredstev za pridobivanje nafte in zemeljskega plina v SR Sloveniji. 5 člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 380-04/83-7/2-1 Ljubljana, dne 17. junija 1983. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Vlado'Klemenčič 1. r. 949. Na podlagi drugega odstavka 196. člena in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter "o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) ter drugega odstavka 118. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti' (Uradni list SRS, št. 35/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o delih in nalogah, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo 1. člen S tem odlokom se določajo dela in naloge, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo, dela in naloge ljudske obrambe, za katere se sklene delovno razmerje brez javnega razpisa in merila za izbiro delavcev za opravljanje teh del in nalog v upravnih organih pristojnih za zadeve ljudske obrambe in v drugih organih družbenopolitičnih skupnosti, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter zavarovanje teh del in‘ delavcev, k; jih opravljajo. 2. člen Pri določanju in ugotavljanju strokovne izobrazbe delavcev za dela in naloge iz prejšnjega člena tega odloka se enakovredno upošteva izobrazba po splošnih predpisih in vojaška izobrazba, pridobljena v ustreznih vojaških šolah. 3. člen Posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo so: — vsa dela ih naloge, ki se opravljajo v upravnih organih za' ljudsko obrambo in strokovnih službah pokrajinskih odborov, dela in naloge ljudske obrambe, ki se opravljajo v drugih upravnih organih ter v strokovnih službah organov družbenopolitičnih skupnosti; — dela in naloge ljudske obrambe, ki se opravl-Ijajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih za obrambne in samozaščitne priprave teh organizacij in skupnosti ali v zvezi s proizvodnjo in storitvami za oborožene sile in vojne potrebe; — dela in naloge v zvezi z obrambnimi in varnostnimi načrti v krajevnih skupnostih. 4. člen Delavec, ki opravlja dela in naloge, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo, mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: — da s svojim delom prispeva k razvoju sociali--, stičnega samoupravljanja; — da ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper temelje socialistične samoupravne družbene ureditve in varnosti SFRJ: — da ni bil obsojen za kaznivo dejanje izdaje državne, vojaške, uradne, poslovne tajnosti ali tajnosti splošne ljudske obrambe ali za kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost; — da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, storjeno iz koristoljubja ali iz nečastnih nagibov; — da' ni v kazenskem postopku za kaznivo dejanje iz druge in tretje alinee tega odstavka. Del in nalog, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo, ne more opravljat; tuj državljan in ne državljan SFRJ, ki živi v zakonski ali izvenza-konski skupnosti s tujim državljanom ter državljan SFRJ. ki je ilegalno prešel v tujino in se nato vrnil 5. člen V postopku za sklenitev delovnega razmerja ali pogodbe o delu, za opravllanje del in nalog, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo, mora dobiti organ, ki je pristojen za sklenitev delovnega razmerja oziroma Imenovanje, predhodno mnenje o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena od sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine, kjer je sedež organa, organizacije ali skupnosti iz 3. člena tega odloka. O izpolnjevanju pogojev za opravljanje del In nalog. ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo, v republiškem organu ali organizaciji odloča predstojnik takega organa. 6. člen Delovno razmerje se sklene brez razpisa oziroma objave za opravljanje naslednjih del in nalog, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo: — pomočnika, svetovalca in tajnice predstojnika upravnega organa pristojnega za zadeve ljudske ob- rambe, samostojnega svetovalca v tem organu ter sekretarja pokrajinskega odbora; — inšpektorja in delavca v upravnem organu pristojnem za zadeve ljudske obrambe, ki je pooblaščen za opravljanje inšpekcije na področju ljudske obrambe; — delavca za vojaške zadeve v upravnem organu pristojnem za zadeve ljudske obrambe ter vodje pisarne v tem organu; — delavca za upravne zveze in kriptozaščito; — delavca drugega upravnega organa, ki opravlja zadeve ljudske obrambe; — delavca, ki dela na obrambnih načrtih in obrambnih pripravah gospodarskih in družbenih dejavnosti ter organov in organizacij družbenopolitičnih skupnosti ali pokrajine; — delavca, ki dela na obrambnih načrtih ali obrambnih pripravah v organizaciji združenega dela ali drugi organizaciji, ki je posebnega pomena za ljudsko obrambo v družbenopolitični skupnosti ali pokrajini; — upravitelja obrambnega načrta in upravitelja varnostnega načrta razen upravitelja obrambnega in varnostnega načrta v krajevni skupnosti. 7. člen Za zavarovanje del, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo in delavca, ki ta dela in naloge opravlja, se izvajajo posebni varnostni ukrepi in sicer: a) uporaba tehničnih sredstev oziroma drugih ukrepov in postopkov za tehnično in fizično zavarovanje; b) pravočasno odkrivanje in preprečevanje vseh aktivnosti, ki bi bile usmerjene proti navedenim delom in nalogam oziroma delavcem. Predstojniki upravnih organov in organizacij, funkcionarji, ki vodijo državne organe, poslovodni organi, organi varnosti in pooblaščeni delavci v skladu s prejšnjim odstavkom in samoupravnim splošnim aktom določijo vrsto posebnih varnostnih ukrepov za zavarovanje posameznih del ali vrst in delavcev, ki ta dela opravljajo, ter skrbijo za organiziranje in izvajanje teh ukrepov. Republiški sekretar za notranje zadeve in republiški sekretar za ljudsko obrambo lahko v skladu s predpisi določita tudi druge varnostne ukrepe za zavarovanje tajnosti del in nalog ter delavcev iz tega odloka, ki jih je potrebno posebej varovati. 8. člen Inšpekcijski organi za zadeve ljudske obrambe imajo pri opravljanju nadzorstva nad izvajanjem tega odloka pravico in dolžnost zahtevati pri pristojnem organu razporeditev delavca, ki ne izpolnjuje pogojev po tem odloku, kakor tudi izvršitev drugih ukrepov, ki so potrebni za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v zvez; s tem. 9. člen Temeljne- in " -”ge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti in družbenopolitične skupnosti morajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka z njim uskladiti svoje splošne akte, k; urejajo določanje in opravljanje del in nalog splošne ljudske obrambe. 10. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o delovnih mestih in dolžnostih, iti so posebnega pomena za ljudsko obrambo (Uradni list SRS, št. 6/77). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 8-01/83-5/2-1 Ljubljana, dne 17. junija 1983. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Vlado Klemenčič 1 r. 950. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov m taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni List SRS, št. 33'30) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83, 11/83, 12/83, 13/83, 14/83, 15/83, 16/83, 17/83, 18/83, 19/83 in 20/83) I. V tabeli 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: I. Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje se: — v stolpcu 8 stopnja 1,00 nadomesti s stopnjo 0,20; — v stolpcu 10 stopnja 5,53 nadomesti s stopnjo 4,20; — v stolpcu 12 stopnja 0,26 nadomesti s stopnjo 0,22; — v stolpcu 13 stopnja 0,217 nadomesti s stopnjo 0,187; — v stolpcu 14 stopnja 1,21 nadomesti s stopnjo 0,93; — v stolpcu 15 stopnja 1,23 nadomesti s stopnjo 0,65; — v stolpcu 17 stopnja 11,747 nadomesti s stopnjo 9,267; — v stolpcu 18 stopnja 27,577 nadomesti s stopnjo 24,527. II. V tabeli pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje: — v stolpcu 3 stopnja 11,94 nadomesti s stopnjo 9.39; — v stolpcu 4 stopnja 0.21 nadomesti s stopnjo 0,23. III. Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se začnejo uporabljati 15. dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-15/82 Ljubljana, dne 17. junija 1983. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov L r. 951. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov,, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70'80, 70/81, 34/82, 67/82, 71/82, 77/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83, 11/83, 12/82, 13/83, 14/83, 15/83, 16/83, 17/83, 18/83. 19/83, 20/83) se stopnje v tabelah 2 v stolpcili pod zaporedno številko 3 (zbirna stopnja) pri posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi stopnjami: — pri zaporedni številki 52 občina Šmarje stopnja 11,747 nadomesti s stopnjo 9,267. St. 420-15/82 Ljubljana, dne 17, junija 1983. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 952. Skupščina Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije je na svojem 14. rednem zasedanju dne 17. maja 1983 na podlagi 8. in 11. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije sprejela , PRAVILNIK o spremembi pravilnika o splošnih pogojih za dobavo električne energije iz električnega omrežja Slovenije 1. člen Spremeni se 68. člen pravilnika o splošnih pogojih za dobavo električne energije iz električnega omrežja Slovenije in se spremenjen glasi: »Uporabnik, ki je obenem tudi uporabnik družbenih sredstev, mora zavarovati plačilo za prevzeto električno energijo na način, ki ga določajo veljavni predpisi. Če uporabnik ne predloži dobavitelju instrumentov za zavarovanje plačila, je dolžan plačati prevzeto električno energijo najkasneje v 15 dneh po datumu dobave. Uporabnik družbenih sredstev, ki plačilo za prevzeto električno energijo zavaruje z menico, je dolžan plačati obresti od prvega dne izteka valutnega roka do dneva plačila oziroma dospelosti menice po splošni obrestni meri, veljavni na dan zapadlosti plačila, kot jo določajo poslovne banke v okviru Združene Ljubljanske banke na osnovi samoupravnega sporazuma poslovnih bank o politiki obrestnih mer. Ostali uporabniki morajo plačati račun ali obrok pri inkasu z letnim obračunom električne energije ob predložitvi oziroma do roka zapadlosti plačila. Če uporabnik, s katerim dobavitelj nima sklenjene pismene pogodbe, ne plača računa ali obroka pri inkasu z letnim obračunom ob predložitvi oziroma do zapadlosti plačila, ga dobavitelj pisno opomni. Kolikor ne plača računa ali obroka v 15 dneh od predložitvi računa ali obroka oziroma zapadlosti plačila, mu dobavitelj lahko ustavi dobavo električne energije po 9. točki 45. člena tega pravilnika. Če uporabnik ne plača računa v določenem roku, dobavitelj zaračunava uporabniku zamudne obresti v skladu z zakonskimi predpisi.« 1 2. člen Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije dr. Rudi Babič 1. r. 953. Skupščina Samoupravne ihteresne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije je na svojem 14. rednem zasedanju dne 17. maja 1983 na podlagi 5. in 11. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije sprejela SPREMEMBO TARIFNEGA SISTEMA za področje električne energije 1. člen Spremeni se besedilo 17. člena tarifnega sistema za prodajo električne energije in se spremenjeno glasi: »Tarifne postavke za prodajo delovne energije ih prekomerno prevzete jalove energije se določajo po dnevnem času na: — večje tarifne postavke (VT) za čas večjih dnevnik obremenitev, — manjše tarifne postavke (MT) za čas manjših dnevnih obremenitev. Po večjih tarifnih postavkah se obračunava dobavljena električna energija v trajanju 12 ur dnevno in sicer: v razdobju, ko se uporablja poletni čas, od 7. do 14. ure in od 17. do 22. ure, v preostalem času leta pa od 6. do 13. ure in od 16. do 21. ure. Pp manjših tarifnih postavkah se obračunava električna energija v razdobju, ko se uporablja poletni čas, od 14. do 17. ure in od 22. do 7. ure, v preostalem času leta pa od 13. do 16. ure in od 21. do 6. ure ter ob nedeljah in praznikih ves dan. Števčne stikalne ure za preklop dvotarifnih števcev električne energije so stalno nastavljene po srednjeevropskem času in se ob prehodu na poletno računanje časa ne pomaknejo za eno uro naprej. Po manjših tarifnih postavkah se obračunava dobavljena električna energija le v primerih, če se poraba v času manjše tarife meri posebej, v ostalih primerih pa se vsa dobava obračunava po večjih dnevnih tarifnih postavkah. Odnosi večjih tarifnih postavk in manjših tarifnih postavk se določajo v razmerju najmanj 2 : L« 2i člen \ Sprememba tarifnega sistema za prodajo električne energije se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije dr. Rudi Babič 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 954. Na podlagi 194. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74), 77. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82), 45. člena statuta občine Ljubljana, Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81), 138. člena statuta občine Ljubljana Center /Uradni Ust SRS, št. 2/78, 35/81),- 92. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81), 77. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81), 87. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81) sprejmejo Skupščina mesta Ljubljane in Skupščine občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljublja- na Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) DOGOVOR o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1983 ki v prečiščenem besedilu glasi: I. OBLIKOVANJE SREDSTEV SPLOŠNE PORABE 1. člen Sredstva za splošno porabo v letu 1983 znašajo treb v občinah in mestu Ljubljana se za leto 1983 oblikujejo tako, da se dogovorjeni obseg sredstev splošne porabe za leto 1982 poveča nominalno za 10,7 %>. Sredstva za splošno- porabo vletu 1-963 znašajo 1.786,815.000 din. 2. člen V skladu z določbo 1. člena tega dogovora in za postopno izenačevanje pri obsegu dogovorjene splošne porabe med občinami znašajo sredstva dogovorjene splošne porabe za leto 1983 po posameznih družbeno-pohtičnih skupnostih: v 000 din Dogovorjena poraba Delež v dogovor, splošni porabi Vi Ljubljana Bežigrad 217.618 12,18 Ljubljana Center 269.787 15,10 Ljubljana Moste-Polje 205.635 11,51 Ljubljana Šiška 319.366 17,87 Ljubljana Vič-Rudnik 290.305 16,25 Mesto Ljubljana 484.104 27,09 3. člen V sredstva splošne porabe iz 2. člena tega dogovora niso vključeni prihodki od turističnih taks, taks na promet parklarjev ih kopitarjev ter lastni prihodki upravnih organov. 4. člen Če sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občin in mesta za leto 1983 ne bodo pritekala v predvideni višini in dinamiki, če bo prišlo do izpada prihodkov ali dodatnih sprememb predpisov s tega področja, da bo to vplivalo na obseg sredstev dogovorjene splošne porabe, se sredstva dogovorjene splošne porabe občin in mesta Ljubljane zmanjšajo oziroma zvečajo sorazmerno z deležem določenim v 2. členu tega dogovora. 5. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v proračunih razporedile ocenjene izvirne prihodke za dogovorjene naloge v naslednjih zneskih; v 000 din Prihodki Dogovorjena poraba Namenska DPS skupaj od tega po 3. čl. skupaj (5-6) občine mesto m ter. in blag. rez. 1 2 3 4 5 6 7(2—3—4) Ljubljana Bežigrad 354.680 16.550 296.909 217.618 79.291 41.221 Ljubljana Center 373.030 19.100 330.053 269.787 60.266 23.897 Ljubljana Moste-Polje 323.750 17.130 288.105 205.635 82.470 18.515 Ljubljana Šiška 554 906 26.410 494.688 319 366 175.322 33.808 Ljubljana Vič-Rudnik 423.005 18.958 377 060 290.305 86.755 26.987 Skupaj 2,029.391 98.148 1,786.815 1,302.711 484.104 144.428 Mesto Ljubljana 37 600 37.600 Skupaj 2,066.991 135.748 6. člen skupno dogovorjene naloge in obveznosti v svojih Udeleženke se zavezujejo, da bodo za sprejete proračunih zagotovile sredstva v naslednji višini: s v 000 din tn & Q Ureditev pokopališča Navje Muzej ljudske revolucije Živalski vrt 1 SAZU -nadomestna stanovanja Ljubljana Bežigrad 280 800 1.120 600 Ljubljana Center 280 800 1.120 600 Ljubljana Moste-Polje » 280 800 1.120 600 Ljubljana Šiška 280 800 1.000 600 Ljubljana Vič-Rudnik 280 800 1.120 600 Skupaj občine 1.400 4.000 5.480 3.000 Mesto Ljubljana 560 — 5.222 600 Skupaj * 1.960 4.000 10.702 3.600 / Za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane, se udeleženke zavezujejo, da bodo združevale sredstva v višini najmanj 80 odstotkov cd obračunane obveznosti za leto 1982 in znašajo: din Ljubljana Bežigrad 23,232.000 Ljubljana Center 20,886.000 Ljubljana Moste-Polje 14,957.000 Ljubljana Šiška 30,814.000 Ljubljana Vič-Rudnik 27,631.000 Skupaj občine 117,520.000 Mesto Ljubljana 15,422.000 Skupaj 132,942.000 Za kritje negativne razlike za »Dnevnik« so predvidene obveznosti za leto 1983 naslednje: din Ljubljana Bežigrad 2,220.697 Ljubljana Center ' 2,092.580 Ljubljana Moste-Polje 2,455.578 Ljubljana Šiška 3,245.634 Ljubljana Vič-Rudnik 2,263.402 Skupaj 12,277.891 Za financiranje programa Skupnosti' slovenskih občin, Radia glas Ljubljana in INDOK službe, bodo udeleženke oblikovale sredstva tako, da bodo sredstva določena za te namene v proračunu za leto 1982 povečale za 12 °/o. Za enkratno vzajemno združevanje sredstev splošne porabe za občino Ljtibljana Bežigrad bodo posamezne občine in mesto Ljubljana združevale sredstva v višini 2,500.000 din. 7. člen Za financiranje nalog in akcij za katere se občine in mesta posebej dogovorijo, združujejo sredstva skladno s posebnim dogovorom. 8. člen Če bodo ljubljanske občine presegale dogovorjeno raven sredstev splošne porabe' po 2. členu tega dogovora bodo ta sredstva izločale na posebno partijo žiro računa proračuna mesta Ljubljane. Sredstva na posebni partiji žiro računa proračuna mesta Ljubljane bodo udeleženke uporabljale le za intervencije v porabi hrane in za oblikovanje blagovnih rezerv, vendar le do višine sredstev, ki smo jih v letu 1982 dogovorili za ta namen, povečani za 15 °/o, kar pomeni 106,128.900 din. Če bodo ta sredstva dosežena nad to višino bodo usmerjena v samoupravni sklad za intervencije v porabi hrane in za financiranje blagovnih rezerv na ravni SR Slovenije. Med letom bodo ljubljanske občine ta sredstva zagotavljale z akontacijam; glede na določeno dinamiko vplačevanja prihodkov proračunov občin, poračunale pa pred sprejetjem zaključnih računov proračunov za leto 1983. II. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA SKUPNE NALOGE MESTA 9. člen Udeleženke ugotavljajo, da je za izvajanje pravic in dolžnosti mesta v proračunu mesta za leto 1983 potrebno združiti 484.104.000 din. 10. člen Posamezne udeleženke združujejo sredstva za skupne naloge" mesta v odstotku od vseh njenih izvirnih prihodkov na zbirnih in prehodnih računih, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklar-jev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov in znašajo za posamezno družbenopolitično skupnost: •/. din Ljubljana Bežigrad 23,45 oziroma 79,291.000 Ljubljana Center 17,03 oziroma 60,266.000 Ljubljana Moste-Polje 26,90 oziroma 82,470.000 Ljubljana Šiška 33,17 oziroma 175,322.000 Ljubljana Vič-Rudnik 21,47 oziroma 86,755.000 Odstotni delež posamezne občine v sredstvih, ki jih združujejo za skupne naloge mesta, je naslednji: Ljubljana Bežigrad 16,38 Ljubljana Center 12,45 Ljubljana Moste-Polje 17,04 Ljubljana Šiška 36,22 Ljubljana Vič-Rudnik 17,92 11. člen Udeleženke se zavezujejo da bodo za izvajanje skupnih nalog, ki jih v skladu s statutom mesta Ljubljane opravljajo državni in drugi organi mesta Ljubljane, združevale sredstva skladno s tem dogovorom in po načelu vzajemnosti in solidarno t . 12. člen - Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena in drugih dogovorjenih nalog bodo udeleženke zagotavljale sredstva skladno z mesečno realizacijo vseh prihodkov udeleženk, razen prihodkov navedenih v 3. členu tega dogovora. 13. člen Udeleženke soglašajo, da združujejo prihodke, po-r brane s taksami na promet parklarjev in kopitarjev na posebnem računu pri Skupščini mesta Ljubljane. 14. člen Udeleženke pooblaščajo Mestni komite za finance za opravljanje knjigovodskih del. Veterinarsko inšpekcijo pri Mestni upravi za inšpekcijske službe pa, da izvaja naloge skladno z zakonom o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS. št 18/77 in 2/78) ter navodilom o plačevanju pristojbin za zdravstveno varstvo živali in o ravnanju s sredstvi iz teh pristojbin na posebnih računih (Uradni list SRS, št. 2/78). 15. člen V proračunu mesta se zagotavljajo sredstva za naslednje skupne naloge: Predsednica Izvršnega svete Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Gabrijela Jelen 1. r. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dore Dovečar 1. r. Namen Znesek din Odstotni delež v prih. mi — sredstva za delo upravnih organov 299,404.835 57,3 — sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov 46,209.530 8,9 — sredstva za LO in družbeno samozaščito 6,891.000 1,3 — sredstva za intervencije in drugo porabo 19,422.000 3,7 — sredstva prenešena drugim družbenopolitičnim skupno- stifp in SIS 54,522.540 10,4 — sredstva za druge splošne potrebe 86,666.025 16,6 — izločanje v stalno proračunsko rezervo 5,200.335 1,0 — drugi odhodki 4.217.260 0.8 16. člen Način zagotavljanja sredstev ter odstotni delež in višino sredstev, ki jih posamezna občina združuje za skupne naloge rpesta skladno s tem dogovorom, določi občina v odstotku v proračunu. Usmerjanje prihodkov izvaja na podlagi ppdat(cov občin Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani. 17. člen Ta dogovor je sklenjen, ko ga v imenu udeleže, podpišejo njihovi pooblaščeni organi in začne vitijap osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, pporajalja pa se od 1. januarja 1983. St. 400-3/83 Ljubljana, dne 2. junija 1983. 955. Na podlagi drugega odstavka 1. člena in 16. ter 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 79., 80. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 2. junija 1983 in na 13. seji zbora občin dne 2. junija 1983 sprejela ODLOK 9 Spremembah (n dopolnitvah odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1983 1. člen V odloku o proračunu mesta Ljubljane za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 2/83) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: Skupni prihodki mestpega proračuna za leto 1983 znašajo 522,533.525 din, od tega: — prispevki iz proračunov občin — lastni' prihodki mestnih upravnih organov — sredstva prenešena iz preteklega leta Sredstva iz prejšnjega odstavka se razporedijo za: — skupne mestne potrebe — tekočo proračunsko rezervo 2. člen V 3. členu se znesek »487,288.000 din« nadomesti z zneskom »484,104.000 din«. 3. člen Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1983 je sestavni del tega odloka. cHn 484,104.000 37,600.000 829.525 520,116.165 2,417.360 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jurij Zavec 1. r. Predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Šiška Dušan Breki č 1. r. 4. člen Ta odlok zgčne ve]jyti osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 400-1/83 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občipe Ljubljana Center Milan Slemnik 1. r. Predsednik Izvršnega sveta Skppščine občine Ljubljana Vič-Rudgik Joško Vučemilo 1. r. Ljubljana, dne 2. junija 1983. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje L r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1983 Grupa Prihodki kontov Skupaj din kontov Razpored prihodkov Skupaj din 77 Drugi prihodki 37,600.000 40 Sredstva za delo upravnih organov 299,404.835 78 Prispevki iz proračunov občin 41 Sredstva za posebne in druge na- Ljubljana Bežigrad 79,291.000 mene za delo upravnih organov 46,209.530 Ljubljana Center 60,266.000 42 Sredstva za LO in družbeno samo- Ljubljana Moste-Polje 82,470.000 zaščito 6,891.000 Ljubljana Šiška 175,322.000 43 Sredstva za intervencije in dru- Ljubljana Vič-Rudnik 86,755.000 ge potrebe 19,422.000 Skupaj 484,104.000 44 Sredstva prenešena drugim družbe- Prenešena sredstva iz preteklega nopolitičnipa skupnostim in SIS 54,522.540 leta *• 829.525 ‘ 46 Sredstva za druge splošne potrebe 86,666.025 47 Izločanje v stalno proračunsko rezervo 5,200.335 48 Drugi odhodki 4,217.260 Skupaj prihodki 522,533.525 Skupaj razpored prihodkov 522,533.525 956. Na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82), 204. in 205. člena zakona o splošni ljudski' obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) ter 72. in 88. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 2. junija 1983, na 13. seji zbora občin dne 2. junija 1983 in na 13. seji družbenopolitičnega zbora dne 2. junija 1983 sprejela ODLOK o zakloniščih na območju ljubljanskih občin I. SPLOŠNE določbe 1. člen Ta odlok ureja graditev, dimenzioniranje, upravljanje in vzdrževanje zaklonišč, način financiranja njihove graditve, uporabo zaklonišč v mirnem času ter določa organe, ki opravljajo nadzor nad zaklonišči. 2. člen Zaklonišče je gradbeni objekt v zgradbi ali zunaj nje z ustrezno ureditvijo in opremo, namenjeno za za-klanjanje ljudi in materialnih dobrin. 3. člen Zaklonišča so: javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela, hišna in družinska zaklonišča ter skupna zaklonišča. Javna zaklonišča so namenjena delovnim ljudem in občanom, ki šo v času nevarnosti v bližini zaklonišča. Zaklonišča organizacij združenega dela so namenjena zlasti za zaščito delavcev teh organizacij. Hišna in družinska zaklonišča so namenjena za zaščito prebivalcev določene hiše. Skupna zaklonišča so namenjena zlasti za zaščito delovnih ljudi in občanov skupine hiš določenega območja. 4. člen Evidenco zaklonišč vodi mestni upravni organ pristojen za ljudsko obrambo in enkrat letno pošlje po- datke o zakloniščih občinskim upravnim organom pristojnim za ljudsko obrambo in krajevnim skupnostim. 5. člen Za javna zaklonišča se lahko uporabljajo tudi podzemni javni in komunalni objekti, ki so primerni za ta namen. Zaklonišča so lahko tudi v drugih primernih objektih, če tako določata načrt gradnje zaklonišč za posamezna območja ljubljanskih občin. 6. člen Krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne izdelati načrte zaklanjanja za zaščito delovnih ljudi in občanov ter materialnih in drugih dobrin. II. GRADNJA ZAKLONIŠČ 7. člen Zaklonišča se gradijo na osnovi širše in izvedbene urbanistične dokumentacije in v skladu s predpisi o tehničnih normativih za zaklonišča. Pri izdelavi urbanističnega in zazidalnega načrta je treba upoštevati načrt gradnje zaklonišč. Na zazidalni načrt je treba pridobiti predhodno soglasje mestnega upravnega organa pristojnega za ljudsko obrambo. 8. člen Zaklonišča morajo izpolnjevati pogoje, ki so določeni s predpisi' o tehničnih normativih za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev. Zaklonišča morajo biti praviloma zgrajena tako, da jih je v miru mogoče uporabljati tudi za druge namene, vendar to ne sme vplivati za njihovo uporabnost in pripravljenost za zaščito. 9. člen Javna zaklonišča se gradijo na osnovi načrta gradnje zaklonišč, ki ga sprejmejo sveti za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščin občin in Skupščine mesta Ljubljane in potrdi Skupščina mesta Ljubljane 10. člen Javna zaklonišča gradi mesto Ljubljana kot samostojne objekte. Hišna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela ter skupna zaklonišča so dolžni zgraditi investitorji zgradb. 11. člen Organizacije združenega dela, ki nimajo zgrajenih zaklonišč, so dolžne v obstoječih objektih zgraditi ustrezna zaklonišča oziroma adaptirati ali preurediti ustrezne prostore v zaklonišča dopolnilne zaščite v roku, ki ga določa zakon. Zaklonišča iz prvega odstavka tega člena morajo biti zgrajena v skladu z razvojnim načrtom obrambnih priprav teh organizacij. 12. člen Investitorji morajo pri graditvi, adaptaciji, prizi-davi in nadzidavi stavb, kjer gre za pridobitev nove koristne površine ali za spremembo namena objekta, s svojimi sredstvi' zgraditi zaklonišče v okviru objekta ali v njegovi neposredni bližini. Zaklonišče mora biti zgrajeno pred pričetkom uporabe objekta. Za stavbe iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo manjši objekti, v katerih se ne bodo zadrževali ljudje (garaže, razen garažnih hiš, kioski in podobno). 13. člen Investitorji lahko gradijo skupna zaklonišča, če je to v skladu s tehničnimi normativi in akti o urejanju prostora. V tem primeru mora organizacija, ki komunalno ureja zemljišča zagotoviti pogoje za zgraditev skupnega zaklonišča. 14. člen Investitor je lahko oproščen gradnje zaklonišča, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini že zadostne zakloniščne zmogljivosti ali če gradnja zaklonišča ni. možna zaradi geoloških, hidroloških, ali konstrukcijskih pogojev. Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča izda mestni upravni organ pristojen za ljudsko obramba 15. člen Upravni organ pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja lahko izda tako dovoljenje investitorju le s predhodnim soglasjem mestnega upravnega organa pristojnega za ljudsko obrambo. 16. člen Upravne zadeve v zvezi z gradnjo in vzdrževanja zaklonišč ter drugih objektov v ta namen opravlja mmtal upravni organ pristojen za ljudsko obrambo. IH. DIMENZIONIRANJE ZAKLONIŠČ 17. Sen Pri gradnji novih stanovanjskih objektov je potrebno predvideti zaklonišče za najmanj polovico stanovalcev. Število zakloniSčnih mest v stanovanjski zgradbi se ugotovi tako, da se na 50 m2 razvite bruto Površine zgradbe računa eno zakloniščno mesto. Pri gradnji družinskih stanovanjskih objektov je po- trebno zagotoviti zakloniščni prostor za načrtovano število članov gospodinjstva, vendar ne manj kot za tri osebe. 18. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne graditi zaklonišča za svoje delavce ter obiskovalce in sicer: — organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delajo v več izmenah, najmanj za 2/3 zaposlenih v naj večji delovni izmeni in za vse obiskovalce; — organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delajo v eni izmeni za 2/3 zaposlenih in za vse obiskovalce; — v hotelih in drugih turističnih objektih, samskih domovih, dijaških in študentskih domovih najmanj za polovico celotnega števila ležišč in za 2/3 zaposlenih v naj večji delovni izmeni; — v zgradbah s trgovinskimi lokali za 2/3 zaposlenih v naj večji delovni izmeni in za kupce računajoč pri tem dvakratno število vseh zaposlenih v naj večji delovni izmeni; — v zgradbah z gostinskimi lokali za polovica števila sedežev v lokalu in za 2/3 zaposlenih v največ ji delovni izmeni; — v šolah in vzgoj novarstvenih zavodih za 2/3 varovancev, učencev, dijakov ter študentov v izmeni in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni; — v zdravstvenih zavodih — v skladu z vojno nalogo zavoda in v obsegu, ki omogoča opravljanje najnujnejše medicinske dejavnosti; — v domovih za starejše občane za celotno število ležišč in za 2/3 zaposlenih- v naj večji delovni izmeni; — na železniških in avtobusnih postajah za enourno povprečno število potnikov na postajah in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni; enourno povprečno število potnikov se izračuna tako, da se vzame polovična zasedenost sedežev na vlakih oziroma avtobusih, ki dnevno prihajajo in odhajajo in to deli s številom 16; — v kulturno prosvetnih organizacijah v zgradbah, kjer se zbira večje število ljudi v skladu z določitvijo Sveta za splošno ljudsko obrambo in, družbeno samozaščito Skupščine mesta Ljubljane; — za objekte verskih skupnosti' za 2/3 predvidenega števila obiskovalcev v naj večji dvorani. 19. člen Največja dopustna razdalja med najbolj oddaljenim uporabnikom zaklonišča in zakloniščem je 200 m, pri čemer se navpična razdalja računa trojno. 20. člen Glede, na stopnjo ogroženosti v vojni se območje ljubljanskih občin deli na tri cone. Meje posameznih con določa Svet z^ splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščihe mesta Ljubljane na podlagi stališč in usmeritev Predsedstva SR Slovenije za graditev zaklonišč. Opis poteka mej posameznih con in njihove prikaze na kartah v merilih 1 :25.000 in 1 :10.000 hranijo mestni upravni organ pristojen za ljudsko obrambo in občinski organi pristojni za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Priloge iz drugega odstavka tega člena so označene z ustrezno stopnjo zaupnosti in se javno ne objavijo. 21. člen Zaklonišča se glede na cone in zmogljivosti gradijo z odpomostnimi stopnjami od 50 kPa do 300 kPa. Družbeni investitorji grade zaklonišča v L coni ogroženosti z odpornostno stopnjo od 100 kPa do 300 kPa, v II. in v III. coni pa z odpornostno stopnjo 100 kPa. Zasebni investitorji grade zaklonišča le v I. coni in II. coni ogroženosti z odpornostno stopnjo 50 kPa. Za objekte posebnega pomena določa odpornostno stopnjo zaklonišča Svet za splošno ljudsko, obrambo in družbeno samozaščito Skupščine mesta Ljubljane. IV. PRILAGAJANJE PODZEMNIH KOMUNALNIH; OBJEKTOV 22. člen Za podzemne komunalne objekte se štejejo: podhodi za pešce, javni podzemni parkirni prostori in javne garaže, cestni , predori • zgrajeni pod zemljo, podzemni deli železniških postaj in pogtaj mestnega javnega prometa ter drugi podobni komunalni objekti. 23. člen Mestni upravni organ pristojen za ljudsko, obrambo določa v sporazumu s prizadetimi organizacijami. katere obstoječe in druge objekte je potrebno prilagoddi za zaščito prebivalstva. , 24. člen Investitor podzemnih komunalnih objektov je na zahtevo mestnega upravnega organa pristojnega za ljudsko obrambo dolžan prilagoditi te objekte za zaščito prebivalstva. Dodatni stroški, nastali zaradi prilagoditve ali' povečanja objekta za zaščito, gredo v breme posebnega računa za gradnjo zaklonišč. V. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ 25. člen Javna zaklonišča upravlja mestni upravni organ pristojen za ljudsko obrambo ali organizacija, ki jo ta za to pooblasti. Zaklonišča organizacij združenega dela upravljajo te organizacije. Družinska in skupna zaklonišča upravljajo njihovi lastniki ali upravljale!. V hišah v družbeni lastnini upravlja zaklonišče skupnost stanovalcev na enak način kot druge skupne dele in naprave hiše. Zaklonišča za katere je predvideno, da jih uporabljajo stanovalci več hiš, upravljajo skupnosti stanovalcev vseh teh hiš na podlagi medsebojnega sporazuma ali dogovora. Osnovnega namena zaklonišča se ne sme spremeni ,i. 26. člen Zaklonišča morajo biti redno vzdrževana. Javna zaklonišča vzdržuje mestni upravni organ pristojen za ljudsko obrambo. 1 Zaklonišča organizacij združenega dela vzdržujejo te organizacije. Skupna zaklonišča vzdržujejo lastniki ali upravljale! zaklonišč. Hišna in družinska zaklonišča vzdržujejo njihovi lastniki ali upravljale! hiš. VI. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ 27. člen Za gradnjo, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč skrbi mestni upravni organ pristojen za ljudsko obrambo. Prispevek za zaklonišča in druga sredstva namenjena za graditev javnih zaklonišč se zbiri j o na posebnem računu za gradnjo zaklonišč. O razporeditvi in uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine mesta Ljubljane. 28. člen Gradnjo in opremljanje zaklonišč financirajo investitorji zgradb, stroški vzdrževanja pa gredo v breme lastnikov ali upravljalcev zaklonišč. 29. člen Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo tako kot velja za tekoče in investicijsko vzdrževanje objekta, sorazmerno na vse uporabnike. Za stanovanjske hiše v družbeni lastnini se stroški vzdrževanja zaklonišč določajo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih in drugih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini in v skladu z enotno metodologijo za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji. 30. člen Investitorji, ki so oproščeni graditve'zaklonišč po 14. členu tega odloka, morajo plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja prispevek za graditev zaklonišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zaklonišče) v višini 4 °/o skupne cene gradbenega dela stavbe. Odločbo s katero določi višino prispevka za zaklonišče izda mestni upravni organ pristojen za ljudsko obrambo. Upravni organ pristojen za izdajo gradbenega ali lokacijskega dovoljenja ne sme izdati gradbenega dovoljenja investitorju prej, doker ta ne dokaze, da je plačal z odločbo odmerjeni prispevek. Za gradbeni del stavbe iz prvega odstavka tega člena se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami (električno, vodovodno, kanalizacijsko napeljavo, centralnim ogrevanjem in podobno), brez opreme in . pohištva ter brez ureditve prostora okoli stavbe. Skupna cena gradbenega dela stavbe se ugotavlja na podlagi predračuna, ki je sestavni' del gradbene dokumentacije, in ki ni starejši od enega leta. Na tej podlagi ugotovljen prispevek pri gradnji skladišč, garažnih hiš in podobnih objektov, kjer je manjše število zaposlenih delavcev, ne more presegati stroškov, ki bi za investitorja nastali, če bi lahko gradil zaklonišče. V tem primeru se prispevek za zaklonišče odmeri po drugem odstavku 38. člena tega odloka. Prispevek iz prvega odstavka tega člena se ne plača, če je investitor že zagotovil z lastnimi sredstvi zadostne zakldniščne zmogljivosti ali če ne obstaja obveznost graditve zaklonišča po tem odloku. 31. člen Imetniki stanovanjske .pravice in uporabniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini na območjih, v naseljih in v objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek za zaklonišče v višini 3 %> letne stanarine oziroma najemnine. Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišče od stanarin in najemnin skrbijo organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi' in poslovnimi prostori in s stanovanjskimi ali poslovnimi deli stavbe. Za poslovne pro: ’ore in stavbe jc šteti vse prostore in stavbe, kot je to določeno s predpisi o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih Lastniki stavb, dela stavb, stanovanj, prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in' oddih in drugih stavb oziroma prostorov kot posameznih delov stavb in imetniki pravice uporabe na teh stavbah in prostorih, ki nimajo zaklonišč, plačujejo letni prispevek za zaklonišče v višini 0,06 %> od nabavne vrednosti stavb oziroma osnove za obračun amortizacije. Prispevek za zaklonišče fc prvega in tretjega odstavka tega člena se ne plačuje, če je bil plačan prispevek za zaklonišče iz 30. člena tega odloka ali če je v zgradbi zgrajeno zaklonišče osnovne, dopolnilne ali močnejše zaščite v skladu z določili predpisov o tehničnih normativih za zaklonišča. Glede obračunavanja, postopka za odmero tn pobiranje, prisilne izterjave, zastaranja in kaznovanja, se v zvezi s prispevkom za zaklonišče, ki ga plačujejo občani, uporabljajo določbe zakona o davkih obča-čanov. 32. člen Zavezanci prispevka za zaklonišče iz prvega odstavka 31. člena tega odloka plačujejo prispevek za zaklonišče do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec. Imetniki' pravice uporabe, ki so zavezanci prispevka za zaklonišče iz tretjega odstavkd 31. člena tega odloka plačujejo prispevek za zaklonišče enkrat letno in sicer do 30. junija za tekoče leto. Občani, ki so zavezanci plačila prispevka za zaklonišče iz tretjega odstavka 31. člena tega odloka, plačujejo letni prispevek za zaklonišče po predpisih, ki veljajo za plačilo davkov občanov. Odločbo o obveznosti plačila prispevka za zaklonišče Izda pristojna občinska uprava za družbene prihodke. Za pravilnost obračunavanja prispevka za zaklonišče iz prvega in drugega odstavka tega člena, skrbi služba družbenega knjigovodstva. Obveznost plačila prispevka za zaklonišče iz 30. in 31. člena tega odloka velja za vse objekte v prvi in drugi coni, v tretji coni pa le za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti. VII. UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRNEM ČASU 33. člen Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela. hišna in skupna zaklonišča se lahko v taiJnem času uporabljajo v druge namene pod naslednjimi pogoji: — da se v njih ne opravijo spremembe ali adaptacija, ki bi vplivale na zmanjšanje zaščitne moči zaklonišča ali spremembo osnovnega namena; — da se ne uporabljajo na način s katerim bi poslabšali higienske in tehnične pogoje zaklonišča; — da se v njih ne skladiščijo vnetljive in strupene snovi ter razni razsuti materiali. Ce se zaklonišča uporabljajo v druge namene, jih je treba v primeru vojne nevarnosti takoj, najkasneje pa v roku 12 ur izprazniti oziroma usposobiti. Prostorov, ki so potrebni za skladiščenje opreme| in prostorov z napravami za zaklonišča, ni dovoljeno uporabljati v druge namene. 34. člen Najemno pogodbo o oddaji zaklonišča v najem sklene upravljalec zaklonišča iz 25. člena tega odloka, ko dobi soglasje mestnega upravnega organa pristojnega za ljudsko obrambo. Pogodba o uporabi zaklonišča v druge namene (najemna pogodba) mora vsebovati tudi: — namen in čas uporabe zaklonišča, obseg in vrste preureditve, vzdrževanje, prenehanje pogodbene obveznosti, ureditev po prenehanju najemne pogodbe, čas izpraznitve prostorov, stanje ob oddaji zaklonišča v najem; — zapisnik e stanju zaklonišča in Instalacij, opreme in ureditve ob oddaji oziroma vrnitvi zaklonišča. 85. 8en V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega stanja najemna pogodba preneha veljati. Najemodajalec ima pravico odstopiti od pogo th -tudi v primeru, če 'najemnik ne uporablja zaklonišču v skladu s pogodbo. 36. člen Dohodki dobljeni z oddajo zaklonišča v najem se pri upravljalcih vodijo posebej in se praviloma uporabljajo za vzdrževanje in upravljanje zaklonišč, nakup zakloniščne opreme ter za gradnjo novih zaklonišč. Vin. NADZOR 37. člen Inšpekcijsko nadzorstvo nad projektiranjem, gradnjo, uporabo in vzdrževanjem zaklonišč, opravljajo upravni organi določeni s splošnimi predpisi in mestni upravni organ pristojen za ljudsko obrambo. 38. člen Investitorji, Id so bili dolžni graditi zaklonišče po potrjeni investicijsko tehnični dokumentaciji, morajo plačati prispevek za zaklonišče, če je mestni upravni organ pristojen za ljudsko obrambo ali gradbena inšpekcija ugotovila, da zaklonišče nL-Zgrajene-v-skla.-du z odobrenim projektom za pridobitev gradbenega ■- dovoljenja. Višina prispevka se odmeri po ceni zakloniščnega mesta v javnem zaklonišču. Število zakloniščnih mest se ugotovi tako kot določata 17. in 18. člen tega odloka. Rok za plačilo tako odmerjenega prispevka ne sme biti daljši od 6 mesecev. 39. člen Mestni upravni organ pristojen za ljudsko obrambo lahko zavrne predračunsko vrednost objekta, če oceni, da je prenizka glede na projektirani objekt. Ocena mestnega upravnega organa pristojnega za ljudsko obrambo mora temeljiti na povprečni gradbeni ceni določeni s predpisom, ki določa povprečno gradbeno ceno stanovanj na območju ljubljanskih občin. IX. KAZENSKE DOLOČBE 40. člen Z denarno kaznijo od 5.000 din do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela oziroma druga samoupravna organizacija ali skupnost ali druga pravna oseba, če ne vzdržuje zaklonišča v skladu s 26. členom tega odloka. Z denarno kaznijo od 2.OO0 din do 10.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela oziroma drugi' samoupravni organizaciji ali skupnosti ali drugi pravni osebi, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 41. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samoupravne stanovanjske skupnosti so dolžne v roku 1 leta po uveljavitvi tega odloka opraviti popis primernih objektov za zaklanjanje, jih dostaviti krajevnim skupnostim ter izdelati programe za ureditev ustreznih zaklonišč v teh objektih. 42. člen Zakloniščni red in navodilo o vzdrževanju zaklonišč predpiše mestni upravni organ pristojen za ljudsko obrambo v roku 6 mesecev po izdaji tega odloka. 43. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o zakloniščih na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 11/77 in 29/78). 44. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-2/83 Ljubljana, dne 2. junija 1983. Predsednica Skupščine mesta • Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 957. Na podlagi 7. in 16. člena zakona o geodetski službi U(radni list SRS, št. 23/76) ter 76. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 2. junija 1983 in na 13. seji zbora občin dne 2. junija 1983 sprejela SKLEP o določitvi cen za storitve v zadevah geodetske i.ižbc, ki jih opravlja Mestna geodetska uprava Ljubljana 1. člen Za storitve v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja Mestna geodetska uprava Ljubljana, se določijo naslednje urne cene: din — za geodetske storitve, ki so potrebne pri delu strokovnih komisij 302 — za geodetska dela pri prenosu stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba 264 — za druge geodetske storitve po naročilu 266 — za pomožna dela . figurantov pri geodetskih storitvah 135 2. člen Posebej se zaračunavajo pripadajoči dejanski materialni in prevozni stroški. 3. člen Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o določitvi cen za storitve v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja Mestna geodetska uprava Ljubljana (Uradni list SRS, št. 26/82). 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-2/83 Ljubljana, dne 2. junija 1983. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 958. Na podlagi 80. člena zakona o naravni in nul-tumi dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) ter 64. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni' list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 2. junija 1983 in na 13. seji zbora občin dne 2. junija 1983 sprejela / SKLEP o soglasju k statutu Zgodovinskega arhiva Ljubljana 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k statutu Zgodovinskega arhiva Ljubljana, ki so ga sprejeli delavci arhiva na referendumu dne 26. 1. 1982. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu/ SRS. St. 011-1/83 Ljubljana, dne ?. junija 1983. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 959. Na podlagi 35. člena, zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77), 4., 9., 10. in 207. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, 30/78 in 23/81) ter 56., 57i in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 2. junija 1983 in na 13. seji zbora občin dne 2. junija 1983 sprejela ODLOK o potrditvi tržnega reda na ljubljanskih tržnicah 1. člen Skupščina mesta Ljubljane potrjuje tržni red na ljubljanskih tržnicah, ki ga je sprejel na 13. seji, dne 25. januarja 1983 delavski svet temeljne organizacije združenega dela »Živilski trgi«, ob soglasju Samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Ljubljane z dne 28. 2. 1983. 2. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki krši tržni red tržnice s tem, da: 1. prodaja na prodajnih prostorih izven tržnic brez posebnega dovoljenja upravljalca (5. člen); 2. opravlja promet na debelo v nasprotju z do’o-čilom 9. člena tržnega reda; 3. zvišuje prodajne cene med tržnim dnevom (19 člen); 4. ne označi prodajnega prostora z ustrezno firmo in blaga s ceno (27. člen), 5. prodaja proizvode, katerih prodaja na tržnicah ni dovoljena (28. člen); Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, - ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev.se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 1. do 5. točke tega člena. 3. člen Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu posameznik in odgovorna oseba pravne osebe, ki krši tržni red tržnic, ker: 1. ne prodaja na določenem prodajnem prostoru, prodaja s tal ali blago za prodajo zlaga na tla (14. člen); 2. nima pri sebi dokazila o lastnih pridelkih in izdelkih ali tega ne predloži v roku osem dni (17. člen); 3. ne meri blaga z neoporečnimi merili' (20. člen); 4. prodaja meso perutnine, kuncev in drugih malih živali v nasprotju z določili 21. člena; 5. prodaja živo perutnino, kunce in druge male živali v nasprotju z določili 22. člena; 6. prodaja mlečne izdelke izven prostorov, določnih v ta namen (23. člen); 7. prodaja zdrarfla zelišča in užitne gobe v nasprotju z določili 24. člena; 8. pri prodaji živil živalskega izvora, mlevskih izdelkov, kislega zelja in repe ni oblečen tako, kot določa 25. člen; 9. skladišči blago v nasprotju z določili 33., 34. in 35. člena; 10. ravna v nasprotju z določili 2., 16., 18., 26., 29., 36, 37., 38. in 40. člena. Z denarno kaznijo 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena takoj na mestu odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. 4. člen Denarne kazni iz 3. člena izterjajo takoj na mestu pooblaščene uradne osebe, določene v prvem odstavku 207. člena zakona o prekrških. 5. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o potrditvi tržnega reda na živilskih trgih v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 16/76). Ta odlok in tržni red začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 016-1/83 Ljubljana, dne 2. junija 1983. Predsednica - Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 960. Na podlagi 35. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) ter 37. člena statuta temeljne organizacije združenega dela Živilski trgi je delavski svet temeljne organizacije združenega dela dne 25. januarja 1983 ob soglasju Samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Ljubljane z dne 28. februarja 1983 sprejel TRŽNI RED na ljubljanskih tržnicah I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Tržni red ureja promet s kmetijskimi pridelki, ži-vilsko-prehrambenimi izdelki in drugimi proizvodi na drobno na ljubljanskih zaprtih in odprtih tržnicah (v nadaljnjem besedilu: tržnice), pravice in dolžnosti upravljalen tržnic, lokacijo tržnic in skladišč, poslovni čas, prodajne prostore, prodajo blaga, kontrolo nad prodajo in kvaliteto blaga, skladiščenje blaga, vzdrževanje reda in snage ter posebne storitve in pripomočke. V izjemnih primerih je dovoljena tudi prodaja na debelo. 2. člen Promet s kmetijskimi in drugimi živilsko-pre-hrambenimi pridelki in izdelki ter obrtnimi izdelki je na tržnicah prost, opravlja pa se po določilih tržnega reda. 3. člen Upravljalec tržnic je Kortumalno podjetje Ljubljana TOZD Živilski trgi, Pogačarjev trg 1 (v nadaljnjem besedilu: upravlj alec). II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVUALCA 4. Člen Upravlj alec zagotavlja na tržnicah prodajo kmetijskih pridelkov, živilsko-prehrambenih izdelkov, obrtnih izdelkov in drugih proizvodov brez posrednika. Upravlj alec tržnic ima naslednje pravice in dolžnosti : — organizira in vodi poslovanje na tržnicah, razporeja in oddaja tržne površine prodajalcem družbenega in zasebnega sektorja, — skrbi za kakovostno in zadostno založenost tržnic s kmetijskimi pridelki in trgovinskimi ter preskrbovalnimi organizacijami občine, regije, republike in federacije, —■ skrbi za racionalno prenovo in širitev tržnic, skladišč in objektov ter za razvoj svoje dejavnosti skladno s potrebami mesta, — ureja, redno vzdržuje in razširja komunalne ih druge delovne naprave in pripomočke, ki jih ima v upravljanju, — skrbi za lep videz, uporabnost in snago na tržnicah ter za odstranjevanje odpadkov in snega na tržnicah, — poleg drugih pristojnih organov skrbi za javni red in mir ter za korektne odnose med uporabniki tržnic, — skrbi za kvaliteto blaga in izloča iz prodaje blago, katerega prodaja na tržnicah ni dovoljena, — obvešča pristojne organe o gibanju cen in založenosti tržnic, — organizira pregled gob in gozdnih sadežev za prodajo, — organizira priročno skladiščenje blaga na tržnicah za hitro pokvarljivo blago tudi v hladilnicah in hladilnih vitrinah, — opravlja javno tehtanje ter posoja in prodaja tržne pripomočke, ;— tekoče spremlja cene kmetijskih pridelkov na večjih tržnicah v Sloveniji in ostalih republikah ter o tem po potrebi obvešča uporabnike tržnic, — sodeluje z organizatorji prireditev na nivoju mesta, kot je novoletni sejem, vinski sejem, smučarski sejem, razstava cvetja, kmečka ohcet itd., ■— sodeluje s kmetijskimi' proizvajalci, trgovskimi organizacijami, gospodarskimi zbornicami, poslovnimi združenji, Samoupravno interesno skupnostjo za preskrbo Ljubljane, SKIS in konferencami svetov potrošnikov, ki so organizirani v ljubljanskih občinah in mestu z ustrezhimi občinskimi in mestnimi organi. Mestno upravo za inšpekcijske službe, postajo milice itd. 5. člen Promet s kmetijskimi pridelki in drugimi izdelki se po tem tržnem redu opravlja na tržnicah. Za prodajo kmetijskih pridelkov rastlinskega porekla v sezoni, za ozimnico in za boljšo preskrbo Stanovanjskih naselij lahko upravlj alec organizira prodajne prostore tudi izven tržnic. Prodajalec mora imeti za tako prodajo posebno dovoljenje upravljalca. Prodajne prostor^ določi na predlog upravlj alca in krajevne skupnosti upravni organ za komunalne zadeve pristojne občine. III. LOKACIJA TRŽNIC IN SKLADIŠČ 6. člen Tržnice v Ljubljani so: 1. tržnica Center z odprtim in zaprtim delom in Plečnikovimi arkadami, 2. tržnica Moste, 3. tržnica Bežigrad, 4. tržnica Šiška, 5. odprta tržnica Vič, 6. odprta tržnica Nove Jarše, 7. odprta tržnica Zale, 8. odprta »Bolšja tržnica« (poslovanje določa poseben pravilnik), 9. občasne prodajalne izven tržnic. 7. člen Skladišča v Ljubljani so: 1. skladišče I. Vodnikov trg 6 2. skladišče II. v Mahrovi hiši, 3. skladišče Litijska c. 12, 4. skladišče na tržnici Moste, 5. skladišče na tržnici Bežigrad, 6. skladišče (sezonsko) Petkovškovo nabrežje rv. POSLOVNI ČAS 8. člen Ljubljanske tržnice poslujejo po določilih odloka 0 poslovnem času (Uradni list SRS, št. 23/82). 9. člen Prodaja blaga na debelo neposrednih proizvajalcev z vozili za velike uporabnike (bolnišnice, obrate družbene prehrane, VVZ, hotele, restavracije ali tudi ozimnice itd.) je dovoljena le na posebej določenih in označenih mestih tržnice, ki jih določi upravlj alec Na vseh preostalih delih tržnice pa je dovoljena prodaja na debelo šele po 9. uri. Upravičenost prodaje v večjih količinah presoja upravlj alec glede, na trenutno založenost tržnic. Morebitna potrdila o kupoprodaji' blaga na debelo lahko daje tudi upravlj alec tržnic. V. PRODAJNI PROSTORI 10. člen Prodajni prostori na tržnicah so: 1. prodajni poslovni prostori, 2. prodajna mesta z nadstreškom, 3. prodajni boksi — kioski ali drugi premični objekti, 4. prodajna mesta — prodajne mize. 11. člen Upravlj alec oddaja prodajne prostore, navedene v 1 , 2. in 3. točki 10. člena tega tržnega reda v uporabo praviloma z natečajem in sicer še za prodajne prostore pod točko 1. sklene najemna pogodba za eno ali več let, za prodajne prostore pod 2. in 3. točko pa se sklene najemna pogodba za vsako koledarsko leto posebej. Uporabniki plačajo za prodajne prostore iz prejšnjega odstavka tega člena uporabnino vnaprej in sicer' v dogovorjenih mesečnih zneskih. Prodajne prostore morajo uporabniki zasesti do 8. ure zjutraj. V nasprotnem primeru lahko upravljaiec na prodajni prostor razporedi drugega uporabnika. Če uporabnik prodajnega prostora ne uporablja več kot 60 dni ali ne plačuje uporabnine tako kot je določeno v 2. odstavku tega člena, lahko upravljaiec odpove uporabniku pogodbo in lahko sklene pogodbo za ta prodajni prostor z drugim uporabnikom. 12. člen Prodajne prostore navedene v 4. točki 10. člena oddaja upravljaiec v uporabo uporabnikom dnevno. Uporabniki s; lahko te prodajne prostore rezervirajo za določen čas in imajo prednost zasedbe mest, kolikor jih zasedajo do 8. ure zjutraj. Rezervacije za prodajne prostore lahko upravljaiec oddaja tudi z natečajem. Pogodbe o rezervacijah za prodajne prostore se sklepajo na novo za vsako koledarsko leto — se praviloma obnavljajo do 15. marca za tekoče leto. Po tem datumu se sklenejo pogodbe o rezervacijah z novimi uporabniki. Oddajo prodajnih prostorov opravlja komisija za oddajo rezervacij, ki -jo imenuje delavski svet upravi j alca. VI. PRODAJA BLAGA Splošni pogoji prodaje 13. člen Prodajni pogoji za promet s kmetijskimi in drugimi živilsko prehrambenimi pridelki ih izdelki ter obrtnimi izdelki na tržnicah so enaki za vse uporabnike. 14. člen Posamezno vrsto blaga je dovoljeno razstavljati in prodajati samo na določenem prodajnem prostoru. Prodaja s tal ni dovoljena. Prav tako ni dovoljeno blago za prodajo zlagati' neposredno na tla. 15. člen Na tržnicah lahko prodajajo: — kmetijske proizvodne organizacije svoje pridelke in pridelke kooperantov, — trgovske organizacije kmetijske pridelke in . ostale prehrambene artikle v okviru registriranega predmeta poslovanja. — zasebni pridelovalci kmetijskih pridelkov lastne pridelke osebno ali s svojimi ožjimi družinskimi člani oziroma pri njih zaposlenimi delavci, — nabiralci' cvetja, zdravilnih zelišč, gozdnih- sadežev in gob. ki so jih nabrali osebno ali z ožjimi družinskimi člani, — obrtniki in izdelovalci izdelkov obrti lastne izdelke osebnb ali preko družinskih članov in delavcev, ki so pri njih v rednem delovnem razmerju. 16. člen Organizacije združenega dela, zasebni pridelovalci kmetijskih pridelkov, obrtniki in izdelovalci izdelkov obrti iz prejšnjega člena ne morejo poveriti' prodaje blaga na prodajnih prostorih osebam, ki nimajo lastnosti delavca v združenem delu pri teh OZD, ali pogodb o delu z obrtnikom. 17. člen Zasebni pridelovalci kmetijskih pridelkov, obrtniki in izdelovalci izdelkov obrti morajo za prodajo tega blaga na tržnicah imeti dokazilo o lastni proiz-vodnji, če ga nimajo ga morajo predložiti najkasneje v roku 8 dni. Obrtni izdelki morajo biti v mejah predpisov in dostojnosti, ne smejo žaliti čustev občanov ali izražati enostransko propagando prodajalca. 18. člen Na tržnicah je dovoljeno prodajati samo tako blago, ki izpolnjuje vse pogoje kakovosti, sanitarne, veterinarske ter ostale pogoje, ki jih določajo ustrezni predpisi. To velja za: — vse vrste kmetijskih pridelkov, izdelke živil-sko-predelovalne industrije in obrti, ribe, školjke, rake, žabe, polže in želve, — male živali (žive ali zaklane, oziroma njih meso), — cvetje, gozdne sadeže, gobe in zdravilna zelišča, — izdelke obrti', — razne sadike, — časopise, revije, — gostinske storitve (okrepčevalnice). Prednost prodaje imajo prehrambeni pridelki oziroma izdelki in izdelki pristne domače obrti. Ce je še na razpolago prodajni prostor, pa se lahko prodaja tudi drugo blago, ki je navedeno v tem členu. Izbor in obseg prodaje izdelkov obrti in drugega blaga določa posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov upravljalen, mestne konference sveta potrošnikov in pristojnega organa mesta Ljubljane. 19. člen Zvišanje cen med tržnim dnevom je prepovedano Na zahtevo kupca je prodajalec dolžan izstaviti račun in izmeriti prodajno blago s kontrolnimi merili — tehtnicami, ki so last upravljalca. Prav tako je prodajalec dolžan prodati na zahtevo kupca blago, ki je bilo v skladu s tem tržnim redom prineseno na prodajni prostor. Prodajalec je dolžan kupcu zaviti kupljeno blago na običajen higienski način. 20. člen Prodajalci' so dolžni meriti in tehtati blago v enotah in z merili, ki so predpisana ali običajna za merjenje določene vrste blaga. Merila morajo ustrezati predpisanim tehničnim pogojem in morajo biti pregledana in po predpisih žigosana. Posebni pogoji prodaje 21. člen Meso domačih živali — perutnine in kuncev je dovoljeno prodajati le očiščeno in v celem kosu ter na za to določenih prodajnih mestih v posebnem prostoru pokritih tržnic ločeno od drugih živil. Pred prodajo mora biti to pregledano od pooblaščenega delavca pristojne veterinarske službe. 22. člen Prodajalci lahko prodajajo živo perutnino, kunce, ptice in ribice v primernih kletkah ali' košarah na posebej določenih-prodajnih prostorih. Živali, ki so v prodaji na tržnicah je treba hraniti in napajati. Klanje živali na tržnicah ali mučenje živali je prepovedano. 23. člen Prodajalci lahko prodajajo mlečne izdelke samo v posebej urejenem delu pokrite tržnice ter ločeno od drugih živil. Prodaja zdravilnih zelišč in užitnih gob 24. člen Zdravilna zelišča, gobe in druge gozdne sadeže je dovoljeno prodajati samo na posebej določenih prodajnih prostorih, ločeno od drugih živil, zavite v čist bel papir, papirnate vrečke oziroma ustrezne PVC vrečke. Ni dovoljeno prodajati zdravilna zelišča, ki niso sveža ali pravilno posušena in gobe, ki so nepoznane, neužitne, strupene, stare, črvive, obrezane ali nagnite. Od užitnih gob je dovoljeno prodajati le tiste najbolj znane, ki so navedene v posebnem spisku na vidnem mestu tržnice. Užitne gobe morajo biti označene z domačim nazivom gobe, zdravilna zelišča pa poleg tega že z botaničnim latinskim imenom. Vsak prodajalec gob in zdravilnih zelišč mora imeti na vidnem mestu napisan tudi svoj priimek, ime in stalno bivališče. Način prodaje določa poseben pravilnik. Kaznivo je prodajati zelišča, ki' so redka, zaščitena ali nepoznana, prav tako nepoznane, sumljive in strupene gobe. Prodajalci jih morajo na opozorilo ustreznega organa odstraniti s tržnice. 25. člen Prodajalci na tržnicah morajo biti oblečeni v skladu s pravilnikom o posebni delovni obleki in obutvi oseb, ki prihajajo pri opravljanju svojih del in nalog v proizvodnji ali prometu v neposreden dotik z živili (Uradni list SRS, št. 35/82). Se posebej pa morajo prodajalci živil živalskega * izvora, mlevskih izdelkov, kislega zelja, repe in podobnih živil poleg belih halj, predpasnikov in pokrival nositi še bele narokavnike. 26. člen Iz sanitarnih in higienskih razlogov prodajalci na istem prodajnem prostoru lahko prodajajo istočasno le istovrstno blago. Označevanje blaga in prodajnega prostora 27. člen Trgovske organizacije in prodajalci izdelkov domače obrti in druge obrti so dolžni prodajne prostore označiti s firmo in cenikom. Cenik mora biti evidentiran pri Skupnosti za cene mesta Ljubljane. Obliko, in velikost firme določi upravljalen v dogovoru z uporabnikom prodajnega prostora. Samovoljno postavljanje raznih reklam in neprimernih nadstreškov ni dovoljeno. Prodajalci delovnih organizacij morajo imeti, na delovni obleki vidno napisano svoje ime in priimek — etiketo. Razstavljeno prodajno blago prodajalcev na tržnicah mora biti vidno označeno s prodajno ceno, vrsto in kvaliteto. Družbeno pravne osebe, ki prodajajo na tržnici zelenjavo in sadje, morajo na za to določenem mestu tržnice dnevno objaviti cene nekaterih vrst blaga. Ce je za posamezne vrste blaga s posebnimi predpisi o jugoslovanskih standardih določeno posebno označevanje, je prodajalec dolžan označiti blago po teh predpisih. Prepovedi na tržnicah 28. člen Na tržnicah je prepovedano prodajati: — vse vrste alkoholnih pijač, — nepakirane in nedeklarirane testenine ali druge predelane kmetijske pridelke razen kisane zelenjave in sušenega sadja, — pse, mačke, male živali — razen perutnine, ptičev, kuncev in akvarijskih ribic, — nepasterizirano in nepakirano mleko, — razbita, natrta ali umazana jajca, — zelenjavo, ki ni sveža, je preveč mokra, ima neprijeten vonj, je zmrznjena, uvela ali drugače neprimerna za prehrano, — sadje, ki ni zrelo, ni sveže, je umazano ali nagnito, ima neprijeten vonj, je razpokano, obtolčeno, namrznjeno ali napadeno od karatenskih škodljivcev in bolezni, — sveže meso in mesne izdelke zasebnih proizvajalcev, razen perutnine in kuncev, — blago, ki bi žalilo čustva občanov ali ustvarjalo enostransko propagando. Prekupčevanje blaga je prepovedano. Blago slabše kakovosti rastlinskega porekla se lahko prodaja le na za to določenih'mestih z oznako »slaba kakovost« in mora biti' ločeno od prodaje ostalega blaga. 29. člen Prepovedano je: . — zavijanje prodanega blaga, ki služi za prehrano v surovem stanju, v tiskan ali 'nečist papir, — pranje blaga na tržnicah, — otipavanje in prebiranje blaga s strani kupcev, — vodenje psov po tržnicah, — kajenje in pljuvanje v prostorih, kjer se prodajajo živila, — poležavanje ali popivanje na tržnicah, — zadrževanje prodajalcev na tržnicah po končanem poslovnem času, — samovoljno zavzemanje prodajnih prostorov, — parkiranje na tržnicah, — vožnja z dvokolesi ali vodenje le-teh po tržnicah, — shranjevanje ročnih vozičkov, dvokoles, tro-koles in drugih prevoznih sredstev na tržnicah. VII. KONTROLA PRODAJE IN KVALITETE BLAGA 30. člen Na tržnicah kontrolirajo prodajo in kvaliteto blaga nadzorniki — inkasanti in drugi pooblaščeni delavci upravljalen ter pristojni organ Mestne uprave za inšpekcijske službe. 31. člen Delavci upravljalca so dolžni sodelovati z delavci Mestne uprave za inšpekcijske službe in Uprave za notranje zadeve Ljubljana ter jih o kršitvah in ugotovitvah na tržnicah redno obveščati. 32. člen Kupci lahko preverijo težo kupljenega blaga na kontrolnih tehtnicah. V primeru spora med potrošniki in prodajalci se potrošniki lahko obrnejo za pomoč službujočega delavca upravljalca. Pritožbe in pojasnila v zvezi s tržnim redom sprejemajo in dajejo delavci upravljalca, zlasti nadzorniki — inkasanti na tržnicah. Pritožbe in zapažanja v primerih večjih kršitev določil tržnega reda lahko kupci — potrošniki sporočajo upravi j aleu vsak delovni dan med 10. in 12. uro na vodstvo TOZD Živilski trgi Ljubljana, Pogačarjev trg 1. VIII. SKLADIŠČENJE BLAGA 33. člen Skladiščenje blaga po poteku poslovnega časa ni dovoljeno na tržnicah. Po končanem poslovnem času prodajalci neprodano blago lahko shranijo v skladiščnih prostorih upravljalca. 34. člen Živila živalskega izvora morajo biti uskladiščena v hladilnicah ali v hladilnih vitrinah; druga živila pa samo v sanitarno in higiensko urejenih ter pregledanih skladiščih. 35. člen Blago, ki je namenjeno za skladiščenje, mora biti sortirano, čisto, ne sme biti v razsutem stanju, temveč embalirano v primernih posodah ali zabojih največ 100 kg v enem kosu. IX. VZDRŽEVANJE REDA IN SNAGE 36. člen Prodajalci so dolžni vzdrževati red in snago na svojih prodajnih prostorih. Po poteku poslovnega časa ali ko je blago prodano, so prodajalci dolžni zapustiti tržnico in iz prodajnega prostora odstraniti embalažo, odpadke in neprodano blago. Drobne odpadke morajo odlagati v smetnjake, papirno oziroma kartonsko embalažo v za to namenjene kontejnerje, večje odpadke oziroma embalažo pa so dolžni odvažati s tržnic. V času, ko ima prodajalec razstavljeno blago, svojega prodajnega prostora ne sme zapuščati. 37. člen Za vzdrževanje reda in snage mora upravljalec: — dnevno čistiti prodajne prostore in skladišča, ki jih uporabniki tržnic skupno uporabljajo, — nameščati posode in kontejnerje za odmetavanje odpadkov in embalaže, — organizirati dnevni odvoz vseh odpadkov. 38. člen Prodajalci so dolžni zaradi varstva živil pred onesnaževanjem prekrivati prodajne klopi s primernimi PVC pregrinjali Skrbeti morajo, za osebno higieno in izgled, tako da so čisti, primerno negovani in oblečeni, da niso vinjeni, preglasni in nedostojnega vedenja. Prodajalci živil morajo biti v skladu s predpisi vsakih 6 mesecev zdravstveno pregledani. 39. člen Delavci upravljalca so dolžni takoj obvestiti pristojne organe, če na tržnicah opazijo sumljive osebe (z neprimernim in nenormalnim vedenjem kažejo znake klateštva, tatvine in izzivanja, ogrožajo varnost in podobno) ter osebe, pri katerih je očiten sum nalezljive bolezni. 40. člen Dovoz blaga na tržnice se usklajuje s prometnimi rešitvami in predpisi v Ljubljani. Dovoz blaga na tržnice z motornimi vozili je praviloma dovoljen najdlje 2 uri po začetku poslovnega časa, z ročnimi vozički pa ves poslovni čas. Odvoz neprodanega blaga s tržnic je dovoljen praviloma po poteku poslovnega časa. X. POSEBNE STORITVE IN PRIPOMOČKI 41. člen Upravljalec lahko nudi uporabnikom posebne storitve in inventar po veljavnem ceniku: — balančne tehtnice, uteži, senčnike, stojala, prodajne mize, stojnice, stolice, cenike, velike in male vozičke, PVC pregrinjala itcL, — skladiščenje, tehtanje, prekladanje blaga ter čiščenje prodajnih prostorov. 42. člen Upravljalec izposoja tržni Inventar uporabnikom za ves poslovni čas ali pa samo do 12. ure in sicer uporabnikom zasebnega sektorja po predložitvi posebne izkaznice za izposojanje inventarja ali položene kavcije, uporabnikom družbenega sektorja pa na podlagi naročilnice. XI. KONČNE DOLOČBE 43. Hen Za izvajanje tržnega reda na tržnicah skrbi upravi j alec s svojimi delavci. Pristojni inšpekcijski organi nadzorujejo poslovanje in promet blaga na tržnicah po določilih tržnega reda in po, posebnih predpisih. 44. člen Upravi j alec zaračunava uporabnikom svoje storitve po pravilniku o zaračunavanju uporabnin in najemnin in sicer: — najemnino — uporabnino za uporabo opremljenih prodajnih prostorov v zaprtih poslovnih objektih, — uporabnino za stalne prodajne prostore, — uporabnino za občasne prodajne prostore. Cena za posebne storitve i'n odškodnino za izposojeni inventar določa upravljalec na podlagi eviden-t:ranih cen pri Skupnosti za cehe mesta Ljubljane. 45. člen Upravljalec lahko odpove uporabo prodajnega prostora tistim uporabnikom tržnic, ki kršijo določila tržnega reda. Morebitne ugovore rešuje komisija za oddajo prodajnih prostorov oziroma delavski svet temeljne organizacije Živilski trgi. 46. člen Tržni red mora upravljalec takoj po uveljavitvi izobesiti na vidna mesta na vseh tržnicah, tako da -se lahko z njim seznanijo vsi uporabnik: m obiskovalci tržnic. 47. člen Tržni red začne veljati po uveljavitvi odloka o potrditvi tržnega reda na ljubljanskih tržnicah, ki ga Sprejme Skupščina mesta Ljubljane. Predsednik DS TOZD Živilski trgi Jože Simonič 1. r. CELJE 961. Skupščina občine Celje je po 3. členu zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 26/73) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1983 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij Odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS. št, 5-195/75 in 14-818/77) se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: ODLOK o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij 1. člen Na območju občine Celje se s tem odlokom določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij. 2. člen Kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja iz 1. člena tega odloka, so po krajevnih skupnostih naslednje: I. V krajevni skupnosti Dobrna: 1. Banovšek Angela, Anton, Brdce 15 2. Blazinšek Anton, Pristava 18 3. Blažič Marija, Lokovina 30 4 Božnik Stefan, Kristina, Dobrna 66 5. Božnik Viktor, Angela, Loka 8 6. Božnik Karl, Klanc 7 7. Bračič Franc, Ana, Strmec nad Dobrno 25 8. Brecelj Stanko, Brdce 2 9. Cvikl Ivan. Brdce 7 10. Cvikl Franc. Brdce 16 11. Čelan Jakob, Vrba 6 12. Cerenak Jože, Parož 13 13. Črep Franc ml.. Strmec nad Dobrno 8 14. Crepinšek Viktor, Stanislava, Vinska gorica 31 15. Dergajner Pavel. Marija. Lokovina 21 16. Dobovičnik Matevž. Loka 7 17. Dergajner Matilda. Lokovina 29 18. Felicijan Justin, Parož 14 19. Felicijan Miroslava, Justin, Strmec 7 20. Flis Vinko, Pristava 16 21. Gerl Anton, Pavla, Zavrh 49 22. Golob Janez, Brdce 5 23. Golob Rozalija. Klanc 4 24. Gračnar Neža, Pristava 9 25. Grobelnik Vera, Strmec 15 26. Habe Marija, Lokovina 38 27. Jakob Karl, Pristava 2 28 Jamnikar Jožefa, Vinska gorica 14 29. Jamnikar Ivan, Vinska gorica 17 30. Jamnišek Ivanka, Metod. Jožica, Vrba 8 31. Javornik Vera, Justina, Martin, Milena, Strmec nad Dobrno 14 32. Klinc Franc, Leopoldina, Klanc 84 33. Kolman Vinko, Vrba 7 34. Korenak Franc, Vrba 9 35. Korenak Alojz, Jožefa. Zavrh 38 36. Korenak Stanko, Angela, Vrba 25 37. Kramer Frančiška, Vrba 21 38. Krivec Jože, Klanc 8 39. Lešnik Martin, Olga, Pristava 20 40. Majcen Franc, Matilda, Lokovina 5 41. Marovšek Karl, Loka 4 42. Medved Ivan, Brdce 9 43. Medved Anton, Brdoe 8 44. Mešl Ignac, Strmec 9 45. Mešl Jožef, Strmec 18 46. Mohorič Bernard, Brdce 3 47. Okrožnlk Milan, Strmec nad Dobrno 5 48. Oprčkal Stefan, Klanc 71 49. Pesjak Stefan, Ivanka, Vinska gorica 13 50. Podpečan Ljudmila, Paiož 12 51. Podpečan Justina, Alojz, Brdce 21 52. Podpečan Kari, Marija, Lokovina 25 53. Podvršan Anton,. Klanc 69 54. Pogladič Franc, Angela, Loka 5 55. Polenik Anton, Rozalija, Klape 12 56. Polenik Cvetka, Klanc 15 57. Potočnik Vinko, Ana, Lokovina 25 58. Pungartnik Karl, Lokovina 36 59. Pušnik Bernard, Strmec nad Dobrno 20 60. Ramšak Avgust. Marija, Strmec nad Dobrno 2' 61. Stimulak Danilo, Strmec nad Dobrno 2 62. Rebernik Ivan, Alojzija, Vrba 23 63. Reher Janez, Vinska gorica 37 64. Rošer Franc, Loka 1 65. Slapernik Ivan. Brdce 20 66. Sibanc Anton, Pristava 16 67. Slavs Ivanka, Klanc 23 68. Stepihar Ivanka, Dobrna 39 69. Stepihar Edi, Vrba 13 70. Štravs Ivan, Terezija, Brdce 17 71. Štravs Pavla, Martin, Brdce 19 72. Stimulak Martin, Klanc 51 73. Svent Leopold. Ivanka, Klanc 10 74. Svent Franc. Dobrna 75. Svent Miha, klane 27 76. Višner Franc. Lokovina 24 77. Verdel Franc, Marija, Pristava 27 78. Zakrajšek Anton. Vrba 1 79. Zagrušovcem Ivan, Zavrh 36 80. Žužek Pavel, Martina, Parož 16 II. V krajevni skupnosti Frankolovo: 1. Bezenšek Vlado, Bukovje 6 2. Bezenšek Vili, Rove 3 3. Borovnik Martin, Frančiška. Lipa 28 4. Blazinšek Štefanija, Anton, Brdce 15 5. Čretnik Ivan, Lindek 6. Esih Pavel, Marija, Bukovje 8 7. Fijavž Ignac, Neža, Lipa 4 8. Goršek Ljudmila, Jože, Lipa 9 9. Gorenšek Edi, Lipa 5 10. Gorenšek Jože, Lipa 33 11. Grm Anton, Ivanka, Lipa 25 12. Jakop Anton, Neža, Dol 34 13. Jošt Ignac, Verpete 14 14. Korošec Vlado, Rakova steza 5 15. Košič Anton, Frančiška, Podgorje 9 16. Kračun Cita, Cešnice 1 17. Kračun Martin, Marija, Bukovje 9 18. Kresnik Martin, Vida, Lindek 11 19. Kruhar Franc, Rakova steza 7 20. Leva Franc, Jože, Frankolovo 27 21. Marzidovšek Vinko, Ana, Dol 17 22. Medved Marija, Frankolovo 22 23. Medved Anton, Verpete 24 24 Mirnik Marija, Franc, Dol 32 25. Operčkal Alfonz, Marija, Lindek 12 26. Operčkal Vili, Marija, Lindek 15 27. Pan Avgust, Barbara, Beli potok 5 28. Petek Ignac, Lindek 4 29. Petelinšek Franc, Lipa 30 30. Petrej Rudolf, Marija, Dol 29 31. Pinter Jože, Lipa 22 32. Podgoršek Franc, Bell potok 1 33. Podgoršek Anica, Frankolovo 45 34. Podjavoršek Angela, Lipa 19 35. Potnik Anton, Roza, Frankolovo 48 36. Potočnik Ferdo, Marija, Zabukovje 8 37. Pristovnik Dominik, Štefanija. Brdce 8 38. Pušnik Franc, Amalija, Rove 15 39. Ravnak Ivan, Neža, Lipa 16 40. Repas Alojz, Štefanija, Stražnica 18 41. Senegačnik Jože, Marija, Rove 12 42. Sodin Marija, Verpete 15 43. Skale Terezija, Lipa 2 44. Selčan Martin, Marija, Dol pod go j ko 1 45. Slemenšek Alojz, Cecilija, Podgorje 15 46. Škoflek Anton, Rapova steza 6 47. Speglič Kristina, Frankolovo 23 48. Stante Marija, Karl, Cecilija, Podgorje 24 49. Turk Jože, Anica, Crešnjice 50. Turk Vlada, Karl, Crešnjice 12 51. Ulipi Bogomir, Bukovje 7 52. Bezenšek Anton, Roza, Bukovje 1 53. Vinter Ljudmila, Nada, Jelka, Rakova steza 10 54. Zerovnik Karl, Marija, Frankolovo 18 III. V krajevni skupnosti Ljubečna 1. Avžner Alojz, Zepina 14 2. Cizelj Milko, Hedvika, Ljubečna 77 3. Crepinšek Vinko, Antonija, Ljubečna 75 4. Fidler Marija, Zepina 5 5. Jančič Franc, Zepina 16 6. Jošt Julijana, Ivan, Lipovec 5 7. Kerš Magdalena-Kovač, Smiklavž 15 8. Knez Ana, Leskovec 31 9. Košec Ana, Zepina 2 10. Košec Marija, Glinško 2 11. Koštomaj Alojz, Ljubečna 14 12. Kranjec Vida, Leskovec 17 13. Mastnak Karl, Ludvik, Jožefa. Ljubečna 24 14. Mirnik Marija, Ana, Leskovec 28 15. Naglič Ludvik, Cilka, Leskovec 32 16. Prestar Ana, Lipovec 4 17. Boršič Avgust, Glinško 3 18. Pilih Jože, stan. Trnovlje 4/a, kmetija v Leskovcu 19. Rečnik Srečko, Zepina 17 20. Rezar Franc, Rozalija, Ljubečna 74 21. Samec Slavko, Pavla, Lipovec 7 22. Špes Ida, Ljubečna 71/a 23. Špes Karl, Justina, Smiklavž 21 24. Špes Miha, Lucija, Smiklavž 17 25. Štunf-Ivan, Leskovec 25 26. Trobiš Ignac, Marija, Ljubečna 73 27. Veber Matilda, Leskovec 19 28. Veber Anton, Leskovec 6/a 29. Vrečko Jože, Martin, Dragica, Stane, Lipovec 6 30. Vengust Marta, Ljubečna 15 IV. V krajevni skupnosti Medlog: 1. Breznik Alojz, Medlog 62, 2. Cremožnik Peter, Ložnica 3. Debenjak Marija, Ložnica 21 4. Jurhar Marija, Medlog 44 5. Klihar Marija, Ložnica 2 6. Knez Marija, Lava 21 7. Lipovšek Alojz, Medlog 59 8. Pišek Ivan, Marija, Medlog 67 9. Rehar Ana, Ložnica 6 10. Strenčan Jurij, Lava 17 11. Turnšek Ana, Medlog 57 V. V krajevni skupnosti Pod Gradom: 1. Belaj Ana, Kukovčeva 5 2. Belaj Jože, Pečovnik 53 3. Cencl Ivan, Tremarje 11 4. Dolenc Ivan, Angela, Košnica 81 5. Habjan Ana, Zagrad 104 6. Horjak-Esih Vladimira, Tremarje 12 7. Gaber Jože, Tremarje 7 8. Esih Štefan, Tremarje 2 9. Janc Ivan, Miklavški hrib 24 10. Krumpačnik Mirko, Košnica 15 11. Majer Martin, Košnica 70 12. Mravljak Anton, Jožefa, Zagrad 126 13. Ocvirk Franc, Frančiška, Jože, Košnica 76 14. Pajk Ivan, Košnica 82 15. Podergajs Anton, Marija, Zagrad 1 16. Pilih Slavko, Košnica 9 17. Podergajs Ivanka, Jože, Zagrad 2 18. Ružič Marija, Košnica 36 19. Sladnjak Ignac, Terezija, Zagrad 125 20. Šlander Rudi, Frančiška, Košnica 64 21. Štor Franc, Osenca 6 22. Štor Jakob, Ana, Tremarje 8 23. Toman Ana, Danica, Košnica 80 24. Trbovc Jože, Polule 64 25. Vrečar Anton, Jožefa, Pečovnik 7 26. Vrečar Anton, Jožefa, Zagrad 3 27. Žakeljšek Alojz, Lisce 6 28. Završnik Ivan, Amalija, Zagrad 4 29. Zeme Berta, Alojz, Zagrad 102 VI. V krajevni skupnosti Strmec pri Vojniku: 1. Blazinšek Karl, Pavla, Trnovlje 15 2. Blazinšek Martin, Ivanka, Selce 16 3. Breči Franc, Hrenova 19 4. Borko Jože, Marija, Polže 5 5. Božnik Vinko, Marija, Hrenova 34 6. Božnik Vinko, Hrenova 35 7. Božnik Marko, Socka 25 8. Cehner Franc, Ana, Vizore 7 9. Delčnjak Branko, Marija, Trnovlje 15 10. Divjak Franc, Homec 7 11. Flis Anton, Emilija, Vine 16 12. Goričan Karl, Marija, Minka, Drago, Razdelj 4 13. Gorečan Miro, Socka 7 14. Golob Avgust, Ljudmila, Socka 17 15. Grobelnik Stanislava, Anton, Vine 12 16. Guček Karl, Jožefa, Socka 8 17. Iskrač Matija, Angela, Socka 23 18. Kuzman Ivan, Terezija, Vine 9/a 19. Krasna Danilo, Hrenova 13 20. Kramar Henrik, Creškova 29 21. Klinc Jože, Vine 11 22. Klinc Terezija, Ivan, Landek 22 23 Kok Jože, Ana, Homec 13 24. Kolar Ivan, Pavla, Razdelj 19 25. Kolar Marija, Novake 13 26. Korošec Kristina, Socka 49 27. Kotnik Marija, Trnovlje 25 28 Kotnik Viktor, Marija, Trnovlje 28 29. Kranjc Anton, Ivan, Roza, Zlateče 30. Landekar Pavla, Velika raven 11 31. Landekar Stane, Ivana, Selce 12 32. Lebič Franc, Pavla, Vizore 18 33. Marovšek Stanko, Landek 23 34. Matek Katarina, Strmec 35 35. Mastnak Ignac, Angela, Zlateče 24 36. Ovčar Jože, Landek 10 37. Pesjak Karl, Landek 7 38. Plesnik Franc, Anton, Vine 3 39. Pogladič Marija in solast., Velika raven 7 40. Pogorevc Virgilij, Alojzija, Novake 20 41. Potočnik Marija in solast, Selce 5 42. Preložnik Marija, Razdelj 7 43. Rakovnik Marija, Straža 2 44. Razgoršek Peter, Lemberg 14 45. Rihter Štefanija, Polže 6 46. Sivka Franc, Danijela, Strmec 53 47. Jakob Anton, Jožica, Selce 20 48. Srebočan Karolina, Novake 1 49. Skočir Miroslav in solast., Strmec 57 50. Smerkulj Katica, Hrenova 1 51. Smrečnik Jože, Creškdva 15 52. Strahovnik Franc, Milan, Straža 3 53. Strmčnik Franc ml. Frančiška, Hrenova 16 54. Sošter Maks, Frančiška, Selce 21 55. Stokovnik Jakob, Matilda, Polže 22 56. Stepihar Rudolf, Pavla, Strmec 5 57. Štimulak Stefan, Velika Raven 6 58. Štraus Martin, Ana, Razdelj 18 59. Švab Anton, Matilda, Creškova 30 60. Rožnik Margareta, Leonard, Hrenova 14 61. Trbovšek Ivan, Frančiška, Hrenova 25 62. Trnovšek Matevž, Julijana, Hrenova 28 63. Vivod Vinko, Frančiška, Homec 21 64. Vogrinc Ivan, Hugo, Hrenova 18 65. Vrenko Slavko, Anica, Silva, Ida, Novake 17 66. Zorko Ivan, Marija, Vizore 12 67. Zurej Jože, Matilda, Vizore 9 VII. V krajevni skupnosti Svetina: 1. Bezgovšek Franc, Rozalija, Kanjuce 24 2. Cesar Anton, Katarina, Kanjuce 27 3. Gračner Jože, Svetina 10 4. Jager Angela, Javornik 6 5. Jelenc Alojz, Ana, Javornik 16 6. Jelenc Marija, Karl, Javornik 14 7. Jelenc Karl, Javornik 19 8. Jurkošek Leopold, Kanjuce 3 9. Jurkošek Franc, Kanjuce 6 10. Kapi Franc. Svetli dol 13 11. Klinar Alojz, Ana, Svetina 12 12. Klepej Franc, Frančiška, Kanjuce 15 13. Klinar Miloš, Svetina 3 14. Kocman Anton, Svetli dol 5 15. Mlakar Franc, Marija, Svetli dol 17 16. Pajk Ivan, Javornik 8 17. Ratajc Anica, Javornik 25 18. Rozman Jože, Rozalija, Svetina 5 19. Romih Franc, Amalija, Kanjuce 8 20. Rozman Anton, Svetina 14 21. Slabšak Franc, Antonija, Kanjuce 23 22. Slabšak Anton, Kanjuce 18 23. Sane Alojz, Javornik 10 24. Starki Justina, Martin, Javornik 7 25. Videc Andrej, Jožefa, Kanjuce 12 26. Videc Neža, Svetina 4 27. Zajc Franc, Marija, Svetli dol 2 28. Zajc Peter, Kanjuce 7 29. Završek Angela, Javornik 18 30. Zupanc Ivanka, Kanjuce 11 VIII. V krajevni skupnosti Store: 1. Borošak Jože, Kompole 47 2. Buser Marija, Prožinska vas 53 3. Gajšek Franc, Prožinska vas 48 4. Gobec Štefan ml., Katarina, Laška vas 19 6. Godleelj Alojz, Šentjanž 10 6. Gobec Vlado, Martin, Šentjanž 26 7. Horjak Marija, Šentjanž 1 8. Jezovšek Jože, Zora, Ogorevc 5 9. Kovač Terezija, Ivan, Šentjanž 8 10. Kovač Neža, Anton, Marjan, Kompole 56 11. Kovač Štefan, Gabrijela, Kompole 69 12. Kramperšek Karl, Prožinska vas 51 13. Krulc Justina, Pečovje 25 14. Lubej Ivan, Kristina, Ogorevc 11 15. Mravljak Ivan, Šentjanž 5 16. Ocvirk Viktor, Marija, .Kompole 67 17. Obržan Štefka, Prožinska vas 23 18. Rom Jurij, Ogorevc 4 19. Suhelj Pavel, Terezija, Laška vas 22 20. Suhelj Marija, Jožefa, Stefan, Pečovje 23 21. Vrbovšek Alojz, Katarina, Kompole 61 IX. V krajevni skupnosti Škofja vas: 1. Belužič Barbara, Runtole 5 2. Bincelj Alojz, Jožefa, Škofja vas 18 3. Cater Drago, Mariborska 216/a 4. Čater Roman, Marjana, Zadobrova 40 5. Cepi Ivan, Marija, Smarjeta 16 6. Gradišnik Terezija, Ivan, Smarjeta 29 7. Grad Terezija, Ivan, Runtole 1 8. Golouh Ana, Škofja vas 11 9. Gorenšek Berta, Lahovna 13 10. Klinc Franc, Vera (hči), Škofja vas 22 11. Hojnik Marija, Ivan mlajši, Zadobrova 43 12. Koželj Ignac, Vida, Škofja vas 22 13. Klajnšek Ivanka, Škofja vas 15 14. Kračun Anton, Milena, Lahovna 15 -15. Krušič Alojz, Štefanija, Zadobrova 19 16. Krušič Alojz, Zadobrova 132 17. Medved Vojko, Silva, Škofja vas 13 18. Okorn Franc, Ljudovika, Škofja vas 49 19. Pajman Edi, Gabrijela, Škofja vas 61 20. Pajman Jakob, Ana, Škofja vas 11 21. Pajman Martin, Škofja vas 16 22. Pevec Ivan, Lahovna 14 23. Prekoršek Branko, Fanika, Prekorje 14 24. Slemen jak Ivan, Zofija, Prekorje 35 25. Vidmar Jurij, Katarina, Lahovna 16 26. Zagožen Ana, Albin, Gabrijela, Zadobrova 44 X. V krajevni skupnosti Šmartno v Rožni dolini: 1. Apotekar Martin, Pepelno 22 2. Apotekar Ivan, Rožni vrh 3 3. Apotekar Franc, Rozalija, Rupe 4 4. Arlič Edi, Jožica, Slatina 12 5. Brežnik Jože, Rožni vrh 21 6. Brežnik Stanko, Jezerce 10 7. Čerčnik Martin, Brezova 42 8. Dimeč Jože, Štefka, Rožni vrh 1 9. Dimeč Frančiška, Šmartno 9 10. Ferjane Branko, Rožni vrh 8 11. Golež Anton, Jožefa, Brezova 3.. 12. Grobelnik Jože, Šmartno 18 13. Hadler Jože, Gorica 6 14. Hriberšek Martin, Rupe 16 15. Hriberšek Alojzija, Rupe 17 16. Jezernik Albin, Brezova 31 17. Jezernik Vinko, Rupe 1 18 Klenovšek Jože, Ljudmila, Gorica 20 19. Komplet Franc, Brezova 9 20. Kovač Jože, Jože, Marija, Brezova 8 21. Kovač Ivan, Šmartno 7 22. Kovač Ivan, Gorica 1 23. Kos Franc, Jezerce 8 24. Koželj Rudi, Marija, Gorica 14 25. Koželj Zinka, Podgoršek Marjan, Šmartno 17 26. Kranjc Franc, Antonija, Rožni vrh 3 27. Kranjc Milka, Šmartno 38 28. Kranjc Marija, Slatina 4 29. Kranjc Franc, Slatina 9 30. Kresnik Jožica, Slavko, Gorica 47 31. Kugler Jakob, Matija, Šmartno 43 32. Kugler Franc, Loče 21 33. Mirnik Ana, Gorica 39 34. Osetič Alojz, Frančiška, Otemna 16 35. Pečnik Franc, Gorica 2 36. Podjavoršek Martin, Rožni vrh 7 37. Podgoršek Alojz, Antonija, Rožni vrh 16 38. Pogladič Marija, Rupe 3 39. Razgoršek Martin, Pepelno 11 40. Rojc Ivana, Brezova 1 41. Slemenšek Ivica, Loče 6 42. Smodej Jožefa, Alojz, Šmartno 39 43. Strenčan Bernard, Jezerce 3 44. Strenčan Marija, Jože, Jezerce 9 45. Šmarčan Franc, Brezova 18 46. Šmarčan Franc, Rožni vrh 19 47. Šmarčan Ivan, Alojzija, Šmartno 42 48. Štampe Rudi, Angela, Gorica 45 49. Štokovnik Ema, Pepelno 7 50. Trobiš Slavko, Brezova 41 51. Trobiš Ivan, Loče 17 52. Turnšek Nada, Gorica 36 53. Turnšek Alojz, Frančiška, Šmartno 1 54. Turnšek Jože, Loče 19 55. Videnšek Andrej, Marija, Ivica, Loče 5 56. Videnšek Gizela, Ivan, Otemna-2 57. Vipave Lucija, Pepelno 6 58. Vozlič Martin in solastniki, Šmartno 13 59. Zagode Rudi, Gorica 41 60. Žagar Anica, Gorica 31 61. Zlavs Danijel, Loče 8 62. Zlavs Jože, Angela, Loče 10 63. Žolnir Jakob, Gorica 40 XI. V krajevni skupnosti Hudinja: 1. Majcen Milan, Zg. Hudinja 36 2. Planinšek Franc, Antonija, Zg. Hudinja 17 3. Skale Jože, Zg. Hudinja 1 4. Turnšek Anton, Marija, Zg. Hudinja 20 XII. V krajevni skupnosti Ostrožno: 1. Božnlk Jožefa, Leskovec 20 2. Brežnik Avgust, Lopata 17 3. Brežnik Franc, Lopata 18 4. Dimeč Maka, Dobrova 60 5. Gomilšek Ljudmila, Prvomajska 15 6. Golovšek Ivanka, Lokrovec 60 7. Guček Milan, C. grupe odredov 1 8. Jesenek Franc, Anica, Dobrova 54 9. Jezernik Franc, Lokrovec 146 10. Lešar Jože, Frančiška, Lopata 54 11. Mernik Rudolf, Jožica, Lopata 44 12. Medved Ivan, Marija, Dobrova 77 13. Ocvirk Franc, Ostrožno 69 14. Jezernik Jože in Ana, Ul. D. Kvedra 42 15. Podergajs Franc, Justina, Dobrova 59 16. Skamen Ivan, Dobrova 55 17. Štibar Štefan, Bogomira, Dobrova 56 18. Strmecki Anton, Lokrovec 29 19. Turnšek Marija, Ivan, Lokrovec 53 20. Vinter Anica, Lopata 55 21. Gomze Igor, Emilija, Ul. h. Šarha 22 22. Žnider Marija, Gradnikova 20 XIII. V krajevni skupnosti Teharje: 1. Gorišek Anton, Teharje 49 2. Jezovšek Alojz, Vrhe 51 3. Resnik Angela, Bukovžlak 38 4. Verdev Ljudmila, Mihael in Zlavs Jože, Štefka, ovžlak 64 XIV. V krajevni skupnosti Trnovlje: 1. Hojnik Emil, Jože, Valburga, Trnovlje 93 2. Kajin Stanko, Trnovlje 113 3. Novačan Jože, Trnovlje 25 4. Novačan Franc, Trnovlje 107 5. Pilih Ivan, Trnovlje 8 6. Pilih Jože, Trnovlje 4b 7. Planinšek Jože, Trnovlje 44 8. Planinšek Frido, Pavla; Trnovlje 128 9. Resnik Franc, Trnovlje 96/a 10. Runovec Ivan, Trnovlje 48 11. Stožir Franc, Trnovlje 29 12. Stožir Anton, Trnovlje 26 '3. Velenšek Jože, Marija, Trnovlje 28 XV. V krajevni skupnosti Vojnik: 1. Adamič Marija, Marjan, Ivenca 14 2. Bezovšek Franc, Stanislava, Arclin 66 3. Blazinšek Jože, Rudolf, Elizabeta, Konjsko 1 4. Blazinšek Franc, Stežka, Črešnjevec 3 5. Brglez Jože, Helena, Vojnik 211 6. Brezovšek Dominik, ■Pristava 7 7. Brezovšek Jože, Neža, Razgorce 1 8. ‘Brezovšek Jurij, Julijana, Male dole 4 9. Brenko Marija, Male dole 41 10. Crepinšek Jernej, Konjsko 2 11. Dobrotinšek Milan, Karl, Veronika, Globoče 8 12. Dekleva Jože, Vojnik 119 13. Feldin Albin, ndL Alenka, Jurij, Tomaž 6 14. Gmajner Alojz, Marija, Vojnik 178 15. Hohler Alojz, Angela, Pristava 8 16. Jelen Slavko, Ljudmila, Lešje 7 17. Jošt Anton, Črešnjevec 7 18. Jelen Viktor, Višnja vas 17 19. Jesenek Karl, Franc, Bovše 7 20. Jurček Vinko, Terezija, Vojnik 208 21. Kolar Slavko, Razgorce 3 22. Koklič Anton, Bovca 20 23. Kožuh Jože, Neža, Gabrovec 3 24. Kramperšek Ivan, Bezovica 6 25. Koštomaj Franc, Globoče 17 26. Kovač Avgust, Marija, Arclin 60 27. Korošec Ivan in 3 solastniki, Globoče 6 28. Kožuh Marija, Arclin 12 29. Kožuh Marija, Jankova 7 30. Kožuh Jakob, Antonija, Pristava 10 31. Knafelc Jakob, Bezovica 5 32. Kranjc Pavel, Vojnik 262/17 33. Kranjc Jože, Marija, Višnja vas 22 34. Lampret Jože, Jankova 10 35. Leber Rudi, Razgor 36. Leber Rudi, Marija, Zelče 2 37. Lipovšek Anton, Ljudmila, Jankova 10 38. Lipovšek Stanislav, Bernarda, Razgorce 2 39. Mastnak Anton, Marija, Arclin 50 40. Mastnak Franc, Razgor 10 41. Mastnak Marija, Razgor 2 42. Meianšek Martin, Marija, Višnja vas 24 43. Ofentavšek Avgust, Tomaž 6 44. Pilih Anton, Terezija, Konjsko 0 45. Pirš Cilka, Pristava 6 46. Preložnik Martin, Marija, Kladnart 1 47. Prekoršek Konrad, Višnja vas 6 48. Pezdevšek Ignac, Branislava, Male dole 2 49. Rabenšek Vinko, Matilda, Vojnik 114 50. Sitar Jurij, Kristina, Gabrovec 9 51. Skalem Alojz, Fani, Ivenca 5 52. Smole Ivan, Jožica, Bovca 9 53. Štante Kristina, Vojnik 194 54. Špes Jože, Elizabeta, Male dole. 53 55. Špes Andrej, Marija, Male dole 54 56. Trobiš Ivan, Marija, Konjsko 8 57. Vrisk Matilda, Anton, Ivenca 16 58. Vidmar Vinko, Marija, Arclin 17 59. Zagode Franc, Ana, Vojnik 154 60. Zlaus Alojz, Frančiška, Ivenca 20 '61. Zlaus Lenart, Bovca 3 62. Zlaus Marija, Globoče i 63. Žerovnik Ivan, Katarina, Ivenca 13 XVT. V krajevni skupnosti Savinja: 1. Sah Jože, Lisce 17 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-20/76 Celje, dne 31. maja 1983. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 962. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 8. junija 1983 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev zazidalnih načrtov Otok 3 G, Otok 4 — šolski kompleks, Zdravstveni kompleks v Celju in območja Dolgo polje 1 — južni del 1 Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev zazidalnih načrtov Otok 3 G — Na zelenici, Otok 4 — Šolski kompleks, Zdravstveni kompleks v Celju in območja Dolgo polje 1 — južni' del (v nadaljnjem besedilu: predlog sprememb in dopolnitev zazidalnih načrtov). Predlog sprememb in dopolnitev zazidalnih načrtov je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje v mesecu marcu 1983, pod št. proj. 33/82. 2 Predlog sprememb in dopolnitev zazidalnih načrtov bo javno razgrnjen v prostorih občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja ter v prostorih, ki jih določita krajevna skupnost Dolgo polje in krajevna skupnost Slavko Šlander. 3 Pripombe k predlogu sprememb in dopolnitev zazidalnih načrtov lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. 4 Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. St. 350-5/69, 350-8/70, 350-17/76 Celje, dne 8. junija 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvone Hudej, dipl. inž. L r. GROSUPLJE 963. Na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83) ter 27. člena statuta krajevne skupnosti Videm - Dobrepolje je skupščina krajevne skupnosti Videm - Dobrepolje dne 16. maja 1983 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Videm - Dobrepolje 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za rekonstrukcijo cest v KS (70 °/e zbranih sredstev), za sofinanciranje gradnje komunalnih objektov (telefonski vod, pokopališče z mrliško vežico) in obnovo stavbe in prostorov za splošno družbene potrebe (30 »/o zbranih sredstev). 2. člen Rekonstrukcija cest, gradnja komunalnih objektov in obnova stavbe in prostorov bo potekala skladno s sprejetim programom. 3. člen Referendum bo v nedeljo, dne 26. junija 1983 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti. 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. VIII. 1983 do 31. VII. 1988. 5. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti Videm -Dobrepolje, občani, ki imajo nepremičnine v KS Videm - Dobrepolje, čeprav nimajo stalnega prebivališča na tem območju KS in občani, ki niso stari 18 let, če so v rednem delovnem razmerju in so vsi vpisani v splošni volilni imenik. 6. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani: A. ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Videm - Dobrepolje in sicer: 1. delovni ljudje iz osebnih dohodkov zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter plačil po pogodbah o delu — po stopnji 2 •/• 2. upokojenci po stopnji 1 •/o 3. delovni ljudje in občani — zavezanci davka od OD iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka gozdnih in negozdnih površin — po stopnji 5 •/» 4. delovni ljudje — zavezanci davka iz OD iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravde a) zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku — od dohodka zmanjšanega za davke in prispevke — po stopnji 2 °/o b) zavezanci, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku — od odmerjenega davka po stopnji 5 "/e B. občani, ki imajo nepremičnine v krajevni skupnosti Videm - Dobrepolje čeprav nimajo stalnega prebivališča na tem območju KS din v letu 1983 2.000 v letu 1984 4.600 v letu 1985 5.290 v letu 1986 6.083 v letu 1987 6.996 v letu 1988 4.023 7. člen ’ Samoprispevek se ne plačuje od socialno varstvenih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma praksi. Plačila saihoprispevka so oproščeni tudi: delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presega 60°/o povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na delavca zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu oziroma ne presegajo mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji. 8. člen Na podlagi v prejšnjem členu določenih osnov in stopenj bo predvidoma zbrano v petih letih 10,000.000 din sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 1. člena tega sklepa. 9. člen Zavezanci plačila samoprispevka plačujejo samoprispevek iz 6. člena — B točke v dveh letnih enakih obrokih in sicer prvi obrok do 15. 6. v tekočem letu, drugi obrok pa do 15. 12. v tekočem letu. 10. člen Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu odgovarja komisija skupščine krajevne skupnosti za pripravo, izvedbo in realizacijo samoprispevka. Komisija pa mora o zbranih in porabljenih sredstvih dvakrat letno poročati skupščini KS. 11. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in uprava za družbene prihodke občine Grosuplje, plačila zavezancev iz 6. člena točke B pa _ komisija za pripravo, izvedbo in realizacijo krajevnega samoprispevka. 12. člen Referendum vodi volilna komisija v krajevni skupnosti, ki jo imenuje skupščina krajevne skup- 13. člen I. Proračun: din Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: • Krajevna skupnost Videm Dobrepolje GLASOVNICA za referendum, dne 26. 6. 1983 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za obdobje od 1. VIII. 1983 do 31. VII. 1988 za območje krajevne skupnosti Videm Dobrepolje za rekonstrukcijo cest na območju krajevne skupnosti', gradnjo komunalnih objektov in obnovo stavbe in prostorov za splošne družbene potrebe na Vidmu — prenesena sredstva iz leto 1981 — prihodki v letu 1982 — odhodki v letu 1982 — presežek prihodkov H. Sredstva rezerv občine Idrija — prenesena sredstva iz leta 1981 — prihodki v letu 1982 — odhodki v letu 1982 — presežek prihodkov III. Sredstva posebnih računov glasuj em ZA PROTI Glasujete tako, da obkrožite besedo »ZA«, če se strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka oziro-roma obkrožite besedo »PROTI«, če se ne strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka. — prenesena sredstva iz leta 1981 — prihodki v letu 1982 — odhodki v letu 1982 — presežek prihodkov IV. Sredstva posebne partije žiro računa proračuna 830.888,10 69,653.037,25 68,742.380,75 1,741.484,60 386.769,75 699.708,85 419.985,90 666492,70 4,107.976,46 36,487.483,60 37,746.737,95 2,848.322,05 14. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Videm-Dobrepolj e. 15. člen — prenesena sredstva iz leta 1981 — prihodki v letu 1982 — odhodki v letu 1982 — presežek prihodkov 1,584.426,10 13,452.307,85 6,949.823,00 8,086.910,95 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način. . Videm Dobrepolje, dne 14. junija 1983. 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v znesku 1,741.484,60 din se prenese kot prihodek proračuna v letu 1983. Predsednik skupščihe KS Videm Doprepolje Anton Drobnič 1. r. IDRIJA 964. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79), je Skupščina občine Idrija na sejah zbora združenega dela dne 7. junija 1983 in zbora krajevnih skupnosti dne 7. junija 1938 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Idrija za leto 1982 1. člen Potrdi' se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Idrija za leto 1982, katerega sestavni del je tudi zaključni račun sredstev rezerv občine Idrija, posebnih računov, ki se vodijo pri Skupščini občine Idrija in posebne partije žiro računa proračuna. 2. člen Doseženi prihodki ih odhodki po zaključnem računu za leto 1982 so znašali: 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv občine Idrija v znesku 666.492,70 din se prenese kot prihodek računa sredstev rezerv v leto 1983. 5. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnih računih posebnih računov pri Skupščini občine Idrija v znesku 2,848.322,05 din se prenese kot prihodek posameznih posebnih računov v letu 1983. 6. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu posebne partije žiro računa proračuna občine Idrija v znesku 8,086.910,55 din se prenese kot prihodek posebne partije žiro računa proračuna v letu 1983. 7. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradne* listu SRS. St 400-4/82 Idrija, dne 7. junija 1983. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih L r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Idrija po zaključnem računu za leto 1982 Zap. Št. Prihodki Znesek din Zap. Splošni razpored prihodkov Znesek din 1 Davki od dohodka in osebnega i • Sredstva za delo državnih organov 39,503.071,10 dohodka 24,385.580,40 2 Negospodarske investicije 5,354,819,35 2 Prometni davek 24,504.808,30 3 Sredstva za ljudsko obrambo in 3 Davek na prihodke od premože- družbeno samozaščito 4,526.000,00 nja in premoženjskih pravic ter 4 Sredstva za intervencije v go- drugi davki 2,976.165,80 spodarstvu 1,035.998,05 4 Takse 3,134.243,80 5 Sredstva za družbene dejavnosti 9,929.019,05 5 Prihodki po posebnih predpisih 6 Druge splošne potrebe 5,436.000,00 in prihodki organov 5,649.238,95 7 Sredstva za splošno komunalno 6 Prihodki od drugih DPS 9,003.000,00 rabo 1,638.773,05 7 Prenesena, sredstva iz preteklega 8 Izločena sredstva 1,082.456,15 leta 830.888,10 9 Drugi odhodki 236.244,00 Skupaj 1—7 70,483.925,35 Skupaj 1—9 68,742.380,75 965. Na podlagi 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44'82), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73, 1/82) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 7. junija 1983 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. junija 1983 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno • zavarovanje kmetov občine Idrija za leto 1982 1. člen Potrdi se naključni račun davkov in prispevkov občanov in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov v občini Idrija za leto 1983. 2. člen Zaključna računa izkazujeta: a) davki in prispevki občanov — obremenitve — plačila — zaostanek b) prispevek za starostno zav. vanje kmetov — obremenitve — plačila — zaostanki 3. člen Zaključna računa obsegata: — bruto bilanco — bilanco — pregled skupno doseženega prometa — pregled dolgov in preplačil’ zavezancev na dan 31. 12. 1982 — poročilo strokovne komisije o pregledu zaključnega računa. 4. člen Ta odlok začne . veljati osmi dpn po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-7/83 Idrija, dne 7. junija 1983 Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 966. Na podlagi drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS. št. 2'76) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 7. junija 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. junija 1983 sprejela ODLOK o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Idrija za leto 19S3 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ih delovnih skupnostih ter de'ovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v last1 občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso sklenili samoupravnega sporazuma o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Idrija za leto 1983, so po tem odloku dolžni plačevati prispevek. 2. člen Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma delovnih ljudi in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost In se jim ugotavlja dohodek. 3. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi V din 54,756.883,55 53,193.529,95 1,563.353,60 4,003.278,95 3,907.458,75 95.820,20 lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma plačujejo prispevek _po stopnji 0,60 °/o od bruto osebnega dohodka. Naveden prispevek plačujejo delavci in druge organizacije po sedežu TOZD oziroma poslovne enote. 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od odmerne osnove, ki se šteje za osebni dohodek, iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1983. St. 420-7/83 Idrija, dne 7. junija 1983. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih L r. 967. Skupščina občine Idrija je na podlagi tretjega odstavka 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 10. člena zakona o cestah (Uradni list SRS. št. 38/81) in 207. člena statuta občine Idrija sprejela na seji zbora združenega dela dne 7. junija 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. junija 1983 ODLOK o določitvi, da je vzdrževanje ulic, trgov in cest v mestu, naseljih mestnega značaja in ostalih naseljih v občini Idrija, komunalna dejavnost 1. člen Vzdrževanje in urejanje ulic, trgov in cest v mestu Idrija in naseljih Cerkno, Sp. Idrija, Godovič, Cmi vrh in ostalih naseljih, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste je komunalna dejavnost. Kolikor posamezne skupnosti ne. pooblastijo komunalne organizacije za drbjanje zaselkov in vasi, je takšno urejanje v njihovi pristojnosti. 2. člen Ulice, trgi in ceste iz j. Člena tfega odloka Se šte-jbjo za komunalne objekte in ndpiave šteufme rabe. Ž njimi gospodari SGP Zigrad TOZD Komunala in so njegovo osnovno sredstvo. Če je urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste v pristojnosti krajevnih skupnosti, so njihovo osnovno sredstvo. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-2/83 Idrija, dne 7. junija 1983. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih L r. POPIS ULIC, TRGOV IN CEST PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OBČINE IDRIJA, KATERIH VZDRŽEVANJE JE V PRISTOJNOSTI KOMUNALNE ORGANIZACIJE OZIROMA KRAJEVNE SKUPNOSTI Krajevna skupnost Idrija; 1. Bazoviška 22. Prelovčeva 2. Bloudkova 23. Prešernova 3. Cankarjeva 24. Rožna 4. Carl Jakoba 25. Staneta Rozmana 5. Gorska pot 26. Rudarska 6. Gortanova 27. Srebrničev« 7. Gradnikova 28. Študentovska 8. Gregorčičeva 29. Tomšičeva 9. Grilčeva 30. Trg Maršala Tita 10. Henrika Freyerja 3i. '1’fg Svdbode 11. Kajuhova 32. Jurija Vege 12. KapetSria Mihevca 33. Vodnikova 13. Kosovelova 34. "Vojkova 14. IX. korpusa 35. Vojskarska 15. Levstikova 36. WoUovo štbp'riišče 16. Ljubljanska 37. Ža Gradom 17. Ulica 1. maja 38. Ulica Zmage 18. Vinka Mohoriča 39. Župančičeva 19. Nikolaja Pirnata • 40. Boška Dedejiča 20. Partizanska 41. Triglavska 21. Platiševa 42, Čekovnik Krajevna skupnost Cerkno 1. Od št. 55 (stara KS) do osnovne šole 2. Od št. 55 (stara KS) do Mostanije (št 285) 3. Mostanija od št. 285—300 4. Od postaje irittiee do št. 35 proti Zakrižu 5. Odcep od št. 202—207 6. Od (nove KS) do gostilne Lovec od 92—107 7. Gasa od št. 93—Kavarne št. 96 8. Od gostilne Lovec št. 107 do mostu pri št. 227 9. Od. št. 227 do št. 256 (proti vasi Labne) 10. Odcep od št. 262—270 11. Od mostu pri Gasilskem domu do Slovenijalesa 12. Od št. 156 do št. 278 13. Od mostu pri Gasilskem domu do št. 131 — samopostrežna trgovina 14. Od glavnega trga do št. 181 proti Škofji Loki 15. Odcep pri hiši št 224 do mostu čez Oresovko 16. Od št. 174 do hiše št. 169 17. Od št. 164 do št. 167 18. Od doma ETA do št. 212 19. Od glavnega trga do št. 252 20. Od glavnega trga do doma ETA ob Cerknici 21. Od glavnega trga do št. 20 proti Zelinu 22. Od št. 74 do št. 87 most pri stari ETI 23. Od sedeža KS do št. 62 24. Odcep od ceste proti Labinjam do št. 255 25. Od doma ETA do pokopališča po levi' strani Cerknice 26. Trg pred banko 27. Lahinje št 3—20, od 16—24 in od 19—23 28. Planina in Čeplez 29. Poljane Krajevna skupnost Spodnja Idrija 1. Od št. 29 do Slovenijalesa proti Kanomlji 2. Cesta od št. 9 do št. 44 — glavna — republiška 3. Na Korejo in Grič od št. 109—81 4. Na Pustoto od št. 57—74 in 212—220 5. Gasa pri gostilni Bemjak 6. Od št. 20—23 A — kamnosek 7. Mokraška vas št. 102—93 8. Odcep do št 242 9. Odcep do št. 255 10. Za Slovenijalesom 24b—61 Sp. Kanomlja 11. Mandurija 12. Trg pred staro osnovno šolo 13. Trg pri odcepu na Pustoto Krajevna skupnost Godovič L Od št 4r-45 2. Odcep od križa pod it 48—hleva št. 39 3. Odcep v Šebalk 4. Odcep de gcefiskega dema 5. Avtobusna postaja Krajevna skupnost Črni vili 1. Od Glavnega trga do križišča v Zadlog št. (3—27) 2. Odcep od št. 44 do priključka pri pokopališču 3. Od glavnega trga št. 3 do križišča proti vikend naselju 4. Od št. 3 do Balile 5. Od št. 104 do št. 66 (glavna cesta) 6. Od št. 60—66 7. Od št. 54—57 8. Odcep od osnovne šole 69—95 9. Od št. 69—76 10. Odcep k Gasilskemu domu 11. Odcep od št. 86—109 12. Parkirišče pred trgovino 13. Predgriže od št. 4—23 968. Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79 in 11/81) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 7. junija 1983 in na. seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. junija 1983 sprejela ODLOK o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju nad Vojskarsko cesto v Idriji 1. člen Z namenom, da se izdela nov zazidalni načrt, in zagotovi možnost smotrne in urejene gradnje stanovanjskih in komunalnih objektov, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč na območju nad Vojskarsko cesto v Idriji. 2. člen Splošna prepoved velja za območje, ki leži v k. o. mesto Idrija s pare. št.: 1847, 1846/2, 1845, 1859, 1843, 1884, 1885, 1891/2, 1891/1, 1887, 1886, 1893, 1840/1, 1841, 1842, 1844, 1890, 1888, 1889, 1902/2, 1910, 1978, 1975, 1976, 1903, 1904, 1905, 1906, 1907, 1982, 1980, 1987, 1984, 1985, 1986, 1622, 1629, 1632, 1626, 1640, 1635/1, 1635/2, 1634 in 2643. 3. člen Splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišča velja do dneva, ko bo začel veljati zazidalni načrt, vendar ne dalj kot tri leta od dneva, ko začne vrija tl ta odlok. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična Inšpekcija pri Medobčinskem inšpektoratu Idrija - Logatec - Vrhnika pri SO Idrija. 5. člen Ta odlok začne veljata osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 465-5/83 Idrija, dne 7. junija 1983. Predsednik Skupščine občine -Idrija Stanislav 4$relih L r. 969. Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79 in 11/81) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 7. junija 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. junija 1983 sprejela ODLOK o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi, graditve in spremembe kulture zemljišč na območju Pustota v Spodnji Idriji 1. člen Z namenom, da sd izdela zazidalni načrt in zagotovi možnost smotrne ter urejene gradnje stanovanjskih in komunalnih objektov, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcel acije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture'zemljišč na območju Pustota v Spodnji Idriji. 2. člen Splošna prepoved velja za območje, ki leži v k. o. Spodnja Idrija s pare. št. 301/1, 300, 249, 299, 286/1, 286/2, 287, 298/2, 297, 294, 288 in 290. 3. člen Splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije, prepoved graditve in sprememba kulture zemljišča velja do dneva, ko bo začel veljati zazidalni načrt, vendar ne dalj kot tri leta od dneva, ko začne veljati ta odlok. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Medobčinskem inšpektoratu Idrija - Logatec - Vrhnika pri SO Idrija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. " St. 465-4/83 Idrija, dne 7. junija 1983. Predsednik Skupščine občine Idrija „ Stanislav Brelih 1. r. 970. Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št 22/79 in 11/81), je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 7. junija 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. junija 1983 sprejela ODLOK o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju Kaštelov grič v Godoviču 1. člen Z namenom, da se izdela zazidalni načrt in zagotovi možnost smotrne ter urejene gradnje stanovanjskih in komunalnih objektov, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč na območju Kaštelov grič v Godoviču. 2. člen ‘Splošna prepoved velja za območje, ki leži v k. o. Godovič s pare. št. 85/1, 85/2, 85/3, 85/4, 85/5, 87, 72/1, 72/5, 72/6, 72/13, 72/42, 72/48, 72/44, 72/12, 72/11, 72/24, 72/14, 72/37, 72/17, 72/50, 72/58, 72/54, 51/7, 51/6, 51/8, 51/22, 51/21, 51/26, 51/27, 91/2, 90/1, 92/4 in 93, 3. člen Splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišča velja do dneva, ko bo začel veljati zazidalni načrt, vendar ne dalj kot tri leta od dneva, ko začne veljati ta odlok. 4. člei- ' Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Medobčinskem inšpektoratu Idrija - Logatec - Vrhnika. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 465-3/83 Idrija, dne 7. junija 1983. Predsednik , Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. Z 971. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 3. junija 1983 sprejel SKLEP o manjšem odmiku od zazidalnega načrta za območje »Plužnje — Si gade« v Cerknem I Dovoli se manjši odmik od zazidalnega načrta za območje »Plužnje-Sigade« v Cerknem (Uradni Ust SRS, št. 8/86) In sicer tako, da se načrtovana stanovanjska bloka D in Dl z vzaoizno osjo zavrtita iz smeri JV—SZ v smer JZ—SV, na parceli št. 464/1. II Elaborat o odmiku, ki ga je izdelal RFC TOZD Atelje za projektiranje Idrija po štev. 59/83-1/110-CK, je stalno na vpogled na oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine občine Idrija in v prostorih krajevne skupnosti Cerkno. III Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem Istu SRS. St. 350-8/79 Idrija, dne 3. junija 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Vojko Božič, dipL soc. I. r. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik delavskega- sveta DO — Komunalno podjetje , »Vodovod« p. o. Kranj Jože Jenko 1. r. LITIJA 973. Skladno z določili 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in določili 15. in 16. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, -št. 30/82 in 42/82) je skupščina stanovanjske skupnosti na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 16. maja 1983 sprejela KRANJ 972. Na podlagi 37. člena, 38. člena in 39. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in na podlagi odloka o določitvi naj višje ravni cen (Uradni list SFRJ, št. 4/83) je delavski svet DO — Komunalno podjetje »Vodovod« p. o. Kranj v razširjeni sestavi z delegati uporabnikov z dne 25. aprila 1983 v soglasju s Skupnostjo za cene mesta Ljubljane in po potrditvi na 37. seji Sveta skupnosti za cene občine Kranj sprejel SKLEP o cen! vode iz vodovodnega omrežja na deln območja Ljubljana Šiška, ki ga upravlja delovna organizacija Komunalno podjetje »Vodovod« p. o. Kranj 1. člen Razširjeni delavski svet DO Komunalno podjetje »Vodovod« p. o. Kranj je na seji dne 25. aprila 1983 sprejel sklep o ceni vode. Cena vode je 8.10din/m3 za enostavno in delno za razširjeno reprodukcijo. 2. Ben DO Komunalno podjetje »Vodovod« p. o. Kranj prične zaračunavati dobavljeno vodo po ceni iz 1. člena tega sklepa od prvega naslednjega odčitka po vodomera, oziroma pavšalnega obračuna od dneva uveljavitve tega sklepa. 3. člen S ceno iz 1. člena tega sklepa, so DO Komunalno podjetje »Vodovod« p. o. Kranj delno zagotovljena potrebna sredstva za izvajanje sprejetega programa enostavne in delno razširjene reprodukcije za leto 1983. SKLEP o uskladitvi letnih stopenj najemnine za poslovne prostore in garaže v družbeni lastnini v letu 1983 1. člen S tem sklepom se določa višina letne stopnje najemnine od revalorizirine vrednosti poslovnega prostora in garaž v družbeni lastnini. 2. člen Letne stopnje najemnine znašajo: a) za poslovne prostore zgrajene iz betona 3,55 b) za poslovne prostore zgrajene iz kamna in opeke 4,25 c) za poslovne prostore, ki se uporabljajo za klubsko in kinodejavnost 1,50 d) za garaže 3,05 3. člen Najemojemalci, ki so pridobili poslovne prostore in garaže na javnem natečaju in plačujejo višjo letno stopnjo najemnine kot je določena s tem sklepom, plačujejo najemnino v višini, ki jo določa najemna pogodba. 4. člen Izračun uskladitev najemnin po stopnjah določenih s tem sklepom opravi delovna skupnost komunalne in stanovanjske skupnosti in ga predloži najemojemalcem do 5. julija 1983. 5. člen Skupnost za cene občine Litija je z odločbo št. 38-9/81 z dne 15. junija 1983 potrdila višino letne stopnje najemnike od revalorizirane vrednosti po-, slovnih prostorov in garaž v družbeni lastnini. 6. člen Ta sklep začne veljati . osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. julija 1983 dalje. St. 010-79/13 Litija, dne 14. junija 1983. Predsednik skupščine SamoUpravtie stanovanjske skupnosti občine Litija Alojz Kotar 1. r. 974. Na podlagi 15. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 30/82 in 42/82) in določil samoupravnega sporazuma o medsebojnih odnosih pri izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje stanovanjskih objektov z oznako A, B in C ob Maistrovi ulici v Litiji (Uradni list SRS, št. 36/82) je skupščina stanovanjske skupnosti na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 16. maja 1983 sprejela SKLEP o poprečni končni prodajni ceni za m2 stanovanjske površine in garažne površine v stanovanjskem objektu z oznako C ob Maistrovi ulici v Litiji 1. člen Povprečna končna očiščena prodajna cena za m2 stanovanjske površine je 29.172.52 din. 2. člen Organizacije združenega dela s sedežem izven občine Litija in občani kot kupci stanovanj, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela izven občine Litija plačajo poleg povprečne končne očiščene prodajne cene ugotovljene v prejšnjem členu še 1.677 din za m2 stanovanjske površine za stroške izgradnje primarnih komunalnih naprav. 3. člen Končna prodajna cena za m2 garažne površine je 13.000 din. 4. člen Skupnost za cene občine Litija je z odločbo št 38-9/81 z dne 15. junija 1983 potrdila na skupščini stanovanjske skupnosti sprejeto povprečno končno očiščeno prodajno ceno za m2 stanovanjske in garažne površine. 5. Člen Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti in kd ga potrdi Skupnost za cene občine Litija. 6. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 351/79-7/7 Litija, dne 15. junija 1983. Predsednik skupščine Samoupravne Stanovanjske skupnosti občine Litija Alojz Kotar 1. r. LJUBLJANA SISKA 975. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72, ter 8/78) in ob smiselni uporabi 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 65. seji dne 7. junija 1983 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 201-4 Tacen 1. člen Javno se razgrne zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka SS 201-4 Tacen, ki ga omejuje na jugovzhodni strani Tacenska cesta, na jugozahodni strani cesta Tacen—Vikrče m na severni strani stanovanjska povezovalna cesta med obema poprej omenjenima cestama. 2. člen Zazidalni načrt je izdelal Urbanistični inštitut Slovenije, pod št. Ul 869, april 1983. 3. člen Navedena urbanistična dokumentacija se razgrne tretji dan objave tega sklepa v Uradnem listu SRS za trideset dni v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška in krajevni skupnosti Edvard Kardelj, Smartno-Ta-cen. Rok za pripombe, poteče zadnji dan razgrnitve. St. 1-340/83 Ljubljana, dne 7. junija 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Dušan Brekič, dipl. oec. 1. r. MOZIRJE 976. Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5-280/80) in 2. člena zakona o prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. junija 1983 sprejela ODLOK o določitvi poprečne gradbene cene ter odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Mozirje 1. člen S tem odlokom se določa poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine v preteklem letu na območju občine Mozirje in odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča. 2. člen Stavbna zemljišča v občini Mozirje so: 1. zemljišča na območju zazidalnega načrta Mozirje, Nazarje, Gornji grad, Rečica ob Savinji in Solčava; 2. zemljišča drugih območij v občini, ki so po predpisih stavbna zemljišča. 3. člen Poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine na območju občine Mozirje je določena na osnovi poprečne cene kvadratnega metra površine stanovanj v SR Sloveniji, ki je znašala v letu 1982 24.042,41 din. Odškodnina za razlaščena stavbna zemljišča se določi v višini: din — OJ0/« za območje zazidalnih načrtov v znesku 168,30 — 0,6 °/o za druga območja v občin; Mozirje v znesku 144,25 4. člen Z dnem, ko začne veljati odlok o določitvi poprečne gradbene cene ter odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Mozirje za leto 1982 preneha veljati istoimenski odlok za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 24/82). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-18/83-0 Mozirje, dne 2. junija 1983. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. 977. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) ih 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79 in 30/80) na sej; zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. junija 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve 1. člen V odloku o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. -26/82) se 1. člen spremeni tako, da glasi: dln/h Cene geodetskih storitev znašajo: — za delo geodetskega strokovnjaka 350 — za delo geodetskega risarja 200 — za delo figuranta 150 Stroški potresnega materiala in potni stroški (dnevnice, kilometrina) se zaračunavajo posebej v skladu z veljavnimi predpisi. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-17/83-0 Mozirje, dne 3. junija 1983. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. 978. Na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82) in 204. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) ter 153. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. junija 1983 sprejela ODLOK o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih I. SPLOŠNE določbe 1. člen S tem odlokom se ureja graditev zaklonišč in drugih zaščitnih objektov ter financiranje, upravljanje in vzdrževanje, uporabo, oddajanje v najem ter nadzor nad zaklonišči. 2. člen . Za zaščito pred vojnimi akcijami in njihovimi posledicami se prebivalstvo, materialne in druge dobrine zaklanjajo v zakloniščih, zaklonilnikih in drugih zaščitnih objektih. 3. člen Zaklonišče je zaprt prostor, ki mora po svoji funkcionalni rešitvi, konstrukciji, obliki in opremi izpolnjevati pogoje, ki so določeni s predpisanimi tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev. Glede na stopnjo odpornosti se zaklonišča delijo na zaklonišča močnejše osnove in dopolnilne zaščite. • . ■ Javno zaklonišče je namenjeno za zaklanjanje občanov, ki so v času nevarnosti na javnih mestih v bližini zaklonišča. Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so namenjena zlasti za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov, ki stanujejo, delajo ali se zadržujejo v teh, stavbah. Skupna zaklonišča so namenjena zlasti za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov v določenih stanovanjskih, poslovnih in drugih objektih. Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so sestavni del teh stavb oziroma skupni' prostori v treh stavbah. Zaklonišča se gradijo predvsem v miru. 4. člen Zaklonilniki in drugi zaščitni objekti so kletni ali drugi prostori v obstoječih objektih, komunalni in naravni' objekti ter rovni zaklonilniki, ki se preuredijo oziroma gradijo po posebnem odloku občinske skupščine ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni. 5. člen Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, uporabo, vzdrževanjem, oddajanjem v najem zaklonišč ter graditev zaklonilnikov in drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva, materialnih in drugih dobrin opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, če posamezne zadeve z zakonom, tem odlokom ali drugim predpisom niso dane v pristojnost drugega organa. II. GRADITEV ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV 6. člen Za graditev javnih zaklonišč skrbi skupščina občine. Za graditev zaklonišč v stanovanjskih prostorih, poslovnih in drugih stavbah ter drugih zaščitnih objektih skrbijo družben; investitorji in zasebni graditelji (v nadaljnjem besedilu: investitorji), imetniki pravice uporabe in lastniki teh stavb. 7. člen Zaklonišča se gradijo na območju in objektih, v skladu s tem odlokom ter načrtom graditve zaklonišč, k; je sestavni del aktov o urejanju prostora (planskih in izvedbenih aktov). Načrt za graditev zaklonišč ▼ občini se izdela na podlagi ocene ogroženosti območja občine v vojni ter načrta za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin. Oceno ogroženosti obmdčja občine v vojni določa svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na podlagi stališč in usmeritev Predsedstva SR Slovenije. Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine na tej podlagi določi območja in naselja obvezne graditve zaklonišč ter stopnjo odpornosti zaklonišč. Organi in organizacije, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem urejanja prostora ter projektiranjem in graditvijo objektov, morajo pri izdelavi vseh aktov o urejanju prostora in gradbeno tehnične dokumentacije na območju občine upoštevati območja, naselja in objekte, v katerih se obvezno gradijo zaklonišča in druge pogoje za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin. 8. člen Območja, naselja in objekti, kjer je obvezna graditev zaklonišč ter stopnje odpornosti zaklonišč so prikazane na karti v merilu 1 :25.000, ki' je sestavni del tega odloka. Priloga iz prvega odstavka tega člena je označena s stopnjo zaupnosti »Ljudska obramba« »Uradna tajnost« »Zaupno« in se javno ne objavi, hranijo pa jo organi pristojni za ljudsko obrambo ter izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj.• 9. člen Zaklonišča se obvezno gradijo v šolah, vzgojno-varstvenih in zdravstvenih organizacijah, domovih za ostarele in večjih organizacijah združenega dela tudi izven območij j in naselij obvezne graditve zaklonišč določenih v prilogi iz 8.- člena tega odloka. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine občine lahko izjemoma v posameznem primeru iz prejšnjega odstavka določi, da se zaklonišče ne gradi, če so zagotovljeni naravni ali drugi pogoji za zaščito občanov ali delavcev v tukajšnjih objektih ali če je ogroženost objekta majhna. r 10. člen Investitorji morajo na območjih v naseljih in objektih, ki so določeni v prilogi 8. in 9. člena tega odloka pri graditvi, prizidavi, nadzidavi in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih stavb s svojimi sredstvi graditi zaklonišča v objektu ali v njegovi neposredni bližini v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi. .. Za stavbe iz prejšnjega odstavka se ne štejejo manjši objekti, v katerih se ne bodo zadrževali ljudje (garaža razen garažnih hiš, kioski, čebelnjaki ipd.). Investitorji lahko gradijo skupna zaklonišča le, če je to v skladu s tehničnimi normativi ter z akti o urejanju prostora. V stanovanjskih stavbah, ki jih gradijo zasebni graditelji se gradijo zaklonišča do zmogljivosti 15 za-kloniščnih mest. 11. člen Upravni organ pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja lahko izda tako dovoljenje za objekte na območju ali v naseljih obvezne graditve zaklonišč In za druge objekte v katerih se morajo graditi zaklonišča po tem odloku, le s prejšnjim soglasjem upravnega organa za ljudsko obrambo 12. člen Zaklonišča na območju občine se morajo graditi tako, da jih je v miru mogoče uporabljati za druge namene, vendar to ne sme vplivati na njihovo uporabnost in pripravljenost za zaščito. 13. člen Investitor komunalnih in drugih objektov pod površino tal je na zahtevo upravnega organa za LO po predhodnem mnenju sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščino občine dolžan prilagoditi te objekte 'za javna zaklonišča. Dodatni stroški, nastali zaradi prilagoditve objekta za zaščito, bremenijo sredstva za graditev javnih zaklonišč. 14. člen Investitor, ki gradi ali adaptira stavbo na območju ali v naselju, kjer je obvezna graditev zaklonišč ali če gradi objekt, v katerem se mora graditi zaklonišče, je lahko oproščen graditve zaklonišča, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini določeni s predpisanimi tehničnimi normativi že zadostne za-kloniščne zmogljivosti ali če graditev zaklonišča ni možna zaradi geoloških, hidroloških ali konstrukcijskih pogojev. Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča po prejšnjem odstavku mora plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja prispevek za zaklonišča razen, če je v stavbi že zgrajeno zaklonišče ali če je bil prispevek za zaklonišče že plačan pri njeni gradnji oziroma, če je investitor z lastnimi sredstvi že zagotovil potrebne zakloniščne zmogljivosti. Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča in o plačilu prispevka po tej tezi izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo. 15. člen > „,. Potreben zakloniščni prostor se določi tako, da se zagotovi zakloniščne zmogljivosti: — pri graditvi družinskih stanovanjskih objektov za načrtovano število članov gospodinjstva, vendar ne manj kot,za tri osebe, — OZD in organi, ki delajo v več izmenah, najmanj za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za vse slučajne obiskovalce, — OZD in organi, ki delajo v eni izmeni za 2/3 zaposlenih, — v hotelih, samskih domovih, dijaških in študentskih domovih in drugih turističnih objektih, najmanj za polovico celotnega števila ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni, — v zgradbah s trgovinskimi lokali za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za kupce računajoč pri tem dvakratno število vseh zaposlenih v naj večji delovni izmeni. 16. člen TOZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samoupravne stanovanjske skupnosti morajo v svojih razvojnih programih zagotoviti, da se v obstoječih objektih na območju in v naseljih obvezne graditve zaklonišč ter objektih, kjer se morajo graditi zaklonišča za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin, zgradijo s svojimi sredstvi ustrezna zaklonišča oziroma, da se v ta namen v roku. ki' ga določa zakon, prilagodijo in uporabijo ustrezni kletni prostori in drugi gradbeni ali naravni objekti, tako, da bo dosežena odpornost zaklonišča dopolnilne zaščite. III. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ 17. člen Javna zaklonišča upravlja in vzdržuje Skupščina občine Mozirje oziroma organizacija, ki' jo za upravljanje in vzdrževanje pooblasti Skupščina občine Mozirje. Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah upravljajo in vzdržujejo lastniki, imetniki pravice uporabe oziroma upravljale! teh stavb. 18. člen Zaklonišča je treba redno vzdrževati v brezhibnem stanju. Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo na način, ki velja za tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov, ter bremenijo lastnika, uporabnika oziroma organizacijo, ki upravlja stavbe. 19. člen Zakloniščni red in navodilo o vzdrževanju in uporabi predpiše občinski upravni organ za ljudsko obrambo. IV. UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU 20. člen Zaklonišča se lahko v miru uporabljajo za druge namene pod naslednjimi pogoji: — da se v zakloniščih ne opravljajo adaptacije, ki bi poslabšale odpornost, "higienske in tehnične razmere ter osnovni namen zaklonišča, — da se redno vzdržujejo in jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni izprazniti in usposobiti za zaščito najpozneje v 12 urah. 21. člen Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni prenehajo veljati vse najemne pogodbe za zaklonišča. 22. člen Sredstva, pridobljena z najemnino zaklonišč se lahko uporabljajo samo za graditev in vzdrževanje zaklonišč. V. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV 23. člen Investitorji, lastniki, imetniki pravice uporabe in upravljale! financirajo graditev, vzdrževanje in opremljanje zaklonišč it) drugih zaščitnih objektov s svojimi sredstvi. 24. člen ' Graditev, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč financira skupščina občine iz sredstev za javna zaklonišča. Sredstva za javna zak'onišča se zbirajo na posebnem računu iz prispevkov za zaklonišča, iz najemnin za javna zaklonišča in drugih vi- rov. Sredstva za javna zaklonišča razporeja in o njihovi uporabi odloča svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine. Za zbiranje sredstev za graditev javnih zaklonišč je pristojna uprava za družbene prihodke. 25. člen Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča mora plačati na podlagi 15. člena tega odloka prispevek za zaklonišča v višini 2 °/o skupne gradbene cene objekta oziroma adaptacije. Za gradbeni del stavbe iz prejšnjega odstavka se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami brez opreme in pohištva, ter ureditve prostora brez cene stroškov na komunalno ureditev. Gradbena cena ob-, jekta se ugotovi na podlagi predračuna, ki je sestavni del gradbenotehnične dokumentacije, ki ga je Izdelala pristojna projektantska organizacija in ki ,ni starejši od enega leta. Na podlagi prvega odstavka tega člena odmerjeni prispevek za zaklonišča pri graditvi garažnih hiš, skladišč, in drugih podobnih objektov, v katerih bo manj kot 30 delavcev, ne more presegati višine stroškov, ki bi za investitorja nastali, če bi lahko sam gradil zaklonišče. Stroški, ki bi nastali za investitorja, če bi sam gradil zaklonišče se ugotovijo tako, da se po predpisanih tehničnih normativih določijo potrebne zakloniščne zmogljivosti, ter upošteva povprečna cena zakloniščnega mesta v javnih zakloniščih dosežena v zadnjem letu na območju občine. Povprečno ceno zakloniščnega mesta po prejšnjem odstavku ugotavlja UOLO. 26. člen Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki prostorov v družbeni lastnini na območjih v naseljih in v objektih kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 °/o letne stanarine oziroma najemnine. Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišče od stanarin in najemnin, skrbijo organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori in s stanovanjskimi ali poslovnimi deli stavb. 27. člen Lastniki stanovanjskih stavb, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb na območju, v naseljih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek za graditev zaklo-.ntšč v višini 0,06 •/« od nabavne vrednosti stavbe — osnove za amortizacijo stavb, prostorov oziroma delov stavb. Prispevek za zaklonišča po prejšnjem odstavku se plačuje enkrat letno do 31. 12. tekočega leta. Glede odmere, pobiranja in izterjave prispevka veljajo predpisi. ki veljajo za pobiranje in izterjavo davkov občanov. 28. člen Imetniki pravice uporabe stanovanjskih stavb (samski domovi, študentski domovi in podobi objekti), poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb s katerimi sami upravljajo na območjih in v naseljih, kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek v višini 0,06 V« od osnove za obračun amortizacije — vrednosti stavbe, prostora ali, dela stavbe. VI. NADZOR NAD ZAKLONIŠČI 29. člen Inšpekcijo nad projektiranjem, graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč izvajajo organi, določeni s splošnimi predpisi za. opravljanje inšpekcije v občini ter organi za LO. VII PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen Zazidalni načrti, ki so realizirani ali so v realizaciji, se morajo dopolniti v skladu s tem odlokom. 31. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, ter samoupravne stanovanjske skupnosti morajo v svojih razvojnih programih zagotovili, da se v roku 15 dni po uveljavitvi novega zakona o SLO in DS (Uradni list SRS, št. 35/82) oziroma tega odloka, v obstoječih objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin zgradijo ustrezna zaklonišča oziroma da se za ta namen prilagodijo in usposobijo ustrezni kletni prostori in drugi gradbeni ali naravni objekti, če je pri njih možno doseči odpornost zaklonišča dopolnilne zaščite. 32. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta odlok. preneha veljati odlok o zakloniščih (Uradni list SRS, št. 27/76). St. 010-16/83-0 Mozirje, dne 3. junija 1983. Predsednik Skupščine občine Mozirje Aloja Plaznik 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 979. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ter 212. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 13. seji družbenopolitičnega zbora, 13. seji zbora krajevnih skupnosti in 14. seji zbora združenega dela dne 22. junija 1983 sprejela ODLOK o uvedbi samoprispevka za območje občine Slovenska Bistrica 1. člen V občini Slovenska Bistrica se uvede 4. samoprispevek v denarju za obnovo in izgradnjo šolskega prostora in vzgojnovarstvenih zavodov za območje občine Slovenska Bistrica. 2. člen Obnova in izgradnja šolskega prostora in vzgojnovarstvenih zavodov na območju občine Slovenska Bistrica bo potekala v skladu s sprejetim programom. Program je sestavni del tega sklepa kot njegova priloga. 3. člen Samoprispevek se'uvede za obdobje petih let, in sicer od 1. julija 1983 do 30. junija 1988. 4. čtcji Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju občine Slovenska Bistrica, in sicer: 1. delovni ljudje od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke, od osebnih dohodkov, oziroma od nadomestil osebnih dohodkov ter plačil po pogodbah o delu, po stopnji 1 °/o; 2. upokojenci po stopnji 1 % od pokojnin; 3. delovni ljudje in občani — zavezanci davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti za posek odkazanega lesa, po stopnji 0,6 č/o; 4. delovni ljudje — zavezanci davka iz osebnega dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic: a) z’avezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku — od dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke, po stopnji 1,33 %>, b) zavezanci, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku — od odmerjenega davka, po stopnji 10 odstotkov. 5. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialno varstvenih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, M jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma proizvodni praksi. Samoprispevek se ne plačuje od regresa za letni dopust. Plačila samoprispevka so oproščeni tudi: 1.delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presegajo TO odstotkov povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na delavca, zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, v letu 1983 pa, če osebni dohodek ali pokojnina ne presega 10.000"din mesečno; 2. kmetje, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, če davčna osnova ne presega 8.000 din, ostali občani pa, če davčna osnova ne presega 2.000 din; 3. delovni ljudje — zavezanci davka od osebnega dohodka iz gospodarske ter poklicne dejavnosti ter avtorskih pravic, če njihovi dohodki ne presegajo 70 odstotkov letnega čistega osebnega dohodka na delavca, zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu oziroma v letu 1983 60.000 dih. S. člen Sredstva samoprispevka se bodo uporabljala Izključno v namene, določene v 1. in 2. členu tega sklepa, zbirala pa se bodo na zbirni račun samoprispevka, št. 51810-842-048-8222 Občinske izobraževalne skupnosti Slovenska Bistrica. 7. člen Glede odmere pobiranja in izterjave samoprispevka veljajo predpisi, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo davkov. 8. člen Družbeni nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja odbor delavske kontrole skupščine občinske izobraževalne skupnosti in skupščine skupnosti otroškega varstva. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira Služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke v okviru svojih pristojnosti. 9. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1983 dalje St lA-OM-l/M Slovenska Bistrica, dne 22. junija 1983. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. L r. Plan dohodkov samoprispevka xa obnovo m izgradnjo šolskega prostora in vzgojnovarstveetii zavodov na območja ebStso Slove—ka Bistrim Planirano v 000 dtn Dohodek OD 1983 1964 19S6 2988 1987 1988 Skupaj 1 •/» od OD in pokojnin ».«>4 1951$ 10.506 10.707 20.363 10.479 98.973 1,33 »A od obrti 500 1.200 1.200 1.200 1.200 600 5.900 10 °A od pavšalistov 60 140 170 200 240 150 960 0,6 »A od KD 88 176 176 176 176 88 880 Skupaj samoprispevek 10.252 20.829 21.055 21.283 21.979 11.317 106.715 Skupna investicijska vrednost objektov, navedenih v programu, znaša po predračunskih ocenah (cene 1983) 149.484 din. Od tega bo zbranih: — z občinskim samoprispevkom 106.715 din, — ostanek 3. občinskega samoprispevka 34.196 din, — krajevni samoprispevek 17.700 din. Kačrt izdatkov samoprispevka za obnovo in izgradnjo šolskega prostora in vzgojnovarstvenih zavodov na območju občine Slovenska Bistrica 1983—1988 v 000 din Leto Investicija Predračunska vrednost (cene 1983) Skupaj 1983 OŠ Spodnja Polskava vrtec Studenice vrtec Laporje 40.610 2.927 2460 46.497 1984 OŠ Tinje 21.640 21.640 1985 vrtec Slovenska Bistrica (Zidanškova) telovadnica Slovenska Bistrica 8.920 25.018 1986 OŠ Oplotnica — 1. faza 22.115 22.1« 1987 OŠ Oplotnica — 2. faza vrtec Poljčane 12.559 7.320 19.879 1988 Glasbena šola 5.415 5.415 Skupaj - 149.484 149.484 980. 981. • Občinska volilna komisija v Slovenski Bistrici objavlja v skladu z 11. členom zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) POROČILO o izidu glasovanja na referendumu v občini Slovenska Bistrica dne 19. junija 1983 Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83), zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) in 62. člena statuta KS Zg. Polskava in izida referenduma z dne 19. junija 1983 je skupščina krajevne skupnosti Zg. Polskava dne 20. junija 1983 sprejela SKLEP I Na referendumu v občini Slovenska Bistrica dne 19. junija 1983 so bili ugotovljeni naslednji rezultati: Pravico glasovanja je imelo 22.192 delovnih ljudi in občanov. Glasovalo je 20.986 delovnih ljudi in občanov. Za uvedbo samoprispevka se je izreklo 12.891 delovnih ljudi in občanov ali 58,09 °/o. Proti uvedbi samoprispevka se je izreklo 7.750 delovnih ljudi in občanov. Neveljavnih glasovnic je bilo 345. II o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zgornja Polskava 1. člen Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Zg. Polskava, ki' obsega naselja: Bukovec, Gabernik, Kalše od HŠ 1 do 15, Kočno pri Polskavi, Ogljenšak, Sele pri Polskavi in Zg. Polskava. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za izgradnjo in obnovo komunalnih objektov in naprav, po programu, ki je sestavni del tega sklepa kot njegova priloga. Na podlagi rezultatov glasovanja občinska volilna komisija ugotavlja, da je bila v skladu s prvim odstavkom 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) sprejeta odločitev, da se uvede 4. samoprispevek v denarju za obnovo in izgradnjo šolskega prostora in vzgojnovarstvenih zavodov za območje občine Slovenska Bistrica 3. člen S krajevnim samoprispevkom bo zbranih ca. 10,000.000 din. Za realizacijo programa krajevne skupnosti Zg. Polskava bo skušala krajevna skupnost zagotoviti sredstva še s prispevki komunalne interesne skupnosti občine Slovenska Bistrica kx od občanov. St. 1/1-014-1/83 Slovenska Bistrica, dne 20. junija 1983. Predsednik občinske volilne komisije Drago Ušen L r. 4. Sen Samoprispevek se uvaja za obdobje 5 let od 1. 7. 1983 do 30. 6. 1988. 5. Sen Samoprispevek plačujejo delovni j udje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Zg. Polskava in sicer: — delovni ljudje od osebnih dohodkov zmanjšane za davke in prispevke od osebnega dohodka oziroma od nadomestil osebnega dohodka ter plačil po pogodbah o delu 1,50 °/o — upokojenci 1,50 °/o od pokojnin — delovni ljudje — zavezanci davka od osebnega dohodka kmetijske dejavnosti, od katastrskega dohodka ali dohodka negozdnih površin in vrednosti za posek odkazanega lesa po stopnji 2 °/o — delovni ljudje — zavezapci davka od osebnega dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic po stopnji: a) zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku — od dohodka zmanjšanega za davke in prispevke po stopnji 1,50 •/• b) zavezanci, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku — od odmerjenega davka po stopnji 10'°/o. 6. člen Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od invalidnin, od pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Plačila samoprispevka so oproščeni tudi občani, ki prejemajo osebni dohodek ali pokojnino, ki mesečno ne presega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji, ki ga določa Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveni j L 7. člen Sredstva krajevnega samoprispevka se bodo zbirala na posebnem zbirnem računu št. 51810-842-048-822038 Krajevne skupnosti Zg. Polskava. Za zbiranje in izvajanje del, ki se bodo financirala z zbranimi sredstvi, odgovarja svet KS, ki poroča o dohodku in porabi sredstev vsaj enkrat letno na zborih občanov. O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev odloča skupščina krajevne skupnosti Zg. Polskava. 8. člen Krajevni samoprispevek, ki ga bodo plačevali zavezanci od osebnega dohodka in pokojnin, obračunavajo in odtegujejo izplačevalci ob izplačilu, od kmetijskih proizvajalcev, obrtnikov in svobodnih dejavnosti pa uprava za družbene prihodke občine Slovenska Bistrica na osnovi ugotovljenega dohodka. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira Služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava v okviru svojih pristojnosti. 9. člen Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila v poku jz 4. ip £j. člena, se bo krajevni samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 16. člen Sklep se uporablja od J. julija 1983. Predsednica sveta Predsednica skupščine krajevne skupnosti krajevne skupnosti Marija Gros L r. Pavla Petrač 1. r. PROGRAM RAZDELITEV SREDSTEV ZBRANIH S SAMOPRISPEVKOM KS ZG. POLSKAVA Zap. št. Objekt Planirani znesek din i. Za ureditev zdravstvene ambulante 1,000.000 2. Za krajevno kanalizacijo 3,700.000 3. Za rekonstrukcijo krajevnih pest 4,000.000 4. Za krajevni vodovod 1,000.000 5. Za množično športno rekreacijo 300.000 Skupaj za investicije 10,000.000 982. Na podlagi 1. člena sklepa o razpjsu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skuptiosti Zg. Polskava daje volilna komisija KS Zg. Polskava POROČILO o izidu glasovanja na referendumu 19. 6. 1983 za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje izgradnje in obnove komunalnih objektov po programu v krajevni skupnosti Zgornja Polskava I Na območju krajevne skupnosti Zgornja Polskava so bili na referendumu 18. 6. 1983 ugotovljeni naslednji glasovni rezultati: 1. V volilni imenik je tiilo vpisapjh 1235 volilnih upravičencev — glasovalcev. 2. Na dan glasovanja je glasovalo 1197 volilnih upravičencev ali 96.92 f/o. 3. Za uvedbo krajevnega samoprispevka se je izreklo 800 volilnih upravičencev ali 64,78 %>. 4. Proti uvedbi krajevnega samoprispevka se ' je izreklo 388 volilnih upravičencev ali' 31,41 °/o. 5. Na referendumu je bilo oddanih 9 neveljavnih glasovnic ali 0,73 "/o. 6. Glasovanja se ni udeležilo 38 volilnih upravičencev ali 3,08 Vo. II Volilna komisija ugotavlja, da je za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovala večina krajanov, ki imajo pravico glasovanja in da je na podlagi 21. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) v krajevni skupnosti Zgornja Polskava sprejeta odločitev za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje izgradnje in obnove komunalnih objektov po programu krajevne skupnosti Zgornja Polskava za dobo 5 let od 1. 7. 1983 do 30. 6. 1988. Zg. Polskava, dne 19. junija 1983. Tajnik Predsednik volilne komisije volilne komisije Florjan Brumec L r. Kviro Petrač 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 983. Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) in na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na svoji 22. seji dne •26. maja 1983 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske IV. v Šentjurju pri Celju 1. člen Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS se razgrne dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske IV. v Šentjurju, ki jo je izdelal Zavod za urejanje naselij Šentjur pri Celju pod številko C-84/83 v juniju 1983. 2. člen V času razgrnitve lahko k dopolnitvi zazidalnega načrta podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. 3. člen Dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske IV. Šentjur bo razgrnjena na vpogled na oddelku za občo upravo občine Šentjur pr; Celju in v prostorih krajevne skupnosti Šentjur — center. 4. člen Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. Št. 350-7/83-2 Šentjur pri Celju, dne 26. maja 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Jager 1. r. 984. Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) in na podlagi 11. in 31. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67. 27/72 in 8/78) na svoji 23. seji dne 16. junija 1983 sprejel S K I. E P o javni razgrnitvi dopolnitve in spremembe zazidalnega načrta Nova vas - Crnolica 1. člen Na javni* vpogled za trideset dni • od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SR Slovenije se razgrne dopolnitev in sprememba zazidalnega načrta Nova vas - Crnolica, za katerega je lokacijsko dokumentacijo izdelal Zavod za urejanje naselij Šentjur pri Celju pod številko K-68/83 dne 16. maja 1983. 2. člen V času javne razgrnitve lahko k dopolnitvam in spremembi zazidalnega načrta podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. 3. člen Dopolnitev oziroma sprememba zazidalnega načrta Nova vas - Crnolica bo razgrnjena na vpogled na oddelku za občo upravo občine Šentjur pri Celju in v prostorih krajevnih skupnosti Šentjur - Okolica. 4. člen Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. • Št. 350-4/83-2 Šentjur pri Celju, dne 16. junija 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Jager L r. ŠMARJE PRI JELŠAH 985. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije in 292. in 295. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78 in 6/82) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti' in družbenopolitičnega zbora dne 1. junija 1983 sprejela DOPOLNITEV STATUTA občine Šmarje pri Jelšah Besedilo statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 10/75, 3/78 in 6/82) se dopolni tako, da se za 238. členom doda nov, 238.a člen, ki se glasi: »Svet občine je politično posvetovalno telo, ki obravnava vprašanja samoupravnega socialističnega razvoja in druga vprašanja splošne politike v okviru pravic in dolžnosti občine. Člane sveta voli občinska skupščina na predlog občinske konference SZDL izmed družbenopolitičnih in drugih javnih delavcev. Organizacijo in način delovanja sveta občine določa odlok.« 2. Ben Ta dopolnitev začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. W1-1/83-1 Šmarje, dne 13. junija 1983. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. 1. r. 986. Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80), 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list} SRS, št. ,5/80) ter 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75^10/75 in 3/781 je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. junija 1983 sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj, poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča in odstotek od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Šmarje pri Jelšah 1. člen S tem odlokom se določa poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine, poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in odstotek od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za leto 1983. 2. člen Poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč znaša 20.900 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za III. kategorijo opremljenosti In gostoto naseljenosti 150 do 200 prebivalcev na ha v višini 15 odstotkov od poprečne gradbene cene znašajo 3.135 din m2 in od tega za: — stroške idividualne komunalne naprave za m2 koristne stanovanjske površine 55 odstotkov in — stroške kolektivne komunalne naprave za m2 koristne stanovanjske površine 45 odstotkov. 3. člen Korist za razlaščeno stavbno zemljišče znaša 0,6 odstotka od poprečne gradbene cene iz prvega odstavka prejšnjega člena. 4. Ben Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj, poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča in odstotek od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 25/82). 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 38-1/83-1 Šmarje, dne 13. junija 1983. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. L r. 987. Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 6/82) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. junija 1983 sprejela ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka na Pristovškem polju v krajevni skupnosti Pristava pri Mestinju x 1. člen S tem odlokom se uvaja izvajanje hidro in agromelioracijskih del na kmetijskih zemljiščih v k. o. Pristava, Rog. gorca in Koretno na podlagi izdelanega načrta št. 23/83, ki ga je izdelalo Podjetje za urejanje voda »Nivo« Celje TOZD Vodno gospodarstvo. Načrt je obravnavala skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti občine Šmarje pri Jelšah dne 26. aprila in sprejela sklep, da se sprejme ustrezni odlok. 2. člen Meja melioracijskega območja poteka v izhodiščni točki v k. o. Pristava od pare. št. 215 (Lipnik križišče cest Belo—Pristava) in poteka ob L-cesti' Belo—Pristava pare. št. 1389 (izvzeto naselje Pristava) ob njenem južnem delu do sotočja potoka Mestinj-ščice v Sotlo, nato zavija ob potoku Mestinjščica proti severozahodu do cestnega mostu v Sodni vasi. Dalje poteka ob lokalni cesti Sodna vas—Slivnica in sicer po njeni severni strani do mostu pri Šumaku, nakar pride v k. o. Roginska gorca in zajema območje Tinjskega potoka, po njegovem južnem in severnem delu do domačije Jesih, zavije proti vzhodu ob robu L-ceste Sodna vas—Slivnica (nad Špoljarjem) po vznožju dolinskega dela Sodne vasi mimo Belinata in nadalje ob vznožju višinskega dela Cmereške gorce proti' severozahodnem delu Pristovškega Ejolja v smeri vasi Rogine in Zibiške vasi do kmetije Bračko, kjer prečka Zibiški potok zavije po lokalni cesti Zibi- ka—Pristava po njenem južnem delu proti vasi Spodnje Mestinje (naselje izločeno), zato prečka navedeno lokalno cesto ter nadaljuje ob vznožju hriba Pustike proti severu v k. o. Koretno db mostu in odcepa L-ce-ste proti vasi Koretno, kjer zavije proti jugovzhodu ob L-cesti Belo—Pristava ob njenem zahodnem delu v smeri Lipnik do izhodiščne točke pare. št. 215. 3. člen Kmetijska zemljišča na melioriranem območju se ražvrščajo po osnutku prostorskega plana občine v prvo območje (zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo). 4. člen Investitor del iz 1. člena tega odloka je Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah. Investitor zagotovi finančna sredstva iz lastnih virov za svoja zemljišča, za zemljišča v lasti kmetov in drugih občanov pa iz sredstev teh oseb na podlagi pogodbe ter iz drugih virov. Če ni mogoče skleniti pogodbe, se izvedejo dela na račun lastnika oziroma uporabnika zemljišča na podlagi določbe, ki jo izda pristojni upravni organ za kmetijstvo. Lastnik oziroma uporabnik lahko poravna svoje obveznosti tudi z odstopom ustreznega dela svojega zemljišča. Če se za dela iz tega odloka uporabijo tudi sredstva, ki se zbirajo na podlagi 14. in 17. člena ZKZ (Uradni list SRS, št. 1/79) se za višino teh sredstev članom melioracijske skupnosti ustrezno zmanjša neposredna lastna udeležba pr; naložbi v kmetijska zemljišča na katerih se izvajajo ta dela. Določbe iz prejšnjega odstavka ne veljajo za lastnike zemljišč, ki niso kmetje po 4. členu zakona o kmetijskih zemljiščih, prav tako pa tudi ne, če zemljišč po izvedenih delih ne izkoriščajo po programu strokovne službe. 5. člen Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju morajo sami opraviti naslednja melioracijska dela: — očistiti zarast ob potokih in odvodnikih, — odstraniti zarast ob potokih in odvodnikih Me-stinjščice, Zibiškega potoka in Tinjskega potoka. Rok za izvršitev navedenih del je jesen 1983. leta. 6. člen Investitor je dolžan zagotoviti amortizacijo objektov in naprav na svojih zemljiščih po predpisu o amortizaciji. Lastniki oziroma drugi uporabniki' zemljišč, katerim služijo hidromelioracijske naprave in objekti, zgrajeni iz sredstev po 14. členu in 17. členu zakona o kmetijskih zemljiščih, plačujejo investitorju uporabnino. Uporabnina se računa le od tistega dela sredstev, ki so bila zbrana po 14. in 17. členu zakona o kmetijskih zemljiščih. Višina uporabnine je enaka amortizaciji tega dela vrednosti objektov in naprav, obračunani po minimalni amortizacijski stopnji oziroma ne nižji od minimalne anuitete. Pristojni organ investitorja lahko določi, da se uporabnina za objekte in naprave za njegova zemljišča in zemljišča njegovih članov oziroma kooperantov plačuje iz dohodka investitorja. Sredstva, ki so se oblikovala na podlagi 14. in 17. člena zakona o kmetijskih zemljiščih in so se uporabila kot delež pri vlaganju v zemljišča kmetov članov v melioracijske skupnosti se vodijo na posebnem računu iz drugega odstavka 30. člena zakona o kmetijskih zemljiščih in se smejo uporabiti samo za zboljšanje in ureditev kmetijskih zemljišč članov. Na ta račun se vplačuje tudi uporabnina iz tega člena. 7. člen Lastniki in uporabniki zemljišč na melioriranem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni. V ta namen morajo prispevati sorazmeren del stroškov, ki so potrebni za skupna vzdrževalna dela na melioriranem območju. Podrobnejše določbe o vzdrževanju in stroških iz prejšnjega odsta.vka se določijo s pogodbo med investitorjem in lastniki oziroma uporabniki zemljišč. Ce do sklenitve pogodbe ne pride, določi te obveznosti upravni organ za kmetijstvo, v .višini stroškov združevanja na predlog investitorja. O materialnem in finančnem poslovanju s sredstvi, ki se uporabljajo za izvedbo del za namene iz tega odloka ter za vzdrževanje objektov in naprav, se vodi evidenca materialnega in finančnega poslovanja. 8. člen Kmetijska zemljišča na melioriranem območju bodo namenjena Za pridelovanje intenzivnih njivskih kultur. Kultura in način rabe melioriranih zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišča po izvedeni melioraciji. Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejema samoupravni organ investitorja. 9. člen Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioriranem območju so za dobo 10 let po izvršenih melioracijah oproščeni davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti oziroma davka od dohodka temeljne organizacije združenega dela, ki odpade na dohodek melioriranega zemljišča tako kot to urejajo predpisi o davkih občanov. 10. člen Začetek- hidromelioracijskih del po tem odloku določi na predlog investitorja občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-2/83-1 „ v ^ Šmarje pri Jelšah, dne 3. junija 1983. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. 1. r. z 988. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/82) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78 in 6/82) na seji zbora združenega dela m zbora krajevnih skupnosti dne 1. junija 1938 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1982 II Ta sklep velja takoj. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-11/83-1 Šmarje pri Jelšah, dne 3. junija 1983. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. L r. 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov In prispevkov občanov občine Šmarje pri Jelšah za leto 1982 katerega je pregledala strokovna komisija občinske skupščine. 2. člen Zaključni račun davkov in prispevkov izkazuje: — začetni saldo 1. 1. 1982 — obremenitev v letu 1982 — plačila v letu 1982 — zaostanek 31. 12. 1982 din 8,946.504,85 159,428.777,55 157,484.033,25 10,891.249,15 3. člen Letni davčni zaključni račun vsebuje bilanco, bruto bilanco in pregled .individualnih dolgov oziroma preplačil za prispevke in davke. POPRAVEK V pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 19/83) se pravilno glasi: pri zaporedni številki 2 občina Brežice je v stolpcu 18 pravilna stopnja 28,11. St. 420-15/82 Ljubljana, dne 17. junija 1983. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-3/83-1 Šmarje pri Jelšah, dne 3. junija 1983. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. 1. r. VSEBINA izvršni svet skupščine sr Slovenije Stran 948. Odlok o vplačilu in usmerjanju dela prodajne cene naftnih derivatov 1377 949. Odlok o delih In nalogah, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo 1377 989. Na podlagi' 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 6/82) in sklepa sveta osnovne šole Borisa Kidriča Rogaška Slatina je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na skupni seji vseh treh zborov dne 1. junija 1983 sprejela SKLEP o poimenovanju osnovne šole Kostrivnica I Osnovna šola Kostrivnica se poimenuje po Otonu Kovačiču in se odslej imenuje: podružnična osnovna' šola Oton Kovačič Kostrivnica. REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 950. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1953 1379 951. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre- hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 1379 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 952. Pravilnik o spremembi pravilnika o splošnih pogo- jih za dobavo električne energije iz električnega omrežja Slovenije 1379 Stran 553. Sprememba tarifnega sistema za prodajo električne energije 1388 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 954. Dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1983 1380 955. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1983 1383 956. Odlok o zakloniščih na območju ljubljanskih občin 1384 957. Sklep o določitvi cen za storitve v zadevah geodet- ske službe, ki jih opravlja Mestna geodetska uprava Ljubljana 1388 958. Sklep o soglasju k statutu Zgodovinskega arhiva Ljubljana 1388 959. Odlok o potrditvi tržnega reda na ljubljanskih tržnicah 1389 960. Tržni red na ljubljanskih tržnicah 1389 961. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o dolo- čitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij (Celje) 1394 962. Sklep o javni razgrnitvi predloga sprememb in dop',lnitev zazidalnih načrtov Otok 3 G, Otok 4 —-šolski kompleks. Zdravstveni kompleks v Celju in območja Dolgo polje 1 — južni del 1399 963. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samopri- spevka na območju krajevne skupnosti Videm -Dobrepolje (Grosuplje) 1406 964. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Idrija za leto 1^82 1401 965. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in pri- spevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov občine Idrija za leto 1982 1402 966. Odlok o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Idrija za leto 1983 1402 967. Odlok o določitvi, da je vzdrževanje ulic, trgov in cest v mestu, naseljih mestnega značaja in ostalih naseljih v občini Idrija, komunalna dejavnost 1403 968. Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, pre- povedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju nad Voj-skarsko cesto v Idriji 1404 969. Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju Pustota v Sp. Idriji 1405 970. Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, pre- povedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve In spremembe kulture zemljišč na območju Kaštelov grič v Godoviču (Idrija) ♦ 1403 971. Sklep o manjšem odmiku od zazidalnega načrta za območje »Plužnje - Sigade« v Cerknem (Idrija) i*65 Stran 972. Sklep o ceni vode iz vodovodnega omrežja na delu območja Ljubljana Šiška, ki ga upravlja delovna organizacija Komunalno podjetje >Vodovod* p. o. Kranj 1406 973. Sklep o uskladitvi letnih stopenj najemnine za poslovne prostore in garaže v družbeni lastnini v letu 1983 (Litija) 1406 974. Sklep o poprečni končni prodajni ceni za m2 stanovanjske površine in garažne površine v stanovanjskem objektu z oznako C ob Maistrovi ulici v Litiji 1407 975. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka Ss 201-4 Tacen (Ljubljana Šiška) 1407 976. Odlok o določitvi poprečne gradbene cene ter od- škodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območja občine Mozirje 1407 977. Odlok o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve (Mozirje) 1408 978. Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih (Mozirje) 1408 979. Odlok o uvedbi samoprispevka za območje občine Slovenska Bistrica mi 980. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu v občini Slovenska Bistrica 1413 981. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na ob- močju krajevne skupnosti Zg. Polskava (Slovenska Bistrica) 1413 982. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Zg. Polskava (Slovenska Bistrica) 1414 983. Sklep o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske IV. v Šentjurju pri Celju 1415 984. Sklep o javni razgrnitvi dopolnitve in spremembe zazidalnega načrta Nova vas - Crnolica (Šentjur pri Celju) 1415 985. Dopolnitev statuta občine Šmarje pri Jelšah 1415 986. Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj, poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča In odstotek od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Šmarje pri Jelšah 1416 987. Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na Pri- stovškem polju v krajevni skupnosti Pristava pri' Mestinju (Šmarje pri Jelšah) 1416 988. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1982 1418 989. Sklep o poimenovanju osnovne šole Kostrivnica (Šmarje pri Jelšah) 1418 — Popravek pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih In samoupravnih Interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 litt Zakon o kazenskem postopku (1983) To je sicer ponatis iz leta 1979, toda avtor prof. dr. Peter Kobe je za to izdajo uvod nekoliko dopolnil oziroma razširil, zlasti glede vprašanj, ki se tičejo stvarne in tako imenovane funkcionalne pristojnosti rednih sodišč, javnih tožilstev in poravnalnih svetov. Sčasoma pa je nakazal odprta vprašanja nove ureditve v kazenskem pravosodstvu po letu 1979. Prav tako je bilo ponovno pregledano besedilo zakona in popravljene napake. Obširno stvarno kazalo je koristen pripomoček za prakso in študij. Cena: 390 din Na zalogi imamo še naslednje zbirke in priročnike s področja kazenskega prava: KAZENSKI ZAKON SFRJ — KAZENSKI ZAKON SR SLOVENIJE (1982) — cena: 280 din < KAZENSKO PRAVO — splošni del (1978) — cena: 300 din UGOTAVLJANJE KAZENSKE ODGOVORNOSTI (1980) — cena: 85 din IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ (1979) — cena: 80 din CZ Uradni list SRS Ljubljana, Kardeljeva 12 p. p. 379/VIJ t Izdala Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1983 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Kardeljeva 14 — Poštni predal 379/vn — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Zlro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72