St. 46(1736) Leto XXXIII NOVO MESTO četrtek, 18. novembra 1982 Cena: 12 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE za narod s srebrnimi žarki YU ISSN 0416-2242 Delavci zaupajo v sindikate ■^Posavski medobčinski svet ZSS obravnaval zaplete, ki jih je povzročila slaba oskrba sindtf1^0 razmer ne b' smelo biti sestanka osnovne organizacije Kata, kjer ne bi najprej obravnavali gospodarskih in političnih me??’s? spenili ob koncu razprave o enaki vsebini teme na seji Krškem ^'nS^ega sveta ^veze sindikatov za Posavje 11. novembra v zat!?3*^ besed so spregovorili o P e ih pri preskrbi, zlasti z naftni- Svobodoljubna tržaška pesem Dolenjskem V okviru festivala „Re-'Olucija in glasba" nasto-p Partizanski zbor iz Trsta in hkrati ju-festival ..Revolucija in »a v d Se ie začel 3- novem-25 n ortorožu >n bo končan tkratfVem*3la v Ljubljani (to bo Proslava v počastitev dne- rnenjuPU^'k®)’ P°teka v zna- tvtori« ! skladb domačih Scmiis nairazličnejJih komposti p Usmeritev> žanrov in seda,,- meni tudi tehten prerez instr„6 zbor°vske in vokalno-fjo>. , ntentahre ustvarjalnosti ter OnZ^inusti. Posebej velja teka J*’ l°krat festival po-nih v ^ slovenskih kulturen središčih, s čimer je o mo go- net» * i Se z ^vahnostjo sodob-venv^ benega utripa na Slo-|rnv,m sooči kar največ obis- “metno!«* ljubiteljev glasbene ko^3 nnšem območju so bile ob ncu minulega tedna kar tri festivala;6 \r soboto °*e"jenega | ** v soooto, 13. novem- > v Novem mestu, v nedeljo, K "ov*mbra, pa v Ribnici in Pevskimi. G?stui°či Partizanski kraiih » f 'Z Trsta Je v teh treb laktirlrZ °?nstrom in solisti pod dra i«“ dlriSenta Oskarja Kju-Pesmi celovečerni koncert sveta f^vobob°ljubnih narodov bi“ vsl°ri\S tržaškega, ki so s*0Dih dobrodošli in na na-zi, so nagrajeni z burnimi aplav-sicer a *okrat lahko doživeli nateienn mno’.vendar P3 ne' cev. q gostoljubnost Dolenj- mešken!nbi bd °bisk v novo-niškega «°mu JLA' dvorani rib-čevskPm Polnega centra in ko-koliko u ,°.mu Jožeta Šeška ne-pevej , jši> bi lahko tržaški 8°stovan?Ugl nastopajoči s tega vtisi. n'1*1' s še boljšimi mi derivati, pri čemer moti, ker uvedena racionirana poraba še ne daje obetanih rezultatov. Ker ni bilo nafte, je bilo v Brežicah krajši čas skoraj brez dela tisoč delavcev. Pomanjkanje bencina najbolj občuti gostinstvo, saj je precej usahnil obisk zagrebških gostov v Čateških Termah. Če že vse pogosteje „kliče-mo na pomoč” državo, vendarle ni prav, da so različni kriteriji pri dodeljevanju bonov za kmete; iz sosednje republike so kmetje dobili precej več bonov kot v Sloveniji. Na Bizeljskem so že ostali brez nafte. Navzlic temu da ljudje kritizirajo neučinkovitost pri preskrbi in razne mahinacije, v posavskih sindikatih opažajo, da se delavci vse pogosteje obračajo na pomoč k sindikatom. To posebej poudarjajo v Sevnici, kjer imata ob 9-mesečju izgubo le dva tozda Stillesa, v primanjkljaju pa je občinska zdravstvena skupnost. Pomanjkanje nafte pa je v sevniški občini tolikšno, da komaj zagotavljajo prevoze delavcev in šolarjev. Ustavljena so vsa gradbena dela. Ob dogovoru za uresničevanje stališč in sklepov 10. kongresa zveze sindikatov Slovenije je predsednik O VARNOSTI IN JUTRANJKI Danes se bodo v Sevnici sestali člani občinske konference ZK. Na dnevnem redu je varnostno-politič-na ocena razmer v občini. Obravnavali bodo tudi sklepe, skupne seje komiteja in komunistov Jutranjke. • Med novostmi v IMy, o katerih je govoril Janez Šter, predsednik KZO, je tudi ta, da od ponedeljka naprej za prodajo vozil skrbi računalnik. Očitkov na račun neupoštevanja vrstnih redov vplačil torej ne bo več, saj bo računalnik po svoji mehanski vesti določil, kdo in kdaj naj pride po avtomobil. V IMV so za naslednje leto uvedli tudi naslednjo novost za kupce: poslej namreč ne bo več katrc za uvoz in izvoz, kar z drugimi besedami pomeni, da bo domači kupec poslej dobil povsem enako vozilo kot kupec v Franciji. Takšnih katrc bo v letu 1983 za domači trg kar 20 tisoč, kar je dvakrat več kot letos. medobčinskega sveta Jože Peterkoč poudaril, da se je aktivnost sindikatov po kongresu zelo povečala. Predsedstvo krškega občinskega sveta se loteva zanimivih oblik dela, da se namreč napoti v delovne kolektive in tam skupaj z osnovnimi organizacijami obravnavajo razmere. P. PERC POBRATENJE POJRDITEV DOBREGA SODELOVANJA Na jutrišnji seji zborov skupščine občine Metlika bodo sprejeli sklep o pobratenju občine Metlika s sosednjo hrvaško občino Ozalj, listino o pobratenju pa bodo podpisali v okviru praznovanja praznika metliške občine. Sodelovanje sosednjih obkolpskih občin je že ves čas izredno dobro in tesno, tako da bo pobratenje le potrditev in seveda poglobitev tega plodnega sodelovanja na številnih področjih. POPLAVE: POPLAVLJENO POSAVJE - V noči od nedelje na ponedeljek je Sava prestopila bregove in povzročila precejšnjo škodo zlasti v brežiški občini, ki jo poplave vedno najbolj prizadenejo. Tokrat se je z ujmo otepala tudi sevniška občina. Sevnica je bila skoraj odrezana od sveta. Ljudje so kljub temu vozili po zalitih cestah, kot denimo ,Jirošč“, ki je omagal pri Gobavcih pred Sevnico (na sliki). Več o poplavah obljavijamo na zadnji strani. (Foto: A. Železnik) Tehtnico bo nagnil Renault V IMV Novo mesto spregovorili novinarjem o dosedanjih rezultatih, težavah in nejasnostih pri sestavi sanacijskega programa — Francozi zaenkrat podprli le „IMV 2" To, da je novomeška Industrija motornih vozil poslovala v tretjem četrtletju po daljšem času spet uspešno in daje celo za 10 milijonov zmanjšala izgubo ob polletnem obračunu, se zdi najspod-budnejša novica iz razgovora, ki so ga imeli prejšnji teden člani začasnega kolektivnega poslovodnega organa s predstavniki jugoslovanskih novinarskih hiš. Čeprav gre to morda pripisati le naključju, ali bolje rečeno, nekaterim spretnim poslovnim prijemom v zadnjih mesecih, ki pa nikakor ne pomenijo perspektivnejših rešitev, gre vendarle za spoznanje, ki vliva novih moči v dolgotrajni borbi za ozdravitev največjega slovenskega gospodarskega bolnika. V javnosti se že dalj časa govori o dveh programih za sanacijo v IMV. Tudi danes dokončnega odgovora, za katerega se bosta IMV in Renault odločila, še ni. Jasno je le, da so se z Renaultom uspešno končali pogovori o sovlaganju v program „IMV 2“, ki predvideva izdelavo nekaterih osnovnih sestavnih delov za renaul-tova vozila. Francozi naj bi vlagali v ta program 40 do 48 odst. vseh sredstev. Veliko zanimivejši za Novomeščane pa je seveda program „IMV 1“, ki predvideva že v naslednjem letu proizvodnjo 40.000 katrc (vsaj polovica tega bi naj šla v izvoz), kakih 4 do 5 tisoč osemnaj- stic, tisoč devetič in 2.500 dostavnih gospodarskih vozil. Ta program v nadaljevanju predvideva tudi postopno ukinitev proizvodnje R-4, zadnja katrca naj bi s traku prišla leta 1986, nadomestilo pa naj bi jo vozilo R-x, naslednik najbolj varčnih modelov francoskih vozil. (Nadaljevanje na 2. strani) Dva dni središče občine Manj razvita KS Blanca naglo stopa po poti hitrejšega razvoja — Priznanja ob prazniku sevniške občine Ves minuli teden so se vrstile številne prireditve ob prazniku sevniške občine. Tega so letos slavili na območju krajevne skupnosti Blanca. Tam je bilo še posebno slavnostno 12. novembra. Predsednik občinske skupščine Jože Bavec je na udarniško prenovljenem kulturnem in gasilskem domu odkril spomenik 4TrUmNARST C* razstav<> 1$ *stav: VO MED NOB — V mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja so 11. novembra „Partizanske veterinarske službe11, ki jo je pripravil Muzej ljudske revolucije Slovenije. P0svečena 40-letnici začetkov partizanske veterinarske službe v Sloveniji in bo odprta do Ue<*mbra. (Foto: J. Pavlin) Gdanski svet o ' trJl, OD AR JEN J U th V toreic R-IENJ U 01> na P°Poldne so se v Novem Si sej' se*b člani med- >n,,A *Veta Zveze sindikatov aNeliii giav°lenjsko- Potem k0 so UREDNIŠTVO V GOSTEH ahia „i smeri sindikalnega g,ede na sklepe nedavnega Uu. 0Venskih sindikatov in ! *»,. součvrstitev gospo- Po šestih letih bo v torek, ga lista znova obiskala 23. novembra, ekipa novinarjev Dolenjske- L^ltate j Podrobneje obravnavali to{SskernPrapSa')Jlh zaPoslovanja na - a|i v Drj, ™drobneje bomo povodnji številki. MIRNO PEC "... z željo, da bi se seznanili z zdajšnjimi uspehi in težavami prebivalcev J krajevne skupnosti. S krajani se bomo sešli v gostilni Novljan ob 17. J uri. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■S Novo mesto: te dni zaključna vaja NNNP Pričakujemo znak siren za elementarno nezgodo Znak za elementarno nesrečo (ne gre ga zamenjati z opoldanskim sobotnim tuljenjem siren!) bo te dni naznanil pričetek letošnje sklepne akcije „Nič nas ne sme presenetiti 82” na novomeškem območju. Zaključna vaja, ki jo je pripravil občinski štab za civilno zaščito, bo namenjena pomoči ob morebitni nesreči pri neuspelem prisilnem pristanku potniškega letala v neposredni bližini Novega mesta. Preverjanje mobilizacijskih sposobnosti štaba civilne zaščite in njegovih enot, zdravstvene službe, pri-pradnikov milice, JLA, tabornikov in vseh ostalih bo hkrati pomenilo konec celoletnih aktivnosti v novomeški občini v akciji „NNNP 82”. Vsem Novomešča-nom še dobronameren napotek, naj potem, ko se bodo oglasile vse sirene, ne ovirajo pri delu enot, ki bodo hitele na mesto navidezne letalske nezgode. številnim borcem in talcem iz teh krajev, delo Rudija Stoparja iz Sevnice. V dvorani je bil po otvoritvi bogat kulturni spored, ki potrjuje, da dom ne bo sameval. Med številnimi domačini sta nastopila mešana zbora sevniške Lisce in Jutranjke. V soboto so si številni gostje, med njimi narodni heroj Jože Boldan -Silni in sekretar gospodarske zbornice Jugoslavije Franc Molan ter predstavniki srbske občine Babuš-nica (tam ima Lisca svoj tozd), ogledali najprej gradnjo tovarne In-plet na Dolnjem Brezovem. Slavnostna seja vseh treh zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij je bila zatem na Blanci. Predsednik občinske skupščine Jože Bavec je v govoru navedel nekatere letošnje uspehe sevniškega gospodarstva, kjer ni pozabil omeniti tudi deleža kmetov pri letošnji žetvi. Gostje in delegati so si nato ogledali še eno gradbišče, separacijo Rudnika nekovin. A. ŽELEZNIK Za resnico smo dovolj zreli in stari Pravočasna, objektivna informacija in politično— varnostne razmere Razmere, naj bodo še tako težavne in zahtevne, nas ne smejo zbegati, še manj pa odvrniti od našega dolgoročnega cilja — ekonomske stabilizacije in socialističnega samoupravljanja. Tako nekako bi lahko v enem stavku povzeli nedavno razpravo o politično-varnostnem položaju v naši republiki. Debata v centralnem komiteju ZK Slovenije se je dotaknila najrazličnejših vidikov političnih in varnostnih razmer, med drugim (to se časopisa še kako tiče) tudi zaupanja v sredstva javnega obveščanja. Resnica, ki je nekateri še vedno nočejo priznati, je, da ljudje verjamejo sredstvom obveščanja precej manj, kot bi bilo všeč tistim, ki jim je naložena skrb za obveščanje javnosti. Žal je v teh časih več kot dovolj primerov, ko so se tako imenovana govoričenja, ki so dobila neznanski obseg, pokazala za bolj resnična od uradnih vesti. Bolj ko so družbene razmere negotove in nejasne, bolj ko mediji obveščanja ne dajejo (največkrat ne po svoji krivdi) ljudem zanesljivih in popolnih informacij, bolj ko se kaže kriza zaupanja v prihodnost in ko se zaostrujejo družbena in socialna nasprotja, bolj se ljudje poslužujejo neposrednega komuniciranja, torej tudi govoric. Hkrati pa je javnost v takšnih razmerah bolj kot sicer dovzetna za najrazličnejše vplive, zlasti za tiste, ki so socialne, nacionalistične ali ideološke narave. V zapletenih razmerah so ljudje manj objektivni, „zaupne govorice" pa so na videz, včasih pa tudi zares, bliže resničnim problemom. Tu so še neznanje, prenizka idejna raven, vpliv okolja itd. Kolikor še manjka do „koraka na stranpot", prinesejo nejasne opredelitve do določenih vprašanj v sredstvih obveščanja, neustrezno obnašanje javnih in političnih delavcev, občutek neorganiziranosti in nemoči, neskladje med besedami in dejanji in podobne vsakdanjosti. Kaj torej storiti zoper zlonamerne govorice, ki lahko narede velikansko in nepopravljivo škodo? Najbolj učinkovito orožje je pravočasna in zares resnična informacija. Neobveščenost ljudi prispeva k negotovosti, napačna vednost pa k napačnemu odločanju. Svoboda človeka vsebuje tudi svobodo informacij. Slednja pa „ne pomeni pravice, da lahko kdo širi neresnico po svoji volji, ampak pravico vsakogar, da sliši resnico." Žal ta Kardeljeva misel ne žanje vedno aplavzov. Neposredne žrtve so obveščenost ljudi in sredstva javnega obveščanja, posredna posledica takega nojevskega obnašanja pa so določene razmere v družbi. Razmere, ki jih potem sramežljivo in zasrkbljeno merimo s stopnjami politično—varnostnega položaja. MARJAN BAUER V drugi polovici tedna bo prevladovalo suho vreme, le nedeljo so ponovno padavine. v možne NAJVIŠJA OBČINSKA PRIZNANJA - Predsednik občinske skupščine Sevnica Jože Bavec je na slavnostni seji v blanškem kulturnem domu izročil najvišja občinska priznanja. Na sliki so dobitniki (od leve proti desni): inž. Srečko Žveglič je dobil bronasto medaljo Duše na Kvedra—Tomaža; kmet Justin Mlakar s Studenca, inž. Milan Levstek iz Krmelja in Šahovski klub Milan Majcen (na sliki je njegov predsednik Jerman) priznanja heroja Dušana Kvedra; direktor krmeljske TLK Metalne inž. Marko Borštnar pa je za kolektiv prevzel najvišje priznanje — grb občine Sevnica. (Foto: A. Železnik) Ljubljansko pismo Letos bomo prvič pristali ■ IVII pri moli Večjo veljavo dinarju! Letos se prvič v zadnjih 30 letih dogaja, da se proizvodnja zmanjšuje. Izvoz iz Jugoslavije je bil v prvih osmih mesecih količinsko za 3 % manjši kot v istem obdobju lani, zato smo morali drastično zmanjšati tudi uvoz. Po zadnjih napovedih bo družbeni proizvod v Jugoslaviji po vrsti let rasti letos prvič pristal na ničli. Sedaj imamo mnogo svežih predlogov, kako oživiti gospodarstvo pred začetkom še težjega poslovnega leta 1983, ko bomo morali tujim bankam odplačati še več dolgov kot letos. Dolgotrajna pot v smeri'stabilizacije se bo začela z vračanjem ugleda; dinarju, katerega trdnost je sedaj' precej omajana. Vzroki za sedanjo -pezavidijivo 'vJogo dinarja so glpbokr' Jasno je-, da bonu?. LTOOratr v gospodarstvu države .norsilaj spremeniti, če želimo vzpostaviti takSri denar-nirsistem, v katerem bo-dinar edino merilo vrednosti našega dela. Stabiliziranje domačega plačilnega sredstva je šele začetek procesa stabilizacije, uresničitev tega cilja pa pomeni tudi uresničitev vizije o vzpostavljanju stabilnih ekonomskih tokov. Cilj je jasen, poti do njega pa je treba šele utreti. Res je objavljen protiinflacijski program, vendar so mnenja o njem različna. Nekateri menijo, da je preveč restriktiven, ker bi bila cena stabilnega (konvertibilnega) dinarja previsoka in bi povzročila težave na drugih področjih. Najbolj se nam maščuje večletno tiskanje denarja brez kritja. Za razliko od deviz smo dinar lahko natisnili, vendar pa težav s tem nismo mogli odstraniti. Dosegli smo samo to, da so se le-te ščasoma tako nakopičile, da je bilo treba sedaj z radikalnimi spremembami vrniti zaupanje v dinar na njegovem lastnem tržišču (z njegovo 20-odstotno devalvacijo, z zamrznitvijo cen). Tudi ekonomske razmere v svetu so zdaj najbolj kritične. Recesija ima velik vpliv tudi na padec cen surovin, ki po drugi svetovni vojni niso bile nikjer nižje. In končno zadolženost nerazvitih je tako velika, da jim ponudena pomoč ne more poravnati niti dospelih obveznosti. V svetu gladuje danes 800 milijonov ljudi. Vsako uro umre za lakoto 28 ljudi. To se, razumljivo, ne dogaja v razvitih deželah. Izhod iz težav je zato le nova, pravičnejša ekonomska ureditev v svetu. Zaradi velikih ekonomskih težav, ki se kažejo predvsem v veliki zadolženosti, ugled Jugoslavije v svetu še ni bistveno upadel. Vsi vemo, da je mednarodni monetarni sklad neke vrste ,,žandar” nad ekonomskimi gibanji v svetu. Nedavno pa smo dobili nove kredite brez kakšnih posebnih kontrol... Jugoslavija je edina dežela v svetu, v kateri se delavski razred zavestno odreka lastnemu standardu v korist stabilizacije. To pa vsakdo ceni. Res sodimo med 25 najbolj zadolženih dežel v svetu, treba pa je poznati sestavo tega dolga. Devizni dolgovi Jugoslavije znašajo okrog 20 milijard dolarjev. Naše letne obveze so približno 5 milijard dolarjev, naš devizni priliv pa znaša od 12 do 15 milijard dolarjev. Tretjino tega deviznega zaslužka smo sposobni namenjati za dolgove. V svetu je to povsem sprejemljivo. Napačno je primerjanje Jugoslavije s Poljsko. Poljski dolgovi so sestavljeni iz kratkoročnih kreditov z zelo visokimi obrestmi. Pri nas pa prevladujejo srednjeročni krediti. In drugič, mi lahko kratkoročne kredite spreminjamo v srednjeročne in dolgoročne, kar je v svetu običajna praksa. VINKO BLATNIK Proti alkoholizmu uspešni le v skupnem boju Tehtnico bo... Ob mesecu boja proti alkoholizmu in narkomaniji Alkoholizem kot sodobna bolezen je za družbo težak in boleč problem, posebno še, ker jo je moč zaslediti v vseh vrstah delovnih ljudi in občanov ter v vseh starostnih skupinah prebivalstva. Še posebno vznemirjajoče je dejstvo, da se alkoholizem zelo hitro in dokaj neovirano širi tudi med mladino, ki je v letih odraščanja še toliko bolj dovzetna za vse negativne učinke alkohola. Alkoholizem povzroča neprecenljivo individualno in družbeno škodo. Družbena škoda, ki ima materialne, socialne, zdravstvene, vzgojne in moralno—etične razsežnosti, se kaže v manjši delovni storilnosti, izostankih z dela, težavah pri delu, alkoholizmu pa pripisujemo tudi tretjino nesreč pri delu s smrtnim izidom. Posebno zaskrbljujoče se kažejo posledice alkoholizma na vzgojnem področju. Najbolj tragične žrtve so Otroci staršev alkoholikov. Samo v Sloveniji je okrog 10 tisoč takšnih družin, v osnovni šoli pa je kar tretjina-.razredov, - v- katerih imajo otcoci zaradi alkoholizma v družini bistveno slabše uspehe in vzgojne težave. V višjih razredih in usmerjenem izobraževanju pa so ponekod opazili uživanje alkohola tudi med učenci. .'Vitr.okov, ki omogočajo tako -hTtro.Sirjenje alkoholizma, je veliko, prav gotovo pa je eden pomembnejših ponudba alkohola, ki je v naših družbenih razmerah skoraj neomejena. Zato je nujno, da ustvarimo takšno družbeno klimo, kjer se bodo ljudje zavestno odvračali od alkohola. Ob tem ne gre za boj proti alkoholikom, temveč pa zboj proti alkoholizmu, ki neposredno izžareva bolečine v družbi. Prav v tem boju pa bomo uspešni le s skupnimi napori vseh nas. M.BEZEK (Nadaljevanje s 1. strani) Nobena SKiivnost ni, da program „IMV 1“ zahteva več sredstev, in le če tega denarja IMV in Renault ne bosta našla, bo sanacijski program temeljil na proizvodnji sestavnih delov. Prav v četrtek so se v Ljubljani pričeli sklepni pogovori med predstavniki IMV, slovensko vlado in Renaultom, ki naj bi dali dokončen odgovor, na njem pa bodo temeljile smernice dolgoročnega sanacijskega programa IMV. Nobenih dvomov pa ni v zvezi s proizvodnjo prikolic, ki so danes zagotovo devizno najuspešnejši izdelek IMV. Načrt za prihodnje leto predvideva izdelavo 28 tisoč prikolic, le 4 tisoč od tega pa naj bi jih ostalo na voljo domačim kupcem. Prav zato so se v IMV odločili za novo organiziranost, ki bi naj zaživela s 1. januarjem 1983. Industrija motornih vozil naj bi bila poslej sozd z dvema samostojnima delovnima organizacijama „Tovarne avtomobilov" in Tovarne prikolic „Adria Caravan". Veliko laže bo tako ugotavljati stroške in dohodek, nenazadnje pa bodo ..prikoličarji" poslej organizirali samostojno nabavo, prodajno in kadrovsko službo. Vse to naj bi pomagalo doseči poglavitni cilj - proižžddlijk' prikolic zaradi pomanjkanja sestavnih delov ne sme več stati. Prezgodaj pa je govoriti, ali bo poleg omenjenih dveh delovnih organizacij v sozdu IMV še tretja: .tovarna Komo kinetičnih'zglobov. Zaenkrat je največja uganka lokacija; nazadnje so omenjali Lesce pri Bledu. Mogoče bolj kot to pa je pomembno, da sta IMV in Crvena zastava le Začeli sodelovati in da Kragujevčani ‘pripravljeni sovlagati v naložbo, ki bi obema prinesla velike koristi. Ne gre pa, da ob negotovosti, v kateri IMV danes še zmeraj išče pravo in seveda ekonomsko uspešno rešitev, ne omenimo izjave Noeia Favreliera, predsednika zastopstva Renaulta za Jugoslavijo, ki je s temi besedami po svoje že opredelil lastno mnenje o prihodnosti IMV: »Francoski uslužbenci Renaulta, ki kupujejo katrce zase, hočejo imeti avto, izdelan v Novem mestu." BOJAN BUDJA 1 Položaj resen, a rešljiv S konference komunistov tovarne „Djuro Salaj" »Resna situacija nas je našla pripravljene. Smo jugoslovanska tovarna in vse, kar se spremeni, gre na slabše v državi, se pozna tudi pri nas," je malce karikirano razmišljal o položaju tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj" v Krškem njen glavni direktor Silvo Gorenc. Na akcijski konferenci 216 komunistov največjega posavskega delovnega kolektiva 12. novembra je sodeloval tudi član predsedstva CK ZKS Janez Zahrastnik. V devetih mesecih so v tovarni Djuro Salaj izvozili za 25 milijonov dolarjev, uvozili pa za 32 milijonov dolarjev. Smrekovega lesa v Jugoslaviji še daleč ni dovolj, zato je uvoz nujen. Prenizka akumulacija, najemanje posojil in visoke obresti že kar kronično postavljajo pod vprašaj dinarsko in devizno likvidnost. Samo letos bodo za obresti plačali 300 milinonov dinarjev, za približno enak znesek pa je še neporavnanih zapadlih obveznosti. milijonov doia.jc., ne vedo pa, od kod vzeti, da bi ga bankam tudi vrnili. Samo z devalvacijo so se stroški povečali za 100 milijonov dinarjev in še bi lahko naštevali številke, ki povzročajo zaskrbljenost in vrtoglavico. Veliko dodatno breme za tovarno pomeni naložba v čistilne naprave, ki stane 710 milijonov dinarjev. Komunisti v tovarni poudarjajo, da so vendarle še precejšnje notranje rezerve. Od srede julija proizvajajo nizkogramske papirje in zdaj za isto površino časopisnih papirjev porabijo za 8 in 10 odst. manj surovin. S sprejetimi stabilizacijskimi ukrepi pa predvidevajo še odpravljanje ozkih grl v proizvodnji in zmanjševanje specifičnih porab surovin in drugega. Res pa je tudi, da je bilo doslej vse preveč tozdovske zaprtosti in celo znotraj samih osnovnih organizacij ZK, kot je poudaril Zdenko Picelj. Moto petkove akcijske'konference ZK je bil, da' je tovarna Da so v tovarni lahko zagotavljali nemoteno proizvodnjo in dobro oskrbljenost jugoslovanskih časopisnih hiš, so se morali še bolj zadolževati. Zato so dobili devizno posojilo v višini 10 »Djuro Salaj" pripravljena storiti vsp, kar je v njenih ntočeh, obveznosti'pa presegajo njene zmožnostih zato bo potrebna večja pomoč širše družbene skupnosti. P. PERC Vojaki ocenili svoje delo Z volilne konference ZK v ribniški garniziji V večurni razpravi na volilni konferenci komunistov v ribniški garniziji JLA, ki je bila pretekli teden v Ribnici, so komunisti posvetili največ pozornosti vojaškemu pouku in varčevanju. Ko so ocenjevali svoje delo v preteklem obdobju, so bili mnenja, da mora biti pouk vojakov še naprej ena izmed najbolj pomembnih nalog S prekratko odejo jih je več Dolenjska regija je imela ob tričetrletju za dobrih 1,5 milijarde dinarjev izgub v 14 gospodarskih in 3 negospodarskih delovnih organizacijah, kjer je okrog 6.000 zaposlenih 12. novembra so predstavniki Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu na tiskovni konferenci seznanili novinaije s prvimi podatki o tričetrtletnem poslovanju vseh štirih dolenjskih občin. Očitno se razmere v pridobivanju dohodka še zaostrujejo, saj je samo izgub za 83 odst. več, kot jih je bilo lani ta čas. Regijsko gospodarstvo je v de- nica Novo mesto in Glasbena šola. vetih mesecih letošnjega leta ustvarilo za 9,750 milijarde dinarjev dohodka, za 1,734 milijarde dinarjev akumulacije, hkrati pa je ugotovljenih za 1,539 milijarde dinarjev izgub samo na področju gospodarstva. Med 14 delovnimi organizacijami z izgubo so spet stara imena, toda če bi sešteli samo izgubo IMV v vseh štirih občinah, dobimo glavnino -1,490 milijarde dinarjev. V novomeški občini so poleg 6 tozdov IMV izkazali primanjkljaj še v združenem tozdu Hmeljnik in pri Elektru, s področja negospodarstva pa sta na tej listi še Splošna bolniš- Skupno je na novomeškem področju izgub za 1,416 milijarde dinarjev, v teh delovnih organizacijah pa je zaposlenih 4.820 delavcev. V trebanjski občini je poleg tozda IMV na Mirni tudi že stari bolnik - Novolesov tozd IGK Trebnje, pridružil pa se je še tozd Kolinske za predelavo krompirja. Skupno je v tej občini za 93 milijonov primanjkljaja, prizadetih pa je 643 zaposlenih. V občini Črnomelj znašajo izgube dobrih 35 milijonov dinarjev, ustvarjena pa je bila pri treh delovnih organizacijah: v IMV, v Industriji (Iz zadnjega Pavlihe) KAKO SE BOMO GRELI KAKO SE BOMO VOZILI KAKO Sl BOMO SVETILI gradbenega materiala Kanižarica m v Centru srednjih šol Črnomelj, kjer združuje delo 434 ljudi. Metliška občina je pri izgubah najmanj udeležena, in sicer samo s 4,7 milijona dinarjev v TCP Metlika -tozd Transport, kjer dela 46 delavcev. Hvalevredno je, da je izguba v IMV ob tričetrtletju domala enaka, kot so jo izkazali v prvi polovici leta, kar že daje slutiti prve otipljive premike na boljše. Sicer pa se skoro-da ni s čim hvaliti, razen morda z globalnim podatkom, da osebni dohodki niso šli čez dovoljeno mejo, ampak narobe. Možna bi bila 23,14-odstotna rast poprečnih zaslužkov, dosežena pa je bila 22,05-odstotna. Sicer je razmerje po občinah različno, malce porušeno ie edinole na metliškem koncu. Izvoz je dal v devetih mesecih poslovanja 6,515 milijarde dinarjev prihodka in je v primeri z lanskim v tem času za 16 odst. večji. Pač pa je spodbuden podatek, da se je izvoz na konvertibilno področje letos povečal za 17 odst. Izvozni plani pa niso doseženi. RIA BAČER KRVODAJALSKA AKCIJA Občinska konferenca Socialistične zveze, občinski odbor Rdečega križa in občinski svet Zveze sindikatov v Krškem vabijo vse prostovoljne krvodajalce, da darujejo kri v četrtek, 25. novembra, v Krškem v ambulanti Celuloze od 7. do 13. ure, ali pa v petek, 26. novembra, na Senovem v osnovni šoli. Dajanje krvi je znamenje humanosti in solidarnosti! Za več hrane več denarja Metliški komunisti o nalogah za nadaljnji razvoj kmetijstva in s tem za ve jo pridelavo hrane___________ Zadnja seja občinske k°nfe'e, y Zveze komunistov v Metliki je v veliki meri posvečena vP(aSf)L kmetijstva v tej belokranjski ob Nosilcu kmetijske proizvodnje občini, Kmetijski zadrugi Metui^jJ najvišji partijski forum v občim * kel za dosežene uspehe ne ^ področju priznanja, vendar so poudarili, da čaka vse pri na“ ajo Prednost pri dobavi P“n hi0fcili občani, ki stanujejo v brez dimnikov. ia bi Ti sklepi imajo namen, ,jtvi odpravili nejasnosti pt' :egovi plina in pripomogli k J je pravični razdelitvi. Ob« J-zdaj opozarjajo na nekater zaaj opozarjajo » —7» manjkljivosti tega obvest .'iirleli lz njega ni videt!, da nj dinT stanovalci v stavbah, kjei pff nikov, kakšno prednost ^ ^ merjavi z ostalimi z °z merjavi z ostalimi z oz .p to, da bi dobili ve^.P 'J tisti* gotovo porabijo več ko lahko kuhajo na trda £0I»vj'de''3’ Obvestilo tudi ne prio staIi uovesiliu mul r J kako bodo prišli do P*_ osameli in bolni (m P° njti ae ki niti nimajo prevoza morejo stati v vrsti. . j praznike in dru- klical Pr0Ste dni' Kdorkoli bo jv.., ’ "'ora seveda navesti točen fezen^ ^ °b°lele živali, bo-bole S Znake, stanje in trajanje datke*11 161 moreb*tne druge po- Sparx zna varčevati z gorivom Tesnila iz Velike Loke bodo že letos začela izdelovati novo napravo za varčevanje z bencinom v motorjih z notranjim izgorevanjem — Nove naložbe? ■lfWM0l*J*Mg00MW**M000000000000000000000M■ o • • v ^ oejm/sca NOVO MESTO: Rejci so pri- .. 1 V_/. IV.CJC1 3U ^11 12 t j ®1 Prašičev, starih od 6 do 5 ov> ter 11 v starosti od 3 do cen 6Secev- Prodali so 143 pujsov, do 23 m'ajše °d 3.000 do 4.800 din. Cena je v 3-800 din, za starejše pa od 3.900 menit-*1 dasu močno porasla ple-W, ‘m Prašičem, saj se je povpra- bRKŽ^CT N2"'0 povečal°-bilo Na sobotnem sejmu je mesecev1*?1^ 445 Prašičev do 3 treh starosti ter 14 starejših od 296 ?eS?cev' Lastnike je zamenjalo živali, med 150 ŽivetežJ* ^ *>'*a ^ dm za kilogram mlaišo cena Pa se Je 8*bala za star^ 150 in 155 din’ za Trebanjski izvršni svet je nedavno obravnaval informacijo o proizvodnji novega izdelka, ki se ga bo lotil Donitov TOZD Tesnila iz Velike Loke skupaj z Elminim tozdom s Čateža. Gre za v tem času izredno zanimiv izdelek, ki bo uporaben v bencinskih motoijih in s katerim bo moč prihraniti precejšnje količine goriva. Ker je izdelek popolnoma nov tudi na svetovnem tržišču, ga bodo lahko tudi izvažali. Že julija letos je Donit iz Velike Loke sklenil pogodbo z Novumom iz Ljubljane o nakupu in izključni pravici za izdelavo posebnega nastavka za svečice bencinskih motorjev. SPARX, kot se imenuje naprava, je poseben ionizacijski spodbujevalnik za jačenje energije visokonapetostnega impulza na svečicah bencinskega motorja. Zaradi vgradnje te naprave bo brezhibnejši start motorja in njegovo enakomernejše delovanje, s tem pa tudi precejšnji prihranki goriva, ki znašajo^ laboratorijsko preizkušeno, okoli 5 odst., praktično tudi 10 odst. Če vemo, da imamo v Jugoslaviji okoli 2 milijona bancinskih motorjev in če znaša poprečni prihranek goriva na motor okoli 7 odst., potem bi lahko v Jugoslaviji prihranili 150 milijonov litrov bencina. Seveda Kmetijski nasveti se bodo prednosti tega izdelka pokazale tudi na svetovnem trgu, kjer sicer že imajo podobne naprave, a je ta plod domače pameti in znanja nekajkrat učinkovitejša. Poskusna proizvodnja v Donito-vem tozdu v Veliki Loki se je že začela, naslednji mesec pa se bo začela organizirana propagandna akcija, ki jo pripravlja Studio za marketing ljubljanskega Dela. Seveda propagandna akcija sama po sebi še ne more nič rešiti, zato se v Tesnilih intenzivno pripravljajo na proizvodnjo 500 tisoč garnitur brez novih investicij, samo v drugem polletju prihodnjega leta pa naj bi na zahodnih tržiščih prodali 100 tisoč garnitur. Vendar se v tozdu ne bodo ustavili pri teh količinah. Delavski svet tozda je že obravnaval možnosti o povečanju zmogljivosti na dva in pol milijona. Za to bi bile potrebne naložbe v višini 700 milijonov dinarjev. Vendar bi se taka naložba prej ko slej bogato obrestovala. Na leto naj bi proizvedli za 500 milijonov dinarjev garnitur za domači trg, na zahodna tržišča pa naj bi jih izvozili za 22 milijonov dolarjev. Treba je dodati še to, da je večino materiala za novi izdelek mogoče nabaviti doma. S to informacijo želijo v Tesnilih seznaniti vse delovne ljudi in tudi doseči, da bi bila omenjena naložba vnesena v spremembe in dopolnitve plana 1981 - 1985 občine Trebnje in SR Slovenije. J SIMČIČ Ob tvegani /pre/pozni setvi Prej^?av ie bilo kaj tvegano, smo letos tudi v Sloveniji zaradi bru 7aje^a oktobra nadaljevali s setvijo pšenice tudi v novem-kar pa ru§e delijo tveganje s kmeti, pogodbenimi pridelovalci, njihovj eve!?a ne pomeni, da ni treba slednjim narediti, kar je v objavljam°^‘’ prihodnja žetev kar najboljša. V ta namen Kinetj.P!0 tudi nekatera dodatna navodila, ki nam jih je poslal t ■■ • ww . . bralcejp 1 ‘nštitut iz Ljubljane z željo, da jih posredujemo našim £ OflpSflKI ITI3SCUJBJ0 y i setvijo S?Vn' stiski marsikje niso mogli pognojiti pšenici še pred hepogn .0 napako lahko poljedelci zdaj še popravijo, tako da jih prej i.1Lne.posevke čimprej pognojijo z odmerki gnojil, ki "" bi v jese • 23 posamezne njive. Posebej je treba poudariti, i po tatoje°CIV.ne.gnojili z več kot 30 kg čistega dušika na hektar, Knief1-1 i^bni gnojila treba upoštevati tudi to dejstvo. P°samp71JSi ’nšt*tut priporoča gnojenje z naslednjimi odmerki 3S0 gnojil: 350 do 500 kg NPK 6-18-18 ali 250 do 2°0 d° ^K 9-18-18 ali 150 do 250 kg NPK 13 10-12 ali *adošče ^8 H 11 —16. Ker s temi odmerki ne bo liti pd n° P°trebam po fosforju in kaliju, bo to treba nadomeščam ^rvem dognojevanju ob koncu zime. V tem primeru NP}( .0 namesto s KAN, ki je le dušično gnojilo, dognojevati z še ^°mbiniranimi gnojili. PripQro .pornernbn° navodili glede uporabe herbicidov. Toliko žatretj f*"11 ^erbicid dicuran 500, s katerim je mogoče uspešno ^daj na rav® m nekatere širokolistne plevele, je v trgovini sicer iUP°rabH V,° vendar ga zaradi nastopa zmrzali ne smemo več kupijo J l temu pa inštitut priporoča, da si kmetovalci P še nič n a,erbicid in ga uporabijo spomladi, od časa, ko ima l(er a “lika 3 in več listov, pa tja do konca razrasti. ietičniPa.2 dicuranom 500 ne zatremo nadležnega smolenca, cijo d: a 'n maka, priporoča inštitut zoper te plevele kombina-Se Plevelrana (3 litre) in fanerona 50 (3 kg na 1 ha). Če pa 0(3 i\ razvijejo šele kasneje, priporoča kombinacijo dicurana J) deharban tluida (4 1) ali anitena DS (3 1 na 1 ha). Inž. M. L. so naj I I 0 0 0 0 0 \ 0 0 S 0 * 0 0 0 0 s s 0 0 0 S 0 0 s 5 0 s 0 4 Bolj kot zakon sili ekonomika, da tudi na Dolenjskem smotrno izrabimo _______________odpadke___________ Ne zakon o ravnanju z odpadki, ki velja že četrto leto, pa mu ni uspelo niti, da bi v vseh občinah in organizacijah združenega dela izpeljali vsaj pravno-formalno plat zadeve, temveč resni gospodarski položaj nas sili, da s skrbnim očesom pogledamo, kako varčno se obnašamo, ko gre za energetske in surovinske rezerve, ki se skrivajo v tako imenovanih odpadkih. V Sloveniji je napredek v smotrni uporabi odpadkov očiten. Statistika kaže, da smo lani zbrali 220.000 ton jeklenih odpadkov, 18.000 ton odpadkov barvnih kovin, 11.500 ton steklovine, 82.000 ton starega papirja, 33.000 ton tekstilnih odpadkov, 827 ton odpadnih gum in 4.250 ton rabljenih olj. Vse to so lepe in spodbudne številke, vendar natančnejši premislek le pokaže, da to še zdaleč ni vse, kar se da s tovrstnim varčevanjem doseči. Naši gozdovi so še polni rjavečih ostankov predmetov bele tehnike in avtomobilskih školjk; zbiranje odpadkov po vrsti že tam, kjer nastajajo, je še vedno slabo urejeno, ko gre za odpadke, kot so steklene črepinje, topila, olja in druge kemične spojine. Varčno ravnanje z odpadki in njih zbiranje je še vedno stvar akcij šolarjev, RK in organizacij, ki se ukvarjajo s tem, manj pa je to vsakdanji način ravnanja in življenja. Odveč je skoraj še vedno pisati, da na tehnološki proces gledamo hudo ozko ter da pozabljamo, da je proces zaključen, ko je dodelan tudi sistem, kaj z odpadki, odpadno energijo in drugimi spremljevalnimi pojavi tehnološkega procesa. Ekološki in ekonomski interes sta si še vedno navzkriž, čeprav je to nerazumljivo. V dolenjski regiji je položaj podoben splošno slovenskemu. To, da je treba ravnanju z odpadki, pa naj gre za ekološko ali varčevalno plat zadeve, posvetiti vso pozornost, nihče več ne dvomi, vsekakor pa bo potrebnih še precej naporov, da bosta tako zakon kot vse tisto, kar naj bi pomembnega prinesel v naše ravnanje, res zaživelo. M. MARKELJ SPOSOJENO TRNJE — Atomska elektrarna Krško, zgrajena v sodelovanju z ameriškim VVestinghousom, spet stoji. Pred mnogimi leti je Nikola Tesla raztrgal dogovor s taistim VVenstinghousom . . . (Iz Večernjih novosti) Iz Primorskih novic DO 730 M£ TOČfMO TOČIMO ALKOHOLA i ale zimski delovni čas je pa res posrečeno izbran! cfUtAR \ L 0 EN HRIBČEK BOM KUPIL«. S Kakovostne značilnosti \ našega vina i Vsak vinorodni okoliš, po-dokoliš in vinogorje ima svoje značilnosti, ki se odlikujejo s posebnimi kvalitetami vina. Poleg tega kvalitetne značilnosti pridelka vedno bolj dobivajo nacionalne značilnosti po republikah in pokrajinah in se ti pridelki vedno bolj uveljavljajo na domačem in tujem tržišču. Izhajajoč iz rajonizacije vinogradništva ter predpisanih kvalitetnih kategorij vina, so v vseh republikah in pokrajinah prešli na pridelovanje kvalitetnih kategorij vin; ta pa so: 1. vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom, 2. kvalitetno vino z zaščitenim geografskim poreklom, 3. namizno vino z zaščitenim geografskim poreklom, 4. namizno vino brez zaščitnega geografskega porekla. 1. V Sloveniji so posebno znane kvalitetne značilnosti belih vin, ki jih dobimo od sort renski rizling, laški rizling, beli burgundec, traminec, rumeni muškat, sovinjon itd. Prav tako so v tej republiki znane kvalitetne značilnosti rdečih (črnih) vin, ki jih dobimo od sort merlot, kabernet sovinjon, refošk, barbera itd. 2. V Hrvatski v notranjem vinorodnem območju (kontinentalni rajon) so zlasti znana značilna, kvalitetna bela vina, ki jih dobijo od sort laški rizling (graševina), traminec, beli burgundec, sovinjon itd. Prav tako so v tem predelu Hrvatske znane kvalitetne značilnosti rdečega (črnega) vina, dobljenega od sort modra frankinja, modri (črni) burgundec itd. V vinorodnem območju Primorske Hrvatske (Istra, Dalmacija) so znane kvalitetne značilnosti belih vin, dobljenih od sort: posip, maraština, vugava, dubrovačka malvazija itd. Prav tako so tu znane kvalitetne značilnosti rdečih (črnih) vin tega območja, dobljenih od sort: pla-vac mali, kabernet sovinjon merlot in druge. 3. V Bosni in Hercegovini so znane kvalitetne značilnosti belega vina, dobljenega od sorte žilavka, ter kvalitetne značilnosti rdečega (črnega) vina, dobljenega od sorte blatina itd. 4. V Črni gori so znane kvalitetne značilnosti rdečega (črnega) vina, dobljenega od sorte vrana c. 5. V Makedoniji so znane kvalitetne značilnosti rdečega (črnega) vina, dobljenega od sorte vranac, ki se srečuje s sinonimom (soimenom) kratošija. 6. V Srbiji imajo prevladujočo vlogo sorte: prokupac, smede-revka in plovdina, katerih kvalitetne značilnosti so splošno znane. Od grozdja teh sort pridobivamo poleg vina še vinjak, lozovačo (posebno vinsko žganje) itd. Tu so poznane kvalitetne značilnosti belih vin, dobljenih od sort laški rizling, semijon, sovinjon, muškat ottonel, bag-rina itd. Znane so tudi kvalitetne značilnosti rdečih (črnih) vin, dobljenih od sort: modri (črni) burgundec, črni game, kabernet sovinjon, kabernet frank, merlot, modra frankinja itd. 7. V Vojvodini so znane Kvalitetne značilnosti belih vin, dobljenih od sort: renski rizling, laški rizling, traminec, seminjon, sovinjon, muškat ottonel, župlja-nka in druge. 8. Na Kosovu so znane kvalitetne značilnosti belega vina, dobljenega od sort: laški rizling, seminjon in ovinjon. Poleg tega so se tu uveljavile kvalitetne značilnosti rdečih (črih) vin, dobljenih od sort: modri (črni) burgundec, črni game, kabernet sovinjon, kabernet frank, merlot, modra frankinja itd. Kvalitetne značilnosti vina, dobljenega od navedenih sort za bela in rdeča (črna) vina, so zelo cenjene na domačem in tujem trgu, kar dokazujejo mnoga priznanja na domačih in tujih vinskih sejmih. Poleg vina se Jugoslavija po drugi svetovni vojni na tujem tržišču uveljavlja kot upoštevanja vreden pridelovalec vinjakov, podobnih konjakom, po katerih je Jugoslavija znana ne samo v Evropi, ampak tudi izven nje. Značilnosti vinogradništva Jugoslavije v letu 2000 Na koncu tega stoletja naj bi bilo stanje in značilnosti vinogradništva Jugoslavije naslednje: 1. Površina vinogradov naj bi bila 270.000 ha. Povprečen pridelek grozdja na celem vinorodnem območju Jugoslavije naj bi bil 10.000 kg/ha. Od skupnega pridelka grozdja 2.700.000 ton bi pridelali namiznega grozdja 300.000 ton, grozdja za predelavo v vinjak in lozovačo 360.000 ton, za predelavo v vino za domačo porabo 980.000 ton, grozdja za predelavo v vino za izvoz 200.000 ton. 2. Popolnoma je treba rajoni-zirati vinograde. 3. Vinograde je treba zasajati po ' sodobnih koncepcijah pridelovanja tako glede obdelovanja in vzgojnih oblik. 4. Nove vinograde je treba saditi le na vinograških območ- Jlh- ur. LAZAR AVRAMOV i S s •a I S 5 REKORD SO DOSEGLI - Delavci blanškega obrata sevniškega Stillesa, tovarne stilnega sedežnega pohištva, so občinski praznik sprejeli kot poseben izziv za proizvodno tekmovanje. V soboto, uro pred iztekom delavnika, jim je manjkalo le še _8 stolov do dotlej nedoseženih 300. (Foto: A. Železnik) ZBRALI KAR 10 TON PAPIRJA - Na osnovni šoli „Katja Rupena“ v Novem mestu imajo prav gotovo najbolj pridne zbiralce odpadnega .papirja v občini. Preteklo sredo in četrtek so se zbiranja lotili prav vsi učenci od prvega do osmega razreda in skupaj spravili 9650 kg. (Foto: J. Pavlin) — V tovarni Djuro Salaj Da p° aj° redna vzdrževalna dela, hki tozdu r°iPI?0 prikyučujej0 čistilne naprave, luea N S ™ vključujejo napravo za zajema taže ah - ^e*ov°dja mariborske Hidronv mani«, eJ Domadenik namešča ventil za manje vzorcev. (Foto: P. Perc) ZMAGAL JE SVETOVNI PRVAK - Na zadnji preizkušnji za pokal sezone je bil najboljši svetovni prvak Tone Videnšek iz Ljubljane. Na sliki: pri enem izmed poskusov. Več o tekmovanju pri Slovenski vasi, na katerem so sodelovali modelarji iz štirih slovenskih klubov, na športni strani. (Foto: J. Simčič) Nove obrestne mere Večina naših načrtov in želja je tako ali drugače povezanih z denarjem. Pot do cilja je včasih daljša. Dolgoročno varčevanje pod ugodnejšimi pogoji je zato možnost, o kateri velja razmisliti. Nove obrestne mere za nenamenske dinarske hranilne vloge so: 7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno) 13% za vloge vezane nad 1 leto 15% za vloge vezane nad 2 leti 20% za vloge vezane nad 3 leta Nove obrestne mere za nenamenske devizne hranilne vloge so: 7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno) 9% za vloge vezane nad 1 leto 11 % za vloge vezane nad 2 leti 12,5% za vloge vezane nad 3 leta Tudi, če pravega načrta še nimate: vezava sredstev zagotavlja obrestovanje prihrankov po najvišji obrestni meri. JO ljubljanska banka ČGP „DELO" TOZD Prodaja vabi RAZNAŠALCE za do stavo jutranjika „Delo" na dom na območju Krškega. Če želite delati le nekaj ur dnevno in biti za svoje delo dobro nagrajeni, pošljite svoje ponudbe ali se osebno zglasite v ČGP „Delo" — TOZD Prodaja, podružnica Novo mesto. Glavni trg 1, tel. št 21-442. 732/45-82 1 tozd Zdravilišča Novo oiesto, Germova 3, tel. (068] 22-436 Cenjene goste obveščamo, da bo od 14. novembra 1982 dalje v zimskem času „KRKIN HRAM” na Trški gori zaprt. Po pravočasnem predhodnem naročilu pa bo hram še vedno na voljo za poslovna in družabna srečanja za večje skupine gostov. Rezervacije sporočite na naslov uprave zdravilišč, tel. 22-436, lahko pa tudi na recepciji obeh zdravilišč ali na recepcijo hotela Kandija. NOVOLES LESNI KOMBINAT NOVO MESTO Komisija za delovna razmerja TOZD Tehnično energetske storitve. Straža, objavlja prosta dela in naloge: TEHNOLOG ZA MEHANIČNO DELAVNICO Pogoji razpisa: — višja šola strojne smeri, — nad 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih in nalogah. Kandidati naj pismene vloge pošljejo na naslov: „NOVO-LES" Kadrovsko socialna služba, 68351 Straža, v roku 15 dni. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh. v_ Komisija za delovna razmerja TOZD Flora blagovni promet Čatež Agraria Brežice objavlja prosta dela in naloge PRODAJALKE CVETJA v Cvetličarni Mokronog Pogoji: končana poklicna vrtnarska šola ali šola za prodajalce Dela in delovne naloge se objavljajo za določen čas (nadomeščanje v času porodniškega dopusta) s poskusno dobo en mesec. Pismene prijave z dokazili sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Flora blagovni promet Čatež Agraria Brežice 8 dni od dneva objave. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po dnevu izteka objave. NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o.. Novo mesto KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD TKANINA objavlja dela in naloge — popravilo, vzdrževanje in nastavitev tekstilnih strojev (2 kandidata). Pogoji: — KV delavec — strojni ključavničar, — najmanj 1 leto delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok. Zaposlitev je za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe v 8 dneh po objavi na naslov: Novoteks, tekstilna tovarna, n. sol. o., Novo mesto, Foersterjeva 10< kadrovski oddelek. Kandidate bomo o izidu izbire pismeno obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 759/46-82 ali /O ljubljanska banka^ TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO Komisija za delovni razmerja objavlja za potrebe Poslovne enote Črnomelj naslednja prosta dela in naloge za enega izvajalca za poln in nedoločen čas, z 2-mesečnim poskus nim delom: — vodenje nabave materiala in drobnega inventarja — vodenje kadrovskih evidenc — prevoz ljudi in vrednosti Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo srednjo izobrazbo ekonomske ali splošne sme — da imajo dve leti delovnih izkušenj — da imajo opravljen vozniški izpit B kategorije in — da so nekaznovani Prednost pri izbiri imajo moški z odsluženim vojaški rokom. . ke Prijave sprejema kadrovska služba LB Temeljne dolenjs banke Novo mesto, Kettejev drevored 1, 15 dni po objavi-Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh P končanem zbiranju ponudb. 754/46-82 V ------------------------------------------------------- SKUPŠČINA OBČINE METLIKA Svet delovne skupnosti Razpisuje prosta dela in naloge: 1. Načelnik oddelka za urbanizem Pogoji: — visoka strokovna izobrazba gradbene, pravne ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj ali — višja strokovna izobrazba gradbene, pravne ali ekono ske smeri in 5 let delovnih izkušenj na podobnih opravi i in nalogah . jti — kandidat mora imeti organizacijske sposobnosti m o moralno-politično neoporečen. .. , Opravila in naloge se združujejo za 4 leta (ni reelekcije • 2. Referent za plan in analize II v Oddelku 23 družbenoekonomski razvoj Pogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj na področju gospodarstva — opravljen strokovni izpit. Poskusno delo 90 dni. Dela in naloge so za nedoločen čas. 3. Referenta za urbanizem in komunalne zadeve v Oddelku za urbanizem Pogoji: — visoka strokovna izobrazba gradbene smeri — 3 leta delovnih izkušenj na področju urbanizma — opravljen strokovni izpit ali — višja strokovna izobrazba gradbene smeri — 5 let delovnih izkušenj — opravljen strokovni izpit. — Poskusno delo 90 dni. Delo in naloge so za nedoločen čas. 4. Pravni referent v strokovni službi skupščine 'n izvršnega sveta Pogoji: — visoka strokovna izobrazba pravne smeri — 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece. Dela in naloge so za nedoločen čas. stanO' Pod zaporedno št. 1 po dogovoru zagotavljamo vanje. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev le^-jne poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Skupščina °gg30 Metlika, Svet delovne skupnosti, Mestni trg 24, Metlika, z oznako „Za razpisno komisijo". ^UPNOST' V. SVET DELOVNE SKL pisma * ^ in odmevi moj otrok je drugačen Zrelost za vstop v šolo je otrokteŽaiVa’ na katero naletimo pri šolanju, je vprašanje, kdaj Prireje ' 23 sPrerr,ljanje pouka. Naši učni načrti in programi, prig 1 n’ za poprečno nadarjene otroke, določajo, naj otrok tla so °!i V šo^°’ ko dopolni ?• leto. Upoštevati pa moramo, USpeš m otroki te starosti velike individualne razlike, kako dovol?0 sPreJe5naj° učno gradivo. Nekateri so že s šestimi leti Zrel t * 23 a°'°’ dru8* Pa Pr' osmih letih ne. ■n fu t 23 vstoP v šol« vključuje: telesno zrelost, osebnostno socialn' ?ralno zrel°st- Ugotavljajo jo zdravniki, psihologi, T p t c ’ Pedagogi. a]j je ^NO ZRELOST otroka ugotavlja zdravnik: °zirom° L° toliko razv*t, da zmore sam pot v šolo, ali je, vsem ° ^ICZ š^ode za svoje zdravje in telesni razvoj kos nekaj dT zaktevam v šoli (da lahko sedi v šoli vsak dan po Vrača d’ 'n de^a domače naloge, da hodi sam v šolo in se Porok in podobno). Seveda pa sama telesna zrelost še ni p^. udi za otrokovo uspešnost v šoli. °troko°Sek.nostni zrelosti mislimo predvsem na toliko s° S°Cia!no 'n čustveno zrelost. Otrok mora biti namreč dan z amostojen, da brez kakšnih večjih težav in posledic vsak biti PUstl domači družinski krog in gre v šolo. Hkrati mora skupno^n11, se ko P° učiteljevih navodilih vključil v sodeiov. ' ^animati se mora za svoje vrstnike in tudi z njimi učenju 3 ^°le8 tega si mora učenja želeti: prav ta želja po razv^u raZ°deva določeno stopnjo v otrokovem duševnem njegovr k?'.onalna zrelost otroka se kaže zlasti v neke mni Jenlanju sveta. Otrok mora namreč pokazati vsaj do vat; ni'6 realistično umerjenost — pri sklepanju mora upošte-Zahtev ■ era Pravila> zmožen mora biti reševati naloge, ki na dgi3-!0 °Perativno mišljenje, slediti mora razstavljanju celot šolsk 111 S^et k sestavljanju v nove celote. Vse to zahteva ne f|°; hrez ustreznih miselnih operacij otrok temu delu da Sj0-re>. ti kos. Zato je za otrokov vstop v šolo pomemembno, nava 1• UčenJa m da je pripravljen igro zamenjati z delovnimi ^^ami, in to tudi tedaj, ko mu to ne ugaja. 'pride °tr0koVa zrel°st ni usklajena z zahtevami šole, nujno nepri' t° tezav Pfi šolskem delu, neuspeh pa povzroča mnoge odnoj |16 Pos*edice. Pri otroku se prej ko slej razvije negativen Ker se ^e’ učitelja, kar ga spet občutno ovira pri delu. oblik nC more uveljaviti v šoli pri konstruktivnem delu, išče Solsk VeljaVljanja’ k' n'so Pr*merne-sp0Sob 1 Pouk ‘n programi so prilagojeni otrokom poprečnih k°t don°St' ®tr°k je v šoli prisiljen razvijati drugačen odnos starševnia’ P(‘s^)en je razvijati čut odgovornosti, ideale svojih š°lsk Prena- na učitelja in ne navsezadnje: podrediti se mora poznati3-rKedu' ^ato moral> vs>’ ki se z otroki ukvarjajo, delu z n^ov.c sposobnosti in to upoštevati pri individualnem za"**™- Kajti: vsak otrok je posebnost- Prof. MIRA SLUGA _________________________________________ klinični psiholog Slovenijales °vama pohištva Brežice, p. o. 8rezice ^ZPISUJE m naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovor-0stn"i (reelekcija) sekt^g'2'ranje 'n vodenje dela splošno kadrovskega vori*L9an'2'rar|je in vodenje dela finančno-računo- 3 or a sektorJ3 9aniziranje in vodenje dela nabavne službe P°G0J|: Peda 1 - Sredn*a a*' višj'3 strokovna izobrazba pravne, nta K°|Ske' soc'°l°ške ali organizacijske smeri z 10 oziro-izkuj • de*ovn'h izkušenj in 3 leti posebnih delovnih Pod d-0* -r' '2vaianiu nalog splošne in kadrovske funkcije, 5 Q . ' višja oziroma visoka izobrazba ekonomske smeri s sVetolrorna ? Ieti delovnih izkušenj, aktivno znanje enega j Zv a i Vne9a. jezi ka in 3 leta posebnih delovnih izkušenj pri Pod o*U ^nar,dno-računovodske funkcije, kom srednja oziroma višja izobrazba lesarske ali paslvercia*ne smeri z 10 oziroma 5 leti delovnih izkušenj, cj6| n? znanje enega svetovnega jezika, 2 leti posebnih Kand jzkušenj nabavne funkcije. dr 'dan^'dat' bodo zPisa. o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku 747-46-82 V™ M. MirtA/ru/tncr lija/ Učenci so sodelovali v vaji »Posavje 82” Na akciji so se seznanili z zaščito v primeru nesreče v nuklearki V začetku novembra je bila v Posavju akcija NNNP, o kateri so nam pisali Mateja Bogovič, Suzana Molan in Andrej Pirman z osnovne šole v Artičah, Romana Šafer iz Globokega ter Samo Peteline z brežiške osnovne šole. Akcija je trajala dva dni in je bila prva tovrstna v svetu, saj je bil njen namen poučiti občane treh posavskih občin, kako ravnati v primeru nezgode v jedrski elektrarni v Krškem. V akcijo so se vključili tudi šolarji, ki so si ogledali dekontaminacijo, poslušali predavanje o delovanju nuklearke, si ogledali filma o zaščiti prostorov in živil, učenci v Artičah pa so izdelovali tudi maske, ki bi jih zaščitile pred radioaktivnim sevanjem v primeru nesreče. Dogajanja v času akcije je spremljal brežiški radio, ki je sproti poročal o vsem, Lir se je dogajalo na terenu. Izšli sta tudi dve številki Našega glasu. Vajo je spremljalo veliko domačih in tu-i jih strokovnjakov opazovalcev, ki so izrekli vsem organizatorjem visoko priznanje. Dvodnevna akcija je pokazala, da so občani posavskih občin dobro pripravljeni na morebitni izredni dogodek, do katerega lahko pride v jedrski elektrarni, čeprav strokovnjaki trdijo, da je verjetnost zanj zelo majhna. S čim upravičujete pokol? Odmev naše bralke na prispevek, objavljen v Dolenjskem listu, o pobijanju živali v Loškem potoku MLADINSKE URE Učenci 8. razredov naše šole imamo vsak petek zjutraj mladinske ure. Program, ki smo si ga zastavili na začetku šolskega leta, vključuje pogovore o politiki, glasbi, pripravljamo referate, beseda teče tudi o problemih, ki tarejo mlade na naši šoli in v krajevni skupnosti. NATAŠA VIDMAR OŠ Šentrupert KRAJANI ZGRADILI CESTO Krajani Zgornje Pohance in Volčjega so v zadnjih dneh oktobra s skupnimi močmi gradili cesto. Traktoristi so vozili kamenje, drugi pa so z njim utrjevali podlago, saj je teren precej mehak. To je spet dokaz več, da več rok hitreje opravi delo. MARTINA MOLAN, 8. r. OŠ Artiče ZBIRAMO ODPADNI PAPIR Učenci naše šole večkrat organiziramo zbiranje odpadnega papirja. Nekaj dni prej raznosimo po hišah obvestila, da nam stanovalci pripravijo papir. Z akcijo smo začeli učenci 7. razredov, ki smo zbrali okrog 5 ton papirja. S tem bomo vsaj delno pomagali pri proizvodnji krški Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj. BRIGITA FURAR, 7. a OŠ Krško SEMIŠKI PRAZNIK 28. oktobra praznuje Semič svoj krajevni praznik. Pred štiridesetimi leti je bila na ta dan ustanovljena na Smuku prva belokranjska četa, katere borce so dan pozneje Italijani pobili. Ob tem dnevu so mladinci pripravili spominski tek po Semiču, bogat kulturni program, najzaslužnejši krajani pa so prejeli plakete OF. IRENA PECAVAR OŠ Semič OBIRALI SMO KORUZO V letošnjem šolskem letu smo že dvakrat sodelovali pri družbeno koristnem delu. V Kapelah smo pri Jožetu Kramerju obirali koruzo. Učenci smo bili dobro organizirani, tako da je delo hitro steklo, koruza na 80 arih površine pa je bila kmalu spravljena pod streho. Kmet je bil z našo pomočjo zadovoljen, zato nas je lepo pogostil. MIRAN KOPIMC OŠ Dobova ZALAGAMO ŠOLSKO KUHINJO Na naši šoli že več let zbiramo poljske pridelke za šolsko kuhinjo. Za akcijo se pogovorimo na razredni uri, vsak pa prispeva svoj delež po svojih močeh. Ker je večina učencev kmečkih, vsako leto zberemo veliko pridelkov, zato pa imamo tudi cenejšo malico. MARJANCA CUCELJ OŠ Šentrupert 28. oktobra je bil na zadnji strani Dolenjskega lista objavljen prispevek z naslovom „Stekla mačka ugriznila žensko", v katerem je navedeno, da so zaradi nevarnosti stekline v krajevni skupnosti Loški potok pobili 200 mačk in psov. Vendar pa mi je bilo ob prebiranju tega zapisa marsikaj nejasno, zato imam vrsto vprašanj. Zanima me, ali se je Rudi Rus, predsednik lovske družine Loški potok, prepričal, če je Angelo Dezor-do zares ugriznila stekla mačka. Je ženska vedela, da je mačka stekla, ah je samo sporočila, da jo je napadla, potem pa se je začel lov na uboge živali? Je Dezordova sploh obiskala zdravnika? Kaj pravi ob vsem tem društvo za varstvo Živah, saj je to zločin? In kaj menijo loškopotoški lovci? So pobijali tudi svoje lastne pse in vse povprek, ne glede na to, ali so živali zdrave ali ne? Niso namreč vse mačke in vsi psi stekh, če se nekoliko drugače obnašajo. Lahko so le sestradani. Prosim tovariša Rudija Rusa, da odgovori na moja vprašanja, zanimivo pa bi bilo slišati tudi mnenja lastnikov pobitih živali. VALERJA PODVERŠlC Kočevje TITU V SPOMIN V krajevni skupnosti Rožno Pre-sladol v krški občini smo predmese-cem dni zaključih dela pri urejevanju spominskega parka tovariša Tita. V spomin na njegov 90. rojstni dan smo posadili v obliki peterokrake zvezde 88 smrečic, ob vznožju pa smo postavili obeležje. Pri delu so sodelovali tako mladinci kot odrasli. ALBIN IVAClC preds. sveta KS Za vodilo naj služi humanost Vsak novi ukrep ni tudi najboljši — Spremenjen delovni čas povzroča največ težav materam z majhnimi otroki — Kako se bo znašel polproletariat? Vedno bolj smo navajeni, da nove ukrepe sprejemamo čez noč, kot same po sebi umevne, in vse kaže, da akcija NNNP nenehno traja. Tudi ukrep, ki zadeva novi delovni čas, smo sprejeli, oz. ga sprejemamo brez razmišljanj, čeprav so izkušnje vsak dan bolj grenke. Lepo je bilo slišati: na delo bomo hodih ob belem dnevu (mogoče tisti, ki ima delovno mesto pred nosom), prihranili bomo veliko kilovatnih ur električne energije, bilo je veliko argumentov ZA, toda so tudi agrumenti PROTI. Tisti kilovati, ki Pol tovornjaka steklenic čaka zaman? Bodo iz mirenske „Dane" prišli ponje na leskovško šolo? Na celodnevni osnovni šoli Milke Kerin v Leskovcu so letos pripravili že štiri akcije za zbiranje starega papirja. Organizacija zbiranja in odkupa je tudi tokrat izjemno dobro potekala, s podobnim pa bi se radi na šoli pohvalili tudi pri zbiranju steklenic. Žal se tod že dobro leto stvari zatikajo. Še pred dvema letoma je mirenska „Dana“ odkupila poln tovornjak steklenic, ki so jih zbrali učenci leskovške šole, v lanskem šolskem letu pa so vzniknili problemi. Namreč še od lani imajo na šoli pripravljenih za „Dano“ za približno pol tovornjaka steklenic z navojem, a do danes kljub obljubam in številnim urgencam s šole niso prišli ponje. Naposled so Mirenčani odgovorih, da odkupujejo le steklenice, v katerih so bih njihovi izdelki. Katera steklenica je „prava“, je zdaj nemogoče ugotoviti, saj so učenci steklenice oprali, torej so odstranili tudi etikete. Bo zato ostala vzgojna akcija za zbiranje odpadnih surovin pri tovarni brez odmeva? Otroci, učenci, skratka vsi na celodnevni osnovni šoli Milke Kerin so složno krenili na pot uresničevanja pobude Socialistične zveze, da bi čim manj sekundarnih surovin .končalo na smetiščih, in bi jih raje vrnili industriji. Na ta način zaslužijo še kakšen dinar za zimsko šolo v naravi in ekskurzije. Mar ne bi bilo prav, da bi mladim že prej povedali, da njihovega dela ne jemljemo docela resno? P. P. se prihranijo v družbenih prostorih, čeprav jih je velika večina tako neprimernih, da sveti v njih luč ves dan, se pozno ponoči trošijo na račun že tako vedno bolj praznih potrošnikovih žepov. In kot da z ukrepi pozabljamo na tisto, kar je PO POTEH GORJANSKEGA BATALJONA Blizu 200 mladih planincev iz več novomeških osnovnih šol, iz Šentjerneja ter novomeških srednješolcev se je zadnjo soboto udeležilo pohoda po poteh Gorjanskega bataljona. Na poti se je planincem pridružil Stanko Božič iz Podbočja, borec NOB, ki je mladim govoril o dogodkih med NOB v Podgorju. IZ ŽUŽEMBERKA Na kratko povzemamo vsebino šestih sestankov, ki so nam jih jjo-slali šolarji iz Žužemberka. Jožica KASTELIC poroča, da so višješolci začeh s proizvodnim delom. Pri tehnični vzgoji izdelujejo lesene svetilke. Na tovrstno privajanje delu se navezuje vest Vesne ERJAVEC, ki piše, da so učenci osmih razredov jred kratkim obiskali žužemberško skro in si ogledali proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev in delo različnih poklicev. Po besedah Mojce ŠLOGAR so se najmlajši učenci razveselili obiska lutkarjev z Dvora, ti so jim zaigrali kratek, a prisrčen prizorček. Marjana MOHORČIČ piše, da je z vajami začel šolski dramski krožek, ki pripravlja novoletno igrico. Učenci 7. in 8. razredov so oktobra in novembra petkrat pogozdovali, Teja NAHTIGAL poroča, da bodo denar, prislužen na Plešivici, v okolici Ajdovca in Ambrusa, porabili za končni izlet. Za žužemberškimi šolarji pa je že prva redovalna konferenca. Bernarda BRULEC piše, da z uspehom niso preveč zadovoljni, trudili se bodo, da bi ga do polletja izboljšali. Fš i HVALA MILIČNIKOM MARTIN JE ZA NAMI — Takole so pretekli teden pili mejaštvo v Novi gori pri Drašičih. Martin je za nami in novo vino bodo kmalu pretočili. Skrbni vinogradniki pa že orjejo trtja za novo vinsko sezono. (Foto: A. Dular) bilo vedno ponos našega samoupravnega sistema humanost. Na rovaš človečnosti, ki se z administrativnim ukrepom potiska vstran, se spet uvaja novost, ki ji naš standard ni kos. Dvomim, da so tisti, ki so ta ukrep sprejeli, pri tem mislili na matere z otroki, ki odnesejo zjutraj malčke v varstvo, zvečer, ko se vrnejo iz službe, pa jih dajo spat in njihove skrbi zanje naj bi bilo konec. Kot avtomati. Veliko govorimo tudi o problemu prehranjevanja, o tem, da nam grozi pomanjkanje osnovnih živil, če ne bomo pridni. Toda kako naj ljudje poleg službe še obdelujejo zemljo, če jim za to primanjkuje časa? In končno: tudi naše družbenopolitično delo bo zamrlo, saj si težko predstavljam, da bi človek, ko je doma, kadar sploh je doma, imel toliko korajže, časa in živcev, da bi se ukvarjal še s tako napornim delom, kot je delo v delegatskem sistemu, krajevnih skupnostih in drugih organizacijah. J. S. Punk po novomeško V petek, 12. novembra, sem bila na kočevskem novem pokopališču. Avtomobil sem parkirala na parkirišču. Na pokopališče sta prišla k meni dva Roma, vendar ne kočevstca, ker jih poznam. Kasneje sem ugotovila, da mi je bilo vlomljeno v avtomobil in ukradena denarnica z denarjem ter cigaretna doza. Posumila sem na oba Roma, ker smo bili takrat le mi trije na pokopališču. O tatvini in sumu sem obvestila dežurnega miličnika Lojzeta Levstika. Že ob 18.30 istega dne sem dobila vse ukradeno nazaj, zvedela pa sem, da sta bila tatova res oba Roma, odkrila pa sta ju miličnika Bojan Babič in Janez Polesnik. Miličnikom sem zelo hvaležna. BERTA MAVER ' Trata 1/4 KOČEVJE Naj nam Stop odgovori! Za Stop, ljubljansko „in-formativno revijo za TV, radio, film in zabavno glasbo", je bila neznansko spotakljiva fotografija, kije, nedavno objavljena v Dolenjskem listu, kazala, na kakšen način se ob igranju t. i. punkovcev sprošča del mladih navdušencev za glasbo. Novinarskim maniram primerno bi se stopovci ob fotografijo lahko obregnili v našem listu; a ne, sprenevedali so se raje kar v svojem. Po njihovem odvezujočem zgledu jim na tejle strani zastavljamo vprašanje, ki nikakor ne bi smelo ostati brez odgovora. Za tole gre. Ob omenjeni fotografiji stopovci Dolenjskemu listu podtikajo duše-brižništvo, šentflorjanščino do vsega, kar ni po našem kopitu, zapisali pa so tudi takole nedvoumno trditev: „Zato tudi ni čudno, da je bilo po novomeški spodbudi celo nekaj sodnih pregonov naših glasbenikov." Torej: kdaj je bila dana novomeška spodbuda, ki je imela tolikšno moč, da je spravila pred sodnike več glasbenikov, kateri so ti umetniki in kakšna kazen jih je doletela? Ce ne bo natančnega odgovora, nam ne preostane drugega kot prepričanje, da Stop v zagovarjanju vsakršnega norenja okoli punka zavaja slovensko javnost s poniglavimi izmišljotinami. Slednje pa nimajo nič opraviti s še zmeraj dokaj čisto Krko in cestami, ki so po Dolenjskem slabše morebiti tudi na račun ljubljanskih. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA Železniško gospodarstvo Ljubljana obvešča potnike o nekaterih spremembah voznih redov in uvedbi novih vlakov na novomeškem območju. SPREMENJENI VOZNI REDI VLAKOV METLIKA - NOVO MESTO - LJUBLJANA - METLIKA Vlak 60823 Vlak 31081 Vlak 31094 Vlak 31192 Metlika x ’9.45 Dobravice 9.39 Gradac—Podzemelj 9.34 Črnomelj 9.27 Otavec 9.21 Semič 9.14 Rožni dol 9.06 Uršna sela 8.59 14.01 Birčna vas 8.50 IM V 13.50 14.03 Kandija 8.42 13.47 14.05 Novo mesto center 8.40 13.45 7.48 : * Novo mesto 8.38 13.44 14.17 Hudo 13.35 14.24 801 Mirna peč 8.25 13.27 14.28 809 Ponikve 8.18 13.15 8.13 Trebnje na Dol. 8.14 13.11 8.16 Štefan 8.06 13.06 8.20 Velika Loka 8.03 13.03 8.23 Šentlovrenc 8.00 12.59 8.27 * Q Q1 Gaber 7.56 12.55 0.0 1 Radohova vas 7.51 12.51 Šentvid pri Stični 7.49 8.38 Ivančna Gorica 7.45 12.44 Polževo 7.33 8.44 Višnja gora 7.30 12.39 8.49 Žalna 7.18 8.52 Mlačevo 7.15 8.57 Grosuplje 7.10 12.26 Šmarje Sap 7.05 9.08 Škofljica 6.57 12.15 9.16 Ljubljana Rakovnik 6.50 12.08 9.22 s ' Ljubljana 6.38 12.02 Novo uvedeni vlaki: 6091’ SEVNICA - NOVO MESTO - KANDIJA2 Sevnica J Boštanj > Jelovec Tržišče Pijavice Mokronog Šentrupert Mirna Gomila Kamna Gora Trebnje na Dol. Ponikve na Dol. Mirna peč Hudo Novo mesto Novo mesto center Kandija > 6.31 6.34 6.40 6.47 6.51 6.55 6.59 7.02 7.06 7.10 7.20 7.24 7.31 7.39 7.44 7.46 7.47 Vlak 6081; NOVO MESTO - URSNA SELA3 Novo mesto Novo mesto center'? Kandija Birčna vas Uršna sela 14.06 •14.07 14.09 14.16 ^14.24 TREBNJE NA DOLENJSKEM - TRŽIŠČE1 vlak 60921 16.25 16.28 16.34 16.38 16.41 16.45 16.49 16.52 n Trebnje na Dolenjskem Kamna gora Gomila Mirna Šentrupert Mokronog Pijavice Tržišče vlak 60931 A 17.43 17.36 17.32 17.28 17.24 17.19 17.16 1) vozi vsak dan 2) ne vozi ob nedeljah in praznikih 3) ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih 4) vozi Ljubljana — Novo mesto Center vsak dan, Novo mesto — Metlika ob sobotah in nedeljah Želimo vam prijetno potovanje! Železniško GOSPODARSTVO LJUBLJANA 755/46-82 ra Mercator Rožnik tozd Gradišče Trebnje in LJUBLJANA prireja PRODAJNO RAZSTAVO POHIŠTVA v novih blokih na Pavlinovem hribu v Trebnjem, ki jih je gradilo SGP Grosuplje. Razstava obsega štiri stanovanjske enote, v pritličju bloka A, kjer bodo prikazane različne variante razporeda pohištva vseh večjih proizvajalcev. V času razstave, ki bo od 15. 11. do 25. 11. vsak dan od 10. do 17. ure, vam bomo skupaj s prodajalci nudili naslednje ugodnosti: — 10-odst. popust na razstavljeno pohištvo — 3—5-odst. popust na ostalo blago — 20-odst. popust na prodajo opuščenih elementov — prodaja na potrošniški kredit 756/46-82 VABLJENI! NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO v ustanavljanju objavlja prosta dela in naloge: 1. vodje izmene varnostnikov 2. operaterja alarmnega sistema — 2 vršilca 3. pomožnega delavca za obdelavo radioaktivnega materiala — 2 vršilca 4. kuharja ,‘V f ■ : Liiiotu tui ;iq ,iu , POGOJI: pod 1: — opravljena 4-letna šola varnostne ali obrambne smeri — 15 mesecev delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo — delo v izmeni; pod 2: — opravljena 4-letna tehnična šola elektro smeri — šibki tok — 15 mesecev delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo — delo v izmeni pod 3: — PK delavec — 2 meseca delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo pod 4: — KV kuhar — 8 mesecev delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 748/46-82 „SLOVENIJALES—STILLES" Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA Razpisna komisija delavskega sveta — TOZD Notranja oprema razpisuje dela in naloge VODJE PROIZVODNJE TOZD NOTRANJA OPREMA Poleg splošnih zakonskih in moralno-političnih pogojev in vrlin morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: - višja ali srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri - 5 do 6 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili v stroki - poskusno delo 3 mesece Kandidat bo imenovan za 4 leta, delovno razmerje pa bo sklenjeno za nedoločen čas. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov delovne organizacije razpisni komisiji v 15 dneh po dnevu objave. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka. 753/46-82 60 TEKAČEV NA KROSU Sobotnega jesenska smučarske^ krosa, ki ga je pripravilo SD °°B. Novega mesta, se je udeležilo PJ* . 60 tekačev. Med pionirji in nu*®?# osnovnih šol je zmagal Bojan V mar, pri pionirkah Mojca pri mladinkah Tjaša Kordiš m P . mladincih Robi Udovč. V elans konkurenci do 35 let je zmagal‘j. Škedelj, 2. Branko Novak, 3. Al J Vidmar. V kategoriji članov nad let je zmagal Jože Štine. Opazm J bilo nezainteresiranost za sode vanje pri osnovnih šolah, P*,, L. pa pri članih novomeškega atlets ga kluba. METLIKA: ROKOMET PONOVNO ZAŽIVEL Po daljšem premoru je metU*! rokomet ponovno oživel. P° “j _et. prizadevnih trenerjev Jožeta ’ , zela in Braneta Ivačiča ter P sednika kluba Ivana Male®" -e metliške mladinke na ^četkulepoti pripravile že nekaj velikin F • senečenj v II. slovenski ligi. V članski konkurenci so reč doslej na 3. mestu, mn0luje]o znavalci tega športa pa napoved j celo, da bodo Metličanke ze. met-stopile v enotno slovensko roko ^ no ligo* ob bok ekipam, . kočevski Itas in šentjernejska STRELJANJE ZA DAN REPUBLIKE V soboto, 27. novembra, ’ „ —30 na strelišču v Kočevju oC1R,0 prvenstvo Kočevja z vojaško p j. ■ ža ekipe in posameznike v po « tev dneva republike. • bodo z vojaško puško: člani, j ce, mladinci, mladinke in veP7-ra (nad 45 let). Tekmovanje organi občinska strelska zveza, ki sprej ^ prijave za ekipe do 22. novernbf ^ posameznike pa tudi na sam tekmovanja od 9. do 11. ure. SEVNICA: MNOŽIČEN TEK ku* Občinska zveza za telesno ,j turo in sevniški taborniki so m ^ petek pripravili dobro obisku . po ulicah Sevnice. Zbralo namreč kar 36 ekip tekačev. oj Pri mlajših pionirkah je 2!\,rnri Popelarjeva iz sevniške II- eKjjjjčii. mlajših pionirjih pa Jene iz ** -,en-Pri starejših pionirkah je slavna v datova iz Radeč, ravno t.a**Ld|ji-njena vrstnica Blasova pti ,T1. kah, ekipna zmaga pa je tu pr P sevniški Srednji tekstilni so • mladincih je zmagal Imperl iz . ^i Pri članih je seveda zmagal “tj^l reprezentat Lisec, ki je tokrat « za Boštanjčane. Znani veteran ček iz Radeč je bil drugi- ^ %. KAR 96 SRELCEV Z VOJAŠKO PUŠKO Strelski družini Boštanj je ,trelj to uspela lepa prireditev, ^^dli šču na Radni so namreč nočno streljanje z vojaško p -j Prijavilo se je kar 32 trojic, o |. 96 strelcev. Zmagale so trojk gajske družine heroja Maroka iz USPEH VATERPOLISTOV „CELULOZARJA Kljub temu, da so vate^iul0' krškega plavalnega kluba ” ,oVeir zar“ v tekmovanju letosnJ .oV3li, ske vaterpolo lige vedno S ornanj' nenehno pa jih spremljajo p« jokanje denarja in nerazume j ni upravnega odbora plavalnef . ba, so Krčani dosegli leP jetos' Priborili so si drugo mesto, ^ ^ njim prvakom kranjsko jjke * zaostali le zaradi slabse t»tl} zadetkih. Krški vaterpolist* ^ ..prekratki" za naslov komaj zadetke. V PARIH VEBROVA IN FLISARJEVA Z dvema nastopoma n končal° na Loki se je pred dn paroV- dolenjsko prvenstvo že n. feprič Kot je bilo pričakovati, j,anjske?a Ijivo zmagali članici isarjeva Mercatorja Vebrova in 778), 1.577 podrtimi keglji (7U- slede: Soško-Poljak ]'3g2 <67 J 753), Konda- Makše 13»- ^ , 712) itd. Prvouvrščena p ns(v0, Ici uvrstila na republiško P ktorja bo na kegljišču Konstru Mariboru. ..KITAJSKA NOČ” V ZAGREBU Hrvati,; _• ... . .. ...... . . . _ . s° od??' Š‘mnast‘čni delavci li p '~24. oktobra pripruvi-elitnoagre^Š/iem domu športov Prirejo Smovn° gimnastično Umnastl-"6' SVETOVNI Po ietu HI POKAL”, kije ljublin, ’ smo imeli v tfmnasti-em Tivol‘iu svetovno nas 7u fortna predstava pri vadcj S° se naib°iiši tei°- tistj Jh tekn’adke sveta, vsi nij0 ‘ danes v svetu kaj pome- ' prvenstvo, največja na-ibo|j zani_ '°Vadk i ltaJskih telovadcev in ^°rthu ’in S° 1,0 amer'škem l orth skih jgj. [J P° moskovskih olimpij-SVetovnc naP°vedovali preporok bil vsekap'”1^81'^6' V ospredju je Velesil; Sn °f ,roboj gimnastičnih ^itajskeVJetSlCe zvezc Japonske KhsEUK° °DKRITJE 80 b’li net- t.e*ovailci m telovadke, ki ^hlova-j 1 odsotni od športnih V° Pripravi; 'p Sc v tem času marlji-^stopi j ^ 'n s svojimi izvirnimi I*0 8itnnao^ed ’.cti navdušili svetov-L°vadcev, Javnost. Iz množice 1)1 na " 51'ls°m Lmi' Poseb; .. „a j 8*mnastika je na Kitaj-nis0m Ugem mestu za namiznim n'ilijon^maJ'°.menda r°g'stnran'b nov telovadcev. 10 Jezko Ni torej PSe tein ”izk>esati” tako po- S. 22r,adCe’ kot so 19-letni Li £h °ng itd"' T°ng Fei’ 19‘letna Ma >jP|caV so kitajski telovadci že ^Stebu pihoijši na svetu, to sta v rt0kažala 1 ^'ng 'n Tong Lei tudi So J 80 Potrebovali nekaj časa, >č *P'*ali stro8e in včasih V°Ji srjpe^.>no Pobarvane sodnike o so osupnili ves svet, zagrebške gimnastične nastope so po televiziji gledali v 25 deželah na vseh kontinentih, po ocenah jih je spremljalo nekaj sto milijonov ljubiteljev gimnastike. Mladenič je v mnogoboju igraje opravil s svojimi tekmeci, telovadil je izvirno, drzno, elegantno in virtuozno, nekako tako, kot da >°rnosti. Nastopi Li Ninga NAŠE GORE LIST - Ves presrečen je bil Peter Vidmar iz Združenih držav Amerike, ko je na drogu osvojil bronasto odličje in prejel za izredno izvedbo oceno 9.95 točke. (Foto: Marjan Zaplatil) zanj in njegovega prijatelja sploh ne veljajo fizikalni zakoni. Kako je to Kitajcem uspelo, bo seveda ostala njihova skrivnost. Dolgo časa so opazovali, sc učili, bili so ,.pridni učenci", danes pa so učitelji, vredni občudovanja in spoštovanja. Li Ning je tudi v finalnih nastopih potrdil, da je v izvrstni formi. Ko je že kazalo, da bo osvojil vseh osem možnih zlatih odličij, seje simpatični mladenič „ustrašil”. Po šestih osvojenih odličjih je skušal napraviti veselje tudi svojemu prijatelju Feju, vendar se je moral „potruditi“, da sta si delila zlato odličje. Sploh je za Kitajce znano, da so na vseh športnih prireditvah tudi športno obnašajo. Njim resnično niso važne zmage, najvažnejše jim je, da se s športom krepi prijateljski duh med naroii... Tako so pred leti kitajske igralke ».^da je to Slovenija. sodeč, je Peter „naše gore” list, kar je tudi potrdil. Dejal je: „Ko sem se odpravljal v Jugoslavijo, sem se nekoliko bolj pozanimal o deželi, za katero sem veliko slišal, vendar mi ni bila dana priložnost, da bi jo pobliže spoznal. Po ustnem izročilu sem doma zvedel, da se je moj ded, ki je bil posvojenec, pripljul pred mnogimi desetimi leti v Ameriko in da je tja prišel iz Jugoslavije. Menim, namiznega tenisa na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu v Ljubljani kratkomalo prepustile prvo mesto naši igralki Branki Batinič, kar je med novinarskimi kolegi vzbudilo seveda različne komentarje. Tako nekako je bilo tudi v Zagrebu. Pri njih je menda tako: če se veselimo mi, zakaj se ne bi veselili tudi drugi? Ali to ne kaže na neko veličino tega največjega svetovnega naroda, na neko vrednoto, ki nam vsem ni lastna? Športna dvorana v zagrebškem domu športov je tako bila prvi tekmovalni dan v znaku nastopa kitajskih telovadcev. Gledalci zbralo se jih je blizu 5.000 so bili na strani simpatičnih Kitajcev, ki so se po pripovedovanju kitajskih novinarjev počutili kot doma. Lahko bi rekli, da je bila v Zagrebu „Kitajska noč”. PETER VIDMAR, „NAŠE GORE LIST” Naši telovadci in telovadke so v elitnem društvu najboljših telovadcev bili lahko le ..statisti". Gimnastična organizacija „1'IG“ vedno omogoči nastop tudi domačinom. Tako je bilo tudi tokrat, ko so nastopali Bane Tripkovič, Milan Kunčič, Alenka Zupančič in Dragana Došen. Med elito je dobil svoje mesto tudi 21-letni Američan Peter Vidmar, ki je bil v središču pozornosti novinarjev. Po imenu in priimku Peter je rad odgovarjal na vpraša-uua novinarjev. Prav gotovo je bil poleg sovjetskega telovadca Jurija Karoljeva najbolj simpatična pojava na tekmovanju. Vsi gledalci so bili na Petrovi strani. Razveselili so se njegovega nastopa v finalnih obračunih. Stiskanje pesti jim je povrnil z bronastim odličjem na drogu, kije bilo veliko doživetje zanj, ravno tako tudi za nas. MAŠČEVANJE JE SLADKO Medtem ko so kitajski telovadci prepričljivo premagali sovjetske in japonske ..mušketirje”, jih je čakalo pri ženskah maščevanje. Ceno uspehov prvega dne je plačala Kitajka Ma Yanhong, ki so ji sodnice dobesedno ukradle odličje v mnogoboju, ravno tako so jo oškodovale tudi v finalnih nastopih. Kitajka je krivične ocene stoično prenašala, ravno tako tudi kitajski novinarji, ki niso na račun sodnic izrekli niti najmanjše kritike (seveda smo zato bili toliko bolj glasni novinarji drugih barv). Pri ženskah ni bilo opaziti večjega napredka, razen tega, da se v njihovih vajah pojavljajo elementi, ki so smrtno nevarni, npr. element Tkačeva na bradlji itd. Zato bo morala „FIG” temeljito in preudarno pretehtati, do kakšnih vratolomnih višin bo še spustila žensko gimnastiko. SLAVKO DOKL OŠKODOVANA KITAJKA — Mlada Kitajka Ma Yahnong (na sliki) je s svojimi izvirnimi in dovršenimi vajami v mnogoboju zaslužila odličje, vendar so jo pristranske sodnice prikrajšale za to veselje. (Foto: Slavko Dokl) POKAZAL, KAR NI ŠE NIHČE — Telovadne prvine, ki jih je pokazal Kitajec Li Ning (na sliki) na vseh šestih orodjih, bodo še dolgo predmet razprav gimnastičnih strokovnjakov. Še posebno je izpopolnil Thomasove ,,helikoptetje” na konju z ročaji, tako da Cerarjev in Molnarjev naslednik nima enakovrednega tekmeca. (Foto: Marjan Zaplatil) PREVZELI BOMO LE BREZHIBNO JEDRSKO ELEKTRARNO KRŠKO Popotnik, ki je 6. novembri ne J » bliŽino jedrske elektrar-■.' ie mjbrž pomislil, da v njej dogaja nekaj resnega in eo ičajnega. In res se je, v * 11 je bila vaja, s katero so Preverjan usposobljenost zapo- nrHl- ^ idrski in okoliškega ivalstva za primer nesreče, og nikoli ne spi, biti priprav-na vse mogoče in nemogo-je nujno in Krtt-0 ■ Jedrska elektrarna va ° ^ Ze^° zaPietena napra-. najbrž najbolj zapletena, kar dr. ! doslej zgradili v naši n l\ Kljub najboljšim var- mjr. ukrePom previdnost nik°h m odveč. jedkih l*i te‘Uje ***> več kot 280 v>m d P Ir, arn' izkušnje z njiho-3Qm delovanjem so stare manj kot spoznat: Pa 16 Premal° časa, da bi je ueleHPraV VSe 8krivnosti- Te dni L°st” nK™ amer>ški „Washington vladne st mi Povzetek najnovejše okvar v len t ? m°Žnih P°sledlcah nečll f*Sklh eiektrarnah. Prese-jedrskiti ,dejstvo> da o nesrečah v yeč kot r,e ektrarnah ne razmišljajo čem Veri« C6m praktično nemogo-»tomskit,J n,0St’ da se v ameriških dela 8f)i . ktrarnah (trenutno jih nesreča jeka^? h°°0 Zg°d' VeČja ^nemarljiv^™ ^ T° "*več ne, če u možnost, se posebno ključki o °SVet*'mo z drugimi za-čeprav ”lenJene študije. Po njih so, mogoče V bajnem primeru, 2*vlienie d' nesreoe, ki bi vzele gmotna škod k0t 100 000 'judem, 200 mililo 1 j pa bl se povzpela na nega so K r 16V' 8e do nedav-,udi oh „ “ t.rdno Prepričani, da ski eier, aJoolj hudi nesreči v jedr- v%k°‘irooo;udrreunuetiveiik° jadrskih*1? !°rei raste opreznost do najbolj v6 e^rarn cel° med njihovimi je tes rocimi zagovorniki, čeprav terjale'nta ledrske doslej še niso sred enega življenja, vsaj nepo-redke ne’ Nesreče pa niso tako letih Sa,Ino v ®A so jih v desetih meli 169, od tega 52 resnejših. rako je tekla vaja v krškem Nahte° le tekla vaJa v JE Krško? rii dr,1 j? "aredili podroben scena-Preverm h /’ lla bi zares natančno Posti in -l°vanje vseh členov var-jedrske .^ .e- Po tej zamisli je do nesreče prišlo v petek zjutraj '"iiniiiiiiiin okoli 8. ure. Začeli so odpovedovati nekateri manjši sistemi. Igra je tekla naprej. Alarmirali so vse službe zaščite, ki so skušale preprečiti nadaljnje okvare. Da bi vaja upravičila svoj namen, je bilo zamišljeno, da intervencije niso uspele, okvar je bilo vse več in vse hujše. V soboto zjutraj je v parnem generatorju hladilna voda prodrla iz primarnega v sekundami krog radioaktivnost je „ušla iz kletke". Po scenariju je najprej kontaminirala nekatere prostore znotraj elektrarne, potem pa vse reaktorsko poslopje. Radioaktivna voda iz primarnega hladilnega kroga se je razlila, s čimer je bilo ogroženo tudi okoliško prebivalstvo. Še posebej, ker je iz zaprtih prostorov jedrske elektrarne „ušel” tudi oblak radioaktivne pare in plinov. Vaja je bila po svojih elementih zelo podobna resničnim dogodkom v JE ,,Otok treh milj”. Da bi bila bolj prepričljiva, časa od prvih, majhnih okvar do vzpostavitve normalnega stanja v JE niso skrajševali. Tekel je realno, kot da se bi vse v resnici dogajalo. Zamišljeno je bilo celo, da se je zgodila nesreča četrte kategorije, ki je po kategorizaciji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) največja mogoča. Po tej zamisli so monitorji v krški jedrski elektrarni na ograji elektrarne, ki je 500 metrov oddaljena od poslopij, zaznali radioaktivnost 500 milire- ZAHTEVE DO „VVESTINGHOUSA” Toliko o scenariju namišljene nesreče v JE Krško. Znano je, da je bila vaja nesreče uvod v daljšo prekinitev obratovanja našega atomskega prvenca. Na zahtevo ,,Westin-ghousa” bodo po 1500 urah dela nadaljevali s preverjanjem zanesljivosti in varnosti delovanja. To je še posebno potrebno, ker so bile, o tem je tisk poročal, narejene nekatere spremembe na sistemu napajanja z vodo, ki je v neposredni zvezi s parnim generatorjem. Konec lanskega leta so v nekaterih Wastinghouso-vih jedrskih elektrarnah na Švedskem in v Španiji zaznali resnejše okvare na parnih generatorjih. Raziskave v Krškem so pokazale, da bi do podobnih težav pri nas morda lahko prišlo šele po več mesecih delovanja. Zaradi tega je JE Krško najprej delala z zmanjšano močjo, maja pa so jo ustavili. Strokovnjaki ameriškega izvajalca in dobavitelja opreme so ugotovili, da imajo njihovi parni generatorji tipa D konstrukcijsko napako. Slednjo so pri nas odpravili s spremembami na sistemu napajanja z vodo. Po teh delih je jedrska lahko delovala s polno močjo, zdaj pa so jo spet ustavili, da bi ugotovili, kako so se spremembe obnesle. Poudariti je namreč treba, da gre za prvi tak poseg na svetu. Naši strokovnjaki seveda od izvajalca zahtevajo, da nam mora izročiti takšno jedrsko elektrarno, kakršno smo naročili in kakršno bomo plačali, se pravi takšno, da bo lahko 30 let delovala s polno močjo, brez nevarnosti za okolico. Ce sprememba na sistemu napajanja z vodo ne bo uspela, bo pač treba namestiti drugačne parne generatorje. Tega se zaveda tudi „Westinghouse“, ki je seveda pripravljen prevzeti jamstvo za celotno elektrarno in narejene spremembe. Druge izbire tudi nima, tako določa pogodba, ne nazadnje pa ga k temu sili tudi v svetu precej omajan ugled. Pripravil: M. BAUER OD TOD UPRAVLJAJO JEDRSKO ELEKTRARNO - Procesi, ki jih ne morejo zaznati naši čuti, so na vpogled na mnogih instrumentih; posegi v prostore, kjer je nevarno sevanje, pa so mogoči prek daljinskih komand. DELAVSKI SVET 2ito - TOZD JMPERIAL" Krško Razpisuje po 129. in 130. členu Statuta Žito — TOZD „IMPE-RIAL" Krško dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Za individualni poslovodni organ je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori; — da ima visoko izobrazbo s 5-letnimi delovnimi izkušnjami pri opravljanju vodilnih del in nalog; — da ima višjo izobrazbo z 8-letnimi delovnimi izkušnjami pri opravljanju vodilnih del in nalog; — poznavanje živilske dejavnosti; — da ima organizacijske in samoupravne sposobnosti vodenja in koordiniranja dela v temeljni organizaciji; — da ima ustrezne moralno—politične vrline in da je družbeno aktiven Mandat traja 4 leta. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v zaprtih ovojnicah najpozneje v 8 dneh po objavi na naslov: Žito — TOZD JMPERIAL", Cesta 4. julija 86, Krško, z oznako — „za razpisno komisijo". Vsi prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem sprejemanju ponudb. 762/46-82 POSNETEK JE ŽE ZGODOVINSKI - Pogled v osrednjo dvorano v reaktorski zgradbi JE Krško, preden so vanj vložili jedrsko gorivo, ki zdaj že daje energijo za pogon naše prve jedrske elektrarne. MERCATOR - VELEPRESKRBA Razpisna komisija delavskega sveta TOZD STANDARD n. sub. o. Novo mesto razpisuje prosta dela in naloge z posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE KOMERCIALNE SLUŽBE Pogoj za sprejem: — strokovna izobrazba: višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj v blagovnem prometu, — organizacijske sposobnosti, — družbenopolitične ter moralnoetične kvalitete. Delavec bo za dela izbran za dobo 4 let. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka za zbiranje ponudb. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po razpisu komisiji za razpis TOZD STANDARD Novo mesto, Glavni trg 3. 758/46-82 '■'■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiHin,,,,,!,,,,,,,,,,, ............................................................................................................... niiiNHMMHiinMniMhiiiMMiinnnMniMHMUMmnMinHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiniimiiiii (TELEVIZIJSKI SPORED 'v 19. XI. petek 8.55 TV V SOLI: Koledar, Angleščina, Odmor, Postal bom pionir, 'Poročila, Glagolica 10.35 TV V ŠOLI: Namesto odmora, Risanka, Svet okoli nas, Mali program, Risanka, Slikarstvo v NOB, Zadnje minute 17.15 POROČILA 17.20 PRVI CVETOVI, skopska oddaja za otroke 17.50 TELESTART 81, zabavnoglasbena oddaja 18.25 OBZORNIK 18.40 SPOZNAVANJE NAŠE NARAVNE DEDIŠČINE: SOTESKA HUDA LUKNJA V okvir varstva človekovega okolja sodi tudi varovanje naravne dediščine. Pogoj za pravilen odnos posameznikov do teh vrednot je poznavanje njihove prave vrednosti. Da bi ljudem omogočili priti do potrebnih znanj, so se ljubljanski televizijci namenili posneti dolgo nanizanko kratkih oddaj, ki bodo prikazale dragocene kotičke slovenske dežele. Letos se bo zvrstilo več oddaj, ki bodo govorile o znamenitostih Krasa. Danes bo na sporedu prispevek o Hudi luknji, slikoviti soteski Pake, kjer raste veliko posebnih rastlin, so bivališča redkih živali. 18.55 ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE, izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FANTJE S HILL STREETA, oddaja iz ameriške nadaljevanke 20.55 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov 21.15 NOČNI KINO: SLAVJE SE LAHKO ZAČNE Dogajanje francoskega filma z gornjim naslovom je postavljeno v prvo polovico 18. stoletja, v čas po smrti t. i. sončnega kralja Ludvika XIV. Tedaj se je peščica bretanskih plemičev, nezadovoljnih z razmerami v državi, povezala s Španci in načrtovala zaroto za odcepitev od Francije in ustanovitev republike. Marsikaj se zaplete pa tudi razplete, to prikazuje film, ki ga poznavalci smatrajo za vrhunski dosežek režiserja Bertranda Taverniera. Delo sledi stvarnim dogodkom, tudi duha in ideje takratnega časa je dobro posnelo, ob množici detajlov in anekdot pa pridejo do izraza tudi značajske posebnosti junakov, zlasti opata Duboisa. Igrajo Philippe Noiret, Jean Rochefort, Jean Pierre Marielle, Christine Pascal, Alfred Adam, Marina Vlady in še kdo. 23.10 POROČILA 17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Pia vica (otroška oddaja) -18.15 Koraki (mladinska oddaja) — 18.45 Komunistična in revolucionarna pesem - 19.30 Dnevnik -20.00 • Vidiki (dokumentarna oddaja) - 20.50 Zagrebška panorama - 21.05 Glasbeni trenutek 21.10 Čudna družina (ameriški film) 20. XI. sobota 8.00 POROČILA 8.05 MIŠJE PRIGODE, poljska oddaja za otroke 8.15 PEDENJ ŽEP: KAKO KAJ KLAVIR 8.35 CICIBAN, DOBER DAN: MAVEC 8.50 PRVI CVETOVI, skopska oddaja za otroke 9.20 PISANI SVET: KAKO NAPIŠEŠ PESMICO . . . 9.50 POVEZAVE, poljudnoznanstvena oddaja 10.40 POZDRAVLJENA, MAKEDONIJA 10.55 PO SLEDEH NAPREDKA 11.25 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 POROČILA 13.25 RIJEKA: ŽEUEZNlCAR, prenos nogometne tekme 15.15 RISANKA 15.30 KOLINSKA-SLOVAN: CRVENA ZVEZDA, prenos rokometne tekme 16.50 RISANKA 17.05 POROČILA 17.10 BAJESLOVNI FITTIPALDI V Braziliji, deželi nogometa, kaj velja tudi avtomobilizem, med pomembnejšimi dirkači pa je Emerson Fittipaldi. Bil je svetovni prvak v formuli 1, nato je denar naložil v izdelavo dirkalnega avta, katerega zanj vozijo drugi vozniki. Brazilski dokumentarni film bo prikazal življenjsko in športno pot tega dirkača. 18.45 NAS KRAJ: RAKITNA 19.00 J. Ribičič: MIŠKOLIN ALI Sole je konec 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 POČAKAJ DO TEME, ameriški film Fotografu se posreči na skrivaj v New York pripeljati mlado narkomanko, medtem pa njegovi slepi ženi grozijo morilci, ki iščejo dekle. Tako je pripovedno izhodišče kriminalke, ki jo je Terence Young posnel po istonaslovni drami Fredericka Knotta. Film premore veliko domala šokantnih prizorov, za poznavalce je to eno boljših del v zvrsti krimi- nalk. Igrajo Audrey Hepburn, Alan Arkin, Richard Crenna, Efrem Zim-balist in drugi. 21.45 TEVETEKA Druga oddaja iz nanizanke, ki bo prikazala razvoj slovenske televizije, bo govorila o letu 1957, ko so slovenskim priskočili na pomoč zagrebški televizijski kamermani. O delu za male zaslone bodo spomine obujali tedaj odgovorni ljudje, kakšna pa je bila televizija oz. njen program, bo na svojski način povedal Ježek. 22.45 POROČILA 15.30 Test - 15.45 Pusti me pri miru (otroška oddajal - 16.55 Dediščina za prihodnost: Svete oblike - 17.40 Kapelski kresovi - 19.00 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik -20.00 Glasbeni oder (zabavnoglasbena oddaja) — 20.30 Pisatelji revolucionarji -- 21.05 Poročila - 21.10 Človek in čas (dokumentarna oddaja) — 21.40 Športna sobota - 22.00 Iz klasičnega vrta: Frano Parač 21. XI. nedelja 1 8.35 POROČILA 8.40 ŽIVŽAV, otroška matineja 9.25 Človekova glasba: ZNANO IN NEZNANO 10.20 W. Atteway: SKAG, oddaja iz ameriške nadaljevanke 11.10 KAŽIPOT, napoved televizijskega sporeda 11.30 CAS, KI ŽIVI: KORENINE VZTRAJNOSTI Oddajo z gornjim naslovom so televizijci predvajali že oktobra, na željo številnih gledalcev pa jo bodo ponovili. Prikazala bo tiste koroške Slovence, ki so bili najtesneje pove- zani s partizanskim bojem na Koroškem. 12.20 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 in 14.50 POROČILA 14.55 VOZOVNICA V ENO SMER: LJUDJE, KI PRIHAJAJO IN ODHAJAJO, sarajevska dokumentarna oddaja 15.40 DVOJNICA, ameriški film Filmska družba je pred bankrotom, zato je kupi bogat bankir. V dogajanje pa se vplete temperamentno dekle, ki si prizadeva narediti kariero. Za to, na videz plehko zgodbo se skriva dokaj ostra satira na račun hollywoodskih razmer. Film je zrežiral Tay Garnett, igrajo pa Leslie Howard, Jean Blondell, Humphrey Bogart in še kdo. 17.15 625, oddaja za stik z gledalci 17.45 ŠPORTNA POROČILA 18.00 SESTANEK V NEBOTIČNIKU, oddaja za upokojence 18.50 NE PREZRITE, kulturna oddaja 19.05 RISANKA 19.25 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 KOŽE, oddaja iz sarajevske nadaljevanke 21.15 ŠPORTNI PREGLED 21.45 POROČILA 16.30 Prenos z mednarodnega prvenstva v namiznem tenisu iz Splita 18.00 Zlata pirueta (posnetek mednarodnega tekmovanja v umetnostnem drsanju) - 19.00 Reportaža o nogometni tekmi Hajduk: Crve-na zvezda - 19.30 Dnevnik - 20.00 Življenje na zemlji (dokumentarna oddaja) - 20.55 Poročila — 21.05 Lov za zakladom: New York (francoski kviz) 22. XI. ponedeljek 8.35 TV V ŠOLI: Koledar, Pogovarjamo se s književnikom, Slovenščina, Odmor, Ustvarjalne igre, Poročila, Najlepši klasični mit: Hektorjeva smrt, Zanimivo potovanje 17.00 POROČILA 17.05 POVEZAVE, poljudnoznanstvena oddaja 17.55 KRUH SKOZI STOLETJA: KRUH JE ŽIVLJENJE, izobraževalna oddaja 18.25 OBZORNIK 18.45 HIT MESECA, glasbena oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 35 MM - FILMSKA DELAVNICA Novembrska oddaja o filmu bo posvečena celjskemu Tednu domačega filma. Ob desetletnici najvidnejše slovenske filmske manifestacije bodo filmski delavci razmišljali o stanju filmske kulture na Slovenskem. Očitno je, da je stanje vse prej ko spodbudno, proizvodnja je pred novo krizo, uvoz ne obeta dobrega programa, kinematografska mreža ne omogoča ustreznega gledanja predstav, čedalje manj je slovenske literature o filmski umetnosti. Ob vseh teh težavah pa je nesporno, da je prav film najučinkovitejši umetniški medij, še vedno privlači veliko, predvsem pa mladih gledalcev. Oddajo bo zaključil prispevek o srečanju treh filmskih ekip, ki so posnele doslej najbolj izvozne slovenske filme, to je tri zgodbe o Kekcu. 21.30 V ZNAMENJU 17.25 Dnevnik - 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno (otroška oddaja) -18.00 Narodne pravljice 18.15 Ljudje pripovedujejo: Zgodbe iz mlina - 18.45 Jesenska serenada: Kitarist Giulio Chiandetti — 19.00 Športni grafikon - 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost — 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Vse je bilo le glasba (ponovitev zabavnoglasbene oddaje) 23. XI. torek 8.35 TV V ŠOU: Koledar, Jugoslovanska obala, Japonska, Zanimivo potovanje, Odmor, Dnevnik 10, Poročila, Književnost v NOB 10.35 TV V ŠOU: Namesto odmora, Risanka, Književnost in jezik, Mali program, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute 15.45 ŠOLSKA TV: Elementarne igre, Računalniške mreže, Molekularna zgradba snovi, Domačija Prvi prispevek bo šolarjem prikazal, kako morajo npr. košarkarji vaditi, da si izboljšajo reflekse. Nato bo beseda tekla o tem, kako je mogoče računalnike med seboj povezati v skupino, ki „ve“ več in bolje dela kakor en sam računalnik. Zakaj ladja lahko plava po vodi, ne pa tudi po vodni pari? Zakaj lahko hodimo po ledu, ne pa tudi po vodi? Zato, ker ima vsaka snov svojo molekularno zgradbo, ta pa tri agregatna stanja, plinasto, tekoče in trdno. A podrobnejše bo s tem seznanil šolarje eden od prispevkov današnje oddaje. 17.15 POROČILA 17.20 MIŠJE PRIGODE, poljska risanka 17.30 PUSTOLOVŠČINA, beograjska otroška oddaja 18.00 PRAZNIČNI DNEVI SLOVENSKE FOLKLORE M I"*1"1' -1 za madžarsko narodnostno Skup#05* 18.55 KNJIGA, kulturna oddaja 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA Mi 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME ... 20.00 ODPRTO ZA USTVARJA1 NOST . tfi. Drevišnja aktualna oddaja w> P kazala, kako so v posameznih d® nih organizacijah že P°s*?ke ^ naprave, ki omogočajo manjšo P° bo različnih energetskih vkO''- _ 20.45 A. Doeblin: BERD1 ALEXANDERPLATZ, oddaja zahodnonemške nadaljevanke 21.45 V ZNAMENJU 17.25 Dnevnik - 17.45 Pusto^ na (otroška oddaja) - 18.15 K J in misli - 18.45 Prijatelji g^De 19.30 Dnevnik - 20.00 Večei 18.20 MOZAIK 18.25 LJUBLJANSKI OBZORNIK 18.40 MOSTOVI - HIDAK, oddaja tamburico (zabavna ouu»r jj 20.45 Zagrebška panorama Dokumenti revolucije: Lju Korduna in Petrova gora 24. XI. sreda 8.35 TV V ŠOLI: Koledar, Načrt rojstnega kraj?., Po dolini reke Drine, Odmor, Kaj je domovina, Poročila, Odprava izpred hišnih vrat, Risanka 10.35 TV V ŠOLI: Namesto odmora, Risanka, Predšolska vzgoja, Mali program, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute 17.35 POROČILA 17.40 CICIBAN, DOBER DAN: PRI ČEVLJARJU 17.55 SAMO KATKA, oddaja iz poljske nadaljevanke za otroke 18.25 KOCEVSKO-RIBNIŠKI OBZORNIK 18.40 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: KAMNIŠKA URA Med kulturnimi društvi so redki stoletni jubileji, prav tako častitljivo obletnico pa letos praznuje kamniška Lira, najstarejše slovensko pevsko društvo. Oddaja bo prikazala delček zgodovine Lire, med drugim se bomo seznanili, da so liraši že pred prvo svetovno vojno gojili izključno slovensko pesem. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA: VAh£N NA, VALENTINA . ^ Krčma na robu tajge na » j,, sedemdesetih let še ni imehi trične razsvetljave, v okolici W tlakovanih cest. In v krčmi 8°^ dali razni gostje, večinoma W ^ ljenci. Stregli sta jim la^nI ^ njena nečakinja. Krčmafl« trenutka, ko se bo njeno spreobrnilo, zgodi pa ** ^ malo ... Na neki način cen ^ obarvani film je posnel Gl"1., go-filov, eden od najobetavnejt ^ vjetskih režiserjev. Igrajo ^ Nakhapetov, Inna Churikova, * Mikhailova, Larisa Oudovichen 21.45 V ZNAMENJU 25. XI. četrtek 8.35 TV V SOLI: Koledar, Ožigal-karji, Sončna energija, Odmor, Matematika, Poročila, Človekovo telo 10.35 TV V SOLI: Namesto odmora, Risanka, OZN, Kako naj . . .., Risanka, Zadnje minute 15.20 ŠOLSKA TV: Elementarne igre, Računalniške mreže, Molekularna zgradba snovi, Domačija 16.50 POROČILA 16.55 Vida Jeraj: BAJKE MED ROŽAMI 17.15 ZAPISI ZA MLADE: RADO SIMONITTI 17.55 MOZAIK KRATKEGA FILMA: NI PROSTORA ZA STRAHOPETCE Kanadski športni film z gornjim naslovom bo pobliže prikazal skoke v vodo. A spoznali se ne bomo z lepotami tega športa, temveč z neizprosnostjo trenerja, ki hoče iz utrujenih fantov in deklet spraviti še zadnje moči za skoke. Tako se ne ve, kje je konec športnega užitka in kje začetek garanja, ki s športom nima prave povezave. 18.25 POMURSKI OBZORNIK 18.40 NA SEDMI STEZI Celotna oddaja bo posvečena alpskemu smu- čanju, točneje, pripravem naših movalcev na novo sezono. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 BOBU BOB {et Pretežni del oddaje bo Pg^i-nedavnim ukrepom ZIS za u tev gospodarstva, poslovni bodo govorili o tem, kako ukrepi vplivali na proizvodnjo* . navanje uvoza in izvoza itd. ^jjti ni prispevek pa bo skušal odgo ^ na čedalje pogostejša vprašanj*"^. | se tičejo neučinkovitosti upravnega sistema. r.CPG4 21.10 ODSEVI VZHAJAJOČp. SONCA: POD SLEDJO CUDt dokumentarna oddaja 21.55 POROČILA RADIO LJUBLJANA PETEK, 19. XI. 4.30 - 7.30 Jutranji program. 7.30 Z radiom na poti. 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Prosim, ne povozite psa). 8.35 Glasbena pravljica (P. Kovač-K. Cipci: Klepetava želva). 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Glasbena matineja. 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji. 12.10 Iz glasbene tradicijč jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Domače pihalne godbe v ritmu polke in valčka. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 V starodavnih plesnih ritmih. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.00 Pojemo in godemo. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Vsa dežela bo z nami zapela. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Radi ste jih poslušali. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 20. XI. 4.30-7.30 Jutranji program. 7.30 Z radiom na poti. 8.05 Pionirski tednik. 9.05 Matinejski koncert. 9.45 Zapojmo pesem. 10.05 Panorama lahke glasbe. 10.40 Svetovna reportaža. 11.05 Zbori na koncertnih odrih. 11.30 Pogovor s poslušalci. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Kulturna panorama. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Izdeia GMS. 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Za Slovence po svetu. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Od tod do polnoči. 0.05- 4.30 Nočni program. NEDELJA, 21. XI. 5.00 7.30 Jutranji program. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (A. Goljevšček: Volk in Rdeča kapica). 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska matineja. 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 14.05 Humoreska tega tedna (Ivan Rob: Profesor in sluga). 14.25 Z malimi ansambli. 14.40 Pihalne godbe. 15.10 Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža, 15.55 Listi^z notesa Janeza Gregorca. 16.20 Gretno v kino. 17.05 Priljubljene operdtt melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (Andre Picot: Hude sanje). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Glasbena tribuna mladih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Nočni koncert lahke glasbe. 0.05 4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 22. XI. 4.30-7.30 Jutranji program. 7.30 Z radiom na poti. 8.05 Aktualni problemi marksizma. 8.25 Ringaraja. 8.40 Izberite pesmico. 9.05 Glasbena matineja. 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.00 Na ljudsko temo. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Kulturni globus. 21.10 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiov. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza. 0.05 - 4.30 Nočni program. TOREK, 23. XI. 4.30 7.30 Jutranji program. 7.30 Z radiom na poti. 8.05 Radijska šola in srednjo stopnjo (varnostnoobve-ščevalna služba). 8.35 Iz glasbenih šol. 9.05 Glasbena matineja. 11.05 Ali poznate? 11.35 Naše pesmi in plesi. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 18.00 Sotočja. 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 S solisti in ansambli JRT. 21.05 Od premiere do premiere. 22.30 Filmska glasba. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Paleta popevk jugo- a m slovanskih avtorjev. 0.05-4-ni program. SREDA, 24. XI. ^ 4.30 7.30 Jutranji progam 1- ^ radiom na poti. 8.05 y,sav0fiiT'0 pravljic in zgodb. 8.30 G« makedonsko in srbohrvaS ^lat Glasbena matineja. 10■^®.-ujujej°' radijske postaje se v4 J eSmij°. 11.05 Ali poznate? 11-35 ^ P po Jugoslaviji. 12.10 -asV^'' orkestri. 12.30 Kmetijski ^ 12.40 Ob izvirih ljudske g 0taf kulture. 14.05 Razmišljamo, ^ {e-ljamo . . . 14.25 Naši stitajo in pozdravljajo. 1 ši posnetki zborovskih pes jg,3® in P. Šivica. 18.15 Naš 8° . tvJ id Jubilejno leto glasbenega1 ,e 1 Slovenskem. 19.45 Mi >, ansamblom Ottavia Brajka ... vimi pevci. 20.00 Voka Slavka Osterca. 20.25 —ih . in Šostakoviča Kvintet z-a M® 5^ •gSv todatai kvartet v 21.05 Odlomki iz G. “^ja sK>' Dekle z zahoda. 22.30 venskih pevcev zaba ^ J3Z1 23.05 Lirični utrinki- -^ NoČ» pred polnočjo. 0.05 program. ČETRTEK, 25. XI- 4.30-7.30 7.30 Nočni Jutranji program. 8.05 po]’, za višjo stopnjo. 8.35 ^ j 1.05,A 9.05 Glasbena matineja- V"0iesi poznate? 11 -35 Naše Pets0 . iijV r_____________ __ 12 30 j- .s 12.10 Znane melodije- i . d0 ** tijski nasveti. 12.40 O K°n 14.05 Enajsta šola. H- Jezik0 . za mlade poslušalce- ' nSamh*0 ni pogovori. 18.00 Dobri znanci p°je ... p°s„. 18.15 Lokalne radijs gan 18.35 Minute s pianistk mbk^ čigaj. 19.45 Minute z _,kov v« Mojmira Sepeta. 20- naP^:0 čer domačih pesm kot11 21.05 Literarni veder meiodO ; skozi čas). 21-45 'l jugosi0 22.30 Plesna glasba » skih studiov. kultura in ' izobra- ževanje 0 opereti, ki je nastala na lisci planinsko rožo" je R. bec napisal pred 45 leti jn ^ Velenju bodo v soboto, on„rei?,bra zve^er’ uprizorili le ni ,”Plamn^ roža , k. jo teli P znani sl°venski sklada- Radovaf r°l “ zborovodJa tudi na n p° ’ dobro znan Novem eniskem> še posebej v vodil mesvtu’ kier je nekaj časa KrW»" ™eSani Pevski zbor opl„ri ..' 0Pereto si bo zanimivo ^e za zanimiv po- dališ’ča^ l’1 S^sbenega gle-nien godalcu, ki je ohreme- tujevani!SObam,i s?dobneSa. od' vzbuHil ' P°dvrzenega časa, nie na zanimanje za doživlja-narave m vsega, kar se v njej poSter,if .pr?dvsem zanimiv omenjene n6 r°JStlU taaj Lisca xr operete navedena leta l937Stanka dela’ nastalega spomin Se S*dadatelj takole fr;Uta.1936 sem bil iz Laške16 učlteli premeščen Lisco n^d s Vas.ico »eninapod Času sem U J?mco- V prostem je takrlL l na wh Lisce, kjer koča n I3 slcromna planinska tam in 16 m ure sem presedel Pevske J6 *pominjal gledališča, sem m, m orkestra, ki Laškem r, moral zapustiti v •epo ki uejal Sem si’ ^ bi bUo koča’ ne.knltUdl mala P^ninska stilna aii ef°Stala veUka’ 8°' domišliiii hotel. V svoji ce n, sem oživel lik oskrbni-vrvežu I6 odrekla mestnemu teliev ni3 'zP°lnila želje ljubi-da bi I i!fni?’ Vse bi bil° teko, Srečni Jh mm° preimenovaliv tdruževat so se mi začele "a Dlani • vDzg°dbo o življenju osebe k, jeva'e so se nove tov že iu Je d° n°Vih ZaPle‘ Preselit; j se Je morala celo te vseh-V bno' Kmalu je bilo s'ovensl^6 >Zav 1x1 deiania-“ In bila hn glasbena umetnost je ki ii j^fjša za novo opereto, tudi n s. tadatelj Gobec našel roža" nas'ov: »Planinska NOVA RAZSTAVA „PRI SLONU“ Jutri ob 17. uri bodo v novomeškem razstavišču „Pri slonu" odprli novo fotografsko razstavo: s serijo 25 umetniških fotografij se bo občinstvu predstavil Tone Stčjko, znani slovenski fotograf. Na ogled bodo njegova najnovejša dela. V RIBNICI NOV PEVSKI ZBOR? Kulturno-umetniško društvo Gallus v Ribnici se je odločilo, da bo ustanovilo mešani pevski zbor. Prijavljene pevce in pevke bodo preizkusili na avdicijah 1. in 8. decembra, obakrat v stari ribniški osnovni šoli. Želijo, da bi se priglasili pevci, stari od 20 do 35 let. Zbor, ki naj bi začel vaditi že decembra, bo vodila prof. Bernarda Kogovšek. KRŠKO: „UVAJANJE“ V KNJIŽNIČARSTVO Valvasorjeva knjižnica in čitalnica v Krškem se je letošnjemu mesecu knjige bolj skromno oddolžila. Spričo skromnejših sredstev je lahko pripravila le manjšo razstavo v čitalničnih prostorih. Začela pa je tudi z zanimivo, sicer brazplačno dejavnostjo. Omogočila je globlji vpogled v način svojega dela učencem usmerjenega izobraževanja, torej tistim, ki jih šteje za svoje najhvalež-nejše bralce. Tak knjižnični dan je bil v sredo, 10. novembra, ko je knjižničarka Vida Češnjevar Fritz »uvedla" v nekatere knjižničarske spretnosti razred učencev pod vodstvom prof. Plestenjaka. Vračajo se tudi že »odpisani” Brežiška knjižnica ne bo dosegla planiranega dotoka novih knjig - Obisk narašča V občinski izobraževalni knjižnici v Brežicah so letos do sredine novembra v inventarno knjigo vpisali 1.365 novih knjig. Od tega je knjižnica sama kupila 955 knjig in zanje odštela 220.000 dinarjev, 360 knjig je dobila od republiške kulturne skupnosti kot ustanova v manj razviti občini, ostalo pa so bili najrazličnejši darovi. Letnega plana, ki predvideva dotok 2000 novih knjig, knjižnica ne bo dosegla. V nasprotju s siromašenjem večuje. Velikega skoka res ni fonda se število obiskovalcev in več, vsaj ne tolikšnega, kot ga je izposojenih del razveseljivo po- knjižnica zabeležila po vselitvi v Mija Šebek: „V novi stavbi so se razmere za poslovanje brežiške knjižnice bistveno izboljšale pa tudi obisk seje povečal. Tu in tam lahko pripravimo tudi kakšno razstavo. Nedavno smo priredili razstavo o prazniku naše občine, razstavili literaturo o Brežicah in družboslovne knjige. Upam, da bo tega v prihodnje še več.“ Kaj naj bo na posavskih odrih ? O tem je tekla beseda na posvetu, ki ga je območni odbor ZGS Slovenije za Posavje sklical v Brežicah — Obeta se več seminarjev, od katerih bo eden namenjen proslavam SPET URE PRAVLJIC nicaUi? sob°to je Pionirska knjiž-Ure °.vem mestu spet pripravila Odziv ;JIC, 23 c'cibane in pionirje. Prvič v . nek°Uko boljši kot da starš1-r ** ne ^dovoljiv. Kaže, 'hm svnhif premal° prisluhnejo že- J° na nrir^H-!rok jih ne P°sPremi-Pravljice v - f.k'er PriP°vedujejo Območni odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije za Posavje je pred dnevi priredil v Brežicah tako imenovani svetovalni gledališki kažipot za režiserje in druge gledališke delavce iz posavske regije. Beseda je tekla predvsem o tem, kaj izbrati za uprizoritev v sezoni, ki se je sicer že začela, še posebej pa o tem, kako delo naštudirati, da bo videti kar najbolj sodobno in da bo kot tako tudi sprejemljivo. Z nasveti sta veliko pomagala Jože Vozny in Matjan Belina iz republiške ZKO; slednji je udeležencem posveta predstavil tudi šestanjst novih gledaliških besedil, ki sojih za uporabo v ljubiteljskih gledališčih priredili v Ljubljani. ških skupin iz Posavja, in sicer v obliki gostovanj. Gledališke skupine so medtem tudi že začele pripravljati dela za nastope v novi sezoni. Tako je v sevniški in brežiški občini, medtem ko iz krške take novice še sedanje, nove prostore jeseni 1980. Tedaj se je obisk povečal za 38, izposoja pa celo za 41 odst. Letos do minulega tedna je bilo za 6 odst. več obiskovalcev kot lani v enakem obdobju, izposoja pa se je povečala za 7 odst. Ugotavljajo, da je število obiskovalcev začelo naraščati, odkar je postala čedalje dražja knjiga teže dostopna krajanom glede na njihove osebne dohodke. Med tistimi, ki zahajajo med knjižne police z leposlovnimi, poljudnoznanstvenimi in drugimi deli, je precej takih, ki so nekoč že bili stalni obiskovalci, pa so kasneje izpregli. Knjižnica ima namreč kar nekaj nad 7.000 vpisanih, med temi pa je le 1.650 stalnih oziroma aktivnih bralcev. Okoli 75 odstotkov te družine, ki pa vendarle ni tako majhna, kot se zdi, tvorijo šolarji, od cicibanov do študentov. Brežiška knjižnica ima tudi dve izposojevališči. Eno je v domu ostarelih občanov. Lani je Savica Zorko, ki dela tam kot knjižničarka, izdala upokojencem 919 knjig. Knjige vsako leto zamenjajo z drugimi, bralcem pa gre najbolj v slast leposlovje. Drugo izposojevališče je v Pišecah. Premore 1.300 knjig stalnega fonda. Izposojevališče je odprto enkrat na teden. Obisk se povečuje, bo pa gotovo še boljši, ko bo iz Brežic dopotoval kovček s 100 novimi knjigami. Sicer pa kakšnih posebno visokih številk še ni pričakovati, saj je bilo izposojevališče v Pišecah odprto šele letošnjega marca. I.Z. Seveda pa je bil govor kljub slabši udeležbi kot običajno tudi o drugih rečeh. Tako so se dogovorili za vrsto daljših in krajših seminarjev, s katerimi bodo pravzaprav nadaljevali že pred leti zastavljeno izobraževanje gledaliških delavcev. En seminar bodo posvetili oblikam proslavljanja, saj tudi v posavskih občinah ugotavljajo, da se tovrstne prireditve po vsebini in obliki že desetletja niso spremenile. Poleg tega bo ob- močni odbor še naprej zagotavljal udeležbo na pomembnejših republiških seminarjih. Na brežiškem posvetu so posvetili pozornost pripravam za nekatere tradicionalne prireditve, ki bodo kajpak tudi prihodnje leto. Spomladi bo v kraju, ki ga bodo še izbrali, glasbeno-plesna manifestacija »Posavje pleše", že ob izteku zime pa se bo začelo območno srečanje gledali- Gospodarska založba pri nas V novomeški Mladinski knjigi razstava del iz letošnjega programa, v Studijski knjižnici predstavitev nove knjige V Novem mestu sta ta teden kar dva dogodka posvečena kiijigi. Prvi je predstavitev knjižnega programa Gospodarske založbe iz Ljubljane v poslovalnici Mladinske knjige na Glavnem trgu. Drugi bo danes v Študijski Jarca, kjer i predstavili knjigo dr. pevski glasnik Dolenjske sestavo^ri»e,'sk' °*ct.et s'av* letos dvajsetletnico ustanovitve. Za vokalno visok," „ 6-Wste ie to v‘sok jubilej. „V mnogih pogledih celo izjemno ^Pold §vl Adc)jz Bambič, ki poje v oktetu od prvega dne, tako kot Vesta kal ’ ki daie Pevcem na nastopih intonacijo. Samo ta dva tudi ^ J se pravi vzdržati toliko časa obvladVrem obdobJu so bile nemajhne težave, a smo jih znali vselej "aihbič * Z vztraJnostj° in voljo, včasih kar trmasto," se spominja na t)ru ’ ”Vedno smo si bili več kot prijatelji, bratje, ena družina, drug Uptavjfega ^ tako navezani, da smo se počutili kot na trnih, če koga iz d°seeli et .razl°g°v ni bilo na vajo. Mislim, da se imamo za vse, kar smo »Me' Ud' 23 *°’ da smo se obdržali, zahvaliti prav izredni disciplini." koliko m S6 Zd' P°membno tudi to, kar sem spoznal v petnajstih letih, človgJ sem Pr' oktetu: da se v taki pevski družini lahko obdržiš le, če si na mestu," dodaja Tone Kovačič. ž^ostnh v oktetovi kroniki ni najti. Nič o njegovih veselih in Zat0 ietv|dneb’ 0 tem> kako so se v oktetovi koži počutili posamezniki, ko je 11 tudi Boris Savnik, tajnik novomeške ZKO, v nemajhni zadregi, dvajsetw!!al besedil° za brošuro, ki bo obširneje spregovorila o kakjno m delovanju Sentjernejskega okteta. Rad bi vanjo vpletel takega posebno doživetje, kaj osebnega iz oktetovega življenja, pa je kaj raje pr Zanian iskal v kroniki. Lahko je le ugotovil, da je oktet pač vedno l2 peVal> kot zbiral podatke o svojih uspehih in neuspehih. 20. oktored zS°vorne kronike pa lahko zvemo, da so se na prvi vaji Stane r fa.'962 zbrali: Franc Bambič, Alojz Bambič, Tone Makovec, Mlekuj ‘č, Leopold Svalj, Tone Šušteršič, Anton Kirn in Valter Priprav|,j..?°d d'gar taktirko so tudi začeli uglaševati svoje petje in se tednov ^ P™' nastop. Novoustanovljeni oktet se je že čez nekaj Sentjernejski oktet 20 let ***, lubrfejrtj KONCERT sutno: prvič rtiost0’ . ' predstavil javnosti. Nekaj mesecev kasneje je sledil že p°{ 'ni nastop s celovečernim programom, seje moaV2|80r n'kakor ni bila lahka. Ce sledimo besedam Borisa Savnika, Potiti, k), °'ctet z umetniškim vodjem prebijati skoz sto in sto muk, se neg0t’ 1 oporo le v delu. Pevci so doživljali dvome in notranje krize pa se znova zagnali in opogumljali, se trudili in zoreli. 81 niso privoščili nikoli. V ta» RMvoscni niKou. '2 °Ltetem *fmpu n' b"° lahko vzdržati. Zato so posamezniki izstopali peteiin A’lpr'^b Pa so novi. Kronika pravi, da so poslej peli v njem Vili 'anez Zupanc, Martin Šuštaršič, Tone Kovačič, Janez Kovačič, in seveda Alojz Bambič in Leopold Švalj kot najbolj 'SnaKuhe'j x Menjav v terja Mi n' bdo konec- Menjavali so se umetniški vodje in pevci. Pekaj x ekuša je za dve leti zamenjal Albert Zupanc, potem je oktet 'aLtirk0 ^ Spet V0<4fl Mlekuš. Od leta 1968 do leta 1977 je oktet pel pod »Pko 4 rnesta Jazbeca. Od tedaj dalje dela s Sentjernejskimi pevci vačič VIenak- Oktet šteje devet članov; ti so: Alojz Bambič, Janez Vec,Alo-’ °ne Kovačič, Jože Jamnik, Tomaž Prašnikar, Anton Mako-2 vztJrZ mončič’ Leopold Švalj in Jože Simončič. 5voj ten Jntm in rednim delom je Sentjernejski oktet nenehno bogatil 560 k,, 0ar ‘n plemenitil izrazne sposobnosti. V dvajsetih letih je imel nastopov in samostojnih koncertov, 17 radijskih snemanj in r- . „_________________________ PRED JUBILEJEM — Plakati že opozaijajo, da bo jubilejni koncert v soboto, 27. novembra, ob 19. uri v večnamenski dvorani šentjemejske osnovne šole. javnih radijskih oddaj, 14 snemanj na televiziji, izdal pa je tudi samostojno gramofonsko ploščo. Poleg tega da je oktet ves čas sodeloval malone na vseh prireditvah in proslavah v šentjernejski krajevni skupnosti, nastopal na pomembnejših prireditvah v Novem mestu, pel na občinskih, medobčinskih in medrepubliških revijah pevskih zborov, je koncertiral tudi v Št. Vidu na Koroškem, na Reki, v taborišču Dachau, v Ljubljani, Kotu pri Borovljah na Koroškem, Kumrovcu, Zadru, Krškem, Novem Sadu, Zemuniku, Zenici, Belem Manastiru, Sisku, Bihaču, Karlovcu in drugih krajih. Nemalokrat je koncertiral v šolah, pel v bolnišnicah in domovih starejših občanov, prepeval slepim in se odzval še na vrsto drugih povabil. Strokovnjaki menijo, da je oktet dosegel največji vzpon v zadnjih letih, odkar ga vodi Janko Avsenak. Dolgoletno sistematično delo, v katerem seveda ni manjkalo težav, je izoblikovalo zvočno čvrsto in enovito pevsko skupino, ki je sposobna tudi umetniško prepričljivega izraza. Kot taka poje enako zavzeto ljudske, partizanske in umetne pesmi in nastopa enako resno na vasi, v tovarni in koncertni dvorani. Posebno priznanje gre Šentjernejskem oktetu za trud pri pripravi vsakoletnih srečanj pevskih osmercev, ki so prerasla v svojsko pevsko manifestacijo, združujočo vse slovenske oktete in spodbujajočo ustanovitev novih oktetov v številnih krajih. Šentjernejčani sami ugotavljajo, da se je število oktetov v Sloveniji najmanj potrojilo, odkar imajo možnost nastopati v okviru tradicionalnega srečanja. Dejavnost Sentjernejskega okteta v družbi ni bila neodmevna in neopazna, kar kaže na koncu še posebej podčrtati. Za neprecenljiv delež pri sooblikovanju kulturne podobe Dolenjske je oktet dobil Trdinovo nagrado, občinsko priznanje OF in letos plaketo Novega mesta. Glasnik želja in hotenj, veselja in žalosti ljudi, iz katerih je izšel in katerim predvsem prepeva, bo ostal tudi v prihodnje. I. Z. k.iji žilici Mirana bodo ob 11. ui obiskovalcem novo Knjigo Ludvika Toplaka pod naslovom »Odgovornost poslovodnega organa", ki je pravkar izšla pri omenjeni založbi. Z letošnjo knjižno bero bo Gospodarska založba, ki deluje v okviru Gospodarskega vestnika, gostovala v novomeški Mladinski knjigi dva tedna, in sicer od 15. do 30. novembra. Gre za različne ekonomske priročnike, aktualne komentarje predpisov in tudi za temeljna teoretična dela. To so dela, ki lahko rabijo za poglabljanje znanja na najrazličnejših gospodarskih področjih in pri poslovanju. Na gostovanjih po regijah, za katera se je Gospodarski vestnik prvič odločil, bodo poleg publikacij Gospodarske založbe razstavili kar največ tiskov, ki izhajajo v okviru gospodarskega lista, in tako opozorili na njihov širši, tudi praktični pomen. Predstavitev knjige »Odgovornost poslovodnega organa" v novomeški knjižnici bo ne nazadnje tudi priložnost za temeljitejši pomenek o dosedanjem knjižnem programu za potrebe slovenskega gospodarstva. Prireditelji pričakujejo, da se bo oblikovalo tudi kaj uporabnih predlogov za oblikovanje novega programa in izbor del, ki naj bi izšla prihodnje leto. SPOSOJENO TRNJE — Domovini se poje ljubezni, državi po ukazu. 0 kulturi, ki gre na bencin Priznajmo, da bi imeli takle rnslov še pred tedni za skrajno nemogoč, če ne celo bebast, zdaj pa so se reči obrnile tako, da mešati kulturo in bencin v istem loncu ni samo smiselno, ampak tudi nujno. Ne zato, da bi dobili eksplozivno mešanico nove, še neznane vrste, ki naj, denimo, opešani gledališki skupini pomaga hitreje na oder ali pevskemu zboru na nastop. Nič takega nimamo v mislih, pač pa hočemo opozoriti na problem, ki se je z omejitvami porabe bencina pojavil na kulturnem področju. Pevci, igralci, zborovodje, režiserji, mentorji in sploh aktivni kulturni delavci, ki imajo svoje avtomobile, so nenadoma ugotovili, da s 40 litri bencina na mesec, kolikor ga lahko dobijo na bone, ne morejo redno niti na vaje, kaj šele na nastope oziroma prireditve. Potrebno je namreč vedeti, da se morajo mnogi voziti od daleč, in če se vozijo tudi v službo, jim odmerjena količina bencina zadošča komaj za pol meseca. To občutijo še posebej zborovodje, ki morajo na vaje v več krajev, in prav tako režiserji. Za primer naj navedemo, da obiskuje Šentjernejski oktet umetniški vodja iz Brestanice. Ker je oktet pred jubilejnim koncertom, bi moral pogosto vaditi, tega pa skoroda ne more brez umetniškega vodje, ki pa v Šentjernej ne more prav zavoljo bencinske stiske. Podobnih zadev, ki so druga za drugo silno nevšečne in spravljajo aktivne ustvarjalce in poustvarjalce na rob potrpljenja, bi lahko navedli še celo vrsto. Težave so pravočasno zaslutili v republiški Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in so svoje občinske organizacije, prek njih pa tudi društva in skupine obvestili, da bodo poskušali dobiti kaj več bencinskih bonov za potrebe ljubiteljstva. Tako r občinskih ZKO prav zdaj, poleg opravljanja drugih nalog, saj se je nova kulturna sezona že zdavnaj začela, izračunavajo, koliko bonov bi pripadlo tako imenovanim kulturnim izvajalcem glede na dosedanjo porabo in število prevoženih kilometrov. Obenem upajo, da to delo ne bo zaman, saj se povsod zavedajo, da bi obstal velik del kulturne dejavnosti, če bi v pričakovanju na bencinske bone ostali praznih rok. Pa naj še kdo reče, da tudi kultura ne gre na ben- cin? ! /. ZORAN Mali kulturni Imnuncici J NEGA ŠOLSTVA - Minuli petek so v Ljubljani proslavili 175-letnico ustanovitve prve glasbene šole na Slovenskem in 100-letnico ustanovitve šole Glasbene matice. Prireditev je bila v dvorani Slovenske filharmonije, slavnostni govornik na proslavi pa je bil Franc Šetinc, predsednik RK SZDL. RAZSTAVA BAT1KA V VELENJU - V velenjskem razstavišču je od prejšnjega tedna na ogled 36 eksponatov batika, slik, ustvarjenih z voskom. Gre za zbirko, ki jo je ob svoji 70-letnici podaril Velenju njen lastnik in zbiratelj Rado Malenšek iz Ljubljane. Primerki batika. so iz Indije, Šri Lanke, Burme, Tajske, Indonezije in Kitajske. V KOSTANJEVICI ODPRTO VSAK DAN - Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici je že pred tedni uvedla zimski delovni čas. To pomeni, da si obiskovalci njene zbirke lahko ogledajo vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 10. do 16. ure. PA Pl ČE VA RAZSTAVA ŠE NA OGLED V galeriji v Belokranjskem muzeju v Metliki so še vedno na ogled kiparske stvaritve rojaka Julija Papiča. RAzstava, ki jo bodo kasneje prenesli v Novo mesto, je odprta v počastitev kiparjevega ži Ijenjskega jubileja. POTA dežurni poročajo POVOZIL KOLESARKO IN POBEGNIL Zdravko Tekstor z Lešnice je v soboto zvečer peljal osebni avto od Novega mesta proti Ra-težu, ko pa se je pripeljal do odcepa za Brusnice, je dohitel kolesarki, ki sta se peljali ob desnem robu. Zadnja je bila 52-letna Ana Turk iz Velikih Brusnic. Tekstor jo je zadel in zbil po tleh, pri čemer je dobila hude poškodbe in so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Tekstor je po nezgodi odpeljal naprej, s pomočjo očividcev, ki so si zapomnili avtomobil, pa so ga izsledili na Otočcu. Bil je tudi vinjen, zato so ga miličniki pridržali do iztrezni-tve. POGORELO SENO IN OSTREŠJE V nedeljo zjutraj je prišlo do požara v Rumanji vasi. Grilovi so namreč tistega dne zakurili kotel za svinjsko krmo v gospodarskem poslopju. Verjetno zaradi dotrajanega dimnika, kot je kasneje pokazala preiskava, je prišlo do ognja, ki je uničil 9 ton sena in ostrešje, tako da je nastalo kar za 350.000 din škode. Požar so pogasili novomeški poklicni gasilci, pomagali pa so jim kolegi iz Straže in Dolenjskih Toplic. Tudi kokoši na poskusni vožnji Kako so Romi v IMV ukradli avto ga ,.registrirali", se z njim odpeljali v Metliko in vmes ukradli kokoši — Zaporne kazni za storilce Kar številna romska druščina se je pred dnevi zagovarjala na novomeškem sodišču. 24-letni Bojan Tudija iz Šmihela, zaposlen pa pri Viba filmu v času snemanja filma o Romih kot prevajalec, dve leti starejši Duško Kostrevc—Luti iz Pogancev, 31-letna Cvetka Tudija in 7 let mlajši Cvetko Brajdič, oba iz Šmihela, so si predlanskega februarja omislili nevsakdanjo zabavo. Cvetka Tudija je senatu izjavila, da je imela v tistem času bolno mater, ki jo je hotela na vsak način obiskati. Ker pa je pot do Metlike za ODNESEL RADIOKASETOFON - Novomeščan Redžep Kroni je 10. novembra parkiral osebni avto pred blokom, vendar je za to vedel še nekdo. Med njegovo odstotnostjo je namreč avto obiskal tat in odnesel radiokasetofon, vreden med brati kakih 10.000 din. ZAJCI VSE BOLJ ISKANI - V noči na 10. november je nekdo obiskal zajčnico Jožeta Sajeta v Čemšah pri Mirni peči. Lastnika je menjalo 12 kožuharjev. IZ KUHINJE ODNESLA RADIOKASETOFON -11. novembra je nekdo vlomil v hišo Pavle Sebanc v Čužni vasi. Kaže, da sta bila na delu dva vlomilca, ki sta razbila steklo na oknu in splezala najprej v sobo, nato pa obiskala še kuhinjo in iz nje odnesla radiokasetofon. OB PET KOKOSI - V noči na petek je nekdo Janezu Gorjancu iz Dolnjega Suhadola odnesel pet kokoši. RAZBIJAL IN GROZIL -Črnomaljski miličniki so v soboto pridržali do iztreznitve Petra Var-diča iz Melina. Možakar je razgrajal v gostilni Rojc, ker mu niso hoteli postreči z alkoholom. Razbijati je pričel steklenino, grozil s pretepom in nadlegoval goste. pešačenje le nekoliko predolga, so ob pomoči nekaj požirkov žganja na hitro skovali plan in ga v celoti uresničili. Bojan Tudija in Dušan Kostrevc sta se drugega februarskega večera odpravila v IMV in na dvorišču našla kar lepo število katrc. Ko sta izbrala pravo, sta izkoristila vratarjevo nepazljivost in avtomobil, neregistriran seveda, odpeljala v Še-govo ulico. Predstava je bila, kot se to sodelavcu Viba filma spodobi, dobro zrežirana. Kostrevc in Cvetka Tudija sta namreč isti večer s črnim flomastrom napravila odlično po- PO DOLENJSKI DEŽELI • Razgrajanja po slaščičarnah se nadaljujejo. Trebanjski miličniki so imeli v petek posla z 49-letnim Viktorjem Perkovičem. Kot kaže, res ne bo preostalo drugega, kot da še slaščičarne uvedejo prepoved dajanja rumovih slaščic vinjenim gostom. • V noči na nedeljo je bilo vlomljeno v kiosk Dela v Bršlji-nu. Neznanec je razbil steklo na okencu in odnesel kovance ter nekaj cigaret. Posegel je tudi po literaturi, predvsem bolj nakladni. Nedotaknjeni pa so ostali vsi izvodi Dela in Dolenjskega lista. Družbeni problemi, med njimi kriminal, ga pač ne zanimajo. • Hudo se je uštel Alojz Novak iz Orehovice, ko je električnega pastirja skril kar v grmovje na pašniku. Budne tatinske oči so namreč skrivališče odkrile in lastnika pastirja osiromašile za kake 4 tisočake. Za Novakove se tako vračajo stari in lepi pastirski časi. • Dostojno in mogoče še bolj slavnostno kot prejšnja leta se je mošt te dni spremenil v vino. Skoda le, da živimo v hudih (ne)mesnih časih. Tako se je pač večina vinskih pokuševalcev ob pomanjkanju perjadi odločila sama preleviti v gosi. Poročila iz raznih koncev Dolenjske govore, da so, vsaj kar se obnašanja in hoje tiče, več kot uspešno in prepričljivo odigrali svoje vloge. „OBJEL“ DREVO - Tudi do takšnih prizorov prihaja na dolenjski magistralki. Tale na posnetku nosi v sebi žalostno sporočilo: voznik je v razbitinah umrl. Prodane zajce ukradel nazaj Potem, ko je živali prodal Enotna kazen 9 sosedu, jih je šel ukrast mesecev zapora 26-letni Jože Župevc iz Gornjega Ajdovca pri Dvoru ni bil tokrat prvič pred sodniki. Že nekaj popreje, natančneje 6. junija letos, je bil s pravnomočno sodbo novomeškega sodišča zaradi goljufije obsojen na 7 mesecev zapora, tokrat pa je kazni pridal še 3 mesece, ki si jih je prislužil s krajo zajcev. Senat je Župevcu zato izrekel enotno kazen devetih mesecev zapora. Obravnava pred dnevi je govorila o kraji zajcev. Župevcu je obtožnica očitala, da je 12. marca letos v nočnih urah obiskal zajčnico pri hiši v Dolnjem Ajdovcu 10 in mlademu Jožetu Mirtiču ukradel 4 velike in narejeno preizkusno tablico z napisom ..Preizkušnja 5-02-74“, jo zatem nalepila na vetrobransko steklo in vozilo je bilo opremljeno. Družba se je z avtomobilom potem odpeljala do Metlike in nato še v Žužemberk ter nazaj v Novo mesto. Seveda si pa niso mogli kaj, da si ne bi ob takšnem razkošju privoščili še dobre večerje. Med vožnjo proti Metliki so se za hip ustavili na Dolenji Težki vodi, kjer so Duško, GORELA PRIKOLICA NA DELOVIŠČU 7. novembra zvečer je prišlo do požara v počitniški prikolici na delovišču silosa KZ Krke v Bršljinu. V njej so prebivali delavci Šipada, ki na delovišču opravljajo monterska dela. Ogenj so na srečo hitro pogasili delavci iz sosednje prikolice, tako da je nastalo le za kakih 10 tisočakov škode. Kot kaže, gre vzrok požara iskati v slabi električni napeljavi, o čemer pa bo dokončno besedo rekel še elektro energetski inšpektor. NESREČA PRI SPRAVILU LESA 8. novembra je prišlo do nezgode pri spravilu lesa pri Adlešičih. 51-letni Ivan Grabrijan iz Velikih Sel pri Adlešičih je skupaj z ostalimi delavci črnomaljskega tozda GG delal v gozdu. Do nesreče pa je prišlo pri vleki lesa s traktorjem. Hlod se je namreč zataknil za panj in se obrnil, pri tem pa Grabrijana zadel v nogo. Poškodovanca so najprej prepeljali v črnomaljski zdravstveni dom, od tam pa v novomeško bolnišnico. OTROK STEKEL POD AVTO 12. novembra ob 14. uri se je na lokalni cesti v Tržišču pripetila hujša prometna nezgoda. 7-letni Damjan Tomažič se je s skupino otrok igral na avtobusni postaji, takrat pa se je iz Krmelja z osebnim avtom pripeljala 60-letna Marija Knez iz Tržišča. Ko je opazila grupo otrok, se je umikala, vendar je Damjan ravno takrat stekel na cesto in se zadel v zadnji blatnik avtomobila. Pri tem je padel po cesti in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v novomeško bolnišnico. Bojan in Cvetka iz nezaklenjenega kurnika Kristine Turk izmaknili tri kokodajske. Ali so katero privoščili tudi bolni Cvetkini materi, ni znano. Vsa četverica je na obravnavi docela potrdila zapisane dogodke in jih skesano obžalovala. Senatu ni preostalo drugega, kot da je izrekel kazni: Dušanu Kostrevcu je prisodil 10 mesecev zapora, Bojanu Tudiji šest mesecev, medtem ko sta biia Cvetka Tudija in Cvetko Brajdič obsojena na pogojne kazni; Cvetka na 3 mesece zapora, pogojno za dobo enega leta, Cvetko pa na enako kazen, pogojno za dobo dveh let. B. B. tez®** v ' W«»< *, * mm MANJ ZVITE PLOČEVINE - Uvedba bencinskih bonov je ] varčevalnih prinesla še eno pomembno prednost. Več kot op je, da seje na naših cestah zmanjšalo število prometnih nezgod,™ konec koncev ob včasih prav srhljivih podatkih ni zanemanj1 novica. (Foto: B. B.) Je danes res čas za »funkcijski dodatek”? Ob predlogu, da bi v Gorjancih za vodilne delavce uvedli „funkcijski dodatek" — Razprava v tozdih Zagotovo se bodo našli taki, ki bodo po objavi tem vrsticam očitali nepotrebno razburjanje javnosti, morda bodo skušali dogodke celo zanikati ali omiliti. Gre pa vendarle za zadevo, bolje rečeno, potezo odgovornih ljudi ene novomeških delovnih organizacij, ki ji danes v času in okolju, v kakršnem živimo, ne sme biti mesta. Kakšna je bila pot do pobude, ki jo tukaj omenjamo, ni niti povsem jasno niti najbolj pomembno. Gre skratka za to, da je odbor za splošne akte (vnaprej se opravičujem za morebitno netočnost naziva organa) predlagal centralnemu delavskemu svetu novomeške delovne organizacije ’Gorjanci‘, da sprejme tako imenovani .funkcijski dodatek", ki naj bi šel šefom oddelkov in direktorjem tozdov. Po navedbah, vse v tem zapisu so neuradne, iz ust nekaterih najbolj ogorčenih delavcev, naj bi omenjeni dodatek šel k osebnemu dohodku vodilnih in vodstvenih delovnih mest, znašal pa naj bi štiri do pet tisoč novih dinarjev. V isti sapi moramo omeniti, da gre za kolektiv, v katerem delavci že domala tri leta prejemajo le 90-odstotne osebne dohodke. Pravno plat takšnega postopka naj ugotavljajo pristojni. Nas zanima predvsem moralna in politična odgovornost predlagateljev, ki s takšno potezo podirajo tisto načelo stabilizacije, ki govori, naj se njena bremena enakomerno porazdele med vse člane naše družbe. Le kako bi direktor z osebnim dohodkom in s ,,položajnim dodatkom" pol starega milijona stopil med svoje delavce, ki prejemajo 90-odstotne osebne dohodke? Morebitni izgovor, da v podjetje zaradi nizkih osebnih dohodkov vodilnih delovnih mest ne dobijo potrebnih strokovnjakov, najbrž ne more biti opravičilo. Konec koncev pa na vodilna delovna mesta ljudje ne odhajajo zgolj zaradi visokih osebnih dohodkov, mar ne? Zanimivo bo videti, kaj bodo o predlogu, ki je bil posredovan centralnemu delavskemu svetu, rekli samoupravni organi v tozdih, na katerih je sedaj, da se izrečejo za „funkcijski dodatek" ali proti njemu. BOJAN BUD J A PRI TRČENJU UMRLA 10. novembra nekaj čez dvaj seto uro je prišlo na magistrah11 cesti pri Karteljevem do l>ude prometne nesreče. Zahodn®' nemški državljan Friedrich hem se je takrat peljal z osebni"1 avtom proti Zagrebu, v ovink" pri Karteljevem pa je do hite tovornjak in zaradi tega zavr^ Pri tem ga je zaneslo v tovornja „Gorjancev“, ki ga je naspr° pripeljal Stipo Zlatic. V sik>vl tem čelnem trčenju je bila 0 Življenje sopotnica v osebne1” avtu, 46-letna Dragica Mladjen® vič iz Gradaca, laže pa sta se poškodovala še voznik in dru£a sopotnica Vukica MladjenoV'0' Materialne škode je bilo 28 350.000 din. ODNESEL DENAR IN BONE ■ l2' Zaenkrat še neznan storile0 Je novembra ob 14.30 vlomil v s vanje Stanislava Turka iz M4 Mraševega. Odnesel je 1.700 din- ^ pa je Turka najbolj prizadelo^^ verjetno ukradeni boni. Neznan namreč vzel tudi 2 bona 28 litrov nafte, bon za 5 litrov ben in moško uro. Črne vožnje med službo Šoferji lahko večkrat sami sklepajo pogodbe za prevoz — Lučič izkoristil priložnost - Pogojna kazen 19 mlajših zajcev. Morda kot zanimivost omenimo, da je Župevc taiste zajce nekaj poprej prodal Mirtiču, tokrat pa si jih je hotel na tak način povrniti. Fant, ki je zjutraj opazil prazno zajčnico, je dejanja takoj osumil Župevca. Skupaj z bratom sta odšla k njemu in skoz okno hleva zajce res videla. Vse ostalo je že znano. Senat je, kot smo že omenili, izrekel Župevcu enotno kazen, pri odmeri pa je kot obtežilno okoliščino upošteval, da je obdolženec bil za kaznivo dejanje zoper premoženje že obsojen, v olajševalno okoliščino pa mu je štelo predvsem dejstvo, da je že doslej kot mlad kmet pomagal na domači kmetiji in da se njegova odsotnost pri delu še kako pozna. Naftna kriza je po svoje narekovala tudi naslednje vrstice. Nobena skrivnost ni namreč, da delovne organizacije, ki se uk valjajo s prevozom, delajo MED PREVOZOM V BOLNIŠNICO UMRL Prejšnji ponedeljek ob 15.00 je prišlo na magistralni cesti Krško-Drnovo v križišču s stransko cesto pri pokopališču do hude prometne nezgode. 56-letni kolesar Alojz Božič iz Krškega je namreč iz stranske ceste neprevidno zavil v križišče, pri tem pa trčil s tovornim avtom, ki ga je pripeljal 51-letni Ivan Vršnik iz Loga pri Sevnici. Božič je dobil tako hude poškodbe, da jim je med prevozom v ljubljanski Klinični center podlegel. VLOMIL V LESEN KOVČEK 9. novembra med 6. in 14. uro je nekdo obiskal stanovanje Jožeta Ašiča iz Brežic, Prešernova 11. Kot je pokazala preiskava, je storilec najverjetneje našel ključ od stanovanja na oknu in potem prišel v spalnico, kjer je vlomil v lesen kovček. Plen je bil dober: odnesel je namreč 17.000 din. OSIROMAŠENA ZIDANICA V času med 6. in 8. novembrom je neznan storilec vlomil v zidanico Antona Starine iz Radeč. Zidanica stoji v Hrušici, vlomilec pa je odtrgal obešanko in iz notranjosti odnesel bakreno škropilnico, samokolnico, žago, sekiro in grablje. Starina je bil oškodovan za preko 7.000 din. vse, da bi najbolje izkoristile vsako vožnjo. Tako je med drugim tudi šoferjem novomeških „Gorjancev“ zaupano prevzemanje naročil ob poprejšnji odobritvi delovne organizacije. In to predvsem takrat, ko je vozilo izven sedeža podjetja in neizkoriščeno. Sklepanje pogodb šoferjev z zasebniki pa ima lahko seveda tudi drugo plat. Tako je bilo tudi v primeru 30-letnega Radovana Lučiča, ki je bil svojčas šofer „Gorjan-cev“. Veliko je vozil po vsej Jugoslaviji in tudi on je imel pooblastilo, da lahko ob ncizkoriščenosti tovornjaka sklepa pogodbe z zasebniki za prevoze. Lučič je to res storil, vendar dvakrat tudi na črno. Tako je nekega avgusta med prevozom lubenic iz Titograda do Beograda za nekega zasebnika prevzel od neugotovljenega občana na vozilo še dodatni tovor. Zanj je zaračunal tudi 6.000 din prevoznih stroškov, vendar jih je vtaknil v svoj žep. Beograjski poslovalnici „Gorjancev“ je oddal le denar, ki ga je obračunal za prevoz lubenic. Do podobnega primera je prišlo še nekaj kasneje, ko je Lučič zamolčal tudi prevoz tovora med Beogradom in Novim Sadom, za katerega je prejel 4.000 din. Na obravnavi pred dnevi je Lučič novomeškim sodnikom dejanji v celoti priznal, tudi to, da je tako zaslužil 10.000 din. Povedal je, daje „Gorjancem“ pripravljen storjeno škodo v celoti povrniti. Sodišče je takšno Lučičevo vedenje upoštevalo pri izreku sodbe in izreklo pogojno zaporno kazen: 4 mesece zapora, pogojno za 3 leta, zraven pa še vračilo 10.000 din „Gorjancem“ SPOSOJENO TRNJE — Premrzel občan nam piše: ne vem, kaj je to unitarizem, toda prosim odgovorne, da vendarle vključijo centralno gretje. /Iz Politike ekspres/ — Na meji je zdaj nekako obrnjeno: potniki razlagajo carinikom najnovejše carinske predpise. (Iz Večernjih novosti) Bratski prepir se je končal s smrtjo obeh Zaradi mlade Romke sta se pri Pluski sprla brat*^ Tragično, s smrtjo dve'’ v tov se je končal ponedelj prepir pri Pluski. Okoli Pol^neva. je namreč 49-letni Adolf K° . čič iz Željn pri Kočevju °klS svojega brata, 39-letnega Ign®1 ki je tam taboril s 17'le Romko. bii0 Prav mlado dekle je — i- vzrok, da sta se brata spria- . prepirom je Adolf izvleke1 in z njim zabodel Ignaca, takoj umrl. Adolf je nato Pr^(j njiv in travnikov zbežal P Korenitki, kjer so tudi nj našli mrtvega. Bil je srčni bo in kaže, da je to vzrok s ^ Dokončni odgovor pa bo obdukcija, ki jo je odredi iskovalni sodnik. j V TOVORNJAK ZDRSNIL POD CESTO V petek dopoldne je Škofjeločan Remiz Bečič peljal tovornjak od Ljubljane proti Zagrebu, pri Grmovljah pa dohitel drugo tovorno vozilo in ga pričel prehitevati. Takrat je nasproti pripeljal prav tako tovornjak, ki ga je vozil Alojz Jurkovič iz Kočevja. Skušal se je umakniti na rob ceste, pri tem pa je zapeljal na bankino in zdrsnil na nasip. Tovornjak seje prekucnil pod cesto, škode na pločevini pa je bilo za 500.000 din. VOZIL PO PREPOVEDANI CESTI - V nedeljo popoldne se je Novomeščan Antun Medjimurec peljal z osebnim avtom po Kolodvorski cesti v Bršljinu, ki pa je za motorni promet prepovedana. Dohitel je skupino pešcev in pri tem zadel 20-letnega Zorana Spasojeviča. Pešca so odpeljali v novomeško bolnišnico. travniku pod cesto. Pri nezgodi seje hudo rami voznik Plankar, materialne škode pa je bilo za 160.000 din. SPREGLEDAL KOLESARKO 9. novembra v poznih popoldanskih neja peljal z osebnim “„jn0st|. naselju in v križišču s pr j^ij° cesto spregledal kolesark sicer Žnidaršič iz Ostroga. Lek n3yzlJ. naglo zaviral, vendar ga J vnidarSl' temu zaneslo v kolesarko. t*>l' čevo so odpeljali vnovc™ ,0 še 28 nišnico. Pri nezgodi je na\1|0čev'ir'1' 3 tisoč dinarjev škode na p KOLESAR PREČKAL 75. letni kolesar Ignac Du uij p/ če vasi je 10. novembra •! _<, nJeJ Grobljah prečkal cesto, ko 0a2' z osebnim avtom pripeli8 . prisl0-!, nik iz Dob pri Kostanjevi • najhč)f do trčenja, v katerem J? Lajali 5 seveda skupil kolesar- OP ga v novomeško bolnišnico- ZANESLO GA JE vt$r, Franc Plankar iz Polja P*J peljal \ se ie 8. novembra zvec pfot i V domu. Med vožnjo P° v leVp ibra zvc^-- • pfcn-osebnim avtom od Trebm i)Cll nsv urah se je Martin Lekše iz Šentjer- zdol ga je pri Pljuski zane s pri kjer je trčil v t°vornJ r0ti Prl klopnikom, ki ga je nasp ffčeH- peljal Stipe Ladan iz J««*- ie\ei^ ju je tovornjak tref5 vi[ šele 11 ograjo, jo podrl in se Ifi Mladost se bo kalila v boju za točke Novomeški namiznoteni-s*1 igralci startali v prvenstvo II. republiške lige O mladih novomeških na-miznoteniških igralcih le tu pa hoTi Ir£° al' preberemo kako S' Resda niso niti v re-vrtm .em’ šele državnem nu, toda njihovo delo, pred-x m Pa mladost obetata boljše čpin' ?nec koncev se fantje na c ; s trenerjem Egonom Žab-avoifJ1 Pr'Pravljaj° že vse od n J* • nuaJ zadnjih nastopov MFJ* pa zagotavlja dobro ze ‘J3 začetku prvenstva v nam- skHPini H. republiške Pfm znoteniske lige. Prvo kolo J bilo na sporedu to soboto, nravr 110 tr* mesece se pri-nrm--a.mo na Prvenstvene bojc,“ b hn erer ,:Son Žabkar. „Ne takti i- ’ ko bi od ekipe b ne vem kakšnih rezul-enn „ a ysa.k° ceno, saj imamo 17 u^H ajših vrst. Najstarejši je n-letm Gregor Guštin, Dušan tem6!*1 Je *et0 dn' mlajši, med-Marii i1.11?3 treti‘ elan ekipe let n bar vsega dvanajst , betošr|je prvenstvo bo zaradi Sf")3 prevoznih in drugih roskov potekalo po turnirskem dale^n’ VSe-m pa-ie jasno, da ima bivši lyec možnosti za zmago Reranja e^U Triglav jz oknu nas bi bil° vsako mesto kar ,.Pe,tega že lep uspeh, vse, S J? -bll° več> pa že pravo m vak?"-®' Eklp v lig‘ie osem turnirja/' ® Prireditelj že^fkaj letošnjih rezultatov ka-dobrl fJe ml3di ^fjat Hribar v celo j™* ,mn°gi P2 prištevajo ,u. jued najobetavnejše slovenje pionirje. dp;’!Iribar je letos veliko in trdo orinL , ajveč F je zagotovo 1 >z Gornje Radgone, kjer Egon Žabkar: „Na letošnjem prvenstvu pričakujemo uvrstitev okoli 5. mesta.“ je treniral s kitajskimi igralci. Treninge je vodil mojster igre z belo žogico Hsi En Ting. In tudi v Radgoni je bilo na račun Hribarjeve igre slišati veliko pohval. Ker se zavedamo, da fant v Novem mestu nima ravno najboljših možnosti za trening, predvsem pa ne njemu enakih mladih partnerjev, smo mu poleg treningov, ki jih ima trikrat na teden v novomeški športni dvorani, omogočili še enkrat na teden vadbo v Ljubljani s tamkajšnjimi najboljšimi pionirji. Za vse bo to izredno dobrodošla vadba. Ob tem naj pripomnim, da bo moral Hribar po vsej verjetnosti stroške potovanj v Ljubljano nositi sam, bolje rečeno njegovi starši." Še nekaj je bilo opaziti med treningom članov novomeškega namiznoteniškega kluba: izredno mladost vseh ostalih tekmovalcev. Če bo torej delo dovolj kvalitetno, zagotovljeni pa tudi pogoji za vadbo in vsaj minimalna denarna sredstva (v okviru teh verjetno vadba tako perspektivnega igralca, kot je Hribar, v Ljubljani ne bi smela biti problem), je tudi ta šport na resnično dobri poti. Privržencev mu v Novem mestu zagotovo ne manjka, spomnimo se le gostovanja najboljših jugoslovanskih igralcev pred leti, ko je bila športna dvorana kar premajhna za vse, ki so hoteli videti mojstre igre za zeleno mizo. B. B. , ELI KO OBETAJO — Mlada novomeška namiznoteniška ki se za prvenstva pripravlja že vse od avgusta. Stojijo ,eve: Gregor Guštin, Matjan Hribar in Dušan Kočevar. N S I 5 S H S * ** * s s s * kB Itas in Krško jesenska prvaka Velik in nepričakovan uspeh v republiški rokometni ligi — V zadnjem kolu možnost za prvo mesto še v II. ZRL Najpomembnejši rokometni novici vsekakor prihajata iz Krškega, oziroma Kočevja. Krčani in rokometašice Itasa so si z zmagama v zadnjem kolu republiške lige zagotovili naslova jesenskih prvakov. Uspeh sta dopolnila še drugoligaša Inles z zmago v Sežani nad Jadranom in Novomeščanke s točkama proti Preddvoru, kot tudi Sevničani, ki so v republiškem derbiju premagali Izolo in tako naredili veliko uslugo Krčanom. JADRAN - INLES 19:25(7:11) - Pomlajena domača vrsta ni bila kos izkušenim gostom, ki so bili vseskozi boljši in na koncu zasluženo zabeležili pomembno zmago. Inles: Gelze, Cirovič 2, T. Ilc, J. Ilc, Tanko 3, Troha, Karpov 4, Mikulin 6, Ambrožič 4, Mate 4, Fajdiga 2. Ribničani ostajajo tudi po tem kolu točko za vodilno dvojico. Lestvica je takale: 1. Moslavina in Instra-turist 16, 3. Inles 15, 4. Split 14 itd. V soboto bo na sporedu zadnje kolo, ki kaj lahko ob ugodnem razpletu prinese vendarle Ribničanom tako želeni naziv jesenskega prvaka. Doma namreč igrajo z vodilno ekipo Instraturista, medtem ko Moslavina, ki ima enako število točk kot Instraturist, potuje na vroč teren k Lipi. NOVO MESTO - PREDDVOR 34:28 (16:12) V dokaj poprečni tekmi so domačinke dosegle izredno pomembno zmago, ki Pionir zdrknil še niže V 6. kolu II. ZOL—zahod je izgubil doma z Bovcem kar s 3:0 — Prva zmaga Mokronoga v slovenski ligi Četudi so v prvem in drugem nizu vodili z 11:9, v tretjem pa celo z 11:2, so v soboto pionirjevci doma pred 400 gledalci klecnili pred uigranimi, bojaželjnimi, predvsem pa psihično trdnejšimi Bovčani kar s 3:0 (12, 11, 12). Resda je k tako gladki zmagi Bovca nekaj prispeval tudi tekmi nedorasli sodnik Žižmond iz Ljubljane, toda Pionirjevi igralci so vendarle predvsem sami krivi, da so Letalski modeli so poleteli Na zadnji preizkušnji za letalske modele v članski in pionirski konkurenci za letošnji pokal sezone, ki je bila preteklo soboto pri Slovenski vasi in jo je pripravila Ljudska tehnika z Mirne, se je pomerilo četvero klubov. Poleg domačinov so sodelovali tudi tekmovalci iz Aerokluba Ljubljana, Bela krajina in Novo mesto. V tekmovanju prosto letečih modelov v članski konkurenci je bil spet najboljši svetovni prvak Tone Videnšek iz Aerokluba Ljubljana, drugi je bil Stojan Kranjc iz novomeškega kluba, tretji pa je bil njegov klubski tovariš Janez Grošelj. Na četrto, peto in šesto mesto so se uvrstili še Martin Brudar, Dolfe Šuš-ter in Borut Zulič. V pionirski konkurenci sta bila najboljša člana Aerokluba Novo mesto Andrej Heferle in Mitja Brudar, tretji pa je bil Jože Brcar iz Ljudske tehnike z Mirne. Pokrovitelji uspelega tekmovanja - nekaj klubov je manjkalo zaradi stiske z bencinom - so bil' Dana, Industrijski obrat Pohorje in IMV-jev tozd z Mirne. Tudi Dolenjska na olimpiadi? °9laviten cilj novomeških kolesarjev je uvrstitev Sandija Papeža na 01 v Los 9eles - Mladinci prihodnje leto v članskem vrhu? - Do februarja že 6.000 >—_________________________ prevoženih kilometrov___________________________ h ekt,j športov je, za katere ni ne konca ne začetka sezone, dol ^<>trteni’ da si ne morejo privoščiti odmora. Še ni tako . odkar smo poročali, o zadnjih nastopih novomeških dv CSariev' tokrat smo se z njimi srečali v novomeški športni p°/'ani' kjer se že dva tedna pripravljajo na prve tekme v °dnjem letu. Od petih trenerjev, kolikor jih danes dela z s0 V?me^kimi kolesarji, sta manjkala le Štih in Turk, medtem ko „ a"ez Jagodic, Jože Majes in Franc Berger podrobno razložili p ’ kar vodi k doseganju dokaj optimističnih kolesarskih ciljev P«modnosti. Še prej pa besedo, dve o letošnjih dosežkih. Jože les, ki je v klubu vse od ustanovitve, Janez Jagodic, ki sedaj ljuhrt0 let0 dela z novomeškimi kolesarji, prej pa je vozil za ‘lanski Rog, in Franci Berger so takole strnili oceno: nja”!f *3n‘ smo tekli, da bo letoš-pri d na bolj ali manj prehodna da ,“°scganju večjih dosežkov in ja ,orno skušali to leto izkoristiti klubu neV denarn>h sredstev v oboio' anes sc zdi, da nam je Gliva Us kazali, da imamo resnično Sltl0 .. najobetavncjšo vrsto, kar "b kdaj imeli na Dolenjskem. Tudi pionirji so dokazali, da so ekipno najboljši v državi, imamo pa tudi pionirskega republiškega prvaka Bogdana Finka. In kar je najvažnejše: letos se je verjetno prvič zgodilo, da nismo izgubili niti enega tekmovalca, pač pa smo jih precej pridobili. Sedaj imamo v vseh kategorijah preko 60 tekmovalcev. Še nekaj o denarju. Pozna se, da se razmere v novomeškem športu urejajo. Letos smo prvič dobili sredstva po ustreznem delitvenem ključu, prej pa se je dogajalo, da smo jih dobili ali pa tudi ne. Pomoč TKS je bila lesto res dobrodošla, saj so nam pomagali pri nabavi opreme, pa tudi honorarji so končno le prišli trenerjem v roke. Letos so bili namreč izplačani neposredno preko TKS, medtem ko je bil v preteklosti denar nakazan preko klubske blagajne in so se sredstva nemalokrat .izgubila'. Seveda pa govoriti o klubskih sredstvih, ne da bi omenili delovne organizacije, ne gre. Iskrin tozd Napajanja, Novoteks, Krka in Novoles so za razvoj dolenjskega kolesarstva že primaknili prenekateri dinar." Vsi, ki se v Novem mestu ukvarjajo s kolesarskim športom, so si edini, da današnja generacija mladih kolesarjev lahko poseže celo v jugoslovanski vrh. Podobnega mnenja so tudi Majes, Jagodic in Berger. „Ne da bi zapostavljali druge kolesarje, pričakujemo prav v na- j Jagodic: v nogah V ~ * uugaii /.c i 2e 30 in več tisoč prevoženih kilometrov. Številka ,ki je ne dosega vsak avtomobilist. Ob tem še nekaj. Vsi kolesarji so tudi aktivni tekači na smučeh in vsi včlanjeni v tekaško sekcijo smučarskega društva Rog. In tisti, ki se takih tekmovanj udeležujejo, vedo po- vedati, da so kolesarji na tekaških in podobnih prireditvah najbolj množični. Je pa še nekaj, kar že dolgo leži neizgovorjeno na jezikih kolesarjev. ,,Kako lepo bi bilo, ko bi si lahko na Loki ob igrišču uredili kolesarsko stezo. Takšno, kot jo imajo doslej le v Kranju in Zagrebu." Če so si jo zaslužili, kar po teh nekaj vrsticah sami presodimo. B. BUD J A VSAK DAN V DVORANI - Najboljši kolesarji vadijo kar sedemkrat v tednu, mlajši mladinci šest in pionirji trikrat. Dresi so pošteno preznojeni. S A UDARNI NOVOMEŠKI KVINTET, (od leve) Glivar, Novak, Smole, Papež, Črnič. Od zadnjih štirih se pričakuje, da bodo, čeprav mladinci, v vrhu tudi v članski konkurenci jugoslovanskega kolesarstva. Gl m i m h isi foto slišal: Milan Markelj IAJE*| striček, dajte, zaigrajte raje RIIMGARAJA! Utrujena zelena pljuča sveta ( dolenjski ust prej 2fl leti ) Zakaj nizki osebni dohodki Samoupravljanje je ključ za odpravljanje težav — Krepi se vloga republike — Nekulturni mladinski ples RAZEN UGOTOVITVE, da ima veliko število zaposlenih izredno majhne osebne dohodke, do sedaj nihče ni podrobno proučeval, zakaj tako nizki osebni dohodki; ali je vzrok temu majhna storilnost ali slaba organizacija dela, delovna disciplina ali pomanjkljivo nagrajevanje? Verjetno vsakega nekaj, razen tega pa v več podjetjih tudi nedokončane investicije. To bi morali skrbno in prizadevno proučiti v vsaki gospodarski organizaciji, razen tega pa še, kako daleč so prišli v posameznih podjetjih v razvijanju delavskega samoupravljanja, kije ključ za hitrejše odpravljanje marsikatere težave. DANES BI ŽELELI razjasniti vprašanje, zakaj se krepi vloga republike. Bojimo se namreč, da bi utegnil kdo razumeti to krepitev tako, kakor da gre za centralizacijo, v nasprotju z zdravimi in naravnimi težnjami po krepitvi delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja. Vendar ni tako. Krepitev vloge klije iz skupnih interesov vseh delovnih ljudi in komun oziroma delovnih organizacij. Večje vloge republika ne bo imela na področjih, kjer to ne bi koristilo hitrejšemu razvoju komun in delovnih organizacij. ŽIVIMO V C ASU, ko predstavlja kulturna zabava mladine ne le potrebo, temveč pravo nujnost. V Novem mestu je vedno več mladih ljudi, ki potrebujejo po delu ali učenju zabavo, stanje pa je celo slabše kot pred leti. Kje in kako naj se mladi ljudje zabavajo? Ples je vsekakor potreben, vendar se sprašujemo, ali je potreben „tak mladinski ples“, pri katerih je bolj malo zabave, o vzgoji pa je bolje, da je ne omenjamo. Točilnica in mladinski ples ne gresta skupaj. Vstop na ples morajo imeti mladi ljudje, seveda če se znajo obnašati in so kulturno oblečeni. NAJTEŽJE JE s pastirčki v trebanjski občini, ki služijo kruh pri tujih gospodarjih, pa so šoloobvezni otroci. Teh ni malo. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 15. novembra 1962) i N N ! * S s s Ka j so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Eni krompir, drugi šampanjca Brez vere bi se ljudje med seboj pobili za najlepšo žensko — Prašiče je treba deti iz kože — Neumito grozdje je nevarno — Kokoši na ulicah (Torej) nravnost brez vere! „Pridigujte nam nravnost, a vere ne, le vere ne,“ govore. Ste že videli prvo nadstropje brez pritličja? Cvetje in sadje brez veje in debla? Ako ni Boga nad menoj, sem si sam bog. Kdo mi bo nalagal dolžnosti? Nikomur nisem odgovoren in se oprostim dolžnosti, kadar hočem. Pametno živeti, da - kaj se to pravi? Anarhistu se zdi jako nespametno, da mora trdo delati, a jesti le' krompir, dočim bogataši šampanjca srkajo, in še bolj nespametno se mu zdi, da ljudje ne odpravijo tacih neenakostij. „Brez vere bi se ljudje med seboj pobili za najbolj sočnato hruško in za najlepšo žensko,“ dejal je Napoleon I., priznani veleum. Brez nravnosti ni reda v človeški družbi, a nravnosti ni brez vere. (V mnogih) krajih obstoji še navada, da se zaklani prašič ne dene iz kože, temuč le, postrežejo ščetine. Ta navada je naravnost nespametna dandanes, ko ima prešičeva koža * 5 5 S * \ \ I izvrstno ceno, ki še leto za letom raste. Vsak umen gospodar bode toraj kožo snel in prodal. Kupujejo se prašičje kože na vago. (O p e t o v a n o) so že oboleli ljudje, ki so jedli rienmito grozdje, na katerem so- bili še ostanki vitrijola, kije strupen. Te dni je nevarno zbolela neka deklica na Dunaju, ker je zobala neumito grozdje. Zdravniki so ji le težko rešili življenje. (Prepovedano) je puščati kokoši in drugo perotnino na javne prostore in pota, i kakor tudi puščati pse po noči brez gospodarja na ulici. Ravno tako vsako onesnaženje javne ceste, ulice itd. Onesnaženje je tudi pisanje in risanje po zidovih, izlivanje vode in drugih tekočin na ulice in javne prostore, razkladanje razpisa in odpadkov vsake vrste ter kapanje deževnice iz pokvarjenih strešnih žlebov, naj se to zgodi namenoma ali iz nemarnosti. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. novembra 1902) SVETU OKOLI SREČA OPOTECA „Ne hvali jutra pred večerom,“ pravi star pregovor, katerega resnico je po svoje skusil na lastni koži nezaposleni steklar Wilhelm Horvath. Oropal je hranilnico v Parndorfu, nato pa poskušal pobegniti s pomočjo avtostopa. Res mu je na dvignjeni palec že po petih minutah neki avtomobilist ustavil. V njem pa so bili policaji, ki so iskali prav roparja. Wilhelm se je torej peljal zastonj, vendar ne tja, kamor se je bil namenil. NAPITEK ZA SREČO - V Bruslju so veselo praznovali poroko Pierra in Francoise S., in da bi bila poročna noč res polna sreče in slabosti, so ženinovi gostiteji dali gostom piti močno pijačo, ki naj bi med drugim vnela mladoporočenca tudi za zakonske sladkosti. Kaže, da sta bila za pijačo najbolj občutljiva nevesta in eden od vabljenih gostov. Med proslavljanjem sta namreč skriv-nosto izginila. Še danes ne vedo ne ženin ne svatje, kam je izginila nevesta. Najbrž napitek še deluje nanjo. ŠPAGETI NA METRE - Nekaj sreči podobnega je najbrž začutil tudi John Blakesley, ki je zmagal na tekmovanju hitro-jedcev. Naloga tekmujočih je bila čimprej požreti 91 metrov špagetov, seveda kuhanih. Johnu je uspelo zadevo zmazati v eni minuti in 31 sekundah. Opazovalci tekmovanja so sicer ploskali, povedali pa so tudi, da je zmagovalec jedel kot svinja. Da, slava ni poceni! POPOTNIK — Nadzornica na progi transibirske železnice je na svoji nadzorni postaji zapazila nekaj čudnega in javila je naprej, da se eden od sprevodnikov čudno obnaša. „Oblekel je rjavo bundo, sedi na odbijačih vagona in kriči od mraza,“ je natanko opisala. Že na naslednji postaji je bilo vse pojasnjeno. Na odbijače zadnjega vagona se je usedel radoveden medved, ki se je potem pač moral malo popeljati naokoli. Krulil pa ni od mraza, kot je domnevala vrla nadzornica vlakov, pač pa od samega strahu. In kdo ne bi? Amazonski bazen je veliko bogastvo, a ni vseeno, kako bodo to bogastvo izkoriščali Nepremišljeni posegi lahko povzroče hude posledice za človeštvo Pred več kot 400 leti se je skupina španskih pustolovcev pod vodstvom Francisca de Orellana podala v pragozdove Amazonije, gnana od bleščečega slepila stare bajke o zlatem mestu El Dorado. Njihovo iskanje silnega bogastva je bilo brezplodno. Skozi močvirja in pragozdove so se prebijali v divjine, ki jih belec še ni videl. Srečali so domačine, med njimi tudi oborožene ženske s sulicami in puščicami v rokah. Ker so žen-ske-bojevnike poznali iz klasične mitologije kot Amazonke, so veliko reko, skozi katere porečje so se potikali, imenovali Amazonka. Zlata seveda niso našli, takrat pa tudi niso vedeli, da hodijo po surovinsko najbogatejšem delu Zemlje in da so zares odkrili pravi El Dorado. Danes ni nobena skrivnost, da je Amazonija nekaj izjemnega. V nji so največje svetovne zaloge lesa in železove rude, izjemno bogata je s kositrom, boksitom in manganom, najbrž pa se v zemeljski skorji tega dela sveta skrivajo tudi največje svetovne zaloge zlata, večje celo od slovitih južnoafriških ležišč. Toda največja vrednost amazonskega bazena je, kot zatrjujejo ekologi, naravno ravnovesje, ki pomeni pravi naravni zaklad s svojim rastlinstvom in živalstvom. Na tem območju je skoraj četrtina vseh svetovnih zalog sladke vode, neizmerni gozdovi pa oskrbujejo ozračje zemlje z ogromnimi količinami kisika, zato ni nič čudnega, če je območje dobilo naziv zelena pljuča planeta. Ekologi še posebej glasno opozarjajo na izjemno pomembnost amazonskega bazena, ker se je proti temu bogastvu že obrnil surovinsko lančni industrijski svet. Nepremišljeni posegi v kočljivo ravnovesje Amazonije lahko povzroče svetovno ekološko katastrofo. Za Brazilijo, ki poseduje naj-večii del Amazonije, je surovin- Svet se zapija OZN opozarja na porast alkoholizma v Aziji V azijskih deželah se alkoholizem vse bolj širi. Kot je razvidno iz podatkov, ki so jih zbrali v OZN, seje proiz vodnja alkoholnih pijač v Aziji od leta 1960 povečala za 500 odst., kar je za štirikrat več, kot znaša svetovno poprečje. V Hongkongu ne mine banket brez drage žgane pijače, v Indiji, kjer je nekdaj slavni Mahatma Gan di dejal, da je pijača hujše zlo kot tatvina in prostituci ja, so že davno pozabili na te svarilne besede in na debelo kršijo prohibicijske zakone. Na Tajskem ljudje potrošijo za alkoholne pijače toliko, kot gre za uvoz nafte. Skratka, v Aziji postaja alkoholizem vse hujši problem. Nekateri krivijo za to zahodno civilizacijo, češ da je prinesla s svojim načinom življenja tudi alkoholizem, ko je razrušila tradicionalne moralne zakone, ki uživanje alkohola prepovedujejo. Številke so posebno izrazite za Japonsko, ki se je tudi najbolj pozahodila. Po neki študiji se je uživanje alkohola kljub visokim davkom in zelo visoki ceni za alkoholne pijače močno povečalo. Še leta 1969 je občasno uživalo alkohol le 19 odst. žensk, lani pa je odstotek zrasel že na 53. Tovrstno stopanje za razvitim svetom gotovo ni dobro, saj povzroča hude posledice, ki so še toliko hujše, ker se vse dogaja v zvečine revnih deželah. Človeku nikoli ne zadošča to, kar ima. Zato se tudi zmeraj bojuje za tisto, česar nima. Da potem nima niti tistega, kar ima. O. DAVIČO sko bogastvo, ki je zvečine še neizkoriščeno, ena od možnih poti, da se izkoplje iz silnih gospodarskih težav, ki so še toliko večje zaradi velikih dolgov, saj je na vrhu svetovne lestvice najbolj zadolženih držav glede na prebivalca. Amazonija je zanjo rešitev. Toda ker gre za območje, ki je življenjsko pomembno za ves svet, je vprašanje izkoriščanja amazonskega naravnega bogastva bolj zapleteno, kot je videti na prvi pogled. Gre za nasprotja med bogatimi in revnimi. Bogati so pripravljeni naravna bogastva sicer plačati, a tudi do kraja izkoristiti, revni pa bi se radi ekonomsko razvili, a vseeno ohranili čimveč naravnih rezerv. Veliki posegi pa se že dogajajo. Ogromna območja gozdov so že posekali, bodisi sami Brazilci za vse večje število svojih tovarn celuloz in papirja, bodisi veliki zasebni industrialci, ki so s pomočjo najsodobnejše tehnologije (spomnimo se na plavajočo tovarno celuloze) segli v doslej nedostopne tropske gozdove Amazonije. Kaj takšni veliki in dostikrat vse premalo premišljeni posegi prinašajo, je danes že skoraj povsem jasno. Znanstveniki opozarjajo predvsem na tri velike nevarnosti. Prva je opuščavljenje. Kar polovica padavin, ki padejo na območje amazonskega bazena, nastane z izhlapevanjem iz gozdov. Kjer so izsekali velike površine gozda, je že manj padavin, erozija tal pa velika. Še obsežnejša izsekavanja lahko pripeljejo do temeljitih sprememb podnebja, kar bi končno povzročilo, da bi se iz zelenečih površin naredile puščave. „Če bo izsekanega preveč gozda, se bo začelo nepopravljivo sušenje," pravi Thomas Lovejoy, znanstvenik, ki dela v organizaciji WWF, ki skrbi za ohranjanje narave v svetu. V daljšem časovnem obdobju bi prišlo do sprememb podnebja tudi drugje, med drugim pa bi ogrozile sedanje žitne predele v ZDA in Kanadi. Druga nevarnost je tako imenovani učinek tople grede ozi- Ponovno energetska kriza?^. Prevelika odvisnost razvitega sveta od bližnjevzbo£,f1 nafte pripravlja krizo — Možne poti za rešitev^. In kakšna naj bi bila ponovna energetska kriza , jjCe ša, kot je ta, katere PoS pri nas šele zdaj čutimo,^ ostrino. Zastoj ej5°nja ne-rasti, zvišanje cen, inflaoj ’ zaposlenost, vse to naj bi lo nevarne meje. , ta]<š' Kot možno rešitev pr® nim razpletom dogodko nj§o ji navajajo v prvi vrstii gi odvisnost razvitega s t>o bližnjevzhodne nafte, ka r teji-mogoče le, če bodo raz penologijo izkoriščanja 0 v0(ja, nih virov energije: sonca’{fanje plimovanja, Zemljine toplote, vetra. Poleg te8 njeva' izboljšali tehnologijo s .^konja energije ter dosegli fc0 roma kopičenje ogljikoveg dvokisa v ozračju. V svetu Zg° vse več fosilnih goriv in jesa’ zaradi česar se veča k°Wia ogljikovega dvokisa, velikan* površine gozdov v Amazoniji p skrbijo, da se ozračje nar^r planeta prečisti in bogati s kis kom. Ko teh velikih naravn pljuč ne bo, se bo naN toliko ogljikovega dvokisa, se bo ozračje pričelo ogreva ' Ta plin namreč zadržuje a mulirano sončno toploto, da more izžareti v vesolje. Veli otoplitev, ki bi tako n3S.ta ’ ima lahko strahotne posledk• Dovolj je že misel, kaj W . zgodilo, ako bi se začel top večni led na obeh zemeljs polih. .. , Tretja nevarnost je na v* manj dramatična, njene P°s za ce pa morda še hujše. G** izginotje številnih rastlinskin živalskih vrst. Od petih m* 'L nov vrst živih bitij, kolikor 1 domnevno živi v svetu, se J kar cel milijon nahaja v Arna niji. Samo v rekah je prek 2-vrst rib, s čimer se ne m pohvaliti nobeno drugo Pote,-L na svetu. Vsa ta pisana mn°a . rastlin in živali živi v ravn°v . ju, ki je čvrsto, dokler so členi življenjske verige strni Posegi v ta edinstveni svet la uničijo to kočljivo ravn: odnadkih in pri odpa Jvrnd’ skih objektov, . energL odpadkih in pri odpam *rniti ji, vse to lahko pomag!. 0 kh' novo svetovno energ Z° Čeprav je študija na«^ag v razviti industrijski sv > ^ nji marsikaj koristn 8 razvitdl mislek tudi v sre 1J. v|ja, pa državah, kot je dug stopa)° tudi v deželah, ki šele ^ Rešitev prejšnje križanke K 1 £ š ~ TT — F r*. fl w N p n R, £ ~N J •v K j A i f E R. A 1 R A D i 0 & p. Al X i ’P 0 S A v j f 25= T X M i A R. e K M e. O N |——^ T”*** «*». .. 32 R. ? e T> utu x A AtV L 0 R i s x rajo r x r h J* A_ S _£ i ; x _i _0 J_ T_ T A X ur K [r 3 M!KJ T_ O |P- _o P. CeJk] A ~K £ A_ L! — R. [o x i A Fmrrmfr deijtar°st M grda najbolj zatega-nJ' ,er nam vzame sposob-’da bi v kaj verjeli. M. SELIMO VIC koli J?apravi ^ po kateri P°tl’ na koncu je grob. I. CANKAR »'fe*le ,ea A. FRANCE D L DELEŽ ZNAK MNOf NJE DALM. TURIST MESTO MESTO VČSSR TONE NE§Žl GLASB. SOSS m IST HRUP D L OROO- SLOJ ORAC JAREM BROM NAGIB H G. IV £ £ DRŽ. BLAGAJk NA^ OPOMB? 0 fsratK: KELLY|I meIto FR.MA- TEMA- TIK ETlOR GLAVAR h SARA- JEVO STEPA NEVOJN STANJE 1 S R rrRTNj HROSU INFARK ovaosi D L VRSTA MOR. ŽIVALI t »ii iisaS. im TRSTaI MP m* ČRKA GL.M. JEME-ML Raz- stre- livo L ERBIJ CAN- KAR ARAB. LUKA VLADAR NAŠA REKA PARGA DL ZGODBA VASA _ krvnička, ki brani telo pred tujki, v primeru artritisa pa -'Pr'cne napadati. Stara bolezen, nov lek ^•"itis muči človeštvo že dolga tisočletja — Nov način ^^zdravljenja te bolezni — Telo napada samo sebe Človek išče zdravilo za artri od tistih časov, ko je uporabljati prva tis zd!°h začei bQip!ila’ torej sega borba proti na Je bilo v zbirki % k° del dar P«ev r.tna imena pritegnila toliko do Je bila aykcijska dvorana ^etela na- ln kupčija je seveda ^ šu h^astli^i1 Vc**ke kupčije so se tiho P°U(iaUsov*’ ki so demonstrativ-'h*di -kJak- da je umetnost tudi e samo za denar. dvomljive vrednosti, ven- DVANAJST LASTNOSTI Veliko izvrstnih svetov in naukov so nama podajale tudi ,Novice' in druge bukve. Začela sva prva v naši soseski gnojiti s pepelom, gipsom in gnojnico. Travnikom vozim gnoj že trideset let. Zadnjih pet let sem posipal po njivah koščeno moko ali zmlete kosti. Ljudje se še zmeraj čudijo, da rodi meni vse lepše kakor njim, sploh to pripisujejo moji strašni sreči, nekateri pa celo coprniji. Imajo oči, pa pravega vzroka nečejo videti. Vidijo božji blagoslov, posnemati pa me vendarle nečejo. Ali kaj bi jih grajal? Jaz sam nisem bil nič boljši in bi gnojil z drugimi vred nemarno morebiti še dandanašnji, ako mi ne bi bila v moji temoti prižgala lučce prebrisana Katrica s svojo pripovedko o proštu in s svojim nujnim opominom, da je treba gnoj bolje ceniti in spoznavati. Peta. Mesto nepotrebnega vinograda mi je Katrica pridobila potrebno hosto. Imela sva vinograd, ki je dal ob dobri letini kakih trideset veder. Jako težavno ga je bilo obdelavati, ker je bil dve uri daleč in v strmem bregu, da sp plohe odnašale prst. Katrica je velela že drugo leto: ,To ni nič. Ta gorica ne nese nobenega dobička, rajši izgubo. Le premisli, koliko denarja se troši zanjo!' Preračunala mi je vse natanko in mi dokazala, da to posestvo nima zame nič vrednosti. Rekla je: .Urbanček, prodajva ga. Če boš poželel vina, saj ti ga bom prinesla rada iz krčme, še bolje pa bo, če ga boš vzel več veder skupaj. Za denar, ki ga dobiva za vinograd, si kupiva listnik! Sosed Jakob bi svojega rad prodal. Leži prav pri roki. Bukve bodo dajale dosti nastila. Za hosto raste tudi veliko praproti, ki je za gnoj še boljša od listja. V prazni jarek, koder teče potok, pa posadi smrečic. Mislim, da se bodo rade prijele in naglo rasle, ker so sosednji gozdi vsi smrekovi.' Katrico sem poslušal in bogme ne v svojo škodo. Da bi videli zdaj to hosto, kako je košata in velika! V jarku stoje smreke, da par volov ene ne spelje. Že čez trideset let so dorasle za vsako rabo. Vina se mi zato ni bilo treba nikoli odvaditi. Prva leta sem ga pil bolj po malem in cvička: dobro je moralo biti tudi sadje in kislo mleko. Ko se mi je premoženje malo bolj zredilo, sem ga posrkal vsak dan po cel bokal in sem izbiral. Po deset, petnajst veder ga zmerom čepi v kleti, da se greva krepčat s Katrico, če nama pride taka volja. Šesta. Katrica me je naučila, da nisem imel zgube z živino. Za pravilo je imela: Kadar je dosti krme, je treba napolniti hleve in svinjake, kolikor le more iti vanje. Trud se bo izplačal obilno. Takrat daje živina kmetu več dobička kakor vse drugo. Kadar pa klaje ni in je tedaj sila draga, pa le proč s .rašiči in govedi. Dosti je, da se pridrži ena molzna krava. Brez nje ni lahko prebiti nikakor ne. Za iztržen denar se bo mast že dobila in bo stala ceneje, kakor če bi redili prasce doma. Volov pa je spomladi na vsakem sejmu, kolikor hočeš, da se kmetu ni treba brigati, kako bo oral. Gospodar se ne sme nikoli v živino zaljubiti in reči: Te ne dam od hiše za noben denar! Človeku je Bog podaril žival za korist, ne pa za ljubezen in škodo. Treba je pognati od hiše najlepši rep precej tisti hip, ko se prepriča gospodar, da mu bo prizadel več kvara kakor dobrote. Tako pametno me je učila Katrica. Za te zlate besede jo moram prav posebno hvaliti, ker so me znebile dosti težkih skrbi. Neumni sosedje so se nama smejali, ko sva jeseni živino prodajala, ali spomladi so nama vsi pritrdili, da sva dobro uganila, ko jih je jelo pritiskati za klajo. Ali niti ta skušnja jih ni izmodrila. Živina jim ni šla na semenj, naj je bilo kaj krme ali ne. Sedma. Katrica mi je spravila vse njive skupaj. Polje sva imela dosti blizu, ali vse raztrgano, tu košček, tam košček in še posebej travnik. Med mojimi delci so imeli prav tako majhne drugi vaščani. Katrica mi je dostikrat govorila: .Dajva, pregovoriva sosede, da menjamo njive. Če bo treba kaj pridati, nikar se ne brani. Saj vidiš, kolik hasek bi bil za naju, če bi nama ležale vse njive okoli hiše, ena pri drugi. Koliko laglje bi jih človek pregledal, obdeloval, varoval škode in okoli in okoli ogradil.' Jel sem sosede popraševati, prepričevati, drezati. Od konca so mi kazali osle in me obrekovali, da jih hočem oslepariti, okrasti. Počasi pa se jim je kri ulegla. Mogel sem se z njimi pogajati. Naglo ni šlo, ali v desetih letih je bila vendar vsa hiša od vseh strani opasana z domačim poljem. Več njiv sva tudi prikupila. Zdaj imava tu štirinajst oralov zemlje skupaj. Ni treba praviti, kako mi je ta skupnost olajševala obdelovanje, kolike škode me je obvarovala in koliko časa mi je prihranila. Župnik so mi povedali, da je po svetu zdaj veliko hrupa in pisarije, da si morajo gospodarji zediniti raztresene posesti. S Katrico sva naredila to reč tako natihoma, da komaj domači vaščani to vedo. UčenjaKi neki trdijo, da bo to združevanje obogatilo kmete. Ne verjamem. Poznam šest gospodarjev, ki so si njive zamenjali in zložili kakor midva. Morda so se mislili res s tem rešiti, ali ni pomoglo vsem; dvema je boben zapel, žalostna godba. Samo toliko pravim še enkrat, sme se reči po pravici, da kmetu, ki je zložil polje, v veliko rečeh odlegne, da ima z njim manj truda in od njega nekoliko več dobička. Kdor pa si želi bogastva, naj si ga išče drugod in kako drugače: na tem potu ga ne najde ne z očmi ne z lučjo. Osma. Katrica me je naučila, kako naj ravnam s sosedi. Rekla mi je: .Urbanček, veš, da so dobri sosedje boljši od žlahte. S sosedi moraš živeti, z žlahto ne. Ne škoditi ne koristiti ti ne more nihče toliko kolikor sosed. Potrebuješ ga stokrat v letu za eno ali za drugo reč. Na vso moč je tedaj treba paziti, da nama sosedje ostanejo prijatelji. Bodiva proti njim, tudi proti njihovim poslom in otrokom zmerom prijazna in postrežna. Pomoziva jim rada z dobrim svetom, kadar je sila, z delom, če jim primanjka kruha, soli in drugih takih potreb, tudi s posojilom. Če pride kateri v vas, veseliva se ga, dajva mu piti, meniva se z njim zmerom priljudno, ne ugovarjajva mu, ne zabavljajva mu ne z najmanjšo besedo. Če pa drugi potrebujejo naju, ne smeva potrebovati tudi midva drugih. Kar se le da, morava ostati ob svojem: morava se tako založiti, da ne bova iskala nobene reči pri tujih ljudeh. Svet ima rad samo take prijatelje, od katerih pričakuje kako korist in pomoč in se ni bati, da bi ga nadlegovali za povračilo. Nikakor pa ne smeva posojati sosedom denarja. Saj veš, da razdere dolg najprej prijaznost. Če si kaj prihraniva, naloživa svoj denar pri drugih poštenih ljudeh v daljnjem kraju. V domači vasi bi nama delal gotovo zamero in sovraštvo, in tega se nama je varovati.' Deveta. Katrica me je naučila, kako naj živim z gospodo. V fari smo imeli graščaka in župnika. Žena mi je dejala tako: .Urbanček, z graščino ne imej nič opraviti! od delegatov za delegate Gradnja v okviru zadrug? V pripravi ustanovitev stanovanjske zadruge za gradnjo hiš na regerških košenicah — Cilj tudi cenejša gradnja Stanovanjske zadruge so se ponekod v Sloveniji že dobro uveljavile, na Dolenjskem pa zaenkrat deluje le zadruga v Šentrupertu v trebanjski občini. V organizaciji, vlogi in funkcijah, ki jih opravljajo, pa je med posameznimi zadrugami kljub dokaj jasnim zakonskim opredelitvam precej razlik. Tako imamo stalne ali le občasne zadruge. Poleg tega se mnoge v glavnem omejujejo le na to, da svojim članom omogočajo nakup gradbenega materiala po cenah brez prometnega davka, kar pa je le eden od namenov delovanja stanovanjskih zadrug. Zadrug, ki bi bile organizirane tako, da bi opravljale še druge, prav tako pomembne naloge v okviru stanovanjske gradnje (naj gre za inve-stitorstvo, nadzor, kreditiranje graditeljev itd.), pa je le malo. Za to je vrsta vzrokov. Predvsem taka gradnja ni imela in še vedno nima dovolj podpore v planih. Njihovo organizacijo in delo zavirajo tudi stalne težave pri pridobivanju komunalno opremljenih stavbnih zemljišč. Vsekakor je še cela vrsta odprtih vprašanj, ki hromijo večjo in hitrejšo uveljavitev stanovanjske gradnje v okviru zadrug. V zadnjem času se tudi v novomeški občini srečujemo s prvimi poskusi za ustanovitev stanovanjske zadruge, ki pa naj bi zaenkrat ne bila stalna, temveč enkratna oblika organiziranosti za izgradnjo konkretnega stanovanjskega kompleksa. Sedaj tečejo priprave za organizacijo stanovanjske zadruge za gradnjo individualnih hiš na regerških košenicah v Novem mestu. Veliko stvari je sicer še nejasnih, a upajmo, da bo akcija čim bolje speljana do konca. Posebno zato, ker lahko dobro organizirana stanovanjska zadruga, ki bo opravljala funkcijo investitorstva, gradbenega nadzora itd., veliko pripomore k racionalnejši in cenejši indivi- dualni stanovanjski gradnji. To pa je v razmerah, ki danes vladajo v celotnem stanovanjskem gospodarstvu, zelo pomembno. Kartoni za plin na občini Novotehna deli kartončke za plin vsak dan v občinski stavbi na Novem trgu Da bi izboljšali trenutni položaj v preskrbi z gospodinjskim plinom, zagotovili vsakemu gospodinjstvu eno polno jeklenko za določen čas in zajezili neljube dogodke iz zadnjega časa, so se v Novem mestu odločili za sistem preskrbe na kartončke. „Plinske“ kartončke deli Novotehna že od ponedeljka, 15. novembra, v prostorih nekdanje cvetličarne v občinski stavbi na Novem trgu in sicer vsak dan od 7. do 9. in od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 10. ure. Hkrati delajo tudi seznam vseh, ki so dobili oštevilčen kartonček in vsi, ki so že dobili plin od 20. oktobra naprej, zaenkrat ne morejo dobiti kartončka. Kdaj bo kdo dobil plin, je odvisno od količin plina, ki jih bo Novotehna uspela zagotoviti. Obvestila, od katere do katere številke kartončka bo plin določen dan moč dobiti, bodo v prostorih občinske stavbe, v prodajalni Novotehna na Glavnem trgu in v prodajalni plina na Cika vi. Za naprej pa že tečejo priprave za uvedbo enotne evidence in preskrbe s plinom v vsej republiki. Potrošniški sveti v novomeški občini pa naj bi do 25. novembra pripravili sezname tistih, ki težje pridejo do plina. PRIJETNO NA URI PRAVLJIC — Pionirska knjižnica v Novem mestu že nekaj časa vsako drugo soboto v mesecu vabi na poslušanje pravljic otroke od 3. do 9. leta. Otroci so navdušeni, saj teh pravljic še niso slišali, ker jih pravljičarka Slavica Kristan pripravlja s pomočjo tuje literature. V času, ko staršem ostaja vedno manj časa za pravljice, bi v veselje otrok in staršev veljalo razmisliti in uvesti ure pravljic med tednom v popoldanskem času, saj je prava škoda, da je tako srečanje le enkrat na mesec. (Foto: J. Pavlin) Bodo nova stanovanja izjema? Precej skrčen plan izgradnje novih stanovanj v novomeški občini — Najslabše kaže družbeni gradnji, saj delovnim organizacijam manjka denarja — Individualna zidava še __________________________________cvete__________________________________ Sedanje resne težave v celotnem gospodarstvu se že kažejo tudi v stanovanjski izgradnji, ki ob vrsti sistemskih pomanjkljivosti in nerešenih vprašanj že doslej ni mogla slediti potrebam, za naprej pa kaže še veliko slabše. Neurejeno družbeno investitorstvo, financiranje stanovanjske gradnje iz čistega dohodka, visoke in precej nestabilne cene, varčevanje brez ekonomskega motiva itd. vodi v skrajno posledico, da bo novih stanovanj zelo malo, in novomeška občina v tem ni izjema. SPOSOJENO TRNJE — Mnogi delegati poznajo samo eno vrsto fizičnega dela: dviganje roke. (Iz Večernjih novosti) Že v preteklem srednjeročnem obdobju nismo uresničili načrtov. Namesto 1.325 družbenih stanovanj jih je bilo zgrajenih le 1. 153 (od LEP ODZIV V ŽUŽEMBERKU V oktobrski krvodajalski akciji v Žužemberku je darovalo svojo kri 170 krajanov iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Krvodajalska akcija je bila tokrat organizirana za potrebe Zavoda za transfuzijo Ljubljana, Suhokranjci pa so pokazali dokajšnjo mero humanosti. Košnja ne bo čakala na sušo Opravljena melioracijska dela na 1,5 kilometra dolgem jarku od Stranj do Dobrove — Boljša krma in lažje spravilo s 25 hektarov travnikov - Kdaj Mokro polje? tega 200 samskih garsonjer), individualna gradnja pa se je povzpela od 760 predvidenih na 1.130 zgrajenih hiš. Tako so bili porušeni načrti o 60-odstotnem deležu družbenih stanovanj v celotni stanovanjski grad nji. V sedanji petletki naj bi po prvotnem načrtu dobili v občini 1.609 novih stanovanj, a v predlogu spremenjenega načrta je število zmanjšano na 1.323. Trenutno pa vse laže, da' bo celo to zelo težko izvedljivo. Največji izpad je spet pri gradnji družbenih stanovanj, ki naj bi jih zgradili le 556 namesto 807, medtem ko je število 767 novih individualnih hiš manjše le za 35. Družbe- Čeprav letošnji načrt vlaganj v izboljševanje kmetijskih zemljišč v novomeški občini ni bil zastavljen pretirano optimistično, je že jasno, da ne bo v celoti uresničen. Kot glavni vzrok za to gre navesti odpor zasebnih lastnikov zemlje do takšnih posegov v zemljišča, predvsem do hidro- melioracij, ki večinoma vedno zahtevajo zložbo zemlje, ker so parcele pri nas zelo majhne. Ne glede na njihove razloge pa je 1 Komi i IVi ■ ■ ISI jo zastave? V Novem mestu nered pri izobešanju zastav Tudi če se danes, čeprav ne gre za noben praznik, ozremo po novomeških ulicah, nas bo pozdravila izobešena zastava, pa najsi gre za zasebno hišo, državno ustanovo ali organizacijo združenega dela. Skorajda nepisano pravilo je postalo, da v Novem mestu izobešamo in snemamo zastave, kot se nam zdi, navzlic odloku o izobešanju zastav iz leta 1978, ki med drugim pravi takole: „Zastave naj vidijo na dneve krajevnih, občinskih, republiških in državnih praznikov ali ob posebnih priložnostih na poziv OK SZDL. Ob dnevih splošne žalosti naj visijo zastave na pol droga. ... Zastave moramo izobestiti dan pred praznikom ali posebnim dogodkom, sneti pa najkasneje 24 ur kasneje ... Najmanjša velikost zastave mora biti 70 x 140 centimetrov ... Za tiste, ki se tega ne bodo držali, so predvidene kazni od 1.000 do 6.000 din, enake so kazni tudi za lastnike raztrganih in umazanih zastav." Novomeščanov kot da takšna navodila ne zanimajo! Še posebej smo nevestni takrat, kadar sta si dva dogodka, ki zahtevata izobešene zastave, blizu. Tak primer je bil nedavni mladinski kongres v Novem mestu in nekaj kasnejši občinski praznik. Komunalni inšpektor novomeške UIS je ob tej priložnosti 26. oktobra (bil je povsem običajen delovni torek) naštel kar 53 kršiteljev, ki so zastave pustili izobešene. Največ kršiteljev je bilo med hišnimi sveti, nekaj pa tudi med delovnimi organizacijami in državnimi ustanovami. Spisek vseh teh bo v kratkem romal k sodniku za prekrške. B. B. oklevanje vendarle težko razumeti, saj izboljšana zemljišča lahko dajejo veliko več. A ponekod vendarle gre. Tako je Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto pred nedavnim zaključilo urejanje kilometer in pol dolgega melioracijskega jarka Stranje -Dobrova. Dosedanji nefunkcionalni jarek so poglobili in razširili, odstranili drevje in grmičevje, del pa so ga speljali na novo. S temi deli, ki jih je financirala novomeška kmetijska zemljiška skupnost, so izboljšali 25 hektarov travnikov, vpliv pa bo čutiti tudi na zemljiščih nad začetkom jarka na Dobruški gmajni, kjer je bilo pred leti že opravljeno čiščenje jarkov. Njive to sicer ne bodo, ker leži vse zemljišče na poplavnem območju, a rasla bo kvalitetnejša živinska krma. Poleg tega 19 kmetom, ki so lastniki tukajšnjih površin, ne bo več treba čakati prave suše, da bi lahko pospravili krmo s travnikov. Uspešnost naložbe se je tudi že pokazala. V tem času so bili ti travniki namreč že poplavljeni, voda pa je po novem jarku odtekla veliko hitreje kot doslej. Medtem pa se nikamor ne premakne že dolgo načrtovana hidromelioracija zemljišč na Mokrem polju. Projekt je sicer narejen, izvedba pa vprašljiva celo v prihodnjem letu, če kmetje končno ne bodo spoznali potrebe in dali pristanka. Z. L. -D. „1, KAKO BOM CIST!“ Ko so v Mirni peči pred dnevi delili bone za gorivo tudi kmetom, je prišlo do zanimivega pogovora. Kmetom so namreč delili gorivo za kmetijske stroje po ključu pravi kmet in polkmet. Tako je gimnazijka, ki je pomagala deliti bone, vprašala nekega kmeta: „Ali ste čisti kmet? “ Kmet pa je jedrnato odgovoril: „1, kako bom čist, ko pa že tri mesece, nisem dobil praška/“ no usmerjena gradnja in organizirana gradnja individualnih hiš je v Novem mestu osredotočena na Cesto herojev, Žibertov hrib, Irčo vas, Brod, Mestne njive, Žabjo vas in Regerške košenice, drugje v občini pa še na Mirno peč, Stražo, Žužemberk, Šentjernej, Meniško vas in Dvor, s čimer prvotno predvidena razpršitev gradnje po manjših centrih prav tako ne bo dosežena, saj je mnogo odstopov. Vse kaže, da se bo v novomeški občini sedaj prvič zgodilo, da bomo imeli komunalno opremljena zemljišča (tu so bile doslej stalno velike težave), gradnja pa ne bo možna. Kajti delovne organizacije nimajo veliko sredstev za nakup družbenih stanovanj, po že veljavnem sistemu družbenega investitorstva pa morajo kupci zbrati ves denar po finančni konstrukciji pred začetkom gradnje. Koliko denarja delovne organizacije zares imajo in koliko so ga pripravljene vložiti v družbena stanovanja, ne pa le v kreditiranje individualne gradnje, bo vidno že sedaj, ko stanovanjska skupnost zbira naročila za stanovanja v soseski Irča vas Brod. Trenutno imajo evidentirane kupce za 151 stanovanj (skoraj za vsa v prvi fazi izgradnje), a utemeljena je bojazen, da bo marsikatera delovna organizacija dvignila roke od nakupa predvidenega števila stanovanj zaradi pomanjkanja denarja. Stanovanjske zagate se bodo tako le še povečevale, zato bo vendarle treba čim-prej poiskati drugačne poti za načrtovanje in financiranje gradnje novih stanovanj. Z. LINDIČ-DRAGAŠ O IZVAJANJU KMETIJSKIH ZAKONOV Za danes je sklicana 6. seja občinskega sindikalnega sveta Novo mesto. Člani bodo največ pozornosti namenili izvajanju zakonov s področja kmetijstva, govorili pa bodo tudi o nalogah, ki so bile sprejete na 10. kongresu slovenskih sindikatov. 9 PRECEJ MANJ NOVIH STANOVANJ Poleg 16-stanovanjskega bloka na Mestnih njivah je gradnja bloka A v soseski na Cesti herojev (na sliki) trenutno edina večja v Novem mestu. 115 stanovanj naj bi bilo vseljivih konec marca 1983 in le upamo lahko, da to ne bodo zadnja vseljena družbena stanovanja do leta 1985 v Novem mestu, kajti zidavi družbenih stanovanj se ne obetajo ravno lepi časi. Pomanjkanje plina sposobnosti in dostojanstva V' začetku oktobra je v vse) Sloveniji tako rekoč čez noč zmanjkalo gospodinjskega plina-Neredna dobava in omejene količine so pred razdeljevalnicami ustvarjale dolge vrste, kajti velja-lo je načelo, da kdor prej pride, prej dobi. Ob tem lahko z veliko verjetnosti zapišemo, da je nino-ge spet zgrabila potrošniška mrzlica in so si hoteli napolni i prav vse jeklenke, ki jih imajo-In verjetno jih ni prav veliko, ki imajo doma le eno. Ne glede na slabšo preskrbo s plinom v zadnjem času in ne glede na ne prav rožnate obete za naprej pa je le težko razume i dogodke, ki smo jim bili Prica pretekli torek pred Novotehnino trgovino s plinom na Cikavi- Ko da je odpovedala vsa zacija, kot da je ljudi zaje množična histerija, ko so ur® ure čakali v vrsti na kartonček, katerim se sedaj edino da prl do polne jeklenke, in kasneje n plin. Po podatkih Novotehne, ^ v Novem mestu edina oskrbuj trgovsko mrežo s plinom (v vs občini pa je še nekaj razdeljeva nic), se je ta dan pred njiboV'. okencem zvrstilo 1.050 lju Razdelili so jim 220 rdečih in 300 modrih kartončkov, 53 P. so jih še vpisali v seznam- Se . dan je dobilo polne Je nca preko 300 ljudi, okrog P°loV\0 ostalih s tega seznama P3 konca tedna - vsi plin, ki g® 7 Novotehna preskrbela iz datnih uvoznih količin v rep1 ki. do- iubli- V torek smo bili vseka ^ priča dogajanju, ki postaja ^ občasnem pomanjkanju katerih artiklov na trgu, žal, ^ bolj pogosto in ki ni nikomur^ ponos. Ljudje so čakali v n od zgodnjih jutranjih ur m do poznega večera je z. Cikavi nepopisna gneČ3, . burjanje pa je botrovalo tu dvema telesnima poškodbam3- Mnogi so za čakanje na karton ček in plin vzeli dan dopusta a preprosto odšli z delovnega me ta! Skoraj nič bolje ni bilo ponedeljek pred občinsko s3. bo, kjer so ta dan začeli VP. sovati porabnike plina in de kartončke. Ne glede na to, da J bilo rečeno, da bo vpisovanje 7. do 9. in od 15. do 17- i“'e’ ljudje kar čakali, tako da delavci Novotehne delili kirt čke vse dopoldne, delo p3 P9 tudi v popoldanski daljšali urah. izasta’ Marsikdo si je ob tem ^ vprašanje, kdo je odgovore to. Ne bi hoteli spet p°'P ^e\ vati, a drži, da nosi sVO|otne odgovornosti vsakdo iz ce —jjnn verige, od preskrbovalne v P ^ do potrošnikov. Če plina ^ manjkalo, vsega tega Ja bi bilo. Brez dvoma tudi Lg-Novotehna in vsi, ki so o g ^ ni za preskrbo tržišča s p yj. niso bili dovolj zgodaj in te . v to pripravljeni na raVna(ja je pogojih pomanjkanja m jn odpovedalo tudi pravo njihov točno informiranje. v ,g zagovor je treba reči, da položaj iz dneva v dan ^ spreminjal, da je bilo rjgta-nejo še potrošniki. Veh , rediti nekaj dokončnega ^ išniki- Veliko*^ naplahtani z obljubami, niso uresničile, ne verjarnv^ -jj beni še tako točni mfom33 v lov, Pa so se spet spustiu 0gj tokrat za plinom. Da so si top delali zaloge, ni nikakrsn ^ cevanje. To kažejo eviden jih dela Novotehna ° ^ s0 oktobra naprej. 5® nakup* se odločili za kontrolo 'un-plina s kartončki, kjer sp grelom ne ostaja veliko mane« ga prostora. i se ^ Upamo lahko ’ ,,.nV jneV1’ sedanji sistem kartončke dence, na osnovi česar ^ jek-gospodinjstvo dobilo e ese|. lenko na dojočen_čjL5r_ ^sio Še posebno, ker b° ^ein P>'. iz dodatnih uvoznih efllj na dobilo v novembr . & toliko plina, kot ga J *na. je seveda informacija .-.daGA-1 Z. LINDIČ - SPOSOJENO TRN^nj0, ! - Bodite lojalni v va jte sl j električno energij0. lojenke (Iz večernjih no ČETRTKOV INTERVJU Referendum v korist kmetic rpf 'n ^' novem^ra na novomeškem območju rendum za uvedbo porodniškega dopusta za kmečke žene Novomeška občina je prva, ki dolenjski regiji uvaja referen-. m’s katerim so kmetici, člani-i zadruge, dane možnosti ena-pravic pri porodu in porodiš em dopustu, kot jih imajo faposlene v združenem delu. Za sne pravice, obveznosti in Jof°Sv ®Te’ Povetlal pravnik e Kirm, vodja splošnega sek-sjV novomeški zadrugi. cel t referendumu> ki bo na onem območju novomeške let ’n novembra os> se bodo združeni kmetje nj, ZaP°s*er|i v temeljnih zadruž-uv j?1®311'230*!3!! odločali glede k Porodniškega dopusta za ca t *Ce’ ‘'lanice zadruge. Pravi-’. ’Pa prinaša tudi obveznosti, J 01 veljala od 1. januarja 1983 Jože Kirm UVait °,bVeZncst Je v tem’ da se stev S0. no združevanje sred-vse ^ 'Zp*adda, ki pomenijo za lQnnns'zaPos'ene kmete okrog Ta . arJev prispevka na leto. enar bodo plačevali svoji -. .. ^ E3 bo nakazovala skup-dru ' °*ro®kega varstva), pri za-dnv' bodo luči upravičenke '^nadomestila. To nado-Du 0 za čas porodniškega do- 7 iližno enako rast . V Pro*zvoda kot v republi-^ehi v °meški občini bosta spu-^Preduip011 dve novi investiciji, I1* E°sry, i ^nacija IMV, tako da se lta vodarskpm *-•-< arskem področju le premi- Kacu-g,. ■"ejevani ba J.e ,reba še vedno na "e Porahp Spl°šne, skupne in oseb-^brie se pravi družbene in 0sebnih H teniske ravni. Tudi pri rea'h° boip *b ni računati na zaslužke, marveč naro- 1N s^°D°CE No ZAKONCE zakonska sveto-kvnik ® 02 spremenjeni ®i°dila sv .združenem delu prila-i ht Dar,?'* i ? bodočim zakon-0 svet„,m' ki želijo predzakon-?tokovni- cnje v ‘zvedt)i skupine So v V- Vsako tretjo so->em. mesieu (letos še 20. t do 8 t m 1 decembra) ob . ha ra, prejemajo kandida-? Prijavu®°yor■ Zaželeno je, da i Pri m*?- -Se Pred prijavo poro-v ZVer! -iu- Vse informaci- i h\ n,1 z zakonskim svetova-\°rek dobe interesenti vsak Skit, 'n 13. uro ter ob . 2alcon^e v®j, v programu delavske • wj radi da? to ni dovolj. Krajamb^ uvr kako poljudno pre^^čeva>“? rem bi jim posredovali ^dejaJ? izkušnje, razen tega p ueti u, nJ1 krizi za plin, da SPetii ** so , j.. lili h še niso ?resneti P,in’ za plin. se sicer med prvimi esneti plin, „bomb“ dvignili? lb^minmB.A DELA 0 Preskrbi Zensedstvn govor tudi na soj' bL. o občinske konference 1 lca ni so pravzaprav lahko zadovoljni s preskrbo pralnega praška. Da ,.padalci" od drugod le ne bi pobirali preveč vreč z njimi, ga ob koncu tedna ne bo v prodaji. Za kavo obeti niso preveč rožnati. Morda jo bo kaj za praznike, sicer pa so v življenju menda še pomembnejše stvari od kave. MANJKA GLEDALCEV - Ob občinskem prazniku seveda ni manjkalo tudi kulturnih prireditev. Zavod za kulturo je priredil na gradu v sodelovanju z brežiškim Posavskim muzejem razstavo o slivarjih. Pripravili so celo pokušnjo izvrstnih princi. A kaj, na otvoritev je prišlo le dvajset gledalcev! Dosti bolje ni bilo na lepem recitalu vrste slovenskih opernih pevcev. Za nameček si je prireditelj privoščil še spodrsljaj, da na odru ni bilo nič, kar bi tudi za zunaj kazalo, da gre za občinski praznik, še zastave ne! NA BLANCI DRUGAČE Na Blanci se je ob otvoritvi tamkajšnjega kulturnega in gasilskega doma in razstave posavskih likovnikov kar trlo ljudi. stem financiranja. Združeno delo te občine je nemudoma namenilo 0,3 odst. od svojih tako imenovanih kosmatih OD. Na minuli teden potrjenem Finančnem načrtu je že zapisana domala stara milijarda. Dosti ali premalo denarja? Vsekakor več kot po starem proračunskem sistemu, vendar, to je nedvoumno pokazala razprava na prvi seji skupščine te skupnosti novega sklica 9. novembra, še zdaleč premalo. Če bi vprašali gospodinje, bi verjetno ob pomanjkanju mesa vzdignile roke za to, da se regresira meso tako, da ga klavnica, kar ga že dobi, pripelje v domače mesnice. Bogatejše občine imajo namreč denar za mesne intervencije. V hudi zagati so veterinarji, ki so pravzaprav desna roka kmetovalcev pri zdravstvenem varstvu živine. Žal tudi njim ni bilo mogoče dati resnejše obljube za kritje izgube. Inž. Jožica Mlakarjeva, vodja te skupnosti po strokovni plati, je morala opozoriti delegate, da bi skupnost že na samem začetku zgrešila namen, če bi izdatneje podprla npr. mesarje ali veterinarje. Osnovni cilj te skupnosti je namreč kar ne-posrednejše financiranje neposredne kmetijske proizvodnje. Javna skrivnost je že, da bi npr. prenekatero prazno stojišče za živino zanesljiveje napolnila primerna cena kot pa regresiranje potrošnje mesa. A. ŽELEZNIK Poceni sokovi iz dragega sadja V mirenski Dani bodo letos predelali 8 tisoč ton sadja — Dražje surovine in energija-Težave s prevozi izdelkov do kupcev — Premajhne zmogljivosti „V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo prodali za četrtino več izdelkov kot v enakem obdobju lani. Za to smo dobili polovico več denarja. K temu zelo dobremu podatku pa je treba dodati, da je bilo treba veliko več odšteti za surovine, reprodukcijski material in energijo, kjer so stroški narasli za 78 odstotkov, zato pa je dohodek le za 24 odstotkov večji,“ pravi Avgust Gregorčič, direktor Dane z Mirne. Cene Daninih proizvodov so že dalj časa zamrznjene, že po splošni zamrznitvi cen pa se je cena za kilogram sladkorja povečala za 5 din. Medtem so se za dvakrat povečale tudi cene energije, da ne govorimo o rasti cen za sadje, ki niso pod kontrolo. Hkrati so močno porasli stroški za obresti in denarja za poslovni sklad je ostalo zelo malo. „Položaj, v katerem smo, kaže samo na možnost slabših rezultatov ob koncu leta. Čeprav smo sklenili, da bomo letos predelali okoli 8 tisoč ton sadja - od tega smo polovico že predelali - se bojimo, kako bomo lahko poslovali. Doma smo sicer našli rešitve zaradi pomanjkanja energije; doslej nam mazuta še ni zmanjkalo, toda težave imamo z razvaža-njem naših izdelkov, saj nafte na bencinskih črpalkah ni dobiti. Te težave so še hujše v drugih republikah, kamor prodamo dobršen del naših izdelkov. Ob tem se sprašujemo, kako v takih razmerah stabilizirati gospodarstvo. Normalno bi bilo, da bi ga stabilizirali z delom, ne pa z varčevanjem, saj z njim ne ustvarjamo nove vred-nosti!“ pravi Gregorčič. Oživel star mlin Dobra letina pšenice se pozna tudi mlinarjem: dela zanje je vse več Trinajsto leto že teče, odkar se je Anton Grebenc iz Bistrice, obcestnega, naselja, med Mirno in Mokronogom, zapisal med mlinarje. Medtem ko so se prva leta mlinska kolesa vrtela bolj malo, se zdaj iz leta v leto bolj. Kmetje se namreč ne odločajo samo za večjo večjo setev pšenice, ampak jo tudi vse bolj vozijo mlet. Še posebno letos, ko je bila tako dobra letina. Anton Grebenc, ki je prej delal v opekarni v Prelesju, v mokronoški Iskri in v grosupeljskem gradbenem podjetju, je v Bistrici odkupil sto let star mlin. Staro stavbo je podrl skoraj do tal, zgradil novo, kupil star val-čni mlin, vodno turbino in stari mlin je spet oživel. Vse skupaj ga je veljalo tedanjih 15 milijonov starih dinarjev. „Izgube z mlinom nimam, kdo bi jo pa kril? “ se nasmeje Anton Grebenc: Samo od mlina ne bi mogel živeti, zato se ukvaijam tudi s kmetijstvom. Grebenc. „Toda samo od mlina ne bi mogel živeti, saj sem imel lani samo 25 tisoč dinarjev prometa. Zato se poleg mlinarstva ukvarjam še s kmetijstvom. V hlevu imam privezanih sedem govedi, posejemo nekaj pšenice pa krompirja in podobno. Kmetijstvo in mlin se lepo dopolnjujeta. V lepem vremenu kmetje ne hodijo v mlin, mi pa tedaj lahko delamo na poljih." Grebenčev valjčni mlin, ki ga izmenoma lahko poganjata voda ali elektrika, zmelje na uro po 80 kilogramov zrnja. Kmetje, ki pripeljejo v mletje žito, dobe za kilogram pšenice 60 dekagramov moke in 20 dekagramov otrobov. In doslej se menda še nihče ni pritožil nad tako menjavo. Lahko pa seveda plačajo storitev tudi z denarjem.' V Dani, kjer tudi pritrjujejo podatkom o letini stoletja, saj so letos na področju Dolenjske odkupili skoraj 10-krat več sadja kot pretekla leta, imajo prav zaradi obilne letine težave. Žato nameravajo že naslednje leto začeti graditi nove zmogljivosti, za katere že imajo tudi vsa potrebna soglasja. Naložba v Dani ima prednost tudi v republiškem merilu. Predelava sadja v mirenski Dani bo trajala nekako do sredine decembra, z njo pa bodo nadaljevali tudi, ko bodo začeli dobivati prebrano sadje iz hladilnic. Skratka: vseh 8 tisoč ton sadja — največ je jabolk in hrušk - bodo kljub težavam predelali. J. SIMČIČ m v V DANI NE USTAVLJAJO STROJEV - Le malokatero leto doslej so imeli toliko dela v Dani kot letos. Stroji tečejo tako rekoč nepretrgoma, saj je predelava 8 tisoč ton sadja za to tovarno vse prej kot majhna naloga. Prav zato večkrat priskočijo na pomoč tudi delavci, zaposleni v skupnih službah. Doslej jim je uspelo predelati že polovico predvidenih količin sadja. Decembra nov delovni čas V trebanjski občini so že sprejeli odlok o varčevanju z energijo — Samoupravni sporazum o novem delovnem času — Po novem bodo začeli delati prihodnji mesec V trebanjski občini so se temeljito lotili ukrepov za zmanjšanje porabe energije. Na zadnji seji vseh treh zborov občinske skupščine so sprejeli odlok, s katerim določajo dopustne temperature za ogrevanje javnih prostorov in družbenih stanovanj, s samoupravnim sporazumom, ki bo sprejet do konca tega meseca, pa bodo določili tudi nov delovni čas, ki naj bi začel veljati v začetku prihodnjega meseca. Uporabniki bodo poslovne in delovne prostore lahko ogreli do največ 19 stopinj, v skladiščnih prostorih pa bo temperatura največ 10 stopinj. Izjeme veljajo le za zdravstvene domove, otroške vrtce in šole. V času, ko ti prostori niso v uporabi, pa se mora temperatura znižati najmanj za 5 stopinj. V izjemnih primerih, ko bi prihajalo do večjih motenj pri dobavah energije, lahko izvršni svet sprejme dodatne omejitvene ukrepe. Zaradi varčevanja z energijo morajo šole začeti pouk najprej ob 8. uri dopoldne, izjema so celodnevne šole; strokovne službe, upravni organi in drugi pa se' morajo novemu delovnemu času prilagoditi. Določene omejitve veljajo tudi za osvetljevanje, ki mora biti zmanjšano za polovico. Za vse kršitve odloka — o njegovih določilih morajo pristojna telesa seznaniti vse delovne ljudi in občane — so predvidene precej visoke kazni, ki se gibljejo med 1000 in 5000 din za odgovorne osebe, prekrški pravnih oseb pa se kaznujejo z denarno kaznijo od 5 do 30 tisoč dinarjev. Samoupravni sporazum o delovnem času sicer ne prinaša bistvenih novosti glede na odlok o varčevanju z energijo, saj bodo povsod tam, kjer delo opravljajo v eni izmeni, začeli delati ob 8. uri. Bistveno je le, da so v njem tudi določila, naj ustanove in službe začno delati in končajo delo v času, ko bodo lahko tudi zaposleni občani zadovoljili svoje potrebe. J. S. IZ KRAJA V K KUPČKI DENARJA SE SELIJO K MERCATORJU - Če kdo zna prepričati kupce, da tudi v najtežjih časih sežejo v „zlate“ rezerve, je to prav gotovo trebanjski Mercator. V zadnjih dneh je namreč pripravil v novo zgrajenih blokih na Pavlinovem hribu v Trebnjem razstavo pohištva, ki je bila zelo dobro obiskana. Ker je bilo pohištvo tudi lepo in okusno razstavljeno, se je verjetno zgodilo, da se je marsikateri zasebni kupček denarja občutno stanjšal. Saj za to ni bilo treba dosti. Kupec je lahko kupil samo omaro za čevlje, pa se je že znebil nekaj tisočakov. JUNAKI ALI BEDAKI V kratkem bodo na seji občinske skupščine sprejeli zazidalni program naselja v Veliki Loki. Tako bodo graditelji, ki so menda komaj čakali na ta odlok, že prihodnje leto začeli z gradnjo. Toda vprašanja, ki se zastavlja samo po sebi ob tem, je: Kaj so ti bodoči graditelji, junaki ali bedaki? Zakaj cene gradbenega materiala bodo take, da moraš biti res noro pogumen, če hočeš graditi. KAKO PA BO Z REKREACIJO? - Že dalj časa se v trebanjski krajevni skupnosti pričkajo zaradi rekreacije. Saj zanimanja je veliko, toda najemnine za dvorane so tako visoke, da si ubogi rekreatorji niti ne morejo privoščiti tako visokih najemnin. In ko so se pristojni v krajevni skupnosti obrnili na teles-nokulturno skupnost, so slišali odgovor, da imajo pravzaprav oni sami v rokah vse adute. KAKO MINE SESTANEK BREZ PREPIRA Kot kaže, so na Mirni odkrili recept, kdaj je treba sklicati sestanke, da na njih ne pride do prepirov. Ko so se na enem izmed takih sestankov pogovarjali o kurjavi za DOM TVD Partizan na Mirni, se tokrat niso skregali, ker je bil sestanek zgodaj zjutraj - že ob 6.30. _ ,,MOŽKA" OBUTEV - Alpina iz -Zirov bo menda prodajala na Mirni moško obutev. Obisk utegne biti kar množičen, saj vabijo plakati na razprodajo ,,možke" obutve. To pa je tako nov artikel, da se splača pogledati. TREBANJSKE NOVICE Zares boj brez upa na zmago? Alkoholizem je razširjen med vsemi sloji in starostmi — Prepoved točenja pred osmo in reprezentanca iz sadnih sokov? — Težišče boja proti alkoholizmu mora biti v delovnem ■ in življenjskem okolju Kakšen je odnos do alkoholizma v posamezmn oKoijih, kaže tudi odziv na pobudo strokovne službe socialnega varstva, ki je pred časom zaprosila vse krajevne skupnosti v občini in večje delovne organizacije, naj ji sporoče podatke o tej socialni bolezni v njihovem okolju. Odgovorilo je 12 organizacij združenega dela in ustanov ter le štiri krajevne skupnosti. Tako ti odgovori ne dajejo ko se že skoraj ne da nič več prave slike o razširjenosti alkoholizma v občini. Iz prispelih odgovorov izhaja, da imajo največ alkoholikov evidentiranih v Beltu 53, v Iskri okoli 50, Goku 27, IM V 10, DES-Elek-tru 8, Kovinarju 4, Cestnem podjetju 3, po enega v viniškem Novoteksu ter OS Črnomelj, medtem ko so iz centra srednjih šol in celodnevne osnovne šole Semič odgovorili, da nimajo alkoholikov. Pri problematiki alkoholizma, ki je razširjen med vsemi sloji občanov in v vseh starostnih skupinah, si v delovnih organizacijah prizadevajo, da bi te stvari reševali zunaj, se pravi zdravstvo in socialno skrbstvo. Delo disciplinskih komisij v večini primerov ni bilo učinkovito, čeprav so zaradi alkoholizma izrekli 20 opominov, 10 delavcem so pogojno prekinili delovno razmerje, dvema pa nepogojno. V krajevnih skupnostih pa skušajo reševanje te pereče problematike še bolj prenesti zgolj na zunanje strokovne institucije. Kot drugje, tudi v Črnomlju ugotavljajo, da okolje alkoholizem tolerira do skrajne meje, O OBRAMBI IN SAMOZAŠČITI Na seji občinske konference Zveze komunistov v Črnomlju, ki bo v torek, 23. novembra, bo beseda tekla o obrambnih in samozaščitnih pripravah v črnomaljski občini ter o izvajanju družbnega plana občine v dveh letih tega srednjeročnega obdobja. popraviti. Svojci v glavnem pričakujejo, da se bo alkoholik spremenil brez njihovega truda, kar pa ni možno. Tako so večkrat alkoholiki, ki jih obravnava strokovna služba socialnega skrbstva, že tako osebnostno moteni, da zavračajo kakršnokoli sodelovanje. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu pri OK SZDL je že pred leti sprejel program boja proti temu zlu, žal pa že nekaj časa ni usklajene akcije različnih dejavnikov, ki naj bi sodelovali v tem boju, saj se koordinacijski odbor že tri leta ni sestal. Na zadnji seji zborov občinske skupščine, ko je beseda tekla o uresničevanju akcijskega programa boja proti alkoholizmu, so sprejeli obširen program ukrepov, omejitev in prepovedi, od tega, da se točenje alkohol- SPOSOJENO TRNJE — Imeli smo in imeli bomo, le I | trenutno nimamo. /Iz Večernjih novosti/ | I__________________________ I O RAZPISU REFERENDUMA Na ponedeljkovi seji vseh zborov skupščine občine je med drugim na dnevnem redu predlog programa javnih del za obdobje 1983-87 ter predlog odloka o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka. Beseda bo tekla tudi o izvajanju družbenega plana občine v prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja ter o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih plana črnomaljske občine za to obdobje. V ŠOLI BODO STANOVANJA — Kaže, da v Črmošnjicah ne bo več podružnične šole. Zadnja leta otroke iz Črmošnjic in Srednje vasi vozijo v matično šolo v Semič, letos jih je 12. V stari črmošnjiški šoli pa razrede preurejajo v družinska stanovanja za delavce tamkajšnjega gozdnega gospodarstva. ČRNOMALJSKI DROBIR STABILIZACIJSKI MARTIN -Kronisti družabnega življenja trdijo, da je bilo letošnje martinovanje v primerjavi z zabavami na ta dan v prejšnjih letih precej skromnejše. To se je poznalo tudi na martinovanju, ki ga je folklorna skupina Zeleni Jurij priredila v črnomaljskem hotelu. Prišlo je res samo kakih 50 ljudi, drži pa tudi, da tem ni bilo žal, saj je bila zabava prijetna in je trajala pozno v noč. Očitno bo treba martinovanje prestaviti, saj v teh časih enajstega V mesecu ljudje nimajo več denarja ali ga še nimajo. VRSTE IN NOV DELOVNI ČAS Na vrste so se ljudje v zadnjem času že kar navadili, saj morajo v vrstah čakati za bencin, plin, prašek, meso. Doslej so nekatere artikle, ki jih primanjkuje, začeli prodajati ob treh popoldne, tako da so se v vrsto lahko postavili tudi tisti, ki so dopoldne v službi. Sedaj pa se je delovni čas za marsikoga spremenil in traja do štirih popoldne, tako da bo verjetno treba tudi prodajo manjkajočih artiklov prilagoditi temu. KMETIJSTVO NA BONE Brez goriva dandanes obstane tudi kmetijstvo, ker pa je v teh časih gorivo (kadar ga imajo) le na bone, so le ti torej tesno povezani s pridelavo hrane. Ob sredah, ko delijo na komiteju za družbeni razvoj bone za gorivo za kosilnice in motorne žage, se nabere kar lepa vrsta. nih pijač prepove pred 8. uro, do tega, da podpirajo prizadevanja za večjo predelavo kakovostnega sadja v sadne sokove in do zavzemanja za ostrejše kaznovanje prekrškov, storjenih v vinjenem stanju. Organizacijam združenega dela pa priporočajo, naj poskrbijo, da med delovnim časom ne bo moč uživati alkoholnih pijač, kar naj velja tudi za tako imenovano reprezentanco. A. B Ze sedaj se ljudje razburjajo, da si zaloge lahko ustvarjajo tisti, ki imajo veliko časa, da večkrat stojijo v vrstah. Javno-tajni volilni zapleti Tretjič o poslovniku — Sporni 228. člen sedaj brez variant Na ponedeljkovi seji zborov občinske skupščine bo že tretjič zapored na dnevnem redu predlog poslovnika skupščine občine Črnomelj. ,,Krivec" za to je 228. člen, ki govori o volitvah predsednika in podpredsednika občine. Ta člen je bil namreč v prvem predlogu poslovnika, ki so ga sprejemali vsi trije zbori konec septembra, pripravljen v dveh variantah: da so volitve predsednika in podpredsednika javne oziroma tajne. Družbenopolitični zbor se je odločil za javne, ostala dva zbora pa za tajne volitve, zato poslovnik ni bil sprejet in potreben je bil usklajevalni postopek. Tik pred oktobrskimi sejami zborov občinske skupščine se je na razširjeni seji sestalo tudi predsedstvo OK SZDL Črnomelj in v celoti podprlo odločitev družbenopolitičnega zbora, ki se je odločil, da se naj predsednika in podpredsednika občine voli javno, na predlog enega delegata ali predsedujočega pa lahko skupščina sklene, da bo glasovanje tajno. Z obširno razloženim stališčem predsedstva OK SZDL pa se zaradi pomanjkanja časa v delegacijah niso mogli ne seznaniti niti s predlogom poslovnika ponovno razpravljati, zato delegati na oktobrski seji skupščine niso imeli pooblastil, da bi spremenili stališča glede tega vprašanja. Tako je poslovnik skupščine še tretjič na dnevnem redu. Predsedstvo OK SZDL, ki svojo podporo predlogu predsedstva skupščine občine (le-to je namreč predlagalo, naj bodo volitve javne, medtem ko je statutarno-pravna komisija predlagala tajne) in odločitvi družbenopolitičnega zbora obširno obrazložilo. Hkrati pa za to, da se tudi ostala dva zbora nista odločila za to varianto, v veliki meri krivi statutarno -pravno komisijo, ker je vztrajala pri variantah, in njenega predstavnika, katerega razlaga pred glasovanjem o poslovniku naj bi bila „nepopolna in napačna". Eden od argumentov statutar-no-pravne komisije je bil, da so člani delegacij voljeni s tajnim glasovanje, zato je prav, da je tako tudi pri volitvah predsednika in podpredsednika občine in da se delegat lažje odloča s tajnim glasovanjem. Predsedstvo OK SZDL pa to zavrača, češ da se delegat „ne odloča v svojem imenu, pač v imenu delegacije oz. delegatske baze" in da „pri izvolitvi podpredsednika, predsednika ali drugih funkcionarjev skupščine na konstitutivni seji skupščine ne gre za volitve v klasičnem pomenu, pač pa za razglasitev rezultatov splošnih volitev." Na ponedeljkovi seji pa delegati ne bodo več glasovali za to ali ono varianto 228. člena poslovnika, kajti statutarno-pravna komisija seje „na podlagi ponovne poglobljene razprave in širše utemeljitve stališča družbenopolitičnega zbora in obeh predsedstev odločila umakniti osnovno besedilo 228. člena in je podprla varianto, ki se glasi: Glasuje se javno, v kolikor se skupščina na predlog delegata ali predsedujočega ne odloči za tajno glasovanje." Hkrati pa komisija zavrača očitke na svoj račun in predlaga predsedstvu OK SZDL, da jih izpusti, ker pomenijo nezaupnico komisiji. A. BARTEl.J Strogi ukrepi ustavili Kornet^ Zaradi pomanjkanja materiala iz uvoza tretjina delavk Kometa nekaj časa ni delala, poslovanje pa še naprej moteno - „Lohn" posel tudi doma Od 4. do 15. novembra zaradi pomanjkanja potrebnega materiala v metliškem Kometu ni delalo 136 delavk ali nekaj manj kot tretjina vseh zaposlenih. Stal je tudi cel obrat v Starem trgu, kjer je zaposlenih 47 ljudi. Delavke, ki so še imele dopust, so ga morale izkoristiti v teh dneh, ostale pa so za ta čas prisilnega dopusta dobile 60 odst. povprečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih. ,,Do tega je prišlo, ker ne moremo uvoziti potrebnih reprodukcijskih materialov za normalen potek osnovnega proizvodnega programa, se pravi izdelavo nedrčkov za domače tržišče," je povedal direktor Kometa Franc Kočevar. „Ce-prav je v devetih mesecih letošnjega leta skoraj polovica vseh naših kapacitet delala za izvoz in čeprav je pokrivanje uvoza z izvozom v tem obdobju kar 170-odstotno, nimamo deviz za potrebni uvoz." Razpolaganje komaj z dobrimi 30 odst. ustvarjenih deviz je očitno premalo, da bi lahko zagotavljali kolikor toliko normalen potek proizvodnje, ker so pri tem pač odvisni od uvoza, saj na primer elastičnih pletenin na domačem tržišču nihče ne proizvaja. Vsa letošnja predvidevanja so načrtovali na prvotni predpostavki, da boi o razpolagali s 65 odst. ustv rjenih deviz, sredi leta pa se im je vse to podrlo. „Tako 1 idega ukrepa nismo mogli vzdr ati n jasno je, da bo Tudi padec^ kupne moči Čeprav 90-članski kolektiv Novolesove temeljne organizacije Tovarna kopalniške opreme v devetih mesecih ni povsem izpolnil plana, so s poslovanjem v tem obdobju še kar zadovoljni, žal pa razni znaki kažejo, da bo v zadnjem četrtletju letošnjega leta težje. Tudi natančno načrtovanje za delo v prihodnjem letu je precej otežkočeno, saj je vsa stvar okoli usklajevanja cen novih proizvodov precej nejasna. „Prodaja v zadnjem četrtletju upada, naročil je manj, kar je posledica upočasnjene stanovanjske gradnje, zaostrenih kreditnih pogojev in padca kupne moči prebivalcev," pravi direktor Peter Drenik. Do sedaj v tozdu TKO Niso imeli večjih težav pri oskrbi s potrebnimi materiali, občasno pa je kljub temu prihajalo do krajših zastojev. s • V devetih mesecih je vrednost Kometovega izvoza na konvertibilno tržišče znašala 33 milijonov dinarjev, kar je 12 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, uvoz pa so v primerjavi z lanskim devet-mesečjem zmanjšali za desetino. Izvoz na klirinško območje pa je v lanskem obdobju znašal 20 milijonov dinatjev, letos pa 10 milijonov dinarjev. Letos je Komet le za 8 odstotkov povečal cene svojih izdelkov, osebni dohodki pa so večji za 22 odst. in znašajo v povprečju 9.588 dinarjev na mesec. tudi napr j taše poslovanje moteno," >ra' i direktor. Da bi kar se le i i omili hude težave, skušajo de no kupiti in si izposoditi pot ebne stroje, da bi lahko uvedli dodatni program; če bo nujno, pa bi skušali uvesti tudi delo v treh izmenah, čeprav je to v iretežno mladem ženskem kole čtivu zelo težko. Ta začasni dr jatni program de- O DELU SZDL NA JUGORJU Danes bo na Jugorju programska seja krajevne konference SZDL, na kateri bo beseda tekla o delovanju družbenopolitičnih organizacij v tej krajevni skupnosti v zadnjem obdobju, delu društev, delovanju delegacij. Sprejeli bodo tudi delovni program KK SZDL za prihodnje leto ter izvolili novega sekretarja krajevne konference. jansko po :vr ±, da bi delali J. -imenovani „lohn“ posel za mače tržišče. Vsekakor pa treba najti bolj trdno smer na daljnjega razvoja Kometa, s J izvoz v obliki lohn posla go o ni tisto, kar bi temu kolektivu zagotavljalo dolgoročno p spektivo; že sedaj se naroči a tujine zmanjšujejo, pogoji pa vse ostrejši. Gotovo je prava p prizadevanje za čim večji iz gotovih izdelkov, ne pa le g ga dela. „Za prihodnje leto » želimo le dobrih sistemskih tev, ki pa naj bi veljale vse > tako da bi naše načrtovanje lahko uskladili z dejanskim možnostmi," je sklenil K var. aTBARTEU PRIREDITVE ZA PRAZNIK V okviru počastitev praznika občine Metlika in dn va republike so se v začet u tega tedna začela tekmo vanja v kegljanju, šahu, streljanju in namiznem ® nisu, ki bodo trajala do z ■ novembra. V soboto, 20. no vembra, bodo ob 10. uri Belokranjskem muzeju o prli slikarsko razstavo, 0 25. do 28. novembra Pa 1,0 stari kino dvorani obr razstava. Na sam praznilk, petek, 26. novembra, bo slovesno predali narnfn„ skladiščno—proizvodno dy rano Novolesove temelju organizacije Tovarna kopa niške opreme v Rosalnicam kjer bo nato slavnostna sej • Zvečer pa bo na Suhor) slovesnost za občinski 1 krajevni praznik ter dan re publike. i Peter Drenik: „Večje težave v zadnjem četrtletju in negotovost za prihodnje leto." Osnovno surovino za proizvodnjo kopalniškega programa, pleksi plošče, dobijo iz Novo-lesovega tozda Tovarna akrilnih plošč iz Trebnjega, ki pa je povsem vezan na uvoz. „V sedanjih razmerah se seveda vse njihove težave prenašajo neposredno na nas in to bo brez dvoma I vplivalo na naš skupni prihodek oziroma na zmanjšanje dohod- \ ka.“ Medtem ko jih je doslej pestilo še hudo pomanjkanje skladi- j ščnih prostorov in je bila zaradi J tega precej utesnjena tudi pro- j izvodnja, je sedaj to vprašanje za ' ! dalj časa rešeno. V okviru pra- i j znovanja občinskega praznika I I bodo slovesno odprli novo skla-diščno-proizvodno dvorano, ki | meri 3.000 kvadratnih metrov in i je stala okoli 38 milijonov dinar-j| jev. V prvi vrsti bo ta dvorana služila za skladišče gotovih izdel-jj kov, ki zahtevajo veliko prosto-j ra, kar je bil do sedaj eden večjih !| problemov tega kolektiva, saj so i| svoje izdelke skladiščili tako !| rekoč po celi Beli krajini. j| A. B. ZAGOTOVITI DELO — V Kometu si prizadevajo, da bi zago ^ delo za vse delavke in da ne bi prihajalo do nepriljubljenih P° de dopustov. Tako uvajajo začasni dodatni program za. enah-tržišče, če bo nujno, pa bodo morali delati v treh lZin,et $e Prihodnje leto, ko bo začela poskusno obratovati tovarna lup bodo postopoma rešili velike odvisnosti od uvoza. SPREHOD PO METLIKI DA BI PRIVARČEVALI KAR NAJVEČ ENERGIJE, so pričele nekatere službe že delati ob 7. oziroma ob 8. uri. Brez razgovorov bo treba zdaj spremeniti občinski odlok o točenju alkoholnih pijač v času, ko se po kotlinah vali megla. Če ne bo prišlo do spremembe, se lahko zgodi, da bodo pričeli dobivati posamezni uslužbenci po obrazih bakreno barvo, ker se bodo zalivali s kratkimi pijačami, čakajoč na začetek delovnega dne. Resnici na ljubo moramo zapisati, da se jim bodo pa roke manj tresle. To pa je tudi nekaj, mar ne? PO MESTU SE SIRIJO NAJRAZLIČNEJŠE GOVORICE, ki pa najbrž nimajo korenin v resničnih tleh. Tako se trobi o skladiščih bencina, ki ga imajo posamezniki po kleteh, spalnicah, kopalnicah, podstrešjih in kdove še kje. Babice vedo povedati o gorah praškov, nakopičenih v stanovanjih, o litrih in litrih olja, ki se bo pokvarilo, o dajanju manjkajočega blaga izpod pulta, o prekupčevanju z bencinskimi boni. Verjamete ali ne, toda govori se, da stanc bon, kupljen na črno, 40 dinarjev od litra in da jih imajo nekateri krajani kot listja in trave. Prava škoda je, da se ne lotijo pripovedovalci teh izmišljotin pisanja fantastičnih romanov, kajti uspeh ne bi izostal. CERKEV NA n»jv PRI SV. ROKU je videti ou ^jdete še kar dobrem stanju, ce P g0ste vanjo in uprete oči v st P’ pa videli drugačno sliko. 5 steHa več mestih močno razpo ^|fla jaZ- za orglami premočena inJ P?* „e bo pok. Ce se za stavbo n.h« dab> zavzel, se lahko hitro zg jZbulJ’* zlezla vase, in takrat bo , voijti, oči, češ kako smo mogh Da Je se je zgodilo kaj takega- . st? zvoniti po toči prepo . ’ ^onil pregovor, da je nemog a pri' brez zvonov, pa je * cerkvi04 spodoba. In tako bo, ce prepuščena sama sebi- SPET JE ODPRTA Njj^osila CARJEVA GOSTILNA, Pod ntffnimoZdu. menuje Gostilna pr^tist,, V njej se zadržujejo v 8bodl.,d vto - ■ ■ prihod m .eli zniške še poleti ime Pod "1.I‘‘ori pXoZati' Zdaj se imenuje Gostil t n(>lTl tist. V njej se zadržuje ki čakajo na prihou ^ kov, kajti gostilna je bJ & s? 1 postaje. Takoj po delovnem udl^ najdejo v njej toplo za aVtobus ; Usti, ki tu vstopajo na ,asu vozeče proti Hrvatski. -0vori<*’’ pa je slisati tudi slove kratki saj avtobus, ki je se do .P podzenuG; vozil „žbularje sko stfan, u pelje zdaj po hrvat. ,„nstu peije zuaj _,k0 mOStun Pravutine in dalje p drugam-TL Krasinec, v Griblje najbol) lavri te spremerr.be n 0|tnil1 seli, a kaj hočiio. P°S slino, pa gre. metliški tednik Več kritizerstva kot dela V oktobru se je v kočevski občini sestalo le okoli tri četrt 00 ZK — Na seji OK ZKS ponovno sprejeli sklepe o delu komunistov v drugih organizacijah konfe^3^ naJvišjih leles in ZKJ ter po osmi seji občinske stl» mso mogli mimo težkega gospo- fialo so b*'e za kočevske komuniste natanko določene darskega položaja. Gospodarstvo že in r i’ Jih moraj° opraviti. A kljub določenim izvajalcem nalog nekaj let nazaduJe’ k ,emu prispeva organi - 1° bil' skleP' eno- nJih uresničevanje v osnovnih tudl prepočasno povezovanie v Zato J,30' v združenem delu in krajevnih skupnostih pa drugo. »J? na ^ac*nj* seji občinske konference ZK Kočevje spet največ Ko kS izvajanju nalog. ‘ J j, n etne naloce sn hiic v lesni industriji ter odgovornih občinskih funkcionarjev, ki s svojimi ukrepi niso poskrbeli, da bi se težnje po združevanju uresničile. Ko so obravnavali izvajanje temeljev planov v SIS družbenih dejavno- sti aTT' nal0ge so bile sprejete ki delil' • osnovne organizacije, ga deL l.° V orSanizacijah združene- Poslovale g° *ak0.ali dlUgaČe sIabo njevanje predvsem za neizpol- Ptoi7via 03 g na področju izvoza osebno Prekoračitev izplačil za več ke in podobno. Se mora bU tUd' dogovor> da . iaKa ta-ka O Snn Vrta nroonionni prepočasno povezovanje ZKGP in Zidarju ter še kje, posledica pa je zaostajanje za planiranim dohodkom. Tudi na tem področju bo treba sprejeti konkretne naloge. K takim sklepom prav gotovo napeljuje tudi naraščanje izgub v tozdih, manjšanje skladov in tudi kupčka denarja, ki bi sicer moral iti za družbene dejavnosti. J. S. ja ,a taka osnovna organizaci-naloge i6 ' 'n določiti konkretne H Prav n^l83, k0mUnista pose-nosti na,na teme|ju njegove dejav-delo Ta tUdi ocen*1' njegovo od nria?Ka °Pravlieno delo je daleč k> komi' °0nanp Oktobra se je sesta-zacij °dst’ osnovnih organi- btil,v°mUmsti v nJih pa so se nalog tih Prej kot dejavno. V osnov-nisti rLm^Cdal' vlada med komu- Prispevatfk anj1e’-,da ne morei° nič hiiizaciio c P°htiki ekonomske sta-krajevnih’ , Vel-*a 213541 23 tiste v tudi Kit- s Pnostih. Pojavlja se »orali l?VO- nalog, ki bi jih vzrokov f kV’ da bi bil° manj vidijo. Vc •V!tl2erstvo, pa niti ne ga del-, .6 Vecia toleranca do slabe-ItajU n« * Vld* tudl v 4em’ da so v sk«Pnih c?V-n‘ 0rganizaciji ZK in v kritiko k ab izrekli le tovariško Preveč’ ( 1 16 8*ede na položaj le ftav’’ ko“' k°nfere^rad' teb te2av so se na seji kako na e P°novno dogovorili, komunisti. Potekala dejavnost krajevnih V 2druženem delu in tam,tui skuPnostih. A ne samo 2Vezi ie ?4nd*katih in socialistični tnalo komunistov pre- delo sin,ciL,OŽivel0 na' bi prevsem Na kSn1^14. skupin. vPrašan; hccso spet obravnavali ki V2traie .Povezovanja v ZKGP. Sile, tstovah -° na skuPinsko lastniških h pa je niso Premagane, posledi- ^rožben 16 s tem oviran hitrejši Prej k0' r.a2V0j- Za tako stanje so polita0 S 1 odSovorne družbeno- komuniit °r?aniZaciie in 5e P°sebej tozamo ri*1' NaJ še dodam, °hre delavci tu vse prej kot Kr,m’ebne dohodke, da ne fHti . drugih stvareh, kot so H J * » mj vi mn ni, J. S. Plin: občani so za kupone Pretekli teden je pred prodajalno plina v Kočevju prišlo do precejšnje gneče — 350 jeklenk ni bilo dovolj Pretekli teden je bilo v Kočevju pri zasebnem prodajalcu plina Mihaelu Moritzu kar precej vroče. Pred prodajalno se je že v zgodnjih jutranjih urah zbrala precejšnja množica ljudi, vsi pa so hoteli plin. Čeprav je prispelo 350 jeklenk, je nekaj občanov ostalo brez njega. spet nisem dobil. Tudi jaz predlagam prodajo z boni, ali kakorkoli že imenujejo evidenco. Ta bi bila najbolj pravična, saj je povpraševanje po plinu zaradi drage elektrike vse večje." Mihael Moritz je povedal, da je zvedel, da bo plin prišel v torek okoli U. utetdojpcrldhe'. Plin'jč pHšel ob 23. uri, že isti večer pa seje pred prodajamo nabralo 62 avtomobilov. Seveda plina ni delil tisti večer, marveč nasljednji dan. O tem, ali bo dobil plin, Moritz ni obvestil nikogar, niti kočevskega izvršnega, sveta, čeprav bi ga po poprejšnjem dogovoru moral. Tako je plin razdelil 350 občanom, 20 jeklenk pa je ostalo za prednostne odjemalce. Treba je še povedati, da so plin dobili tudi tisti občani, ki v stanovanjih sicer nimajo dimne napeljave. Ker se je pred prodajalno nabralo tudi nekaj razočaranih občanov, ki plina niso dobili, smo med njimi opravili kratko anketo. Peter Vukelič: „En mesec sem že brez plina in tudi danes nisem imel sreče, da bi ga dobil. Čeprav sem že v ponedeljek vedel, da bo plin prispel v Kočevje, sem ostal brez nje-8a-“ S. Marjan Brine: „Plina nisem dobil že tri mesece. Zato sem v službi zaprosil za nekaj ur odstotnosti in spet čakal nanj. Toda tudi to pot nisem imel sreče. Zato predlagam, naj tudi v Kočevju vpeljejo posebne kupone za prodajo plina, da bi ne prihajalo do takih zapletov, kot je danes." Vinko Mejak, upokojenec: ,.Zjutraj sem v samopostrežni zvedel, da bo prispel plin. Tako sem se že sedmič postavil v vrsto, toda plina Anton Hočevar: „Vse skupaj se mi že neumno zdi. Prodajo bi morali urediti drugače, da bi vsi prišli na vrsto. Prav nobenega razloga ne vidim, da bi bilo pri prodaji plina Kočevje izjema. Tudi drugje so začeli prodajati plin na podlagi evidence in kuponov, pri nas pa nič." Po tem je kočevski izvršni svet sprejel nove ukrepe za prodajo plina, o katerih pišemo na prednjih straneh našega časnika. DROBNE IZ KOČEVJA KAKO PA DRUŽINSKO ŽIVLJENJE? Pričetek delovnega časa je tako različen, da se občani kar težko znajdejo, prav tako pa še niso nanj prilagojene tudi vse ostale službe. Resda so s takim delovnim časom precej razbremenjena sredstva javnega prevoza, vendar to po svoje občutijo tudi družine. Niso tako redki primeri, ko mora biti mati na delovnem mestu že ob šesti uri zjutraj, oče ob 7. uri, otroci pa ob 8. uri v šoli. Tudi domov se vračajo tako, samo v obratnem raz-poredju. Kako bo ob takem delovnem času živela družina, kako bo potekalo družabno življenje? Verjetno bo potrebnega še več usklajevanja! AH, TI „TEDNI“ - Te dni smo komaj preživeli vrsto „tednov“. Teden Rdečega križa pa teden boja proti alkoholu, za čisto okolje in podobno. Posledice teh tednov so bile več kot očitne. Poleg stalne nesnage so po okrasnem drevju in okoli njega spet viseli ali ležali plakati. Trd in zagrizen boj pa je bil tudi proti alkoholu. Sovražnika so pokončevali skoraj do onemoglosti, domov pa odhajali utrujeni in precej nestabilni. Ker sovražnik še ni bil premagan, so teden boja še podaljšali. pridni mirno Čakajo na ZIMO - Čeprav se jesen ni pričela z najbolj ugodnim vremenom, je bilo mogoče v nekaj lepih dnevih marsikaj postoriti. Ljudje so lahko pripravili ozimnico vseh vrst, pospravili poljščine, uredili sadovnjake za pre-zimitev, počistili vrtove. In najbolj pridni, ki so si znali razporediti čas, bodo lahko mirno pričakali zimo. UPOKOJENCI TEŽKO ČAKAJO Ker so konec tega meseca prazniki začnejo se ze v soboto, 27. novembra, in bodo trajali vse do srede 1. decembra upokojence zanima, ali bodo dobili svoj denar že pred prazniki. Ce ga bodo, bodo praznike preživeli v zadovoljstvu, v nasprotnem primeru pa bodo - s praznimi žepi bolj slabo praznovali. Podobno bo tudi za konec leta. KOČEVSKE NOVICE POTNIKOV NE ZMANJKA -Na avtobusnem postajališču v Ribnici že lahko merimo rezultate zadnjih ukrepov za manjšo prodajo bencina. Postajališče je skoraj vedno polno, kar prej ni bilo tako očitno. Vendar morajo biti potniki točni, saj v bolj oddaljene kraje pelje avtobus le enkrat na dan, kar velja posebej za Loški potok. TA TEDEN BODO KONČANI ZBORI OBČANOV Sredi tega tedna se bodo v ribniški občini končali zbori občanov po krajevnih skupnostih. Na zborih občanov bodo krajani obravnavali realizacijo programov v preteklem obdobju, načrte za naslednje leto, pripravili pa bodo tudi kadrovske rešitve za vodilna telesa v krajevnih skupnostih. Več o tem, posebej pa o zboru v krajevni skupnosti Ribnica, bomo še poročali. Za stroji je dela dovolj V ribniški občini morajo do konca leta uskladiti načrte zaposlovanja — V proizvodnji bo dela dovolj V ribniški občini je ta čas 99 nezaposlenih ljudi, kar je le nekaj več kpt 2 odst. in manj kot lani, tako da lahko rečemo, da vprašanje nezaposlenosti v ribniški občini še ni pereče. Bolj zaskrbljujoče pa je, da je med njimi kar pet takih z visoko ali višjo in 17 s srednješolsko izobrazbo. Strokovni delavec skupnosti za zaposlovanje Andrej Smole pravi, da je med iskalci zaposlitve pretežna večina takih, ki bi se zaposlili izven gospodarstva. Žal so ti nekakšne žrtve pojava, ko se je zaposlenost v družbenih dejavnostih večala. Po letu 1980 so se začela drugačna gibanja in zdaj je ljudi s takšno izobrazbo veliko težje zaposliti, kot je bilo | prej. Tako je gimnazijske maturante prej zaposlovala banka in druge podobne ustanove, zdaj pa se bodo morali ti preusmerjati v Andrej Smole: Na srečo so gimnazijski maturanti med najbolj osveščenimi in so se pripravljeni usposabljati za vse vrste poklice, tudi proizvodne. druge dejavnosti, tudi v proizvodnjo. Na srečo gimnazijci nimajo nič proti temu in so se pripravljeni preusmerjati. Letos je indeks rasti zaposlovanja v ribniški občini nekoliko višji, kot je bil predviden z resolucijo. Za prihodnje leto ribniško gospodarstvo načrtuje še večje zaposlovanje. Stopnja zaposlovanja naj bi znašala skoraj 4 odst., to pa ne bo v skladu z načrti glede rasti bruioproduk-ta, tako da se bo moralo gospodarstvo uskladiti in te poraste že do konca leta začrtati nekoliko nižje. J. S. Dolžniki in upniki hkrati Ribniško gospodarstvo je dobro poslovalo in končalo brez izgub — Manjša se likvidna sposobnost ,,Proizvodnja v ribniškin delovnih organizacijah je tekla nemoteno in pravih zastojev ni bilo. Seveda to ne pomeni, da združeno delo ni imelo težav pri nabavi surovin, reprodukcijskega materiala in energije. Toda z izredno požrtvovalnostjo vseh odgovornih so premagali vse težave — niti eni delovni organizaciji ali tozdu ni bilo treba menjati proizvodnih programov ali vpeljati nadomestnih programov. Pričakujemo, da tudi do konca leta ne bo večjih težav in da bodo tudi tedaj vse ribniške delovne organizacije zaključile brez izgub," pravi Alojzija Zakrajšek, članica ribniškega izvršnega sveta in planer-analitik v komiteju za gospodarstvo. Toda podrobnejša analiza čno občuti padec kupne moči in ima zdaj polna skladišča svojih izdelkov. Seveda proizvodnja kljub temu nemoteno teče, a dela večinoma za skladišča, kar skupaj s pripravljenem zalog hlodovine veže obratna sredstva. K temu je treba dodati, da nekateri tozdi ne dosegajo niti lanskega dohodka. Najbolje so poslovali v Riku, kjer so za 46 odstotkov povečali dohodek, med njihovimi tozdi pa je najboljši Ricomag, ki je dosegel kar za 61 odstotkov več dohodka kot v enakem obdobju,lani. Podobno so poslovali tudi v ITPP, kmetijski zadrugi in Eurotransu. Gospodarstvo je poslovalo brez izgub, malo težje pa je v družbenih dejavnostih, kjer komaj „shajajo“. V zdravstvenem domu in v šolah delajo dnevne bilance in si denar tudi posojajo, vprašanje pa je, kako jo bodo zvozili, ker so prispevne stopnje nižje, prav taku pa je v primeru zdravstva še vprašanje solidarnostnega denana. J. SIMČIČ gospodarjenja kaže, da se v gospodarstvu vendarle pojavljajo težave. Najbolj bode v oči, da se slabša likvidna sposobnost gospodarstva. Čeprav kažejo indeksi, da se stroški za obresti sicer nižajo, absolutno naraščajo, kar priča o precejšnji zadolženosti. Vendar Ribničani dolgujejo manj, kot pa terjajo, torej kreditirajo tudi oni druge. Prav tako bo manj denarja za razširitev materialne osnove dela. V najhujših težavah je zdaj ribniška lesna industrija, ki mo- Po čem so boni? Primer iz Ribnice: preprodaja bencinskih bonov je že ,,stekla" Uvedba bencinskih bonov je mea občani naletela na odobravanje. Toda hkrati je že prišlo do raznih oblik barantanja zanje. Najpogosteje se to dogaja v gostilnah. Kdor ima denar jih plača in to dobro. Toda dogaja se tudi, da nekateri kupijo bone, misleč, da so s tem že plačali bencin. Vse to pa med takimi „srečneži“ povzroča kaj neprijetno soočanje s kruto resničnostjo. Tako se je v neki ribniški gostilni zgodilo, da se je pojavil neki interesent za bone. In kmalu se je našel tudi nekdo, ki je bone imel, a je hotel zanje, razumljivo, tudi denar. „Sporazum“ je bil kmalu sprejet in roki sta udarili skupaj. Kupec je za 10-litrski bon odštel 500 dinarjev. Sebe in druge je prepričeval, da 400 dinarjev daje za bencin, ostalo pa za pijačo. Vsi volkovi siti in ovce cele, bi rekli po starem pregovoru. Toda na bencinski črpalki se je začelo razočaranje. Za 10 litrov super bencina je moral dodati še 400 dinarjev. In tako ga je 10 litrov bencina prišlo 900 dinarjev ali 800, če odštejemo denar za pijačo. Za vsak liter bencina je dejansko odštel po 80 dinarjev. Ta „transakcija“ je samo ena izmed mnogih. Usluge in uslugice z boni se dogajajo tudi drugje, žrtve pa so takile lahkoverneži. DANES USTANOVNI SESTANEK SMUČARSKEGA KLUBA Danes bo v Ribnici ustanovni sestanek ribniškega smučarskega kluba, ki je sicer nekoč že živel, a je nehal delati. Na sestanku iniciativnega odbora, ki bo ob 17. uri v sejni dvorani občinske skupščine, se bodo pogovorili o delu kluba. Na sestanku, katerega pobudnik je OK ZSMS, se bodo pogovarjali o ureditvi smučišč v Bukovici in razvoju tako imenovanih klasičnih smučarskih disciplin, za katere so razmere v ribniški občini več kot dobre. — Kaj praviš na ukrepe izvršnega sveta? — Da so zelo modri, saj smo z njimi dosegli, da so si občani nakupili zalog za mesec, dva ali celo za pol leta in več, medtem ko prej s predpisi, prepričevanji in grožnjami nismo mogli doseči, da bi imeli več zalog kot za največ tri dni. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI VESELO MARTINOVANJE DO JUTRA - Martin je minil brez snega, in kot pravi star pregovor, bo zima kratka in blaga ter brez padavin. Naj bo, kakor pač že bo, toda praznik vina so v Ribnici tudi letos proslavili kot ponavadi razburljivo in veselo. V ribniškem hotelu Jelka se je pilo in jedlo do ranih jutranjih ur. Menu je bil 400 dinarjev, za glasbo pa so poskrbeli Ribniški fant-je' na plin so Čakali od 4. URE ZJUTRAJ O plinu se veliko govori in piše in ne moremo kaj, da še mi ne bi dodali nekaj besed. Pretekli teden je v Ribnico prispelo 150 jeklenk, na katere so občani čakali od 4. ure zjutraj. Vse jeklenke so pošle v slabi uri. Ker Ribničani, vsaj tako je slišati, niso zadovoljni s tako prodajo plina, predlagajo, da bi tudi pri njih vpeljali posebne kartice. PREDAVANJA PO MERI CASA - Zveza rezervnih vojaških starešin je za svoje člane pripravila večurno predavanje. Predavatelji, Drago Košmrlj, znani novinar Rada in televizije, Franc Lapajne, predsednik ribniškega izvršnega sveta, in Janez Bambič, sekretar komiteja OK ZKS Ribnica, so govorili o sedanjih mednarodnih odnosih, ekonomski situaciji pri nas in v svetu in o vrsti drugih aktualnih vprašanj. Zanimiva predavanja so vse poslušalce močno pritegnila. SODRAŽAN1 ŽANJEJO APLAVZ Moški pevski oktet Donit iz Sodražice, ki uspešno deluje že več kot sedem let, zanje uspehe doma in na gostovanjih. Nastop >1 je že na več pevskih revijah na ko ev-sko-ribniškem področju in povsou ;e bil lepo sprejet. V tem letu so člani okteta gostovali v Avstriji in v mnogih krajih Slovenije. Pred nedavnim pa so gostovali v makedonskih Kava-darcih, kjer so poželi aplavz na odprti sceni. RE5ET0 ■] O i moo mm TEDENSKA Četrtek, 18. novembra - Roman Petek, 19. novembra - Izak Sobota, 20. novembra - Edmund Nedelja, 21. novembra Marija Ponedeljek, 22. novembra - Čecilija Torek, 23. novembra - Klemen Sreda, 24. novembra — Flora Četrtek, 25. novembra - Katarina prvi LUNINE MENE 23. novembra ob 21.05 krajec BREŽICE: 19. in 20. 11. ameriški barvni film Vaba. 21. in 22.11. ameriški barvni film Šagun, japonski vodja. 23. in 24. 11. italijanski barvni film Žena na dopustu, ljubica v mestu. ČRNOMELJ: 19. 11. angleški film Imenujem se Nobody. 19. 11. ameriški film Na zahodu nič novega. 21.11. ameriški film Noč generala. 21. 11. angleški film Velik riziko. 22. in 23. 11. ameriški film Vsi smo bili hipiji. 25. 11. ameriški film Zmaj v ognju. KOSTANJEVICA: 20. 11. francoski film Nasferoti, fantom noči. 21. 11. ameriški film Stalna deklica. KRŠKO: 18. 11. nemški film Dekleta iz trga Zoo. 19. 11. domači fiiin Razseljena oseba. 20. in 21. 11. švedski film Ljubezen na vrtiljaku. 23. 11. italijansko-angleški film Imenujem se Nobody. 24. 11. ameriški film Manhattan. 25. 11. angleški film Julija. SEVNICA: 18. in 21. 11. ameriški film Vse v redu. 19. in 20. 11. italijanski film V Milanu ubijajo ob sobotah. 24. 11. jugoslovanski film Vojakova ljubezen. 25. 11. ameriški film Vsi smo bili hipiji. STANOVANJA ODDAM trisobno stanovanje na Otočcu s centralnim ogrevanjem. Informacije na tel. 24-220 v večernih urah. NUJNO IŠČEVA ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero. Možno predplačilo. Tel. (068) 25-486 od 17. do 18. ure. SOBO ODDAM dvema fantoma ali dekletoma. Soba je centralno ogrevana. Cena po dogovoru. Ka-tič, Kajuhova, Krško. OPREMLJENO OGREVANO SOBO s souporabo kopalnice in WC ter posebnim vhodom oddam Slovenki. Tel 23-669. NA STANOVANJE VZAMEM mlajšo zdravo upokojenko, lahko tudi uslužbenko v bližini Novega mesta ob avtobusni postaji. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (4953/82). Motorna vozila SAAB 99, letnik 1971, prodam za 170.000 din. Slavko Merslavič, Brežice, Vodnikova 1, tel. 61-483, od 7. do 17. ure. PRODAM stoenko 1100/M, letnik 1982. Pahljina, Nad mlini 44, Novo mesto, tel. 23 -445. AMI 8 break, letnik 1976, registriran do 18. 8. 1983, v odličnem stanju, ugodno prodam. Informacije po tel. (068) 21-539 ali Koštialova 42, Novo mesto, na ime Zučak. RENAULT 12 (Dacia), prva registracija 23. 6. 1976, odlično ohranjen, prodam. Informacije vsak dan po tel. 21-539 ali Koštialova 42, Novo mesto, na ime Ž11Č3 k ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do novembra 1983, poceni prodam. Franc Tomšič, Dobe 16, Kostanjevica na Krki. OM CERBIATI 2 T, dobro ohranjen, poceni prodam. Jože Kozan, Pribinci 2, 68341 Adlešiči. ZASTAVO 75u de-lux, prodam po delih. Ogled od 17. ure vsak dan. Slavko Zulič, Vratno 18, Šentjernej. PRODAM ŠKODO, letnik 1970, in Toyoto po delih. Zvonko Hodnik, Prisojna pot 14, Novo mesto. PRODAM SPAČKA, letnik 1976, registriranega do novembra 1983. Darinka Pečnik, Hočevarjev trg 9, Krško. ŠKODO 120 L, karambolirano, letnik junij 1982, prodam. Informacije na tel. (068) 43-707 po 16. uri. PEJČKA 126, letnik 1979, prodam. Milankovič, Pot na Gorjance 19, Novo mesto. FIAT 1300, letnik 1974, vozen, neregistriran, potreben menjave prvih blatnikov in pragov, prodam. Blatnike že imam, gume so nove, pa tudi avto je dodatno opremljen. Motor je redno vzdrževan. Cena 2,5 M. Ogled pri Novaku, Slepšek 7, 68230 Mokronog. ŠKODO 105 L, letnik 1979, prodam. Slavka Zalokar, Vinica, Šmarješke Toplice, tel. 25-538 od 12. do 14. ure. ŠKODO 120 L, letnik 1981 julij, prodam ali zamenjam za moto-kultivator 14 KM diesel s priključki in doplačilom. Avbar, K Roku 15, Novo mesto, tel. 22-669. FIAT 126 P ugodno prodam. Ogled vsak dan popoldne. Vrček, Rotarjeva 7, Novo mesto. PRODAM JAWO 350. Janez Jeršin, Loke 9, Straža. RENAULT TL 4 special, letnik 1977, kovinsko moder, prodam. Dušan Rus, Radoviča n. h., Metlika. Ogled vsak dan. Z 750, letnik 1973, ter blatnika, čelno steno, prage, podna prodam za 1,5 M. Jože Zupančič, Dolenji vrh 6, Dobrnič. RENAULT 18 v odličnem stanju, še ne dve leti star, prodam. Informacije na tel. (068) 21-035. Z 750, letnik 1976, prodam. Jože Rajer, Jordankal 6, Mirna peč. PRODAM FORD TAUNUS 12 m. Smolenja vas 14, Novo mesto. PRODAM Z 101 C, letnik 1980. Marjan Černe, Majde Šilc 4, Novo mesto. PRODAM OPEL ASCONO 1200, DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto. USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik; Niko RihaE UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in IVtarko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 960 din — Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -[dvižni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11.1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100—603—30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23-606 - Naslov uprave Jenkova 1, p. p, 33 tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in oralom DITC tozd Grafika Novo mesto — Barvni filmi in tisk: L,udska pravica, Ljubljana. letnik 1974, karamboliran zadnji levi blatnik, z dodatno opremo, po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (4933/82). PRODAM ZAPOROŽCA 968 A z boni, registriran do 9. 5. 1983. Informacije na tel. 72 -621 -162 ali pri S. Volčanjk, Piršenberg 17 c, Globoko. FIAT 127 prodam. Brane Uhernik, Otočec 48, tel. 24-497. AMI 8, registriran, ugodno prodam. Jože Smolič, Šentjernej 47. UGODNO PRODAM ŠKODO S 100, letnik 1973, neregistrirano. Martin Šinkovec, Telčice 13 pri Škocjanu. F 126, letnik marec 1981 prodam. Dragica Kovačevič, Cesta herojev 32, Novo mesto. || Kmetijski stroji ji PRODAM TRAKTOR Tomo Vin-kovič 22 KW (30 KM). Jože Lekše, Dernovec 2, Leskovec pri Krškem, tel. 72-321 od 14. do 22. ure. PRODAM novo kosilnico BCS. Matija Blatnik, Dobindol, Uršna sela. TRAKTOR STEIER (18 KM) s koso, plugom in jermenico prodam. Milan Voglar, Brezovska gora 17, Leskovec pri Krškem. TRAKTOR ZETOR 4911 s kabino, star eno leto, prodam. Martin Švajger, Čudno selo 4, Črnomelj. TRAKTOR PASCQALI, italijanski (25 KM), s priključki plug, brana, kosilnica prodam. Anton Nemanič, 68330 Metlika. P R O D A M PRODAM sedežno garnituro, taksimeter in tablo. Telefon (068) 24 -259. KOBILO, plemensko, staro pet let, prodam. Telefon (068) 44-770. HARMONIKO, staro eno leto (cis, fis, h), prodam. Anton Filak, Griblje 11, 68332 Gradac. UGODNO PRODAM PEČ za centralno ogrevanje (15.000 kkal), bojler za centralno (100 1) ekspanzijsko posodo — odprti sistem, desna vrata za R 5 (nova), šotor za 4 osebe (4x4 m). Informacije po tel. (068) 72-711 vsak dan po 19. uri. PRODAM vlečni kljuki za R 14 in peugeot 404. Informacije po tel. 22-887. PRODAM TELICO 7 mesecev brejo. Jože Ratajc, Prijateljeva 10. Trebnje. PRODAM novo zaprto prikolico za prevoz goveda in konj. Tel. (061) 861- 692 vsak dan od 15. ure dalje. Naslov v upravi lista (4934/82). PRODAM ostrešje (grušt) in stroj za izdelavo betonskih zidakov (3 dimenzije). Informacije jx> tel. (068) 81 730 v večernih urah. FENDER PRECISION BASS KITARO, novo, prodam. Janez, tel. (06 8) 23-180 zvečer. PRODAM punte (smrekove), bankine in ladijski pod (smrekov suh zaila in stene) za 500,00 din za m . Tel. (068) 22-248, zvečer. PRODAM dva dekliška plašča (zelen loden in rjav usnje-semiš oba s kapuco). Tel. (068) 22-248, zve-čer. NOVE PO LOSI za kombi IMV 2200 in 1600 prodam ter prva leva in desna vrata za R 18. Zupančič, tel. (068) 69-790. PRODAM konja in brejo telico. Ana Barborič, Šentjošt 4, Novo mesto. UGODNO PRODAM KAVČ z raztegljivim mehanizmom. Domine Avguštin, Gor. Straža 163/4, tel. 25-081. PRODAM KORUZO v strokih in seno. Tel. 25-096, od 18. ure dalje. PRODAM bojler (30 1), malo rabljen. Marjana Kozine 19, tel. 23-562. PRODAM 10 m3 bukovih drv. Informacije na tel.: 23-290. PRODAM dirkalno kolo znamke „Rog“ na 10 prestav, zaradi odhoda v JLA. Informacije na teL: 25-000. KUPIM RABLJENO SPALNICO kupim. Tel. 21 -006 po 15. uri. KUPIM 16-colsfci voz, nov ali malo rabljen. Jože Povše, Zagrad 9, Škocjan. nje, da mi povrne odškodnino, ker me je prevaral in na ta način odprl popoldansko obrt. Če tega ne bo ujaošteval, ga bom sodno preganjal. Skrbnik mladoletnih otrok Pugelj iz Draganjih sel 16 preklicuje prodajo premičnin in nepremičnin s strani matere Vere Pugelj, ker sta tudi mladoletna otroka solastnika premoženja. PARCELO (15 arov) za vikend, na lepem sončnem kraju, na Knežiji pri Karteljevem, prodam. Dostop z vsakim vozilom, elektrika poleg. Prodam tudi starinske omare. Informacije pri Ani Smole, Mej vrti 3 Novo mesto. PARCELO z gradbenim dovoljenjem, primerno za obrtnike, v Sentlovrencu pri Trebnjem prodam. Telefon (064) 61 179. RAZNO POMOČ V GOSPODINJSTVU potrebujem enkrat mesečno. Tel. 25—728 Pomoč pri študiju ANGLEŠČINE ali NEMŠČINE vam nudi izkušen profesor. Naslov v upravi lista (4936/82). INŠTRUIRAM predmete osnovnih šol, nemščino pa tudi za srednje šole v območju Ribnica - Kočevje. Tel. 861-354. Pri zahvali za JOŽETA AMBROŽIČA iz Gor. Lokvice 25, Metlika, smo pomotoma izpustili zahvalo podjetju IMV Suhor - sodelavci izmene. Družina AMBROŽIČ. INŠTRUKTORJA za matematiko naravoslovne smeri iščem. Naslov v upravi lista (4937/82). KOŠNJO sena in otave v bližini Novega mesta oddam za več let za hlevski gnoj. Naslov v upravi lista (4932/82). 9. novembra sem peljal dve starejši ženski od Cikave do Vindišerja. Ena je med vožnjo pozabila v avtomobilu dežnik. Oglasi naj se v Bršljinu 60, stanovanje 11, Novo mesto. Od 26. oktobra 1982 se pogreša črn pes kodrček s kratkim repkom. Kdor bi kaj vedel o njem, naj mi proti nagradi sporoči na naslov: Dušan Čelan, Šmihelska 4, pri postaji Kandija. JREKliCI^ PAVLE RECELJ iz Šentjerneja 8 prepovedujem vožnjo čez parcelo št. 2367 (Tičnica), k. o. Kostanjevica (prej Ostrog). JANEZ BORŠTNAR, Mokronog 39, pozivam JOŽETA VENCLJA, Ulica Gubčeve brigade 18, Treb- umssm gra&gs Dragima staršema MARIJI IN JOŽETU ŠAVORN iz Svržakov 7, Metlika, iskrene čestitke ob praznovanju zlate poroke ter še veliko zdravih in srečnih dni v življenju želijo hčerke Marija, Anica in sin Jože z družinami ter pravnuček Gregor. Dragi mami MARIJI PEPEL iz Šmarjeških Toplic za minuli 80. rojstni dan in god želimo še mnogo zdravih in srečnih let, da bi jih preživela z nami. Hčerke Mici, Rozi, Tončka, sinova Lojze in France, vsi z družinami. 18 vnukov in 18 pravnukov pa ji pošilja _koš poljubčkov. Dragi mami MARIJI GODINA iz Orehovice 9 za 80. rojstni dan iskrene čestitke in obilo zdravja želijo otroci z družinami. Dragi in skrbni mami in babici FRANČIŠKI ŠTEPEC iz Novega mesta, Kurirska j»t 6, za 80. rojstni dan, enako očetu za 84., iskrene čestitke in obilo zdravja želijo otroci z družinami. Dragi in skrbni mami JOŽEFI MAKŠE iz Poljan pri Mirni peči iskrene čestitke za 70. rojstni dan z željo, da bi bila zdrava in srečna v krogu svojih domačih. VSI NJENI! Nadvse dobremu in skrbnemu očetu, možu in dedku ANTONU MRHARJU iz Paderšičeve 11 v Novem mestu za njegov 55. rojstni dan, da bi še mnogo let praznoval v krogu svojih najdražjih, želijo žena Ivanka, otroci Ivica, Vojko, Bojan z družinami. l^OBVESTILAl PREVITJE VSEH VRST ELEK- T ROMOTOR JE V, transformatorjev, avtomobilskih dinamov, a natorjev, zaganjačev ter petaj J akumulatorjev vam opravi h in z garancijo HRlS elektro mehanika STANE HRIBAR, . ^ .čevje, Bračičeva 38, tel ( 851 650. Izdelujemo >o«nsKe razdelilne omarice hismh p ključkov po naročilu. .. OBVEŠČAM, da sem odprl kovaško obrt za vsa manjša kovaška > kot so kovanje konj, rezanje jih parkljev, izdelujem pa tudi vrste prikolic in avtomobilskih priključkov. Usluge, kot s vanje konj in rezanje parkljev, pridem delat tudi na dom- . ŠNO KOVAŠrVO loze IJorPo čič, Sela pri Ratezu 22, CENJENE STRANKE ČAM, da imam na zatog1 Mta jelkino eterično olje za z nje astme, bronhitisa i P .j hladov, mazilo proti revmi, p bolezni ožilja in glivičnim mom ter olje prot. zeMčnnn bolečinam in ranam- P°SU®"‘£ povzetju. Navodila so pr „ ERJAVEC STANISLAV, W kljukarjeva 5 7/a, 61000 ljana. Ob boleči izgubi mojega zeta NASA ŽANTEV, našega Aco«. in brata CIRILA ADAMA, ^ CIKOTA, se zahvaljujem vseim so mi izrekli pisno ali usl žalje. FRANC ADAM. POPRAVEK : V reportaži ?b 35-letn^j S trgovskega podjetja N ; ; tehna Novo mesto, kism k j • objavili v prilogi za Pra . ; j občine Novo mesto, je P , • : do dveh neljubih naP3,.' 0 i • Podjetje ni bilo ustanovljen ; • 31. 12. 1946, temveč ; j aprila 1947; 2. V cest'« J kolektiva DO Novotehn^ , : namesto ,,25-Lfc' ' j. i OBSTOJA ... moralo P's3 ; „35—LETNICE ..." £ * j ! paki se naročniku ob) ; j opravičujemo. ...............• ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica VALENTINA LUZARJA \<>t S 3VOII .*> i ■ Potov vrh 24, rKi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v , trenutkih, izrečeno sožalje ter darovano cvetje in vence. Posebna zahvala tovarni Labo , IMV tozd prikolice, ZZB, župniku in patru Niku za opravljeni obred ter vsem govornikom z poslovilne besede. Hvala še enkrat vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Valentin z družino, hčerki Majda z otrokoma in Joži z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče in tete TEREZIJE MARJETIC iz Segonja 3, Škocjan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in va^an0|?jja izraze sožalja, darovano cvetje, pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena za.Lat osebju Splošne bolnice Novo mesto — kirurški oddelek, kolektivu Mercator — Agrokom Krško in Mercator - Preskrba Krško, MPZ Dobrava Škocjan ter župniku za opravljeni o Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 78. letu nas je 8. novembra 1982 po kratkotrajni bolezni tiho zap naša draga sestra, teta ANA PRHNE iz Cerovega loga 26 nutkih Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste nam v tek .Q spremili stali ob strani, sočustvovali z nami ter jo v tako lepem številu še zadnjikrat obiskali na domu ^ izjcazan° na njeni zadnji poti. Toplo zahvalo izrekamo Kristini Kos in njeni družini, Emi Simonci jjvala nesebično pomoč, zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo m 0bred-pevskemu zboru KUD ..Bratov Pirkovič" iz Šentjerneja za zapete pesmi, župniku za oprav Hvala vsem za darovane vence in cvetje. Žalujoči: brat Jože, sestra Micka z družinama ter ostali sorodniki Cerovi log, Črnomelj, Mrtvice ZAHVALA V 88. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, praded, brat in stric JOŽE KOLIGAR iz Gor. Vrhpolja 52, Šentjernej Še rfeno se zahvaljujemo znancem, sorodnikom, kolektivom IMV, ISKRI, GD iz Vrhpolja, ZB Pos j.erne^ za Podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so pokojnega spremili na zadnji poti. Dosf n? za^va^a velia dr. Baburiču za zdravljenje in obiske, GD iz Vrhpolja za spremstvo in ovilni govor ob odprtem grobu, duhovniku pa za opravljeni obred. »str*°p' ŽCna ^a”ja’ s‘n Martin, Jože, Tone z družinami, hčerki Ana in Justi z družinama, a repca z družino, vnuki Jože, Stane z družino, vnukinja Martina ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 52. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast FRANC FLAJNIK A 'Ai '%■ Belčjivrhl2 trenutk i6 za*lva^juje|Tlt’ vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam bili v težkih tozdu k V Pomoč in tolažbo. Posebno se zahvaljujemo Gorenju, TGO Titovo Velenje, ter vs 0l?Presoriev Črnomelj, in Birostroju Ljubljana za podarjene vence in izrečeno sožalje eni’ so pokojnemu darovali cvetje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. kujoči. žena Stanka, sin Mirko z družino, hčerka Viljenka z družino, sestra Tinka z možem in ostalo sorodstvo ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 75. letu starosti zapustila naši draga mama JULIJANA GORIŠEK iz Malega Vidma 11 pri Šentlovrencu Iski ^ 1reno se zahvaljujemo vsem znancem, dobrim sosedom in sorodnikom, ki so nam ob ostnem slovesu pokojne izrazili sožalje, ji darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem mu spremili k večnemu počitku. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju in teti 1 za nesebično pomoč pri domači negi. Žalujoči: vsi njeni Če bi solze naše te zbudile, tebe, ati, ne bi hladna zemlja krila. ZAHVALA V 56. letu nas je nenadoma mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, stari ata VLADIMIR CEROVŠEK obrtnik, elektromehanik na>en? se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki ste nam v Jtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, pokojnemu podarili vence in cvetje in v *ak° velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala osebju oddelka za intenzivno c-80’ Posebno dr. Janežu, pevcem in duhovniku Lapu za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ste pokojnega imela radi! Vsi njegovi Novo mesto, Ločna, 3. 11. 1982 lski Dom je prazen, dom je tih, ker tebe, ljubi oče, zdaj več ni, v naših srcih zdaj počivaš, v preranem grobu mirno spiš. ZAHVALA V 57. letu nas je zapustil dragi oče, stari oče in stric JOŽE TRATNIK iz Irče vasi 5, Novo mesto Isk dai'Cn° se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, koi0,Va"° uvctje ter spremstvo pokojnega na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni biok -U Pionir tozd mehansko-kovinski obrat, kolektivu Tovarne zdravil Krka tozd o«, e!™ja’ Novolesa—tozd TSP, strežnemu osebju ORL in kirurškega oddelka ter župniku za °Pravljeni obred. Žalujoči: sinovi Jože z družino, Drago in Ciril, hčerka Polonca in ostalo sorodstvo •U: ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, sina, očka in brata ROMANA ABRAMA iz Kališevca pri Senovem roj. 13. 5. 1959 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje, sosedom za nesebično pomoč, župniku za opravljeni obred, predvsem pa tov. Alojzu Pavliču za ganljive besede ob slovesu. Iskrena hvala tudi senovski godbi in pevcem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti v njegov prerani grob. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali! Žalujoči: žena Vojka, sin Simon, mama Danica, oče Franc, brat Branko ter ostalo sorodstvo Kališevec, dne 8. novembra 1982 ZAHVALA V 57. letu statosti nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mama in stara mama _ Ji ANARUDMAN iz Gabtja 88 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jv v tako velikem številu spremili na zadnji poti, z nami sočustvovali, nam izrekli, sožalje in pokojni darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo župniku,za opravljeni obred, Ivanki Boltez za poslovilne besede ter pevskejnu zboru Gabrje. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali! •' .ri 'i v' •- o iT- C v 'i > /o ~ -k *5 ~ • o č. Žalujoči: mož Jože, hčerki Veronika in Zalka z družinama, sinova Jože in Vinko z družinama, sinovi Janez, Edvard in Martin ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in tragični izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta ALOJZA BOŽICA Rostohaijeva 80, Krško se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in vsem, ki ste darovali cvetje in vence, sočustvovali z nami ter spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo kolektivu Kostak iz Krškega za vsestransko pomoč in govornikoma tov. Vodopivcu in tov. Mlakarju. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred in pevcem. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Štefka, hčerki Milena in Ivica z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica MATIJA ROMA iz Dobličke gore se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam pa ustno ali pismeno izrazili sožalje, iskrena hvala osebju ZD Črnomelj, DO Rudnik Kanižarica, Beti Črnomelj, PTT Celje, LB Narodni banki Ljubljana, GD Mavrle^ Dobliče in Rožič vrh. Najlepša hvala pevcem, govornikoma in duhovnikoma, 2e posebej Žabkarju za tako ganljive besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: neutolažljiva žena Ana, šest otrok z družinami, sestri in ostalo sorodstvo i O draga mama, ni te več, so žalostni spomini, ostala nam boš kot doslej v tej širši rodovini. ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma nehalo biti plemenito srce naše mame, tašče, sestre, tete, stare mame in babice FRANČIŠKE BOŽICEVIC Tribuče 2 Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za nudeno pomoč, izraženo sožalje, darovane vence in cvetje ter spremstvo pokojne na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornici tov. Faniki Horvat za poslovilne besede pri domači hiši ter organizaciji Zveze borcev za vene" in spremstvo s praporjem, Zvezi žensk Tribuče ter domačemu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinova Ivan in Jože, hčerki Marija in Danica z družinami ter ostalo sorodstvo Tribuče, Črnomelj, Krefeid in Zadar r 1 DANILO B „ Vem, da lončen lonec ali droban brončen obroček, ki ga arheolog po velikem trudu iztrga zemlji, res ne pomeni veliko. Najdba ne bo spremenila temeljnih zgodovinskih spoznanj. In vendar sem vedno znova vesel, da lahko v mozaik drobnih vednosti, ki sestavljajo to našo zgodovino in civilizacijo, dodam nov kamenček, “ je rekel Danilo Breščak iz Novega mesta, arheolog konzer-vator pri novomeškem Zavodu za družbeno planiranje - enota za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ob letošnjem občinskem prazniku je Breščak za razpravo „Antično bronasto posodje Slovenije“ dobil eno od nagrad in diplom novomeške raziskovalne skupnosti. Eno z drugim pomeni trenutni vrh in uresničenje srednješolskih sanj in želja, ki so se začele, ko se je Danilo Breščak, abiturient (žal) poslednjega povojnega letnika novomeške klasične gimnazije, odločal med študijem geologije in arheologije. Danes kljub veliki ljubezni do jamarstva pravi, da bi se ponovno odločil za zadnjo. Breščak je strokovnjak za antiko, torej za vse, kar se je na naših tleh dogajalo pod Rimljani. Tega ni tako malo. Potem ko je mladi arheolog pet let delal v okviru Dolenjskega muzeja, se mu je z novo službo pri Zavodu za družbeno planiranje takoj ponudilo samostojno izkopavanje. Bagri so pri širitvi avtomobilske ceste pri Medvedjeku zadeli v halštatsko gomilo, poleg katere je Breščak med zaščitnimi izkopavanji naletel tudi na monumentalno antično kupolasto grobnico. Sreča, bo kdo rekel. Ni ga med arheologi, ki je ne bi potreboval košček. Že res, da koplješ gomilo, vendar je lahko siromašna ali izropana. Delo boš kljub temu opravil, za arheologijo kot znanost je enakovreden podatek tudi prazno grobišče, ni pa tistega veselja ob najdbi, različni od vseh dosedanjih. Ob tem romanju od groba do groba, od ruševine do ruševine (kaj drugega je navsezadnje arheologovo delo) je imel Breščak kar precej priložnosti za veselje. Na Medvedjeku je bil najden tudi zajeten halštatski bronasti kotliček, v Zloganju pri Škocjanu je letos naletel na rimsko hišo z ostanki centralnega gretja, kar pomeni, da ni bila kar tako, tu je še na stotine tistih drobcev in malenkosti, ki razveseljujejo arheologovo srce, obenem izpopolnjujejo našo vednost o preteklosti. Kdo bo rekel, da je v teh časih vse to odveč, da naj tista krama pač še malo počaka tam, kjer je bila že toliko stoletij. Za take naj ponovimo besede Ortega y Grasseta, ki je rekel: „Kdor hoče na svoj čas pravilno gledati, naj ga gleda od daleč." Za kaj takega pa so potrebne tudi knjižice, kot je ,.Antično bronasto posodje Slovenije", ter možje, kot je Danilo Breščak. MARJAN BAUER Redkim sveti neoporečna luč Skoraj vsa javna razsvetljava na Dolenjskem delana brez projektov redukcij le z odvijanjem žarnic in jemanjem varovalk Do zahtevanih Ali Dolenjci sledimo nedavno objavljeni zvezni uredbi o omejevanju električne energije? Je javna razsvetljava zmanjšana za polovico od običajne, oziroma do tiste meje, ko ni s tem ogrožena tudi varnost občanov in objektov? Smo svetlobne in reklamne napise omejili na res le najnujnejše, smo ugasnili grelna telesa v stanovanjih in poslovnih stavbah, če je v njih napeljano centralno ogrevanje? Tudi to govori ta uredba, da bo televizijski spored vsakodnevno le do 22. ure, ob petkih, sobotah in dnevih pred prazniki pa do 23. ure. Se gospodinjstva držijo tega, da naj porabijo letos le 95 odstotkov lani porabljene električne energije? Nedavni obisk novomeškega elektroenergetskega inšpektorja, uslužbencev Elektra in delavcev novomeške UNZ večine dolenjskih krajev je dal odgovor na marsikaj tega. Predvsem pa je pokazal, da imamo Dolenjci večinoma oporečno, tehnično pomanjkljivo javno razsvetljavo, narejeno brez projektov, le s prostovoljnim delom in s prispevki krajevnih skupnosti. Omenimo ob tem, da so po predpisih narejene le razsvetljava Ceste herojev v Novem mestu, tista med Irčo vasjo in Brodom ter od semiške Iskre do Semiča. To pa je tudi V SOBOTO SMUČARSKI SEJEM Novomeško smučarsko društvo letos že četrtič zapored pripravlja tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme. Sejem bo v soboto in nedeljo v novomeški športni dvorani. Omenimo naj, da je lani prireditev obiskalo preko 3 tisoč obiskovalcev. Tudi letos bo poleg prodaje rabljene opreme še več vzporednih dogodkov: včlanjevanje v Smučarsko zvezo Slovenije, vpis v tečaje smučanja, strokovna predavanja, ogledi smučarskih filmov itd. • Smučarski sejem bo v soboto ob 16. uri obiskal tudi Tone Vogrinec, ki se je odzval povabilu Pioniijeve smučarske sekcije. Predstavil bo knjigo „Šola smučanja14 Bojana Križaja, poleg tega pa bo odgovarjal na vprašanja radovednežev. Prvesnica povrgla trojčke Težakovim iz Slamne vasi so krave že večkrat izlegle dvojčke — Tokrat zdravi trojčki — Zelo redek primer Igra narave je mnogokrat prav nenavadna, včasih preveč kruta, spet drugič ravno obratno. Tokrat se je s svojo ..domišljijo11 uvrstila v hlevu Janeza Težaka v Slamni vasi pri Metliki. Ena izmed njegovih štirih krav, pravzaprav še telica Biba, je 6. novembra povrgla trojčke, dva junčka in teličko. Kot je povedal gospodar, še veterinarji ne pomnijo podobnega primera v vsej Beli krajini, sam pa ve, da so imeli v hlevu ene sosednjih vasi pred več kot petdesetimi leti prav tako številni naraščaj. Sicer pa so pri Težakovih že navajeni na presenečenja takšne vrste, saj sta imeli pred leti v enem tednu kar dve kravi dvojčka. Zato tudi tokrat niso bili presenečeni, ko so pomagali na svet prvima dvema, saj je gospodar kot izkušen živinorejec to že pred- videval. Ko pa so moški odšli veseli dohodek proslavit, je gospodinja ugotovila, da je kar sam pokukal na svet še en kravji potomec, kar ji v prvem tretnutku ni bilo prav nič v veselje, saj je bil hlev že prej pretesen za šest repov. Ker pa pri Težakovih gradijo nov, večjih hlev, so se odločili, da trojčkov ne bodo prodali, ampak jih bodo obdržali doma. Po enem tednu so se junčka in telička dobro počutili, bili so živahni, mleko za njihovo prehranjevanje pa so dajale kar tri krave. Gospodar je bolj v skrbeh za Bibo, ki ji ne tekne niti najboljša krma. B. M. vzrok, da takšne javne razsvetljave ni možno izklapljati z običajnimi tehničnimi posegi, saj v njej niso vgrajene avtomatske ure, niti vse ostalo, kar bi to omogočilo, pač pa pregledovalcem ni preostalo drugega, kot da so s pomočjo lestev odvijali žarnice in jemali varovalke. In če povemo, da je bilo pregledane kar 90 odst. dolenjske javne razsvetljave, ki je z redkimi izjemami tehnično povsem oporečna, smo povedali dovolj. Naj omenimo le, da kakih večjih izklopov prav zaradi slabe kvalitete razsvetljave ni bilo, konec koncev pa so morali misliti tudi na varnost občanov. Temačne ulice in stavbe so namreč za tatove in vlomilce najbolj privlačne. Redukcije na račun varnosti občanov in premoženja pa gotovo niso želeni cilj. Konec koncev pa ni nepomemben tudi podatek, da pomeni javna razsvetljava po Dolenjski le 1 odst. vse porabljene energije. Poglavje zase so svetlobne reklame. Kršiteljev med delovnimi organizacijami ni bilo tako malo in vsi so o svojem početju bili že tudi opozorjeni. Potrebno pa je ob tem povedati, da je dolenjsko združeno delo z razumevanjem sprejelo omejitve porabe elektične energije in naloge v zvezi s tem, predvsem kar zadeva izdelavo in sprejemanje planov v primerih hujših omejitev porabe. Prva in do ponedeljka poleg novomeške ..Krke11 edina, ki je inšpektorjem poslala na vpogled svoj plan, je bila novomeška IMV. Se nekaj je potrebno omeniti. Spremenjeni delovni čas zahteva verjetno tudi prilagoditev omejitev v javni razsvetljavi, zato ne bo napak, če bodo krajevne skupnosti prve, ki naj izdelajo temu prirejen in spremenjen urnik. Zagotovilo elektroenergetskega inšpektorja pa je, da bodo občani o vseh ostalih morebitnih izpadih električne energije pravočasno obveščeni. B. BUDJA NA LOKI EKIPNO PRVENSTVO Novice” iz zidanice »» V Straški gori tudi radio ki ga je poslušal partizanski komandant Stane? - Predmeti zanimivi za lokalno zgo dovino__________________ Čeprav se je konec druge tovne vojne časovno ze p odmaknil in so tudi muzeji ^ ter druge sorodne ustanc> glavnem že zbrali m u ^ obdelali najrazličnejše gradi let narodnoosvobodilnega > pa kaže, da vendarle se n podrobnosti znano, kaj se J ir* tam rM HOffilialO. P navidezno in tam res dogajalo nekatere vsem za za neiuucu, . manj pomembne, tako ie - I. robne reči, ki seveda ne bistveno vplivati na dosedanja dognanja, lahko pa pop® lokalno zgodovino. . ^ Tako se je še do nedavnega malo vedelo o tem, da je_ bila v zidanica Martina Štrumblja^ Straški gori med vojno po no partizansko zbirališče. ^ po Štrumbljevi smrti pre j. ... Bruno m". danico njegov zet B™"° j ti; je iz Straže in jo začel ur ja „ presenečen našel izvod ,,Nd ^ glasila Osvobodilne Ero . ,e Dolenjsko in Notranjsko^ ^ izšlo 28. januarja 1945. ^ ^ drugo številko tiskanega A,, je s svojo vsebino že napo vala skorajšnji konec f2Z. rajha, obenem pa Pisa ukrasti in delovanju ljudskih ^ ti na osvobojenem oženii J • , merek je tako izvrstno o ^ kot bi prišel iz tiskarne • pred petimi leti in ne pr ,nilc štirimi desetletji. PrevzelTl,L. omenjene zidanice pa ve P°bjjevi ♦; to da je v Struni ti še to, j- ... raoiv’ „zapuščini“ tudi starin .^1 ki ga je baje nekoč P^ta(ie, celo Franc Rozman -poveljnik slovenske praiu* vojske. Na kegljišču Loka bo v soboto in nedeljo ekipno prvenstvo dolenjske območne skupnosti. Zmagovalec bo nastopil na območnem prvenstvu vzhodne Slovenije. SPOSOJENO trnje - Ljudje, rešujte carinik Umrli bodo od dolgočasja^ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i ■■■■■■■■ Na tisoče hektarov pod vodo ■ Poplave so povzročile največ škode v brežiški občini — Sevnica odrezana od sve^. OBILEN NARAŠČAJ V MAJHNEM HLEVU -r Ko so bili stari teden dni, so bili kravji trojčki iz Težakovega hleva v Slamni vasi že tako živahni, da jih je gospodar komaj obdržal skupaj. (Foto: M. Bezek) Kdo ga pozna? Pri Žužemberku našli neznanega moškega V Šmihelu pri Žužemberku so 5. novembra našli neznanca (na posnetku), ki pa pri sebi ni imel nikakršnih dokumentov. Oblečen je v zelene hlače, belo in zatem še oranžno srajco, siv pulover in obut v nizke gumijaste škornje. Mladenič je star okoli 20 let in visok 155 do 160 centimetrov. Govori zelo težko in ve o sebi povedati le, da mu je ime Vinko. Ko so ga našli, je imel pri sebi vozovnico za vlak iz Ljubljane do Litije z datumom 1. oktober 1982. Kdor bi o nezhancu vedel karkoli, kar bi pomagalo pri ugotavljanju identite, naj to sporoči novomeški UNZ ali najbližji postaji milice. Dvojni jubilej AMD Krško V soboto, 20. novembra ob 17. uri, v delavskem domu nastopi tudi Slovenski oktet — Stane Potočar častni član Avto-moto društvo v Krškem praznuje letos dvojni jubilej: 35-letnico uspešnega delovanja društva in srebrno obletnico speedwaya. Na priložnostni kulturni prireditvi ob jubileju bosta v sototo, 20. novembra, ob 17. uri v veliki dvorani delavskega Doma Edvarda Kardelja v Krškem nastopila priljubljeni Slovenski oktet in pihalni orkester krških papirničarjev. Za zasluge ob pripravah uspelega finala svetovnega prvenstva dvojic v speedwayu leta 1980 v Krškem bodo razglasili v soboto za častnega člana društva Staneta Potočarja Lazarja, kije bil predsednik častnega komiteja predlanskega finala. Formalno bodo raz- glasili še letošnje državne prvake v moštvenih nastopih speedwayistov, v znak priznanja svojim delavcem in dobrim športnikom pa so pokroviteljstvo nad prireditvijo prevzeli Celuloza, Kovinarska in Slovenijaavto - tozd Servis iz Krškega. Vstopnine ni, zato je prireditev res lepo darilo članom krškega društva in ljubiteljem speedwaya iz Posavja. SMRT V SUMLJIVIH OKOLIŠČINAH 9. novembra okoli 10. ure je bil najden mrtev v svojem stanovanju na Senovem, ulica Ilije Gregorčiča 11, 75-letni Anton Novak. Delavci krške UNZ so ob najdbi našli sledove, ki kažejo, da je Novak umrl v sumljivih okoliščinah. Vzrok smrti še ugotavljajo. SPOSOJENO TRNJE — Sreča se nam več ne nasmiha. Zdaj se nam krohota . . . /Iz Ježa/ — Zakaj vse republike in pokrajini že enkrat ne podpišejo še sporazuma o prehodu v komunizem? /Iz Študenta/ I DOMAČE TRNJE Reka Sava je v noči od nedelje na ponedeljek spet prestopila bre- f3ve. Prebivalci ogroženih vasi v režiški občini so v nedeljo popoldne vsi začudeni sprejemali opozorila sekretariata za ljudsko obrambo, saj je bila Sava še vsa pokorna v strugi in tudi o kakem deževju v tem delu Slovenije ni bilo sledu. Napovedi so se uresničile naslednje jutro, še preden se je zdanilo. Medtem so ljudje umaknili poljščine iz kleti, preselili živino k sosedom ter pospravili seno in steljo. V brežiški občini je bilo pod vodo nekaj čez 3 tisoč hektarov. Cesta skoz Mostec je bila v ponedeljek zaprta. Sava jo je preplavila in promet so usmerili skozi Sela. V največji nevarnosti so bila naselja v dobovski krajevni skupnosti, predvsem Mostec, Mihalo-vec in Loče. V Mihalovcu je bilo odrezanih pet, v Ločah 17 in na Mostecu deset hiš. Več kleti je voda popolnoma zalila. Vdrla je v svinjake, hleve in druga gospodarska poslopja. Pri Budiču na Čatežu so morali prav tako umakniti vse iz kleti, ker je Sava te prostore najprej preplavila. Sest hiš je bilo v vodi tudi v Krški vasi. Sava je naraščala do enajste ure dopoldne, nato je začela počasi upadati. Največ škode je narasla voda povzročila na tistih njivah, kjer so napravili praho in na površinah s pšenico. Kmetom je odneslo tudi ogromno koruznice, saj je večina še ni pospravila s polj. V torek zjutraj so ob pomoči komunalne službe najprej očistili nanose s ceste skozi Mostec, da se je promet lahko normalno odvijal. V Krškem tokrat Sava ni napravila nobene škode. Sekretariat za SLO je spremljal naraščanje reke od 13. ure v nedeljo naprej. Zaradi poplav na Blanci so zaprli promet po štajerski strani. Nekaj ur je bila zaprta tudi cesta od Brestanice do Senovega, kjer je hudourniška voda odnesla dostop do mostu čez potok. Po petih urah je promet spet normalno potekal. na desnem bregu, saj je Mirna drla čez cesto blizu starega križišča, miličniki pa so od cestarjev zahtevali, da zapro obsavsko magistralko blizu nekdanjega lesenega mostu. Tam je deroča.Saya. jela spod-arat(,ZMadj gradnje načeto cesto. Cestarji namreč ravno tam gradijo nov priključek, vodna ujma jih je prehitela, še preden bi bili gotovi novi oporni zidovi. Prvi so imeli težave dežurni delavci celjskega Ingrada, ki gradijo novi most ob ustju Mirne. V narasli vodi je ostal bager Richler, strojnik pa je bil odnesel ključ s seboj domov. V času, ko so ga iskali, je voda že nevarno narasla. Dragoceni uvoženi stroj so naposled rešili boštanjski fantje. Na najvišjo točko novega nasipa so nato zapeljali avtodvigalo iste tvdrke. Voda je ponoči še naraščala, okrog sedme ure pa je upadla za okrog 30 cm. Na levem bregu so okrog polnoči rešgvali hrošča med Gobavci in gostilno Kragl. VW je namreč omagal sredi vode. Tovornjak, ki naj bi ga potegnil na suho, si nT upal v vodo. Avto je nato rešil najpogumenjši, ki je zabredel v vodo in ga ob pomoči pravcate planinske naveze z nasipa uspešno pririnil iz v Skrbi so imeli P°.noV.n? 'Ljjlo lenjem Bo stanju. Najprej J ^a klet slepega KarU -Močivnika^ v srečo je voda začela prof J ponedeljek upadati, tako nju. /jna ni plavala vsaj v s,an..,; vse vsaj v si«--- yse Zal ni bilo mogoče re ^ Prebivalci sooonj r m ozimnice. „ sp0Uhu3<> dela Dolenjega Boštanja s® :0ii jezijo na graditelje noVef? ni;0l da na drugi strani Mirne. Me»fj,0lj so z novimi nasipa^f^vtime, P zaprli pot vodi iz narasle1'1 n3 naj bi tako še bolj pritiskala naselje. Čeprav je bila Sev"^?rJj, pd odrezana od sveta s treh niso Izletniku ob 6. zJutraL,terj od imeli poročil, da se y z de-številnih delavskih avtob tovaf' lavci ne bi prebil v sevn ^ „i ne. Ob 8. uri so zveden. aVt0-moglo na pot troje dela p0klek, busov iz smeri Podvrn, v Blanca in z okrepljen P je Lončarjevem dolu. D^obUsU 'f nisn imeli ooroClf O niso imeli poročil smeri Orehovo, saj je amkajšnja cesta zalita. — Naši energetiki očitno še zmeraj verjamejo v — perpetuum | mobile. M. B. I — Naši mesarji zaslužijo čast- i no članstvo v klubih vegetarijan- J ODPRTO LE PROTI DOLENJSKI deU