Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za po! leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upnmilštvo In ekspedlclja t ,,Katol. TIskarni'4 Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo jo v Semenlšklh ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in prazuike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telefon - štev. 7 4. Štev. 52 V Ljubljani, v soboto 5. marca 1898. I^etnilc XX VI Narodnost in zakoni. Deželni zbori so zaključeni po večini in tre-notek se bliža, ko se zopet otlpro težka vrata dunajske državno zbornice. Po tem, kar se nam obeta za bodoče zasedanje državnega zbora, sklepati, so bili praski v deželnih zbornicah le nekaki viharji en miniature nasproti viharjem, ki se napovedujejo za kratko dobo od 15.—30. t. m. na Dunaju, to je : ako se ta doba ne okrajša hipoma še za manje dni. Vender že lahko naprej uganemo, da bode odmevalo to, kar je grmelo na posameznih de-želnozborskih postajah, v skupni centrali in da se bodo ponavljali povprečno jedili in isti glasovi v državni, kakor so se pojavljali v deželnih zbornicah, — glasovi o pravici in krivicah. To bode grmelo kakor v kalejdoskopu, morda tako viharno, tako divje, da bode postala neznosna v tem kalejdoskopu atmosfera celo tistim, ki bodo napenjali isto do najvišje črte. Kakor pravimo, pričakovati je v bodočem zasedanju državne zbornice odmevov iz deželnih zbornic. Kateri pa so bili poglavitni glasovi, ki so napolnjevali akustiko deželnozborskih dvoran ? Venderle povprečno glasovi o narodnem vprašanju. V prvi vrsti so bile »jezikovne naredbe«, katere so delale tolikanj preglavic nemškim zastopnikom in katere so prav mnogokrat motile razpravljanje drugih važnih opravil posameznih zastopov. Tako je bilo v šlezkem, češkem, gorenjeavstrijskem, štajerskem in koroškem deželnem zboru, kjer prevladuje nemški element. V vseh teh zasedanjih se je našlo glasov, ki so hrupno zahtevali, da se jezikovne naredbe sploh vržejo ad acta, ker iste žalijo nemški ponos, ker motijo nemško nadvladje v poluslovanski Avstriji. V koroškem deželnem zboru se je nacijonalni prenapeti Nemec Steinwender spozabil celo tako daleč, da je povedal na glas resnico, katero nosijo vsi Nemci že dobro stoletje v svojih prsih, namreč: da je avstrijskim Nemcem prvo njihova narodnost, za tem še le pridejo avstrijski zakoni. S temi besedami je Steimvcnder izrekel več, nego si jo 011 v svoji jezi misliti mogel, kajti s temi besedami je razkril nam avstrijskim Slovanom svojo in svojih somišljenikov vest in ves političen načrt. Ta načrt toraj teži v prvi vrsti po nemško narodnem združenju vseh Nemcev preko mej in zakonov Avstrije in preko narodnih pravic avstrijskih Slovanov. S temi svojimi besedami je vrgel buršikozni Steinvvender v svojem in v imenu svojih somišljenikov rokavico v obraz ne samo avstrijskim zakonom, katere naravnost zaničuje, marveč vsem nam avstrijskim Slovanom. Taka oholost je sicer popolnoma vredna bur-šikoznega Germana, vender pa utegne zadeti na trši zid, kakor je pričakoval dr. Stein\vender. Da se Nemci že od davna ne brigajo za Avstrijo in njene zakone, ako poslednji ne služijo v podnožek nemški visokosti, to že vemo vsi, toda kar se tiče nas Slovanov avstrijskih, bode pa računček malo težji. Mi Slovani se danes žo zavedamo svoje ogromne kompaktne mase, katera stoji kakor jekleni zid preko juga, vzhoda in severa te državo, in se smatramo kakor mogočno, nepremagljivo trdnjavo, nad katero se morajo razbiti trde germanske buče, ako bodo le preveč butale v zid te trdnjave. A dasi se zavedamo te svoje moči, vender nam ne pride kraj misli, da bi po- zabljali ob zahtevanju svojih narodnih pravic — avstrijskih zakonov. Ne, no pozabljamo teh zakonov, marveč ob izvrševanju istih hočemo dosezati svojih narodnih pravic, hočemo dokazati, daje mogočo biti zajedno dober Avstrijec in — dober Slovan. Delo je precej težje, kajti mnogo ložje jo biti izdajica in hoteti samo jedno, zlasti, ako se pri tem ne zadene na kdo ve kake težkoče od strani paragrafov, kakor pa biti oboje, kakor zahteva narava in zakon. Mi hočemo Avstrijo, a hočemo tudi, da hoče Avstrija i nas; mi hočemo dokazati Nemcem, da je mogočo obdržati svojo narodnost, a da je ob enem mogočo upoštevati avstrijske temeljne zakone, nasproti pa da je nemogoče, vstvar-jati še ob avstrijskih zakonih neke liksije, neke politične kaprice, kakor so one Nemcev, ki pravijo : v kar no privolijo v Avstriji Nemci, to se jednostavno zgoditi ne sme. Od take bolezni vas ozdravimo prav gotovo in še zelo hvaležni nam bodete, ko okrevate od vaše — politične inlluence! S takimi bolniki imamo opraviti pa tudi na jugu države. Tudi ondi vstaja vročina nad 39; pljučnica neizogibna, nevarnost zelo velika. A treba radikalnega sredstva: ploščico ledu hladnega, treznega razuma. V goriški, tržaški in puljski — zbornici smo hoteli reči, pojavili so se jednaki bolniki, ki v svoji vročici kar dirjajo mimo avstrijskih zakonov in večine avstrijskega prebivalstva. A tudi njim se ne godi, kakor bi radi. V Gorici in Trstu so dobili za vprvo na svoje vroče čelo abstinenčne ohlapke in v Pulju, no v Pulju, kjer je dosegla bolezen že nek višji stadij, LISTEK. Še vedno. »Ako bi bil statistik«, piše nam prijatelj našemu listu, »izračunal bi, koliko dnij našega stoletja je napolnila s svojim hrumom Dreyfus-Zo-lina afera, koliko nikdar sitih predalov so zamašili časniki ž njo in koliko hektolitrov črnila se je po nedolžnem prelilo za sočutje po adresah izraženo Zoli. »Ali še ne bode miru ! ?« ječala nam je vzmu-čena duša, toda dasi nam je v prvem hipu zavrela kri in smo že pomakali pero, da zapišemo jezen odgovor, potolažil nas je pogled na ravno došle časnike, kajti več ko polovica izmed njih peča se še vedno s to zadevo, ki je nekaj tednov prijetno razburjala zaspano živce raznim krajsto-letnikom. Pomirjeni dali smo torej vprašanjem dotičnega prijatelja našemu listu mirnega zavetja v košu, kjer čakajo, da jim čistilni ogenj izbriše zadnje podzemeljske sledove. Žal, da bode nekoliko dalje trajal spomin na zadevo, ki je dala povoda našemu štatistiku, da je zapisal gorejšnja globokoumna vprašanja. Ako smemo verovati gotove vrste listom, bila je ta zadeva nekako merilo svobodoumja in izobrazbe. Sedaj svet brezdvomno \6, kedo je slobodoumen, kedo izobražen in kdo ne. Način je zelo jedno-staven: Kedor sočustvuje z Zolo in Drej fusom, on je gotovo svobodoumen in izobražen, kedor ne, njemu ni mesta v izomikani družbi. Ako s tem merilom malo premerimo človeštvo , uveri nas že takoj prvi poskus, da so morali biti porotniki, kateri so obsodili Zolo, jako občutljivo dejstvo, kajti doneslo mu je jedno leto zapora in vrhu tega še denarno globo. Ti nazad-njaki bili so torej prav nevarnega značaja. Nazadnjaško mora biti tudi francosko ljudstvo, katero je v veliki večini obsojalo Dreyfusove prijatelje. Toda tudi naše slovensko ljudstvo s svojim glavnim mestom Ljubljano vred je nazadnjaško, ker ni bilo v stanu sestaviti in doposlati Zoli pri-znalne adrese. Moža to kajpada ne bode bolelo, ali lepo bi bilo pa le, ko bi se bilo zgodilo. Nazadnjaki nekako prevladujejo, ako to merilo povse ne laže. Napredni in svobodoumni so le židje in njihovi prijatelji. Znan časnikar rekel je nekoč, da zaušnica, katero dobi žid recimo v Bukareštu, odmeva po vseh liberalnih listih sveta, in koj je v nevarnosti prostost. Tudi znanega »klerikalnega zmaja« vlačijo gospodje na dan, ter ga kažejo ljudstvu. Toda, to je že vajeno takih prizorov in se ne ustraši celo zmaja. Klerikalizem nehal je biti strašilo, in kakor so tudi gospodje bobnali in ropotali po svojih časnikih, vse jim ni pomagalo. V kako strašnih bojah slikali so svet, ako bi bil Zola obsojen in Dreylus ne spoznan nedolžnim ! Vse črno, povsodi jezuviti, ki hočejo z gasilnikom ugasniti svitlo luč misli proste, svet mora se ustaviti v teku. Zola je obsojen, Dreyfus sedi še vedno na samotnem otoku in svet se ni še podrl, stoji še vedno in prostih mislij teh gospodov ne skuša ugasniti nihče. Židje in njihovi prijatelji pa ne bodejo mirovali. Zopet in zopet skušali bodejo spraviti Drey-fusovo zadevo na svitlo, saj imajo za tako delo potrebnih novcev v izobilji. Kaj jim mari, da so vsi generali in drugi častniki, kateri so prisostvovali vojaškemu sodu in sodili ter obsodili izdaj-skega kapitana, zatrjevali, da je v istini kriv, da se pa listino ne smejo vleči v javnost, ker bi to utegnilo provzročiti vojno, kaj jim mari, da nikjer na svetu nima civilno sodišče postavne moči kot neko višje konečno sodišče soditi o krivdi ali ne-krivdi od vojaškega sodišča postavno obsojenega vojaka. Nekaj dušic v moralnem ogorčenji jim lc gre na limanice, in tako dosežejo, da svet vsaj deloma dvomi o krivdi jednega izmed izvoljenega ljudstva. Zola pa hoče v zaporu pisati novo delo ; tako bode svet imel priliko, na novo občudovati tega »klasika« — gnojišča. je bilo potrebno, da se jim povezne čez glavo močna kletka, spletena iz krepke — blamaže. In tako mora Slovan često opravljati delo zdravnika in dopustiti, da ga doleti po katerikrat tudi kaka pljuska od strani razgretih bolnikov. Naposled pa utegne priti še vso najbolje in zdravniku še utegneta častitati na njegovi vztrajnosti tako bolnika, katerima dojde prepričanje, da je razdruženje pojmov »narodnost in zakon« možno le v nekem posebnem okvirju, — kakor pa tudi morda še nekdo — drugi. Spremenjene jezikovne naredbe. Danes objavlja dun. uradni list »W.-Zeitg.« kakor tudi deželna zakonika za Češko in Moravsko spremenjene jezikovne naredbe z dne 24. februvarija t. 1. S to naredbo se z dnem 15. marca tudi razveljavita dosedanji jezikovni naredbi z dne 5. in 22. aprila. Nove naredbe stopijo torej z dnem 15. marca v veljavo. Takoj pričetkom vladnega odloka se glasi, da so te naredbe le začasne in ostanejo v veljavi le do tedaj, ako se uravna narodnostno vprašanje zakonitim potom. V naredbi za Češko se glasi takoj v uvodu, da temelji na načelu, da sme vsak prebivalec Češke iskati pri v tej naredbi označenih oblastvih svoje pravice v jednem obeh deželnih jezikov in jo mora tudi najti. Nadaljne glavno določbe spremenjene nar. so nastopne: Uradni in službeni jezik pri oblastvih je oni deželni jezik, katerega govori prisotno prebivalstvo po vspehih vsakokratnega ljudskega štetja; v j e z i k o v n o mešanih okrajih se morata rabiti oba deželnajezikajednako-m e r n o. Kot jezikovno mešani veljajo nastopni okraji: a) uradni okraji onih oblastnij in organov, katerih uradno okrožje obsega le jedno ali več občin, ako se vsaj v j e d n i občini istega okraja vsaj jedna četrtina prisotnega prebivalstva poslužuje drugega deželnega jezika ; b) uradni okraji onih oblastev, katerih uradno okrožje obsega c e 1 sodnijski okraj, ako prebiva vsaj v je dni petini občin istega okraj a prebivalstvo, ki se poslužuje drugega deželnega jezika, ali ako je prebivalstvo v pod a označeni meri mešano; c) uradni okraji onih oblastev, katerih uradna okrožja se raztezajo na več občin, akoravno prebiva ievjednem sodnem okraju prebivalstvo druge narodnosti ali je mešan na pod b označeni način; konečno d) uradni okraji, ki pripadajo oblastvom deželnega stolnega mesta Prage. Potemtakem se razlikujejo na Češkem čisti in mešani uradni okraji. Glede vpisovanja v javne knjige in zapiske se je na novo določilo, da se mora v slučaju, ako se jezik, v katerem se ustno ali pismeno vloži kaka vloga, ne vjema z uradnim jezikom istega jednojezičnega okraja, p r e 1 o ž i 11 z a p i s n i k u prevod v dotičnem uradnem jeziku. Dosedanje določbe glede deželnih blagajnic Josip Juraj Strossmayer. Životopis. (Dalje.) Mecen Za našo kulturo in za našo daljno borbo je veleznamenit dan 28 aprila 1861, ko je naš biskup Strossmayer izročil saboru 50.000 gld. kot temeljno glavnico za akademijo; pozneje je v isti namen dodal skupno še 52.000 gld. Dne 29. aprila 1861 pa je imei v saboru oduševljen govor, s katerim je dokazal živo potrebo, da mora hrvatski narod poleg akademije imeti tudi vseučilišče. Ta krasni govor je bil tiskan v več tisoč izvodih in razširjen med vsem narodom; a umu krasnemu govoru je 1. 1866 , ko se je slavila v Djakovu tristoletnica sigetskega Leonide, sledil še krasnejši biskupov dar 50.000 gid. kot temeljna svot.a za glavnico vseučilišča. Od te dobe začeli so dohajati doneski in milodari celega naroda i za akademijo i za vse učilišče, in sicer v toliki meri, da se je akademija že meseca oktobra 1867. mogla oživotvonti. V to dobo spadajo tudi biskupovi darovi gimnazijam: oseški, reški, varaždinski in vinkovski. Strossmayer zida djakovsko stolnico. Ko se je Strossmayer umakuil političnemu življenju, se je popolnoma posvetil znanosti in umet- in uradov, ki se pečajo z denarnimi zadevami, dalje glede poštne in brzojavne službe, glede občevanja z vojaškimi oblastvi in orožništvom ter s centralnimi uradi itd. ostanejo tudi nadalje v veljavi. Jezikovna naredba za Moravsko se razlikuje od prejšnje le v toliko, da sloni z ozirom na popolno drugačne etnogralične razmere na temelju dvojezičnosti pri vseh zgoraj imenovanih oblastvih. Z ozirom na to odpade tudi določba, ki je silila vsakogar, da se je pri razpravah moral posluževati javnega razpravnega jezika, marveč se bo v slučaju potrebe vodil zapisnik v obeh jezikih. Pri razpravah, ki ne izhajajo naravnost od strank, se rabi drugi deželni jezik le tedaj, ako to zahteva javna korist. Na vsa druga notranja uradovanja nimajo to naredbe ni-ltakega vpliva. Glede znanja jezikov pri uradnikih se morajo oblastva strogo ravnati po taktični potrebi in se je ozirati na to že pri razpisu izpraznjenih mest. To so glavne določbe spremenjenih jezikovnih naredeb za Češko in Moravsko, ki stopijo v veljavo z dnem, ko se snide državni zbor, torej s 15. marcem. Te naredbe slone v mnogem oziru na načelu stroge jednakopravnosti, kajti rabila se bodeta prav z neznatno izjemo oba deželna jezika pri vseh oblastvih. Konečno sodbo bodo izrekli seveda češki in nemški listi. Čehi so nekoliko izgubili, Nemci pa pridobili, vender je več ko gotovo, da poslednji ne bodo zadovoljni ž njimi, ker hrepene le po neomejeni hegemoniji. Deželni zbor kranjski. XVII. seja dne 28. febr. (Konec.) Nadzorstvo, določanje učnega načrta, nameščanje, premeščanje, odpuščanje in upokojevanje učiteljskega osobja, disciplinarni postopek in vse ostalo, kar je z uredbo ljudskega šolstva v zvezi, pa spada v izključni delokrog državnih organov. Pač morajo le-ti v nekaterih zadevah ravnati za-slišavši prej deželni odbor ; toda koliko pri tem prihaja njegovo mnenje v poštev, spričuje najnovejša učna preuredba na šoli v Toplicah pri Za-gorji, kjer je glede učnega jezika v prvem in drugem razredu c. kr. deželni šolski svet izdal take naredbe, da se je deželni odbor moral proti njim pritožiti pri ministerstvu. Sicer je res, da so c. kr. šolski svet in pa okrajni šolski sveti nekaka samoupravna telesa ; toda njihova samouprava je le nje senca, kajti sestava teh korporacij je taka, da predsednikova beseda — v prvem slučaji deželnega političnega šefa, v drugem c. kr. okrajnih glavarjev — skoro brez izjeme vedno odločuje. Kaj bi toraj bilo naravnejega, ko da bi se — ker ima država že vse pravice glede ljudskega šolstva — izročile jej tudi vse dolžnosti ? Toda v razmerah, ki vladajo v Avstriji, v razmerah, v katerih je nosti. 2e 1. 1866. je začil graditi v Djakovu ve ličastno stolno cerkev, katera mu je k srcu pri-rastla zlasti od I. 1874., ko je bilo v Zagrebu otvorjeno vseučilišče ob sijajni ovaciji, prirejeni mu od celega naroda. Poslej potuje po Italiji in Nemčiji, obiskuje vse cerkve in jih proučava, kako bi svojo cerkev še lepšo naredil. Proučava znamenite spomenike in ob jednem s posebno naslado zbira si ke in druge umetnine, iz katerih je imela iziti sijajna galerija slik. Kadar je bival doma, in bival je navadno, ni minil skoro dan, da ne bi po pet- šestkrat se podal v cerkev in tam bodisi nadziral delo, bodisi umetnikom tolmači svoje ideje, bodisi njihovim delom sledil s svojimi opazkami. Reči se sme, da ima vsaka umetnina veličastne djakovske katedrale svojo posebno zgodovino: zgodovino muke m truda, zgodovino skrbi in bolesti. In ko bi ne bil te cerkve zidal škof Strossmayer, kateri ima toliko znanja in skušnje, kolikor eneržije in vztrajnosti, ta cerkev pri Da-vadnih ljudeh in škofih še danes ne bi bila dovršena. Reči se sme in mora se reči, da se je vsaka umetnina djakovske c^kve najprej porodila v velikem umu in srcu Strossmayerjevem, in da je djakovska stolnica samo zato veličastna, samo zato jednotna, divna in božanstvena harmonija, ker je srce biskupovo veliko, haimočno. In biskup je dočakal redko srečo, da je po preteku samo 16 let, ljudsko šolstvo v posameznih deželah torišče za razne aspiracije, ni pričakovati, da bi ta zahteva prodreti zamogla in ko bi jo kranjski deželni zbor stavil, ostal bi bržkone precej osamljen. Ako se pa to vprašanje ne da rešiti na ta način, treba je iskati druge rešitve. Ta rešitev bi bila, da država omogoči deželam pokrivati potrebščine njihovega rednega gospodarjenja na ta način, da bi jim o vedno rastočih državnih davkih ne bilo potreba od leta do leta zviševati priklad. Vsaj si deželni zastopi ne morejo prikrivati, da so dospeli že v tem oziru skoro do neprekoračljive meje. Omenjena zahteva po državnej odpomoči je popolnoma opravičena tudi še z druzega stališča. Državna uprava, ki je skoro do naših dnij silno zanemarjala narodno-gospodarski razvoj — zlasti nekaterih kraljestev in dežel, olajšava si sedaj svoje dotično delovanje na ta način, da — kakor pri vodnih zgradbah in napravah — zagotavlja svoje prispevke le tedaj, ako dežela sama ali pa skupno z interesenti da ravno tolikošen prispevek. Tudi pri podporah in brezobrestnih posojilih za obnovljenje po trsnej uši opustošenih vinogradov vidimo isto prikazen. V navadno slovenščino prestavljeno, pomeni to toliko, da država za taka podjetja, ki stanejo veliko denarja, prepušča deželam nalagati svojim sodeželanom davke samo zato, da more svoje davčne dohodke porabiti v druge namene. Ne da se namreč tajiti, da so naprave, kakor so bil^ gori omenjene, v prvej vrsti državi v korist, ker v izdatnej meri zvišujejo davčno zmožnost prebivalstva. Davkov pa bode moderna država — kakor nas uče izkušnje — nalagala vedno več in več ter pobirala vsekakor vedno mnogo več ko dežele. Ali ni torej krivično, če se za narodno - gospodarske investicije, ki v veliko večjej meri prihajajo v korist državi kakor pa deželam, sili poslednje prevzemati ravno taka bremena, kakor jih prevzema prva? Vse to uvaževanjo privesti mora kranjski deželni zbor do prepričanja, da je od vlade opravičen zahtevati, naj mu odpre za pokrivanje vsakoletnih potrebščin nove vire dohodkov, kajti oni, ki so jim odkazani v smislu zakona z dne 25. oktobra 1896, so deloma preneznatni, deloma pa negotovi, tako da ne morejo priti veliko v poštev. To so storili tudi že nekateri drugi deželni zbori zahtevajoč, da se vsi realni davki odkažejo deželam. Tej vsekakor opravičenej zahtevi se vlada ne bode mogla dolgo ustavljati. Utrpeti jej bode pa dohodek iz realnih davkov tem laglje, ker jej bode osobna dohodnina gotovo dajala jako velike dohodke, katere si — ker so se vse dežele odrekle pravice do priklad na-njo — lahko še izdatno poveča. Res je že tudi bivši finančni minister Lev vitez Bilinski o priliki razprave o dav-čnej reformi v državnem zboru izjavil, da vlada ni nenaklonjena zahtevi glede preodkaza vseh realnih davkov deželam. Da se torej na to stvar ne pozabi v merodajnih krogih, bode finančni in sicer brez apelacije na deželo in narod, da je • v zakotnem in majhnem Djakovu, kjer ni ne kamenja ne peska, ne železnic ne ladije. da je ob svojih stroških 1,200.000gld. in zakladmh300 000 gld. dovršil I. 1882. veličastno cerkev, kakoršni na balkanskem polotoku, razven cirigrajske sv. Zofiie. ni para; da je dovršil cerkev, katera se ne samo nam llrvatom, temveč tudi tujcem, ki so pregledali cerkve dunajske in laške, vsled svoje harmonije zdi naj-milejša in najlepša. A veliki oltar te cerkve bi ponosno lahko krasil katerokoli najlepšo cerkev ilo-reutinsko. Dne 1, oktobra 1882. 1. je bil posvečen ta veličastni hram. Posvetil ga je senjski biskup Po-silovič; Srossmayer pa, kateremu je takrat bilo že 67 let, je daroval v njem prvo sv. mašo in s solzami v očeh govoril krasen govor. Djakovo in ž njim vred škofija gotovo ne učaka sijajnejega dne. Ta dan se je zbralo v Djakovo ogromno naroda od vseh stranij hrvatske domovine: iz banovine, Dalmacije, Bosne in Istre. Prišli so tudi bratje Slovenci, Čehi in Poljaki pa so bili zastopani v cvetu svoje inteligencije in aristokracije. • Ta dan«, rekel je pri obedu kanonik in akademik Veber, »pol Evrope gleda na Djakovo in Strossmayerja.« Ia zares: od vseh krajev naše domovine in od vseh stranij F^rope dohajale so brzojavke v Djakovo (preko 400); a biskupski dvor je bil podoben odsek predlagal konci svojega poročila primemo resolucijo. Deželni zbor mora pa tudi sam iskati novih virov dohodkov, da ne bode odvisen le od večje ali manjše dobrohotnosti vlade. Sicer so je v tem oziru deloma že trudil; vendar pa ni prišel še do nikacega druzega nasveta, ko da se deželni dohodki pomnože s prikladami ali pa z nakladami. Posredno je njegovemu prizadevanju v na-rodno-gospodarskem oziru pač pripisovati prej ali slej pomnožitev deželnih dohodkov; toda ta po-množitev bode se zopet pokazala pri prikladah vsled večje davčno zmožnosti prebivalstva. Deželni proračun. Podpor raznim društvom, zalogam in dijaškim kuhinjam je dovolil dež. zbor skupaj 14.875 gld. Dalje so se podaljšali krediti za uravnavo Bistrice pri Bregu, za vzdrževanje zgradbe ob potoku Trebiža, za uravnavo Potočnikovega grabna pri Sv. Ani, za vodovode v Logatcu, v Polhovem Gradcu in Zabavi, za cesti Moravče-Želodnik in pri Kovorju ter za šolo na Grmu ; vsi ti krediti znašajo 17.019 gld. "V nadrobni razpravi o proračunu so se pri posameznih točkah oglasili k besedi razni poslanci Tako je poslanec Zelen utemeljeval resolucijo: »Slavna c. kr. dež. vlada se poživlja, da po podrejenih organih strogo izvršuje zakon v var stvo ptičev z dne 17. junija 1870 in da pri tržaškem namestništvu stori primerne korake, da strogo izvaja dotični zakon na Goriškem, v Trstu in okolici ter v Istri « Posl. V i š n i k a r nasvetuje resolucijo, katero podpira tudi posl. P a k i ž , da se osuševalna dela v ribniški in dobrepoljski dolini prej ko mogoče izvrše. Posl. Božič je nasvetoval resolucijo, da de želni odbor v prihodnje postavi v proračun za trtniee višjo svoto, ako vlada dovoli jednako svoto. Posl. S c h w e i g e r priporoča deželnemu odboru, naj bi za Suhor preskrbel potrebne vode. Posl. dr. Papež priporoča uzorce za vodnjake v Dalmaciji. Poslanec L a n g e r je izrazil željo, naj bi deželni odbor skrbel za stalnega zdravnika v Toplicah. Posl. G r a s s e 11 i je pojasnoval potrebo slovenskih učnih knjig za srednje šole. Posl. Lenarčič je nasvetoval resolucijo, da se na tukajšnji realki za 1. razred ustanovi slovenska vsporednica. Posl. Kalan nasvetuje resolucijo, s katero se vlada pozivlje, da ljubljansko nižjo gimnazijo razširi v višjo. Posl. K a j d i ž nasvetuje resolucijo glede preložitve ceste Vodice-Brnik v kamniškem cestnem okraju. Posl. Košak vpraša, kaj je deželni odbor ukrenil glede preložitve okrajne ceste pri Zagorju ob Savi. Deželni glavar odgovori, da je okr. cestni odbor dobil nalog, da pripravi primeren načrt. Posl. dr. Žitnik dostavi, da je bil že pred dvema letoma izdelan načrt. Ako ta načrt ni po-voljen, naj dež. odbor z ozirom na dotični sklep iz 1. 1892 potrebno ukrene, da bo mogel že v prihodnjem zasedanju predložiti deželnemu zboru primerne nasvete. Finančni odsek je predlagal naslednje reso-ucije: I. Z ozirom na ugodni uspeh deželne naklade na žgane opojne tekočine odmeri se za leto 1898. poglujočemu osobju posebna nagrada v znesku 5% od vsega čistega dohodka, kateri po odbitih rema-nencah presega znesek 100 000 gld. Ta dohodek izračuni se od konsuma 1,527.514.86 litrov navadnega in 25.170 litrov poslajenega žganja. Deželni odbor se pooblašča, da po svoji previdnosti razdeli to svoto med one pri pobiranju deželne naklade poslujoče osebe, katere se odlikujejo po posebni spretnosti in točnosti. Iz istega zneska naj se eventualno tudi primerno nagradi računski oficijal II. vrste Hinko Lindtner. Ob jednem pooblašča se deželni odbor, da sme prav kakor lani plodonosno naložiti del tega zneska. II. Deželnemu odboru se naroča, da se udeleži zakupne dražbe užitninskega davka na Kranjskem kot ponudnik imenom dežele, in sicer pri vseh zakupnih dražbah, katere se bodo vršile do prihodnjega deželnozborskega zasedanja. III. G. kr. vlada se poživlja, da deželi Kranjski glede na to, da so davkoplačevalci že tako obremenjeni, da jim nikakor ni mogoče nalagati novih davčnih bremon, k pokritju vedno rastočih troSkov za ljudsko šolstvo iz dohodka osobne dohodnine tako dolgo, dokler se ji ne odkažejo realni davki, prispeva v večji meri, ko doslej. Deželnemu odboru se pa naroča, da sporazumno z deželnimi odbori drugih kraljestev in dežel deluje pri c. kr. vladi na to, da se deželam kar najpreje mogoče odkažejo za pokrivanje njihovih potrebščin realni davki. IV. Deželnemu odboru se naroča, da prevdarja in deželnemu zboru poroča v bodočem zasedanju, kako bi se za deželni zaklad naftli novi viri dohodkov in da c. kr. vladi zlasti dokaže, da mu brez poviška naklade na pivo ne bode mogoče izhajati. V. Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanju predloži deželnemu zboru pravila za deželni kreditni zavod, ki bi imel pravico izdajati zastavne liste za hipotečna posojila ter delne zadoižnice za občinska in taka melijoračna posojila, za katera bi poroštvo prevzemala dežela ali pa občine z njenim soporoštvom. Ko bi se mu potrebno zdelo sklicati v predposvetovanje enketo, ki je v smislu sklepa z dne 3. marcija I. 1897. izvoljena bila v seji deželnega zbora dne G. mar-cija 1897, predloži naj ji izdelana pravila v pregled. VI. Deželnemu odboru se naroča, da k plačilu dospevajoče obroke brezobrestnih posojil okrajnim cestnim odborom, občinam in pa posameznikom vedno pravočasno izterjava in da v ta namen vodi o njih posebno skadenčno knjigo, iz katere bo razvidno, kdaj kak obrok k plačilu do-speva, kdaj se je dotičnik, ki ga ima plaCati, na to opozoril in kdaj se je plaCilo izvršilo. VII. Deželnemu odboru se naroča, da pretresa vprašanje, kako bi se dala na primeren način in brez velikih trofikov za deželni zaklad ustanoviti v Ljubljani konjska bolnica in da poroCa o tem deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju. VIII. Deželnemu odboru se naroča opozoriti c. kr. vlado, da si vse učiteljsko osobje c. kr. obrtnih strokovnih šol Se vedno ni prisvojilo v jeiikovnem oziru one učne usposobljenosti, katera je po orga-ničnem ustrojstvu teh Sol neobhodno potrebna in katero pridobiti si mu je bilo naročeno o name ščenju na te fiole. IX. Deželnemu odboru se naroCa, da v proračunu za 1. 1899. pri VI. poglavju razdeli 2. naslov v tri točke, pri katerih se bodo izkazovale posebej plaCe okrožnim zdravnikom, njihove in njihovih vdov pokojnine in njihovih sirot vzgojevalnine. X. Deželnemu odboru se naroCa : o^ da se takoj obrne do profesorjev, katerih omenja v svojem letnem poročilu za leto 1895. pri marg. st. 40., § 8., s prošnjo, da spišejo uCne knjig«*, ki bo za slov. poučevanje verouka, latinščine, matematike in naravoslovja v petem in Šestem latinskem razredu potrebne in da zaradi nagrade ter dobe, v kateri naj bodo te učne knjige spisane, sklene z njimi pravno-veljavne pogodbe; h) da — ko bi tamkaj imenovani gospodje pro-fe« rji za sestavo vseh učnih knjig za gori omenjene predmete no zadostovali ali, ko bi te naloge prevzeti ne mogli ali ne hoteli — stopi v dogovor s slovenščine popolnoma zmožnimi in za tako spisovanje usposobljenimi profesorji drugih srednjih Sol in vseučilišč ter ž njimi sklene jednake pogodbe; c) da se takoj potem, ko si je zagotovil dobavo učnih knjig do gotove dobe, obrne do c. kr. deželnega Šolskega sveta z obrazloženo zahtevo. da pri c. kr. uCnem ministerstvu izpo-sluje dovoljenje za slovensko predavanje verouka, latinSCiue, matematike in naravoslovja v petem in Šestem razredu višje gimnazije v Ljubljani ter gimnazij v Novem mestu in v Kranju; č) da, ko bi ne zadostovala za dobavo slovenskih učnih knjig v proračun postavljena svota, na podlagi sklenjenih dogovorov s profesorji, ki bodo uCne knjige spisovali, nasvetuje deželnemu zboru primerno povišanje te svote. XI Postavi naj se Se v proračuna let 1899. in 1900 po 2000 gld., ki naj se sproti nalagajo v hranilnico v ta namen, da se leta 1900. porabi ta svota z obrestmi vred za podpore obiskovalcem svetovne razstave v Parizu in za nakup poučnih stvarij za obrtni muzej kranjski. XII. Deželnemu odboru se naroča: a) obrniti se do c. kr. vlade z nujnim pozivom, da ustanovi v Ljubljani vseučilišče z bogoslovno, modroslovno in pravcslovno fakulteto ter ji sporočiti, da je dežela Kranjska pripravljena prispeti k ustanovnim troškom z jedenkratnim zneskom 250 000 gld v lOletnih obrokih, ter izprositi dovoljenje, da se vseučilišče imenuje cesarja Frančiška Josipa I. vladarskemu dvoru, ker se je v njem urejevalo preko 30 sijajnih deputacij, da se poklonijo svojemu duševnemu očetu in vladarju. — Slavnost je trajala 8 dni: prihajale so procesije od vseh strani biskupije; biskup je trikrat imel cerkveni govor, a slovanska sv. maša se je pela dvakrat; pela pa sta jo senjski biskup Posilovič in pokojni prelat dr. Rački. Istega leta dne 2 novembra preneseni so bili tudi ostanki šestorice škofov, ki so počivali v stari, vlažni grobnici, v prekrasno kripto nove cerkve, in tako j3 Strossmayer izpolnil obljubo, storjeno Kukoviču, ki ga je prosil, naj čim preje zida novo cerkev in ga ne pusti dolgo ležati v oni močvirni in vlažni grobnici. Ustanovitelj akademije in galerije slik. S posvečenjem stolnega hrama, tega največjega ljubljenca škofovega, bi se navaden človek zadovoljil in svoje stare dni preživel v miru; toda veliki duh Strossmayerjev i-e ne da in se ne zna zadovoljiti. Odslej veljajo vse njegove misli akademiji, da jo spopolni, da tako ne bo samo akademija znanosti, temveč tudi akademija umetnosti. V to svrho spopolnuje svojo zbirko umetnin, dokler je naposled 1. 1883. ne odpelje v Zagreb. Ko se je ta ekspedicija v škofijskem dvorcu vršila, se z biskupom ni dalo niti govoriti. Silno težko mu je bilo ločiti se od teh svojih vsakdanjih ljubljencev, in videti je bilo, da vsak žebelj, ki sc je zabijal v zaboje, je zbadal tudi njegovo srce; a prebolel je tudi to žalost in dopustil, da se opustošijo prostrane dvorane, samo da se okrasi njegov ljubljenec — akademija. Vse to je žrtvoval časti svojega naroda; ker kdo ve, kaj bi bilo s temi slikami, ako bi jih bil do smrti pustil v Djakovu; kdo ve, čegavo galerijo bi one krasile. — in narod hrvatski se mu je za to njegovo veliko ljubezen tudi dostojno zahvalil. Ko je častitljivi starček dne 8. novembra 1884 prihajal v v Zagreb, da blagoslovi palačo akademije in da otvori galerijo slik, tedaj ga je že v Žakanju pričakovala in pozdravila sijajna deputacija zagrebška, a tekom pota od Drave do Zagreba ga je po vseh postajah pozdravljal hrvatski narod in slobodno meščanstvo; a Zagreb sam priredil mu je uprav kraljevski sprejem. Ni naš namen, tukaj opisovati onih sijajnih dni, dosti je, ako rečemo, da takih slavnosti Zagreb do takrat še nikoli ni videl, in da takega naudušenja in veselja brez dvoma od inštalacije Jelačiča bana ni doživel; prizora pa ob slovesu, ko se je Strossmayer na zagrebškem kolodvoru poslavljal od meščanstva, naše pero ni v stanu popisati, ker se da komaj misliti. Vse jo bilo elektrizovano in vznešeno po nekem proroškem duhu, da Hrvatska ne propade. Dne 9. novembra 1884 dopoludne blagoslovil je biskup palačo akademije in imel pred cvetom intcligencije hrvatske in slovenske govor, ki je pomenil njegovo oporoko akademiji in narodu. Od takrat Strossmayer, razven v cerkvi in na svojem domu, javno ni več govoril narodu. — Po tem krasnem govoru izročil je narodu hrvatskemu v last dragoceni dar, svojo galerijo slik, ki jo njega samega stala preko 300.000 gld. In zares: akademija s svojo galerijo je biser mesta Zagreba in vsega hrvatskega naroda. Biskup akademije nikoli ni nehal ljubiti in jo je vsako leto zdatno podpiral i z denarjem i delom i svetom; prepričani smo, da jo bode tudi po smrti svojega najljubšega brata — Račkega, duše akademije — jednako ljubil in podpiral, trdno uverjen, da se more samo omikan narod povspeti do prave in stalne svobode, in da zavodi, podobni akademiji, ako prav razumevajo svoj namen, postanejo v usodnih dneh narodu prava ci-tatela njegovih svetinj, skrita iskra njegovo svobode. (Dalie sledi-) b) razpisati za pripadnike slovenske narodnosti, ki bi imeli voljo habilitovati se na modro-slovni ali pravoslovm fakulteti kacega avstrijskega vseučilišča za privatne docente, dvoje ustanov po 800 gld. na leto z izrečnim do-stavkom, da se bodo reflektantje za ti ustanovi morali zavezati, da sprejmO, ako se bode na-nje reilaktovalo, profesorska mesta na vseučilišči, ki se ima ustanoviti v Ljubljani. XIII. Deželnemu odboru se naroča, da za ustanove v smislu predidočega sklepa ad b) postavi pri poglavju VIII vsako leto v proračun 1600 gld- XIV. Vse zadeve, ki so v zvezi z denarnim gospodarstvom dežele, priti imajo, ako se je tudi posvetoval o njib upravni odsek, v konečno posvetovanje v finančni odsek. XV. 1.) Povodom praznovanja 501etnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Frana Josipa I. se : a) cesarja Frana Josipa I. ustanova za obrtne nadaljevalne šole na Kranjskem poviša na leto za 200 gld.; b) ustanovi deset ustanov po 50 gld in pet po 80 gld. za učence in učenke na c. kr. obrtnih šolah v Ljubljani, ki imajo na Kranjskem do-movinstvo. 2.) Deželnemu odboru se naroča, da pridobi prvemu sklepu z dne 16. februvarija 1895 leta glede 50 ustanov po 50 gld. za revne hirajoče osebe in pa gornjemu sklepu pod 1. b glede ustanov za učence in učenke c. kr. obrtnih šol v Ljubljani Najvišje dovoljenje, da se smejo prve ustanove imenovati [cesarja Frana Josipa I. hiralske ustanove in oziroma druge cesarja Frana Josipa I. ustanove za učence in učenke na c. kr. obrtnih šolah v Ljubljani. Volilna reforma. Konečno je dež. zbor sklenil prenaredbo občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano. Bistvo te premembe je, da imajo pravico voliti obč. zastop ljubljanski vsi tisti občani, ki od svojo realne posesti, od svojega obrta ali dohodka v občini od jednega leta sem plačujejo kaj direktnega davka. Okoli jednajste ure zvečer pride na vrsto zadnja točka glede prenaredbo volilnega reda za dež. zbor kranjski. Pred to razpravo, ki je bila jako živahna, ]e dež. predsednik opozoril zbornico, da mora zadnji čas o polnoči zborovanje biti končano. Zato je poročevalec dr. M a j a r o n ob kratkem pojasnil premembe, in te so, da se uvedo v kmečkih občinah direktne in tajne volitve, da je volilni okraj vsaka selska občina, ki ima po zadnji ljudski štetvi nad 500 stanovnikov, manjše občine pa volijo zložene z najbližnjimi občinami, in da se volilni cenzus zniža od 5 na 4 gld. Vse druge premembe so nemški poslanci naravnost odklonili. Ker pa je za vsako načelno premembo treba, da so navzoče tri četrtine poslancev in so Nemci po baronu Schvveglu izjavili, da zapuste zbornico, ako se predlaga najmanjša druga prememba, zato se je slovenska večina morala zadovoljiti le z označeno premembo. Posl. Kalan v generalni debati naglaša, da to ni nobena volilna reforma, ker v zakonu ostanejo prejšnje krivice, ter obširneje utemeljuje zahtevo delavcev glede splošne ali pete kurije. K besedi v generalni debati je bil oglašen še posl. dr. Žitni k. Ker pa je bilo že polnoči, izjavi ob kratkem, da se popolnem strinja glede splošne kurije s predgovornikom in da se bode ta opravičena zahteva ponavljala tako dolgo, da se uresniči. Na predlog posl. Višnikarja je bil ves načrt zakona brez nadrobne razprave vsprejet v drugem in tretjem branju. Nekaj minut pred polnočju dež. glavar zaključi sejo in zasedanje s slava-klici na presvetlega cesarja. Politični pregled. V Ljubljani, 5. marca. Parlamentarna komisija desnice se, kakor se nam je včeraj sporočilo, ne suide prihodnji ponedeljek, marveč Se le 8. ali 10 marca. V tej seji se resi ali morda tudi ne reši predsedniško vprašanje in ozoači stališče desnice napram vladi in nemški obstrukciji. Položaj pa neki za desnico ni več tako ugoden, kakor je bil dosedaj, in to nenadno vest deloma potrjuje nepričakovani od- hod bivšega predsednika poslanske zbornice viteza Abrabamovicza v Levov, od koder se baje ne povrne preje, dokler se ne prične zasedanje državnega zbora; posvetovanja desnice se ne namerava udeleževati. Vsekako mora tu nekaj tičati. Znabiti je res, da ima vlada lastnega kandidata za predsedniško mesto, Bdinski, Chlumecky, kateremu se bode moral umakniti vsak drug tekmec, in pa da vlada več ne reflaktuje na nekatere desničarske stranke, posebno ne na Cehe, marveč si boče skovati drugo večino s pomočjo zmernejih nemških elementov. Seveda je vse to do sedaj samo ugibanje, toda stvar postaja z vsakim dnem resneja in vedno manj ugodna za zastopnike slovanskih narodov. Jedin vladni namen obstoji v tem, kako bi zagotovila parlamentu redno delovanje ter zadovoljila najhuje nasprotne elemente. Izvršitev načrta brez Slovanov pa ne bo ne za barona Gautscba kakor tudi sploh za nobenega lahka stvar, pridobiti mora na svojo stran vsaj Poljake in Jugoslovane. Ali se ji to posreči ? Menimo, da bo vsak zaveden slovanski zastopnik, bodisi Poljak, Hrvat ali Slovenec, najodločneje odklonil tako ponudbo in se energično odrekel sodelovanju z nemškimi kričači. V nižjeavstrijskem deželnem, zboru je včeraj nasvetoval poslanec Schneider nov volilni red, ki gledč stališča nasproti židom gotovo še nima para. Ta red določa: 1. Uvede se splošna in jednaka volilna pravica; 2. aktivno volilno pravico ima vsak, kdor je 26 let star, pasivno, kdor je 30 let star; 3. vsak volilec mora izvrševati volilno pravico, sicer se kaznuje z zaporom; 4. kdor kupuje glasove, se kaznuje z zaporom 3. do 4. mesecev, in izgubi volilno pravico za deset let; 5. ne-krščeni in k r š C e n i židje, potem k r i -s t i j a n i , katerih predniki so bili židje, in kristijani, kateri so z Židinjami, krščenimi ali nekrščenimi oženjeni, nimajo volilne pravice; 6. vsak Žid, ki hoče uplivati na volitve, se kaznuje z zaporom šest mesecev. — Predlog je podpiralo 12 poslancev, dr. Luegerja ni mej njimi. Radovedni smo, kaj poreče k temu, res kurijoznemu predlogu židovska klika. Nade, da bi predlog prodrl tak, kakoršen je, ni veliko, ker se ne bo našla večina, ki bi se strinjala z zadnjo določbo petega odstavka. Sicer bi pa tudi sklenjeni zakou kaj težko dobil najvišje potrjenje. Pomnožitev nemške mornarice in centrum. Svoječasno smo že naglašali, da je vspre-jem ali nevsprejem znane vladne predloge odvisen po največ od tega, kako stališče bode zavzemal katoliški centrum nemškega državnega zbora. Predloga je sedaj v budgetni komisiji, ki je rešila že več točk in bo najbrže rešena v najkrajšem času. V prvem branju je zadeva že rešena in trdi se, da bo tudi v drugem in tretjem srečno premagala pričakovane ovire od nasprotnih stranij. Za spremenjeno predlogo glasovali so vsi člani centruma, ki pa zatrjujejo po svojih glasilih, da s tem še ni izrečena konečna sodba. Vendar je pa ta zadeva zelo kočljiva, kajti za kar so člani glasovali v komisiji, isto bodo morali zagovarjati tudi v plenumu. Po pravici se toraj od neke strani očita centrumu, da ni postopal dosledno. Najpreje se je glasilo, da ni nikakor potrebno pomnoženje mornarice, kmalu za tem se je reklo, da je to sicer potrebno, toda zgoditi se mora brez povišanja sedanjih davkov, in sedaj pa, ko je stvar resnično na dnevnem redu, je na mestu prvo in drugo in večina glasuje za predlogo. Toda ta navidezno precej velika napaka pa se deloma upraviči z dejstvom, da je tudi ljudstvo samo v poslednjih časih spremenilo svoje nazore glede po-množenja mornarice, od katere se že v mirnem času pričakuje velikih koristij z ozirom na razvoj obrta in trgovine. To je napotilo vodjo te stranke dr. Lieberja, da je predlagal nekaj sprememb, ki znatno omile prvotno predlogo, in to je tudi vzrok, da je centrum glasoval za predlogo. Računalo se je z dejanjskimi razmerami, na katere se bo morala ozirati tudi vlada. 50-letni jubilej italijanske ustave se je praznoval včeraj v Rimu nad vse veličastno. Vse mesto je bilo v zasiavah, na nogah je bilo vse, kar prisega na idejo zjedinjene Italije. Največ je bilo seveda radovednežev, katerih se pri takih slavuostili nikjer, posebno pa v Rimu, gotovo ne manjka. Dopoludne si je ogledal kralj z ministri in drugimi dostojanstveniki vojaško parado, potem pa se je podal z vsemi povabljenci na Kapitol, koder je imel daljši nagovor, v katerem je poveličeval narodni praznik. Da je govoril največ o moči in jedinoati Italije, in o vspehih, ki so se dosegli za časa oslo-bojenja, ume se samo ob sebi. Govoril je zelo veliko o napredku in blagostanju, ki sta se razvila mej italijanskim narodom za časa sedanje ustave. Navzoči so mu seveda burno pritrjevali. Prebralo se je nebroj udanostnih adres, ovacije so trajala pozno v noč. Radovali so se toraj tega »narodnega« praznika vsi, ki se le tedaj ozr6 na jetnika v Vatikanu, kadar ga hočejo blatiti in sramotiti. Velika večina naroda pa, ki je v dobi 50. let okušala vse »sladkosti« nove dobe, in ki ve, kdo je največ kriv, da jej celo koruze primanjkuje za vsakdanji živež, ta večina se pač ni pridružila zaslepljenim slavileljem ter si bolj ko kedaj želela nazaj istih časov, ko še ni zagledala belega dne paeudo-napredna ideja in laži-svoboda. Cerkveni letopis. Stoletnica. Z odobrenjem in blagoslovom velikega duhovna Leona XIII. vabi mejnarodni odbor katoličane celega sveta, da bi se združili, da bi bili jedno srce in jedna duša in da bi bila tako velika manifestacija vere, ljubezni in oprave v vzgled vsem bodočim rodovom. Odbor predlaga ta veliki čin na sledeči na-značeni ali na drugi slični način, kakor nanese značaj dotičnega naroda in škofije, pripravljati in dovršiti. I. Sredstva pripravljanja. Slavnostna obljuba vernosti, kot vidno znamenje poživljene krščanske vere, zahteva pripravo uma in srca. Spoznanje Jezusa Kristusa pa naganja, da ga ljubimo in vravnamo vsa naša dejanja po njegovih božjih zakonih. Krivice in sramotenja, katera je bil prestal v tem stoletju, zahtevajo nujno poravnavo. Najizvrstnejša sredstva priprave morajo torej biti: beseda božja, skupna molitev, božja pota. 1. Beseda božja. Povsodi obhajanje misi-jonov in duhovnih vaj s kolikor mogoče najštevilnejšim udeleževanjem tekom teh treh let. Vsaka prilika naj se uporabi za pridige in konference, naj bodo te že javne ali za bratovščine, kongregacije itd., da se spoznava Jezus Kristus bolj in bolj in njegove dobrote razširjajo. Uporablja naj se v ta namen tudi časopisje. 2. Skupna molitev. V vseh škofijah, kakor določi dotični ordinarijat, naj se obhajajo cerkvene slavnosti in molitve tekom bližnjih treh let, da se izprosi vztrajnosti narodov v veri in miru in blagostanje cerkve, rimskega višjega duhovnika, vseh narodov in vseh družin. V tem svetem namenu naj se deli sveto obhajilo, izpostavlja in moli najsvetejši zakrament. V to svrho naj tudi molijo vsi katoličani pri različnih shodih. 3. Božja pota. Iskrena je želja, da bi se romalo v razodenje pobožnosti in vere vedno bolj pogostoma k večjim božjim potom posameznih škofij in dežela; vrh tega pa vabi odbor vse katoličane, da bi se udeležili treh skupnih božjih potov, bodisi osebno, bodisi v duhu: 1. Leta 1898 božja pot v Lurd, da se posveti podjetje brezmadežne Device in izprosi milost, da bi skupno delovale vse moči, in da se naredi svečano dvojna obljuba zvestobe in poravnave za Odrešenika, Jezusa Kristusa. Dar iz obljube (srce iz zlata), podarjen od božjepotnikov na kraju, katerega je odlikovala s tolikimi milosti Devica, bo ostal vedni spomin, da vžiga in razvname pobožnost do Marije srca kri-stijanov. Ob jednem je tudi znamenje, da so krščanski narodi bratje jedne in iste družine, cerkve in sinovi istega očeta, rimskega velikega duhovnika, vkljub različnim rodovom, zmožnostim, navadam, koristim. 2. Leta 1899 božja pota k svetim krajem Palestine, da bi se užgala v vseh srcih toliko večja ljubezen do Jezusa Kristusa, da bi se v betle-hemski jami molil in da bi se sledilo ž njim na višino gore Kalvarije. V kapelici rojstva v Betlehemu bo ovekove-čila ustanova letne maše molitev k božjemu Od-rešeniku: aj Da bi se ohranila sveta vera v narodih in poživila in razvnela v družinah in potomcih onih, kateri se udeleže božjega pota in ustanove; 6) da bi se zedinili vsi, ki so ločeni od cerkve, v sveti veri. 3. Leta 1900: Božja pot k sveti hiši v Lo-reto, da bi se izprosila od Marije vztrajnost vseh katoličanov v sklepih, da bodo služili vedno zvesto njenemu božjemu Sinu in da se konečno spolni upanje, da bode priznala in spolnovala božje zakone večina narodov. Dragocena večna luč bo iz obljube božjepotnikov znamenje vedne molitve k nebeški kraljici, du bi se utrdila in povsod razširila zvestoba in pokorščina do svetega očeta, da se vedno bolj in bolj časti in slavi Od-rešenik Jezus Kristus v osebi svojega vzvišenega namestnika. (Dalj« sledi.) Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, dne 3. marca. Župan naznani mej drugim, da mu je došlo od dežel, predsedstva obvestilo o premestitvi top-ničarskega polka št. 7 iz Gradca v Ljubljano in od odklonitvi neko prošnje za podporo. Odbor društva gospodinjska šola so zahvaljuje za dovoljeno podporo in naznanja; da se otvori društvena šola v drugi polovici meseca marca. Konečno omeni župan, da jo takoj po objav-Ijenju imenovanja brzojavno čestital v ime mestnega zbora in ljubljanskega prebivalstva novemu knezoškofu ljubljanskemu, dr. Antonu Jegliču, ki so je za to čestitko zahvalil z laskavimi besedami, in da je biskup Strossmayer doposlal brzojavno zahvalo za čestitko povodom njegove 601etnice. Za tem so se obravnavale nekatere nujne zadeve izvan dnevnega reda. Odbornik dr. K r i s p e r omenja važnega dogodka zadnjih dnij, namreč sprave mej obema slovenskima strankama na Kranjskem, katero z veseljem pozdravljajo ne samo kranjski, ampak tudi izvenkranjski Slovenci, ter naglaša nje velik pomen za ves slovenski narod. Povse potrebno je torej, da se ljubljanska občina pridruži onim občinam, ki pozdravljajo dognano spravo, za katero sta se izmej občinskih odbornikov posebno trudila gospoda Hribar in dr. Majaron, in predlaga zato nujno: Mestni zbor radostno pozdravlja dognano spravo mej obema slovenskima strankama na Kranjskem kot veselo znamenje za boljšo bodočnost slovenskega naroda. — Nujnost in predlog sam so sprejme z veliko večino. Župan pripomni, da so se za spravo mnogo trudili vsi slovenski poslanci. Nadinženir Duffe poroča o oddaji nekaterih del pri poslopju meščanske imovine. Umetna klju-čarska dela se oddajo ponudnikoma Žabkar in Spreitzer za 3429 gld. 80 kr., nadrobna ključarska dela ponudnikom Achtschin, Pilko in Rebek za svoto 1577 gld. 50 kr., naprava železnih ognjišč Fašingovi vdovi za 724 gld., pleskarska dela bratoma Eberl in Makovcu za 5075 gld. 13 kr., naprava zatvornic pri prodajalnicah ponudnikoma Žabkar in Spreitzer za 2065 gld., instalacija hišnega vodovoda Sr. Nolliju za 6354 gld. 92 kr. ter dobava kamenih cevij ter naprava kanalizacijo tvrdki Vidic za 855 gld. Vsi predlogi se vsprejmo. Odbornik Plantan predlaga nujno, naj župan posreduje pri deželnem predsedniku, da prihaja k sejam mestnega zbora za uradni list drug poročevalec, ki bo imel več takta, ker se sumi, da je sedanji poročevalec posredno ali neposredno dopošiljal tendencijozna poročila v graške nemško-nacijonalne liste o razpravah v mestnem zbora. Po pojasnilu županovem, da mu je poročevalec uradnega lista pod častno besedo izjavil, da on ni pisal dotičnih poročil, in po nekaterih na-daljnih pojasnilih odbornika dr. P o žar j a se je predlog vsprejel. V naborno komisijo se izvolijo odb.: Klein, Zabukovec, Trček in Velkavrh. Za nakup slovenskih stenskih zemljevidov »Palestina« se dovoli kredit 32 gld. — Poroč. odbornik Zabukovec. Odb. dr. Stare poroča o naknadnem dodatnem odobrenju načrta in računov ter o najetju posojila v svrho pokritja stavbnih stroškov za zgradbo poslopja meščanske imovine. Načrti in proračun so bili sicer že odobreni in so se po-samna dela že oddala, kakor tudi dovršila vsa druga v to svrho potrebna dela, vendar zahteva dež. vlada v svrho dovolitve najetja posojila skupnega odobrenja posamnih sklepov. Ker prvotno premoženje v znesku 48.350 gld vred s 50.000 podpore in 100.000 brezobr. posojila komaj na polovico pokrije blizu na 400.000 gl. proračunane stroške, treba najeti v pokritje nadaljnih stroškov 200.000 gl. posojila, za katero pa treba zastaviti novo poslopje. To pa se ne more zgoditi, dokler dež. vlada kot nadzorovalka te ustanove ne odobri vseh dotičnih sklepov. — Vsi predlogi v tem oziru obveljajo. Poročila stavbenega odseka so odstavijo z dnevnega reda. Ponudba posestnice T. Povšetove, o kateri poroča odbornik G o g o 1 a in v kateri se odstopa mestni občini za napravo projektovano ceste na Prulah potrebni svet po 2 gld. kvad. seženj, so vsprejmo. Želji deželne vlade glede podaljšanja roka v zadevi odkupa zatiškega dvorca od justičnega erarja se po poročilu odb. P 1 a n t a n a ugodi s tem, da se prvotno do konca januv. določeni rok podaljša do 31. marca, ob jednem pa naglaša, da je zadeva nujna, ker treba določiti stavbinsko črto za ta del mesta. Pri ti priliki vpraša odb. Požar načelnika regulačnega odseka, kaj je z uravnavo Dolgih ulic, kjer je vedno velik promet in pasaža zelo nevarna. Odgovori mu odb. Gogola, da bo zadeva takoj rešena, ko se odstranijo nekatere ovire pri odkupih potrebnega sveta. Odb. dr. Požar poroča v ime odseka za ustanovitev mestne godbe o nekaterih predlogih. Iz poročila je razvidno, da se nade, ki so se stavile v tem oziru glede zagotovitve stalne podporo za vzdrževanje godbe, ne dado še vresničiti in sta le »dram. društvo« in »Glasb. Matica« voljni prispevati. Vsled tega se po nekaterih daljših opomnjah odb. dr. Krisperja in Svetka misel na takojšnjo ustanovitev mestne godbe opusti za sedaj, ker v proračunu ni potrebnega pokritja za na 10 do 12.000 gl. projektovanih stroškov, vendar se pa odseku naroča, da nadalje proučava to vprašanje in svojedobno stavi primerne konkretne predloge, da se vsaj drugo leto ustanovi mestna godba, ki bo lahko konkurirala z vsako drugo. Ostale točke dnevnega reda se obravnavajo v tajni seji. Odb. dr. K r i s p e r vpraša župana, kaj je z izgotovitvijo vertikalnega regulačnega načrta, ki je potreben, da bo mogočo ravnati se pri gradnji novih poslopij tudi glede določitve visokosti stavb. Župan pojasnuje, daje arhitekt Baumann, ki je obljubil načrte izgotoviti, sedaj preveč z delom obložen. Do tedaj se bode pa postopalo v stavbenih zadevah po sedanjem načinu. Pred zaključkom javne seje naznani še župan, da za sedaj odpadejo mesečne izredne seje, dokler se ne nabere zopet več gradiva. Tedenski koledar. Nedelji., 6. marca : 2. postna, Fridolin sp., evang.: JezuB se spremeni na gori. Mat. 17. — Ponedeljek, 7. marca: Tomaž Akv. sp., cerkveni učenik. — T o r e k , 8. marca : [Janez od B.iga sp. — Sreda, 9. marca: Frančiška Rimlj. vd. — Četrtek, 10. marca : Štirideset muč. — Petek, 11. marca: Heraklij m., Tančica G. Sobota, 12 marca: Gregorij I p. — Lunin s p r e m i n : S c"; i p 8 marca ob 10. uri 27 minut zjutraj. — S o 1 n c e izide 10. marca ob 6. uri 27 min. zaide pa ob 5 uri 56 min. Dnevne novice. V Ljubljani, 5. marca. (f Notar V. Globočnik) I* Kranja «e nam poroča dne 4. marca. Dams ob pol 4. je v Kranju umrl po kratki bolezni vsled otrovljenja krvi gosp notar V. Globočnik. Rajnik je prav pobožno prejel sv. zakramente za uiniraioče in udan v božio voljo preminul. Bil je v politiki nam nasproten, a kot človfek prav plemenitega značaja. Zlasti je spol-noval vzorno četrto božjo zapoved do svojih starih roditeljev. Tudi dijaki zgube v njem poseb nega dobrotnika in prijatelja. Večna luč naj mu sveti. (Osebne vesti.) V zadnji tajni soji obč. sveta ljubljanskega je bil imenovan tržnim nadzornikom dosedanji žiyinozdravnik gosp. Hugon T u r k. Praktikanta pri ljubljanskem magistratu sta imenovana gg. Danilo Š a p 1 j a in Ivan Z a v r s a n — Komisar g. Štefan L a p a j n e je imenovan nadkomisarjem pri litijskem okr. glavarstvu. (Slovensko gledališče.) Pri zadnji glodali&ki jredstavi se je vprizorila prvikrat veseloigra »V oči«, spisal Rud. Benedik. Igra so jo predstav-jala dovršeno, žal da pred prazno hišo. Kakor vselej, se je tudi ta večer odlikoval režiser gosp. In ne-m a n, kateremu so vredno stali ob strani igralci Danilo, Kranjec, Verovšek in Lovšin ter igralke Danilova, Ililbertova in Ogrinčeva. — Danes se ponavljati operi: »V vodnjaku« in »Cavalleria ru-sticana«. (Musica saera.) V nedeljo dno 6. marca (drugo postno) je velika maša v stolni cerkvi ob 10. uri: Maša koralna, graduale, zložil Anton Foerster, ollertorium, zložil dr. Fr. Witt — V cerkvi sv. Jakoba: Missa in honorom s. Ceciliae, Adolf Kaim, graduale Foersterjev, oflertorij Ober-steinerjev. (Kapelan Peter Koprivec proti okrajnemu sodnika Antonu Iloslna ) Za časa zadnjega državno-zborskega volilnega gibanja prinesel je »Slovenski Narod« z dne 5. marca 1897 dopis: »Iz Ra d eč p r i Z i da nem Mostu«, ki se je odlikoval po izredni surovosti. Zlasti pa je bil ta dopis hudo žaljiv za gospoda Petra Koprivca, ka-pelana v Radečah. Dognalo se je, da je ta dopis pisal — gospod Anton Rosina, c. kr. okr. sodnik v Radečah! Gospod Peter Koprivec nastopil je takoj jedino pravo pot — tožil je gospoda Rosina pri porotnem sodišču v Ljubljani in dno 8. t. m. bi se imela vršiti porotna razprava. Do te razprave pa ni prišlo, kajti toženi sodnik izročil je tožniku naslednjo izjavo: »CaBtiti gospod Peter Koprivec, kapelan v Radečah. V »SI. Narod« z dno 5. marca 1897 pisal sem dopis: »Iz Radeč pri Zidanem Mostu«, ki je za Vašo osebo zelo žaljiv, radi česar ste vložili proti meni obtožbo radi žaljenja časti. Izrekam lojalno in odkrito, da svoj označeni čin obžalujem in zoper Vašo cenjeno osebo izrečeno žalitve kot neosnovane p r c k 1 i č e m. Ker sto s to mojo izjavo prejeli popolno zadostilo za svojo razžaljeno čast, Vas prosim, da obtožbo proti meni umaknete. — Velespoštovanjem Anton Rosina 1. r. — V Radečah, 20. februvarija 1898.« — Ker se je gospodu Koprivcu šlo le za to, da brani svojo čast, ne pa za maščevanje, je svoj namen z navedeno izjavo obtoženega popolnoma dosegel in zato UBtregel Rosinovi prošnji ter tožbo umaknil. Tako se je ta alera končala častno za gospoda kapelana Koprivca — gospod sodnik Rosina pa je iz nje iz-vestno prolitiral nauk, da mora sodnik ne le postavo čuvati proti drugim osebam, marveč da jo mora tudi sam spoštovati in držati. (Odlikovanje.) >\Viener Zeitg « poroča, da je cesar podelil orožniškemu četovodji T o b i n-gerju srebrni zaslužni križec s krono. (Porotne sodbe) so prično 7. marca t. 1. pri deželnem sodišču v Ljubljani v Hrenovih ulicah št. 11 a in sicer : 7. marca proti Jakobu Dunaju po domače Damijanovemu na Igu, zaradi uboja; Jakobu Jenko, posestnika sinu na Jami, zaradi teško telesne poškodbe; Joželu Turški, čevljarskemu učencu v Ljubljani, zaradi tatvine; dne 8. marca: proti Martinu Zelencu, posestnikovemu sinu in Janezu Zelencu, posestniku v Žirovskem Vrhu, zaradi požiga; dne 9. marca: proti Janezu Učakarju, posestnika sinu iz Pristave, zaradi uboja; Janezu Japelj, samskemu delavcu in Janezu Cankarju, samskemu delavcu v Ljubljani, zaradi hudodelstva nenravnosti; 10. in 11. marca: proti Matevžu čuk po domače »Celarc« tudi »Spukelj« iz Blekove Vasi pri Dol. Logatcu, zaradi tatvine in poskušenega umora itd.; 12. marca: proti Fr. Ropotar »Porteževemu«, kajžarskemu sinu v Zg. Berniku, zaradi uboja. (Iz gornje vipavske doline.) Vsa vipavska dolina nima zdaj niti jednega zdravnika nastavljenega od dežele. — Dragi čitatelj, vedel si bodeš tedaj tolmačiti, kaka reva je v tem oziru v naših krajih. — Naj oboli kdo nevarno pri hiši, kam pojdi ? — V trg Vipavo ? Ne, — tukaj je sicer izvrsten zdravnik, daleč okolu sloveč, dr. Josip Kenda; pa on ni več nastavljen — on gre le, da ima čas in da mu je drago — siliti ga ni mogoče. — Drug bližnji zdravnik je še le v goriški Ajdovščini, ali v Postojini, ali v Senožečah, v drugih sodniških okrajih. — Kaj ne, kaka pota, predno prideš do zdravnika; in koliko še le stanejo vožnje in računi za zdravnika, ni treba raz- lagati zlasti čitatelju z dežele ne, ki ve, kaj so pravi oboleti na deželi. Oh da bi vender že dobili Vipavci nastavljenega zdravnika v trgu Vipavi! (Iz Metlike.) Ko je bil pred kakimi tremi le«i pri Treh farah shod katol. političnega društva za Dolenjsko, urekel je g. dr. Krek navzočim kmetom besede, katere so si uaSi ljudje prav dobro zapomnili. »Reveži »te bili, reveži »te, in reveži ostanete«, tako je zakhcal govornik koncem svojega govora. Da, prav res, velik revež je naS kmet, ker on je vedno prvi, katerega zadenejo vse nesreče in nadloge, on je tisti revež, katerega poznajo naSe »višje glave« le takrat, kadar je treba »šteti«. S« posebnega pomilovanja je vreden nas belokranjski kmet, kateri je posebno letos zaradi slabe letine, vednih zaprtij in »notranjih in zunanjih« kužnih bolezni že skoro popolnoma propadel. In kako »e mu pomaga v tem bednem stanju? — Ko so se po posredovanju naSega obč. tajnika in cerkvenega ključarja g. Leopolda Gangla delile podpore po toči poAkodovanim, dobila sta dva »reveža« kar po sto goldinarjev in dva po 80 gld., — res velikodušen dar. Toda naš »kuoštni« g. tajnik je bitro pogledal v »pratiko« L dolenjske posojilnice, kateri on na-čeluje, in videl da so dotičuiki vsi dolžni pri nji Odtegnil si je zato od prve »podpore« kolikor je mogel in naplačal posojilnico, a »revežu« je dal nazaj le par krajcarjev. Mi si usojamo tukai očitno vprašati, zakaj se neki dajejo podpore? M nhmo, da zato, da bi si stradajoči kupili potrebnega živeža za-se in za svojo družino. Ali so nesrečni kmetje zdaj bolj siti, če se je poplačal njihov dolg? Zakaj niste bili tako radodarni tudi do drugih kmetov, ki So tudi zadolženi? Ali ima morda vaša posoj>lu>ca jetiko? Ah vam morebiti primanjkuje denarja za dividende, kot lansko leto, — ka-li ? Tudi bi vprašali g. voditelja okrajnega glavarstva, ali se je to zgodilo z njegovo vednostjo in zakai je to dopustil? Ali se na tak način delijo podpore po toči poškodovanim? Oočuo nevoljo je provzročilo tako brezobzirno postopanje našeganemSkutarsko-liberalnega občinskega tajnika, kateremu ni dovolj, da »se trese« pred njim skoro cela Metlika, ampak hoče imeti nekako oblast tudi nad zunanjimi občinami! Zakaj so pa župani? Za odgovor ne pričakuiemo druzega, kot morda par psovk, katere pa ne bodo ovrgle dejstva, katero smo opisali. Da res »Wer nie sein Brot mit Tbiaoen asa . . .« (Glas z gornje vipavskega.) Ko smo slišali in brali, koliko poštnih krajev po Slovenskem ima že poštne pečate z dvojezičnimi napisi, poleg obli-gatnega nemškega tudi slovensko pravo krajevno ime, zveselili smo se d> kaj, da po ednaki pravici tudi v našem slovenskem Šent Vidu dobimo vsaj kmalu stično glaseč se postni pečat. A kakor kaže, že dolgo čakamo, Se vedno brez zaželjenega uspeha. Treba tedaj, da občinski zastop Št. ViSki stori potrebne korake na kompetentnem mestu ter z Vipavcem lastno odločnostjo izposluje to popolnem upravičeno zahtevo — v časih namreč, ko nas vse nemštvo očito in skrito pritiska tem bolj in boli, hoteč uduSiti nas, dajmo duška bolj kot kedaj pošteni pravici braneč naSo milo materinščino. Vodi naj nas poštena misel: Nikari ne nemSkuta rimo umeSavajoč brez vsake potrebe nemških be-sedij mej slovenski pogovor. Pokažimo se odločne Slovence v besedi in dejanju tudi nasproti takim, ki nemškutarijo. — Da se sami ne branimo, libe ralno pangermanstvo nam bo Škodilo Se več kakor je do zdaj. (I* gornje vipavske doline) Zares lepo zimo smo imeli do konca januvarija. Nedolžni otročiči so trgali po solnčnih krajih bele zvončke in ru mene jegliče, prinašali Šopke ljubkih, pomladnih prvencev svojim stariSem in njim dragim osebam. Ljudje se kar niso mogli prečuditi lepim dnevom — češ, li res ne bomo imeli nobene zime — nad vse veselilo jih je pa, da so mogli s težkimi sponi v vinograde na delo, ravno v času, ko se najlažje odtrgaš drugim nujnim opravilom. Vipavec je, vmes povejmo, nad vse delaven človek, on ljubi delo, bodi tudi zelo težko. Kakor sem dejal, prav lepe dai smo imeli. Le žal, da je pa februanj svoj plašč na zimsko stran obrnil. Takoj spočetka februarija je brilo in snežilo na vse pretege, da je nas kar presenetilo. Snega ni sicer padlo na de belo, — za Vipavo ni take navade,— po nižinah je Se dokaj hitro skopnel, d. čim ti ga naSe gorovje Se vedno nosi. Kakor vsaka brza izprememba, tako tudi ta, je slabo vplivala ravno na naSe zdravst tono »tanje. — Pojavila se je v nas precej huda iDfluencija, nastalo je prehlajenje za prehlajenjem, da je skoro ni hiSe, kjer bi kaSelj in hripavost ne gospodarila. »Zagrlen sem, zagrlen sem«, tožimo drug drugemu, boječ se bolj ko kedaj ostra burje. Za nase kraje je taka izpremena bolj nevarna kot drugod. Liudstvo se oblači tudi po zimi bolj lahko, peči po hišah navadno počivajo; če se hočeS pogreti, pogrejeS se le na domačem ognjišču, ki je Vipavcu pravo pravcato središče družinskega živ ljenja; drva so pri nas draga, zato večinoma varčujemo s kurjavo. — Dal Bog mileiSih dnij, da se zdravje povrne mej ljudstvo, dal Bog, da ne bi imela ta influencija zlobnih posledic, kakoršne na vadno zapuS^a. (Puljski kruh.) Med vsemi deželnimi zbori avstrijskimi je istrski najnevredniši tega naslova. Ta zbor je rodil dokaz, da se še nahajajo pokrajine v naši napredni Avstriji, kamor prav za prav ni še segla kultura našega veka, kjer je zdivja-nost nekaterih ljudstev še v prvotnem stanju. Tako ljudstvo je v avstrijskem istrskem Primorju. A motili bi se, ako bi govorili tako o vsem istrskem ljudstvu povprek. Ne, delali bi krivico, ako bi uštevali vanje slovansko prebivalstvo Istre, to je isto ljudstvo, ki že po svoji naravi ni zmožno delati svojemu bližnjemu in drugorodcu krivico. Marveč ta omenjeni izvržek ljudstva je takozvana italijanska in poitalijančena sodrga. Iz tega kontingenta, zmožnega vsacega hudodelstva sploh, se je sestavljala puljske zbornice galerija in tega kontingenta, pri katerem je umor in poboj na dnevnem redu, ne govoreč o tatvini in rokovnjaštvu sploh, tega kontingenta se je posluževala italijanaška zbornična večina, kadar je hotela najhuje razžaliti zbornične zastopnike. In to se je zgodilo po pet- in desetkrat pri vsaki Bkupni seji, in kadar se je to zgodilo, zgrabili so lahonski predsednik in njegova klika po klobukih in odidši iz dvorane pustili Slovane z lajajočimi in popadajočimi zvermi na galeriji same. Kmalu v početku zasedanja, ko je galerija jela izvajati svoj »program«, vrgel je nek italijanaš v lice našim pljusko: »Tu imate zdaj puljski kruh, hoteli ste ga zdaj ga imate!« Ker so dosegli naši poslanci premestitev zbornice iz Poreča v Pulj, iz Poreča, kjer niti svojega življenja niso bili več varni, komponiral se jo zanje pa v Pulju koncert, kakoršen naj bi jim presedal, in ko so, prisiljeni po Bartoličevem sprejetem predlogu o samoitali-janščini, ostavili naši poslanci zbornico, so zares pisale umazane italijanaške časnikarske cunje, da so se naši zbali galerije. Do kakih dimenzij pa bi bil zamogel vzkipeti »puljski kruh«, ako bi vendar ne bilo avstrijskih bajonetov pušk, o tem priča obžalovanja vreden dogodek dne 25. februvarija. O tem dogodku sicer ne pi šejo novine, vendar se je pripetil. Trije Hrvatje so se mudili po opravkih v hiši zbornice, jeden od njih menda na c. kr. okrajnem glavarstvu. Kar je planila ciganska sodrga, menivša, da ho čejo na galerijo poslušat, ter jih jela brezobzirno obdelavati s pestmi in palicami. Jednega so celo vrgli po stopnjieah navzdol, da se je hudo pobil, vsem trem je tekla kri. To se je zgodilo Hrvatom, le zato, ker so Hrvatje, dasi niso roparski svojati storili niti najmanj hudega. Toda vprašanje preostaja: ali je v čast državi tak dež. zbor, kakor je bil zadnji istrski? Menimo, da ne, ker banditstvo ni v čast nobeni državi, ki se hoče prištevati civilizovanim, državi, katera bi po svojem osnovnem principu morala z vso silo zatirati banditstvo in lopovstvo kakoršne koli vrste. Malo bi amelo brigati vlado, ali so Slovani tisti njeni narodi, na katere pribija »superijorno« kladivo njenih ljubčkov, ali so kaj druzega. Dokler ona protežira katerčkoli svojih narodnosti pred drugo, tako dolgo se ne sme nazivati kulturno državo, tako dolgo nje parfum še vonja po — azijatstvu. — — Grenak je bil »puljski kruh«, težak za one, ki so ga morali okušati prvi, v hipu, ko je bil pečen, a kdo ve, ako si ne pokvari še na njem svojega želodca — država, kajti težek je bil ta kruh, tako težek, kakor bi bil tičal v njem sam pravcati — svinec... (•Janns«) meisebojna zavarovalnica na življenje. Opozarjamo cenj. čitatelje na danainji inse rat zastopstva te zavarovalnice. (Sejmi po Slovenskem od 7.—12. marca.) Na Kranjskem: 7. v Novem Mestu, Višnji gori, lakitni, Črnomlju, na Uncu in v Zalogu; 9. na Brezovici; 10. na Raki, Smuku in v Sodražici; 11. v Senožečah; 12. v Drnovem, Kotredežu, na Veseli gori pri Rakovniku, v Radovljici, Kamniku, Turjaku in v Spod. Logatcu. — Na slov. Šta-erskem: 8. na Pilštanju; 10. v Sv. Juriju ob Tabru, Kapeli, Spod. Polskavi, v Dobu pri Hrastniku in v Kostrivnici; 12. v Št. Juriju ob južn. želez. •— Na Koroškem: 10. v Šmohorju; 12. Lavamintu. — Na Primorskem: 9. v Kobaridu; 10. v Ajdovščini; 12. v Sežani. Današnji številki priložen je C e n i 1 n i k cerkvenih svetilnic in raznih proizvodov kleparske, ključarske in kovaške obrti znane tvrdke A. Belec v Št. Vidu pri Ljubljani. Društva. (Drugi glasbeni večer) priredita v nedeljo dnč 6. marci>a letos zvečer v dvorani Narodnega doma v Novem mestu »Dolenjsko pbvsko društvo« m »Glasbena Matioa« z nekaterimi gij. učitelji Glasbene Matice v Ljubljani. Iz prijaznosti sodelu|ejo: gospodičina Milka Dolenčeva (sopran), gg. K. H fTmtiist*r (klavii) H Ju nek (cello), I Vedral (violina), Ig. Hiadmk (klavir), J. Kozina (tenor), I ToporiS (bas). — Vspored : 1 Robert Scbumannn: Fantazijske skladbe, op. 98. a) Dueit, b) F.nale — za gosi, cello i klavir ; 2 a) I. S. Bach: Arija, za cello s spremljevanjem harmonija, b) F. Servais: Koncertni stavek, za cello s spremljevanjem klavirja; 3. Jos. H»ydn : Trospev St. 27. iz »Sivarjenia«; 4 R. Wagner Fr. Liszt: Auf/.ug der Giiarovi. Za Jeranovo dijaško mizo: Deželni poslanec g. J. Ažman 5 gold. — Neimenovan 3 gld. — Poslanec in vodja Fr. Povše 5 gld. — G. dekan Tavčar iz Žužemberka 5 gld. — Kanonik A. Kalan, svoje poslančeve dnine v znesku 129 gld. — G. Al. Puc, župnik v Ilrenovicah, 3 gld. 60 kr. — G. J. Lavrič, župnik v Ambrusu 5 gld. — Prijateljsko omizje pri gosp župniku v Sodražici 6 gld. — G. Ant. Jamnik, župnik v Sorici 5 gld. — G. Koprivec, kaplan v Radečah, 5 gld. — Kot kruhe sv. Antona: Neimenovan 2 gld. 50 kr. — Lucija Bergant 50 kr. — G. Matija Sila, dekan v Tomaju 5 gld. Za Marijanišče: Iz zapuščine pok. g. Fr. Tavčarja, duhovna pri sv. Joštu, 16 gld. 59 kr. Za »Katoliški dom«: Gosp. F. Iliersche, župnik v Sori, 1 gld. 50 kr. — G. dež. poslanec Fr- Schvveiger, župnik na Radovici, 3 gld. — Neimenovan 100 gld. — Iz selške doline po g. J. Meršolju 15 gld. — G.Jak. Gruden, vpok. župnik v Ljubljani, 10 gld. Za misij on: Iz zapuščine g. Fr. Tavčarja, duh. pri sv. Joštu, 16 gld. 59 kr. Za pogorelce v Okrogu: župnija Spi-talič so darovali preč. gg. Alojzij Zorman, trgovec v Ljubljani, b gld.; Jože Jereb, župnik v pokoju 2 gld. 40 kr.; nekdo iz Kamnika 3 gld.; župnija Dražgoše 2 gld.; J. Smrekar iz Ljubljane, razno obleko. V imenu pogorelcev se prav srčno zahvaljuje župnijski urad v Spitaliču. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 5. marca. „Wiener-Zeitg." objavlja, kot omenjeno, napovedani spremenjeni jezikovni naredbi za Češko in Moravsko. Prva obsega 18, druga 17 paragrafov. Dunaj, 5. marca. Uradni list objavlja predsedstvo gospodske zbornice, ki je ime- novano zopet poprejšnje: predsednik knez Alfred Wind ischgraetz, podpredsednika knez Karol A u e r s p e r g in grof H o y o s -S prinzenstein. Dunaj, 5. marca. Državni zbor je sklican na 21. marca, kakor to objavlja današnji dunajski uradni list. Dunaj, 5. marca. Razne sumnje vzbuja okolnost, da je državni zbor tako pozno sklican. Mej drugim sili zopet bolj na površje misel, da vodstvo vlade prevzame grof Tbun, ki je baje stavil kot pogoj, da vsprejme vodstvo vlade, da mu G au t seli z novimi jezikovnimi n a r e d b a m i pripravi pot. Dunaj, 5. marca. Ker je državni zbor sklican še le na 21. marca, je tudi posvetovanje parlamentarne komisije odloženo za pozneje. Bivši zbornični predsednik Abraham o v i c z pride v ponedeljek zopet na Dunaj in so neutemeljena časniška poročila, da se no bo udeleževal posvetovanj voditeljev desnice. Več članov parlamentarne komisije desnice se je danes dalje časa posvetovalo z Gautschem o položaju. Dunaj, 5. marca. Mladočeški poslanci, ki bivajo na Dunaju, so v obče z novimi jezikovnimi naredbami za Češko zadovoljni, za Moravsko nezadovoljni, ker so ondi uradni češki jezik precej omejuje. Vendar pravijo, da te jezikovne naredbe za M1 a d o č e h e n e b o d o povod za opozicijo. Dunaj, 5. marca. Z ozirom na važnost novih jezikovnih naredb sklicujeta vodstvi nemško-liberalnein nemškonacijonalne stranke ■člane vodstva in zaupnike strank za prihodnji teden na Dunaj v posvet. Na tem sestanku označijo Nemci svoje stališče nasproti Gaut-schevim jezikovnim naredbam. Dunaj, 5. marca. Z novimi jezikovnimi naredbami niso zadovoljni ne Nemci ne •Čehi, vendar se iz prvih pojavov kaže, da se bodo ž njimi sprijaznili zmernejši elementi na obeh straneh, ako ne bodo radi-kalci preveč podžigali političnih strastij. Dunaj, 5. marca. „Linzer Volksblatt" objavlja po dr. Ebenhochu članek, v kate-terern ostro prijemlje Mladočehe zaradi zadnje šolske debate v češkem deželnem zboru ter dokazuje, da jo vedno težje nemškim konservativcem bivati z Mladočehi pod jedno politično streho. Dunaj, 5. marca. Nadvojvodinji Štefaniji se je bolezen po noči shujšala. Dihanje ji je obteženo in bljuvanje je ponehalo, kar se smatra kot slabo znamenje. Dunaj, 5. marca. Nižjeavstrijski deželni zbor je danes zaključil zasedanje z običajnimi hoch-klici. Budimpešta, 5. marca. Poslanska zbornica je rešila danes celi proračun. Montreuz, 5. marca. Avstrijska cesarica je dospela danes dopoludne brez vsake nezgode v Territet. Berolin, 4. marca. Budgetna komisija •državnega zbora je vsprejela prvih sedem odstavkov vladne predloge, v kateri se zahteva kredit za pomnoženje mornarice. Več odstavkov je znatno spremenjenih._ Meteorologično poročilo. Vi&ina nad morjem 306-2 m. a « a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Neb« 4 9 zvečer 782 8 0 0 breiv. oblačno | 5 7 zjutraj [ 2. popol. 730'8 7315 -0 5 3-9 si. jzah. si. vih. oblačno - 2 " s S EJ » < . 9 n rt n t. 37 Srednja včerajšnja temperatura —0 8', za 2 0° pod noimalmo. 172 1-1 Mestna hranilnica v Kranji javlja pretužno vest, da je njen ustanovitelj in prezaslužni predsednik, gospod Viktor Globočnik, c. kr. notar, deželni poslanec itd. danes ob 31/4 ure popoludne po kratki bolezni, previden s svetotajstvi za umi-I rajoče, mirno v Gospodu zaspal. V Kranji, dnč 4. marca 1898. VABILO II. rednemu občnemu zboru kmetijskega društva v Dobrepoljah, ki bode v nedeljo, dne 13. sušca ob pol 4 uri popoldne v sobi bralnega društva v Dobrepoljah. VABILO k občnemu zboru »Hranilnice in posojilnice v Metliki, registr. zadruge z neomejeno zavezo", ki bo dnč 20. marca 1898 ob l/24. uri popoldne v pr o fttij i. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in računskega pregledovalca. 2. Volitev načelstva in računskega pregledovalca. 3. Potrjenje računa za leto 1897. 4. Razni nasveti. V Metliki, dne 1. marca 1898. 168 Načelstvo. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR ,Hranilnice in posojilnice v Boli, Srednji vasi ki bo dne 20. marca 1898 ob 3. uri popoludne v ž u p n i 6 ^ xx. Dne vni re d: 1. Predložitev in potrienje letnega računa za 1897. 2. Premena zadružnih pravil in sicer §§. 2., 3., 18. in 28. 3. Izvolitev 5. članov*) načelstva. 4. Izvolitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. V Dobrepoljah, dn<5 20. svečana 1898. 171 Načelstvo. ") Vsled § 19. zadružnih pravil so bili izžrebani: Adamič Janez, Erčul Janez, Jaklič Franc. Pugelj Jauez in Veiovič Alojzij, ki smejo biti zopet izvoljeni Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Potrjenje računa za 1. 1897. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. liazni nasveti. Srednja vas, dne 4. marca 1898. Načelstvo. 173 1-1 SI ni rlS w«»; 2. marca. Marija Kuast, kajžarja hči, 3 leta, Ilovca 28, je vtonila. 3. marcija. Anton Oelhofer, komptoiristov sin, 6 ur, Kladezne ulice 8, življenjska slabost. V bolnišnici: 1. marca. Ivan Selan, delavec, 30 let, jetika. — Marija Peterca, kuharica, 68 let, plučnica. Tržne cene v Ljubljani dno 5. marca. Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, „ . Maslo, kgr. Mast, „ Špeh svež, „ gl.|kr. gl. kr. 12! 80 Špeh povojen, kgr. . — 70 9' _ Surovo maslo, „ . — 80, T 50 Jajce, jedno . , . — 26 7 20 Mleko, liter , . . — 10 9 — Goveje ineso, kgr. — 64 8 — Telečje „ „ . — 60 6 50 Svinjsko „ „ . — 66; 3 _ Koštrunovo „ „ . — 40; 12 _ Piščanec .... 60' 12 _ Golob..... — 18] 12 _ Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „ . . 1 _ 94 1 78, _ 76 Drva trda, 4 kub. m. 7 20 — 66 „ mehka, 4 „ „ 4 80 VABILO Otvoritev gostilne. Zahvaljujoč se za dosedanje zaupanje naznanjava svojim postom in slavnemu občinstvu sploh, da sva se s svojo gostilno preselila na Turjaški trg št. 1 v novo hišo .Katoliške družbe'. Točiva izvrstna ter pristna dolenjska, štajarska in lstrljanska vina, pa znano Kozlerjevo cesarsko pivo. Vsakčas post reževa z okusnimi, gorkiiui in mrzlimi jtdin. Na razpolago imava tudi sna/.no uravnane sdbe za prenočevanje. V mnogoštevilen obisk se priporočava Andrej in Ana Zalar. 784 24-15 okrajne hranilnice in posojilnice v Idriji, registr. zadruge z neomejeno zavezo, kateri bode dne 13. marca 1898 ob I. uri popoludne v telovadnici c. kr. rud. idrijske šole z nastopnim dnevnim redom: 1. Potrjenje letnega računa za leto 1897. 2. Določitev nagrade za ur&dovanje. 3. Določitev svote za dobrodelne namene. 4. Volitev ravnateljstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. 170 i-i Načelstvo. fl AZ NANILO. Usojam si prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najuljudneje naznaniti, da sem otvorll s 5. marcem svojo tvrdko na sv. Petra cesti št. 27. v hiši g. Tratnika. Ker sem si pridobil v Parizu in Londonu pri prvih mojstrih skozi 10 let take spretnosti v modernem kroju, da bom v stanju slavno občinstvo s solidno, točno in reelno postrežbo vsestransko popolnoma zadovoljiti, upam, da me bo isto v mojem podjetji v domovini s svojimi obilnimi naročili podpiralo. Se priporoča JoS. Rojina 167 i_i krojaški mojster. £ «€3€3-E3C3-E3€3-€3(» Stanarinske g knjižice za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nem*kem jeziku , z razpredrlbo za vplačevanje stanai ine. vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. ___ »€3-n-E3-Q-E3-€3-Oi Ljiulika posojilnica, v Ljubljani, Gradišče št. 1. ___w 174 1—1 Bilanca dne 28. februarja 1898. gld. 650.875 71 Posojila...... • Naloženo pri hranilnicah, bankah, postni hranilnici in gotovine Udov 483 z vplačanimi deleži .... Hranilnih vlog gld. 2.866-— . 946.233-24 gld. 303.043-83 I Prometa v 2 mesecih, od 1. januvarija do 28. februarja 1898, gld. 1,245.587-19. Obresti za vloge 4 /2% hre* odbitka rentnega davka. 884 12-4 Ferdinand Prinoth, St. Ulrich, Groden, Tirolsko, zavod za cerkveno kiparstvo iz lesa, se priporoča preč. duhovščini za napravo podob svetnikov, Kristusa na križu vzbuknjenih križevih potov, altarjev, božjih grobov itd. najfinejšega dela. Kipi svetnikov iz lisa, v oljnatih barvah, z zlatimi robovi v velikosti 80 100 120 140 IGO 180 200 cm stanejo gld. 22 33 48 65 82 107 140 Obširni ceniki zastonj in franko. CG O O CL, -O 3 a a u a > M s n o +» a M ei > > ° •i) 0.1 G 1: > j: 0 - : 01 ? S -S® " -o ■— 1. a a « =a £ "S S c rt C CA U N ® -11 111 W> —* % O . O o « t c me«.« « % rf io g IO ■ (S -a jj: fo ■C O * o - — = i s Ba r v ca - Z ■fgfs, fe^-sa T3-< -.S « 'So "X ® o O N Kfi -o v ^ '2 > a 'E - S v CI5 I "5 *S 3 I "5 I: ii Preč. duhovščini vljudno priporočam svojo delavnico za slikarijo na steklu, zluNti za izdelovanj« cerkvenih oken žametno slikarijo EiStuhl v Gruden. Annenttrass« 36. Najboljša »pričala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. i i II ? f obstoječa iz dveh hišnih številk, opravičena do vseh pravic meščanske korporacije (to so drva itd.), in katera je sposobna za trgovski in krčmarski obrt zaradi jako ugodne lege, proda se prostovoljno zaradi družinskih razmer. Pogoji ugodni. 106 3—1 Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«. Domača umetnost! Podobarski i pozlatarski žL«SLm-«O» Liniment. Capsici compos. 231 9 ls lekarne Riohter-Jeve v Pragi priznano lzvrstnu bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 sld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39—23 Richter-jsv liniment s .sidrom' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristna. Richter jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Gosp. lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani. Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za zelodeo (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu In kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim Izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. 232 100-99 Provinoijal brat Emanuel Leltner. nadzdravnik. E. Zbitek-ov pri Olomuou zavod za izdelovanje stekleno-mozaičnih božjih grobov, turških duplin in altarjev za procesije ob sv. Rešnjem Telesu. Odlikovan od Nj. svetesti papeža Leona XIII ; priznanja katol. teolog, akademije v Peterburgu. nemškega misijona v Carigradu itd. Ilustr. ceniki zastonj Vse pošiljatve zajamčena. 724 4-4 HSS.5E5ESHS£ Uradne in trgovske s ilrino priporoma KAT. TISKAUM v Ljubljani. ^SHS^SBSHSHSH 100 HO 300 lil na meseo lahko pošteno /.aslu/.i sleherni ter povsod brez zgube. ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma. Ponudbe na Ludovika Oesterreicher, Budapast VIII, Deutschegasse 8 459 10 6 96 10—5 v Ljubljani. Kolodvorske ulice 32—34 se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila na izdelovanje oltarjev iz lesa v poljubnem slogu, kipov in svetniških, soh iz gipsa , karana , lesenih itd. Oltarne skupine iz različnega materijah. Blagorodnemu gospodu Andreju Rovšek-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani. Altar, ki ste ga naredili za podružno cerkev v Lučih, župnije žalinske, je prav lepo in trpežno delo. katero dela svojemu mojstru vso čast. Altar ne naredi samo v obče na gledalca prav prijetnega utiša, ampak so tudi posamezni deli pravilno, natančno in trpežno izdelani. Ž a 1 i n a , dne 1. avgusta 1897. 505 52 — 32 Josip Novak, župnik. msmimmm&imMmmmmmmmBmmsmmmam vsobina 5010 gramov. m- , ' I <|| I sv I & 1 ^ I .;:v § i S, s ' . I V 3VŽp t7in\r,.-> korjst naj zrhtovajo in ]e»»lj«]o 5<«poyaici i« iake izvirna zavoje. 19 15-3 „Janus", ]seno]i ica za ziviiem IVAN KREGAR izdelovatelj cerkvenega orodja in posode v Ljubljani, Poljanska cesta 8, poleg Alojzijevišča priporoča se prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakljev, svečnikov, lestencev, krizev na ?64 is iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po n i z ki ceni. Slavnemu p. n. občinstvu in prečast. duhovščini uljudno naznanjam, da izvršujem ključavničarski obrt ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela, osobito pa za napravo štedilnih ognjišč, ograj itd. po kolikor le mogoče najnižjih cenah. Ako kdo cenjenih naročnikov ne more priti osebno k meni, blagovoli mi poslati dopisuico in pridem takoj sam k njemu. Z najodličnejšim spoštovanjem Janez Smole, (61) 10-8 ključavničar. Opekarska cesta št. 11 v LJubljani. Jedino pristen BALZAM lf i varovanja. 3-3 jCH DIS* I Da se prt prečijo vse [prevare, imam od-| slej to oblastveno registr, varstveno znamko. na Dunaju, I., Wipplingestr. 30. V IV. četrtletju 1897 se je vložilo 1552 zavarovalnih predlogov z zavarovalnino v okroglem znesku 2,623.000 gld., od teh se je izgotovilo 1380 polic z zavarovalnim zneskom 2,317.000 gld. Od začetka leta se je zgotovilo 3981 polic za zavarovalno svoto 5,902.000 gld. V četrtem četrtletju so znašale izplačljive zavarovalno premije in pristojbine kakor tudi obresti od kapitala okroglo 688.000 gld., izplačila pa 333.000 gld. Od 1. januvarija do 31, decembra 1897 se je napovedalo premij, pristojbin in dohodkov od obrestij 2,083.000 gld., izplačil pa 1.0H2.0'. 0 gld. Odkar obstoji zavod, se je izplačalo 19,512.000 gld. Posebne ugodnosti pri obstoječih zavarovanjih na življenje so: Dovolitev zavarovanj za slučaj vojske do 5000 g!d. (10.000 drž. mark) brez premijske doklade: nad ta znesek primerno nizka doklada. Zavarovanja ne zapadejo, ako se prekine z vplačili premij po 31etnem obstanku in zavarovalna pogodba ostane v veljavi tudi v slučaju samomora, dvoboja, pijančevanja ali napačne napovedi po 51etnem obstoju. Dovolijo se posojila na police po Sletnem obstoju za- 122 (Tinctura balsamica) dobavlja na debelo in na drobno samo oblastveno koncesijonirana in trgovinskosodno protokolirana tovarna balsama lekarnarja A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatcu. Pristen samo s to trg. sodno registrovane zeleno varstveno znamko Celotna priprava mojega balzama stoji pod zako-109 (24—3) nitim varstvom vzorcev. Najstarejše, naipreizkušenejše, najcenejše in najreel-nejše ljudsko domače zdravilo za prsne in pljučne boli, kašelj, izmečke, krč v želodcu, manjkanje slasti, slab okus, slabo dišečo sapo, kolcanje, zgago, vetrove, zaprtost telesa itd., za notranjo in i nanjo porabo proti zobobolu, gnjitju v ustih, ozeblini, opeklinami itd. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom : Tovarna balzama lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Cena franko za vsako poštno postajo Avstro-Ogerske je z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvojnih steklenic...... 4 krone, 60 „ „30 , .......13 kron. V Bosno in Hercegovino 30 novč. več. Ponarejalce in posnemalce, kakor tudi prodajalce takih falsifikatov bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal sodnim potom. Lekarna Jedino pristno anseliavaruhaGšstif8!iisko mašilo Pojasnila daje rade volje: glavna agentura za Kranjsko v Ljubljani: Ivan Nep. Plautz, Rimska cesta 20. NB. Ako vplača 301eten mož četrtletno 7 kron 77 vin., izplača se mu v 60. letu ali takoj po smrti njegovim dedičem 1000 kron z dotičnim deležem dobička. (balzamsko mazilo iz rože centifolia). 'Najkrepkejše vlačno mazilo sedanjosti. Velike antiseptične vrednosti. Posebno vnetji nasprotnega učinka. Pri vseh še tako starih vna-njih bolih, škodah in ranah A. Thisrrv-ia S°tov vspeh. — vsaj najmanj D 3.. zboljšanje m olajšanje bolečin pro- v rregraai. uzrojoče. Manj nego dve škatljici se ne razpošiljati; razpošilja se jeclino le proti poprejšnjemu nakazu ali proti povzetju zneska. Cena s poštnino, voznim listom in zavojem itd. na 2 lončka 3 krone 40 vin. Svarim pred nakupovanjem neučinkujočih ponarejanj in prosim natanko na to paziti, da je na vsakem lončku vžgana zgornja varstvena znamka in firma „Schutzengel Apotheke des A. Thierry in Pregrada". Vsak lonček mora biti zavit v navodilo za vporabo, katero ima to varstveno znamko. — Ponarejalce in posnemalce mojega jedino pristnega centifolij-kega mazila bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal; isto tako prodajalce falsifikatov. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom: Lekarna angelja varuha in tovarna balzama A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Razpošilja se brezizjemno le proti poprejšnjemu na-274(20 - 2) kazu ali proti povzetju zneska. Trgovski pomočnik, v prodajanji mešanega blaga popolnoma izvežban, ter slovenskega in nemSkega jezika v besedi in pisavi popolnoma vešč, ae takoj sprejme. U6em tudi 157 3-3 u c* e n c a za prodajalnloo z mešanim blagom ali pa tudi spretno prodajalko. Natančneje po dogovoru pri Antonu Trevn-u na Jesenicah (Gorenjsko)._ Alojzij Večaj izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice 15 9 priporoča lepo svojo zalogo raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najlinejše, raznobarvne : rujave, zelene bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljioe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. NOVO ustanovljena in novourejena (loiitant stavbinska in umetalna steklarija tvrdke 503 25 Avg. Agnola v Ljubljani Dunajska cesta 9, poleg ,Flgovcak . -j*™. se priporoča prečast. duhovščini iičSaSim. in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken tn vrat vdelanih s ka-tedralnlra steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo vse strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega dela — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga kot so: porcelanasti predmeti, zrcala. steklo v ploščah, svetiljke, po dobe, okviri za podobe itd. Prevzema vsa stavbinska steklarska dela in popravila po najnižji ceni. HERliABN\ -jov podfosfornasto-kisli apxiexxo«žele£3ax sirup. Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, dajo slast do Jedi. pospešuje prebavljanjo in redll-nost, telo jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, razstopljive foaforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno uri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kostlj. 725 20-10 Cena steklenloi Je 1 gld 26 kr., po pošti 20 kr. ved za zavijanje. (Polsteklenic ni.) Prosimo, da se vedno <" "t.►rffrV-.MiAnkk j® izrecno zahteva Herbabny-Jev : ' ' apneno-železni alrup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime, ,Herbabny1' vtisnjeno z vzvišenimi črkami in v......,., v-. nosi vsaka steklenica poleg stoječo v-r.^V^iv^Uu^'* uradno registrov, varstveno jii.Mui, HtH»jOi,HV»!tgwznamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. 239 6 Osrednje skladišče: Dunaj, lekarna ,,/air Harmlierzitfkeit" VII. 1, Kalserstrasse 73 iu 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju in v kronovinah. C 745 36-1« Najbolje in najceneje sredstvo za, čiščenje zob. Stev. 4208. 139 3-3 Podpisani magistrat naznanja stavodolžnim mladeničem: 1 Glavni nabdr za deželno stolno mesto Ljubljano vršil se bo letos dne 14. in 15. maroa v telovadnici II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi oestl in sicer: 14. maroa za one zunanje mladeniče, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani, 15. marca pa za mladeniče, ki so pristojni v Ljubljano. Začetek ob 8. uri dopoldne. 2. Stavljen, i, odnosno tudi njihovi moški svojci, ki se pozoveio k naboru, imajo priti v pravem času in snažni na nabirališče, ter imajo v pravem času prinesti potrebne dokaze, če se oglasž za ugodnost: ............. . a) kot kandidatje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§ 31 voj. zak.); b) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje (§ 32 voj. zak.); c) kot posestniki podedovanih kmetij (g 33 voj. zak.); d) iz rodbinskih razmer (§ 34 voj. zak.); e) enoletne prezentne službe (§ 25 — 29 voj. zak.) 3. Stavljenci, kateri žele ugodnosti po §§ 31-34 voj. zak. in imajo tudi pravico do ugodnosti enoletne službe, morejo se zglasiti, ako bi se jim odklonila prošnja za kako prej omenjenih ugodnostij, za ugodnost enoletne prezentne službe pri glavnem naboru. 4. Kdor zanemari stavno dolžnost ali v obče katero iz vojnega zakona izvirajočih doižnoslij, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas ali vojni zakon. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 12. februvarja 1898. i 1 ii ii c si mestne hranilnice v Novem Mestu z dne 31. decembra 1897. Aktiva. Pasiva. Hipotečna posojila . . . . Leta 1897 zaostale hipotečne obresti . . . . • • Menjice........ Vloge pri raznih denarnih zavodih....... Posojila na vrednostne papirje Efekti pn kurzu 31. dec. 1897 Viseče efektne obresti . . . Zaostale zamudne obresti Vrednost inventarja . . . . Zaostali opom. stroški . . . Stanje blagajne. . . 1 . . gld._kr. alw494 44 Stanje vlog...... Predplačane hipotečne obresti Predplačane menjične obresti Predplačane založne obresti . Vplačane pristojbine . . . Čisti dobiček...... J^UKr 46859» 2353 225 19 100 2886 70 07 24 16 52 08 163 1-1 Ravnateljstvo. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve- lume, albe, koretelje. prte itd sploh vse, kur se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema ludi vezenje, prenovljeuje stare obleke in vsa popravila. — I/.deluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera ln vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdfc, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo m najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjain se priporoča 81 52-6 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Gledališke ulice 4. Mestna hranilnica \ Novem Mestu obrestuje vloge tudi zanaprej po 4- OilStOtkC ter plača rentni davek iz svojega premoženja. 104 1-1 St. 7458. Razslas. 160 3-2 V zmislu § 15 občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dnu 15. avgusta 1887. 1., št. 22. dež. zak.) se javno naznanja, da so imeniki volilnih upravičencev /m letošnje dopolnilne volitve v občinski svet sestavljeni in da se smejo od Jutri naprej skoz 14 dnij tukaj pregledavati in proti njim vlagati ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski švet. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 27. februvarija 1898. (itn. i i M P. n. občinstvu si dovoljujem naznaniti, da sem otvoril v soboto, 2G. februvarija 1898 v hiši gospe liličeve na Starem trgu štev. 19 novo gostilno JIRAiflfT. Točila se bodo najboljša bela in črna istrska vina. izvrsten cviček, kakor tudi vedno sveže steinfeldsko marčno pivo bratov Relnlngshaus. S priznano dobro kuhinjo (vsak petek sveže morske ribe) in točno postrežbo se bo najbolje ustreglo vsem zahtevam mojih čestitih gostov. Prostori so električno razsvetljeni. Z vsem spoštovanjem 153 (3—3) Tosti. V elika zaloga & K Imakulaturnega papirja. | Lepi nerazrezani in nečitani dunajski časniki dobi- ^ vajo se pri meni v vseh množinah od 25 kg. naprej. Cena za 100 kg. je 7 gld. 30 kr., K ^ pri večjih odvzetjih še nekoliko ceneji. cJvan cFafiian 175 7-1 v Ljubljani, Vodnikov trg. K K K K K Er N M H H H m H D $ M H t t t ft N I k -xr- -ar- »» v 3£ cIT—tj Kdor gospodov lastnikov konj spomladi potrebuje lepo, angleško pf- konjsko opravo s komatom-as ali krasno, ogersko konjsko juker-opravo, naj se kar obrne na podpisanega in si tako naročf Ravnotam je bogata zaloga izgotovljenih prodajalniških in drugih konjskih oprav. Popolna Jahalna oprava za civiliste in vojake, sedla, uzde. brzde itd, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti. Velika zaloga bičev. ločnih bičev, Jahalnih palic in Jahalnih bičev, tudi s srebrnimi okovi. Kdor bi potreboval za potovanje močnih, lepih kovčegov ;ili torbic, naj si že sedaj naroči in se taki na zahtevo tudi pri meni izdeljujejo. Za gospode tovarnarje in posestnike mlinov priporočam močna Jermena za stroje iz najboljšega ljubljanskega in inozemskega usnja, katero imam vedno v zalogi. P. n. občinstvo opozarjam, da sem v desetih letih v prvih dunajskih in budimpeštanskili tovarnah in delavnicah pridobil si toliko i rakse, da zamorem takoj z vsakim tekmovati, tako da ni nikomur potrebno finih stvarij si naro-čevati za drag denar od drugod, ker se take stvari dobč pri meni ceneje ter bolj elegantno in bolje izdelane, ker je pri meni vse ročno delo. Vse poprave sedel, Jermenov, torbic in galanterije lz usnja se izvrše naglo in ceno. — Zunanja naročila se točno izvršujejo. Pričakujoč prav obilnih naročil in nalogov, bilježim velespoštovanjem Fran Primožič, jermenar, Sv Petra cesta št. 34, Ljubljana. V A ta tf v V u A H 33 15-15 TJSSk-"*!«*.- "'jiV'®'. VS S A Friderik Hoffmann, T—'K. nrar, 318 26—22 na Dunajski cesti v Ljubjani,, priporoča svojo zalogo vseli vrst ir žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in hudilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in bu-dilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro in solidno izvršujejo. 0 o o o o o o Q KKXXKKXKXKXKKKXKXKK«KK^ ZAHVALA. § Podpisani štejem si v dolžnost naznaniti slavnemu občinstvu, da mi je dno 18. febr. požar uničil gospodarsko poslopje in vso krmo, ki je bila v njem shranjena. Krmo zavarovano sem imel pri banki katere zastopnik je že dne 20. m. m. škodo na lici mesta precenil, ter mi odškodnino, katero sem že prejel, v popolno mojo zadovoljnost odmeril. Za to hitro in zelo kulantiio postopanje banke „Slavije" izrekam ji tem potom iskreno zahvalo, ter jo vsakemu naj-topleje priporočam. V Črn i vas i pri Ljubljani, dne 2. marca 1898. Franc Cottman, 169 1—1 posestnik v Črnivasi pri Ljubljani. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. I (v Knezovi hiši) obrestuje hranilne vloge po 68 6-6 4*2 odstotka brez odbitka rentnega davka, kojega zadruga sama za vložnike plačuje, na kar se občinstvo opozarja. Uradne ure vsnki dan od 8. misij, I., Singerstrasse št. 15. J. Pserhofer-jeve odvajalne kroglice staroznano, lahko čisteče. po mnogih zdravnikih občinstvu priporočeno domače zdravilo. Te kroglice so iste. ki so že desetletja znane med občinstvom pod imenom J. Pser-hoferjeve kri čistilne kroglice, in se iedino prave proizvajajo v lekarni ,,pri zlatem državnem jabolku", Dunaj. I., Singjerstrasse 15. Od teh kroglju- stane : 1 škatljlca s 15 kroglicami 21 kr., 1 zvitek s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr. Ge se poprej vpošlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošiljatev : 1 zvitek kroglic 1 «ld. 25 kr., 2 zvilka 2 gld. 30 kr.. 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zcitkov 5 gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko 1 zvitek se ne more poslati.) Prosi se izrecno ,,J. Pserhofer-ja odvajalne kroglice'1 ">33; zahtevati iti na to paziti, da ima napis ti a pokrovu v»ake škatliiee na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer /. rudečimi črkami. Balzam zoper ozeblino J. Pserho-fer-Ja. 1 lonček 40 kr., s pošmine prosto pošiljatvijo 65 kr. J. Pserhoferjev sok iz ozkega trpotca (Spitzvvegerichsaft), slez razkrajajoč, 1 steklenica 50 kr Balzam zoper golšo, J Pserhoferja 1 steklen. 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Stoll-ovi Kola-preparati, izvrstno krepčilo za želodec in živce. 1 liter kola-vlna ali ellksirja 3 gld., — V, litra 1 Kold. 60 kr., — litra 85 kr. J. Perhoferjeva grenka želodčna tinktura (preje življenska esenca ime- novana). Lahko raztopljivo zdravilo, dra-žilnega in krepčujočeaa učinka na želodec pri oviranem prebavljanju, l steklenica 22 kr., 1 dvanajstoriea 2 gld. Zdravilni obliž za rane pok. prof. Steudel-a, 1 lonček nO kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr. Balzam za rane J. Pserhofer-ja, 1 steklenica 50 kr. Tannochlnin - pomada J. Pserhofer-ja najboljše sredstvo za rast las, ena pušica 2 gld. Univerzalna čistilna sol A. W. Bulrich-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. _ Razven tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu in inozemske farniaeevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. Pošiljatve po pošti Izvršujejo se najhitreje proti temu, da se preje vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska. SB»~ Če se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem Je poštnina mnogo cenejša nego pri pošiljatvah proti povzetju. sS^is 13 u n a j s k a borz a. ■»iS Dne 4. maroa. Skupni državni dolg v notah.....102 gld. 55 kr. Skupni državni dolg v srebru.....102 „ 40 „ Avstrijska zlata renta 4°/0......123 „ — , Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 102 „ 75 „ Ogerska zlata renta 4%.......122 „ 05 „ Ogerska kronska renta 4°/„, 200 kron . . 99 „ 50 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 930 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld..............366 „ - „ London vista...........120 „ 20 „ Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj. 58 , 10 , 20 mark............11 „ 75 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 52 „ Italijanski bankovci........45 „ 25 „ C. kr. cekini......................5 „ 65 „ Dne 4. maroa. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av.osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » > južne železnice 5°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/0 162 gld. 50 kr. 161 „ - „ 193 100 141 131 109 112 99 99 226 186 127 99 40 50 10 75 50 Kreditne srečke, 100 gld.......201 gld. — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 168 Avstrijske ga rudečega križa srečke, 10 gld. 20 Rudolfove srečke, 10 gld.......28 Salmove srečke, 40 gld........82 St. Gen6is srečke, 40 gld.......79 VValdsteinove srečke, 20 gld.......59 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 160 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3445 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 422 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 80 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 122 Montanska družba avstr. plan.....153 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 182 Papirnih rubljev 100........127 kr 10 50 75 60 25 50 70 50 25 £4 1. januvarijem 1898 se je pričelo novo eeloletno naročevanje ! / / » rf«nf{Ann oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk, ■ ■ Ivllllvllll ijtni v«,>V, i7»reh!ini)i iližavnili in zasebnih oblieacii. MERCUR XXXVI. leto. izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. Br^nlsrni nrivrvot „Flnanzlelles Jahrbuoh", ki obsega za-D1 CijJlalilll pil ¥ 1 £,CJV znamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznioaml pri vseh c. in kr. , . , . „0iiAiiii!ii<« poštnih uradih in pri adminlstraoiji ..Merour", Dunaj, I., Wollzelle 10. CelOieillR nariH llina. 2 gld. 60