Fufitninn platana v gotovini' IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cenu posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v torek, 7. aprila 1931. Telefon št. 2552. Štev. 39. Kupujmo domače izdelke - kupujmo od domačih trgovcev. Gospodarska zavednost nam nalaga, da kupujemo domače izdelke. Sveto nam mora biti načelo: Vse, kar se doma izdeluje, kupujmo doma in ne uvažajmo od drugod. To se pravi z drugimi besedami: treba je štediti. Če pa kupuješ domače izdelke, šte-diš, kajti tvoj denar ostane doma in daje razmaha domači podjetnosti in s tem pomaga tudi do splošnega blagostanja. Kupovali moramo blago našega domačega izvora. Ne gre tu za kak šovinizem, nitj za kako propagando proti drugemu blagu ali tujim industrijam, ampak je to vprašanje zavednosti, če dajemo prednost našemu blagu in našim podjetjem. Saj imamo domačih podjetij tako malo, da jih lahko na prstih seštejemo, in ravno to naj M nam bilo samo v vzpodbudo, da jih še bolj podpiramo. Toda pri nas je ravno nasprotno. Lahko rečemo, da se pri nas naša domača podjetnost bore malo vpošteva, da, celo jako podcenjuje, četudi je to docela neosnovano. Ta mentaliteta je menda res zrastla iz naših malih razmer. Posledica takih razmer in take strani raznih institucij in zlasti države pa je baš v času težke krize edino pravilna. Na ta način pa tudi v sebi vzgajamo podjetniški duh, tako da bomo vzbudili k življenju še druga podjetja, ki bi pri nas lahka uspevala. Vse to pa zavisi v prvi vrsti od nas samih. In tako mišljenje in delovanje, ki gre za tem, da se poišče in ustvari našim liudem možnost zaslužka doma, je uprav v sedanjih težkih časih edino rešilno, kajti izseljevanje v one dežele, ki so edino nudile na- šemu delavcu tak zaslužek, da je mogel pošteno preživeti sebe in še pošiljati znaine vsote svojcem v domovino, je toliko k; t onemogočeno. To so pred vsem Združene države in tudi Kanada, ki v zadnjem času skuša docela prepovedati priseljevanje. Poziv: Kupujte domače blago! srečamo povsod v inozemstvu. Pač razumljive, kajti vsak si mora najprej sam pomagati. Pomagajmo si torej tudi mi sami, vsaj domači trg si zasigu-rajmo, in to bomo dosegli le, če smo zavedni, ker le to nas bo rešila Gornji poziv naj bo za nas vse glasen in uspešen opomin, da moramo tudi mi spoštovati in kupovati pred vsem de- lo naših domačih ruk! Nova carinska tarifa med Jugoslavijo vaško. in češkoslo- V ponedeljek, 6. aprila se je vrnil iz Prage v Beograd trgovinski minister J tiraj Demetrovič. Še v vlaku je dal novinarjem daljšo izjavo o gospodarskih od-nošajili 'med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Dejal je: »Znano je, da so se trgovinski odno-šaji med Jugoslavijo in češkoslovaško zasnovali na pogodbi o trgovini in plovbi, ki velja od 14. novembra 1928. leta. mentalitete je, da kupujemo tuje bla- i ia pogodba pa je vsebovala le odredbe go, tudi če je po kvaliteti veliko slabše kot domače. Tukaj naj navedemo skoro neverjeten, a žal resničen in zelo poučen slučaj. Neka domača tvrdka (iz Dravske banovine) izdeluje blago, ki ima sloves tudi na zunanjih tržiščih. Pa se je našel domači odjemalec, ki ni bil zadovoljen z domačim izdelkom, ampak je naročil splošnega trgovinsko-političnega značaja, medtem ko ji je manjkal tarifni in veterinarski del. Nedostatki te pogodbe so se izkazali pri jugoslovanskem 'izvozu v Češkoslovaško, ki je postopoma padal ali vsaj zaostajal jiapram uvozu iz te države. To je privedlo tudi do ponovnih pogajanj in ziatem do zaključitve novega »dopolnilnega sporazuma«, ki sem 1UUV“U J | ^ * o X ...... blago iste vrste v Avstriji, odkoder i ga sedaj v Pragi podpisal. pa je dobil blago, ki ga je izdelala ista domača tvrdka, ki namreč dotič-ni trgovski tvrdki v Avstrijo dobavlja- Seveda, je bilo blago veliko dražje, že radi dvojnega carinjenja. Res, neverjetno, ali resnično! Tako postopanje in tako mišljenje je v časih težke krize naravnost smrten greh. Ravno tako obžalovanja vredno je dejstvo, da naši ljudje raje kupujejo od inozemskih trgovskih potnikov kot pa od našega domačega trgovca. Namesto, da bi dali domačemu trgovcu nekaj zaslužka, raje kupujejo od tujca. Ne pomislijo pa pri tem, da jim domači trgovec jamči za blago in da bo ta vse storil, da zadovolji svoje odjemalce, med tem ko tujega trgovskega potnika ne moreš nikoli prijeti, če ti je dal slabo blago. Znano je, kako številne so pritožbe privatnikov, da so jih tuji trgovski potniki premotili s svojimi lepimi besedami ter jim povzročili veliko škodo. Vsega tega ne bi bilo treba, če bi se obrnili na domačega trgovca. Vsak odjemalec se naj tudi zaveda, da mora čim več denarja ostati doma, in neodpustljivo je, če dajemo vse tujcu, ker s tem slabimo. sami sebe. . P°dpirati našo domačo industrijo !" P°djetja je naša sveta dolžnost, ker je to merilo za našo narodno in gospodarsko zavednost. Mi moramo drug drugega podpirati, na jasnem si taoramo biti glede soodvisnosti soci-jalnih stanov, ki so drug na drugega navezani in potrebni v narodno-go spodarskem organizmu. Ako kupujemo blago domačih podjetij, potem najprej dokažemo, da smo gospodarsko zavedni in zreli, kajti s tem podpiramo in dajemo poguma domačim Podjetnikom. Tako vzpodbuda s strani širše plasti naroda kakor tudi s Da bi se pojasnil značaj novega dopolnilnega sporazuma, bo dovolj, da na podlagi onega, kar sem prej dejal, še dodam, da smo z njim dopolnili omenjeno praznino in da srno carinsko-tarifarna veterinarska vprašanja na za- dovoljiv način rešili, posebno z ozirom na sedanji položaj in težave. Razen agrarnih pridelkov in živine smo dosegli povoljne pogoje za izvoz tudi pri drugih izdelkih. Med tein smo v potrebni meri zaščitili našo industrija za njen nadaljnji razvoj. Glede onega, na kar smo pristali Češkoslovaški, naj omenim, da smo dosegli znižanje carin za sledeče poljedelske pridelke: sveže grozdje, sveže slike, jabolka, salame in diruigo. Popolnoma je ukinjena carina na suhe slive preko 50 kg, na suha jabolka in hruške, kot tudi na hrastov ekstrakt. Kazen tega so urejene carine na govedo, konje, vino, hmelj, slivovko, zelenjavo itd. V korist Češkoslovaške smo zmanjšali naše carine na značilne češkoslovaške' produkte, kakor: pivo, cenejše vrste tkanin, porcelan, njegove izdelke in drugo keramično blago, stekleno posodo, glasbene instrumente in druge izdelke. Poleg carinsko-tarifnega dela je treba omeniti tudi veterinarsko konvencijo, ki bo prav tako gotovo dobro služila sedanjemu prometu in ga ojačila. Porast prometa s Španijo. Oktobra lanskega leta je paroplovna družba »Oceania« uvedla redno linijo s Španijo in od tedaj je naš promet s to dižavo slalno rastel. Tekom prvih petih mesecev rednega prometa sta obe ladji, ki opravljata linije, izkrcali v španskih lukah 10,75^.074 kg, ukrcala 1,013.514 kg, vsega skupaj sta torej prevozila 11,767.588 kg. Mi smo torej tekom petih mesecev desetkrat, toliko izvozili kot v Španijo tiče, natn statistika kaže, da smo izvozili leta 1929 6.114 ton v vrednosti 8'9 milijonov Din, leta 1930 64.088 ton v vrednosti 70-8 milijonov Din, uvozili pa leta 1929 811 ton v vrednosti 10-2 tnilij. Din, leta 1930 1.186 ton v vrednosti 8-4 tnilij. Din. Iz tega je razvidno, da se je naš izvoz v Španijo tekom enega leta po deseto ril po teži in po-osmoril po vrednosti, uvoz pa je le malenkostno narastel po teži, vsled padca uvozili v Španijo in če pri tein upoštevamo, da je bilo mnogo blaga, ukrcane- ( cen pa je po vrednosti celo padel, ga v španskih lukah, namenjeno samo | za tranzit preko naše države, tedaj pridemo do še boljšega rezultata. Opažati je namreč, da španski izvozniki delajo na tem, da bi ves izvoz iz Španije v Avstrijo, Madžarsko in Romunijo dirigirali preko naših luk, ker je ta pot nai-cenejša. Kar se pa celokupnega našega izvoza Upati je, da se bodo odnošaji še v bodoče tako ugodno razvijali za nas. — Kakor poročajo, bodo v prihodnje tudi naša jajca in suho meso imelo zelo ugoden trg v Španiji. Novo osnovano društvo »Hispano - Jugoslava« v Barceloni skrbi vedno za čim tesnejše sodelovanje med obema državama. DRUŽABNI VEČER TRGOVSKEGA DRUŠTVA »MERKUR« V LJUBLJANI bo v četrtek, dne 9. aprila 1931 ob pol 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezda«. Na vrsto pride predavanje neposredne praktične važnosti za vsakogar, ki ima kupčijske posle. Predavanje bo o sledečem predmetu: »Kak« sklepamo in izpolnjujem« pogodbe v navadnem kupčijskein poslovanju?« O tem zanimivem' predmetu izpregovori gospod dr. Josip Hacin, odvetnik v Ljubljani. Gospod predavatelj slovi za odličnega pravdnika tet bo kot vajen govornik in vešč praktik brezdvomno v vsakem pogledu umel zadovoljiti poslušalce. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli. Problem brezposelnosti pred svetom Mednarod? nega urada dela. : Stalni delegat delodajalcev naše države v svetu Mednarodnega urada dela g. G. Čuirčiu je priobčil v beograjski »Pravdi« daljši članek o zadnjean zasedanju tega sveta, na katerem se je razpravljalo skoro izključno o problemu brezposelnosti; iz tega članika posnemamo sledeče: Za problem brezposelnosti, o katerem se je razpravljalo na 51. zasedanju sveta Mednarodnega urada dela, je vladalo veliko zanimanje; vzrok temu zanimanju je bil zlasti obseg, iki ga breyr poselnost danes zavzema, kakor tudi dejstva, da se bo moralo o jp je pretresla vso Evropo, predvsem padec cen surovinam in zlasti žitu, ter n en tožno st te cene zopet povišati. Konkurenca ameriškega, avstralskega in argentinskega žita je 'radi nizkih produkcijskih stroškov še vedno tako velika, da ji ni mogoče priti v okom. Vrhu tega je prišla še Rusija s svojim žitom, katerega tudi lahko izvaža po nizkih cenalj, ker obdeluje polje z delavci, kateri jo nič ne stanejo. Evropskim poljedelskim državam, katere svojih produkcijskih stroškov ne morejo več znižati, ne preostaja drugega, kot da uvedejo relormat-ski sistem carin, ki jih bo zaščitil praid cenami svetovne paritete. 'Nemiri _v Indiji in Kitajski ter nesorazmerna razporeditev dobrin je tudi prinesla svoj del k poslabšanju krize.. ; Ned ostat ke pa opažamo tudi v razde-lit vi 'kapitala in delovnih moči, prepovedi priseljevanja s strani gotovih držav, politična nasprotstva med posamezni mi državami, odplačevanje vojnih dolgov, kar vse je pretrgalo ravnotežje ,v svetovnem gospodarstvu. Radi tega je mogoče pobijati brezposelnost, ki je posledica teh vzrokov, samo s sodelovanjem vseh mednarodnih ustanov 'in emisijskih bank, ki bi omogočile pravilno cirkulacijo kapitala; treba je lia novo organizirati trgovino v svrho iztiedna-čenja cen na debelo in drobno, regulirati je treba odplačevanje dolgov ntetl Evropo in Ameriko itd. Te mere bi bilo treba pod Vzeti in ne jednostavno znižati delavni čas ter povišati dnine. S tem bi se samo povečali produkcijski stroški, torej dosegli bi baš obratno, kar si želimo doseči. Pa tudi sicer In bilo zelo težko, praktično izvesti ta dva predloga, kajti v vsaki tvornici lahko delajo samo tisti delavci, ki so že prej tani delali, ki so torej primerno kvalificirani — nekvalificiranih delavcev potrebujejo danes tvornice 'le malo — da bi se pa selili delavci iz predela, 'kjer jih ne potrebujejo, v predel, kjer jih potreb ujejo, na ito ni skoro misliti, ker bi se s tem splošni stiki tako povečali, da bi se nikakor ne izpla- j čali. ' Prav tako bi bilo težko izvedljivo povišanje dnin, ker bi to bilo v oprete napram splošni tendenci, ki stremi za »nižanjem dnin v svrho znižanja produkcijskih stroškov. Pri tem pa bi bile /rtasti prizadete vzhodne države, ker tu so dnine najnižje, a so produkcijski stroški &o danes nižji kot v zapadnih državah. Sklicevati se pri tem na Ameriko, je prav tako neumestno, ker je tu mehanizacija proizvodnje veliko bolj napredovala in je zato tudi lažje izvedljivo povišanje dnin, a kljub temu je danes Amerika sama že pričela dnine zniževati, in sam največji pobomik visokih Pretekli teden so se sestali v Rimu delegati 40 držav poleg zastopnikov gospodarskega urada Društva narodov, Mednarodnega urada dela in mednarod-ue trgovske zbornice, da bi razpravljali o načinu odprave krize, ki zadeva sedanjo žitno produkcijo. V to svrho so na dnevnem redu sledeča tri vprašanja: 1. ureditev mednarodne produkcije žita, 2. ureditev mednarodnega agrarnega kredita in 3. ureditev mednarodne žitne trgovine. Razen tega pa ima konferenca še tudi namen, da pripravi vse potrebno za bodočo konferenco, katero sklicuje mednarodni poljedelski institut v Parizu. Na konferenci so delegati posameznih držav. — naši delegaciji načeljuje minister n. r. dr. Frangeš — iznesli svoja stališča. Tako so delegati vzhodnoevropskih agrarnih držav naglašali potrebo po uvedbi preJerencijalnih carin in po boljši organizaciji kratkoročnih kreditov. Francoski delegat Poncet je obrazložil Kakor znano je Avstrija skoro vsem svojim sosedom odpovedala trgovinske pogodbe. Z nekaterimi državami so se pričela že pogajanja za sklenitev nove pogodbe, med tenu je Madžarska. Toda pri pogajanju so naleteli na težkoče, tako da so se pogajanja morala prekiniti. Ker pa se je prekinitev izvršila baš v 'trenutku, ko je bila proglašena avstrij-sko-nemška carinska unija, so vsi nehote spravljali oba dogodka v medsebojno zvezo. Kmalu pa se je izkazalo, da je vzrok prekinitvi različnost stališča, ki sta ga zastopali obe. strani. Medtem ko so namreč v začetku propagirali, da bi se nova pogodba sklenila na principu premij in kontingentov, se je kmalu izkazalo, da ne bo mogoče tega principa izvesti, ker bi se na ta način uvedla v zunanjo trgovino obeh držav birokratizacija in monopolizacija. Razen tega pa se je bilo že bati, da bi tak dogovor ne bil v skladu s sklepi mednarodne gospodarske konference v Ženevi, kajti kakor poročajo časopisi, sta obe delegaciji mnenja, da se bodoča trgovinska pogodba mora prilagoditi tozadevnim sklepom omenjene konference. Konferenca je namreč priporočila, na naj srednjeevropske države gledajo na to, da bodo dajale ena drugi razne kreditne in transportne olajšave ter na ta r.ačin pospeševale medsebojno izmenjavo dobrin. V to svrho bodo pritegnili k pogajanju tudi bančne in železniške eksporte. V načrtu je tudi ustanovitev posebnega denarnega zavoda, ki bo skrbel za eskontiranje medseboj danih kreditov, katerih obrestna mera ne bo višja od uradno določene. Kakor izjavlja sedaj avstrijski zvezni kancler Schober, bo načelo, na katerem bo zgrajena bodoča pogodba, popolnoma novo; sklenila se bo takozvana clea-rinška pogodba. Na podlagi tega bo Madžarska dolžna uvažati avstrijske industrijske proizvode do gotove vredno- dnin Ford je znižal plače svojemu delavstvu. Delegati delojemalcev so dalje predlagali uvedbo splošnega zavarovanja proti brezposelnosti, uvedbo javnih del in uradov za brezposelne. To pa niso predlogi za pobijanje brezposelnosti, ampak samo predlogi za pomoč brezposelnim. Radi svojo važnosti so na programu bodočih konferenc. Delodajalci so nadalje opozorili na dejstvo, da vsega tega ne more izvesti Mednarodni urad dela sam, ampak je za to treba sodelovanja Društva narodov z vsemi njegovimi organi. Ker pa je za vise gospodarske akcije Društva narodov treba daljši rok, ki ga pa za to vprašanje nikakor ni mogoče dopustiti, zato je predlagal poljski delegat, naj bi se Mednarodni urad dela obrnil na Evropsko unijo, ki bo zborovala maja v Parizu, da bi ta pripomogla k rešitvi ali vsaj ublažitvi brezposelnosti. Na bodočem svojem zasedanju bo Mednarodni urad dela izdelal tozadevni memorandum in tako se bodo, upajmo, v kratkem lahko podvzele konkretne mere proti brezposelnosti. konferenca v Rimu. mere, katere je podvzela francoska vlada v svrho čim boljšega plasiranja žita vzhodnoevropskih držav na francoskem tržišču. Naglašal je tudi potrebo po koncentraciji evropske žitne trgovine proti ameriški. S tem pa je prišel v konflikt z argentinskim delegatom Pererom, ki je protestiral proti takemu reševanju krize, češ, da nikakor ne gre radi tega zapostavljati trgovino ene države. Zastopnik sovjetske Rusije je izjavil, da želi Rusija sodelovati pri splošnem izvoru z gotovim kvocijentom, da pa bo, ako bi se ji odrekal njen kvocijent, prisiljena poslužiti se dumpinga. Sploh je opažati, da baš tisti, ki bi s svojo popustljivostjo lahko mnogo pripomogli k ublažitvi žitne krize, to je sovjetska Rusija in Argentinija, odločno vztrajajo na svojih stališčih. Če razen toga pomislimo, da Združene države Severne Amerike na konferenci sploh ne sodelujejo, tedaj lahko rečemo, da je uspeh konference zelo dvomljiv. I sti in na drugi strani bo morala Avstrija uvažati madžarske agrarne proizvode za isto vrednost. Klavzula o največjih ugodnostih bo seveda pri tem odpravljena. Pogodba bo sklenjena za dobo enega leta, ker je medtem upanje, da se bodo razmere tako razvile, da bo tudi Madžarska lahko vstopila v avstrij-sko-nemško carinsko unijo. Skoro gotovo pa je trt, da bodo pri pogajanjih naleteli še na marsikatero ! težkočo, ter da zato ne bo prišlo tako hitro do definitivne sklenitve. Vse sosednje države so seveda močno intere-sirane za potek in rezultat pogajanj ter jim zato posvečajo največjo pažnjo. MESTNA HRANILNICA TUDI V PANČEVU. Občinski svet v Pančevu je sklenil, da ustanovi po zgledu drugih večjih mest lastno Mestno hranilnico, za katero bo jamčilo mesto z vsem svojim premoženjem. V to svrho je bil izvoljen poseben pripravljalni odbor. Tako bo stopilo tudi Pančevo v krog mest z lastno upravo občinskega premoženja. ♦ ♦ ♦ AMERIŠKA PETROLEJSKA INDUSTRIJA IMA MANJŠE DOHODKE. Texas Corporation v Newyorku, eden največjih koncernov ameriške petrolejske industrije, objavlja kot prvo podjetje te panoge svojo bilanco za preteklo leto 1930 in izkazuje manjše dohodke kot v letu 1929, kar je značilno za vso petrolejsko industrijo. Prebitek 1. 1929 je znašal 48-32 milij. dol., lanski prebitek pa 15-07 milij. Pri delniški glavnici 300 milij. dol. in posojilih 100 milij. dol. bo izplačana dosedanja dividenda 3 dol., kar znači, da je bilo leta 1929 še 19-82 milij. dol. dočičkovnega previška, lani pa 14-48 milij. dol. zgube. Poravnave in konkurzL Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnav izven konkurza za čas od 21. do 31. marca 1931. A. OTVORJENI KONKURZI:* Dravska banovina: Loschnigg Rihard, Slov. Bistrica; Slokan & Svetina, Ljubljana, družba z o. z.; Lavre Martin, Konjice. Primorska banovina: Nakušič Petar, Drniš. Drinska banovina: Acovič Mehmed, Goradža; Jankovič M. Živorad, Obreno-vac; Reiner Jakob, Vinkovci. Dunavska banovina: Bankovič Ačim, Palanka; .»Djemparin i Komp.«, Vel. Kinkinda; Djokovič Milivoj, Kragujevac; Engel Adolfa sin, Novi Sad; Janič Cvetko, Mokrin; Jeremič Milivoj, Čuka-rica, živi v Vel. Moštanici; Kolar Miloš, Vel. Bečkerek; Tešič Uroš, Mokrin, Zev-kovič Ivan, Smederevo. Moravska banovina: Mihajlovič Života M., Negotin. Varclarska banovina: Markovič T. Ri-ste, Bitolj; Stankovič Prokop, Grdelica. Beograd, Zemun, Pančevo: Pešič Dušan V. i brat, Beograd, Kolarčeva ulica 1. It. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Dravska banovina: Pušnik Lenart in Antonija, Vuzenica. Savska banovina: 'Svila tekstilna industrija Janovski i Porecki, k. d., Zagreb, Pružna c. II br. 15; Vulinec Ivan i Milka, Kutina. Drinska banovina: Finci Lenka, Tuzla; Roth Jakob, Šidski Banovci; Salom Tilda, Sarajevo. Dunavska banovina: Farago udova i sin, Čantavir; Hubert Konrad, Skore-novac; Lončar Martin i supr. roj. Djur-kovič Marija, Čonoplja; Siveli Mihajl, Srbobran; Vančik Mihajl, Jaša Tomič. Moravska banovina: Soko-Banjska zadruga, Soko Banja. Vardarska banovina: Stankovič T. P roke, Leskovac. Beograd, Zemun, Pančevo: Konstanti-novič B. Darinka, roj. Sapunčič, Pančevo; Konstantinovič Vase, Pančevo; Pečeničič Vukadin, Beograd, Cika Lju-bina ul. 11. C. ODPRAVLJENI KONKURZI: Savska banovina: Ačimovič Milivoj, Arilj; Bošnjak Marija udova, Osijek. Drinska banovina: Radojičič Aleksander, Arilj. Dunavska banovina: Gaus Vendel, Kula; Hiršl Lasi, Supljak; Kandič Zivo-jin, Kragujevac; Kostič Petar, Miroše-vac; Lieber Lajoš, Senta; Savič Rado-sav, Čumič. Moravska banovina: Gajič Ljubisav, Vel. Popovič; Milojkovič Miloj, Paračin. Vardarska banovina: Djordjevič Milan, Skoplje; Mančevič Jovan, Skoplje; Šerkovič Vančelu, Skoplje. Beograd, Zemun, Pančevo: Matič i Stošič, Beograd. D ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:’*) Dravska banovina: Weixl Vilko, Maribor. Savska banovina: Najman Pavel, I o-povača; Pleček Ivan, Koprivnica. Dunavska banovina: Prandel Rudolf, Vel. Bečkerek. * Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu. **) Vzrok, zakaj je bilo postopanje od* pravljeno, se izve v društvenem tajništvu. Zaklopne znamke, v slovenskem, hrvatskem, srbskem, nemškem, coskem in italijanskem jeziku, je tudi letos izdala uprava ljubljanskega velesejma kot reklamo za svoj pomladni velesejem, ki se vrši od 30. maja do 8. junija t. 1. Znamke so zelo okusno izdelane. Tvrdke so naprošene, da jih zahtevajo od uprave velesejma, ki jim jih bo nemudoma brezplačno dostavila. Poštna uprava je dovolila, da se smejo te vinjete nalepljati na vse pisemske poštne pošiljke. Poljske tovarne celuloze so cene bistveno znižale, in sicer s takojšnjo veljavnostjo. Vzrok je huda inozemska konkurenca, zlasti od strani Češkoslovaške. Uvoz avtomobilov v Poljsko je padel v preteklem letu za polovico, od ‘24-G milij. zlotov na 12-3 milijone. Poljska industrija cementa je znižala cene za 7 do 12%. Kulturna areal pšenice v USA bo letos za 12 do 24% manjši kot je bil lami. Goodyear Tire and Rubber Co (tire je pnevmatika, rubber je kavčuk) je znižala iletno dividendo od 5 na 3 dolarje. Deficit USA je otne liste za dobo velike kolonijalne razstave v Parizu od 1. maja do 30. septembra t. 1. Ugodnost velja za vse inozemce brez razlike. — Osebna izkaznica domovne občine, potrjena od pristojnega konzulata, bo zadoščala za prekoračenje francoske meje. Taka izkaznica bo veljavna za potovanje po vsej Franciji. MADŽARSKI BUDŽET. Madžarski budžet za 1. 1931 ./32. izkazuje 1.365 izdatkov in za približno 1 milijon pengo več dohodkov. V primeri s preteklim letoim so izdatki zmanjšani na 33-2 mili j. pengo, a dohodki za 35-2 imilij. pengo. Vsak smotren gospodar čita »Trgovski list«! Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najboljše tudi samemu sebi! Zato čitaj list redno in priporočaj ga tudi vsem svojim prijateljem! Iz statistike Okrož. urada za zavarovanje delavcev. Kriza znatno narašča. Statistika članstva OUZD-a v Ljubljani kaže nadaljno naraščanje gospodarske krize. Padec zavarovanih delavcev od marca lanskega leta znaša že —5.786 (v februarju samo —4.005) mesto prirasta ca. +6.000 kakor prejšnja leta. Za časa gospodarske krize od sredine 1923 do konca 1925 je padalo članstvo samo za ca. 1.500. Sedanja kriza je torej skoraj štirikrat hujša. Pričakovati moramo še vedno znatno naraščanje krize. Interesantno je destvo, da na zavarovanega ženskega delavca ne odpadeta povprečno niti 2 zavarovana moška delavca. Med odpadlimi delavci pa pride na vsako žensko skoraj 6 moških. — Gospodarsko krizo čutijo moški delavci trikrat hujše kot ženski delavci, tudi ako abstrahiramo dejstvo, da morajo moški skrbeti povprečno za mnogo višje število družinskih članov kot ženske. To je znan pojav, kateri vedno spremlja naše gospodarske krize in ki ima svoj vzrok v prvi vrsti v ceneni delavni moči ženske. Radi manjšega statusa članov je tudi status bolnikov absolutno nekoliko manjši in sicer za —40 bolnikov. Interesantno je zopet dejstvo, da je padlo samo število moških bolnikov, dočim je število ženskih bolnikov narastlo za + 28. Odstotek bolnikov je pa za +0T3 odstotka višji od lanskega leta, ker s padanjem članstva odstotek bolnikov vedno narašča. Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera odgovarja približno povprečnemu delavskemu zaslužku, je padla za Din —0-01 vkljub vedno bolj pravilnejšemu prijavljanju delavcev. To je znak, da so delavske mezde vsled gospodarske krize padle. Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla za Din —149 tisoč 941-60, kar pomeni, da so se dohodki OUZD-a, to je bolniški prispe vici dnevno znižali za ca. Din 9.000-—. Trg-ovski odnošaji Jugoslavije z deželami Srednje Evrope. Zagrebški dopisnik »Neue Freie Pres-se« piše: Carinskopolitično približanje med Avstrijo in Nemčijo je bilo sprejeto tudi v jugoslovanskih gospodarskih krogih z največjim zanimanjem. Jugoslavija stoji pred trgovskimi pogajanji z obema tema državama in njena trgovska pogodba z Italijo bo pretekla v doglednem času. — Trgovska pogodba s Češkoslovaško je bila pravkar sklenjena. — Dočim je Jugoslavija v razmerju do Italijo močno aktivna, je napram Češkoslovaški močno pasivna. Delež Nemčijo pri uvozu Jugoslavije je večji kot delež Avstrije, a tudi eksport iz Jugoslavije v Nemčijo se dviga. Izvoz Jugoslavije v Avstrijo in Nemčijo skupaj se giblje okoli 2000 milijonov dinarjev, kar je skoraj tretjina njenega izvoza ali okoli 100 milijonov več kot izvoz v Italijo samo. In prav tako odpade tudi tretjina jugoslovanskega uvoza na ti dve državi. Nemčija, Avstrija in Češkoslovaška so glavni konkurenti na jugoslovanskih trgih v večini industrijskih predmetov, ki so ja pri dobavah za jugoslovanske trge najvažnejši. Zanimanje Jugoslavije za druge države kot trgovske partnerje je določeno po vprašanju, v kakšni izmeri se morejo dobiti pripravni prodajni trgi za proizvode jugoslovanskega poljedelstva, živinoreje in gospodarstva. Po vojski se je poleg Italije prav ozemlje Srednje Evrope izkazalo kot najvažnejši prodaj- li trg za jugoslovanski eksport, čeprav so agrarnozaščitne carine zadnjih let jugoslovanskemu izvozu že večkrat škodovale. V drugi vrsti je za Jugoslavijo važno vprašanje, v katerih industrijskih deželah more potrebo na industrijskih izdelkih izdelkih ceneje kriti. Ce gledamo na carinsko politično spojitev Avstrije in Nemčije edinole z gospodarskega stališča, bi moglo povzročiti to združenje na razmah medsebojne trgovine, če se 'risani izvozni interesi Jugoslavije primerno upoštevajo. V vseh merodajnih krogih Jugsolavije vlada v trgovskopo-litičnem oziru pripravljenost za kompromise. II. mednarodni aranžerski kongres na Dunaju. Akoravno res že precej pozno, vendar po mojem mnenju še ne preveč zakasnelo, hočem v nastopnem članku podati širšemu občinstvu, ki ibi se za take zadeve zanimalo, kratko poročilo o poteku II. kongresa •mednarodnega aran-' žerskega Saveza, ki se je vršil meseca, j leta 1929. na Dunaju. Da ne preveč za-. , kasnelo, mislim radi tega, ker se pri-nas kljub hitremu, skoraj bi rekel mrzličnemu vrtotoku nekaterih razmerij zopet nekatere druge stvari razvijajo s precejšnjo polževo hitrostjo. S tem pa seveda nikakor nočem trditi, da smo pri I nas na vseh poljih kar za cela desetletja nazaj za drugimi probudnimi sočlo-! večani: Hočem le vzbuditi nekoliko za-mmanja za stroko trgovskega udejstvo-i vanja, ki je drugod visoko razvita in na | katero polagajo v drugih državah važ-i nost, o kateri se pri nas niti ne sanja, j Bil sem toraj takrat nujno pozvan, da se udeležim kongresa na Dunaju, in z velikim veseljem sem se podal med severne kolege, ki so me gostoljubno in z •odkritosrčnim zadovoljstvom sprejeli v svojo sredino. Dne 7. septembra ob 20. uri zvečer je bil oficijelni sprejem v Kursalonu v mestnem parku, kjer nas je pozdravil v imenu saveza avstrijskih aranžerjev g. Josip Maller. Sledilo je nato kratko poročilo, katere države so na kongresu zastopane. Prijavljenih je. bilo sicer več držav, toda odzvale so se, i le Amerika (Zedinjene države), Angli-1 ja, Češkoslovaška, Francija, Italija, Ju-1 goslavija, Madžarska, Nemčija, Poljska, in Rusija. Največ udeležencev je bilo iz. Nemčije, najmanj iz Jugoslavije (dva tovariša iz Celja in jaz iz Kranja). Po„ določitvi zastopnikov posameznih diržav. sem bil poverjen, da v vseh strokah za-, i stopam našo državo. Skupna udeležba, I je štela preko 380 aranžerk in araužer-i jev. Prihodnjega dne — bila je nedelja j — smo se z avtobusi odpeljali v Schon-j brunn, kjer nam je bilo podrobno raz- I kazano vse nekdanje cesarsko poslopje z vsemi razkošnimi dvoranami in dragocenimi umetninami. Nato smo bili predstavljeni ministru za promet in tr-, govino g,, dr. Schiiirffu; sekretar Saveza avstrijskih aranžerjev mu je poročal, katere države so zastopane. Po skupnem banketu se je popoldne ob 3. uri vršilo v malem salonu palače Gremija dunajskih trgovcev |na trgu Schwarzenberg zborovanje zastopnikov držav in določitev termina in kraja III. mednarodnega aranžerskega kongresa. Razpravljalo se je tudi mnogo o izložbah in reklami. Daljše debate so bile radi aran-, Žerakih tečajev. Sklenilo se je, da se, smejo sprejemati v tečaj le osebe, ki) so izvežbane v vseh trgovinskih panogah in ki so odslužile v daljši praksi, da pa se mlajše in neizvežbane osebe absolutno ne smejo sprejemati v tečaje. Koncem zborovanja se je določil kot kraj III. mednarodnega aranžerskega kongresa Amsterdam. Zastopnikom po-edinih držav je bil dan nalog, da naj, ako še ne obstojajo pri njih podobna aranžerska udruženja, poskrbijo za njih ustanovitev. Kot zastopniku Jugoslavije mi je bil dan poseben nalog: izrazila se je želja, (la naj se tudi pri nas vrši enkrat mednarodni aranžerski kongres, kar pa da bo seveda omogočeno le po nas samih z ustanovitvijo potrebne stro kovne organizacije. Zborovanje je zaključil g. Josip Maller z napitnico prezi-dentu republike Avstrije, vsem udeleženim državam in vsem navzočim. Po kratkem odmoru smo se zopet vsi udeleženci aranžerskega kongresa sešit' v arkadah rotovža. Ko smo si ogledali vse zanimivosti te impozantne mestne hiše, smo bili predstavljeni županu g. dr. Seitzu, ki nas je v družbi s svojo g. soprogo povabil na banket. Videlo se je vsepovsod, kako cenijo ter znajo upoštevati in uvaževati aranžerje. Gospod župan se je pogovarjal z vsakim zastopnikom o trgovskih prilikah v posameznih državah in se je posebno zanimal za našo državo glede trgovine 'im reklame. Jaz sem mu povedal, kakor sem pač najbolje znal in mogel, posebno sem poročal o naši beli Ljubljani. -Zvečer ob 20. url je bil prirejen brezplačen konoert za vse udeležence kongresa v Pratru. Pri začetku koncerta je ob spremljevanju petja godlia zaigrala državne himne vseh udeležencev držav. V pomdel-jetk nato ob 10. predpoldne se je vršita veličastna otvoritev kongresa v veliki zboirovalhici nižj-eavštrijske-ga deželnega zbora. Zastopniki posameznih držav so poročali o njih splošno trgovskem in špecijalno a ramenskem delovanju. Pred vsakim govorom zastopnika kake države s«' je dvignila državna zastava dolične države ter je godba zaigrala njeno nacijonalmo himno. Ko je prišla na vrsto naša država, bi bil imel priliko izreči pozdrave v imenu vseh aranžerjev naše države ter pohvaliti njihovo delo in napredek. Povedati sem pa mogel le, da hočemo tudi pri nas strniti vse moči, da nam bo mogoče do prihodnjega kongresa doseči kaj sličnih uspehov. Popoldne je bilo istotam zborovanje 'zastopnikov aranžerjev na mednarodnem kongresu. Tu se je obravnavalo vprašanje o pomenu aranžerstva ter kdaj, kje in kako naj se prirejajo aranžerski tečaji. Sledili so nato referati iz aranžerske stroke, ki so bila’ . spremi jev ani s filmskimi podobami. Zbo- i no vanje je bilo velezanimivo in zelo poučno. Po oficijelnem zaključku drugega j dne smo si vsak po svoji volji ogledali | vse zanimivosti Dunaja. To bi bilo v kratkih potezah poročilo i o dunajskem aranžerskem kongresu. ! Kdor hoče spoznati pravi cilj umetnosti, ! ki je predpogoj za pravilno opravljanje izložbenih oken, naj se udeleži letošnjega kongresa v Amsterdamu, pa bodisi trgovec šef ali trgovski nastavljene©. Predvsem pa opozarjam še enkrat na veliko važnost in neobhodno potrebo ustanovitve organizacije strokovnih aranžerjev. Seveda so za to tudi predpogoj učenje in vaja, dobra volja in stremljenje Iza dosego zgoraj omenjenega cilja — spoznanja velike umetnosti aranžerstva. Stanko Culk. KANADA KOT DEŽELA ZLATA. ■Kako zelo raste pomen Kanade kot dežele zlate produkcije, nam pravijo produkcijske številke preteklega leta. Kanada je postala drugi glavni producent sveta in zaostaja samo še za Južno Afriko; njena lanska, produkcija predstavlja vrednost 41 milij. dolarjev. Večina zlata je iz držav Ontario in Quebeck. Letos mislijo dvigniti produkcijo na 57 milij. dolarjev. Produkcija je večinoma v rokah 5 do 6 podjetij, ki pridobivajo hkrati tudi drage rude. * * * ŽELEZNICA PROTI AVTOBUSOM V POLJSKI. Spričo močne konkurence avtobusov hočejo poljske državne železnice zboljšati v prvi vrsti promet s kosovnim blagom in 30 vpeljale v ta namen v območju mnogih železniških direkcij tahke blagovne vlake, pripravne zlasti za transport kosovnega blaga. To se je tako dobro obneslo, da so mogli število teh vlakov v štirih direkcijah zvišati na 17 vlakov na dan. Vozovni park poljskih državnih železnic je bil v zadnjem času bistveno ojačen s 141 novimi lokomotivami ((18 za osebni in 73 za tovorni promet, 100 osebnimi vagoni, 4000 tovornimi in 08 specialnimi vagoni. ŠPANSKA VALUTA. Čeprav podvzema španska vlada vsakovrstne ukrepe za stabilizacijo valute, je kurz pe/ete še vedno zelo spremenljiv. Med drugim se vlada trudi, da uravnovesi državni proračun ter kar najbolj reducira izdatke, najmanj za 5%. Navzlic temu pa pada kurz pezete. Navzlic temu pa cene blaga preveč ne naraščajo, čemer največ pomaga padec cen ©kovinam na svetovnem tržišču. Pred štirimi meseci ustanovljena devizna centrala dobro posluje. Kontrola deviz je zelo stroga in mnogo pomaga dviganju kurza. Najbolj pa vpliva na kurz pezete neurejene notranje razmere v državi. Kurzi državnih papirjev nazadujejo, emisijski posel je pa popolnoma prenehal. Vseeno so pa znižali agio pri plačevanju carine od 88 (31 na 71'41%. Za Jugoslavijo je stabilizacija španske valute zelo važna, ker je Španija zelo dobra odjemalka našega lesa. Dokler traja kritično stanje pezete, se sklepajo kupčije večinoma na bazi dolarja ali švicarskega franka. RUSKA INDUSTRIJSKA ŠPIONAŽA V ZAHODNI EVROPI. »N. W. J.« poroča sledečo senzacionalno vest: Od avtentične strani doznamo, da namerava Rusija pričeti v naj bližjem času z dumping-iizvozom v več strokah. Zato se na vso moč trudi, da spozna tovarniške skrivnosti v zapahnili evropskih državah. Načrti za zgradbo velike moderne kemične tovarne v Moskvi po zgledu I. G. Farben so že izgotovljeni. Obsežna industrijska šipionaža ruskih agentov je razglasila v Rusiji več važnih fabrikacijakih tajnosti, n. pr. fabriikaclijo anilinskih barv, aspirina, piramidona, sintetičnega adrenalina, salvarzana, sintetičnega heroina i. dr. V vseh važnih tovarnah Zapadne Evrope so nastavljeni iraški agenti ali z njimi v stikih se nahajajoči ljudje, ki poročajo v Rusijo o fabrikacijskih metodah. V teku enega leta se more z gotovostjo pričakovati, da bo vrgla Rusija na svetovni trg kemikalije in zdravila po bistveno nižjih cenah kot so isedanje. EKSP0RTNI ZAVOD TUDI V BOLGARIJI. Bolgarski parlament je sklenil ustanovili zavod za pospeševanje eksporta. Bolgarski trgovinski minister je v motivaciji izjavil, da bolgarski produkti še daleko ne zadostujejo zahtevam evropskih trgov; domača izvozna trgovina je še zelo pomanjkljivo organizirana, producenti in trgovci delajo večinoma v majhnih obratih in so še vse premalo izkušeni in orientirani, da bi sami od sebe in iz lastnih sredstev zboljšali produkcijo in eksport smotreno organizirali. V delokrog novega zavoda bo spadalo: proučevanje razmer na inozemskih trgih; informiranje in navajanje vseh onih, ki hočejo v inozemstvo prodajati; navodila za kolikor mogoče natančno prilagoditev najvažnejših eks-portnih panog na zahteve inozemskih trgov; organizacija eksportne trgovine in pomoč pri ustanavljanju ekspertnih organizacij; kontrola kvalitete, tipizira-nja ovojnine in transportne vrste za eksport namenjenih produktov z vpeljave Narodne eksportne banke«; propagiranje za bolgarsko blago v inozemstvu iid. Zavodu je prepovedano, da bi so sam vlikal v kakršnekoli kupčije. Vse bolgarske oblasti doma in v inozemstvu ter vse gospodarske korporacije so obvezane, da zavod na vso moč podpirajo in da občujejo direktno z njim. Eksport-ni zavod je obvezan, da pusti registrirati eksportno znamko tudi v inozemstvu. Za pravico uporabe eksportne znamke se pobira letna pristojbina, klasifirana po važnosti predmeta in tvrdke. Zavod bo pričel delovati morda že z novim proračunskim letom, ki se prične 1. aprila. A. C. 0 ŽITNEM MONOPOLU V OGRSKI. j V ogrskih političnih krogih se sliši, j da namerava vlada ustanoviti žitni mo- I nopol, z namenom, da s pomočjo centralnega zavoda bolje organizira prodajo še razpoložljivih zalog 5 milij. stotov in tudi prodajo novega pridelka. S tem ukrepom hočejo zadovoljiti tudi inozemske zahteve glede kvalitete. Vkladnost zasebne trgovine v novi sistem povzroča mnogo skrbi, a tudi agrarni interesenti so odločno za centralizacijo. O vsem tein se bo v kratkem posvetovala posebna anketa. Veletrgovina Šarabon O •on ca o a N m u ca O e v o v Lf En h! gani priporoča Jjiecerijsko blago več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom e 1 e f o 2 6-66 Angleški trust kemije je imel ilani za j 2214% manj čistega dobička kot leta 1929. in je znižal zato dividendo od 8 na 6%, vendar pa ipravi, da doseženi rezultati spričo splošne gospodarske krize niso nezadovoljivi. Poravnav v Ogrski (prisilnih in zasebnih) je bilo v prvih treh letošnjih mesecih 611 proti 839 v prvem lanskem četrtletju. Čisti dobiček Kreugerjevega koncerna ! je bil v preteklem letu za celih 40 milij. j j švedskih kron večji kot leta 1929. Di- 1 videnda podjetja Kreuger in Foi!.l ho kot I lani 30-odstotna. Pogajanja za obnovo domfftega romun- j skoga petrolejskega kartela so se raz- j bila in so vodilna podjetja zaprosila se- , daj Deterdinga za posredovanje. Smotreni trgovci in industrij-ci čitajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah! Dobave. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 7. aprila t. 1. ponudbe glede dobave zobatih koles; do 20. aprila t. 1. glede dobave 100 m3 plohov. — Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 15. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 6000 m jeklenih vrvi, 20 komadov Bosch-sveč in razne 'posteljnine. — Direkcija drž. železarne Vareš sprejema do 15. aprila t. 1. ponudbe glede dobave žičnikov in 20.000 kg livarskega grafita. — Direkcija drž. rudarskih predu-zeča v Sarajevu sprejema do 18. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 100.000 komadov kapsul. Direkcija drž. rudnika Senjsiki Rudnik sprejema do 20. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 400 kg pisane bombaževim« za čiščenje strojev, 1000 kg transformatorskega olja, električnega materijala, orodja, vijakov, zakovic in jermen. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za fTOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Triiu noručifa Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 9 konjev, 12 bikov, 108 volov, 170 krav in 20 telet, skupaj 317 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 31. marca 1931 so bile sledeče: debeli voli, 1 kg žive teče 'od 7-50 do 8 Dih, poldebeli 6 do 6-50, plemenski veli 4'50 do 5'50, biki za klanje 4 do 5, klavne krave debele 4 25 do 6-50, krave za klobasanje 2 do 3, mlada živina 6 do 7-50, teleta 9 do 1.1 dinarjev. Prodanih je bilo 152 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 14 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 18 do 20 Din za kg, II. 14 do 1(3, meso od bikov, krav, telic 10 do 12, telečje meso I. 22 do 35, II. 12 do 20, svinjsko meso sveže 14 do 25 Dim. Tiskarna MERKUR LJUBLJANA Gregorčičeva ulica ii. 25 TELEFON 25-52 se priporoča za naročila vseh uradnih in trgovskih tiskovin. Tiska vizitke. memorande, kuverte. časopise, knjige, brošure, cenike, štatute, tabele, letake i. t. d. dobavlja točno in po zmernih cenah. Za večja naročila zahtevajte proračune 1 USTNA KNJIGOVEZNICA Vinoccf i KLIŠE)E tovarna vinskega kisa, d. z o. z. zilfoli c&mti nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenično najmoderneje urejena Pisarna v Jugoslaviji Pisarna : Ljubljana, Dunajska c. i a, II- nadsir. Zahtevajte p o n n Jbol vseh vrsi- por folog rafij ah-ali risbah, iz vri uje naj s