Leto VIII. štev. 131
fBo&tnln* piaCan« v gotovini.
V Krškem, v soboto 13. septembra 1924.
Današnja Štev. 1— Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
čekovni račun: št. 13.807. [začasno Se tudi 13.321)
Vodstvo državne licejska knjižnice v Ljubljani
NAPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Stane mesečno 25 Din) za inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mal! oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštn. proste
V znamenju križa nekdaj in sedaj.
S križem v roki so fanatični duhovniki vodili nezavedno ljudstvo v boj proti svojim nasprotnikom, v zasmehovanje onega križanega Jezusa, ki je učil: ne ubijaj! S križem v roki, molitev na ustnicah : ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! so slabi božji namestniki in njihove krvoželjne bandit-ske inkvizitorske tolpe z naslado mučile in končno sežgale na grmadah vse one, ki so se predrznih učiti naravne zakone in pojave, ki so stremeli za znanstvom in napredkom ali oznanjevali pravi Kristusov nauk, pravo krščansko vero. Z ognjem in mečem so ^nezmotljivi* papeži ustanavljali svojo posvetno državo na tem svetu, delavnemu ljudstvu pa oznanjevati .raj na onem svetu". Z ognjem in mečem so širili krščansko včro v znamenju sv. Križa. Tako je bilo nekdaj in je še dandanes, včasih le v drugi obliki.
S križem na izkaznici dobiš polovično vožnjo (Marijanski kongres, božja pota itd.), tako je ukazal klerikalni tiger in minister saobračaja {prometni minister) prof bušnik v letu 1924; množice zbrane pod rumeno-belo ali pa državno zastavo (klerikalci odkar so na vladi, so državotvorni) uživajo isto-tako polovično vožnjo, kakor jo uživa neštetokrat po klerikalnem časopisju toliko opsovana organizacija „Orjuna“; bokol in Orel ne zaostajata za njimi. Kdor se pa vozi z rdečo zastavo, s proletar. skim znakom na sebi na okrožni zlet delavskih telovadnih enot v Trbovlje, naj plača polno vožmo, kajti delavci niso enakopravni državljani kakor Or-junaši, Sokoli in Orli, S okolice in Orlice, romarji in slični. Tako je zapisano v mladi državi SHS pod novo vlado,..vlado zakonitosti, reda in pravice".
Povsod Bogal glasila se je neka pesem na vabilu k Evharističnemu shodu dne 16. in 17. VIII. na Vrhniki. .Mi hočemo povsod Boga!* pravite na. dalje, torej je Bog tudi tam v tisti sajasti in solzni dolini trpljenja — v Trbovljah. Zakaj ovirate naš pohod tja, tudi mi častimo Boga po svoje, mi ga vidimo povsod v naravi, v vsem, kar n£s obdaja. Klerikalci ga pa zaklepate v cerkve, kapelice in druge hrame, da ga vam kdo ne ukrade.
Vaša vera ni vera Kristusa, ker Kristus je učil ljubezen, bratstvo in enakost vseh bitij na zemlji. Vam, klerikalci, je dobro vsako sredstvo v dosego vaših ciljev. .Ne laži" uči vas krščanska vera, vaš klerikalni agitatorski list .Domoljub*1 je pa nagro-maflil že toliko laži v svojih člankih, da je splošno znaa pod imenom »Lažiljub*. Ali res nimate niti enega poštenega človeka v svojih vrstah, ki bi vam rekel: Povrnimo se k onemu nauku krščanske vere ki jo je učil Jezus, ustavimo list ,Lažiljub' in ustanovimo list .Resnicoljub*, v katerem bi se pisala le gola resnica)? Niste pa samo lažniki, ampak ste tudi hinavci, zagovarjate krščanski socializem, komunizem in kapitalizem, samoupravo, avtonomijo, zakonodajno avtonomijo, republiko in monarhijo mogoče tudi anarhijo — vse ima prostor pod vašo mogočno klerikalno atavbo. Da se temelji sicer trhle stavbe ne zrušijo, prepovedujete vašim pristašem Čitanje drugih časopisov, znanstvenih knjig, poslušanje predavanj, udeležbo shodov nasprotnih strank zato ste pa ustanovili za vsak stan drug časopis, potom katerih držite ljudstvo v temi. Kdor se bori proti vaši nekrščanski strankarski morali, je brezverec, neznačajnež, antikrist in ne vem kaj še vse. Ako zadene vašega nasprotnika nesreča, če si zlomi ali izpahne roko, že pravi »božji namestnik* na prižnici ali drugod: .Bog ga je kaznovali" Takoj nato mogoče 2e razlaga: .Bog je neskončno usmil. jen!* Ali je mogoče, da isti bog, ki je neskončno, usmiljen in pravičen, more sovražiti in kaznovati človeka, ki je ustvarjen po božji podobi? Ali je bil Kristus strankar? Kdor si Boga predstavlja tako, je ravno tako slab kristjan, kakor oni, ki mehanično blebeta vse molitve, poljublja križanemu Kristusu noge v cerkvi, v mislih ima pa sovraštvo do soseda — socialista. Pri svojih molitvah ne misli na ono silo. ki je ustvarila vesoljni svet.
bpominjamo se onega duhovnika v Južni Italiji, ki je pred kratkim izganjal hudiča « obsedenega dekleta. Čudež božjii so vzkliknili nezavedni ljudje. Čudež božji I so govorile pobožne ženice, mlade in stare, fanti in mošidi Čudež božji je bila tudi Jo-hanca iz Vodic in romale so cele procesije, pobo-
žni farani, občinski odborniki in svetovalci, župani in župniki in drugi visoki verski dostojanstveniki gledat ta čudež božji, Johanco iz Vodic! Odkrila se je sleparija, čudeža ni bilo več, kakor ga sploh nikdar ni bilo. V preteklih stoletjih bi vsakega, ki bi skušal razkriti sleparije čudežev božjih, brez-dvomno s peklenskimi mukami mučili in sežgali na grmadah! .Slovenec' pa pravi v št. 205 v članku .K marijanskemu kongresu", da vidi najboljše in najbolj pred svojim časom korakajoče duhove, kako se klanjajo idealom krščanske Cerkve in tožijo po stoletjih, ko je praznično razpoloženje vladilo v vseh srcih. Tako pravi .Slovenec' in za dokaz navaja Mac Donalda, socialističnega predsednika angleške vlade. Ne toži se socialistom prav nič po tistih najstrašnejših časih človeške zgodovine — in. kvizicije! Ti časi ostanejo za vekomaj v spominu vsem onim, ki se zavedajo, kam pripelje strast in verska blaznost takozvanih .božjih namestnikov*. Laž je, da je vladalo takrat — .praznično razpoloženje v vseh srcih*. Sploh ste te besede angleškega ministrskega predsednika in delavskega voditelja Mac Donalda izrabili v svoje svrhe, v istem članku pravite pa, da socialni internacionalizem ni osrečil človeštva.
Osrečil ga še ni. pride pa doba. ko ga bo in ta doba nam je tem bližja, čimbolj se proletariat zaveda, da ni božjih čudežev in da služijo čudeži kakor »Johanca iz Vodic* le klerikalcem in klerikalizmu, stranki, ki se pri nas tudi nazivlja slovenska ljudska stranka. Vsako sredstvo jim je došlo dobro v dosego ciljev klerikalne buržoazije. Vaše mesto, zavedni proletarci, je socializem in vaš list .Naprej*. Nihče vas ne bo odrešil, če se ne boste sami I — Socialist iz ljubljanske okolice.
Razno.
Nedavno tega smo poročali o naši vladi, da je odklonila garancijsko pogodbo Zveze narodov. Dne 10. tis, pa je naš zunanji minister na seji III. komisije, ki je razpravljala o razorožitvenem vprašanju, naš zunanji minister Dr. Voja Marinkovič izjavil, da je vlada svoje nazore spremenila in da sprejema kakor Macdonald ameriški predlog. G. Voja Marinkovič je podal celo precej pametno opredelitev napadalca. Pravi, da je napadalec vsakdo, kdor odkloni mednarodno razsodišče. Finol Počasi bomo ie naprej prišli, samo to je za naa sramotno, da nas morajo šele Macdonaldi naučiti pameti in človečanskih načel. — Japonska se je tudi priključila ameriškemu stališču. — Edino Francoska dela pri 8tvari še nekaj zgage. Nje delegat Boncourt pravi sicer, da ae strinja z angleško-ame-riškim stališčem, samo da je potrebna prej pridružitev vseh driav. Gotovo! Francoska naj se kar pridruži, s tistim pol tucatom manjših in večjih razbojnikov, ki hočejo živeti še vedno v stari barbar-ščini. bomo potem kmalu pri koncu.
Uradniška deputacija je posetila finančnega ministra redi izplačila razlike na prejemkih od 1. okt. 1923. do 1. maja 1924. in radi revizije uradniških razvrstitev. Glede prvega finančni miniater .upa*, da se bo izplačilo izvršilo 1. okt. tl., glede drugega je posebna komisija pravosodnega ministrstva izjavila, da bo revizija trajala gotovo več me-8ecev. .Upati* in .več mesecev revidirati* se pravi: za nos voditi. In to vse, ker ao uradniki tudi aami preveč .upali* v delo prejšnje in sedanje vlade, pa čakali cela leta, da jim pade rešitev is nebes.
Radičeva stranka je postavila zahtevo, da se mora ustanoviti posebno ministrstvo brez listnice za Hrvaško. To zahtevo je vlada odbila, pač pa bo poslala vodstvu HRSS nekak ultimat, če bo nosilo odgovornost za nadaljnji razvoj političnih dogodkov in če bo poslalo svoje zastopnike v vlado ali jo samo podpiralo. Odločitev pade baje na nedelj* skem radičsvskem shodu v Zagrebu. Smo torej že noter, v novi krizi,
V	notranjem ministrstvu v Belgradu, in sicer v oddelku za .Slovenijo*, se izgubljajo časopisi. Vssk čas dobivamo reklamacije potom okr. glavarstva, danes zahtevajo zopet „Naprej*št, 94, 97, 100 101. 103. P7 in 111. Mi imenujemo to nered. Dol-žnostni izvodi so že itak precejšnja obremenitev, na vse mogoče urade in neurade je treba list pošiljati zaatonj. zraven je pa še toliko posla z reklamacijami, ne le pri nas ampak tudi po uradih, ki bi
naj vršili kaj važnejšega. Pa tudi ae nam zdi neumno nadomeščati izvode, ki jih nosi v Belgradu kdo na stranišče ali pa jih morebiti celo prodaja. Če je pa pošta kriva, nai g. se notranji minister obrne na poštnega ministra, da napravi red.
Nazarenci so verska družba, ki odklanja med drugim vojaško službovanje. Tudi pri nas se razširja. V Uoku (Slavonija) so zaprli te 70 vojnih obvezancev Nazarencev, vlada je pa sedaj v veliki zadregi, kaj bi s temi kristjani naredila. Dokler so prijeli kakega posameznega Nazarenca, je že šlo — vtaknili so ga v zapor, pa je bila stvar končana. O takih posameznih slučajih smo že večkrat poročali. Ampak 70 ljudi naenkrat — za takšno število pa začenja že celo kapitalistični družbi pri. manjkovati verig, celic in zapahov.
Vinskim trgovcem in producentom, ki odpotujejo na vinarski kongres 15.—16. tm. v Beogradu. je minister Sušnik dovolil vozne olajšave. Kdor nas bo v prihodnosti vprašal, kaj imajo klerikalci rajši alkoholiziranje ali delavako telesno vzgojo, mu ne bomo v zadregi z odgovorom.
Vagone, ki ae nahajajo od prevrata sem po postajah, zlasti na gorenjski progi, bodo baje počasi prepeljali v delavnice in jih popravili. Prehi* tro jim tudi mi ne priporočamo. Drugače ne bodo utegnili po poti razpaati v prah in dati našim skrbnim režimom priiliko da napumpaio ljudstvo za nove kredite radi nabave novih vagonov!
Vlado reda, zakona in pravice imamo. V Beogradu so obsodili na šestmesečni zapor bivšega komunističnega poslanca Kosto Novakoviča in sicer na temelju zakona o zaščiti države. Novakovič je spisal brošuro, v kateri zahteva, naj se Macedonija izroči Macedoncem v samoupravo. In to je sevčda pri nas nevarna reč. zlasti ker imamo še takšne zakone, ki nam po svoje dovoljujejo svobodno izražati mnenja.
Na Dunaju je splošna kovinarska stBvka že napovedana, Po nekih poročilih 8tavka nad 120.000 delavcev. Komunisti so položaj zelo otežkočili a svojimi brezumnimi strankarskimi gonjami in uprizoritvami divjih stavk. Njihova skrahirana strančica potrebuje pač kapitalističnih denarnih in drugačnih podpor. Večina podjetnikov še vedno odklanja 15 odstotno mezdno zvišanje.
V Timavi na Slovaškem je imel znani klerikalni kolovodja Hlinka shod, pri katerem je pri. šlo do dejanakih spopadov s komunisti in socialiati. Bilo je več oseb težko in lažje ranjenih, tudi Iflin-ka jih je nekaj dobil.
V Parizu se je na Herriotovo iniciativo sestavil odbor, ki naj preuči pravne pogoje za priznanje aovletske Rusije.
Konferenca angleškega, francoakega in nemškega ministra. za delo je zaključeua s tem rezultatom, da bo mogoče prid do skupne ratifikacije washingtonske pogodbe.
V Rusiji ao obesili tri bivše ljudske komisarje. ki ao poneverili državni denar.
Nenavadna ia strašna vojska. Iz južne Rusije javljajo, da koraka proti proti poljski meji iz za-padne Ukrajine tri kilometre dolga in poldrug kil?, meter široka vojaka poljskih miši, ki je opustošila ie celo pokrajine. Prebivalatvo ob poti tega čudnega vojnega pohoda beži na levo in deano.
Še eno republiko je sklenila sovjetska vlada ustanoviti ob besarabski meji. Imeaovala se bo moldavsko in bo štela 400.000 prebivalcev.
V Gruziji vseeno ni miru. čeprav 8e boljševiki o dogodkih v tej deželi lažejo kakor grešni kristjani Bogu pri spovedi. Vstašeaf se pridružuje vedno več delavcev, ki ao boljševike v več bojih že pošteno našeškali. Za plačilo so boljševiki ustrelili 24 socislističnih voditeljev, med njimi več članov centralnega odbora vstaškega gibanja ia članov menjševiških organizacij v inostranstvu. Predsednik nacionalne gruzijske vlade je zaprosil Macdonalda med njegovim bivanjem v Ženevi, naj naatopi v prid gruzijskega prebivalstva in naj moakovako vlado pripravi do tega, da se spor reši z razao*
, diščem.
Na Kitajskem se upirajo vojaški poveljniki na vseh koncih in krajih. Pokrajina Ce-kiang je proglasila svojo neodvisnost, v Mongoliji je izbruhnila revolta, vojaški guverner v Fukienu je napovedal Ce-kiangu vojno, zmešnjava vlada vsepoysod in v tej zmešnjavi se vršijo krvavi boji v katerih pogin-
ja mnogo ljudi. Centralna vlada je mobilizirala vs5 vojsko, hi ji je na razpolago.
V	kitajski spor se Angleška, kakor poročajo it Londona, ne bo vmečavala. najmanj pa a kakšnimi skupnimi intervencijami pri pekinški vladi.
ZdruZene driave so odklonile vabilo, da bi poslale v komisijo zveze narodov za mednarodno nadzorovanje oboroževanja posebnega zastopnika, čei da ima ta komisija preozek delokrog. Pač pa so izjavile, da se udeleže vsake mednsrodne konference, ki bi resno hotela rešiti razorožitveno vpra-ianje.
Prvotne vesti o obsodbi obeh mladostnih morilcev Leopalda in Loeba na vešala, je bila. kakor aedaj poročajo, prenagljena. Obsodili so ju 8. tm. na dosmrtni zapor ali, kakor se razsodba v resnici glasi na 99 letno ječo. Morilca sama sta pričakovala. da ju bodo obesili in sta sedaj zelo razočarana. Publika ae je razdelila v dva tabora, ki sta se zbrala na dan zadnje obravnave pred sodno palačo v Chicage, se med seboj zmerjala in atepla. Sodnik ki je razsodbo izrekel, je v smrtni nevarnosti, ker ni morilca obsodil na smrt mu pošilja en tabor v publiki zrozilna pisma, da bo sam padel. Brez oboženega policijskega spremstva ne more aploh nikamor več.
Kopajte čevlje samo z znamko .Sloga'.
Ako piješ .BUDDHA* čaj,
vživaš že na zemlji raji
Razum in denar.
Kaj je več vredno, razum ali denar ? Tukaj je aa razpolago dano. da lahko vaak aam premisli, ali je danes denar res vse na svetu.
Če bi položili razum na mizo kakor denar, potem bi pa ljudstvo skupaj sklicali in mu dali prosto voljo, da naj si vzame, kar mu je bolj všeč, tedaj bi gotovo 90% ljudstva zgrabilo po denarju, ker ie vedno vlada v večini nespametni egoizem v nasprotju s pametnim.
Egoizem je sama navada kakor kaditi in piti. Se vedno vsepovsod slišiš: Za denar se vse dobi! — Res je, da se vse dobi. še razum se da kupiti dandaaes. Ko pridejo pa v orihodnjosti bolj uvidevni časi. bo razum več vreden in ne tisti, ki se kupuje. Zavedni socialist to že zdavnaj ve, da je razum toliko vreden, da ga ni mogoče z nobenim denarjem poplačati.
Denar je mrtva stvar, razum pa je živo bitje; razum je naredil denar; če položiš kam denar, bo tako dolgo ležal, da pride razum zraven, ga vzame in dalje da.
Zakaj je razum več vreden? Vzemimo na pr. aorca. Daj norcu denar, pa boš videl, kaj bo napravil žnjitr. Ravno tako bi napravil kakor z vsakim papirjem: na različae načine bi ga uničil. Zakaj bi ga uničil? Zato, ker norec nima razuma, da bi vedel, kaj je uničevanje,
Kaj bi napravilo zopet 90% tistih ljudi z denarjem? Zgubili bi ga prav tako. kakor so ga po* grabili! Zgubili bi ga zato, ker nimajo razuma. Seveda ima dosti med temi ljudmi tudi razum, toda ceniti ga ae znajo in rabiti.
Razom bi pograbili aamo kapitalisti ker kapitalizem je imel priliko izšolati se, kako se ljudstvo goljufa. [Pa vendar bi mi trdili, da bi tudi kanita-listi ne zgrabili po pravem razumu! Kdor hoče z razumom goljufati, ta namreč ni razumen, pameten pa ie manj. Ampak to je poglavje, ki ga je treba posebe obdelati. Ur.)
Te šole, ki so še dandanes, gor do najvišjih šol, ao učeče ae ljudi vedno tako vzgajale, da morajo ljubiti in biti pokorni — kapitalizmu. — Sami pa ne amejo prosto razvijati avoj razum.
Ce bi bilo pred par sto leti. ko kapitalizem še ni imel take šole in inteligence, tedaj bi tudi kapitalisti čisto po roparsko planili po denarju; tako se pa razvija ta roparska druhal tako moderno, da bi vzela v izberi med denarjem in razumom vedno rajši razum, ker ve, da je vzela tudi — denar, če vzame razum.
Ce bi znala delavec in kmet svoj razum ceniti, tedaj hi ne bila tako globoko zasužnjena.
če bi znali višji goapodje, ki ao v kapitalističnih iolah študirali, profesorji, doktorji, inženirji, višji uradaiki itd. ceniti avoj razum in avoje delo, tadaj bi tudi ne bili tako zasužnjeni, kakor amo mi delavci in kmetje.
Tn izobražena inteligenca ne ve, kako je bogata v avojem — razumu! To je pa Še najbolj ža-loatno, da iateligenca avoj razum za denar prodaja •*- kapitalistu,
Vsemu temu je kriva kapitalistična politika, kriva pa je inteligenca še bolj, ker vidi krivico pri aebi in pri nas, pa ae da obveljati pravici. To se pravi, da daje avoj razum kapitalistu na razpolago, namesto da bi aama mislila.
Mi socialiati pričakujemo aašo rešitev tudi v aodelovanju z inteligenco. Ne z denarjem, temveč od njenega razuma. Prepričaai amo, da do te rešitve pride, čeprav nas iateligencn sedai še bojkotira. Naša dolžnost je, da se sami izobražujemo, da bomo znali aami misliti in uporabljati svoj razum. Seveda, kolikor prej pride inteligenca k nam, toliko bližja nam je rešitev. Mi vemo, kaj je krivda temu da inteligeace ni dosti med naa. Sramuje sa nas, kar imamo tuljave roka in raztrgano obleko, na drugi strani ae pa boji kapitalističnega strahovanja,
bi ji odteguje v slučaju nepokorščine densr. Kličemo vem pe: Opustite tisto klečeplaztvo in bodite odkriti socislisti, drugače boste tudi vi kmalu zamazani in raztrgani kakor mi! (Večina inteligence je danes že v takšnem položaje. Ur.]
Proč z ljubeznijo do denarja, proč z nespametnim egoizmom! Spoznavaj ljubezen do naravne pravice in do življenja vsega človeštva. Ko boš to spoznal, boš ponosen na samega sebe, čutil se boš za 50 let pred vsemi tistimi, ki capliaio z izdajstvom nad svojim razumom za kapitalističnim denarjem. Zlomite nadvlado denarja! Danes moramo še vedno gledati, ksj dela ta denar, ki ga imajo posamezniki v rokah. Lfudstvo morijo, človeška telesa obešajo, izpuščajo ljudi iz ječ. ki so zagrešili največje lumparije nad narodom, meči. puške in topovi, vsa morilna sredstva se delajo iz tega denarja proti ljudstvu. Zsto je pa vsakega posameznika dolžnost, da pomaga preobrniti tn sistem in delati za pripoznanje razuma. Ko bo večina delala za to načelo, takrat bo razum več vreden nego ves denar!
FR. OSET.
SEJANJE NEZADOVOLJNOSTI.
.Zakaj sejete nezadovoljstvo med ljudstvo? Ljudje so s svojimi razmerami zadovoljni; naokoli pridete vi, socialisti, pa jih napravite nezadovoljne in nesrečne."
Take so trditve in ugovori socislističnim agitatorjem aploh.
Proti tem trditvam in ugovorom moramo nastopiti.
Predvsem ni res. da je ljuditvo zadovoljno. Listi so polni vesti o štrajkih, o bojkotih in bombnih atentatih in o nemirih sploh, ki izražajo ogor-čenie nad navijanjem cen živilom, o ssmomorih itd. Vse to kaže, da ljudstvo ni zadovoljno.
Socialisti kažejo iz te nezadovoljnosti pot.
Res je, da ie med nami razred ljudi — na splošno iz najglobljih nižin življenja, ki je prenehal stremeti po boljšem, in se je pogreznil popolnoma v neke vrste duševno mrtvilo, kateri je kakor avtomat in je nehal popolnoma nasprotovsti krivičnosti, ki se godi njemu in drugim, in nezadovoljnost ga je minila.
Toda. ali je to zadovoljnost? Če se smatra to za zadovoljnost, potem nas bog obvaruj pred njo!
Te vrste zadovoljnost je taka. kakršno vidimo pri človeku, ki umira.
Človek, ki ae je prenehal boriti proti krivič-nosti, katerega srce nič več ne boli, ko vidi veli-ksnsko mizerijo, v kateri živi sam in milijoni drugih. ki nima več občutkov za lepote življenja, je vreden najveiiega obžalovanja!
Zadovoljni? — Lind je — socialisti, niso zadovoljni! Niti ne bodo dovolili, da bi delavstvo o-stalo zadovoljno. Tudi če splošno delavstvo to hoče. socialisti ne moremo privoliti v to. Drmali ga bomo iz njegovega spanjs tako dolgo, da bo videl vse grozote, ki jih vidijo socialisti, da bo videl sliko nove družbe in bo rama ob rami pomagal, da jo realiziramo.	.Proletarec".
UTRINEK.
Da ametrajo socialiati vero za privatno zadevo, je naravno.
Toda da amatrajo popje svoje privatne zadeve za vero, to je vseeno nekoliko razločka,
[„Leuchtrakete*.]
Dopisi.
ZNAČILNO.
Za napredek resnice v socialističnih vrstah je zelo lepo, da imamo v .Napreju' priliko spoznati od časa do časa tudi izvestne izrastke socializma v .Socialistu’ in jih sami presojati, ne da bi nam kakšen bog mogel kaj natveziti. Tako je tudi z objavo notice iz .Socialista' št. 35 .Bernotova morala" v ,Napreju‘ 124, ki govori o dijaku Podbevšku. Značilno je ie za .Socialista*, s kakšnimi karakteri že operira in kakšne tipe uporablja v umazanem boju proti nam pri tem pa spretno zamolči najvažnejši del resnice. Ce bi bilo .Socialistu' res kaj do resnice, bi moral dodati, da je prišel Podbevšek le iz koritarskih namenov k .Napreju' in da je figarsko zbežal k radikalcem, ker se je tam obetal takrat najboljši izgled zadostiti osebnim ambicijam in želji po biagu. Je res torej značilno za oportunistično vrsto socializma, da sploh more uporabljati take zna-čaje v boju proti nam. »Če hoče Bog koga kaznovati ga udari s slepoto", pravi star pregovor in to je res. Sicer pa verjamemo, da gospoda, ki je odgovorna za pisavo .Socialista', n. pr. g. Uratnik, dobro ve, kako stvar s Podbevškom resnično stoji pa všečno dopušča, da se ta zadeva politično izrablja proti .Napreju*. O. Uratnik take notice dopušča najbrže v imenu svoje resolucije na zadnjem strokovnem kongresu. To je njihova pot h konsolidaciji ! O Uratnik in dr. Korun n. pr. tudi dobro vesta, koliko je bil kdaj s. Bernot lastnik ,Napreja', ko je bil le izdajatelj v imenu pokrajinskega odbora, torej nikoli ne sam kot oseba. In take lumparije se dogajajo, kar naprej nekaznovano i Le naprej v tej smeri! — Ljubljanski delavec.
Zagreb-Sava tej blaženi postaji se uvajajo zmerom nove metode. Tako so začeli sedaj izpla-
čevati uslužbence, ne da bi jim dali predpisane plačilne listke, kakor je bilo prej v navadi in tudi predpisano. Tako uslužbenec danes sploh ae ve, kakšne odtegljaje ima za bolniško blagajno, penzijo in druge zavode. Gospodje, naredite red. ker tudi tukaj zahtevamo, da se nam pri izplačilu dado izplačilni listki. Za sedaj dovolj, prihodnjič bomo pa še druge reči opisali — Rc.
Vestnik »Svobode".
Del. telovadna enota »Svoboda" v Hrastniku L in IL priredi v nedeljo dne 21. septembra na vrtu gosp. Domitroviča javen nastop s sledečim sporedom: ob treh popoldne nastop članov, članic in naraščaja, po nastopu prosta zabava s plesom, šaljivo pošto itd, Vstopnina 7 Din za osebo. Igra priljubljena Delavska godba na pihala iz Trbovelj. Vabimo vse bližnje odseke in prijatelje telovadbe, da se v čim večjem številu tega nastopa udeleže.
ODBOR.
Strokovno gibanje.
Splošna delavska Uaija bo priredila v mesecu septembru shode v svrho predpriprave za zediaje-nje z Osrednjim društvom kemičnih delavcev na eni in Opčim Radntčkim Savezom Jugoslavije [iz Zagreba) na drugi straai v naslednjih krajih:
ŠTORE PRI CELJU, 13. septembra [sobota] ob 16. [4.] pri Sikošku.
LIBOJE, 14. IX. ob pol 10. v gostilni Ska-berne.
GOTOVLJE, 14. IX, ob 15. v gostilni pri Malgaju.
PEČOVNIK PRI CELJU. 16. IX. ob 17. pri .Francelnu* [Gov. s. Rejc].
ŠOŠTANJ, 17. IX. ob 17. v gostilni Brežnik [Gov. Leskošek].
SEVNICA; RAJHENBURG, 21. IX. [čas in prostor bo razviden na letakih. Ta ahod bo obeaem shod proti vojni v smislu sklepa amsterdamske Internacionale.]
ROGATEC, ROGAŠKA SLATINA, [čas in prostor bo razviden na letakih, govornik s. Alojzij Leskošek.]
Dnevni red na vseh shodih bo zedinjenje industrijskega in poljedelskega delavstva v eao skupno organizacijo. Sodrugi brez razlike poklica in dela, posetite povsod sklicane shode polnoštevilno. Sočasno bodo podružnice SDU prejele izdelane predloge sa zedinjenje v pogled, da bodo mogle staviti svoje predloge. — Tajništvo Splošne delavske Unije v Celju.
Dopis z Dunaja.
Vsem članom SSJ: do zmage večine članstva v stranki smo imeli samo toliko pravice v stranki kakor pri kapitalistih — molčati smo morali! Zdaj imamo celo stranko in vse delo sami na svojih ramah zato je naša socialistična dolžnost organizirati proletariat, razširjati naš dnevnik, pisati in pobijati vse naše nasprotnike, tiste, ki nas sovražijo iz neumnosti, poučevati drugim pa onemogočiti njih nemoralno delo. Tudi svojemu najboljšemu prijatelju ne smeš odpuščati, če greši, ker ti ne more biti več prijatelj, če veš, da ne dela prav.
Kakor je vsakemu znano, kako nas držijo v kleščah kapitalisti, tako lahko vsak član vidi. kako nas zapuščajo naši prejšnji voditelji. Ne obupujmo radi tega — le naprej brez bojazni! Vodimo se sa-mi, saj nas ne more vzeti hudič, samo čitati in mi-sliti moramo sami, pa nas ne bo mogel noben ka-pitalist ukaniti. — Vsak član naše stranke naj bo naročen na naš dnevnik, čeprav veliko stane, čita naj ga a premislekom, dopisuje naj, Čim več bo naročnikov, toliko cenejši, lepši in večji bo naš list. Brez prošenj in groženj nam bo morala potem odpreti svoja vrata tudi Internacionala.
Z nekaterimi dunajskimi ss. sem se že mnogo razgovarjal o naših strankinih razmerah, oni pač ne poznajo naših notranjih zadev, razumejo me pa in upam, da jim bom polagoma do konca razložil, kako je z nami. — Veseli me, ker vidim sodruge, kako skrbno delajo in se oglašajo v .Napreju' — vedno več nas je, ie naprej brez bojazni na delo za socializem! — Fr. Oset.
Delavci!
Kdor inserira v drugih listih, v .Napreju" pa ne, ta sam dovolj jasno pove. da ae mara odjemalcev iz delavskih vrst V vaših rokah je, kakšno
inšeratno politiko
delajo trgovci Trgovci so bolj navezani na vsa ne-gO vi nanje!
Lastnik: .Sloga", r. z. z a p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ In KDZ.)
12, IX. Tiskarna bratov Ra upret v Krika«, tun