PoStnlna plačana v gotovini Leto XXII., št. 269 Ljubljana, nedelja 16. novembra l94i-XX Cena cent. 7» Upravnlštvo: LJubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22. 31-23, 31-24 Inseratnl oddelek: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr Italije in inozemstva ima Cnione Pubbiieita Italiana S. A., Milano Hjj • ■ y H Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— za Inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica štev. 5, telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo concessionar1a esclusiva per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicftš Italiana S.A_ Milano Un piroscafo nemico afffondato Nel Go&jfaršKo le nostre truppe reagscono con strenua diSesa e decisi contrattacchl agli attacchl nemici Apparecchi tedeschi hanno attaeeato po-stazioni fortificate di Tobruk ed apposta-menti della zona di Marsa Matrnch colpen-do efficacemente obiettivi prescelti. Gli aereoplani nemici abbattuti dalla caccia germanica nel combattimento aereo sui fronte di Sollum citato nel bollettino td ieri sono šaliti da due a quattro. L'aviazione britannica ha lanciato bombe su Derna e Barce: D:*\inl ad alcuni fab-bricati e qualche perdita nella popolazione locale. In Mediterraneo, un nostro aereoslluran-te al comando del tenente pilota Cainilio Bariglio ha colpito con siluro un grosso piroscafo ingl^se danneggiandolo gravemente. II piroscafo risulta suecessivamente af-fondato. II Quartiere Generale delle Forze Arma-te comunica in data 15 novembre 1941/XX. ii seguente bollettino di guerra n. 531: Incursioni aeree nemiche su Catania, Acireale e Brindisi con lancio di bombe di-rompenti e incendiarie: Aicune abitazioni civiii sono rimaste danneggiate. Si lamim-tano 17 morti e 12 feriti a Carania e lZ morti e 8 feriti a Acireale. Contegno deila popolazione esemplare. In Africa settentrionale, sui fronti ter-restri, nessun avvenimento di rilievo. In Africa Orientale nel Gcr.darino, pro-seguono i combattimenti caratterizzati da particolare violenza conseguenti agli at-tacchi che il nemico rinnova da piu giorni con sempre maggiori forze. Le nostre truppe reagiscono con strenua difesa e decisi contrattacchi. Sovražita fadfa ootoulfeni Na gonda?skem področju se italijanske čete krepl:o upirajo sovražnim napadom z odločnimi protinapadi Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 15. nov. naslednje vojno poročilo štev. 531: Sovražni letalski napadi na Catanijo. Acireale in Brindisi z metanjem rušilnih in zažiga'nih bomb, poškodovane so bile nekatere stanovanjske hiše. V Cataniji je oi-ilo ubitih 17 in ranjenih 12, v Acirealu ubitih in 8 ranjenih. Zadržanje prebivalstva je bilo zgledno. V severni Afriki in na kopnih bojiščih nobenega važnejšega dogodka. V vzhodni Afriki se na področju Gcndar-ja nadaljujejo borbe, ki se razvijajo s po-selino silovitost jo po napadih, ki jih sovražnik že nekaj dni ponavlja z vedno večjimi silami. Naše čete se upirajo s krepko obrambo in odločnimi protinapadi. Nemška letala so napadla utrjene postojanke v Tobruku in na področju Marsa Matruha ter učinkovito zadela izbrane cilje. število od nemških lovcev v zraku nad bojiščem pri Solumu sestreljenih sovražnih letal, o čemer smo poročali v včerajšnjem poročilu, se je od dveh povečalo na štiri letala. Angleško letalstvo je metalo bombe na Derno in Barce. Povzročena je bila škoda na nekaterih poslopjih in nekaj izgub med domačim prebivalstvom. V Sredozemlju je naše torpedno letalo pod poveljstvom poročnika pilota Camilla Bariglia zadelo s torpedom veliko angleško ladjo in jo resno poškodovalo. Bržkone se je ladja kasneje potopila. Matična ladja »Are Royal« potopljena Potopila jo Je nemška podmornica na Sredozemskem morju v bližini Gibraltarja Rim, 15. nov. s. Angleška admiraliteta je objavila, da je neka nemška podmornica napadla in potopila matično ladjo za letala »Ark Royal«. »Ark Rovai« je izpodrivala 22.600 ton vode. Bila je oborožena s 16 dvocevnimi protiletalskimi topovi po 114 mm, 32 osem-cevnimi protiletalskimi topovi po 42 mm, 32 štiricevnimi protiletalskimi strojnicami. Na njej sta bila dva katapulta. Na ladji je bilo prostora za 72 letal. Njena brzina je znašala 30.72 vozlov n uro. Posadka je štela 1600 mož. Zgraditev letalske matične ladje »Ark Royal« je veljala 3,215.639 funtov. Stockholm, 15. nov. d. O potopitvi velike matične ladje »Ark Royal«, ki jo je na Sredozemskem morju potopila nemška podmornica, so se iz Londona zvedele naslednje podrobnosti: Nemški torpedo je ladjo zadel v višini tretjega krova ter s svojo eksplozijo' povzročili velikansko odprtino v ladijskem trupu. »Ark Rovail« se je takoj nagnil po strani in se je naito še bcilj nagibal, tako da je bilo komaj še možno vzdržati se na krovu. Skoraj 12 ur so poškodovano ladjo vlekli v nadi, da jo bo mogoče še rešiti, nagib ladje pa sie je zmerom boilj večail, tako da je moral naposled poveljnik Maund odrediti, naj moštvo ladjo zapusti. Zaradi močnega nagiba ladje ni bilo mogoče več spraviti v mer je velikih rešilnih ooHoov, marveč se je večina moštva po vrveh spustila na enega izmed rušilcev, ki je bil v bližini zadete letališke matične ladje. V petek oib 4. zjutraj je »Ark Royail« izginil v morje 20 milj vzhodno od Gibraltarja. Še prej so iz gibraltarske luke poslali na pomoč vilačilca ki pa letaiLske matične ladje ni več našel Potopila se je približno 20 millj vzhodno1 od Gibraltarja. Angleško poročilo pravi, da se je v Gibraltarju izkrcalo skoraj vseh 1600 mož. kolikor je šiteila posadka. Na krovu »Ark RoyaLa» je ostalo le še nekaj mož v nadi. da bedo ladjo1 rešilli. Po poročilu bntanske admiralitete manjka še 18 mornarjev. Malrid, 15. nov. s. Snočnji večerni listi so na vidnem mestu objavili vest o potopitvi angleške letalske ladje »Ark Royal* Ta vest je bila senzacija dneva. Kakor se doznava iz Gibraltarja, objavljajo tamkajšnji listi tudi seznam žrtev. V petek zjutraj je priplulo v gibraltarsko luko več angleških križark s člani posadke potopljene matične ladje za letala, številne ranjence je na kopno prepeljal angleški rušilec »G 82«, mnoge druge mornare in oficirje potopljene ladje pa so prepeljali v Gibraltar letala. Bajna ladja , MaIaya" poškodovana Berlin, 15. nov. d. Nemško vrhovno vojne poveljništvo objavlja, da so nemške podmornice potopile angleško .etalsko matično ladjo »Ark Royal« ter po kodovaie bojno ladjo »Malava«. Japonska bo zvesta politiki osi Pomembna izjava japonskega polit ka Milan, 15. nov. d. V razgovoru s tokijskim zastopnikom lista -»Popolo d' Italia« je znani japonski politik Tokutomi nagla-sil, da Japonska mora stopiti v vojno tn da bi morala prav za prav vstopiti celo že prej. Japonska mora stopiti v vojno zaradi zvestobe prevzetim obveznostim, torej v soglasju s paktom treh velesil in zaradi vzrokov, zaradi katerih mora Japonska pač na vzhodu reagirati, pa naj bi to pomenilo življenje ali smrt. Mislim, da je tuli mnenje pretežne večine japonskega ljudstva, da mora prijatelj priskočiti svojemu prijatelju na pomoč, če ga napade na ulici razbojnik. Prav tako mora Japonska pomagati Nemčiji in Italiji, zakaj Amerika je že pričela svoj napad. Amerika prav dobro ve, kakšen duh preveva japonski narod in kako je prežet s solidarnostjo napram osi. Zaradi tega je pričela Amerika brez moralnih pomislekov uporabljati napram Japonski politiko šikan iri zdi se, da je konflikt blizu. Japonski narod ne pričakuje in tudi neče nikakega kompromisa Vsi poslanci in senatorji so sedaj prav tako kakor finančni in vojaški krogi za intervencijo. Japonski narod vidi v danih okoliščinah v zadržanju Amerike nekaj še bolj izdajalskega kakor pa v svojem tradicionalnem sovražniku Sovjetski Rusiji. Razen tega se ne sme pozabiti, da vodi naravna pot Japonske proti jugu Japonska mora usmerit; ofenzivo proti južnim morjem doč;m zadostuje ni severu oja-čenje defenzive. kakor ie sedaj v pripravi Mogoče je. tako je Tokutomi zaključil svojo izjavo, da postane Tojev kabinet vojna vlada, zakaj Tojo se zaveda intervencij- ske volje japonskega naroda. V Angliji predvsem pa v Ameriki nrrslijo, da se Japonska bliža svojemu gospodarskemu izčrpanju, v resnici pa hoče Japonska prav sedaj demonstrirati svojo moč. Sestanek japonskega parlamenta Tokio, 15. nov. s. Ob današnji otvoritvi izrednega zasedanja japonskega parlamenta je bilo mogoče opazovati nenavaden prizor. Zaseb. avtomobili, s katerimi so se na-Zasebni avtomobili, s katerimi so se navadno vozili člani zgornje in spodnje zbornice na seje, se niso več nikjer pojavili m člani obeh zbornic so se rajši peljalli na zasedanje parlamenta z avtobusi ali pa šli celo peš. S tem so hoteli dat; vsemu prebivalstvu zgled varčevanja v sedanjem ča-siu. Japonski listi navajajo imena najbolj znanih dipl orna t sii h in drugih osebnosti, vodilnih politikov i,n predstavnikov težke industrije. skratka oseb. ki so zelo bogate ki pa so hotele 6 svojim današnjim zgledom pokazati da se hoče;o odreči vsemu zunanjemu udobju, ko gre za velike odločitve naroda. Zajet španski parnik Madrid, 15. nov. d. španski parnik »Isla de Teneriffa« <5115 ton), ki je plul iz Barcelone proti New Yorku so zajele britanske vojne ladje in odpeljale v Gibraltar šest potnikov je bilo odvedenih s parnika in šele po petih dneh je bilo španskemu parniku dovoljeno nadaljevati vožnjo. OBLEGANJE SEVASTOPOLA IN KERČA Odbit! sovjetski protinapadi na srednjem bojišču — 44 sovjetskih oklopnili voz uničenih — Bombardiranje vojaških naprav in prometnih sredstev pri Moskvi in v Petrogradu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vo ske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na Krimu so priborile nemške čete v napadih na Sevastopolj in Kerč kljub trdovratnemu sovražnemu odporu nadaljnja področja. V srednjem odseku vzhodne fronte so bili odbiti močni protinapadi pehote in oklop-nlh voz sovražnika. Sovjetske čete so izgub le pri trni 44 oklopnih voz. T< rke baterije nemške vojske so obstreljevale z dobrini učinkom vojaško važne naprave v Petrogradu. Močni oddelki bojnih in strmoglavnth bojnih letal so napadli sovjetske poljske utrdbe, zbirališča čet, železnice in letalska oporišča na področju južno od Moskve m vzhodno od LadoSkegn jezera. Sovražnik _e imel občutne izgube ljudi težkega orožja in železniških vagonov Nadaljnji uspešni letalski napadi so bili usmerjeni proti napravam n? murmanski železnici. V pretekli noči so nemška letali« bombardiral-» Moskvo in Petrograd. Kakor je bilo obtavljeno s pn«ebn'ir» poročilom, je nemška vojna mornarica priborila nov velik uspeh. Podmornice so napadle na zapadnem Sredozemskem morju oddelek angleških bojnih ladij Pri tem sta potopili dve podmornici pod vodstvom kapitanov korvete Treschkeia in Guggenberireria nos-"?ko letal » Ark Roval« ter poškodovali bojno ladjo »Malavo« tako težko, da so jo morali zavleči v gibraltarsko luko. S torpedi so bile zadete nadaljnje angleške enote Nosilka letal »Ark Royal« je bila že 25. septembra 1. 1939 hudo poškodovana med letalskim napadom, po obnovi pa je bila vnovič uvrščena v službo Angleška admiraliteta je to izgubo priznala. Na morju ob Angliji so uničila bojna letala pred škotsko vzhodno obalo tovorno ladjo « 1500 br reg. tonami. V severni Afriki so sestrelila lovska letala štiri sovražna letala v močnem angleškem lovskem oddelku V rasu od 5 do 11 novembra je izgubilo angleško letalstvo 119 letal, dočim smo izgubili v istem času v borbi proti Angliji šest lastnih letal. Italijanska pehota odbija sovietske protinapade Berlin, 15. nov d. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so oi-le včeraj v srednjem odseKu vzhodnega bo išča posebno aktivne italijanske čete ki so odbile vrsto sovražnikovih protinapadov Sovjeti so z močno podporo tankov m topništva izvrši.; na tem mestu več močnih protinapadov, ki pa so se vsi zlomili ob ži lavem odporu italijanske pehote Potopljena sovjet?' a transportna ladja rerlin, 15 nov s. Dne 12. t. m. je velika etska prevozna ladja na plovbi prot: Kronštatu v Finskem zalivu zadela na mino in se v nekaj trenutkih potopila. Obkoljevanje Kerča in Sevasfrspsla Brezuspešni sovražn* prizkusi, da bi se zadržal pritisk nemških in zavezniških čet Budimpešta, 15. nov. s. Po zadnjih vesteh s fronte se nadaljuje napredovanje nem-ših in rumunski h čet na polotoku Kerču. Nem ko topništvo in močno letalsko bombardiranje sta na nekaterih točkah odprla pot pehoti, ki zavzema številne utrdbice in utrjene postojanke. !';allovill se jc popolnoma poizkus sovražnika, da bi zadržal nemški priti k na področju Kerča. Nem ke in rumunske čete so blokirale celoten pas in spravile sovjetske čete v zavezniške klešče. Tukajšnji vojaki krogi pripisujejo znatno važnost uspehom nemkih in ru-munskih čet, ki so po zlomitvi srditih odporov sovražnika dosegle Črno morje južno od Kerča Rdeče čete, ki se unvkajo proti Sevastopol ju, nudijo obupen odpor na hribovih okoli trdnjave. Nenvko letalstvo uničuje neprestano utrdbe v Done k kotlini, kjer je pritisk nemških itn italijanskih čet čim dalje hujšn. Sovjetske čete so biile prepodene s številnih važnih strateških postojank, kakor poroča madžarska brzojavna agencija. Nemške in italijanske čete napredujejo povsod. Sc.de'ovanje madž Tskih čet pri teh operacijah je zbudi'lo pozornost tukajšnjih vojaških krogov. Oddelki madžarskih imženjer-cev so se hrabro izkaza'1! pri zavzetju nekega važnega mostifča. Madžarske čete. ki čistijo zasedeno ozemlje, so v preteklih dneh dokončale svoje de'o Posebni oddelki so odstranili i številne mine, ki so jih umikajoče se sovjetske čete namestile tudi v tovarnah in javnih zgradbah. Mnr**i ruski de'avci so prostovoljno izročili madžarske- mu pove*ljni'tvu br.-nbe, ki so jih jim za uprlli politčni komisarji da bi razstrelili irdustrijske naprave m električne centrale Delavci sami so o>b več pril;kah izdali pod-min.;rana poslopja in povedali kje je di-namit. Budimpešta. 15. nov. s. Sovjetski pod oficir, ki je bili zajet pri operacijah na Krimu, je izpovedmi, da je bil o>b začetku nemških onoraci1 na Krimu na drugi obaili ož;ne pri Kerču. Čim se je Kerču približala nemška nevarnost, je njegov polk preiel ukaz. naj gre preko ožine in ojači čete v Kerču. Medtem ko so se sovjetski vojaki na majhnih čolnih in splavih prepel javali preko ožine, ki je široka 8 km, so se pojavila nenrika !eta'a. ki so začeila takoj ob streljevati sovjetska ojačenja Samo 40 od stotkov ruskih čet je dosegle obalo pn Kerču Mnogo prevozn h sredstev je bilo zadetih in prav tako je bil uničen -koraj ves bojni matenail po'ka v tcv-ii strojnice in male prot;tankovske topove. Monakovo, 15 nov. &. Vsi tukai^riii li«* poročajo ob"irno o velik h in naglih nem kih uspehih na Krimu. List »Miinchene NVjeste Nachrichten« pravi da so se nem ške in rumunske čete približale že nepo sredrn, Kerču in Sevastopol ju. tema dv-j-na poslednjima odpornima tt-čkama ^ovjctsKe vojske na Krimu. Pristan 'ke naprave teh dveh mest. ki sta deloma dobro utrjeni, no torej že pod ognjem nem"kega topništva, ki v sodelovanju z 'eta'kimi si'a.m> preprečuje nadailjnjo evakuaci;o sovjetskih čet -z Kerča. mentar zadnjih izjav Cordella Hulla, ki je dejal, da je Finska zavrnila ameriško ponudbo prav zato. ker hoče podpreti nemško :>ri7^dpvan,«? lemogočijo ameriške in angleške dob^'~ Rusiji preko Murmanska in Arban^ska. Hull ie torej >čital Fincem, da hrčeio sabotirati pod-ooro demokratskih sil Sovjetski zvezi Da bi ne bilo nesporazumov je zastopn"k Bele hiše dodatno k — -i-^eea ministra novinarjem dejal, da »se morajo te •zjave smatrati za pos^dnii in definitivni ^omin« Ce bi vlada v Helsinkih vztra-ala na svojem stališču bi za vselej izgubila ameriško prijateljstvo, kar bi imelo nepopravljive posledice, na primer neposredno vojnn ;n ustrezajoče sank-iie z ameriške strani. Ali si je mo«^« •-»*"»hctovijati še kako nujše izsi'ievanje in še kako veHe brezobzirno vmešavanje9 Zadnji smoter te nove radikalne revizije Monrotjeve dok-»r.ne. naglašajo v Rer-invi. nj izpolnitev obljub o pomrčv danih Sovjetski zvezi, marveč pridobitev nadaijnjih pomorskih n letalskih ter gospodarskih oporišč. Zato naj bi se tudi na najslabotnejšo vzhodno točko pop''kp'* r-1-cned'fiiPka zbora. Morda bo še notreben kje na Ark- tičnem morju, kjer se bodo morda tudi še našla kakšna oporišča, ki ne bodo nič manj pomembna kakor Murmansk m \rhange'sk V vsakem primeru se lahko rIullov poskus smatra za izjalovMen Nie-lovi argumenti rvsn prpnr:čali ameriškega javnega mnenia. ki se zaveda, da ie finski odgovor pomenil hud udarec za Belo hišo. p:rv>olO.) Monakcvo 15 nov. s. Glede odmeva finskega odgovora na ameriško noto pripominjajo »Munchner Neueste Nachrichten«, da je po vesteh iz Stockholma povzročil nerazpoloženje tako v Londonu kakor v VVashingtonu. kjer se sedaj trudijo, da ni avnosti prikazali da so v finskem odgovoru nekatera mesta, ki še puščajo odprta vrata. V Londonu se tudi že oglašajo trezni glasovi, ki odsvetujejo vladi vsako prenagljenost glede vojne objave Finski. Madžarski in Rumuni'1, češ da bi tak korak naletel na zelo neugoden odmev na Skandinavskem vendar pa se nevtralnim opazovalcem zdi verjetno, da se angleška vlada ne bo mogla več izmikati pred Stalinovimi zahtevami. Ozadje ameriškega usiralnvanja Finske Ne pirmoč Sovjetski zvezi, marveč pridobitev novih pomorskih; letalsk h in gospodarskih oporišč Berlin, 14. nov. u. General Wavell se je od torka mudil v Teheranu, da bi se sestal z Litvinovom, sedaj pa je odpotoval neznano kam, po nepotrjenih podatkih najbrž v Tifiis, kjer naj bi ga že pričakoval maršal Timošenko. Znano je, da mnogo govore tako v Londonu kakor v Moskvi o nujni potrebi tesnega vojaškega sodelovanja na Kavkazu glede na razvoj položaja, ki postaja zaradi zmagovitih operacij osi na Krimu in v smeri proti Rostovu vedno bolj vznemirljiv. Gre za čim hitrejšo ureditev zapletenega in kočljivega vprašanja vojnih dobav. V ta namen so sklicali neke vrste trojno tehnično konferenco, na kateri naj bi »tretjo zaveznico« Ameriko zastopala vojaška misija, ki je te dni odpotovala iz Washingtona. Ta nv^ip pa ima baje še nalogo dognati, kdaj in kako naj bj se praktično izvedel Stalinov in Rooseveltov vojni načrt in na katerem mestu bi se najbolje uporabile ameriške divizije, ki naj bi jih Zedinjene države v ta namen poslale na kontinent. Zanimive so v tem pogledu poučne pripombe polslužbeneea washingtonskeea vojaškega izvedenca, ki n^vi. da ie na juž-novzhodni fronti (Kavkaz. Bližnji vzhod in Egipt) dovolj sil. Oiačiti bi bilo treba severno-vzhodno fronto (polotok Kola in Belo morje). Zato bi bilo treba oba v ta namen določena ekspedicijska zbora poslati na to področje, na katerem se bodo v prihodnji pom^di nedvomno razvile operacije širšega obsega. Za pričetek teh orer^M r>a je baš potrebno. da Murmansk ne preide v sovražne roke ter da se Nf»mc; in "i'Vir»vi ne poraste polotnka ter važne pro- metne zveze Ar]hnn«elpk—Vo^^da Oč'tno }e tudi to globiti razlog, ki 1e wa?hington-ski vladi narekoval znani diplomatski ko- rak v Helsinkih in prav gotovo ima tudi tak pomen prijateljstvo, ki naj bi ga Finska izgubila, ker se bo še nadalje borila ob strani Nemčije '-V'"i5eno. da se bodo Finci nekega dne znašli tudi proti ameriškim vojakom. Te informacije so očitno najboljši ko- Neuspeh angleških letalskih ofenziv Berlin, 15. nov. s Gerhardt Weise objavlja v listu »Volkischer Beobachter« članek o strategiji angleškega letalstva. Najprej omenja Stalinovo nezadovoljstvo zaradi nezadostne angleške pomoči, izraženo v govoru dne 7. t. m., nato pa pripominja, da se mora odslej Anglija vedno bol; posluževati letalcev vseh mogočih ras. ako hoče nadaljevati svoje letalske operacije. Poskusi večjih letalskih poletov, ki naj bi predstavljal': angleško razbremenilno ofenzivo za Rusijo, so veljali angleško letalstvo 300 pilotov, k: so padli ali pa bili zajeti. Kakšen namen imajo potemtakem te letalske ofenzive, ki se konca*o samo z neuspehi. Sama angleška vlada je dvakrat, ko ji je ušla resnica, uradno izjavila svojemu narodu in vsemu svetu, da se ni mogoče naslanjati na strateško uporabo angleškega letalstva in na rezultate njegovih bombardiranj. medtem pa še nadalje padajo aa tla angleška 'etala vseh mogočih tipov. Kakšen pomen ima takšno zapravljanje sil? Nihče na svetu ne ve odgovoriti na to vprašanje. Letalski spor- 1 v Sredozemlju Berlin, 15 nov. s. Doznava se. da so nemški lovci v nekem spopadu nad Sredozemljem 12. t. m. sestrelili štiri angleška letala tipa Curtis. Finska si hoče zagotoviti strateške mers Ameriško in angleško javnost vzneerirja finska zasedba murmanske železnice Helsinki, 15 nov. s. Listi še vedno razpravlja'o o finskem odgovoru na ameriško noto ter pripominjajo, da je na dnu tradicionalnih prijateljstev med narodi često navaden egoističen račun ki se tu ln tam nepričakovano razkrije, kakor se je to zgodilo v primeru ameriške vlade. Kaj zahtevajo v bistvu Zedinjene države? Ker so danes na strani Anglije In torej tudi na strani boljševikov, jih vznemirja finska zasedba železnice iz Murmanska, ki jim preprečuje dobave sovjetsk! Rusiji. Finska bi torej morala umakniti svoje čete, se odpovedati svojim nacionalnim Idealom ter dokončno kompromitirati vse svoje interese samo za to da bi Angležem ln Američanom dovolila podpiranje čet. ki jih je Stalin hotel pognati proti civilizirani Evropi. Očitno je. da mora Finska postopati čisto drugače, ako hoče zares zavarovati interese naroda in si zagotoviti mirno bodočnost. Zadržanje Sovjetske zveze proti podlemu napadu na mirni finski narod. — tedaj le ta napad povzročil zgražanje Roosevelta in nleffovega pritatelja Churchilla. — ne io-puščn nobeneea dvoma o nutnosti aedanle-en postookp finske vlsde da ne zasede ozemlla k1 so bile Fincem tednJ odvzeta temveč si zagotovi tudi nova strateška oporišča onkraj stare meje, ako naj se učin- kovito uspešno zavaruje proti bodočim sovjetskim napadom. Požrtvovalnost finskega naroda Stockholm, 15. nov. s. Angleški opazovalci. ki so v zadnjem času proučevali notranji položaj na Finskem, so soglasnega mnenja, da niso resnične vesti angleške propagande o finskih gospodarskih težavah ter o nezadovoljstvu finskega naroda. Eden izmed teh opazovalcev piše celo v listu »Daily Telegrapha«. da je finski narod pripravljen da vzdrži najhuiše gospodarske težave, ker je zelo domoljuben in trezen narod ki se v polni meri zaveda odgovornosti v sedanjem trenutku. Helsinki, 15. nov. s Finska vlada Je včeraj predložila parlamentu predlog predsednika republike o povišani« premoženjskega davka za 100% in dohodnine za 50»/«. Finska trgovfp?Va pogajanja z Italijo Helsinki. 15 nov s Odposlanstvo finskih gospodarskih «rtrokovnikov bo v kratkem odpotovale v Italfo 1n Švico, kjer se bo pogajalo za sklenitev novih gospo» darskih dogovorov za 1. 1942. Ogorčeni protesti ameriške Javnosti proti spremembi nevtralnostnega zakona Naraščajoča razcepljenost amerikega ljudstva New Tork, 14. nov. s. Iz vseh krajev države prihajajo protesti proti odobritvi sprememb nevtralnostnega zakona v kongresu. Li3t »Journal American« opozarja v članku z velikim naslovom vlado na veliko nevarnost zaradi njene vojne politike, medtem ko je ves narod nasproten vojni ln je kongres v ~em vprašanju močno razcepljen Organizacija America First, ki je znana po svoji izolacijski ln protilntervencijski borbi in ki šteje več milijonov ljudi napoveduje ojačenja propagande tiska proti vladi, da bi S6 D C lj spr>štova!a volja ameriškega ljudstva. List rChicago Tribune« piše, da ja Roosevelt proti volji večine ameriškega ljudstva izdal ameriško demokracijo. Tudi drugi listi poudarjajo, da do-kazujo sprejem vladnega osnutka s tako libko večino, da nI edinosti v ameriškem Ojudstvu, ki bi morala biti pogoj za vstop ♦ vojno New York, 14. nov. s. Po Izjavah, ki jih je podal republikanski poslanec Pinkham neki veliki severnoameriški tiskovni agenciji, se je Bela hiša poslužila vseh sredstev pritiska, da bi pridobila poslance za spremembo nevtralnostnega zakona. Tako Vo bil neki poslanec, kl je ležal v bolnišnici, prepeljan v zbornico, da bi lahko glasoval. Nekaterim poslancem so bila obljubljena Vudi visoka mesta v sodiščih, pri raznih jiadjetjih in na pošti ter se je mnogo po-s*&v.cev odločilo proti svojemu prepričanju samo zaradi takšnih obljub za vladni predlog. Buenos Aires, 15. nov. s. Washlngtonskl poročevalec lista »Nacion« piše. da se je moral predsednik Roosevelt za dosego večine v kongresu s pismoma obrniti na predsednika reprezentančne zbornice ln še-fo vladne večine. Roosevelt je v teh pismih baje trdil med drugim, da se položaj Zedinjenih držav proti zunanjemu napadu slabša ne le v Evropi in Aziji, temveč celo v parnih ameriških republikah, drugi narodi, bodisi prijateljsko ali sovražno proti nam razpoloženi, pa napačno tolmačijo naše cflja in našo misel. Evropski komentarji Berlin, 15. nov. s. Ukinitev glavnih klav-zu' zakona o nevtralnosti Amerike ni zbudila v A morilk i nobenega presenečenja. Roosevelt je upal, da se bo ob tej priliki potkazalla mogočna manifestacija narod ie solidarnosti v prid njegove vojne politike, senat in zbornica pa sta predsedniku dokazala, da je večji del naroda proti sodelovanju Zedinjenih držav v evropski vojni. Glasovanje predstavlja izraziiit moralen poraz predsedn :ika Rojeeveka. »Lotkalanzeri-ger« piše, da bi bili Roosevelt gotovo poražen, če bi ob zadnji uri ne poslali zbornici »senzacionalno poslanico«. Gotovo je tudi, da se je predsednik v zadnji minuti poslu -žil v ob i" ni meri korupcije. Uspelo mu je zavleči državo v vojne operacije samo s pomočjo diktatorskih obla ti, a tudi s praktičnega stailirča ima ogromna opozicija, ki se je pcdcazala v parlamentu, največji pomen. R cose vet! t ne mere pričakovati "d svojega n-iroia strnjenega napora in mobilizacije v prid vojne. Formalno ima sedaj pooblastilo za vojake operacije na Atlantiku, svetu pa je biro dokazano, da imajo Zedinjene države diktaturo, ki ne sloni na pristanku naroda. »Borsenzeitung« piše. da bodo sedaj prisile oborožene ameriike trgovske ladje ob -vpremstvu vojne mornarice v vse pasme, ki prod Javlja jo coorac'j"jko področje. Za vse poledice bo odgovoren pr^J amerikim naroJom predsednik Roosevelt. Madrid, 15. nov. s. Glede na vest. da ie air.cr"ki kongres odobril spremembo nev- tralnostnega zakona, poudarjajo tukajšnji listi, da je Roosevelt sicer dosegel svoj namen, da pa skromna večina pri glasovanju znova dokazuje, da je aroericko javno mnenje nasprotno vojni in da je ameriška vlada vedno manj popularna s svojo vtladno politiko. PošMjanje oboroženih trgovskih ladij v angie -ke luke nasprotuje temeljnnn načeU-rn nevtn i'n'nti. Gre samo za dejstvo, ki naj Zednjene države požene v vojno, kateri je arneri ko ljudstvo ocfločno nasprotno. Berlin. 15. nov. s. Dana?nji nemški listi posvečajo svr.ie komentarje ukinitvi ameriškega revtrrlnrstnera zakona, sprejeti v reprezentančni zbornici z 212 glasovi proti 194. Predvsem poudarjajo, da je Roosevelt izvajal velik pritisk na kongres, prav tako tudi vsi njegovi sodelavci, ki čim dalje bolj z najrazličnejšimi sredstvi, tudi nedovoljenimi, podpirajo židovsko hujskaško in afa-ristično politiko, kljub vsemu pa znaša večina za Rooseveltove predloge samo 18 glasov. Iz ameriškega vira objavlja »V61-kiseher Becbachter« zanesljiva poročila, po katerih si je mogoče ustvariti sliko o načinu, kako je bila prioravljena komedija, ld je pomagala uresničiti Rooseveltove nakane. šibka zmaga ie bila tudi to pot. kakor se redno dogaja pri demokracijah po imenu, dosežena brez sodelovanja ameriškega ljudstva. Goljuf Rcoseveltovega kova seveda ne potrebuje sodelovanja naroda za izvršitev svojih naklepov in njegovo spretno manevriranje mu je pripomoglo k skromni večini, kl naj ga prav po demokratsko opravičuje in da krinko navidezni zakonitosti. Vse skupaj pa ni nič drugega kakor rezultat njegovih osebnih teženj, ki se rr njo za vsako ceno uresničiti Diplomatsko-nolitična korespondenca piše: Roosevelt, kl se ie spet poslužil sentimentalnega izrazoslovja, je trdil, da je za njim strnjeno vse ameriško ljudstvo, šibko večino, ki jo je dosegel na način, o katerem ja bolje, da ne govorimo, dokazuje prav nasprotno. Severnoameriško ljudstvo nima prav nič opraviti s predsednikovimi ma-hinacijami. Dejansko Roosevelt s svojo navidezno borbo za svobodo samo prikriva svojo podporo imperialistični Angliji ter svojo pomoč v orožju smrtnemu sovražniku svobode, boljševizmu. Vse to še bolj razkrinkujo moža, ki z vsemi sredstvi potiska svoj narod v najbolj nevarno vojno pustolovščino, ki si jo je mogoče predstavljati. Brazilski zunanj' minister v čilu San tla go de Chi.e, 15 nov. d. Brazilski zunanji minister Arranha Je v petek službeno obiskal podpredsednika čilske repu-! blike Mandza. Čilski zunanji minister Ros-setti ;'e na čast brazilskemu gostu priredil svečan banket, na katerem je v svojem govoru Izjavil, da predstavlja čilsko-brazilsko sodelovanje, ne da bi bilo agresivnega značaja, splošno ameriško nujnost, ker je element napredka in mirovnega prizadevanja v korist celokupne ameriške celine, čilski zunanji minister je nada;je zagotovil, da bo -čile v duhu svo ega energičnega, ameriškega privrženstva smatral sleherni napad na ozemlje ali suverenost Brazilije za kršitev svojih lastnih tal. Braz;Iski zunanji minister Arranha je v odgovoru na Izvajanja čilskega zunanjega ministra iz avil, da bi morale ameriške republike glede na razmere na ostalih celinah skupno bran ti svojo nacionalno in te-! ritorijalno var^s* na ta način, da preprečijo kakršno ,u- - vplive na usedo katerekoli ameiiškc . _2ele. Kessglasfa v an-.iIešEism An^eški psLtični krop zahtevajo pcc&SROvo Churchillove vleče ženeva, 15. nov. s. Tu je zbudil veliko žav, za katero je Churchill tako prosil pozornost članek londonskegal ista »Ti- Nemško podmornice zasledujejo sovražnika mes«, ki je v svojem komentarju o otvori- tudi v poslabčnnem položaju, in ga bodo za-tveni seji ansrleškega parlamenta pripom- i sledovale še n^/ialje, dokler ne bodo dese-nil. da zaupanje spodnje zbornice ne Ve- ' glo svojega cilja. lj". vsem Churchillovim sodelavcem. V zvezi t tem pripominja londonski poročevalec lista »La Suisse« da članek v listu »Times« verno prikazuje razpoloženje angleško javnosti. Churchillovo upiranje žrtvovanju nekaterih njegovih sodelavcev na-spr-','i Te prevladujočemu razpoloženju v angleških političnih krofih, ki si žele v tem pogledu razčiščen ja. Na drugi strani so v pr iam-mtarnih krogih zagovorniki ener-gi"r-.:?ih metod. M na i bi bolj ustrezale kritičnem pc-ložiiu, v katerem se je zna-ši-i Anglija. Postopanje z vol v■•"'» Bedford-sicim jo zbudilo v Londonu velik odpor. Zrano namreč, da je vojvoda Bedford-ski izjavil da ne bo napravil nobenega koraka več zs Anglijo Odsrovor vlade bi norel biLi tsk. da bi zaplenila vse premoženje Bcdfordskega voivode. ki velja za najbogatejšega Ansrleža. kar pa se ni zgodilo. 7 . ii tega je razumljivo ogorčen 1e prebiva :siva, ki očita vladi pomanjkanje energij* VVarHngton, 15. nov. s. Zastopnik! kme« tk'škrga. ministrstva, ki so se te dni vrči1: iz Londona kjer so bili v posebni misiji. pripovedujejo, da v angleški prestolnici ni vse v redu Uvedene so bile nove stroga ome;itve na področju hrane. T?>ko bo^a prejemali odslej I.ondončani samo po 2 na mosT Posebni ukrepi so bili irdari glc-d« na bližnje božične praznike Zaradi varčevanja papiria in lepenke ne bo mogoča pošiljati voščilnih razglednic P.enovedaho jo nadalje -izdelovanje papirnatih predmetov, ki jih uporabljajo brivci pri onduliranju ženskih las. Nadaljnje omeji Ive se t'čojo gledališč in kinematografov. ki bedo morali omeiitl svojo reklamo in ne bodo smeli tiskati več kakor 10 izvo dov nrop-rama Ti novi ukrepi so povzročili vrhko ne^adovolistvo med Londončani. ki čutijo, da so se kljub urad nr-M ort!r"izmu razmere zelo poslabšale Berlin. 15. nov. s. Glede poslednieaa Churchillovega eovora o bitki na Atlantiku poudarja »Volkiacher Beobachter«. da jo edlnp. ranici ChurcHllovih Iziav ugotovitev o naraš^anlu števila nemških oodmonre in letal, ki napadajo vse fjri'-7 '-'-o f>.ew .»TO (*r-nrov jf npm- 2-T"o v bT*"! "»r^fi V-i-T ........ ^ ........ f n 'r^v n^M-rHn*' g..^.* , ^ 1 t,• '' ^ ^^ "-'-o .'o P^^^^inof or-^-lV cM \r)- pijii ved"o vof« P^injr-ine^a rtelovonfa nemškega brod^vii na A^'ant1ku ne bc mogla ustaviti niti pomoč Zedinjenih dr- Slavlca šcfsrfev v C!as^owu Stcckhoim, 15. nov a. V Glasgovvu je izbruhnila stavka 2000 avtobusnih šoferjev. Promet je za 24 ur bil ustavljen in se je nato s sodelovanjem vo.aštva obnovil v omejenem obsegu. De! Nof?^f0ve*»a Strnda za HdedI Uviž Stockholm. 15. nov. s. švedska znanstvena akademija je sklenila, da del fonda, kl shiž; za Nobelove nagrade, izroči Rdečemu križu. Občinstvo naj sodeluje pri kontroli cen Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Je ie 9. maja t. 1. izdal naredbo s predpisi glede cen blaga, ki določa, da morajo vse cene za blago, storitve in rabokupe. kakor ao veljale 15. marca t. /„ ostati nespremenjene, kolikor se njih morebitna izpremem ba izrecno ne odobri, za blago narširše potrošnje pa se na podlagi te naredbe izdajajo cenik z najvišjimi cenami. Včeraj smo objavili maksimalni cen:k št. 4, ki ga ie izdal Visoki Komisar na podlagi omenjene naredbe. Ob tej priliki smatramo za potrebno opozoriti vse naše kupujoče občinstvo, naj bo disciplin rano in naj v lastnem interesu, zlasti pa v interesu gmotno mj-šibkejŠ'h slojev, ponsod pomaga nadzirati izvajanje predpisov o cenah Kršiive na-tedbe o cenah se strogo kaznujejo, saj znaša kazen za krš'tev cenika 380 do 38.000 lir, v ostalem pa se kršitelji te naredbe kaznujejo po zakonu in se jim vrhu tega začasno ali trajno vzame pravica obrato ven j a. Ostro je treba obsoditi postopanje neka terih posamezn kov, ki za blngo, ki ga tre nutno ni do\~olj na trgu. nudijo višje rene pa tudi postopanje tistih, ki vse to vidijo in pri tem ostajajo pasivni. Vsak tak po skus izigravanja predp;sov o cenah je tre ba v kaTi zadušiti, ker je v ostrem na~prot ju z interesi najširših sloiev pet oin'ko' zlasti pa delavcev in nameščencev kr wma jo sredstev, da bi kupon-ah življenjske po trebščine pod roko po rišjih cenah. Oblastva nastopajo z vso odločnostjo proti vsakemu kršitelju predpisov o cenah toda tam, kjer ni tožnika, ni sodnika. Če Si/ kupujoče občinstvo samo drži pasivno in gleda, kako se predpisi izigravajo, potem tudi oblastvo pri najboljši volji ne more pomagati. Zato je nujno potrebno da ^se naše občinstvo sodeluje v borbi proti k.ši tel jem predpisov o cenah, da bo kontroli* res učinkovita. Pri tem naj se občinstvo zaveda, da bo oblastvo najstrože postopalo proti vsakomur, ki skuša izigravati predpise, kar dnevno dokazujejo šteiilni primeri Za sledovanja kršiteljev in strogih obsodb. Elektr.fikacija prometa na progi Bolegna-Trento Bologna, 15. nov. s>. D-vi je prometna minister Hutit Venturi v spreirk^vu državnega podtajnika v nemškem prometnem ministrstvu dr. Keonanna otvork Oiektrični pr> met na progi Bo.ogna—\ erona—Trento, ki predstavlja potrebno dopcuutev dosedanjih električnih prog v do-žmi 205 km, tako da je sedaj vsa g.avna železnika zveza od Brannerja do Keggio Cailabria v skupni dolžini 145l km eiek.trific.rama. Postaja v Bo.--gni je bil*a okrašena z italijanskimi in nemškimi zaitavaimi. Oaotno službo je imai oddeuek železniške milice z godbo. Med ot^bneotmi, ki so priš.e v Bo-iogno, so biti tudi državna poJiajnk Jan-ne.li, gonera-ini ravnatelj če.ezm.c, senator VCiani, nacionalna zaupnik fa.i.Jtučne že.ez-ničarjke organizacije, gen ara. ni poveljnik že.czniičurake minice in mnog. drugi ž&cz-nič n>ki -funkcionarji. ' Minister Ho&t Vunturi in drža\ni podtajnik dr. Keimann »ta biia sprejeta ob svojem prihoiu z .taiujaruko himno, po-zdravili pa so ju pre. akt, zvezni tajnik n drugi zatJCu^.M ca-aati. Po preg.edu častnega oJdojku nii. .ce sta minister Hcxvt Ven-tu>ri in nomk. drž.vni poitajnik sitipiia v v;aik, ki je ob 8. 5 m inut odpo.jal, ko je godba pono.no 7aiy.a.a ita^jaaiiuo ^n no n-bko himno. Pogreb gi:ner£.-j Huntzlserfa Vichy, lo. nov. d. Lopoiune so u-ii v cer-sv. Ludv ka v Vichyju žane svečanosti pokojnim francoskim vojnim ministrom generalom Charii3om Himtzigerjem Svečanostim je prisostvoval maršal Petain skupaj s člani vlade. Navzoči ats. bili tudi italijanska :n nc.aška deieg-c jr ter zastopniki diplomatskega zbora v Vichyju. žalne obrede je opravil kaidinal Gerlier, ki je blagoslovil šeat^ro krst, v katerih počivajo trupla ponesrečenega ger.era a Huntzi-gerja ter njegovih sc .elavcev. Cd pokojnikov se je poslovil ma šal Petain 3 kratkim govorom, v katerem je očrtal nj.huve vr' ne in zasluge. Rumunski trgovinski minister v Bratislavi Brat slava, 15. nov. s. Na povabilo slovaškega gospodarskega rr. nistra je prispel v slovaško prestolnico rumunski trgovinski minister Marinescu. SlovarSci v 2agretsu Zagreb, 15. nov, s. Za novega slovaškega pcs'anika v Zagrebu je bil imenovan dr. Josip Cicher. Predpisi za uwzni in fsvcznl preir,zt s klirinškimi državami Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi Kraljevega ukaza od 3 maja, glede na Ducejev razsrlss od 24 ap rila ln glede na svojo naredbo od 7 maja Izdal predpise g!ede uvnrnecra ln Irvornegn prometa z drže vami, s katerimi veljajo kli-ilnškl sporazumi. Kdor mora plačati blago, ki se šteje po veljavnih določilih, da izvira ali prihaja iz držav, s katerimi veljajo klirinški sporazumi in se to plačilo bodisi neposredno ali posredno nanaša na uvoz na podlagi dovolila Visokega Konlsarja za Ljubljansko pokrajino, je dolžan položiti ob zapadlosti dolga ustrezni znesek v italijanskih lirah pri zavodu »Banca d'Italla« v Ljubljani kot blagajniku zavoda »Istituto Nazionale per i Čambi con 1'Estero.« Tako vplačane vsote se vpišejo v dobro in se pridrža vinkullrane v prid zadevnim upnikom zaradi porneišega prenosa v smislu nosameznlh klirinških sporazumov. Plači-'a. ki -"ih orrpvl ne razdolž? dokler ne dobi upnik popolnega zneska ••rvje terjatve. Za uvož""« hlc^n no te* nnr^^b! se šteje olago. uvoženo na področje Tdub.'innskP pokrajine po kakršni koli carinskih režimih, izvzemši prevoz. Uvozniki, kl dokončno ali začasno uvozijo blago, izvirajoče in prihajajoče iz držav, s katerimi veljajo klirinški sporazumi, in izvozniki blaga, ki je dokončno ah začasno namenjeno v take države, so dolžni predložiti carinskemu ravnateljstvu posebno podpisano prijavo (deklaracijo* ki mora vsebovati tele podafke: a) ime ln bivališči prijavitelja, kakor tudi lastnik? blaga, čigar predstavnik je; b) kraj izvora in kraj namembe blaga: c) Število in vrsto tovorkov 7t ustreznimi znaki In številkami: b) popis blaga za vsak tovorek. z navedbo po kakovostnem imenovanju in količine. kakor tudi trgovskih nazivov, kl Jih ima blago: e) vrednost blaga. Prijava je neveljavna, če je popravUjeni. prečrtana aH drugače spremenjena, če podatki o koFčini m vrednosti, po katerih se morajo odmeriti tudi pristojbine v njej pofleg številk niso navedeni tudi z besed-a mi, ali če nima katere druge izmed navedb potrebn'h po tej naredbi. NeveMavm^Jti pri javite'j ne more več uve^avi*5 potem, kr je carinarnica prijavo sprejela. Uvoz Hkrati z v«fflko prijavo ie treba rt-za vefutne namene po'e1?no izjavo, v kateri se mora uvoznik izrecno zavezati, da bo opravil plačilo bflaga ob zapadlosti ▼ skladu s to naredbo. Zapad ostni rok nikakor ne sme biti daljši od običajnih rokov, glede na vrsto b&aga. ki se uvozi. Izjava, ci jo podpise uvoznik ali njegov zakoniti zastopnik, mora biti vložena v trojniku na posebnem obrazcu m mora navajati ime Upnika, popis blaga, znesek cene v valuti v kateri je plačilo 4i v 10 dneh obvestiti »Ist.tuto Nazionale por Cambi con i'Este-ro« o proiaji s prijavo v dvojn ku na poseb nem obrazcu in preko zavoda »Banca d' ita lia« v Ljub.jani. Izvoz Glede blaga, kl naj se izvozi na podlagi pooblastila Visokega komisarijata v Klirinške države je uvoznik dolžan predložiti • carinskemu ravnatel stvu v Ljubi ani ob vložitvi prijave (deklaracije) izjavo na o o sebnem obrazcu v štirih primerkih, z aa vedbo imen kupca in prejemnika blaga, po pisom blaga in če gre za nepreklicno pro iajo, zreška cene v valuti, v kateri je bilo p i-t;.lo dogovorjeno, ter zapadlost plačila pa gre za poSiljn^ na zalogo ali za itom.si„skc prodajo tudi en primerek for-ne navede pričakovani čisti izkup ček blago ki e v pošiljki, in aomneva zapa dlost ter atve iz tega posia Izjavi se mora priložiti prepis- fakture, ki ga podpiše prodajalec pri pošiljkah na zalogo ali za komisijsko prodajo tudi en primerk formalnega računa En primerek izjave, ki ga carinarnica vidira m na njem označi Izda no listino, se vrne izjavitelju. drugega obdrži carinarnica, ostala ava, pravtako vidirana, pa pošlje carinarnica zavodu »Istituto Nazionale per 1 Cambi con i Estero«. Naplačlla Vsakršno naplačilo za nakup blaga, izvira jočega in priha ajočega iz klirinških držav za uvoz v Ljubljansko pokrajino, se mora vplačati v lirah pri zavodu »Banca d ltalia« v Ljubljani kot blagajniku zavoda »Istituto Nazionale per t Cambi con 1' Estero«. Da se sprejmejo, se morajo ta naplačila nanašati na dovolilo, ki ga izdajo pristojna oblastva, sprejeta morajo di- ti v pogodbo o nakupu blaga in ustrezati trgovskim uzancam. Ob vplačilu se morajo predložiti listine, potrebne za dokaz pravilnosti posla. Pod določbe prvega člena, ki govori o polaganju ustreznih zneskov v italijanskih lirah, spadajo tudi prevozni in odpremnl stroški ter izravnalna tečajna razlika za plačila lz trgovinskega prometa, nekvarno določbi, da opravljena plačila ne r-zdolže dolžnika, dokler upnik ne dobi popolnega zneska svoje terjatve. Kazni Nekvarno kaznim po splošnih zakonih m kazenskih odredbah iz člena 12. Duce-jevega razglasa z dne 24. aprila 1941-XIX se kršiteljem določb te naredbe predpiše plačilo upravne denarne kazni v višini, ki lahko doseza tudi vrednost uvoženega ali izvoženega blaga. Te kazni se uporabljajo: a) za vsakogar, ki s pošiljanjem =kozi tretje države in z lažnimi navedbami ali drugače skuša dati blagu drugega izvora videz blaga iz določene države ali blagu druge namembe videz blaga, izvoženega v določeno državo (iste kazn-; se uporabljajo tudi zoper car:nske posrednike. k' bi pri tem sodelovali), b) zoper vsakogar ki v nasprotju z gornj;mi predpisi opravi ali sodeluje pn vplač lu za blago izv rajoče iz klirinških držav ki bi bilo uvoženo ali naj se uvozi v Ljubljansko pokrajino: c) zoper vsakogar, ki bi v nasprotju s predpisi v izvozn h dovo-lilih >nr<=ie! plačilo ali sodeloval pri sprejemu olačil za blEgo. izv rajoče iz Ljubljanske pokrajine, ki bi bilo izvoženo ali ki naj se izvozi v klirinške države, d) zoper uvoznike in izvoznike, ki bi prodali nepopolne netočne ali lažne prijave. Tudi v teh primerih se odmeri denarna kazen v višini, ki lahko doseza znesek, na katerega se nanaša kršitev ali pa na katerega se nanaša netočna ali lažna pr:java. Gornjo upravno kazen predpiše po kratkem prestopku carinsko ravnateljstvo. Zoper odločbo je v 15 dneh dopustna pritožba na Visokega komisarja, ki odloči dokončno. Pritožba ne odloži izvršitve. Dokler ni določen znesek kazni in opravljeno plačilo kazni, sme carinsko ravnateljstvo po potrebi zaseči blago in ga dati v hrambo ob stroških kršiteljev, razen ako ti položijo varščino v najvišjem znesku zapretgne denarne kazni. Prejšnje določbe, ki nasprotujejo tej naredbi, se razveljavijo Gornja naredba je objavljena v Službenem listu od 12. novembra in je s tem dnem stopila v veljavo. Nemška valutna politika Nemški gospodarski minister Funk, k' je obenem predsednik nemške Retchsban-ke, je te dni na zboru nameščencev Reichs-banke podal zanimive ugotovitve o nemški valutni politiki v vojni. Minister Funk je najprej omenil, da so pretekla tri leta. odkar mu je blio poverjeno tudi vodstvo Reichsbanke. V tej personalni ui>ji prihaja do Izraza načelo, da ie zdravo in močno gospodarstvo pogoj za dobro in stabilno valuto. V avtoritarno vodenem gospodarstvu je potrebno, da se tok denarja, kredita in kapitala pravilno usmerja, posebno v času vojne, ko nastopajo posebni denarni problemi, izvirajoči iz okolnosti, da stoji obtoku denarja nasproti zmanjšana količi na potrošnih dobrin. Prosti denar, ki ne more najti poti do potrošnih dobrin, je treba zajeti In ga privesti v državno blagajno za financiranja vojne. Ta denar bo po končani vojni zopet dobil polno kupno moč, ker bodo na razpolago dodatne dobrine, ld bodo v Nemčijo poceni in v obilni meri prispelo iz novo pridobljenih surovinskih področij. Z zakonom o nemški Reichsbanki od 15 julija 1939 je bila nemška valuta oproščena zastarelih predpisov o zlatem kritju kakor tudi mednarodnih interesov in vplivov, zlasti v pogledu obrestne mere kredita in cen. Nemški denar je toliko vreden, kolikor je vredno nemško delo. Država pa ,i«» in Ja r>K povišek 13.204 28 L. Tudi trošarine so bile zvišane in bodo prinesle trošarine na allkohod-ne pijače 250.000 L. na klavne živali pa 18 tisoč lir. Na novo je bila uvedena na predlog občinskega svetnika Prijatelja trošarina na tekstilne surovine in železnino, ki bo skupno s trošarino na manufakturno konfekcijo, čevlje itd. predvidoma prinesla 54.300 L. Z novim letom se bo pobiralo od kilograma bombaža in surove volne 0.15 L, od preje iz bombaža, lanu, konoplje, sukanca itd. 0.25 L, od 100 kg pol izdelane ga železa 2 L, od 100 kg železnih izdelkov 4 L, od 100 kg polizdelanega bakra, cinka, raznih drugih kovin in zlitin 3 L. v izdelanem stanju pa 6 L. Ta trošarina se doslej ni pobirala, ker je občina ščitila novomeško industrijo, kar pa v sedanjih razmerah ni več potrebno. Zvišana pa je bila tudi cena za električni tok, in sicer od K\V ure za razsvetljavo 1 L, za pogon pa 0.25 L. Na novo uvedena je postavka kontrolnih pristojbin na pivo in vino, ki znaša od litra 005 L. Občinske takse bodo predvidoma prinesle 87.511 L, dohodki od občinskih posestev in podjetij pa 454.391 L, kar v celoti ustreza predloženemu osnutku. Proračun veterinarskega sklada izkazuje 8800 L dohodkov, ubožnega sklada 56.000 lir, turističnega sklada 6200 L. vodovoda 120.000 L in elektrike 195.000 L. Glede vodovoda je inž. Absec omenil, da je nujno potrebna razširitev vodovodnega omrežja z gradnjo novega rezervoarja, ker više ležeči deli mesita iin prav posebno uradniška kolonija preko dneva sploh ne dobivajo vode. Tudi bi se moral vodovod a sanira tri, ker voda v kakovostnem pogledu nikakor ne ustreza. Župan dr. Polenšek je omenil da je Higienski zavod v Ljubljani že izdelal podrobne načrte za napravo moderne čistilni naprave, i^sotovljon pa je tudi že načrt za popolno rekonstrukcijo celotnega, vodovoda, ki jo bodo po možnosti v najkrajšem času iz- edli. Po sprejetju celotnega proračuna so .sklepali o predlogu pravilnika za izvrševanje proračuna za 1. 1942, nakar je župan dr. Polenšek zaključil sejo. Na koncertu „Sloge" Ljubijana, 15. novembra. Snoči je priredilo železničarsko glasbeno društvo »Sloga« v dvorai.i kina»Sloge« koncert svojega pevskega zbora v korist Rdečega križa. Obisk je bil prav zadovoljiv, vendar bi plemeniti namen koncerta zaslužil sfe večjo pozornost občinstva. Program koncerta je navajal izbor slovenske ljudske pesmi in nekaterih starejših in mlajših domačih skladateljev (Adamič, Ferjančič, Ipavic, Rožanc, Dev, Krek, Svetel, Vodopivec, p. Sattnec, Puš in Hu-bed). Nastopila je »Sloga« s svojim mešanim in ženskim pevskim zborom, polovico točk pa je absolvirala priljubljena koncertna pevka ga. Lovšetova ob spremljevaeju sv ojega sina dr. Saima Lovšeta. Pevski zbor je nastopil večidel s pesmimi lažjega značaja, uvežbal in vodil pa ga je »Slogin« neumorni umetniški vodja H. Svetel. Izvajanje mešanega prav kakor ženskega pevskega zbora, ki nista številčno močna, je pokazalo, da se pevci pod roko izkušenega pevovodje približujejo višji Kvalitetni ravni, čeprav je se niso povsem dosegli Njihovo petje kaže znatne tehnične odlike in precejšnjo glasovno izenačenost in spoje-nost, v vsem pa zapušča zbor vtis pevskega korpusa, ki ga preveva resno stremljenje po dobrem petju in velika ljubezen do tega plemenitega udejstvovanja. Posebej so to pokazale nekatere zahtevnejše skladbe, pri mešanem zboru predvsem Saittnerjeva »O nevihti« in pri ženskem, ki je nastopil samo z dvema točkama, Adamičeva »Ave Marija«. Ga. Lovšetova je zlasti z narodnimi pesmimi spet osvojila občinstvo in biLa, prav kakor zbor in njegov dirigent, deležna živahnega aplavza. V celoti je koncert »Sloge« pokazal, da naši vrli železničarji goje požrtvovalno in uspešno tudi lepo koncertno petje. Pomanjkanje zdrave vode Kostanjevica, 15. novembra Pred več leti je že pokojni župan Gerlo-vič Ivan pustil napraviti načrte, da bi se Konstanjevica opremila z vodovodom. Ostalo pa je vse do danes le pri teh načrtih, dasi bi se bilo to vprašanje lahko že davno realiziralo. Dasi mesto obliva reka Krka, Ima tako rekoč le dva javna vodnjaka, ki dajeta res dobro pitno vodo, to je oni na malem trgu pred župniščem in pri Soli, ki pa je tako oddaljen, da za mesto ne pride v poštev razen ob povodnjih. Tretji javni vodnjak na velikem trgu pri kapelici, katerega uporablja okoli 15 hiš, pa je manj zdravstveno zanesljiv, ker voda v njem večkrat porjavi in izgleda, da prihaja v vodnjak tekočina iz kake bližnje greznice ali gnojišča. Vsi javni in privatni vodnjaki, izvzemSi enega pri Soli, pa so ob povodnjih pod vodo in morajo bati pri takih prilikah očiščeni in. desinflcirani, ker bi bila sicer voda neužitna in zdravju Škodljiva. Na ta nedostatek opozarjamo Higienski zavod v Ljubljani z željo, da bi se zavzel za to važno higiensko in zdravstveno vprašanje Kostanjevice in ji skušal pomagati iz te neprilike s primerno podporo, da se končno uresniči vodovod, po katerem mesto že toliko let hrepeni Trenotno se gradi nov javni vodnjak na severnem delu mesta blizu farne cerkve, ki pa bo kakor ostali ob poplavah tudi pod vodo in Se težje dostopen, ker na tem mestu ob visoki vodi Krka močno dere in je tudi s čolni pristajanje skoraj nemogoče. Predmestje Kostanjevice, tako zvana »Kan- dija«, rabi za kuho in pitje po večini vodo iz potoka Studena, ki ima to lastnost, da ima skozi vse leto povprečno 12« C toplote, ni pa pri tem govora o kaki higieni, ker se v tej vodi perejo vse mogoče stvari, kar gotovo v zdravstvenem ozn u ni na estu. Dokler se vprašanje vodovoda ne uresniči, bi bilo umestno, da se tudi nekje pred občinsko hišo napravi javni vodnjak za prebivalce desnega brega Krke, ki so trenotno vezani na Studeno. Sneg In mraz na Dolenjskem Trebnje, 15. novembra Na Dolenjskem, zlasti v višjih legah, prvi sneg, ki ga je nametalo za Vse svete, še ni skopnel, včeraj zjutraj pa je znova začelo snežiti, kakor da bi bili sredi najhujše zime. V petek zgodaj zjutraj je pričela pihati močna burja in ozračje je postalo ledeno mrzlo. Temperatura, ki je še prejšnji dan znaSala nad 7 stopinj, je nagloma padla in zjutraj smo zabeležili minus 8. Ostra burja nam je prinesla tudi sneg in snežinke so plesale izpod neba, kakor bi šlo za stavo. Ker je zemlja pomrznila, se je suhi sneg takoj prijel tal in kaže, da se je to pot pričela prava zima. Zdaj ni več upanja, da bi sneg skopnel. Po prezgodnji zimi so zlasti prizadeti revnejši sloji, ki si Se niso preskrbeli potrebnega kuriva. Tudi mnoge kmete je novi sneg presenetil. Mnogi imajo v zemlji Se repo in korenje, večina kmetov pa radi slabega vremena nima potrebnega na-stilja za živino. Jutri bo Martinova nedelja. Vinogradniki se letos tega dneva še posebno vesele. Letos je trta dobro obrodila in sv. Martin bo imel kaj krščevati. Kljub snegu in mrazu bodo jutri vinske gorice oživele. Na Dolenjsko bo priSlo mnogo Ljubljančanov, ki bodo preživeli Martinovo nedeljo v zidanicah pri naših vinogradnikih. Pred zaključkom razstave Zdenko Kalin: Janov Jernejček Danes, v nedeljo, je zadnji dan odprta umetniška razstava M&ksima Sedeja ln Zdenka Kalina v Jakopičevem paviljonu. Umetnost ljubeče občinstvo naj ne zamud obiska te lepe razstave! Ne pozabite na pravočasno obnovitev naročnine Kronika * Močno priljubljen družinski tednik J» ^Domovina«, ki od nedelje do nelelje poučuje najširše plasti našega naroda o dnevnih dogodkih ter jih zabava z ljudskimi povestmi, zajetimi iz domačega življenja. Prinaša tudi mnogotere zanimivosti z vsega sveta. Zanimanje za »Domovino« narašča, zato lahko povemo vsem njenim prijateljem, da bo uredništvo še izpopolnilo »Domovino^ tehnično in vsebinsko. Priporočajte »Domovino« svojim znancem in prijateljem, opozorite nanjo vse ljubitelje zdravega ljudskega štiva. Izdatek za »Domovino« je malenkosten, saj znaša naročnina na četrt leta le 4.50 lire, na leto pa 18 lir. Posamezna številka je po 50 cent. Ta znesek je pač res malenkosten v primeri z dobrinami, ki jih teden za telnom prinaša »Domovina« v hišo. Zlasti tudi ženski svet se je oklenil »Domovine«, ker črpa iz nje vedno nove pobude in nauke, potrebne zlasti pri gospodinjstvu v današnji dobi. Pa tudi rejci malA živaii pridejo na svoj račun. čeprav je »Domovina« posebno razširjena med kmetskim prebivalstvom in delavstvom, jo vendar priporočamo tudi vsakemu meščanu, ki ga vežejo korenine rodu na deželo. Tudi kot insercijski organ je »Domovina« zelo priporočlj va, saj je žara 1 i velike razširjenosti najboljša posredovalka med mestom in deželo. Zato čitajte »Domovino«! * Princ Umberto na obisku oficirske šole v Rimu. V petek zjutraj je Princ Piemontski nenadoma prispel v Pulj, kjer je obiskal oficirsko šolo. Poveljnik šole je s člani profesorskega zbora izrekel visokemu gostu iskreno dobrodošlico, nato pa je Princ obiskal posamezne učilnice, se pomešal med dijake ter prisostvoval predavanjem in praktičnim vajam. Prav tako je z gojenci šole tudi v skupni obednici obedoval. Popoldne so gojenci nastopili tudi na športnem igrišču in visoki gost je dobil najboljše vtise o njihovem resnem pripravljanju na poklic. Ko se je vračal, se je na ulicah mesta zbrala množica prebivalstva in Princu priredila prisrčne ova-cije. * Princesa Piemontska pri otvoritvi tečajev za sestre Rdečega križa. V petek ob 17. so v prostorih Družine sester v Rimu otvorili novo vrsto tečajev za sestre Rdečega križa in slovesnosti je prisostvovala tudi Princesa Piemontska. Visokega gosta je pozdravil prvi predsednik Rdečega križa senator Giuseppe Mormino s člani up1"- -°ga odbora. Poleg najodličnejših prcr ••tGvnikov je otvoritvi prisostvovala tiJ.; —-■ožica gojenk, sester, zdravnikov in r.jihcvih pomočnic. * T edsednik kasači je pri Duceju. Duce je sprejel prvega predsednika najvišjega kasacijskega sodišča Eksc. Ettoreja Casa-tija. * Za zdravje oči šolske mladine. Generalno poveljstvo GIL-a je ustanovilo posebno osrednjo tehnično komisijo za profi-lakso vida na osnovnih šolah. Med člani komisije je tudi zastopnik ministrstva za narodno vzgojo. Prva naloga komisije oo. ugotoviti, kateri učenci osnovnih šol imajo normalen vid in kateri kažejo kakšne napake. To delo bodo v bistvu lahko izvršili učitelji osnovnih šol sami. Zato bodo krajevna poveljstva GIL-a v najkrajšem času razposlala učiteljem potrebna navodila in pole, da jih izpolnijo. Ko bodo krajevna poveljstva GIL-a prejela sezname učence*/, katerih oči so potrebne zdravstvenih ukrepov, bodo stopili v akcijo zdravniki-okuli-sti. * Gospodinjiti je dandanes prava umetnost. Hočemo pomagati našim požrtvovalnim gospodinjam. Ako se prijavi zadostno število naročnikov, nameravamo založiti za leto 1942. Gospodinjski dnevnik s koledarjem in z enostavnim gospodinjskim knjigovodstvom. Dnevnik vsebuje poleg rubrik za dnevno vpisovanje izdatkov še mesečne proračune in pregledne obračune dohodkov in izdatkov, inventar in celo vrsto koristnih pripomočkov za dom in kuhinjo, ki jih zlasti dandanes ne more pogrešati nobena skrbna in varčna gospodinja. Dalje ima dnevnik tudi koledar za opravila na vrtu! Največje zanimanje bo pa zbudil dodatek k dnevniku »Kaj naj danes kuham«, ki bo vseboval za vsak mesec številne jedilnike in celo vrsto dragocenih kuharskih receptov, ki ustrezajo dandanašnji dobi in potrebam meščanske kuhinje. Kuharicam se obljubuje veliko olajšanje. Gospodinjski dnevnik bo obsegal okoli 150 strani in bo veljal 20 lir. Ker bo natisnjenih le omejeno število izvodov, naprošamo vse interesirane gospodinje, da se limprej javijo zaradi naročil v knjiga.nj Tiskovne zadruge, Ljubljana. Šelenburgova ulica 3. Rok prijave do 20. noverr.-A.a 1941. (—) * Odkritje spomenika Costancu Cianu. Danes dopoldne bodo na trgu Sv. Frančiška Asiškega v Genovi slovesno odkrili spomenik Costanzu Cianu. Kot zastopnik vlade bo svečanosti prisostvoval Eksc. Luigi Russo, državni podtajnik pri pred-sedništvu ministrskega sveta, rodbino velikega pokojnika pa bo zastopal njegov sin, Eksc. conte Galeazzo Ciano, minister zunanjih zadev * Otvoritev železniške proge Bologna— Trento. V Rim je prispel državni podtajnik v nemškem prometnem ministrstvu dr. Kleemann. Zastopnik nemške vlade se bo s strokovnjaki prometnega ministrstva v Rimu razgovorii o raznih prometnih vprašanjih, ki se tičejo obeh prijateljskih držav. Pri tej priliki bo dr. Kleemann skupno z italijanskim prometnim ministrom Hostom Venturijem prisostvoval otvoritvi nove električne železniške proge Bologna—Trento. * Razpis nagrad zasebnim umetnostnim galerijam. Ministrstvo za narodno vzgojo je tudi letos razpisalo troje nagrad v zneskih 30.000, 20.000 in 10 000 lir onim zasebnim umetnostnim galerijam, ki bodo priredile v letu 1941/42 največje število individualnih razstav sodobnih umetnikov. * Odlikovanje reškega župana. Poveljnik oboroženih sil v Severni Afriki je reškemu županu Arturu de Maineriu podelil vojni križec za zasluge na bojnem polju. Zupan de Maineri se jc odlikoval kot poveljnik avtomobilske sekcije na nekem odseku fronte, kjer mu je bila v teku zmagovite ofenzivne akcije poverjena naloga, da kolono oskrbuje z gorivom. Svojo nalogo ie izvršil med najhujšim bombardiranjem od strani sovražnika z občudovanja vrednim prezirom smrtL * SO vojakom so podelili birmo. V okolici Savone, kjer je stacionirana baterija oboroženih sil, so imeli te dni ginljivo cerkveno slovesnost. Savonski škof mons. Righetti je 30 članom posadke podelil zakrament sv. birme. Slovesnosti so prisostvovali najodličnejši predstavniki vojske in krajevnih civilnih oblastev. * Za nakup kovinskih predmetov je potrebna legitimacija. Ministrstvo korporacij objavlja, da se stroji, njih sestavni deli in vobče vsi kovinski predmeti, tudi če njih vrednost ni višja od 20 lir, smejo prodajati samo. če se kupec izkaže z legitimacijo. * Za ustanavljanje šol pod milim nebom. Eksc. Bottai, minister narodne vzgoje, je ustanovil poseben odbor z nalogo, da prouči vprašanja pouka pod milim nebom in izdela podroben načrt, kako naj se šole pod milim nebom razširijo po Italiji Odbor, ki mu predseduje minister sam in v katerem so zastopani stranka. GIL, vzgojitelji, funkcionarji šol in zdravniki, je imel te dni svojo prvo sejo. Na seji so obravnavali predvsem gradivo z nedavne italijansko-nem.šV-e konference za pouk na prostem, ki se je vršila v Nemčiji. Pouk na prostem bo v kratkem uveden, kakor bodo narekovale potrebe. Minister Bottai bo v sporazumu z ministrom javnih del objavil poseben .-.-'-"ni med arhitekti in gradbeniki za načrte modernih poslopij, ki bodo služila šolam na prostem. Razen tega je minister že izdal podrobna navodila za specialno pripravo učiteljskega osebja in naročil, da se novi način pouka uvede tudi v neka+^ - -'-ie šole. Ministrstvo bo dalo izdelati poseben poučni film o šolah na prostem, v načrtu pa je tudi prireditev razstave v zgodnji pomladi, ki naj bi nazorno prikazala šolnikom in javnosti metode pouka na prostem. * Zdravstvena kolona pod vodstvom dr Duceja je proti koncu preteklega tedna obiskala Lavrco. Gg. zdravniki so v dopoldanskih urah natančno preiskali šolsko mladež, ki je z velikim zanimanjem občudovala oba velika avtomobila z najrazličnejšimi zdravstvenimi aparati. Popoldne so se zbrali k pregledu odrastli in zlasti številne matere z dojenčki, katere so vedno željne strokovnih nasvetov o pravilni negi otroka v tej dobi. Vseh oseb je bilo okoli 500 pri preiskavi. Vsi so bili požrtvovalnim zdravnikom in pridnim zdravstvenim pomočnicam iskreno hvaležni. * Kmet, ki ima 50.000 ovac. Neki misijonar, ki se je vrnil s Chubatskega polja v Argentini v Buenos Aires, pripoveduje o zanimivem prazničnem dogodku, ki mu je prisostvoval. Na Chubatskem polju, ki spada med največje in najbolj plodovite argentinske planjave, prebiva večje število italijanski! naseljencev, ki se bavijo s polj-delstvom in živinorejo. Med njimi je tudi Giovanni Spinolo, po poreklu iz Alessan-drie, ki je med najbolj uglednimi in najbolj premožnimi kmetovalci daleč naokrog. V Argentini, kjer biva že kakšnih 40 let, se je posvetil predvsem reji ovac in pred kratkim so njegove črede dosegle 50.000 glav. Ta dogodek je srečni gospodar proslavil z veselim praznikom, na katerega je povabil vse kmete iz soseščine m V3e svoje delavce. Argentinska živinoreja preživlja sicer krizo, ki so jo povzročile vojne razmere s tem, da je izvoz mesa, volne in kož skoraj onemogočen. Z vojno pa bo kriza prešla in tako mirne duše lahko rečemo, da predstavlja 50.000 ovac bogastvo, ki je v resnici zavidanja vredno. * Smrt plemenitega moža. Prejšnji teden smo spremili k večnemu počitku zaslužnega moža g. Andreja Jamška. Blagopokojnik je bil obče znan po širni Vipavski zaradi svojega plemenitega značaja. Skozi dolgo vrsto let je služboval kot sodni uradnik v Ajdovščini. Pridobil si je pri ljudstvu, ki mu je bil vsak čas dober in požrtvovalen svetovalec, neminljivih zaslug, še ko se je njegovo življenje bližalo zatonu, je ne-utrudljivo deloval za blagor svojih rojakov. Plemenitemu in značajnemu možu bodi ohranjen večen spomin! — Prijatelji. * Porast proizvodnje domačega bombaža. v borbi za dosego avtarkije je zabeležen v zadnjih letih uvaževanja vreden porast, kar se tiče pridelovanja domačega bombaža. Medtem ko je bilo leta 1935. samo 3000 ha zemlje obdelane z bombažem, je v naslednjem letu površina dosegla te 10.000 ha, leta 1938. je narasla na 37 000, leta 1939. na 40.500, lani na 66.246, letos pa je dosegla že okrog 100.000 ha Hkratu s povečanjem obdelane površine pa se je znatno dvignila tudi kakovost domačega bombaža. V tem pogledu zlasti Si-"ili"a nudi še velike možnosti. * Predstavniki hitlerjevske mladine v j Mor žecatinskih toplicah. V Montecatlnske j toplice (Montecatini Terme) je prispel šef glavnega štaba hitlerjevske mladino Hel-muth Mochel s člani vodstva nemške mladinske organizacije, v njihovem spremstvu pa je tudi generalni poveljnik GIL-a Sel-lani. Gostje si bodo ogledali razne fašistične naprave in ustanove, obenem pa bodo priredili nekaj izletov v okolico. * S kolesom je padel v kamal in utonil. V četrtek zvečer se je na bregu Brente pri Benetkah pripetila huda prometna nesreča, ki je zahtevala življenje 301etnega mornarja Nicole Sabattinija. S kolesom se je peljal po cesti, a v temi nI opazil ovinki pred sabo in je s kolesom padel v kanal. Njegov tovariš Giuseppe Dallera, ki se ie vozil za njim, se je vrgel v vodo, da ga reši, a je vse njegovo prizadevanje ostalo zaman. Kakšno uro pozneje so reševalci Sabattinija mrtvega potegnili na breg. * Vse osebe, ki so spremenile svoje bivališče in imajo veljavne zavarovalne življenjske police pri Assicurazionl Generali, pozivamo, da čimprej javijo svoj današnji naslov najbližjemu društvenemu poverjeniku ali naravnost na naslov: Assicurazionl Generali v Trstu, generalni zastop Ljubljana, Sv. Petra cesta št 2/1. (—) * Hrvatski športniki so si ogledali Fia-tove tvornice. V četrtek je odposlanstvo hrvatskih športnikov prispelo v Turin, kjer so si ogledali najprej športne naprave mesta nato pa so obiskali Fiatove tvornice. Hrvatski gostje so iz tovarne odnesli najboljše vtise, kar se tiče njene industrijske dovršenosti in pa skrbnosti, ki jo podjetje posveča športni vzgoji svojih delavcev in nameščencev. * Sestanek geopolitikov. Dne 26. novembra se bo v Rimu začelo nacionalno zborovanje geopolitikov, ki ga priredi skupina fašistov na rimskem vseučilišču. Na dnevnem redu bo obravnavanie aktualnih geopolitičnih vprašanj iz Sredozemlja in z Bližnjega vzhoda. * Nesreče. Prva žrtev nove zime je bila včeraj 68 letna brezposelna služkinja Marija Matkovičeva iz Ljubljane. Tako nesrečno je padla, da si je zlomila desno nogo. — Pes je ugriznil 34 letnega pismonošo Antona Bezlaja z Rudnika. Ponesrečenca so pripeljali v ljubljansko bolnišnico. — Tam je umrla dveletna Danica Purkatova, o kateri smo včeraj poročali, da se ji je vnela obleka in je dobila hude opekline po vsem telesu. * Blagajne »National« vam strokovno popravi Simandl, Ljubljana, Dvofakova 3, tel. 24-07. (—) * Zimski vozni red za Ljubljansko pokrajino je izšel. Cena 1 liro. (—) IZ LJUBLJANE u— Tečaj za krojenje ln Šivanje oblek in perila se bo vršil pri Zvezi gospodinj. Vse podrobnosti pri prijavi 17., 18. in 19. t. m. od 16. do 17. ure. Gradišče 14/1. (—) u— Parna kopel »Slon« je odprta: za ženske: vsako sredo in petek od 12. do 18.30, za moške: vsak četrtek in soboto od 8.30 do 18.30, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. (—) ZIMA MEHANIČNA PREDILNICA Uvoz surogatov M. JAGER. Sv. Petra cesta 17 Fužine Zatemnitev od 7* zvečer do 7* zjutraj Od 15. t. m. dalje stopi v veljavo nova odredba za zatemnitev, ki bo trajala od 19. do 7. ure zjutraj. u— Delavska predstava »La Boheme«. V petek ob 17.30 je bila v Operi predstava v okrilju Dopolavora za Ljubljansko pokrajino. Kakor dosedanje predstave, ki jih je Dopolavoro priredil v dramskem in opernem gledališču, je bila tudi ta namenjena našemu delavstvu in nameščencem. Kljub slabemu vremenu in zgodnji un je prihitelo na predstavo mnogo ljudi iz mesta in okolice. Delavci in delavke so v Opero prišli kakor zmerom doslej na take prireditve, praznično napravljeni. Predvajana je bila »La Boheme« v popolni zasedbi kakor za premierski red. Puccinijevo mojstrovino so vsi igralci podali mojstrsko, da so bili gledalci, sicer le malo vajeni gledališča, deležni odličnega užitka in so na koncu vsakega dejanja nagradili igralce in orkester z navdušenim ploskanjem. Predstavi so prisostvovale razne osebnosti, med njimi višji funkcionarji Stranke, nadzornik Dopolavora za Ljubljansko pokrajino, zaupnica ženskega Fašija in drugi. Mnogo delavcev in delavk je bilo tudi iz Kemične tovarne katere ravnateljstvo je kupilo 40 vstopnic in jih brezplačno razdelilo med svoje uslužbence. Cene so bile enotne: sedeži po 2.50, stojišča pa po 0.50 lire. Predstave Dopolavora za delavstvo se bodo vršile v Operi in Drami redno vsak teden. u— Koncert Glasbene Matice ljubljanske, ki bo jutri 17. t. m. ob pol 19. uri v veliki unionski dvorani bo imel naslednji spored: Najprvo se bo izvajala Sattnerjeva kantata »Jeftejeva prisega«, ki je napisana za soli, zbor in orkester. Kot solista bolo sodelovali v tem delu Valerija Heybalova (sopran). Bogdana Stritarjeva (alt, namesto obolele ge. Golobove) in ravnatelj Julij Betetto (bas). Drugo točko koncertnega sporeda tvorita dva Lajovčeva samospeva: »Zacvela je roža« in »Pesem o tkalcu«, ki ju bo pela operna pevka Valerija Heybalova s sprem-Ijevanjem orkestra. Inštrumentiral je oba samospeva za simfonični orkester skladatelj L. M. Skerjanc. Po kratkem odmoru je tretja in sklepna točka koncerta B. Ar-ničeva simfonija ,»Te Deum«, za mešani zbor- in orkester. To delo se bo prvič javno izvajalo na koncertnem odru. Zborovski part bo pel pevski zbor Glasbene Matice, ki šteje letos 120 članov, v simfoničnem orkestru pa sodelujejo člani ljubljanske Zveze godbenikov in bo štel orkester 60 članov. Dirident je Samo Hubad. Občinstvo opozarjamo, da bo začetek točno ob pol 19. uri, konec pa nekaj minut pred 20. uro tako, dma imajo vsi oddaljenejši posetniki koncerta možnost, da se vrnejo s tramvaji na svoje domove. Zato prosimo, da zasede občinstvo nekaj minut pred pol 19. uro svoja mesta v dvorani. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Marsikod v Evropi tudi po šolah poučujejo otroke v igranju na harmoniko. Se zlasti pa uvajajo tak pouk razne organizacije, ki se brigajo za družabno vzgojo mladine. Mladinski zbori so povsod priljubljeni, kakor ima tudi vsak malček, ki zna igrati na harmoniko, mnogo občudovalcev. Glasbena nadarjenost slovenske mlad ne je znana. Zato priporočamo, da izročite svojega sinka ali hčerko v pouk pri znanem ljubljanskem glasbeniku, ki poučuje po lastni, izielno uspešni metodi. Prijave sprejema oglasni oldelek »Jutra« pod šifro »Mladinski zbor«. u— Nov grob. Umrla je skrbna in dobra mati ga. Jerica Cimpermanova, upokojenka Tobačne tovarne. Zapušča štiri hčere, ki so vse poročene in tri sinove. Pogreb drage rajnke bo v ponedeljek ob 16. iz Kapelice sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. Pokojni blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! u— Umrl je v ljubljanski bolnišnici šestletni Dušan Dormiš, sin krojaškega mojstra s Tržaške ceste. Pogreb bo danes, v nedeljo, ob 16. iz kapelice sv. Janeza na Žalah. Naše sožalje! u— Za mestne reveže v stari cukrarni je nakazala pisarna A. V. Jovanovič v Ljubljani svoj vsakoletni doprinos 300 lir. Mestno poglavarstvo izreka stalnemu dobrotniku mestnih revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. u— Zahvala. Za veličastno ganljivo počastitev pri maši zadušnici za blagopokojnim dr. Jožo Bohinjcem se vsem sodelujočim gospodom glasbenikom in gospodu solopev-cu iz dna duše zahvaljujem. Milka Bohinjec u— Namesto venca na grob blagopokoj-ne ge. Terezije Tonejčeve je daroval za mestne uboge g. Ivan Bizjak, parna pekarna, 200 lir. u— Prošnja gledališkemu občinstvu. Med predstavo Pirandellove drame »Nocoj bomo improvizirali« v petek zvečer je neka članica Narodnega gledališča izgubila zlato zapestnico s ploščatimi členki, ki ni bila njena last. Izgubila jo je v gledališču samem ali pa na poti od Drame do stanovanja v Tavčarjevi ulici. Pošten najditelj se naproša, da zapestnico proti nagradi vrne v dramskem gledališču. u— Predprodaja vstopnic za operne ln dramske predstave je v operi dnevno od 10.30 do 12.80 ln od 17. do 19. Vstopnice so na razpolago za vsako predstavo že en dan poprej v operni blagajni. Blagajna pa je odprta v operi in drami vedno pol ure pred pričetkom predstave. u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani je odprta odslej tudi vsak ponedeljek dopoldne od pol 10. do 12. ure, kakor ob sobotah, popoldne posluje vsak delavnik od pol 16. do pol 20. u— Zasebne plesne ure daje mojster Jenko. Informacije dnevno v »Nebotičniku«, 4. nadstropje. t—) u— Denarnica z manjšo vsoto denarja in zlat poročni prstan sta bila najdena v Aškerčevi ulici. Lastnik dobi izgubljeno pri g. Magerlu na Emonski cesti 10. u— Učiteljskemu odboru za socijalno pomoč je darovala ga. Rojčeva z Viča 50 L. Odbor se ji toplo zahvaljuje. u— Danes v »Veseli teater«! Samo še danes je na sporedu naš 9. program. Predstave so ob 15. (3.) popoldne in ob 18.30 (pol 7) zvečer. Predprodaja vstopnic od 10. do pol 13. in ol 14. ure dalje. Danes ,Vesefi teater4 ob ^ 19* u— Mestno zdiaviuško dežurno službo Do opravljal od sooote od 20 do ponedeljka do 8. ure mestni zaravmk dr. Debelak Gvi-do, Bleivveisova cesta 62/1 (prej Tyrševa cesta). Z Vrhnike v— Gostovanje Narodnega gledališča. Današnjo nedeljo ob 15. uri bo gostovalo v »Prosvetnem domu« Narodno gledališče iz Ljubljane s prisrčno komedijo »Pesem s ceste«, v kateri je zajeto preprosto življenje. smeh in jok treh cestnih muzikan-tov. Igrajo. Mira Danilova, Kraljeva, Ko-šič. Košuta. Nakrst. Rasberger in Veniš-nik. Režija je v rokah Petra Malca. Opozarjamo na to zanimivo gostovanje! Iz Trebnjega t— Dogon klavne živine. Prehranjevalni zavod Visokega Komisarja za ljubljansko pokrajino priredi v sredo 19. t. m. na Veliki Loki uradni sejem klavne živne. t— Uradne ure na pošti. Z ozirom na novo določene uradne ure uraduje pošta odslej vsak dan od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure. Ob nedeljah in praznikih pa so uradne ure samo od 9. do 11. ure. t— Voz ga je povozil. Težka nesreča se je primerila 16-letnemu Alojziju Strajnarju iz Dečje vasi. Pri vožnji drv iz gozda je radi spolzke poti padel pod konja, ki mu je prizadejal hudo rano na vratu. Poleg tega je šlo čez nesrečnega fanta še kolesje težko naloženega voza, ki mu je zlomilo obe nogi. Ponesrečenec je bil s hudimi poškodbami prepeljan v bolnišnico v Novo mesto. t— Novi jedilni listi. Vsi gostilničarji morajo prodajati jedila po najnovejši uredbi, ki predpisuje enoten obed, in vsak dan vpisati jedilnik v predpisane obrazce, ki jih lahko dvignejo v Zadružni pisarni med uradnimi urami od pol 9. do 12. ure. Iz Kostanjevice Draginja pri nas noče popustiti. Iz strahu pred pomanjkanjem plačajo ljudje vsako ceno za moko in drugo, samo da se otresejo teh skrbi. Bele moke ni lahko dobiti, koruzno pa nekateri prouajajo že dražje, kot pred nedavnim pšenično. Ker je predčasno nastopila zima, je bij veliko koruze pokrhane še nedozorele, ki bo uporabna kvečjemu za krmljenje kokoši in živne. Letošnji mošt se že polagoma čisti. Po nekaterih goricah je bila letina prav ugodna in znatno boljša od lanske. V splošnem se pa pozna, da je trta z dozorevanjem nekoliko zakasnela. Kupci se že oglaša io. Cene še niso znane. Po gostilnah se toči novo vino po 8 do 8.50 lir. Poštni nabiralnik za pisemsko pošto je poleg onega na pošti le še pri občini. Ker pa se dobivajo poštne znamke v trafiki pri Pavlenču, bi bilo zelo priporočljivo, če bi poštna uprava tudi pri tej trafiki namestila poštni nabiralnik, ki bi zelo olajšal pisemski poštni promet zlasti za južni del kosta-njeviške občine, ki pride trenotno največ v poštev. Iz Novega mesta n— Proslava Kraljevega rojstnega dne. Za 72. rojstni dan Kralja in Cesarja se je tudi Novo mesto odelo v praznično obleko in z vseh hiš so vihrale državne trobojnice. V vojašnicah je bila svečana proslava tega dne, ki so ji prisostvovali predstavniki najvišjih vojaških oblastev. Ob 16. je bila v proslavo rojstnega dneva predstava v Prosvetnem domu, kateri so prisostvovali vsi tukajšnji vojaški oblastveniki s poveljnikom divizije generalom Federikom Rome-rom na čelu. Proslava je potekla v izredno svečanem razpoloženju ln je pokazala tesno povezanost vojske s svojim vzvišenim vladarjem. n— Zlata vredno udobnost nam je prinesel čas. O vsem se poučimo iz dnevnika, ki nam ga prinašajo v hišo Pa tudi stvarne koristi je vsakdo lanko deležen, kdor kupuje, prodaja ali pa poizveduje z oglasi v »JUTRU«, ki hkratu govore tisočerim in zato najdejo za vsak oglas dovolj zanimancev. — Oglase in »JUTRO« naročajte v podružnici »JUTRA«! n— Snežna vejavica. Po močni cd jugi, ki je nastopila že pred Martinovim, se je v noči od četrtka na ijetek, zaradi močnega severovzhodnika, občutno ohtadlilo ozračje in v petek zjutraj je temperatura že padla pod ničlo ter je pričel naletavati droben, suh pršič. Uresničil se je stari ljudski pregovor: če je na Martinovo lepo, bo v treh dneh sneg. Obenem s snegom je zaradi močnega severovzhodnika nastala vejavica, ki je bila posebno močna na nezavarovanih krajih. Vejavica je komaj nekoliko popustila proti poldnevu, dočim je sneg še vedno pridno naletaval in je pobelil vse mesto in okolico. Škode novi sneg ni povzročil, ker so poljski pridelki že pospravljeni, električnih in telefonskih žic pa se drobni suhi sneg ni prijemal. n— Opeklinam je podlegel. V Regerči vasi Pri Smihelu se je sukal okoli štedilnika enoletni zidarjev sin Drago Ceče-lič. Prevrnil je na štedilniku lonec kropa In dobil hude opekline po vsem životku. Po nekaj urah je izdihnil v novomeški bolnišnici. „ Živilski trg- Petkov živilski trg Je bil zaradi močne snežne vejavice slabo založen. Na trg so prišle le mestne vrt-narice, ki so prinesle nekoliko zelenjave, katero so gospodinje hitro pokupile. Na trgu je pomanjkanje mlečnih izdelkov in sadja, po katerem je mnogo povpraševanja. h_ Zbirka histoloških predmetov. Na novomeškem okrajnem glavarstvu Je zaboj ček ki vsebuje katalogizirano zbirko histoloških preparatov, pritrjenih in bar-vanih na steklenem nosilniku za mikroskopsko opazovanje. Kdor se zanima za to zbirko, naj se obrne na novomeško okrajno glavarstvo. n— Nesreče. 4 letni Gerden Karel, posestnikov sin iz Dolge njive pri Veliki Loki, je padel z voza in si zlomil desno nogo. Zaradi slabega nadzorstva je padla doma s peči 2-letna Marija Smrekarjeva iz Birčne vasi in se poškodovala po levi strani. Pri sekanju drv se je hudo poškodovala na desnici 18 letna Marija Novakova z Broda pri Dvoru Ze sredi avgusta se je pri tesanju vsekal v desno nogo 33 letni pomožni Žagar Franc Sašek. Za poškodbo se ni dosti brigal, zato se je rana pričela nevarno gnojiti in preti zastrupljenje Vsi ponesrečenci se zdravijo v Novem mestu n— Dogon živine. V torek se je vršil na Loki četrti uradno odrejeni sejem, na katerega so kmetje pripeljali 77 glav goveje živine. Večina živine je bila od komisije ocenjena kot prvovrstna in je bila hitro prodana. n— Pesem s ceste na novomeškem odrn. Radi tehničnih zaprek je morala biti preložena vprizoritev šurekove komedije z godbo in plesom »Pesem s ceste« od petka na torek 18. t. m. Ljubljansko Narodno gledališče bo priredilo dvepredstavi in sicer ob 15. in 18.15 uri. Posebno na prvo predstavo opozarjamo vse okoličane. n_ Jedilni ceniki prispeli. Gostilničarska zadruga za novomeški okraj sporoča, da so prispeli jedilni ceniki, katere naj gostilničarji v dopoldanskih urah dvignejo v tajništvu na Trdinovi cesti 1. Iz Dolenjskih Toplic Delovanje društva Rdečega križa se je v zadnjem času precej poživilo in tudi preprosto ljudstvo spoznava važnost delovanja Rdečega križa, ki pri vsaki priliki lajša bedo in trpljenje ubogega ljudstva, ki je podpore in pomoči nujno potrebno. Ncvi odbor, ki mu predseduje pokrajinski zdravnik dr. \Vaixel, je pridno na delu in zbira prostovoljne darove v denarju m blagu, kakor tudi išče pri dobrosrčnih ljudeh stanovanj za brezdomce. Preprosti kmečki ljudje, ki se sami morajo boriti za ob sit »j, se prošnji Rdečega križa radi odziv!jejo s podporami in darovi ter se tudi izjavljajo za sprejem brezdomcev pod svojo streho. Žup-ni urad je preteklo nedeljo odredi'! v cerkvi po silužbi božji darovanje v korfet p'e-menitega dela Rdečevja križa in pohvalno moramo omeniti, da tO Te vsi vern ici odzvali ter darovali primerne zneske. Našo vojno posadko je zadnjo nedeljo obiskali vojni leurat ter je imel pri s'užbi božji, ki se je vojaki vsako nedeljo udeleže, tudi italijansko pridigo. Zgodnji sneg je preprečil spravljanje zadrjih poljskih pridelkov. Tako je cuiala na njivi še marsikatera ajda. Precej živinske krme pa je ostalo še sp1o:no na po ju. Tako ao bile gospodinje pri m orane za krmo prašičev kopati hrano izpod sne rezance zrezano zelje poškropimo z nekoliko kisa ter pustimo, da stoji pol ure. Eno in pol ure pred servira-njem ga damo v vroče maslo ali vročo svinjsko mast s spenjeno čebulo ga osol -mo, obložimo po vrhu s koluti kis'ih jabolk, parimo ter pri tem večkrat prilijemo malo juhe ali vroče vode Ko so jabolka mehka, jih o Istranimo, pretlačimo ter dodamo zelju pred serviranjem, ki ga poprej še dobro nekolikokrat premešamo. Če je premalo kislo, pr damo še kisa, če je prekislo. nekoliko sladkorja. Korenine zelene na pol skuhamo v slani vodi. olup!mo, zrežemo na kolute in potem na reza.nce ter cloparmo z maslom ali mastjo. nekoliko juhe, drobtinami, sesekljanim petevšiljem. poprom in muškat n: m o.ehom posteljo, pomagati mu pri opravljanju telesne potrebe itd Boln'k mo:a imeti mir in lobivati mora ob pravem času zanj določeno hrano Perilo se mu mora pogesto menjati, posebno pri znojenju, prav tako moramo paziti, da boln.ka perilo ne tišči ali žulji. Perilo bolnika ne smemo shranjevati s perilom ostalih v družini, tudi prati ga moramo posebej in ga razkužiti. Perilo razkužimo tako, da ga namakamo pred pranjem priblžno 6 ur v vod:, ki ji pride-nemo na 1 liter 1 žlico lizola. Po tem namakanju lahko peremo perilo kakor navadno. Bolniška postelja mora biti dostopna od vseh strani, vzglavje naj bo u lobno. Potrebno je. da posteljo vsaj enk at nr dan prezračimo, Se bolje, če jo prezračimo dva do trikrat. Brez moke parfena zslenjava Stlačen ohrovt. Bolj majhne glave ohrov-ta popa rimo z vročo vodo, jih razrežemo na štiri dele, jih stlač mo kolikor mogoče trdo v ponev, ki jo namažemo s kakršnokoli maščobo. Ohrovt potresemo s soljo, poprom in majaronom, zalijemo z malo juhe ter počasi parimo. Zelo dober je, če ga nekoliko posujemo z Jrobnimi rezanci prekajene slanine. Fižol v stročju. če ste poleti vložile kaj zelenega fižola, ga sedaj lahko pripravite na sledeči način: Na drobne rezance zre-zane stroke prekuhate še enkrat v kropu in vodo odlijete. Potem spenite drobno zre-zan peteršilj, drobtine in 1 do 2 zmečkani Kadeta 1"» 52 Sp'na">ne klobasice. Z nekoliko moke. vode ir. ene.^a ali dveh jajc spečemo fritate in razrežemo vsako na štiri dele Potem umešamo nekol ko masla nekaj arobtin in nekoiiko žlic mleka, primešamo kuhano, na drobno zrezano špinačo ter pričamo malo soli, popra, ščepec drobno sesekljanega česna in strok sesekljanega peteršija To namržemo na testene krpe ter jih zvijemo. Pote.v položimo klobasce v plitvo posodo, jih postavimo v peč co, potem ko smo jih potresle s sesekljanim peteršiljem in parmezanom, j'h prav na kratko prepečemo in serviramo kar v vroč: posoll. Ohrovtove klobasice s sirom. Skuhamo ohrovtc.ve liste v slani vod:. jih ohladimo, umešamo 2 eteki masla z 2 jajcema, p -i-mešamo dovolj z mlekom ovlaženih drobt n in nekoliko nastrganega parmezana, nama-žemo na vsak ohrovtov list žlico te zmesi, zvijemo liste kakor klobasice, jim odreže-mo konce, denemo klobasice z malo masti in čebulovimi kolutami v ponev ter j h temno zarumenimo. Zeljni povalnik. Zeljne iiste sesekljamo, jih parimo z malo masti ali masla, soljo in malo muškatnega cveta, da so mehki, ter jih ohladimo. Potem namažemo to na <"z-vlečeno testo, potresemo z drobt nami, zvijemo pov lnik ter ga pečemo v ponvi. Nedeljska križanka Nega bolnika Osebe, ki negujejo bolnika, naj izvršujejo točno vsa zdravnikova navodil®. Meriti mu morajo, temperaturo, dajati ob določenem času zdravila, pomagati bolniku pri jedi, premeniti položaj v postelj., zrahljati Vodoravno: 1 os?ba, ki je določena, da bo sledila vladarju na prestolu, 17 promelno sredstvo. 18 polotok v Severni Ameriki, 19 tur, gnojna tvorba, 20 značilna kost pri ptičih, 22 oznaka za neznano osebo. 23 ni-kalnica, 24 govorniški oder pri starih Rimljanih. 26 golenica. 28 otok na Jadranu, 29 vrsta zemlje, 30 dva vokala, 31 evropska reka, 22 indijski denar. 34 delati zapreke, motiti (koga). 37 del matematike, 40 grška pokrajina. 41 črki. ki se pišeta v cirilici z enim znakom. 42 ]tem. znak za aluminij. 43 kem. znale za lridij. 44 staro ime za Dnjester. 45 starina (množ.), 48 grška črka, 49 hrveški operni komponist (Vatroslav), 51 obračati (se) na istem mestu, 53 števnik, 55 klada za sekanje drv. 56 palestinsko pristanišče, 57 predlog. 58 vrsta komarjev, 59 pojem iz metrike (množ.). Navpično: 1 domoljubje (tujka), 2 strelno orožje, 3 grški bog ljubezni, 4 razdeliti po vrstah in redu, 5 dva soglasnika. 6 žensko ime, 7 rimski hišni bog, 8 jezero v Rusiji, 9 pripadnik germanskega plemena. 10 reka v Bosni, 11 oznaka na n>?£ih avtomobilih, 12 Verdijeva opera, 13 del te^na, 14 dva soglasnika, 15 najmanjši deli elektrike, 16 kiist&li organskih soovi (torej: ne rudnin), 21 stara žena, 25 pisatelji, ki stremijo za stvarnostjo, resničnostjo, 27 duhovite, šaljive žene, 28 števnik, 31 rastlina, ki raste v pragozdovih, 33 močan človek, rokoborec, 35 latinski zaimek, 36 mesto v argo-lidi, v katerem se je rodil Heraklej, 38 ženski glas, 39 list zemljevid, 45 drugo ime za palestinsko pristanišče Ako, 46 nikalnica, 47 eden izmed triumvirov iz prvega triumvirata, 49 kožna tvorba, 50 strast. 52 števnik, 54 medmet, 56 kratica za Kristovega učenca. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1. Barbara, 7. slamnjača, 15. anal, 16. Erika. 17. kaolin, 18. Lepenac, 20. tnalo. 21. kris, 22. Liberija, 26. nad, 27. aorta, 29. Benečani, 31. ni. 32. idealizem, 34. Niš, 37. Ida, 39. aršin, 40. tak, 42. bit, 44. ko, 45. Nenad, 47. il, 48. ara, 49. ada, 51. pav. 52. eskadron, 55. Danton, 57. Balearl, 59, ki, 60. Antilibanon, 61. Anton. Navpično: i. Balkaniada, 2. aneroid, 3. rapir, 4. blesti, 5. real, 6. Arcibašev. 7. sklenina, 8. la, 9. M(irko) K(unčič), 10. Natan. 11 Jon. 12. Alan, 13. čila, 14. ano-da, 19. ričet. 23. beHn, 24. rez. 25. Jamaika, 28. Ada, 30. in, 33. Ernani, 35. Ibar, 36. široko. 38. akant, 41. Klara, 43. tanin, 46. delo, 50. dan, 51. pol, 53. sen, 54. din(ar)t 56. ti, 57. Ba(rij), 58. an. St! * m iS ravnice Zgodovina zdravniške vede pozna v starem veku celo vrsto ?en~k. ki so si stekle zaslug za to vedo. Fri tem pa seveda ni lahko v vsakem primeru potegniti mejo med šušmarstvom in pravo medicino. Toda nekatere grške in rimske zdravnice so si s svojimi uspehi pridobile mnogo časti. Prva grška zdravnica, vsaj v kolikor so se nam imena ohranila, ie bila neka Asria-ziia. Njene spise o bab:štvu. je zbral leta 543 po našem šfe+iu Ecii iz Amide. vendar pa se nam niso ohranili. Zanesljive vesti pa imamo o kraljici Artenvziii iz malo-aziiskega Hal!karnasa. ki je štud:rala medicino v teoriji in praksi ter ji "e b;ln. kakor Aso^z;ji, zelo domače tudi področje kozmetskih pripomočkov. Tudi v stari Irki i i na iufu M^ie Azije, in sicer v mestu Tlosu. ie živelo dekle, ki se ie bavila z zdravilstvom. Imenovala se je Antiohna. Med razval;nami tega mesta so našli nie k;pec iz drugega stoletja po našem štetju z napisom. Kot hči tlo-škega guverneria ie ta kipec dala po tedanji navadi izdelati na lastne stroške, da bi ovekoveč'la svoio med;cinsko prakso. Energ'čna ^ma si je tedaj sama sebi oostavila spomenik. V Italiji so ustanovili 1. 1000. znamenito medicinsko vseuč?lišče v Salernu. na katerem so študirali moški enako kakor ženske. Najznamenitejša med +emi učenimi ženami iz Salema ie bila Trotula in je pripadala znani rodbini Ruggieriiev. Bavila se je posebno z ženskimi boleznimi in je napisala svoie snomine, ki so se nam ohranili v več izvodih. V srednjem veku pa so živele zdravnice tudi v drugih deželah. Najbolj izobražena in najtemeljitejša med njimi je bila gotovo Hildegarda iz Bingena, ki je živela od L 1098. do 1179. Posebno dobro je poznala rastline, zlasti zdravilne in njih uporabo Ženske, ki imajo že po naravi poseben dar za pomaganje in zdravlienie. pa so se šele v novejšem času v čedalje večjem številu začele posvečati zdravni-štvu. Bruhne zanimivosti Ob severnem Jutlanlu leži otok Lifjord. ki so njegovi prebivalci zavoljo stalnih zakonov med sorodniki postali popolnoma slepi za barve Gre za nekoliko t soč ljudi, ki morejo razlikovati samo črno in belo n vidijo svet okoli sebe tudi samo v teh dveh barvah. — Matica termitov zleže povprečno vsak' dve sekundi po eno jajce. Ta živi stroj za izdelovanje jajc ;zleže na leto torej okrog •60 milijonov jajc. — V Tiflisu in področju Julfe se dvigajo mnogi stolpi, ki so viieti od daleč kakor vrtalni stolpi na petrolejskih poljih V resnici pa rabijo Armencem in drugim preb;-valcem teh krajev za spanje. V teh krajih je namreč nešteto nevarnih komarjev, a ker ostajajo ti raiš; bližje tal so si Armen ci izmislili, da bi se jih mogli ponoči ubraniti na ta način, da bi spali na visokih stolpih. Tudi oblasti same priporočajo takšne spalne stolpe, ki so indirekten pripomoček zoper malarijo in druge podobne bolezni. — Iz opisov v starih papirjih in najdb v egptskih grobovih vemo, da se stare Fgip-čanke niso lišpale samo za ta svet, temveč da so hotele biti lepe tudi na onem svetu. Zato so jim morali v grobove da ati cele zbirke vseh mogočih kosmetskih potrebščin in maž, lončičev z rdečilom za ustnice in pudrom, steklenice z mazili in oljem, poso- dice z antimonom za povečavanje oči itd. Najbolj čudna mel temi najdbami pa so ptičja peresa. 2 njimi je bila posebna zadeva. Elegantne Egipčanke so si namreč zjutraj s peresi dražile jezik in goltansc, da se jim je želodec popolnoma izpraznil in jim je bilo namazano telo znotraj isto tako čisto kakor zunaj ... — V Sahari in drugih puščavah živijo polži, ki se v dobi popolne suše umaknejo v svoje hišice in tam čakajo na dež. Dognali so, ia morejo na ta način ostati živi tudi nekoliko let, čeprav ves ta čas ni bilo niti kaplje dežja. Farma za črve Kalifornija se ponaša s svojim mal'm krajem Beshopom, da ima prvo in edino rejnico za črve na svetu. Izmislila sta si jo Iva podjetna dečka. Menila sta, da bi takšna ustanova v bliž ni krajev, kjer je dosti rib, lahko donašala lepe dobičke. Tako sta pregovorila starše, da so na zemljišču, kl obsega 600 štirjaških metrov uredili pravo farmo za črve. Stvar ni popolnoma enostavna, bilo jo je treba dobro premisliti. Zemljišče je pokrito z debelo plastjo sena, slame in drugih ostankov žitaric, v tej plasti imajo deževniki svoj paradiž in j'h kar mrgoli. Ustanovitelji farme j h nabirajo in prodajajo v pločevinastih škatl:cah po naročilu. Posli cvetejo, kaj-i v nekih dobah, zlasti tedaj, ko je glavni lov na postrvi, prodado do 6000 črvov na lan. GraiEcSonska *?rr£fca pr. poroki Uprava nemškega mesta Ottweileria je odredila, nai se v porcčnem uradu, in sicer v sob;, kier se izvršuiejo ooročne ce-remoniie, postavi gramofon. V Ottwei1erju bo vsako civilno poroko odslei spremljala slavnostna godba iz gramofona. In Danimarca hanno ripreso la caccia al delfini che ancora un mezzo secolo fa fornivano l'olio per le lampade — Na Danskem so obnovili pod pritiskom vojne lov na delfine, ki so še pred pol stoletja dajali olje za svetilke Idealna ječa L'inverfio non e un ostacolo — Z rna nI cvira Carro armato tedesco in avanzata sul fronte settentrionale — Nemški oklopni voz prodira na zasneženi severni fronti Ko so bili Spanci še gospodarji Filipinov, so v južnem delu tega otočja v San Romanu ustanovili poljedelsko kaznilniško kolonijo, ki so jo v zadnjem času nanovo uredili in pripravili za okrog 2000 kaznjencev. Kaznilnica razpolaga z zemljiščem 1500 ha, ki ga obdelujejo jetniki sami. Na tem zemljišču pridelujejo najrazličnejšo zelenjavo, koruzo, riž, krompir, sadje itd., razen tega se jetniki bavijo z živinorejo ter z ribarstvom med bližnjimi otoki. Navzlic temu, da nadzira kaznjence le malo paznikov, ni bilo do današnjega dne še nobenega poskusa ubega, nasprotno: mnogi kaznjenci nikakor nočejo zapustiti naselbine, ko mine njih čas, in neredko napravijo tedai kakšno novo »nerodnost«, samo da bi jih obsodili na nadaljnje bivanje v kaznilnici. Nekateri so dosegli celo to ugodnost, da so mogli svoje žene in otroke pozvati k sebi in ž njimi živijo mirno ter delovno življenje. Mož je imel tri žene Na neki cesti v Riu de Janeiro je padel pod avtomobil neki »častnik« Armade spada. Nesrečneža, ki so o njem dognali, da se imenuje Pedro Alvarez, so prepeljali težko poškodovanega v bolnišnico in kakor se dogaja v takšnik primerih, je policija po radiu in listih pozvala njegove svojce, naj se javijo. V boln;šnici pa so se nemalo začudili, ko so prispele skoraj istočasno tri ženske, ki so vse trdile, da so poročene s ponesrečencem. Preiskava je dognala, da je to res, a ker mnogoženstvo seveda ni dovoljeno, je prišel Alvarez, ko je ozdravel, pred sodnika, ki ga je obsodil na poldrugo leto ječe. Raifis v Evropi Po najnovejši statistiki, ki se nanaša na lansko leto, je v Evropi 49.336 052 radijskih spreiemnikov. Ker je računati, da odoadeio na vsak sprejemnik no štirie poslušalci, sledi iz tega. da š+eie Evropa skupno okrog 200 milijonov poslušalcev. Treba je pa reči, da skrbi uprava kaznilnice na vse načine, da bi svojim varovancem čim bolj osladila izgubo svobode. Pogostoma prireja ž njimi športne tekme, pripravila jim je obsežno knjižnico s čitalnicami in igralnimi dvoranami, ustanovila je iz njihove srede godbo in jim je uredila kinematografsko dvorano, v kateri se od časa do časa projicirajo poučni filmi, zlasti takšni, ki se nanašajo na racionalno gojitev te ali one rastline. Ti filmi pa so kaznjencem med vsem najljubši. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Zakaj ležijo ta pisma v jedilni shrambi?« se čudi milostiva. »Ah. dala sem jih tja, da bi se malo naparfemirala. So namreč odgovori na že-nitne oglase!« je odgovorila kuharica. »Pripoveduj mi zgodbo z Davidom in Goljatom,« je dejal katehet Dragcu. »To je bilo torej takole,« je začel Dra-gec. »Imela sta match in v prvi rundi sta si bila po točkah enaka. Toda v drugi rundi je zmagal David s knock outom!« \ N O T A Po neki bitki je Frideriik Velloi pregledoval enega izmed zmagovitih pcfikov. Vojaki so stali strumno v vrsti. Nenadno je izstopil neki grenadir, pomolil kralju kos papirja in dejal: »Ve'iičanistvo, prosim za eno besedo!« Krallj je zavoljo tega nevojaškega nastopa ne voljno nagubal čelo in je rekel: »Dobro, toda samo eno besedo! Pri drugi vas dam obesiti!« »Podpišite!« je odgovoril grenadrr. Kralju je ugajata prinebnoet, s katero sie je vojak izmazal, prečitafl je vlogo, s katero ga je vojak prosil, da bi ga povita! za čartnrika in je dejal: »V tem primeru hceem nenavadni prošnji ugcd'ti, kajti prepričan sem. da si bo zn-ll mož, ki je tako priseben, pomagati tudii v trenutku nevarnosti.« VSAK DAN ENA »Da, to je res, gibanje je najboljši pripomoček zoper tolščavost mogel koga pridobiti za to, da bi me zibal!« samo če bi J. Marquand 60 HVALA LEPA, GOSPOD MOTO! »Ne,« sem potrpežljivo odvrnil. »Gospodična Joyceova ze tenkočutno dekle. Tujci smo časih takšni, prevzvišenost... ne baš pogosto, a časih vendarle. Kdaj pa kdaj najdete med nami človeka, ki ne mara odnašati vaši deželi tega, kar ima redkega in prekrasnega. So takšni ljudje... že prav jih ni mnogo.« »Saj ni mogoče!« je ponovil knez Tung. »To nasprotuje vsakršni doslednosti. Ni še dolgo, kar je želela kupiti slikanice. Kaj se je zgodilo od tistih dob, da jih ne mara več? To je neverjetno... obžalovanja vredno! Treba je, da gospodična kupi mojih sedem slikanic za sto pet in sedemdeset tisoč ameriških dolarjev.« Pogledal sem kneza in nisem mogel spraviti besede iz sebe. kajti njegova misel je bila moji pameti nedosegljiva. »Zakaj?« sem ga vprašal nazadnje. »Ne razumem, kako morete vpraševati,« je zlo-voljno odvrnil knez Tung. »Če gospodična slikanic ne vzame, bo zdaj vsak tat v Pekingu vedel, kje so. Vsak tat v Pekingu bo skušal vdreti v mojo nesrečno hišo. kakor se ie zgodilo že snoči. Mislite, da mi bo ta malopridni Pu dovolil, da bi se jih v miru še naprej veselil? Po drugi strani pa ... « knez Tung je tu pritajil glas in dal svojim bese- dam zaupen poudarek — »po drugi strani pa nisem vedel, da so zvitki toliko vredni. Moj ničvredni oskrbnik jih je pred letom dni skušal prodati in je bil tako nesramen, pa mi je rekel, da lahko dobim zanje smešno majhen denar. In konec koncev je tudi pravično, da se pokažem velikodušnega. Povejte, prosim, ,mladi devici', da je ne želim razočarati... recite ji, naj položi kupnino v kaki šanghajski banki... v angleški banki, kakopak « »Bojim se, da vas ne razumem,« sem rekel. »Mislil sem, da so te slikanice za vas dragocene.« Knez Tung je obupno vzmahnil z rokami. »Kar preveč ie stvari, ki jih ne razumete dragi prijatelj, in vaša nevednost me spravlja ob ves pogum. Resnica je, da prisojam svojim slikanicam visoko vrednost... vrednost, ki je enaka ponudeni ceni.« Zdaj je bilo treba razložiti Nori Joyceovi knezovo gledanje na stvar, a nisem si vedel svetovati, kako naj to storim, da ga bo razumela. Namesto da bi hitro našel primerno razlago, mi je bil duh zablodil v stran od kneza Tunga in njegovih zamotanih predsodkov Knezovo govoričenje je bilo sprožilo v meni učinek, ki ga nisem mogel razčleniti. Zdaj vem, da je bilo samo zadnja v nizu izkušenj, ki so se zvrstile v kratkem razdobju teh dni in ur ter povzročile v meni veliko izore-membo Nora Joyceova. moi sluga Jao kne7 Tung. gospod Moto . vsak je imel svojo vlogo. Vsi so se bili zarotili med seboj, da mi izrodkopljejo zaupanje v moje blaženo kitajstvo. Neposredna po- sledica je bila, da sem se čutil nekam zapuščenega. Čeprav nerad, sem se moral sprijazniti s spoznanjem, da se tisto, kar je bilo nekdaj, nikoli več ne vrne. Prej sem bil prepričan, da sem postal živ delec pekinškega mesta; zdaj sem vedel, da je bilo to prepričanje zgolj slepilo in da ne bom nikoli spadal semkaj Zdelo se mi je, da vidim samega sebe takšnega, kakršnega so me videli drugi... kakršnega me je prav gotovo videla Nora Jov-ceova .. tujca v tuji deželi, živečega v namišljenem raju; zdelo se mi je, da se vidim v podobi, ki je še manj laskava... v podobi enega tistih klavrnih bitij, ki kakor izprijeni otroci kaze obličje zemlje, nezmožni, da bi si našli redno pot v življenju, ki jim je prisojeno. Videl sem se kot enega izmed nesrečnikov, ki ne znajo pogledati neizpremenljivim dejstvom v oči in so nenehoma na begu pred resničnostjo življenja. Ta privid samega sebe me je navdajal z občutkom praznote in zapuščenosti. In, kar je bilo še hujše: zbujal ie v meni stud, ki je hitro prikipel na vrhunec. Ne pravim, da bi se mi bile te misli baš tisti mah logično urejene porodile v glavi. Moj občutek je bil bolj čuvstven vzgib kot vpliv določene misli, in ta vzgib je bil poosebljen v Nori Joyceovi. Čudil sem se, da n sem že prej spoznal v tem dekletu nečesa, kar je bilo zmerom predmet mojih želja Predstavljala je nekaj, o čemer sem v duhovni r.s.ruščenosti zadniih let menil, da tega ne bom n:1 oli imel; in zdaj je bila tu in iaz sem v dnu duše čutil, da oomeni zame več ko vse drugo na svetu. Knera Tunga in njegeve sl;kanlce j sem bil docela pozabil. »Nora,« sem rekel in začuden obnemel, prepaden nad notranjo silo, ki me je gnala, da sem moral govoriti. »Kaj je, Tom?« Ozrl sem se po sobi na okrog in se odkašljal. Pogledal sem kneza Tunga, ki si je nalival novo skodelico čaja Ozrl sem se po sinjih, rdečih in zelenih vzorcih stropnih tramov, po svojem pisal-niku iz rdečega laka in po oknih, ki so jim bile šipe pokrite s papirjem. Nato sem pogledal Noro Joyceovo. Že na oko je bila izmed ljudi, ki se ne bi nikoli »pokitajčili«. »Kaj je, Tom?« me je znova vprašala. »Ali se ne počutite dobro?« Res se nisem dobro počutil. Človek se nikoli dobro ne počuti, kadar se bori s svojimi lastnimi čuvstvenimi vzgibi. »Kako mislite, Nora... ali sem kai prida človek?« sem vprašal. »Ne klatite neumnosti. Seveda ste.« Mnogo časa bi bil potreboval, da bi ji natanko razložil, kaj mislim. Iztegnil sem roko v široki kretnji,' ki je zajemala vse okrog naju. »Pokvarili ste mi to slepilo,« sem rekel. »Kako, me rajši ne vprašajte, ker vam ne bi mogel odgovoriti. Saj niti sam ne vem, kaj prav za prav mislim. • vem le, da ste mi pokvarili slepilo. Če bi ostal tu. bi mislil venomer samo na vas. Včeraj sem dobil neko pismo. Moji družabniki hočejo, da se vrnem v domovino.« »Nu, in zakaj ne greste?« me je vprašala. Njen izraz je bil čuden. Mislim, da je dobro vedela, kaj ji skušam povedati. Un pcicatorc danese — Danski ribič Na Krimu se vršiio ta čas odločilne borbe ob trdnjavi Kerču. Ze en sam pogled na karto nas prepriča, da zavzema to mesto na skrajnem vzhodu Krimskega polotoka in nasproti kavkaškega polotoka Tamana skoraj isti položaj kakor Carigrad v naivzhcdnejši Traciji nasproti severnozapadnemu ana-tolskemu pomolu, ki je pripadal nekoč Eitiniji. Kakor Car grad ob Bosporu. predstavlja tudi Kerč ob morski cesti istega imena ključ do nekega morja, in sicer do Azovskega, kakor je Carigrad ključ do Onega mnria. V starem času so morsko ožino ob Kerču tudi deiansko imenovali Kmerski Bospor Starogrške pripovedke in zgodbe iz pozne.iših. zelo nenrnvh časov se ple+eio okrog Kerča. ki ie na končno zapadel ckorai v poz^blienie Stari He^ni in Rimliani Benečani in Genove-zi so vzdrževali tu včasih zeTo cvetoče naselbine. ki pa niso ;me!e posebnega kulturnega vnliva na domača ljudstva in ga menda tudi n'so hotele imeti. Na^eibine sredozemskih ljudstev so bile bolj trgo- vinska oporišča, ki jih je bilo lahko ustanoviti in po vsem videzu istotako lahko opustiti, ko se je zgodovina spet kako preobrnila. Z ljudstvi, ki so se selila od onkraj Urala ter od obal Kaspiškega morja, so prispeli tudi Tatari, ki so se polastili dežele ob Azovskem in severnem Črnem morju. Njih gospostvo pa je bilo prilično rahlo, vzdrževala so ga spočetka le majhna nomadska plemena, ki so počasi prestopala k islamu in so se tako vsaj površno priključila orientalsko-arabskemu kulturnemu krogu. Nastal je kanat, ki je bil v splošnem zvezan s krimsko tatarsko državo in ki je pozneje s to vred zapadel v ne preveč tesno vazalno odvisnost od os-manskega cesarstva. Ob kcncu 18. stoletja je deželo med Azovskim in Črnim morjem zasedla Rusija in ta dežela je s tem za nekai časa izgubila vsak zgodovinski pomen. Rusko-ukrajinski kmetie so se priselili v Kerč in njegovo okolico ter so zemljo izkoriščali na prav primitiven način Nenavad- no ribje bogastvo je privabilo potem le druge priseljence, odkrili so bogata ležišča soli in nastale so nekatere manjše tovarne. Sredi krimske vojne so Angleži in Francozi mesto oplenili, razbili so mnogo tega, kar so bili čuvali Tatari in Rusi, uničili so tudi muzej z njegovimi delno nenadomestljivimi zakladi, ostanki antične kulture na teh tleh. Pozneje so Kerč, ki je bil že od nekdaj trdnjava, spremenili v še močnejšo trdnjavo. Kerč ni grdo mesto, ima široke, z zelenjem obrasle ceste in številne, delno florentinske uličice, njegova lega ob vznožju Mitridatove gore pa je mična. 2e samo ime tega staroveškega kralja zbuja spomine na dobo. ko je današnji Kerč doživljal svoj največji sijaj. Kot stari Pan-tikapaeon je s sosedno Fanagorijo nekaj časa načeloval bosporskemu kraljestvu, ki se ie bilo stoletje pred našim štetjem pojavilo kakor meteor na političnem nebu in potem prav tako naglo spet izginilo. V novejšem času so se arheologi zelo trudili, da bi soravili spomenike antične zgodovine Kerča na dan. ŠPORT »Mlllmetrašl", njihovi sodniki in paragrafi Nekaj zanimivosti o najbolj zagrizenih atletih in atletskih sodnikih Da ne bo preveč ugibanja, naj pojasnim rajši takoj, da pomeni gornja prva beseda, pisana v narekovajih, lahkoatlete, znane športne pedante, ki so pripravljeni sprožiti cele afere, če gre samo za polovico centimetra ali desetinko stekunde v "njihovo škodo. Prav nič boljši niso v tem pogledu lahkoatletski sodniki, zoper katerih odločitve na vsem športnem svetu ni prizlva in ki so sploh nezmotljivi, kar se tiče športnih problemov. Čeprav so pedanti, kakor smo dejali, eni ln drugi, vendar se ni rečeno, da bi se zaradi te skupne slabosti razumeli sami med seboj. Res je baš nasprotno. Ti ljudje se sovražijo med seboj kakor se sovražita pes ln mačka, kar pa ni čudno, če upoštevamo, kolikim atletom so sodniki že »nal".šč« škodovali in jim upropastili snortno kariero ter s tem povezano slavo. Sploh so za atvte sodniki čisto nemogoči ljudje, ki se ne razumejo na športne paragrafe in Iz ne vem kakšnega veselja silijo med spor ne funkcionarje. Atleti pa so zoret, — tako jih gledajo sodniki -- ncdisciplinirrna dr'nl ki so sicer nekeMko. das* mro-i prcma'o spozna n?. n-^r^grafe pa 'Ih z?r~*i pomf^j-kan*a s^'?'"* nraTšie n? zna tcMn."!M Res~ica je tudi to pot nek-'e na sredi k-jti prav imajo včasi eni, včasi pa dru»i. Ko 70 "navajam to žalostno d?"'stvo, zaradi katerega se je že in se bo še rreliio mnoro črnila, nai še navedem, kako je prišla do teh tradicionalnih nasprotstov pri »milimetraših«. Za 1 cm prekratka proga Značilen primer nepopustljivosti od paragrafov je bilo odrekanje rekorda, ki ga je postavil slavni Jesse Owens 1.1936. v Chicagu na 100 m v času 10 2 sekunde. Ker so za priznanje svetovnega rekorda čisto razumljivo potrebne razne preizkušnje, ki naj doženejo, ali je bil rezultat dosežen v vseh zahtevanih okolnostih in z določenimi pogoji, je prišlo tudi takrat do merjenja proge. In sodniki so izmerili, da je bila proga za 1 cm prekratka. Jasno je, da talile centimeter pri merjenju na de-setinke sekunde sploh ne igra nobene vloge, ne glede na to, da je Owens takrat moral preteči, kakor tudi drugi tekači pri tekih na 100 m, precej centimetrov daljšo progo, in sicer zato, ker startaio tekači pred startno črto in ne na njej. Toda sodniki so se pri tem enostavno sklicevali na paragrafe, ki pravijo, da mora pro?ra meriti 100 m in ne 99.99 m ter so priznanje novega svetovnega rekorda odklonili. Vse skupaj bi bilo morda zaspalo, če se ne bi bila domislila bistra glava v zvezi s tem vsem dobro znanega fizikalnega pravila, da se namreč kovine pri segrevanju raztegnejo. Rešitev ni bila več težka. Po pravilih je namreč predpisana za merjenje železna mera in ta je takrat ležala na soncu ter se ravno za tisti centimeter raztermlla. Zadeva je bi'a s tem rešena, rekord po enem letu priznan, sodnikom pa se je ob velikem navdušenju atletov pr^aHšol nos, čeprav jim ni mo^-el nihče očitati, da so delali proti pravilom. Oh te zapreke... Toda sodniki so dostikrat, postavi jeni Se pred dosti težje probleme, kadar se na primer ne morejo sklicevati na pravila, kakor v prej navedenem primeru. Takrat odloča navadno lastno čustvo sodnlkv o pravici ali pa si pomagajo pri rešitvi z analognim primerom, ki je bil že kje drugje obravnavan. L. 1937. je bil v Ljubljani atletski troboj med Zagrebom, Beogradom in Ljubljano. Borba je bila napeta od prve do zadnje discipline, ker je šlo za rešitev vprašanja, ali Imamo v Ljubljani samo najboljši klub ali smo v splošnem bol;8i od Hrvatov Med dru<*im je bil talcrat na sporedu tudi tek preko zaprek, Iti bi po novih pravilih, ki so dobila obvezno meč ravno ono leto, morale biti železne, dočim so bile takrat v Ljub'jani na razpolago samo lesene, ln šp to samo za tri in ne za Šr"t tek"č°v. tak" da se je tek mor?! i zver t' dvakrat. Zr^rr- b &>.«'. ki so posr.hno na 710 'rs precei računali z 7r",P?To p'rer nek"" irodr"..;'-*1 n° tem na so §'i !r'j>?b vs»ni" nn start kjer pa se Mm 'e nesr^š^a ''i se ni'' vsi niso nln^nrrli v finale Po končanem tekmovan u. na katerem so zmasra1! T.iun i "~r,*ani na so Zazič Vinko. 19037-18 Sluzbodobi Gospodično z odličnim znanjem itali janščine, prijetnim glasom hitro strojepisko, spreime-mo. Potegovanie brez teh iastnosti — odveč. Predstaviti se od 10. do 13. ure: Eiar-radio, Ljubliana. Uiira 3. maia št. 4. 18965-1 Uradnika za vse pisarniške posle in knngovodstvo spreime tekstilno podjetje. Znati mora sprejmem takoj. Nislov v v^eh poslovalnicah lutra. 18958-44 Krojaškega vajcnca spre'me Daniel Tomšič, Vodnikova 108, Zg Šiška. 19024-41 Vajenca pridnega, sprejme kolo-dvorska brivnica. 18951-44 Učenca 7a zlatarsko obrt sprejmem. Mil an Košak, Cankarjevo nabrežje 3. 19067-44 Frizersko vajenko in praktikantinjo sprejme salon »Ljubica«, Aleksan drova 16, Ljubljana. 19125-44 Beseda L —.30. taksa —.60. i» daianje oaslova ali za • šitro L 2.—. Nemško konver- zacijo in pouk italijanski in nemški lezik j n„dj izobražena gospa. — 1 "" " Konverzacija v skupini Mali oglasi Gospa srednjih let bivia trgovska potnica, l lastnim kolesom, z znanjem nemščine, nekoliko italijanščine, išče primerne zapo slitve. Event. bi ila tudi za gospodinjo k samostojnemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesliiva 666«. 18953-2 Absolventka abiturijentskega tečaja, per fektna r nemščini in delnim znanjem italijanščine, išče primerne zaposlitve. — Cenj. ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Začetnica«. 18949-2 Absolventka trgovskega tečaja, z dobrim znaniem stenografije in stro:episja, tiče službe. Začasno tudi brezplačno. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sirota«. 19058-2 Mladenič star 30 let, išče mesta v kavarni pri ekspres-kavi, sluge, skladiščnika ali ka; sličnega. Govori tudi itali-ansko. Nastopi lahko takoj ali pozneie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcije zmožen«. 18959-2 išče Postrežnica Za vsak dan dopol- danske ure in za popoldan zaposlitev v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mačuh«. 19119-2 Pozor. cenj. dame! Damska krojačica. zmožna vseh krojev iz najnovejših žurnalov za plašče in obleke, išče delo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19113 2 Zaslužek Enovprežni voz | Posnemalnik skoraj nov, kasonček in | dobro ohran;en, za mleko polmetrska truga, naprodaj in strojček za izdelovanje za 750 lir. Naslov v vseh surovega masla, kupimo. — poslovalnicah Jutra. 19111-6 Otroške pisalne mizice izdelujemo. Mizarstvo A. Gobec, Selenburgova ul. 4, II. nadstr., dvoriiče. 19128-6 Šapirograf malo rabljen, ceno prodam ali zamenjam za drug predmet. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šapirograf«. 19038-6 Prodam barvaste iipe (Butzenschei-ben-Glasmalerei), 2 stenski uri, 1 hišno lekarno, 1 ročno blagajno itd. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19087-6 Voz z diro eno- in dvovprežen, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19085-6 Ponudbe na ogl. odd. Ju' tra pod »Posnemalnik«. 19079-7 2eIezno blagajno dobro ohranjeno, najmanj 100 kg težko, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z navedbo cene«. 19080-7 Pisarniško opremo pisalne mize itd. kupimo ali vzamemo v najem proti odškodnin;. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 19C75-7 Kupimo pisalni in šivalni stroj, klavir, radio in različno pohištvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro«. 19095-7 Prodam šupo dve leti staro, primerno za stanovanjsko hišo, če se jo rodzida. Kompletno stoječo, s stropniki, deskami, strešno opeko, velikost 6X6 metrov za 3500 lir. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 19110-6 Prodam spalno in icdilno sobo, starinska zrcala, spalne diva-ne, mize in stole. Ogled vsak dan od 3. do 5. ure: Gradišče l-II. 19105-6 Športni voziček poceni prodam. Naslov v Beseda L —.60. taksa —.60. vseh poslovalnicah Jutra, za daianje naslova ali za 19104-6 iifro L 3.—. Moderne kauče vedno na zaiogi in oto-mane. Novi trg 4. Tapetnik. 19077-6 ter po možnosti stenogra fijo. Izčrpne ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Tekstilno podjet'e«. 18933-1 5 oseb zelo poceni. Kongresni trg 13-11. 19003 4 Inštruktor Poklicne akviziterje Ljubljani in zastopnike na deželi potrebuje dobro I » . ~ vpeliana zavarovalnica. Po- I Železne peci nudbe na ogl. odd. Jutra ' različne velikosti in dva no-pod »Plača«. 19132-3 va triciklja, ugodno napro- daj. Generator delavnica, Tyrieva 13 (Figovec, levo dvoriiče). 19098-6 se sprejme na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra 18880-4 Postrežnrco čisto in pošteno, ki lepo pod »Dober«', pere, sprejmem Za popol- 19004-1 dne. škofja ulica Gospodično za pouk nemščine iščem. Honorar pa dogovoiu. Cenjene ponudbe oddati na odd. Jutra pod 18976-4 Potniki Beseda L —.60, taksa —.60, Perzijsko preprogo za dajanje naslova ali za velilc0( in lrn kr2nen pla5č iifro L 3.—. Služkinjo pridno, pošteno, veščo vseh "gl. gospodinjskih del sprejmem »Pouk«. takoj. Vprašati dopoldne. I---- —-- Naslov ▼ vseh poslov, ju-1 Akademik f*' ___18923-1 inštruira vse. zlasti jezike, v , : po zmerni ceni ali za vsako- Postrezmco ' dnevno kosilo. Ponudbe na sjjftSmemo. Costova ul. 14. ogl. odd. Jutra pod »In- pritltčjfc. 18981-1 itruktor«. 19035-4 Dekle I Išče se staro do 25 let, pridno in mlada francoska dama tli pošteno, sprejmem takoj za dama, ki prav dobro govo-vsa gospodinjska dela in k ti francosko, zaradi fran-enemu otroku. — Bonač coikih konverzacij. Ponud-Ivanka, Valvazorjeva 1-5. be na ogl. odd. Jutra pod »Francoska konverzacija«. 19063-1 18978-1 Natakarico n x . * nekaj gotovine za pre- POUCUjem vzem šanka, sprejme takoj italijanščino. slovenščino, Tomšič, Bleiweisova 15 19022-1 čevlj. pomočnika t orodjem za izdelavo copat iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čevljar za copate«. 19017-1 Dekle zdravo, k 4Ietni punčki, ki bi bila voljna opravljati tudi hišna dela, iščm za popoldanske ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna 13«. 19015-1 Frizerka prvovrstna, dobi takoi stalno službo. — Srie Karel, Vrhnika. 19048-1 nemščino in francoščino hitro in poceni. Takojšnja konverzacija. Ponudbe na ogl. odd. Jtttra pod »Hitro«. 19131-4 INSER1RAJ y nJUTRU"! Službe išče Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 3.—. Brivski pomočnik dober, hiter delavec, iiče zaposlitve kjer koli. Nastop takoj ali po dogovoru. — Kodrič Bruno, Novo mesto, Itesljeva cesta 7. 19005-2 Mlada Slovenka s trgovskim tečaiem, znanjem italijanščine, išče službo v pisarni ali trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovenka«. 18892-2 Gospodična »redniih let, vajena vseh del, išče mesta gospodinje najrajši pri samskem boljšem gospodu. Naslov v vseh poslov. Jutra. 18901-2 Mladenič z znaniem italiianščine ▼ govoru in pisavi, iiče ka-.... kršno koli zaposlitev. Po- ridno, pošteno in zanes- nudbe na ogl. odd. Jutra jivo, iščem za takoj. Na- pod »Profesijonist« slov v vseh poslovalnicah trt«?.? Jutra. 19090-1 1898 Služkinjo išče boljša družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S 1. decembrom«. _19061-1 Zagovodjo z večletno prakso na večiih Sagah potrebuje večje lesno pod;etje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zagovodia«. 19056-1 Kleparskega in ključavničarskega pomočnika sprejmem. Josip Otorepec, Ljubliana, Za Gradom 9. 19130*1 Služkinjo za damo, ugodno prodam. Vpraiati: Fototehnika, Tvrševa cesta 15. 19115-6 Kupim ali zamenjam za čevlje bele snežke za 2—31etnega fantka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ohranjene«. 19120-7 Rabljene fotoaparate in posamezne dele, kakor druge predmete kupi in prevzame v komisijo Fototehnika, Tyrševa 15 (kavarna Evropa). 19114-7 Avto, moto bcn.ua i uk, Ufcba —-oU, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Osebni avto kupim proti takojšnjemu plačilu kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »No-veiša tipa«. 18891-10 Tovorni avtomobil na pogon z ogljem ali nafto, dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe na ogl. oad. Jutra pod »Tovorni«. 18927-10 Prodam avtomobila D. K. W. na bencin Adler na oglje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18986-10 Opremo za kmečko sobo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjski slog«. 18962-12 Naprodaj stara, čedna kuhinjska oprava, cena nizka, in 2 omari s posteljo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19009-12 Gosposko sobo al: tudi iepo spalnico, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oreh ali hrast«. 19086-12 Spalnico in kuhinjo novo, prodam. Kolizejska ul. 4, dvorišče. 19082-12 Moderne kauče vedno na zalogi in otoma-ne. Novi trg 4. Tapetnik. 19076-12 Pohištvo kompletno, malo rabljeno, čisto, kupim. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Pohištvo«. 19094-12 Ugodno prodam 2 poltovorna avtomobila Ford 28a in Fiat, pripravna za preureditev na konjsko vprego. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi zamenjam za blago«. 19042-10 Zastopnik dobro vpeljan v celi pokra jini, bi sprejel primerno Pisalni stroj zastopstvo oziroma kot »Remington«, zelo dobro *i J& ' ohrinien- elektr. sesalec za Avto limuzino Fiat odd. Jutra pod Pf*h, železno posteljo, mi- 519, šestsedeino. šhr, nove, : SCVn St0likeV — ' dve rabljeni pnevmatiki, Beethovnova 14-111. vrata | Ug0dno prodam. Ponudbe 19135-6 na: Gregor Tršar, trgovec v Dol. Logatcu. 19071-10 Kmečko opremo novo, miza, stoli, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Praktično, domače«. 19133-12 Elegantno salon-garnituro lepo spalnico, kompletno kuhinjsko garnituro, omare, mize, otomano in drugo, prodam. Celovška c. 44-1., levo. 19136-12 Oblačila Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 3.—. Kupim moško zimsko suknjo, dobro ohranjeno, moderne barve in kroja za veliko postavo. Ponudbe z opisom uredništvu za »Do 700 lir«. 18881-13 Salonsko obleko prodam. Gosposvetska cesta 10-11., F. Papež. Ogled: vsak dan dopoldne. 18957-1J 28« Prodam HcseUa l 00. UKSa —.00, i» daianie oaslova ali za iifro t J.—. Vinske buteljke večjo količino prodamo. — Ponudbe tu ogl. odd. Ju-:ljke«. tra pod »Butelj 18990-6 Naprodaj: visoka železna peč, omare, postelje, modroci na peresa, otomane, kuhinjske mize in razno. Nova trg. »OGLED«, Mestni trg 3. 19000-6 BERKEL avtomatske tehtnice Zastopstvo: R. Debelak, Ljubljana, Tyrieva 67. Telefon 27-29. 18916-6 Sprejemno sobo s couch, predsobo, on\zio, stike in druge stvari, prodam. Ogledati med 13. in 15. uro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _19139-6 Škornje It. 41, v dobrem stanju ugodno prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19142-6 Moške čevlje nekaj parov, in galoše cca. it. 40 prodam. Naslov t vseh poslov. Jutra. 18872-6 Posteljo t žimnico prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18985-6 Vreče za oglje rabljene in nove, nudim. — Podbevšek Filip, Obirska 4, telef. 40-J7. 19034-6 Zibelko baldahinom. kompletno, prodam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 19029-6 Praktično peč prodam. Poizve se ▼ bu-fetu. Gasilska I). 19013-6 Stojnico na dobrem prostoru, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19014-6 Glasovir znamke »Bosendorfer«, t dobrem stanju, rabljen, katerega se lahko ogleda pri tvrdki Breznik A., Aleksandrova cesta 7, prodam. 19091-26 Kupim Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 3.—. Prazne steklenice vinske, vseh vrst, vsako količino, plačamo najbolje.— Rupena, Tavčarjeva 6. 18880-7 Pohištvo vseh vrst, šivalne stroje in druge praktične uporabne predmete, stalno kupuje in prodaja Nova trgovina »OGLED«, Mestni trg 3. 18998-7 Električni števec za industriiski tok kupim. Pokovec, Ribnica na Dol. 18887-7 Kupim galoše ali škorn-ičke za 3letnega otroka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3 leta«. 18983-7 Krznen plašč nov, prodam. Ogled: Cankarjevo nabrežje l-II., desno, od 14. do 16. ure. 19066-13 Zimsko suknjo dobro ohranjeno, prodam. Koroška ul. 16, za Stadionom. 18907-13 Bencin ne rabite, ako si pustite predelati Vaš avto na pogon z ogljem. Generatorji na 1 novejših modelov na zalogi za vse vrste avtomobilov, motornih koles in stabilnih motorjev, dobite na poizkus brez predplačila. — Najboljše reference na razpolago! Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče!. 19097-10 Mali tovorni in mali osebni avto novejše tipe, predelana na pogon z ogljem, zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 19096-10 Kolesa Beseda L —.60, taksa—.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Žensko kolo rabljeno, razne revije in knjige, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19002-11 Zimsko suknjo črno, novo, za srednjo postavo, poceni prodam. Loč-nikarjeva 8, Glince. Isto-tam pisalno mizo (Diplomat). 19129-13 Moško suknjo črno, za srednjo postavo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19088-13 Moško suknjo črno, celo podloženo, prodam. Vodnikova 5, dvorišče. 19141-13 Knjige Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Astrološka knjižnica z vodilnimi deli okultnih ved je naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18963-8 Moško kolo skoraj novo, znamke Dur-kopp, zamenjam za porta-ble pisalni stroj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 18911-11 Postrežnico Boljša slnžkinja išče službe za 1. december. za popoldne ki zna vsa Ponudbe na ogl'. odd. Ju hišna dela iščem. Naslov: tra pod »Samostojna 30«. Rožna dolina, C. VIT-15. 19123-1 Mehanika 18970-2 Postrežnica za ves dan išče službe. Va- kvalificiranega za popravilo jena vsega dela. N.ilov v pisalnih in računskih stro- vseh poslovalnicah Jutra. jev, spreime Simandl. Dvo-fakova 3. Ljubljana. 19122-1 Postrežnico za 2 un dnevno iščem. — Ponndbe na ogl. odd. 'Jutra pod »Postrežnica*. 19100-1 19025-2 Frizerka dobra moč, iiče službe v L:"bljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«. 19021-2 Gospodična perfektna italiianščine in riksum in provizijo slovenščine nudimo pridnim lodehvcem ; išče v Ljubljani in pokraiini.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zavarovalnica«. 19121-1 Uradnica simpatična, do 30 let. dobi stMho mesto. Ponudbe s sliko na ogl odd. Jutr« pod »št. 40«. 19117-1 Postrežnico M 4 ore dnevno, na Celovški cesti blizu Kav?"?a. iščem! Naslov r v#h poslovalnicah Jutra. 19116-I ter strojepisja primerne namestitve. Naslov v vseh poslovalni-cah Jutra. 19027-2 Natakarica z večletnimi spričevali, iiče službo v bolili gostilni. — možna kavcije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _ 189 2-2 Natakarica ieli premeniti službo v boli-lem lokalu. Položi karci- 10. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Agilna«. j 1*093-2 1 Celuloidne odpadke vsake vrste in vsako koli-Peč znamke H 115 ^ino kupuje in plačuje naj-visoko, prodam. Židovska , »JaP»n« 5er,bIec A- ul. 3, trgovina. 18954-6 Voz zapravljivček malo rabljen, novo lakiran s sanmi (hufne), in psičko, 1 leto staro, gladko fok-sterierko, prodam. Ogleda se _ Karunova ulica 7, v bližini trnovske cerkve. 18948-6 2400 stropnjakov dvomih, kombiniranih Lgd, prodam. Kresnlk, Ulica na grad 8. 18939-6 Balkonsko ograjo in lesene stopnice, trodel-ne. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 18932-6 Prodam 2 knjižni omari, 2 omari za perilo in 2 polici. Lončarska steza 8. Ogled od 1 do 'hi. ure. 19050-6 Štedilnik lep, skoro nov, za vsako novo hiio, upodno prodam. Moste, Slapničarjeva 5. 19047*6 Škornje nepremočHve. It. 39. prodam. — Oeled: treovina Ostrožnik, Pasaža. 19040-6 Zasipni materij«! nramoznati. oddim na Vo dovodni cesti 36. 19124*6 Celovška 50, dvorišče. 18979-7 Lutzovo peč kupim. Ponudbe na: Kil* ler, Dermotova 10. 19028-7 Kupimo 3 gasilske čelade, tudi rab!0, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Boljšo sobo v palači naistrožiega centra z vsem komfortom, oddam najraie dami z lastnim posteljnim perilom. Centralna kurjava, lift, telefon. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absoluten mir«. 18992-23 Opremljeno sobo s souporabo kuhinje, čisto, oddam 2—3 boljšim odras-slim osebam, od centra V« ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno«. 18989-23 Prazno sobico oddam gospodu ali gospodični v podpritličju. Ple-teršnikova 26, Košir. 19008-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice oddam eni osebi. Naslov v vseh poslov. Jutra. 18912-23 Dvosob. stanovanje iščem v hišici ali vili na periferiji, vodovod, elektrika — zameniam malo stanovanje, strogo središče, eventuelno doplačilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišica«. 18813-21a Dvo- ali enosobno stanovanje tudi opremljeno, išče mirna stranka za takoj, ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inženjer, točno plačilo«. 18918-21a Stanovanje dvo- tli enosobno, po možnosti s kopalnico iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna stranka«. 18899-2ta Opremljeno sobo s souporabo kopalnice oddam v bližini Tivolija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19033-23 Dve prazni sobi s posebnim vhodom v strogem centru, oddam takoj. Naslov v sveh poslovalnicah Jutra. 19032-23 Sobe za pisarno oddamo. Drogerija Hermes. Miklošičeva 30. 19026-23 Prazno sobo in kabinet, s posebnim vhodom, oddam. Milčin-skega ul. 5, nova hiša. 19012-35 Prazno sobo parketirano, strogo separi-rano, s souporabo kopalnice, ev. kuhinje, takoj oddam. Postojnska 20. 19011-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam boljšemu solidnem« stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah "Jutra. 19049-23 Sobo z dvema posteljama, takoi oddam. Resljeva 30, podpritličje, Novak. 19045-23 Pisarniški sobi souporabo telefona, po potrebi opremljeni, oddamo takoj. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 19103-23 Prazno sobo lepo, event. s kabinetom, v bližini gl. kolodvora, oddam takoj. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 19074-23 fSobo : ▼ bližini jtabora oddam ta-k o) boljMnu solidnemu gospodu. Vrhovieva ul. 9-1.. levo. t 19092-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, oddam. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 19081-23 Majhno sobico takoi oddam. Židovska ulica 6-1. 19068-23 Prazno sobo primerno za pisarno, takoj oddam i."v strogem centru, vhod f stopnic, brez pri-tiklin. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19112-23 m Beseda? L —.60. uksa—.60, za daianfe naslova ali za iifro L 3.—. Opremljeno sobo lepo, prost vhod, s souporabo kopalnice, v bližini Tivolija, Mirja, Rožne doline, išče za takoi mlad gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik«. 18925-.23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, lepo, po možnosti s souporabo kopalnice, v aii blizu središča mesta, .'ščem za takoi ali 1. decembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«. 18923-23a Katera dobrosrčna samostojna ljubljanska dama bi nudila gospodu iz Štajerske začasno stanova-nie. Ceni. ponudbe na o>gl. odd. Jutra pod »štaterc«. 18991-23a Opremljeno sobo z l posteljama, v bližini remize išče mlad zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik« 18931-23a Prazno sobo iščem s 15. novembrom ali 1. decembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ne predrago«. 18929-24a Opremljeno sobo išče gospod s 41etno hčerko za 1. december. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »December 10«. 18984-23a Bančni uradnik ilče opremljeno zakonsko sobo, eventuelno še salon, souporabo kuhinje, kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št. 18973-23a 18973-23a Opremljeno sobo po možnosti v centru ali bližini mesta, išče gospod s 1. decembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovski pomočnik«. 18969-23* Garsonjero iščem za takoi ali v d oglednem času ▼ centru ali ▼ bližini bolnišnic«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garsonjera«. ■ 18974-2ia Državni uradnik vdovec, išče sobo pri samostojni gospej ali gospodični, s hrano ali brez za 1. december. Eventuelna ženitev ni izključena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nanos 44«. 19994-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom išče gospod za 1. december. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«. I9131-23a Soliden gospod iMe lepo, sončno, čisto sobo s souporabo kopalnice in popolno oskrbo in pre-hrano pri boiiši družini. Pismene ponudbe ca ogl. odd. Jutra pod »Stalni podnajemnik«. 19102-23a Dijaške sobe beseda L — .OO, Uksa — .OO. za daianie naslova ali za šifro L 5.—. Dijaško sobo za sina šestošolca z dobro in zadostno meščansko hrano pri boiiši družini, po možnosti s prikliučkom domačemu sinu-dijaku, ob dobrem varstvu, iščem za 1 december v Ljubljani. — Ponudbe na: V. Jakil, Kr melj. Dolenjsko. 18946-22a Obrt Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Galoše sprejemamo v popravilo. Abulnar Franc, Vulkaniza-cija, Tjrrševa c. 36. 18663-30 Fotoatelje vzamem v najem z vsem inventarjem, ozir. da mi posodi obrt za podružnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Atelje«. 19023-30 Glasbila Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Klavir ali pianino dobro ohranien, takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bosendorfer«. 18965-26 Klavirsko harmoniko »Hohner«, z 80 basi in registrom, odličen glas, pro dam. Vodmatska ulica 10, Moste. 19020-26 Klavir (Stutzfliigel) prodam. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 18934-26 Pianino dobro ohranjen, prvovrstne znamke, in skunks-muf, naravni. kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19046-26 Ve* harmonik naprodaj pri: »Promet« nasproti križanske cericve. — Stare, in drugi predmeti se jemljejo tudi v račun. 19101-26 Prodam violino, kitaro, brač II., flavto (popolnoma novo), in stojalo za note. Ing. Ja* godic, Bezenškova 13. Zelena jama. 19099-26 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Brusilne - Vrtalne in polirne stroie za obdelavo kovin, lesa in drugih snovi, VERIŽNE ŽAGE prenosne, na bencin ali struio, ČRPALKE KOMPRESORJE vseh mogočih konstrukcij, GRADBENE STROJE. DROBILCE, betomere, dvigala in drugo, dobavlja ugodno in kratkoročno GUSTAV LEVIČAR. Medvedova 14. Tel. 47-91. 35-29 VVidia ploščice ali kompletne nože za stružnice, dobavlja iz zaloge: Gustav Levičar, Medvedova 14. tel. 47-91. 36-29 Motorne črpalke gasilske m ročnike dobavila iz zaloge: Andrei Zupan, Celovška 50, telefon 47-91. 37-29 šivalni stroj »Singer«, pogrezliiv, v brezhibnem stanju, kot nov, proda: Nova trg. »Ogled«, Mestni trg 3. 18999-29 Pisalni stroj v kovčegu, še popolnoma nov, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19036-29 Kupim pisalni stroi, dobro ohra-rjen. Plačam takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19035-29 Pletilni stroj dobro ohranien, štev. 8 ali 10, kupim takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19019-29 Pisalni stroj Underwood, dobro ohranien. prodam. Resni kupci naj puste naslov v ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«. 19107-29 Filatelija U Živali Beseda i- -t-60." taksa —.00, z« dajanje naslova ali ta iifro L 5.—. Filatelisti, pozor! Naiugodneiie kupite ic vnovčite znamke vseb koo tinentov do poslednuh oku pacijskih znamk « knngar ni Janez Dolžan, Liubliana, Stritarjeva 6. >9 39 Pravi filatelisti znamk ne lepijo' Edina in polno vredna znamka ;e brez prilepke Zbiraite v vložnih albumih oaiboltše kvalitete — J O L —, ki lih dobite v vseh formatih v knjigarni Janez Dolžan. Liubliana, Stritarieva 6 20-39 Prvovrstne raritete Nemčije, Švice, Francije, Spaniie, prekomorja itd. iz opuščene zbirke oddam. — Filatelija Modrijan. Miklošičeva 34, Ljubljana. Izgubljeno Potnici potujoči s popoldanskim vlakom v petek 14. t. m. iz Metlike, naprošata sopotnike, da vrnejo pozabljeno košaro proti nagradi na naslov: Rožna dolina. C. III, št. 6. 19118-28 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali a šifto L 3.—. Konje za klanje kupuje Pušnik Rudolf, konj« ski mesar, stanovanje: Ka-runova ulica 7, v bližini trnovske cerkve; mesnica: Sv. Petra nasip 29- 18947-27 Psa čuvaja izpod 1 leto starega, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pes čuvai«. 19065-27 Beseda L 1.—, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Poročim gospodično, staro 22 do 2S let, ki ima veselie do trgovine. Ponudbe s sliko. Id se vrne, pod šifro »častna zadeva« na ogl. odd. Jutra. 18841-25 Gospodično t lepo doto, se želi poročiti z boljšim resnim gospodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »40«. 19109-25 Izgubil sem v ponedeljek v mestu črno listnico. Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi 100 lir in gotovini, ki se nahaja v njej, v ogl. odd. Jutra. 19137-28 Informacije Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. aznoM* Psihografolog GLOBOČNIK FELIKS. Ljubljana, hotel »Lloyd«. Sv. Petra cesta, spreiema dnevno od 10. do 12. in od 15. do 19. ure. Vsak obisk — v pomoč kliientu. 19140-31 Živila Novi naslon fr&ntfškanskn nL S. PREMOG ---i DRVA — nudi Beseda L —.60, taksa —.60, J ^ za daianie naslova ali za ^ Ččl šifro L 3-—. 1000 kg črne redkve 5000 kg tesenske poldolge repe proda Posestvo Selo, p. št. Vid pri Stični. 18900-33 BOHORIČEVA 0 Telefon 20-5JI Posiretha ftreznihna t kapeUce Umri-* nam je skrbna in dobra mati JERICA CIMPERMAN upokojenka tobačne tovarne Pogreb bo v ponedeljek, dne 17. novembra t. 1 .ob 16. uri z žal sv. Andreja — na pokopališče k Šv. Križu. Ljubljana, dne 15. novembra 1941. MARIJA por. COKERT, ANGELA por. STEKLA SV, ROZA por. BLA2ICA, TILKA por. LOGAR — hčere; JAKOB, VIKTOR, LOJZE — sinovi in ostalo sorodstvo P REKTOR KR. UNIVERZE V LJUBLJANI IN PROFESORSKI ZBOR PRAVNE FAKULTETE sporočata tužno vest, da Je dne 14* novembra 1941 umrl gospod dr. fur. Stanko Lapajne redni profesor juridične fakultete kr. univerze v Ljubljani Za razvoj univerze ln znanosti veiezaslužneinu članu t * - profesorskega kolegija bomo ohranili trajen in časten spo-ini«- Pogreb bo v nedeljo, dne 16. novembra ob 15* uri iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. ^ V Ljubljani, dne 15. novembra 1941* Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskamo d.