'ZcJcuMkl
Izdaj* Časopisni zavod ..Zasaislti trdni k" Trnovlje t Urejuje m odgovarja uredniški odbor / Direktor in odgovoroi urednik Slane Šuštar t Tiska Ma tiborska tiskarna v Mariboru / Naslov. uredništva tn uprave: ..Zasavski tednik" Trbovlje 1. Trg revolucije 28 .fteleion 91) z Račuu pri Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-146 / List irhajt vrako soboto z Letna naročnina 400 din, polletna 200 din. četrtletna 100 dir. mesečna 40 din / Posamezna številka 10 dia / Rokopisi morajo biti v eredgištva najkasneje vsak torek dooo! dne .ta jih c e vračamo
w oelj# - p*fafa 113
T.	teden v LJUBLJANI
VRHUNCI MODNIH REVIJ
Pretekli teden je bila Ljub- športna oblačila za Lja-na žarišče mode. Ne samo kolo itd.
avto, motor,
Štev.
Trbovlje, dne 6. marca 195?
v	Sprejel je družbeni načrt in proračun Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje
SE BOLJ VARČEVATI
s proračunskimi sredstvi, čeprav sv le-ta nekoliko vetja kot Ioni
Ljubljančani, marveč tudi ljudje iz ostalih krajev Slovenije so pohiteli na II. sejem mode in usnjarstva, ki bo zaključen jutri.
Predvsem ženske smo ei preko vsega tedna lahko pošteno napasle oči ob okusno prirejeni modni razstavi, kjer razstavlja 95 naših in 8 inozemskih tvrdk. Med njimi ima svoj paviljon Kopitarna Sevnica, kot edino podjetje iz našega okraja, ki razstavlja vse vrste kopit in pet
Vsak dan dopoldne in popoldne je bila kratka modna revija. Elitna modna revija pa je bila od 2. do 6. aprila v dvorani kina »Union«, ki er eo sodelovale vse priznane tekstilne tovarne in obrtniki s prikazom nainovejših modnih . vzorcev. Kot vrhunec vsega tega pa je
Prejšnjo soboto je izšla tudi naša nova modna revija »MANEKEN«, katero smo pri nas v Sloveniji že vsa povojna leta pogrešali. Revija »MANEKEN« bo skušala prikazati čimveč naše domače mode, originalnih zamisli in fotografij. Izdaja jo Gospodarsko razstavišče v okviru revije »Progres-.
II. sejem mode in usnjarstva je letos prvi na Gospodarskem razstavišču, hkrati pa je s tem odprta letošnja sezona sejmov v Jugoslaviji.
Ta sejem je v prvi vrsti poudaril prikazovanje končnih izdelkov iz tekstila in usnja. Številni manekeni so prikazovali najnovejše vzorce in kroje moških, ženskih in otroških oblačil in obutve za najrazličnejše priložnosti. Precej je bilo razstavljene konfekcije, ki se pri
bila v nedeljo popoldanska nas že tnočno uveljavlja.
modna revija na Cankarjevi cesti, kjer so manekeni in manekenke prikazovale poleg okusnih popoldanskih oblek in plaščev ter kostumov še praktična
Še jutri bo v Ljubljani odprt II. sejem mode in usnjarstva, zato ne zamudite priložnosti in si oglejte najnovejše vzorce blaga in oblačil	-a
PREDLOG OKRAJNEGA PRORAČUNA PREDVIDEVA 473,358.050 DIN DOHODKOV IN PRAV TOLIKO IZDATKOV — RAZDELITEV DOHODKOV: ZA KULTURO IN PROSVETO 11,6 »/e. ZA SOCIALNO ZAŠČITO 0,7«/«, ZA ZDRAVSTVENO ZAŠČITO 4,2»/., ZA DRŽAVNO UPRAVO IN SODSTVO 35%, ZA KOMUNALNO DEJAVNOST 6,7%, ZA NEGOSPODARSKE INVESTICIJE 13,8%, DOTACIJA FINANČNO SAMOSTOJNIM ZAVODOM 3,4%, ZA DOTACIJE DRUŽBENIM ORGANIZACIJAM 9,1%, S TEM, DA SE 20 % ZNESKA ODTEGNE V REZERVO IN SE RAZDELI, CE BO NASTALA NUJNA POTREBA, ZA DOTACIJE PRORAČUNSKIM SKLADOM 10,1«/« IN ZA OBVEZNOSTI TER GARANCIJE IN PRORAČUNSKO REZERVO 5,4%.
Minulo sredo sta oba zbora Okrajnega ljudskega odbora po večurni razpravi sprejela družbeni načrt za leto 1957 in predlog proračuna Okrajnega ljudskega odbora ter vrsto važnih
odlokov
Poročali smo že o osnovah letošnjega družbenega načrta za leto 1957. Zategadelj poročamo danes le o najvažnejših smernicah za izpolnjevanje družbenega načrta m o proračunu Okrajnega ljudskega odbora.
Osnovno, kar je treba posebej naglasiti, je nedvomno to, da bo tudi letos treba kar najbolj smotrno gospodariti z razpoložljivimi sredstvi in skrbno obračati vsak najmanjši znesek. Čeprav je okrajni proračun letos nekoliko večji, pa vendar ni tolikšen, da bi bilo moč ugoditi vsem perečim potrebam.
Ce na kratko pogledamo letošnji proračun, potem jc videti, da je okrajni ljudski odbor upošteval le najnujnejše dajatve in prvenstveno pozornost, posvetil nemotenemu delu vrsti družbenih ustanov, kot prosveti in kulturi, socialnemu varstvu, državni upravni in drugim javnim službam.
Proračun dohodkov in izdatkov' predvideva, za 473,358.000 dinarjev dohodkov in izdatkov.
Tako bo namenjeno za kulturo in prosveto 55,080.000 din, za socialno varstvo 3,500.000. din, za zdravstveno zaščito 20,000.000 din, za državno upravo in sodstvo 165,827.000 din, za komunalno dejavnost 31,920.000 din, za negospodarske investicije 64,294.000 din (tu velja omeniti, da bodo ta sredstva v prvi vrsti namenjena novogradnji šol, katerih pomanjkanje v našem
okraju je vedno večje)', za dotacije finančno samostojnim zavodom 15,373.000 din, družbenim' organizacijam 42,740.000 dinarjev, proračunskim skladom
47.500.000	din, za obveze in 'garancije 12,244.000 din in v proračunsko rezervo 14,200.000 din.
Proračun se bo formiral iz sledečih dohodkov. Dohodki od gospodarskih . organizacij bodo predvideno znašali 296,500.000 dinarjev, dohodki od prebivalstva 160,040.000 din, dohodki okrajnih uradov in zavodov milijon dinarjev in ostali dohodki
15.818.000	din.
nosti. Zlasti večjo pozornost bodo morala industrijska podjetja posvečati organizaciji dela, kajti od tega so v končni meri odvisni vei uspehi. Treba bo torej nadaljevati s proučevanjem, vseh možnosti v vsakem posameznem podjetju in izkoristiti neštete druge možnosti za dvig produktivnosti.
Kot v industriji, tako je tudi kmetijstvo postavljeno pred mnoge važne naloge. Gre končno le za nadaljevanje tiste politike, katero smo začrtali že predlani, zlasti pa lani. Se pravi, da se bodo naše kmetijske zadruge, kakor pravkar ustanovljene kmetijske in gospodarske poslovne zveze organizacijsko utrdile, da bodo sposobne nu-(Nadaljevanje na 2. strani)
Gostje in delegati med razpravo, ki je bila dokaj živahna
Izvajanje družbenega načrta
Ni nobenega dvoma, da bo tudi letos gospodarska politika celotnega zasavskega okraja slonela na temeljnih smernicah in predvidevanjih zveznega in republiškega družbenega načrta. V predlogu okrajnega družbenega načrta je med drugim rečeno, da bo treba v industriji nenehno skrbeti za optimalno izkoriščanje zmogljivosti iti čim racionalnejše izkoriščanje surovin. Produktivnost naj se predvsem dviga z boij.šo in sodobnejšo organizacijo dela ter z
manjšimi rekonstrukcijami in racionalizacijami. Vsklajenje števila zaposlenih z obsegom izkoriščanja zmogljivosti in obsegom proizvodnje bo omogočilo pri novem sistemu delitve dohodka boljše nagrajevanje zaposlenih v skladu z večanjem produ kti vnosti.
Brez dvoma važne naloge, ki jih bo morala industrtia uresničevati. Čeprav smo lani na tem področju dosegli nekaj lepih uspehov, pa je videti, da še zdaleč nismo izkoristili vseh mož-
Z letne skupščine »Svobod« in prosvetnih društev okraja Trbovlje
Poglabljati socialistično vzgoio
IN DOSLEDNO IZVAJATI PROGRAMSKO POLITIKO, KI BO ODSEV POTREB IN ZELJA DELOVNIH MNOŽIC, KAJTI LE TAKO BO MOC OBLIKOVATI DUHOVNO PODOBO UPRAV-LJALCA, PRED KATEREGA SO POSTAVLJENE VEDNO VEČJE NALOGE
PRED VOLITVAMI V DELAVSKI SVET NA TRBOVELJ SKEM RUDNIKU
DOBRE PREDPRIPRAVE
Zadnji teden so imeli po vseh obratih trboveljskega rudnika predvolilne sestanke — V novi delavski svet kandidira tudi pet žena in precej mladih delavcev
Čeprav je do skrajnega roka za izvedbo volitev v nove delavske svete še precej časa, so v vrsti naših podjetij že začeli aktivno razpravljati o dosedanjem delu delavskih svetov, njihovih uspehih, težavah in slabostih. Vse kaže, da je delovanje delavskih svetov sedaj boljše kot prejšnja leta. Boljše v tem smislu, da so delavski sveti kot celota na zasedanjih
1. mm na Senovem
Pred kratkim jc občinski :KS Senovo skupno z občiti-kim odborom £ZDL sklical irše posvetovanje zastopnikov soh množičnih organizacij in Iruštev, na katerem so se po-ovorili o okvirnem programu c-tošnjega praznovanja 1. maja a Dneva mladosti.
V proslavah v počastitev de-ivskega praznika bodo sode-;>vala različna društva in or-anizacije. TVD »Partizan« bo riredilo telovadno akademijo, leddružinska tekmovanja v okeju na travi, nogometu, dbojki, rokometu in namiz-em tenisu, senovški strelci iodo pripravili pionirska in aladinska strelska tekmovanja i področju vse občine, nada-e bodo imeli meddružinsko treisko tekmovanje Senovo— Irestanica in posebej Senovo— Celuloza«, Videm-Krško.
Planinci pa bodo pripravili lomno z ostalimi organizaci-ami prvomajski izlet v planile. Mladino nameravajo po-leljati na Plešlvec in Jevšo, ;ier se bodo oddolžili spominu iadlih borcev, nato pa se vrnili ireko Reštanja v Senovo. Na em Izletu bodo mladini pripo-edovali tudi o nekaterih važ-lejših dogodkih iz NOV, ki so e zgodili na tem področju, j
obravnavali stanje svojih podjetij bolj konkretno, brez vsakega slepomišenja ali kakršnega koli zapiranja oči pred raznovrstnimi težavami pa tudi slabostmi.
Ni dvoma, da je k boljšemu' in temeljitejšemu delu pripomoglo konkretno in načrtno izobraževanje, ki ga kaže v bližnji bodočnosti še izpopolniti.
V trboveljskem rudniku so
prejšnji teden izvedli vrsto sestankov, na katerih so še pogovorili o kandidatih za nov delavski svet. Predlagali so najboljše in take delavce, ki jim je rast podjetja resnično pri srcu. Razveseljivo pa je, da je med kandidati kar pet žena in precejšnje število mladih delavcev.
Delovni kolektiv trboveljskega rudnika bo volil svoj samoupravni organ že 18. julija, nato pa se bodo, kot marsikje drugod, začeli resno ukvarjati z delovanjem obratnih svetov.	(v)
Skupščini so prisostvovali tudi tajnik Okrajnega ljudskega odbora tov. Ivan Sorn-Bojan, predstavnica OK ZKS in OO . SZDL tov. Mirna Zupančičeva ter zastopnik OK LMS tov.
Franc Šetinc
Čeprav je bilo iz letnega poročita predsednika Svetu- »Svobod« in prosvetnih društev zasavskega okraja tov. Pavleta Kovača mogoče ugotoviti mnoge pomembne uspehe v splošni ljudskoprosvetni dejavnosti, so delegati v razpravi predvsem kritično obravnavali svoje lanskoletno delovanje in ustvarili solidno podlago za nadaljnje delo.
Predsednik Kovač je v svojem poročilu med drugim ugotovil, da morda »Svobode« in prosvetna društva še nimajo tistega potrebnega družbenega pomena, kot bi ga po svoji vlogi pri vzgoji ljudi morali imeti; da pa je le storjen korak naprej. Hvale vredno je to, da se ljudskoprosvetna društva vedno bolj zavedajo, da nt edini namen prosvetne dejavnosti zgolj ta, da se samo formalno borijo za prireditve, marveč stopa vedno bolj v ospredje zavzetost za duhovno oblikovanje delovnega človeka.
Danes menda ni društva, ki se ne bi močno zavzelo za izobraževalno dejavnost, in videti je, da so • vsa tista društva, ki so se naslonila na organizacije Socialistične
Predsednik Kovač daje poročilo
zveze, v tem snovanju tudi uspela.
Zal — tako je ugotovil predsednik Kovač — pa bi vsaka enostranskost v tem važnem delu bila zelo nevarna in škodljiva. Društva niso izkoristila vseh oblik tega dela, bodisi ker niso imela na razpolago dovolj sredstev, ali pa so dejavnost prepustila zgolj izobraževalnim sekcijam. Res je, da izobraževanje odraslih dandanes ni in ne more biti stvar samo prosvetnih društev, toda ni nobenega dvoma, da imajo prosvetna društva v tej skupni nalogi najpomembnejše mesto. Zategadelj je važno, da prosvetna društva tudi usmerjajo svojo celotno dejavnost tako, da bo vplivala na socialistično vzgojo delovnih ljudi.
Ko je predsednik Kovač govoril o lanskoletnih in letošnjih občnih zborih »Svobod« in prosvetnih društev, je poudaril, da so bili z nekaterimi izjemami zelo dobri. Prav tako so društva dobro zastavila bodoče delo, ker so bili vsi programi konkretni in pisani. Bilanca lanskoletnega kultumopro-svetnega dela pa je obenem pokazala, da se društva lepo razvijajo, kar je moč ugotoviti tudi po številu raznovrstnih prireditev m njihovi večji kvaliteti. Najbolj pa (Nadaljevanje na 6. strani)
Prvič bodo volili delavski svet
Volitve v delavski svet v podjetju Elektro-Trbovlje
V	y
V Šentjanžu bode gradili zadružni dom
v vasi pripraviti tudi več poučnih tečajev, predavanj ip drugega.
Lani so imeli v Šentjanžu uspelo KGŠ. To so nadaljevali tudi letos, vendar pa je zaradi pomanjkanja predavateljev žal prenehala z delom.
Mimo vsega tega pa ima zadruga še neki načrt, ki ga namerava začeti prav tako uresničevati letos: gradnjo Zadružnega doma. To naj bi bil dom, namenjen vsemu Šentjanžu in okolici.
Imel bo lepo dvorano, potrebne poslovne prostore, sodobno urejene gostinske lokale in drugo.
Kmetijska zadruga v Šentjanžu, ki šteje nekaj nad 220 članov, ima za letošnje leto precej bogatih in obsežnih načrtov.
Veliko pozornost bo tudi v bodoče posvečala dobremu odkupu vseh kmetijskih pridelkov, s katerimi je že doslej oskrbovala večja pgtrošna središča, zadružnikom bo nakupila, oziroma priskrbela plemensko živino sivo-rjave pasme, nadaljevala z melioracijami, obnovo sadovnjakov, jeseni bo uredila plantažni nasad črnega ribeza Itd.
Za zimske mesece pa namerava
Delavski svet Tovarne čokolade in likerjev v Brestanici je imei zadnjo soboto sestanek, na katerem je obravnaval nove. volitve v delavske svete in upravne odbore. Na svojem zasedanju je sklenil, da naj bi v svojem podjetju letos Člani kolektiva volili delavski svet, ki bo štel 11 članov (do sedaj je bil celotni kolektiv DS), a upravni odbor 5 članov. Sestavili so tudi kandidatno listo, v katero so predlagali najboljše člane kolektiva, ld imajo vpogled v delavsko samoupravljanje in gospodarjenje podjetja, kajti le od dobrih članov DS in UO je odvisen uspeh poslovanja v podjetju, in z dobrim gospodarjenjem se tudi odpravljajo napake in nepravilnosti v sami gospodarski organizaciji, ki se rade pojavljajo. Tudi tisti čla-
V hrastniški Kemični so ie izvolili delavski svet
V četrtek je delovni kolektiv hraetniške kemične tovarne med prvimi v okraju izvolil nov delavski svet. V lepo okrašenem sindikalnem domu so delavci kemične Izvollili vsoj samoupravni organ stoodstotno do
ni, ki doslej še niso pokazali dovolj volje za samoupravljanje, se bodo morali bolj zanimati za stvar in pokazati več zanimanj^ za vodenje podjetja, ker le takrat bo delavsko upravljanje res na ustrezni višini in sicer tedaj, ko bo sleherni član kolektiva sodeloval
tudi pri izboljšanju življenjskega standarda.
Sklenili so tudi, da bodo volitve v nov delavski svet opravili dne 12. aprila. Izvolili so nadalje komisijo za sestavo letnega poročila, ki ga bo delavski svet podal na predvolilnem sestanku.
Priprave za občinski preznik v Vidmu-Krškem
Občinski odbor SZDL Videm-Krško se že sedaj resno pripravlja na izvedbo programa drugega občinskega praznika, ki bo od 10. do vključno 18. avgusta. Priprave so nadvse obširne, saj nameravajo do takrat zgraditi kulturni dom da Vidmu, postaviti spomenik padlim borcem, dograditi hotel in motorno stezo, na stadionu »Matije Gubca«.
Celotedenski spored raznih prireditev je že določen. Preko tedna bodo dali poudarek otvoritvam že omenjenih objektov, ki jih bodo vezali z raznimi kulturnimi in športnimi prireditvami. Predvidevajo tudi foto razstavo in razstavo slikarja-amaterja tov. Zemlja-kfl.
Za zaključek bo v dopo’danskih urah velika revija dela. popo’dne



na stadionu »Matije Gubca«, ki bo zvezana tudi z mednarodnimi motornimi dirkami.
Praznovanje ne bo le v središču, temveč tudi po vaseh, kjer bodo poskrbela za kulturni program prosvetna društva.	-a
VREMENSKA NAPOVED
ZA PRIHODNJI TEDEN
Nekoliko nestalno vreme s kratkotrajnimi, deloma le krajevnim: padavinami, ki se pričakujejo okrog 5. aprila, dalje med 8. in 9. aprilom in zlasti proti sredini aprila. Med 9. im 12. aprilom se pdičakuje močno ohladitev s splošno pozebo v načnem času	Dr. M. V.
PRED KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV
IZ TRBOVELJSKE »MEHANIKE«
Metodi dela VSO Skrb Najnovejše: pretesni prostori in varovalne patrone
Ne samo sedaj, na predvolilnih zborovanjih in sestankih, na predkongresnih zborovanjih, na kongresu, temveč po njem kaže in bo kazalo posvečati metodi dela delavskih svetov vso skrb. Ni namreč dovolj, da prenašamo odločitve o proizvodnji in gospodarjenju s centralnih organov na organe upravljanja, ampak je tudi treba, da ta pooblastila prenesemo na družbene organe v podjetju, na
Elektrika na Kalu
Dobro uro hoda od Šentjanža na Dolenjskem je vas Kal, kjer še do danes nimajo električne razsvetljave. S tem pa ni rečeno, da si je tamkajšnji ljudje ne žete.
Že predlani so postavili drogove za glavni vod in priključke, potem pa je delo prenehalo, ker jim je zmanjkalo denarja.
Letos bodo skušali z elektrifikacijo svoje vasi zopet nadaljevati. Kmetje že dalj česa zbiraj* v obliki lesa in drugega materiala potreben denar za nakup žice in še nekaterih ostalih predmetov.
Trhoveliski rudaril začnejo letovati L junija
Zvedeli smo, da bodo trboveljski rudarji začeli letovati že L junija. Z razliko od prejšnjih let bo verjetno že v prvi izmeni šlo 100 rudarjev na Omišalj, največ zanimanja pa je kajpak za letovanje v juliju in avgustu ter delne tudi v septembru.
Razen tega je pripravljenih tudi 34 ležišč na Bledu ter določeno število ležišč na Partizanskem vrhu, Mrzlici tn ostalih postojankah Zasavja.
Sodijo, da bo odšlo leto« na letovanje znatno več delavcev trboveljskega rudnika kot lani. Menijo, da bo letovalo najmanj 400 delavcev več.	(v)
proizvajalce, na organe delavskega gospodarjenja. Ni torej dovolj, da se borimo samo za večjo neodvisnost gospodarske organizacije, temveč si moramo prizadevati, da se delavski sveti spreminjajo iz demokratičnih forumov za sprejemanje ukrepov v resnične uprav-Ijalce.
Bistvo socialistične demokracije ni v tem, da ima delavec pravico demokratično glasovati o vsem predlaganem — bistvo je v tem, da delavec postane neposredno nosilec iniciative pobudnik za boljše delo, za smotrnejše gospodarjenje. Prav zato velja korenito razpravljati, ali je metoda dela delavskega sveta trenutno takšna, da je mogoče to načelo čim dosledneje uresničiti.
Preprosto povedano gre za tole: delavci o nobeni stvari ne bi smeli sklepati, če ne vedo, o čem sklepajo in kakšne posledice lahko rodi njihov sklep. Zato je že lani menil Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo — in o tem je bilo govora tudi na letošnjem občnem zboru — da bi morala metoda dela delavskih svetov sloneti na tehle načelih:
Člani delavskega sveta naj ne sklepajo o nobeni stvari, o kateri ne bi bili zadostno poučeni, to se pravi, da jim je vse jasno. Zato je priporočljivo, da bi še zasedanja dela delila v dva dela:
a)	na študijsko proučevanje posameznega problema, to je spoznavanje s filozcrvskimi, ekonomskimi, pravnimi, socialnimi in drugimi vidiki zadeve, o kateri naj bi sklepal delavski svet;
b)	na samo razmotrivanje o predlogih, o katerih naj sklepa delavski svet.
Po taki metodi bi delavski svet razpravljal o zadevi, ki je načelno jasna članom delavskega sveta in je samo vprašanje odločitve, praktične razsodbe o tem, kakšna odločitev je boljšb.
Za takšno razpravo bi morali delavski sveti zahtevati od strokovnih delavcev s posameznih področij podrobne analize. Izračune itd., iz katerih bi bilo razvidno, kakšne posledice je mogoče predvidevati, če se delavski svet odloči za tak ali drugačen ukrep.
65 vajencev In 25 na novo zaposlenih trboveljskih deklet * Avtomobilske svečke, ki se ne mastijo * Lep delovni uspeh treh članov kolektiva
Mimogrede, ko tam pod trboveljskim Ostrim vrhom hodimo iz obrata v obrat mlade »Mehanike«, nam pride v spomin januar 1953. leta, ko je prvič v teh prostorih stekla proizvodnja. Kakšna razlika! Takrat je štel kolektiv skupaj z direktorjem 13 ljudi, danes P» se v tistikrat tolikanj prostornih delavnicah stiska na desetine revirskega, zlasti mladega življa, kj se je s srcem in telesom oklenil tega žilavega samorastnika, ki nas je doslej če nekajkrat tako prijetno presenetil — in upajmo, da ne zadnjič.
Kolektiv se je v teh letih močno razrasel, s tem p» tudi potrebe po vedno novih prostorih.
V strojni obdelovalniei so si danes tako na tesnem, da » komaj utiramo pot od stroja do stroja. Delavci so drug dragemu napoti. In svetloba, ki jo takšni obrati mnogo potrebujejo? Luč dela izključno elektrika, Sonce pa posije v delavnico le takrat, ko je vreme res lepo in lahko brez bojazni od' krijejo streho.
Vse je temačno in neprijazno. Ti prostori so namreč namenjeni le za skladišče. Ker pa tovarna za ta obrat še nima potrebne delavnice, se je pač morala zateči k tej. ne idealni rešitvi.
ko pa bo nova delovna dvorana svetla, zračna in zdrava.
Te dni se v »Mehaniki« največ govori in ugiba, kdaj bodo dobili potreben denar za to gradnjo. Mudi se Jim. To še tembolj zato, ker se njihove vrste z vsakim dnem večajo. Ze sedaj je v tovarni 65 vajencev, k, bodo skoro postali pomočniki. Takrat bo treba za vse te ljudi mimo strojev, s katerimi so še kar na dobrem, tudi več prostora, če hočejo, da le-ti ne bodo odšli drugam.
riji in druge podobne stvari ne bile v nobeno korist.
Prav zaradi tega celotni kolektiv vedno teži po izdelovanju še novih predmetov in pri tem dosega vsako leto lepe uspehe.
Med najnovejše, večini pri nas še nepoznane izdelke bi lahko prišteli proetovoden »Hof-mamnov« material, kapice za avtomobilske svečke, ki se ne mastijo, patent Trboveljčana Tineta Bizjaka, za katere bodo skušali zainteresirati zlasti vse avtomobilske tovarne, seveda pa
Sedaj, ko se je podjetje »Zi-tar« preselilo v novo skladišče v Bevškem, so dani tudi »Mehaniki« pogoji, da si uredi svoje preostale prostore tako, kot je treba. Poslopje, kjer je prej domoval »Zitar«, je brez strehe in čaka na čimprejšnjo nadzidavo. Ta je potrebna, saj bi drugače obdelovalnica tu ne mogla zadihati, kot je treba. Ta-
PRIZADKVANJE PO VEDNO NOVIH IZDELKIH
^ ^ Trboveljska tovarna precizne na jbol.- mehanike je znana po proizvodnji laboratorijskih in medicinskih predmetov, ki sodijo med. njene prve izdelke, a jih je v zadnjih letih številčno nenehno dopolnjevala in izboljševala. Zadnje čase pa se je prav ta prodaja nekoliko zmanjšala. To pripisujejo delom prenasiče-noeti našega trga, deloma pomanjkanju kupnih sredstev, zlasti pa nezainteresiranosti nekaterih podjetij, ki še vedno menijo, da hi jim lastni laborato-
REVIZIJA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA ODKRIVA NE PRAVILNOSTI
Premalo vplačani prispevki
Lanskega oktobra je začela tudi pri nas poslovati revizija socialnega zavarovanja, ki ima prvenstveno nalogo ugotavljati, kako podjetja tn Kmetijske zadruge Izpopolnjujejo svoje obveznosti do socialnega zavarovanja.
Rezultata revizije so danes delno že znana, vapj za tista podjetja in zadruge, k; jih je uspela doslej pregledati.
Zanimivo je. da *> organi našli največ nepravilnosti pri Kmetijskih zadrugah m manj pri osfcaflflh podjetjih, kar je končno razumljivo. Kmetijske zadruge razpolagajo z razmeroma TpmogP slabšim kadrom, ka-
Sprejet je družbeni načrt okraja Trbovlje
(Nadaljevanje s 1. strani) čHti vso potrebno pomoč ne le državnim posestvom, marveč tudi individualnemu kmetu. Gre torej za to, da bodo naše kmetijske institucije sposobne modernizirati kmetijsko proizvodnjo po socialističnih načelih. Seve največja in najboljša iz-podbuda za vsakega posameznega kmetovalca pa bo nedvomno boljša in pravočasna organi za-’ cija odkupa. Ukrepi, ki so zagotovljeni za to delo, kažejo, da je med kmetovalci vedno večje zanimanje za najemanje kreditov, ki jih bodo v jeseni vračali s pridelki svojim zadrugam.
Tudi za ostale vrste gospodarske dejavnosti daje predlog družbenega načrta vrsto pomembnih napotil. Zlasti za izboljšanje prometa, obrti, Investiranja, trgovine in gradbeništva.
Posebno važno je napotilo glede investicijske politike. Leta naj bo dolgoročnega značaja. Letos bodo okraj in občine razpolagali z nekoliko večjimi sredstvi za investiciie kot lanL Ta sredstva se bodo uporabila predvsem kot garancijski zneski za investicijske kredite, ki jih bodo najemale gospodarske organizacije pri banki in za dopolnilo k lastni udeležbi pri teh kreditih. Važno je to, da bodo imela prednost podjetja, kjer je nujna tehnična sanacija, večja obrtna podjetja, ki imajo sedaj skrajno neugodne pogoje za nemoteno delovanje, in industrijska podjetja za rekonstrukcijo.
Kot rečeno, pričakujemo od letošnjega družbenega načrta nadaljnjo stabilizacijo tržišča, delno pa tudi povečanje družbenega standarda. Kaipak P® je oboje odvisno od dobrega in uspešnega izpolnjevanja načel in smernic naše celotne gospodarske politike.	(v)
kor industrija, pa tudi bolj pogosto se menjajo. Končno pa je delo v kmeti jekih zadrugah precej zamotano in venomer spremenljivo.
Poglejmo, koliko in zakaj dolgujejo zadruge socialnemu zavarovanju! Tako so organi revizij odkrili, da v Kmetijski zadrugi v Radečah niso v zadnjih dveh letih odvedli obveznega prispevka socialnemu zavarovanju za 385.331 din, predvsem od
honorarjev, ki eo jih izplačevali
_______ K*.	v'-	,
I -
za usluge. Zagorska zadruga okrog 313.000 din, posestvo Matije Gubca 9048 din, Brestanica 756.779 din Pišece 1,171.728 din. Globoko 201.176 din. Loka pri Zidanem mostu 217.378 din in tako dalje.
Kot rečeno, so zadruge premalo vplačale socialnemu zavarovanju predvsem zaradi neznanja oziroma nevednosti in ne-po znanj a predpisov. Iti pa eo, mimogrede rečeno, dokaj nejasni. Vprašanje pa je n. pr. kako
Stare Trbovlje
bo zadruga v PiSecah in Brestanici plačala te prispevke, čeprav so v teh zneskih vštete tudi dajatve, ki jih niso vplačali od rednih plač uslužbencev, oziroma gre za zadruge, ki danes ne obstajajo, ker so sc priključne močnejšim zadrugam. Znamo je, da so večidel zadruge vse svoje dobičke na občnih zborih že razdelile v posamezne namene in sklade. Niti ne bi dosti pomagalo, če bi plačeval: prispevke obročno. Zategadelj je zelo umesten predlog okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, da bodo skupno z Okrajno zadružno zvezo pregledale podatke za vseh 23 zadrug in skušale stvar urediti na nekoliko milejša način. To bo bržkone tudi edina pot, kajti drugače bi marsikatera zadruga zašla v silne težave, iz katerih bi se ne izmotala precej časa.
Pa tudi v industrijskih in obrtnih ter drugih podjetjih so organi okrajne revizije našli precejšnje premalo vplačane prispevke. Tudi v teh primerih gre za usluge od katerih podjetja niso vplačala prispevkov.
OB ZAKLJUČKU KMETIJSKO GOSPODARSKIH SOL V ZASAVJU
Uspešna preizkušala
Ne bi hoteli dajati kakršne koli dokončne in strogo strokovne ocene, pač pa bi radi nekoliko pokramljali o koristnosti in potrebi nadaljnjega razvijanja
kmetijsko-gospodanskih šol v Zasavju. In seveda nanizati nekatere izkušnje, ki so si jih nedvomno pridobile te institucije v zadnjem zimskem obdobju.
Čeprav smo talce šole ustanavljali že prejšnja leta, je res. da so najbolj uspešno zaživele v letošnjem letu, saj ni bilo občine v našem okraju, ki se ne bi z vso zavzetostjo lotila tega važnega opravila, zavedajoč se, da gre v končni meri za važno vejo narodnega gospodar stva, katere koristi morda ne bodo vidne v enem ali dveh letih, marveč —.o tem ni nobenega dvoma — v najbližji prihodnosti.
Dejstvo je, da so tnalone vse zasavske kmetijsko-gospodar sk e šole uspešno prestale preizkušnjo čeprav so pri svojem delu naletele na nešteviiine težave. Naj večje so bile pač zaradi pomanjkanja kadrov in pa često tudi finančnih sredstev. O vseh tistih številnih manjših, ki so * jih šole rešile s svojim-; lastnimi močmi, skoroda ni vredno izgubljati besed.
In če nekoliko podrobno analiziramo uspehe kmetijsko-go-spodarakih šol, potem moramo prvenstveno ugotoviti, da smo uspeli pobudiiti pri vrsti kmečkih fantov zanimanje za določen strokovni dvig, da so aktivi mladih zadružnikov vztrajno in nesebično pomagali, in da so vsi tisti, ki so vztrajati do konca, vendarle spoznali, da je ključ do napredka v našem kmetijstvu samo v večji strokovnosti. Hvale vredno pa je, da je večina udeležencev spoenala, da jim bo omenjeno pridobljeno znanje šele napotilo za bodoče izobraževanje.
Ni slučajna želja mnogih absolventov prvega letnika omenjenih šol. da bi po končanem šolanju le dobiti nekako priznanje oziroma diplomo, ki bi jim priznavala določeno etrckovnost. In pa, da bi uzakonili te šole. Značilno je. da se za oboje ogrevajo tudi naši kmetijeki strokovnjaki in celo prosvetni pol.	delavci. Potemtakem se tudi
Vodstvo podjetja, še posebno zasavski kmečki fantje pridru-pa tovariši Platan, Goričan in žujejo tisti splošni zahtevi, ki je Dolar iz prototipnega oddelka pred meseci vznikla melone po so potem neprestano razmišlja- < vsem Slovenskem, da bi tem šoli, risali in delali poskuse. j lam dati neko pravno obliko.
Kako osvojiti proizvodnjo Skoroda ne bi dvomili, da ta preciznih, prav neznantnih očesc želja ni docela neupravičena, on zraven potrebnih peresc, 1 ker bi bila stoterim kmečkim brez katerih so izdelki zgoraj ■ fantom samo v v^odbudo. omenjenih podjetij?	| Ostalim željam udeležencev
' šol bo, kot kale, teže ustrec. Mnogi so namreč predlagali, da bi nekoliko skrajSah teoretičen pouk na račun praktičnega. Se peavi, da želijo več strokovnih predmetov in manj splošnega znanja. Končno gre tudi za to, da s splošnimi predmeti pobu-
Vedno tesnejša
tudi ostale lastnike motornih vozil. In da končno omenimo še najnovejši, prav gotovo najpomembnejši izdelek — električne varovalne patrone.
* KOOPERACIJA
»MEH ANI KA«-»KERAMIKA«
Ko se zberemo s tov. Platanam in Goričanom v direktorjevi sobi. nam beseda skoroda ne gre iz ust. Potem pretrga molk preprosta zgodba o tem,! kako so v trboveljski »Mehaniki« začel; razmišljati o izdelovanju električnih varovalnih patrom, -
Bilo je pred dobrim pol letom. ko jim je prišel v roke tak izdelek »doma« iz »Elektrovoda« v Ljubljani. Bila je električna varovalna patroma, toda brez indikatorja. Prav take pa je izdelovalo tudi zagrebško podjetje »Kontakt*. Torej:	izdelek na
"Končno jim je uspelo izdelati dvoje strojev. Prvi stroj je zamisel Julija Plaitama in napravi v minuti 100 peresc, drugi stroj — izdelek Damijana Goričana in Draga Dolarja, pa ima zmogljivost 20 očesc na minuto.
Podjetje je stopilo v kooperacijo z izlažko »Keramiko«. Iti dela Votrebnc keramične obloge in sedaj proizvodnja popolnih varovalnih patron — prvih v Jugoslaviji, že toče. Pri teh delih je našlo zaposlitev 25 novih delavcev — mladih trboveljskih deklet.
Najnovejš; izdelek »Mehanike« mma v vse k'rS“ naše domovine.
-jak
-NAS KOMENTAR
Strah pred atomi
V času, ko sc je v zahodno-nemškem glavnem mestu mudil vrhovni poveljnik sil Atlantskega pakta general Nordetad, so v bonnskem obrambnem ministrstvu priredili pravcati »atomski manever« pod imenom »Črni lev«. Sicer pri tem niso premikali vojske NATO v Zahodni Nemčiji in domačih enot,
vili za to, da prepričajo vrhovnega poveljnika NATO, da je tudi novi zahodnonemški armadi potrebno atomsko orožje. Ameriške čete, razporejene na nemškem ozemlju, imajo sicer atomske topove, toda nemška vojaka jih še nima... In zares so najvi&ji bonnski krogi pričeli kampanjo o tem, da v pri-
BONNSKI ATOMSKI MANEVER »CRN! LEV« BREZ VOJAKOV IN BOMB * BERMUDSKA KONFERENCA IN AMERIŠKA POMOČ ANGLIJI V VODENIH IZSTRELKIH * SOVJETSKE GROŽNJE DANSKI IN NORVEŠKI
Atomska eksplozija — privid uničenja
čudno, toda vendarle resnično! Medtem ko v Londonu zaseda posebni pododbor komisije Združenih narodov za razorožitev ter prav sedaj obravnava prepoved poizkusov z jedrskim orožjem, se v Evropi čuti strah pred »atomsko vojno« in njenimi posledicami! Seveda se vse to ne dogaja po naključju, mimogrede, spontano, temveč zaradi dogodkov, ki eo se te dni pripetih v Evropi.
temveč so vso stvar opravili —
v štabu.
Značilno pri tem je, da *o izhajali iz naslednjega: napadalec (po položaju sodeč nihče drugi kakor SZ) je že uporabil atomsko orožje in uničil Frankfurt, Hamburg, Bremen in delno K din. Reke beguncev sc vale po vsej Zahodni Nemčiji, atlantska armada doživlja poraz za porazom. In tedaj nastopi »preobrat«. Atlantske sile odgovore z atomskim orožjem in seveda izženejo napadalca.
Morda so te manevre pripra-
hodnji vojni ne pride drugo v poštev kot — atomsko orožje. Urjenje s klasičnim orožjem je ;.o'emtakem nepotrebno.
Vsekakor »drzne« misli sedaj, ko so poklicali pod orožje prve zahodnonemške vojne obveznike!
Bermudska konferenca Eiscn-hower—Macmillan pa je prinesla še drugo nevarnost. Kot kaže, eio ZDA pripravljene preskrbeti britansko armado z vodenimi izstrelki, ki bi imeli tudi »atomske glave«, Sicer o roku, ko naj bi to pomoč pričeli po-
šiljati, za sedaj še molče, vendar je res, da bo Anglija sčasoma postala tudi močno oporišče za atomske izstrelke.
Proti komu, hi Človek vprašal? V Moskvi ao te dni odgovorili precej jasno. Njihov napad sicer ni veljal neposredno Angliji in NATO, temveč Skandinavskim deželam, članicam Severnoatlantskega pakta. So vjetski premier Bulganan je poslal posebno pismo danskemu in norveškemu kolegu, v katerem ju opozarja na težke posledice atomske vojne v primeru, da jo sprožijo v okviru atlantske zveze proti Vzhodu.
Pravijo, da je sovjetska vlada posegla po takem sredstvu, ker sc zavoda, da se organizacija NATO slednjič lahko odloči za splošno atom sito oborožitev, Ce bo namreč vodene izstrelke dobila Anglija, še nilejer ne piše, da ne bi podobno pomoč pozneje dali tudi Danski in Norveški! S tem bi izpopolnili »atomsko ©bkroževanje« SZ in njenih zaveznikov,
dšroo pri vseh udeležencih zanimanje za nadaljnje leobrače-vnje, torej znanje, ki jim ga šola po končanem obveznem šolanju ne bo moglo več nuditi. Da bodo raje segali po dotorem in koristnem čtivu, škrartka, da bodo razgledani kmetovalci.
Torej Čaka že v bližnj; jeseni kmetijske strokovnjake, predvsem pa vaške in občinske odbora SZDL. kakor vise Ostale, zlasti aktive mladih zadružnikov. kopica nalog. Treba bo temeljiteje pripraviti vee potreb-za nemoteno delovanje šol. da se jim ne bo treba ubadati raznimi težavami.	(v)
Za hrastniške steklarje je pripravljen prijeten letni oddih
Tudi letošnje leto bodo člani kolektiva Steklarne v Hrastniku lahko izkoristili svoj letni dopust ob morju. V prenovljenem počitniškem domu v Selcah pri Crikvenl-ci bo lahko okrog 500 tovarniških delavcev in uslužbencev preživelo 10 dni svojega letnega oddiha. Lansko leto je bilo v tem domu na razpolago 17 postelj, letos pa že 27, kar bo lahko precej povečalo število dopustnikov. Sindikalna podružnica v tovarni bo dala iz svojih sredstev znaten prispevek k letovanju v Selcah, saj bo vsak dopustnik plačal le 2500 din za 10-dnevno oskrbo v počitniškem domu, ostale stroška pa bo krila sindikalna podružnica. Steklarji se bodo tako res lahko odpočili ob morju in si nabrali novih moči za nadaljnje delo.
V okviru društva prijateljev prirode pa bo sindikalna podružnica tega kolektiva organizirala Izlete v naravo, kakor tudi izlete, kjer si bodo lahko ogledali razne zgodovinske znamenitosti
noše
ska
V Moskvi pravijo, da je Da«'!domovine. Tudi te izlete bo aindi-,	. ,	«—1_. ——i—ii« finančno pod-
do volila
(Konec na
Američanom
8,, strani)
i kalna organizacija Iprla.
KAKO SE PRIPRAVLJAJO NA DAN MLADOSTI?
Večina občin [e le izlelaia program
praznovanja
Zadnjič smo pisali o okvirnem načrtu Dneva mladosti, danes pa hočemo naše brale 3 seznaniti o tem, kaj vse pripravljajo za Praznik mladosti v posameznih občinah.
HRASTNIK j TELOVADNI	tudi tekmovanje v šahu in nami-
NASTOP	znoteniški turnir. V torek, 21.
V Hrastniku bodo začeli Praznik maM bo tekmovanje v odbojki in mladosti s posebno prireditvijo, atletiki. Naslednji dan bo glasbena kateri bo govoril vidnejši pred- »no-pevski 'večer. Nastopila bo stavnik SZDL. Drugi dan, to je mladina iz obeh gimnazij, orke-20. maja, bo tekmovanje 'kajaka- ster Glasbene šole in mladinska šev na Savi. Tekmovali bodo mla- godba na pihala. V četrtek
ta' miki izvedli svoj program. Na rojstni dan maršala Tita bodo slavnostni odredni in mladinski sestanki, na katerih bodo prejemali nove pionirje v vrste pionirske organizacije in člane Ljudske mladine. V nedeljo bo parada mla-
dinci in pionirji. Na isti dan bo petek bodo predvojaška vzgoja in dosti, v kateri bodo sodelovala
Naši najmlajši bodo spet praznovali. Za praznik mladosti pripravljajo vsepovsod vrsto zanimivih in pisanih prireditev, ob katerih se bodo razveselili tudi cicibančki.
MLADINA SEVNICE JE ZBOROVALA
LE TAKO NAPREJ!
Prejšnjo nedeljo je bilo v ške vzgoje mladine, strokovne-Sevmid veliko zborovanje Ljud-. ga usposabljanja in vprašanj,
ske mladine, združeno z razdelitvijo novih članskih izkaznic.
Dopoldne so se v dvorani »Jugotanina« zbrali mladinci in ■ mladinke vajenske šole. Da je bilo zanimanje za zborovanje veliko, priča to, da so prišli nanj celo tisti, ki stanujejo, oddaljeno po več ur in se vozijo z vlaki. V imenu občinskega komiteja mladinske organizacije je mladino pozdravil tov. Mencin, ki je govoril o razvoju mladinskega gibanja še v stari Jugoslaviji, nato pa je razdel-1 nove članske legitimacije. Mladinci so bili še zlasti navdušeni, ko je y imenu okrajnega komiteja LMS spregovoril tov. Janez Zahrastnik. V svojem nagovoru je orisal naloge, ki stoje pred vajensko mladino. Dotaknili se je tudi vprašanja ideolo-
kj so v zvezj z delom mladinske organizacije na vajenski šoli.
Zborovanja so se udeležili tudi zastopniki ostalih organizacij LMS v sevniškl občini in člani občinskega komiteja mladinske organizacije iz Radeč, kar je vredno pohvale, saj služi to boljši povezavi mladinskih organizacij obeh občin.
POPOLDNE SE JE ZBRALA
MLADINA »KOPITARNE«
IN »BOHORJA«
Popoldne pa se je v isti dvorani zbralo več kot sedemdeset mladincev »Kopitarne« in lesnega podjetja »Bohor«. Obe mladinski organizaciji se bosta sedaj združili v skupno organizacijo. ker sta se združili tudi obe podjetji.
Zborovanja se je poleg pred-
SEVNIŠKI NON-STOP, MOST IN ŠE KAJ
stavnika občinskega komiteja mladine udeležil tudi sekretar občinskega komiteja ZK tov. Štrukelj — o vlogi organizacije LMS pa je govoril tov. Vovk. S posebnim zanimanjem je zbrana mladina poslušala tov. Janeza Zahrastnika iz Radeč, ki je govoril o vlogi mladih delavcev v družbenem življenju, o proizvodnosti in večji storilnosti, ki je pogoj za izboljšanje življenjskega standarda, o delavskem samoupravljanju itd. Tov. Štrukelj se je v svojem govoru dotaknil vprašanja sprejema mladih ljudi v Zl£ in dodal nekaj tehtnih misli ‘ki bodo lahko odlično služile pri delu mladinske organizacije.
Ta zborovanja so pokazala, da je mladina v Sevnici zlasti- v zadnjem času postala zelo aktivna. Vrsto nalog, ki stoje pred mladino, pa bo mogoče uspešno izvršiti, če bo njen delovni elan ostal tak še naprej. " G. P.
vsa društva in organizacije, ki delajo z mladino. Ob 9. uri dopoldne bo zborovanje s slavnostnim govorom, nato pa bo na stadionu »Rudarja« telovadni nastop. Popoldne bo mladinsko rajanje.
TRBOVLJE: PARADA MLADOSTI IN KRESOVI
V Trbovljah bodo začeli s praznovanjem že 22. maja in bo praznovanje trajalo do 2. junija. Prvi dan bo koncert, na katerem bodo nastopili stalni in občasni mladinski pionirski pevski zbori. V petek zvečer bo parada mladosti. V sprevodu bodo šli pionirji in mladina z baklami. Okrog in okrog Trbovelj.bodo po hribih zažgali kresove. V soboto, to je na rojstni dan maršala Tita, bodo slovesni mladinski in pionirski sestanki, na katerih bodo sprejemali nove člane. V nedeljo dopoldne bodo nastopi gasilcev, popoldne pa bodo sindilane organizacije priredile izlete v planine. V okviru Praznika mladosti bodo tudi razna športna in druga tekmovanja, razstave vajencev in pionirjev in drugo.
...IN DRUGOD
Tudi v vseh ostalih občinah se že pripravljajo na Dan mladosti. Povsod so že ustanovili posebne odbore, ki jih vodijo sekretarji občinskih komitejev Zveze komunistov in pa drugi vodilni politični ljudje. Prihodnjič bomo poročali o pripravah v Brežicah, v Zagorju, v Sevnici in v Radečah, medtem ko smo o programu praznika mladosti v. Vidmu - Krškem že pisali.
F. Šetinc
IZLAKE
Krna.!« bodo tudi trboveljski rudarji začeli letovati. Razen na Omišlju bodo nekateri preživeli deset dni brezdelja tudi na Bledu
mnogo
OBETAJO
OKOLICA TERMALNEGA KOPALIŠČA BO POPOLNOMA SPREMENJENA — SVOJEVRSTEN PEČAT DAJE NOVI KOPALNI BAZEN, KI BO POPOLNOMA DOGRAJEN DO LETOŠNJEGA MAJA — NOV, SODOBNO UREJEN PROSTOR ZA PARKIRANJE, OKUSNI NASADI, NAMESTO KABIN PLATNENE HIŠICE, OKREPČEVALNICA KJER BOSTE POSTREŽENI Z BREZALKOHOLNIMI PIJAČAMI IN MLEČNIMI IZDELKI — PROSTORI ZA OTROŠKO VESELJE
Ko sva se nedavno s tov. Ma- kopališča. Strokovnjaki so ime-
upravi.čeno uživalo — čeprav, žal le za petičneže.
Pojdimo kar po vrsti. Okrog in okrog bazena bodo namestili lične ploščice, ozadje pa spremenili v nekak zelen nasad. Ob cesti bo tekla ograja, tako da kopalce ne bo motil nitj prah niti ropotanje motornih VoriL Na drugi strani je moč že sedaj
jerjem pogovarjala o perspekti- li desetine pomislekov in le trd- videti kamnito <>gTai0_ znotraj J J posvvau	n. vo!ji	m zagorskih pa bo velik parkirni prostor, do
podjetij ter sindikalnega odbo- katerega bosta držali dve cesti, ra rudarjev gre zahvala, da so Za tiste, ki bodo prihajali iz izpodbili vse pomisleke in da se Zagorja, bo držala cesta na teg je na Izlakah začel graditi ta strani, za one iz Ljubljane pa ze
vi Izlak, mi je sredi pogovora omenil neznanske težave, ki jih je imel gradbeni, ali bolje rečeno pripravljalni odbor z začetnimi deli pri gradnji novega kopalnega bazena. Nekaterim ni šlo v račun, da bi Izlake dobile olimpijski bazen, ker so bogsi-gavedi zakaj menili, da bodo s
prepotrebni kopalni bazen.
No, zdaj je, kot je videti težav in največjih ubadanj konec.
© KO V OBLAKIH PRAHU pridrvimo z avtom v središče Sevnice, nam najprej udarijo v oči lepo urejene, prav velikomestne izložbe in non-stop, ki ga doslej premoreta menda le še kaka dva zasavska kraja (med njima ni Trbovelj !) in to celo na več mestih.
Sicer pa Sevničani tudi drugače nimajo kaj čez svojo trgovino. Kako tudi, ko pa premore — kot sami pravijo — vse, razen vesp, mopedov in Jaw. Če kje, potem Sre prav gotovo najmanj denarja v 9ih krajev in okrajev.
Tu sta dve trgovski podjetji — »Splošno trg. podjetje« in trgovine Kmetijske zadruge. Med obojimi je opaziti tudi zdravo konkurenco v cenah in kvaliteti blaga.
© ZADNJA POVODENJ, ki je Pred nekaj leti hudo prizadela celjski in bivši krški okraj, je pustila precej sledov tudi v Sevnici občini. Med drugim je bila epustošena cesta, ki drži na Platno, prav tu pa je voda pri Kopitarni odnesla tudi most.
Pred kratkim je bilo dograjeno novo betonsko mostišče, daleč" močnejše od prejšnjega, z nosil-n°stjo 15 ton in mnogo večjo odprtino, tako da tudi ob morebitnem ponovnem nalivu ne bi bilo b°jazni, da bi se ob njem zagozdi-0 dračje in druga navlaka.
Omenjeni zelo potrebni objekt, kj ga uporablja tudi tovarna ko-Pit- je gradil režijski odbor. Stal Je okoli 2 milijona dinarjev, torej jmatno manj, kot če bi ga gradilo kako podjetje.
® LJUDSKI ODBOR sevniške °bcine daje precej sredstev za
RADEČE
Zdravstveno predavanje. —
red kratkim so Radečani poslušali zanimivo zdravstveno Predavanje. Dr. Cergolj iz Tr--elj ie tokrat predaval »O akti«. Predavanja se je udele-‘uo čez sto ljudi. Iti so bili z Rajanji predavatelja nadvse zadovoljni.
male asanacije v svojih vaseh.
Pravkar grade mali vodovod na Orehovem. Pri delih pridno pomagajo tudi vsi domačini.
Za bližnji čas je predvideno več podobnih akcij tudi po nekaterih drugih krajih.
© IN ŠE NEKA razveseljiva novica za sevniško okolico. Po vseh izgledih se bodo letos nadaljevala dela na cesti Impoljca-Bučka, ki iz Sevnice kar jo začeli graditi lani. Cesta, ki trgovine dru- bo ponekod povsem nova, bo bržkone izročena v uporabo še pred zimo.	-jak
tem okrnjena ostala olimpijska	je uk [pred dograditvijo
oziroma opravljajo le še zuna-
nja deda.
Nas pa je predvsem zanimalo, kaj bodo že v letošnjem poletju lahko nudile Izlake vsem tistim delovnim ljudem, ki bodo prihajali v ta od ostalega sveta odmaknjen kot iskati po-
čitka in miru. Odgovor ni
bil težak. Ze se-
nekoliko metrov pred središčem kopališča.
Spomenik bodo prestavili, vendar o tem še ni dokončnega mnenja. Pred Počitniškim domom bodo namestili ploščice, tako da bo izginila vsaka sled sedanjega dokaj ostrega peška. Celotno ravno, površino bo prav gotovo dopolnjevala garnitura okusnih lesenih mizic.
Dosti bo nov kopalni bazen pridobil z okrepčevalnico, ki bo bržkone nameščena ob staran bazenu. Sicer pa bo okrepčevalnica posluževala ljudi vre jetrno razen z vsemi brezalkoholnimi
J5KM PM««**•
Izlake dobivajo novo, lepšo podobo. Upamo, da bo vse pripravljeno za novo kopalno sezono
kopališča, ko še niti polovico ni urejena, nudi kaj svojevrsten pogled.
Predvsem velja opozoriti, da je bila gradnja bazena pravzaprav povod za neko dokončno olepšavo kraja, ki naj bi privabljala delovne ljudi iz Zasavja, pa tudi iz ostalih krajev. Se pravi, da bi Make ponovno dobile tisti sloves, ki ga je nekdaj
iN KREFT:
18. april 1937-18. april 1957
PRED DVAJSETLETNICO
USTANOVNEGA KONGRESA KP SLOVENIJE
(Nadaljevanje in konec)
Teden dni za tem je bil že tretji tabor nad Ihanom1 pri Domžalah. Tega izleta se je udeležilo samo iz Ljubljane okoli 500 delavcev, nameščencev, obrtnikov in študentov, okoli 300 pa je bilo kmetov-domači-nov. Shod je vodil domačin mali kmet Leopodl Miš (leta 1941 so ga Nemci ustrelili). Ljubljanska policija :n orožništvo nista bili dovolj močni, da b; resno motili ali onemogočili zborovanje. To je v množicah vzpodbudilo toliko samozavesti, da so krenile v Domžale v strnjenem sprevodu in manifestirale za ljudsko fronto. To je bil eden najbolje organiziranih izletov Pozabili niso na nobeno malenkost. Ker na griču ni bilo vode, so točili sadjevec, ki so ga organizatorji izleta nakupili pri domačinih.
Poleti leta 1937 je Slovenska ljudska fronta pripravila akcijo
proti generalu Zivkoviču, ki je s svojim štabom obiskal Slovenijo, da bi obnovil fašistično Jugoslovansko nacionalno stranko (JNS). Partija je povabila preko Slovenske ljudske frante tedaj ria sodelovanje pri tej akciji vse protifašistične skupine. Obrnila se je celo do slovenske JRZ, ki pa sodelovanje ni samo odklonila, marveč' je od svojih pristašev izrecno zahtevala, da sS, skupnih akcij proti Zivkoviču ne smejo udeležiti.
Navzlic temu sta bila Miklošičeva cesta in prostor pred kolodvorom polna demonstrantov. Kjer kol; Sd se pojavih JNS-ovci z Živkovičem na čelu, povsod so naleteli na ogorčene demonstracije. Večje akcije so bilo tudi v Mariboru in v Celju. Te množične akcije v letu .1937 so zaključili ob prv: obletnici občinskih .volitev z izletom 24. oktobra v Dobovi. Prvotno je bilo določeno, da se bodo izletniki v Dobovi samo zbrali, nato
pa od tam krenili v sprevodu v Kapele, odtod pa na grob kmeta Premelča, ki je kakor Gorše in Mavrič padel v borbi za ljudske pravice. Na njegovem grobu bi naj bila komemoracija. Toda to ni bilo mogoče. Kurirji, ki so .vzdrževali zvezo med Kapelami in Dobovo, so sporočili, da je v Kapelah ves vod orožništva. Shod je bil zaradi tega v Dobovi. Ko je začel urednik »Ljudske pravice« govoriti, je uradnik okrajnega glavarstva ukazal orožnikom, naj ga vržejo s prtljažnega vozička in aretirajo. Množica je to preprečila tako, da je okrog prtljažnega vozička napravila šestkraten obroč. To je bil resen pouk orožnikom in uradniku; pustili so govornika in ga niso več skušati motiti. Med formiranjem sprevoda so orožniki izginil} in demonstrante počakali za cerkvenim zidom, od koder so začel; streljati. Položaj je bil nekaj časa zelo kritičen; zdelo se je že. da bo pri"
šlo do oboroženega spopada, ker so bili oboroženi tudi nekateri demonstranti. Toda, ko so opaziti, da streljajo orožniki šemo v zrak, demonstranti orožja niso uporabiti. Pri tej akciji so sodeloval; tudi delavci ;n uradniki na železniški postaj} v Dobovi.
Vse je kazalo, da so se klero-fašisti odločili v kal; zadušiti gibanje opozicije v Sloveniji. To bi se tudi zgodilo, če ne bi vodstva opozicijskega gibanja v Sloveniji prevzela Komunistična partija. Da bi to bilo mogoče, je KP poleg ilegalnega dela oprav-jala kot voditelj SLF tudi legalno, javno delo tako, kakor so zahtevale smernice ustanovnega kongresa. Te smernice so zahtevale od nje predvsem široko zasnovano protifašistično narodnoobrambno delo. ki ga nikoli ni zanemarjala, po ustanovnem kongresu pa ga je dostavila kot najvažnejšo nalogo.
izdelki, in pecivom.
Bržkone bodo skušali urediti tudi nekaj otroških igrišč.
Ker nas je zanimalo, kaj bo s starim kopališčem, smo dobiti tale odgovor. Cim bo sedanje delo opravljeno in če bo, seve, na razpolagp dovolj sredstev, bodo skušali iz enega bazena napraviti zimski bazen..
Potemtakem bodo Izlake letos resnično temeljito spremenile svojo podobo. Kajpak si zategadelj obetajo letošnje poletje znatno večji obisk kot druga leta. Ze sedaj se pripravljajo na poletno sezono, kajti do te dobe ni več daleč.	W
PRETEPAČI ŠULK1“
99
(Dopis iz Mrtvic) Saj se sami imenujejo
tako
in pravijo: »M}.smo, ,šulkV!« To so pokazali tudi dne 21. marca, ob 9. uri zvečer, ko so se vračal} iz vinograda domov. Bila sta to Jože in Martin Bogolin, brata iz Mrtvic, ki sta se precej zanesla na svojo bahaško moc
in tako napadla^Vinka Skofljan-ca in Franca Beribaka, ki sta se ravno tako vračala z dela v vinogradu. Martin Bogolin je zadal z »boksarjem« udarec po glav} tov. Škofljancu, kateremu je prizadejal globoke rane, da je moral še tisti večer iskati zdravniško pomoč pri zdravniku v Vidmu-Krškem, naslednji dan pa v brežiški bolnišnici.
Mnenje domačinov Je, da se storilci ostro kaznujejo, ker večkrat počenjalo takšna in podobna dejanja. Ostra kazen bi prav gotovo vzgojno vplivala nanje, ' ar bi pome-”- " nrejenov i„	»Mi smo mo<-ni
.Julki':«	-C-
Ce ih se ne poznate?
Kmete Tone, Jože in Lojze
Tisti dan je sonce tako prijetno grelo, da ni bilo kmeta tam v radeški okolici, ki bi ne zapregel v voz ali pa peš pohitel na polje, travnik in v gozd. Tako smo sc spoznali z mnogimi ljudmi, njih delom, življenjem in načrti.
Jože, Tone, Lojze in še nekateri gospodarji so dobri gospodarji. Vedo, da njihova zemlja ni bogata in da slabemu kmetovalcu malo daje. Zato so jo dali strokovno pregledati in sedaj goje na njej le tisto, kar najbolje uspeva. Tudi z umetnimi gnojili ne varčujejo.
— Lani smo posuli pri nas vse travnike s »prahom« in skoro neverjetno, koliko več in boljše krme je bilo — ves navdušen nad dobrimi rezultati pripoveduje Tope.
— Vidite pa je tudi v tem pogledu z našimi ljudmi križ. Po vseh teh bregovih in grapah živi še vedno na desetine kmetovalcev, ki ne zaupajo niti v umetna gnojila, kaj šele v druge, sodobnejše stvari. Žive tako, kot jih je naučil ►če in ded. Na svojih krpah remije sade vse tisto, kar fim je potrebno za življe-hje. Pa mislite, da se jim izplača? Kje pa!
No, prav gotovo bo mladina, ki bo prišla na njihova mesta, bolj napredna. Pozimi, ko smo tudi tod okoli začeli organizirati nadaljevalne kmetijsko-go-spodarske šole, se je med njihovimi otroci živo oglasila želja po vpisu vanje. Pa so nekateri starši celo temu nasprotovali.
Naš Franček je v šoli mnogo pridobil. Le škoda, da so tolikšne težave s predavatelji — strokovnjaki iz kmetijstva. Zelo težko jih je dobiti, pa tudi dragi so. Morda se bo dal prihodnje leto tudi ta problem nekako zadovoljivo rešiti. Pa še neko željo imajo gojenci vseh teh šol. Da bi po uspešno končanem tečaju o tem dobili potrdilo in neko kvalifikacijo.
*
Ko se povzpnemo na bližnji cvetoči grič, je pred nami kot na dlani ves kmečki svet. Visoko v breg se vzpenjajo gorice, raztresena polja, sadovnjaki in travniki. Sele tam v dolini nam ujame oko umazan trak Save, ki se lije proti Sevnici.
— Mnogo dela nas še čaka. Sadni nasadi in vinogradi potrebujejo načrtno obnovo, poljedelstvo pa bo pač na nizki ravni še toliko časa, dokler bo zemlja zasajena z neustreznimi posevki.
Jaz, Jože in še nekateri smo lani zamenjali hribrid-ne vinograde s cepljenimi trtami, dva pa — kar je prav gotovo še bolje, s sadovnjaki. Toda drugi... Poglejte! Koliko divjih trt je še vedno!
Sicer pa je za naše področje najprimernejše gojenje živine, dobre plemenske goveje živine. , Če je doma dovolj dobrih mlekaric, potem tudi denarja ne manjka.
Vso zaostalost in miselnost pri delu, pa bo moč odpraviti le s pomočjo najmočnejšega kmetijskega poslanca — kmetijskih zadrug. Prav tu pa tudi ugotavljamo, da kmetljsko-po-speševalnl odseki doslej še niso uspeli povsem doseči svojega namena in tla se še vse preradi ukvarjajo z drugimi donosnejšimi posli.
*
In tisto je nekdanje Janezovo posestvo. Pred leti je umrl. Kopica otrok si je razdelila zemljo, ki je poprej mnogo dajala. Res škoda, da zakon o dedovanju in prometu z nepremičninami dopušča, da se iz trdnih posestev ustvarjajo vedno nove kočarije.
In šb nekaj — orosimo napišite! Naša učiteljišča naj nam daio še več dobrih, široko razgledanih Itudi, ki ne bodo strogo zaprti v okvir šole, ampak nrinrav-ljenl drugače biti -dober svetova-lec in sodelavec ljudi na vasi!	-iak
NENAČRTNO GOSPODARJENJE V KZ BIZELJSKO
Letno bo morala vračati 2 milijona din za naleta
Lepa živina — ponos vsakega kmetovalca
Ker je kmetijska zadruga Bizeljsko zabredla v silne finančne težave, je bila na pobudo občinskega komiteja Brežice določena posebna komisija, ki je v tej ustanovi izvedla analizo dela, obenem pa dala nekaj napotkov in smer bodočega razvoja.
Ob koncu lanskega leta je bila zadruga na dolgoročnih kreditih dolžna 14,919.000 dinarjev. Z najetjem dolgoročnega kredita za obnovo vinograda in drugo pa se bo ta dolg povečal na 19,369.243 dinarjev.
Ker zadruga lam ni ustvarila dovolj dohodka za kritje dospelih anuitet, so jim le-te zapadle v znesku 690.300 dinarjev, kar se bo pa z odplačevanjem še povečalo. Iz vsega tega ugotavljamo, da bo zadruga morala odplačevati za dolgoročne kredite okrog 2 milijona dinarjev letno. Najeta posojila predstavljajo torej za zadrugo veliko breme in jih bo v stanju, v kakršnem je, le težko odplačevala. Vsako nadaljnje najemanje kakršnih koli kreditov, bi dovedlo zadrugo v nemogoče gospodarsko stanje.
Največje breme za zadrugo sta
ZAKLJUČEK KMEČKO-GOSPODARSKE SOLE IN GOSPODINJSKEGA TEČAJA
V VELIKEM PODLOGU
Na zaključni razstavi 300 domačinov
Ena izmed najboljših kmetijsko-gospodarskih šol v našem okraju je bila v Velikem Podlogu na Krškem polju, katero je obiskovalo skupno 35 mladincev in mladink. Preko zime so imeli reden pouk, kjer so se seznanjali med drugim tudi s kmetijskimi predmeti, s higieno, prvo pomočjo, gospodinjstvom in drugim. Na izpitih RK in zaključnem ocenjevanju pri kmetijskih in splošnih predmetih so dokazali, da ni. bil čas, ki so ga prebili v učilnicah, izgubljen,
Izboljšanje pouka na šolah v Vidmu-Krškem
Prosvetni delavci iz osnovnih šol občine Videm-Krško prihajajo vsak mesec na osnovno šolo Videm-Krško 2, kjer imajo redne hospi-tacijske nastope. Tem nastopom dajejo vedno večji poudarek, ker uporabljajo, sodobna učila in prikažejo vzorne ure, na katerih se marsikaj nauče. Pred nedavnim je bil še fianelograf in diaskop nepoznan, sedaj ga pa uporabljajo že skoraj v vseh šolah.
V zadnjem letu je občinski ljudski odbor Videm-Krško nakupil pet diaskopov in s tem omogočil skoraj vsem šolam na svojem področju, da z njimi lahkb izboljšajo pouk. Dia-filmov ne naročajo posamezne šole, temveč jih je občinski ljudski odbor nakupil centralno preko 200, katerih se poslužujejo šole.	-a
saj so vsi uspešno zaključili teoretični delf pouka. V kratkem bodo pričeli 's praktičnimi vajami, katere bo vodil aktiv mladih zadružnikov. Tako bo 25. junija zaključen prvi letnik kmetijsko-gospodarske šole, obenem bodo prejeli spričevala.
Kljub temu,' da se govori bolj kot ne o teoretičnem pouku, so dekleta imela mnogo praktičnih ur pri kuhanju. Kuharskega oziroma gospodinjskega tečaja se je udeležilo kar 24 deklet. O njihovem uspehu je najbolj zgovorno pričala razstava, kjer so poleg kuharskih dobrin razstavljala dekleta še razne vezenine in drugo.
Zaključek gospodinjskega tečaja je bil ,ga Veliki Podlog pravcati
praznik. Razstavo si je ogledalo preko 300 domačinov. Vse dobrine so potem prodali, tako da so lahko krili del stroškov tečaja. Povsem razumljivo je seveda, da je razstavi sledil še zabavni del, katerega so se udeležili mladina in starši.
Da sta kmetijsko-gospodarska šola kakor tudi gospodinjski tečaj tako dobro uspela, je v prvi vrsti zasluga upravitelja šole in tov. Plutove, ki vsako leto uspešno vodi kuharski tečaj.
Mladinci in mladinke so že preko zime, zlasti pa ob zaključku, zbrale nekaj denarja za poučno ekskurzijo, katero bodo napravili v kratkem skupne s kmetijskimi strokovnjaki.	-a
Z OBČNEGA ZBORA KZ SEVNICA
Sprejeli so načrt dela za leto 1957
Kmetijska zadruga v Sevnici je vilnim gnojenjem povečali proiz-ena izmed večjih zadrug v našem vodnjo.
-i s.. i j -i—i	Mnogo so na občnem zboru raz-
okraju in je njena skrb za pospeševanje kmetijstva poznana daleč naokoli. Prejšnjo nedeljo pa je bil občni zbor te zadruge, na katerem so zadružniki iz poročil in programa dela, ki so ga sprejeli, videli da je skrb za izboljšanje kmetijstva osnovna . naloga zadruge. Ugotovili so tudi, da zadnje čase močno narašča število članov, kar je vsekakor dokaz, da zadruga vodi pravilno politiko dela z zadružniki in nezadružniki, ki je taka, da se kmetje vse bolj prepričujejo, da je zadruga tista ustanova, ki je njena glavna naloga skrb za izboljšanje našega kmetijstva. Opaziti je nadalje, da je letos mnogo večje zanimanje za uporabo umet. gnojil, ki jo omogočajo tudi kratkoročni krediti za reprodukcijski material, videti pa je prav tako, da so se naši kmetje prepričali, da bodo samo z uporabo dobrih semen in s pra-
so na
pravljali tudi o gradnji skladišč in hladilnice, s čimer bi omogočili shranjevanje lahko pokvarljivih pridelkov, ker bi bilo potem mogoče odkupiti vse presežke kmetijskih pridelkov.
Opaziti je bilo nadalje delo aktiva mladih zadružnikov, ki se je zavezal, da bo izvršil vse nalo-
posojila
zadružni dom in novi vinograd na posestvu. Vinograd sicer le do takrat, ko bo pričel roditi. Zadružni dom, v katerega je vložila zadruga preko 13 milijonov dinarjev lastnih sredstev, je za zadrugo velika izguba.
Zadruga na Bizeljskem odkupuje v glavnem vino. Lani ga je na svojem področju odkupila 15 vagonov, od-70 do 105 dinarjev po sladkornih stopnjah. Bizeljsko, kot vemo, je širše vinogradniško področje in pridela velike količine kvalitetnih'vin, vendar je zadruga doslej odkupovala vino le v manjši meri. Res je, da je kapaciteta kleti premajhna, lahko pa trdimo, da je bila v tem pogledu zadruga premalo elastična. Bližnje podjetje je odkupovalo vino 5 do 10 dinarjev draže pri litru in qa tudi dobro prodalo. Vinarski odsek pri zadrugi ima sicer dolgoletno tradicijo in si je v tem okolišu morda edini ohranil svoj sloves. Vendar bi ta svoj ualed z aktivnejšimi in elastičnejšimi posegi pri odkupu bizeljskih vin lahko še znatno dvignil
Razen tega bo morala zadruga zagotoviti svojim članom, da bodo le-ti s pomočjo zadruge lahko vnovčili vse svoje pridelke. S tem bo zadruga izboljšala trg, hkrati se pa sama krepila.
V svojih posameznih odsekih je zadruga ustvarila 1.430.717 dinarjev dobička. Na drugi strani pa
imajo nekateri odseki 1,429.072 dinarjev izgube, tako da znaša čisti dobiček le 1.645 dinarjev. Iz analize posameznih odsekov je razvidno, da so skoraj vsi, razen odkupne dejavnosti, pasivni.
Vodstvo zadruge si torej ni pri-, zadevalo ustvariti uspešno poslovanje, to je aktivno poslovanje v odsekih, ki imajo vse pogoje za aktivnost. Posebno težko je razumeti poslovno izgubo pri trgovini, v gostilni, prevoznih sredstvih, kinu in na žagi. V trgdvini je vsekakor prevelika zaloga blaga, razen tega pa je preveč zaposlenih.
Prav gotovo je na poslovanje zadruge iti njen finančni efekt vplivalo nekaj slabih letin, ki niso prizanesle Bizeljskemu. Zaradi tega je bil odkup zelo nizek, s tem pa tudi glavni vir dohodkov zadruge. Z zmanjšanjem kupne moči kmetov je zmanjšan hkrati promet v trgovini. Pri zadrugi pr.edstavlja vsak odsek zase celoto' in je v poslovanju povsem samostojen. Povezava, ki bi jo moral voditi upravnik, doslej ni prišla do izraza.
O vsem tem je bilo govora tudi na občnem zboru, kjer so zadružniki zahtevali, da se store vsi koraki za boljši finančni efekt, da bo zadruga lahko prenašala breme, ki jo teži. Posestvo »Rdeča zvezda« Stara vas bo prevzelo ekonomijo KZ, ki ima nov vinogradniški nasad, kjer ne bo prišla tako do izraza izguba, obenem pa bo laže gospodariti z večjimi zemljišči.
Končno: cestna razsvetljava v ržišču
Delo krajevnega odbora — Pozimi še več tečajev in predavanj — Delavne žene-za-družnice — Vodovod za šolo.
Krajevni odbor v Tržišču na Dolenjskem zadnje čase kar marljivo dela. Kakor izgleda. bo sedaj v tem kraju po dolgem času končno rešen problem slabe cestne razsvetljave, "uredili Pa bodo tudi nekaj "mostov in poti. Obljubjena je nadalje napeljava vodovoda za osnovno šolo in nižjo gimnazijo, ki ga že vseskozi nujno potrebujeta.
V Tržišču so Imeli to zimo KGŠ le en mesec. Zanimanje zanjo je bilo med mladino zelo veliko, z delom pa je morala prenehati, ker ni bilo dovolj kmetijskih strokovnjakov, ki bi predavali.
Socialistična zveza v Tržišču si šteje za največjo nalogo v tem letu skrb za številčno povečanje organizacije in čim boljšo izobraževalno dejavnost v zimskih mesecih.
Žene-z adružnice, ki delajo v okviru tamkajšnje kmetijske zadruge, pa nameravajo že v kratkem pripraviti tečaj o perutninarstvu.
Telle
Gasilsko društvo iz Tržišča, ki je precej delavno ima svojo četo tudi v naš) vasi. Zadnje čase se je le-ta že lepo opremila in je pripravljena ob vsakem času, da se spopade z rdečim petelinom, kjer koli bi že grozil.
ge pospeševalnih odsekov. Mladi zadružniki se vse bolj zavedajo, da bodo svojim nalogam kos le tedaj, če bodo dobro podkovani v kmetijskem znanju.
Dasiravno jih je še dosti, ki jim uspehi zadruge niso po volji, je na občnem zboru lahko prišel vsakdo do zaključka, da bo zadruga kmalu center, okoli katerega se bodo zbirali zadružniki, ki jih je vsak dan več.	OI<
Mlsdlna na Jegn?en!ci se uveljavila
Osnovna organizacija LMS na Jagnjenici v radeški občini je v zadnjem času zelo poživila svoje delo. V tesni povezavi z občinskim komitejem Ljudske mladine v Radečah dosega iz dneva v dan večje uspehe.
. ir J?®, V,.	aš

P' fr&lA MM'-AJ®

mm.
— Nedavno tega smo mladinci izvedli tekmovanje v šahu, streljanju z zračno puško in v namiznem tenisu. V vseh disciplinah je nastopilo preko trideset mladinke in mladincev. Najboljši so prejeli tudi lepe diplome.
Tudi na politično-ideološkem področju dosegamo uspehe; pred kratkim smo predelali drugo in tretjo temo Temeljnega progra-*ma, ki ga je CK LMS izdal za leto 1957.
Predavanja so bila zelo dobro obiskana, saj se jih je udeležilo več kot 80 odst. mladine.
Zelo močno smo nadalje povezani s SZDL s prosvetnim društvom, a tudi odnosi s PGD se zboljšujejo. Vse to daje misliti, da lahko pričakujemo na vseh področjih našega dela še večje usoehe.
Marijan Grahek, Jagnjenjca
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦m
POSTANI CLRN
Nova vinska klet KZ Sevnica
Kahn se bomo pravdali po novem
(Nadaljevanje)
Pred okrajnim sodiščem sodi spore o premoženjskopravnih zahtevkih do vključno 50.000 din in spore zaradi motenja posesti sodnik posameznik. Vse ostale spore sodi senat trojice.
Okrožna sodišča so pa pristojna za sojenje sporov o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 200.000 din. Ne glede na vrednost spornega predmeta pa so okrožna sodišča pristojna soditi spore o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva; spore o obstoju aii neobstoju, o veljavnosti ali neveljavnosti ali o razvezi zakonske zveze; spore o zakonitem preživljanju otrok, kadar se rešujejo skupaj z očetovskimi ati razvezanimi spori. Okrožna sodišča odločajo tudi o pritožbah zoper odločbe, ki jih izdajajo okrajna sodišča na prvi stopnji.
Za sojenje je splošno krajevno pristojno tisto sodišče, na katerega območju ima toženec svoje prebivališče. Za sojenje v sporih zoper federacijo, ljudsko republiko, okraj ati občino je .splošno krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima sedež ustrezni predstavniški organ. Za sojenje v sporih zoper gospodarske organizacije in njihova združenja, zadružne organizacije, družbene organizacije in zavode, ki jim je priznana lastnost pravne osebe, in v sporih zoper zasebne pravne osebe je splošno krajevno pristojno tisto sodišče, na katerega območju imajo svoj sedež.
Za sojertje v sporih za zakonito preživljanje je pristojno poleg sodišča sp>y " krajevne pristojnosti tudi tisto sodišče, ' na katerega obme - u ima tožnik svoje prebivališče. Za sojenje v odškodninskih sporih je pristojno poleg sodišča splošne krajevne Pristojnosti -tudi sodišče, na katerega območju je bila š‘ 1 storjena. Ce pa je nastala škoda zaradi sjnrti ali hude lesne poškodbe, ki je bila prizadejana s kaznivim, dejanjem, je pristojno tudi še tretje sodišče, to ie tisto, na katere"' območju ima tožnik svode prebivališče. Za sojenic v ep h o razvezi zakonske zveze je pristojno poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče, na katerega območiu sta imela zakonca svoje zadnje skupno stalno prebivališče.
V	sporih za ugotovitev ati izpodbijanje očetovstva lahko vlo*i mladoletni otrok tožbo bodisi pri sodišču splošne krajevne pristojnosti, bodisi pri sodišču, na katerega območiu ima on, otrok, stalno oziroma samo začasno prebivališče. Pri sodišču svojega prebivališča lahko vloži otrok tako tožbo tudi no polnoletnosti, vendar le tedaj, če toženec ne bi imel prebivališča v Jugoslaviji.
V	sporih zoper federacijo iz razmerij z vojaškimi eno-taroi je izključno pristojno sodišče, na katerega območju "ma poveljstvo vojaške enote svoj sedež.
Za eo:en'e v sporih iz delovnih razmerij je pristojno poleg sedišča splošne krajevne pristolnoeti tudi sodišče, na katerega območju se je delo opravljalo, ati naj bi se oprav-l ato, knkor tudi sod -če. na katerega območju je bila sklenjena delovna pogodba.
St-nnke se lahko sporazumejo, da jim =odi na prvi strm-nii s-dlšče. ki nj kna*evno pristojno, toda le. če je to sodišče stvarno nriftemo. Ta sporazum vel'a le tedaj, če je pismen m se tiče določenega spora ali več sporov, ki izviralo te nravnega razmerja. Listino o sporazumu mora tožnik priložiti že tožbi.	C G.
ZAGORJE
Urejevanje parka pred rudniško upravo. — Pred poslopjem rudniške uprave v Zagorju že delj časa urejujejo park. Prestavim so že barako, kjer so našle svoj prostor branjevke in zelenjadna trgovina Kmetijske, zadruge Izlake. 'Z dokončno ureditvijo parka bo ta del Toplic precej pridobil na zunanjem iz-gledu. Ni pa prav, da so odstranili vse kostanje, čeprav so nekateri že gnili.
Lutkovna sekcija topliške gimnazije, ki jo vodijo nekateri mlajši profesorji zagorske gimnazije, bo v počastitev Praznika mladosti priredila vrsto lutkovnih predstav po okoliških šolah.
V zadnjih dneh so v mnogih zagorskih vaseh zaključili go-s pod inj ske -pletiteke in kuharske tečaje. Razveseljivo je, da je te tečaje obiskovalo znatno več deklet in žena kot prejšnja leta. Pa tudi pouk je bil znatno bolj pisan. Zaključki tečajev so bili malone vsepovsod združeni s kakšno prireditvijo, dekleta pa so kajpak 'pokazala svoje pridobljeno znanje.
Delavski' svet rudnika Zagorje bo čel, kot je predvideno na dvodnevni izlet v Trst Potovanje organizira turistično društvo Zagorje.1
Kljub prizadevanju sveta za prosveto in kuliburo pri občinskem ljudskem odboru v Zagorju in občinskegai sveta »Svobod« in prosvetnih društev, ki sta pripravila začetni program za bližnji zagorski festival, se še sedaj ni sestal predvideni odbor. Prosvetarji sodijo, da je. skrajni čas, da se odbor sestane in začne delati.
Na Gospodinjski šoli v Zagorju so nedavno tega ustanovili nov mladinski aktiv. Ker je na šoli precej mladih deklet, bo imel prav gotovo aktiv mnogo možnosti za vsestransko delo. Vso potrebno pomoč bo novoustanovljenemu aktivu nudil tudi občinski komite LM3.
Dvoje dramskih prireditev. —
V Zagorju je preteklo soboto dramska družina »Svobode Toplice« uprizorila Goldonijevo komedijo »Nenavaden človek«. Na Izlakah pa je gostovala »Svoboda I« Zagorje z igro, ki so jo prejšnji teden uprizorili na domačem odru.
Zagorski upokojenci so zborovali. — Pretekli torek so imeli
zagorski upokojenci svoj letni občni zbor. Zbora se je Udeležilo mnogo upokojencev, v poročilih in razpravi pa so upokojenci spregovorili o svojem lanskoletnem delu, uspehih in težavah. Na zbor se bomo še povrnili.
Zagorski vajenci pripravljajo dramsko prireditev, ki jo bodo bržkone uprizorili na zagorskem odru 6. aprila. Režira upravitelj osnovne in vajenske šole tov. Klun.	(v)
TAKŠNI SMO
Poolntana lakomnost
Visoko v rebri nad Savo živi velik kmet, stari Franc, z ženo Julko, sinom Tonetom ter dvema hlapcema. Ostali njegovi otroci so v mestu. Dva še študirata, hčerka pa je dobila dobro službo v neki pisarni.
Franc je star in dober gospodar. Le neko zelo slabo lastnost ima: kljub vsej svoji bogatosti in veličini je mnogo bolj lakomen kot vsi ostali kmetje v soseski. Prav zaradi tega med njimi tudi ni posebno priljubljen.
Franc se največ ukvarja z živinorejo. Vsako leto zredi za prodajo dva zajetna para volov. Pred kratkim so ga spet obiskali nakupovalci nekega mesarskega podjetja. Ponudil jim je lepo govedo. Zvečer so se zmenili za ceno, zjutraj pa so obljubili, da pridejo ponj s kamionom.
Takoj, ko so taki odšli, je gospodar poklical hlapca Janeza in mu naročil: »Pripravi za sivca!« Kaj, je hlapec dobro vedel. Saj to je delal za vsako žival, M so1 jo namenili prodati. Napravil je mnogo izdatnejši obrok hrane: otrobe, žita in še to in ono, potem pa je dal volu pod zob če jabolk. »Tako, sedaj boš težji, dragec,« se je smejal, ko je zapiral hlev. »In tudi denarja bo zato nekoliko več!«
Zjutraj je mesarski kamion res prišel in tudi odšel. Toda prazen. Ko sta Franc in hlapec vstopila v hlev, sta našla na tleh stegnjenega sivca...	Jano Koprivc
Gledališko gostovanje v Zidanem mostu. — Dramska družina radeške Tovarne papirja je prejšnjo nedeljo gostovala v Zidanem mostu s Popovičevo igro »Jara meščanka«. Domačini so bili z igro zelo zadovoljni in si podobnih gostovanj še žele.
Športno društvo je postalo agilno. — Po občnem zboru so radeški športniki postali zelo agilni, kar zlasti velja za nogometaše. Pričeli so z rednimi treningi in tudi disciplina se je izboljšala. Radečani z zanimanjem pričakujejo prvi nastop svojih nogometašev v celjski nogometni podzvezi, ki bo v kratkem.	»	J. Z.
Spomladanska setev
Dogradili bodo motorno stezo v Vidmu-Krškem
Zagorski volivci so razpravliali in predlagali
Občinski ljudski odbor v Zagorju bi moral kakor vsi drugi ObLO sklicati zbore volivcev vsake tri mesece. V Zagorju pa so bili zadnji zbori volivcev pred približno pol leta. Ta premor je nastopil zato, ker so na občini pričakovali, da se bosta družbeni plan in proračun sprejemala že v mesecu decembru.
Pojavila se je medena breskova uš
Zelo redka so leta, da bi se breskova medena uš pojavila tako zgodaj, kakor se je letos. Ta uš se pojavlja sicer že v mesecu marcu in aprilu, če je vreme toplo in ko srednja dnevna temperatura doseže +10° C. Ti pogoji so letos povoljni in zato opažamo na breskvah že polno teh uši.
Nekrilate samice, ki so do 2mm dolge in svetlozelene barve ter pokrite z voščenim prahom, kakor tudi krilate samice, vitkejše in zelene barve s temno liso, so torej pričele napadati in izčrpavati breskova drevsa.
Medvena breskova uš doseže pri nas najmočnejši razvoj v mesecu juliju. Če je leto dovolj vlažno, se medena uš drži breskev, če pa nastopi suša, pa se kaj rada preseli ha trstiko, kjer živi na spodnji strani mladih listov. V jeseni se od tam spet vrača na breskve. Samice odložijo 3—4 zimskih jajčec na brste enoletnih poganjkov, ki so ob teh toplih dneh prinesli sadjarjem prvo veselje in tudi prvo veliko skrb.
Medena breskova uš dela veliko škodo. Na Ustih povzroča rumenorjave pege in sušenje vej. Prav tako dela veliko škodo sedaj na
IZLAKE
Pred kratkim je bila na Izlakah mladinska konferenca. Mladina na Izlakah je bila tudi v preteklem letu kar precej delavna, še boljše uspehe pa bi prav gotovo lahko dosegla, če bi bili vsi člani med seboj bolj povezani. Ker je med izlaško mladino veliko zanimanje za kulturnoprcsvetno udejstvovanje, je bila na tej konferenci ustanovljena igralska skupkih, ki pa bo delovala v okviru Prosvetnega društva. Izlake' imajo tadi svoj pevski zbor, ki se že nekaj časa vneto pripravlja ha prvi javni nastop.
*
Telovadno društvo »Partizan« na Izlakah pogreša v svojih vrstah zlasti starejše mladince. Ima pa tudi precejšnje težave s pomanjkanjem denarja In potrebnega orodja za vadbo.
V okviru tega društva je bila pred kratkim ustanovljena tudi strelska družina. Ker je na Izlakah za ta šport precej zanimanja, ima novoustanovljeni odsek že sedaj dovolj vnetih pripadnikov.	E. B.
razvijajočem se listju! Plodovi, če medena uš napada breskev, so sa-javi zaradi medene rose, ki jo uši izločajo.
Res je, da breskovo medeno uš najteže uničujemo. Voščeni prah, ki ga ima po telesu, odbija škropivo in ji torej težko pridemo do živega. Ob vztrajnem škropljenju, se pravi večkrat, bomo uspeli. Ne smemo dopustiti, da bi se uš, ki napravi v breskovih nasadih veliko škode, razmnožila. Čim bodo breskve odcvetele, pričnemo tam, kjer se uš pojavlja, s škropljenjem. Za zatiranje uporabljamo 1-odstotno emulzijo DDT, nikotinski sulfat (0,5°/o), kvasijo, predvsem pa polodstotno emulzijo ni-kotinola. Če škropimo pozimi z emulzijami mineralnih ali katranskih olj, pa uničimo tudi zimska jajčeca.	-an.
Volivci so na zborih predlagali razne komunalne izboljša-1 ve, razpravljali o gradnji osnovne šole v središču Zagorja in na Lokah, o otroškem igrišču, ki naj bi se uredilo na Polju, sanitarna inšpekcija naj bi pregledala prostore tržnice itd.
RAVENSKA VAS-----------
Volivci iz Ravenske vasi menijo, da bi bilo treba čimprej urediti s Komunalo iz Trbovelj skupno oskrbovanje ceste od Kotredešce do Bevškega. Prav tako menijo, naj se lastniki mlatilnic obremenijo s tolikšnim odstotkom takse, za kolikor je ocenjena sposobnost mlatilnice.
KOTREDE2---------
V	Praprečah pri Kotredežu bi bilo treba čimprej zgraditi rezervoar, v Potočki vasi perišče, prav tako pa bo treba v doglednem času popraviti tudi cesto, ker je v zelo slabem stanju.
POLSNIK---------
V	Polšniku že nekaj časa razpravljajo o gradnji nove ceste Renke—Klenoviše. Uveden je krajevni samoprispevek, vsak prebivalec od 14. leta naprej pa bo opravil tudi 8 prostovoljnih delovnih ur.
KONJSICA---------
Volivci iz Konjšice želijo, da bi ee v letošnjem proračunu ObLO Zagorje zagotovila sred-
ško je spoznalo, da je stadion »Matije Gubca« 'primeren za tovrstne prireditve. Zato so izdelali načrt za moderno krožno stezo, katero že gradijo v notranjosti konjske steze. V začetku je delo hitro napredovalo. Ves denar, ki so ga preko let prihranili in zaslužili z lastnim vozilom, so vložili v to gradnjo. Sli šo celo tako daleč, da so napravili na račun steze nekaj dolga. Kljub dobri volji in udarniškem delu, pa se je delo nekoliko zataknilo. Toda marljivi člani Avto-moto društva, zlasti pa odborniki so že potrkali na vsa ‘ vrata za pomoč. Izgleda, da ni bila ta pot zaman. S pomočjo Okrajnega ljudskega odbora in občine bodo z delom lahko nadaljevali, tako da bo steza v celoti dograjena že v mesecu avgustu. Za zaključek —Renke, ki je v zelo slabem občinskega praznika, ki bo 18. av-stanju. V kraju bo treba pri- gusta, pripravljajo velike medna-četi tadi z gradnjo osnovne rodne motorne dirke, ki naj bi šole, saj je le-ta sedaj v bivšem bile hkrati tadi otvoritev tako župnišču.	»	težko zgrajene steze.	-a
Na stadionu »Matije Gubca« v Vidmu-Krškem so kmalu po vojni zgradili moderno stezo za konjske dirke, na kateri so prirejali vsako leto tradicionalne 1 konjske dirke. Od časa do časa so bile na tej stezi tudi medrepubliške motorne dirke, ki so privabljale na tisoče gledalcev. Ker je pa bila ta steza grajena izključno za konjske dirke, ni primerna za motoriste, zato so se pogosto dogajale nesreče. Zaradi tega je Avto-moto zveza Slovenije že pred leti prepovedala tekmovanje na tem stadionu.
» Avto-moto društvo Videm-Kr-
stva za popravilo poti Konjšica
Trboveljska »Železnina« ima zastopstvo motornih koles tovarne Tomos. Tomosovi Puchi so odlične kvalitete
IZVOLITEV NOVIH KOMISIJ PRI 00 LT
Rudniška lokomotiva hiti po nove tone premoga
Pred dnevi je bila v Radečah seja okrajnega odbora Ljudske tehnike Trbovlje, kjer so v glavnem razpravljali o nalogah in vlogi komisij, ki delujejo v sestavu okrajnega odbora LT. Največ je bilo govora o komisiji za tehnično vzgojo mladine. Po vseh večjih šolah ustanavljajo klube mladih tehnikov, tako da je v okraju že 21 klubov, kjer je vključenih 1762
VABILO
Društvo upokojencev, podružnica Trbovlje bo imelo svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR dne 9. aprila 1957, ob 9. uri do-poldne v kino dvorani v Delavskem domu.
Vabimo člane, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
Odbbr.
fliiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiniiiiiii!iii!iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii8iii]iiiiii!i!iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiii«iiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiii
TRBOVELJSKI TEDNIK
DOPISUJTE
ii iGflnr
* NON-STOP. — Zadnje čase eo odprli več non-stop trgovin mimo Ljubljane tadi v ostalih krajih Slovenije. Kaj pa v Trbovljah? Zavrteli smo telefonske številke treh trgovskih podjetij in izvedeli:
»Potrošnja« — O tem še nismo razmišljali!
»Preskrba« —, Mi tudi ne!
»Izbira« — Non-stop? Da, o njem smo že razpravljali, toda do pravega zaključka še nismo prišli. Uvedba tega zahteva namreč temeljitega preudarka.
In kako trboveljske gospodinje? Nekatere so za to, druge pa menijo, da naj ostane način obratovanja trgovin tak, kakr-
*J BOGAT TEDEN — Zadnji teden v Trbovljah je bil zelo bogat na prireditvah. Najprej smo poslušali svetovno znani
Slovenski oktet, v četrtek zvečer, ko je bila naša redakcija že zaključena, je bil napovedan nastop ljubljanske Opere s »Štirimi grobijani«, sinoči pa koncert plesnega orkestra Radia-Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča.
*	ŽERJAV NA GRADBIŠČU NOVE POŠTE — Gradbena dela pri novi pošti in banki, ki sta drug od druge prav blizu, so že v polnem teku. Pred kratkim jč gradbeno podjetje, ki gradi ta, postavilo tudi srednje visok žerjav, ki vzbuja med mnogimi Trboveljčani precej zanimanja.
*	TRBOVELJSKE IZLOŽBE
— Lepo urejena ogledala naših trgovin? Kažipot potrošnikom? Niti eno niti drugo. Pač pa — živi kontrasti nasprotij. Trbo-
veljske izložbe so kaj čudna stvar. Dokaj redko doživimo njih spremembe, pa tudi sicer drugače z njimi ne moremo biti povsem zadovoljni. Pri naših trgovcih je še vse premalo okusa za lepoto in mikavnost, vse preveč pa je še ukoreninjeno nenapisano pravilo, da je treba vsako stvar, ki je v prodaji, pokazati potrošnikom v izložbah.
Pustimo te, da se potrudijo v trgovino in _ si tam izberejo ter povprašajo 'po tistem, česar si žele, izložbe pa uredimo tako, da bodo s svojim licem kar najlepše vplivale nar vnanjost našega mesta.
* TRGOVSKI PLES — Nocoj prireja v Dcmu »Svobode II.« v Zg Trbovljah okrajna trgovinska zbornica »Trgovski ples«.
pionirjev in pionirk. Pri ustanavljanju teh klubov ne moremo prezreti pionirske organizacije, s katerimi se morajo organizacije LT še tesneje povezati, kajti v okviru teh organizacij delujejo skoraj po vseh šolah razni tehnični krožki. Za uspešno delo v klubih in krožkih so nujno potrebne delavnice. Ker je pa teh v našem okraju malo, si je treba prizadevati, da bo sčasoma vsaj vsaka višja organizirana šola prišla do svoje lastne delavnice.
Trenutno še primanjkuje sposobnega kadra, ki bi lahko pri rednem šolskem pouku in po šoli nudil mladini tehnično vzgojo. Zato je OO LT že lani izvedel tečaj ročne spretnosti za šolnike. Letošnji tečaj pa bodo obiskovali prosvetni delavci iz vseh osemletnih šol.
Na seji so med drugim izvolili tudi komisijo za tehnično vzgojo mladine, elektro-strojno in kmetijsko komisijo. Naloga teh komisij je, da bodo skrbele za dvig tehnične vzgoje na področju našega okraja. Da bo pa njihovo delo res uspešno, se bodo morale te komisije tesno povezati z občinskimi odbori LT, kjer naj bi delovale tudi tovrstne komisije.
-a
Usihajoče
gorice
Pri Sevnici se zareže v hn-oovit dolenjski svet soteska, v Kateri je komaj prostora za cesto, rečico in enotirno progo, po kateri »mašinica« štirikrat ali petkrat na dan s težavo potegne dolgo kompozicijo potniških in tovornih voz najrazličnejših let.
To je Mirnska dolina. Tudi semkaj, v ta skrit svet pod Kumom, prihaja te dni miada Vesna, z njo vred pa delo, trdo delo, hrepenenje in tiha skrb. Povsod diha preorana zemlja. V zraku plava glas potnih oračev in rudniških lokomotiv iz Krmelja.
Sredi hriba naju s Tonetom, kmetom doma od tod, zmore. Kolesi tiščiva sedaj vse bolj lavkreber. Umikava se pešcem in kolesarjem, ki so se s polnim zaletom spustili proti Krmelju, kjer j"ih čaka popoldanski »šiht« v jami.
Potem se posloviva. Jaz ostanem v Šentjanžu, on pa ima pred sabo še dobre pol ure poti.
Bogata z ma
Tudi Šentjanževci so se pretoku skozi zimo. Ta zadnja je bila mnogo živahnejša od prejšnjih. Resda še ni bilo dovolj tečajev in kulturnih ter drugih prireditev, toda začetki kažejo, da bo delo, ki so ga v okraju pred kratkim zastavili, le rodilo lepe sadove.
Lani decembra so imeli ustanoviti občni zbor Prosvetnega društva. Že udeležba na njem, zlasti precej mladine, je dovolj zgovorno pokazala, da je v Šentjanžu dosti dela voljnih ljudi.
Za sedaj deluje v okviru društva dvoje sekcij in ljudska knjižnica s kar lepim številom knjig in bralcev.
Dramska družina je v tem kratkem času naštudirala že kar dvoje iger — »Izdajalca« in »Pesem s ceste«, prav pridno pa vadi tudi mešani pevski zbor, ki šteje nad 40 grl.
Po vsem tem. ni čudno, če se ta ali oni Šentjanžčan mimogrede pohvali, da so na tattumoprosvetnem področju že skoro dosegli Krmelj, ki ima daleč boljše pogoje za to delo. vendar zadnje čase več ali manj spi.
Nova šola?
Zvonovi zvone poldan.' Na vaški poti srečujem šolarje, ki se kar precej razlikujejo od mestnih. Vsakega človeka spoštljivo pozdravijo.
»Dober dan!«
»Fantek, kje pa imate šolo?«
Pionirček se je plaho ustavil in pokazal:'Tam doli!«
V Šentjanžu so učilnice še vedno raztresene kot gobe po dežju po raznih prostorih. Letos že trinajsto leto. In kako dolgo še?
Pred meseci so se ljudje za gradnjo nove šole na moč zavzeta Mnogi, ki so doslej stali ob strani, so se vključili v SZDL, ker vedo, 'da bodo le združeni v tej organizaciji, s skupnimi močmi lahko dosegli to, kar žele. Doslej so za to poslopje prispevali v lesu in drugem materialu že nad dva milijona dinarjev. Postavljen je že tudi gradbeni odbor. Zadnje čase pa je vsa graditeljska vnema nekoliko pojenjala. Toda upajmo, da bo konec koncev le vse dobro.
Nova šola naj bi bila grajena po paviljonskem sistemu v dveh traktih. Tako jo bodo lahko zidali v etapah.
Kmet Jože se je prestavil izza zapečka na polje., Že ves dan prevrača težko dolenjsko zemljo. Brazdo za brazdo. Tudi mnogi drugi so sedaj na planem.
Ljudje se ukvarjajo s poljedelstvom, sadjarstvom, živinorejo in vinogradništvom. Toda z zadnjim vse manj.
».Nogradi’ nam ne neso,« pravijo.
Vsako leto manj goric rodi.
-jak * v
Delo SZDL Brežice — okolica I., ee je v zadnjem času precej poživilo. Odbor je imel že več sej, na katerih skupno s krajevnim odborom rešuje gospodarske ta druge težave svojega področja.
Pripravil pa je tadi nekaj prav zanimivih kmetijskih predavanj. Med drugim smo poslušali predavanje inž. Hanzekove o gnojenju tal to pa predavanje o kokošereji, ki ga je spremljal strokoven film.	(ci)
*
Pio ustanovitvi DPD »Svoboda
— Bratov Milavcev« se je šahovska dejavnost precej razmahnila. Pred kratkim so ustanovili iz sekcije »Šahovski klub DPD Svoboda«, Id šteje 40 vnetih šahistov.
Šah igrajo vsak torek to petek
v prostorih KZ v Šentlenartu.
Da je klub tako agilen, gre zahvala tudi njegovemu vodji tov. Ediju Budermanu.
Brežiški šahistj si želijo več srečanj v drugih krauh Tej želji pa eedaj še ne bo mogoče ustreči, ker nimajo za to dovolj denarja.	(ci)
Poglabljati socialistično vzgojo
(Nadaljevanje s l. strani) je menda razveseljivo, da je v društvih vedno več mladih ljudi, katerim pa bo treba posvečati mnogo več pozornosti.
Potem je tov. Kovač govoril še o organizacijskih vprašanjih, delu Okrajnega sveta in Potujočem kinu ter konkretnih nalogah v poslovnem letu.
Kot rečeno, so delegati zelo kritično obravnavali 'celotno Ijud-skoprosvetno dejavnost. Predvsem so opozorili na določeno pomanjkanje pevovodij in sklenili v Trbovljah organizirati v najbližji prihodnosti pevovodski tečaj. Nadalje so govorili o tem, da bi morala društva angažirati za delo več svojih članov, kajti ni prav, da že itak aktivni člani sodelujejo še v
Za zdravje gre
(Dopis iz Šoštanja)
V Mimo derejo spet celi vlak, rib — drsnic. Šoštanj-skl in sevniški ribiči jih z veseljem pričakujejo. Tega veselja so se navzeli tudi šolarji, predvsem dijaki sevni-ške gimnazije.
Letos pa so delili užitek ob ribolovu s sevniškimi in bo-štanjskimi ribiči tudi Trboveljčani, ki so prišli z avtomobili po ribe, ki jih bodo baje shranili za postrve v svoji ribogojnici. Rib je namreč toliko, da jih lahko lovijo kar z rokami. In Trboveljčani so sklenili s šolarji kaj čudno pogodbo: kdor gre v vodo lovit, dobi nagrado, in sicer — tri ribe. Ne pomislijo pa, koliko s tem škodijo otrokom. Saj bi jih morali ravno starešji ljudje podučiti, da se v strupeno mrzli vodi lahko nalezejo vse vrste bolezni, ki jih tri ribe prav gotovo ne odtehtajo.
Starši — podučite vi svoje otroke! Naj vam bo zdravje otrok več vredno kot tistih nekaj rib, ki vam jih prinese domov.	-er
raznih sekcijah in s tem njihove redne naloge zaostajajo. Dosti je bilo govora o izobraževanju. Ugotovitev, da suha predavanja ne vlečejo, ni pomembna in kaže, da bomo morah najti potrebna ponazorila. Delegati so kritizirali nekoliko tudi Potujoči kino, oziroma velika sredstva, ki so šla za popravila avtomobila. Res je, da bi s temi sredstvi lahko kupili več kinoprojektorjev ir jih lahko poslali v posamezne občine, ki bi same začele skrbeti za to plat prosvetnega dela.
V Delavskem domu naj bi po mnenjy delegatov organizirati več domačih predstav, se pravi, naj bi »Svoboden in prosvetna društva iz vsega okraja dobile možnost uprizarjati svoja dela, kar bi nedvomno še bolj povzdignilo pomen tega osrednjega kulturnega hrama Zasavja. Seve, tega sedaj društva ne zmorejo, ker so prostori za gostovanja predragi.
Zelo vehementno so delegati obravnavali pomen medsebojnih gostovanj oziroma gostovanj »Svobod« iz industrijskih centrov na naši vasi. O tem je govoril tudi tov. Ivan Sorn-Bojan, ki je poudaril, da je utrditev povezave z vasjo nedvomno velikanskega pomena.
Upravičeno so delegati kritizirali premajhno materialno pomoč družbe pri njihovem važnem poslanstvu. Predlog, da bi se pri okrajnem ljudskem odboru oziroma vseh zasavskih občinah ustanovil neki ljudskoprosvetni sklad, iz katerega bi društva črpala sredstva za svojo dejavnost, pa je važen tudi zategadelj, ker bi na ta način odpadla vsaka možnost, da bi razna društva, čeprav niso tako delavna, dobivala razne dotacije podjetij po zaslugi predstavnikov, ki delajo v podjetju. Sploh so se delegati pridružili sklepu nedavne okrajne mladinske konference, naj bi se ustanovil neki družbeni organ, ki bi razdeljeval vsa razpoložljiva sredstva po kriteriju večje družbene vloge posameznih društev in organizacij.
Nadalje je bilo govora o vključevanju mladine v društva, važnosti vzgoje pionirjev, pomanjkanju lutkovnih gledališč in. predla-
gali so, naj bi kulturne domove prevzeli v upravljanje občinski ljudski odbori.
Zal ni bilo dosti govora o dosedanjem irt bodočem delu občinskih svetov »Svobod« in prosvetnih društev, čeprav je res, da ti organi po nekajmesečnem delovanju še nimajo potrebnih izkušenj, niti enotno izdelanih programov. Vendar je jasno, da bodo imela pomembno vlogo pri usmerjanju in pomoči zlasti vaškim društvom.
Skupščina je naložila novoizvoljenemu odboru vrsto važnih m neodložljivih nalog. Zlasti je pomemben sklep, naj bi svet podrobno proučil sklepe zadnjega posvetovanja o vzgoji staršev in izobraževanju odraslih v Sarajevu, zlasti pa zamisel o ustanovitvi delavskih univerz, ki bi bile samostojna telesa.*Med drugimi sklepi je tudi rečeno, naj bi ljudskim knjižnicam posvetili večjo pozornost tudi občinski ljudski odbori.
(v)
Mnoge prireditve ob dnevu mladosti na Senovem
Na Senovem hočejo letošnji Dan mladosti praznovati kar najlepše. Slovesnosti bodo vse od 1. do 26. maja. Mnoga društva pripravljajo svojim najmlajšim več zanimivih prireditev, ki pa se jih bodo radi udeležili tudi vsi ostali Senov-čani. Največ pa bosta seveda prispevala k proslavi tega dne obe društvi prijateljev mladine, ki sta na Senovem in v Brestanici.
Ljudska tehnika pripravlja za isti čas Dan prometa, na katerem bodo mladino seznanjali z raznimi prometnimi znaki in predpisi, senovški Svobodarji pa so obljubili svoje sodelovanje na akademiji v počastitev Dneva mladosti. Mimo tega pa nameravajo pripraviti Nušičevo »Sumljivo os&bo« ter š svojo šahovsko sekcijo pripraviti meddruštveno tekmovanje.
Bržkone jim ugaja, saj jih vidite, kako prisrčno so se nasmejale
Veliko w malem
(SLICICE IZ DELA RDEČEGA KRIŽA V ZASAVJU)
Tako tiho, skromno, pa delavno organizacijo ali društvo, kakor je organizacija Rdečega križa, bi v Zasavju menda kar težko našli. Svoje uspehe,. in ti so često zelo pomembni, največkrat njeni člani obdrže le zase, pa tudi nasploh se neradi hvalijo.
»Kaj bi, saj to je naša dolžnost! Dobro delo v prid vsem tistim, ki so pomoči in naše skrbi potrebni in — veseli.«
Tudi njihov zadnji — lahko zapišemo uspeli občni zbor, je potekal v takšnem vzdušju.
Več, mnogo več kot o uspehih so na njem govorili o nadaljnjih nalogah, napakah, ki so se kdaj pa kdaj pokazale tu in tam, o skrbi za naš mladi rod, beseda dve pa sta padli tudi na račun vseh tistih, ki še vedno taiko strumno stoje ob strani te organizacije, češ, kaj bi bili njeni člani, ko pa nimamo od nje nobenih koristi.
Resda: RK je prostovoljna organizacija kot športno ali gasilsko društvo in vanjo se nikogar ne sili.
Toda ali ni malo nizko za vse obsežno Zasavje 12.154 članov? Zasavčami razmislite, in ugotovili boste, da vam to ni v čast!
656 LITROV KRVI
Ko bi kdo menil, da organizacija RK pač obstaja zato, ker je, bi se pošteno motil. To je organizacija — potrebna kot sto drugih, in kot je nekdo na občnem zboru poudaril, menda celo bolj.
Mlada Fani bo njen najvztrajnejši član prav gotovo vse do zadnjih dni svojega življenja. Pa mislite, da je bila taiko navdušena zanjo že pred kakim letom? Kje pa! Takrat — sedaj ji je vedno hudo, ko se spomni na tisti dan, je celo zavrnila aktivista RK s priglasnico.
Takih Fanik, Maric, Jožic in Dragic pa je še več. Ko se je. v njihova telesa naselila bolezen, je lahko le hitra operacija rešila mlada življenja. Pri tem pa je bilo treba poleg zdravnika in pomočnikov, kirurškega noža in operacijske mize še nekaj. — Krvi. Prav to pa je darovala organizacija, ki je vsa ta mlada življenja prej niso hotela priznati.
*
Na pobudo RKS in Centra za transfuzijo krvi
LRS 90 občinski odbori RK izvedli krvodajalske akcije v šestih občinah. 656 litrov krvi je dalo 2625 krvodajalcev. Tolikšno število litrov in dajalcev je vsekakor lepo. Akcija je bila izvedena zlasti po kmečkih predelih. Občini Trbovlje in Zagorje sta bili tu izvzeti, ker bo skoro začela z delom transfuzijska postaja pri trboveljski bolnici, ki bo poslej stalno potrebovala precej prostovoljnih krvodajalcev, seveda zlasti iz bližnjih krajev.
Po splošnem mnenju pa bi bilo umestno, da bi začeli z gradnjo transfuzijske postaje tudi v spodnjem delu okraja — v Brežicah.
★
Tako torej transfuzija krvi. V okviru okrajnega odbora RK v Trbovljah pa deluje tudi več drugih komisij. V zadnjih dveh letih je bilo po naših vaseh mnogo storjenega pri zdravstveni vzgoji tamošnjega življa,' več ali manj se je nadaljevalo tudi z malimi asanaciijami. Komisija za borbo proti TBC pa je poskrbela za mnogo predavanj o borbi proti tuberkulozi in strokovno izpopolnila nekatere članice RK za patronažno službo, ki je bila še do pred kratkega zelo pomanjkljiva; to pa se je najbolj kvarno opažalo prav na terenu.
BORBO PROTI ALKOHOLIZMU ZAOSTRITI
Kakor so imele lepe uspehe pri delu zgoraj omenjene in še nekatere komisije, pa je imela manj srečno roko komisija za borbo proti alkoholizmu.
Vsekakor pa se bo treba tudi na to področje čim prej vreči kar najbolj zagrizeno in odločno.
Navzoči so pokazali za to vse razumevanje in skrb. Kajti samo ugotavljati, da prodaja alkoholnih pijač v trboveljskem okraju nenehno narašča, še ni dovolj ...
★
Rdeči križ ima v podmladku močno oporo- in tudi vero. Saj je že danes v njem skoro toliko otrok, kolikor šteje celotna organizacija starejših. Delo podmladkarjev je zelo živahno. Pripravili so več različnih nabiralnih akcij. — Šolarji iz industrijskih krajev oblek, tisti s kmetov pa sadja. Tako si med seboj pomagajo in se spoznavajo.	-jak
Uspela premiera v Zagorju
V. WERNER: KOMEDIJANT HERMELIN — REŽIJA: HERMAN MIKLIČ
Zaključek gostinskega tečaja za polkvalificirane delavce, ki se je zaključil v petek, 29. marca, v Brežicah. Na sliki tečajnice in tečajniki ter komisija.
SPREJEM MLADIH V ZK V TOVARNI PAPIRJA RADEČE
Drugim za zgled
Povsod v okraju je zadnje čase opaziti živahno dejavnost mladinskih organizacij glede sprejema mladincev v članstvo ZK. Škoda, da nekatere osnovne organizacije Zveze komunistov še vedno nočejo razumeti, da sprejemanje mladine v vrste ZK ni kakšno kampanjsko delo, pač pa redno opravilo ZK. Pravilno bi bilo, da to vprašanje pomaknemo-..z mrtve točke, saj se je to delo zadnja leta zelo zanemarjalo.
V Tovarni papirja v Radečah, kjer so zelo močne in po svojem delu uspešne osnovne organizacije Zveze komunistov in LMS, si s tem vprašujem niso delali problemov. Osnovna mladinska organizacija je v povezavi z občinskim komitejem LMS predlagala organizaciji ZK določeno število mladincev za sprejem v ZK in komunisti v tovarni so storili vse potrebno glede sprejema predlaganih mladincev. Takoj so sklicali sestanek s temi mladinci in se z n j inv pogovoril; o nalogah članov ZK in organizacije kot celote. Mladinci so ob tej priliki živahno diskutirali, kar je pokazalo, da so bili predlagani za sprejem v Zvezo komunistov res najboljši tovariši. Ni nobene skrbi, da se bodo ti mladi ljudje počutili med ostalimi člani ZK manjvredni — starejši tovariši pa bodo s pravilum odnosom in z nasveti pomagali
mladincem, da ne bodo delali napak. Mar ne bi tudi ostale organizacije ZK našle tak ali podoben način za sprejem mladih ljudi v svoje vrste? Zakaj ponekod žele to, ne posvetujejo se pa poprej z vodstvi mladinskih organizacij o tem, kakšni so predlagan,; ljudje? Mladinske orga-
nizacije najbolje poznajo svoje člane in potrebno je, da organizacije ZK stopijo v stik z mladinsko organizacijo. Na ta način bo to odgovorno delo olajšano in laže bo najti pot do tistih mladih ljudi, ki žele postati člani ZK in so pripravljeni tudi delati.
Začetki novejše češke dramatike segajo v zadnja desetletja 18. stoletja. Rod vplivom predporodnih idej in vzporedno z večjim razmahom češkega meščanstva. ki so ga podpirale nove gospodarske razmere, se je začelo pojavljati čedalje večje zanimanje za gledališke predstave v domačem jeziku.
Mojstrom češke mod. dramatike so se pridružili mlajši talenti, med katerimi je tudi Viljem Wemer. AVemerjeva igra »Komedijant Hermelin« je nastala v začetku tretjega desetletja 20. stoletja. Leta 1932 je to igro uprizorilo Mestno gledališče v Kralevskih vinohradih v Pragi, pozneje pa
je šla uspešno preko ostalih čeških odrov in dosegla tudi tujino. Pot so ji odpirale in utirale nekatere njene očitne odlike, predvsem originalna snov (principal Hermelin in vaški žiupnik). »Komedijant Hermelin« se je uvrstil v svoji domovini med ljudske igre.
Wemerjev komediografski prijem te snovi- je zlasti uspel zaradi tega, ker se dejanje razvija v dveh sicer ostro ločenih, a tudi učinkovito povezanih življenjskih krogih, id si ves čas živo nasprotujeta med seboj. Nosiite-lja osrednjega spopada Wemer-jevega »Komedijanta Hermelina« sta Hermelin in župnik,
VRAGI MA FUATINU
Napisal: Jack London
Riše: Bernard Emerik
53.	»Tam so naši bratje. Ne smeva steijati.«
Spredaj na »Valettl« je stalo nekaj Griefovih mornarjev z Raiatee. Eden je stal pri zadnjem krmilnem kolesu.
54.	Roparji so bili spodaj ali {m na drugem škunerju, iz-
vzemi! enega, ki je stal s puško v rekah sredi ladje in je pred seboj držal kraljičino hčer Nauru 00, ki naj bi ga ščitila. »Tisli-le je glavni vrag,« je zx6 'etal Mauriri, »in njegove ot modre, kol jih imaš ti. Strašen človek je.«
55. Lahen nasprotni veter in rahla bibavica sta ovirali ladji,
da nista mogli hitreje pluti po prelivu.
»Al| razumete angleško?« je zaklical Grief navzdol.
56. Mož na škunetju se je zdrznil, dvignil na pol svojo puško in pogledal na skalo. Bilo je nekaj bliskovito naglega in mačjega v njegovih sretnjah in v zagorelem obrazu mu je žare-
la bojevitost. Bil je pravi obraz krutega morilca.
»Da,« je odgovoril. »Kaj bi radi?«
»Obrnite in odjadrajte nazaj, sicer vam poženem škuner v Zrak!« ra nnsvarll Grief.
prvi kot mojster — * akrobat, drugi kot mojster »duš«.
Do sedaj nj bilo opaziti, da se bo pri nas kdo lotil obdelave tega odrskega deda. Zato smo premiero težko pričakovali, zlasti še. ker mislimo, da je to prv^ premiera Wemerjevega »Komedijanta Hermelina« v Sloveniji jn morda tudi v državi. Priznati velja, da delo režiserja Hermana Mikliča ni bilo lahko, posebej še, ker tudi sam nastopa v delu. Predstava je gledalce presenetila, predvsem zaradi tega, ker je to prvi režiserski debut Mikliča in nastop novih, mladih igralcev delavskega prosvetnega društva »Svobode I« v Zagorju. Morda je tu in tam še kakšna majhna pomanjkljivost, vendar je bila uprizoritev za diletantski oder odlična. Nastopili so pa: Lojze Sajovic (principal Hermelin), Majda Železnikova (Hermelinova), Joža Skrabarjeva (Hermelinova hčerka). Rud: Bantan (Vincek, žongler), Pavle Razboršek (Lajoš). Herman Miklič (župnik), Janez Bren (doktor), Boris FeGe (agent) itd. Scenograf je bil tudi MikVč, in spi-tient Ida Tomažič, odrski mojster. ki je preskrbel tud; razsvetljavo, pa Ivan Povše.
Poglavje zase je udeležba igre. Igralci bi zaslužili, da bi bila dvorana polna. Gledalcev je bilo prejšnjo soboto le tri vrste. Vprašanje sc poraja, koliko volje bo ostalo igralcem tudi za prihodnje.	(m)
Aktivni
lutkarji v Radečah
Lutkovno gledališče. — Lutkovno gledal'išče v Radečah ie zelo delavno. Prejšnjo nedeljo je ■pet razveselilo na 'm' -i' "e Ra-dečane, in sicer, to pčt z igrico Žogica nogica«.
6. APRILA 1957«— 5TEV. 15.
•ZASAVSKI TEDNIK«
Stran ?
Gostinski kotiček
bodo v ta namen — v kolikor te-, ga še niso storili — organizirali potreben turnus službe. V gostinskem obratu, ki bo določenega dne v tednu zaprt, bo moral na vid
Pred nedavnfrn 'je bila prva redna seja novega upravnega in nadzornega odbora okrajne gostinske zbornice. Za podpredsednika je bil izvoljen tov. Vladimir
Černe, za predsednika' nadzornega nem mestu ^označiti tisti dan. odbora pa tov. Jože Kosmos. Izvolili so tudi komisijo za polkva- Turistična zveza Slovenije bo lifikacijske izpite, nadalje odbore oskrbela izdelavo ličnih emajlira-za kadre, gospodarske analize, fi- nih tablic z napisom »Turistični nančna vprašanja in propagando, informator«. Te table. bodo name-Da se ustvari enotno in čim bolj ščene na primernih krajih — izle-učinkovito sodelovanje tako s čla- tiščih, križiščih in v krajih, kjer ni kakor tudi z organi državne se zadržujejo turisti. Namen teh
ali kraja, o gostiščih v okolici itd. Gre torej za organizirano osnovno informacijsko službo na terenu, ki že sedaj obstaja v tem, da izletniki na najrazličnejših krajih povprašujejo za pravo pot, za oddaljenost do kakšnega kraja, ca odhod avtobusov in podobno. Spri- > čo okoliščine, da se v gostinskih podjetjih in gostiščih nenehno razvija tudi turistični promet in da so le-ta že sedaj točke, kjer turisti najpogosteje sprašujejo za razne informacije, bodo tudi gostinski obrati v turističnih krajih, ob cestah, na izletnih točkah in v krajih, skozi katere drže turistične poti, imeli te table, s čimer se bo
Mariborsko-varaždinska nogometna liga
Uspeh Hudarja, neuspeh Proletarca
RUDAR—SOBOTA “Do tekmo v nedeljo tri lahko imenovali tekmo izgubljenih priložnosti. Po izdatni zmagi mladincev s Rudarja«, ki so mla-dh Sobočane krepko odpravili kar s 7:1, sta se pojavili obe enajsterici »Sobote« in »Rudarja«. Za Sobočane lahko trdimo, da so se v začetku igre takoj
3:0 (1:0
položaj Trboveljčanov na 2:0 z lepim strelom preko glave. Kombinacije sem in tja — po prilikah bi maralo biti najmanj 6 do 7 golov. Dve minuti pred koncem je bil zrušen v kazenskem prostoru Breznikar. Sodnik je upravičeno pokazal na
uprave, so sklenili organizirati tablic je, da bo dobil turist ali	U1
redne sestanke članov ha področju izletnik tamkaj, kjer bo namešče— lotni pokrajini kulturnejši izgled, posameznih občin, na katerih naj na ta tabla, osnovne informacije turistom pa občutek določene se obravnava problematika gostin- o kraju, o najbližji okolici, o dnev- udobnosti in varnosti, stva in skušajo doseči ugodnejši nih prometnih zvezah, o oddalje- (|ž Gostinske zbornice okraja
nosti do prihodnje izletne točke	Trbovlje)
mreža teh rinformatorj^7m^čno
razširila, kar bo vsekakor dalo ce- * b^eLf^u Mc
pa je Opresnik v 25. minuti prvega polčasa z lepim
Mladost (Zabok)-Pročeta-rec (Zagorje) 6:0
Kaj je s »Proletarcem«, se vprašujejo? Kar dva poraza, najprej proti »Kladivarju« s 3:0 in v nedeljo proti »Mladosti« v Zaboku kar s 6:0. Nekaj prav gotovo škriplje. Prepričam smo, da se da položaj še urediti in da bodo prihodnje tekme »Proletarca« bolj uspešne.
V nedeljo bo moštvo »Proletarca« igralo doma s »Slobodo« iz Varaždina. Upajmo, da bodo Zagorjani uspešni in ei priborili prve točke v spomladan-
odnosi. Na te sestanke je povabiti tudi zastopnike občin. — Poleg ostalih aktualnostih je odbor razpravljal tudi o ustanovitvi sklada za gostinstvo in turizem, vendar se to vprašanje še proučuje.
Prosti dan v gostinstvu bo uveden tudi na območju našega okraja. Zadevna dovoljenja bodo izdajali pristojni ljudski odbori, k posameznim predlogom pa bo dala svoje mnenje zbornica. Prostega dne pa ne morejo imeti sezonski gostinski obrati, nadalje obrati, ki nudijo gostom prenočišča, obrati, ki nudijo abonentom hrano in kolodvorske restavracije. Vsi ti pa
Tragičen konec spomladanskega izleta — V Trstu je pred kratkim prišlo do hude nesreče, ker sta se dva mlada fanta zaradi prehitre -vožnje z motorjem zaletela v neki obcestni kamen. Eden izmed njih je bil takoj mrtev, drugi pa je hudo ranjen.
Avto-moto društvo v Trbovljah pridno vzgaja mladi naraščaj. Na sliki vidite tečajnike, ki so uspešno položili izpite.
strelom v kot povedel »Rudarja« v vodstvo.
Podoba v drugem polčasu se je spremenila in je napad »Rudarja« kakih 20 minut dobesedno oblegal vrata Sobočanov. Knans je v 48. minuti povišal
„ Mladinsko šahovsko prvenstvo ŠD Rudarja
Sredi meseca matca se je v prostorih šahovske sekcije SD »Rudarja« v Trbovljah začelo mladinsko prvenstvo v šahu. Na turnirju sodeluje 14 mladincev. Glavni favoriti za prvo mesto so če-trtokategorniki Viktor Borštnik, Štefan Kovač in Miran Gala. Krepko pa jim je pomešal račune nadarjeni Janez Majcen, ki je med drugimi premagal Kovača in Galo.
belo točko. Opresnik je zanes-_	^
Ijivo povečal rezultat za Rudar- škenT‘prvenstvu jevce na 3:0.
Premoč »Rudarja« je bila iz-	Lestvica
ražena v kotih 7:2 in v številnih prilikah pred golom. Gostje so bili boljši v prvem polčasi, medtem ko so v drugem popustili in poskušali to nadomestiti z ostro igro.
Preko 1000 gledalcev je zadovoljno odhajalo s te zanimive igre.
V nedeljo bo moštvo »Rudarja« igralo v Krapini proti »Zagorcu«.
Mariborsko-celjsko nogometna liga
Fužin« (Ravne) - Svoboda (Trbovlje) 2:2
Branik	13	11	1	1	61:19	23
Sloboda	13	9	2	2	36:21	20
Kladavar	13	8	0	5	39:20	18
Rudar (T)	13	7	2 4		24:14	16
Jedinstvo	13	7	1	5	29:23	15
Tekstilac (O)	13	5	5	3	25:24	15
»Maribor«	13	5	2	6	22:30	12
Mladost	13	4	3	6	32:37	11
Zagorac	13	3	4	8	20:41	8
Sobota	13	3	1 9		20:38	7
Sloga	13	1	5	7	26:43	7
Proletarec	13	2	2 9		16:41	6
Preteklo nedeljo je moštvo »Svobode« iz Trbovelj odigralo prvenstveno nogometno tekmo v Ravnah na Koroškem proti domačemu »Fužinarju«, ki je potekla neodločeno z 2:2.
V obeh delih igre so na igrišču prevladovali gostje in imeli več lepih priložnosti za dosego golov,
igrali prvenstveno tekmo proti »Slogi« iz Trbovelj in je bil izid tega srečanja neodločen (1:1).
Bratstvo premagalo Brežice s 3:1
V Hrastniku sta se v nedeljo srečali moštvi »Brežice« in do-
Delovne knjižice
— vpis podatkov o plaiah
Inšpektorati dela pri svojih pregledih opravljajo hkrati tudi kontrolo delovnih knjižic, njihovo vodenje in izpolnitev. Pri tem večkrat nalete na težave in nejasnosti pri izpolnjevanju rubrike »Znesek« na strani 27—31 delovne knjižice. Vnašanje tega podatka je predpisano v točki 28 »Navodila za izvajanje Uredbe o delovnih knjižicah«.
Osma točka navodila o sredstvih evidence zdravstvenega zavarovanja (Ur. list FLRJ ŠL 1/55), ki je bilo izdano na podlagi 78. člena Zakona o zdravstvenem zavarovanju, predpisuje uvedbo osebnega kartona za zavarovance po obrazcu 5 omenjenega navodila. V osebni karton je treba poleg drugih podatkov vpisati tudi podatke o plači.
Prvotni namen vpisovanja podatkov o plači v delovne knjižice je imel svoje opravičilo v tem, da ni bilo nobene druge evidence o plačah za zavarovance in naj bi ti služili organom socialnega zavarovanja pri odločanju o pokojninah in drugih pravicah iz socialnega zavarovanja.
Podatki o plačah v osebnih kartonih so nedvomno bolj zanesljivi kot so podatki o plačah v delovnih knjižicah, ker se mora zavodu za socialno zavarovanje takoj priglasiti vsaka sprememba v plači. Te podatke bodo zavodi za socialno zavarovanje uporabljati tudi pri odrejanju pokojnin in drugih pravic iz socialnega zavarovanja. Zaradi tega so podatki o plači v delovnih, knjižicah le podvojitev dela, ki pa v bistvu ne nudijo tako zanesljivih podatkov, kot Jih vsebuje osebni karton. To je bilo ugotovljeno tudi na posebnem posvetovanju predstavnikov Sekretariata Izvršnega sveta za delo LRS in Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani.
Tako so z uvedbo osebnega kartona za zavarovance postati vpisi podatkov o plači v delovne knjižice nepomembni.
Z okrajnega Inšpektorata za delo, Trbovlje)
ŠAH V TRBOVLJAH
0bčinskq
sindikalno prvenstvo
V tretjem kolu moštvenega sindikalnega prvenstva so pred dnevi dosegli sledeče rezultate:
Rudnik I : TNZ-sodišče 5:1; Rudnik II : Elektrostandard 3:3; Strojno mizarstvo :	Kovinarska
šola 3:3; Strojna tovarna : Cementarna 3:3, To kolo je bilo zelo borbeno, saj je samo Rudnik I dosegel zmago. V zaostali tekmi iz II. kola je Elektrarna s težavo premagala Rudnik II s 3,5:2,5.
Stanje po III. kolu: 1. Rudnik I 14 točk; 2. Rudnik II 10,5 točke; 3. Industr. kovin, šola 10 točk; 4. Elektrostandard 7,5 točke; 5.
po uspehu v Velenju prejšnjo nedeljo dosegli tokrat še eno zmago in dve dragoceni točki.
V nedeljo se bo moštvo »Bratstva« pomerilo v Trbovljah s »Svobodo«, medtem ko bodo Brežičani igrati doma s »Kovinarjem« Iz Štor.
Strojna tovarna 7 točk in tekma boj manj; 5. Elektrarna 8 točk in
dvoboj .manj; 6. Cementarna 8 točk; 7. Elektrostandard 7,5 točke in tekma manj; 8. TNZ-sodišče 7,5 točke; 9. Stroj, mizarstvo 5 točk in dvoboj manj.
(n)
Trenutno stanje: 1. Miran Gala venc^ar niso znali vseh izkoristiti, mače »Bratstvo«. Hrastničani so 5 točk iz 7 partij; 2.-3. Viktor Borštnik in Janez Majcen 4 točke iz 5 partij; 4. Ciril Urek 3 točke iz 6 partij; 5. Vinko Žibret 2 točki itd.	(n)
šah, v Trbovljah
V četrtem kolu občinskega sindikalnega moštvenega prvenstva v šahu so bili doseženi sledeči rezultati:	Rudnik I : Cementarna
5:1; Rudnik' II : TNZ-sodišče 5:1;
Strojna tovarna : Strojno mizarstvo 5:1; IKŠ : Elektra 3,5:2,5.
Moštvo »Elektrostandarda« je bilo prosto.
Stanje po IV. kolu: 1. Rudnik I 19 točk; 2. Rudnik II 15,5 točke;
3.	Industr. kovin, šola 13,5 točke;
4.	Strojna tovarna 12 točk in dvo-
RADIO
V TEM TEDNU
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 in 19.00 radijski dnevnik ter ob 22.05. Oddajo ..Naši poslušalci čestitajo in pozdravljalo" ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. „Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo" vsak delavnik °b 12.30. „Naš jedilnik" vsak delavnik ob 7.20. Oddajo „Dobro jutro, dragi poslušalci" (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
NEDELJA, 7. APRILA
7.35 Z zabavnimi melodijami v prijetno nedeljsko jutro. 9.10 Slovensko narodne in umetne pesmi. 9.45 Še pomnite tovariši.. . Rado Pušenjak: Srečanje s Kozaki. 10.15 „Kaj radi poslušate?11
11.15	Oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spored. 13.30 Za našo vas. 16,00 Obisk pri sečoveljskih rudarjih.
18.15	Melodije za dobro voljo. 20.00 Malo od tu in malo od tam.
PONEDELJEK, 8. APRILA
11.00 Uvodni lakti. 11.35 Slovenske narodne za glas in jilavlr. 12.00 Opoldanski koncertni spored. 12.40 igra Mariborski instrumentalni ansambel. 13.15 Pisan spored zabavnih melodij. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Slavko Tiran: Ounarjev nasmeh. 15.40 Utrinki « literature — Slavko Janevski: Konj, velik kakor usoda. 16.00 V svetu opernih melodij. 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Kulturni Pregled. 18.15 Partizanske pesmi pojeta tdruiena zbora „Srečko Kosovel" In •.Invalidski pevski zbor" p. v. Rada Sl-monitija in Radovana Gobca. 18.40 Mladinska oddaja. 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske lilharmonije.
TOREK, ?. APRILA
, 8.05 Oktet Prosvetnega društva ,,Po-***:“, ^rnno Koren in trio Slavka Avsenika nastopajo v pisanem sporedu slovenskih narodnih in domačih pesmi. 8.40 tirajo mali zabavni ansambli. 10.10 Od melodije do melodije. 11.15 Za dom In ■ene. 12.00 Slovenske narodne v prired-Jkh Danila Bučarja, Tončke Maroltove, »mila Adamiča in Rada Simonitija. 13.15 ‘Ara kvintet Jožeta Kamplča. 13.30 Pl-”n operni spored. 14.20 Zanimivosti Iz 'nanost in tehnike. 17.10 Zabavna in »tesna glasba na tekočem traku. 18.00 “Portni tednik. 18.30 Iz zakladnice Jugo-»mvansltlh samospevov. 20.00 Pesmi o POtnlbji, rožah in ljubezni . . . poje Ijub-innskl komorni zbor p. v. Milka Skober-2!?' 70.30 Raailska igra — Pino Vito-Vet: Tretji udarce.
SREDA, 10. APRILA
11.00 35 minut T zadovoljstvo ljubiteljem narodne in domače glasbe. 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Slavko Tiran: Ounarjev nasmeh.
12.40	V tričetrtinskem takju. 13.15 V zabavnem tonu. 13.30 Jugoslovanska kola in pesmi igra kvartet Milana Stanteta.
15.40	Utrinki iz literature — Džebran
Halli Džebran: Dve sirski zgodbi. 16.00 Koncert po Željah. 17.10 Sestanek ob petih. 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Zunanje-politič-ni feljton. 18.10 Narodne pesmi poje Zenski vokalni kvartet. 18.45 Radijska univerza — dr, Anton Logar:	Zobna
gniloba V dobi nosečnosti. 21.00 Kulturni razgledi.
Četrtek, n. aprila
8.30 Drobne le orkestralne skladbe.
9.20	Od popevke do popevke. 10.10 Priljubljene melodije iz operne in solistične glasbe. 11.00 Pesmi za naši male. 11.15 Cicibanom — dober dan! Dragan Lukič: Zgodbice in pesmi za otroke. 11.30 italijanski Intermezzo. 12.10 Slovenski oktet poje partizanske in domoljubne pesmi.
13.15	Igra Tamburaškl orkester p. v. Matka šijakoviča. 14.20 Pionirski kotiček. 15.40 Utrinki iz literature — 0. Henrj: Pomlad 4 la caric. 16.00 Z našimi In Inozemskimi solisti in skladatelji. 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Družinski pogovori. 18.30 Tedenski notranje politični pregled.
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, -12. APRILA 11.00 Za dom in žene. 11,10 Dopoldanski operni spored. 12.00 Ilena Bratuž. Vokalni oktet opernega zbora in Zadovoljni Kranjci pojo in igralo slo* venske nerodne pesmi. 13.15 Ritmi in melodije. 15.05 Radiiska šola za nižjo stopnjo — Poide Suhadolčan: Cvetlična lunakinja 15.40 Utrinki iz literature — Ciril Zlobec: Pesmi. 17.I0 Soortnlkl, po-?°, »J"** Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.15 »Slovenske narodne y priredbi C. Preglja in E. Adamiča. 18.45 Tedenski ztmanje-politlčnl pregled. 21.00 Reportaža.
SOBOTA, 13. APRILA
8.40 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi. 9.00. Radijska.šola za nižjo stor-njo (nonovitevl — Pofde Suhadolčan: Cvetlična junakinja. 9.30 Lepe pesmi — znani napevi. 10.10 Za vsakogar nekai
11.15	Dober dan, otroci! 11.30 Domače napeve Izvajale Mariborski ansambli
12.00	Dela jugos^vansklh avtorjev. 13.15 15 minut z VaŠKlm kvintetom, poleta Božo in Miško. 13.30 Od arije do arlie.
14.20	Zanimivosti iz znanosti in tehnike 15.40 Nove knllge. 17.30 Zabavna Iti plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Okno v svet. 18.15 Pole mešani zbor ..Uvbljanskl zvon". 18.45 Tezikovnl pogovori. 20.00 Zabaven ««',otoi večer.
21.00	Melodije za razvedrilo.
manj; 6. Cementarna 7 točk; 7. TNZ-sodišče 6,5 točke; 8. Elektrarna 5,5 točke; 9. Strojno mizarstvo 4 točke; obe ekipi z dvobojem manj.
Za popularizacijo šaha v trboveljskem revirju je drugokategor-nik Mirko Šribar odigral na Dobrni simultanko in proti 12 šahistom zmagal z 9,5:2,5.	(n)
Rešitev nagradne uganke iz 13. številke
Naši mladi bralci so pravilno rešili magični kvadrat iz 13. številke »Zasavskega tednika«. Rešitev se glasi: 1. atom, 2. toča, 3. očim, 4. mama.
2lreb je tokrat posodil prvo nagrado Dragici JAKOPIČ, učenki 1. razreda niž. gimnazije, pošta Dol pri Hrastniku, Marno št. 29 — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Martin SE-BERLE, učenec, 7. razreda oengv. šole v Velik; Dolini, pošta Jesenice na Dolenjskem.
Vsem ostalim marljivim pionirjem in pionirkam za poslane rešitve in pozdrave iskrena hvala.
UREDNIŠTVO.
Nova nagradna uganka za naše pionirje
Besede (vodoravno in navpično); 1. prehod čez reko; 2. del stanovanja; 3. zimsko veselje otrok in smučarjev; 4. starorimska vrhnja obleka.
12	3	4
V drugem polčasu so po 14 minutah igralci »Fužinarja« dosegli gol, vendar iz ofside položaja. Ce bi glavni sodnik razveljavil ta gol, ki je bil dosežen nepravilno, bi si moštvo »Svobode« priborilo kar dve točki, tako pa so bili oškodovani za eno točko. Tudi ena točka na tujem terenu je uspeh za »Svobodo«, saj bo moštvu ob zaključku tekmovanja morda koristila. Gole za »Svobodo« sta dosegla Mrežarja. Najboljši igralci med Trboveljčani so bili vratar Bokalj, Zvone Mrežar, Lenič in Sore.
V	nedeljo bo moštvo »Svobode« igralo doma proti »Bratstvu« iz Hrastnika.
Na domačem igrišču »Svobode« v Trbovljah pa so mladinci od-
TUDI V ROKOMETU ŠO ZACELI
V	nedeljo je moštvo trboveljskega »Rudarja« odigralo prijateljsko rokometno tekmo proti »Kladivarju« iz Celja. Zmagali so domači z 11:9.
Lestvica					
Drava	13	8 2	3	38:20	18
Kovinar (M)	13	7 4	2	38:22	13
Aluminij	13	8 2	3	32:18	18
Bratstvo	13	7 1	5	30:21	15
Svoboda	13 7 1		5	31:22	15
Rudar (V)	13	6 1	6	39:42	13
Kovinar (S)	13	4 4 5		24:34	12
Usnjar	13	5 1	7	19:27	11
Celje	13	4 2 7		28:36	10
Fužinar	13	4 2 7		18:29	10
Brežice	13	4 1	8	17:31	9
Nafta	13 !	119		22:34	7
za vsa mo-
Crke: A, E, GG, K, M, NN, OOOO, SS, TT.
Rešitev nam prinesite ali pa pošljite po pošti na uredništvo do nedelje, 14. aprila, opoldne. Za rešitev bomo jpodelili 2 lepi knjižni nagradi po odločitvi žreba.
Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vse m pionir jem lepe pozdrave 1	UREDNIŠTVO
Obvestilo
Tajništvo za notranje zadeve OLO Trbovlje sporoča vsem lastnikom in upraviteljem motornih vozil, da bodo redni letni tehnični pregledi motornih vozil za okraj Trbovlje od 15. aprila do vključno 27. aprila 1957, za zamudnike pa od 13. do 15. maja 1957.
Tehnični pregledi vozil bodo po spodaj navedenih krajih od 8. do 13. ure, in sicer sledeče dni:
Dne 15. aprila v TRBOVLJAH na običajnem mestu aa rudniško restavracijo za vsa motorna vozila Rudnika rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik, Strojne tovarne Trbovlje in mestnega avtoparka Trbovlje.
Dne 16. aprila prav tam za vsa ostala motorna vozila — razen motornih koles z območja občine Trbovlje.
Dne 17. aprila prav tam za motoma kolesa s področja občine Trbovlje.
Dne 18. aprila v ZAGORJU pred postajo LM za vas motoma vozila z območja občine Zagorje.
Dne 19. aprila v HRASTNIKU pred Domom »Partizana« za vsa motoma vozila z območja občine Radeče.
Dno 22. aprila v BREŽICAH na dvorišču aviogaraie »Prevoz« za vsa motorna vozila Avtotransportnega podjetja »Prevoz«, Brežice, Gozdnega gospodarstva v Brežicah in Vino-podjetja Brežice.
Dne 23. aprila prav tam za vsa ostala motorna vozila razen motornih koles z območja občine Brežice.
Dne 24. aprila prav tam za vsa motoma kolesa s področja občine Brežice.
Dne 25. aprila v KRŠKEM pri Domu JLA torna vozila z območja občine Videm-Krško.
Dne. 26. aprila na SENOVEM pred avto garažo Rudnika za vsa motorna vozila s področja občine Senovo.
Dne 27. aprila v SEVNICI pri kolodvorski restavraciji za vsa vozila z območja občine Sevnica.
Due 21. aprila, to je v nedeljo, bo tehnični pregled v RADEČAH pred hotelom »Jadran«, in sicer za vsa motoma vozila, ki so last prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev s celotnega področja okraja Trbovlje.
Za zamudnike bodo tehnični pregledi motornih vozil po naslednjem redu:
Dne 13. maja v TRBOVLJAH za vsa motoma vozila z območja občin Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Radeče.
Dne 14. maja v BREŽICAH za vsa motoma vozila s področja občine Brežice.
Dne 15. maja v KRŠKEM za vsa motorna vozila z območja občin Videm-Krško, Senovo in Sevnica.
Na tehnični pregled se morajo pripeljati tudi vsa tista motoma vozila, ki jim je veljavnost prometnih dovoljenj za leto 1957 že podaljšana.
Ob tej priložnosti se vsi lastniki in upravitelji motornih vozil opominjajo, da na tehnični pregled pripeljejo očiščena In podmazana vozila, sicer komisija vozil ne bo pregledala. Poleg tega mora vsak lastnik ali upravitelj vozila pred prihodom na tehnični pregled ugotoviti lastno težo svojega vozila v kilogramih in jo vpisati v pfiglasnico za registracijo.
Kolikor imajo posamezna motoma vozila svoje evidenčne tablice v zelo slabem stanju, jih je treba obnoviti, če pa so tablice že neuporabne, je treba tukajšnje tajništvo s Pismeno prošnjo zn prositi za izdalo novih.
Tiskovine za registracijo motornih vozil se dobe pri Tajništvu za notranje zadeve OLO Trbovlje v sobi štev. 4/1.
Trbovlje, 2. aprila 1957.
(I* pisarne TNZ Trbovlje)
KINEMATOGRAFI
Kino »Delavski dom« v Trbovljah predvaja do ponedeljka ameriški fflm »NE KOT TUJEC«; naslednji teden pa ital. film »NJIH ZMOTA«.
Kino »Svoboda-Trbovlje II« bo imel na> sporedu do pomedel j -ka ameriški film »VIKEND V VALDORFU«.
Kino »Svoboda-Dobma« predvaja od 4. do 8. aprila amer. barvni film »OSAMLJENI REVOLVER«; od 12. do 15. aprila ameriški barvni film ZADNJI APAČ«.
Kino Brežice predvaja 6. aprila film »DESTRV«; 7.barvn». la amer. barvnj film »DE-STRV«; 7. aprila amer. film »MARTV«; 8. aprila ruski barvni film »MEKSIKANEC«; 10. in 11. aprila jugoslov. film »POSLEDNJI TIR«; 12. in 13. aprila ital. film »SLEPA IZ SORENTA«,
Kino Sevnica predvaja 6. in 7. aprila ameriški barvni film »HONDO«; 13. in 14. aprila
nemški film »ŠE NI PREPOZNO«.
Kino Brestanica predvaja 6. in 7. aprila amer. film »GREH ENE NOČI«; 10. in 11. aprila nemški fflm »LAŽNI ADAM«; 13. in 14. aprila »FRIiDRICH CHOPEN« avtobiografija.
Kino »Svoboda Zasavje« v Trbovljah predvaja od 5. do 8. aprila vsak dan ob 17. in 19.15 angl. film »OSEBNA ZADEVA«. Šolski mladini film ni primeren. Prihodnji teden bo na sporedu od 12. do 15. aprila priljubljena mehiška drama »EN DAN ŽIVLJENJA«.
MALI OGLASI
P*raa pekarna »Potrošnik« v Hrastniku sprejme DVA PEKOVSKA POMOČNIKA z nastopom službe 2. maja 1957. Vloge je nasloviti na upravo »Potrošnika«, Hrastnik.
IZGUBILA SEM RJAV ETUI
s svinčnikom in nalivnim peresom »Parker« na cesti od Vidma do Krškega. Najditelja prosim, naj ga proti nagradi odda na mojem domu ali pri Elektro-Krško. Minka Černetič. Videm-Krško.
PRODAM GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. Uršič, Trbovlje, Klavnica.
SPREJMEM ABONENTE na dobro domače hrano. Mici Grom (pri Lesjaku). Trbovlje, Kenšičeva 8,
7 dni po s ve
Marsikaj se lahko dogodi v sicer kratkih sedmih dneh. Dogodki,, ki jih borno našteli tokrat, zgovorno pričajo o tem!
Makarios izpuščen
Britanska vlada je izpustila ciprskega nadškoja Makariosa, ki ga je*ves čas držala na Sejšelskih otokih v Indijskem oceanu. Uradno -trde, da hočejo s tem pokazati dobro voljo. Vendar se nadškof ne sme vrniti v svoj domači kra-j. To pa pomeni, da Macmillan ne namerava pričeti pogajanja z njim, kakor bi človek pričakoval.
London je še pred nedavnim pošiljal svoje izvedence za ustavna vprašanja, da bi nekje staknili ciprskega Ckka, ki bi se hotel pogajati z njimi. Toda vedno so se vračali praznih rok. »O Cipru se lahko pogaja neposredno z britanskimi predstavniki le — Makarios,c so slišali domačine.
To resnico je potrdil tudi sam Makarios o svojih najnovejših izjavah.
Ob istem času, ko so izpustili nadškoja, je ciprski guverner Harding sporočil vodstvu ciprske-'
Strah pred atomi
(Nadaljevanje z 2. strani) rišča na Gronlandu in da vlada ni več sposobna »nadzirati tisto, kar je odstopila«. Norveška za sedaj ni toliko »kriva«, ker so na njej predvidena oporišča »po potrebi«. Zato pa je moskovska propaganda zadela nje-« no sosedo na vzhodu. Švedsko. Znano je, da se Švedska moderno oborožuje, četudi je sicer nevtralna in se pravno ne uvršča med blokovsko, opredeljene dežele. Kot sama poudarja, želi ohranili svojo neodvisnost pred vsakim. Pri tem bo skušala svojo armado oborožiti tudi — z atomskim orožjem.
Sovjetska vlada je v dveh no-tak obtožila švedske oblasti, da organizirajo »vohunske skupine« in jih po morju vtihotapljajo na sovjetsko ozemlje. V Stockholmu obtožbe zavračajo in pravijo, da sovjetskim strategom niso všeč njihova prizadevanja za lastno obrambo.
Strah, pred atomsko vojno je spet v zraku, in sicer v času, ko velesile kot prvo točko dnevnega reda v Londonu obravnavajo prepoved atomskega orožja! Britanska vlada ' je sporočila, da bo poizkusila vodikovo bombo nekje na Pacifiku, laburistična opozicija pa predlaga, naj bi s poizkusi še počakali. Atomska komisija ZDA pa napoveduje, da bodo z atomskimi poizkusi v pustinjah Navade pričeli — 15. maja.
Zares aprilsko vreme v glavah strategov in politikov! Svetovna javnost, ki želi mir, pa upa, da bo tudi vnaprej ostalo samo pri — načrtih. Kar se seveda atomske vojne tiče!
EOKA,
zapusti
ga osvobodilnega gibanja da lahko brez vseh ovir otok in s tem pripomore k vrnitvi miru in reda. S tem je negativno odgovoril na ponudbe EOKA o premirju. In res! te včeraj so britanske enote znova pričele ofenzivo proti skupini komandosov ...
Salisbury|ev umik
Če odstopi kak poslanec v parlamentu, v Angliji še ne pomeni kdo ve kakšnega dogodka. Toda ko je to storil lord Salisburg. predsednik Gornjega doma in član vlade, so zadevo drugače ocenili. Znano je, da sodi med pobornike starega britanskega carstva in politike »krepke roker. Bil . je eden tistih, ki so priporočali anglo-jrancoski napad na Egipt.
Osebno je izjavil, da se ne strinja z Makanosovc osvoboditvijo in da je zategadelj odstopil. Resnica pa je, da se ne strinja s »popravki«, ki jih skuša Macrnil-lan vnesti v nekdanjo Edenovo politiko. Kakor kaže, v bistvu ne gre za kdo ve kake spremembe. Novi premier st te želi čim prej in čim bolj zbližati z ZDA. Seveda je treba pri tem tudi požreti kako grenko ...
Pravda za prekop
Petnajstega tega meseca nameravajo odpreti Sueški prekop za normalno plovbo. V Kairu odločno izjavljajo, da bo upravo nad prekopom prevzela posebna egiptovska družba in da torej o internu-cionaliziranju ni govora. Svoja načela o svobodni plovbi je egiptovska vlada pojasnila v posebni
spomenici. O njej je celo ameriški zunanji minister Dulles dejal, da lahko služi »z manjšimi popraviti« kot podlaga za sporazum.
V Parizu in Londonu s tem, seveda niso zadovoljni. Kaže, da bodo Združeni narodi odigrali pri reševanju sueške krize pomembno vlogo. Nanjo je opozoril tudi že Dulles. Problem je le, kako se bo Egipt odločil glede izraelskih ladij. %Doslej je zatrjeval, da je z Izraelom v vojnem stanju in da potemtakem ne more pustiti so vratnih ladij skozi svoje »ozemeljske vode«. Verjetno bodo Združeni narodi predložili, naj arabski svet in Izrael enkrat sedeta za »zeleno tnižo« in zadevo uredita.
Treba bo pač več dobre volje kot doslej'...	■ .
Na kratkem valu
17 ljudi je izgubilo življenje
— Pred nedavnim se je pri vasi Draytonu v Angliji zrušilo letalo in pri tem podrlo dve hiši Vsi stanovalci, razen dveh, so se na srečo rešili, ker jih ni bilo doma, poleg tega pa so izgubili življenje vsa posadka in potniki.
Visok švicarski funkcionar vohunil za Francijo — Vrhovni' državni pravdnik Rene Dubois je pred dnevi v svojem stanovanju izvršil samomor. Dubois je bil poznan po svojih simpatijah za Francijo in je baje izročal Franciji prepise prestre-ženih telefonskih pogovorov egiptovskega, poslaništva. Švicarski tisk zelo ostro obsoja ta škandal, ki je za švicarske oblasti 'razumljivo zelo neprijeten.
Francozi so zelo žejni — Centralni statistični urad v Franciji je izračunal, -da so Francozi
leta 1950 popili 7,800.000 hi raznih alkoholnih pijač, že leta 1955 pa se je količina použite pijače dvignila na 9,400.000 lil. — K temu pripominjajo, da so Francozi zato bolj žejni, ker se je v državi povečala poraba brezalkoholnih pijač ...
Pokol v Gazi med izraelsko okupacijo — Egiptovske oblasti so obtožile izraelske sile za pokol med okupacijo Gaze. Tamkaj pogrešajo izza časa izraelske okupacije okrog 700 civilistov, o katerih 'ni ne duha ne sluha. Tako so pred dnevi ob izraelsko-egiptovski demarkacijski črti našli trupla • 36 civilistov.
Otok psov-morilcev — Ta
otok je v Mocambiškem prelivu med Afriko in Madagaskarjem. Portugalska Vlada ga da vsakomur v last, ki se izkrca na njem in ga tudi osvoji, če se ne boji smrti. Pred kratkim so to poskusili trije Portugalci. Opremili so se z najmodernejšim orožjem, toda svoj poskus so plačali ? življenjem tovariša Tonija. Med drugo vojno so se namreč na otoku zaredili psi —' medtem ko človeških bitij na tem otoku sploh ni.
Največja zgradba na svetu je
doslej nedvomno nebotičnik Em-pire States Building v New Yorku Ta zgradba je visoka 448,6 m, Eiffelov stolp v Parizu pa 300 m. Washingtonov spomenik v Ameriki je visok 169 m, a velika Keopsova piramida 148, medtem ko meri poševni stolp v Pizi 54,5 m. Dolgo pa ne bo treba čakati, ko bodo v Ameriki v Chicagu dogradili največjo stavbo na svetu. To poslopje bo visoko 1700 m, ki bo imelo 150 nadstropij, v njem pa bo lahko stanovalo 100.000 ljudi.
Tangerski pirat v zaporu
PO ŠTIRIH LETIH POMORSKE VOJNE JE FRANCOSKA
CARINA PREMAGALA TIHOTAPCE AMERIŠKIH CIGARET
Malone vsi prebivalci Tangerja, mednarodnega pristanišča na afriškem zahodu, so že prvo leto po drugi svetovni vojni poznali Eliotta Forresta^ ameriškega bogataša, ki je iz Tangerja tihotapil cigarete v Francijo in tudi v nekatere druge zahodnoevropske dežele. Vse do leta 1952 so bile francoske carinske oblasti dejansko brez moči, kajti tihotapec, ki je imel monopolni položaj v tihotapljenju ameriških cigaret v Francijo, je prevažal svoje blago s hitrimi ladjami, nekdanjimi patruljnimi čolni britanske mornarice.
Sele leta 1952 je prvič rahlo kazalo, da bo francoska carina le prišla do živega tihotapski organizaciji, katere središče je bilo v južnofrancoskem Marseillu. Carinske oblasti so sestavile posebno brigado pod vodstvom inšpektorja Ar-' nouxa. Brigada je dobila prav tako hitre čolne, ki so imeli radarje, prisluškovalne aparate in druge tehnične pripomočke, kakršne so uporabljali tihotapski čolni.
Prvi udarec je dobil tihotapec ameriških cigaret pri Bandolu, kjer so francoske carinske oblasti zaplenile tri sto zabojev »črnskih blodink-, kakor je Elioti Fcrrest v svojih radijskih ih drugih sporočilih imenoval ameriške cigarete. Kmalu potem so Francozi zaplenili nadaljnjega pol milijona zavojčkov cigaret
Forrest je tako utrpel precejšnjo šltodo, toda znal si je pomagati; njegovi čolni so začeli napadati druge ladje, ki so prav tako prevažale tihotapsko blago iz Tangerja v evropska pristanišča. Tako so Forrestovi tihotapci zaplenili blago, ki ga je neka italijanska tihotapska družba namenila odjemalcem v svoji domovini. Nizozemsko motorno ladjo, ki je tihotapila ameriške cigarete, so Forrestovi ljudie prevzeli« kar na odprtem morju. S tovorom 2700 zabojev ameriških cigaret so skušali pristati v bližini Marseilla, pa urn ni uspelo, zato so se napotili na Korziko, kjer je šla kupčija hitro iznod rok. Nizozemski ka-ritan ladje »Cornhih^tie« ni vložil tožbe, ker je tudi sam tihotapil, pač pa so se uprli mornarji, ko so jih Forrestovi ljudje imeli zaprte v kabinah ves čas svojega poskusa pri Marseillu in med operacijo na Korziki.	*
Sodišče v Tangerju je Forreria obsodilo na pet let ječe zaradi morskega razbomištva, toda bogatemu tihotapcu je uspelo uiti v Francijo, kjer ga je neki član tolpe nastanil v svoji hiši kot »gluhonemega pisatelja, ki dokončuje svo* prvi roman«. Okoliškemu prebivalstvu se je zdela zgodbica o nemem pisatelju kaj malo verjetna, zato je policija kmalu spoznala v niem ameriškega tihotapca Forresta. ki je s svojimi. cenenimi ameriškimi cigaretami opeharil francosko carino za težke milijone.
Pred kratkim je bila razprava pri aoelacvskem sodišču v Aixn en Provence, ki je potrdilo obsodbo tihotapca v Tan-geriu, samo na mu je odmerilo nadaljnjih pet let ječe in naložilo .3.4 miliiarde frankov globe, kar je doslej največ v francoski zgodovini.

Za dobro voifo
D ELO
I. Ta mož je star komaj 30 let, vendar tehta reci in piši kar 520 kilogramov — H. Malo, šest mesecev staro črnko Dawen nihče ne mara, čeprav je prav prisrčna — III. 62-Ietni Heinrich VVilhelm iz Nemčije je velik le 90 cm in ga vsakdo lahko vzame v naročje — IV. Tudi ta si ga privošči — V. Filmska igralka Marilyn Monroe se je zelo izkazala v filmu »Moja žena ne zve nobene besede« — VI. Nov filmski tip v ZDA Schirley Mac- Loane se predstavlja
Direktor gre skozi tovarno, jo pregleduje in se zanima za delo v njej. Pri vratih nekega oddelka opazi novega delavca, iti stoji brez dela in se ozira okrog sebe.
»Hej, tovariš, ali ti delovodja ni odredil nobenega dela?«
»O, pač, tovariš' direktor! Naročil mi je naj pazim, kdaj boste prišli, da ga takrat naglo zbudim!«
PROSLAVA DESETLETNICE
POROKE
»Kaj misliš rnožiček, kako bi najlepše proslavila najino desetletnico poroke?«
. »Z desetminutnim molkom, dr« ■ ga ženka!«
NAJVEČJA NAPAKA
»Povejte, gospod doktor, ali se vam je v vaši dolgoletni zdravniški praksi kdaj pripetilo, da ste napravili kakšno napako?«
»Da, da, tudi to se mi je zgodilo; največjo napako sem napravil
takrat, ko je prišel k meni neki ameriški milijonar, a sem ga že po drugem obisku ozdravil.«
ŽAL NE NA VSE
»Ali je res, da je. vaš stric tako hudp bolan, da morate biti pripravljeni na vs$?«
»Žal ne na vse, ker bomo podedovali po njem samo eno tretjino.«
BREZ VOJNE ODŠKODNINE
Eliccf in Oto hodita skozi mesto in se — prepirata. Kar naenkrat pa se Elica ustavi pred elegantno modno trgovino in vpraša;
»Oto, ali ne bi bilo bolj pametno, če bi sklenila mir?«
SNAGA JE POL ŽTV U EN J A
»Tovariš natakar, vaša kuhinja mora biti silno snažna!«
»Seveda, seveda. Zelo nas veseli, da imate tako dobro mnenje o njej! Saj veste, da je snaga pol življenja.«
»Vse vaše jedi , imajo namreč okus po milu ...«
E. E. L.:	6
fkrivnost
SANATORIJA
KRIMINALNA ZGODBA
Teta mu je že večkrat pisala, da je dolga leta bolna na' srcu in se zaradi tega zdravi v sanatoriju profesorja Lormssena. Harald Homby je potegnil z roko prek čela, kakor da sc hoče svojih misli znebiti.
»Ali dovolite — da svojo teto vidim?« je vprašal mimo in profesor 'je takoj vstal.	,
. »Seveda, gospod Hornby! Umrlo gospo Pcterscn smo položili na mrtvaški oder v njeni sobi — čeprav smo to zaradi naših drugih bolnikov težko storili. Želeli smo namreč, da vam s tem napravimo priložnost, da ...«
»Razumem, gospod profesor,« je odgovoril Homby
Nato sta oba odšla.
Ko sta stopila na stopnice, je prihajala naproti Martina. Hornby jo je pazljivo pogledal in Lormssenu ni preostajalo drugega, kakor da oba predstavi.
»Pisateljica Martina Martin,« je dejal profesor potem. »Vaša gospa teta jo je zelo cenila.«
>Ste mojo teto poznali pobtižc?« je vprašal Homby v svoji odkritosrčnosti in Martina jc na njegovo vprašanje odkimala z glavo.
> Nisem še dolgo tu,* je odgovorila s svojim1 prijetnim glasom, »toda kazno je, da me ima gosipa Peterscn posebno rada. Njeno nepričakovano smrt zelo obžalujem in mislim, da sem bila razen strežnega osebja zadnji' človek, ki jo je še videl, preden je umrla.« *	.
Ah! je vzkliknil Hornby presenečeno. »Dovolite morda, da o tei stvari pozneje še enkrat govorim z vami?«
»Sedaj grem dol k večerji in čez po1! ure sem vam rada na razpolago!« je odgovorila Martina ljubeznivo. »Žal mi je samo. da vam kaj posebnega ne bom mogla povedati.«
Prav lepa hvala!«
Homby se je spet obrnil k profesorju in oba sta šla po stopnicah v prvo nadstropje. Gospa Hofcr je stala pri vratih sobe gospe Petersen. Odprla jih ie, ni pa stopila v sobo..
»Čudno, čudno ..« je dejal Harald Hombv. ko je nekaj minut gledal v obraz tete, ki ;e ležala na postelji. »Tako strašen izraz je v njenem obrazu! Se ne zdi tudi vam tako, gospod profesor?« je vprašal.
»Smrt spremeni izgled človeka skoraj vedno na ta ali oni način.-- ie rekel Lorrns«en mirno -Ne vem na. č° labko govorimo, da bi bil v obrazu umrle ras tako strašen izraz.«
Svoje tete sicer že dolgo let nisem videl, toda kljub temu...«
»Najbrž se gospa ni dobro počutila in je hotela še koga poklica ti k sebi — od tod tudi njen krik, o katerem pripovedujejo. ..«	'
»Kakšen krik?«
Homby se je vzravna1! in profesorja začudeno pogledal.
»Nekaj naših bolnikov pravi, da so slišali krik gospe Petersen. No, morda je beseda ,krik‘ nekoliko pretirana. Vsekakor so zbudili tudi mene in višjo sestro — bilo je sredi noči. Toda ko sva prišla, je bilo že prepozno.«
Harald Homby je tedaj stisnil spodnjo ustnico z zobmi in ostro pogledal po vsej sobi.
»Midva sc bova še nekaj stvari pogovorila, gospod profesor. Ali bi sedaj lahko dobil sobo in večerjo? Sem namreč že od zgodnjega jutra na poti.«
»Seveda — vsekakor!« je ustrežljivo odgovoril Lormssen, ko je stopil proti vratom.
Gospodična Martina pričakuje gospoda inženirja v mali pisarni — tako je povedala strežnica Hombyju. Ko je vstopil v pisarno, je Martina sedela, pod velikim lestencem in brala neki časnik. Ko pa je inženir Homby zaprl vrata za seboj, je Martina časnik odložila na mizo.
želo ste ljubeznivi, gospodična Martina, da ste žrtvovali čas zame,, ji je dejal inženir in Martine se je ob njegovih be-. sedali rahlo nasmehnila.
»Prav nič ne bom zamudila, gospod Homby,« mu jc odgovorila. Časa imam tu v sanatoriju dovolj. Želela bi le, da bi bil najin razgovor bolj vesel.
Hornby jo je za trenutek molče pogjedal. Nate pa sc je odločil, da takoj preide na stvar.
»Povejte mi, gospodična Martina, kaj veste o kriku moje tete, ki so ga baje ljudje slišali, preden so jo našli mrtvo?«
»Gospod Homby, tu se gre prav za noben ,baije‘,« mu .ie odgovorila • Martina, pri čemer pa jo je spet spreletelo mrzlo po hrbtu. »Sama sem se zbudila ponoči zaradi ropota, za katerega še sedaj ne vem, kako naj si ga razlagam.«
Kakšen pa jc bil ta ropot?, jo je Hornby pretrgal.
Martina je nekaj časa pomišljala, potem pa mu je odgovorila.
1 »NaiiJrej se mi jc zdelo, da nekdo na moja vrata trka; potem sem spet mislila, da je zažvenketala okenska šipa. Da me boste dobro razumeti: nisem še bila povsem budna. Toda v trenutku, ko sem hotela stopiti k oknu, me je prestrašil neki strahotni krik,-
Martino je spet zazeblo po telesu, kakor da je po sobi pcternil hladen prepih.
»Tn kaj ste nanravili notem?«
»Končno sem le stopila k oknu Bi'a pa S”tn- tako razburjena da ep mi je res zdelo, kakor da se nekdo previdno plazi okoli hiše.«
»In niste nikogar videti?«
»Ne, nisem mogla, ker sem stela za zaprtim oknom.«
»Je bila noč zelo temna?«
Mesec je precej dobro svetil,« jc odgovorila, toda — kakor rečeno -— nisem pogledala skozi okno, ker je bilo zaprto.«
»In potem?«
»Takoj nato pa je v hiši postalo vse živo. Stopila sem pred vrata svoje sobe in videla z vrha, kako so ljudje v prvem nadstropju planili iz svojih sob venkaj na hodnik. Nekdo je verjetno poklical profesorja Lormssena in sestro Agno — ati pa sto tudi oba slišhla' tisti krik; res je namreč, da sta oba kmalu nato prišla po stopnicah gor in stopila v sobo gospe Petersen. — To jc vse, kar vem, bojim se le, da ni prav nič posebnega pri tem,« je rekla Martina in se oddahnila.
»Videla sem še pozneje, kako sta profesor in sestra Agna stopila iz sobe vaše gospe tete, potem pa je sestra vrata zaklenila. Tudi jaz sem se nato vrnila v svojo sobo.«,
Martina je molčala. Ko pa je opazila na obrazu inženirja nasmešek, ji je bilo nerodno in je sramežljivo pristavila: »Najbrž boste mislili o meni, da sem kakšna stara klepetulja in zelo radovedna ženska. Toda zaradi moje velike razburjenosti in nepadnega strahu je moja dobra vzgoja odpovedala. <
»Ne, motite se, gospodična, zelo sem vesel, da sto bili tako pogumni in vstali iz svoje postelje! Sedaj bi vas samo še nekaj prosil: ati bi bili tako ljubeznivi in šli za trenutek z menoj?«
Ker ga je Martina presenečeno pogledala, ji jc pojasnil prošnjo. »Mogoče mi zunaj pokažete, katero okno sodi k sobi moje tete.«
. -Prav rada, gospod Homby.-<
Šla sta molče po veži in Martina je bila vesela, da nista nikogar srečala. Po majhnih stopnicah sta prišla skozi vrata zadaj hiše.
»Drugo okno od leve!« ie zašepetala Ma;. ,ia.
■ In katero okno je vaše?«
Skoro naravnost nad njim — tretje okno v vrsti.*
Harald Homby je pogiedal gori in ob tem prezrl neko oviro na tleh. Sele ko se je spotaknil, kjer bi bil skoro padel, je opazil lesen drog, ki je ležal skrit v travi.
»To ie pa res zanikmost!« se ie razjezil inženir.
Martina, ki v poltepi ni takoj vedela, zakaj gre, je pristopila k inženirju in sc sklonila.
»Kakor izglr da, je to dro" za perilo, Id so ga dekleta pozabila. Upam, da se niste ranili?«
Horn h v ii ni takoj odgovorit, toda kar ;e rekel, ni bilo tisto, kar ie pričakovala.
»Pod nobenim pogojem ne bom dovolil, da ooVnoltevi mote teto "reden ne obvestim kriminalne policije,« ie detel Ho-pbv-
Martina je iz okrovih trdno izgovorjenih besed razvidela. da je čvrsto odločen, kar je pravkar rekel
(Dalje prihodnjič)