224. številka. Ljubljana, v ponedeljek 29. septembra. XVII. leto, 1884. liha i a vsak d Jeden mesec gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za janje na dom računa se po lan »we*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avst. ij sko-ogo rske dežele m vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld 1 »rld 4U kr — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošilja * ' io kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za *uje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po * kr., če se oznanilo jedenkrat tiska po 6 kr., če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali vejkrat tiska. Dopisi nai se izvole ftankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravni štv o je v Ljubljani v Frana Kolniana hiši, „Uledahška stolba . v UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Z duem 1. oktobra t. 1. se prične naroče-vanje za zadnje četrtletje tega leta. „SLOVENSKI NAROD" veh'a za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ B četrt leta . . .....3 , 30 „ n jeden mesec.......I „ 10 n Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S postojanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4„ — n „ jeden mesec.......I „ 40 „ Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. Vpravništvo „8lov. Naroda4*. Zemljiško-odvezno delo v Avstriji. Šestintrideset let že vrsi se velikansko in globoko proračunjeno finančno delo, katero navstalo je v Avstriji leta 1848, tedaj, ko so z avstrijskega kmeta pndle stare spone podložništva, novčnih ter robotnih bremen. Kakor doslej bode delo to le po časi manjšalo se, dežele in jamčujoča država imele bodo še mnogo let posla, da se po vsej Avstriji uredi in dovrši zemljiška odveza. Z zanimvanjem se je pričakovalo, katera bode tista kronovina, ki bodo v njej najprvo končano zemljiško-odvezno delo. Sedaj se poroča iz Opave, da je v 25. dan septembra meseca deželni zbor šleziški izrekel deželnemu odboru zahvalo za njega previdno poslovanje glede zemljiško-odveznega zaloga šleziškega, kajti kakor kaže proračun, od leta 1885. naprej dežela ne bode imela več zloga za zemljiško odvezo, zemljiško-odvezno delo v Šleziji bode torej dognano. LISTEK. Kitaj in njegove naprave. (Dalje.) Evropska družba. Karakterna črta, ki odlikuje evropsko družbo od naše je, da oua neizmerno več zahteva vsega, kar se tiče obstanka življenja in običajev. Kitajci se mnogo trše drže Btarih naprav, in ne vsprejmo t»\ko hitro novih običajev in naprav, kakor Evropei. Premena vzgledov in okusov sploh se ne vrSi tako momentalno, a nič ni težjega, kakor s korenino iz ruvati stare običaje, ki bo prešli v življenje in kri. Pred vaem je treba, da bi Bamo življenje dokazalo njih neugodnost, in novi toki preido v občinstvo. Ta zamena starega z novim vrši se počaBi in zahteva velike vztrajnosti. Moji rojaki, ki so, kakor jaz po-kusili sad evropske civilizacije, umejo ceniti po do-stojinstvu njene dobre strani, in jako radi obiskujejo Evropo. 0 Kitajcih vedno govore, da se nezaupni, neverjetni, ne vem zakaj, to pa za nas v jako slabem smislu. O nas bi se samo moralo govoriti, da smo praktični. To svojstvo nas sili vedno iskati V očigled temu dogodku je zanimljivo pogledati, koliko imajo še posamezne avstrijske dežele zemljiško-odveznega dolga. Dne 30. junija 1883 znašal je ta dolg na: Spodnjem Avstrijskem . . 20,421.376 atar. den. Gorenjem Avstrijskem . . 10,693.137 „ „ Soloogradskem ...... 1,198.858 „ Štajerskem .... 11,409.615 „ „ Koroškem..... 3,888.003 „ „ Kranjskem..... 5,359.359 „ „ Tirolskem...... 2,547.636 „ „ Češkem....... 10,285 905 n „ Moravskem...... 13,029.459 „ „ Šleziškem...... 295.648 „ , Goriškem..... 695.163 w „ Dalje v: Istri........ 713.976 „ „ Galiciji in sicer za: upravno okrožje Lvovsko 36,746 409 „ „ upravno okr. Krakovsko . 21,445.147 „ „ Nadvojvodino Krakovsko . 1,681.816 „ „ Bukovini .... . . 9,352.213 „ „ Vkupe . . . 149,754.717 star. den. Kakor bo vidi na teh številih, zemljiško odvezni dolg je po raznih kronovinab raznolik. Bil je že iz začetka, Ler so pokrajine raznolike in raznoljudne, potem zato, ker so zemljiška bremena bila razno, lika, so torej tudi imela raznolika vrednost, a ko-nečno tudi zategadelj; ker so nekatere kronovine za časa osvoboditve imela več svobodnih kmetij, nego li druge. Kar se tiče razmerja mej kronovinami in jam-Pujočo državo, to so za 1884. leto dežele Galicija, Bukovina in Kranjska pasivne in sicer tako, da je državi za le-te plačati ponapredščine 2,625.600 gl. oziroma 382.151 in 254.116, da se s temi zneski pokrijejo obresti in amortizacijske svote zemljiško-odveznega dolga imenovanih kronovin. Druge dežele pa so aktivne in imajo vsega vkupe od države dobiti 3,522.537 gold. za orebitke nad nakladi, pobranimi za zemljiško-odvezne svote. Kar se še tiče osobito zemljiško-odvezoega zaloga kranjskega, to je bil njegov proračun za leto 1885, ki vsega vkupe zahteva 594.244 gold., srednjih Bredstev, da se pomirimo s k rajnimi zahteva-oji. V Evropskej družbi nahajajo se povsod nasprotja. Jedni žive dobro, drugi jako slabo. V tem, ko se jedni vesele, drugi vedno togujejo. Jaz bi imenoval zapadni svet državo krajnostij, (empire des exception) v razloček od naše države sredine (empire de milieu). Višja civilizacija osupnila je nas z mnogim nepričakovanim, a nam ni dala nič pozetivnega. Pred nami ni gladka bliščeča povrhnost zlatega liva, ki je prišel iz rok spretnega livca, ampak ruda, v katero je redkokje pririnila zlata žila; vse drugo predstavlja le zmes, in da dobimo čisto zlato, treba je kemične analize. Razkošnosti nas razburjajo, pa ue dajo nikakega jasnega pojma o napredku. Pojasnil bodem s primerom; Anglija je bogata dežela, govore Evropei, ker so tam veliki kapitali; po mojem pa to nema nikakega smisla, in moglo bi se samo reči, na Angleškem so bogatini. K podobnim izvodom pride se povsod, ako se rabi formula: ab uno disce omnes (po jednemu izuči se vse). To formulo so vedno potrebovali, ker ni bilo dovolj časa izučiti istinite odnošaje stvarij. O vsem sodijo le površno, ne pa točno. "">» Jaz si prizadevam dan za dnevom zapomniti razne dogodke mojega Pariškega življenja in morul potrjen v 4. seji letošnjega deželnega zbora. Dežela bode plačala 520.08f^old., a zato bode se za leto 1885 16%-ni zlog pobiral k davkom na prvo roko torej osobito glede hišnega razrednega in najma-rinskega davka, glede pridobarine in dohodarine k ordinariju pridodavši vse državne doklade, potem pa se bode pobiral 20°/0-nj zlog k užitnim od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa. Ostalih 75.560 gold. dobilo se bode iz državnih ponapredščin. Deželni zbor kranjski. (IV. seja 19. septembra.) (Konec.) Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt deželne postave, da morajo zavarovalne družbe in društva donašati k stroškom požarnih straž, ter v podporo ponesrečenim ognjegascem in v katerem se poroča o vprašanji zarad upeljave prisilnega zavarovanja, izroči se upravnemu odseku. Poslanec dr. Mauer poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu zemljiško - odvez-Dega zaklada za I. 1883, kateri se odobri in potem o proračunu zemljišno-odveznega zaklada za 1. 1885 o katerem stavi sledeče predloge: 1. Proračun kranjskega zemljišno-odveznega zaklada za leto 1885. s skupno potrebščino........ 594.244 gld. in s skupno zaklado..... 520.684 toraj s piimanjkavo..... 73.560 gld. ki je pokriti z obrestnimi državnimi posojili, se odobri. 2. Da se pokrije deželni donesek za leto 1885., naj se pobira Hi", , prikladu na direktne davke in sosebno od rednega zneska hišuorazrednega davka in davka od hišnih najemščin, pridobninskega in dohodninskega davka z vsemi državnimi pnkladami vred, potem 20% priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa. 3. Deželnemn odboru se uaroča, da zadobi Najvišje dovoljenje za pobiranje teh deželnih priklad. 4. Deželnemu odboru se naroča, da v smislu točke 3. pogodbe dne 29. aprila 1. 1876. (postava dne 8. maja 1. 1876. drž. zak. št. 72.) zadobi pritrditev državnega zastopa, da se za kranjski zem-Ijišno-odvezni zaklad določena 20°/0 doklada na dišem razdeliti svoje zapisnike na dva dela, prvemu dal sem naslov: „klieaji'S drugemu: „vprašajia. Jaz sem že višje povedal, kaj je vodilo našega zakonodavca, da je ločil družbo možkib od družbe ženskih. V Parizi sem imel večkrat priložnost bivati v zasebnih salonih. Pravili so mi že prej, da so tu nekdaj cveteli oddelni saloni, in so bili tedaj središče uma in bleska. Sedaj jih je ostalo le malo, pa v njih Še vedno vladajo umne, izobražene ženske. M o/k i jako ljubijo taka zbranja, Če tudi večkrat postanejo žrtva svojih umstvenib pomanjkljivosti. Kaj more biti mičnejifega, kot je ženski um! To je nekaj nerazumljivega. To je nekaj nezapopadljivega. ob jednem je lehko lahek iu globok. S čim se more primerjati šaljivi blesk smejočih se očij, ko one na ničemer ne obstanejo, a letajo od predmeta do predmeta kakor metulj, lesketajoč se v solnčuih žarkih ! Moj idejal „ženski um", to je moje prolession de foi. Zares še jaz nesem izdelal določenega tipa in ga ne morem obrisati z jasnimi barvami. Jaz sam častilec uma. To je jedina razvijajoča in zadovoljujoča moč. Res umen izobražen človek se ponižno ozira na proste ljudi; on razume lečiti od prirode Človeka, ki ni neumen, in ne more prenašati nič posilnega. nič ponarejenega iu ne trpi nikakega ponavljanju tujih besed. Ženske imajo v tem oziru posebno rektne davke s tretjiosko po cesarskem patentu dne 10. oktobra 1. 1849. drž. zak. št 412. upeljttoo pri-klado vred zniža za leti 1885. iu 1886. za vsako leto na 16°/„ doklado od vseh predpisanih direktnih davkov, toraj aosebno glede rednega zneska bišno-razrednega davka in davka od hišnih najemdčin, pri-dobninakega io dohodninskega davite. Poslanec L u C k m a n stavi predlog, naj bi se izkaz davkov, katerega dobiva deželni odbor od c. k. finančnega ravnateljstva, predložil po davkarskih okrajih razrejen, isto tako od Ljubljanskega mesta, vsako leto deželnemu zboru. Odobre se potem predlogi finančnega odseka in vsprejme predlog g. Luekmanu Poslanec; dr. P o k I u k a r poroča v imenu upravnega odseka glede, uravnanje Save med Čer-nučami, Št. Jakobom, Podgradom, Dolom in Lazam' in nasvetuje, naj bi se izrekla zahvala c. kr. vladi, da je dovolila podporo; isto tako naj se izreče zahvalu izvi-Nevalniro organom vlade, za vse od sedaj dogotovljena dela, kur se pa liče zaželjene deuarue podpore za te vodne zgradfcp, ni»j o njih sklepa in poroča finančni odsek. Poslauec g. Ho bič, opuzoruje vlado, naj bi ne še bolj ozirala na uravnavo voda v kranjski deželi, da se deželi ne pripeti jednaka nesreča, kakor se je zgodila Koroški in Tirolski. Sava dela velikansko škodo, in ako se hoče splob kaj zdatnega pomagati, mora se struga Save skozi iu skozi uravnati. Zato pa naj vlada dovoli izdatno podporo, kakor se je dovolila za uravnavo Drave in Zilje iz državnega zaklada. Govornik konečuo gorko priporoča državnim poslancem, da naj delujejo v državnem zboru pri sestavljanji proračuna na to, da se bodo hudourniki po kranjski deželi uspešno zavarovali. Deželni predsednik baron Wmkler pravi, da je že ukazai stavbenim io gozdnim organom, da stvar preiščejo, da bod»* vlada na podlagi dotičnih poiz-vedeb mogla staviti predloge miuisteratvu. Ko se sklene nova državna postava, katera pride na vrsto v prihodnjem zasedanji državnega zbora, potem bode mogoče za uravnavo hudournikov dovoljevati večje svote. Deželni predsednik misli, da bode vlada ustrezala opravičenim zahtevam kranjske dežele. Poslanec Faber opozarja vlado na škodo, katero napravljajo hudourniki v Kočevsko-Ribuiskem okraji, poslanec dr. Sterbenec pa ua Krški okraj, kjer voda veliko škodo dela od Mirne do Št. Ru-perta. Poročevalec dr. P oklu k ar pravi, da vode delajo na Kranjskem neizmerno veliko škodo. Državni pos.auci so v tej zadevi bili v državnem zboru zmirom delavni iu bodo v prihodnjem zasedauji drŽavm ga zbora še tem bolj, ko se ima skleniti postava, katera bode za take uamene ustanovila poseben zaklad, v katerega sa ima nabrati mnogo denarju v ta namen iu iz katerega bode lahko dajati za uravnavo hudournikov velike svote. Dr. Poklukar konečno ?e opazuje, da Suva tudi v nje gorenjem teku pomročuje mnogo škode, isto tako Bohinjska Sava, Ristrica in Kokra. Pri glasovanji se vsprejmo nasvetovani predlogi. Poslanec g. Svetec poroča v imenu upravnega čutje. One znajo bolje kakor kak akademik presoditi v istini umne Ijud'j. Strašno je uepiijetno sedeti v družbi človeka, kateri že ima naprej pripravljene odgovore na vsa vprašanja, kateri nema nikakega lastnega prepričanja in ponavlja tuja mnenja o različnih predmetih. V prisotnosti takega subjekta se nikdar ne more začeti živ in mičen pogovor. Zanimiv razgovor razvije se tedaj, kadar se zbero izobraženi bistroumni ljudje, ne vedoe. poprej, o čem bodo govorili. Jaz nikakor ne ljubim mešane družbe, dasi tuui je sedaj v modi! V jako obrazovanih salonih videl sem večkrat zbrane najraznoobrazneje ljudij! Tu vidite znameuitega profesorja, njegovo umno govorjenje poslušajo z veliko pozornostjo; poleg njega sedi kak bistroumni akademik, in h kratu se nahaja baš v tem salonu malo proč šaljivec, ki oponaša s čudovito točnostjo vse navzočne. Čudil sera Be, da taki ljudje zavzemajo častna meste, in da se aristokrati in akademiki ne sramujejo njih navzočnosti. Pri nas v Kitaji jako gledajo na etiketo v oduošaji mej različnimi stanovi. V Franciji je etiketa, kakor so mi pravili, prišla iz mode. Člani akademije obnašajo se z velikim dostojanstvom. Ta naprava je podobna našim učenim. Jaz jo jako čislam; ono je izvir duševne aiisto kiacije in se nahaja v jako cvetočem stanji. odseka o upeljavi taks za ogledovanje živine pri iz-davanji živinskih potnih listov in nasvetuje: „Tarifi k postavi za občinske takse za vojvodstvo kranjsko z dne 3. decembra 1. 1868 dopolaujn se s sledečo točko: 24. Za ogledovanje vsake živali, vršeče se po zvedenem človeku pred izdavanjem Živinskega potnega lista, — gld. 1 kr. do — gld. 8 kr." Nemški tekst ostane, kakor ga predlaga deželni odbor. Se vsprejme v obliki zakona. Poslanec dr. Samec pa predlaga resolucijo, da bi se ne sililo, da morejo c. k. živmozdravniki vse sejme ogledavati, če so prav še tako daleč od meje hrvatske, in naj bi se nadzorovali le važnejši semnji pa c. kr. živinozdravnikib. Potrdi se postavni načrt in vsprejme predlog dr. Sanica. Podpore se dovoli Alojziju Ganglu za nadaljevanje podobarskih študij, slikarjema Ludovik Grilcu in Anton Ažbetu vsakemu 100 gld. zalogi podpornega društvo slovanskih dijakov v Gradcu pa 200 gl. Potem se seja sklene. Kmetijska razstava v Krškem. Iz Krškega 28. aept. [lav. dop.] Naše mesto ima praznično obleko. Zastave, narodne in cesarske, vihrajo s hiš. Ljudstvo prihaja od vseh stranij, kmet iu gospod, delavec in graščak se približujeta velikemu šolskemu poslopju. Godha budi meščanstvo iz sladko nemirnega sjianjn. Po žarna straža iu meščanska garda koračiti po mestu in skrbiti z\\ red, ki je vzgleden. Ob 9. uri je bila slovesna sv. maša, celeorirana po g. mestnem vikarji Kiiav.su s pomočjo gg. kupucinov. Navzočni razni dostojanstveniki in množica ljudstva. Pred cerkvijo in šolo stoji krasen pokrit oder (paviljon), okinčan z velikanskim cesarskim orlom, sestavljenim iz železnega kmetijskega orodja z raznimi grbi in velikimi narodnimi iu cesarskimi zastavami. Velika muož.ca naroda čaka otvorenja. Na paviljon dojde razstavni odbor z drugimi dostojanstveniki. Predsednik kmetijske podružnice g. častni ko-rar Poljak govori z lepim nagovorom o zgodovini in namenu ter pomenu razstave in zakliče trikratni „Živio" presvitlemu cesarju. Godba spremlja. V imenu občine govori župan in poslanec Pfeifer, v imenu deželnega odbora dr. Vošnjak Navzočen je tudi deželni poslanec dr. Papež. V imenu kmetijske družbo pozdravlja tujnik Pire množico. Na to it pri sviranji godbe podajo v poslopje k razstavi gospoda iu kmetsko ljudstvo. Rizstava je v 4 dvoranah in na dvorišči (stroji). Velikanski utis. Vso se čudi, da Dolenjska tako blago producira. Razstavljalcev že nad 100. Obiskovalcev v prvih 2. urah 298. Popoludne je govor kmetijskih strokovnjakov, gg. Pirca in Ogulina ter tombola na prostem. Razstava goveje živine in konj je v sredo in četrtek. Premije za pridelke se dele v pet ek. Za znižanje vožnje po železnici se je pravočasno prosilo in danes (28. septembra 1884.) se je prošnja odbila. — Taka je južna železnica. Kitajske ženske nosijo znake odličja, kakeršne pristoje činu njih mož. Ta običaj ima jako plodo-tvoren upliv in treba bi ga b lo, kolikor ga je moč razširiti; on spodbuja k popolnosti. Le dajte ženskam priložnost na ta način pridobiti si visoko stopinjo, iu gotovo bode to marsikateremu možu koristilo. To je jako dobro, kajti Častihlepnost ženske, sili mož-kega k popolnosti, in je tudi velika tolažba za moža, da on pridobi kako Čast svojej ženi — to bi ohranjevalo ljubezen mej zakonskimi, ki je že jako redka sedauje čase. Opazil sem, du v Evropi možki ne skazujeje drug drugemu take časti, kakoršna gre njih druž-biuemu položaju. V navzočuosti hišne gospodinje govore jako previdno, in uljudno, kadar so pa sami, kakor v klubu, pa jako prosto. Slišal sem, kako se na Francoskem posmehujejo čislanju činov; nikdo se ne ponaša s svojim činom, samo nekateri puhlo-glavci povsod razglašajo svoje zasluge. Mene je to kar osupnilo, da možki uemajo razl'čnih noš. Kaj je neki bilo povod, da so se opustile noše, po katerih so se razločevali razui razredi občinstva? Morda so s tem hoteli utrditi jednakost? Meni se zdi, da uikomur neso vseč sedanje črne suknje. Mene samega je uekolikokrat, ko sem bil vabljen, prosila hišna gospodinja, da naj Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 29. septembra. V štajerskem deželnem zboru stavil je konservativni poslanec Karton predlog, da bi deželni odbor v sporazumljenji z deželno vlado do prihodnjega zasedanja pregledal volilni red in nasvetoval potrebne premembe. Skoro v vseh avstrijskih deželnih zborih vlada ta krivica, da večino odločuje vele-posestvo, in sicer karih deset veleposestnikov. Kamor ae ti obrnejo, tja se nagne izid volitve v veleposeatvu in večina v deželnem zboru. Tako se zgodi, da vehk del veleposestnikov nema prav nobenega zastopnika, velikokrat celo oni del, ki plačuje veČino davkov, drugi del pa odločuje po svojej volji v deželnem zboru. Temu bi se pa dalo odpomoči, ko bi vele-posestvo volilo po volilnih okrajih, tedaj bi v tej skupim v jeduem okraji bili i/voljeni konservativci, v drugem liberalci, in bili bi obe stranki zastopani. V deželnem zboru bi tudi potem veleposestvo s svojimi glasovi ne dalo kar jednej stranki velike večine, ker bi ne vrglo vanj poslancev samo jedne politične barve. Sedaj pa imajo n. pr. v štajerskem deželnem zboru liberalci dvotretjinsko večino, ko bi pa bilo le nekaj veleposestnikov drugače volilo, bi pa še veČine ne imeli. To napako hočejo konservativci odpraviti in tako tudi druge skupine v deželnem zboru povzdigniti do kake odločilne veljave. Težko pa. da bi njih prizadevanje imelo kaj uspeha, ko liberalci ne gledajo ua pravico, ampak samo na lastno gospodstvo. Šolski oJsek čeikega deželnega zbora je v petek se posvetoval o mnogih peticijah za vsprejem Kvičale zakona. Na predlog nemških odsekovih čla-uov volil se je poročevalec po listih. Izvoljen je bil češki gimnazijski ravnatelj Pokornv. Ta bode tudi poročal o tern zakonu, ako pride pred zbor. — V soboto je Herbst stavil deželnemu zboru predlog, da se spremeni deželno .borski volilni red tako, da tudi petakarji dobe volilno pravico. Liberalci so se v državnem zboru temu protivili, ko so pa videli, da petakarji neso nikjer dosti premenili volilnega izida, jim hočejo priznati volilno pravo. Čehi na Dunaji sklenili so v nekem shodu, obrniti se na deželni šolski sovet, da dela na to, da se osnujejo občinske javne šole s češkim poučnim jezikom v X. okraji. Privatna šola društva „Komenskya ne more vsprejeti nad 100 čeških otrok, ker ima premalo prostora, sredstev pa to društvo nema, da bi osnovalo še več šol. S cer je j>a občin«* zavezana ustanoviti češke šole, ker tam živeči Cehi ravno tako plačujejo šolske priklade, kakor Nemci. Zato je pa nhod sklenil, delati z vsemi postavnimi sredstvi, da dosege češke šole. To bo še upitje v Ia-raelu! To je pa tudi opomin ua naše ljudi. Čehi še na Dunaji, ki velja Ba nemško mesto, hočejo imeti šole a češkim učnim jezikom, mi pa bi naj trpeli, da bi v sloveuskej Ljubljani zaradi par nemških otrok se naši otroci učili v tujščini. Dolžnost je tukaj vseh slovenskih poslaucev skrbeti za to, da se hitro zojiei prekliče dotična naredba. ŠlfzijMlil deželni zbor vsprejel je n«črt zakona, ki prepoveduje zavarovalnim društvom, da bi zavarovancem nal.ožili prinos, katerega morajo po zakonu z dne 6. decembra 1882 plačevati gasilnim društvom. Društva, ki bodo prestopila to prejioved, morala bodo plačati 200 gld. globe. Dr. Menger in tovariši so pa predlagali, da naj bi deželni odbor preudanl do jrhodnje seje, ali naj bi se osnovala deželna zavarovalnica in o tem poročal deželnemu zboru v bodočem zasedanji. Več sodcev na llrvatikein je prestavljenih, in to iz političnih, uzrokov. Pri poslednjih volitvah se namreč neso dovolj vneto potegovali za magja-rone, ali pa so bili tako predrzui, da so vladi nas- pridem v narodni obleki. Vedno sera slišal hvaliti svojo obleko; čudili so se živosti naših tkanin, in elegantnosti našega kroja. Čudna uganka ? Vse žalujejo po nošah, katere so izginile, pa nikdo ne poskusi jih zopet upeljati. Za tolažbo prirejajo si kostumirane plese in štejejo jih za največje zabave svetnega življenja. Tako se mi je posrečilo videti pridvorne noše prejšnjih vlad, počenši s Francom prvim, končavši b poslednjimi časi kraljestva, keder se že začenja propadanje noš. Tu na plesu mogel sem ponoviti zgodovino in videl, kako so ti v navadni obleki tako nekazni ljudje, najedenkrat dostojni, blagorodni, ponosni, veličastni, in sploh to, kar bi imeli biti ljudje. Srečne ženske — one so do današnjega dne ohranile nvoje krasne toalete. Moda se po gostem menja, pa ona ne uničuje, ampak še skuša posnemati stare noše. Ženskam nikoli ne pride na misel, napraviti si družbinsko nošo, in čudno je, kako, da so to dovolile možkim? One ljubijo blesteče noše, pa so dopustile njih uničenje! To vprašanje sem po gostem stavil Parižankam, pa mi neso mogle dati povoljnega odgovora. Jedna izmej njih mi je rekla, da je črna obleka jako prikladna, pa je vender pristavila, da so se nekdaj ločile politične stranke po protne može volili. Pa tudi več političnih uradnikov bodo prestavili iz jednakega uzroka. Bes lepa volilna svoboda cvete v Hrvutskej. \ nanje države. Kohanovska komisija ?a reformo uprave v Rn-sijl začne zopet svoja posvetovanja sredi meseca Oktobra, kakor poročajo ruski listi. Ta komisija že deluje, pa brez vsega uspeha. Tudi sedaj bode teško njeno delo kaj uspešnejše, kajti ovira jo povsod birokratični uradni aparat mesto, da bi jo podpiral. Druga tiolandska zbornica je s 68 proti 14 glasom sklenila, pretresavati načrt zakona, da se bode tudi za regentstva smela preminjati ustava. Zastopniki avstrijski, francoski, nemški in ruski izročili so v petek egrlptovuKef vladi noto, v katerej protestujejo proti samovoljnej ustanovitvi amortizacije egiptovskega dolga. Nekateri mislijo, da je to nasvetovala egiptov3kej vladi Anglija, da bi tako spravila egiptovsko finančno vprašanje zopet pred evrojisko konferenco. To se ji bode morda tudi posrečilo, a ne ve se, bode li iz-d konference ugoden za Angleže Dopisu fz Krškega 27. septembra. [Izv. dopis.] (Kmetijska razstava) otvorila se bode jutri in trajala do 8. oktobra. Mesto je ozaljšano z zastavami. Šolsko poslopje, v katerem je razstava, je izborno ozaljšano. Pred šolo krasen oder (paviljon), Gostje prihajajo od blizu in daleč. V 4 dvoranah obilo dolenjskih pridelkov, viua, ovočja, zelenjave in druzih poljskih pridelkov. Na dvorišči kmetijski stroji. Vse se veseli veselega dneva. — Izpod »v. Ane pri Ribnici, konec septembru. Temna noč pokrivala je zemljo in črni oblaki zagrinjali so obzorje! Ura odbila je v Ribniških zvonikih jednajsto v noč in čul se je hripavi glas Ribniškega „nocbtwochtarjaw : „Poslušajte pUrgarjit Ura je jednajst odbila . .. in odmeval je po ulicah in stranskih kotih, in človeku se je zdelo, kakor bi čul nekak „Memento mori!" — Tedaj pa mi je prišel na misel z nova „vh.dni mežnar' — dopisnik najnovejšega dnevnik« in Šu-kljejev „nochtwochtaru za Ribniško dolino. In zdelo se mi je, da čujem hripavi glas vladnega „roežnarja" od sv. Ane, upijočega po predalih najnovejšega dnevnika, kakor bi hotel slovenski svet tu doli klicati iz dolzega sj)anja, svareč ga: naj pazi, da se ne pogubi . . . iu naj sluša njegov mežnarsk in vladen glas (ha ha!), drugače zapel mu bode — „memento mori!" - Pa — „iz misli rodi se misel", in tako rodila se je tudi v meni ta, da Šuklje ima slabega „nochtwochtarja" tu doli, postavljenega pa v Ljubljani, kujti glas njegov se brezuspešno razlega po časnikarskem Benjaminu, baš tako kakor odmeva brez vsacega uspeha in utiša glas Ribniškega „nocht-wochterjau po tržkih ulicah in kotih ! — In to je — škandal! Pa tudi tedaj, ko bi ta vladni mežnar zvonil v polovičar8ko-oficijoznein listu „plut zvona" iu zje-dinjeui Šuktjejev „uochtwochtar" upil, da kjo „gori", ne hotel bi mu „radikalni14 slovenski svet verjeti, marveč hudobno bi se mu smejal, in kričal bi: Bog daj vsem u.....pamet!" Iu to, gosp. urednik, je tudi — škandal! In kaj bi ne bil, in razen tega škandala tudi j še kaj druzega! . . . V začetku dobe življenja najnovejšega dnevnika pridružil se je bil prof. Šuklje ju — prof. Stritar s svojimi .Dunajskimi pismi", in tam notri trdil je šolski politikar z Dunaja, da ima on jedini „gnado učenosti". In govoril je ves „korajžen in vesel", da bo njega nauki neizogibno potrebni, če hočemo — „srečni postati" ! Pa je dejal profesor in politik S., da je on s m tisti Bog, ki ve razvedriti Slovencem pamet, tolikanj da izprevidijo sami takoj, kaj je prav, kaj nespametno itd. in je še celo trdil, da ve on sam, kako se večini slovenskega naroda da pomagati k njegovemu blagostanju. In svete dal je ta politik „ex cathedra", kako se da kmetskemu stanu iz revščine do „zelene veje" pripomoči, in vender ni nič — povedal! Je li vedel kakošeu svet bi dal, kako bi se dalo pomagati nam? — Ej, — kako naj bi vedel, od kod //»lel to „gnndo", tak politik, tak mož brez vsakojnkih skušenj Da političnem našem obzorji ; kako naj bi ž njim vred vedeli svetovati, svariti, učiti in pomagati taki „možje učenosti", „visoke učenosti", kakoršen je baš prof. Šuklje, njegovi pri-trkači in pomagači, Če niti ne vedo, da se slovenskemu narodu s strastnim hujskanjem in pisaštvom pripravlja pošastni propad, b kateremu pripomagajo najložje sedaj — ko so oklenili se brezpogojno pre-ljubljene vlade. In, kdo ga bode izvlekel iz smrad-ljive luže, če jih kot sedanje vladne ljubčke — zapusti vladina roka, narod slovenski pa jih pahne zaradi kukavičeuja od sebe in prekolne ter zavrže v tamo — transfug Dežmanovega kalibra, kjer je „jok in škripanje" — z zobmi iu razbijanje s pestmi? Kdo bode tedaj to popravil in poravnal, kar bode slovenski narod trpel čez čas in kar mu v neblagor pripravljajo sedaj, taki možje in narodni sinovi, ka-keršen je baje zmerni mož S. — urednik nekoleko-vanega dnevnika — prof. Šuklje et tutti quanti, ki igrajo na znane vlodine strune. — Take misli zbujajo se v človeku — in robat postati moral bi v istini bolj, nego urednik oficijoznega lista ter soditi: da kar nam ni prejšnja liberalna vlada škodila, pripomoči nam hoče sedaj „vlada spravljivosti" — pod predsedstvom ministra Taaffeja! Le tako naprej, in kmalu se bo gUsilo: „Črevljar ne drži se kopita, temuč — peresa! Gospod, — pri nBs ostani! Domače stvari. — (Dnevni red mestnega odbora javni seji), kutera bode v torek 30. dan septembra 1884. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani: I. Naznanila prvosedstva. II. C. kr. deželnega šolskega sveta dopis uiestaemu šolskemu svetu glede mestnih ljudskih šol. III. Volitev dveh zastopnikov Ljublj. mestnega odbora v glavni odbor za obdelovanje barja. IV. Personalnega iu pravnega odseka poročilo: a) o mestnih redarjev proSnii za podeljenje petletnic; b) o mestnega tesarja Mihela Anžiča prošnji za podeljenje petletnice. V. Finančnega odseka poročilo: a) o prodaji mestnega zemljišča ob Tržaški cesti; b) o Marijine bratovščine Ljubljauske prošnji za znižanje takse pri ogledu merličev glede njenih družabnikov ; c) o Ivana Skubeta, sluge na veliki realki noši, „samo od francoske revolucije sem izginili so kostumi," pristavila je. „Ali razumete, gospod raau-darin?" Nesem jo več izpraševal; in prebral sem odgovor mej besedami. Imel sem priliko biti na velikih oficijalnih plesih, in videti, kako pristopajo k mizi za jedi in pijačo. To je res jako zanimiv prizor. Jaz bi bil mogel zapisati v svojih zapiskih v poglavji o etiketi sledečo opombo: „Ljudje, ki zavzemajo najvišje dru-žbiuske stopinje v evropskej družbi, nemajo pravice usesti se za mizo v pričo glavarja države, a padejo na bufet z vojnim pogumom." Privrženci realistične šole mogli bi opisati podobni prizor, nazvavši ga »sprijem črnih sukenj". To je potok, razrušajoč vse pregraje, razlivajoč ves prazen prostor, istino mešanje črnih hrbtov, na katerih se vidijo plešaste glave podprte s po-Bkrobljenimi ovratniki. Ti glave delajo nekaka nedoločna gibanja; kedar zavohajo duh jedij, planejo na fina jedila, iu nazadnje zleti zaželjena jed v grlo srečnih zmagovalcev. Jaz nesem videl niti jednega plesa, da ne bi bilo tega sprijema. Na velikosvetnih plesih vesele se dosti manj, kakor na oficijalnih; tu vlada hladnost in čutiš se, kakor bi bil v tiskalnici. Jako je težko najti v Bvetu prostoto in raznoobraznost. Če neste dober plesalec, pa se boste vedno dolgočasili. Ali ste že opazili ruvnodušje, s kuterim na vse gleda višji svet? To je nekaj takega, kakor led. Plešejo slovesno, nekaj ljudij se tiho pogovarja, prihajajo, odhajajo; srečujejo se, in se delajo, kakor bi ne poznali drug druzega; jedva dajo drug druzemu roko. Naznanjajo drug druzemu svidenja, in večno nekoga iščejo. Kaka strašna komedija so ti svetni saloni t Jedini svet, kjer se iskreno vesele, je svet umetnikov; jaz razumem pod tem imeuom to privi-legovano družbo, kjer noben ni niti plemenitnik, niti odvetnik niti beležnik, niti uradnik, niti kapitalist, niti birokrat, niti trgovec,,— ampak umetnik in nič druzega. Biti umetnikom! samo zaradi teh ljudij moreš želeti pripadati k evropskej družbi. Odpustite mi to strankarstvo, kajti jaz ne vidim, čemu bi se mogel navduševati za beležniški ali odvetniški poklic? Nas je v Kitaji nad 400 milijonov, pa opravimo brez njih, pa vendar nič manj pravilno ne opravljamo sodstva, aktov, pogodb — vse, kar ima kaj važnosti za državljansko življenje. Moje navdušenje za umetnike nema mej, kajti to so jedini ljudje, ki so se posvetili vzvišenim smotrom. Oni žive zaradi misli, zaradi tega, da bi pokazali človeku njegovo veličje. Korak za korakom bodrč Ljubljanski, prošnji za petletnico; č) o prošnji Matije Zde'arja, hišnega gospodarja na Poljanskem nasipu štev. 48. zaradi prodaje mestne parcele tik njegove hiše; d) o mestnega magistrata nasvetu, naj se štirim magistratnim detektivom dovoli po 10 gld. nagrade za revizijon psov glede davka. VI. Stavbin-skega odseka poročilo: a) o kranjske stavbinske družbe pritožbi zoper magistratno prepoved glede* nekaterih stanovanj; b) o Tilna Bončarfa pritožbi zoper mestnega magistrata nalog, da mora podreti neki svinjak. VII. Mestnega odbornika Ivana Hribarja samostalni predlog, naj se v pretres vzemd prošnje za dolenjsko Železnico do obeh zbornic državnega zastopa in do trgovinskega rainisterstva. Naposled: tajna seja. — (Skrajna popularnost.) Poroča se nam iz Krškega: Ko se je raznesel glas, da pride tudi g. Šuklje k otvoritvi naše razstave, navstala je velika razburjenost po mestu in gg. odborniki, ki imajo skrbeti za gostov vsprejem, bili so v ne malej zadregi, ker nihče v vsem mestu ni hotel dati stanovanja za urednika najnovejšega dnevnika. Ko se je pripeljal Železnični vlak in gospoda Šukljeja ni bilo mej prišleci, odvalila se je gospodom odbornikom velika skrb, in mestni redarji in orožniki, ki so bili pripravljeni za vse slučaje neso imeli nobenega posla. Če se omenjeni gospod že pri nas, ki smo ga poslancem izbrali tako časti, kako še le kje drugoj! — (StreUko društvo L j ub 1 ja n s k o) praznovalo je včeraj na novem streličči 25 letnico c. k. vladnega Bvetnika g. dra. viteza Stockel-a, ki je že 25 let načelnik temu društvu. Vse bilo je jako slovesno, žal, da je društvo tudi pri tej priliki pokazalo svojo načelno animoziteto proti slovenskoj narodnosti ter razobesilo mesto belo-modro-rudeče deželne trobojnice one modro-žolte zastave, o katerih že Valvazor pravi „landschaftliche Livreebedien-tenfarben". To se nam je tembolj čudno videlo, ker je tudi v tem društvu precejšnje število Slovencev, katerim bi vender moralo biti do tega, da se pri takej priliki naše barve ne stavijo v kot. — (Katoli ško-rokodelsko društvo) imelo je včeraj prvokrat veselico ua svojem zemljišči v poljskih ulicah, kjer namerava sozidati društveno hišo. Prostor ima res lepo lego in je dovolj velik za lepo zgradbo, tako da bode še prostora za precejšen vrt. Naj bi prijatelji poštenega obrtništva gmotno podpirali vrlega društvenega predsednika g. Guezdo, da bode čim prej dogotovljeno društveno poslopje, v katerem bode tudi dvorana za gleduliške predstave iu kjer bode Talija slovenska gotovo imela prvo mesto. — (Deseti brat.) Znana je narodna pravljica o desetem bratu, znan tudi Jurčičev roman „Deseti brat", ki se na omenjeuo pravljico naslanja. Malokomu pa utegne znano biti, da imamo ua Slovenskem istinitega desetega brata. Prijatelj našemu listu piše iz Škofje Loke: ., Da bi jedna mati imela 10 sinov po vrsti, da bi ne bilo nič ženskega spola vmes, je pač velika, skoro neverjetna redkost. A pri nas jo imamo. V Poljanskej fari, na Kovskem vrhu je kmet Kožuh (po hišnem imenu), ki ima 10 zuporedoma rojenih sinov. Deseti brat je že štiri človeku, navdušujejo ga, iu bude v njem zaspale sposobnosti. V njih tvorjenji vlada ideja. Umetnost vse blaži iu povzdiguje. Njih navdihnenje se ne more ceniti po bankovcih, poslednji na nje tako ne upli-vajo. kakor pa spodbodo odvetnikovo gorečnost. Ne, jedina stvar, ki se ni udula skušnjavi zlata, je — umetnost. Umetnik je v prirodi svojej svoboden, zato je on jedin, ki zasluži čast in spoštovanje. Svet umetnikov druži v sebi veliko ljudij razuih dosto-jiustev, iu tam je mogoče videti baš ta razvitja, kakor v druzih družbah. Umetnost je nekako pogumno vdihnenje. Ona ima tudi v Frauciji, tej domovini umetuikov, svojega kralja, ako ta naslov izrazuje duševno prednost nad drugimi. Vse umi, kateri iščejo jasnosti v oblasti idejala, pripadajo k družbi nezavisnih ljudij, katere nazivljamo umetuike. Oni se ogibajo druzih, nikdo si ne more prisvojiti naslova umetnika, ako ni v resnici. Umetniki vseh dežel si podajajo roke drug druzemu, čez meje držav, in prezirajo politike, ki sanjajo o oinejenji narodov. Um človeški v svojih mogočnih teženjih ne pozna daljav, ue potnih listov; Čem bolj se bode povzdignil Človeški duh, tem prej nastopi vseobčno bratstvo. (Daljo prih.) leta utar i a ima posebne lastnosti, kakerinih pri druzih otrocih ni." — (Prekanjen vlač u par.) Jakob Sever iz Črnuč je Že kakega pol leta okrog prosjačil, vmes pa tudi kradel, izgovarjajo se, da ne more delati, ker mu je v Trbovljah neki stroj odtrgal roko. In res je nosil roko vso povito. Pri županstvu je rekel, da roke ne sme odvezati, ker so mu v bolnici to prepovedali, in obveza na konci je bila res nekoliko krvava. Včeraj so pa, kakor se nam poroča, slepariji prišli Da dno in konstatovalo se je, da je Sever popolnem zdravo roko imel nazaj podvito in obvezano. — (Postojinska jama naslikana) postavljena je za ogledovanje na Dunaji od 4 dne septembra meseca. Za 30 novcev ustopnine je po vrhu videti Se kapnik, kakor ga je dala čudovita priroda v Postojinski jami. Morebiti dobomo kaj natančne-jega poročila o tej sliki. Telegram »Slovenskemu Narodu": Budimpešta 29. septembra. Državni zbor se je slovesno otvoril. Prestolni govor naglasa, da so razmere z Nemčijo, kolikor možno, najožje in da smo tudi z drugimi državami v najboljših prijateljskih odnošajih. Sme se torej z gotovostjo pričakovati, da državnega zbora ne bodo motila vnanja zao-/ lan I a ter da bode posvetil vso svojo delavnost blagru Ogerske. Prestolni govor omenja, da se reorganizacija magnatskega stola (magnatentafel) sedaj več odlašati ne more, ker je rešitev tega vprašanja za dlje časa velike važnosti. Navaja potem celo vrsto vprašanj, ki čakajo rešitve, kakor: zakon o umirovljenji državnih uradnikov, dopolnitev kazenskega za-' kona s tem, da se uredi kazensko - sodnijsko postopanje, osnova državljanskega zakonika, regulo van je Dunava in odstranjenje vseh ovir, ki zadržujejo ladije v Železnih Vratih. Najbolj pa bode treba skrbeti, da dosedanji uspehi za uravnavo ravnotežja v državnem gospodarstvu ne bodo škodo vani, temveč, da se bode redno napredovalo, dokler se doseže popolno ravnotežje. Za ta važni cilj se bode vlada krepko potezala. Prestolni govor poudarja, da bi bilo umestno, podaljšati dobo državnega zbora in pričakuje, da bode za obnovitev carinske zveze mej Avstrijo in Ogersko na obeh straneh primerna pripravljenost. Prestolni govor pozivlje zbor, da se obstoječi prijateljski odnošaji z onimi državama uporabijo v to, da se odstranijo notranji nedostatki in da se odpravijo ščuvanja in razpori mej na-rodnostimi, veroizpovedanji, da bodo vsi zjedi-njeni delovali za prospeh blagostanja in v slavo domovine. Meteorologično poročilo. ■ s ; Cm opa-O j »o vanj a Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrom v mm. "g. 7. zjutraj ■a 2. pop. t-' 9. zvečer S l 737 66 mm. 737 06«m. 739-54 mm. -fl 0-0" C 4-17 4" C 4-120-C si. szh. si. Bzh. brezv. megla ja0. d. jaa. OOOan. £ 7. zjntraj|742l2«b. S 2. pop. 741-64mm. ap 9. zvečer1 744-40" mm. S | 4- 8 4° C 4-l8l°C 4-lV8°C nrezv. si. svz. al. vzh. megla jas. d.jas. 0-OOam. Srednja temperatura obeh dni j je znašala 4- 12-8°, za 0-7« in 10° pod normalom. 1310 in Tržne cene v IJubljanl dne 27. septembra t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, n . . . Ječmen „ . . Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, m . . . Koruza, „ . . . Leča „ ... Grah . . . . Fižol „ . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Speh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko Koštrunovo „ Pišče ....... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, , Drva trda, 4 kv. metre . i mehka, „ , „ gld. kr. 6 83 5 36 \ 4 39 2 92 4 87 20 < 5 20 ; 8 — 8 — 8 50 2 67 — 96 — 82 — 68 — 74 — 84 — 37, — 8 — 64 — 70 — 66 — SO — 40 — 17 1 60 i 1 51 7 50 4 80 | ID-u.ia.ac5£3:k:a, borza dne" 29. septembra 11. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna ren a . . . Srebrna renta . . . Zlata ren .... 5% marčna renta. . Akcije narodne banko Iv.-editne ikoije t .ondon . . . Srebro .... Nu-poi. . .... C. kr. cekini. iScmtike marke 4°/0 državne urečko Državne srećke iz 1 4°/0 avsi-.r. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/ iz !- 1854 1364. 250 gld. 100 gld. „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, oo/es. oblig.. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zeuilj. obe. avBtr. 4,/s'70 zlati zast. listi . Prior. oOlig. Elizabotine zapad, železnice Pri->r. oblig. Ferdinandove Bev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Kudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke. . . 120 „ Trammway-drudt. vel j. 170 gld. a. v. 80 gld. 75 k 81 70 103 n 20 %y 85 853 — 290 n 40 121 55 J n 66'/, n m 77 f>9 70 124 50 171 50 103 — 122 40 92 80 88 60 10* 50 115 — 121 — 109 rt 75 105 50 176 50 19 — 105 r? — 215 ■ 60 Koncipijent, v beležniskih vseh poslih popolnem in v odvetniških poslih večinoma izurjen, l*#e službe za katero koli m. sečno plačo. Prosilec — po nasprotnikih Slovencev ob službo — ima odlična apričala. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod naslovom!: J. Z., posestnik, poste restante v Amariji pri Jelšah (St. Marein bei Erlachstein). (607—2) na deželi se da od 1. decembra t. I. pod ugod- nimi pogon Kje? pove upravniStvo „Slovenskoga Naroda". (588-3) Mejnaroflna linija. Iz Trsta 7 Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parntki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo. V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „aerm.an.la", 4200 ton, 10. oktobra. „Eaat -A-aag-lla,**, 3200 „ okolu 25. „ Kajuta za potnike 20O gold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (552_20) T. TERKUILE, generalnega pasažnoga agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v TrBtu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Einlllano d» Aut. Poglayen, generalnega agenta v Trsta. NAJBOLJŠI otfVR ZA C\GAR£fc \ ie pristni C IDI tli f rn/KinA fabrikat Cawley-jev & Henry-jev v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARI! Pravi je ta papir za cigarete samo teduj, če ima vsak list znamko LE HOUBLON in vsak karton nosi varstveno znamko in signaturo. 75 *u trm rAR'Sl>nlle dn l'Etiquotte 17 Rus Ittnnzcr i PA M nemškega in slovenskega jezika v pisavi in govoru popolnem zmožen, z dobrimi spričali, želi v prodajalnico s špe-cerijami ali z mešanim blagom vstopiti. — Ponudbo sprejema upravništvo „Slov. Naroda". (620—1) Pri suhem vremenu trgana (ne tresena) jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane Kupuj«- vsak čas in v vsakej množini po primernej ceni in prosi pismene ponudbe (508—16) Die Central-Station fiir Obst- und Gemtise-Verwaltung in Graz. 1 €E3 p — - * - (ST ? J* I I 1 I I I I I I I I I I I :: Bratov Koslerjev pivovarna.:: Zahvaljujoč Be svojim častitim gostom iu Blav. občinstvu za mnogoštevilni obisk na vrtu, usojam se naznanjati, da z donafinjim dnem otvorim zimsko pivovarno, \\ katera je popolnem na novo opravljena. Točil bodem izvrstno KoBlerJevo carako i>lvo, dobra vizeljaka vina in pripravljeni bodo pri skrbni postrežbi okusna gorka in uirzla jedila. Za mnogobrojni obisk se priporoča gostilničar. V L j u b 1 j an i, 29. septembra 1884. (609) Dokler bode trajalo lepo vreme, ostane gostilniški vrt odprt. Prodaja mleka. S 1. oktobrom prodaja se iz graščine v Dolu prišlo iz- ^ vrstno mlt>lto, liter po Š kr., vsak dan od 6. ure zjutraj do ^L. pozno zvečer ^ v prodajalnici gospod Petra Strei-a * v Čevljarskih ulicah. Tudi sprejmć se naročnine za mlelco na mesece, v vsaki množini na dan, iu se miroma lahko do 1. oktobra v imenovanoj pro- 1^. dujalnici. (608—2) V BLANKE-jcvi TISKARNI v PTUJI je ravno iziSla nova knjiga: Sy. Fraačišk, vtemelitelj III. spokornega reda. Molitvenik zlasti za tretjerednike, pa tudi /a druge verne kristjane. Drugi popravljen in pomnožen natis, s pristavkom: Za leto 1884 izdani razglasi sv. Očeta Leona XIII. zadevajoči III. red, sostavljen od (595—3) Pr. S. Bezjak-a, župnika pri Sv. Marku niže Ptuja. Cena: nevezan 30 kr., v pol usnji 60 kr., v usnji 90 kr., z zlatim obrezom 1 gld. 50 kr. Za dopošiljatev po pošti pridenc se znesek od 10 kr. R Izd a tel j in odgovorni urednik: Ivan Želuznikar. Lastnina in, tisk „Naroune Tiskarne'