69 številka Ljubljana, v sredo 26. marca. OlIL leto, 1890. Izhaja vsak dan ne*cr. lzimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vst ro-oge r sk e dežele za vse leto 16 . za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld.. m jeden meneč 1 gld. *0 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt, leta 3 gld. 30 ki\, za jeden mesec 1 gld. IO kr. Za pošiljanje na dom računa ■« po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ,-.<• vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih nlicah st. 12. Uprav ni stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V LJubljani 20. marca. Bismarckov odstop je še vedno v prvi vrsti javnih dogodkov. Vsi časniki se bavijo ž njim in zabeležujejo razne znake sožalja, ki zaporedoma dohajajo bivšemu državnemu kancelarju. Tudi naš cesar poslal mu je lastnoročno pismo, v katerem v toplih besedah obžaluje njegovo ostavko. V jed-nakem zmislu pisala sta mu grof Kalnoky in italijanski ministerski predsednik Crispi. Razven znakov obžalovanja pa nagibi temu odstopu najbolj zanimajo javno mnenje, ker je vsekakor imenitno zvedeti, kaj je odstranilo orjaškega državnika in mu vzelo krmilo iz rok. Sploh dobro poučena „Hamburger Nachrichten" pišejo mej drugim: „Pod uplivom tega, kar se mej tem po časnikih in na druge načine o ročnega pisma pred zgodovini čuje, širi se mnenje, da Bismarck vender ni tako prostovoljno šel, kakor bi se na podlagi cesarjevega ročnega pisma smelo misliti. Širi se govorica, da je cesar na shodu poveljujočih generalov dne 18. t. m., oziroma ko Be je predstavljal novi državni kancelar, različnost mnenja s preveč samostalnim knezom državnim kance-larjem in nemogočnost, sporazumeti se ž njim, na tak način izražal, da je bilo vsacemu jasno, da kancelar v bodoče ne bode več cesarju s svojim svetom na strani stal. Ko je ministerski svet cesarju opazil, bi li ne hotel knezu Bismarcku prepustiti vodstvo vnanjih zadev, odgovoril je cesar na kratko: „V tej zadevi (Bismarckove ostavke) Vašega sveta ne potrebujem več!" Rezki ta odgovor in drugi momenti kažejo, da je spor mej cesarjem in Bismarckom jako globok in se najbrže nikdar več ne bode poravnal. Za kan-celarjem prišel je njegov starejši sin grof Herbert Bismarck na vrsto, ki je ponovil svojo prošnjo za odpust iz službe. lato tako je grof Viljem Bismarck, vladni predsednik hanoverski dal svojo ostavko. Ime Bismarck se ne bode več čulo v nemški politiki, katera je prešla v nove roke. Bode li to dobro, ali slabo, o tem bi bila sodba prerana, zato zadoščuj za danes mnenje angleškega lista „Times", katere govoreč ob odstopu Bismarckovem pravijo, da je nemogoče zne- biti se bojazni pred tem, „kar utegne takšen vladar v kratkem spet napraviti." 0 dolenjski železnici. 0d Gorenje Krke 22. marca. Da se resnica prav spozna, Treba čuti oba zvona! Tako pravi Že star resničen pregovor, torej velja tudi o tolikrat opisani dolenjski želji, tudi njo moramo pretehtati v vseh nje dobrotah, čim bližje se nam kaže. — Malo jih je pač, katerim bi se ta želez niča videla nepotrebna ali celo škodljiva ali da se razmišljati, kodi naj teče nje glavna panoga. Jedini smo v tem, da ima proga iti od Ljubljane do Grosupljega, ondu pa, da se ima deliti na Kočevje in proti Novemu Mestu. Glede zadnje omenjene panoge zmaguje zadnji Čas misel, da je izpeljati preko Višnje Gore, Zatičine in Trebnjega, a naše prepričanje je, da je sedaj in v bodoče koristna le proga čez Krko (Obergurk) ter Žužemberk proti Toplicam in Novemu Mestu. Tega prepričanja so tudi občine Krka, Am-brus, Ajdovica, Zagradec, Sela, Žužemberk, Dober-niče, Dvor in druge, iz katerih se ni podpisala nobena delnica za ramtiu«auo železnico, ne ker bi tukajšnji narod sploh ne hotel ničesar žrtvovati za taka podjetja, temveč ker je prepričan, da bi proga, kakor se hoče, njemu ne nosila nikake koristi in vsej Dolenjski sploh jako malo. Upamo, da to dokažemo v par potezah. Železnica, kakor znano, ni igrača, ampak podjetje jako gmotne vsebine, ki se mora izplačevati kakorkoli, sicer pogine. Recimo, da se bode dolenjska železnica za trdno izplačevala šele tedaj, ko bode podaljšana na Hrvatsko in .sploh na vzhod, a vender moramo paziti, da mej tem naša proga ne pogine in ž njo ne cvetoči up domoljubov, ki so se oglasili za nje temeljne deleže. Železnica pri nas ne bode živela od osebnega prometa, kakor je to možno v okolici velicih mest, temuč živeti jej je le ob težkem tovoru. Ker torej ne bode dovolj one gospode, ki se vozi v Ljubljano z Litijsko pošto Čez Vagenšperg in z „malo pošto", kaj naj bode vozila ta proga?! Morda žito in druge poljske pridelke, ali vino? Ne varajmo se! Zatiska okolica ni Hana in Trebanjski okraj ni Banat, vino do Novega MeBta in krog njega, kolikor je dobrega, pa ni več naše nego trtne uši in strupene rose. Žito je sedaj tu dražje kakor v Ljubljani in vino dražje kakor boljše štajersko ob železnici — čemu torej v tej progi železnica, ako bode prodajalcu razcenila še ta mali pridelek ?! Od te proge pa bi se tudi le neznatno okoristile občine na levo in desno Dolenje Krke in prav nič one ob Gorenji Krki. Pomislite: Mokro-noški okraj ima bližnjo in priročnejo postajo Sevnico, Kostajnevški s Šentjarnejem in Krški okraj pa Videm. Okraji ob Gorenji Krki govorili so že tako, kakor ravno navedeni, z molčanjem pri oglašanji za dotične akcije in kakor razvidimo, imeli so prav. Ta okraj prevaža namreč težek tovor: cel in razrezan les, deželske pridelke, lito in kovano železo iz tovarne na Dvoru, Semiško vino itd. O vseh teh pridelkih velja, da jih ne prelagaj pogosto, ker treba k temu preveč napora ali ker se je bati škode. Voznik, ki bi torej imel voziti težek hrast do nameravane železnice tri ure, pelje ti ga za neznatno doplačilo še druge štiri ure po dobri ceBti naravnost v Ljubljano. Mogoče, da Semičani in Metličani napravijo zalogo svojega vina ob železnici, kar pa težko verujemo, kajti vedno slabeje letine podražile so isto tako, da so mu kupci le bližnji sosedje, oddaljeni pa hodijo po ceneje čez Zidani most na Hrvatsko. Pa tudi ko bi se napravile take zaloge, — osredje — Novo Mesto — ne imelo bi nič od tega, ampak le Bršlin ali Straža, kjer bodo namišljene postaje. Kasneje se pokaže, da bi bila za Novo Mesto koristneja proga Čez Žužemberk. Iz povedanega je razvidno, da bi nameravana proga ne koristila ne Gorenji, ne Dolenji Krki, ker je na obe strani preveč od njih oddaljena ter da bi celo krajem ob nje teku škodila, ker bi ceno glavnim ondotnim pridelkom zjednačile, to je uce-nila, kajti sedaj so dražji kakor v naši sredini v Ljubljani. Vse drugače kaže se račun, ako bi železnica tekla ob Gorenji Krki do Soteske proti Toplicam in Novemu Mestu. Ob Gorenji Krki razprostira se znana Suha LISTEK. Zgodovina Pugačovljevega punta. (Spisal A. S. Puškin, iz ruskega preložil —o.) (Dalje.) Dne 23. maja je Mihelson šel na Čerbakulsko trdnjavo. Kazaki v njej nahajajoči se, so se puntali. Mihelson jih je pripeljal k prisegi, pridejal svojemu oddelku in je bil zanaprej zmiraj zadovoljen ž njimi. Zolobov in Gagrin sta delovala počasi in neodločno. Žalobov, poročivči Mihelsonu, da je Pu-gačov ostanek razgnane tolpe zbral in, da nabira novo, se je odpovedal, iti proti njemu, z izgovorom, da so reke izstopile in so ceste slabe. MihelBon se je pritožil Dekalongu, Dekalong pa, sam obljubivši napotiti se na zasledovanje poslednjih sil samozvanca, ostal je v Čeljabi in še odpoklical je k sebi Žolo-bova in Gagrina. Na ta način je zasledovanje PugaČova pre-ostajalo jedinemu Mihelsonu. Napotil Be je k Zlato-ustovski tovarni, ko je zvedel, da je bilo tam nekoliko jaickih puntarjev; ti pa so zbežali, ko so zvedeli, da se bliža. Sled njih šel je čem dalje, tembolj narazen in nazadnje se je čisto zgubil. Dne 27. maja je Mihelson prispel k Salkinski tovarni. Salavat je z novo tolpo divjal v okolici. Že je Simsko tovarno oropal in Bežgal. Ko je zaslišal o Mihelsonu, šel je čez reko Aj in se ustavil v gorah, kjer se je Pugačovu posrečilo zjediniti se ž njim, potem ko se je rešil pred Gagrinom in Žalobovom, ki sta ga zasledovala. Mihelson se je na Satkinski tovarni, rešeni z njegovo hitrostjo, prvikrat odpočil po odhodu izpod Ufe. čez dva dni je šel proti Pugačovu in Salvatu in prispel na breg Aja. Mostovi so bili podrti. Puntarji na nasprotnem bregu, ko bo videli malo število njegovega oddelka, se neso mislili v opasnosti. Dne 30. maja pa, zjutraj, je Mibelson za-ukazal petdeset kazakom preplavati reko, vzemši saboj po jednega lovca. Puntarji so planili nad nje, pa so bili razgnani s streli iz topov z nasprotnega brega. Lovci in kazaki so se še nekako obdržali, Mihelson je pa mej tem z ostalim oddelkom preplaval; smodnik je prenesla konjica, tope so potopili in jih po dnu reke na vrveh na drugo stran potegnili. Mihelson je sovražnika hitro napadel, zmel in zasledoval čez dvajset vrst, ubil do štiri sto in ujel veliko. Pugačov, Beloborodov in ranjeni Salavat so komaj ušli. Okolica je bila prazna. Ni ga bilo, od katerega bi bil Mibelson mogel zvedeti, kam se je sovražnik obrnil. Šel je, prepustivši se naključbi, naprej in dne 2. junija je kapitana Kartaševskega, katerega je odposlal, okrožila po noči tolpa Sala-vatova. Proti jutru mu je Mihelson prihitel na pomoč. Puntarji so se razkropili in bežali. Mihelson jih je zasledoval s skrajno previdnostjo. Pehota je čuvala vozovje njegovo. Sam je šel nekoliko spredaj z jednim delom svoje konjice. Ta razpolaganja so ga rešila. Mnogobrojna tolpa puntarjev je nepričakovano okrožila njegovo vozovje in napala pehoto. Pugačov sam jim je bil na čelu, kateremu se je posrečilo, nabrati v teku šestih dnij blizu Satkinske tovarne okolu pet tisoč puntarjev. Mihelson je pri-dirjal na pomoč. Poslal je Harina zjedinit vso svojo konjico, sam je pa ostal s pehoto pri vozovih. Puntarji so bili potolčeni in so zopet bežali. Tu je Mihelson zvedel od ujetnikov, da je Pugačov nameraval iti nad Ufo. Hitel je prestriči mu pot in dne 5. junija ga je srečal vnovič. Bitka je bila neizogibna. Mihelson je hitro udaril po njem, ga vnovič potolkel in pregnal- krajina. Narod po njej ni bogat, kajti svet je ska-lovit, a na tem svetu sta dva glavna uveta trajnemu prometu: obširni hrastovi in drugi gozdi, v njega znožji pa še bistri del reke Krke, ki ima v svojih naravnih slapovih raočij za mnogo največjih tovarn. Od vasi Krke (Ohergurk) do Soteske nahaja se več kakor sto močnih naravnih slapov, večina močnih nad sto konjskih močij, tu ni treba nikakib umetnih vodnih stavb, samo kolo v sredo in gnalo ti bode tisoč tekavnih vreten ali več najtežjih fužinskih kladiv. To je jedini kraj na Dolenjskem, kjer se more industrija razviti .ama ob sebi, dajte jej samo boljša občila. Krka je jedina vodna moč na D denJBkem in to hočete uaušiti za vselej? Fužine v Zagradci, papirnica v Žužemberku so prenehale, fužine na Dvoru umirajo, ker ni pravih občil, in še druge svojstva ima gorenja Krka. Vsemu svetu znani so Krški raki, ki so pr*'j dolini donašali vsako leto več sto goldinarjev, sedaj so reve poginili ali upati je, da se v nekih letih zopet zarede in kraju povrnejo znaten zaslužek. Rakov torej začasno ni, toda po gorenji Krki ostale se plemenite ribe postrvi in sicer potoške (Bachforellen) izvanredne velikosti, navadne po jedno kilo pa tudi po dve do tri. Pred letom ogledoval si je strokovnjak profesor Franke gorenjo Krko i sodba njegova je bila, da ne pozna prpravnejše reke za postrvi kakor to, ter da ko bi se ribištvo todi razumno gojilo, do-našalo bi kraju znaten prihodek. Prihodki od račje in ribje trgovine bo seveda zapeljivi, toda brez hitrih občil nemogoči, kajti kaj mi pomaga, ako prodam ribe na Dunaji desetkrat dražje kakor doma, ako mi pa na potu do malega poginejo. To bi bilo se železnico drugače, sedaj pridem v tistem času v Ljubljano, kot bi potem na Dunaj ter deseteren dobiček bi bil gotov. Tako torej spe kapitali, ki bi jih železnica podvojila okraju in sosedom v dobiček. Kako pa je sedaj v tem zapuščenem kraji? Pomore nam — Amerika, ker nam domačinci nečejo. Vsak mesec pride samo na Žužemberško pošto 10—20 tisoč goldinarjev od ameriških izseljencev, da se plačujejo davki in dolgovi. Splošna je misel : ko bi Amerike ne bilo, poginili bi že davno! Tukajšnji ljudje bo trdni in pridni ter tudi v daljni Ameriki dobe dela v obilici, ne godi se jim torej tako, kakor zapeljanim Slovakom in Rusinom Vender vzlic temu umrje in ponesreči se jih mnogo že v Ameriki, skoro polovica ostalih pa prinese nazaj kal bolezni in onemoglost, kajti Američani znajo izkoristiti tujce, katerim treba del;;ti, kakor železnim malinam. Ameriški zaslužek je torej lep, a krvav, smrtonosen. A vender se Su-hokrajinčani vračajo pO drugič, po tretjič v Ameriko, kajti pravijo doma velja le plačaj, ne da bi kaj dobil in zaslužil. Ne selijo pa se samo zadolženi mladi gospodarji — in tu trpi posebno narodna morala — temveč poslednji čaB gre vse mlado, moški iu ženske, doma pa ostajajo onemogli starci. Moška mladina, ki se večjidel tamkaj poženi h svojimi prejšnjimi znamkami, pa se ne bode vrnila že zaradi vojaških kaznij ne, kajti več kot polovica vseh za vojake pripravnih Krajinčanov, je — vojaških begunov, kar se je lahko prepričati iz policijskih listov. Tega izseljevanja pa ne bodo ustavile tudi strožje naredbe. Očitno je, da sta « takim izseljevanjem na škodi država in dežela ter čuditi se je, da se ne stori skoro nič v pridržanje tolikih krepkih rok. Gotovo je, da izseljevanja ne bodo ustavile najostreje prepovedi, kajti potreba kruba je najhujši ukaz, ki se ne ustraši nobenega ne državnega, ne deželskega. Ako hočete torej pridržati osiromašen narod, dajte mu doma primernega zaslužka ! Po-mozite mu v njegovih občilih, da lahko zvede neizčrpne zaklade svoje zemlje in da si kaj zasluži pri neizogibnih tovarnah ob Krki! Ako 8« narod ob Krki opomore in si pridobi večje blagostanje, potem bodo tudi Dolenjci ob Temenici in njih sosedje svoje poljske pridelke lažje in dražje Bpečavali, ako je pa slednji dobe sami, pala bo cena tem pridelkom, ker vidimo, da je že sedaj ceneji v Ljubljani, kakor pri njih in ker siromašen Krajinčan ne bode imel s čim kupovati. S tem naveli smo glavne uzroke, ki govore za železnico ob Krki in mislimo, da ho dovolj odločilni /a vsacega, kdor ima mirno razsodbo. (Konec prih.) Iz državnega zbora. Na Dunaji 21. marca. V začetku seje naznanja predsednik, da je poslanec Zschok umrl in mu posvečuje nekoliko besed v spomin. Prva točka dnevnega reda so bile resolucije k zakonu o hišnem davku, katere so se vspreiele brez večje debate. Tudi resolucija poslanca Zallingerja je bila vsprejeta, ona izraža, da bi vlada predložila specijalni zakoi, ki bi določeval, da ima pri propisovanji hišnega najemnega davka biti merilo v preteklem letu v iHtini doseženi dohodek na-iemščine. Vse druge resolucije bo bile odklonjene in zakon je bil potem v 3 čitanji vsprejet. Drugi predmet duevnega reda je bilo poročilo o vladni predlogi glede stradajočib v Galiciji. K besedi se je oglasil poslanec Swiezy, on kaže v svojem govoru na pomanjkanje v Šleziji ter prosi vlado, da bi ona tudi za to kronovino jednako predlogo zbornici predložila, kakor za Galicijo. Vladni zastopnik Roache pravi, d* je vlada na pomanjkanje v Šleziji že preteklo jesen bvojo pozornost obrnila in tudi n državnih sredstev pomoč dovolila. Sedanja poročila ao v tej zadevi pomirljiva in o lakoti se ne more govoriti. Zato zdaj vlada ne more nove pomoči obečati. Poslanec Kaiser je z izjavo vlade nedovoljen. Pomanjkanje v Šleziji je posebno v zapadnih krajih veliko. Občine okraja Frelwalda niso dobile one pomoči, katero je zahteval Bam tamošnji okrajni glavar. Govornik dalje jiripoveduje, da je Taaffe deputacijo šlezijskih poslancev prav uljudno vspre-jel, no trpelo je jako dolgo, dokler je pomoč res prišla. Ministerski predsednik odgovarja, da je bila, še predno se ie državni zbor sešel, tudi za Šlezijo podpora dovoljena, no vseh želj ni mogoče izpolniti. Vlada je morala pri Gališki in Šlezki podpori zahtevanja zelo omejiti. Potem čita min. predsednik konec poročila deželnega glavarja šlezijskega, v ka- terem ta pravi, da je pomočna akcija tam dosegla konec in misli, da bode Ž njo največji potrebi pomagano. Ako se mu je pa očitalo, da se je rešitev prošnje dolgo odlašala, se more pomisliti, da je vlada morala najprej stvar preiskovati in da uradniški aparat ne dela /.mirom brzo in zanesljivo, no vendar bo on dal stvar preiskati. Poslanec Kowalski se pritožuje, da se pomoč jako počasi deli in da se podporni denar rabi za volilne agitacije in to je sramotno ter zaslužuje kritike. Pomanjkanje v tej deželi je tako veliko, da 70000 gld. ne bo zadosti. Govornik se obrača do vlade, da bi 'ona na to bolj uplivala, da bi dežela znala, komu se ima za pomoč zahvaliti. Po nasvetu poslanca Nabrgoja se vsprejme konec debate. Govorila sta potem še poslanca TUrk in Javorski. Poslanec Tiirk trd«, da je v Šleziji ravno tako pomanjkanje, kakor v Galiciji. Poslanec Jaworski se obrača proti šle-skim poslancem, ki so trdili, da se Galicija zmerom do državnega zbora za pomoč obrača in da je že mnogo dobila ter pravi, da je Galicija do zdaj zelo malo pomoči dobila, ako ne gledajo oni na prazne obljube. On poudarja, da je Galicija posebno zemlje-delska dežela, in da trpi največe pomanjkanje, ako se letina dobro ne obnese. Poročevalec dr. Kathrein graja, da se je v debati skrito Galicija napadala, take napade mora on zavrniti. Dosti žalostno je, ako kaka dežela pride v tako potrebo, da si ne more sama pomagati, ampak se obrača do cesarstva. Potem se predloga brez premene vsprejme. Dalje se je vsprejela resolucija poslanca Meogerja, katero je proračunski odsek sklenil, da bi se vlada pozvala ter dala potrebna preiskavanja napraviti v pomanjkanji v Šleziji. Naslednja točka dnevnega reda je bila vladna predloga o premeni Dunajskega užitninskega davka. Kot prvi govornik proti predlogi dobil je besedo poslanec Fr. Sueas. Govoril je dobro, a ker njegove argumentacije za nas nemajo posebne važnosti, ne zdi se nam potrebno, navajati vse. Govornik naznanja, da bo predlagal k temu načrtu dva nova paragrafa, ki bi se imela uvrstiti mej §. 5. in 6. — Na zjedinjenje občin v predmestjih se ne smemo zanašati, ker od strani mesta Dunaja je tukaj malo dobre volje. Govornik izraža, d« predmestja so pripravljena k malim žrtvam ter pravi h koncu: Ne smemo ustvarjati boja mej močnim iu slabim, ampak za slabega moramo skrbeti. Poslanec Matscheko govoril je o prednostih in slabostih predloge in naznanja, da bo glasoval za specijalno debato v nadi, da se bo dala predloga zboljšati v zadevi, ki je na korist komuni in predmestjem, katera tudi državni blagajni škode ne bo prinašala. Politični razgled. NotruiiJ** ■• 11 vedno odlaša, vender se vlada nadeja, da bode budget rešen do maja, kar je pa precej dvom- njavo z vozovi Bena, slame iu butar in zažgati na ta način leseno stene. Petnajst voz je bilo pripeljanih s konji ne daleč od trdnjave in potem naprej porinenih z ljudmi brez opasnosti, ker so jih vozovi zakrivali. Skripicin, že omahovajoč, zahteval je štiri in dvajset ur premisleka in se je udal drugi dan sprejemši Pugačova na kolenih, s svetimi podobami in „hlebom—soljo". Samozvanec ga je oblaskal in mu pustil sablo. Nesrečuež, ^misleč ob jednem opravičiti se, je spisal 8 kapitanom Smirnovim in podporočnikom Minejevim skupaj pismo na kazanskega gubernatorja iu nosil pri sebi pričakujoč ugodne prilike, da je tajno odpošlje. Minejev je ovadil to Pugačovu. Pismo je bilo zabačeno. Skripicin in Smirnov obešena, ovaduha je pa Pugačov naredil za polkovnika. Dne 23. junija je šel Pugačov čez Kamo in se podal na tovarni na žganje Iževsko in Votkinsko. Vencelj, načelnik onih, je bil grozovito umorjen, tovarni oropani in V8i delavci pobrani v zločinsko tolpo. Minejev, kateri si je b svojim izdajalstvom pridobil zaupanje Pugačova, je svetoval temu, iti naravnost na Kazan. Razpoloženja gubernatorja bo mu bila znana. Ponudil se je peljati Pugačova in je bil porok za uspeh. Pu* Pri vseh svojih uspehih je Mihelson sprevidel za neobhodno potrebno, ponehati za i.ekaj ča8a z zasledovaniein. Ni že ime! več ne živeža, ne streliva. Ostalo samo še po dva patrona na moža. Mihelson je šel v Ufo, da bi se tu preskrbel z vsem zanj potrebnim. Mej tem, ko je Mihelson preletal vse strani in povsodi prem igoval puutarje, sn drugi načelniki ostali nejirernični. Dekalong je ležal v Oeljabi in, zavidaje Mihelsona, nalašč ni hotel ž njim sodelovati. Freiman, osobno hraber, pa kot vojskovodja bojaz'jiv in neodločen, ležal je v Kizilski trdnjavi, jeze se nad Timaševim, odslim v Zelairsko trdnjavo z boljšo njegovo konjico. Stanislavski izvedevši, da je Pugačov blizu Vrho-Jaicke trdnjave nabral znatno tolpo, odpovedal se je službi in se skril v ljubo svojo Orsko trdnjavo. Polkovnika Jakobovič in Ober-nibesov in major Duve bili bo okolu Ufe. Okrog njih so se mirno zbirali puntajoči se baškirci. Birsk je bil sežgan skoro pred njih očmi. Prehajali so z jednega mesta na drugo, ogibali se manjših opas-nostij in niBo mislili na združeno sodelovanje. Na ukaz kneza Ščerbatova je vojska Golicina ostala brez vse koristi okolu Oronburga in Jaickega go-rodka, v krajih že brezopasuih, kraj pa, kjer se je požar z novega razunel, ostal je skoro brez brambe. I - Pugačov se je potem, ko ga je od Kungura odbil major Popov, vzdignil proti Jekaterinburgu, pa ko je zvedel o vojskah tam nahajajočih se, obrnil se je proti Krasno-Ufimski. Kama je bila odprta in Kazan v opasnosti. Brant je hitro poslal v mestece Oso majorja Skripi-cina z garnizonnim oddelkom in z oboroženimi kmeti, sam pa je pisal knezu Š'erbatovu, zahtevajoč nemudoma pomoči. Ščerbatov se je zanašal na Obernihesova in Duve, katera sta imela dolžnost pomagati majorju Skripicinu v slučaji opasnosti in ni dal ni kakih novih povelj. Dne 18. junija prikazal se je Pugačov pred Oso, Skripicin je šel proti njemu, pa, zgubivši tri tope takoj s početka bitke, Be je srečno vrnil v trdnjavo. Pugačov je ukazal svojim pohiteti in iti na naskok. Puntarji so udrli v mesto, ga sežgali, od trdnjave pa so bili odbiti s topi. Drugi dan je Pugačov s svojimi atarejšinami jezdil po bregu Kame in ogledaval ugodna mesta za prehod. Na njegovo povelje so popravljali cesto in delali" mostove čez močvirna mesta. Dne 20. je vnovič napadel trdnjavo in bil vnovič odbit. Takrat mu je Beloborodov svetoval obkoliti trd Ijivo. Poljaki klao se je izrekel, da se generalne debate ne udeleži. P.>ljaki ae nečejo izreći ne za jedno, ne za drogo stran, dokler ne vedo, kako bode z odpisom galiSkega zemljiškoodveznega dolga. Zato fee pa generalne budgetne debate ne udeleže, da »e bodo pozneje mogli približati levičarjem, ko bi bilo treba i vnUt* namestnifltvo je odločilo, da ima Praški magistrat z župnijo AugsburŠkega veroizpo-vedaiija obsevati nemški, Ler je nemško občevanje mej državnimi uradi od nekdaj običajno. Župnijski uradi, kateri vodijo matrike, se pa imajo prištevati državnim uradom. Ta odločba kaže, kak duh vlada pri Češkem namestuištvu, odkar je namestnik grof Thun, katerega so *e Staročehi tako veselili. 1'uaiijt* konci drži. * (Pogorelo je) mestno gledališče v Bonn-bergu na Poznanskem. Sezidano je bilo 1840. leta. * (Najmanjši dojenček), kar jih je bilo kedaj, je gotovo po poročilu ameriških listov Alice Foster Curtis v Mason City v zahodnej Virginiji. Otrok tehtal je pri svojem rojstvu pred 2 mesecema samo pol funta in sedaj z obleko vred samo 2 funta. Otrok je pravilno raščen in čisto zdrav. Njegova glava ne presega velikosti kurjega jajca, prstan navaden objem I je celo roko in prsti vidijo se ulični bucikam in noge so samo palec dolge. ..LJUBLJANSKI ZVOK" •tojl za vne leto gld. -l.ttO ; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gId. 1.15. 3*1 I^oterijne vrečke 22. marca. V Linci: 71, 27, 26, 30, 44. V Trstu: 135, 14, 28, 53, 61. Tiajc?! : 24. marca. Pri Nlonu t 11:im, Kulka, Stiene, Austerlitz z Dunaja. — Leuassi iz Logatca. — Murlauder iz Budapedte. del Piero iz Trsta. — prof. dr. Horez Proanopolskv iz Prage. Pri MitIK-i i Sebaffer, Abeles, Krajnik, Orusteiu z Dunaja. — Dr. Pollak ii Budapešte. — Dornik iz Mekiu. Lahuch iz Zuinperka. — Milllor iz Oseka. — VVeiss iz Siska. Kobout iz Plzna. — Galla iz Trsta. Pri južnem kolodvoru : Jenko z Bleda. — Kad is Pulja. — Musil z Dunaja. — Suhadobnik iz Kočevja. S»r buli m s Zidanega mosta. — Kainer iz Brežic. Umrli s« v fl Juliljaiii : 22. marca: Jakob Janša, jetniški paznik, 39 let, Hrenove ulice št. 11, za jetiko. — Matevž /ornik, postresček, 48 let, Dunajska cesta Št. 10. za jetiko. 23. marca: Aua Kosec, delavčeva hči, 10 mesecev, Kurja vas št. 16, za božjastjo. 24. marca : Ludo vik Tegel, delavec, 40 let, Karlov-ska cesta št. G, za jetiko. — Rudolf Potokar, delavcev sin, 1 leto, Karlovska cesta št. 15, za božjastjo. 25. marca: Antonija Bardorler, kleparjova hči, 15 mesecev, Opekarska cesta št. 81, za božjastjo. — Marija Magister, livarjeva žena, 25 let, Krakovski nasip št. 20 za jetiko. — Henrik Carugatti, korigent, 14 let, Poljanski nasip št. 50, za jetiko. Vdeželnej bolnici: 22. marca : Feliks Kari, crevij ar, 64 let, za srčno vodenico. 23. marca : Anton Kapelnik, kajžar, 70 let, za oslabljen] em. 24. marca : Melhijor Bencina, kajžar, 40 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. « C as opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. H «5 hI 08 a 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 735-4 mm. 732 "J mm. 731-9 mm. 1-2° C 14 8U C 7-2° C brezv. si. j z. si. zab. ___ megla jas. jas. 000 mm. i t. a 3»» 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 729-G mm. 729-1 mm. 729*9 mm. 8-8° C 11-2° O 7-40 0 brezv. si. zab. si. jz. obl. obl. obl. 0-00 mm. Srednja temperatura 7-7° in 91°, za 2-9° in 4-0° nad normalom. ^mnaoslšiia borza dne 26. marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo. včeraj 86-60 86 80 gld. — gld Papirna renta ... Srebrna renta .... Zlata renta......„ 109 70 5°/0 marčna renta .... „ 10T90 Akcije narodne bauku . . „ 931-— Kreditne akcije.....„ 30725 London........„ 119-70 Srebro........ „ —'— Napol......... „ 9 46«/, C. kr. cekini......„ 5-62 Nemške marke.....„ 5867'/, 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečko iz 1. 1864 100 „ 176 Ogerska zlata renta 4°/0.......100 Ogerska papirna renta 5°/0......98 Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 Zemlj. obč. avstr. 4*/«°/« z,ati 2aat- listi . . 117 Kreditne srečke......100 gld. 185 Kudolfove srečke..... 10 „ 20 Akcije anglo-avstr. banko . . 120 „ 350 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.. . . — danes 8690 8710 109-95 10225 934 — 308-25 119-35 9-45 563 58 60 132 gld. 50 kr. 50 , 75 „ 50 l 50 , 75 „ 50 „ 40 h Izkaz avstro-ogerske banke z dne 23. marca 1890. Prejinji ted>n Bankovcev v prometu 393.042.000 gld. <-f 681.000 gld.) Zaklad v gotovini . . 241,323.000 . (— 190.000 . ) Portfelj......13tt,838.000 , (-+- 1,310.000 , ) Lombard..... 21,754.000 „ (— 1,137.000 , ) Davka prosta ban- kovčna reserva . . 65,120.000 » (— 1,700.000 „ ) Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest o smrti bvojc preljub-ljene, uepozabljive soproge in sestre, gospe Marije Magister roj. Novak livarjeve soproge katero je vsemogočni Bog poklical včeraj ob 11',. uri dopoludne, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, v 26. letu njene starosti, v boljšo življenje. Pogreb bode v četrtek dno 27. marca 1.1. ob 5. uri popoludne iz hiše št. 20 Krakovski nasip na pokopališče pri sv. Krištofu. Nepozabljiva umrla priporoča se v blag spomin. Sv. mase zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 26. mazca 1890. Ignacij Magister soprog. An«, Joslpina in Ivana Novak (256) sestre. Zahvala. Za mnoge dokaze sočutja ob bolezni, za krasne vence, lepo petje ob grolm, gospodu Mandič-u posebej za ganljivi nagrobni govor in za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu mojega preljubljenega soproga, gospoda Franja Bachmann-a izrekam vsem svojo prisrčno zahvalo. Ilirska Bistrica, dne 22. marca 1890. (253) Pavlina Bachraann. Izurjeno prodajalko za mešano trgovino vsprejme takoj Oto Homan <254"1) v ltadovljici im. Gorenjskem. JM pa vender Se trdna in zanesljiva zakonska dvojica brez otrok, katere mož zna čitati in pisati in oba popolnoma razumeta gospodarstvo in kmetistvo in se moreta spričati z dobrimi spričali, vsprejme se pri majhnem posestva blizn Ljubljane s skromnimi pogoji. VpraSa naj se pri F. Kolmanu na Marije Terezije cesti 10, v pritličji na levi. (22&—3) XXXKKXXXIKIXXXKKKtttt AVGUST SCHWEIGER ordinufe VMa.lt