JANUAR 1980 - St. 2 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXI. f —-—— ■ N Izvajanje našega plana srednjeročnega obdobja 1976-1980 za letošnje leto Delitev celotnega prihodka ...y klu 1980 planiramo na ocenjeno poslovno leto 1979 20% visjii celotni prihodek, in sicer na račun višjih cen povečanje za j8%, na račun višje proizvodnje za 9,6%, donosnejšega at . | s* grad.di, . del za fin.in i obvez.zdrui Jafi.domov i*e zgrad.koa.i te č»g “ ^«v-prl L“ 482.825.652 520.240.090 26.017.705 156.567.858 19.945.461 116.622.597 94.754.007 64.694.018 29.959.766 94.653.000 72.680 27.545 4.150.705 2.975.975 6.448.552 1.824.019 517.465 ap. 921.222 1.040.981 2.544.509 4.900.962 ;.osnovne dela 545.656.000 525.228.000 51.112.000 189.296.000 50.921.000 158.584.000 125.005.000 85.948.000 58.965.000 122.911.000 42.000 50.000 4.677.000 4.256.000 8.604.000 2.455.557 424.042 1.229.110 1.588.894 5.128.517 6.272.000 7.172.000 657.196.000 595.248.000 54.028.000 229.920.000 59.860.000 190.060.000 145.915.000 97.787.000 46.018.000 145.805.000 50.000 60.000 6.005.000 4.956.000 10.066.000 2.847.559 496.127 1.458.050 1.624.996 5.659.488 7.155.000 12.527.000 Pl.1980 1979 120 121 109 122 128 120 118 117 119 117 117 117 117 117 117 117 114 175 Plan sklada skupne porabe Sredstva sklada skupne porabe za naslednje leto moramo poravnati iz dohodka ustvarjenega v predhodnem letu. Tako formiramo sredstva SSP iz ocene ustvarjenega dohodka v letu 1979, sredstva za leto 1981 pa iz ustvarjenega dohodka v letu 1980. Tako je pregled sredstev SSP še za leto 1981 upravičen, ker moramo izhajati iz zahtev zagotovitve potreb vsaj za delavčevo prehrano v ustvarjenem dohodku leta 1980. Vprašanje torej ostane ali bomo z ocenjenim dohodkom za leto 1979 in planiranim za leto 1980 resnično ustvarili toliko sredstev za sklad skupne porabe! Razčlenitev in namembnost po zbirnih postavkah je razvidna iz spodnje tabele. PLAN PORABE SREDSTEV SSP* Ustvar.v letu 1979 1980 Ustvar.v letu 1980 1981 PORABA SREDSTEV 1. Stroški vzdrževanja rekreac.centrov 1,040.000 1,092.000 2, Investicijska vlaganja 2,200.000 2,250.000 3. Nagrade ob delovnih jubilejih 494.000 645.000 4. Odpravnine 500.000 500.000 5. Zdravstveno varstvo 355.000 400.000 6. Članarine 14,000 14.000 SSP - POBAHA SREDSTEV ZA PREHRANO 6,276.000 7,296.000 SSP - PORABA SREDSTEV ZA REG. LETNEGA DOP. 4,236.000 4,956.000 SSP - SVOBODNA MENJAVA DELA Poraba sredstev 1,030.000 - dotacija za sklad za posp.kmetijstva 284.178 340.000 - dotacija krajevnim skupnostim 570.000 570.000 - dotacija PTT 110.000 120.000 7. Rekreacija - različna tekmovanja 100.000 100.000 8. Dotacije (obdar.otrok, druge dotac. po sklepu 10) 450.000 498.000 9. Šolnine 5.000 5.000 10. Solidarnostne pomoči 35.000 40.000 11. Ostalo 255.000 260.000 12. Rezervirana sredstva za nepredvideno 429.822 891.000 SKUPAJ 5,877.822 7,338.000 (* SSP = sklad skupne porabe) V spodnjem pregledu lahko razberete namembnost sredstev za uspešno dokončanje investicijskih del in spremljajočih nalog. Po virih sredstev, ki niso posebej navedena, pa bi lahko ugotovili, da nam za pla- nirane potrebe zmanjka za 12.542.000 din sredstev. Le-ta sredstva bomo morali pokrivati z dodatnimi investicijskimi krediti, ker smo večje potrebe že tako morali ločiti. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) PLAN INVESTICIJ V LETU 80 I. Izvajanje inveaticijakega pregresa sprejetega na L6 18. 10.1977: - Podražitve, ki so nastale sed izvajanjes elektroinstalaciJakih del za novo predilnico OE in v predpredilnici sinhetike 220.000 - Zasanjava klimatskih naprav v obstoječih objektih predpredilnice sintetike I in II in sukalnici 5,000.000 - Plačilo montaže strojne opreme dobavljene v letu 1978 in 1979 1,000.000 - Brezvretenoki predilni stroji OE KruSik za bombaž in mintetiko 18,611.000 - Plačilo kurzne razlike za stroje Krušik po aneksu k osnovni pogodbi 770.000 It Izvajanje nedokončanih investicij sprejetih na D6 28.12.1978: in sprejetih v letu 1979: - Skupno vlaganje za izgradnjo nove kanalizacije in nove vratarnice - Laboratorijska oprema, (dinamoseter, torziometer, vage) Skupaj: 25,601.000 2,221.000 1.100.000 5,521.000 III. Predlagane investicije letu 1980: - 2 kom efekt eukalnih strojev 8,500.000 - Streha za cevke P IV 550.000 - 1 kom industrijski sesalec 27.000 - zamenjava iztrošenih transportnih sredstev (viličar, ročna hidr.dvigala) 550.000 - Zamenjava istrošene opreme za obrat družbene prehrane in za hladne napitke v proizvodnih oddelkih 170.000 - Mehanizacija pisarniške opreme ter poslovni in obratni inventar 550.000 - Izmenjava iatrofienih elektromotorjev 100.000 - Zamenjava iztrošenih kompresorjev 70.000 - Izdelava projektov za adaptacijo zdravstvenega doma v upravno poslopje in raznih manjših projektov in idejnih študij 1,000.000 - Manjši stroji in delovne priprave ( brusilni stroji, vrtalni stroji in slično) 90,000 - Zamenjava istrošenih elektroinstalaciJakih elementov (kabli, stikala, stikalne plošče) 400.000 - Ureditev parkirnega prostora nad obratom družb.prehrane in ograj 1,000.000 - Za event. podražitve pri izgradnji kanalizacije in preboja pod železniško progo 600.000 “UP*J ».»07.000 IV. Nakup zdravstvenega doma 7,000.000 SKUPAJ 49,529.000 Investicijsko vzdrževanje Za nabavo rezervnih delov in razdelitve celotnega prihod-in ureditev posameznih oddel- ka 8,000.000 din investicijskih kov po investicijskih delih, mo- sredstev, ramo zagotoviti za vzdrževanje »w Litijski predilec -dvakrat mesečno Še vedno je mesec januar, pa je že pred vami druga številka našega glasila. Napoved o štirinajstdnevniku se je uresničila. Vsak mesec bosta izšli po dve številki, razen meseca julija ko bo, zaradi dopustov, izšla le ena, dvojna številka, in še ta konec meseca. Koledar tiskanja glasila je že sestavljen za celo leto. Kaj pa vi? Boste bolj sodelovali? Kolikokrat smo vas že prosili, da bi vzpo- stavili boljše stike? Ce vam kaj leži na srcu, če bi radi kaj povedali, sc oglasite osebno ali pa po telefonu (int. št. 76). Na voljo so tudi skrinjice za naše glasilo. Porušimo že enkrat ta zid molka! Litijski predilec je sedaj štirinajstdnevnik. Priskočite na pomoč, da bo poln svežih novic! OBVEŠČAJTE, DA BOSTE OBVEŠČENI! IM.M. ji Klimatske naprave Primerjalni kazalci dela delavcev in poslovanja DO Z njimi želimo periodično prizadevanja v smotrnejše go-ali ob zaključku leta primerjati spodarjenje z delom, sredstvi ustvarjene rezultate poslova- in dohodkom. Prikazujemo le nja s planiranimi, zato da bi 17 obveznih kazalcev od skup-usmerili pravočano vsa naša no 35 evidentiranih. V planu investicij za to leto je predvidena tudi dopolni«-1’' in obnova klimatskih naprav. Kot vemo, so sedanje preslabe* pri nabavi novih, pa sc srečujemo z večjimi težavami, ker jih n«*' ramo uvoziti. Domači proizvajalci lakih naprav ne izdelujejo Ali ho mogoče v letošnjem letu to uredili? Kakšne so možnost’ za to? O tem smo povprašali direktorja sektorja vzdrževanju* Darka Primožiča. Povedal je: KAZALCI POSLOVNEGA USPEHA 1976 —• j£ss 1. Dohodek na delavca (v din) - dohod.produkt. 2. Dohodek naproti 0 uporab, posl.sred. (1 dec) - rentabilnost 5. ČD na delavca (v din) 4. Udeležba interne akunulac. v dohodku (v % s 1 dec) 5. Udeležba int.akumul. v ČD (v % s 1 dec) 6. Interna akunulac.nasproti 0 uporabljenim poslovnim sredstvom (v % z 1 dec) 7. OD in sredstva SP na delavca-nesečno (v din) 6. čisti OD na delavca mesečno (v din) 9. Del izplačanega OD za zadovoljevanje skupn. in splošnih družb, potreb na delavca aee. (v din) Izločanje iz dohodka na delavca (v din) Akumulacija in amortizacija nasproti 0 uporabljanim sredstvom (v %) 0 uporabljena poslovna sr. na delavca (v din) Celotni prihodek nasproti porabljen, sredstvom (v din) - ekonomičnost Celotni prihodek nasproti 0 uporab.obrat.sred. (koef.obračanja z 2 dec) Izguba na delavca (v din) Doseženi dohodek v primerjavi s planiranim Doseženi OD v primerjavi s planiranim (v % z 1 dec) 122,045 175.826 10. 11. 12. 15. 42.8 104.220 2,5 2,9 1.1 10.117 4.825 2.251 57.904 9,2 285.175 159,4 2,28 88.8 101,8 46,2 145.440 6,1 7,5 2.8 11,255 6.451 2.982 77.172 10,4 576.492 155.1 2,11 112 120 128 129 145 118 117 118 117 115 109 101 114 211.518 51.7 174.848 7.6 9.4 4,0 15.194 7.505 5.528 90.062 11.7 409.584 155,8 2.4 Če bi primerjali oceno leta 1979 z letom 1978, bi ugotovili, da je rentabilnost v porastu za 8%, ekonomičnost za 10%, dohodkovna produktivnost pa celo za 42%. Tudi s planom za leto 1980 predvidevamo povečanje renatabilnosti na oceno leta 1979 za 12%, 1% ekonomičnost in dohodkovna pro- duktivnost za 22%. Temu sorazmerno je v porastu tudi čisti dohodek na delavca. Pomembno je, da računamo tudi na močno povečano udeležbo interne akumulacije v dohodku že v letu 1979 in še v letu 1980. Ta trend bi se tudi v novem srednjeročnem razvojnem planu moral stopnjevati. Oddelki v katerih je potrebno preurediti — ojačati klimatske naprave so sukalnica in pre-vijalnica, predpredilnica sinte-tike I, in II, predilnica bombaža I, efektna sukalnica, obe mali predilnici 3 in 4, kjer so Cowamat prstanski predilni stroji. V bodočem oddelku brez-vretenskih strojev — OE — smo klimatsko napravo dokončali in je poskusno že obratovala. Ker so oddelki — predilnica I, sukalnica, vsak sebi, so zato primerne le manjše viseče klimatske naprave in centralne vzidane klimatske naprave ne pridejo v poštev. Takih visečih klimatskih naprav pa v Jugoslaviji še ne izdelujejo. V podjetju IME Maribor so se, na naš predlog odločili, da bodo pričeli izdelovati take naprave, in se o tem dogovarjajo s firmo Kiefer iz Stuttgarta. Potrebujemo deset visečih klimatskih naprav, za eno pa moramo zagotoviti 30 000 D M za dele, ki jih v IM P Maribor sprva še ne bodo izdelovali. Priskrbeti si moramo devize in uvozno dovoljenje, ker spada uvoz teh delov pod režim L)K (devizni kontingent), za to pa potrebujemo soglasje od vseh proizvajalcev klimatskih naprav iz Jugoslavije. Ta postopek je zapleten in dolgotrajen in zato ne moremo z gotovostjo predvideti, kdaj bo t° uresničeno. V predilnici bombaža I. je potrebno klimatsko napravo ojačati. Zamenjati bomo ventilator z močnejšim, in razvoda1’ zračne cevi z večjimi. Načrte za to pripravljajo v IM P Ljubljana. Ta deta do letošnjega poletja ne bo mogoče opraviti, hej je dobavni rok za ventilator]1’ osem mesecev, montaža je P“ možna le v zimskem času, h° so klimatske naprave lahko ttr di izključene. Predvidevamo, d‘{ bomo to montirali v nasleda)1 zimski sezoni (80/81), za letošnj' poletje pa bomo ojačali odv°l vročega zraka iz oddelka, ha' bo vsaj delno pripomoglo h ugodnejši tempera turi. M. M- Stabilizacijska prizadevanja Za nami je pretežni del delegatske aktivnosti za sprejemanje planskih dokumentov in vseh gospodarskih načrtov za letošnje leto, tako za delovno organizacijo, kot za širšo družbenopolitično skupnost. V uvodniku decembrske številke našega časopisa smo zapisali, da je leto 1980 — leto stabilizacije za našo delovno organizacijo in navedli tudi razloge za takšna predvidevanja. Ob sprejemanju zveznih in republiških resolucijskih dokumentov pa je bilo ob vseh prilikah poudarjano, kako pomembno je to leto za stabilizacijo vsega našega gospodarstva. * o so kasneje potrdili tudi sprejeti resolucijski dokumenti najvišjih organov. Jasne usmeritve pa je dovolj zgodaj sprejela tudi občinska konferenca Zveze komunistov. Ob osnutku planskih dokumentov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1980 je sprejel načelno stališče za delegacije tudi delavski svet naše delovne organizacije, skupaj z vodji posameznih delegacij, upoštevaje lastne gospodarske zmogljivosti letošnjega leta in družbene potrebe. Smatral je, da prispevne stopnje, niti iz dohodka delovne organizacije n'ti iz osebnih dohodkov delav-cev, ne morejo biti v letu 1980 V'sje kot so bile v letu 1979. akšno stališče so sprejele tudi naše delegacije za posamezne nmoupravne interesne skupnosti v občini. Ker so tudi dele-gacije nekaterih drugih večjih clovnih organizacij v občini zastopale enaka stališča, so bile Pnpombe upoštevane in pri-sPcvne stopnje v večini prime--0v od prvotnih predlogov znižane na raven leta 1979, čeprav Pr' temeljnih samoupravnih peresnih skupnostih linearno, 1 Predlog izvršnega sveta v zadnjem trenutku. Tako se de-avci niso ponovno odločali o tem, kako naj se programi posameznih interesnih skupnosti krčijo. Na splošno lahko ugotavljamo, da so se samoupravne interesne skupnosti priprave letnih programov ponovno prepozno lotile in je zato zmanjkovalo časa za temeljitejše vsklajeva-nje interesov uporabnikov in izvajalcev. Na to ne smemo pozabiti ob letu. Delegacije so se letos aktivno in uspešno vključile v dogovarjanje in stabilizacijska prizadevanja gospodarstva ter porabo dogovorile v okviru zmogljivosti združenega dela in občanov. Mislimo, da bi se morale v enaka prizadevanja vključiti tudi delegacije in delegati, ki zastopajo naše interese v organih republiških interesnih in družbenopolitičnih skupnosti. Posebno v nekaterih republiških interesnih skupnostih se združuje veliko sredstev nad sprejetimi programi, ki nato mrtva ležijo pri Narodni banki, odtujena delavcem in združenemu delu, ki jih ustvarja. Pogosto pa se ta sredstva porabijo tudi izven prvotno dogovorjenih programov. Pričakujemo, da bodo najvišji organi občinske skupščine in interesnih skupnosti v stabilizacijskih prizadevanjih sprejeli enaka stališča za delegate, ki nas zastopajo v republiških organih in se zavzeli za stabilizacijsko obnašanje na vseh ravneh in tudi za pravočasno vračanje presežkov sredstev nad dogovorjenimi programi tistemu, ki jih ustvarja in združuje. -M. K. Razpoložljiva sredstva v letu 1980: 1. posojila temeljnim in drugim organizacijam združenega dela za nakup družbeno najemnih stanovanj, 5.300.000,00 dinarjev 2. posojila delavcem za graditev individualnih stanovanjskih hiš, 2.300.000,00 dinarjev Osmi natečaj za pridobitev kreditov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija razpisuje Vlil. natečaj za pridobitev kreditov za gradnjo ali nakup stanovanj. Razpis teče od 1.1. 1980 do 15. 2. 1980. Razpisni pogoji: 1. Posojila za nakup družbeno najemnih stanovanj za delavce, ki nimajo stanovanj ali imajo premajhno ali neprimerno stanovanje, lahko najamejo temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbenopolitične skupnosti, društva in državni organi, ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev po 13. členu Zakona in samoupravnega sporazuma pri Stanovanjski — komunalni banki Ljubljana (na račun občine Litija). Na natečaj za pridobitev posojila za nakup družbeno najemnih stanovanj morajo organizacije priložiti: — izjavo o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev, Rampa skladišča je na posameznih mestih neprevozna. Čeprav so bale varno skladiščene, so transportni delavci zlagalno višino le znižali. izjavo o združevanju sredstev po 13. členu Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj in samoupravni sporazum o vezavi sredstev pri Stanovanjski — komunalni banki Ljubljana (obrazec 1), — izjavo, koliko družbeno najemnih stanovanj želi s posojilom kupiti, — izračun poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji za leto 1979 (obrazec 2) — sklep s katerim pristojni organ samoupravljanja organizacije dovoljuje najem posojila za nakup družbeno najemnih stanovanj (z opisom stanovanj), zagotavlja sredstva za plačilo lastne udeležbe in sredstva za odplačevanje posojila, — rezervacijo o nakupu najemnih stanovanj pri stanovanjski skupnosti, z navedbo števila stanovanj, ki jih kupujejo, ceno za posamezno stanovanje, neto stanovanjsko površino in skupno predračunsko vrednost za kupljena stanovanja. Rezervacija mora obvezno vsebovati dokončni rok za sklenitev kupoprodajne pogodbe, najkasneje pa v roku 30 dni po prejemu sklepa Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija o odobritvi posojila, — izjavo pristojnega organa samoupravljanja o najemu (Nadaljevanje na 4. strani) Izbili* de|k .'-cijski ukrepi v letu 1980 bodo učinkoviti, če bo v od-l><> n vc^ rt‘da, čistoče in urejenosti. Na fotografiji: Mešalnica neuriu v letu 1979. Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev ter konferenca in OO sindikata vas vljudno vabita na tradicionalni ples predilcev ki bo v soboto 9. II. 1980 v dvorani na Stavbah, ob 20. uri. Igral bo ansambel Francija Lipičnika s pevko Jožico Gabriel. Za jedačo in pijačo bo tudi poskrbljeno. Vstopnina 50.00 din. (Nadaljevanje s 3. strani) — srednjeročni plan o re- instrumentov za zagotavljanje sevanju stanovanj zaposlenih plačil med uporabniki družbe- delavcev (za tiste, ki še niso do-nih sredstev (Ur. 1. SFRJ, stavili plana stanovanjski skup-št. 60/75), nosti). Pri nakupu stanovanj mora organizacija iz gospodarstva, ki sodeluje na natečaju, prispevati lastno udeležbo. Višina lastne udeležbe se računa v odstotku na kupoprodajno vrednost stanovanj po naslednjem ključu: Poprečni osebni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom v SRS v letu pred odobritvijo posojila Lastna udeležba v % od zneska odobrenega posojila Posojilo v odstotku od cene standardnega dvosobnega stanovanja - največ do do 80 % 20 % 50 % od 80 % do 100 % 25 % 25 % nad 100 % 5° % 20 % Znesek poprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v organizaciji v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom v SRS v letu pred odobritvijo posojila Lastna udeležba najmanj Posojilo največ do - organizacija na področju šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva, kulture in družbenih dejavnosti 20 % 80 % - do 80 % 25 % 75 % - od 80 % do 100 % 55 % 65 % - od 100 % do 120 % 45 % 55 % - nad 120 % 50 % 50 % Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija pri poslovni banki na podlagi vezave sredstev, s katerimi samostojno razpolaga. Odplačilna doba za posojilo bo določena po kreditni sposobnosti org., ki bo pridobila posojilo, vendar ne more biti daljša kot 20 let. Obrestna mera za posojilo je 5% letno. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 7% letno. Posojilo vrača organizacija v polletnih anuitetah. Organizacija začne vračati posojilo takoj po porabi. Posojilo pa mora biti porabljeno v skladu z razpoložljivimi sredstvi do roka, ki bo določen s sklepom o odobritvi posojila oz. najkasneje do 31. 12. 1980. 2. Posojilo za dograditev individualne stanovanjske hiše dobi delavec, ki združuje delo pri organizaciji, ki združuje svoja sredstva pri Stanovanj-sko-komunalni banki Ljubljana po določbah samoupravnega sporazuma (na račun 022 občine Litija), ki nima lastnega stanovanja in gradi stanovanjsko hišo s standardno velikostjo in da se še ni vselil v stanovanjsko hišo. Stanovanjska hiša, za katero prosi za posojilo mora biti dograjena in sposobna za vselitev najkasneje do 30. 6. 1981. Prednost imajo delavci, ki gradijo individualno stanovanjsko hišo v usmerjeni stanovanjski graditvi. K vlogi na natečaj (obrazec 5) za najem posojila za gradnjo individualne stanovanjske hiše mora delavec predložiti: — izjavo organizacije, pri kateri združuje svoje delo, da združuje organizacija sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve pri Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana (na račun 022 občine Litija) in soglasje organa samoupravljanja, da delavec lahko najame posojilo iz združenih sredstev (obrazec 4), — izjavo organizacije o stanovanjskih razmerah delavca, potrdilo o njegovem poprečnem mesečnem dohodku v zadnjem tromesečju in njegovih dolgoročnih in kratkoročnih obveznostih iz osebnih dohodkov (za navedbo stanja posojil — obrazec 4) in enako potrdilo organizacije, pri kateri je zaposlen prosilčev zakonec (obrazec 6), — izjavo delavca o članih njegove družine in izjavo koliko članov družine bo vseljeno v novozgrajeno stanovanjsko hišo (obrazec 5), — fotokopijo varčevalne pogodbe, če delavec ali člani njegove družine namensko varčujejo v banki in še niso dobili stanovanjskega posojila, — fotokopijo ali overovljeni prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo individualne stanovanjske hiše, zemljiškoknjižni izpisek ali potrdilo organizacije za urejanje zemljišč o neurejenosti zemljišča, — predračun stroškov in vire sredstev za gradnjo individualne stanovanjske hiše ter opis še nedovršenih del (obrazec 5). Pri gradnji mora delavec sodelovati z lastno udeležbo v odstotku od zneska odobrenega posojila. Delavec, ki izpolnjuje pogoje razpisa, lahko dobi znesek posojila po naslednji lestvici: Delavec lahko nudi tudi višji odstotek lastne udeležbe, kot je zahtevan v natečajnih pogojih. Namensko privarčevana sredstva v banki in posojilo na namensko privarčevana sredstva, ki jih je ali jih bo delavec vložil v gradnjo stanovanjske hiše, štejejo za lastno udeležbo. Organizacija lahko da delavcu, ki sodeluje na natečaju posojilo za gradnjo individualne stanovanjske hiše, vendar se to posojilo ne šteje v lastno udeležbo. Posojilo da organizacija iz sredstev za stanovanjsko graditev, s katerimi samostojno razpolaga. Na natečaju lahko sodelujejo samo delavci, ki so zgradili stanovanjsko hišo najmanj do zaključene IV. gradbene faze (vgrajenim stavbnim pohištvom in z vsemi grobimi inštalacijami). Prednost na natečaju imajo delavci z nižjimi mesečnimi poprečnimi dohodki na člana družine in delavci, ki imajo stanovanjsko hišo zgrajeno do višje faze. Pri določanju vrstnega reda za posojilo bo upoštevana gradbena faza individualne stanovanjske hiše, za katero je zaprošeno posojilo. Za odobritev posojila bo stanovanjska skupnost upoštevala tudi število članov družine, ki se bo vselila v novozgrajeno hišo, ter njeno stanovanjsko površino. Delavec lahko dobi po natečaju samo enkrat posojilo iz združenih sredstev za gradnjo individualne stanovanjske hiše. Obrestna mera za posojilo je 5% letno. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 7% letno. Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi, posojilo pa mora biti porabljeno najkasneje do 31. 12. 1980. oz. do roka, ki bo določen s sklepom o dodelitvi posojila. Delavec vrača posojilo v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete. Odplačilno dobo za posojilo bo določila stanovanjska skupnost. Pri tem bo upoštevala tudi posojilo, ki ga je ali ga bo dobil delavec na podlagi namenskega stanovanjskega varčevanja v banki in posojilo, ki ga je ali bo dobil v svoji organizaciji združenega dela, vendar odplačilna doba v nobenem primeru ne more biti daljša od 15 let. Natečaj za posojilo delavcem za gradnjo individualne stanovanjske hiše traja do 15. 2. 1980. Ponudbe na natečaj dospele po tem datumu ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema Stanovanjska komunalna bnaka Ljubljana, Šubičeva ul. 2/11. nadstropje, soba št. 215, kjer lahko udeleženci natečaja dobijo podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem in vse potrebne obrazce za prijavo na natečaj. Vloge za posojila po natečaju bo pregledala Stanovanjsko — komunalna banka in pripravila predlog za odobritev ali zavrnitev vlog za posojila iz združenih sredstev. Končni sklep o odobritvi ali zavrnitvi vlog za najem posojila bo sprejel in potrdil zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti občine Litija. Sklepe o odobritvi oz. zavrnitvi posojila bo sporočila vsem udeležencem Stanovanj-sko-komunalna banka Ljubljana. Udeleženci, ki bodo uspeli na natečaju, bodo sklepali posojilne pogodbe s Sta-novanjsko-komunalno banko Ljubljana, ki bo zahtevala od posojilojemalcev zavarovanje za posojilo in kontrolirala namensko porabo. Če do roka, določenega s sklepom o odobritvi posojila posojilo ne bo porabljeno, se lahko podaljša poraba posojila po sklepu Izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skup' nosti. v. G. V bližnji prihodnosti bom0 imeli več skladiščnega prostora za skladiščenje surovin. Hale skladiščimo le do predpisane višine. Fotografija iz nedavne preteklosti. Prednostna lista za stanovanja v----------------------------------------------------------y Odbor za stanovanjska vprašanja objavlja prednostno listo: Prosilci za sobo ali garso' niero: J- Emsuda Krupič 221 2. Nada Antonič 218 3- Marica Malič 205 4- Ljudmila Razpotnik 198 5. Zvonka Pivec 193 6- Emil Pajtler 193 '• Marjan Klemenčič 190 Mediha Mustafič 186 , ■ Drina Trninič 181 jo. Alojz Lokar 171 L Dobrenka Todorovič 155 2- Mileva Tomaš 129 Magda Šraj 125 Prosilci za dvosobno stanovanjc: 1. Milan Slapničar 286 2. Ljubica Popovič 274 3. Adem Hasani 258 4. Olga Antonič 246 5. Renata Kralj 240 6. Jožefa Zukič 240 7. Brane Poljšak 239 8. Iva Šinkovec 231 9. Ani Kralj 215 10. Lidija Skubic 205 11. Zofija Jurca 189 12. Frančiška Jevnišek 185 13. Jelena Dordevič 185 14. Ivanka Železnik 183 15. Ivanka Lovše 153 N ODDAJA STANOVANJ Odbor za stanovanjska vprašanja je 28. decembra 1979 °bjavil prednostno listo ločeno za dvosobno stanovanje, unosobno stanovanje ter garsojero in sobo, po kateri bo odbor za stanovanjska vprašanja oddajal vsa prosta stano-vanja do 30. 6. 1980. Za oddajo smo imeli na razpolago 3 stanovanjske enote, od tega dve sobi in eno dvosobno stanovanje. Dvosobno stanovanjc na Ponoviški cesti 9, ki ga je izpraznila tov. Boštjančič, v izmeri 51 kv. m, je odbor za stanovanjska vprašanja oddal Ljubici Popovič s štiričlansko družino. Sobo, ki jo je izpraznila tov. Ljubica Popovič, na Po-Ooviški cesti 9, v izmeri 15,90 kv. m, je odbor za stanovanjca vprašanja oddal Nadi Antonič. Sobo, na Trgu na Stavbah 11, v izmeri 15,20 kv. m, je odbor oddal Emsudi Krupič. Proti tem sklepom imajo delavci pravico vložiti za lite-VC za varstvo pravic na DS delovne organizacije najkas-neK‘ do vključno 9. 2. 1980. Zahtevke za varstvo pravic 'dožitc lahko v kadrovsko splošnem sektorju pri tov. Vlasti t*rom. V. G. v^dci za enosobno 2 ^"ar'ja Blaj 3 \,e°P°Ll Frelih 4' PaJer 5' ^dica Kubot 6 h ariia Kurnik 7' ^rago Kovič o' ^na Matez 9 tožefa Tomše I o ^ dikata in pristojnega orga*|. družbenopolitične skupno5 j Vsak delavec ima pravico d*1 pobudo za uvedbo disciplin5**1 ga postopka. Glavni direktor Jože Mirtič Hrup v naši tovarni Nasprotno, zaščita vata zmanjša hrup za 10 — 20 dB Z razvojem tehnike je človek postal bolj izpostavljen obremenitvam hrupa in sicer v Privatnem, še bolj pa v poklicnem okolju. Delovna mesta s hrupom, ki škoduje sluhu, lahko najdemo v vseh gospodarskih dejavnostih, tako tudi v tekstilni industriji, kjer imamo znatne prekoračitve zgornje meje ropota predvsem v nekaterih obratih predilnic in v tkalnicah, tudi v naši delovni organizaciji hrup presega normative in si-cer v predilnicah bombaža in Pa v sukalnici. V pričujočem sestavku si bomo ogledali, kaj je ?v°k, kakšne posledice ima za človeka prekomeren hrup in kako se s pomočjo osebnih zaščitnih sredstev zavarujemo sluh. je zvok Pri obratovanju strojev ali r°čnem delu začno trdna telesa k ati zaradi mehaničnih vzro-0v- Nihanje se prenaša na zrak v okolici in se v obliki spre-aiemb zračnega tlaka širi dalje 'L obliki zvočnega valovanja. 4 oddaljevanjem od vira se kuranjšuje gostota moči zvočna valovanja. Pomen zvoka '^ažurno z mersko decibel (dB). naši državi je kot najvišja do-Pustna meja hrupa (ki je vsak Nezaželen zvok), določena dB. Nad to mejo je potrebno ^Porabljati osebna zaščita sred-Ji-Va, ker že pride do okvare slu- P°sledice delovanja hrupa na človeka Prekomeren hrup deluj °veka dvakratno, in sicer: st na nevrovegetativni la?1’ torej zaradi hrupa dol ho čir ali rano na žele °tnje v krvnem obtoku, it r ~~~ največkrat se prek« v r°Pot kaže kot organski zač? ,Sluha ~ lažja ali težj Varctku Pr‘haja do prehodni p„.u s*uha, ki se v tihi okolic v P° nekaj urah, najkasne n0st ■ j ^neh povrne. To naj pi. , 'menujemo prehodno ■ sitost. Prehodna nagluš Talf?°Ve.Zana s šumi v uš n0 šumi se pojavijo pc st p.n delavcih, ki na nove tu delo v hrupnem o to C Pa Je delavec iz leta nioč^, ^neva v dan podv $am,?0lTU' hrupu se ne pc pa v Prehodna naglušnost, ljiveCaf0ma Pr'de do neozd ,ere 31 traJne naglušnosti, beni n° moremo obnoviti z lz8uha ^[^'jenjem. V zač hek s*uha prizadene shširnnCC’ takrat npr. sl; dilke !i Z-VOnjcnje telefona, Srp0 1 šumnike v govoru. s,uha* omenili, so poške Uutko P°,8osto povezane z "šesih*11 šumenja in žvizgan Osebna zaščitna sredstva za varstvo pred hrupom (Škodljivega hrupa pogostokrat ne moremo zmanjšati s tehničnimi ukrepi. Takrat vpliv hrupa na sluh zmanjšamo z osebnimi zaščitnimi sredstvi, zaščitno vato ali vložki iz umetnih mas. Obstajajo še druga sredstva, ki pa pri nas ne pridejo toliko v poštev. Zaščitna vata ali ušesni vložki iz umetnih mas v naših razmerah dovolj ščitijo naše uho pred hrupom in preprečujejo, da pride do okvar sluha. Če ne uporabljamo zaščitne vate v oddelkih, kjer je hrup prekomeren (predilnice, sukalnica), škodujemo lastnemu zdravju. Zakaj ne uporabljamo osebnih zaščitnih sredstev za varstvo pred hrupom (zaščitno vato)? Odgovori delavk: a) Ker nič ne pomaga (A) b) Vate ne bom nosil(a), ker sem že tako ali tako čisto gluh (a). Nevarna trditev. Kot smo že prej povedali, se naglušnost ob izpostavljenosti hrupu stopnjuje. Lahko samo še bolj oglušimo, če ne nosimo vate, ne ostane pa na istem nivoju. c) Ob nošenju vate imam neprijeten občutek v ušesu. Res, toda pozneje se na to privadimo. In očuvamo sluh. Npr. v sukalnici precej delavk uporablja vato. d) Vem, da mi hrup škoduje, toda ne nosim zaščitne vate, ker ne slišim, če mi kdo kaj reče. Ni čisto tako. Govorne frek-frenče vata prepušča. V vseh oddelkih, kjer je prekomeren hrup, je pri mojstrih na razpolago zaščitna vata, katero so tudi dolžni razdeliti delavkam. Očuvajmo sluh in uporabljajmo zaščitno vato. A. Krhlikar OBČNI ZBOR DITT-a Naše društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev je imelo prejšnji mesec redni občni zbor, na katerem je bilo obravnavano delo v zadnjem obdobju, izvoljeno novo vodstvo ter sprejet okvirni program dela za leto 1980. Člani društva so se sestali v sejni sobi obrata družbene prehrane in najprej sprejeli v društvo 18 novih članov. Sprejemu novih članov je sledilo poročile predsednika društva tov. Branka Bizjaka v katerem je spregovoril o aktivnosti v preteklem obdobju, ki je bila usmerjena predvsem na oglede tekstilnih delovnih organizacij, izmenjavo mnenj in stališč, do praktičnih rešitev številnih problemov v naši stroki, organiziranje športnih srečanj, ogledov sejmov, mednarodnih sejmov tekstilnih strojev ter na obiskovanje številnih strokovnih predavanj. Tako smo s prav lepo udeležbo organizirali ogled Zagrebškega sejma in ob tej priliki obiskali rojstni kraj tovariša Tita. V lepem številu smo obiskali tudi »Tekstilano« v Kočevju, medtem ko je bil obisk v Zapu-žah, ki smo ga združili z ogledom muzeja v Begunjah številčno že skromnejši. Tudi strokovna ekskurzija v Metko — Celje je bila številčno šibka. V tem obdobju pa so nas obiskali člani društva »Tekstilane« s katerimi smo izvedli tekmovanje v kegljanju in šahu, prav-tako so nas obiskali tudi člani društva tekstilnih mojstrov iz Maribora in Tržiča. Člani našega društva so se udeležili proslave ob 25-letnici ustanovitve Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije v Mariboru, združeno s posve- tovanjem o aktualnih problemih v tekstilni industriji. Udeležili smo se tudi proslave ob 150-letnici slovenske tekstilne industrije v Ajdovščini. Redno smo se udeleževali raznih regijskih in republiških posvetovanj o problematiki v naši stroki. Pred kratkim pa si je poleg 11 vodstvenih delavcev ogledalo tudi 22 članov mednarodni sejem tekstilnih strojev v Hannovru. In če se povrnemo malo nazaj, ne smemo prezreti, da so člani našega društva vložili nemalo truda ob proslavi častnega jubileja 90-letnice naše delovne organizacije. Člani društva nenehno skrbijo za izpopolnjevanje svojih strokovnih in splošnih znanj, saj trenutno študira ob delu 12 članov. Uspešno je bil zaključen tudi tečaj nemščine II, ki ga je obiskovalo osem članov DITT-a. Stalna skrb za modernizacijo naše tehnologije, uvajanje modernejših strojev in sodobnih delovnih metod zahtevajo od nas nenehno strokovno izpopolnjevanje, vzporedno s tem pa je potrebno nenehno utrjevanje našega samoupravnega delegatskega sistema, kar pa ni mogoče brez nenehnega dodatnega družbenoekonomskega izobraževanja. V razpravi je bilo med drugim poudarjeno, da bo potrebno v bodoče posvetiti problemu aktivnosti članstva več pozornosti, poleg tega pa bo potrebno dvigniti zavest članov in razširiti obseg aktivnosti ter s tem popestriti delo društva. Društvo in njegovi člani se morajo še aktivneje vključiti v vsa važnejša dogajanja v naši delovni organizaciji, sodelovati moramo pri obravnavi in razreševanju tekoče problematike ter se kot strokovni delavci zavzemati za čimuspešnejše poslovanje delovne organizacije. Prvenstveno se moramo ozreti na težave in nepravilnosti znotraj delovne organizacije in jih odpraviti, saj bomo stanje izboljšali edinole z boljšim delom vseh zaposlenih, posebno še strokovnih delavcev — članov društva. Po ostalih poročilih, ki so bila na dnevnem redu in obširni razpravi so člani poslušali informacijo o izhodiščih za na-daljni razvoj tekstilne industrije Slovenije, ki jo je podal podpredsednik društva tov. Martin Strašek. Informacija z mnogimi številčnimi pokazatelji kaže, da bo usmerjen razvoj naše panoge bolj v smeri kakovosti kakor količine, odvisen bo tudi od rasti in preusmeritve tekstilne surovinske osnove, od visokoproduktivne procesne tehnike ki omogoča boljšo kakovost izdelkov do dogovarjanja pred nabavo nove procesne tehnike, da preprečimo prekrivanje kapacitet. In ne nazadnje bo razvoj panoge odvisen tudi od urejenosti tekstilnega šolstva in organiziranosti raziskovalnega dela je ob zaključku informacije poudaril tov. Strašek. Občni zbor je potrdil tudi finančni načrt in predlog aktivnosti za leto 1980, ki vsebuje tri ekskurzije v sorodne tekstilne delovne organizacije. V programu so predvidena tudi tri strokovna predavanja, ki bodo organizirana v sodelovanju z našo izobraževalno službo, ter sprejem ekskurzij drugih društev in z njimi izvedba tekmovalnih kot rekreativnih srečanj. Na razpravi je bila dana raz-rešnica dosedanjemu upravnemu in nadzornemu odboru in izvoljen nov 9-članski upravni odbor, ki ga sestavljajo: predsednik: Leon Škerbina, podpredsednik: Borut Ko- motar, tajnik: Sonja Šter, blagajnik: Mija Baš, člani: Milena Bajde, Martin Strašek, Minka Šmid, Janez Konjar, Franci Lesjak. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Mira Pavlica, Jože Prijatelj in Milica Penčur. Za letno skupščino Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije, ki bo letos spomladi so člani izvolili dva delegata in sicer tov. Sonjo Šter in Ivico Dernovšek. B. B. Novoletni intervju s predsednikom sveta zveze sindikatov Mike Špiljaka in »Informatorjem* za glasila organizacij združenega dela ZMANJŠEVANJE POTROŠNJE V MEJE USTVARJENEGA DOHODKA Kakšne so konkretne naloge in vloga Zveze sindikatov in sindikalnih organizacij pri izvajanju sklepov CK ZKJ o uresničevanju stabilizacije v prihodnjem letu. ODGOVOR: V prvi vrsti se moramo ozreti na dela, ki sodijo v področje sindikalnih organizacij. Ugotovili smo, da sta do neugodnega gibanja v gospodarstvu privedla dva vzroka. Prvič, prekomerna potrošnja na vseh področjih, zlasti pri investicijah. Če to rečem, mislim, da smo včasih pregloboko zašli v nepokrite investicije in zviševanje kapacitet. Zato so nastale zamude pri gradnji ne ravno majhnega števila gospodarskih zgradb, stanovanj in drugega. Zaradi takih zamud pa so narasli stroški gradenj, kar zelo bremeni gospodarstvo. Drugič nastane veliko problemov zaradi slabe organizacije dela, neodgovornega odnosa do dela pri številnih organizacijah. Razvila se je nerazumljiva in čudna praksa, ob čimmanjšem delu, čim več zaslužiti. O tem govore predvsem podatki o neopravičenih izostankih z dela. To je neodgovoren in nesamoupraven odnos do dela. Lansko leto je bilo zaradi izostajanja zapravljenih kar 84,3 milijonov delovnih dni, kar je za 8 milijonov več kot leto prej. Tako je povprečno vsak dan 269 tisoč delavcev odsotnih z dela. Glede na podatke letošnjega prvega polletja, ko je bilo izgubljenih skoraj 50 milijonov delovnih dni, se bo stanje še poslabšalo. Seveda, to niso le neopravičeni izostanki, žal pa je vendar večji del teh. Podatki, s katerimi razpolagamo govore, da je bilo lansko leto 73 milijonov delovnih dni izgubljenih zaradi bolezni, kar pomeni da je povprečje lanskega leta vsak zaposleni Jugoslovan izostal zaradi bolezni kar 15 dni. To je v resnici veliko in še malo ne predstavlja realne slike zdravstvenega stanja naših ljudi. Največkrat gre za tako imenovane »lažne boleznine«, ki se ljudem očitno izplačajo, kajti v teh nekaj bolezenskih dneh, se nekaterim ponudi prilika, da zaslužijo toliko, kolikor ves mesec v delovni organizaciji. Drugi zopet v času bolniškega dopusta ureja popolnoma privatne zadeve, ipd. Poglejte samo, kako pogosti so vsakdanji odhodi z dela posebno tistih, ki so zaposleni v skupnih službah in v družbenih dejavnostih. V bifejih, trgovinah na cesti je gneča vedno enaka — dopoldan — in popoldan. Posebej želim poudariti, da je boj proti tem pojavom ena osnovnih nalog zveze sindikatov. Konkretno: Kadar govorimo o neooravičenih izostankih z dela in o neodgovornem odnosu do delovnih obveznosti nasploh, moramo biti odločnejši. Nedelavnost naj se odraža pri delitvi osebnih dohodkov posameznikov! Sistem nagrajevanja moramo dograditi brez take startne osnove, ki bi ne glede na rezultate dela, zagotovila zadovoljivo plačo. Zagarantirani osebni dohodek mu družba mora plačati, toda kolektiv je tisti, ki bo odločil, koliko časa bo slab delavec še dobival ta zagarantirani osebni dohodek. V vsakem primeru mora biti sistem nagrajevanja tak, da se neopravičeno izostajanje ne bo nikomur izplačalo, da pa bodo vestni in dobri delavci dosti bolj stimulirani in nagrajeni kot do sedaj. Sindikalne organizacije se morajo energično boriti za zmanjševanje investicijske in skupne potrošnje — torej tudi splošne in osebne porabe — do meje resničnega dohodka, ker je to tudi eden prvih pogojev ekonomske stabilizacije, oziroma zaustavljanje dviganja cen in inflacije na eni, ter krepitve gospodarstva, pobude za izvoz, na drugi strani. Zveza sindikatov se mora še naprej, kot dosedaj, zanimati za neprestano izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev delovnih ljudi, za dvig njihovega standarda, hitrejšo izgradnjo stanovanj, zdravstvenih in rekreacijskih objektov, ustanavljanje otroških vrtcev, in sploh skrbeti za otroke in družine delavcev. To so naloge, ki spadajo v neposredno pristojnost sindikalnih organizacij, in od reševanja teh nalog je odvisno tudi uresničevanje ekonomske stabilizacije v našem gospodarstvu. Prosim, tov. predsednik, povejte svoje mnenje o nedavnem pomanjkanju prehrambenih proizvodov in o njihovih podražitvah. ODGOVOR: Občasno pomanjkanje blaga nas resno opozarja, da se moramo ne le kot zveza sindikatov, temveč tudi kot družba v celoti, monogo resneje spoprijeti s tem konkretnim vprašanjem naših delovnih ljudi in meščanov. Večkrat je prišlo do pomanjkanja raznega blaga, kljub polnim skladiščem. Zatajile so druge stvari. Pokazale so se slabosti v organizaciji trgovske mreže, včasih tudi z namenom, da bi dosegli podražitev blaga. Veliki problemi na področju preskrbe nastanejo tudi zato, ker še vedno obstaja stari sistem povezovanja proizvodnje in trgovine in ker še ni vzpostavljeno dohodkovno povezovanje med njimi. Predolgo je trajalo, da je bila javnost pravilno, kritično in samokritično obveščena o konkretnem pomanjkanju posameznega blaga. In kaj se je zgodilo? Molk je ustvaril prostor za ugibanje v javnosti in med posamezniki. Npr. koje v Beogradu primanjkovalo le 10 % mleka (tako je bilo tudi z drugimi artikli), je tisk naredil vtis, da mleka sploh ni, kar je povzročilo pravo paniko med potrošniki. Novice o pomanjkanju so vzpodbudile vznemirjene prebivalce, da so si nabavljali več kot bi potrebovali: skladišča so bila v hipu prazna in nastalo je »prerivanje« tudi za blago, ki ga trenutno niso potrebovali. Posledica tega je bila, da je nekaj mest ostalo brez sladkorja, čeprav so skladišča polna. Pomanjkanju pa je botroval tudi sklep o zamrznitvi cen, sprejet te jeseni, kar je nekatere veje proizvodnje privedlo v zelo težko situacijo. In če se zatakne v proizvodnji le en »vijak«, se to odrazi na celotnem gospodarskem mehanizmu. Npr.: pomanjkanje neke surovine za tetrapak je navidez malenkost. Toda zaradi te malenkosti je primanjkovalo mleka, čeprav ga je bilo dovolj. Enostavno ga ni bilo mogoče v kaj »zaviti« (zapakirati). Vse to nas bi moralo izučiti, in sprejeti moramo sklepe o odpravi tega, kar je, upam, tudi že storjeno. S tem v zvezi so bila v tisku objavljena odprt* pisma delavcev iz industrije, namenjena tovarišem* delavcem iz poljedelskih kombinatov, preskrbovalnih in trgovskih organizacij, v katerih sprašujejo t* delavce, če so oni odločili' da zadržijo kavo v skladiščih, dokler ne dobi)0 odobritve za višje cen«; oziroma, ali so delavci dvignili ceno mleku i*1 drugim prehrambenim proizvodom? Prosim, da kot predsednik zveze sindikatov poveste, kaj o tein mislite. ODGOVOR: Mislim, da je teh pismih dosti zapeljevanji Če bi te delavce, ki so piša pisma, vprašali ali bi glasova za zvišanje cen svojim proiz vodom, sem prepričan, da 01 dobili 99 % pritrdilnih odgovorov. Obnašamo se, kot imamo dva obraza: kot proizvajalci želimo višje cene, k°‘ potrošniki pa ne — raz«0 seveda za proizvode, ki J1*1 sami izdelujemo. V taki politiki je velik6 kratkovidnosti, in dovolite rečem, dosti neodgovornosti' Najpogosteje se dogaja, odsotnosti od dela, slabo org*" nizacijo dela, visoko produktivnost, neizkoriščene zmoglJ!" vosti, nadomeščamo in pok*1: varno z dviganjem cen. Tor«) se vračamo k osnovnim vzt°" kom slabosti in napak: Pr°' duktivnost, organizacija del*: odnos do delovnih obveznost in do sistema socialističneg samoupravljanja. Sindikalne organizacije * dolžne, da organizirajo zb°f* in sestanke delavcev, kjer " kritično, brez olepšavanj* govorili o teh problemih. ~ teh sestankih je treba ljud«* pokazati kraktovidnost P°*. tike, da se slabosti poslovanj nadomeščajo z dvigovanj«11 cen. Usmerjati jih moral* tako, kot je tudi interes del* skega razreda in naše celot* družbe, da bi pospeševali 1 vrednotili politiko gospod* nega poslovanja . . . Prepričan sem, da bo takS*J zavzetost Zveze sindikatov 0 koristne rezultate. Sicer so P v številnih organizacijah, kj j so tako delali, rezultati vi* in vzpodbudni. TANJUG Litijski P^dilec izhaja dvakrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Vinko Keržan (predsednik in odgovorni urednik), Branko Martina Kndj Alojzija Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Janez Tišler, Rafaela Mele in Matic Malenšek (urednik). v dobijo elani kolektiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov.