MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK InMtM« ki apravai Mbar. •oapMka nL tt / t*i*ih ■miMu 3440, oprav« »4« tekaj« itM * »dalja ki prccuSte« vsak dan ab lt>. i>< / Velja .i.*ečno prajanan • apraal a* p* pa*« 10 D la. daa*avljaw aa dom it Dki > Oglasi pa aaaiks t Oglaaa ■praj»wa M aglaaal atfdalak Jv*«- v L|ubl|aal , MW >»h»—I rataa H. M.40« 77 JUTRA Boj narodnega socializma z desnico ODPOR MONARHISTOV, KAPITALISTOV IN CERKVA. Kakor je vsak uvideven opazovalec razvoja nemških razmer po zmagi narodnega socializma moral pričakovati, tako se je tudi zgodilo: prizadevanja novega režima za popolno preobrazitev Nemčije v duhovnem in materialnem oziru so trčila na odpor tistih, ki so z gibanjem prikrito ali odkrito simpatizirali — dokler je bilo nasprotnike. V prvi vrsti so to monarhisti in veliki k a-P i t a 1 i s t i. Oboji so navdušeno ploska- li, ko so H i 11 e r in njegovi grmeli proti marksistom, levičarskim komunistom in desničarskim socialnim demokratom. Prav zaradi tega nikakor niso mogli verjeti, da bi narodni socialisti, ko bodo zavladali, uporabili za izvajanje svojega programa v praksi oba pojma naslova, t(Wej tudi socialističnega. Bili so Pač trdno prepričani, da je ta »socialistični« samo zaradi okraska in agitacije. Kar se tiče monarhistov, so pa Pričakovali, da bo Hitler, čim bo postal državni kancelar, poslal v Doorn na Holandsko vdanostno brzojavko in avto, ki naj pripelje Viljema II. spet v Berlin, na Prestol nemških cesarjev. Prav lahko si potem predstavljamo nepopisno razočaranje in nezadovoljstvo velekapitalistov in monarhistov, ki igrajo pod istim klobukom, odnosno bolje Povedano pod isto »piklihavbo«, ko so na vdanostno brzojavko in avto zaman C£*kaii vse leto. Še več: Adolf Hitler 'e dejal takoj po nastopu svojega mesta, ^ “vprašanje obnovitve monarhije ni aktualno«. Vendar so monarhisti še do nedavna upali, da »bo postalo aktualno«, a po vodi je šel tudi ta up. Hitler je ukinil avtonomijo zveznih držav in uvedel centralistično upravo, že samo to pa pomeni, da se nemški knezi n e morejo nikoli več vrniti na svoje prestole. Da pa tudi Hohenzollernci sami ne bi sanjali o restavraciji cesarstva, je spregovoril te dni zvezni minister F r i c k, ki je dejal, da narodni socialisti niso pripravili tople postelje zato, tla bi sedaj legli vanjo monarhisti. Tega Hitler nikoli ne bo dovolil! Če bi bilo doslej še kaj nejasnosti glede monarhističnega ali protimonarhističnega mišljena nemških narodnih socialistov, je zdaj ne more biti prav nič več. Viljem II. bo ostal v Doornn do smrti in ne bo več sedel na prestol svojih prednikov; prav tako tudi ne nobeden njegovih sinov. In tisti Viljem II., ki je še pred enim letom Hitlerja blagoslavljal in mu želel Vso srečo, ga sedaj preklinja, kajti Podrl mu je vse mostove za vrnitev, celo tiste, ki so obstojali še za časa kance-l*rjev Stresemanna, Briininga in Schlei-*herja. Nič manj niso ogorčeni velekapitalisti, veleposestniki in drugi denarni magnati, kakor tudi cerkveni krogi. Narodnosocia-'istične socialne reforme kažejo prvi ko-rak k odpravi svete klavzule meščanske revolucije dobe demokracije o »nedotakljivosti zasebne lastnine« in i;opol- Pogaianja kraljev v Sinaji BUKAREŠTA, 27. januarja. Včeraj dopoldne sta se na dvorcu Peleš sestala bolgarski in romunski kralj in razpravljala o vprašanj« balkanskega pakta. Govori se, da bo kralj Boris Imenovan za Ustnika nekega romunskega polka, kralj Karol pa nekega bolgarskega polka. Ob-et»oin bo kralj Karol povabljen v Solijo, kamor bo odpotoval že v mesecu marcu. ^Rajanja med obema vladarjema pote-ai° zelo prijateljsko in prisrčno. ni »svobodi trgovine«. Te reforme uvajajo nad vso zasebno lastnino in njeno produkcijo kontrolo države in ljudstva. Te dobrine ne smejo biti več država v državi in same sebi namen, temveč obstoja njihova eksistenčna upravičenost samo v službi skupnim interesom naroda In države, to se pravi delovnega ljudstva in narodnih socialistov kot predstavnikov in voditeljev »tretjega rajha«. Vse to je pa šele začetek; kdo ve, kje bo konec? In cerkev! Evangeljska je podpirala narodne socialiste po nekaterih svojih predstavnikih z največjim fanatizmom. Katoliška se je sprva res upirala, naposled je pa šla v Canoso in podelila Adolfu Hitlerju svoj blagoslov, čeprav za ceno izločitve duhovništva iz političnega življenja, ki je bila dogovorjena o priliki sklenitve konkordata med Berlinom in V a t i k a-n o m, katerega je pripravil bivši centru-movski krščanski socialec in sedanji hitlerjevski podkancelar g. baron von P a p e n. Pričakovala je, kakor monarhisti in velekapitalisti, da bo s tem blagoslovom dosegla nedotakljivost svoje podtalne oblasti ter duhovne in materialne posesti. Kakor vsi drugi, se je zmotila tudi ona. Hitlerizem gre dalje svojo začrtano pot kakor valj. ki se ne zmeni za to, koga zmelje. Najnovejša agitacija za »nemško nacionalno cerkev«, osnovano na kultu VVoiana in stari germanski mitologiji, torej na p o g a n s t v u, ki je sicer ne vodi narodni socializem kot del svojega programa, jo pa mirno dopušča, je vzbudila vihar ogorčenja tako pri katoličanih kakor pri evangeličanih. Proti njej so vstali ugledni nemški teologi in cerkveni knezi, nastale so bučne demonstracije vernikov in — ječe so se znova napolnile. Tokrat ne s komunisti, socialnimi demokrati in Židi, marveč s katoličani in evangeličani, torej s tistimi, ki so za narodni socializem in Adolfa Hitlerja še nedavno — molili! Zanje se dviga sedaj vesoljna družba vernikov, zlasti katoliških. Njihov tisk piše o Nemčiji tako, kakor je pisal prej&nja leta o Rusiji, Mehiki in Španiji. »Hitlerizem hoče zamenjati krščanstvo s starim germanskim poganstvom, Boga z Wotanom, Sveto Pismo z mitološkimi pravljicami!« Tak je klic, ki se glasi preko Evrope in sveta. Obenem se poziva podkancciar baron von Papen kot »katoliški mož«, naj se upre ali odstopi. Po vsem tem vidimo, da je nemški narodni socializem zmagal 30. januarja lani šele nad delom nasprotnikov, nad levičarji, dočim se njegov boj z drugim delom, desničarji, šele pričenja. Bo ta zmaga tudi tako sigurna in sisajna? Morda, toda v tem primeru bo moral narodni socializem seči po skrajnem terorju in Nemčija se bo spremenila v Rusijo čeke prvih časov boljše-viškega režima! —t. Nova ustava republike Pol ske VARŠAVA, 27. januarja. Na včerajšnji plenarni seji poljskega sejma je bil načrt nove ustave v tretjem čitanju spre Jet. Ob začetku glasovanja je celokupna opozicija zapustila demonstrativno sejm-sko dvorano. Vladni ustavni načrt je bil že dodeljen senatu, v katerem Ima Pil-sudskega blok dvotretjinsko večino, tako da o izidu glasovanja v senatu v korist vlade ne more biti nlkalsga dvoma. Nova ustava bo zasidrala avtoritativni režim na parlamentarni podlagi. Vlada Nikolaja Uzunovica NOVA VLADA JE PRISEGLA DANES OB 11.30 V MINISTRSKEM PREDSEDSTVU. — SLOVENSKA MINIST RA dr. ALBERT KRAMER IN IVAN PUCELJ OBDRŽALA STARI MESTI BEOGRAD, 27. januarja. A. A. Nj. Vel. kralj je podpisal danes ukaz o imenovanju nove vlade pod vodstvom g. Nikole U z u n o v i č a, ki je bila ob 11.30 v ministrskem predsedstvu tudi že zaprisežena. Nova vlada je takole sestavljena; ministrski predsednik Nikola U z u n o v i č, minister n. r. in poslanec; minister brez portfelja dr. Albert Kramer, minister n. r. in poslanec; minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj, minister n. r. in poslanec; minister brez portfelja dr. Hamdija K a r a m e h m e d o v i č, minister u. r. jn senator; minister brez portfelja dr. Dragutin Kojič, minister n. r. in poslanec; minister prosvete dr. Ilija Šu menkov! c, minister n. r. in poslanec; minister pravosodja Boža Maksimovič, minister n. r. in poslanec; minister brez portfelja dr. Grgur A n g j e I i n o v i č, minister n. r. in poslanec; minister prometa inž. Lazar R a d i v o j e v i č, minister n. r. in poslanec; minister trgovine in industrije ter interimistični vodja ministrstva za gozdove in rudnike Juraj Demetrovič, minister n. r. in poslanec; minister vojske in mornarice armadni general Dragomir Stojanovič; minister financ dr. Milorad G j o r g j e v i č, minister n. r.; minister za javne gradnje in interimistični vodja ministrstva za kme tijstvo dr. Stjepan S r k u I j, minister n. r.; minister zunanjih zadev dr. Bogoljub Jevtič, minister n. r.: minister notranjih zadev Živojin L a-z i č, minister n. r.; minister za telesno vzgojo dr. Lavoslav H a n ž e k, minister n. r. in poslanec. Mirovni pakt med Nemčifo in Poljsko VES EVROPSKI TISK PIŠE O PAKTU. POLJSKA JE ZAPUSTILA FRANCOSKO ORIENTACIJO? V PARIZU ŠE MOLČE. BERLIN, 27. januarja. Včeraj je bila v Berlinu podpisana med Nemčijo in Poljsko desetletna pogodba, po kateri se obvezujeta obe državi, da bosta vsa vprašanja, ki bi se pojavila med njima, uredili v neposrednem sporazumu brez orožja, Pogodba se lahko podaljša za nadaljnjih 10 let. Ratifikacijske listine bodo izmenjane v Varšavi. VARŠAVA. 27. januarja. Ves poljski tisk piše o pogodbi z Nemčijo. Oilcielna »Cazeta Polska« imenuje ta pakt odkrit korak k miru, vendar ne nasprotuje pogodbam, sklenjenim s Francijo in njenimi zavezniki. »Czas« pravi, da ne izključuje pakt samo vsako nevarnost za 10 let, temveč vrača tudi mednarodno zaupanje ter dokazuje Hitlerjevo diplomatsko sposobnost in miroljubnost. Poljski zastopnik v Berlinu bo sedaj veleposlanik, enako nemški v Varšavi. BERLIN. 27. januarja. Nemški tisk imenuje pogodbo s Poljsko velik dogodek. »Volklscher Beobachter« opozarja na ta prvi akt evropske politike izven Društva narodov. S tem ni odstranjeno le ognjišče evropskega nemira, temveč prinaša varnost tudi drugim državam, ki so bile doslej vznemirjene. PARIZ, 27. januarja. Francoski tisk je še brez komentarjev, le »Echo de Parili pravi, da obstoja teritorialni spor med Nemčijo in Poljsko kljub paktu še dalje. PRAGA, 27. januarja. »Češke Slovo« pravi k paktu, da je bil sklenjen v trenutku, ko se dr. Dollfuss obrača v Ženevo radi obrambe avstrijske samostojnosti pred Nemčijo. »Prager Tagblatt« priznava pomen pakta, pravi pa, da ni mogoče govoriti o vzhodnem Locarnu, dokler se mu ne pridruži Češkoslovaška. »Sozlaldemokrat« pa meni, da je odjadrala Poljska docela v zvezo fašističnih držav. LONDON, 27. januarja. Ves angleški tisk hvali pakt kot dokaz nemške miroljubnosti. »Dally Express« pravi, da je hud udarec za Francijo, ker se ji je Poljska s tem odtujila. Hitler In Pilsudski sta s tem pokazala svetu pot miru. »Times« poudarjajo, da ustvarja pakt vzdušje miru, četudi vprašanje koridorja s tem še ni rešeno. Socialistični »Dally Herald« meni, da je Nemčija hudo udarila Francijo. Anglija podpira zahteve Nemčije SMERNICE NOVEGA POSREDOVALNEGA PREDLOGA. V FRANCIJI GLEDAJO TO AKCIJO NESIMPATIČNO. LONDON, 27. januarja. Zunanji minister sir Simon je dolgo konferiral s predsednikom Macdonaldom o posredovalnem predlogu glede razorožitve. Pretresala pa sta tudi avstrijski problem. Angleški posredovalni predlog bo najbrže že prve dni v prihodnjem tednu poslan v Pariz, Rim In Berlin. O stališču angleške vlade napram avstrijskemu problemu pa bo takoj po nemškem odgovoru izdana de-' kiaracija. Kar se tiče posredovalnega i predloga, odbija Anglija vsak poskusni rok in s tem podpira tezo Nemčije. Na ! drugi strani omiluje Anglija nemške zahteve za eiektive, ki bodo na vsak način zmanjšani. Glavni namen angleškega posredovalnega predloga pa je, pridobiti Nemčijo za vrnitev v Ženevo, če drugače ne, vsaj na konferenco za razorožitev. Tudi Je zanimivo, da politični krogi zelo rezervirano sprejemajo vest iz Pariza, da tam na posredovalno akcijo Anglije ne gledajo najbolj simpatično. V Parizu trdijo, da Anglija nadaljuje akcijo, pomagati indirektno Nemčiji proti Franclji, ki v današnjih razmerah brez garancij ne more pristati na ogražanje svoje varnosti po razorožitvi. NOVA UREDITEV NEMČIJE. BERLIN, 27, januarja. Nemška vlada pripravlja novo upravno razdelitev države, po kateri se ukine samouprava malih zveznih dežel. Nemčija bo razdeljena le na pet dežel, in sicer tako, da bosta Bavarska in Pruska ohranili svoje stare meje. Popolna centralizacija, kakor jo je nameraval Hitler, se ni posrečila, ker je bil odpor Prusov in Bavarcev prevelik. Dnevne vesti Nov grob. Včeraj je v graški deželni oolnišnici preminila po daljši bolezni v starosti 37 let, žena mariborskega hišnega posestnika in clektropodjetnika ga. Marija Spragerjeva. Pokopali jo bodo v ponedeljek 29. t. m. ob 16. uri na centralnem mestnem pokopališču v Gradcu. Bodi ji ohranjen lep spomin, žalujočim preostalim naše sožalje! Smrtna kosa. V Studencih je umrla v Starosti 37 let gospa Marija Majhenič. Pogreb pokojnice bo v nedeljo 28. t. m. ob 4. uri iz mrtvašnice studenškega pokopališča. N. p. v m.! Izredni občni zbor Ribarskega društva v Mariboru. Sinoči je imelo ribaTsko društvo v Mariboru izredni občni zbor pri sOrlu«, ki ga je vodil predsednik primarij dr. Dernovšek. Na dnevnem redu sta bili le dve točki, in sicer sprememba pravil Zveze ribarskih društev v Ljubljani ter izdaja lastnega glasila. Po izčrpnem referatu g. dr. Dernovška in g. dr. Fludernika je občni zbor soglasno sklenil, naj se odbor Zveze ribarskih društev sestavi iz 3 odbornikov iz Ljubljane ter 4 odbornikov iz Maribora in Celja (doslej je bil odbor sestavljen iz 5 odbornikov iz Ljubljane in 3 iz Maribora in Celja). Občni zbor je nadalje sklenil izdati lastno strokovno ribairsko glasilo, ki bo izhajalo 6 krat na leto. Po kratki stvarni debati, v katero so posegali gg. dr, Sekula, Gajšek, Greiner in drugi, je predsednik zaključil občni zbor. Vsa druga pereča vprašanja, tičoča se ribarstva, so bila odložena na redni letni občni zbor, ki bo v kratkem. Ali že veš, da bo Svetosavska proslava. V počastitev velikega jugoslovanskega prosvetitelja sv. Save priredi Maribor danes ob 20.30 v Unionu veliko proslavo, za katero se opaža veliko zanimanje. Pri proslavi sodeluje koncertna pevka ga. Hinterlech-nerjeva, pevski zbor Počitniške tveze, vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Svobode in znani trio Brandl. Po koncertu bo prosta zabava. Goste prosimo, da pridejo na koncert pravočasno, ker bo dvorana med izvajanjem točk zaprta. Čisti dobiček je namenjen zgraditvi pravoslavne cerkve v Mariboru, zato pričakujemo obilen obisk: Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 29. t. m. bo ob 20. spet lep planinski večer, ki ga priredi naša prva plezalka ga. Mira Debelakova iz Ljubljane pod naslovom »Moje ture«. Popelje nas v spremstvu lepih skioptičnili slik v čarobni svet naših Julijskih planin in na njihove nebotične nevarne vrhove. Pokaže nam tudi nov svet — deželo Karl Mayevih divjih Skipetarov. »Prokletije« se zove golo, nedostopno gorovje. Albanije, a naša smela turistka se ni ustrašila tudi njegovih strmih grebenov. Starešinsko društvo »Triglava« priredi svojemu odborniku in uredniku »Triglavskega lista« g. dr. 'Strmšku, ki odhaja na novo službeno mesto v Mursko Sobcio, poslovilni večer, ki bo v ponedeljek 29. t m. ob 20. v lovski sobi hotela »Orel«. K udeležbi so vljudno vabljeni vsi gg. starešine kakor tudi vsi ostali, ki se žele posloviti od odhajajočega. Orkestralni odsek Glasbene Matice ima prvo redno vajo v ponedeljek 29. t m. ob 8. zvečer. Vsi, ki so prejeli vabila in tudi oni, ki jih pomotoma niso dobili, pa bi želeli sodelovati, se tem potom vljudno naprošajo, da se vaje polnoštevilno udeleže. Slovenski vokalni kvintet bo priredil 3. marca t. 1. koncert v kazinski dvorani, na kar že danes opozarjamo vse občinstvo, predvsem ljubitelje glasbene umetnosti. Trgovske In prepisne knjige v največji izberi, cene solidne: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11. Tretja žrtev peklenskega stroja ag-noscirana. Naporne so bile poizvedbe, preden so oblasti mogle ugotoviti tretjo žrtev eksplozije v brzovlaku pri Krškem. Končno je ugotovljeno, da je tretja žrtev Jakob Kapus, ladijski strojnik iz Trsta, drugi dve žrtvi pa sta Dunajčan Edvard Wachtl in uradnik kemične tovarne v Hrastniku Mirko BaTachini. Domnevali so nekaj časa, da je tretja žrtev dunajski zdravnik dr. Fritsch, dokler se ni sam javil z Dunaja, da je zdrav. Za revizijo obrtnega zakona. Konferenca gospodarskih zbornic za revizijo obrtnega zakona, ki je bila določena na 29. t. m., je preložena na 5. re>br. Konferenca bo v Beogradu in bodo na njej Pozor/ Cmza, OMbrtnUndDle»J| Sicer malenkostna, ki pa vendar spada k zimskemu športu prav tako, kakor Nivea. Vi vendar vesle, da stav.iata veter in mraz visoke zahteve na kožo in jo popolnoma izsušita. Koža potrebuje zato posebno varstvo, če noče postati hrapava, rdeča in razpokana. Tu sta Nivea-krema in -ol]e z ozirom na to, da vsebujeta koži sorodni »EuceriU', idealna' in edinstvena. Zato se zvečer zjutraj in pred turo lepo namažite s kremo ali z oljem. Uspeh: Nobenega mučnega napenjanja, temveč mehka W gladka koža ter športno svež izgled 2* Direktni vlak na progi Budimpešta— Zagreb—Reka bo vozil samo do Koprivnice. V Koprivnici bodo madžarski vagoni odklopljeni in bodo morali vsi potniki prestopiti v jugoslovanske vozove. Vlaganje prijav za pridobnino za leto 1934. Na številna vprašanja pojasnjuje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da po informacijah iz Beograda rok za vlaganje prijav za 1. 1934 še ni določen. Pozive za vlaganje teh prijav bodo davčne uprave upravičene izdati šele tedaj, ko dobe od oddelka za davke potrebna navodila. Isto velja tudi za prijave o davku na poslovni promet, katere, je vlagati hkratu s prijavami za pridobnino. Lesna trgovina. Prihodnji ponedeljek se bodo sestali v Trstu izvozniki lesa iz naše države, Madžarske, Avstrije in REPETFC * ?. Sobota, 27. januarja ob 20. uri: »Seaifl* Polo«. Red A. Nedelja, 28. januarja ob 15. uri: »Študentje smo«. Poslednjič. Najnižje cene. (Sedeži po Din 15, 12, 10, 8, 6, 5, stojišča po Din 3 in 2.) Ob 20. uri: »Mala Flo-ramye«. Gostovanje tenorja Stjep?"1 I vel je. Ponedeljek, 29. januarja. Zaprto. Torek, 30. januarja ob 20. uri »Okence*-Red B. Vstopnina od 15 Din navzdol velja pri operetni predstavi »Študentje smo«, ki bo v nedeljo 28. t. m. ob 15. uri. Najcenejši sedež velja samo 5 Din. Rezet' virajte si pravočasno vstopnice! Gostovanje tenorista Stjepaua Ivelje Specijalist - zobozdravnik Dr. Rudolf Kac ;ofd,..Qd 3.—13, ure in od 15,—17. ure ^ Ortodontija — Keramika Za vajenski dom v Mariboru. V Mariboru imamo veliko število vajencev. Ti vajenci so potrebni posebne vzgoje zlasti, v nacionalnem in kulturnem pogledu, . potrebni so socialnega skrbstva. Zato si ie mariborsko Slovensko obrtniško dru ,.štvo zadalo veliko nalogo. Pričelo bo zbirati prispevke za vajenski dom. Priredilo bo obenem v kratkem veliko dobrodelno prireditev v Narodnem domu, katere čisti dobiček je namenjen za vajenski dom. Napovedana prireditev za 3. februarja, je preložena na 10. februarja, nakar opozarja odbor Slovenskega obrtnega društva vse mariborsko in okoliško prebivalstvo, predvsem pa slovenske obrtnike. Pokroviteljstvo nad obrtniško prireditvijo .ie prevzel župan g. dr. Lipold. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden Lina nočno lekarniško službo Konigo-va. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Aleksandrovi cesti. Lutkovno gledališče Sokola matice v Narodnem domu uprizori jutri v nedeljo popoldne ob 3. uri igro v treh dejanjih razpravljali tudi o predlogu zagrebške zbornice o zavairovauju trgovcev. Prepovedana knjiga. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in razširjati knjigo »Volk jenseits. der Grenze«, ki je izšla v Hamburgu. Pohorske bajke in povesti v Uniort-dvoratio splesti, to pač težka ni zadeva- - za Deva. Ti pa za skrbi ne maraj. hitro Za vstopnice bar;«. Zabava prava bo zares — planinski ples! P. p. jun. Občinska organizacija JNS za IV. okraj ima v sredo, dne 31. t. m. ob 20. uri svoj edni letni občni zbor v prostorih gostilne »Pri zlatem levu«. Vodnikov trg. Udeležba za člane obvezna. Odbor. Češki klub v Mariboru vabi svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži zabavnega večera, ki ga prirejamo v nedeljo, dne 28. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu. Odbor. , Železničarski krajevni odbor Jadranske straže v Mariboru vabi vse člane na svoj prvi redni občni zbor, ki ho dne 28. januarja ob pol 10. uri v mali dvorani Narodnega doma. Vabljeni tudi vsi prijatelji,te. organizacije. Odbor. Občni zbor Narodne strokovne zveze bo jutri dopoldne ob 9. uri v mali dvO' rani Narodnega doma. Občnega . zbora naj se udeleži vse članstvo, ki je službe prosto, iskreno vabljeni pa so tudi vsi prijatelji nacionalnega delavskega gibanja. Občni zbor JNS za inagdaienški okraj bo v nedeljo 4. februarja ob pol 10. uri v telovadnici 3. deške šole na Ruški cesti. Udeležba za članstvo obvezna. Vabljeni pa so tudi vsi somišljeniki ter vse sosedne mestne in okoliške krajevne organizacije JNS. Sejem za prašiče. Na sejem 26. t. m. je bilo pripeljanih 81 prašičev. Kupčija je bila srednja in je bilo prodanih 37. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 7 do 9 tednov stari 130—140 Din, 3 do 4 mesece stari 200—250 Din, 5 do 7 mesecev stari 320—360 Din, 8 do 10 mesecev stari 450—500 Din, leto stari 650 do 700 Din. Kilogram žive teže 7 do 8.50 Din mrtve pa 10.50 do 11 Din. Prihodnji sejem bo v četrtek 1. februarja. Nezgoda. V Poljčanah je padel pre tekli četrtek 71etni sinček pismonoše Jo sip Prešern tako nesrečno, da si je zlo- Italije. Na konferenci bodo razpravljali _ fao v nedeljo zvečer> Nastopi v tenorski o izvedbi takozvanega dunajskega sporazuma o lesnem izvozu, ki je bil sklenjen med Avstrijo, Madžarsko, Jugoslavijo in Italijo. Reduta »Noč smeha«. Z več strani smo bili vprašani, če bo priredil ISSK Maribor tudi letos svojo tradicionalno redu-to. Te redute so ostale vsem v najlepšem spominu. Posebno nežni spol pričakuje z veliko radovednostjo in nestrpnostjo odgovor na to vprašanje. Vsem v Narodnem domu | Tiuroerčck :'vorni bo ponovila zdravnik*, Igra sc ne' mil levo nogo pod kolenom. Prepeljali s n ga v bolnišnico. tem lahko sporočimo, da priredimo letošnjo reduto kot »Noč smeha-< dne 10. februarja v vseh prostorih Uniona. Priprave so že v teku in bo letošnja reduta še prekašala vse prejšnje. Dečji zbor harmonikarjev. Na prošnjo interesentov se otvarja tretji tečaj začetnikov, pod vodstvom gosp. profesorja Sclnveigerja. Prijave in informacije vsak ponedeljek jn četrtek v klasični gimnaziji, Koroščeva ulica od 4. do 6. ure ali vsak dan pri tajniku g. Guštinu, Grajski kino. Radio Ljubljana, Spored za nedeljo 2Sk t, m. Ob 7.30: O zidavi jam za kisanje krme, predava inž. Sadar; 8.15: poročila; 8.30: gimnastika; 9: versko predavanje; 9.30: mešani oktet, poje božične pesmi; 10; o pomenu dvojčkov in sorodniška manjvrednost, predava dr. Škerl; 10.30: slovenske narodne pesmi v duetu.s spremljanjem harmonike; 11.15: slovensko glasbo, izvaja radioorkester; 12; čas, ruski instrumentalni ter vokalni koncert; 16: smernice za ureditev in vodstvo naših kmetij; 16.30: veseloigra; i7.30: reproducirani valčki; 20: prenos operete iz Ljubljane, v odmoru čas in poročila. Spored za ponedeljek 29. t. m. Ob 12.15: veselih nog naokrog; 12.45: poročila; 13: čas, operetna reproducirana glasba; 18: gospodinjska ura; 18.30: električna hišna instalacija; 19: poročila ža tujino; 20: ura slovenske moderne glasbe; 21.15: citre in kitara; 22: čas, poročila, radio jazz. Kino Union. Od danes dalje svetovna športna senzacija »Maratonski tekač«. Športni in ljubezenski film, ki je očaral vte svet z B, Helmovo, V. de Kovo in P. Hartmannom v glavnih vlogah. • Grajski kino. Od danes petka dalje Grete Garbo najnovejši velefilm: Kraljica ljuba vi (Susane Lenox-Helgin padec in slava). Krasen film, v katerem nastopa božanstvena Greta v 18 toaletah. Njen partner je Clarke Gable. — V predpripravi naivečli film vseh časov iz d?"n"le: »Dnvedl Mi *ive«. Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih partiji Tijardovičeve melodijozne operete »Mala Floramye«. Ivelja pravkar gostuje s sijajnimi uspehi v Zagrebu, kjer je kritika o njem polna hvale. Prihodnja glasbena premijera bo prihodnji teden. Uprizore opereto »Štambul-ska roža«, delo izvrstne muzike in zabavne, iz orientalnega miljeja zajete vsebine. Zasedba: Kondjo Giil poje Udovi-čeva, Midili Barbičeva, Ahmed bey je Sancin, Kemel paša Rasberger, stari Miiller Gorinšek, njegov sin Fridolin Ha-rastovic. Ostale vloge igrajo Savinov* Gormškova, Starčeva. Med ven, F ti rij ^ in Nakrst. dne 10. februar a | Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandeljnov, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu-sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevesa z uporabo naravne Frane-Jožefove grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da Franc-Jožefova voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. Franc-Jožefova gren-čiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah._____ Med unv. Dr. Rudolf Rožič praktčni zdanile Ordinira od 24. ian. 1934 naprej redno od 9.—12. in.15.—17. ute v Mariboru. Trg svobode 6-1. (Seheibsumov dvor) Zaključni venček kulturnega društva »Triglav« bo dne 1. februarja ob 20. uri v mali dvorani Narodnega' doma. Predpustno veselico priredi pevski zbor pekov v soboto 3, februarja v Gam-brinovi dvorani. Spored vsebuje petje, komične točke, ples in srčni srečolov. Začetek ob 20. uri. Vstopnina prosta-Prijatelji neprisiljene zabave dobrodošli! Gasilska četa del. drž. žel. v Mariboru priredi v četrtek, dne 1. februarja dobrodelno veselico v prostorih gostilne. Sluga v Studencih. Kventuelni čisti do-| biček je namenjen bolnim članom. Spored je pester in vstopnina najnižja. Zato vas vabimo! Društvo jugoslovanskih obrtnikov v Mariboru sporoča cenj. občinstvu, da priredilo mariborski obrtniki v soboto 10-februarja 1934 ob 20. uri v vseh prostorih Gambrinove dvorane veliko pustno ve- ___________ . selico. Društvo je sk'enilo, da se bo v živčnih bolečinah v kolkih, usedu, se upo- vsakem oziru potrudilo nuditi cenj. obrablja naravna Frane-Jožeiova voda z činstvu prav zabavni in veseli ulitek, velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju zato že danes vse vljudno na to prebavnega kanala. prireditev. Vstopnine ni. Vprašanje Vajeniškega doma v Mariboru NAČRTI SLOVENSKEGA OBRTNEGA DRUŠTVA. Že kar po prevratu, ko je število vajencev v Mariboru zelo narastlo se je začutila potreba po »Vajeniškem domu«. Slovensko obrtno društvo se je že tedaj začelo zanimati za to vprašanje, ali pri vseh drugih potrebnih preureditvah društva samega se je morala izvršitev vedno odlagati, tako, da je polagoma bil ves kompleks vprašanj tudi »odložen«. Med tem pa je potreba naraščala. Čimdalje bolj se je kazala nujna potreba, dati vajencem in vajenkam-lasten dom in jih zbrati v okviru obrtnega društva, ker so obrtniki uvidevali, da morajo dobiti svoj naraščaj krepkeje v roke, če hočejo res imeti dober naraščaj. To pa je mogoče samo tako, da nudijo naraščaju dom, zavetišče, poučno centralo in zabavišče obenem. Danes noben obrtnik več ne dvomi o tem, da je tak dom za Maribor največje važnosti, in danes se zopet krepko giblje tista preudarna in podjetna struja v društvu, ki hoče namero doma za vajence in vajenke tudi res izvesti. Ko smo pa že enkrat tako daleč, bo treba tudi vedeti, kakšen naj bo tisti dom. V njem naj najde vajenec prostora za oddih, za zabavo in za nadaljnjo izobrazbo. Kako je skrbel za to doslej? Za zadnje, za nadaljnjo izobrazbo, se je najmanj brigal in kako tudi, ko ni imel za to ne pobude ne časa in ne prilike. Za oddih ih zabavo je pač skrbel po svojih močeh in po svojem lastnem preudarku ter zmožnosti denarnih sredstev. Jasno je, da ni vselej izbral pravi način zabave in da je marsikdo pri tem iskanju in uživanju zašel na neprava pota. Vse to naj sedaj uravna »Vajeniški dom«. To bi moralo biti poslopje zase, ne morda kje kak privesek, kak prostor, kjer so vsi vkup zopet le gostje. Samo lastni dom v lastnem poslopju ustreza namenu. V tem poslopju naj bi imelo svoje prostore tudi **irtno društvo (pisarne, sprejemne pro-s-tore itd.), tako bi poslopje samo dobilo večji pomen in bi bilo v njem združeno vse, kar je v zvezi z obrtniki in z obrtništvom. Dalje bi bila potrebna večja dvorana, kjer bi bile prireditve, n. pr. tudi akademije, koncerti in gledališke predstave vajencev in vajenk. Tu bi bila predavanja s sktoptičnimi, event. s kinematografskimi slikami. V tej dvorani bi se lahko odigravalo vse družabno in prosvetno delovanje obrtnikov in tudi vajencev. Na Dunaju imajo n. pr. v mestni obrtni nad. šoli, ki je obenem nekak »Vajeniški dom«, tako dvorano in vse, kar je v tisti dvorani, od mizarskega do slikarskega dela, so izvršili vajenci sami. Zato pa tisti prostor tudi zelo spoštujejo, ker je delo njihovih rok. Niti ena tistih lahkomiselnih poškodb, zaradi katerih se toliko pritožujemo pri nas, se tam še ni zgodila, ker tudi vajenec ve, da gre nekako za njegovo lastnino. Poleg te dvorane mora biti v domu nekaj večjih sob z mizami in stoli, kjer vajenci in vajenke lahko čitajo, igrajo šah ali druge igre. Knjižnica v poslopju samem naj bi nudila vajencem dobro, izbrano čtivo, dnevnike, obrtne časopise itd Nadalje je treba še prostora za glasbene vaje in za telovadbo. Posebej izbrani pomočniki bi skrbeli za nevsiljivo kontrolo, mojstri bi se morali zanimati za to, kaj vajenci v domu delajo in učiteljstvo obrtne nad. šole bo gotovo tudi rado sodelovalo s poukom, predavanji, navodili itd., da se uresniči lepa ideja čimbolj. Morda bi celo kazalo, da se pozneje enkrat otvori nekak internat za va jence, ki se uče n. pr. v kakem večjem obratu, nimajo pa kje stanovati, ker delodajalci nimajo prostora, vajenci pa so od zunaj in v mestu nimajo sorodnikov ali znancev, pri katerih bi mogli stanovati. Kje pa dobiti sredstva za vse to? Tu bo treba pomoči banske uprave, obeh zbornic in vseh drugih faktorjev, ki se količkaj za to vprašanje zanimajo. Obrtno društvo samo pa bo moralo takoj začeti z ureditvijo in zbiranjem gradbenega fonda, v katerega bi se stekale vse podpore, obenem pa tudi vsi čisti izkupički raznih prireditev obrtnega društva, Poskusi poleg že znanega tudi h . novi mlečni Kdor je KcrKfe teh dveh vrst, vedno zd»av bo, krepelc, čvrst. PROIZVOD: ,,UNIO N‘\ ZAGREB tombole, nabiralnih dnevov itd. Ni dovolj, da je ideja sprožena, to je najlažji del zadeve. Treba je neprestanega, smotrnega dela, da ideja ne ostane samo — ideja. Dolgo čakati pa ne kaže več! Ce obrtništvu zdrkne naraščaj iz rok, lahko pride v neprave roke in škoda bo velika na vse strani. V »Vajeniškem domu« pa je mogoče dati vajeniški vzgoji pravo smer, tam je mogoče s primernim vplivanjem kreniti mladi duh tako, da bo ta naraščaj nekoč v ponos obrtnikom, narodu m državi. Beseda naš!h poštarjev SLUŽITELJEV ZBOROVANJE ZDRUŽENJA POŠTNIH ZVANIČNIKOV V MARIBORU. IN Preteklo nedeljo je imel pododbor Združenja poštnih zvaničnikov in služi-teljev v Mariboru svoj letošnji občni zbor, ki se ga je udeležilo častno število članstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo prostorno Gambrinovo dvorano. Občnega zbora se je udeležil celo ravnatelj ljubljanske poštne direkcije gosp. dr. Janko Tavzes, in navzoča sta bila tudi oba upravnika mariborskih pošt gg. Klemenčič in Irgolič. Ljubljanska sekcija združenja je bila zastopana po svojih delegatih. Točno ob napovedani uri je predsednik pododbora g. Šerbec otvoril občni zbor in iskreno pozdravil vse navzoče. Uvodoma jih je pozval naj vzkliknejo kraljevskemu domu, nakar je poštarska godba zaigrala državno himno. Na njegov predlog je bila nato poslana vdanostna brzojavka kralju, pozdravni brzo javki pa prometnemu ministru Radivoje-vidu in njegovemu pomočniku Ratajcu. V nadaljnjem poročilu je predsednik obširno orisal vse društveno delovanje v preteklem letu in se med drugim zahvalil vsem dobrotnikom, ki so pripomogli, da je pododbor nudil izdatno pomoč bolnim članom. Poročal je tudi o poteku božičnice, na kateri je bilo obdarovanih 66 o-trok. h vsega njegovega poročila je razvidno, da društvo skrbi v vsakem oziru za svoje članstvo in da je v društvu disciplina, Ted in hvalevredna sloga. Z zadovoljstvom je bilo sprejeto nadalje poročilo tajnika g. Drakslerja in blagajnika g. Babiča. Iz blagajniškega po- ročila je razvidno, da je društvo izplačalo lani nad 19.000 Din. bolniških podpor bolnim in pomoči potrebnim tovarišem. Nato je povzel besedo ravnatelj g. dr. Janko Tavzes, ki je z zadovoljstvom in veseljem odobraval slogo in disciplino v strokovnem kakor tudi nacionalnem delu pododbora. Omenil je tudi težke boje pri ustanovitvi Združenja zvaničnikov in služiteljev, ter pozval vse navzoče k skupnemu delu v prid organizaciji, v korist stanovske zavesti in za dobrobit naroda in države. Tople besede ravnatelja so segale vsem v srca in je pri tej priliki naglasil predsednik, da je največja zasluga njegova, da se je ustanovilo združenje, ki bo kot stanovska organizacija vedno iti povsod branilo interese poštarjev. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika Franc Šerbec, v odbor pa: Martin Draksler, Franjo Babič, Maks Petan, Jože Maherl, Fran UM, Drago Ocepek, France Trunk, star. in France Golob. Pri raznoterostih je med drugimi povzel še besedo predsednik Šerbec in naglasil sledeče: Pokopljimo staro in pojdimo na delo v znamenju novega časa! V organizacijskem delu stremimo obenem za najvišjim blagrom naroda in države ter bodimo dobri in zvesti člani sta novske organizacije, predvsem pa dobri državljani Jugoslavije. Zavest nam nalaga še posebno dolžnost, da smo kot u-službenci države na njenem skrajnem severu, kjer tujec še vedno pričakuje trenutka, da bi zopet zagospodaril nad nami, stalno in budno na straži. Z vzklikom organizaciji, državi in kralju je zaključil predsednik občni zbor, nakar je poštarska godba ponovno zaigrala državno himno. Po končanem občnem zboru je bil v dvorani družabni večer, ki se ga je v velikem številu udeležilo uradništvo in družine članov. Potekel pa je ves večer v pravem tovarištvu. Nova narodna celica na meji Ustanovitev podružnice CMD v Lo-kavcu. Naša severna meja! Lokavec! Nismo imeli doslej društva, v katerem bi se naši zbirali, in to tu, slabe pol ure do naše severne meje. Zaradi tega smo na pobudo naših nacionalnih prosvetnih delavcev, Zorislava Kralja, šolskega upravitelja ir. učitelja Stanka Mikuša, ustanovili pripravljalni odbor, ki je ustvaril podlago za ustanovni občni zbor podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda. Občni zbor je bil v nedeljo 21. t. m. Kakor ja bil dober poziv pripravljalnega odbora na naš tukajšnji slovenski živelj, tako je bil dober , in lep odziv. Pred lepim številom zbranih je najprej tukajšnji pevski odsek, ki ga je že prej vodil g. Stanko Mikuš, zapel nekaj narodnih pesmi. Nato je predsednik pripravljalnega odbora g. Zorislav Kralj v lepih besedah, polnih nacionalnega duha, pozdravil in vabil navzoče k ustanovitvi podružnice CMD, ki je za nacionalni, prosvetni in gospodarski podvig našega Lokavca tu na severni meji tako velevažna. Izročil je nato pozdrave glavr.ega odbora CMD. ki nam obenem želi plodonosnega uspeha. Nato je spregovoril g. Stanko Mikuš, ki nam je v lepem, poljudnem tonu raztolmačil pomen in potrebo društva vob-če, s posebnim ozirom še na potrebo podružnice CMD. Z odobravanjem, smo sprejeli z nacionalno mislijo prežeti pomenek ter se nato podali na volitev odbora. Sestavili smo še program za naše delovanje ter smo po tem, ker ni bilo nadaljnjih predlogov in želj, zaključili ta lepo uspeli ustanovni občni zbor, s petjem naših narodnih pesmi. Mlademu društvu želimo: Krepko naprej! Tredčrlc Boutet: Priiatella Maks Didier, psihološki romanopisec, ,e vstal izza mize in dvignil čašo šampanjca. Za svečano pregrajeno mizo je zavladala vseobča tišina. Vsi gostje, pisatelji, umetniki, politiki in gledališke igralke, so se obrnili k govorniku. Junak te pojedine, Abel Blondeau, priznan dramatik, ki je bil sprejet v akademijo, se je naslonil nazaj. Na obrazu mu je igral smehljaj, kakršnega imamo pač vsi v trenutkih, ko nam pojejo slavo. In Maks Didier je govoril: »Dragi Abel Blondeau, tvoj najstarejši prijatelj sem, in tako je vrsta na meni, da ti povem, kako prisrčno se vsi veselimo tvojega uspeha. Vsi vetno, kaj pomeni sprejem v akademijo; in vsi vemo, da ti Je poslej pot kvišku odprta. In jaz sem še prav posebno vesel tega dogodka, saj sem že izza mladih dni čutil od tebe globoko prijateljstvo. Nočem govoriti o tvojih u-speliih in navajati imen tvojih slavnih del, ki so tako lahka, da se um v njih uprav odpočije. Poljudna so, in to je prav. Občinstvo prihaja, se ti smeje in ti ploska. Zanj imaš toliko finega umevanja. Že to, da se tako lahko prilagodiš množici, je v mojih očeh umetnost« Govornikove ustnice je krivil prijazen smehljaj. Gostje so se pomembno spogledali, zakaj ironija je bila preobčutna. Abelu Blondeauju vobče ni bilo za komedijanta in ne za dramatika. Tudi Abel Blondeau je to čutil, le s težavo se je premagal in kazal mirno in prijazno lice. »Nu, saj nočem govoriti o tvojih uspehih,« je nadaljeval Maks Didier svoj govor, »govoriti hočem o najini mladosti, ki sva jo skupaj preživela. Spomnim se na primer še prav dobro, kako ginljiv si bil, ko sem te prvič videl. Bilo je v prvi gimnaziji pred štiri in štiridesetim« leti, da, pred štiri in štiridesetimi leti. Takrat ti je\ bilo dvanajst let. Bil si edini med nami, ki si bil siromašnih roditeljev. O tvoji zakrpani obleki so krož e v razredu posmehljive opazke, le jaz se nisem norčeval iz tvoje bede. Rad sem te imel.« Abel Blondeau je izgiedal kakor da bi ga s kropom polil. Bil je izmed tistih ljudi, ki skrivajo svojo starost in ki se sramujejo siromašnih staršev. In tisti hipie spoznal, da mu Maks Didier ni bil nikoli prijatelj, ampak zvest sovražnik, ki je našel sedaj ugoden trenutek, da ga javno osmeši. A njegovo sovraštvo se je bilo razvilo iz zavisti, da je prijatelj imel v življenju toliko več uspeha kakor on. Naposled je Maks Didier vendar utihnil — govora je bilo konec, In Abel Blondeau se je v kratkih besedah ganjeno zahvalil. Odslej je živel le še v misli na maščevanje. A kako naj mu pride do živega? Kje naj dobi priliko, da napade Maksa Didierja na isti način? Tedajci si je izmislil načrt. Tudi Maksa Didierja je bilo treba slaviti na kaki pojedini, in tedaj mu bo Abel Blondeau govoril... Noč m dan se je trudil, da bi spravil Maksa Didierja v akademijo, in v nekaj mesecih se mu je to tudi res posrečilo. Takoj je jel pripravljati vse potrebno za banket; neumorno je predelava! svoj govor, ki je ž njim hotel »počastiti« prijatelja. V njem je navajal mladost Maksa Didierja, opisoval ga kot razvajenega lenega dijaka, ki je lc s protekcijo dovršil šolo, dobil službo in dosegel vse nadaljnje uspehe. Hudoval se je nad občinstvom, da noče kupovati knjig, ki" lih je bil napisa) dobri Maks Didier. Ves govor je Malikoval strupeni puščici, skriti med lepim cvetjem. In Abel Blondeau je nestrpno čakal usodepolnega večera. Napočil je večer, ko so vsi slavili Maksa Didierja. Ko so strežaji nanosili šatnpanjca, se je dvignil Abel Blondeau izza mize. Mnogo gostov, ki so se še dobro spominjali Didierjevega govora, je / velikim zanimanjem prisluhnilo. In Abel Blondeau je začel govoriti: »Moj dragi Maks Didier...« Ni še izgovoril teh besed do konca, ko je vstal Maks Didier in mignil z roko, naj neha: »Ne, ne,« je dejal ves ginjen, »nič govorov in slavospevov. Dobro vem, kaj mi hočeš povedati, dragi prijatelj! Tvoje zvesto prijateljstvo precenjuje vse moje zasluge in moja dela. Vem tudi, kaj vse si storil zame in za moj sprejem v akademijo. Kaj bi govoril, ko vendar oba veva, kako globoko je najino prijateljstvo. Nikoli te ne bom pozabil m večno ti bom dolžnik...« To rekši je stopil k Abelu Blondeauju in ga objel. Tega je ta prijateljev poljub tako prevzel, da se je sesedel. Začuti! je, da je premagan in da ne bo mojjei tega poraza nikoli popraviti. Mariborski »Večernik« Jutra ■MBaMnoDaBa aasaan Kulturne vesti Badjurov »Zimski vodnik po Sloveniji®. Pravkar je izšei v Ljubljani že dolgo obetani in prepotrebni »Vodnik« za zimski šport v slovenskih pokrajinah. Lično o-premljena knjiga obsega 15 in pol tiskanih poi (246) strani in stane 50 Din. To, že i2. Badjurovo delo, obsega splošni in vodeči del. Prvi del vsebuje sestavke splošne pomembnosti zimskega športa pri nas, drugi pa podrobne lokalne opise. Razdeljen je na 12 poglavij, ki obravnavajo od bivše Spodnje Štajefske in Koroške: Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Mislinjsko dolino, odsek Celje - Maribor, Pohorje, Dravsko dolino in Mežiško do lino. Knjigi je poleg raznih kazal dodan še srbskohrvatski tolmač. Nova knjiga se odlično uvršča v zbirko dosedanjih turističnih in športnih del našega neumor nega Rudolfa Badjure. Naroča se pri pisatelju v Ljubljani. Knafljeva ul. 9. Planinski vestnik, 1. Naša odlična planinska revija »Planinski vestnik« je stopila-z letošnjim prvim zvezkom v 34. leto, obenem pa slavi tudi jubilej 25-letni-ce, kar ga urejuje naš znani neumorni mariborski kulturni delavec, upokojeni gimnazijski ravnatelj dr. Josip Tominšek, kateremu posveča v tej številki Josip Wester lep uvodni članek s sliko. Dr. J. Pretnar opisuje svojo pot »Po planinah Južne Srbije«; dr. H. Tuma nadaljuje lani pričeti opis »Beneške Slovenije«, ki naj bi ga izdal čimprej v ponatisu; dr. S. Ilešič popisuje »Planšarske' planine na Slovenskem«; M. M. Debelakova pripoveduje o plezalni turi v sestavku »Severna stena Velike Mojstrovke«; Mara Mohorčičeva objavlja »Tam sem hodil po planincah«; na koncu so pa še obzor in društvene vesti. Barvr.a priloga je Koželjeva slika »Kočna in Grintavec z Grebena«, tri celostranske umetniške fotografije pa so dr. J. Prehar »Perister«, J. Kovačič »Jutro na Rogli« in dr. M. Kaizelj »Podrta gora«. Mimo tega je med tekstom več fotografij in risb. Naš dom, I. Izhaja v Mariboru že 26. leto in je namenjen kot poljudni mesečnik katoliški mladini. Urejuje ga dr. Fran Vatovec. Prva letošnja številka pri naša razne sestavke, črtice, poročila, izreke itd. ter nekaj slik. Na 16. straneh nudi mnogo pestrega. Naroča se v Cirilovi tiskarni. Prepovedan roman Henrika Sienkle-wicza. Poljska vlada je prepovedala razpečavanje znanega Sieukiewiczevega ro mana »Z ognjem in mečem«, ki je £e dav no preveden tudi v slovenščino, in sicer zato, ker baje tendenčno opisuje kozake in Ukrajince, kar bi utegnilo vzbuditi njihovo negodovanje. Zanimivo pa je, da se ie proti tej zares nerazumljivi prepovedi dvignil ves poljski tisk in bo menda čudni odlok vlade preklican. Monografija o Antonu Bezenšku. Dne 18. aprila letos poteče 80 let, kar. je bil rojen v Bukovju pri .Celju prof. Anton Bezenšek, ustanovitelj’ slovenske, hrvaške in bolgarske stenografije. Za ta jubilej bo izdal odbor, v katerem so tudi Bofcarr • mono.^affln z' of^miim ttezen-škovim življenjepisom in popisom njegovega velikega in plodonosnega delovanja med južnimi Slovani. Knjiga, ki bo izšla v kratkem, bo obsegala mtf 100 strani velike osmerke in jo bo krasilo okoli 20 slik. Vnesenih bo tudi nekaj po-svetil bolgarskih kulturnih delavcev v bolgarščini. Knjiga ne bo zanimala samo stenografov, ampak tudi leposlovce, kulturne' zgodovinarje in jzobraženstvo sploJi.. Ker. bo delo cenejše kot bodo stroški se obrača odbor na vse rodoliube s prošnjo za prostovoljne prispevke ali vsaj naročilo na delo, da se bo lahko do-ločiM‘|nak;ada. Kdor P.ošIie_ vsaj 20 Din vnaprej,' se trii hp poslala ičnjiga t^kol čim ho.iršla. drči.jn H stala v-prodaji 30 Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru PROBLEMI NAŠIH PEKOV V LUČI OBČNEGA ZBORA ZDRUŽENJA. Združenje pekovskih mojstrov v Mari-' boru je imelo v četrtek, 25. t. m. svoj redni letni občni zbor v Gambrinovi dvor rani. Poleg članov, ki so se ga udeležili j v lepem številu tudi. iz oddaljenejših krajev, so prisostvovali zboru za mestno načelstvo mariborsko veterinarski nad- ; svetnik g. Hudo Hirrterlechner, za zbor-.; nico za TOI zbornični svetnik g> Jakob Zadravec, za okrožni odbor tajnik gosp. Julij Novak in obrtnozadružni nadzornik g. Ignacij Založnik; Zbor je otvoril ob: 10. predsednik Jakob Koren, ki. so je po pozdravih spomnil zlasti umrlih članov Malka in Podgorška ter predsedniki* združenja pekovskih mojstrov v Ptuju g. lomaža Lozinška ter odredil v počastitev njihovega spomina molk ene minute. Za overovatelja zapisnika sta bila izvoljena gg. Mikec in Čebokli. Nato je zbornični svetnik g. Jakob Zadravec sporočil pozdrave zbornice irr želel občnemu zboru mnogo uspeha. Tajniško poročilo je podal g. Novak in iz tega posnemamo, da. je uprava vestno in z vso vnemo vršila svoje posle. Imela je 9 sej, 5 članskih sestankov in izredna občna zbora.'V začetku leta je uprava storila vse, da se ukine 3% davek na predelavo moke. Vložil se je priziv na bansko upravo zaradi maksimiranja cen kruhu po mestnem načelstvu 'mariborskem, ki ga pa do danes še ni rešila. Pekovskega kongresa v Beogradu v dneh 24. do 26. septembra 1933 sta se u-deježila predsednik J&kob Koren in podr predsednik Ivan Horvat in je bil na tem izvoljen za zastopnika pekovskih mojstrov iz Slovenije predsednik g. Jakob Koren. Preprečila se je odprava nočnega dela v pekarnah, ki bi zlasti zadela občutno male pekovske obrtnike in povečala brezposelnost v pekovski stroki. Uprava se je trudila, da se ne razpase nelojalna konkurenca med posameznimi Člani, da se prepreči krošnjarenje kruha in intervenirala v mnogih primerih zaradi neupravičenega izvrševanja pekovskega obrta. Vložila se je prošnja potom zbornice na bansko upravo, da izda odločbo o obsegu pravic pekovskega in slaščičarskega obrta, da se tako preprečijo zadevni spori. Ko se je koncem leta dvignila cena kvasu za 7 Din pri kg, smo se takoj pobrigali, da se obvarujejo interesi članov. Iz tega se more presoditi, kako agilno in vestno je uprava vršila svoje delo, in predsednik se ni strašil ne izgube časa ne drugih neprijetnosti, ki so se mu stavile na pot. Krepko oporo mu je nudil zlasti podpredsednik g. Ivan Horvat. Vso podporo pa je imelo združenje v zbornici in zlasti pri njenem tajniku g. dr. Pretnerju,' ki je z njemu lastno vnemo in energijo podpiral vse težnje pekovskih mojstrov. Prav tako se mora združenje zahvaliti generalnemu tajniku »Saveza pekarskih obrtnika v Zagrebu« g. -Milanu Bašiču, ki je v vsakem oziru rad nudil svojo tovariško pomoč. Tudi nadzorstveni odbor je pod predsedstvom častnega predsednika združenja g. Alojzija Kovačiča vestno vršil svojo nalogo. Združ&nje šteje 104 člane, 98 pomočnikov in 61 vajencev. Delokrog združenja obsega oba mariborska okraja in prevaljskega. Obširno in vestno sestavljeno tajniško poročilo se je po pojasnitvi zborničnega svetnika g. Jakoba Zadravca glede 3% dodatnega davka vzelo odobravajoč na 'znanje. Prav tako računski zaključek za leto 1933, ki izkazuje dohodkov 31.820.38 Din in izdatkov 29.10922 Din, tako da znaša prebitek 2.711.16 Din. Odobril se je po krajši debati proračun za leto 1934, ki izkazuje izdatkov in dohodkov v enakih zneskih po 32.000 Din. V pomočniški izpraševalni odbor so bili izvoljeni za mesto Maribor gg. Ivan Horvat, Ivah Zamuda, Josip. Čebokli, Anton Feiertag, za , okolico Maribora g. Alojzij Kovačič in Jernej Petek, za Sv. Lenart g. Jakob Emeršič, za Prevalje g. Mihael Zavodnik in za Slov, Bistrico g. Anton Oprauš. Med slučajnostmi se je predvsem obravnavala vloga Zveze živilskih delavcev, podružnice v Mariboru, da se izvoli paritetna komisija za reševanje spotov med mojstri in pomočniki, zaradi reduciranja vajencev in maksimiranja mezde v pekarnah s hrano., V razsodniški zbor sta se izvolila gg. Jakob Koren in Alojzij Kovačič. Glede ostalih dveh točk pa prepoveduje zakon o obrtih vsako posredovanje združenja. Obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik je sporočil, da namerava prirediti Zavod za pospeševanje o-brti strokovno predavanje, ki bi ga ime! g. Zadravec ml. iz Središča in naj se mojstri in pomočniki prijavijo do konca tega meseca pri združenju. G. Rakuša je še opozarjal na krivičnost 3% • davka in da .bi bilo ireba boj proti temu nadaljevati. Nato je predsednik g. Jakob Koren ob 12. uri občni zbor zaključil. •Sokolske' vrsti Lep razvoj Sokola v Sludencih BILANCA DELA PO POROČI LIH OBČNEGA ZBORA. Din. THj\iuirnq'o. priporočamo ti^di vsem knjpnicartj. ,šsia,;r!, tiindom■ itd.- • Prifctve spre'cnia .,bl«patriik:, Dominik- -Bezenšek. Lif-bHana, Z.:• ;|»c-,iui > H' . tct*ijt % s:;: ;n Čiq«. f i V I - P ai’ . f:» i uutvinn i> ,,.i , pro"*amn j ■•.V.a.skv (.!> ■ Sokolškb dMfStvo Studenci pri Mariboru je imelo' svoj občni zbor v soboto, dne-20.'tm.' Občni zbor! kakor tudi članski sestanek prejšnji večer, sta bila do-*hro •ttfrftkfttnr-ter sta pokazala živo'zanimanje članstva za razvoj in napredek društva. Uvodoma je'omenil starosta br. Mren, du stopamo v. 15. leto obstoja ter se spomnil pri tem vseli onih, ki smo jih tekom,preteklega razdobja.izgubili, pred-. vservv.v lanskem letu, br. Jakliča; prisotni ■so-mu. zaklicali t-rikrat »Slava!« Iz vzorno sestavljenih poročil je razr vidno, da je, bilo preteklo leto v društvu najaktivnejše in to v-vsakem oziru. Telovadba: v desetih otJdelkiJi se je vadilo 12.87], pripadnikov,, in to v 727 urah; vor s kritikom-etikom M. Vidmarjem!) ni Mirana Jarca začetek proze.,»Črna roža«. V razdelku »Sodobni problemi sta sestavka »0 načrtu za ljubljansko ur\i-.ver/iieino knjižnic,o<^ *IK Dobidalin »Re-iežkc .k. z,go4’ovini- slivenskega •Šolj.ivd« (Boris Merhar). »Književna , poročila« 'obsegajo; Anton Ocvirk /Razgovori.« (M. Jarc).. Stefan Z\vpig >M-arija Autoi-beita(M..Jato) jji ;Zb^lyfi Srbske k$i-žjjvac* zadrngiv ‘(k o D -jjičjč). V »Gfp-fianuout avsirij'! : .plaea- , - (rr,•Kidrič), •dokazi' /a. sod- I pj.da je P-.'išerij(iv,f »Eme jange I''.'1-k lin iz l.e.t i Lttfza Clir-b *'!;< (Fr. * >.D.l;az uerazvije, slovenske koncem decembra je bilo število telova-dečega članstva 324 — pri čemer je raz-j veseljivo veliko število otrok, ki je bilo vse leto stalno in iznalša nad 50% vse šolske mladine. V prednjaškem zboru je '■sodelovalo 18 vaditeljev in vaditeljic; ‘vodil ga je načelnik br. Hočevar. Nastopa’ društvo zaradi prezidave ni imelo, pač pa se je udeležilo vseli nastopov in tekem v velikem številu ter si priborilo pri .slonjih' 23 diplom. Priredili sta se dve dobro uspeli akademiji, članska in mladinska. Smuški odsek je jako delaven ter šteje 40 članov. Na. isti višini, kot tehnično je tudi prosvetno -delo; cfasi sta nas zapustila tekom..-leta dva prosvetarja, br. Kolar in znanstvene- kritika (dr. A. Ocvirk) in duševni bolezni Frana Levstika« (dr. A $erko). >,Obzornik« pa izpolnjujejo .vesti. .'»Ivan A. Ikmn-Noblov laureat« (di ,-N. Preobražeiiski)-. .-»Stefan George« (M Jare) in »Goiicourtjeva nagrada« (agt ,f.... ■ ■ • iienedeUo Croce: »Zgodovina Evrope v' deietsitfsieiu ftoletju«. V založbi-Hram.,' je i'z-.l ), v slovenskem prevodu to znamenito delo italijanskega filozofa v prek!.:asj'i opremi. Istočasno je izdal 1 Hrttm -pi-cvfKl -B;*rc Sit. a n. k o vi« a fc.raua Ne čisla kri v prav tako 'nVr.iizni ;> Tcvvi. ()■ obeli knjigah bomo še spieg'A-i;;iIi. . Grgič, ki sta šla k vojakom, delo ni zastalo,. ker je dobro organizirano po odsekih. Tu_ie predvsem knjižnica, ki jo vodi br. okilan, ki izkazuje sijajne uspehe; število knjig je poskočilo od 1712 (1932) na 2607 (koncem 1933), število izposojenih pa od 5114 na 9662, torej za 4548 knjigr če pomislimo, da knjižničar vse knjige sam veže in popravlja, si lahko predstavljamo, kako ogromno delo opravlja. Gledališki odsek pod vodstvom br. Mlakarja je deloval zelo živahno ter priredil 12 predstav, ki so v vsakem oziru dobro uspele. Med ktom je dobilo društvo nov stalen in izvrstno o-pramljen oder, na katerem je delovanje .seveda neprimerno lažje in uspešnejše", kakor je bilo na. starem. Opaža se to na kakovosti ter ^številu 'predstav, kf si slede druga drugi.. Da zahteva taka redna sezona od diletantov mnogo žrtev in dela, je pač jasno, posebej še, ker je njih število precej, omejeno. Lutkovni odsek pod vodstvom br. Vranca se to leto ni mogel tako razviti, kakor bi bilo želeti, to pa zaradi prezidave; priredil je samo 8 igric, ki pa so dobro uspele. Opaža se. da so lutkovne predstave pri otrocih zelo priljubljene ter se bo moralo njihovo število letos povečati; povprečen obisk vsake predstave je 200. Pevski odsek je deloval do poletja, ko je prekinil vaje. ker je odšel br. Kavčič v Zagreb. Tajnik je poročal, da je imelo društvo 12 rednih sej in izredni‘občni zbor, ki je odločal o -prezidavi Sokolskega doma, ki se je tekom poletja tudi izvršila; obenem se je renoviral ves dom in je dobila telovadnica parketna tla. Da se je društvo pri tem znatno-zadolžilo, je razložil br. Blažič, ki je imel. kot blagajnik v preteklem letu rekorden promet: dohodkov je bilo 100.324 Din, izdatkov pa 100.700 Din. Za prezidavo doma je izplačalo društvo doslej 65.500 Din, neplačani računi iznašajo 40.000 Din, celotni dolg društva pa 62.708 Din. V tem znesku je 12.680' Din za obveznice članstvu in 10.000 Din posojila od sokolskih ustanov, kateri vsoti pred stavljata dolgoročni posojili; ostanek Din 40.000 pa se bo moral plačati čimpreje ter bo moralo društvo ob skrajnem varčevanju napeti vse sile, če se tx> hotelo rc^rtf- f dolga. Sprejet je bil sklep, da ostane članarina 30 Din, da pa naj plačajo za ku-luk znesek 60 Din vsi oni, ki ga niso odslužili oziroma že poravnali. Redni proračun za 1934 predvideva 34.400 Din dohodkov in istotoliko izdatkov. Stanje članstva koncem 1933; članov 114. članic 34, naraščaja 67, dece 195, skapno 410 pripadnikov, od teh 324 <80%) telovac' cev. Po razrešnici stari upravi je bila sprejeta soglasno nova lista s sledečimi funkcionarji: starosta br. Hren, podstarosta Vokač, načelnik Hočevar, načelnica Močnikova, prosvetar Lintner, tajnik Žerjav, blagajnik Blažič. Knjižničar ostane br. Škilan, predsednik gled. odseka Mlakar. Ustanovil se je prireditveni odsek, kateremu pripada letos priprava za 151etnico obstoja društva, ki se bo proslavila v večjem obsegu. Sokolsko župo sta zastopala br. Tomažič in dr. Fornazarič, katerih prvi se je z laskavimi besedami izrazil o uspešnem delu društva ter podal nekaj splošnih smernic za bodoče; njegove zanosne in krepke besede so odjeknile globoko v srcih vseh navzočih. Sokol Tezno Iz društvenega prosvetnega odseka. Novoizvoljeni prosvetni odbor pod predsedstvom brata Luknarja je sestavil v prvi seji delovni program za tekoče leto. Načrt je zelo obširen ter bo izvedba zahtevala mnogo-truda, dela, prostega časa in še več dobre volje vseh članov. da se izpelje v korist, predvsem članstva, naraščaja in dece. Uspeh dela bo sigurno pozitiven, saj je pokazala že prva seja, da so vsi člani P. O. pričeli z vso resnostjo z delom, in to pod vodstvom predsednika, ki je pravkar položil župni prosvetarski izpit. Ko se pripravljamo na novo velevaž- ' no delo, da vzporedno s telesom krepimo in negujemo tudi duha, ne smerno in ue morenio prezreti in pozabiti one sestre. ki je pri nas preorala trdo ledino ter. tako -zgladila pot. sedanjemu P...O. Od leta 1.931'. pa. skoraj do konca pre- * ' - i lela je vrnila -vse prosvetno de- lo agilna sv'sn;u. l,.juha IVi metova. ki s« Stran S je preselila, v veliko škodo našemu društvu, s svojim možem Mirkom v Maribor. Sestra Ljuba pa ni delovala samo v prosvetnem odseku ter ga kot predsednica najspretneje vodila, ampak smo jo videli vedno in povsod, kjer je bilo treba, brat Mirko pa je dolgo časa kot pod-starosta celo vodil društvo ter sodeloval vsepovsod, posebno v gradbenem odseku. Vemo, da ne zahtevata in ne želita ne časti ne slave ne zahvale, je vendar naša dolžnost, da se ju spomnimo ter se jima za njiju vzorno, ljubezni in bratstva polno — plodonosno delo javno zahvalimo. Sokolu Matica v Mariboru, h kateremu bosta pristopila, iskreno čestitamo, saj bo pridobil zavedna, zvesta, marljiva člana, na katera bo ponosen, kot smo ponosni bili mi, ki se obeh vedno radi in z veselim srcem spominjamo. Zdravo, sestra Ljuba, zdravo, brat Mirko! Vse Sokole-smučarje opozarjamo, da ne zamude prijavnega roka, ter se še danes ali najkasneje jutri javijo potom svojih društev k III. smučarski tekmi naše župe, ki bo 3. in 4. februarja v divnih terenih okoli Slovenjgradca in pod Urško. Člani in moški naraščaj tekmuje v smuku in smuških likih, članice in ženski naraščaj pa samo v smuku. Vsa ostala navodila najdete v okrožnici, ki je bila razposlana društvom! Načelstvo Sokolske iupe Maribor. ČLANSTVU SOKOLA MATICE. Društveni blagajnik, ki posluje vsako sredo »d 18. do 19. v društvenih prostorih v Narodnem domu, prosi vse članstvo, na) bi člmpreie poravnalo letno članarino! Kivava vaška drama pred sodniki IVAN KOCMUT OBSOJEN NA 12 LET TEŽKE JEČE. Pred malim kazenskim senatom pod čela Ivanu ugajati in posledica je bila predsedstvom okrožnega sodnika g. dr. i ljubezen, ki ni bila brez posledic. Ko je Tombaka se je včeraj zagovarjal 321etni zakraljeval v njenem srcu, je postal tudi Ivan Kocmut z Janževskega vrha, obto žen, da je lani v oktobru ustrelil posestnico Januševo, pri kateri je služil nekaj časa za hlapca. Tragično je ozadje, ki je spravilo mladega moža na zatožno klop. Kakor navaja obtožnica, se je obtoženi Ivan Kocmut pred 7 leti poročil s posestniško hčerko Ivanko Frasovo na Janževskem vrhu. Ker pa njena mati ni hotela izročiti posestva iz rok, se je Ivan po enem letu ločil od žene in se podal na dom svojih staršev. Doma pa ni našel miru in obstanka, zato se je podal s trebuhom za kruhom v tujino, kjer ga je hudo zgrabila bolečina po domačem kraju in zapuščeni ženi. Vrnil se je zato domov in skesano potrkal na vrata Ivanke, ki mu je vse odpustila in ga sprejela pod svoj krov. Toda vse je ostalo še pri starem. Tašča je bila trdovratna in ni izpustila iz rok vajeti na precej lepi Frasovi domačiji. To je Ivana ponovno tako razdražilo, da se je poslovil in odšel. Ponudil se je za hlapca neki posestnici, ki je prav takrat postala vdova. Izpr-va ga Januševa ni hotela sprejeti, končno pa je uslišala njegovo prošnjo in ga sprejela za hlapca. Nekaj časa je pridno delal. Mlada vdova pa je kaj kanalu pri- gospodar na njenem posestvu. Ker pa je opazil, da so se oglašali pri njegovi gospodinji razni vdovci in samci, je postal grozno ljubosumen. Lepo sožitje med gospodinjo in njim se je začelo krhati in nastal je v hiši pekel. Ivan jo je pretepal vsak dan in jo prisilil, da mu je morala biti tudi vsako noč zakonska žena. Gospodinja si je prizadevala na vse načine da bi se iznebila nasilneža. Za njeno prizadevanje je zvedel tudi Ivan. Kritičnega dne je odšel z doma z grožnjo, česar se je gospodinja tako ustrašila, da je poklicala na pomoč svojega soseda. Ko se je tistega dne stemnilo in je gospodinja v sobi prižgala luč, se je pojavil med vratmi Ivan z nabito lovsko puško. Prestrašena in kakor da bi slutila nesrečo, je gospodinja skočila k oknu. V tistem trenutku je Ivan sprožil, in gospodinja se je zgrudila zadeta v glavo. Na srečo pa strel ni bil smrten in je Marija pozneje okrevala. j) Pri razpravi je obdolženec v cejpti priznal svoje dejanje, zagovarjal py se je, da je storil o iz ljubosumnosti. S®at ga je spoznal krivega v smislu obtožbe in ga obsodil na 12 let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Hoče Obdarovanje revnih otrok. V nedeljo, 21. jan. smo v šoli obdarovali 61 revnih učencev z obleko, obuvalom in perilom. Trgovec Antor. Vodenik je daroval, namesto običajnih koledarjev za novo leto 1.100 Din v blagu, trgovec Franc Raz-bornik pa 610 Din, tudi v blagu. Posebej je še nabrala učiteljica Mara Apihova 660 Din. Darovali so: 200 Din tovarna Riitgers, 100 Din občina Hoče; po 50 Din: gg. Hofstatter, neimenovani in Jožef Pfeifer ml. Po Din 20: gg. Jožef Pfeifer st., Andrej Wretzl, Janko Rečnik, Franc Trenk in oskrbništvo Scherbaum. Po Db 10 pa gg.: Antonija Wieser, Julijana Rojko, Anton Vernik, Anton Novak, Jernej Frangež, Alojz Grašič, Jožef Ilešič, Franc Frangež 1., Franc Frangež 2., Ljud mila Kovač in Terezija Verdnik. Vsem iskrena hvala! Občni zbor naraščaja Jadranske straže. Istega dne so imeli učenci, člani PJS svoj 2. redni občni zbor. Izvoljeni so bili v odbor: Zora Novak, predsednica, Oskar Hofstatter, podpredsednik, Vilko Štern, tajnik, Tilika Čobec, blagajničarka. Drugi odborniki so: Fran Trenk, Vlado Veselič, Franc Semmelbauer, Jožef Legat, Zvonka Andlovič, Pavla Geiser in Tončka Mahorič. So o rt Okrožni odbor LNP v Mariboru imenovan! Upravni odbor LNP je na svoji seji dne 17. t. m. imenoval okrožne odbore, in sicer v Mariboru, Celju in Ttr-bovljaih. Okrožni odbor (medklubski odbor) v Mariboru je sestavljen takole: Predsednik g. dr. Odon Planinšek, odborniki: gg. dr. Franetovič, Senica, prof. Jejčič, Filipančič, Peterka, Benedik, Kram-£a*aar. Kiraik, por. Berginc, Brumen, Tomažič, Mozetič, Pavletič, Franki, Ma~ rusigg, Fišer, Ilovar, Ošlak, Knez in ravnatelj Vodeb. O. o. se bo konstituiral v ponedeljek 29. t. m. V krasnih terenih pri Stovenjgradcu in pod Uršljo goro priredi 3. In 4. februarja Mariborska sokolska župa svojo III. smučarsko tekmo. Opozarjamo na to vse ljubitelje zimskega športa, ker bodo na lahko dostopnih mestih imeli priliko videti zanimivo tekmo v smuku in še pri nas malo poznano tekmo v smuških likih (slalom). Občni zbor SSK Maratona je bil preteklo soboto v Zadružni gospodarski banki. Iz podanih poročil povzemamo: tajnik je prejel in odposlal skupno 515 dopisov; podpornih in rednih članov šte-ie klub 303. Dohodkov in izdatkov je bilo 29.124.98 Din. V težki atletiki je klu-bova težikoatletska sekcija odnesla v boju z Ilirijani z dvema točkama premoči Prvenstvo v dravski banovini; v državnem težkoatletskem prvenstvu je sekcija na četrtem mestu v celotni klasifikaciji. V lahki atletiki ima prvenstvo Maribora, v državni prvenstveni klasifikaciji pa je na 5. mestu. Razen tega je imel toub tudi kolesarsko, zimskošportno in Vodnosportno ter damsko sekcijo. Dosedanji uspehi v kolesarstvu bodo z izsto-Dom Štefana Rozmana utrpeli občutno Vrzel. Pri volitvah je bilo večinoma izbrano dosedanje vodstvo. Klubov prestiž v državnem športnem svetu je najbolj spoznati iz tega, ker zasedajo nekateri klubovi člani važne športne funkcije, tako je dr. Fran Vatovec podpredsednik Zagrebške težkoatletske zveze. Za klub ie velika škoda, da ni v odboru več klu-bovega ustanovitelja in vztrajnega pro-Dagatorja urednika dr. Frana Vatovca, ki je dve led deloval za razmah in napredek SSK Maratona. Fantastična skrivnost Kokosovega otoka BAJNI ZAKLADI INjNJIHOVI PUSTOLOVSKI ISKALCI Po pisanju angleških listov je odšla pred kratkim neka ekspedicija na Kokosov otok, ki leži v Tihem oceanu sredi sama, ld je baje prevažala zaklad na svojem krovu. Ni n. pr. znano, kako se je ladja imenovala: nekateri jo imenujejo poti med srednjeameriško državo Costo »Mary Dear«, dmgi zopet »Mary Dyer* Rico in Galapaškim otočjem. Kokosov otok zagrinja namreč fantastična pripovedka, da je zakopan na njem pod bujno tropsko vegetacijo ogromen gusarski zaklad. V tridesetih letih preteklega stoletja je baje neki gusar zakopal na otoku zaklad, vreden več tisoč funtov steriingov, neki Američan Brown pa je baje na istem otoku skril zlata za kakih 75.000 dolarjev. Čim se je razširila vest o zakladu na otoku, se nuveč dalo ugotoviti, ali je bil otok večkrp poplavljen s tropskim deževjem ali z ljudmi, ki so tamkaj razkopavali zemljo in iskali . zlato. Pred meseci je odplula proti Kokosovemu otoku ekspedicija Angležev Maxa Stantona in G. Cocknella s parnikom »Romance«, ki razpolaga komaj s 30 konjskimi silami. Mirno omenjene dvojice je bilo na krovu še pet oseb, med njimi tudi dva poklicna iskalca zlata s pomočjo čudežne palčice. Udeleženci odprave so odhajali prepričani, da se jim bo končno vendarle posrečilo razjasniti skrivnost tega otoka. Stanton je prav za prav gentleman-pustolovec. Leta 1922. je bil član odprave, ki je raziskovala gorovie §icrra-Moreno v Chileu in prav tako iskala zaklade. Kot prvi častnik arktične ekspedicije v letih 1930. in 1931. je Stanton pod vodstvom sira Douglasa Maw-sona dokazal svoje mornarske vrline. Sedaj je njegov edini cilj, da napravi vsem mističnim pripovedkam konec in ugotovi, ali je na tem neznatnem otoku Tihega oceana res kak zaklad ali ne. Ustna izročila o gusarskem zakladu na tem otoku si po raznih virih precej nasprotujejo. Neka verzija trdi, da sta gusarska poglavarja Morgan in Kidd v 17. stoletju zakopala na Kokosovem otoku naropan zaklad, ker sta bHa prepri* čana, da bo tamkaj najbolj na varnem. Po neki dmgi pripovedki pa je leta 1821. portugalski gusaT Pedro Bonita uropal Mehičanom zaklad 10 milijonov funtov (ni pa izključeno, da so bili same 3 milijoni) in ga skril v podzemeljskih naravnih jamah na Kokosovem otoku. Zelo megleno je tudi izročilo o ladji ali »Mary Dier«, njen kapitan pa se ie dozdevno imenoval Thompson ah Tom-son. Z vso gotovostjo pa se zatrjuje, da sta bila ladja »Mary Dear« in njen kapitan vsekakor v neki zvezi z zakladom, zakopanim na Kokosovem otoku. V času iužno-ameriSkih osvobodilnih vojn so bežali španski velikaši in uradniki iz no* tranjosti proti obrežju pred četami znanega vojskovodje Bolivaria, ki je prihajal s svojo vojsko iz Chilea. V perujskem Fortu Callaou je bil takrat natovorjen na angleško ladjo »Mary Dear« ogromen zaklad, sestojajoč v glavnem ie težkih zabojev, polnih zlatega denarja, nakita, zlatih posod in kipov. Vse to ogromno bogastvo bi se bilo moralo prepeljati na Špansko. V noči pred odhodom ladje pa so baje španski begunci pomorili ladijsko posadko in še isto noč odpluli z ladjo na Kokosov otok, kjer so zaklad zakopali med skalovjem. 'Neka španska strogo kaznovani, toda zaklada le ni bilo nikjer, ker so ga že skrili na varnem kraju. Od vse uporniške posadke je ostal živ samo en Član, namreč kapitan Thompson ali Tomsoo, ki se je jedva rešil z rešilnim pasom. Pred svojo smrtjo v Ka^ nadi, drugi trdijo zopet v Londonu, je zapustil Thompson svojemu prijatelju Keatingu načrt podzemeljskih jam na Kokosovem otoku, kjer naj bi b$ zaklad zakopan. Ta košček papiria so iskali že nroogi člani raznih ekspedicij, ki so odšle iskat skriti zaklad, toda doslej vedno zaman. Mnoge ekspedicije so iskale na Kokosovem otoku zaklad neutrudno in po določenem načrtu. Prav ves otok je bil že preiskan s čudodelnimi paličicami za iskanje zlata, zemlja je bila prekopana do 200 metrov globoko, toda brez najmanjšega rezultata. Nelri kapitan Welsh je ponorel s svojimi trditvami o fantastičnem zakladu ves San Francisco v letih med 1855. in 1870. in se je tamkaj ustanovilo takrat kar več delniških družb, ki so financirale ekspedicije ter jih pošiljale na skrivnostni otok. Nemec Geissler se je prelevil iz fc** pača zlatega zaklada v Robinzona in je ostal na otoku kot zakupnik več let. Znani angleški avtomobilski rekorder sir MaJooIm Campbell je opisal svoje doživljaje na Kokosovem otoku v posebni knjigi, pa tudi njemu se ni posrečilo prinesti na Angleško bajnega zaklada, ka- borta3 bdja*1je dedovala razbojniško kor tudi ne njegovima rojakoma polkov-ladjo in jo tudi ujela. Uporniki so bili | nifcu Leckyju in mženjerju Claytonu. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša nenadomestljiva soproga, oziroma mati, sestra in hčerka, gospa Marija Sprager, rol. Furlan soproga hlineča posestnika ta al*ktropo OPREM LJENA SOBA, sredi mesta ob Glavnem trgu, na ulico, s posebnim vhodom in uporabo kopalnice šb odda z zajuterkom vred sotjdiiermi gospodu. Informacije v upravi, »Večernika«. 2021 ODD.AA1 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom s hrano 297 j ali brez in uporabo kopalnice. Magdalenska ui. 35/1. 320 DVA GOSPODA ali ,dve gospodični sprejmem Službo dobi__ VAJENCA sprejmem Erbus. krojač. Maribor, Slovenska 28. 322 MIZARSKEGA MOJSTRA sprejmem v stalno službo. Naslov v upravi »Večernika« 325 VAJENCA sprejmem proti mali odškod- na hrano iu stanovanje, soba; nlni- L. Tomažič, kotjarstvo. s posebnim vhodom: Korošče rSodha 'ulica' '24. 331 va lil. 5/H. 324 --------- -------------------------- hinia in pritikline, plin in elek-1 strogo separirano. enostavno trika, oddani takoj. Vprašati:i £.a cist0- takoj,poceni oddam. ?7o j Natančneje pri g. Kosu, Vodni kova 38, Studenci, v bližini Botnavska cesta 39. NA STANOVANJE lin dobro domačo hrapo sprej LEPO OPREMLJENO SOBO i mem boljšega delavca. Stri-s prostim vhodom oddam dve? tarjeva ulica C, levo. 326 ma gospodoma. Koroška c. 41. S: _- — Vojska. 306 lEP0 OPREMLJENO SOBO s posebnim Vhodom oddam s 1. februarjem. Poizve se v trgovini Maistrova ul. 17. 82E OPREMLJENO SOBO LEPO DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami takoj oddam stal lil stranki. KoroSka ccsia 102 Sikošek. 316 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam mirni stranki. Vprašati v trafiki pri »Treh ribnikih«. 330 Sobo odda Gl 1 uasa« SOBO, lepo, s posebnim vhodom in električno lučjo oddam encuiu ali dvema poštenima gospodo ma. Jenkova ul. 5, vrata štev. 2. 293 0 ki mora bfti perfektna knjigo- vodkiuja, zavedna Jugoslovanka sprejme tovarniško podjetje Ponudbe z navedbo referenij; na upr. pod značko »knjigo-vpdkinja«. 30? MHIHIMHIHIIIIH drž. žel. delavnice. 313 SPREJMEM SOSTANOVALKO v vso oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«, 321 OPREMLJENO SOBO S posebnim vhodom, glekt., po ceni oddam. Magdalenska ul. 50. 314 Pouk ENGL1SM LESSONS. Miss Editli Oxlev, Krekova 18. II. - 300 SDnmnite se CMD DAJEM 1NŠTRUKC1JE v šolskem risanju in slikanju Naslov v upravi lista. 3t2. SOLOPET.1E ~ poučuje Skvarča. Maistrova ulica 19/11. ,329 Inventurna nrodaja zimskega blaga napol zastonj Priložnostni nakup' v Trpinovem bazarju Opravilna številka IX I 1301/33-13 Dtaiben^Hc Dne 28. februarja 1934 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga 1. Sv. Miklavž vlož.št.248 2. Sv, Miklavž vlož. št 253 3. Digoše vlož. st. 302 ad 1. Din 12.809-— ad 2. Din 12.208-— ad 3. Din 3.000-— ad L Din 9.510-— ad 2. Din 8.139-— ad 3. Din 2.000*— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru- Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX. dne 21, decembra 1933. Cenilna vrednost Najmanjši ponudek imMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHHniHHiiinMiiimiiiMHmii»i,,....M.iuin.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiic Centrala: MARIBOR Podružnica: CELJE v lastni novi palači na ogla Gosposko - Slovensko ulice nasproti pošto prej IUZNOSTAJRRSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knjižice In tekoCft račun proti najugodnejiemu obrestovanju Najbolj vama nalešba denarja, kar fantCl sse vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem bi z vso svojo davčno močjo. Hranilnic« izvršuj« vse v denarno stroko spadajoč« posle točno in kulantne illlllllllllllllllllllllMftllllllllll Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; nredstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru. IIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllttlllll!llllttltlJlllllll|II|||llll|||||llll|l||||||||||ini?= — — .1. ......................................................................... Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik