Političen list za slovenski narod.
Po poBtl prejeman tcIJA: Za celo leto predplaSa 15 gld., za pol leta 8 gld., zažeti-tleta
4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljA: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gl. 20 ki", vee na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniike ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljS. tristopna petit-vrsta: 8 kr., Se se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Sokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. IIO.
V LjulDljani, v soboto 24. maja 1884.
Letnik XII.
Državni zbor.
z Dunaja, 23. maja.
Obrtnijska postava.
(Sedmi dan.)
Obširen razgovor je bil pri § 96. b), ki zauka-zuje, da se otroci pod 14. letom k rednemu fabri-škemu delu ne smejo jemati. Med 14. in 16. letom se smejo sicer jemati, pa ne sme se jim nakladati prehudo ali zdravju škodljivo delo. Za ponočno delo se pa poleg mladeniških delavcev tudi ženske po fabrikah ne smejo rabiti. Izjeme sme določevati minister kupčijstva, kjer je silna potreba. Zoper ta paragraf so govorili Exner, Mačeko in Paeher. Ma-čeko je med drugim rekel, da naj si naša zbornica nikar ne prisvoja vseh prememb v socijalnem oziru, ampak naj jih nekoliko prepusti tudi drugim državam! Tudi so zahtevali, da naj posebne določbe za ženske veljajo samo do 18. leta, in da bi se smeli otroci tudi pred 14. letom jemati v fabrike, samo da ne zanemarjajo šole. Pa g. poročevalec je prav dobro spodbijal vse te nasvete, ki so bili pri glasovanji res zavrženi s 152 glasovi proti 130. § 69. b) bil je sprejet po nasvetu odsekovem z edinim pristavkom poslanca Mačeka, da se mora kupčijski minister zarad dovoljevanja izjem obračati do kupčijskih in obrtnijskih zbornic.
Pri § 97., ki določuje, kaj je obrtnijski učenec, oglasila sta se zoper ta paragraf poslanca Eichter in Loblich. Prvi je zlasti govoril, kako potreben je za učence šolski poduk, in da se mora pri učencih gledati na to, da so prej zares tudi v šolo hodili. Dasiravno je treba obravnavati še 15 paragrafov in izvrševalne člene, vendar le nekteri mislijo, da bo ta obravnava danes dovršena, kar pa prav zelo dvomim. Tudi g. predsednik menda nima posebnega upanja, da bi bilo to mogoče, ker je že sklenil, da bode zadnja seja v ponedeljek 26. t. m., ne pa že jutri, kakor so nekteri pričakovali. Danes bo zvečerna seja, v kteri se bodo volile delegacije; zato bo ob treh brez dvoma sedanja seja sklenjena.
Obrtne šole na Kranjskem.
Šolski odsek imel je 23. t. m. sejo, v kteri se je več resolucij in peticij izročilo posameznim poročevalcem. Eesolucija dr. Poklukarja, da naj vlada napravi puškarsko šolo na Gorenjskem in strokovnjaško šolo za leseno obrt v Ljubljani, se je izročila v poročilo dr. Mikiški, ki je dobil sploh vse predloge, ki zadevajo obrtne šole. Sekcijski načelnik Eidler je pri tej priliki omenjal, da je vlada že poslala strokovnjaka na Kranjsko in da so poročila, ki jih je vlada v tem oziru dobila, jako ugodna in da bodo obrtne šole, ki jih vlada namerava napraviti na Kranjskem, gotovo dobro napredovale in močno pospeševale tamošnjo železno in lesno obrt.
Resoluciji poslanca Raiča,
ki ji je stavil pri budgetni obravnavi glede slovenskega učnega jezika na učiteljskem pripravništvu v Mariboru in o vstanovi slovenskih stolic na Graškem vseučelišču, ste se tudi v pretres izročili šolskemu odseku, ki je včeraj za njiji izbral poročevalca. Za vseučiliško zadevo je bil odločen bivši naučni minister Jireček, za preosnovo Mariborske učiteljske pripravnice pa poslanec K lun.
Peticije.
Eazun tega rešil je šolski odsek nekaj peticij, o kterih je poročal Jireček, ki pa niso bile posebne važnosti, in se je sklenilo jih izročiti vladi, ali pa prestopiti na dnevni red.
Važnejša je bila peticija deželnega odbora Sol-nograškega, da naj bi se v Solnogradu vstanovila kirurgična šola, ker je pomanjkanje zdravnikov čedalje večje. Odsek je sprejel po nasvetu Lienbacher-jevem resolucijo, ki vladi priporoča, naj prej ko mogoče v Solnogradu osnuje posebno zdravilsko-kirurgično šolo, eventuelno medicinično fakulteto.
Poslanec Klun je zatem poročal o peticiji ne-kterih čeških občin na Spodnjem Avstrijanskem, ki prosijo, da naj bo učni jezik v njih ljudskih šolah češki no pa nemški, ki ga otroci nič ne umejo. V dotičnih občinah je okoli 3000 Cehov in samo 250 Nemcev, vendar je ljudska šola čisto nemška in so otroci primorani se še krščanskega nauka učiti
nemški. Po nasvetu g. poročevalce bil je od šolskega odseka sprejet naslednji predlog:
„Ta peticija se izroči slavni vladi, da potrebno poizve, oziroma posluje v smislu obstoječih postav"
Plača za katehete na ljudskih šolah.
šolski odsek ima tudi pretresati vladni predlog, ki ima vravnavati plače katehetov na ljudskih šolah. Gabler je priporočal, da naj se izvoli pododsek, ki bode reč natančno preiskoval. Ker bi pa med počitnicami pododsek ne mogel zborovati, zdelo se je odseku primernejši, izvoliti poročevalca, ki naj od vlade dobi potrebnih izkazov in pripomočkov in na jesen odseku precej v začetku predlaga svoje nasvete. Vlada je obljubila, da hoče te pripomočke poročevalcu prepustiti in minister je izrekal željo, da naj bi se ta postava prej ko mogoče sprejela. Po računu vladnega zastopnika potrebovalo se bo vsako leto za katehete na ljudskih šolah okoli 300.000 gld. Za poročevalca bil je izvoljen poljski poslanec grof Dzieduszicki.
Pristojbinska postava.
Hohenwartov klub je 21. t. m. pretresal novo pristojbinsko postavo; sprevidelo se je, da bo ta postava zlasti manjšim kmečkim posestnikom dajala velika polajšanja, zato je večina klubova sklenila, da bode za to postavo glasovala. Samo nekteri tirolski poslanci so še omahovali, češ, da se morajo še le prepričati, ali postava ne bi bila neugodna za njih deželo. Nekteri poslanci so pa tudi pri tem vprašanji, ki je zgolj denarna zadeva, povdarjali politično stran in rekli, da naj se vladi ne dovoli nova pristojbinska postava, dokler odločneje ne ravna glede političnih zadev! Nam se pa dozdeva, da je treba tukaj ozir jemati na kmečko prebivalstvo, ki sme zahtevati, da se mu vsaj denarna bremena zlajšujejo, ako že ne doseže vseh političnih pravic. Da bi pa /lajšanje denarnih bremen zarad tega odložili, ker vlada še ni vsega storila, kar vsak posamezen od nje tirja, to nam ne gre v glavo in se moramo čuditi, da more sploh kteri poslanec tako čudno sklepati.
Duhovenska kongrua.
Vemo, da nekteri duhovniki že komaj čakajo rešitve predloga o duhovenski kongrui. Za naše
LISTEK.
Jovan Vesel Koseski.
To videt', grje videti napako, Je srcu rano vsekalo krvave!
„Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče, — Komur sovražna je, zastonj obrača, — Kak veter nje nasproti temu vleče, — Kogar v zibeli vid'la je berača, — Da le petica dd ime sloveče, — Da človek toliko veljd, kar plača; — Sem videl čislati le to med nami, — Kar um slepi z goljfijami, lažami! — Te videt', grje videti napake, poje dr. Prešern, je srcu rane vsekalo krvave! — Celo veliki duhovi, slavni učenjaki, čislani pesniki niso vselej blagi duhovi; premnoge vlada petica, denar sveta gospodar, auri sacra fames!
Bilo je 1. 1867 dne 4. junija v VIL seji Ma-tičinega odbora, da je ranjki dr. J. Bleiweis stavil predlog, naj si Matica pridobi poezijo V. Vodnika in J. Vesela Koseskega. Zastran teh naj se obrne do slavnega pesnika samega, da jej privoli,
ker je posebno v blagor šolske mladine silo želeti, pravi, da bi se dobivale njegove cenjene poezije zbrane v enem zvezku. Predlog se enoglasno spre-jame. — Slovenske Matice odbor se proseč obrne do pesnika, a Koseski odgovori dr. Bleiweisu v pismu 10. julija, v kterem se nekako brani vdati se omenjeni odborovi želji. Pri tem naznanilu opomni v III. občnem zboru 7. avgusta dr. Jan. Bleiweis, ako bi so občni zbor obrnil na slavnega pesnika, mu svesto prošnje odrekel ne bo; nato se po predlogu tedanjega prvosednika dr. Tomana vzdigne ves zbor in enoglasno izreče iskreno to željo. Odbor to izvrši; naprosi pa se tudi dr. J. Bleiweis, da prijateljsko posreduje mej pesnikom in Matico, kteri so bile vmes zelo sitne razprave o poezijah V. Vodnikovih. — V XIIL skupščini Matičinega odbora 11. marca 1. 1869 naznani tajnik, da jo g. Ivan Koseski pisal dr. Bleiweisu, da Matica-, do veliko noči dobi veliko zbirko njegovih še nenatisnjenih pesem in popolnoma izdelano tragedijo „Mesinska nevesta", da so torej spolnijo večletne želje, da Matica Koseskega poezije spravi na dan. — V V. občnem zboru Matice Slovenske 2. sept. 1. 1869 tedanji taj-
nik prof. A. Lesar v svojem poročilu o odborovem delovanji slavni skupščini pove, da Matica že v rokah ima rokopis prve polovice Koseskega poezij, do sedaj še nikjer natisnjenih; druga polovica njegovih poezij dojde nam kmalu. Morda slavni skupščini ne bode nevšeč, ako jej iz g. Koseskega pisem navedem nekoliko stavkov. Dne 7. julija piše pesnik Ivan Koseski med drugim to-le:
„Ne zamerite ini, slavniga društva prečastiti gospodje, de Vam tako pozdno odgovorim na pismo Vaše prijazno 16. okt. 1868. 1.. — Duh je sicer voljan, al meso sedemdesetletniga pesnika v Terstu je, žalibog! jako oslabelo. Telesnim slabostim pridružuje se v duhu plahota, pred tako častito gospodo stopiti s praznimi rokami. Tudi sedaj ne pošiljam mnogo, al „nekaj maliga vondar le", obetam pa v prihodnji čas še marsikaj Vam poslati, „ako Bog da i sreča junačka". Pred vsem mi dovolite, de se deržim starih oblik; rajši omolknem, nego se poprimem novih. „Vse naj tedaj ob starim ostane, tako kakor sim pisal." — Morde bi boljše bilo, z izdavo perve po-šiljatve čakati druge, kajti obe daste še le vidno knjigo, tode to prepuščam častitimu društvu. Vpra-
kraje ne bo imela posebnih korist, iu mo{,dft bo še več služeb vsled nje spridenih kakor zboljšanih, vendar pa večina državnega zbora ravno tako že^no čaka, kakor duhovniki sami, da bi bila ta zadeva že skoraj rešena. Za trdno je bilo sklenjeno, da se vstreže želji duhovnikov in postava dovrši pred razhodom državnega zbora ne glede na to, je li vladi to prav ali ne. Da se je reč zopet odložila, zgodilo se je na željo Liechtensteinovega kluba, ki se boji, da bi liberalci pri letošnjih volitvah za deželne zbore ravno to postavo rabili za agitacije zoper konservativne ali klerikalne nemške kandidate. Postava bo prišla toraj na vrsto kot eden prvih predmetov, ko se na jesen zopet snide državni zbor. Tudi vlada je zdaj prijaznejša tej postavi, in včeraj je minister Conrad v šolskem odseku obžaloval, da se je vravnava duhovenske kongrue tako dolgo zavlekla. To naj bo v pojasnilo njim, ki se posebno brigajo za to postavo.
Kamniška železnica.
v klubovi seji desnega središča naznanil je grof Hohenwart kranjskim poslancem, da bode vlada na jesen zbornici predložila načrt postave glede železnice iz Ljubljane v Kamnik. Te dni se je s to rečjo pečal železnični odsek, ki vladi priporoča to progo, za ktero se menda tudi vojaški krogi jako zanimajo. Smemo toraj upati, da bode iz Ljubljane kmalo drdrala železnica proti Kamniku, Bog daj, da bi mogel kaj tacega že skoraj poročati tudi o železnici dolenjski.
Sklep državnega zbora
bode v soboto 24. t. m. Gosposka zbornica bo pa imela med tednom še nekaj sej, da reši od po-slaniške zbornice sklenjene postave. Vendar pa sodijo, da bode tudi ona svoje zborovanje dovršila pred binkošti. Obrtnijsko postavo v tem slučaji ne bo mogla sedaj več rešiti, ampak jo bo morala odložiti na jesen.
Govor dr. Biliiiske^a
o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem zboru 16. maja.
(Dalje)
Kar se tiče mladostnih pomagačev, se menda ne bo nihče spodtikal, da se je za skrajno mejo določilo šestnajsto leto. Tukaj nahajamo za tovarno in za rokodelstvo v noveli za mladostne pomagače več skupnih določil. Najprvo tako določilo je to, da se morajo taki delavci le za lajša dela rabiti; dalje, da vlada mladostnim pomagačem pri nekterih obrt-nijah delo lahko popolnoma prepov^ ali pa le pogojno dovoli: konečno pa določila o pogojni prepovedi dela ponoči, pogojni, ker se je popolnila z vladnimi pooblastili, ki ima pa kljubu temu v mladostni starosti Jotičnih delavcev svoje vzroke. Nasproti temu se je pa napravila razlika, da se pri rokodelstvu delo že po dokončanem 12 letu pričeti sme, v tovarni pa še le po dokončanem štirinajstem. Toda tudi rokodelstvo ima dve omejitvi in sicer prvič, da se ne sme več delati, kakor le osem ur na dan in drugič pa da delo ne zadržuje šolskega poduka.
Odločilna pri tej razliki je bila misel, da je to rokodelstva in vstoplemu delavcu na korist, ako ne pride prepozno do poduka, ako ne bo prepozno samostojen, kar se pri tovarniškem delavcu nikdar ne more zgoditi. Kar se tiče tovarne, je bil za-njo merodajen vspeh enkete, ki je bila lansko leto tukaj.
Toliko se je o tej enketi govorilo, in tolikrat so jo obsojali, da bi si vendar-le dovolil, vsaj nekaj besed o njej spregovoriti. Bad priznam, da ako bi se bili držali izbornega načela domovine vseh enket. Angleške, in bi bili le vse križem vprašanja stavili, bi bil vspeh morda še zdatneji.
Kdor pa, gosp6da moja, trdi, da enketa, ktero je gospod poslanec iz Opave včeraj imenoval „fa-mozno", ni bila vspešna, o tistem si moram misliti, in prosim ne zamerite mi, če si to mislim, da ni čital tega-le zvezka tukaj. Kajti, kdor ga je bral, bo rad pripoznal, da ima enketa množico ddt in jasnega razgleda na naše socijalne razmere, ki so jako pomenljive vrednosti.
Celo odnošaj, da je nekaj delavcev zagazilo na socijalistično polje, kar je gospod poslanec Brnske trgovinske zbornice nekdaj imenoval „oznanovanje socijalnega prevrata", celo o tem je bil v odboru razgovor, kar je na vsak način bolj nedolžno, kakor pa, če bi se taki nauki oznanjevali po skrivnih kotih. Toda ne oziraje se na to, vas lahko zagotovim, da je vspeh zdaten, kar vam hočem dokazati in sicer ne iz govorov tistih socijalistov, temveč sklicevati se hočem na izreke gospodov podjetnikov, ki so bili pri enketi.
Posebno pri določilih glede mladostnih pomagačev po tovarnah oprijel se je odbor popolnoma izrekov gospodov podjetnikov pri enketi navzočih. Izjave tiste razcepile so se na vse strani. Najpoprej so podjetniški zvedenci zahtevali, da naj za mladostne pomagače ne napravljamo nikakih posebnih omejitev glede časa. Gospodje so trdili to raz stališča, da bi, kakor je na Angleškem skušnja pokazala, omejitev dela pri mladostnih pomagačih, dejansko vstvarila normalni delavnik tudi odraslim pomočnikom, se ve, da le, ako bi se strogo postave držali in bi mladostne pomagače le pri onih mnogo-brojnih obrtniških strokah rabili, ker ondi odrasli pomočnik ne sme čez čas delati, tudi ne, če bi prav hotel, kar zopet dokazuje, da nima proste volje. On se mora tovarniškim razmeram vdati.
Naslednji gospodje zvedenci svarili so odbor v enketi pred omejitvijo delavnika za mladostne pomagače in sicer: gospod poslanec mesta Judenburg, gospod poslanec mesta Aussig, gosp. poslanec mesta Eumburg, gosp. poslanec VIL okraja na Dunaji ra-zun teh pa še zvedenca gg. Hartvvanger in Sieg-mund. Eazun teh je vlada vprašala tudi še trgovinske zbornice o načrtu postave; od teh izrekle so se proti omejitvi delavnika mladostnim pomagačem naslednje zbornice: Dunaj, Budejovice, Brno, Gradec, Ljubljana, Ljubno in Opava. Odbor je merodajnost teh glasov spoznal ter se je po njih ravnal, če tudi so se jako temeljiti nasprotni glasovi čuli. Tako n. pr. predlagale so trgovinske zbornice: Bočen, Eoveredo, Praga, Liberec in Feldkirch omejitev na 12 ur. Linška trgovinska zbornica predlagala je omejitev na 11 ur, zvedenec Brnske trgovinske zbornice, obrtnik g. Kafka, povdarjal je IOV2 ur. Dalje je odbor, ki je leta 1869 poročal o Moserjevem predlogu od leta
šali ste me, koliko nagrade zahtevam za svoje dela. De se izognem vsakimu takimu vprašanju, odgovarjam, de nič ne želim, še manj pa kaj zahtevam, ampak plačilo moje je, kar pove veliki pesnik z besedami :
„Ich singe, wie der Vogel singt, Der in den Zweigen wohnt, Das Lied, das aus der Kehle dringt, lat das, was mich belohnt."
Kar bi rad imel, to sta dva ali trije izstisi izišle knjige, zraven tega pa in to v pervi versti blago-voljnost drage Slovenije, ktero vedno nespremenjeno ljubim ves čas svojiga življenja."
V pismu od 29. julija 1869.1. pa med drugim piJe tako-le:
„Bodi mi v pervi versti dovoljena priserčna zahvala za vse z listam častitim od 18. julija 1.1. meni poslane knjige. Žalibog, de izreči ne morem tako dostojno, kakor bi se htelo, hvaležnosti, ki se v sercu mi snuje. Z besedo golo tega ne dosežem; taka dobrota terja znake vidljive. Nakloni mi tedaj prihodnost, kar ovira sedanjiga časa nezgoda. Pismu temu priložim doveršeno pravlico „Mazepa". Dobila je v
tretjim oddelku 12 novih osmerk, tedaj 96 stihov. — S tem stopi za naprej ta pesem iz mojih misel. Bog daj, de vgodi in živo slovensko zadene. Sedaj mislim najprej „visoko pesem" do konca speljati. V „Novicah" sta natisnjena bila le dva odlomka. Po izvirni namembi jih tedaj ostane še šest enako dolzih pesniškimu otesavanju prepuščenih. . . . Potem še le nastopi poglavitno moje delo, o kterem se bode govorilo, kadar bo vdarila ura namenjena, ura ugodna. V obziru izdavanja mojih pisanj prepustim sleherno vsako presodbi častitiga društva. Samo oblike imajo stare biti, kakor so jih rabili serčno in živo spoštovani učitelji moji" . . . Naštevši pesmi, ki jih še pošlje Matici, sklepa pismo z besedami: „To je vse, kar imam. V istini mala reč, trohica, bilčica, nič! O ti senčici se moja ošabnost ne bo napenjala. K
temu bi se htelo bolje klaje--mlade, cvetne,
zelene detelje!" — Toliko o Koseskega poezijah. (Vidi Letopis Mat. Slov. 1. 1869. II. str. 22).
(Konee prili.)
1868, na dan 10. maja predlagal, da n^ se za mladostne pomagače med 14. in 16. letom določi le lOurni delavnik; vladni predlogi leta 1870 in 1875 odločili 80 se tudi za deseturno delo in tudi na Oger-skem veljal jo po stari postavi za obrt 12, za tovarne pa lOurni delavnik za mladostne pomagače, na kar tudi nova postava deset ur določuje.
Na vse to se nismo ozirali in smo prve izjave za tehtne priznali, ko smo opustili omenjene omejitve.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 24. maja.
Xotranje dežele.
Binkoštni prazniki prinesli bodo našim J*ri-morcem posebno Puljanom nov prizor ob ondaš-njem obrežji. Pomorsko ministerstvo oziroma vojnega ministerstva pomorski odsek zaukazal je za letos prvo veliko koncentracijo naše c. kr. mornarice napraviti. Viceadmiral pl. Sterneck je mož, ki si je vse prizadejal in se ničesar vstrašil, da je z malo redno dotacijo, ki jo c. kr. mornarica od vojnega budgeta prejema, omogočil velikansko podjetje. Koncentrirane bodo štiri kazematnice (nTegetthofiF", „Lissa", „Kaiser", „Prinz Eugen"), dve fregati-oklopnici („Ferdinand Mai" in „Habsburg"), šest torpednih ladij s kolesnim parnikom „Kaiserin Eli-sabeth" za torpedno matico, v dve pomorski diviziji; vežbali se bodo do srede julija v velikih pomorskih vajah, pri kterih bodo skušali rešiti težavneje taktične in tehnične probleme novošegne pomorske vojske in bodo za jedno tudi poskušali, kako bi se dalo najvažnejše orožje za napad najvspešneje rabiti. Vaje se bodo vršile po adrijanskem, jonskem, tiren-skem in srednjem morji in se bodo končale v križarske vožnje po omenjenih morjih še le konec avgusta.
Poljaki žalujejo zarad nesreče, ki je te dni zadela enega njihovih največjih pesnikov, J. Kra-szevskega, za kterim so se 19. t. m. vrata državne jetnišnice zaprle, kjer bo sedemdesetletni starček sedaj hiral, dokler se ga ne usmili bela žena, grenka smrt. Tri leta in pol v kazematah trdnjav zaprt biti še za mladenča ni malenkost , kar nam jasno dokazujejo dnevni izkazi umrlih jetnikov v fari sv. Jurja v Ljubljani, kaj se le za sedemdesetletnega moža!
Na Dunaji so levičarji prišli popolnoma na kant! In to ne, da bi rekel le v enem, temveč skoraj po vseh okrajih. V Mariahilf so hoteli zopet dr. Koppa nazaj vsiliti, od koder je sam prostovoljno odstopil, toda prijatelji njegovi našli so povsod zaprte duri, kjer so hoteli z njim notri. Še mnogo slabeja godila se je pa dr. Koppu in njegovim prijateljem v notranjem mestu, kjer so jih moralično iz zbirališča vrgli. Daleč je prišla levica, ktera pri vsaki priložnosti na prsa trka, rekoč: „Mi smo, ki zastopamo nemške ideje, mi smo mi!" Kaj da so, pokazali so jim Dunajčani, ki so sicer res že ob 11. uri, vendar pa še o pravem času jeli spoznavati kaj da so levičarji do sedaj za-nje storili in so na svojo žalost spoznati morali, da je to, kar so ravno storili nič vredno, da celo jim na škodo. Še poslednje leto naj mine in državni zbor naj pod takimi razmerami dokonča svoje delovanje, kakor ga je letos nadaljeval, le še bodoče leto naj levičarji tako po hribovski mlatijo okoli sebe, in že danes lahko rečemo, da bo liberalni Dunaj pri bodočih volitvah za novi državni zbor poslal konservativne poslance ali vsaj druge, nove može. Kakor po celi Evropi konservatizem od dne do dne zopet bolj sili na dan, in se mu oskubeni talmi-liberalizem v svoji ostudni nagoti povsod s poti umika, tako se bodo tudi Dunajčani počasi poprijeli konservativnih idej, kterim so se v najnovejšim času le po svoji zunanji obliki, skoraj bi rekli le po jeziku izneverili, v srcu so pa vedno konservativni ostali, kakor so bili že od nekdaj. Kajti liberalizem, kakor ga uči in izvršuje levica, ne moro človeškega rodu osrečiti, ker mu najglavnejih reči in pogojev manjka, na ktere se vsak človek vedno rad opira in to so vera in zaupanje do Boga in pravičnost!
Dunajski policiji dohaja od vseh strani brezštevilno žugalnih pisem od anarhistov in to zarad tega, da bi deloma policijo, deloma pa sodnike strahovali, ki bodo sedaj-le kmalo Stellma-cherja — Blochovega morilca — sodili. Tudi so anarhisti zopet enega svojih prevratnih poslancev na Dunaj pos ah in je vsled tega Dunajska policija zopet več anarhistov zaprla. Eodarstvo se bo zopet pmno-žilo za 352 mož in kletina okna pri policijski palači so pa z dvojnatimi gostimi mrežami prevlekli, da ondi pač ne bo mogoče kakega streliva notri zagnati.
Ogorski prvi minister Tis»a, ki je za jedno minister notranjih zadev, izdal je ravnokar dva imenitna odloka. Prvi vročekrvne Arpadovce svari, naj se med volitvami lepo in mirno zadrže in naj se nikar ne pretepajo, kar se je do sedaj še ob vsakih volitvah zgodilo, in občinskim gosposkam
\
naklada dolžnost strogo na to paziti, da se ne bodo narodnosti in veroizpovedanja žalila. Drugi odlok pa pravi: „Ne v Ameriko!" Minister na podlagi resničnih dat prejetih iz Amerike svari pred nepremišljenim izseljevanjem unkraj morja, kjer že toliko in toliko Madjarov od siromaštva konec jemlje. Zlati časi, ktere so prvi izseljenci ondi vživali so minuli in sedaj je ondi še mnogo več revščine, kakor pa pri nas.
Tnauje države.
Kako Lahi mislijo o Istri in Dalmaciji? Obe deželi zdite se jim sad, recimo hruška, ki še le zori. Kadar bo pa dozorela, mislijo si, da bo prišel čas, ko bo odpadla z drevesa in tedaj jo bodo pohrustali ter ne bo škodovala niti njim niti nam. Italijani smatrajo imenovani naši primorski deželi v ravno tistem razmerji za svoje blago, kakor so pred letom 1859 in 1866 smatrali Lombardijo in Venecijo. Razloček je le ta, da je bilo ondi v resnici vse laško, ljudje, dežela in mesta, tukaj je pa z malimi izjemami vseskozi slovansko in laškega na zemlji in mestih ni več, kakor le toliko, kolikor jim tega življa ravno živahna domišljija na-sHka. Lahi željno in vendar vstrajno čakajo trenutka, kedaj da se bo Avstrija proti iztoku razprostrla in v tistem trenutku, ko bo zavihrala na Solunskih vrhovih črnorumena zastava, jeli bodo grometi tudi topovi ob Adrijanskem morji; počili se bomo' za posest Trsta, Pulja, Dobrovnika in Kotora z našim sosedom onostran sinje Adrije. Le na to priložnost Lahi čakajo in v tem smislu so vse stranke edine. Do takrat, se ve, da bo pa še mnogo vode poteklo in ker tudi na Laškem dobro vedo, da je čas jako dragocen, vzdržujejo po Istri in Dalmacijo strastno agitacijo in polahovanje Slovanov in tako bodočemu času že pot pripravljajo. Slovanov naloga mora biti, S pismom in besedo na to delati, da bo laško seme zapeljive agitacije padlo na sivo skalo, kjer če tudi prve kali požene, sčasoma vendar-le zvene in se vsuši, ker mu prave podlage manjka. Dokler se bo po Istri in Dalmaciji obranil narod, ki se bo zavedal samega sebe in svojih dolžnosti, tako dolgo se nam ni bati, da bi sad, na kterega so laške oči že dolgo dolgo uprte dozorel in Lahom v usta padel. Mislimo pa zraven tudj, da bode narod malo opravil, če ga vlada ne bode z vso močjo podpirala. Naj bi se vendar na merodajnem kraju dobro pomislilo, za koga delajo Lahoni, za koga pa Slovani, da se tudi spozna, kdo je vse podpore vreden in — potreben Ohranenje samega sebe je vendar prva zapoved.
Nemški poslanec Schorlemer se je v jtruski poslaniški »hornici začudil, da pruska vlada ni oporekala zaplenjenju propagandinega posestva. „Nord. Allg. Ztg." pravi na to, da so do-tično papeževo pritožbeno pismo prejeli le katoliški dvori. Pa če bi ga bila pruska vlada tudi prejela, bi ne bila oporekala, da si ne omadežuje svoje veljave. — Kaj pak da!
Španjski kralj otvoril je korteže (državni zbor) osobno s prestolnim govorom, v kterem je razkladal na dolgo in široko notranji položaj; obetal je ojstro izvrševanje obstoječih postav proti rogovi-ležem; priznaval je prijateljske razmere s ptujimi velevlastmi, posebno pa je povdarjal zboljšanje finančnega stanja in pa potrebo vso skrb na notranje zadeve obrniti ob enem pa tudi, da se je treba na obrambo pripraviti. Kralju se mora prej ko ne politični vzduh na Španjskem soparen zdeti, iz kterega bo danes ali jutri nastalo hudo vreme; da ga ne poplavi ploha, zdi se mu primerno že sedaj na obrambo misliti. Enako izrazil se je tudi minister Oanovas pri shodu ministerijalnih poslancev. Eekel je, da bo vlada dovolila vsako prostost v napredku, samo da se slaga z javnim redom; strpljivost, kolikor jo je le mogoče nasproti vsem monarhističnim strankam; nobene slabosti ali prizanašanja nasproti sovražnikom narodnih ustanov in naredeb; najpopolnejo tiskovno svobodo in to tudi še tedaj, ako bi se časnikarji spravili nad ministra, nasproti temu pa jako odločno zatiranje vsakega napada na kralja ali monarhijo.
Angleški konservativci so Gladstona obsodili, da bo moral politične smrti umreti. Nameravali so ga že sedaj odpraviti in poslati ga k tistim možem, ki se jim pravi: „politično mrtvi", toda premislili so si. Spomnili so se namreč, da je v Sudanu sedaj še mnogo prevroče iu da če bi tudi sami prevzeli gospodarstvo v roke, bi jima ondi nikakor ne bilo mogočo popraviti, kar je Gladstone s svojo nerazumljivo politiko pokvaril. Ker jim bo to priložnost še le jesen ponudila, so toraj sklenili, da bodo Gladstonu privoščili vso juho, ktero si je podrobil do poslednje kapljice; med tem pa računijo, da bo mož sam nravno in tvarinsko bankerot postal in takrat ga bodo zopet z združenimi močmi napadli ter ga mislijo na duhu in telesu onemoglega moralično na tla pobiti. Žalostno mora biti za moža, ki je toliko časa tako vsestransko politiko vodil, sedaj mora kar tako žalostno in zaničevan odstopiti.
Z effiptovsko konferenco gre prav po polževo. Kjer je bilo vprašanje pred 14 dnevi, ravno tam je tudi še dandanes. Tudi za las ni še bližje svoji rešitvi. Mod Francozi, Angleži in Turki še ni nikakega sporazumljenja in ga, kakor podoba sedaj kaže, menda tudi še ne bo kmalo. Gladstone bi jako rad videl, da bi se konferenca čem preje tim bolje sešla, ker bo sedaj le egiptovski vladi treba izplačati kupon, za kterega pa menda ne bo
zadosti drobiža imela in jo bo ena ali druga velesila podpreti morala. Brez konference si jo pa Gladstone ne upa podpirati. Angleški ne bo druzega ostalo, kakor Francozu in Turku prijenjati in finan-cijelno konferenco v mešano spremeniti, pri kteri se bodo tudi politična jabelka odbirala, po kterih majo zlasti Francozi že sedaj veliko skomino. Ta bo pa še le velika postala, ako se potrdi, kar se čuje, da bode tudi Nemčija na konferenci francoske zahteve podpirala. Nemčija je tudi pri volji, da se vdeleži mednarodne kontrole. Kje pa Bismarka ni?
Izvirni dopisi.
Iz Lipice, 23. maja. Morebiti Vam in še marsi-kteremu čitatelju vstrežem s sledečimi vrsticami:
Bedka priložnost si pielepih Lipičanskih konj, čiste in mešane arabske krvi, kupiti bo 3. junija, kteri dan bo v Lipici očitna dražba (ktere že 18 let ni bilo). Na tej se bo 16 konj (brez napak od 2—4 let) prodalo in sicer 5 žrebcev in 11 kobilic. Dražba se bo pričela ob VsU- Slovenci, kteri ste prijatelji konjiča, te najlepše živali, ne zamudite priložnosti se isti dan v Lipico podati. Ko bi se vam tudi ne posrečilo arabskega konjiča domu pripeljati, ne bode vam žal, da ste Lipico, najlepši kraj Tržaške okolice in že čez 300 let slovečo dvorno kobilarno videli. Lipica je pol ure od Sežanske postaje oddaljena.
Od Savinje, 23. maja. Tiste Št. Jurčane, ktere so žandarji odpeljali v Celje, ker so se ustavljali nemškutarskim rogoviležem, so baje med potom v Celje pretepali razdivjani „šulvereinerji". Sodnija jih je morala že izpustiti in pričakovati je, da se bodo zdaj sami ganili zoper svoje trinoge. Kakor se sliši, so celjski nemškutarji svojih v Št. Jurji nalovljenih lavorik tako veseli, da nameravajo v kratkem svojo srečo v Žalcu poskusiti in ondašnjim Slovencem svojo kulturo ponujati, za ktero Št. Jurčani niso marali. Naj le poskusijo!
Domače novice.
{Sokolov „Jour-fix'') bo danes v čitalnični dvorani ob Vs^- zvečer. Za jedno imajo ondi tudi „jour-fix" gg. čitalnični pevci. Nadjati se je jako zanimivega in prijetnega večera. Glavni namen večera je razgovor o Mozirski Sokolovi slavnosti, kedar se bo o Binkoštih ondi blagoslovila prekrasna zastava „Savinjskega Sokola", ktera že sedaj štajarske „ur-teutone" tako v oči bode, da bi najrajši slavnost prepovedali. Kdor ima čas in priložnost, naj ne pozabi vdeležiti se izvestno lepega večera.
(Strašna nesreča.) Včeraj zvečer ob polu sedmih povozil je Anton Jaklič iz Križne vasi pri Višnji gori že zelo postarno posestnico zadnje hiše na levi strani streliških ulic, in to takoj do mrtvega. Stvar se je tako dogodila. Jaklič je peljal na kolodvor težko naložen voz lesa. Na klancu pod „Tičkovo" hišo gre mož za voz, da zavre obe kolesi. Konja ta trenutek posili težak voz, kreneta h kraji in voz obtiči ob velikem štoru. Voznik ne ve kaj bi storil; tu mu prideta na pomoč posestnik omenjene hiše in njegova žena. Obsekali so nekoliko štor in potem vzdigovali voz s kolmi. A še ni šlo. Mož povožene nesrečnice prigovarja kmetu, da naj požene konjiča, ali pa pusti, da bo sam pognal. Jaklič ga zavrne, rekoč, da bo že sam pritegnil s konji ob pravem času. Pomagač na to odide, žena njegova se pa s kolom še upira v štor in kolesa. Konjiča pritegneta, kol potegne ženo pod voz; kolo jo poprime, malo podrsne naprej, na to pa zahrušče rebra in — ne-srečnica je izdihnila. Vlila se je iz nje kri, mož jo vzdigne in položi na travo, ves obupljiv vpije na pomoč. Ubogi kmetič, ki po naši misli ni kriv nesreče, pove svoje ime in bivališče in počasi pelje dalje. Eden izmed dveh gospodov, ktera sta vidila celi prizor in ga nam popisala, teče na rotovž po komisijo, ktera takoj pribiti, a potrditi more le nesrečno smrt. — To o stvari sami. Zdaj pa poglejmo vzrok nesreče. Kdor koli si je kedaj ogledal pot okoli Grada, priznati mora, da je treba Boga zahvaliti, da se tam ne pripeti še več nesreč. Precej hud klanec je ravno na ovinku najbolj strm. Cesta ozka, prometa pa vedno dovolj. Otrok igrajočih se ne manjka o obližji in te res prav angelj varuh čuva, da še nikdar ni prišel noben pod kolesa. Slavni mestni magistrat opozorujemo na ta žalosten dogodek. Naj bi se cesta okoli Grada zaprla za težke vozove, dokler se ne pokoplje in odstrani klanec konec stre-
liščnih ulic. Vozniki bi pa tudi ložje speljavali po Karlovskih ulicah skozi mesto, če tudi cesta okoli sv. Florijana ni najbolj široka. Streliške ulice naj bi se pa vse vravnale. Čemu je treba onega zidu doli ob strelišči, zlasti zdaj, ko je strelišče edino še ime ohranilo? Dostikrat človek ne ve, kam naj bi se umaknil, ako se srečata tam dva voza in mora mimo njih. Stvar je nujna in pomoč naglo potrebna, da se odvrnejo še večje nesreče.
(Nesreča). Danes zjutraj je nekdo iz Višnje-gorske fare padel blizo „Gosposca" z visoko naloženega voza in se tako pobil, da ga je njegov brat pripeljal v nezavesti do „Hrovata", ker je prejel sv. poslednje olje in bil potem v bolnišnico prenešen.
(Razglas.) 26. junija t. 1. vršila se bode v tukajšnji podkovski šoli skušnja iz podkovstva. Oni kovači, kteri niso obiskali podkovske šole, pa se vendar žele podvreči skušnji, naj se oglas6 do 15. junija pri podpisanemu vodstvu. 1. julija se začne polletni poduk iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesil v tukajšnji podkovski šoli za učence, kteri so se oglasili -pri vodstvu.
Vodstvo podkovslce šole v Ljubljani.
Dr. vit. Bleiweis-TrstenišTii.
(Vojaška godba) svira jutri opoludne v „Zvezdi" po naslednjem sporedu. 1. Koračnica. 2. „Laura" (Valček iz Bettelstudenta — Millocker). 3. Ouver-tura (iz „Marte" — Plotow). 4. „Pappacoda" (polka franij. iz operete „Noč v Benetkah" — J. Strauss).
5.	Pantasia (iz „Un ballo in maschera" — Verdi).
6.	„V naskoku" (brza polka — J. Strauss). Izvrstna promenadna godba domačega pešpolka baron Kuhn št. 17 privabi vselej polno „Zvezdo" poslušalcev, ktere s svojim izbornim sviranjem po celo uro razveseljuje.
(O posvečevanji nedelj in praznikov) se iz državnega zbora poroča, da gostilnam in špecerijskim štacunam bode dovoljeno opravljati svojo kupčijo, vse druge štacune pa bodo po novi postavi ob nedeljah morale ostati zaprte. Bog daj, da bi se ta postava srečno sklenila ter na tanko izvrševala, kajti v sedanji dobi v Ljubljani pač ni treba ob nedeljah in praznikih prodajati človeških „cunj in cap". Jekla in železa" itd., kedar je po železnicah občevanje tako vzajemno in vedno celo po deželi tolikanj sejmov. Nekdaj bela Ljubljana je v nravnem oziru zadnja leta hudo osivela in začrnela po trgovcih, kteri odpirajo štacune svoje po špitalskih ulicah, po starem in celo po velikem trgu itd. Zgled pohujšuje in navada popada. Še celo tobakarice in delavci po drugih tovarnah si potrebnih reči omislijo lahko ob delavnikih, in že nekdaj se je učilo, da oni kupci, kteri o Gospodovih dneh prodajajo, niso vredni, da bi se pri njih kupovalo mej tednom. Duhovni in učitelji v okolici naj bi priporočali ljudem, kteri ob nedeljah hodijo v mesto, naj takrat nikar po štacunah ne vtikajo in ne kup-čujejo! Upati je, da štacunarji, kteri imajo še kaj vere in jim je javna nravnost mar, bodo sami jeli posnemati one svoje tovariše, kteri so že do zdaj dajali Gospodu, kar je Gospodovega, in takim daje tudi Bog blagoslova stanovitnost.
(Okoličanom), ki hodijo ob nedeljah in praznikih v mesto pa se pred mašo ali po maši nastavljajo v raznih večih in manjih krdelih ali pred Šentkiavžem, ali pred mostom, ali pred sv. Jakobom ter imajo svoje razgovore, bi bilo svetovati, naj se nastavljajo na prostorih, po kterih mestni ljudje ne hodijo. Sedaj pa tolikrat po tlaku ali po stezah, po kterih se človeku mudi, postavajo ljudje iz okolice in se ne vmaknejo tako, da se morajo domači izogibati in kedar je grdo vreme, prav sitno se opletati krog njih. Mestni čuvaji ali stražniki, naj bi nekoliko tudi paziti na to, in takim sosedom od-kazovali prostore, kjer jim je razgovarjati se dopuščeno, dokler jih volja.
Razne reči.
—	v Šempetru na Notranjskem je v petek slovesno pokopan bil čast. g. Val. Š a rab on. Ogovor imel je preč. gosp. dekan Postojinski, pogreb sam pa jo vodil preč. g. dr. L. Klofutar.
—	Zopet umor! Na veliki cesti med Vojni-kom in P^rankolovem so našli na vnebohod Kristusov zjutraj umorjeno žensko; glava jej je bila prebita. Od kod je prišla, kdo je zločinstva kriv; je še vse neznano.
—	Pri kapucinskem generalnemkapi-tolu v Rimu so bili iz štajarsko-kranjske provincije
navzo(5i č6. gg.: P. Ferdinand, provincijal; P. Miroslav Inglič, definitor v Ceiji, in P. Rafael Oblak, definitor v Gorici.
—	Eazpisanaje služba meščanskega učitelja na novo vstanovljeni trirazredni meščanski šoli v Dolenji Tuzli (Bosna). Meščanski učitelj moral bo predavati prvo leto iz vsih predmetov prvega razreda. Plača je 800 gld. na leto 200 gld. za stanovanje in 200 gld. za doklado. Prednost imajo iz matematieno-tehnične skupine izprašani meščanski učitelji. Prošnje naj se v agajo po službenem potu na c. kr. deželno vlado bosansko-hercegovaško do 31. maja t. 1.
—	Zeleno solnee. Prikazen zelenega solnea je nekaj najnovejšega. Od 1. 1831, ko se je videlo solnce v Evropi in Ameriki modro, ni bilo videti nič podobnega. Še le pred nedolgim časom so prišla poročila o podobnem pojavu, kterega so opazovali na nekterih krajih tropičnega pasii po znanem velikem vzbuku na Javi, s kterim je ta pojav gotovo v zvezi. Tako je bilo na Oeylonu solnce zeleno v dobi od 9. do 13. septembra. Pri vzhodu je bilo popolnoma zeleno, na to se je spremenila barva v krasno modro, kakor je plamen gorečega žveplja. V cenitu seje pa menjavala barva med višnjevo-modro, zeleno in popolnoma modro. Solnčni obroč je imel pri tem popolnoma določen obris brez žarkov in je dajal opoldne tako svetlobo, kakor luna po noči. Pri zahodu je bilo solnce tako, kakor pri vzhodu. V Ongoli v Indiji so vse to dva tedna opazovali. V Sundaju pa od 9. do 15. septembra. Ondotni opazovalec pripoveduje, da je bilo 9. sept. solnce ravno pred zahodom belo kot čisto srebro in ni bilo videti nobenega žarka. Pa kmalu je postalo popolnoma zeleno. Znamenito je posebno to, da so bile tudi zvezde z luno vred zelene. Naj pozneje so zeleno solnce opazovali v Argentanu, namreč še le v januvarju.
Telegrami.
^Dunaj, 23. maja. Pri volitvah v delegacije za Češko dobili so češki kandidatje 46, nemški pa le 38 glasov; za Moravsko Čehi mso glasovali; za Kranjsko je bil voljen grof Hohenwart.
Dunaj, 24. maja. V poslaniški zbornici predlagal je Wiesenbm'g, da naj bi vlada vsako leto štiri tedne potem, ko se je državni zbor sešel, naznanila sklenjene določbe o rešenih peticijah. Na dnevnem redu stoječi načrti postav so se sprejeli nespremenjeni, med temi odkup Albrechtove železnice, obrtna postava v tretjem branji, in resolucija odbora za donavsko-labski prekop.
Dunaj, 24. maja. Po rešitvi peticij, kakor so jih predlagali odbori, vošil je predsednik poslancem povodom skončanega zborovanja prijetne počitnice v sredi svojih rodovin.
bode v mestnem uradu SO. 3nra»Js*' :M.mm4L
ob 8. uri dopoldne
za oddajo zidarskih, mizarskih, tesarskih, ključarskih, steklarskih in pleskarskih del v dodelanje poslopja
„Narodni dom" v Rudolfovem.
I.	Zidarska dela: stene 36 m. 30 cm. dolžine, 7-60 m. visočine, 74 stopnjic s 4 stebri, obokan mostovž 17-65 m. dolžine 2 m. širočine, omet za celo poslopje izvzemši pritlične prostore (dolgost poslopja 26'65 m., širokost 18 m., visokost ITOO m.)
za...........2800 gl. — kr.
II.	Mizarska dela: tla 466 m^ površine, 17 dvokrilnih vrat, 11 enokrilnih vrat, 13 oken, popravljanje in natikanje 42 oken, 74
stopnjic za........ 1604 gl. 90 kr.
III.	Tesarska dela: strop 166 m^ na trame, strop 300 m^ na deske,
podboji in odvodi za..... 1227 „ — „
IV.	Ključarska dela: za 55 oken
in 28 vrat za....... 477 „ 30 „
V.	Steklarska dela za 55 velikih oken, 4 mala okna in 5 vrat za 244 „ 10 „
VI.	Barvanje oken in vrat za 349 „ 90 „
VII.	Barvanje 8 sob za . . 96 „ — „ Rudolfovo, 22. maja 1884.
Stavbeni odbor.
T M j C 1.
23. mnja.
Pri MrUlil:yi. pl. \Veissenthurn, pifiatoljiea, z Dunaja. — Hanak, Pollak, Liobhart in Mittler, kup';, potovalci, z Dunaja. — Griinlint in Zillcr, povca s ccln dniJitio. iz Jiudapešte.
Anton Gritsoh, kupe. potovalee, iz Insbruka. — Dr. Al. Sohelle, 8 soprogo, iz Trsta.
Pri Slonu: Moric Kaipolcs, kupo. potovalee, iz Prage. Henrik Sehollmaycr, iz Schnoeborga. — A. MukoviC, kupec, iz Roko. — F. Dolar, grajšuak, s Boprogo, iz Vogla. — Henrik Hakl, gostilničar, iz Laškega Trga.
Pri Južnem Icolodvoru : Edvard Kober, kupiS. potovalee, iz Budapešte. — Viljem Ruzl, kupč. potovalee, iz Brna.
—	Ludovik Knistler, kupfi. potovalee, s soprogo, iz Maribora.
—	Janez Prašen, vrtnar, iz Celja.
Pri Avstrijskem cesarji: Josip Giller, kupe. potovalee, z Dunaja.
mmTNiK,
poprej
Matej Sclireiner,
izdelovalec cerkvenega orodja in posode, v lijubljani. Sv. Petra cesta štev. 24.
Preeastiti duhovščini in p. n. gospodom cerkvenim predstojnikom priporoča svojo že staro, daleč okolo dobro poznano
delavnico cerkvenega orodja.
Zdaj izdeluje se vse prav lepo in močno, po novih obrisih in modelih; vso orodje bode izdelano v zlogih primerno cerkvam, n. pr. gotičnem, romanskem itd.; tudi imam v zalogi več reči izdelanih, kot monštrance, kellhe, lampe, križe za ban-(lera in altarje, svečnike mnogovrstne velikosti, dobro posrebrene, tudi izdelujem rumene, ka-koršne kdo želi; staro cerkveno orodje bode na novo pozlateno iu posrebreno; strelovodi, ker morajo večkrat pozlateni biti, bodo v ognju po-zlateni.
Naročena tlela izvršujejo se v vsa-lioršnem zloffu natan,ino jto nakazanem obrisu točno in kar mogoče po nizki ceni.
JD^^ Za dobro pozlatenje in srebrenje je garantirano.	(5)
9
Spisal J. Marn.
Dobiva se le še v teh-le letnikih: III., IV., V. a 40 kr., VI., VIII. k 20 kr., XIV., XV., XVI., XVIT., XVIII., XIX., XX., XXI. k 60 kr.
v
Katoliški Bukvami.
Podpisani priporoča svojo zalof^o
bruseljskih klobukov
in drugih stvari p. n. občinstvii, kakor
mlorrstM kloMke za ospole
posebno pa: imilcucne lclo1:>iilco (Lodenhilte) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnorujave, svetlo- ali temnosive, svetlo- ali temnozelene itd., po « {jrltl.	Ur.; ti'cle Iclotmlce,
najnovejši izdelek, rujave ali črne, dobro blago, po 1 erl.	Ui-., najboljše po a tjl. »O Ur.;
svilnato cilintlre, najfinejša roba in najlepši izdelek, jio I {ffld. GO Ur.; UlolmUe ain. cle^jUo po 1 {fldl. do 1 g-lti. SO Ur.; dalje
srajce za gospode, spodnje hlače, Tratnike kravate
(13)	itd. itd. itd.
Z odličnim spoštovanjem
T^J^IS HOr^LlO v Ljubljani, Gledališke ulice št. 4.
NaroČila s poStnim povzetjem se točno IzvrSujejo.
ležeč pri Brezovici, ki meri čez 3 orale se prodaja
(1)
daja ali pa v najem daje. Več se izve na Sv. Petra ee&ai št. 87 v Ljubljani.
J. pl. Ti«iilioozy,
ieltar „pri zlatem samorogu",
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
]!IariJaceyske kaiiijice
za želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in bo neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri jedi, slab želodec, urdk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobdl, krč v želodcu, bitje srca, zaba-sanjc, gliste, bolezni na vranici, na jetrili iu zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tueatov samo 8 glod.
Svarilo I Opozarjamo, da se tiste istiulte Ma-rijaccljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Sanioroga' zraven votovža na Mestnem trgu Truk(}cz} -ju. Eazpošiljava se le
v Ljubljani pri J. jeden tucat.
pl.

Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-iiu ter revinatizem, trganje po udih, holečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Gospodu J. pl. Trnkoczj ja, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protlnskl bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Malicev protlnskl cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Mallčev protlnskl cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jediiaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčniSo /ahvalo, zvsem spoštovanjem udani
France Jug, (10)	posestnik v Šmarji p. Celji.
aisK želiscii slrop teanjsll,
izboren zoper kašelj, hriiiavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 50 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Poninliljevo (Dorscli)
najboljše vrste, izborno zo »er bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otek ine. 1 stekl. 60 kr.
vSaliciliia ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duli iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
e. l£. i>riv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah ii 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Kazpošiljava so le jeden zavoj.
izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. ""^If Naročila iz dežele izvršž se takoj V lekarni pri „samorogu'<' Jul. pl. Triikoczy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.
(
Zahvaljevaje se prečastiti duhovščini in p. n. občinstvu za do zdaj mu skazano zaupanje z mnogimi naročili, priporoča še nadalje
^ .J ^^
svojo bogato zalogo najboljšega in vsakovrstnega sukna, ter izdeluje vse krojaške dela za gospode točno in po jako nizki ceni.	(3)