Posstiaesmt Številka Din 1*
Št. 107.	V	Ljubljani,	\	sredo	7.	maja	1924
. .. , . .
Poštnina v gotovini.
Leto L
i
{^■li^4ilf*ti>|wtM|w»t>ti«»«T»wtM|«#titwHilrtiwi»twtM»wtifan«»i»i«»wtw>mt|
| Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. j	Mesečna	naročnina:	f
! V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Dtn 25. |
? Neodvisen političen list f
Uredništvo: Wo!fova nllca St. 1/1. — Telefon ,213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
  t —....................................................  (p
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ; I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	1
Konec opozicijo* nainega bloka.
Dolgotrajna borba med opozicional-blokom in vlado je končana in po-
ropazicLonalnega bloka je perfekten, brusače tudi biti ni moglo.
Od vsega početka je bil namreč ^»zicionalni bSotk le velik v obljubah ® c enih grožnjah, zato pa tem boij ne-2adovQljiv v jasnos-ti glede svojega •^SJrama. Ali z drugimi besedami. Opo-ziciomilni blok se je posluževal prav Jste taktike ko demagoška stranka za ^sa voilitev, pri tem pa popolnoma po-2abil. da- odločujejo pri volitvah tudi ttenazsodne mase, dočim pa v paria-^ntarni borbi ta element odpade. Mo-b®feieti uspeh pri preprostem narodu **pmagojg( ki obljublja paradiž na zem-sjj’ toda v skupščini doživi tak poslanec Pomilovalen nasmeh.
, Opozicionalni blok je obljubljal, da S® dal sporazum med Hrvati in Srbi, b* ie združil za potzitivno ustavotvorno i revizioniste i pristaše Vidovdan-l?e ustave, da bo ubil vsako korupcijo, i,‘a bo zmanjšal davke in zvišal državne ~®hodke, skratka, da bo tudi s p omoč-^ Protidržaivnih elementov dvignil za-«fzavno delo, toda kako bodo vse te kva-Orature kroga dosežene*, o tem ni opo-^onalni blok povedal niti besede.
In vendar je imel opozicionalni blok ®volj prilike in dovolj povoda, da se k-j ^ o temeljih, na katerih je bil zgrajen. Vsaj se je od vseh strani zahtevalo •^jasnila, v čem da je popustil g. Raič, da si upa g. Davidovič z Radičevo K£*o zahtevati vlado za sebe. Toda °oenega pojasnila nismo slišali in edin jS^ment je bilo zatrdilom da ni Radič 'a®o črn. kakor se ga pa slika.
Ali to zatrdilo ni moglo nikogar zadovoljiti, še manj pa koga prepričait. pred vsem po zaslugi Radiča samega. V najbolj važnih trenotkih. ko je °Pozicionalni blok bil že na tem, da doseže zmago, se je vselej točno pojavila jPka Radičeva izjava in kompromitira-£* opozicionalni blok. Najprej v »Die ■ *J*de«* potem v »Nezavisni Macedo-S”* fa sedaj končno v oficielnem pro-^a<^a- Zaman so bili vsi poiz-^8. Davidoviča. da bi opral zamor-je’i^r g- Radič hoče biti črn. ker mu Pj.j ^ače porušena špekulacija, da sd (jp^f^odnjih volitvah z najbolj črno
, - -«rijo pomnoži število mandatov. Oesft? pa ^ končno javno razkrita 4 t&r^a*’nost v 0fP°2'ci°na*Iiein bloku in *ici 16 P0lSta*° iasn'a’ da vlada v opo-,&triSf^*neTn	dvoje	naziranj. Kon-
is^V^bvtio Davldovičevo načelo in de-telrST110 Radičem Davidovič je ho-jjg^^iovanje skupščine Radič pa njen lojalnim popuščanjem je mi-
S. Davidovič doseči, da Radič pri-
Jiim ' ^ nie®ovo koncepcijo, s fingira-?Vid ^P^^čanjem pa' je hotel Radič Da-Viča izrabiti za svoje namene. Tako t>nw?ra*° do preloma in Radičev ie ta prelom zapečatil. G. Da-dSryi ne more več sodelovati z Ra-
d«ew
io tako šteje opozicionalni blok
zici!\ 75 poslancev. Aspiracije opo jvTTT^ega bldka na vlado so s tem £*r*®. v vodo in opozicionailni blok je ***# svoj zmtsej.
je tti^vsega početka je bilo vidno, da bJoj-T^^^eiše mesto opozicionalnega fegjc*	k! jo je predstavljal
Sda bi *	’ Davidoviču posrečilo,
tem . ?avnostt to neznanko razrešil, po-« opocaciona]ni 5^ moKet nuču-VMted	^oda	£• Davidovič tega
štorih . *^€ve dvofičnosti ni mogel ker ? m J® 2aito kompromitiral sebe, nfeJLVtle	ker	je	zidal	na
Te pa ni Poznal Rase	^ <xn°lCiilna jasnost in ker
Jicionalni blt?^6-0 Pre;rr,^.il kitko, zato Je danes
dokopan. Logika vTad?^'010^'1!1 Politiki	v«aa namreč tudi v
R1MU
semkaj P^ški^iLo^Czteplak
i £papežu'ki sa
Odločitev pade ie fa teden.
Beograd, 6. maja. (B) Politični položaj je bil danes v znamenju poneha-vanja boja med vlado in opozicijo. Nastopilo ie to, kar se je predvidevalo že od vsega začetka, namreč da bo izid akcije vlade in opozicije volilna vlada. S tem bo kriza definitivno končana še ta teden. Današnji dan je mnogo dopri-
nesel k razbistritvi položaja. Vsi merodajni krogi so sedaj uvtrjeni, da je edini izhod iz krize apel ra narod. Zanimivo je, da se sedaj v tem strinjata i vlada i opozicija, ki se je s tem sprijaznila in čaka sedaj na končuo rešitev krize. Vladna večina smatra, da je torej blok kapituliral.
Paiil dobil in vrnil mandat za poslovno vlado.
Sestavil bo volslno vlado.
Beograd, 6. maja. (B) Politično življenje je začelo danes s sejo ministrskega sveta, ki se je sestal ob pol 11. dopoldne. Predsednik vlade Pašič je na sejo nujno pozval ministre in jim naznanil, da mu bo v avdijenci, na katero je pozvan, kralj poveril mandat za sestavo poslovne vlade. Zato naj se ministri izjavijo, kako stališče zavzemajo k mandatu, ki ga bo dobil g. Pašič. Pojavilo se je več kombinacij, ki gredo vse za tem, da g. Pašič odkloni mandat za poslovno vlado na primeren način, ker ni drugega izhoda iz položaja kot nove volitve in ker je poslovna vlada v tem trenutku iluzorna. Ministri so dali g. Pa-šiču svobodne roke, naj postopa po svo-g uvidevnosti
Mandat za sestavo poslovne vlade.
Predsednik vlade Pašič je šel potem na dvor, kjer je ostal v avdijenci od 11. do 12.20. Ves čas se je krona posvetovala z njim o rešitvi krize. Vladar je razložil g. Pašiču stališča, ki so jih v konzultacijah zastopali predstavniki opo* zicije. Rekel je, da je iz njih dobil vtis, da je on, g. Pašič, najresnejši in najzanesljivejši mož, ki bi mogel sestaviti vlado. Ker pa kralj želi, da se stvori poslovni kabinet, zato mu poverja mandat za sestavo poslovne vlade, ki bo imela v narodni skupščini večino. Gosp. Pašič ni hotel in tudi ni mogel po parlamentarnem običaju takoj odkloniti ponujenega mandata in je zato odgovoril kroni z rezervo, da ne sprejema, pa tudi ne odklanja mandata za tako vlado. Poudarjal je, da ni v sedanjem trenutku upanja, da bi mogel sestaviti poslovno vlado. Mandat je g. Pašič sprejel in je sporočil kralju, da mu bo do večera sporočil, ko se posvetuje s svojimi tovariši. Nato se je predsednik vlade povrnil v ministrsko predsedništvo.
čim se je g. Pašič povrnil z dvora, se je takoj zaznajo v političnih krogih, da je dobil mandat za sestavo poslovne vlade. Pojavile so se razne kombinacije. Toda vsem je jasno, da je taka vlada sedaj iluzorna in da bo moral g. Pašič najbrže še nocoj vrniti kroni poverjeni mandat, ker je edina rešitev v apelu na narod.
Pašič ie vrnil mandat kroni, k! mu ie obljubila mandat za volilno vlado.
Beograd, 6. maja. (B) Po svojem Povratku z dvora se je g. Pašič zopet sestal z ostalimi ministri in jim je sporočil, da mu je kralj poveril mandat za sestavo poslovne vlade, da pa je mandat sprejel le pogojno. Izrazil je mnenje, da bi moral poverjeni mu mandat talcoj vrniti, ker nima izgleda za uspeh. Ministri so se strinjali s tem nazorom g. Pašiča in odobravali njegovo stališče, da bo kroni odgovoril, da je parlament sedaj popolnoma nezmožen za delo iu da bo predlagal volilni mandat.
Popoldne ob 4. se je ministrski svet zopet sestal, kar je povzročilo v politi-
čnih krogih veliko vznemirjenje. O. Pašič je izjavil svojim tovarišem, da je pripravljen iti na dvor in vrniti kroni mandat in predlagati volilno vlado. Nato je šel g. Pašič ob 4.30 zopet na dvor.
Druga avdijenca predsednika vlade je trajala okoli poldrugo uro. G. Paišič je ponovno in podrobno obrazložil kroni razmere in naglašal, da ne more biti lojalen in odkritosrčen noben politik, ki trdi. da je zbornica zmožna delai. S svojimi tovariši je ponovno proučil položaj in je v posvetovanju z njimi prišel do zaključka, da mora vrniti kralju poverjeni mandat za sestavo poslovne vlade, dasi se prej ni posvetoval z načelniki parlamentarnih skupin, ker pozna popolnoma položaj in tudi njihovo mišljenje. V razgovoru s kraljem se je povrnil na svoječasno kombinacijo glede volilne vlade narodnega bloka. Krona mu je takrat odgovorila, da je tudi sama prepričana, da so edini izhod Volitve, ker skupščina ne more več delati. Ko je ministrski predsednik predlagal vladarju, naj mu poveri mandat za sestavo volilne. vlade, mu je kralj odgovoril, da je pripravljen dati mu tak mandat, da pa hoče še prej poskusiti z drugimi kombinacijami in se posvetovati z nekaterimi načelniki parlamentarnih skupin. Ako tudi te kombinacije ne bi imele uspeha, potem mu poveri volilni mandat. V nadaljnjem poteku avdijence je g. Pašič razložil kroni ves delovni program volilne vlade.
Blok ie poražen.
Po tej avdijenci se je g. Pašič zopet povrnil na1 sejo ministrskega sveta, na kateri je obvestil ministre o izidu svoje druge avdijence pri kroni. Govorilo se je o tekočih zadevah, pred vsem pa o položaju in o razpletu krize.
Po seji vlade so nekateri ministri izjavili, da je Pašičeva volilna vlada gotova stvar. Vlada je zavlačevala rešitev tako dolgo, dokler se ni izcimilo iz krize to, kar je moralo priti: volilna vlada narodnega bloka. Pripravljen je že tozadeven ukaz in vse drugo, kar je s tem v zvezi. Ministrski svet že postopa kot volilna vlada Opozicija se je sprijaznila s to mislijo, ker vidi, da je izgubila bitko; zato se je umaknila z bojišča, in sedaj bo poražena tudi med prebivalstvom. Kralj se bo jutri morda posvetoval z dr. Spahom in dr. Korošcem in nekaterimi drugimi politiki, nato pa bo poveril g. Pašiču mandat za sestavo volilne vlade, nakar odpotuje kraljeva dvojica v Pariz,
Beograd, 6. maja. (B) Današnji avdijenci ministrskega predsednika Pašiča se smatrata v radikalnih krogih kot predznak volilne vlade. Opozicija pa misli drugače. Demokrati računajo, da bo kralj še enkrat poklical k sebi g. Davidoviča in da mu potem poveri mandat za sestavo koncentracijske vlade. Zanimivo' je. da' so vsi istega mnenja glede dejstva, da je poslovna vlada sedaj nemogoča.
KORIST TRME RADIČEVCEV.
Beograd, 6. maja. (Z) Zadeva z avdijenco radičevskih poslancev je sedaj končana v tem zmislu, da radičev-ci ne bodo pozvani na dvor, ker niso v običajni obliki sami zaprosili za poziv, da bi bili sprejeti pri kralju. V tem se ne vidi samo stvar forme, zlasti za to ne, ker so radičeve! stranka, ki je Še pred kratkim časom zavzemala sovražno stališče proti državi in ki tudi po svojem zadnjem volilnem manifestu nima volje, da bi opustila idejo republi-kanstva in federalizma. Kakor je bilo v vseh analognih slučajih običajno, bi bili
morali radičevci, če bi jim bilo kaj več za to, da bodo pozvani na dvor h kon-zultiranju, zaprositi za avdijenco, kar bi bilo le akt dostojnosti. Današnje »Vreme« piše med drugim, da se ni moglo od dvora pričakovati, da bo on najprej pozval radičevce, ki ne nudijo nobenih garancij, da ne bi eventuelno odklonili kraljevega poziva. Razen tega radičevci v Beogradu niso dali nobenih garancij za to, da ne bi vodstvo stranke in Radič drugih desavuirali. Najnaravnejše bi bilo, da bi bil Radič pozvan na avdijenco, za katero bi mn bil seveda dovoljen prihod v dzžavo,
f
j
Volilni rezultati v Nemčiji.
Niihov vpliv na presojo zvedeniškega poročila.
Berlin, 6. maja. (K) Dosedanji uradni volilni izidi so ti-le: 99 socijalnih demokratov, 62 članov centra, 45 članov nemške ljudske stranke. 24 demokratov, 15 članov bavarske ljudske stranke, 19 zastopnikov različnih kmetskih in gospodarskih skupin, 4 nemški socijalci, 5 nemških ha 11 nov e ran c e v, 99 nemških nacijonalcev. 32 nemške plemenske (Volkisch) stranke, 61 komunistov.
Berlin, 6. maja. (T) Državni kan-celar dr. Mare namerava odstopiti zaradi izida nedeljskih volitev, čim se povrne državni predsednik Ebert v Berlin.
Monakovo, 6. maja. (T) Bavarski ministrski predsednik von Knilling je podal ostavko. Vzrok demisije je izid volitev v nemški državni zbor.
Pariz, 6. maja. (K) »Temps« je včeraj v uvodnem članku razpravljal o dosedanjih nemških volilnih izidih in pripomnil, da nemške volitve, kakor se zdi, znovai dokazujejo, da je natančna izvedha proporcijonalne volilne pravice v Nemčiji preprečila prevratne spremembe v sestavi parlamenta. Po dose-sedtaj znanih izidih v različnih političnih tendencah v Nemčiji niso nastopile
nobene radikalne izpremembe. List opo>, zarja, da bo, če nemški nacijonaldt-nemška plemenska stranka, bavarska* ljudska stranka in komunisti glasujete proti zakonom, ki jih predvideva izvedeniško poročilo, prav težko prodreti onim zakonom, za katere je potrebna dvetretjinska večina. Možno je pa s«* veda, da se stranke zedinijo in da se del opozicije vzdrži glasovanja.
London, 6. maja. (Wolff) Včeraj* šnji večerni listi so presojali izid nemških državno - zborskih volitev v glavnem s stališča, kako bodo uplivale rta sprejem poročila izvedencev v Franciji: Kot glavni znak volitev so listi zabeležili uspeh nemških nacijonalcev. Hkrati pa so poudarjali, da ostanejo soc. demo* krati kljub njihovim težkim izguba« prejkoslej najmočnejša stranka. Mnogo pozornosti je vzbudil tudi velik prirastek komunističnih glasov in pa dejstvo, da uspeh skrajne desnice n t ustreza pričakovanjem.	v*
London, 6. maja. (K) Kakor je izvedel Reuterjev urad, pričakujejo v odgovornih londonskih krogih, da bo nemška vlada dobila v državnem zbora podporo nemških nacijonalcev. ki ie potrebna za sprejetje poročila izvedencev.
Jovanovič in liintič pri kralfu.
Beograd, 6. maja. (B) Zvečer ob 7. uri 20 minut je bil pozvan na dvor predsednik narodne skupščine Jovanovič. Avdijenca pri kralju je bila popolnoma v smislu parlamentarnega običaja, ker se po vsaki demisiji vlade ali vrnitvi poverjenega mandata posvetuje krona s predsednikom zbornice in čuje njegove nasvete za nadaljnje postopanje glede rešitve vladne krize.
Beograd. 6. maja. (B) Okrog 1. ure popoldne je sprejel kralj Aleksander zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki je ostal pri njem v razgovoru okoli ene ure. Zvečer ob 6. uri je bil dr. Nin-čič zopet pri kralju. Avdijenci sta v zvezi s predstoječim potovanjem kraljeve dvojice v Pariz, ker je treba do7 ločiti vse podrobnosti poseta.
Vlada in narodne manjšine.
Beograd, 6. maja. (Z) Glede postopanja proti Madžarom in Nemcem stoji vlada na stališču, da se morajo veljavni zakoni, kolikor v posameznih pokrajinah ne nasprotujejo ustavi, strogo spoštovati. V Vojvodini je po veljavnih zakonih potrebno za ustanovitev kakršnegakoli društva in tudi političnih strank dovoljenje političnega oblastva. Vlada nima namena, da bi na podlagi tega zakona zabranjevala Madžarom politične stranke, ker samo organizacije, ki so osnovane na temelju državne ideje. koristijo konsolidaciji položaja, ne pa take, ki stoje na principu narodnih manjšin in podpirajo, oziroma olajšujejo iredentistični pokret. Vlada je pripravljena manjšinam dovoliti snovanje novih strank na temelju priznanja države. Razume se pa, da je Madžarom in Nemcem na prosto dano, pristopiti k že obstoječim strankam. Vlada ne dvomi o dobri volji početnikov političnega po-kreta narodnih manjšin. Je pa nevarnost, da bi se enkrat ustanovljene stranke po nepremišljenosti posameznikov mogle oddaljiti od svojega programa m prvotne smeri ter napraviti škodo, ki bi se ne dala lahko popraviti. Pri vsem upoštevanju političnih državljanskih pravic je imela vlada slabe skušnje pri dovoljevanju podobnih organizacij, kakor n. pr. v Bosni z mohamedand. Pokazalo se je, da kljub najboljši voJii voditeljev te organizacije služijo samo medsebojnemu hujskanju. Na prepoved Usta »Bacs Megyei Naplo« se ne misli. Prepovedani pa bodo listi, ki se bodo izkazali kot reprezentanti kakšnega političnega udruženja.
Naročajte .NARODNI DNEVNIK'
Organizacije proti „makedonstvujuttlmMi
B e o g r a d, 6. maja. (Z) O položaju v Južni Srbiji in o postopanju z Madžari in Nemci poročajo s pristojne strani: Načelnik javne varnosti Žika Lazič se je vrnil s svojega potovanja po Juž>* ni Srbiji, kjer je inspiciral, hkrati pa se udeležil svečanosti ob blagoslavljanju praporov organizacij, ki so se ustanovi* le proti bolgarskim komitejem. Ta proti-komitski pokret je pri tamošnjem prebivalstvu dobil jako mnogo odziva. Na pokretu je udeleženo veliko število na* šega narodnega elementa, posebno ni levem bregu Vardarja. Napravljeni ib koraki, da se v vsakem večjem selu osnuje organizacija proti bolgarskim odborom. Prvi del naših emigrantov, ki so pobegnili v Bolgarijo, se je že vrnil, ker so jim naša oblastva dovolila pck vratek.
Šibenik proti italijanstvu.
Šibenik, 6. maja. D) V nedeljo bi se imela vršiti tukaj proslava 50 letnice smrti italijanskega pisatelja in zgodovinarja rojaka Nicola Tomasea. Italijani so ji hoteli dati svoj značaj. V ta namen so prišli v velikem številu zlasti Zadrčani s parnikom v Šibenik. Za slavnostnega govornika je bil določen poslanec Orano. Jugoslovensko prebivalstvo pa se je uprlo temu, da bi dobila proslava domačina popolnoma italijanski značaj. Ko je pristal parnik ob obali, je jela množica protestirati, nakar so Italijani reagirali. Nastal je pretep, ki je trajal precej časa. Policija je posegla vmes in vzpostavila red. Da se preprečijo nadaljnji incidenti, je obla-stvo prepovedalo proslavo.
BELGIJA IN ANGLIJA.
Bruselj, 6. maja. (T) Ministrski predsednik Theunis in zunanji minister Hymans sta poročala kralju Albertu o svojem potovanju v London, kjer se ješ dosegel popoln sporazum z angleškimi državami glede vseh vprašanj, ki so bila na dnevnem redu, zlasti o odškodninskem vprašanju, tako da bo lahko sklicati konferenco takoj po njunem s(9-stanku v Milanu s predsednikom itall-janske vlade Mussolinijem, ki se vršj dne 18. t m.
D’ANNUNZ10 prodaja svoje ROKOPISE
London* 6. maja (T) D’Anmm. zijev prijatelj marki Botini se nahaft že delj časa v Londonu, kjer prodaj* vse njegove rokopise. D'Annuazlo na morava prodati vsa svoja dela.
BORZNA POROČILA NA DRUC1 STUUKL
* Sftan %
Briand veruje v zmago levice.
Voditedj desnega, ta^-rvzvanega na-‘tcdnega blokia je po svojih zadnjih ve-^Ekih govorih pravzaprav Puincare, čeprav je v principu vlada nevtralna in ne posega v volilni boj. Za poveljnika ■ levega bloka pa lahko smatramo starega političnega praktika Brianda, kiji* temu, da se drži boli v ozadju in da v javnosti figurirajo kot voditelji levega bloka Herriot. Painlevč, Cail-laux in Maloy. Kakor bo zmaga desnice pomenjala nadaljevanje Poincarčje-vega vladanja, tako bo zmaga levice skoro gotovo privedla na državno krmilo Brianda samega ali pa njemu blizu stoječega politika. Poincard je svoj program — prinesli smo ga pred kratkim — razvil v skoro preobširni in pre-natančni obliki na banketu »Republikanske federacije«. Briand pa je podal svotje mnenje o bodočih volitvah In splošni politiki v interviewu z dopisnikom pariške »La Revue Hebdomadai-re«. Prinašamo mi j zanimivejše stavke iz tega pogovora.
— Ali bo nastal obrat na levo?
O tem ni dvoma. Prihodnja večina bo večina levice.
— Ali verujete v uspeh skrajnih Strank?
Nikakor ne! Ni komunistične nevarnosti. Kar se pa tiče rojalistov, imajo za seboj le mladiče, ki gredo za njimi, kakor se gre v njihovi starosti tudi za najbolj napačnim revolucijskim idealom.
— Politiki vas označujejo za načelnika bodoče vlade.
Upam, da pridejo novi možje. Fran-Icija je na njih dosti bogata. Kar se meto tiče, se mi zdi, da sem dobro izpolnil svojo nalogo. Sem že zares prestar; itreba je to ponuditi mladim; bi! sem že
Prosveta.
K PRIHODU MOSKOVSKEGA HUD02E-STVENEGA GLEDALIŠČA.
Štirinajstega maja se prično predstave moskovskega umetniškega* gledališča, tako-imenovane praške skupine, ki se je pod vodstvom Germanove in Masalttlnova, najstarejših članov jedra Moskovskega Hudože-stvenega gledališča odcepila od njegove glavne skupine. Okoli teh dveh umetnikov so se združili najbolj nadarjeni učenci iz moskovske šole Hudožestvenega gledali-šča, kakor n. pr. Pavlov, OTeč In drugi ter ravno tako se slučajno v tujini nahajajoči priznani drugi ruski igralci, ki so pod vodstvom Masalitlnova nadaljevali svoje delo po načelu in tradicijah glavnega moskovskega umetniškega gledališča. Do sedaj so uprizorili celo vrsto predstav v Pragi, Berlinu. Danzigu in su začetkom letošnjega leta znova prišli v Zagreb, Beograd in druga mesta Jugoslavije. Obiskali so tudi Sofijo, kjer so bili bratsko sprejeti.
Nali gostje priliajajo k nam iz Dubrovnika in SplHa, kjer so počivali po napornemu zimskemu delu. V skupini je velik del članov, ki je nastopil že v Ljubljani. Iz Ljubljane odidejo v Maribor, nato v Berlin, kjer se združijo z glavno skupino hudožestvenl-kov, ki se je vrnila s svojega triumfalnega gostovanja po Ameriki.
Premije™ v dramskem gledališču. V sobote 10. maja se vprizori prvič v Ljubljani zanimivo delo francoskega dramatika H. — P. Lenormanda »Izgubljene duše« (Les Ra-tčs) v prof. Juvančičevem prevodu. Lenor-uiand spada med one sodobne francoske pi-telic, ki so vzbudili tako v svoji domovini kakor v tujim uajvečjo pozornost. V bistvu je Ibsenov učenec; pariška Revue Crltique ga imenuje najodličnejšega zastopnika »ne-oibsenlzma* med Francozi. Kakor sloviti norveiki dramatik, tudi Lenormand najrajši , ubUeluje psihološka probleme Izvirajoče iz ;.! unmi:.';ie;;a davnega razpoloženja gotovih tipičnih zastopnikov človeške družbe, • amo du ie pri njem ekspoziclju razvoj* abnormalnosti uianj zagonetna, jasnejša, ker
sedemkrat ministrski predsednik. Imam že pravico na skromen odpočitek.
— Kakšna bo zunanja politika levega bloka, v katerem boste na vsak način med najbolj poslušanimi voditelji?
Ta politika bo internacionaliziranje varnostnega in reparacijskega problema. Nacionalisti ne morejo razumeti, da je Francija mednarodna. Njena važnost in privlačnost, s katero deluje na zunaj, ji nalagata v nravnem oziru vodilno ulogo. K nji se obračajo narodi. Da so se med vojno postavili pod njeno zastavo, so storili to iz vzroka, ker se jim je Francija zdela simbol njihovih aspiracij. Zato je treba mednarodno gledati na rešitev reparacijskega in varnostnega problema.
— Vendar ne zavračate zasedbe Po-ruhrja, kakor jo je izvedel minister g. Poincare.
Ne vem, kaj bi storil, če bi bil jaz v oni dobi na krmilu. Sistem okupacije se mi zdi nevaren. Pri taki operaciji držimo jamstvo mi ali pa ono nas. Treba je izvajati prvo in se varovati, da ne nastane drugo. Ko je prišlo k poboju pyrmasenskem. je bilo potrebno, da bi se francoski vojaki poskrili in samo opazovali, to je, da bi jamstva pravzaprav ne držali.
O poročila ekspertov se je Briand izjavil tako-le:
Je to peto delo te vrste. Zaključki se ne razlikujejo, pač pa številke, in te. h katerim prihaja elaborat Dawesovega komiteta, so za Francijo manj ugodne kot prejšnje.
Briand je na vsak način preostro obsodil politiko min. preds. Poincare ja, ker delo. ki ga čaka, ako bo po volitvah njegov naslednik, tudi zanj ne bo nič lažje.
je prosta vse realistične navlake, ki umevanje Ibsenovih značajev mnogokrat otežko-ča. Lenormandove drame — sam jih imenuje »igre«, ker nudijo poleg zapietljajev globoke tragike obilico komičnih prizorov in tipov — so povečem razdeljene na daljšo vrsto kratkih, živih in učinkovitih slik, katerih vsaka je produkt samo dveh, treh markantnih potez, osvetljujočih trenotno razpoloženje delujočih oseb. Z nedosežnim verizmom osvetljuje pisatelj skrite rane na telesu človeštva; neusmiljeno biča smešno plehkost in nizkotnost velike tolpe, obdajajoče redke primere mislečih, čutečih In zato trpečih ljudi. — Izgubljene duše so se prvič vprizoriile 1. 1920 v pariškem Thč-atre des Arts ln so Imele v prošli sezoni velik uspeh tudi v Pragi, kjer so jih igrali pod imenom »Turneja«. Na Dunaju so v Rein-hardtovi režiji dosegle pod naslovom »Na-menlos« učinek prvovrstnega literarnega dogodka. Snov jim je vzeta Iz umetniškega življenja. — Od ostalih Lenormandovih del naj bodo omenjene drame: Obsedenci (Les Possčdčs), Vroče zemlje (Terres chaudes), Samum (Le Slmoun), V pustl-n j I (Au Desert) in Cas je sen (Le ternps est un songe). Od Lenormandovlh prlpovod-nih spisov je najbolj znana zbirka Mislec in Idi jot k a (Le Penseur et la Cretine).
—	Premijero režira g. Šest; glavne vloge so v rokah gospe Šaričeve, gospoda Rogoza in gospoda Skrbinška. Sodeluje skoro vse dramsko osobje.
XII. mladinsko predavanje. V nedeljo, dne 11. t. m. se vrši ob pol 11. uri dopoldne v Unionski dvorani zadnje mladinsko predavanje v letošnji sezoni. Na sporedu tega mladinskega predavanja je celotni sinfonjčni ciklus Bedrlha Smetane »Ma Vlast« (Moja domovina), katerega Izvaja orkester Narodnega gledališča v Ljubljani, pod vodstvom kapelnika Balaike. Uvodno besedo o Bedrihu Smetani, prav posebno pa še o ciklusu samem, govori skladatelj Emil Adamič. Mladino opozarjamo na to predavanje in prosimo stariše, da pošljejo mladino v nedeljo v Union, da se naslaja ob nesmrtnih delih slavnega skladatelja, katerega 40. obletnico smrti smo uravkar se spominjali, Sporedi se dobi-
*2n?oDNf J5SfSVNlK»"7. iaaja &A
kaj podobnega je v načrtu glede nekaterih prog na lavem obrežju. Zvezo nai bi tvoril francosko - belgijski centrum v Kelmo-rajnu (Koln). Iz tega je razvidno, da je v tem zvezano še neko drugo in sicer: evakuacija ozemlja, ki ga je nakazala versail-leska mirovna pogodba Angliji.
Med vprašanji, ki so odložena za pozneje, je najvažnejše vprašanje medzavezni-škili dolgov, ki zlasti Italiji ne da miru. Tu upajo na ugodno rešitev n. pr. na ta način,
Francoski vtisi o
Nemške volitve le komentiral francoski tisk z veliko resnostjo, toda brez običajne nezaupljivosti. V splošnem prevladuje mnenje, da se ni v Nemčiji nič spremenilo. Iz volilnih izidov bi se dalo kvečiemu sklepati, da ni republikanska ideja v Nemčiji globoko ukoreninjena. Francoski nacijonalisti pravijo: v Nemčiji prevladuje stranka kršitve. Komunisti so prevzeli nekai socialističnih sedežev in predlagajo novo diktaturo, različno, toda slabšo, nego io predstavlja diktaturo generala v. Seckta: diktaturo proletarijata.
»Intransigeant« je mnenja, da je treba gledati na volitve z veliko previdnostjo in s skepticizmom. Pristaši posameznih strank niso tako strogo ločeni in Nemci sploh nočejo, da bi inozemstvo videlo jasno v nemški kotel. Pisec zaključuje, da ni Francija še nikdar tako potrebovala moža izrednih sposobnosti, kakor danes in da je nujno potrebno. da ostane na državnem krmilu še nadalje Poincare, ki si je nabral tekom dveh in pol let dovolj izkušenj, da ne zavozi državnega voza.
»Petit Parisien« je mnenja, da ne bo novi parlament boljši od starega, marveč celo slabši. Drugače tudi ne more biti v državi brez vsake tradicije in politične vzgoje. v državi, ki ni nikdar poznala demokratizma.
Po »Journalu de Debats« potriuje skru-tinij volilno prognozo. Predvideti ie bilo, da zmagata skrajni krili levice ln desnice in
da bi se Francija v tem slučaju uzadovo-ljila z malenkostnim nemškim odplačilom v gotovini. Splošna situacija na predvečer važnih dogodkov bi se mogla izraziti s temi besedami: Nihče resno ne veruie. da bi kakšna država ali kakšen politik nasprotoval splošni ureditvi celokupnega reoaracij-skega in povojnega problema. Vsi zaupajo neke vrste fatalizmu, ki naj bi topot uredil vse, kakor je treba...
nemških volitvah.
da se oslabi centrum. Proporčnl sistem, kakor ga izvajalo Nemci, ne bo nikdar prinesel dobre zbornice in bo omogočal velike spremembe.
Po »Timesu« so pokazale volitve dvojno. Sorazmerno zastopstvo strank, ali bolje rečeno političnih tendenc, se ni znatno spremenilo. Nacionalisti so pridobili tla skrajni levici in so sami izgubili na račun skrajne desnice. Številni stari neodvisni socialisti so glasovali za komuniste. Izvolili so torej poslance, ki bodo dobivali svoje direktive iz Moskve, mesto da bi se trudili stopiti v stike s socialistično večino. To je po francoskem mnenju nevarnost, ki jo vsebuje nemški volilni sistem.
Listi spominjajo na slučaj, da bi nacionalisti. ultranacionalisti, poslanci bavarske ljudske stranke in komunisti dasovali proti zakonskim predlogom, ki jih predvideva izvedeniško poročilo, s čemur bi bilo nemogoče veljavno sprejeti onih zakonov, ki bi spremenili ustavo. In v tem oziru je zanimiv sledeči komentar. Omenjene štiri stranke štejejo 175 poslancev, to je več nego eno tretjino bodočega državnega zbora. Zakoni pa, ki zahtevajo spremembo državne ustave, morajo biti izglasovani z dve-tretjinsko večino. Zaključek? Zakoni, ki jih predlagajo izvedenci, bodo cenzurirani v Moskvi. Dosedaj je bilo v Moskvi vrhovno poveljstvo nemških komunistov, ako ostane še nadalje, je možno, da Moskva prepreči izvedbo izvedeniškega načrta.
Sfev.rcrfi
Dopisi.
Laško. V soboto, dne 26. aprila t. L •• je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem obravnava proti županu in advokaru dr. rr. Rošu v Laškem, ker jc ob priliki nekega večjega krokanja, dne 9. aprila v gostilni Gradt nekega višjega državnega uradnika oklofutal. Dr. Roš je bil obsojen na 500 dinarjev denarne globe, odnosno na 5 dni napora! Škandal je bil posledica demokratske* ga shoda dne 6. aprila 1924.
Razno.
NA POGREBU PRI TAVLILIH.
Iz Burgerjevih spisov življenja divj® narodov na otočju Južnega morja P°s“®* mamo sledečo črtico o pogrebnih običajih pri TavLilih, nekem papuanskem plemena na Novi Britaniji.
—	Poglavar vasi Taptavul, To Bco (Gospod Ptič), je nepričakovano umrl; pobrala ga je smrt v najboljših moških letih. Zamolklo so se razlegali glasovi gorainuta (lesene trombe) po gostih tropičnih pragozdovih. Njihova naloga je bila odvračati hudobne duhove od trupla pokojnika in obenem nar-znaniti vsej bližnji in daljni okolici, da To Bea ni več med živimi. Kar so pri nas zvonovi, to je torej pri teii ljudeh lesena trom-ba. Z glasovi trombe se je mešal vriši žensk, ki so objokovale smrt svojega po« glavarja.
Kmalu po prvi vesti o poglavarjevi smrti so pričeli prihajati ljudje iz sosednim selišč, da izkažejo pokojniku zadnjo čast. Mrlič je ležal na paradni mreži, svečano okrašen kakor za ples. Na prsih so mu ležau tobak, ilnata piščalka in letlov oreh, bili S? mu v življenju vedni spremljevalci, zato Jth tudi na onem svetu ne sme pogrešati. Krog vratu je imel ovite kolobarje školk, domačega denarja, da si lahko na poti v ono-stranstvo kupi kar bo potreboval. Ostali denar iz školjk, ki je bil poprej spravljen <1 njegovi posebni kolibi, tambl, je bil razvrščen na posebnem odru poleg mrtvega sku-paj z njegovim orodjem in orožjem. Pričal J« svetn o njegovem bogastvu in dostojanstvu.
V bližini mrliča so se razvrstili vsi domačini in sosedje; na eni strani moški 8* drugi ženske. Nekateri moški so delili me(* navzoče male obroče denarja,1 tobak ln vojčke punupurja. Prava pojedina s pasjo W svinsko pečenko pa je pričela komaj pozneje. Od časa do časa je najljubša žena mrt-- \ vega poglavarja strašno zatulila in odgovorile so ji z enakim tuljenjem in jokom ostale-
Naenkrat se je nekaj zganilo v grmovju. Vse je utihnilo. Iz gozda so se prikazale tiho in skrivnostno strašno našemljene 10 zakrinkane postave. S svojim ponašanj®® in pO svoji opravi so izgledale kakor prikazni z drugega sveta. Pokrite so bile P0-polnoma z listi različnih rastlin in tudi preko obraza so imele poveznjen nek čuden klobuk, tako da niso bile čisto nič podobne ljudem. Bili so člani skrivnostne organizacij* »dukduk«, ki so prišli počastit pokojnika. Kakor so prišli, prav tako tiho In skrivnost* no so tudi izginili.
Pričela je pojedina; tromba je začela zopet ropotati in ženske so zagnale ponovno jok in vrisk. Mrliča so zavili v rastlinske mreže ter ga položili v grob. Obupni prizori so spremljali ta ceremonij. Pojavili so se čarovniki in molili: »Naj odide tvoja senca v polje blaženih! Naj nikdar v maščevalnem namenu ne obišče te vasi, kajti tvoj morilec se ne nahaja tu, ampak živi daleč od tod pri nekem drugem plemenu!«
V naravno smrt ti ljudje sploh ne verujejo. Smrt je pri njih vedno posledica čarovnije ali zastrupljenja. Gorje pa onemu, ki koga začara ali zastrupi; če ga osvetniki fe-slede, ga zopet zastrupijo. Odprti boji seda* pod vlado belih ljudi niso več dovoljeni, zato se domačini poslužujejo strupa, da i njim pokončajo svoje nasprotnike in sovražnike. Kavaki poznajo vseh vrst strupe, take, ki takoj povzroče smrt in take, ki delujejo le po- * lagoma. Sploh so ti ljudje največji mojstri v pripravljanju strupov na svetu. Strupe«* zelišču in živali poznajo bolje nego nas# učenjaki in znajo strup tudi tako previdno primešati in podtakniti, da se jim skor® nikdar ne more priti na sled.
Po pogrebu so določili nekega To Beo* vega sorodnika, To Lakfela za maščevale«
Ta je dobil nalogo, iskati morilca ln ga kaznovati. Odšel je takoj v gozd in dalje P® hribih in dolinah iskat sledov za hudodelcem katerega najbrže sploh ni bilo. To<» našel je končno gotovo koga, ki mu Je BK>* ral. čeprav nedolžen, poplačati s svojo glavo smrt To Bea. Tak je običaj teh primitivni* divjih ljudi.
: Hipnotiziranje žab. Razne živali otrP*
nejo, ako jih nenadoma postavimo na hrbet. Tudi pri žabah se to zgodi zelo lahko, kaj lahko sami poskušamo. Vzemimo žival mf» obe roki in jo nato obrnimo. 2aba obleži 0® hrbtu brez vsakega znaka življenja.
: Tat knflg iz potrebe. Budhnpeštansk* policija je zaprla nekega gimnazijskega P1**" fesorja radi obsežnih tatvin v vseh n»S°^ čili kniižnlcah. Dotlčni profesor je namreč ukradel v raznih knjižnicah dragocene k«J*J ge. često starinske origlnaile, in Jih proda)® nekemu antikvarju. Vrednost ukradenih k«i» presega več milijonov kron. Med ukradenimi knjigami se nahaja tudi znani francoski molitvenik iz leta 1498, ki je bil že proda® v inozemstvo za 2000 švicarskih frankov-Na tatvino je prišel antikvar sam, ker ** mu je zdel izvor knjig sumljiv. Prijeti a&~ njak se Je skušal usmrtiti. Pri zaslišanju Jf izjavil, da se ni mogel preživljal s svoflJ® znanstvenim delom.
: Tip sebične žeiie. Pred haškHn nim dvorom je pričela že tretjič razprav«
proti neki Desmet, o kateri govori ie jej® dni vsa Holandska. V januarju lanske« »e** so našli v parku Vavkenward napol mrtve®* nekega lastnika kinematografa, Imeno® Deslet. V bolnišnici Je obdolžil zločina »** bbnea svoje žene Kersemakena. Izgleda. “* ga je žena pregovorila, naj odvede nroz* v park pod pretvezo, da se tam sestane nj®' gova žena z nekim ljubimcem. Ko sta pri®** v park. je oddal Kersemaken na »voj® tev več revolverskih strelov In ga pusta*** mestu napol mrtvega. Kersemaken in D**®" met sta bila seveda takoj aretirana, *** zagovarjata sta se tako spretno, da ni mogoče dokazati, da sta v kaki madsebojo* zvezi. 2eni so samo dokazali, da je skU"»* nekoč umoriti svojega moža z zastn«*«®' njem. Na drugi strani so ji spet dok;iZalWj“ je kupila revolver ln se v svoji spalnici v*»-bala v streljanju. Žena se zagovarja da *» je hotela umoriti, ker so ni hotel volver je baje kupiia iz strahu pred ni**^ Psihiater je izjavil, da je Desmet žen* bične narave, ki se ne straži ničesar v šego svoje ja a Ui a,
Politične vesti.
Med Londonom in Parizom.
(Oil našega s talne au
Tednik »Anx Eccutes« priobčuje sledeči načina medzavezniških razgovorov: dan izražajo Angleži in Francozi medsebojne prijateljske zveze; drugi dan razpravljajo v vedno bolj soparnem ozračju; tretji dan se sprejo in grozijo, četrti dan se objemajo ta Izdelalo skupno poročilo, ki vsebuje najboljše izglede za prihodnjo konferenco...
i Topot se je način razgovorov nekoliko »premenil. Najpreje je bilo predvideno, da m sestaneta še pred nemškimi volitvami Pobvcarč ki Macdonald v Chequersu. Po Macdomkk>vem govoru v Yorku je Poin-»art odpovedal ter je ostal pri svoiem sklepa tudi potem, ko ie angleški poslanik v Parizu podal znane izjave o dalekosežnostl tega govora. V svrho vršitve razgovora je imoral zopet posredovati g. Theunis. NJego-tVi pariški razgovori so zopet premaknili »reparacijski kamen«. O. Poincare je bil prijateljsko obveščen o moči onih. ki silijo ie Mtri rešitvi celokupnega reparacijskega vprašanja. Več se do sedaj vseeno ni doseglo. V najboljšem slučaju se more govoriti to Os to psihološkem rezultatu. Vsa druga jtflčakovanja bodo morala pač potrpeti do
Dosedanji razgovori so ugotovili potrebo. da Je treba ločiti med onimi vprašan]!, [kt Uh Je mogoče rešiti brez posebnega truda, in med onimi, ki zahtevajo daljša In napornejša pogajanja, kakor tudi velike medsebojne koncesije. Lahko se reče, da londonski razgovori niso določili meje med »daljnim idealom« in »resnično realnostjo«, kakor se Je Izrazil neki angleški Itst. To »resnično realnost« naj bi tvorile sledeče točke:
1.	Natančna določitev tega, kar moča Nemčija storiti, da »izvede« v Poincareje-vem smislu Dawesov načrt (mfoe k exčcu-tion). G. Theunis se je vrnil lz Pariza s prepričanjem, da Franclja pod nobenim pogojem ne bo spremenila svoje poruhrske politike, ako Nemčija ne stori gotovih kora-
pariškega dopisnika J
—ap. Pariz. 4. maja.
kov. Tu se splošno misli, da je g. Poincare natančno podučil Belgijce, kal je treba razumeti pod temi »koraki« in da so Belgijcem znane meje, v katerih so možne francoske koncesije. Tehnično delo v Cheuuer-su je obstojalo le v tem, da se spravijo v sklad Poincarejeve zahteve s pritrditvami nemške vlade. (Te pritrditve je nemška vlada po mnenju informiranih krogov že sporočila.) To je bil tudi razlog, zakaj ni prisostvoval razgovorom pristojni zakladni kancelar Snovden, temveč je prisostvoval za podrobno delo sposobnejši državni podtajnik v Foreign Ofiiceu, Sir Eyre CTOwe. Koliko so bila ta prizadevanja uspešna, se še ne more reči. Mogoče le res, da je dal g. Poincarč svojemu belgijskemu tovarišu zagotovilo: Francija ne reflektlra na obnovitev »Micum« pogodb preko 15. junija. Vsled tega M se morala sklicati splošna konferenca že v začetku junija, takoj po »važnem glasovanju v parlamentu«.
2. Sankcije in garancije, h katerim morajo pristopiti vsi zavezniki, ako bi Nemčija ne izpolnila pogodbenih določil. Sološno se govori da se je v tem oziru predlagal z belgijske strani sistem, ki predstavlja srednjo pot med Poincarejevim in Macdonaldo-vim umevanjem. Po te! vesti, bi se Francija nrjdružila temu načrtu s pogojem, da stori tudi Macdonald Isto. Tu so mnenja, da se bo vprašanje te trnjeve zadeve, ki dovoljuje Društvu narodov široko intervencijsko možnost, rešilo diplomatskim potom v zvezi z londonskimi razgovori.
3. Vprašanje čisto vojaške zasedbe Po-ruhrja povzroča večje težkoče, nego so do sedaj mislili v Parizu. To vprašanje se samo po sebi spleta z nekim drugim, v katerem je Macdonald popolnoma neizprosen: železniška režija. S francoske strani se je pojavil predlog, ki do sedal še ni znan širši javnosti: Dve železniški progi na desnem obrežju Rena naj bi tvorili neke vrste »exploltation mixte«, Francija Da naj bi Imela tam svoje nadzorstvene pravice. Ne-
= Damoklejev meč nad Romunijo. Reuter poroča po informacijah iz rumunskih krogov. da ni misliti, da bi prišlo k definitivni francosko-romunski pogodbi. Posvetovanja so se tikala obrambe Romunije proti ruskemu napadu po Franciji, ki je ta seveda ne moTe garantirati. Romunski državniki sodijo, da visi ruska nevarnost nad Rumunijo kakor Damoklejev meč. Vlada popolna negotovost o namerah sovjetske vlade. Za bližnjo bodočnost Romunija sicer ne pričakuje, da bi bila resno ogrožena, ali neprestana nevarnost z ruske strani jako zaposluje rumunske državnike.
= Sestanek Poincare — Mussolini. V rimskih političnih krogih se je razširila vest
o	predstoječem sestanku med Mussolinijem in Poincarejem. Na razgovor pride vprašanje onih točk pri reševanju reparacijskega problema, v katerih se ne strinjata obe vladi, konkretizirale stališča obeh vlad v vprašanju medzavezniških dolgov, ki je za obe državi enake važnosti in vprašanje skupnega nastopa na bodoči mednarodni konferenci.
—Ruski poslanik zapusti Berlin. Poročali smo že o Incidentu, ki ga je te dni berlinska policija zagrešila s tem, da je kršila pravico eksteritorijalnosti ruske trgovinske misije. Ruska vlada je poslala v Berlin dve ostri noti, v katerih zahteva zadoščenje ln grozi s sankcijami. Po zadnjih vesteh namerava ruski poslanik v Berlinu, Krestinski, odpotovati v Moskvo.
= Belgijsko-ruska pogajanja. Te dni je posetil belgijski poslanik načelnika ruske mirovne delegacije v Londonu, Rakovskega, in Izrazil željo belgijske vlade najti pot, ki bi omogočila belgijsko-ruska pogajanja. Poročila pravijo, da je storila prvi korak bolj-ševlška vlada v Bruslju.
~ Novi češkoslovaški poslanik v Rimu.
V	rimskih diplomatskih krogih se potrjuje vest, da bo češkoslovaški poslanik v Rimu g. Rybel odpoklican in da pride na njegovo mesto dosedanji češkoslovaški poslanik v Londonu dr. Mastny.
= Francosko-nemški trgovinski odno-šajl. »Matin« potrjuje Vest, da se peča trgovinski minister Loucher z načrtom za vzpostavitev nemško-francoskih trgovinskih od-nošajev. Kakor znano prestanejo veljati sedanje določbe verzajske mirovne pogodbe dne 25. januarja 1925. Osobito zgube veljavo ugodnostne določbe glede Alzacije- Lotarin-gije.
= Italijanski klerikalci in Vatikan. Bivši vodja italijanske klerikalne stranke don »Sturzo« je izjavil rimskemu dopisniku »Temp s a« sledeče: Ako bi ne bilo sedanjega volilnega zakona, bi popolani dobili več poslancev kakor pri volitvah 1. 1921. Kljub hudemu pritisku smo dosegli 650.000 glasov. Moja stranka bi imela 40 poslancev, ki bi tvorili kompaktno skupino. Skupina bo v opoziciji, ki je zelo razdeljena, najmočnejša. Vodstvo stranke sem moral prepustiti drugim radi talarja. Kot duhovnik se nisem hotel izpostavljati napadom, kajti pri tem bi trpel ugled vere. Na moje mesto je prišel lajik. Zagotavljam vam, da tekom štirih let, ko sem bil politični tajnik stranke, nisem imel odnošajev z Vatikanom ne javnih, niti tajnih!
= »Šovinizem« v Zedinjenih državah.
V	parlamentu države Ne\v York je predložil poslanec Coughlin zakonski načrt, po katerem naj bi bila vsaka časopisna publikacija v tujem jeziku prepovedana, ako ne bi časopis v paralelnih kolonah priobčil tudi angleškega prevoda. Sicer se ta predlog ne bo uveljavil, vendar pa je značilen za razpoloženje gotovih krogov v Ameriki.
= Solidarnost italijanskih žurnalistov. Na seji upravnega sveta italijanskega novinarskega udruženja je bila enoglasno sprejeta resolucija, v kateri se obsojajo vladini koraki proti časopisju. Resolucija povdarja, da je prepoved izhajanja listov proti svobodi.
$®k©!sf¥<a>.
Sokolsko društvo v Ljubljani. Izlet moške dece, ki se vrši v nedeljo 11. t. m. na »Ormado« in Sv. Katarino, se je v toliko spremenil, da se odpeljemo iz Ljubljane z vozovi^ br. »Žirovnika« šele v nedeljo točno ob enčetrt na 7. zjutraj izpred Narodnega doma. Povratek v Ljubljano med 7. in 8. uro zvečer. P. t. roditelji ter prijatelji sokolskega naraščaja, ki se nameravajo izleta udeležiti, naj se poslužijo gorenjskega vlaka (do Medvod), kateri odhaja iz Ljubljane točno ob trlčetrt na 7. zjutraj. Zdravo! Predhjački zbor.	,
— Pešizlet Sokola I v nedeljo 11. t. m. v slavnostnem kroju, kdor tega nima, v običajni obleki s sokolskim znakom. Izlet je obvezen za člane in članice. Zbirališče Tabor ob 4.45 zjutraj, pot po župnih dispozicijah, povratek ob 13. uri.
— Mladinski popoldan Sokola I se vrši v nedeljo popoldne 11. t. m. ob pol Ireh v Unionu. Pomlad, mladost, cvetje in naše narodne nade — to bodi praznik sokolske mladine in Sokolstva, ki mu je poverjena vzgoja v nravnosti in telesnem zdravju. Sta-riši in prijatelji mladine, pridružite se temu slavju, ,posetlte naš mladinski popoldan!
Borzna poročila.
Beograd. 6, maja. Zaradi praznika sv. Jurija borza ni poslovala.
Zagreb. 6. maja. Devize. Dunaj 0.1126—0.1146, Budimpešta 0.10—0.52, Bukarešta 40—43, Italija, izplačilo 359.85— 362.85, Italija, ček 359.50—362.50, London, izplačilo 352.25—355.25, New York, ček 79.80—80.80, Pariz 520-525, Praga 235.50— 238.50, Švica 1431—1441. Švica, ček 1429.50 —1439.50. — Valute. Dolarji 78.875— 79.875, avstrijske krone 0—0.1135, francoski franki 0—515, romunski leji 38.50—40.50.
Curih, 6. maja. Beograd 6.87, New York 561.375, London 24.63, Pariz 36.30, Milan 25.20, Praga 16.50. Budimpešta 0.0065, Bukarešta 2.90, Sofija 4.12. Dunaj 0.0079125.
Berlin. 6. maja. Beograd 5.28, Dunaj 5.98, Milan 18.95, Praga 12.46, Pariz 27.23, London 18.455, New York 4.19, Curlh 74.81.
Praga, 6. maja. Beograd 42.125, Dunaj 4.735, Berlin 7.875, Rim 153, avstrijske krone 4.70. italijanske lire 153, Budimpešta 3.75, Pariz 220.25. London 149.05, New York 34, Curih 605.50.
Dunaj, 6. maja. Devize. Beograd 878—882, Berlin 16.10—16.40, Budimpešta 0.81—0.87, Bukarešta 359—361, London 311.300—312.300, Milan 3174—3186, New York 70.935—71.185, Pariz 4607-4623, Praga 2080—2090 Sofija 518—522, Curih 12.635 —12.685. — Valute. Dinarji 875—881. dolarji 70.460—70.860, bolgarski levi 501—509, nemške marke 15.80—16.20, angleški funti 309.500—311.100, francoski franki 4575— 4605, italijanske Mre 3160—3180, romunski leji 356—360. švicarski franki 12.620—12.700, češkoslovaške krone 2064—2080. madžarske kron« 0.78—0.84,
vajo v Matični knjigarni. Mladinsko predavanje je namenjeno izključno le mladini.
V	petek, dne 9. t. m. se vrši instrumentalni in vokalni koncert Glasbene Matice v Unionski dvorani. O instrumentalnem delu sporeda smo spregovorili v včerajšnji številki. Naj nam bo dovoljeno par pripomb k vokalnemu delu. Ta del Izvaja pevski zbor Glasbene Matice in sestoji iz zgolj izvirnih slovenskih skladb, po večini najnovejšega datuma. Adamič je zastopan s svojimi štirimi najnovejšimi mešanimi zbori in sicer Molitev pastirčkov, Narodna, Igra na nebu in Vijola. Marij Kogoj ima dva otroška zbora in en mešan zbor. Izmed Pavčičevih zborov se poje mešani zbor Če rdeče rože zapade sneg. od Ravnika pa moški zbor Kam si šla mladost ti moja. Premrl pa je zastopan tudi z otroškim zborom Rože za Marijo. Iz Lajovičeve zakladnice je vzel' tokrat zbor njegov moški zbor Breza in hrast, otroška zbora Dete jezdi na kolenu in Nagajivka ter mešani zbor Zlato v Blatni vasi. Velika večina teh skladb se Izvaja prvič, so izredno težke ter stavijo na zbor naravnost velikanske zahteve; naj jim bo v Izvajanju sreča mila. Po celotnem programu sodeč, bo ta koncert najbrže pomenil višek letošnje koncertne sezone. — Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni
Ženski zbor državnega ženskega učiteljišča v Mariboru pride v soboto, dne 17. t. m. v Ljubljano ter priredi isti večer ob 8. uri v Filharmonični dvorani koncert z istim sporedom, kakor ga je vršil v soboto dne 3. t. m. z najlepšim uspehom ln pri razprodani Gotzovl dvorani v Mariboru. Vstop, nice bodo od pondeljka dalje v predprodaji v Matični knjigarni.
»Slovenski kvartet« (gg. Banovec, Pečenko, Završan, Zupan) priredi v Celju dne 13. t. m. hi v Mariboru dne 14. t. m. po en samostojen vokalni koncert z izbranim sporedom starejših in modernih slovenskih skladb. Sloves, ki ga je pridobila ta resna koncertna enota pri ljubljanski publiki in glasb, strokovni kritiki, nam jamči, da bodo ti koncerti vzbudili tudi pr; celjskem In mariborskem občinstvu največjo pozornost ta da uspejo kar najsijajnejše.
caorn
rcru\.vruTVi Dnt? rrav,. r. ura ja wpj.
■stran a
Dnevne vesti.
— Priseljevanje v Argentinijo, Zaradi *^vega zakona v Zedinjenih državah, ie Šternu priseljencev v Argentinijo zelo narastlo. V teku prvih štirih mesecev t. 1. se je priseli® v Argentinijo trikrat toliko ljudi kakor v istem času lanskega leta. Največ prise-
je iz Nemčije, Češkoslovaške in
— Usposobijonostul izpiti za osnovne in noičanske šok na drž. moškem učiteljišču * Ljubljani so se vršili pod predsedstvom ravnatelja A. Doklerja v času od 25. aprila *> 5. maja. — Usposobljeni so bili: I. za Meščanske šole: Kerne Leopold, S. Bahovec Helena, S. Marinko Frančiška (III. sk.), ?■ Rozman Marija (II. sk.), S. Blejec Marija & odliko), S. Celestina Ljudmila (z odliko), Prekuh Josipina in Vidmar Marija (I. sk.). r a za osnovne šole: Milan Deškovič, Mbizfj Dolinšek. Karel Fakin, Anton Flegar, **Hderik Hegler, Ivan Jamovič. Rudoli Kav-
Franc Košca, Gustav Kraševec, Mirko jokali, Josip Lekše, Franc Logar, Franc Mervar, Vladislav Mlekuž, Milan Pavlovec, Ivanc Peček, Avgust Pehišič, Ciril Pivk, Vaclav Požar. Srečko Krsironk, Franc Aleksander Dominko. — Marija Be-i-Mahovčič, Serafina Dacar, Josipina Ker, Vida Frelih, Ana Gradišar, Franja har, Mar'ja Hočevar-Tiegl, Staša Hor-Valerija Hrovat, Marija Iglič, Barbara Janežič, Sonja Rtov ar. Marija Krdomelc-Vyzowcek, Ana Kren. Angela Kunstler, Lea d ^^'Kaiser b er ge r, Jožica Perme, Ank a p2r°^ Draga Podboj, Elza Podboj, Vida ^odreberšek, Helena Rom, Bogdana Rup-Alojzija Rus Valerija Sevar. Albina ttM-r Antonija Škerle, Ana Šubic, Marija V. , Mira Urh, Verena Vodušek, Berta runec in Marija Žagar. — III. Posebne iz-9*e so napravili: a) iz italijanščine: Angela esnovar, Ivana Dekleva, Helmut Gallatia, / Legiša, Marija Slokar, Jelka Wri-»;r®r U odliko); b) iz srbohrvaščine za me-e ^°'e: Bogomila Benedik. Marija Be-S, Marija Plevel (z odliko), Marija 5^1^‘Bedekovič in Ljudmila Sirnik. --- Re-“Olrana sta bila dva kandidata, med izpi-j^^so izstopili trije kandidati in tri kan-
Inii T ^adK-ev proglas v Beogradu. Dana-da V^Erajski listi prinašajo v celoti pro-HRSS, ki v Beogradu ni bil zaplenjen. Konec tipografske stavke v Budim-Stavka v tiskarski obrti se je v so-‘° Popolnoma končala.
Vjm" Bdružeitje rezervnih oficirjev. V No-ofu! .Sadu je pričelo udruženje rezervnih ^drn* Valuti svoj list »Rafcnički Glasnik«. VeuN^ie je dobilo od države letno sub-Mm v znes''u 300.000 Din za pomoč bol-^žervnim oficirjem za bivanje v zdra-
a,j[ r~ Poštni čekovni urad v Črni gori. Z
bila j11 mbiiSiLStva pošte in telegrafa je lig, Je dni otvorjena pri vseh poštnih ura-v Crnl gori poštnočekovna služba. Anw~č Akcija proti inozemskemu tisku v bil n lč!’ Y ^upščini države New York je htoral l5žei1 zak<mski načrt, po katerem bi biti vsaki novinski publikaciji v ino-ftork ein.	publicirani	v	državi New
Jezi£ bjddejana tlldi prestava v angleškem *akon i?a ^krat še ni pričakovati, da bi bil dftr rto Predlog v skupščini sprejet, ven-Vttlkv? Predk>g kaže, da je v Ameriki zelo ° razpoloženje proti inozemskemu tisku. Znižana' vožnja za poset kopališč v ^aoslovaški. »Prager Presse« poroča, da uvedejo z veljavnostjo od 16. t. m. za jf ?dstotkov znižani železniški vozni listki KI. Tazreda za inozemske posetnike STžavnth ali drugih kopališč v republiki, •nižanje velja za take posetnike, ki ostanejo •gihianj 10 dni v enem zdravilišču, če se vo-rju Po progah državne ali pa po progah TOSičko-bohuminske železnice.
— Pasteurjev zavod v Nišu. V krat-bo zgrajena moderna in velika stavba
eurjevega zavoda v Nišu. k Pritožbe proti beograjski policiji. Iz t »krada poročajo: Nocojšnje »Novosti« po-*ki poc* nasl°vam »Škandal na beograjsko??!^1!**' da so na prvi (pravoslavni) vesten prazn‘k okrog pol desetih zvečer iti« u.Val' na upravi mesta neko žensko, HSco Sjci na pomoč so se slišali celo na NI nek?6 30- aPrila so policijski organi te-B. {J, aretiranca, v soboto, 3. t. m. med t upra ’ Zve^er pa ie ambulanca odpeljala ••alejh ® .mesta osebo, ki je bila po vseh ^heni eti mrtva. Na vprašanje, kaj to ** bo i so odgovorili policijski organi, da ^ *e objavilo.
L*škwn Stavka odvetnikov. Iz Vfcenze na »sl oh™ Poročajo, da so stoplii v stavko BNitevau * tamošnjega okraja. Odvetniki M*r v,v? Povečanje števila sodnikov. Dota nadaii ne u?<x" te* zahtevi, se bo stav-»ršitj a[*J®V;da Vsled stavke se ne morejo _oot)ene sodne razprave, knajo	žganjekuhov	Jz	cele	države
*• n‘ svoj kongres v Beogradu, »adnin,	bolezni v Beograd«. V
Itjg n-«!, seUb dneh je obolelo v BeogTadu
  ,na raznth nalezljivih boleznih.
^etk™i rnac**onall»l kongres filozofov, ftacib,,?!!!- rjveseca junija bo v Neaplju inter-jbo toL?™ kongres filozofov, na katerem se ^ ° vseh važnejših filozofskih I5™" današnjega časa.
Občkva ^ \a, kldroetektrlčna centrala. Niška ?kr«di .i ?1*' da še tekom tega poletja L*vi.	bkko-ek-kbrlčno centi y na Ni,
J*k«un rJ^f^^PMesilonalni zakon. V katoli-•ačrt m(„ u. "dnistrstva veT sestavlja se H bg	es^OPa;l|nesa zakona. Načrt
P^^bni strokovni komisiji v .	—	v končnoveljavno redakcijo.
ita«fen^ „IZ! etične znanosti v Rimu. »*tn ^ n.	l2dafa dekret, po katera za nrv;«x	univerzi osnuje visoka
1, oktah«UcL2nail‘0sti- S°Ia bo otvorje-*• »ustiturliB" k? Prp®rami! nove znanstve-vNokl jnj, , ’ ”..*Pla enako urejena znani a — Dm-r	e	znanosti v Parizu,
^kagn orehih * ‘rasedlja v Ameriki. V l trikrat	j	Janeza Kirna, ki se
** Prišel v	^jega	moža.	Te dni
ženo „ri‘^°v.nit? mož’ ki je našel J*Bišah	,	u-	Ker	ni liotela
*> je udarh^lf’,113® bi 86 vrn!Ia k sta pritekla a,l‘v'°Itl P° klavI- Na ■P*11 ga je z !vtEa zakonska Krek, toda j**1 I« mb4H n«	na	ol)el1	rokah,
f *o*eni v vrat V t^i0- umora> s« ie sunil jf. usmrtiti Hw	da se
7»*^^ JanSC&a ,2ena J'e b!a le »Sta	K Ktrn ^ doma od No-
Ponovni mu^e‘že^^č t i d
Ljubljana, dne 6. maja 1924.
vrši zadostno zakonskih dolžnosti. Konec takih očitkov je bil navadno pretep, pri katerem se seveda žena kot slabejša ni najboljše odrezala. Nekega večera je prišel Ljubomir Stojilovič zopet nekoliko kasneje domov. Žena ga je takoj začela povpraševati, kje da je toliko časa bil in da jo je skoro gotovo zopet varal. Mož jo je zastonj pogovarjal,	da	ni bil nikjer in	da	je	ni varal.
Končno se	je	naveličal prepira	z	ženo in
legel v posteljo. Toda tudi sedaj ni hotela žena utihniti. Da jo prestraši ji je mož zagrozil. da	ji	bo z britvijo	prerezal vrat.
žena se je	ustrašila grožnje	in	je	utihnila.
Mož je zaspal. Z grožnjo o britvi je žena tekom noči prišla na misel, da bi ona z britvijo resnično izvršila dejanje, ki ji ga je mož samo obetal. Pozno v noči je Stojilovičeva žena vstala, vzela britev in šla k moževi postelji. Odgrnila je odejo in da se najkoreniteje maščuje nad moževim varanjem, mu je z britvijo odrezala spolovilo. Mož se je iz spanja prebudil in pričel kričati na pomoč. Prihiteli so sosedi, ki so našli Stojilo-viča vsega v krvi. Nesrečni mož je bil prepeljan v bolnico in je malo upanja, da okreva.
Ljubljana.
— Cvetlični dan »akad. društva Jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani«. »Akad. Društvo Jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani« priredi v nedeljo, dne 11. maja L 1. cvetlični dan v prid izpopolnitve strokovne knjižnice. Ker je to edina knjižnica te vrste na univerzi v Ljub.jani, ter jo mora omenjeno društvo vzdrževati brez vsake državne podpore, prosimo cenjeno občinstvo, da pripomore k dobremu uspehu te akcije v kar največji meri Istočasno prosimo vsa društva, da se ozirajo na naš cvetlični dan in ne prirejajo istodobno sličnih prireditev. — Odbor.
— O zatiranju predenice. Mestni magistrat razglaša: Posestniki, uživalci in najemniki zemljišč, morajo po svojih njivah, travnikih, pašnikih, poljskih mejah, cestnih obronkih, železniških nasipih in po drugih zemljiščih zatieti predenioo vsaj predno začne cveteti. Ako se bo našla na kakem zemljišču predenica že cvetoča, se bo uničila brez odloga na zamudnikove stroške. Brezbrižneži se kaznujejo z globo do 2001) Din. V slučaju neizterljivosti se spremeni globa v zaporno kazen.
— Ker le sv. Jurij v nedeljo obiskal Grad s prevelikim dežjem, so se ljubljan-čani zbali in ostali doma. Šentpeterska žen-.ska in moška podružnica Ciril-Metodove družbe je sv. Jurija lepo prosila — naj pride še enkrat, ampak s solncem. Sv. Jurij je ustregel prošnji in obljubil, da pride to nedeljo. Zato v nedeljo 11. maja vsi na Grad, kjer se vrši letošnje Jurjevanje z izredno bogatim sporedom.
— Mestna Orjuna Krakovo-Trnovo vabi svoje članstvo na sestanek, ki se vrši danes 7. maja ob 20. uri v salonu gostilne Mrak, Rimska cesta 4. Na sporedu razgovor o razvitju prapora. — Odbor.
— Splošno podporno društvo uradnih slug-železničarlev v Ljubljani sklicuje sestanek društvenikov za dan 7. maja ob 7. uri zvečer v Rokodelskem domu. Po sestanku bo odborova seja.
— Sestanek uradnih železniških slug. Vsi železniški uradni sluge se vabijo, da se udeleže dne 7. t. m. ob 7. uri zvečer sestanka v Rokodelskem domu (Komenskega ulica). Po sestanku odborova seja, — Odbor.
_ Godbeniki in kavarna Emona. Glasilo »Saveza muzičara SHS« objavlja, da ae sme sprejeti noben godbenik mesta v ljubljanski kavarni Emona. Vzrok zapore so slabe plače godbenikov v tej kavami hi Pa šikane s strani uprave.
— Zdravstveni Izkaz mesta Ljubljane od 27. aprila do 3. maja izkazuje, da je umrlo 23 oseb in sicer 10 moškega in 13 ženskega spola (tujcev 9). Med tem časom se je rodilo 23 otrok 11 moškega (1 mrtvo-Tojenec) in 12 ženskega spola.
— Dobava obleke In čevljev za mestne uslužbence. Mestna občina ljublj. razpisuje tem po-tom ponudbe krojaških del za izvršitev 46 oblek za mestne sluge in 8 uniform (bluz in hlač) za tržno stražo. Dalje razpisuje dobavo 55 parov trpežnih moških čevljev iz teletine odnosno pitlingov. Končno razpisuje dobavo 55 uradnih čepic po vzorcu kakršnega imajo dosedaj mag. sluge oziroma tržna straža. Ponudbe so vložiti do 15. maja 1924 v mag. vložišču. Ponudbe za izvršitev krojaških del imajo 'obsegati cene za suknjič, telovnik, hlače in bluze. Dalje imajo obsezati pridatke, katere dobavi obrtnik kakor n. pr. sukanec, svila, gumbi itd. ker dd vse blago s podlogo itd. mestna občina sama. Ponudbe za dobavo čepic imajo obsegati ceno za kompletno narejeno čepico, katere vzcrec se vsak čas lahko ogleda v mestnem gospodarskem uradu. Isto-tako imajo obsegati ponudbe za dobavo čevljev cene za kompletno izgotovljeno blago.
— Policijske ovadbe. V zadnjfh 24 urah so prispele na policijo sledeče ovadbe: 1 tatvina. 2 pijanstva, 11 prestopkov cestno-policijskega reda, 1 prekoračenje policijske ure, 1 prekršaj predpisov o pasjem kontu-niacu, 1 poškodovanje tuje lastnine, 1 prekršaj zglaševalnih predpisov, 1 grdo i a vnanje z lastnim otrokom, 1 poskušen samomor.
—i Splašeni konji. Gostilničar Gregor Habjan iz Šiške je včeraj napregal konje na dvorišču, hoteč se peljati po opravkih. Pri tem pa so se konji splašili in zdirjali preko dvorišča na ulico. Pri tem je padel Habjan Taz voza in zadobil lahke poškodbe na glavi. Splašeni konji so dirjali naprej po Gosposvetski cesti to se zaleteli v voz hlapca Janšeta s tako silo. da so konji skočili vsled močnega karambola dobesedno na voz. Sele po daljšem času se je posrečilo spiašene konje ukrotiti in jih privesti nazaj gospodarju.
— Poskušen samomor. Služkinja Apolonija Močnik je skočila včeraj s prvega nadstropja neke hiše na Gosposvetski cesti z namenom, da se ubije. Namen pa se ni posrečil in je dobila le precej poškodb po telesu. Hotela se je ubiti, ker jo je gospodinja opominjala glede obnašanja.
— Obleka je bila ukradena delavcu Jožetu Brinovcu vredna 300 Din.
— Razgrajač. Vilko T., bančni uradnik Je razgrajal v družbi svojih tovarišev v kavarni Leon in je pri tem napravil škode za 1100 Din.
— Tatvina kambrlka. Služkinji Ivani Holzman na Cankarjevem nabrežju te bito ukradeno 4 metre modrega kambrika v vrednosti 100 Din.
Narlb®r.
— Naš plakat »Tarzana« je razburil nekatere gospode v Mariboru in sicer tako zelo. da so šli ceio na policijo protestirati proti »pohujšljivemu« plakatu. Človek mora biti v resnici skrajno pokvarjen, da vidi v sliki boja na življenje in smrt, to namreč predstavlja naš plakat, erotiko. Vrhu tega pa morajo biti moralisti v Mariboru tudi skrajno omejeni, da vidijo v krvavečem telesu Tarzana in pa v grozovitem izTazu opjce — seksualnost. Ogorčenost mariborskih moralistov pa je naravnost ogabna, če pomislimo, da se ti gospodje niso zgTa-žall^tudi nad najbolj lascivriimi romani, ki so že izhajali v slovenskih listih, da pa so se mogli zgražati nad Tarzanom, ki je po svoji poštenosti lahko vsem moralistom za vzor.
— Stanovanja za hudožestvenike. Ker
v hotelih ni mogoče rezervirati dovolj sob (25), se je Uprava Narodnega gledališča obrnila na meščanstvo s prošnjo, da bi ji dalo za par dni na razpolago nekaj sob za nastanitev hudožestvenikov, ki prispo v Maribor okrog 18. t. m.
— Zaključek razstave »Kluba mladih«.
Razstava ljubljanskega »Kluba mladih« se je v nedeljo 4. t. m. zaključila. Rezultat je zelo slab. Obisk je bil tako majhen, da z vstopnino niso kriti režijski stroški, ne glede na stroške za prevoiz umetnin. Prodani sta samo dve deli, ena slika in en kip Toneta Kralja. Pred zaključkom je v nedeljo dopoldne predaval v razstavi dr. Žnuderl o »nujnosti ekspresijonističnega Izražanja«. Obisk predavanja je bil bolj pičel1.
— Kantova proslava. Proslava 200 letnice rojst,va ^ velikega misleca Imanuela Kanta, ki jo je priredila Ljudska univerza v pondeljek zvečer, je prav lepo uspela. Poljudnim predavanjem g. inž. Kukovca (o Kantovem življenju) in g. pror. Dolarja (o Kantovih delih) je prisostvovalo okrog 200 oseb. Zaradi pozne ure se je tretje predavanje g. prof. Favaja (o Kantovi etiki) preložilo na 12. t. m.
— }• SSK »Maribor« zopet prvak Maribora. V nedeljo se je vršila prvenstvena tekma med SV »Rapid« in I. SSK »Maribor« ki je izpadla neodločeno 2 : 2. Ker ima 1. SSK »Maribor« o rezultatu z drugimi klubi 2 točki več, ostane še četrto leto prvak mariborskega športnega okrožja.
— Idealni mariborski maturanti. Letošnji maturanti državne gimnazije v Mariboru se pripravljajo pod protektoratom g. ravnatelja dr. Josipa Tominška, da se podajo po maturi pod vodstvom gg. profesorjev na poučno potovanje po naši državi. To potovanje pa ne bo zgolj zabavna ekskurzija, ampak zamišljeno je tako, da bo velikega kulturnega pomena za vse kraje kamor bodo prišli, pred vsem pa bodo posvetili največjo pažnjo industriji, obrti in trgovini y Sloveniji in vsestranskemu zbližanju Jugoslavenov. Predavati hočejo namreč na sv°iern Potovanju v brezplačnih, vsemu občinstvu dostopnih' predavanjih o razme-r‘ub. X, Sloveniji, tako prosvet lili kakor obrtnih, industrijskih, trgovskih in sploh gospodarskih. Predavanja bodo po možnosti tudi ilustrirali s skioptičnimi slikami, za katere se bodo kakor tudi za podatke o obratu, obrnili na večja podjetja v Sloveniji. Smatramo te zamisleke mariborskih maturantov zelo lepim in hvalevrednim tor priporočamo našim pridobitnim krogom, da jim« z vsestransko podporo gredo na roko Njihovo potovanje bo pravzaprav nekaka propaganda za Slovenijo, za njeno industrijo, obrt in trgovino. Zato naj ti krogi uva-žujeio pomen tega podjetja ter jim naklonijo tudi denarno podporo. Mariborski gimnaziji pa, ki daje naši domovini tako idealne in za napredek našega narodnega gospodarstva tako navdušene maturante, čestitamo.
— Barvanje državnega mostu. Novi državni most čez Dravo je pričel na železnih delih zadnje čase rjaveti, radi česar bo sedaj na novo prebarvan. Barvanje, ki bo trajalo več tednov ta stalo okrog 100.000 Din je že pričelo.
— Javna dobrodelna tombola, ki bi se
imela vršiti v prid zgradbe otroške bolnice dne 4. t. m. na Glavnem trgu v Mariboru, je billa Tadi slabega vremena preložena na nedeljo 11. t. m. popoldne.
— Mariborska prostovoljna požarna
bramba je imela v nedeljo ob 10. uri dopoldne veliko in zanimivo vežbo na Trgu Svobode. Vežbi je prisostvovalo kljub deževnemu vremenu veliko občinstva. Popoldne in zvečer je priredila požarna bramba v vseh prostorih pivovarne Gotz Florijanovo veselico, ki je tudi dobro uspela.
— Nabiralna akcUa za ljudsko knjižnico se bo zaradi dežja, ki je kvaril nedeljsko prireditev, nadaljevala prihodnjo nedeljo 11. t. m. Prav tako pa je tudi za nedeljo popoldne napovedana tombola v prid otroške bolnice morala biti preložena na nedeljo 11. t. m.
— O zdravstvenem stanju mestne občine je izdal mestni fizikat za dobo od 25 aprila do 3. maja nastopno poročilo: škrla-tmka, prejšnji 4, trebušni legar, prejšnji 1, ošpice, prejšnja 2, oba ozdravljena, šen, prejšnji 1, nova 2. ostanejo 3.
— Državna borza dpi a v Mariboru. Od
25. aprila do 3. maja je bilo na razpolago 466 prostih mest. Dela je iskalo 524 oseb. Posredovanj se je izvršilo 378. Med tem časom je odpotovalo iz Maribora 67 oseb. Od 1. januarja do 3. maja je bilo državni borzi dela naznanjenih 2691 prostih mest, dela je iskalo 3937 oseb. posredovanj se je izvršilo 1433 in odpotovalo je iz Maribora vsega skupaj 951 oseb.
— Beg Iz mariborske kaznilnice. V nedeljo dopoldne sta se po maši v jetnišniei okrožnega sodišča skrila v kapelici dva kaznjenca, eden obsojen na dve, drugi na štiri leta ter potem pobegnila skozi neko okno na prosta. Enemu se je posrečilo odnesti pete. drugega pa so stražniki in policisti kmalu po pobegu ujeli wi Dravi pod Veliko kavarno.
— Nezgoda. V mariborsko bolnico je rešilni voz dne 5. L m. pripeljal 43 letnega delavca Ivana Pogeiška. Pogelška, ki je rodom iz Šmarja pri Celju, je zadela kap.
— Pretep. V pijanosti se je dne 4. t m. stepel 38 letni delavec Alojzij Mlakar to bi! pri tej priliki na levem očesu in na čelu težko ranjen. Vsled dobljenih ran je Mlakar naslednji dan iskal pomoči v bolnici, kjer so ugotovili, da ima zelo pretresene možgane.
— Slepar. Te dni se je neki tukajšnji ženski predstavil približno 22 letni mladenič, ji pravil, da služi z njenim sinom v Istem polku, ter ji sporočfl sinovo željo, da mu izroči zanj obleko in nekaj deuarja. Ženska je temu tudi ustregla, prepozno pa se je uverila, da je nasedla goljufu
— Aretirani tlhotapki. V torek sia bili dve ženski iz Lajteršperka aretirani, ker sta osumljeni, da sta se bavili s :ihotap!ie-njem saharina to vžigalic.
— Aretirani gluhcnemec. Policija je ustavila približno 25—2S letnega mladeniča, ki se je brez osebnih listin potikal po mestu. Domneva se, da je iz šentilske okolice, vendar pa se njegova identiteta še ni mogla dognati.
— Gledališče. V sredo 7. maja. »Car-daška kneginja«. Red C.
Celje.
— Občinske volitve v občini Okollca-Celje se vrše dne 16. junija t. 1. Razpisane so bile v soboto 3. maja.
— IV. Mladinski koncert Glasbene Matice v Celju se vrši v nedeljo 11. maja ob pol 11. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Pri tem' koncertu bo koncertirala tudi gospa Pavla Lovšetova, priznana koncertna in operna pevka.
— Pešizlet v Griže priredi celjsko Sokolsko dTuštvo v nedeljo 11. maja. Zbirališče pri brvi v mestnem vrtu.
— Mestno gledališče. V soboto 10. maja ob 16. uri se vprizori mladinska igra »Sneguičica«.	«
— Poročil se Je v nedeljo popoldne v celjski župni cerkvi g. dr. med. Franjo Benedičič iz Maribora z gdč. Mtro Kladnikovo iz Celja.
— Razglas mestnega magistrata. V smislu dopisa kr. okr. glavarstva v Ceiju z dne 11. aprila se pozivajo vsi obrtniki, kateri so se zavezali k perijodičnim dajatvam v prid Udruženja vojnih invalidov, da javijo tekom 14 dni — najdalje do 12. maj-nika — pri mestnem magistratu soba št. 2, za katere zneske so to storili.
— Trije slučaji Škrlatice so se zopet pojavili v Celju. Otroci so bili oddani v javno bolnico
Ptul.
— Uradne ure na ptujskem mestnem magistratu so za stranke od 1. maja naprej od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne.
— Čebelarska zadruga, podružnica Ptuj, priredi dne 11. t. m. v spodnji Hajdini pri Kanclerju predavanje o čebelorejl.
— Nogomet. V nedeljo dne 4. t. m. se je vršila nogometna tekma med SK Ptuj in SK Svoboda Maribor, rezultat 2 :2.
— Konjski in živinski sejem se je vršil zopet 6. t. m. Bil je prav dobro obiskan.
Sporf.
»Šport« (Beograd) : F. T. C. (Budimpešta)
3 : 1 (3 : 0).
Beograd, 6. maja. (B) Danes se je vršila nogometna tekma med beograjskim športnim klubom »Športom« in prvorazrednim budimpeštanskiin nogometnim klubom F. T. C. Beograjčani so porazili s 3 : 1 (3 : 0) ta znani madžarski nogometni klub.
GLAVNO DELEGATSKO ZBOROVANJE
NARODNO-SOCIJALNE STROKOVNE ZVEZE.
V nedeljo 4. maja t. 1. se je vrši! v Št. Pavlu pri Preboldu glavni delegatski zbor NSSZ. Kljub skrajno slabemu vremenu je prispelo na zbor nad 100 zunanjih delegatov, katerim je bi! prirejen v Št. Petru sprejem z rudarsko godbo na čeiu. Ob prihodu vlaka se je kljub silnemu nalivu formiral sprevod, ki je odkorakal v Št. Pavel. Došle goste je pozdravil ob prihodu v Št. Pavel tajnik NSSZ Vinko D e r č a. Odzdravil je predsednik Rudoli Juvan. Točno ob 10. dopoldne se je vršilo glavno zborovanje NSSZ, ki je trajalo do 1. ure pop. in se je izvršilo v najlepšem redu. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen predsednikom g. Rudolf Juvan, katerega so zborovalci burno aklamirali. Po zborovanju je bil skupen obed delegatov. Po obedu se je vršila seja zastopstva na-rodno-socijalistične mladine pod vodstvom predsednika Brandnerja. Po zborovanju mladine se je v vseh prostorih gostilne Vedenik vršila prava ljudska veselica, na kateri je sodelovala rudarska godba iz Zabukovce, tamburaški zbor »Bratstva« iz št. Pavla ter pevski zbor Št. Pavelskega Sokola. Narodno-socijalna strokovna zveza je Iahko*ponosna na ta njen velik praznik.
Današnje prireditve:
V Ljubljani:
Drama: »Ana Karenina«. Red B.
Opera: »Carjeva nevesta«. Red E.
Kino Ideal: »Kdo je morilec?« Detektivska drama v 6 dejanjih. V glavni uiogj Viggo Larsen.
Kino Tivoli: »Ples na vulkanu«. V glavni ulogi Violeta Napierska.
Kino Ljubljanski dvor; »Arabske noči«. Krasna orijentalska drama.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: Lekarna Tmkoczy na Mestnem trgu to Ramor pri glavnem kolodvoru.
« Vedno zadnje novosti
Gospodarstvo
tržna poročila.
ŽITO.
Novi S a d, 5. maja. Pšenica 325, koruza 230—240, moka »6« 320—330, ječmen 330, oves 265 dinarjev.
KOŽE.
Zagreb, 5. maja. Bosanske in dalmatinske 13—15, domače lahke in srednje 17 do 18, težke 19, telečje 30—33 dinarjev za kg, 35—38 Din brez soli, 45—48 Din za kg brez glave in nog, razsoljene.
USNJE. ,
Zagreb, 5. maja. Vachekruponl, težki, la 95—96, Ila 90—92, lahki la 88—90. Ha 84—86, vache polovice težke 66—78, lahke 60—62, blank črn 73—75, kravina rraena 105, črna 1Q0—102, telečji boks la 30—32. Ila 27—28, nia 25—26, IVa 23—24, podplati 60—65. vrat 45—48 dinarjev.
X Ekonomsko Orjuuo, osrednjo reg.
zadrugo z o. z. v Ljubljani je ustanovBa Organizacija jugoslovenskih nacijonallstov. Zadruga se bo uveljavljala v vseh strokah produkcije, trgovine in denarnega gospo* daistva. Osnovni kapital znaša 1 milijon dinarjev in je razdeljen na deleže po 100 dinarjev. Podpisovanje deležev se vrši sedaj in daje vsa pojasnila Ekonomska Orju-na, osrednja reg. zadruga z o. z. v Ljubljar ni. Gledališka ulica 8.
X Velik konkurz v Budimpešti. Budim-peštanska firma Wiss & sin je prišla v kou-kurz. Pasiva znašajo baje okroglo 510 milijard madžarskih kron.
X Mednarodni vzorčni semeni v Padovi. V Padovi se bo vršil VI. mednarodni semenj vzorcev od 5. do 19. junija t. L Podrobnejše informacije je dobiti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani med uradnimi urami.
X Avtomobllna zveza Ptuj—Haloze. Neka družba namerava uvesti redni avto-mobilni promet med Ptujem ta Halozami Ta zveza bo zlasti važna za haloško vinsko trgovino, ker je bil poset tamkajšnjih producentov zelo slab ravno radi nedosta-janja vsakega komunikacijskega sretjstva.
X Obtok bankovcev v aašl državi Je znašaj po izkazu Narodne banke z dne 22. aprila 5549.6 milijona dinarjev t. j. za 42.9 milijona dinarjev manj, kakor po prei-šhjem izkazu.
X Zakon o kartelih v Češkoslovaški. »Prager Presse« doznava, da pripravlja češkoslovaška vlada načrt kartelskega zakona Pobudo k takemu zakonu je dalo dejstvo, da imajo sedanji karteli v Češkoslovaški svoje sedeže, tovarne in ves obračunski aparat v inozemstvu, v tuzemstvu pa večinoma le zastopnike, ki v mnogih slučajih inozemsko blago le adjustirajo, vsled česar nastaja državi velika škoda na carini ta dragih pristojbinah. Zakon nikakor ne namerava razpustiti kariele, temveč hoče le vpeljati kontrolo države nad kartelnimi pogodbami, ker bo vsaki kartelni pogodbi treba državne odobritve.
X Obnova trgovine v Srbiji. V ietfii 1919—1923 so obnovili alt otvorili up področju kraljevine Srbije 13.000 trgovin. Na Beograd odpade od tega 350, na ostala mesta 8000 to na sela 1500 trgovin.
DOBAVE.
X Dobava pločevine. Direkcija di žavnih železnic v Ljubljani razpisuje ofer-taino licitacijo na dan 22. maja 1924 za dobavo 6.000 kg pocinkane železne pločevine 2000 X 1000 X 0.65 mm. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti Velesejme) vsak delavni dan od 10. do 12. ure.
X Prodaja ročnih karbidnih svetBjk. Direkcija državnih železnic v Ljubljani ima na prodaj 1099 ročnih karbidnih svetiljk, ki so še nerabljene ta v dobrem stanju. Vzorec se nahaja na ogled med uradnim! urami pri ekonomskem odelenju v poslopju bivšega inšpektorata d. ž. nasproti velesejma in v mat. skladišču d. ž. Maribor. F*o-nudbe je predložiti najkasneje do 25. maja 1924 ekonomskemu odelenju v zaprti kuverti z označbo: »Ponudba k št. 893 111/24«.
X Dobava kolesnih obročev. Direkcijs državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofer-talno licitacijo na dan 26. maja 1924 za dobavo 108 komadov kolesnih obročev. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomsketT, odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti vol«-sejmaj vsak delavni dan od 10. do 12. ure.
X Dobava mercedes-motorjev. Pri odc-lenju za mornarico v Zemunu se 1% vršila dne 26. maja t. I. ofertalna licitacija glede dobave 9 mercedes - motorjev. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
SAMO j
šelenburgova ulica 3 g ♦t Gričar & Mejač, f
i
dobavila
Družba Ilirija,
Ljubljana.
Kralja Petra trs 8. Telefon 220.
tlačilo tudi na obroke.
SmeSnlce.
SKRBNO VPRAŠANJE.
Pri naborni komisiji v vojni dobi ie bij zdravniku predstavljen mlad, čvrst fant.
Zdravnik: »Ali si zdrav?«
Fant:	»Ne, v trebuhu me večkra«
Ščiplje.«
Zdravnik: »Mene tudi. še kaj?«
Tani; »V prisih me bode.«
Zdravnik: »Mene tudi. Še kaj?«
Fant: »Pravijo, da sem malo »tnegav«, tenk, temk... Ali so oni tudi, gospod dob-tar?«
Zdravnik: »Marscb! Untauglich!«
DOBER PREDLOG.
A.: »Pred šestimi meseci • odšel ruš fant k vojakom ta še danes ni nič pisal. Skrbi me In rad bi mu pisal, kaj • z njim,«
B.: »Piši mu, nai pošlle svoj naslov!«
Razlika. Torej Ti in Ivanka sta se poročila in sta srečna?«
Da, ona je srečna, jaz pa sem poro«
četi!«
VREMENSKO POROČILO.
6' ma*a- Napoved ta 7. m Spremenljivo hladno vreme bo trajal naprej.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Duevdka«. Glavni in odgovorni aradnflr: Železnikar Aleksander,
Tiska »Zvezna tiskarna« v 1 JtaMtant
'SflfSn C
NARODNI DutVNIK. Y. mala I<>24.
Stev. 107.
Iz raznih krajev.
—	StraSen zločin. Ilija Paroci v Malem Idijošu, kmečkj delavec, je dalje časa živel v ljubezenskem razmerju s Katico Cabradi Posledica ljubezni je bila, da je Katica rodila sina. Po rojstvu nezakonskega sina se je pričel Ilija odtujevali Katici in si izvolil za ljubico drugega dekleta, s katerim se je hotel tudi poročiti. Nekaj dni pred poroko se je pa Ilija vrnil k svoji stari ljubici Katici in ji pričel obetati, da hoče razdreti zaroko, da ima le njo rad in da jo tudi poroči. Ilija je zahteval, da mora Katica z njun pobegniti iz vasi. Katica je pristala na zahtevo Ilije in je nekega večera prišla na sestanek, po katerem naj bi pobegnila iz vasi Mali Idijoš. Kakor hitro je pa prišel v temni noči Ilija v bližino Katice, je potegnil uož in »voji ljubici prerezal vrat, da je na mestu Izdihnila. Katica je imela v naročju svojega nezakonskega otroka. Tudi nezakonskemu Otroku ni prizanesel zločinski Ilija. Zagrabil
{a je im mu tudi prerezal vrat. Po svojem trašnem dejanju je šel Ilija v Črno brdo, kjer se je naznanil oblasti. Pri zaslišavanju *e izjavil, da je izvTŠii svoj zločin premišljeno in da je hote! po umoru Katice in nezakonskega otroka zaklati tudi svojo novo nevesto. nakar bi si še sam končal življenje.
£ — Umor v Čakovcu. V Čakovcu je letni Martin Horvat za plačilo 50 Din m
i	litra vina. katero je dobil od kmetskega fanta Vinka Kukovca, umoril 10 letnega dečka Gjuro Novaka.
— Samomor Študentke. Leposlava Petrovič, 24-letna študentka farmacije v Zagrebu, se je 30. aprila ponoči zastrupila z morfijem in je na posledicah zastrupljenja tudi umrla. Vzrok samomora se pojasnjuje na tale način: Zagrebška policija je iskala pustolovko Leposlavo Petrovič, artlstinjo 18 let staro, rojeno v Beogradu ki je dne 26. aprila bivala v Zagrebu. Policija je pomotoma aretirala štrudentko Leposlavo Petrovič, ki ima enako ime z artistinjo Petrovič. Študentko Petrovič so na policiji zasliševali tri ure in zdravniško preiskali, akorav-rto se je takoj iegitioiirala kot študentka farmacije. Po posredovanju njenih koleginj je bila Petrovič izpuščena iz policije. Brezobziren nastop zagrebške policije je pa Leposlavo Petrovič tako razžalostil, da se je zastrupila z morfijem. Tragičen slučaj samo-umora vzbuja v Zagrebu, veliko pozornost in še večjo kritiko vsled postopanja policije.
— Po štirl-mesečnem zakonu. V torek zvečer ob 7. uri je iskala pomoči na beograjski občinski ambulanci mlada žena v zelo žalostnem stanju. Po obrazu polna pod-plute krvi od udarcev in po rokah opraskana in krvaveča se je plakajoča zgrudila na stol vsa onemogla. Ko se je mlada žena nekoliko umirila, je povedala, da se piše Milka Zikič. Preteklega leta je bila Milka, ki je rodom ljubljančanka, s svojimi starši na počitnicah v Primorju. V istem času se je nahajal v Primorju na počitnicah tudi Laza Zikič, ki se je izdajal za beograjskega trgovca z ribami, Mladi Milki je 2ikič toliko časa dvoril, da, je slednjič v sporazumu s
svojimi starši privolila v to, da se poročita. Milkin oče je obetal ženinu, da bo dal 31.000 Din dote. Milka in Laza sta se poročila in odšla v Beograd. Zelo je bila Milka razočarana, ko je prišla na Žikičev dom in videla, da njen mož ni tako sijajno situiran trgovec kot je v Primorju pripovedoval. Kmalu po poroki so se pričeli družinski prepiri, predvsem vsled tega, ker Milkini starši niso izplačali Zikiču obljubljene dote. Prepiri so navadno končali s tem, da je Laza pretepel svojo ženo Milko. Toda Milka je rade-voljno prenašala gorje nasrečnega zakona in ni nikomur potožila. Nesrečno zakonsko življenje je postajalo za Milko, vsled vedno pogostejših dejanskih napadov njenega moža, z vsakim dnem neznosnejše. Nekega dne se je zato odločila, da pobere svoje stvari in odpotuje k svojim staršem v Ljubljano. Zikiča je odločitev svoje žene zelo razsrdila. Ko se je Milka odpravljala v Ljubljano, jo je napadel in tako pretepel, da je morala iskati pomoči v beograjski občinski ambulanci. Vsled živinskega nastopa je bil sedaj Zikič aretiran, dočim je morala Milka vsled težkih telesnih poškodb iskati pomoči v bolnici.
—	Zgraditev tvornice za aeroplane v Beogradu. Beograjski aeroklub je sklenil, da na Makišu pri Beogradu še tekom tega leta zgradi tvomieo za aeroplane. Tovarna bi bila delniško podjetje, pri katerem bi imel polovico delnic kluh, a polovico privatni udeleženci. Zgraditev tovarne bi stala 20 milijonov dinarjev. Letno bi tovarna zgradila 100—150 aeroplanov.
Izpred sodiSca.
Z N02EM.
Na Svečnico 90 pili razni gostje v neki gostilni v Domžalah. Igral jim je neki slepi godec in Hace je pobiral za godca denar. Pri tem se je sprl z nekim Ivanom Kraljem. Padlo je najpreje par klofut, nato pa je potegnil Kralj nož in je sunil Haceta v desno podleht in mu je vrezal za 15 cm globoko rano. Mož se je zagovarjal s silobranom, česar pa ni mogel dokazati, ker so povedale priče, da je tekel kakih 200 do 300 korakov za njim. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe in mora plačati Hacetu 375 Din. za raz-ne stroške in 1000 Din. za bolečine.
§ 104.
Delavec Ivan Keržič je nahrulil v Kranju na vlaku vlakovodjo Josipa Intiharja, češ, da goljufa in da mu je prodal listek za 2 Din 50 p dražje. Keršič je bil obsojen radi žaljenja javnega uslužbenca po § 104 na 10 dni zapora.
ZARUBLJENO SVINJO JE PRODAL.
Pri zakonskih Ivanu in Antoniji Ploč na Jakobskem vrhu je sodnijski organ zarubil svinjo. Ivan Ploč je pa svinjo prodal, ker se je nahajal v veliki bedi. Sodnik okrajnega sodišča je Ploča oprostil vsake kazni, ker je verjel, da je bil Ploč vsled denarnih zadreg primoran prodati svinjo. Državni pravdnik je pa vložil pritožbo proti prvi razsodbi in okrožno kot vzklicno sodišče v Mariboru je obsodilo Ivana in Antonijo Ploč vsakega na 24 ur zapora.
ODPELJAL JE 18 LETNO DEKLE.
Pri Brodnkovl družini v Koprivni j#,
stanoval 68 letni delavec France Plesnik Cme. Zelo mu je ugajala 18 letna hči ne* lena Brodnik. Mlado Heleno ie obkladal V vsemi ljubeznivostmi in ji obetal najlepš« življenje, če pobegne z njil iz očetovega, doma. Obljubil ji je tudi, da ji preskrbi službo. Dekle je verjelo Plešniku in obljubila mu je, da bo šla z njim. 9ne 28. raar(j4 je prišel Plesnik po 18 letno Heleno in jo II našel pri Piešniku v Crni. Oče je vzel svoK) hčer takoj s seboj domov, Plešnika pa II ovadil orožništvu. Plešnik se je moral » svoje dejanje dne 30. aprila zagovarjati P« okrožnem sodišču v Mariboru, kjer je » obsojen na 3 mesece težke ječe.
KAKO JE SODNIK DOSEGEL PORAV-jc NAVO.	Jt
Kmetici Jožefa Deršič in Neža Ncwa# sta sv večkrat prepirali in zmerjali. J*" dne 7. aprila sta se Neža in Jožefa ^ skregali in ozmerjali, nakar je ena drug tožila. Pri razpravi dne 2. t. m. jima je o** sodnik v Mariboru priporočil, da nai se ravnata. Nobena izmed njih pa ni bila voh* na poravnati se in sta vztrajali, da mor« biti izrečena kazen. Tudi c tem, ko JimaR« sodnik predočil, da bodeta obe kaznovanj nista hoteli ničesar slišati o poravnavi. i*lr nato, ko je Jožefi in Neži sodnik zagrozi« da ju bo zaprl skupaj v eno celico, sta javli, da se raje poravnata, kot bi pa paj sedele v zaporu.
EDGAR RHE BURROUGHS:
TARZAN
SIN OPICE.
Pleme, kjer je živel Tarzan, je lovilo in go-»podarilo na približno petindvajset milj dolgi črti ob obrežju in do petdeset milj globoko v notranjost dežele. Na tej ploskvi so se opice klatile skoro brez Sestanka sem in tja; vendar so ostale včasih tudi «ele mesece na enem kraju. Kakor hitro so se pa lotile hitrega potovanja po drevju, so v par dneh premerile celo pokrajino.
O kraju daljšega prebivanja je odločala vedno IhnoŽina živeža, vreme in pa nevarnost pred roparskimi zvermi. Keršak pa je vodil včasih svoje pleme na daljša potovanja le zato, ker ga je dolgočasilo, klatiti se venomer po enem in istem kraju.
Po noči so opice spale na tleh, kakor jih je pač ptesenetila noč. Včasih so si pokrile glave, redkokdaj celo telo, z velikim listjem. Ob mrzlih nočeh »ta se stisnili po dve in dve skupaj, da sta se greli ped seboj; tako je spal Tarzan vsa ta leta v Kali-pem naročju.'Brez dvoma je ta orjaška divja žival Jfubila otroka druge rase in tudi on je ljubil veliko, kosmatinko, kakor bi ljubil svojo mlado mater, če Iji 5e živela.
Ce ni ubogal, ga je seveda kaznovala, toda nikdar brezsrčno. Sploh ga je večkrat božala, kakor pa grajala.
Njen soprog, Tublat, ga je sovražil in mu že večkrat poskušal vzeti mlado življenje.
Tarzan pa seveda ni opustil nobene priložnosti, da bi ne pokazal svojemu krušnemu očetu, kako ga Ima rad. In kadar ga je na varnem, v materinem naročju, lahko jezil, mu kazal osle in ga zmerjal — (e storil vedno z odkrito radostjo.
S svojo višjo inteligenco in spretnostjo si je Izmislil tisoč pobalinstev, ki so Tublatu grenila življenje.
2e v zgodnji mladosti se je naučil plesti iz dolge trave vrvi in te je vedno tako napel, da se je Tublat prevrnil čez nje; ali pa mu je poskušal t upognjene veje vreči vtv krog vratu.
! Pri igranju se je naučil vezati vgzle in zanjke 1 in s temi se je igral on in mlade opice. Tudi te so skušale posnemati njegovo umetnost, seveda brez uspeha. Nekega dne je vrgel Tarzan za bežečim tovarišem svojo vrv in obdržal drug konec v roki. Slučajno je padla zanjka bežeči opici krog vratu, da se je morala ustaviti in vrniti.
Tarzan je strmel nad tem učinkom. Krasna, nova igra, si je mislil in poskusil stvar še enkrat. Tako se je počasi naučil metati zanjko.
Odslej je bilo Tublatu življenje neznosno. Kadar je spal, na pohodu, dan in noč je moral biti pripravljen nato, da mu vrže zlobni fantalin skrivaj zanjko na vrat in ga poskusi zadaviti.
Kala je sicer kaznovala Tarzana in Tublat mu je zaprisegel strašno maščevanje. Tudi stari Keršak se je zavzel za Tublata in svaril in pretil, toda zaman.
Tarzan je kljuboval vsem in tenka, močna zanjka je še vedno namerila na Tublatov vrat, kadar se je najmanj nadejal.
Druge opice so imele svoje veselje nad tem, ker je bil Tublat star, neprijeten patron, ki ga ni mogel nihče trpeti. V Tarzanovem malem, pametnem duhu so vstajale razne misli in za temi je gorela božja sila razuma.
Mislil si je, če s tako zanjko lahko ujame opico, zakaj bi ne mogel tudi levinje Sabor? Kal misli, ki je zaenkrat živela še v njegovi podzavesti, dokler ni v poznejših letih dozorela.
Boji v džungli.
Na svojih potovanjih se je pleme večkrat približalo tihi, zaprti hišici kraj malega zaliva. Tarzan bi bil prav rad izvedel, kakšna skrivnost je shranjena tam notri.
Poskušal je sicer gledati skozi okna, pa so bila zavešena. Potem je hotel splezati na streho in prodreti skozi dimnik v notranjščino; morda bi na ta način izvedel kakšen čudež je skrit sredi teh sten.
V svoji otroški domišljiji si je predstavljal vsakovrstne čudne stvari, ki jih bržkone najde tam notri in čim bolj je uvideval, da ne bo mogoče kar tako priti v hišo, tem živahnejše so bile njegove želje, da bi razrešil uganko.
Cele ure je plezal po strehi in krog oken, da bi odkril kak vhod, toda na vrata se je oziral le malo, ker so se mu zdela ravnotako neprodima kakor stene.
Kmalu po doživljaju z levinjo Sabor, je prišel zopet v bližino koče. Takrat se mu je zazdelo, da so vrata nekak neodvisen del stene, v katero so vložene. Prvič je pomislil zdaj, da najde morda tu vhod v notranjščino.
Bil je sam, kakor že tolikrat, kadar je obiskal kočo, ker so se je opice nekako ogibale. Dogodek s smrtnonosno palico jim v teh desetih letih še ni ugasnil v spominu in obdajal je bivališče belega moža z atmosfero, ki je v opicah budila grozo.
Tarzanu ni nihče pravil, v kakšni zvezi je ta koča z njegovim življenjem. Opičji jezik je tako reven na besedah, da so le malo mogle poročati o tem, kar so videle v koči. Imele niso tudi besed, da bi opisale čudne ljudi in njih stvari in tako se je zgodilo, da je pleme že davno pozabilo celo stvar, ko je Tarzan dorastel.
Le Kala mu je na zelo nejasen in negotov način razložila, da je bil njegov oče čudna, bela opica, toda vedel ni, da ni bila Kala njegova mati.
Tega dne je torej krenil takoj proti vratom, jih preiskoval cele ure in se mučil s kljuko. Končno je
našel pravi prijem, in vrata so se škripaje odprl* pred njegovimi strmečimi očmi.
Izprva se ni upal prestopiti praga; ko pa so s® njegove oči počasi privadile poltemi v notranjo*** je počasi in previdno vstopil.
Na sredi je ležalo okostje na tleh. Meso j« P0" polnoma izginilo s kosti; le prepereli ostanki o«** ke so še viseli na njih. Na postelji je ležalo P0" dobno, še bolj strašno, ožje okostje, dočim je hild v zibeli tretje, prav majceno.
Tarzan se je le mimogrede ozrl na te P*jr-strašne tragedije. V svojem divjem življenj* ^ džungli se je privadil pogledu na mrtve in joče živali in čeprav bi vedel, da ima ostanke sV<>r starišev pred seboj, bi ne bil nič bolj ganjen.
Vso njegovo pozornost je vzbudila oprava ! vse drugo, kar je bilo v sobi. Po več minut je og*1 doval posamezne stvari, neznano mu orodje, oro2i*j: knjige, papir in obleko, ki jo je skoro docela®* uničil vlažni zrak koče v džungli.
Odpiral je zaboje in omare in tu so bile st’ boljše ohranjene.
Skladlšte In zastupstvo strojev za pisanje
M nadalje karbo - papir, vrpce za sve sustave. Mali rudni „UNDER-— WOOD“ u kovčegu,   — praktlčanzaputovanje
,Underwooda, Zagreb, Mesnička ul 1
M
Mednarodno - trgovinski, posredniški in informacijski
BIRO-..UNUA<<
fr
Beograd, Kolarčeva 4
se bavi z vsemi trgovskimi, posredniškimi in informacijskimi posli in sprejme zastopstva trgovskih firm
N-
Dr. Doza Ravnik
odvetnik v Beogradu,
preselil se je s pisarno
Kosovsko ulico 22:
„ELIN‘
družba za električne industrijo d. z o. *
Qradl električne centrale In naprave. — Velfl** zaloga motorjev In električnega materijala. *" Cene Izredno nizke. — Postrežba točna- f. Na željo poset Inženirja brezplačno. J,
Ljubljana, Dunajska c. 1, telef. 8? Maribor, Vetrinjska ul. 11, telef. 2*
V
SPLOSNA KNJIŽNICA
St 1. I. Albreht : Ranjena gruda, izvirna povest 104 str. . .
» 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. . . .
» 3. I. Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., 105 str.
» 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str.
. 5. Pran Milčinski; Gospod Fridolln Žolna In njegova
družina, veselomodre črtice I., 72 str.................
• 6. L. Novžk: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 45 str.............................
. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str........................................
. 8. E. Gaboriau: Akt Stev. 113, roman, poslov. E. V, 536 str.
. 9. Dr. Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije, 347 str. »10. I.Albreht: AndrejTernouc, relijefna karikatura, 55str. .11. Pavel Golia; Peterčkove poslednje sanje, božična
Povest v 4 slikah, 84 str............................
'ran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v
4 dejanjih, 91 str.....................................
.13. V M. GarSin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 112 str. ....................................
. 14 Dr. Karl Engliš: Denar, narodno-gospodarski spit, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str.................... .	.	.
»15. Edmond in Jules de Goncourt: Renče Mauperin, roman, prevel P. V. B., 239 str. .	.....................
. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str............... .
,17. Prosper Mčrimče: verne duSe v vicah, povest, prevel
Mirko Pretnar, 80 str..................................
. 18. Jarosl. Vrhlicky: Oporoka Inkovskega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str.
. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka
v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str.........
,20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman,
iz češčine prevel dr. Fr. Bradač, 154 str..............
»21. Frid.Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II.,73str »22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslovenil
Fr. Pogačnik...........................................
. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, posl. C. Golar, 60 str.
, 24. E. L. Bullver: Poslednji dnevi Pompejev, I. del
(v tisku).............................................
„25. E. L. Bullver: Poslednji dnevi Pompejev, II. del
(v tisku)............. .................
»28 L Andrejev: Črne maske, drama, poslov. Jos. Vidmar, 82 str broš................................................
Znanstvena zbirka (veliki 8° tormat):
Št. 1. Dr. L. Čermelj: Boikovlčev nauk o materiji — prostoru — času v luči relativnostne teorije, 52 str.
Broi.		v««.	
Din 12 —		Din 17*-	
9	16*—	•	22*—
9	12-—	*	17 —
m	20'—		26 —
m	8 —	9	13 —
•	6-	9	11 —
•	12 —	m	17*—
m	22 —	9	28-—
m	24-—	1»	30-
n	.6-—	•	11 —
n	12 —	9	17 —
m	12 —	9	17*—
.	10-	.	15 —
m	26-	.	32 —
m	15-	M	21 -
9	15'-		20-
9	9 —	•c	14 —
9	6 —	1»	H'**i
.	16-	9	22-
9	14-	9	20-
	8*-	•	13‘-
n	14-	S	20-
m	9.—	»T	14 —
12-
16 —
17
23 —
Za vsak zvezek je računati po Din — 80 poštnine in odpravnine.
MU spraiema: Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8.
Toploška
J. Pleško
Ljubljana
Karlovška cesta Stev. 2
FRHNC CERAR, MaZfl.Z.
tovarna
slamnikov in klobukov
zaloga v Celju, Gosposka ol. 4.
Popiavila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. na dvor. Kovačevi č &Tršan.
MALI OGLASI
—. Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka J§3H nadallna beseda 25 para z davščino vred.
flmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri insejjranju v malih oglasih!
Izšla je zanimiva narodnogospodarska knjiga:
Dr. Karol Engliš:
DENAR
v slovenskem prevodu dr. Albina Ogrisa. Širšim krogom inteligence kot orijentačen spis o denarju koristen svetovalec. Knjiga je izšla v okvirju
»Splošne knjižnice",
kot 14. zvezek in obsega 236 strani.
Cena: broš. Din 26*— ves. Din 32*—
Naročila sprejema:
Ljubljana, Mamin trg s.
—TJ"
do sedaj oa vodilnem mestu, zmožna vseh pisarniških del; knjigovodstva, korespondence, itd. nemščine, slovenščine z večletno prakso, želi premeniti mesto. Cenj. ponudbe na upravo lista pod ..Takojšnji nastop".
m? Moir
kjer se toči dobro vino. Za balinanje 2 igrišči na razpolago in nove krogle.
»Praga« 12/16 H. P, štirisede-žem ravno generalno popravljen in presnažen se proda ali zamenja * najnovejšo Typo »Indiana« z originalnim priklopnim vozom. Ogleda se pri tvrdki Drago Gams, Celje, Ga-berje 91.
V nap se file
primeren prostor za krojaško obrt, v neposredni bližini Ljubljane, obtoječe iz velike delav-niee in lokala ter stanovanja, najraje ob kaki glavni prometni točki. Ponudbe na upravo lista.
Anton Som
krojaški mojster. Kranj, izdeluje po naročilu čepice vseh vrst, športne, gasilske, sokolske, orlovske in orožniške najceneje, ter se priporoča za cenj. naročila. — Pri večjem odjemu konkurenčne cene.
Prodam za cenp po dogovoru celotno novo opravo za brivnico, 2 velika ogledala, 2 stolici, parfumno omaro z mizami in ostale potrebščine. Stevo Val-kovič, brivec, Podkraj, p. Zagorje ob Savi.
Prekajevala pozori
Prodam dva popolnoma nova prekaj. stroja znamke »VVolf« in »Biltz« na električni pogon, zraven še nerabljen nov motor, Josip Križnar, mesar in preka-jevalec, Stražišče pri Kranju.
„Pod Ukor
kavarna in gostilna, pot v Rožno dolino se priporoču. Odprta že ob 5 uri zjutraj. Izletniki v okolico dobe dobro kavo, likerje itd. Postrežba točna in solidna. Vino čez ulico 1 Din ceneje. Sprejemajo se abonenti na hrano. Obed do pol 3 ure. Marija Zgonc.
Ul Franc krojaški mojstšr, Primsko 48, p. Kranj izgotovlja po meri in naročilu Moške in ženske obleke po nizki ceni ter se priporoča za cenj. naročila. — Tudi se sprejme vajenca.	mm j ovent. trg. sotrudnik, prost, išče primernega najraje v Ljubljani. PonU«0"^ poslati na upravo U®** Šifro »Agilen«.
Mladenič posestnik lepe hiše na Gorenjskem želi znanja z gospodično iz dežele, ki bi posedovala 100.000 Din premoženja. Ženitev čimprejel — Ponudbe pod »Srečno življenje« na upravo tista.	Leo kodni jLv naprodaj po nizki cen* “ Tušek, Škofja loka. ta' J; Državni u službenec *® * ^ ročiti z gospodično ali v 35—45 let, katera *m4 Pre j že nje ali obrt. Ponudbe P »Dobro srce na upravo __»»,.
Um za Penzion se išče. Poizve se Gorupova ul. 3/11. desno.	
Prodi po jako ugodni ceni motorček Vi« Ul1 220 V istomerni tok, motorček »/, HP 220 V isto-mernl tok s smirkovo ploščo za brušenje na kratek stik in manometer na 50 amp. Vse v najboljšem stanju. Kje, pove uprava »Narodnega Dnevnika«. hode vinske od 45 do 60 1 naprodaj. Ponudbe pod »Vinski sodi" na upravo lista.	Oateili), Ji samski, se išče za žago ^gi janko, — vešč morabiti P' ^ žage. Nastop takoj. P°nU.d Akjrt Dr. Šandor Goyan, Zagre , ,»j demižkl trg. _—-—
	Pravi liiki igls iz koprivčevega lesa, raz CITSSS«?? «““3»