LETO XV., ŠTEV. i4f. - j Prva Izdala SLOVENSKI Izdaja rasopisno-z&iožntšku podjetje SZDL »Naš tisk« / Direktor: Rudi Janbuba / Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva nlica 5, telefon 23-522 do 23-526 / Uprava: Ljnbljana, Tomšičeva 5/U., telefon 23-522 do 23-526 i Oglasni oddelek: Ljnbljana, Kardeljeva nlica 6. telefon 21-896. za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-163 / Mesečna naročnina 200 din Cena xq Sr Še vedno: »Rešitev tržaškega vprašanja je odvisna predvsem od Italije« — je izjavil predstavnik sekretariata za zunanje zadeve Branko Draskovic — Delo pri sestavljanju pogodbe o balkanski zvezi dobro napreduje Mladina, ki je na festivalu v Bujah, obiskuje okoliške vasi. V nedeljo pa se bodo vsi zbrali v Kopru na zaključni prireditvi. Načrt zakona o zdravstvenem zavarovanju v razpravi zakonodajnih odborov zvezne skupščine Beograd, 18. jun. (Po telefonu). »Ne morem govoriti o posameznostih sedanjih razgovorov o rešitvi tržaškega vprašanja, vendar pa smatram, da je točna ocena našega in dela tujega tiska, namreč, da je sedaj rešitev tržaškega vprašanja odvisna v prvi vrsti od Italije,« je odgovoril na današnji tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje predsednik državnega sekretariata za zunanje zadeve, tov. Branko Draskovic na vprašanje nekega novinarja, kako ocenjuje sedanjo fazo razgovorov o tržaškem vprašanju. Tov. Dra-škovič je dalje dejal, da delo Trst, 18. jun. (Po tel.) Kot piše današnji popoldanski iredentistični tisk, so predstavniki tržaških iredentističnih strank že v naprej sprejeli resolucijo proti razdelitvi tržaškega ozemlja, katero bodo predložili na današnji seji občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o tržaškem vprašanju. Tako sejo so zahtevale tržaške iredentistične stranke in kominCormi-sti, odkar se je začelo govoriti o možnosti sporazuma rešitve tržaškega vprašanja med Italijo in Jugoslavijo. Tako napovedujejo za danes zvečer reprizo občinske seje takoj po novembrskih izgredih lani, ko smo bili priča najbolj strupenih protijugoslovanskih izlivov. Današnja Togliatijeva »Unita« piše, da je sklicanje današnje občinske seje, na kateri bodo razpravljali o tržaškem vprašanju, »uspeh« ter ponovno poziva k združitvi v enotno fronto tudi najbolj reakcionarnih sil v borbi proti sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. »Unita« se sklicuje predvsem na italijanske begunce iz Dalmacije in Istre ter že odkrito piše, da je »cona B njihovo ozemlje« ter poudarja, da so se vsi ti begunci izrekli proti razdelitvi. Tako vidimo, da kominformisti hujskajo in podžigajo italijanski šovinizem ter iščejo zaveznike pri ljudeh, ki jih je Mussolini poslal kolonizirat jugoslovansko zemljo ter da so se postavili na čelo iredentistov, da bi organi- Padpis trojne zveze Atene, its. jun. (Tanjug). — Uradno je bilo sporočeno, da to konferenca mešanih voja-ško-poi::itnin komisij treh balkanskih držav 28. junija v Atenah. -\a tej konferenci bodo zastopniki vseh treh držav izdelali načrt sporazuma o trojni zvezi, ki «a fcodo potem poslali svojim vladam v odobritev. Atenski politični krogi izražajo prepričanje, da bo trojna zveza podpisana sreči julija na konferenci sveta ministrov za zunanje zadeve treh držav. Ti krogi z zadovoljstvom omenjajo naglo in uspešno delo mešanih komisij, ki so bile ustanovljene po razgovorih, ki jih je imel predsednik republike maršal Tito oh svojem obisku v Grčiji. Pariz, 18. jun. (AFP) Radikalni socialist Mendes France, čigar investituro je sinoči potrdila narodna skupščina, je imel več sestankov s političnimi osebnostmi. Kakor se je zvedelo, bo poslal sporočilo generalu De Gaullu glede na ob- jugoslovanske vojno-politične komisije, ki dela na izdelavi besedila pogodbe o balkanski zvezi, zelo dobro napreduje. Obstoje stalni stiki in izmenjava mišljenj med pristojnimi činitelji treh držav o oblikovanju stališča. »Na podlagi sedanjega položaja,« je naglasil Branko Draškovič. »sem prepričan v popolen uspeh tega dela« Predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je dodal, da ne more precizirati datuma in mesta sestanka voj no-političnih komisij Jugoslavije, Grčije in Turčije. Na pripombo nekega novinarja, da piše atenski tisk, da zirali enotno protijugoslovansko fronto. V tržaških naprednih krogih poudarjajo, da je namen vse te vnaprej pripravljene in organizirane gonje proti sporazumni rešitvi tržaškega vprašanja v občinskem svetu naperjen proti naporom Jugoslavije za utrditev miru v tem delu sveta ter za zastrupljenje ozračja, da ne bi prišlo do pomirje-nja na tem področju. S Lenardič. Beograd, 18. jun. (Tanjug). Nacionalni odbor Jugoslavije za sodelovanje s svetovno organizacijo za predšolsko vzgojo (OMEP) se je odzval povabilu članic OMEP iz skandinavskih držav, naj bi sodeloval na kongresu te mednarodne organizacije, ki bo od 11. do 21. avgusta v Kodanju. Istočasno so se člani nacionalnega odbora sporazumeli, da ne bodo poslali svojih zastopnikov na rimski kongres, ki bo tudi avgusta. S to odločitvijo nacionalni odbor Jugoslavije podpira napore naprednih sil v OMEP, ki se trudijo. da bi preprečili nekaterim silam v vrstah članic OMEP, da bi to mednarodno organizacijo spravile pod vpliv reakcionarnih krogov Latinske Amerike. Nasprotja v svetovni organizaciji za predšolsko vzgojo izvirajo iz njenega zadnjega kongresa v Mehiki leta 1952, ko je bil izvoljen njen najvišji forum — generalni svet — v nasprotju s pravili OMEP s tem, da so izkoristili glasove nacionalnih organizacij, ki jih sploh ni bilo. S pomočjo neresničnih dokumentov so iz vodstva organizacije izrinili del najbol] naprednih ljudi, pravzaprav njenih ustanoviteljev, ki so znani po svojih naprednih nače.in glede vzgoje otrok v predšolski dobi. letnico poziva k odporu 18. junija. Poročajo tudi, da bo imel Mendes France nocoj govor, ki ga bodo prenašali po radiu. Danes se je sešel z voditeljem degolovskega gibanja, poslancem in bivšim ministrom, Sou-stellom. bo ta sestanek 28. t. tn. v Atenah, je Branko Draškovič odgovoril, da nima namena demantirati pisanja atenskih časopisov, če prinašajo uradno sporočilo o tem sestanku. Dodal je, da datum prihodnjega sestanka zunanjih ministrov Jugoslavije, Grčije in Turčije še ni določen.' Bolgarski list »Rabotnieesko delo« je te dni pisal, da obstoji možnost za trgovinske Beograd, 18. jun. (Tanjug). Predsednica Generalne skupščine Združenih narodov ga. Vidjaja Lakšmi Pandit bo prispela 21. junija popoldne z letalom na zemunsko letališče. Kot gost državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča bo ga. Pandit ostala v jugoslaviji 8 dni. Gospo Pandit bo ob njenem prvem obisku v Jugoslaviji sprejel na Brionih predsednik republike Josip Broz-Tito- Ga. Pandit bo obiskala tudi predsednika zvezne Ljudske skupščine Mošo Pijade in državnega sekretarja za zunanje zadeve Kočo Popoviča. Sešla se bo tudi z drugimi uglednimi osebnostmi jugoslovanskega političnega, kulturnega in javnega življenja. Program bivanja predsednice Generalne skupščine OZN v Jugoslaviji določa tudi ob- Ker generalni svet OMEP ni sprejel predlogov o spremembi statuta organizacije, s katerimi bi na rimskem kongresu zagotovili demokratičnost pri izvolitvi novega vodilnega telesa, je del članic OMEP na pobudo danskega nacionalnega odbora sklenil samostojno sklicat; kongres OMEP in rešiti vprašanje. Povabilu so se doslej odzvali odbori Francije, ZDA, Danske, Švedske, Norveške in Velike Britanije. Nacionalni odbor Jugoslavije je član OMEP od 1953, čeprav so naši delavci na področju 500 milijonov za pomoč popievljencem v Sloveniji Beograd, 18. jun. Zvezni izvršni svet je sklenil, da se LR Sloveniji nakaže 500 milijonov dinarjev kot nujna pomoč za popravilo poškodovanih javnih objektov, kakor tudi objektov, ki jih upravljajo gospodarske organizacije v okrajih, prizadetih ob začetka junija od poplav. Razen tega je zvezni državni sekretar za narodno gospodarstvo pooblaščen, da sestavi komisijo, ki naj prouči, kakšno škodo so utrpele gospodarske organizacije v Sloveniji zaradi poplav, kakor tudi vrsto in obseg te škode. Na podlagi poročila te komisije bo državni sekretar predložil zveznemu izvršnemu svetu seznam gospodarskih organizacij, ki so potrebne olajšav. Pomoč Beograda Celju Beograd, 18. jun. Na današnji seji mestnega ljudskega odbora Beograda je bilo sklenjeno, da se ljudskemu odboru Celja nakaže 5 milijonov dinarjev za pomoč poplavljencem. * Delovni kolektiv »Odpada«, podjetja za promet z odpadki v Ljubljani z odkupnimi postajami po vseh večjih krajih Slovenije bo daroval od svojih prejemkov enodnevni zaslužek, ki znaša zaokroženo din 120.000, sindikalna podružnica uprave in obrata v Ljubljani pa je že nakazala din 5000 v ta namen. SKLICANJE SEJE ADMINISTRATIVNEGA ODBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS. Predsednik Administrativnega odbora Ljudske skupščine LRS sklicuje 5. sejo odbora za ponedeljek, dne 21. junija 1954, ob 9.30 uri dopoldne, v prostorih Ljudske skupščine na Trgu revolucije št. 1. jz tajništva Ljudske skupščine LRS razgovore z Jugoslavijo- Branko Draškovič je dejal, da je bilo na nedavnih razgovorih v Ženevi o trgovini med vzhodom in zahodom zaključeno, da zuuanje-trgovinske zbornice izmenjajo med seboj gospodarske informativne materiale. »Drugih ukrepov«, je naglasil Branko Draškovič. »ni bilo z nobene strani.« M. P. isk Skoplja, Sarajeva, Zagreba in Ljubljane ter ogled kulturnih zanimivosti, raznih u-stanov in podjetij v teh mestih. Sodelovanje s holly-woodskimi filmskimi podjetji New York, 18. jun. (Tanjug). Zadnja številka časopisa »Hollywood Reporter« poroča, da so končana pogajanja z jugoslovanskimi filmskimi podjetji za koprodukcijo Pri 4 umetniških filmih. V kratkem bo o tem objavljen sporazum. Neewyoräki časopis za kulturna vprašanja »Variete« piše, da so na potu v Jugoslavijo 4 filmski strokovnjaki, ki bodo sklenili še podrobnosti sporazuma o koprodukciji štirih filmov. Za vsak film so določeni stroški okrog 400.000 dolarjev. otroške zaščite neuradno sodelovali s to organizacijo od njene ustanovitve leta 1943. Britanski letalci odpotovali iz naše države Beograd, 18. jun. Po tridnevnem bivanju je danes zapustila našo državo 27. eska-drila britanskega kraljevskega letalstva, ki je bila na prijateljskem obisku pri jugoslovanskem vojnem letalstvu. Eskadrilo vodi vicemaršal RAF g- J. R. Whitley. Na vojaškem letališču v Ba-iajnici so se od britanskih letalcev poslovili v imenu poveljstvo JVL generalni podpolkovnik Boža Lazarevič in generalni major Vicko Antič, v imenu beograjske vojaške oblasti generalni major Žarko Zgonjanin, podpolkovnik Ranko Pavela, načelnik oddelka za zveze in tuji vojaški zastopniki ter več oficirjev JLA. Od britanskega veleposlaništva v Beogradu so bili navzoči svetnik veleposlaništva g. John S. H. Shattock, letalski ataše polkovnik Lerwill in pomočnik vojaškega atašeja major Forbes. Sarajevo, 18. jun. Včeraj popoldne je razsajalo nad tuzlanskim bazenom ter bijfeljinskim in rogatiškim okrajem hudo neurje. Po nepopolnih podatkih je izgubilo življenje 28 ljudi, medtem ko jih je bilo šest laže ranjenih. V jami »Omazici«, v Titovih rudnikih Banoviči, ki jo je zalila voda, se je ponesrečilo 10 rudarjev. V rudniku Mezgra-ja-Ugljevik (bijeljinski okraj) je zaradi hudournika, ki je vdrl v jamo »Mlini«, izgubilo življenje 16 ljudi. Iz rudnika Kreka so poslali takoj ekipe za pomoč rudarjem Ugljevika. Na kraj nesreče v tuzlanskem bazenu je takoj odpotoval predsednik izvršnega sveta Bosne in Hercegovine Avdo Humo. V Rogatici je neurje povzročilo veliko gmotno škodo. Kolikor se je doslej ugotovilo, Je bila tu ena smrtna žrtev, šest ljudi pa je bilo laže ranjenih, Iz Sarajeva so poslali zdravniške ekipe za pomoč ponesrečencem, izvršni svet LR Bosne in Hercegovine pa je poslal strokovnjake za pomoč organom ljudske oblasti na terenu. Tudi državni zavarovalni zavod je danes odposlal svoje komisije v prizadete kraje, da bi ocenile Beograd, 18. jun. Popoldne sta imela zakonodajna odbora zveznega zbora in zbora proizvajalcev skupno sejo za pregled predloga zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev. Seji so prisostvovali tudi predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, predstavnik zveznega izvršnega sveta dr. Momo Markovič in predsednik odbora za socialno politiko zveznega zbora Lidija Sentjurc. Poverjenik zveznega izvrstnega sveta je bil Zdenko Has. Sejo je vodil predsednik zakonodajnega odbora zveznega zbora dr. Maks Snuderl. Ze okoli prvega člena se je razvila živahna razprava. Poslanec Brajkovič je predlagal, naj se inprememi 1. člen zakona tako, da bi se ta glasil: »Družbena sikupnost zagotavlja zdravstveno zavarovanje delavcem in uslužbencem kakor tudi članom njihovih družin« in ne kot je bilo prej v načrtu zakona, da se zdravstvena služba zagotavlja osebam v uradnem odnosu in članom njihovih družin za obnavljanje in čuvanje zdravja in delovne sposobnosti- Najbolj živa razprava na današnji seji se je začela pri 3. členu, v katerem je rečeno: »Pravice, določene s tem zakonom so enotne za vse zavarovance na področju-FLRJ«. Poslanec Jerko Radmilovič je pripomnil, da taka stilizacija ne ustreza dejanskemu stanju, ker je v načrtu zakona nameravanih več kategorij za zd.r-vctve-no zavarovanje. Njegovemu stališču se je pridružila tudi Lidija Sentjurc, ki je povedala, da so že v odboru za socialno politiko razpravljali o tem in da so zavzeli staiičče, naj se zagotove enotne pravice za vse področje FLRJ1 za vsako skupino zavarovancev tako, da ljudski odbori okrajev in mest oz. republike ne bi mogli izpremi-njati teh predpisov in izdajati drugih določb. škodo, ki jo je povzročilo neurje- Sarajevo, 18. jun. Glavni odbor Rdečega križa v Sarajevu je danes odposlal prvo pomoč v obleki in obutvi v kraje, ki jih je včeraj prizadelo neurje. Okrajnemu odboru Rdečega križa v Tuzli so odposlali sedem bal obleke in dve bali obutve. Prav tako je bila odposlana podobna pošiljka okrajnemu odboru Rdečega križa v Rogatici, pa tudi okrajnemu odboru Rdečega križa v Bjelini, kjrr bodo darovano blago razdelili prizadetim prebivalcem. Neurje v Toplici Zitoradja, 18. jun. Sinoči je divjalo silno neurje na področju med Zitoradjo in Jesenicami, 20 km daleč od Prokuplja. Veliki hudourniki so z gruščem poplavili vso vas Jesenice, uničili vso posetev ter odnesli oko- Predsednik ljudske skupščine Moša Pijade je dejal v razpravi, de ni namen zakona dajati neenotne pravice zavarovancem, ampak enotnost pravic za vsako kategorijo zavarovancev. Ta člen je bil po daljši razpravi sprejet tako, da se v njem precizira enakost pravic, ne pa enotno zavarovanje za vse zavarovance- Pri 8. členu je ljudski poslanec Drajkovič predlagal, naj bi se izpustilo besedilo, v katerem je rečeno, da so delavci in uslužbenci, zaposleni na področju FLRJ zavarovani po določbah tega zakona ne glede na spol, dobo življenja in državljanstvo. Dejal je, da je ta določba nepotrebna, ker je bila že prej sprejeta v našo ustavo. Predsednik zakonodajnega odbora dr. Maks Snuderl jn predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade sta izjavila, naj ta določba ostane, ker ureja vprašanje načelno Razprava o ostalih členih je Beograd, 18. jun. (Tanjug). V vrsti posvetovanj industrijskih proizvajalcev, ki že mesec dni in na katerih popravljajo o osnovnih problemih proizvodnje in funkcioniranja novega gospodarskega sistema, so se danes v Beogradu sestali predstavniki podjetij kemične industrije. Iznesli so nekatere probleme, pred katerimi so v tem trenutku tudi ostale industrijske panoge. To so predvsem visoke cene surovin, posebno pa tistih, ki jih nabavljamo v inozemstvu, neprimeren sistem kreditiranja obratnih sredstev, destimulativne obračunske plače v gospodarstvu itd. Zaradi neuravnovešenih od- li 400 metrov nasipa na železniški progi nedaleč od Zito-radje. Zaradi škode na tej progi je začasno onemogočen vsak promet. Menijo, da je neurje povzročilo večmilijonsko škodo. Največjo škodo je utrpela vas Jesenice, kjer je bila uničena živina, poplavljena so bila poslopja in povzročena velika škoda na polju. Niš, 18. jun. — Davi je bil vzpostavljen promet na železniški progi med Zitoradjo in Jasenico v Toplici, ki je bila sinoči zaradi velikega neurja poškodovana v dolžini 400 metrov. Delavske sekcije za vzdrževanje proge so delale vso noč. V B E K E Napoved za soboto: Suho, delno sončno vreme s precejšnjo oblačnostjo. Temperatura ponoči od 11 do 16 stopinj, podnevi do 27 stopinj. V nedeljo dopoldne lepo vreme, popoldne naraščajoča oblačnost. bila v glavnem tehničnega značaja in se je nanašala na izenačevanje terminologije in točnej-še oblikovanje. Jutri bo odbor nadaljeval razpravo. S. Egiptovski mladinci nas obiščejo Beograd, 18. jun. (Jugopres). Egiptovska mladinska delegacija bo letošnje poletje prišla na obisk v Jugoslavijo. Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije je te dni pritrdilno odgovoril na ponudbo štaba mladinskih organizacij pri revolucionarnem komiteju Egipta, da bi njihova delegacija obiskala Jugoslavijo in se seznanila z razvojem jugoslovanskega mladinskega gibanja. V odgovoru, ki je bil poslan v Kairo, je predlagano, naj bi egiptovska delegacija prišla v Jugoslavijo v začetku avgusta. V Beogradu smatrajo, da je prihod egiptovske mladinske delegacije v zvezi s sklepom revolucionarnega komiteja, da se egiptovska mladina angažira pri gradnji kmetijskih in. industrijskih objektov v svoji deželi. nosov v stroških proizvodnje, pri katerih se je čezmerno povečal delež surovin in zaradi drugih težav ni moglo priti do znižanja cen, kakor je bilo predvideno v družbenem planu za letos. Nasprotno, cene kemičnih proizvodov so se povečale in kažejo težnjo nadaljnjega večanja, kar se vse negativno odraža v naši notranji ia zunanji trgovini. Zaradi visokih stroškov proizvodnje, nestabilnosti v izvoznem režimu in drugih problemov podjetja kemične industrije niso v dovoljni meri zainteresirana povečati izvoz svojih proizvodov. Ker so ti problemi skoro isti kot v drugih panogah, ki so o tem že razpravljala na podobnih posvetovanjih, je verjetno, da bodo zahteve kemične industrije po spremembi in dopolnitvi planskih instrumentov in gospodarskih predpisov podobne zahtevam drugih industrij. Te zahteve in predlogi v poedinih panogah bodo služili kot osnova pri izdelavi družbenega plana za prihodnje leto in določitev njegovih instrumentov. Kongres Zveze sindikatov Hrvatske Reka, 18. jun. — III. kongres Zveze sindikatov Hrvatske se je danes nadaljeval v prostorih Mestnega sindikalnega sveta, in sicer v treh komisijah. Največ delegatov je pritegnila komisija za delavsko in družbeno upravljanje, zelo živahna pa je bila razprava tudi v komisiji za ideološka, vzgojna in organizacijska vprašanja ter prav tako v komisiji za življenjski standard in zaščito delavcev. Delo komisij so vodila predsedstva, ki so bila izvoljena na včerajšnjem plenarnem zasedanju. V komisiji za delavsko in družbeno upravljanje je poleg drugih govoril o najaktualnejših vprašanjih tudi predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije tov. Diuro Salaj, v komisiji za ideološka vprašanja pa Zvonko Brkič, sekretar CK ZK Hrvatske- V M. J Repriza novembrske občinske seje v Trstu pe»kf Menđćs-France: »Ce pogledam od tod, se ml zdijo vse ostale ovire manjše.« Jugoslavija bo sodelovala na kongresu OMEP v Kodanju Na pobudo danskega odbora bo napredni del članic bojkotiral kongres OMEP v"Rimu, ki je v rokah reakcionarnih krogov Latinske Amerike Program obiska ge. Pandit Predsednica generalne skupščine OZN bo med drugim obiskala tudi Ljubljano Silno neurje v Bosni in Hercegovini Po dosedanjih podatkih je izgubilo življenje 28 ljudi — 26 rudarjev je voda zalila v rudnikih Kemična industrija predlaga nekatere spremembe v instrumentih družbenega plana S SEJE SVETA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO Štirinajst dni po katastrofi Organizirana bo nova služba zaposlovanja Razgovor s podpredsednikom OLO Celje Miranom Cvenkom Danes poteka 14 dni, ko so vso državo pretresle žalostne vesti o veliki nesreči v celjskem, šoštanj-skem in krškem okraju. Naša javnost je ves čas z velikim zanimanjem spremljala poročila o naporih, ki jih ie vložilo prizadeto prebivalstvo, da bi čim-prej odpravilo posledice te katastrofe. Da Di dali pregled ugotovljene škode in naporov ljudi, smo zaprosili podpredsednika OLO Celje tov. Mirana C v e n k a, da bi nam pojasnil dosedanje delo za preprečitev in odstranitev posledic poplav. Bilanca ugotovljene škode Poseben okrajni štab, ki je bil ustanovljen takoj po katastrofi, je s pomočjo okrajnih podkomisij strokovnjakov, komisij v podjetjih in občinskih komisij ugotovil doslej celotno škodo in jo tudi že približno ocenil. Te ugotovitve pravijo, da je bila v mestu Celju oškodovanja vsa industrija, najbojl pa tovarna emajlirane posode, Metka, cinkarna, tovarna pohištva, kateri je voda odnesla les itd. V okolici so bile najbolj prizadete tovarna volnenih izdelkov v Škofji vasi, opekar-aa Lubečna ter papirnica v Višnji vasi. Poleg industrije so bile poškodovane vse komunalne naprave. Popolnoma porušenih je 167 mostov, ceste v dolžini 142 km, plazovi in voda pa so odnesli velik del ceste Dobrna—Vojnik. Stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij je bilo popolnamo porušenih 26, poškodovanih pa 1140. Popolnoma uničenih stanovanj je 38. poškodovanih pa 992. Šole so bile poškodovane 3. Vse to predstavlja le del škode in je treba prišteti še vse. kar je bilo uničeno prebivalcem samim, škodo v trgovini. obrti itd. Tudi škoda v kmetijstvu ni dosti manjša. 1300 ha kmetijskih površin je bilo poplavljenih. Deroča voda je odnesla velike količine plodne zemlje. ostalo zemljo pa je zasula z najrazličnejšo navlako, debelo plastjo blata itd. 60 ha njivskih površin je voda spremenila po dosedanjih ugotovitvah v gramoznice. Voda je izruvala tudi 2600 rodnih sadnih dreves, število goveje živine, prašičev, drobnice in perutnine, ki je poginila, pa presega številko 100.000. Okoli 2000 plazov je pokrilo nad 102 ha kmetijskih površin. S kolektivnimi napori je bilo že mnogo storjenega Glavna dela na remontu industrije, je nadaljeval tov. Cvenk. so že opravljena in to po zaslugi prizadetih kolektivov -amih in s pomočjo, ki so jo dala podjetja iz vse Slovenije, zlasti pa še iz Kranja. Lahko rečemo, da je industrija že začela s proizvodnjo v tovarni emajlirane posode in v tovarni sadnih sokov. V delnem ali polnem obratovanju so že cinkarna. Metka. TOB, tovarna tehtnic, perila, zlatarna. Te dni bo začela obratovati tudi tovarna pohištva, tovarna emajlirane posode pa v teku meseca: enako tovarna volnenih izdelkov v Škofji vasi. Tudi opekarna v Lubeč-ni že obratuje. Papirnica v Višnji vasi pa bo začela obratovati koncem meseca. Cestni promet bo, razen na cesti Dobrna—\ojnik in Rimske Toplice—Jurklošter, do konca tedna vzpostavljen pov. sod. Za omenjeni cesti bo treba zgraditi deloma nove trase, kar bo zahtevalo večmesečnega dela. Tudi zasilni mostovi, katere gradijo strokovnjaki. bodo tekom tega tedna v glavnem postavljeni. V Celju je bila ustanovljena posebna gradbena ekipa, ki usposablja oškodovana stanovanja. Računamo, da bodo v enem mesecu usposobljena vsa ta stanovanja, v kolikor jih je seveda mogoče obnoviti. Vse ostale komunalne naprave v Celju samem so tudi že urejene. Med ustanovami je bila, kot je znano, najbolj prizadeta bolnišnica, kjer je bila uničena hrana, zdravila, perilo, ves arhiv bolnišnice do 1948. leta, instrumentarij itd. Kolektiv bolnišnice, zlasti zdravstveno osebje in vodstvo, so se znašli od prvega trenutka. Sprejem bolnikov ni bil oviran niti za eno uro. Sedaj je bolnišnica že z vsem redno in normalno 'preskrbljena. Traktorji na poplavljenih poljih Vsa dela pri odpravi povzročene škode v kmetijstvu je prevzela okrajna zadružna zveza. Očiščevalna dela na teh področjih so se začela, čim je odtekla voda. 243 ha njiv je treba ponovno preorati. Silirali so 30 traktorjev, ki so doslej preorali že nad l"0ha. Oranje ovira naplavljeno blato, zato ni redkost, da orjejo v vprega dveh traktorjev. Največ sadijo na preoranih površinah krompirja in ga bodo na novo posadili okoli 180.000 kilogramov. Ostale površine pa bodo zasejali s koruzo, prosom, ajdo. peso itd. Ker primanjkuje hlevskega gnoja, bodo potrebovali okoli 300 tisoč kilogramov umetnih gnojil. Kmetovalci, katerim sn posevki uničeni, dobijo brezplačno seme in umetna gnojila. prav tako pa tudi za oranje ne plačajo ničesar. Odlok o mobilizaciji delovne sile ni več potreben Tov. Miran Cvenk je v nadaljnjem razgovoru povedal, da so se prebivalci v glavnem zelo disciplinirano odzvali odloku o mobilizaciji delovne sile. prevoznih sredstev in podobno. Toda ne samo to. Prizadetim krajem in prebivalcem so prišli na pomoč strokovnjaki in drugi iz vseh krajev Slovenije. OT.O je prejel celo ponudbo mladinskih organizacij iz ostalih ljudskih republik, da lahko pošljejo svoje brigade. Prav zaradi te vsestranske pomoči fe uspelo opraviti v tako kratkem času vsa velika dela' in posebej usposobiti industrijo za ponovno obratovanje. Posebej pa je tov. Cvenk poudaril zasluge in pomoč enot JLA. ki so v mestu in okolici reševale ljudi in vse ostalo, kar se je rešiti moglo in dalo. Dalje je omenil, da je nad 100 gasilskih društev po več dni vztrajalo pri delu in zaslužijo te gasilske organizacije posebno priznanje. Prav tako je ustanovila mladina 4 mladinske brigade, ki še vedno delajo na najbolj prizadetih področjih. Pripravljenost prebivalstva iz okraja za prostovoljno delo je bila ves čas izredno ve- •••»••••* •••*••*•* Avtobusna proga Ljubljana — Opatija — Eeka (SAP — Ljubljana in Avtotrans — Reka) S ponedeljkom, dne 21. junija 1954 prične obratovati avtobusna proga v OPATIJO in na REKO po naslednjem voznem redu: Odhod Prihod 6.15 16.00 LJUBLJANA 9.30 18.25 7.45 17.30 POSTOJNA 8.00 17.15 8.00 17.45 PIVKA 7.45 17.00 8.30 18.15 ILIRSKA BISTRICA 7.15 16.25 9.15 19.00 OPATIJA 6.30 15.30 9.40 19.30 REKA 6.00 15.00 Avtobus z odhodom ob 6.15 iz Ljubljane in s j vratkom z Reke ob 15.00 vozi vsak dan. Avtobus z odhodom ob 16.00 iz Ljubljane in z odhodom z Reke ob 6.00 pa samo ob delavnikih. Jutranji avtobus iz Ljubljane ima na Reki zvezo z avtobusom, ki odhaja ob 9.50 z Reke v Crikvenico. Prav tako ima zvezo z avtobusom, ki prihaja popoldne ob 14.40 iz Crikvenice na Reko. Potniki in turisti, poslužujte se direktne avtobusne zveze Ljubljana—Opatija! Vozna cena za Opatijo in P.eko 690 din. — Rezervacija sedeža vračunana v vozni ceni. Na Reki je zveza s parniki za vse smeri. SAP — Ljubljana ?•••••••• lika. Kot primer je tov. Cvenk navedel Vransko, kjer je občinski ljudski odbor ustanovil brigado 30 vaščanov, ki se je takoj po nesreči s predsednikom LO na čelu javila v Celju na delo. Zaradi tega vsesplošnega elana in pomoči prostovljcev in pa zaradi tega, ker so glavna dela že opravljena, je OLO smatral, da bodo delovni ljudje brez mobilizacije pomagli odpraviti še ostale posledice škode in je s 16. junijem ukinil veljavnost odloka o mobilizaciji delovne sile. Tudi pasivni kraji so pomagali Tov. Cvenk je nadaljeval, da prejema OLO stalno sporočila o pomoči iz vseh predelov republike. Na pomoč sta priskočila med prvimi okraja Maribor in Kranj, prav tako pa tudi pasivni okraji. Posebno je omenil prebivalce Savinjske doline, kjer so takoj zbirali semena, obleke, mast in vso to pomoč dovažali s kamioni sproti na kraj nesreče. Do 12. junija je že prišlo v Celje poleg denarja med drugim še 4300 komadov moškega. otroškega in posteljnega perila. 4000 komadov moških, ženskih in otroških oblek, nad )500 parov čevljev, nad 8000 komadov razne posode, 40 postelj, nad 230 ton semenskega blaga (krompir, koruza itd.), nekaj gradbenega materiala in drugo. Vse našteto blago je okrajni štab takoj razdelil prizadetemu prebivalstvu. To pomoč, ki še prihaja, razdeljuje doslej RKS. Za takojšnjo prvo pomoč so dali dosje} oškodovanim družinam tudi denarja do 15.000 din. Državni zavarovalni zavod je odločil pravilno Čeprav je gospodarstvo celjskega okraja zaradi elementarne nesreče izredno prizadeto. OLO za sedaj ne smatra potrebno menjati družbenega piana. Uničena osnovna sredstva bodo odpisana, davka na osnovna sredstva za čas ko industrija ni obratovala, podjetja predvidoma ne bodo plačala. Izpad, ki je nastal v proizvodnji, bo imel še za nekaj časa težke posledice, zaradi česar bodo verjetno tudi pristojni republiški organi menjali časovne roke (tempo) plačevanja okrajnih druž.be-nih obveznosti. Posebej je treba poudariti, da bo Državni Zavarovalni zavod povrnil škodo, ki so jo utrpeli industrija, kmetijstvo, zgradbe itd., če so bili poškodovani objekti in naprave zavarovane proti požaru ali kakršni koli nezgodi. Sedaj daje DOZ akontacije, dokončna škoda bo ocenjena še pozneje. Na koncu razgovora je tov. Cvenk omenil še potrebo izdelave načrtov za regulacijo in ustanovitev gradbenega podjetja, ki bo prevzelo vsa ta gradbena dela. Za vse to so storjeni že vsi ukrepi in je tudi mehanizacija na razpolago. D. B. »Bistrica« - deseta ladja tipa »Drava« Reka, 18. jun. Reška ladjedelnica »3. maj« je dogradila motorno ladjo »Bistrica« in jo izročila podjetju »Jadroslobodna«. Motorna ladja »Bistrica« ima 755 ton nosilnosti in je deseta ladja tipa »Drava«. Do konca letošnjega leta bodo splovili še šest ladij tega tipa. Ladja »Mura« bo na priliko splovljena in izročena svojemu namenu že konec junija. Vse ladje tipa »Drava« so opremljene s švicarskimi motorji znamke »Sul-tzer« 630 konjskih moči, »Mura« pa bo opremljena z domačim motorjem znamke »Aran« (Aleksander Rankovič) 430 konjskih moči. Potem, ko bodo dogradili skupno 16 ladij tipa »Drava«, bodo začeli graditi še enkrat večje ladje (istega tipa) nosilnosti 1500 ton. V. M. DEVIZNI TEČEJI Na dev. obračunskem mestu v Ljubljani so bili 18. junija zaključki po naslednjih tečajih: USA dolar 933.08 (933 08. 934.20, 211.40): angl. funt 2.412 (2.411.93, 2.415.88. 187.60): DM 20.030 (20.091.30, 20.038.40, 180.54): belg. frank 1.888.96 (1.888.96, 1.858.39, 218,39); francoski frank — (273.84, 273.92, 219.37); klir. švic. frank — (18.737.31, 18.795.71, 173.97); ital. lira 136 (135.34, 135.92, 183.17); Lit STO — (135.13, 135.50, 182.91); holand. forint — (21.489.17, 21.597.48. 173.57); švedska kr. — (16.549.49, 16.551.63, 185.59); eglpt. funt — (1.890, 1.894.32, 119.89); obr. dolar Avstr. — (334.09, 832.90, 177.D3); obr. dolar Danska — (725, 735. 145): obr. dolar Grčija — (728.69, 728.69, 142.90); obr. dolar Turčija 620 (620, 620, 107.67): obr. dolar Brazil. 655 (655. 655, 118.33). Opomba: Številke v oklepaju pomenijo: 1. število predhodni sred-nii tečaj FLRJ, 2. število srednji tečaj FLRJ, 3. število ažio v odst., črtica za označbo devize pomeni, da v tej devizi ni bilo zaključkov v Ljubljani. Situacija: Promet je bil majhen, večji zaključki v angleških funtih In italijanskih lirah. Neprodanih je ostalo ca 500.000 belgijskih frankov pri limitu 1.900 do 2.100 din. Na današnjem sestanku je ostalo nepokrito povpraševanje po ameriških dolarjih, angleških funtih, tržaških lirah, egiptovskih funtih in avstrijskih obračunskih dolarjih. Tečaji kažejo težnjo padanja, predvsem nemška marka in belgijski frank, medtem ko se italijanska in tržaška lira narahlo dvigata. Ljubljana, 18. jun. Danes se je pod vodstvom predsednika Toneta Fajfarja prvič sestal novoimenovani 'Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS. Kot prvo točko dnevnega reda je Svet obravnaval elaborat, ki mu ga je predložila republiška uprava za posredovanje dela, v katerem s° podrobno obrazloženi problemi te službe. Na podlagi analize teh problemov, je bil Svet mnenja, da dosedanje organizacijske oblike službe posredovanja za delo niso v skladu z našim današnjim gospodarskim razvojem, ki terja predvsem čim več strokovnih kadrov. Zaradi tega je tudi sprejel predlog republiške uprave, naj se organizira služba zaposlovanja, ki bo imela širše in odgovornejše področje dela. Ta služba bi med drugim proučevala potrebo po delovni sili po strokah in kvalifikaciji za daljšo dobo. Težišče te službe bi bilo na nastajajočih komunah, medtem ko bi republiška uprava skrbela za kordinacijo dela krajevnih zaposlovalnic. Na seji je bilo tudi predlagano, nsj bi se ustanovil inštitut za delo, ki bi se Intenzivno bavil s tern; vprašanji, kjer bi se delo študijsko razvijalo in pri katerem bi bila uprava za delo en oddelek tega inštituta. Čeprav se .le Svet načelno strinjal s predloženim elaboratom, je bil tudi mnenja, da je treba vprašanja organizacije službe zaposlovanja še dodobra proučiti, začeti pa delo tam, kjer so za to dane možnosti. Na podlagi tega je bila imenovana posebna komisija, ki bo pripravila določene sklepe o tem. Na 'seji so tudi razpravljali o zdravstvenih kadrih in mreži zdravstvenih ustanov. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji 901 zdravnik (tu niso všteti zobozdravniki) ali na vsakih 20 postelj 1 zdravnik, stažistov pa je trenutno 170. Sekretariat sveta za zdravstvo je izdelal načrt za dobo šestih let, po katerem bi leta 1960 končalo s specializacijo 264 zdravnikov, tako da bi bilo za potrebe bolnišnic 145 zdravnikov, za ambulante 53, za preventivo pa 66 zdravnikov. V šestih letih pa bo promoviralo 500 novih zdravnikov. Po daljši razpravi je svet sprejel več sklepov, med temi tudi ta, naj se okrajem nakažejo sredstva za 34 novih stažistov s pogojem, da okraji predložijo pogodbe s stažisti. Svet bo tudi ponovno razpisal 10 zdravniških mest. Sklenjeno je bilo tudi, da odobri specializacijo le svet za zdravstvo in socialno politiko LRS ter da se ponovno uvede evidenca nad vsemi zdravniki-spe-cialisti. Da b! se število postelj v bolnišnicah čimprej povečalo, je bilo tudi sklenjeno, da se prven- stveno upošteva dograditev obeh stavb v TopoBčlcI, ki sta že dve leti pod streho, nadalje dograditev bolnišnic v Novi Gorici in Murski Soboti, dokončajo naj se dela v bolnišnicah v Celju, Brežicah in Slovenjem Gradcu, kar bo šlo v dobro porodnišnic- Prav tako je treba tudi povečati število postelj za duševno bolne, tako da bosta prišli še letos vsaj dve postelji na 1000 prebivalcev. Zaradi obširnega dnevnega reda bo svet nadaljeval sejo jutri. Razprava o pravilnikih strokovnih združenj v odboru za gospodarske organizacije Ljubljana, 18. jun. V prostorih Ljudske skupščine se je sestal na četrto sejo odbor za gospodarske organizacije Ljudske skupščine LRS. Sejo je vodil predsednik odbora Janez Gorjup. Na dnevnem redu je bilo pretresanje in sprejemanje pravil strokovnih združenj lesne, grafične, prehranbene industrije ter gradbene industrije in industrije gradbenega materiala. Seji so prisostvovali tudi tajnik Ljudske skupščine dr. Miha Potočnik, sekretar za gospodarstvo LRS inž. Marjan Tepina ter zastopniki posameznih združenj. Uvodoma je bilo poudarjeno, da je posebna komisija, ki jo je postavil izvršni svet, pravila pregledala in ugotovila, da vsebujejo nekatere člene, ki niso v skladu z osnovnimi načeli uredbe o združevanju gospodarskih organizacij, kjer je rečeno, da je osnovna naloga strokovnih združenj pospeševanje ustreznih strok, ne smejo se pa združenja S SEJE MLO LJUBLJANE Zbori volivcev so vsebinsko napredovali Ljubljana, 18. jun. Na današnji 36. skupni seji mestnega in zbora proizvajalcev je MLO razpravljal najprej o zadnjih zborih volivcev, zatem o delu komisij MLO, o poročilu komisije o pregledu zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana in o nekaterih personalnih zadevah. Predsednik MLO dr. MARIJAN DERMASTJA je uvodoma med drugim dejal, da so zadnji zbori volivcev pokazali vsebinski napredek volivcev, ker so razprave prešle iz ozke terenske problematike na širša vprašanja. Na zborih je bila kritika, da volivci ne dobivajo odgovorov na svoja vprašanja, povsem upravičena. Odgovornost za to nosijo predvsem odborniki sami. Tovariš Dermastja je dalje omenil, da so zbori volivcev preredki, zaradi česar je na njihovih dnevnih redih mnogo preveč gradiva in razpravlja le nekaj volivcev. Smatra, da zbori ne bi smeli biti le tedaj, kadar to sklene ljudski odbor, marveč bi morali biti STALNA OBLIKA STIKA ODBORNIKOV Z VOLIVCI O VSEH VPRAŠANJIH, KI VOLIVCE ZANIMAJO. Morda M odborniki pred sejami, za katere so dobili gradivo pravočasno, sklicevati sestanke volivcev. Predsednik Dermastja jo prav tako opozoril, naj bi za rešitev posameznih vprašanj organizirali zbori volivcev komisije, ki bi skupno z MLO rešile konkretne probleme, s čimer bi se uritegnilo volivce k AKTIVNEMU REŠEVANJU POSAMEZNIH VPRAŠANJ. Tudi o predsedstvih zborov volivcev je bil mnenja, da je bila doslej njihova funkcija preveč formalna. Predvsem predsedstva bi morala skrbeti, kako se izvajajo sklepi zborov in kako delajo komisije zborov volivcev. V tej zvezi Je omenil tudi nepravilnosti, ko se sklicujejo zbori volivcev za več volilnih enot. Ker nekateri ljudski odborniki ne poznajo dovolj posameznih strokovnih problemov, je bil tov. Dermastja mnenja, da bi za vprašanja, ki volivce posameznih volilnih enot posebej zanimajo, lahko odhajali na te zbore tudi strokovnjaki iz aparata MLO, da bi dajali potrebna pojasnila. V razpravi je ljudski odbornik in predsednik sveta za komunalo in gradbeništvo ing. Marijan Tepina najprej omenil, da naslavljajo zbori volivcev vsa vprašanja iz področja gradbeništva in komunale na MLO, namesto da bi se obračali na investitorje. Nadalje Je naštel glavna vprašanja, ki so jih volivci na zborih iznašali glede gradbene dejavnosti in tudi nekatere kritike, ki so se nanašale predvsem na kavarno »Emono«, na gradnjo »Gradisa« na Titovi cesti, zgradbo bivšega pod- polletju gospodarski svet MLO izvršil REBALANS INVESTICIJSKIH SREDSTEV, ker se Je pokazalo, da ne bo mogoče zaradi raznih objektivnih in subjektivnih slabosti in težav uporabiti vseh sredstev za investicije v tiste namene, kot je to predvideval družbeni plan. Ljudska odbornika SONJA OBLAK in ANGELA MIKLAVČIČ se s pojasnili tov. Tepine glede »Emone« in Gradisove gradnje na Titovi cesti nista zadovoljila, in Je zlasti tov. Sonja Oblak poudarila, da Je kritika na zborih volivcev zaradi Emone tako močna, da mimo nje MLO ne more, zaradi česar smatra, da je treba ugotoviti, kdo je kriv za tako stanje in kaj bo MLO ukrenil. Tov. Miklavčičeva pa Je predlagala, naj se določi rok, do katerega bodo odborniki in volivci dobili jasen odgovor glede tega vprašanja. Izpolnitev družbenega plana Maribora v prvih štirih mesecih Maribor, 18. jun. Danes je bila v Mariboru 34. seja obeh zborov MLO. Glavni predmet razprave je bila izpolnitev družbenega plana in proračuna Maribora v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Iz poročila, ki ga je podal predsednik gospodarskega sveta Tone Bole, povzemamo, da so mariborska podjetja dosegla v tem času izredno visoko izpolnitev finančnih planov. Tako znaša izpolnitev za vse gospodarstvo Maribora 55.3% družbenega plana. Mariborska tekstilna tovarna je v prvih štirih mesecih že presegla svoj Piad dograditvijo mostu v Bosanskem Samcu Na gradbišču enega največjih Ljubljani ccstno-železnižkih mostov v naši državi čez Savo pri Bosanskem Samcu (na progi Sarajevo—Vrhpolje) končujejo delovni kolektivi jetja »Slovenija-impeks« in trgov- montažna dela. Pričakujejo, da bo clrln I AI- n 1 rt , - n 'T11 4 „n#- + » Ulnna skih lokalov na Titovi cesti. Glede »Emone« je bil mnenja, da zasluži most usposobljen za železniški ta primer upravičeno kritiko, de^ promet v začetku septembra t. 1., za cestni promet pa decembra. Most je dolg 585 m : 200 m je jeklene konstrukcije, ostali deli mostu pa so iz armiranega betona. Most grade delavci podjetja »Mostogradnja«. jal pa je, da so za to stanje krivi »SLOVENIJA-VINO«. NARODNA BANKA IN PROJEKTANTI. O gradnji bloka »Slovenija-impeks« je omenil, da se je ustanovil konzorcij, ki bo imel sredstva, da se bo gradnja nadaljevala. Prav tako je tov. Tepina omenil, naj bi ob Pomoč poploviiencem Zadnjih štirinajst dni so bili v vseh okrajih okrajni občni zbori CMD katoliških duhovnikov LRS. Med drugim so razpravljali o pomoči poplavljenim okrajem. 2e na občnih zborih so zbrali: v okraju Ljubljana okolica 16.000 din, Postojna 6000 din, Murska Sobota 11.000 din, Ljubljana mesto 12.000 din, Celje 7000 din, Šoštanj 7000 din, Ljutomer 6000 din, Ptuj 6000 din itd. Nabavno-prodajna zadruga CMD pa je prispevala 30.000 dinarjev. Pomoči za prizadete po poplavah prihaja vedno več. Podjetje »Kemija impex« Ljubljana je preko predstavništva švicarske tvrdke »ln-termerkur« A. G. Zürich, ki je v Ljubljani pri tvrdki v Švici interveniralo, da je dala za poplavljence 4000 Švicar, frankov. Ta znesek je razdelila celjskim podjetjem in sicer »Kovinotehni« 1000 frankov, Cinkarni 2000. tovarni usnja v Šoštanju pa 1000 frankov. Kakor ostali kraji širom vse Slovenije, se je tudi Bled pridružil akciji za zbiranje pomoči poplavljenim krajem-Najprej je podaril znesek 10 milijonov din OLO Radovljica, kolektivi pa so še posebej zbrali denar ali pa material. Železarna je darovala celodnevni zaslužek, LIP Bled vagon tesanih tramov, gostinska podjetja »Toplice«, »Park«, »Jelovica« in »Triglav« pa so zbrala tri vagone pohištva in raznega gospodinjskega pribora. Pripadniki Jugoslovanske ljudske armade v Škofii Loki so v štiridnevni nabiralni akciji zbrali 100.000 din. Ta znesek bo neposredno poslan Odboru za pomoč poplavljenim v Celju. V torek smo pomotoma ob-javili, da je teren Stara Ljubljana doslej nabral v denarju 22.140 din. Pravilno se mora glasiti, da je Stara Ljubljana doslej nabrala v denarju 52 tisoč 140 din (s prispevkom SZDL in RK 72.140 din). ukvarjati z gospodarskim poslovanjem. Sledilo Je obravnavanje m sprejemanje pravilnikov, katerih vsebino so vsklajevali z načeli uredbe. Na dnevnem redu je bilo tudi sprejemanje poslovnika odbora za gospodarske organizacije. Tov. DROBEZ je med drugim omenil, da bi bilo prav, če se pred izvedbo odloka o stanovanjski tarifi popravi slabost, ki jo vsebuje dosedanji odlok, ko stavlja v nekoliko boljši položaj komfortnejša stanovanja v primeri s starejšimi in manj urejenimi stanovanji. Odborniki so tudi govorili o cestnoželezniškem prometu v Ljubljani in drugem. Druga in tretja točka dnevnega reda današnje seje sta bili preloženi na prihodnji teden. Na koncu je MLO izvolil za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani Andreja Jarca, postavil za šefa odseka za proračun Jožeta Cesarja, za šefa gozdne uprave pa ing. Remca. Prav tako je MLO razrešil dosedanji upravni odbor Mestne hranilnice in pri Komunalni banki imenoval za predsednika upravnega odbora Milana Skerlovaja. za podpredsednika dr. Jožeta Pret-nerja in dve tretjini ostalih članov upravnega odbora. Na koncu Je še odobril konstituiranje podjetja »Medex« in imenoval za direktorja tega podjetja Mirana Goslarja. letni družbeni plan, Tovarna pletenin pa ga je celo osemkrat presegla. Tudi kovinska industrija je znatno nad predvidenim izpolnjevanjem finančnega plana, prav tako trgovina na drobno in debelo ter gostinstvo. Ta položaj je nastal v glavnem zaradi pre-opreznega planiranja ob sestavljanju letnih družbenih planov, deloma pa tudi zato, ker so podjetja planirala z novimi cenami surovin, niso pa upoštevala zalog in polizdelkov. Zato je mestni ljudski odbor na današnji seji resno postavil pred zbor proizvajalcev nalogo, da začne v delavskih svetih razpravo o dosedanjem izvrševanju družbenega plana in da pokliče na odgovornost ljudi, ki so krivi za tako stanje. -jp. V Jugoslavijo pride g. Nyenhuis Beograd, 18. jun. (Jugopres). Iz kanadskih virov se je zvedelo, da bo prispel 1. julija v Beograd g. K. Nyenhuis, šef regionalnega odseka za Evropo pri kanadskem trgovinskem ministrstvu. G. Nyenhuis je na potovanju po evropskih drža- ih. Mladinske brigade grade šole TITOGRAD, IS. jun. V izvajanju sklepa V. kongresa je mladina Črn« gore sesiavila prv« delovne enote za zgraditev in popravilo šol’ v republiki. V plevaljskem in durmitorskem okraju pripravlja že nekoliko brigad gradivo za zgraditev 22 novih in popravilo več starih šolskih poslopij. V vseh občinah titograjskoga, bijelo-poljfskoga, cetinskoga in drugih okrajev sestavljajo prav tako mladinske brigade, ki bodo delale za elektrifikacijo va»i. Tej pobudi mladine se množično pridružujejo tudi člani Socialistične zveze. V zvezi s tem j« centralni komite Ljudske mladine Črne gore predlagal glavnem-boru Socialistične zveze, naj sestal skupno republiško predstavništvo, ki bo vodilo to akcijo. Druga skupina tatov iz Mariborske tekstilne tovarne obsojena Maribor, 18. jun. Danes je bila Izrečena sodba zoper drugo skupino tatov tekstilnega blaga iz Mariborske tekstilne tovarne Obsojeni so bili: Alojz Zorle na 8 let strogega zapora, Alojz Kranjc 9 let strogega zapora, Rudolf Sedli pa na 6 let strogega zapora, vsi trije pa še na omejitev državljanskih pravic za tri leta. Ostali obsojenci so dobili kazni od dveh mesecev do enega leta zapora, v torek, 22. junija pa se bo za?ela obravnava proti tretji in zadnji skupini 40 tatov iz MTT. -jp »Rade Končar« in «Prvomajska« na mednarodnih velesejmih Zagreb, 18. jun. (Tanjug). Tovarni »Rade Končar« in »Prvomajska« iz Zagreba bosta razstavljali letos svoje proizvode na mednarodnih velesejmih v Avstriji, Siriji, Perziji, Grčiji, Turčiji, Braziliji in v še nekaterih državah. V glavnih mestih teh držav bosta ti dve tovarni razstavljali razne stružnice in druge obdelovalne stroje kot tudi razne motorje, transformatori e itd. Posvetovanje industrije sladkorja Zrenjanin, 18. jun. (Tanjug). V Zrenjaninu je danes posvetovanje predstavnikov vseh tovarn sladkorja v naši državi. Posvetovanju prisostvuje podpredsednik izvršnega sveta Srbije in več ljudskih poslancev. Na posvetovanju so razpravljali o problemih zagotovitve surovin, o tehnični opremljenosti tovarn sladkorja in nekaterih ekonomsko-finančnih problemih industrije sladkorja v naši državi. V zvezni industrijski zbornici so razpravljali o pivu Predvčerajšnjim so v Zvezni industrijski zbornici v Beogrsdu razpravljali med drugim o možnostih za znižanje prodajnih cen piva v gostinstvu. Zaenkrat je še težko reči, kako bo s tem predlogom, ker je predlog proizvajalcev zasnovan na zahtevah, da bi zmanjšali ali sploh ukinili davek na promet v gostinstvu jn ne na manjših stroških proizvodnje- Jugoslovanska podjetja na milanski razstavi orodnih strojev? IV. evropske razstave orodnih strojev v Milanu, ki bo v drugi polovici septembra, se bodo verjetno udeležile tudi jugoslovanske tovarne orodciih strojev. V Zvezni zunanjetrgovinski zbornici so namreč mnenja, da bi bita udeležba na tej razstavi koristna spričo uspehov, ki smo jih dosegli v te) panogi industrije ter zaradi možnosti izvoza. Evropska razstava orodnih strojev v Milanu je četrta po vrstnem redu in zadnja v sklopu razstav te vrste. Otvoritev naslednjega ciklusa razstav orodnih strojev bo šele leta 1957. Na lanski razstavi, ki je bila v Bruslju, je nad 600 rsz-stavljalcev razstavilo okoli 3000 raznih najmodernejših orodnih strojev. Prva razstava (v sklopu razstav orodnih strojev) je bila v Parizu leta 1951, druga pa je bila v Hannovru leta 1952. Za letošnio razstavo je na razpolago skoraj 40-000 kvadratnih metrov razstavnega prostora: sodeč po tem, bo milanska razstava orodnih strojev največja izmed vseh dosedanjih specializiranih razstav te vrste- Idejna skica mestnih kolkov Beograjski Mestni ljudski odbor je sprejel idejni osnutek mestnega kolka, ki ga je izdelal akademski slikar Mate Zlamallk. Kolki bodo tiskani v zneskih po 5, 10, 30, 50, 100, 500 in iooo dinarjev, na njih pa so podobe Beograda iz časov naselitve Slovanov (rimska trdnjava Singidunum ob izlivu Save v Donavo). Äntiperonospoma služba NAPOVED: Rahel dvig temperature ni pospešil razvoja peronospore. Njen izbruh se še nadalje predvideva v Beli krajini (razen v okolici Metlike, kjer se je bolezen predvidoma že pojavila), v pretežnem delu Štajerske in Dolenjske v noči od 19. na 20. junij; v okolici Kapele. Podgrad-ja in Jeruzalema v neči od 20. na 21. junij; v okolici Svečine. Rogaške Slatine, Bizeljskega in Novega mesta pa v noči od 21. na 22. junij. Kmet. raziskovalni in kontr. z., Uprava hidrometeorološke sl. V neizmerni žalosti sporočamo, da nam je umrl naš nad vse ljubljeni mož, ata, dedek, svak in stric, gospod ANTON POLAK, direktor podružnice NB — Ormož v pokoju. Pogreb bo 20. junija t. 1. ob 15. uri iz Jožefove kapelice na Zalah. Žalujoči: žena Sini. roj. Simončič, sin Boris, snaha Marija, vnuček Borinko ter ostalo sorodstvo. Umrla Je naša ljuba mama, babica in prababica TEREZIJA JUGOVEC Posreb bo v nedeljo 20. junija ob 15.30. url iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: Zvan Marija, Čermelj Elizabeta, hčerki, Jugovec Fra*» njo. sin in ostalo sorodstvo. VB MpJ dogc>&' v kratkem na povečanje proizvodnje, saj je modernizacija rudnikov soli v polnem razmahu. Jugoslovanska podjetja na mednarodnih jesenskih sejmih. Naša izvozna in uvozna podjetja bodo' letos sodelovala še na sedmih mednarodnih jesenskih sejmih. Od dne 20. avgusta do 20. septembra bodo razstavljala na sejmu v Smirni, razen tega se bodo v septembru udeležila tudi mednarodnega sejma v Damasku v Siriji, mednarodnega sejma v Frankfurtu na Main! (od 5. do 9. sept.), nadalje sejma v Solunu (od 5. do 26. septembra) ter dunajskega sejma (od 12. do 19.:septembra). Razen tega bodo jugoslovanska podjetja razstavljala tudi v Stockholmu od 28. avgusta do 12. septembra ter v Sao Paolu v Braziliji od 12. oktobra do 28. novembra. Q K P LTCBN1 Ki2«LEDI J Neurejene stanovanjske razmere ovirafo proizvodnjo na socialističnih posestvih Letos spomladi je mnogo državnih in zadružnih posestev sprejelo iz zemljiškega sklada v obdelavo večje ali manjše površine obdelovalne zemlje. S povečanjem posestev je nastala tudi potreba po novi delovni sili. Poleg stalnih delavcev potrebujejo posestva v poletnem času tudi mnogo sezonskih delavcev. Posestvo okrajne zadružne zveze -Cankarjevo« Verd je na primer sprejelo iz zemljiškega sklada 42 ha zemlje. Skupne obdelovalne zemlje je sedaj 195 ha. stalnih delavcev pa ima 2S. Od skupne zemlje odpade na.njive 40ha, na travnike pa 155 ha- Da hi se seno pravočasno pokosilo bi posestvo potrebovalo še okrog 50 sezonskih delavcev. Tem ljudem je treba priskrbeti stanovanja, prav tako tudi tistim stalno zaposlenim delavcem, ki jih mora posesivo na novo zaposliti. V stanovanjskih zgradbah, ki spadajo pod upravo posestva, je sicer stanovanj dovolj, vendar je polovico, to je 8 stanovanj zasedenih s strankami, ki niso v delovnem razmerju s posestvom. Uprava posestva je sprejela v službo več družin in jim dala na razpolago tudi stanovanja. V nekaj mesecih pa so poročeni delavci odpovedali posestvu službo in šli v tovarno na Vrhniko, stanovanje pa so sii zadržali. Ti ljudje sedaj govore novodošiim delavcem, češ da kmetijstvo nima nika-ke perspektive, da je neren- tabilno, plače da so 80%, delo traja 14—16 ur na dan in da naj službo odpovedo in gredo v tovarno, kjer se bolje zasluži. Nediscipliniranost delavcev gre že tako daleč, da zapuščajo službo brez odpovedi- Enostavno jih ni na delo, tovarna pa sporoči, da so že pri njih zaposleni. Podoben primer imamo na zadružnem posestvu v Logatcu. Tudi tu je polovica stanovanj zasedenih po tujih strankah. Na posestvu je zaposlena kvečjemu žena in še ta le polovico dni v mesecu, mož pa je zaposlen pri drugem podjetju. Posestvo bi lahko dobilo sezonske delavce, če bi intelo na razpolago stanovanja. Ker pa nima zakonske podlage za izselitev strank, ostane brez delovne sile. Posledice pa so sledeče: seno lansko leto ni bilo pokošeno in verjetno tudi letos ne bo, košnja se bo zavlekla do avgusta- Ko bo posestvo kosilo še staro ničvredno travo, bodo kmetje kosili že otavo. S tem se bo zmanjšal pridelek krme in še ta bo po kakovosti za več kot polovico slabši od pravočasno spravljenega sena. Zaradi slabega vremena je bil upravnik prisiljen lansko leto dati košnjo na polovico. Posestvo je zaradi tega pridelalo premalo krme, letos spomladi pa jo je kupovalo. Če posestvu zmanjka sena samo za 14 dni, pometli to pri 70 glavah živine, ki požro dnevno 1000 kg sena, 14.000 kg sena, ki stane 98.000 din. Tak Najmočnejši človek na svetu bo nastopil v nedeljo v Ljubljani v korist poplavljencem Ste že slišali kdaj za »Vlaška Vuličanca«, Slavka Bani. človeka, ki je pred vojno povzročil s svojimi senzacionalnimi, težko-atletskimi umetnijami, da so se gledalcem ježili lasje in jim je zledenela kri v žilah ter jim zastal dih? Svojo kariero je začel v bližini pokazal tudi pri letalih. To je bila moč njegovih mišic. Dve letali, z «nočjo 300 konjskih sil, so privezali s posebno pleteno vrvjo na Barta in ta je jih je držal na zemlji ter jima preprečil, da bi vzleteli. V dvoboju z uradno najmočnejšim človekom na svetu, Francozom Cadinom je Barta zadrževal 20 do 30 motornih koles, ki je imel na obeh straneh prive- zane nase. S svojimi rokami je zadrževal 6 avtomobilov, ki se niso mogli premakniti kljub temu, da so bili pod polnim plinom. Kolesa so se jim premikala le na mestu. Toda to še niso vsi senzacionalni uspehi, ki jih je dosegel ta Jugoslovaci in tudi ne zadnji. Barta ponovno trenira in dela v športnem društvu »Jedinstvo« v Zagrebu. V nedeljo pa bo nastopil s svojimi točkami na stadionu Odreda v Ljubljani v korist poplavljencem. nepotreben izdatek za seno pa pripomore k 80% plačam delavstva. Tudi na zadružnem posestvu Grmač pri Litiji stanujeta upravnik in delovodja posestva v pisarni, bivši upravnik, ki je sedaj zaposlen v gozdarstvu, pa stanuje v družinskem stanovanju tega posestva. Državno posestvo Pšata ima prav tako velike težave s stanovanjskim vprašanjem, saj večina delavcev stanuje v primitivnih barakah. Takih posestev bi lahko našteli še mnogo. K rešitvi stanovanjskih problemov socialističnih posestev bi delno lahko pomagale tudi občine s tem, da bi imeli prioriteto do stanovanj na teh posestvih predvsem njihovi delavci in u-službenci. Da bi se gospodarstvo na socialističnih kmetijskih posestvih izboljšalo, bi jim oblasti nujno morale pomagati, da pridejo do stanovanj v lastnih zgradbah, od katerih delovni kolektiv posestva plačuje davek na osnovna sredstva in daje ostale dajatve družbi, ki so zdaleka večje, kot je najemnina strank, ki so zaposlene izven posestva-Zato naj odgovorni organi razmišljajo o ustreznih dopolnilnih predpisih k že izdani stanovanjski uredbi. Menim, da bt se moralo stanovanja socialistični!! kmetijskih posestev proglasiti za službena stanovanja. Ako delavec zapusti delo na posestvu, mora hkrati zapustiti tudi stanovanje. Le na ta način bodo posestva lahko dobila novo delovno silo. Dokler pa bodo v stanovanjih socialističnih posestev stanovale tuje stranke, posestva ne bodo mogla uspešno obratovati. Spričo tega vprašanja odpovedo upravniku vse strokovne in organizatorske sposobnosti, ker nima na razpolago osnovnih pogojev za dvig kmetijske proizvodnje- ing. S. A. Po daljšem presledku __ koliko prenovljeni Jakopič viljon zopet odprl upodabljajoči umetnosti in v prostorih, deli toliko mamiestacij slovenske umetnostne kulture, je Moderna galerija priredila spominsko razstavo Nikolaja Pirnata. Iz raznih javnih ustanov in zasebnih z*irk so organizatorji razstave zbrali 275 del, med njimi 59 knjižnih ilustracij, 97 raznih risb in časniških ilustracij, 39 gonarških portretnih študij in spominov ter raznih risb iz ljubljanskega življenja, 11 risb iz ciklusa »Dekla Ančka«, 29 risb iz partizanskih dni, 17 graličnih listov, predvsem iz ciklusa »Domovi, ječe, gozdovi«, io akvarelov, 6 olij in 15 plastik. Ze ti podatki kažejo, kako mnogostransko je Pirnatovo delo s tehnične plati. Se bolj na široko sega z vsebinske strani. Zakaj — in to je treba takoj povedati kot eno izmed poglavitnih značilnosti tega dela — eirnat je bil med tistimi umetniki, ki jim je vsebina vsaj toliko vredna kakor forma. NTa vsej razstavi ne najdeš niti ene risbe ali slike, na kateri bi se Nikolaj Pirnat igral z oblikami ali barvami ter skušal samo z njimi izzvati kakršenkoli umetniški učinek, v množici njegovih risb je neko število osnutkov iz skicirke, bežno narejenih skic, študij za detajle kakšnega večjega dela, toda celo v teh najmanj zahtevnih in najmanj obveznih izrazih Pirnatovega umetniškega prizadevanja ne najdeš sledov življenju in človeku oddaljenega oblikovalnega hotenja; vsaka poteza Pirnatove roke je služila življenju in skoraj sleherna je upodabljala človeka in njegov svet. Samo umetnik, ki je imel toliko vere v človeka kakor Pirnat, je mogel s svojimi podobami govoriti tako izrazito in tako odločno — človeško umetniško govorico, v njegovem delu je kaj malo krajin, iz narave ima kvečjemu še kak živalski ali rastlinski motiv. Povsod vidiš samo človeka v vseh mogočih izrazih njegovega življenja: ljubezen, delo, trpljenje, pozitivne in negativne družbene strani, veselje in žalost, zanos in posmeh, humor in satira, vse to se prepleta in tvori vsebinski svet Pirnatove umetnosti. V današnjem času, ko skušajo nekateri bolj ali manj dekadentni umetniški strujarji priznati za moderno zgolj tisto umetnost, v katerih sploh ni življenjske vsebine, marveč je vse samo »ustvarjena«, iz skrajne subjektivnosti nastala oblika, je takšna razstava, kot je Pirnatova, visoko pričevanje o drugi, življenju bližji umetnosti, ki govori človeku s svojo vsebino, ne da bi se zavoljo nje odrekla oblikovni iznajdljivosti, neugnanemu umetniškemu prizadevanju po adekvatni obliki doživljene vsebine. Ne samo številčno, tudi kvalitativno prevladuje na tej spominski razstavi risba. Pirnat je bil predvsem risar in že kot risar ni mogel iskati umetniških učinkov izven predmetnega sveta. Risba je najosnovnejši, a zato tudi dostikrat najpomembnejši element vsake upodobitve. Pirnat se je razvil v umetnika risbe zaradi nekih razstava aj; Nikolaja Pirnata , ki so vi- “ osebnih dispozicij, ki jih čutimo v vseh zvrsteh njegovega dela in nemara tudi po zaslugi vnanjih okoliščin, ker je moral v iiustra-torski praksi najti svoj poklic. Ce je Goethe dejal, da so priložnostne pesmi najboljše, bi lahno prenesli to spoznanje tudi na risbo. Skoraj vedno je bila neka priložnostna snov lista, ki je silila Pirnata k risarskemu oblikovanju, pa naj je šlo za to, da ilustrira »Don Quijota« a li se z »Blaznim Kro-nosom« poglobi v svoje delo, da izpolni z risbo kakšno pravljico ali članek, naredi aktualno karikaturo ali nariše kakšno osebo, ki mu jo je nasvetoval urednik kulturne rubrike. Take priložnosti — in novinarstvo sloni malone izključno na njih — so zmerom preizkušnja ilustratorja: ali si sam podredi snov ali pa si snov podredi njega. Mnoge desetine primerov, ki jih vidimo na tej spominski razstavi, pričajo tudi v tej časovni oddaljenosti, da je Pirnat s svojim umetniškim instinktom in z veliko kulturo, ki ga je odlikovala, podrejal snov umetniški potrebi. Potemtakem ni bil suženj poklicnega naročila ali risarski reporter z obzorjem dneva. Kot ilustrator, kot karikaturist, kot risarski sodelavec dnevnika je bil in ostal do zadnjega umetniška osebnost. Izmed ilustracij predstavljajo nesporen višek njegove risbe za slovenski prevod celotnega »Don Quijota«. Tedanji odbor Slovenske Matice je prav storil, da ga je s tem naročilom, ki se je kar izredno prilegalo Pirnatovi umetniški naravi, spodbudil k delu z enim največjih tekstov svetovne literature. Obžalovati je samo, da niti naročilo založnice niti Pirnatova ilustratorska vnema, ki je zmerom potrebovala vnanjih impulzov, nista prinesla večjega števila ilustracij. Dila je to edinstvena priložnost, da dobimo Slovenci takega »Don Quijota«, ki bi se vzlic povsem različni ilustrativni tehniki lahko kakovostno in šte- Kulturni teden v Zadobrovi Delavsko prosvetno društvo Svoboda Zadobrova — Sneber-je, ki deluje na robu Ljubljane, je pred nedavnim priredilo kulturni teden, ki so ga zaključili z lepo slovesnostjo in razvitjem društvenega prapora. Priprave zanj so močno razgibale društvo, saj je spet zaživel pevski zbor in tudi dramska skupina se je spet močneje • uveljavila. Kulturni teden so začeli z uprizoritvijo »Odločitve«, ki so jo postavili na oder kljub nekaterim težavam, nadaljevali so z Akademijo ob sodelovanju domačega pevskega zbora, Pariizana Zasavje, pionirjev, recitatorjev in drugih in končno so uprizorili še sMiklovo Zalo«. Starim zaslužnim igralcem so podelili di- Izvoz vžigalic v Grčijo Beograjsko podjetje »Kcmpro« je prodalo na licitaciji v Grčiji vžigalice osiješke tovarne »Drsiva« v skupni vrednosti nad 1.8 milijonov drahem (nad 36 tisoč dolarjev). Na tej licitaciji so poleg jugoslovanskih podjetij sodelovala tudi mnoga podjetja iz raznih evropskih držav. Praznik delovnih ljudi in mladice pri Završnici Tako zadržuje Barta motorista. Brez moči so njihovi motorji proti silni moči njegovih mišic Dunaja, v Badnu. Tu je pred dunajskimi športniki izvedel eno izmed svojih točk. V usta je vzel dinamitni izstrelek, dolg 30 cm ter ga zažgal. Eksplozija, ki je odjeknila v nekaj sekundah, bi raznesla glavo vsakemu drugemu, Barta pa se ni niti premaknil. Zato ni čuda, da je že na njegov prvi javni nastop na Dunaju prišlo okroj 30.009 ljudi. Tu je tudi Barta izvedel svoj prvi popolni program. Tako se je začela njegova dolgoletna težkoatletska dejavnost in slava. Slavko Barta je dolga leta izpopolnjeval svojo najsijajnejšo točko z eksplozijo eknzitnih izstrelkov. Moč. k? jo je pri tPm razvil, ie Mia fantastična. Začel je z 8 grami ekrazita, kbnčno pa je prižigal v svojih ustih tudi do 330 g ekrazita v enem izstrelku. Svetovni časopisi so nisali o njemu: »Herkulesove čeljusti«, »Clo-\rek z jekleno glavo«, »Gospodar smrti« . . . Svojo m*. pa je Slavko Barta • »•..•«•..•..•»•m« • •••«M »••«••••••*••••• Priprave za velik praznik »Svobod« pri Završnici nad Žirovnico pod Stolom so zaključene. V nedeljo 20. t. m. se bo zbralo pri Završnici preko 10.0C0 delovnih ljudi iz radovljiškega okraja in ostalih krajev ter industrijskih revirjev Slovenije. Pri Završnici bo sodelovalo preko 20 kulturno-Drosvetnih društev, KUD in Svobod s svojim izbranim programom. Na zletu kulturno-prosvet-nih društev pri Završnici bodo sodelovali številni mešani, ženski in moški pevski zbori, igralske skupine, godbe in zabavni orkestri, program bodo izpopolnili tu-... ......................... Kupujemo t>ta%o »hefno ittino in &fato Jeie$o PO NAJVISJIH DNEVNIH CENAH. — PONUDBE DOSTAVITE NA: TITOVI ZAVODI »LITOSTROJ« — LJUBLJANA •«••••••• *«••••••* •••••••«• ••••« ••• • «•••••«•« •#•••«»•• «•••••*•* • «•••»*•• «••»••• ±7* -."i t? dl telovadci in športniki, taborniki iz rodu Jeklarjev pa bodo ob tej priliki razvil svoj društveni prapor. Zletni program pri Završnici bo obsegal veliko nad vse zanimivih in pestrih kultur-no-prosvetnih točk. Ob tej priliki bodo razglašeni tudi rezultati šestmesečnega kul-turno-prosvetnega tekmovanja, ki ga je lansko leto za praznik republike 29. novembra razpisal okrajni sindikalni svet radovljiškega okraja na Jesenicah. V plemenitem tekmovanju, ki je močno poživilo kulturno-prosvetno aktivnost v vsem okraju, je sodelovalo 19 kulturno-prosvetnih društev. V času tekmovanja je bilo kulturno-prosvetno delo v okraju tako močno razgibano, da so bile redno dnevno kulturno-prosvetne prireditve v vseh tudi najbolj samotnih in oddaljenih krajih. Močnejša kultumo-prosvetna društva so posredovala kulturo in prosveto ostalim šibkejšim krajem. Pri Završnici bodo dobili zmagovalci častne zastavice in diplome. Posebna zanimivost rega zleta pa bo uprizoritev Miklove Zale s preko 300 sodelujočimi. Ta zlet kulturno-prosvetnih društev radovljiškega okraja bo istočasno nekak uvod v veliki dvojni praznik kovinarskih Jesenic, ki ga bodo Jeseničani praznovali 1. avgusta, ko bodo prvič v zgodovini praznovali svoj občinski praznik .in S3-letnico obstoja železarne. plome, mlajšim delovnim igralcem pa pohvale. ^ Prireditvam se je tudi prebivalstvo močno odzvalo, saj so zabeležili blizu 1000 obiskovalcev. Društvo je ravno v tem času vlo<žilo dokaj sredstev v obnovo gledališkega odra, zbiranje prispevkov za društveni prapor pa sploh smatrajo za eno najuspelej-ših akcij v zadnjem času. Odzvale so se družbene organizacije, družine, posamezniki iz Zadobrove, kakor tudi razna podjetja v poljski občini, katerim gre najtoplejša zahvala. Omembe vredno je, da ima tamkajšnja Svoboda podmladek, ki sodeluje pri vseh prireditvah. Niso pa še zadovoljni z množičnostjo društva, ker je dosti več ljudi, ki na ta ali oni način žive z društvom, kot je pa dejansko vpisanih v Svobodo. Ne manjka seveda težav, kakor marsikje ne. Gostujejo res v izredno lepem Zadružnem domu. toda naštudiranih iger skoraj ne morejo ponavljati v dvo-rati, ker ima prednost kino. Volje, nadaljevati in čuvat; tradicije predvojnih Svobod, ki so na tem področju pognale globoke korenine, in zavesti, da se moramo tudi danes srečevati in boriti z usedlinami preteklosti, pa jim kljub temu ne manjka. vilčno meril s francosko Izdajo, katere ilustrator je bil Gustave Dore. Odlične so tudi nekatere izrazito priložnostne risbe za Mlado Jutro ali za kuitumo rubriko Jutra, nadalje nekateri portreti, karikature in motivi iz ljubljanskih gostiln. Pirnatova groszovsko inspirirana, na sorodni tehniki upodabljanja sloneča satira naše ma-lomeščanščine, naših ošiarijskih omizij in cvičkarskih političnih debat bo ohranila — kakor risba Daumiera, Grcsza, Käthe Koil-\vitz in seveda našega Hinka Smrekarja ter toliko drugih — visoko dokumentarno vrednost kot prispevek k »biografiji časa«, obenem pa tudi od nje neodvisen umetniški pomen. Prav to velja za nekatere portrete in motive iz Gonarsa, predvsem za enega najbolj pretresljivih: »Otroci v Gonarsu« ter za Pirnatove motive iz partizanskega življenja. Tudi tu Je Pirnat — kakor malone povsod — umetnik, ki priložnostne spodbude spreminja v umetnostne dokumente časa. v pričevanja o veliki drami zgodovine. Vsekakor smemo obžalovati, da se umetniška nadarjenost Nikolaja Pirnata ni mogla z večjo intenzivnostjo razvijati v dveh zvrsteh, o katerih imamo na njegovi spominski razstavi manjše število umetnin. To so akvareli in plastika. Izključno v vojnih letih nastali akvareli imajo tudi za slovensko umetnost, ki v tej zvrsti ni ravno siromašna, pomen in težo tehtno izkoriščenih možnosti oblikovanja in barv. Kaže. da je bila Pirnatu ta tehnika bližja od slikanja v olju in je samo škoda, da se je akvarelistike oprijel šele v zadnji fazi svojega življenja in dela, ko so ga dramatični zgodovinski dogodki in potrelie novega življenja odvračali cd takega umetniškega oblikovanja. Prav tako je očitna škoda, da je NikcJaj Pirnat zanemaril plastičnega umetnika v sebi. Ce ostreje pregledamo njegovo delo, posebej še njegove figuralne motive v risbi in grafiki, vidimo, da vso njegovo ustvarjalnost preveva izrazito razviti vid plastičnega oblikovalca. Morda so krive samo vnanje okoliščine in nekatere Pirnatove osebne lastnosti, da ta Meštrovičev učenec ni ustvaril v plastiki večjih in izrazitejših del in se z njimi pomaknil na enega prvih mest v slovenskem kiparstvu. Nekateri njegovi portreti v mavcu, žgani glini in bronu kažeio, da ie bil kipar »po duši«. Veliki načrti, o katerih nam je včasih govoril, so se žal končali s skromnejšimi poskusi, manjšo plastiko, z neizdelanimi osnutki; rrorda je sam čutil v tem enega izmed skritih za-pletljajev svoje umetniške drame, o kateri ni govoril, ki pa jo je včasih izdal z ironičnimi namigi in z duhovito avtokritiko, ki jo je imel rajši kakor kritiko drugih. Razstava, posvečena spominu Nikolaja Pirnata, ki je sedaj že šest let v grobu, osvetljuje s svejo retrospektivo vse njegovo uelc in kaže, da je bil nadpovprečen umetniški oblikovalec svojega okolja in časa, risar in gralik, ki se ni odpovedoval tudi tako imenovanim »literarnim nagnjenjem«, če je šlo za to, da izrazi z vročim umetniškim poletom razgibano vsebino svojih doživetij. Človek in umetnik Pirnat je predvsem živel in opazoval, z druge strani pa je veroval in z ediečno zavzetostjo svojih nazorov upodabljal človeka na določeni stopnji zgodovinskega razvoja. Spričo teg.i, da je hotel služiti življenju, je njegovo delo v marsičem razbito, razdrobljeno v stotine drobnih storitev, marsikje umetniško samo nakazano, tu in tam nedognano, brez tiste monumentalnosti in. stilne homogenosti, ki odlikuje nekatere njegove sodobnike. Vsi, ki smo Pirnata poznali in neredko uživali njegove duhovite opazke in zelo polemična mnenja, smo ga ohranili v spominu kot strastnega umetniškega kronista svojega časa m človeka z bojevniškimi nagnjenji; umetnik in človek sta se spojila v njem v izrazito osebnost, ki bi nemara v drugih, ugodnejših razmerah ustvarila še večje in pomembnejše delo, kakor je to, kar nam je ostalo za njim. Moderna galerija v Ljubljani je z organizacijo razstave v Jakopičevem paviljonu dostojno počastila spomin Nikolaja Pirnata. Posebno pohvalo zasluži katalog, ki je izšel ob tej priložnosti. V njem je umetnostna zgodovinarka Ljerka Menaše v študiji na 18 straneh prva obdelala z znanstvenimi prijemi svoje stroke Pirnatovo življenje in delo ter mu s- tem delecila trajno mesto v naši sodobni umetnosti. Katalog vsebuje tudi dober izbor Pirnatovih del v dovolj dognanih reprodukcijah in posebej še najznačilnejše iz umetnikove ikonografije. Tako imajo razstave Moderne galerije svoj pemrn tudi v tem, da obrode krajše, vendar pa tehtne monografije o umetnikih. ki so že zdavnaj zaslužili takšno obravnavanje. Božidar Borko PRIREDITVENI PROGRAM ti. LJUBUÄNSKEGÄ FESTIVÄLÄ OD 30. JUNIJA DO 14. JULIJA 1354 30. VI: Hrističev balet »Ohridska legenda«. Balet ljubljanske Opere. 1. VII: Večer opernih arij. 3. VII: Leoncavallova opera »Glumači« in Baranovićev balet »Lectovo srce«. Zagrebška Opera. 4. VII: Verdijeva opera »Otelo«. Zagrebška Opera. 5. VII: Gotovčeva opera »Morana«. Zagrebška Opera. 6. VII: Večer opernih arij. 8. VII: Večer slovenskih plesov. Folklorna skupina »France Marolt« in študentska skupina iz Bele krajine. 9. VII: Koncert Slovenskega okteta. 10. VII: Večer južnoslovanskih plesov. Plesni folklorni ansambel »Taneč« iz Skoplja. 13. VII: Gotovčeva opera »Ero iz onega sveta«. Ljubljanska Opera. 14. VII: Koncert II. Ljubljanskega festivala. Državni simfo- nični orkester iz Zagreba. Vse prireditve bodo na prostem na Trgu francoske revolucije pred Križankami s pričetkom ob 20.30. Le Slovenski oktet nastopi v Filharmonični dvorani s pričetkom ob 20.30. V primeru deževnega vremena bodo prireditve pod streho, o čemer bo občinstvo obveščeno. RAZSTAVE: Razstava klasicizma in romantike na Slovenskem v Narodni galeriji. Razstava zemljevidov na Slovenskem v Narodni in univerzitetni knjižnici. Turistično gospodarska razstava v »Emoni«. J J IOI D >Y 1 1 Po knjigi M. Kinnan Rawlingsove — Riše Miki Muster j 52. V koči se je medtem mati Foresterica začela ukvarjati s kuho. V kuhinji se je zgnetlo tudi vseh šest sinov: Buck, Mill, Gabby, Pack, Arch in Lem. Jody je zamišljeno gledal stara roditelja, ki sta vzredila družino takih velikanov. Razen Gabbyja in Lema so si bili vsi zelo podobni. Gabby je bil malo manjši od drugih in ne posebno bister. Lem je bil edini, ki ni nosil brade. Bil je pač tako velik kot ostali, a ne tako zastaven, in pri hiši je imel manj besede. Penny Baxter, ki je z njimi prišel v hišo, je bil videti kakor izgubljen med temi hrusti. 53. »Sedite vendar, mister Baxter,« je rekla mati Foresterica in Penny je sprejel vabilo. »Ali vaš pes šepa?« je zaklical Lem, kajti Penny je Perka še zmeraj pestoval. »To pač ne. Samo ne bi rad, da bi prišel vašim krvoločnežem v kremplje.« — »Dragocen, kaj?« je poizvedoval Lem dalje. —- »Se malo ne,« je odvrnil Penny, »počenega groša ni vreden.« — »če ni nič prida, se mi pa res čudno zdi, da se tako bojite zanj.« — »Oh, je že tako.« — »Ali ste ga že vzeli kdaj s seboj na lov na medveda?« — »Da,« je kakor nerad odvrnil Penny, »seveda«. 54. Lem je stopil bliže in se nizko sklonil k sedečemu: »Dobro sledi? Izlaja medveda?« — »Povem vam, gromozansko se boji. Najstraho-petnejši pes je, kar sem jih kdaj imeL« Lem je bil na moč presenečen: »Tega pa še nisem slišal, da bi kdo lastnega psa tako črnil.« »Saj je čisto prikupen na pogled,« je priznal Penny, »in že marsikdo ga je hotel imeti. A pošteno bi bil opeharjen, kdor bi ga kupil. Rajši ne mislite na kaj takega.« Foresterji so se po teh besedah pomenljivo Spogledali. Dejali niso nič, oči pa niso več odvrnili od psička. • ♦••••—•* ■*•••' ••*•#•» ••• («NgM#« S#»#—#» l#M#»>#l •#—#••#• • I—#—#• • •*•#•••> •#—#—#• •#—#—#• NAJPREJ ZDRAVJE, POTEM SELE VSE DRUGO! Bolezni srca in krvnih žil (sklerozo), ledvic (pesek ln kamne), živcev (nervozo, nevrastenijo) in notranjih žlez (protin, sladkorno, basedow) zdravi uspešno ZDRAVILIŠČE RADENSKA SLATINA Slatina Radenci !*•#• ,#•.#••#• •#••#—#• •#—#••#• a#—#—#» •#• DNEVNE vesti 9 KOLEDAR SOBOTA, 19. junija: Iskra, Feliks. 19. junija 1°4‘> je umrl v Zagrebu n;;.'večji pesnik hrvatske moderne in <- Jen najplodnejših hrvatskih pesni-' ga časa VLADIMIR NAZOR. Rodii se je leta 1S76 v Postim h na Braču, obiskoval gimnazijo v Splitu in na grahki univerzi študiral naravoslovje. Dolga leta je potem služboval koi profesor v Istri in Dalmaciji. Nazor =e je že kot srednješolec javi: z originalnimi pesmimi in pre-vo: i i iz italijanščine. Gojil je liriko, epiko, pisal romane, posesti, balade, r- ine. V slovstvo je prinesel motive slovanske mitologije, smisel za avo, poveličevanje zdravja in živ-iske radovi. Pesnikova vera v : ‘ točnost ljudstva je dobila potrdilo v narodnoosvobodilnem boju, ki «e ga je sivolasi Nazor sam udeležil, ga opeval v pesmih in opisal z na-20-10 besedo. Po osvoboditvi je bil ' ladimir Nazor prvi predsednik Sabora LR Hrvatske. Danes se borci vzhodu oko roškega odreda in koroško prebivalstvo spominjajo hudih borb, ki so jih leta 1944 bili partizani na Lundravčem vrhu pri St. LipŠu z močno nemško kolono. • Uprava bolnice v Celju se tov, Rebernik Francu, pleskarskemu mojstru lz Ljubljane, Slamerjeva 1. prav iskreno zahvaljuje za velikodušen dar v znesku 30.000 din katerega je poslal za nabavo najnujnejših zdravil, ki jih je bolnica izgubila ob priliki poplave. Ravnateljstvo gimnazije Kamnik obvešča dijake in roditelje, da bo zaključek v nedeljo, 20. junija ob 18. uri v kulturnem domu z uprizoritvijo pravljične igre »Martin Napuhek«. Razdelitev spričeval bo po igri v gimnaziji. Mestni muzej (Gosposka 15) s svojim pregledom stanovanjske opreme izza srednjega veka in svojimi arheološkimi zbirkami je odprt za brezplačen ogled ob torkih, četrtkih in nedeljah od 9. do 12. ure. Se nekaj. .. jp| Pomagali so pri pobega čez mejo Pred okrajnim sodiščem v Novi Gorici je bila v soboto razprava proti Mirku Mikulinu, njegovi ženi Olgi roj. Mršnik iz Ilirske Bistrice, njegovima bratoma Mariu in Milanu ter očem Jožetu iz Cegla pri Me-dmi. Obtoženi «o bili. da so pomagali pri pobegu tez mejo. Ti ljudje so načrt za prebeg zelo spretno zasnovali. Mirko, kot najstarejši sin Mikulinov« družine, se je bavil v Ilir>k: Bistrici s prevozi z a v iota ksi jem. Čeprav mu je to prilivalo lep za«I:ižek, se je priče! pečati -e s prevažanjem ljudi do meje in jim s pomočjo ožjih sorodnikov pomaga! pri prebegu. O prebegu Čez mejo *e je prvič dogovoril z Alojzijem Vrhovcem in Stankom Molečkar-jem z Ilirske Bistrice, ki sta bila z.ioodena pri podjetju »Mikoza« v Ribnici. Tu ju je tudi naložil na av;o ih. maja z namenom, da ju prepelje do meje. Na tej poti jih je e-premljala tudi Mikulinova žena Olga. \ Brda so dospeli okrog polnoči, zbudili domače ter predstavili oba mladeniča, češ da sta prišla na obisk. P eden so ■ 7-topili iz avtomobila, je Mirko Mikulin zahteval od obeh 13.000 dinarjev, kar je tudi dobil. Doma so »gostoma« pripravili ma-l’c°. jima postregli z domačim vinom in jima dah prenočišča. Naslednje jutro je mlajši -in Milan gnal kravo na pašo tik ob mejo. hkrati pa opazoval premik graničarjev. Medtem pa je njegov oče skozi okno domače hiše opazoval obhod obmejnih stražarjev. Mirko pa z obema ubežnikoma Čaka! na znak, da je »zrak Čist«. Ko je tega dobil, ju je povedel v aka-cijev gozdič m jima pokazal pot, po k.iteri sta nemoteno prekoračila mejo. Mirko je za ta umazani pose! prinesel očetu 10.000 dinarjev, ki jib je prejel od obeh ubežnikov, preden sta_ zapustila nase ozeml je. Na razpravi «o vsi obtoženci, razen Mirka Mikulina, ki je bil odkril in resnicoljuben, dalj časa zanikali, da bi sodelovali pri pobegu Čez mejo. Obsojeni so bili Mirko Mikulin na 7 mesecev. Mario na 5. Milan na 3 mesece, oče Jože Mikulin pa na 4 mesece zapora, medtem ko je bila 0!z3 Mikulin kaznovana na 5 mesecev zapora pogojno za dobo 1 leta. —jp. Razprava proti morilcu Gorjupu preložena Gnusni umor mladega delavca Jožeta Mlakarja na državnem posestvu Snežnik pri Kočevski Reki, ki so ga odkrili letos 27. marca in o čemer smo že poročali, je razburil vso okolico. Izkazalo se je, da je morilec Karel Gorjup, izredno nevaren tip, vdan pijančevanju, do skrajnosti surov in hkrati tudi nevaren tuji lastnini. Proti zločincu je bila pred novomeškim okrožnim sodiščem razpisana razprava za 3. junija. Obtoženec, ki je na prvem zaslišanju vse priznal, na drugem pa svojo izpoved bistveno spremenil v svoj prid, na razpravi sploh ni hotel odgovarjati na nobeno vprašanje. Ves čas je gledal v tla in zakrknjeno molčal. Na predlog branilca dr. Smodeja, je senat sprejel sklep, da se v svrho pregleda obtoženca po psihiatru razprava preloži na nedoločen čas. Tatvina porcelanastih ploščic Pred dnevi je nekdo vdrl v skladišče gradbenega materiala na gradbišču »Tehnike* v Njegoševi ulici in iz skladišča odnesel 400 belih porcelanastih ploščic za oblaganje štedilnika. Ploščice bodo verjetno dane v prodajo, zato opozarjamo pred nakupom. Zaželeno je, da kdor o tem kaj zve, naj sporoči preiskovalnim organom. Dvokolo je ukradla 2e kaznovana Cirila Mihelčič je nedavno ukradla nekje na Viču žensko italijansko športno dvokolo drap barve, neznane znamke. Tovarniška Številka kolesa ie 00102. Lastnik dvokolesa naj »e z dokumenti zelasi na Tajništvu za non-a-nj zadeve, Ljubljana, Prešernova 22, v sobi 75. Čigav je elektromotor? V začetku junija t. 1. je S. I. iz Notranjih Goric kupil od nekesra moškega elektromotor jnamke »Pelli-zzari«, štev. 96677—7 KS. Preiskovalni organi so ugotovili, da je ta motor prodal že Kaznovani Jože Zanje iz Ljubljane. Ker TNZ gl. mesta Ljubljane doslej še ni prejelo prijave o tatvini takega motorja in ker sumi, da je motor ukraden, tem potom sporočamo, da naj se la«tnik z dokumenti o lastništva zglasi na TNZ gl. mesta Ljubljana, Prešernova 22. soba 75. Neljudski ljudski odbornik Vaščani v Starem Logu so lani izvolili za svojega ljudskega odbornika R. Leniča in mu zaupali prodajo »ena s travnikov vaške skupnosti. Lenič je res prodal večjo količiqo sena raznim kmetom v okoliških vaseh. Del denarja od prodanega sena pa si je prisvojil. Sele pretekli mesec so mu volivci v Starem Logu prišli na sled in ga predali sodišču, ki ga je obsodilo na 4 mesece zapora in povračilo 40.000 din vaškemu odboru Stari Log. Pojasnilo Twdeardei škrat Je v včerajšnjem članku »Premila kazen za pretepače otrok« spremenil v obtožbi tožilca LAŽJE telesne poškodbe ▼ TEŽJE, kar vnaša v članek nejasnost. V rejnici gre v tožilčevi obtožbi le s* lažje telesne poškodbe. Poročila sta se Dolničar Janko in Rus Marija. Prijatelji čestitamo! TVD Partizan v Zagorju ob Savi bo imel v nedeljo, dne 20. junija 1954 ob 3. uri popoldne svoj letni telovadni nastop. Nastopali bodo vsi oddelki s prostimi vajami, igrami in na orodju. — Generalka bo v nedeljo ob 10. uri dopoldne na letnem telovadišču. Vabimo telovadce in ljubitelje telovadbe Zasavja. Tehnični odbor. Glavni odbor Društva strojnikov, strojevodij in kurjačev LRS sklicuje za nedeljo, dne 20. 6. t. 1. širši članski sestanek v prostorih I. drž. gimnazije, Vegova ul. 4 s pričetkom ob 9. uri. Dnevni red: Problemi in bo- doče delo GO. — Vabljeni! LOMO Škofja Loka obvešča voznike vseh vozil, da bo cesta 11/314 v odseku od 58.700 do 59 km skozi Staro Loko zaprta od 22. junija do 30. junija 1954. Promet bo po občinski cesti I. reda katera teče vzporedno z zaprto cesto. Zavod za slepo mladino v Ljubljani, Langusova ul. 16 priredi ob zaključku Šolskega leta razstavo izdelkov gojencev osnovne šole, gimnazije, pletarske in gospodinjske šole. Razstava bo odprta v soboto in nedeljo 19, in 20. junija od 9. do 18. ure. Obiščite to zanimivo razstavo. KLSp vabi na pregled športnih psov, mladih in še neocenjenih, ki bo v nedeljo 20. junija ob 8. uri na Gradu; ne pozabite regi-sterskih listov oziroma sličnih listin! Vsled popravila mostu čez reko Krko v Kostanjevici na cesti I. reda št. I je promet zaprt od 21. VI. do 27. VI. 1954. Promet se preusmerja iz smeri Ljubljane v Kostanjevici na cesto: Kostanjevica—Podbočje—Krška vas—Zagreb. Obratno iz smeri Zagreb se preusmeri v Kostanjevici po okrajni cesti: Kostanjevica— Mršeča vas — Kronovo— Novo mesto. MOTOX je moderno sredstvo za uničevanje moljev. Siguren, praktičen in ne smrdi samo MOTOX. Planinci! Krema »Pour Vous« je preizkušena za vas. Dobi se povsod. NOGE TE ROLE? vzemi SILVASOL za kopanje nog, ki vsebuje zdravilna smrečna olja in klorofil. GLEDALIŠČE DRAMA LJUBLJANA Sobota, 19. Junija ob 20: Harris: Molčeča usta. Izven in za podeželje. (Looky — Lojze Rozman.) Nedelja. 20. Junija ob 20: Harris: Molčeča usta. izven ln za podeželje. Locky — Stane Cesnik. Dohodek predstave kot pomoč SNG poplavljenjcem Celja Ponedeljek. 21. Junija ob 20: Harris: Molčeča usta. Abonma red S dramski. OPERA Sobota. 19. junija ob 20. Švara: PREŠEREN. Abonma red A. Nedelja. 20. junija ob 20: Verdi: TRUBADUR. Izven in za podeželje. — Dohodek predstave kot 50moč SNG poplavljencetn Ce-a. Ponedeljek. 21. junija zaprto. Torek. 22. junija ob 20 Foerster: Gorenjski slavček. Gostovanje Rudolfa Francla. Abonma red G MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA GL-daltfka nnsnža Sobota. 19. junija ob 20: F. H. Herbert. Vsakih sto let. Izven (Slater-BezlaJ) Nedelja, 20. junija ob 20: Otto Beer, Tišina — snemanie. Tzven. Sreda. 23. junija ob 20: M. G. Sauvalon. Trinajst jih bo. Izven. Zadnjič. Cenjene abonente prosimo, da poravnaio svoje obveznosti do 25. t. m. zaradi zaključka gledališke sezone. Šentjakobsko GLEDALIŠČE — LJUBLJANA MESTNI DOM Sobota. 19. junija ob 20.15. url: Spicar M. P. — Piši: »Naj bo stara al’ pa mlada, ljudska spevoigra, krstna predstava ob 70. letnici pisatelja J. Splcarja. premiera, izven, na razpolago so le še sedeži v zadnjih vrstah ln priklopni sedeži. Nedelja. 20. junija ob 20.15. uri: Spicar M. P. — Piši: »Naj bo stara al’ pa mlada«, ljudska snevoigra, ziven. Zaradi velikega zanimanja se morajo rezervirane vstopnice dvigniti najkasneje do 12. ure. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje vstopnic tel. št. 32860 (nova številka). DPD SVOBODA — SIMONČIČ V DOMU — Dolenjska cesta Sobota, 19. Junija ob 20: zadnji, krat — zaključek sezone »Habakuk«. veseloigra s petjem, orkestrom. OBRTNIŠKO GLEDALlSCB Komenskega 12 Sobota, 19. Junija ob 20.30 Žižek: »Miklova Zala«, Igra s •'petjem, godbo In plesom. Nedelja, 20. junija ob 20.30 Žižek: »Mtklova Zala«, igra s petjem, godbo in plesom. Prodaja vstopnic v petek od 18 do 20. ure In 2 url pred pričetkom predstave. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Nedelja, 20. junija ob 111 Malik »Žogica Marogica«. Prodaja vstopnic danes od 11 do 12,30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži. Blagajna v gledališču je odprta pol ure pred predstavo. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, 19. junija ob 20: — Gostovanje v Cerkljah pri Kranju. — P. A. Brčal — Napoleonovi huzarji. — Izven. Nedelja, 20. Junija ob 16: — Maxwell Anderson — Zašlo je soase Izven In za podeželje. Torek. 22. Junija ob 20: Izven — — Gostovanje v Škofji Loki — P. A. Breal: Napoleonovi huzarji. Četrtek, 24. junija ob 20: Izven —Gostovanje v Tržiču — P. A. Brčal: Napoleonovi huzarji. Sobota. 26. Junija ob 20: Izven — Gostovanje v Kropi. P. A. Brčal: Napoleonovi huzarji. Nedelja, 27. junija ob 16: Izven — Gostovanje v Železnikih P. A. Brčal: Napoleonovi huzarji. Zaključek sezone. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 19. Junija 1934 ob 20. url: Budak: Klopčič — Izven ŠOLSTVO OBJAVA Pri Ekonomski »rednjl šoli v Ljubljani deluje srednji oddelek, kjer se vzgajajo srednji strokovni kadri lz vrst tistih, ki so zoposleni v gospodarstvu. Za prvi letnik v šolskem letu 1954/55 se lahko prijavijo kvalificirani delavci oziroma uslužbenci ekonomske stroke ki so uspešno končali osemletno šolo ali nižjo gimnazijo. Interesenti morajo najpozneje do 8. septembra 1954 vložiti prošnjo za sprejem, oziroma za dovoljenje opravljanja sprejemnega izpita. Prošnji priključite rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o nekaznovanju, potrdilo v volilni pravici, za 30 din kolek in 20 din v gotovini. Točnejše informacije daje ravnateljstvo šole Prešernova c. 8. Na Ekonomski srednji šoli v Ljubljani bodo sprejemni izpiti za I. letnik v ponedeljek, dne 21, Junija 1954 ob 8. url zjutraj. Metalurško industrijska šola Železarne Ravne sprejme v šolskem letu 1054/55 v prvi razred učence za izučltev livarskega, ključavničarskega, strugarskega, rezkar-skega in orodno kovaškega poklica. Pravico do vpisa imajo državljani FLRJ, stari 14 let, a ne starejši od 17 let, ki so uspešno dokončali 3. razred gimnazije ali 7 Tazredov osnovne šole ter zadostili splošni šolski obveznosti. (Učenci z 2. razr. gimn. ali 6. razr. osnovne šole bodo sprejeti le, če bo premalo prijavljenih s 3. razr. gimn. odnosno 7. razr. osnovne šole. Prijave sprejema uprava šole osebno ali po pošti do 31. avgusta. Kandidati morajo predložiti upravi šole naslednje listine: l. lastnoročno pisano prošnjo (kolkovano s 30 din) z navedbo točnega naslova in pošte, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3 izpisek lz rojstne matične knjige, 4. zdravniško spričevalo z röntgen-skim pregledom pljuč v proti-tuberkuloznem dispanzerju, 5 življenjepis, 6. odjavnico matičnega urada o stalni spremembi bivališča prinesejo učenci, -ki bodo stanovali v domu šole ob pričetku šolskega leta. Pouk se prične 15. septembra. Učenci, ki bodo sprejeti, bodo obveščeni pismeno. Pomanjkljivo opremljenih prijav uprava šole ne bo upoštevala. Učna doba traja 3 leta. Po končani učni dobi dobijo absolventi zaposlitev v Železarni Ravne. .Učenci Iz Raven kateri želijo stanovati v domu Šole, morajo to navesti v prošnji. Vzdrževalnina v Domu šole znaša ca. 3300 din. Uprava Metal.-industrljske šole, Ravne na Koroškem, OBVESTILA Elektro Ljubljana-mesto obvešča svoje konsumente, da bo v nedeljo, 20. VI. t. 1. v času od 4.-7. ure zjutraj prekinjena dobava električne energije v območju naslednjih transformatorskih postaj: Nove Jarše, Slovenila ceste, Tomačevo, SSP Tehnika, Ježica, Brinje, Separacija, Tovarna gradbenih polizdelkov, Vodovod Hrastje, Oljarne, Krim, Moste, Gradis, Saturnus, Kode. ljevo, Klavnica 1. in II., Barje, Utensillja, Galjevica, Kolezija, Tesarstvo, Grubarjevo nabrežje, Trnovo, Triglav film I, Tržaška podzemeljska, Tovarna koles »Rog«, Tobačna tovarna, Studentsko naselje. Rožna dolina, Vič, Stan in dom, Vodograöbeni, Kemijski, Metalurški, Elektro in Fizikalni inštitut, Opeka Vič, Brdo, Dolnice, Vodnik, Podutik, Trata, Dravlje, Inštitut za elektroveze na Celovški cesti in Pržanj, Koseze, Draga, Drenikova ul. in Zg. Šiška. Gornja prekinitev je nujno potrebna zaradi del na daljnovodih visoke napetosti. KONCERTI Državna glasbena šola Ljubija. na (Vegova 7) priredi javno produkcijo svojih učencev dne 19. junija ob 18. uri v mali filharmonični dvorani. Kot gostje bodo nastopili tudi učenci glasbene šole v Trstu in Gorici. Na ta nastop posebej opozarjamo. Sporedi in vstopnice bodo na razpolago pri blagajni pol ure pred produkcijo. RAZPIS Centralni higienski zavod v Ljubljani razpisuje tri prosta mesta za srednji medicinski kader, in sicer: 2 mesti v Mikrobiološkem laboratoriju in 1 mesto v odd. za šolsko higieno, ki ga zasede izključno med. sestra. Prošnje Je poslati na Centn hig. zavod. Ljubljana, Trubarjeva št. 2. UMRLI Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjam žalostno vest, da je v objemu poletja prenehalo biti blago srce moje matere ANGELE ŠTANCER, vdove ANGOLA, roj. SVET, posestnice. Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 19. VI. 1954 ob 16.30. uri izpred pokopališča na Viču. Do pogreba leži na svojem domu] Titova 10. Prosimo tihega sožalja! Žalujoči sin Anton (Miro) v Imenu vsega sorodstva. Ljubljana, 18. junija 1954. Dotrpela je naša dobra mama, stara mati. sestra in teta, gospa ANA KANDARE, roj. ČAMPA Pogreb bo v soboto ob 17. uri iz hiše žalosti Mala vas štev. 60 na pokopališče Stožice Žalujoči: sin Adolf, hčere: Tončka, por. Malovič, Ema, por. Jonke, Danica, por. Zupan, z zeti, sestra Mary, vnuka in vnukinji ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Visoko. Misholm. ZAHVALE Vsem, ki so ob smrti naše nepozabne zlate mamice, stare mame in tašče AMALIJE MAROVT iz Obramelj pri Braslovčah sočustvovali z nami, darovali vence in cvetja ter jo na zadnji poti v tako velikem številu spremili, se najtopleje zahvaljujemo. Predvsem prisrčna hvala domačemu zdravniku dr. Voušku, ki ji je še v zadnih dneh lajšal bolečine, pevcem, govornikom za poslovilne besede ter gasilcem in duhovščini za častno spremstvo. — Braslovče, Polzela. Zürich, Zagreb 13. 6. 1954. Hčerka, sinovi ln ostalo sorodstvo. Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so spremili mojega srčno ljubljenega soproga MARKA BANKO na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nudili pomoč, ml stali ob strani v najtežjih urah mojega življenja, sočustvovali z menoj in mi izrazili sožalje. Novo mesto. 17. junija 1954. Ana Banko žena, sin Maks z ženo in otrok ter ostalo sorodstvo. Vsem, ki so se v počastitev 6pomina naše drage matere TEREZIJE STANIČ udeležili njenega pogreba, poklonili vence in cvetje ter darovali v dober namen, se najiskreneje zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo dolgujemo pevskemu zboru SKUD poštnih uslužbencev za ganljivo petje. — Naša iskrena zahvala tudi vsem za izraze sožalja in sočustvovanja. Žalujoči družini: Stanič ln Tinta iz Ljubljane. RADIO Spored za soboto Poročila 5.35, 6.00, 7.00, 11.00 15.00, 17.00, 10.00 ln 22.00 ___ 5.30 — 7.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni »pored) 7.20 Za gospodinje, 12.00 Lahka glasba. 12.15 Cicibanom — dober dan, 12.30 Opoldansiki koncert, Modest Musorgski: slike z razstave, 13.45 Za pionirje, 14.05 Slovenski samospevi, 14.20 Hrvatska narodna glasba (Prenos lz Zagreba), 15.30 Operetna in lahka glasba. 16.00 Kulturni pregled: Ob koncu gledališke sezone, 17.10 Poje ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta, 17.30 Okno v svet. 17.40 Glasbena medigra, 17.43 Prenos drugega polčasa mednarodne nogometne tekme Brazilija: Jugoslavija (v Lsusanni), 20.00 Pisan sobotni večer, 22.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu. 22.20 Glasbena medigra, 22.30 — 23.00 Oddaja za naše izseljence (na valu 327.1 m) 23.00 — 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). MALI OGLASI TRGOVSKO PODJETJE .IZBIRA« Ljubljana, Wolfova 1-1 razpisuie za 2 novoustanovljeni trgovski podjetji v Ljubljani mesti samostojnih knjigovodij. Pogoji: praksa v računovodstvu gospodarskih podjetij ? položenim strokovnim izpitom. Pismene ponudbe podati do 26. junija na upravo Trgovskega ■podjetja »Izbira« v Ljubljani. 9631-1 TEKSTILNA TOVARNA »INTEKS« v Kranju razpisuje mesto pravnega referenta.. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje z življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve je poslati na upravo podjetja. 9391-1 Splošna bolnica c.elje sprejme upravnika bol nične lekarne. Pogoj za sprejem je odgovarjajoča kvalifikacija. Prošnje za sprejem je dostaviti Ravnateljstvu bolnice, Celje. 9609-1 DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA -pripravnika — lahko tudi s prakso in diplomiranega strojnega tehnika z 10-lct.no prakso sprejmemo takoj. Plača po dogovoru. Ponudbo je poslati na upravo Cinkarne, Celje. 9330-1 VEČ DELAVCEV, lahko upokojenci, sprejmemo za delo v Šiški. Nastop takoj. Gradbeni servis, Ljubljana, Detelova ul. 1. 9653-1 DVA PLESKARJA - SOBNA SLIKARJA, 1 starejšega Domožnega delavca in 2 vajenca takoj sprejmemo. Pleskarstvo, Kebetova 8, pri novih blokih. 9652-1 FARMACEVTSKEGA POMOČNIKA (-co) z najmanj 5 leta prakse išče lekarna Ajdovščina v Ljubljani. — Nastop 1. julija. Ponudbe nasloviti na lekarno Ajdovščina. 9659-1 SLUŽBO HIŠNIKA ali slično, tudi pomoč v kuhinji, išče moški, srednjih let. Ponudbe pod »Kvalificiran« v ogl. oddelek. 9511-1 UPOKOJENKA z znanjem štirih turih jezikov želi zaposlitve. Ponudite pod »Gostinstvo« v oglasnem oddelku. 9616-1 . PROIZVODNO PODJETJE išče materialnega knjigovodjo s prakso. — Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe je poslati pod »Praksa« v ogl. odd. 9393-1 NEKVALIFICIRANE DELAVCE takoj zapodimo. »Izolirka«, Ljubljana. Moste. 9645-1 KRPANJE PERILA sprejmem. Titova 47, dvorišče. 5. vrata. 9648-2 OBŠIVALM (ENTL) STROJ »Gritz-ner«, zelo dober, prodam takoj. — Celje. Cesta na grad 31. 9674-4 »SAUHER«, 5-tonski, ugodno naprodaj. Ogled v meh. delavnici, Tržaška 9. 9664-4 ČEBELE 16 AZ panjev s satjem prodam. Jerše, Kidričeva 9. 9659-4 B1CIKEL - MOTOR »Sachs« 60 ccm prodam. Ogled: Mehanični servis, Kolodvorska IS. 9522-4 TRGOVSKE POLICE, pulte za manufakturo, galanterijo in špecerijo, češnjev furnir, primeren tudi za skladišča, po nizki ceni prodam. Naslov: Puhek, Črnomelj 7. 9551-4 2ENSPO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Rakoše, Strossmayerjeva št. 16. 9613-4 KRAVO BOHINJKO z drugim teletom prodam. Poizvedbe: Stanežiče št. 36. 9510-4 HRASTOVE STOPNICE širine 100 centimetrov, nadstropne, vnšine 3.0 m prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9543-4 PREKLICUJEM neresnične besede o Krajnoviču Milošu, postaja Blcd-Jezero. Prezelj Frančiška, Narodna banka, Bled. 96S0-11 KRATEK KLAVIR, potreben popravila, prodam ali zamenjam za kolo. Grebenc Matija, p. Vel. Lašče, vas Opalkovo št. 5. 9554-4 LEPE SUHE JELOVE DESKE prodam ali zamenjam za dober radio. Naslov v ogl. oddelku. 9577-4 TOVORNI AVTO »SAURER«, 7-ton-ski, generalno popravljen, takoj ugodno prodamo. Avtopromet, Žiri. 9594-4 ZARADI LIKVIDACIJE prodamo po ugodnih cenah nekaj manjših hladilnikov in registratorjev. Oded Eri skladišču trg. pod j. »Mleko«, jubljana, Maistrova ul. 10, ob delavnikih med 9. in 12. uro. 9596-4 SINGERICO, malo rabljeno, okrogli čolniček, prodam. Naslov v ogl. oddelku, 9519-4 PUPIM novo moško italijansko kolo. Trekman, Tabor 6. 9622-5 HIŠO v bližini Maribora s ca. 100 ari zemlje kupim. Naslov SP Celje. 9675-7 STAVBNO PARCELO 8 in pol arov, blizu toplic, vodovod in elektrika zraven, krasna lega pri cesti, prodam. Malka Koren, šmarjeta 10, Rim.ske Toplice. 9529-7 HIŠICO PRI KRANJU prodam. Naslov v podružnici SP, Kranj. 9532-7 MALI LOKAL ali primerno sobo za damski Šiviljski salon v centru iščem. Naslov v ozl. odd. 9552-8 SONČNO IN SUHO STANOVANJE na Jesenicah zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku. 96S2-9 DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE s kabinetom v centru zamenjam za enosobno s kabinetom in eno sobo kjerkoli. Naslov v ogl. oddelku. 9624-9 ENOSOBNO UDOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za večje. Naslov v ogl. oddelku. 9615-9 3-SOBNO.STANOVANJE v Šiški, novi bloki, zamenjam za enako blizu bolnišnic« ali v centru. Naslov v ogl. oddelku. 9344-9 DIJAKINJO za september sprejme v vso oskrbo poštena vdova. Ponudbe pod »Miren dom« v ogL oddelek. 9566-9 •UNION«: amer. barvni film »Ljubimec iz New Orleansa«. Tednik. Predstave ob 16, 18. ln 20. JUGOSLOVANSKA KINOTEKA PREDVAJA: dne 22. VI. 1954 ob 20 uri franc film »Obala v megli«. Dne 23. VL 1954 ob 20. uri pa franc, film »Zensko jezero«. Prodaja vstopnic za redne predstave od 10.—11. ter od 15. ure dalje. Za KINOTEKO pa od 17. ure dalje, razen v nedeljo. •KOMUNA«: amer. film »2ig preteklosti«. Tednik: Filmske novosti 24. — Predstave ob 16., 18. in 20. url — Prodaja vstopnic od 10.—11. ter od 15. ure dalje. »■SLOGA«: amer. film »KLOVN«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10. uri Je matineja istega filma. Prodaja vstopnic od 9 do 11 ter od 15 ure dalje. »SOČA«: franc, film »Trenutek resnice«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. prodaja vstopnic od 10.—11. ter od 17. ure dalje. LETNI KINO »TABOR«: ameriftkl film »Macao«. Tednik. Predstava ob 20.30. uri. L KINO »JLA«: zaprto! L. KINO »BEŽIGRAD«: ameriSki barvni film »Liublmee iz New Orleansa. Tednik. Predstava ob 20.30. uri. Prodaja vstopnic v obeh letnöi kinematografih uro pred pričetkom predstave. »SISKA«: amer. film »Pavla«, predfilm »Fo maturi«, ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. •TRIGLAV«: amer. barvni film »Dvoboj pri srebrnem potoku« in tednik. Ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. »LITOSTROJ: amer. film »Rdeči znak za hrabrost« ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom. VEVČE: amer. barvni film »Ivan-hoe«. »Šentvid »SVOBODA«: angl. barv. ni film »Hoffmanove pripovedke«, ob 18 ln 20. ZADOBROVA: mehiški film »Can-tiflas mušketir. DOMŽALE: angl. film »Tretji človek«. Celje »UNION«: amer. film »Na slabem glasu«. Celje »DOM«: ameriški film »Cyrano de Bergerac«. Celje »LETNI«: amer. film »Cyrano de Bergerac«. BLED: nemški film »Dvojčki« ob 18 in 20.30. Kranj »STORŽIČ«: amer. barvni film »Najboljši med slabimi« ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Kranj »PARTIZAN«: amer, barvni film »Rudniki kralja Salomona« ob 20.30. Prodaja vstopnic od 19.30 dalje. Krsni »SVOBODA«: amer. film »Kapitan Kidd« ob 18 in 20. Jesenice »RADIO«: nemški film »Dvojčki« ob 18 ln 29. Jesenice »PLAVŽ«: ital. film »Za dva solda upanja« ob 18 in 20. LICITACIJA za otvoritev vojne kantine pri V. P. M12 Ljubi rana-Pol je ho dne 21. junija 1934 ob 10. uri. Pravico udeležbe imajo drž. gospodarska podjetja in invalidske rroApodarske organizacije. 9346-11 VEČ KOVINOSTRUGARJEV in ar-tekaroseristov z ustrezno prakso sprejme takoj podjetje »Avtoobno-va«, Bežigrad 11. Sprejem in plača po dogovoru. Zaželeni vojaščine Erosti in po možnosti stanujoči v jubljani. 9715-1 ČEVLJARSKO PRESIVALKO. ki je zmožna vseh vrst gornjih delov za čevlje', sprejme takoj ali po dogovoru čevljarsko podjeije Obutev, Rakek. Preskrbljeno stanovanje :n hrana. 9684-1 TOVARNA USNJA, Slovenj Gradec, potrebuje za takojšen nastop službe verziranoga finančnega knjigo-vodjo(-kinjo) s prakso v industrijskem podjetju. Lastnoročno pisane ponudbe s kratkim življenjepisom poslati na upravo podjetja. Plača po tarifnem pravilniku, oziroma osebnem dogovoru. Samska soba na razno!a go. 9700-1 SA MOSTO JNEC A KN JIGOVOD JO sprejme Kmetivko posestvo »Rdeča zvezda«, Bizeljsko. Nastop službe dne 1. VII. 1954. Plača po tarifnem pravilniku. 96S3-1 SPALNICO IN KUHINJO, nepleska-no, prodam. Poizve se: Pokopališka 8-1., Moste. 9689-4 PRODAM: elektrostatični varilni aparat. od 20 do 350 Amp. in 1 elektrostatični varilni aparat od 30 do 425 Amp. Informacije: Albert Kirn, Reka, ul. Manzoni br. 16. 9656-4 KOZICO, dva in pol meseca staro, Švicarko, prodam. Opekarska 38. 9702-4 VISOKO NAGRADO nudi za opremljeno ali prazno sobo mirna urad- nica potovalnega urada. Ponacloe pod »Razne prilike« v ogl. oddelek. 9637-9 SONČNO SOBO s souporabo umivalnice in raznih pritiklin zamenjam za kakršnokoli stanovanje. Ponudbe pod »Lahko takoj« v ogl. oddelek. 9667-9 KOMFORTNO STANOVANJE v Črnučah zamenjam 2a večje enosobno v centru Ljubljane. Naslov v ogl. oddelku. 9693 9 Tovarna usnja .KONUS', Siov. Konjice sprejme za vodstvo oddelka umetnega usnja inženirja kemije Pismene ponudbe je poslati na upravo. •#• •#•••••#. •#•••••#• •#•*#•••• •#•••••#• «#••#•••.•#•*#•••• .#••#•••• •#•.#•.#• •#..#. s# T PRODAJAMO 1 VINO VIS • i OKRAJNA ZVEZA KMETIJSKIH ZADRUG — VIS T KLET: LJUBLJANA, TRUBARJEVA 7 •*•*••• «•»••• •#*•#••#• •#*•#••#• •#••#••#• t«H#M«t •#••••>#• • #..#.•( »•• •#••#..#. •#*•#•••• •#•.#..#• ••••••.«. ««M#.«#. •#•••».•. •#*•#.••• ,9h9m9, .»..#, j TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA »S COL« t Kamnik - Duplica : sprejme s takojšnjim ali poznejšim nastopom: t 2 LESNA TEHNIKA j 1 MIZAR. MOJSTRA za delovodjo neserijske : mizarske delavnice z nastopom 1. VIII. 1954 : 1 STROJNEGA INŽENIRJA I . 1 EKONOMISTA s fakultetno Izobrazbo * t RAČUNOVODJO s prakso v ind. podjetju s Interesenti naj se javijo z navedbo kvalifikacij in j prakse na gornji naslov. Plača po dogovoru »•m#» »#»»#—#♦»#»■#■>#» 9#m#—#9 »#»i#«»#» *#—#»*#» i9m9m9« »#—9—#a •#—#ii#. Obračun tlela Ziese boreei na Goriškem Od S33 olrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja se je šolalo letos 353 otrok — Štipendije je prejemalo 111 otrok Danes je v Novi Gorici redna letna skupščina Zveze borcev za goriSki okraj, od več kot 120 voljenih delegatov bodo izvolili nov 19-članski odbor in 7-članski sekretariat okrajnega odbora ZB. Poročilo, ki ga je pripravil predsednik okrajnega odbora ZB Avgust Dugulin-Maks kaze, da so osnovne organizacije ZP. posvetile vso skrb otrokom padlih bOTcev, talcev in žrtev fašističnega terorja. Nad temi bdi organizacija s posebno ljubeznijo in ena podroben pregled o njihovem življenju. Organizacija tudi odstranjuje težave, v katerih so bili nekateri otroci. S teci se je stanje otrok že zelo zboljšalo tako, da je danes v okraju menca le še en prhn^r. kjer c trsk padlega borca hlapčuje pri nekem zasebniku. V preteklem šolskem letu je od 833 etre k pači Ih borcev fed teh je 115 /rt e v fašMičnega terorja) obiskovalo 2*1 nižjo, 3S pa višjo girr»nazi.lo. 23 r'rnk tehnično šolo. 20 otrok industrijske šole. 12 učiteljišče. S univerzo, medtem ko je in otrok obiskovalo enoletno dopolnilno šolo na Črnem vrhu kot pripravniško dobo za vstoo v nižjo gimnazijo n poklicne ^oie; 1:1 otrok padlih borcev je bilo deležnih stroendii, katere sta -prispevala ZB in Ckrajni ljudski odbor C-orica. Z reševanjem tega najvažnejšega družbenegri problema, s katerim sc se spoprijele organizacije ZB in naletele na razumevanje tudi pri oblastnih in gospodar-kih organizacijah, je Zveza borcev mnogo pridobila na svojem ugledu. To delo pa ni bilo lahko in enostavno. Marsikdaj je bilo treba prepričevati celo nekatere šol-r|ke in ivrosvetne delavce, ki vzgajajo mladino, cl.a je treba tem orrokon? posvetiti več skrbi kot tistim, ki imajo starše, v prihodnjem šolskem letu je predviđenih za vpis v n ačjo gimnazijo 275 or.rok padlih borcev, vsi tisti, ki se bodo Šola i. pa bodo deležni štipendij cd 1Ö90 do 69P0 din. ra-Čunnicč učence cd osnovne šole do univerz«*. Poleg tega je organizacija ZB po;'-k,j,r la. tla bodo vsi otroci padlih borcev v juliju in avgustu 21 dni brezplačno letovali v obmorskih in višinskih krajih. To akcijo podpira s finančnimi sred-slvi in poinim razumevanjem tudi ljudska oblast. Na Primorskem so še vedno sledovi vojne vihre. Četudi so v povojnih Jetih obnovili 2375 hiš in gospodarskih poslopij, čaka na obnovo še 365 hiš in 4C0 gospodarskih poslopij. Vprašanje obnove predstavlja važen problem, ki ga bo treba čimprej rešiti. Pred dnevi je bilo v Šo šta- ju zas ecianje okraj:; ‘ega z 1)0- a in zboru I proi: ivajsl cev )I.O Šoštanj. ki mu je pr ed- ocloval precis ed. . ione L) rih. ’asndar ijc je bi 'o v p rete ‘žni večini posvečeno raznim imenovanjem. Tako je Lil Jedlo vrni k L mil imenovan za šefa finančne inšpekcije, za inšpektorja pa so imenovali L er d a Benetra. Razrešili so dosedanjega načelnika tajništva za notranje zadeve Karla Pirca, na njegovo mesto pa imenovali Staneta Klemenčiča. Prav tako so imenovali komisijo za odlikovanja pri OLO Šoštanj, elane Sveta za kulturo in prosveto ter nov 7 članski upravni odbor pri podružnici Narodne banke FLR Jugoslavije v Šoštanju, ki mu predseduje republiški poslanec Andrej Stegnar. Prav iako so imenovali člane komisije za higiensko tehnično zaščito ter nekatere elane u-p ra vil ega odbora pri Okrajnem zdravstvenem domu v Šoštanju. Odborniki so se prav tako strinjali z ustano- Medtetn, ko se je organizacija ZB borila za rešitev omenjenih perečih vprašanj, so ponekod povsem prezrli pregled nad članstvom in plačevanjem članarine. Tako še danes nimajo na okrajnem odboru točne evidence, koliko članstva ima ZB v okraju. Pogoje za sprejem v organizacijo pa ima nedvomno nad 12.000 oseb. Druga slabost organizacij na terenu je, da so premalo delale s posameznimi člani. Tu in tam se je kak posameznik umaknil, ves zagrenjen, da se mu je zgodila krivica. Organizacija pa ni takih primerov niti obravnavala, da bi tako dala svojim članom zadoščenje in jih znova vzpodbudila k aktivnemu delu. -jp vitvijo okrajne gozdarske uprave, .ki bo vodila upravljanje nar! državnimi gozdovi. j\iso se pa strinjali s postavitvijo Maksa \ezočnika za tajnika okrajne gostinske zbornice. Prisotni so med drugim poslušali tudi poročilo predsednika gospodarskega sveta Jožeta lurnška o reorganizaciji gostinstva. Iz poročila Je bilo razvidno, da deluje v okraju 69 gostišč, od katerih je 29 državnih, 19 zakupnih, 6 zadružnih. 13 zasebnih in 2 v upravljanju družbenih organizacij. V skladu z novo u-redbo o zakupnih in zasebnih gostiščih bo po 1. avgustu letos v okraju delalo 21 zasebnih gostišč. Tako je navedel, da zasebna gostišča ne bodo obstojala v Velenju, Pesjem. Šoštanju, Šmartnem ob Paki. Mozirju, Ljubnem in Lučah, ter se s tem predlogom strinja tudi okrajna gostinska zbornica. Na nekatere intervencije, da naj se Šaleška lesna galanterija pridruži Tovarni konfekcije in gumbov so bili odborniki mnenja, da naj ta ostane v sklopu Okrajnega mizarstva, ki ima največ pogojev za razvoj in delovanje. Pač pa naj se Tovarni konfekcije priključi Mestno ključavničarstvo v Šoštanju. Ob koncu zasedanja so izdali garancijsko izjavo za Lončarstvo in pečarstvo v Velenju ter dokočno sprejeli sklep o prisilni likvidaciji podjetja »Ultra« in »Elektro-radio: v Šoštanju. IZ RAVEN M KOROŠKEM Mestni odbor ZB Ravne na Koroškem je uspel s svojim aktivnim delom pri podjetjih in. med člani zbrati vsoto 57.000 din. * Čimer bodo obdarili 50 otrok padlih borcev. Odbor se je tudi potrudil. da bo otroke posla! na letovanje v Sekiro ob Vrbskem jezeru T<*r v druge letoviške kraje ob našem Jadranu. S. F. IZ ŠOŠTANJA Tudi letos so v šoštanjskem okraju organizirali 14-dnevno taborjenje mladincev predvojaške vzgoje. Taborilo je nad 500 mladincev, ki so dobili na ta način osnovne pojme predvojaške vzgoje ter splošne izobrazbe. Taborili so v Velenju, Rečici ofa Savinji in Gornjem gradu. Od mladincev predvojaške vzgoje so se zlasti izkazali obvezniki v Velenju, saj so v svojem prostem času pomagali tudi pri gradnji nove šole in stadiona. M. B. Proslava Jurija Vege v idrijski gimnaziji Pred nekaj dnevi so dijaki idrijske gimnazije proslavili spomin 200-letnice rojstva slavnega slovenskega matematika Jurija Vege, po katerem se gimnazija imenuje. Sodelovali so pionirski in mladinski pevski zbor ter folklorni krožek gimnazije. Ob zaključku proslave je ravnateljica gimnazije poročala o uspehih v šolskem letu 1953-54 ter podelila najboljšim razredom spominske nagrade, najboljšim dijakom pa knjige. — Nato je zastopnik Idrijčanov, živečih v Ljubljani, obdaril tri naj-boijše dijake, katerim je izročil hranilne knjižice. Tako je prejela Jožica Ruunik 5000 din, Anica Tušar 3000 din ter Marko Kerševan 2000 din. OBJAVA Pripravljalni odbor za zlet delovnih ljudi Gorenjske, ki bo v nedeljo, dne 20. t. m. ob Ksvršnic: pod Stolom, sporoča, da ^e prevoz udeležencev organiziran takole: BLED — Medtem ko bo vozil kamion izpred gostilne »Mangart« cd 7. uro zjutraj dalje, bo izpred Park Hotela vozilo pet kamionov od 7. urs dalje vse dotlej, dokler ne bodo prepeljali vseh udeležencev. BLED—MLIN O: Izpred postaje LM ho vozil kamion od 7. ure dalje. BOHINJSKA BELA: Kamion bo vozil od 7. ure dalje izpred zadružnega doma. GOR.TE: Medtem ko bo vozil en kamion cd 7. ure dalje izpred občinskega ljudskega odbora, bos.a vozila dva kamiona cd 8. ure dalje, in sicer eden izpred občinskega ljudskega odbora v Gorjah, drugi pa iz Spodnjih Gcrij. RIBNO: Izpred zadružnega doma bo vozi! kamion od 7. ure dalje. LESCE: Ispred skladišča trgovskega podjetja na veliko bodo vozili štirje kamioni od 7. ure dalje. RADOVLJICA: Od 7. ure dalje bodo vozili trije kamioni izpred Grajskega dvora. LANCOVO: Kamion izpred zadružnega doma cd 7. ure dalje. ČRNIVEC: Kamion od 7. ure dalje izpred gostilne »Dobrča«. MOŠNJE: Kamion izpred Kulturnega doma od 7. ure dalje. BEGUNJE: Izpred občinskega ljudskega odbora od 7. ure dalje. DVORSKA VAS: En ali d.a kamiona cd 7. ure dalje. KROPA: Dva kamiona od 7. ure dalje. SREDNJA DOBRAVA, KAMNA GORICA, LJUBNO—OTOCE: Kamion cd 7. ure dalje. PODNART: Kamion od 8. ure dalje. MOJSTRANA: Vozila bosta dva kamiona od 7. ure dalje, in sicer izpred hotela Triglav in izpred Osnovne šole v Dovjem. KRUSlCA: Izpred Doma Svobode bosta vozila dva kamiona od 7. ure dalje. JESENICE: Izpred garaže železarne bosta vozila od 7. ure dalje dva avtobusa. Od tega časa dalje pa bo pet kamionov vozilo izpred gimnazije Javornik, dva avtobusa bosta \rozila izpred spomenika, kamioni pa izpred Osnovne šole. Za udeležence iz Gornje Bohinjske doline je organiziran prevoz do železniške postaje v Bohinjski Bistrici k prvemu in drugemu vlaku. Okrepljeni bodo tudi vsi vlaki iz Bohinja in Rateč, ki se bodo na Jesenicah združili v poseben vlak za odhod v Žirovnico, ob 9. uri. Razen tega bo odpeljal poseben vlak z Jesenic tudi ob 8.97 uri. Z?, prevez s kamioni in posebnimi vlaki bo veljala kot vozna karta brošura »Zlet delovnih ljudi v Završnici«, ki jo bo mogoče dobiti na vseh zbornih mestih, določenih za prevoz. Vse, ki imajo motorna vozila, konjske vprege in kolesarje obveščamo, da je določeno za parkiranje vozi!, ki bodo prišli iz Zgornje doline prostor pri odcepu ceste v hidrocentralo Moste. Vsa vozila iz spodnjih krajev pa bodo parkirala na stari cesti cd Žirovnice do Breznice, medtem kc bodo vozovi s konjsko vprego parkirali pri stanovanjski zgradbi HC Žirovnica, bo za kolesarje določen poseben prostor. Po jreorfjtffilz&ciji bo v šsšismj-shem okraju 21 zasebnih gostišč SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU Zebec vodja napada, Bobek ne Igra... Danes v Lausanni Jugoslavija : Brazilija (Od našega posebnega dopisnika) 0 delu SZDL v Šoštanju Na občinski konferenci SZDL v Šoštanju, ki je bila pred kratkim, je bilo največ govora o delu organizacije na področju celotne občine. Tako je bilo razvidno, da je v osnovnih organizacijah le 72% volilnih upravičencev, kar je odločno premalo. Najmanj je vključenih članov v osnovni organizaciji Ravne pa tudi v Belih vodah ni položaj dosti boljši. Občni zbor osnovne organizacije v Belih vodah je bilo mogoče izvesti šele po petem sklicanju. Obširna razprava je potekala tudi o vprašanju povezave s 'sindikalnimi organizacijami, katere pa do sedaj ni bilo čutiti. Tudi razširjanje našega časopisja med kmečkim delom prebivalstva ni zadovoljivo. Tako pride na 1000 gospodarstev le 200 časopisov. Na drugi strani pa je opaziti, da je radio vedno bolj razširjen. Bolonjska regata v Kavern mestu Maj mlajši veslaški klub Slovenije — V k Krka iz Novega mesta — priredi prihodnjo nedeljo. 20. t. m., ob 14. uri na Loki H. dolenjsko regato. Prireditev te vrste je bila prvič lani in je žria kar dober uspeh. Letos bo predvsem pridobila na kvaliteti. Da bo udeležba res najboljša, so obljuibili • svoje sodelovanje veslači Savice iz Ljubljane, ki bodo nastopili v v«eh‘ disciplinah, t. j. četveren s krmarjem in skifu za člane, žene in mladince. Prvič bo leto-s kot gost nastopil VK Korana iz Karlovca, prav tako v vseh disciplinah, razen v četverep za ženske. Lanski zmagovalci iz.yK Bleda bodo letos ojačili svojo postavo in tudi mariborski Branik bo prišel številnejši in bolj pripravljeni na prireditev. Priprave Blejčgnov Veslaški šport na Bledu je dobil v zadnjem času prečcj navdušenih veslačev. S treningom so že začeli iti pokazali lop napredek. Razveseljiva je ugotovitev, da je na treningu več mladincev in tudi nova ženska ekipa. Med veslači «o v glavnem smučarji z Gorij in Bleda, ki jim je veslanje kot dopolnilni šport. Biejčani so sedaj marijjvo pripravljajo za novomeško regalo, ki bo v nedeljo. Posebne priprave pa so v teku za blejsko regato, ki bo- 4. julija. Biejčani tudi letos zaupajo največ ženskemu četvercu, ki se sistematično vadi. B. B. LAUSANNE, 18. jun. (Po telefonu.) Po včerajšnjem, od začetka tedna najživahnejšem dnevu, je danes v Lausannu spet vse mirno. Včeraj so po mestu ves dan razgrajali tisoči Italijanov, oboroženih z vsemi mogočimi oglušujočimi pripomočki v trdnem prepričanju pač, da bodo zvečer slavili prvo zmago svoje nogometne enajstorice. Ko pa so v tekmi proti Švici doživeli poraz, so jo s prvimi vlaki odrinili domov. Namesto njih pa so slavili tisoči domačinov, »opiti« od uspeha domače enajstorice. Davi se je mesto popolnoma poleglo in Lausanne živi danes kakor vsak drug dan. V švicarskih mestih danes ni nikjer nobene ekipe, ker so se vse umaknile v svoja bivališča, kjpr se pripravljajo za jutrišnje oziroma pojutrišnje odločilne tekme za plasma v četrtfinale tega prvenstva. Med drugimi so Brazilci zbrani v svojem Magglinge-nu, Jugoslovani pa v Yverdonu, kjer njihova tehnična vodstva kujejo zadnja navodila za njihovo jutrišnje medsebojno srečanje na tukajšnjem stadionu. Ker je v Lausannu danes pritisnila močna prioeka, so jo mnogi oni, ki jim to dopušča čas, potegnili na obalo Ženevskega jezera, da se malo ohlade. Naše tehnično vodstvo je po skušnjah iz tekme s Francijo žc določilo sestavo naše reprezentance, ki bo jutri nastopila proti Južnim Američanom. Po proučitvi njihove igre, ki jo je opazoval član komisije za sestavo državne reprezentance Wölfl v njihovi prvi tekmi proti Mehiki, in ugotovitvi, da Brazilci ne posvečajo nobene pozornosti nasprotnima kriloma, ki sta zaradi tega popolnoma prosti in imata vse možnosti akcije, se je vodstvo odločilo za nekatere spremembe v napadu. V tej vrsti ne bo igral Bobek, ki sicer ni bil najslabši v tekmi s Francijo, vendar je zaradi tempa in hitrosti nasprotnika neogibno notrebno. da se na to mesto postavi mlajši, pa čeprav kvalitetno slabši igralec. Zaradi tega bo Dvornič zasedel mesto levega krila. vod*o napada pa bo igral Zebec. V igri s Francijo je bil ta igralec na svojem standardnem mestu preDOČa-sen in je zaradi tega zapravil več ugodnih žog. čeprav sta se s svojim sosedom Vukasom zelo dobro sporazumevala, kako*- d.a bi sleherni dan igrala skupaj. Zato bosta neposredna soseda tudi v jutrišnji tekmi, toda na drugi strani napada, ker bo naša reprezentanca nastopila v tejle postavi Beara, Stankovič, Crnkovič, Čajkovski, Horvat, Boškov, Milutinovič, Mitič, Zebec, Vukas, Dvornič. Če bi se ta sestava ne obnesla, bo moral Zebec med igro oditi na svoje staro mesto, medtem ko bo Dvornič igral na desnem krilu, Milutinovič pa prevzel vodstvo našega napada. Ing. D. M. Brazilci ne zaupajo preveč Rio de Janeiro, 18. jun. V brazilskem glavnem mestu je bilo na dan prve zmage njihove nogometne reprezentance v Švici silno navdušenje. Vsi uradi in vse trgovine so nehale delati, po končani tekmi pa je na tisoče razigranih navijačev hodilo po mastnih ulicah in sploh ustavilo ves promet po sredi mesta. Dan je bil kakor pravi narodni praznik. Pri vsej dobri kritiki, ki jo je dobilo moštvo za ta svoj prvi nastop proti Mehiki, pa piše tisk glede tekme z Jugoslavijo. naj bodo Brazilci vendarle previdni, pri čemer jih spominja na poraz iz leta 1939 in tesno zmago iz leta 1S50. ter naglasa, da je danes jugoslovansko moštvo mnogo boljše kakor je bilo na zadnjem svetovnem prvenstvu. Tekmo z njimi je treba vzeti zelo resno; proti Jugoslovanom bi bilo najbolj priporočljivo igraU tako. da bi se obramba kar moči zaprla vase. napad pa deloval čim prodomeje in nap2dalneje, ker igrajo Jugoslovani zelo odločno. * Anglija : Belgija 4:4. Y včerajšnji številki našega liria smo na kratko zabeležili, da se je nogometna tekma za «vetovno prvenstvo meri Anglijo in Belgijo končala 3:", medtem ko zaradi časovne stiske ni^mo utegnili naknadno zabeležiti, da se je srečanje v podaljšku igre končalo spet neodločeno 4:4. Dan mladih nogometašev. V nedeljo, 20. t. m., bo >Dan mladih nogometaševa V okviru tega praznika bo na stadionu Odreda turnir med Odredom, Slovanom. Krimom in Ilirijo. Tekme se bodo začele že dopoldne, popoldne pa bosta najprej igrala premaganca, nato pa zmagovalca. Slednji tekmi bosta kot predtekmi glavnemu srečanju med Odre- dom in Ljubljano. V odmoru pa bo nastopil svetovnoznani atlet Bana s svojim senzacionalnim programom. Del dobička je namenjen poplav-ljencem. CONSKI TURNIR Samo Fuder er — celo točko Mönchen, 18. jun. V XII. kolu conskega turnirja so bili doseženi naslednji rezultati: Fuderer — Burstein 1:0. Un-zicker — Ribeiro 1:0, Golombek — Mulcahy 1:0, dr. Aitken — Wade 1:0, Lokwenz — Jacob 1:0. Pirc Kramer remi, Rabar — Bcuwme-ester remi, Lehman — Toran remi, Donner — Bhend remi. Rezultati prekinjenih partij: Donner — Jacob 1:0. Toran — Wade 1:0, Lokwenz — Lehman remi. Po XII. kolu je stanje na tabeli: Unzicker, Donner 10. Fuderer, Toran 9. Pirc, Rabar 8.5. Golombek, Kramer 8, Lokwenz 6.5. Bhend 6, Bouwmeester, Lehman 5 itd. Fuderer je bil v igri proti Bur-steinu ves čas premočen. Pirc in Rabar sta igrala neodločeno kot bela. ATLETIKA Mladinsko prvenstvo Slovenije Na stadionu v *lški bo jutri osmo povojno mladinsko prver*:vn .Slovenije. na katerem bo sodelovalo okoli 200 afio'ov in atletinj, mod katerimi bomo videli znane tekmovalce Puc, Penko. Hafner. Stamejčičev?. Slamnikom itd.). Začetek no ob 10. s tekmovanjem pa bodo nadaljevali ob 15. uri. Železničar (Maribor) : ZSD Celje 6:1 (1:1). V sredo je bila v Celju zaostala nogometna tekma vzhodne skupine slovenske lige. Medtem ko so bili domačini v prvem polčasu enakovreden nasprotnik, so v drugem delu onemogli in zaio dovolili, da so gostje kar petkrat potresli njihovo mrežo. Rocky Marciano je ubranil naslov svetovnega prvaka. Svetovni boksarski prvak v težki kategoriji Rocky Marciano je ubranil svoj naslov svetovnega prvaka proti Ezzardu Charlesu na stadionu Yankee v New Yorku. in sicer z zmago na točke v 15 kolih. Beograjski Partizan je v An-geru izgubil prijateljsko nogometno tekmo proti isto: mens krmu klubu z 1:4. Šahovski dvoboj med sz in ZDA se je končal z zmago sovjetskih mojstrov 6:2. POLOŽAJ OB POLOVICI TU RNIRJA Pire. Fuderer in Rabat* 7 / vvodilni s MÜNCHEN, 15. junija Včeraj smo odigrali X. kolo in s tem zaključili večjo polovico turnirja. Stanje se je razčistilo toliko, da se je stvorila vodilna skupina sedmih igralcev, ki imajo edini še upanje na prva štiri mesta. Vodi še vedno Donner, ki ima kar 85% t. toda tesno za petami mu je že Unzicker. Sledita s točko za Donnerjcm Rabar in Toran, nato pa prideva pol točke za njima še Kramer in jaz. Izmed ostalih ima samo še Golombek nad 50% točk in vsaj teoretično možnost, da še prodre v ospredje. Okoli 50% imajo Bhend, Lokwenz in Wade. »Na dnu« se je tudi stvorila izrazita skupina Jacob, Mulcahy in Burstein, ki imajo še premalo turnirskih izkušenj. Zelo nadarjeni Ribeiro, ki je že kot šestnajstletnik osvojil prvenstvo Portugalske, štiri leta pred našim turnirjem ni nastopal in je izven forme. Razen tega kaže značilne znake prezgodnje starosti v igri, kakor jo je opaziti pri vseh nekdanjih čudežnih otrocih. Dunkeiblum in dr. Castaidi igrata iz neznanih vzrokov daleč pod običajno močjo. Eomvmeestru se pozna, da je nekaj časa pred turnirjem prestal težjo živčno bolezen, kot posledico prenapornega dela. Nemec dr. Lehmann in Škot dr Aitken igrata preveč spremenljivo in delata pogosto v do- brih pozicijah težje napake. Šest kol zadnjega tedna je dalo mnogo zelo razburljivih borb. V ospredju zanimanja je bil Donner, ki je nekaj partij dobil z zelo dobro igro, v drugih pa je imel neverjetno srečo. Sam pripoveduje, da so mu ASTROLOGI IZDALI HOROSKOP, da ga ravno sedaj čakajo največji uspehi, kakršnih v sto letih ne bi mogel doseči. Toda, ravno ko so se pričeli njegovi »najsrečnejši dnevi«, ga je Toran raztrgal naravnost na kose. V nadaljnjih dveh partijah pa so mu menda le »pomagale* zvezde. Z Wadeom ie bil gladko izgubljen, pa je potem še zmagal. Najzabavnejša pa je bila partija dr. Lehmann—Donner v X. kolu. Prvi je pričel z ostrim, starodavnim Evansovim gambitom. Donner se je slabo branil in je bil že v otvoritvi izgubljen. Nato je dr. Lehman napravil napako, pa je bila pozicija remi. V Lehmannovi časovni stiski pa je Donner zopet igral tvegano, tako da bi bil dr. Lehmann dal lahko celo mat v treh potezah. Namesto tega pa je zopet dovolil razplet v remi. toda v tem trenutku mu je padla zastavica na url in Donner Je tako partijo še dobil! Unzicker je dobil serijo partij v zelo prepričevalnem slogu. Med drugim je porazil Fuderer j a, ki je igral kot beli preveč tvegano na zmago. (Razen tega se je Fuderer spustil v teoiet-sko varianto, na katero sem ga vnaprej opozoril, pa si je ni natančno ogledal. — Op. pisca). Izmed nas treh GRE ZA ZDAJ NAJBOLJE RABARJU, ki je spravil štiri zaporedne zmage, pa še mu je Golombek komaj ušel z remijem. Fuderer je bil zopet nekoliko preveč lahkomiseln. Po porazu z Unzickerjem je po nepotrebnem remiziral z Dunkel-blumorn. in Mulcahvjem. pri čemer je bil s slednjim celo izgubljen. Lepo pa je premagal med drugimi Golombeka, za katerega je bil to doslej edini poraz. Meni se je na začetku poznalo pomanjkanje vaje in sem tako pokvaril v remi strateško dobljeno partijo s Castaldijem, ki bi jo bil potem še skoraj izgubil. Sledili sta dve dobri zmagi, prekinjeno partijo z Ribeirom pa sem s srečo spravil v dobljen položaj. Z Bur-steinom sem remiziral, ker sem zaradi preutrujenosti (po nadaljevanju z Ribeirom) napravil hudo napako. Toran igra sicer dobro, toda včasih dobi kakšno točko tako rekoč zastonj. Doktor Aitken mu je n. pr. ‘izgubil končnico, v kateri je ime! pri neenakih lovcih kmeta več in najmanj remi. 37-letni Kramer kaže zadnja leta stalen, soliden napredek, zlasti dobro pa pozna teorijo. Tako sta mu uspeli važni zmagi z Wadeom in dr. Lehman-nom. Kakor sem dejal že v prvem poročilu, vpliva na potek turnirja predolga vožnja z avtobusom, zlasti pri prekinjenih partijah. To čutijo vsi udeleženci, med katerimi pride včasih celo do smešnih prizorov. Tako smo imeli v Vin. kolu štiri prekinjene partije. Ob 9. uri bi bil moral odpeljati avtobus iz Grünwalda v München k igranju. Teda pri zajtrku so si RAJŠI NASPROTNIKI PODALI ROKE in dali vse partije remi, samo da so se ognili temu naporu. Sedaj pa je prišlo vodstvo turnirja v neroden položaj. Na vstopnicah za turnir so Udeleženci in vodstvo turnirja v Münchenu pred hotelom športne šole v Grünwaldu. Najvišji v zadnji vrsti je Donner, na desni je Toran (za Pircem), na levi pa Ribeiro. Unzicker drži glavo postrani. Levo pred Unzickerjem je Rabar. V sredini prve vrste je Fuderer, na njegovi desni Burstein, na levi pa Bouwmeester namreč tudi posebni kuponi za prekinjene partije. Ko smo nekaj dni igrali te partije v Grünwaldu, je vodstvo prejelo 25 protestnih pisem. Tako se je ta dan vodja turnirja mojster Hellst ib pe j; i sam v praznem avtobusu v München, da ponudi zbranim gledalcem bodisi simultanko. bodisi predavanje o turnirju (Gledalci so se odločili za predam dobno je bilo v IX. kolu. Prekinjenih je bilo pet pariij. toda ko s*no po igri z at 'tobu.s ;cm o polnoči prispeli v Gr limva' id, so bile tri že končane. Fuder er pa je ob 1. uri ponoči še iskal Bi: ti- kelblum; a, da bi mu ;c m . re- mi. Ko ga ni naše 1. je dru go jut.ro le tvegal polova nie v chcn. P artija se ie kljub ter nu končala remi, p or o i dr •e ra Se je Fuderer prav zato kom a ;■! Mulcahy ja. s 't: bi b: il n lo- ral sicei • dobiti. Tudi jaz s C'Tl se rajši o*il cčil za potova ni e v Ml •n- chcn ob pel 9. zjutraj . pri cen- !3T so morali vsi poln ; :i čet it v ■ re čakati. da se je Rib e: o pob \-.l iz postelje. V n a dal i sicer dosegel dobri cm po'o m. zato pa sem ponoldne r^miri"ri z Bursteinom. Pri vseh teh zanlet-ljajih s prekinjenim? pa: ririmi je prava kaplia v enerie. da jih ob torkih sedaj ne igramo, temveč smo prosti. Toda še vedno je počitka premalo. Kakšen bo končni rezultat? Po vsem sodeč bo prvi Unzicker. ki igra bolje kot Donner in ima ugodnejše poaoie, ne glede na to, da tudi stanuje doma in vsi navijajo zanj. Unzicker ima najugodnejši žreb in prevzema nasprotnike or! nas Jugoslovanov, pri čemer jih dobiva že nekokko »omehčane«. >°r so že šli skozi naš »mlin'.'- Naš položaj trenutno ni jasen. Lahko se primeri, da se kvalificiramo vsi trrie za rr°d- conski turnir, teoretsko moro Pa je tudi. da vsi trije izpademo. Položaj nribolje označujemo naslednji račun: mi in ’ Unzm-mr imamo izmed težjih nam •• - še Donneja, To^ne j n Kram m ha, torej tri. . . Oni trije na igralo z nami. Unzickerjem in Golom-hekom. toT*ei imaio pet močnej- ših nasprotnikov in težje dri o. Verjetno bodo ravno .............-- odločile o vsem. Vasja Pirc Besede so zvenele humoristično; najbrž je tudi mislil tako. Toda za vsem skupaj je bilo čutiti resnično jezo ali še več kot jezo, namreč nekakšno boleče neugodje. Neposredno in takoj si moral dobiti vtis, da zdravega, krepkega moža tlači neka skrb, da trpi. Bil je pri kakih tridesetih; imel je ozko glavo in dolge, sorazmerne ude ter velike roke, ki pa so bile nenavadno lepo oblikovane. Temnoplavi lasje so mn uporno in neurejeno rasli nad širokim, vendar ne visokim, čelom. Ravni nos je bil videti spredaj čudno odlomljen, kot da bi bil zaradi nepazljivosti postal predolg in bi ga bil nekdo z dletom popravil. Morda bi ta nos dajal vsemu obrazu nekakšen smešen pečat, če ne bi vsega popravila usta. Imel je namreč krasna, nenav adno jasno in lepo izrezana usta, polna življenja in duhovite prožnosti, v njih pa vzorne zobe, nekoliko porumenele od tobakovega dima. V vsej pojavi moža je bila nekakšna snažnost — tista brezpogojna, tajinstvena snažnost, ki je skoraj neodvisna od nege telesa. Niti najmanj ni na primer motilo, da se je zjutraj očitno obril v naglici ali pa v polmraku. Njegovi ledenosvetli koži ni bilo mogoče prav ničesar očitati. Tudi če bi več dni bodil peš ali pa prebil več tednov v jarkih pešakov na bojišču, gotovo ne bi delal drugačnega vtisa. To lastnost pa človek ima ali pa je nikoli nima, saj je med najdragocenejšimi darovi, ki so mu položene že v zibelko. »Počakajte trenuiek, da pogledam,« je rekla Elizabeta. »Literatura o tukajšnji deželi — ne, res je ni mnogo. Tole pa bi bilo porabno; celo odlično je.« Potegnila je zvezek iz rumene vrste. »Napisal jo je neki pravnik s Sorbonne. Toda za vaše namene bo gotovo preveč specialna.« Tujec je pogledal naslov. »Sploh ne more biti dovolj specialna,« je zamrmral in vzel knjigo v roke. «,Nova Poljska in Židje’ — o tem se da res marsikaj reči.« Nejevoljno je pogledal Elizabeto in spet zardel. »Včeraj je bil prvi maj. V Varšavi so bili delavski obhodi. Tudi židovski delavci so bili vmes. Nenadoma so padli streli. Fašistična mladina! Poleg mene je stala židovska žena z otrokom v naročju. Strel je zadel otroka, da je bil takoj mrtev. No, vam je to najbrž vseeno.« »Ali je to resnica?« je vprašala Elizabeta s čisto belimi ustnicami. »Mar mislite, da se vozarim po deželi in lažem mladim gospem?« je rekel obiskovalec nenavadno glasno in robato. »Kako pa ste kot Angležinja sploh zašli sem?« je nadaljeval brez preboda; šele zdaj se je zavedel, da se že dlje časa pogovarjata v njegovem jeziku. »Jaz? Jaz sem rojena;tu. Moj bog, ali se je res to zgodilo v Varšavi? V časopisih ni bilo nič.« »Seveda ne. Oprostite mojemu tonu. Danes zadene človek precej pogosto na skomigovanje z rameni. Kaj takega me pač draži. Ničesar drugega torej nimate, kar bi mi lahko koristilo?« Počasi je zmajala z glavo. »Vse je pisano v domačem, ukrajinskem jeziku. S tem si ne boste mogli pomagati.« »Seveda ne. Komaj vem, kaj pomeni ime. Ta mi pravi, da bivajo v okolici Ukrajinci, drugi pa, da Rutenci. Tudi o Huculib pripovedujejo. Prekleto zapletena stvar.« »Prav nič,« je rekla Elizabeta in se zasmejala. »Rutenci, to je čisto preprosto staro avstrijsko ime za L'krajince. Kar pa se tiče Huculov —.« Ta trenutek so se odprla vrata s ceste. Prišla je neka gospa in zahtevala novi roman Kadena-Bandrovvskega, ki je pravkar izšel. »Cas vam kradem,« je rekel tujec, ko je ženska odšla; že se je pripravljal, da tudi sam odide. »Ni tako strašno dragocen. Ali ne bi sedla? Iz Anali je prihajate, kajne? Nisem mislila, da se tam kdo zanima za naš kos sveta.« »Prav ste mislili. To velja za vse, kar leži vzhodno od Dunaja in Dresdena. Najbrž boste spet mislili, da vam lažem; toda ni še niti šest tednov, kar je neki angleški minister v razgovoru z menoj zamenjaval Češkoslovaško in Jugoslavijo. Državni tajnik v kabinetu Njegovega brilanskega veličanstva. Vsega tega sc bodo morali še učiti, bridko natančno učiti. Ko bo že vse v plamenih,« je dodal. Spet so boleče neugodje, skrb in trpljenje zasenčili njegov krepki obraz. »Sicer pa se vam moram predstaviti.« je zamrmral in izrekel svoje ime, vendar tako hitro in nerazločno, da ga Elizabeta ni docela ujela. Bilo je nekaj takega kot Harriman ali Harrison. »Rad bi nekoliko spoznal pokrajino,« je dejal, »in se vozil nekaj dni po njej. Vendar ima malo pomena, če se ne morem sporazumeti z ljudmi. Ali mislite, da bi mogel najti bistrega človeka, ki bi me spremljal —?« »Bi,c je rekla Elizabeta in ga pozorno pogledala. »Rad bi prišel nečemu na sled. Baje je tu tta delu močna propaganda. En del prebivalstva ščuvajo proti drugemu, da se bo tedaj, ko se bo približal Leviatan, v notranjosti vse taKoj zrušilo,« se je odločil, da ji pove. Leviatan beseda jo je zadela kot klic zvona iz morskih globin. Kdaj jo je že slišala? Že dolgo je bilo tega. Negotovo se je nasmehnila. Mož je ni razumel.