PRIMORSKI DNEVNIK Abt-ng,‘tSyr^°1°glM Cena 60 lir Let« XXIV. St. 83 (6976) TRST, sobota, 6. aprila 1968 ATENTAT NA ČRNSKEGA VODITELJA V MEMPHISU Zagovornik nenasilja Martin Luther King je padel kot žrtev rasističnega nasilja King je leta 1964 dobil Nobelovo nagrado za mir - Johnson je odložil svoj odhod v Honolulu ln je sprejel skupino črnskih voditeljev - Mobilizacija narodne garde v nekaterih državah ZDA - Neredi v številnih mestih - Nastop zvezne vojske v Washingtonu WASHINGTON, 5. — črnski voditelj Martin Luther King, zagovornik nenasilja in Nobelov nagrajenec za mir je preteklo noč Padel kot žrtev rasističnega nasilja, ko je v Mernphisu priprav-fjai nov pohod po tamkajšnjih ulicah v podporo zahtev za enakopravnost, ameriških črncev. „.p®„ ' T°da vše prizadevanje je bo? zaman. King je umrl kmalu rušnico so ga PriPeljali v bol- <7® nalogu predsednika Johnsona minil. 1 v Memphis pravosodni SSS« Clark, da sodeluje pri nhi!, vi. Načelnik policije vMem-jra,u je izjavil, da so našli ne-lait .znakov, ki bodo verjetno o-jsah aretacijo zločinca. Dodal je, , na. podlagi dosedanjih podat-v se zdi, da je atentat izvršila ii,a,,sama oseba. Ze sinoči so are-ve osebi, ki pa so ju danes šk7Stlii' ZI°činec je streljal s pu-«o «Remington» kalibra 30,6 ki J2|, enaka pušici, ki je bila v sredo AJUtraj ukradena v neki trgovini ,Memphisu. su so določili policij sko v Memphi; uro in mobilizirali 4000 mož narodne garde. Predstavnik Pentagona pa je v Washingtonu sporočil, da so oborožene sire sprejele nekatere previdnostne ukrepe v primeru, da bi izbruhnili hudi neredi. Takoj ko se je razširila novica o Kingovi smrti, so v številnih mestih nastali neredi. Po prvem presenečenju so črnci v številnih mestih začeli demonstrirati- po ulicah ter razbijati trgovine belcev. V VVashingtonu, kjer je šestdeset odstotkov črnskega prebivalstva, so bili neredi tri kilometre daleč od Bele hiše. Med neredi je bil ubit en belec, aretiranih pa je bilo 179 črncev. Tudi v Tallahassee v Floridi so bile demonstracije črncev. Povzročenih je bilo več požarov, pri čemer je zgubil življenje 19-letni mladenič. V New Yorku je 86-let-ni moški ostal v četrtem nadstropju enega številnih hiš, ki so jih demonstranti zažgali. Gasilci so ga našli mrtvega. V New Yorku so aretirali 104 osebe. Demonstracije so bile v številnih drugih mestih, med drugim tudi v Nashvil- le v državi Tennesse, v Birminghamu, v Miamiju, v Winstonu-Sale-mu, Durhamu Bostonu in drugih krajih. Čeprav niso demonstracije zavzele do sedaj večjega obsega, je povsod izredno napeto. V Wa-shingtonu so bili v prvih popoldanskih urah novi neredi in mobilizirali so narodno gardo. Posebno velik obseg so zavzeli neredi v VVashingtonu, kjer je župan odredil policijsko uro. Predsednik Johnson pa je odredil nastop zvezne vojske, da zavaruje Belo hišo, kongres in vladna poslopja. V ta namen je dal posebna pooblastila tajniku za o brambo. Do sedaj je prišlo v VVashingtonu 500 vojakov zvezne vojske, drugih 1500 pa je v pripravljenosti. Pastor Raiiph Abemathy, ki je sporočil, da bo prevzel vodstvo organizacije «Sothern Christian Leadership«, je obljubil, da bo v ponedeljek vodil v Mernphisu pohod, ki ga je bil organiziral King. Dejal je, da bo to tih pohod v počastitev Kingovega spomina. Izjavil je tudi, da bo izvedel »kampanjo za revne ljudi«, ki jo je imel v načrtu King. Pripomnil je: »Sklenili smo, da moramo spričo tega, ker je on umrl za revne, delati za revne. Po kratkem razdobju bomo nadaljevali akcijo v okviru kampanje za revne ljudi v upanju, da bosta naša dežela in njen parlament odobrila potrebne gospodarske reforme, da se odpravi revščina.« Abemathy je nato pozval ameriško prebivalstvo, naj priredi v nedeljo povsod tihe pohode v spomin na Kinga. Abemathy, ki ima 41 let, je bil desna roka pokojnega Kinga od začetka kampanje za državljanske pravice na jugu. Izjavil je, da bo organizacija, katere vodstvo je sedaj prevzel on, ohranila smotre in ideale, ki Jih je določil njen ustanovitelj. Črnski voditelj Stokely Carmi-chael, ki pripada organizaciji črna sila, je danes na tiskovni konferenci izjavil, da se morajo ameriški črnci oborožiti ln izvršiti represalije zaradi umora Martina Lutra Kinga. Dejal je: «Mislim, da je bela Amerika storila svojo največjo napako preteklo noč, ko je umorila dr. Kinga. Ubila je vsako razumno upanje. Bolje bi bilo, čc bi umorila Rapa Browna, ali Sto-kelyja Carmichaela. Z umorom Kin ga je bela Amerika zgubila. Ne vidim nikogar, ki bi mogel nadomestiti dr. Kinga, edinega črnca, ki je pridigal ljubezen in mir.« Ameriški podpredsednik Hum-phrey je sinoči izjavil, da je umor Kinga sramota za Ameriko. Ralph Bunche, ki je podtajnik Združenih narodov in Nobelov nagrajenec za mir, je izjavil, da bo umor pastorja Kinga neizbežno pripeljal do hudega udarca za rasno harmonijo v ZDA. Bunche je dodal, da je bil King junak za črnce in za številne belce v ZDA. Voditelji integracionističnega gibanja «Core» so izjavili med drugim: »Martin Luther King je bil pomirjevalec med črnskimi borci in sedaj ko je umrl, je z njim izginilo nenasilje.« Izrazili so bojazen, da utegnejo izbruhniti številni neredi v vsej državi, ker ni nobenega črnskega voditelja, ki bi mogel, tako kakor King, uveljaviti zmernost med črnci. Newyorški guverner Rockefeller je odredil, naj na vseh javnih poslopjih razobesijo žalne zastave. Enak ukrep je odredil župan v Chicagu. Senator Robert Kennedy je izjavil, da se je King posvetil pravičnosti in ljubezni med ljudmi in je za to načelo žrtvoval svoje življenje. Pripomnil je: »Naloga nas, njegovih sodržavljanov in vseh politikov je nadaljevati to delo ln skušati odpraviti velike razprtije v naši deželi, da izbrišemo ta krvavi madež na naši zemlji.« Glavni tajnik OZN U Tant je poslal sožalno brzojavko Kingovi vdovi. V brzojavki poudarja, da je globoko užaloščen zaradi strašne izgube velikega moža, ki se je nenehno in z nenasiljem boril za stvar miru in mednarodnega razumevanja za človeške pravice. Predsednica indijske vlade Indira Gandi je izjavila, da pomeni umor Kinga «zastoj za človeštvo, ki išče luč.« Pripomnila je, da je nasilja povzročilo izgubo ene največjih o-sebnosti sveta. V londonski spodnji zbornici je skupina poslancev vseh strank predložila resolucijo, ki obsoja brutalni umor Resolucija izraža solidarnost in simpatije s Kingovo družino ln izreka priznanje Luthrovemu delu. Komentator moskovskega radia je nocoj izjavil, da je bil dr. King «čudoviti borec za enakopravnost črncev ZDA in nasprotnik vojne ameriškega imperializma v Vietnamu. Komentator je dodal, da je umor Kinga grozoten zločin, ki skupno z rasnim nasiljem, ki je sledilo, dokazuje, da je Amerika na robu velike eksplozije socialnega in rasnega ogorčenja. Vatikanski tajnik je poslal apostolskemu delegatu v Washlngtonu brzojavko, s katero sporoča veliko bol papeža zaradi smrti Luthra Kinga. Kakor Je znano, je papež sprejel 18. septembra 1964 Kinga, ko je bil ta kandidat za Nobelovo nagrado za mir. Martin Luther King je bil sin črnskega pastorja iz Georgije. Rodil se je 15. januarja 1929 v Atlanti v družini s tremi otroki. Srednjo šolo je dokončal v Atlanti in nato je študiral bogoslovje v Chestru v Pensilvaniji ter nato na bostonski univerzi, kjer je doktoriral leta 1954. Istega leta se je poročil z dekletom iz Alabame. Decembra leta 1955 je v Montgomeryju v državi Alabami prevzel vodstvo kampanje za bojkot javnih prevoznih sredstev, kjer je bila v veljav1 rasna diskriminacija. Ko se je vrnil v Atlanto, je ustanovil organizacijo «Southern Christian Leadership Conference«, katere predsednik je bil do svoje smrti. ..... ZAKLJUČENA RESOLUCIJA Z ZASEDANJA CK KP ČSSK Socializem mora odgovarjati lastnim pogojem in tradicijam PRAGA, 5. — Zaključilo se je zasedanje plenuma centralnega komiteja češkoslovaške komunistične partije, ki je soglasno odobril program partije in nekatere pomembne resolucije. V programu je med drugim rečeno, da hočejo, da »socializem odgovarja lastnim pogojem in lastnim tradicijam« in da mora »demokratična kritika« prizanesti poštenim aktivistom, ki so »posvetili dvajset let svojega življenja gradnji socializma«. Programa niso v celoti objavili in ga bodo verjetno v nedeljo. Plenum je poleg tega sprejel vrsto sklepov in priporočil. Med najpomembnejšimi je med drugim priporočilo, da se predstavi občinske volitve na jesen, ki bi morale biti junija in to zato, da bo lahko skupščina izdelala nov demokratičnejši volilni zakon. V celoti se bodo rehabilitirale žrtve epuracij in procesov iz razdobja 1950-54 in se bo odstranilo iz političnega življenja odgovorne za te procese. Ustanovili bodo posebno komisijo, ki ji bo predsedoval član prezidija Jan Pil-ler in ki bo skrbela za rehabilitacijo obtožencev. Prekličejo se izključitve iz partije sprejete septembra leta 1967 na pobudo Novotne-ga in Hendrycha proti umetnikom Ivanu Klimi, Antoninu Liehmu in Ludviku Vaculiku. Glede Jana Pro-chazke, ki se je pod pritiskom septembra odpovedal kandidaturi za člana CK, pa bodo njegov primer ponovno proučili. Vrnitev otokov Bonin Japonski TOKIO, 5. - Na ministrstvu za zunanje zadeve so podpisali s predstavnikom ZDA pogodbo o povratku otokov Bonin pod japonsko su- verenost. Sporazum predvideva, da bodo otoke vrnili Japonski zadnje dni maja ali prve dni junija in da bodo Amerikanci lahko ohranili svoje vojaške posadke na otokih Iwo-Jima in Minamitori S posebno izmenjavo pisem so rešili kočljivo vprašanje ameriške zastave, ki je do sedaj vihrala na znanem spomeniku mornariških strelcev, ki so osvojili otok. Zastavo bodo zamenjali z bronastim spomenikom. ZKJ se ne bo udeležila preliminarnega sestanka BEOGRAD, 3. — V nasprotju z vestmi o morebitni udeležbi Zveze komunistov Jugoslavije na bodočem pripravljalnem sestanku v Budimpešti za svetovno konferenco komunističnih partij, ki bo konec tega leta v Moskvi v tukajšnjih dobro obveščenih krogih zagotavljajo, da se zastopniki Zveze komunistov Jugoslavije tega pripravljalnega sestanka ne bodo udeležili. Kot je znano, se Zveza komunistov Jugoslavije ni udeležila nedavnega preliminarnega sestan ka v Budimpešti, in to zaradi svojega načelnega stališča do konferenc komunističnih partij, katerih sklepi, sprejeti z večino glasov, so do sedaj obvezovali vse komunistične partije, in pa zaradi sklicevanja večine komunističnih partij na veljavnost sklepov prejšnjih podobnih konferenc 1. 1957 in 1960 v Moskvi, na katerih je bila Zveza komunistov Jugoslavije obsojena zaradi domnevnih njenih »odklonov in revizionizma«. O stališču Zveze komunistov Jugoslavije do konference komunističnih partij Madžarske stranke dela Zolton Ko-je bil nedavno obveščen član CK moščin, ko je prišel v Beograd, da bi informiral vodstvo ZKJ o pripravljalnem sestanku in jo na željo mnogih komunističnih partij povabil, da se udeleži pripravljalnega sestanka. Kitajci izpustili sovjetsko ladjo MOSKVA, 5. — Danes so uradno sporočili, da so kitajske oblasti izpustile sovjetsko petrolejsko ladjo »Komsomolec Ukrajine«, ki so jo ilegalno zadrževali v pristanišču Whampoa. Ladja je vozila tovor v Severni Vietnam in so jo ustavili 27. maroa ter nato zadrževali z raznimi izgovori. Agencija «Nova Kitajska« iz Pekinga pa poroča, da so poslali e-nergično protestno noto sovjetskemu veleposlaništvu, češ da že dalj časa sovjetske ladje vohunijo o-krog Kitajske. Glede pridržane ladje trde, da je drugi častnik na skrivaj slikal kitajske ladje in da je naredil skico trdnjave Humen. Med preiskavo je častnik zanikal svoj «zločin» in je hotel potegniti Iz foto-aparata film, da bi uničil dokazni material. Tudi poveljnik ladje naj bi mu pomagal in naj bi osebje izvršilo provokacije proti Kitajcem. Na krovu ladje so fotografski aparat zaplenili. V noti se tudi trdi, da so samo julija 1967. leta sovjetski ladji «Hidrolog» in »Hidrograf« šestkrat zapluli v obalne vode vzhodne Kitajske z vohunskimi nameni. Sledil je naukom Gandija, ki je pred dvajsetimi leti tudi padel kot žrtev atentata, in je začel širiti nauk nenasilja- zbral je okoli sebe večino črnskih integracionistov. Po njegovi udeležbi pri demonstracijah v Birminghamu ga je večina Američanov in tudi policijski agenti, ki so ga petnajstkrat aretirali, imela za najvažnejšega voditelja črnskega gibanja v ZDA. Postal je simbol milijonov črncev, ki so iskali pravico. King je vedno ponavljal: «Moj sen je, da bi se nekega dne na gričih Georgije sinovi bivših sužnjev in sinovi bivših zagovornikov suženjstva, mogl. skupno sesti k mizi bratstva.* Martin Luther je leta 1964 dobil Nobelovo nagrado za mir. IZJAVE URADNIH PREDSTAVNIKOV IN STRANK Ogorčenje italijanskega prebivalstva zaradi uboja črnskega voditelja Manifestacije v Reggio Emiliji in v Rimu ■ KD in PSU izdelala osnutke volilnih Proces zaradi škandala z gradnjo olimpijskega naselja v Rimu programov RIM, 5. — Vest o uboju Martina Luthera Kinga je vzbudila v Italiji izreden odjek, ka se je odrazil tudi v uradnih političnih in vladnih krogih. Predsednik republike Saragat je tako poslal predsedniku ZDA telegram, v katerem pravi, da izraža čustva italijanskega ljudstva in se pridružuje žalosti svobodne Amerike zaradi izginitve svojega velikega sina Martina Luthera Kinga, žrtve nacističnega barbarstva. Zunanji minister Fanfani je preko veleposlaništva v Washingtonu poslal sožalni brzo-jav vdovi. Sožalni brzojav je poslal tudi predsednik vlade Moro. Podpredsednik Nenni je izjavil, da uboj Martina Luthera Kinga, nobelovega nagrajenca za mir, vzbuja zgražanje vsega civiliziranega sveta. S svojim življenjem je plačal pogumno in požrtvovalno borbo za mirno integracijo belcev in črncev v Ameriki. Kot Lincoln, Gandhy in Kennedy je žrtev rasističnega fanatizma. Vendar k sreči v zgodovini in v življenju ni nepotrebnih žrtev. V tej resni uri za Ameriko izraža željo, da bodo načela, za katera se je Luther bo- z izreki Maocetunga in menda sku- ril zmagala in da bodo privedla do čuta enakosti med ljudmi. Tajnik KPI Longo je poslal vdovi telegram, v katerem izraža sožalje centralnega komiteja italijanske komunistične partije v prepričanju, da izraža čustva milijonov italijanskih delavcev, ki so odločno zavzeti za enake pravloe vseh ljudi in za solidarnost med vsemi zatiranimi. Nikoli ne bomo pozabili odločnost borca proti rasizmu in pogum patriota, ki je obsodil agresivno vojno v Vietnamu, ter končno mučeništva, ki ga je dokazal z izgubo življenja. V Reggio Emiliji so mladinci priredili protestno zborovanje zaradi uboja in so s transparenti krožili po središču mesta. Okrog petsto študentov je danes manifestiralo po rimskih ulicah v zvezi z umorom črnskega voditelja. Študentje so se najprej zbrali na univerzi, nato so v povorki prispeli pred ameriško veleposlaništvo, kjer so kričali in po uradnih sporočilih menda mahali s knjižicami lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|ll|||IIIIMI|||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllll1M,l||llllllllllllllim„ll,imi||||1|,m||n||||||||m|||||||||||||||||im|||,|||M||||||||||||| PO POGOVORU Z AMERIŠKIM PREDSEDNIKOM U Tant upa na bližnji začetek razgovorov med Washingtonom in Hanojem Nove sevemovietnamske obtožbe ZDA - Srditi boji na sektorju Ke Sanka nega Vietnama. Izjava pravi dalje, da ZDA trmasto nadaljujejo druge vojaške operacije. Agencija Tass Je objavila Izjavo sovjetske vlade, ki pravi, da je nadaljnji razvoj dogodkov odvisen od ZDA, t.j. ali bodo te popolnoma in brezpogojno ustavila vsa vojna dejanja proti Severnemu Vietnamu in zavzele pozitivno stališče do znanih predlogov Hanoja in osvobodilne fronte. Mnenje sovjetske vlade, je, da so predlogi Hanoja in osvobodilne fronte dobra podlaga za končno rešitev krize. Sovjetska vlada upa, da bo IVashington sprejel nadaljnje pobude, ki bi dejansko lahko pripeljali do konca vojne ter do politične rešitve. Na sektorju Ke Sanha Je bila davi srdita bitka, kjer Je odred ameriških mornariških strelcev, ki Je zapustil oporišče, zasedel včeraj neki grič 2500 metrov od obrambnih črt. Pozneje so osvobodilne sile obstreljevale te ameriške položaje z mlnometalci, topovi ln raketami. Ameriško poveljstvo govori o napredovanju deset tisoč ameriških in sajgonskih vojakov, ki se približujejo oporišču. Zatrjujejo, da je kolona sedaj tri kilometre od oporišča. Včeraj so ameriška letala tretji dan zaporedoma bombardirala področje Ke Sanha in južni del Severnega Vietnama. V Južnem Vietnamu so osvobodilne sile ponovi obstreljevale z ml- nomeialoi številna ameriška in juž-novietnamska oporišča. Spopadi so bili tudi na sektorju Dananga. Pekinški radio je danes izjavil, da je delna ukinitev bombardiranja Severnega Vietnama sleparija in da hočejo Američani s tem prisiliti vietnamsko ljudstvo, da bi položilo orožje. Radio sploh ni omenil izjave hanojske vlade ter je obtožil Sovjetsko zvezo, Wilsona in U Tan-ta sodelovanja z ameriškimi imperialisti. Radio je zaključil da je edina rešitev v premaganju ameriških imperialistov na bojišču in s tem da jih izženejo iz Vietnama. ŽENEVA, 5. — Glavni tajnik OZN U Tant je izjavil, da se bodo po njegovem mnenju razgovori med Washingtonom in Hanojem začeli kmalu. U Tant je prišel davi v Ženevo, kjer je prisostvoval položitvi temeljnega kamna za novo poslopje Združenih narodov. U Tant je dejal, da ima veliko upanje in da ima po njegovem mnenju Ženeva največje možnosti za organiziranje morebitne mirovne konference. Zatem Je izjavil, da je bil njegov včerajšnji pogovor s predsednikom Johnsonom zelo koristen. Izjavil je nato, da za sedaj nima nobenih točnih načrtov v zvezi z Vietnamom, kajti gre za vprašanje, ki se od ure do ure lahko nepričakovane razvija. Ameriški predsednik Johnson je ob povratku v Washington po razgovoru z U Tantom izjavil, da je bil njegov razgovor zelo konstruktiven. Dodal je, da bo povabil U Tanta v IVashington na nove razgovore. V Ženevi je predsednik švicarske konfederacije Spuehler v svojem govoru ob položitvi temeljnega kamna za novo palačo Združenih narodov govoril o Vietnamu in izrazil upanje, da se bodo kmalu navezali stiki med ZDA in Severnim Vietnamom. Poudaril je nato, da je Švica odločna storiti vse mogoče, da prispeva k mednarodnemu po-mirjenju in še zlasti, da sprejme in omogoči konference, sastanke in razgovore za konec sovražnosti za postavitev temeljev za trajen adr v jugovzhodni Aziji. Osvobodilna fronta Južnega Vietnama je objavila komentar, v katerem izreka «toplo in popolno podporo jasnemu in pravilnemu stališču«, ki ga je zavzela sevemoviet-namska vlada v svoji izjavi 3. aprila, s katero odgovarja na Johnsonov govor od 31. maja. Glasno sevemovietnamske komunistične stranke «Nam Dam« piše, da ameriška omejitev bombardiranja še ni dovolj, da bi dokazala, da ZDA res želijo konec vojne ‘in mirno rešiti vietnamsko vprašanje. List dodaja, da mir, ki bi Amerika hotela, da ga vietnamsko ljudstvo sprejme, ni pravi mir. To Je mir, ki sloni na ameriški zasedbi na jugu, da bi iz tega napravila novo kolonijo. Severnovietnamsko zunanje ministrstvo pa je objavilo izjavo, v kateri obtožuje ZDA, da ne spoštujejo obljube, da ne bodo bombardirale najbolj obljudenih področij Severnega Vietnama. V izjavi je rečeno, da so ZDA v petih dneh po Johnsonovi napovedi bombardirale in obstreljevale obljudena področja številnih pokrajin. Ta zločinska dejanja v celoti razgaljajo podlost ameriških vodilnih krogov, ki so napovedali omejeno bombardiranje, in še zlasti, da ne bodo napadali glavnih obljudenih okrajev in področij kmetijske proizvodnje Sever Preosnova britanske vlade LONDON, 5. — Predsednik vlade Wilson je zvečer sporočil, da bodo temeljito preuredili vlado, tako da bo prišlo do zamenjave šestnajstih ministrov, odnosno bodo razni ministri spremenili mesta :n bodo združili nekatera ministrstva Med najbolj pomembno izpremem-bo spada imenovanje Barbare Ca-stle za ministra za delo in produktivnost, kot se sedaj imenuje staro ministrstvo za delo, ki je prevzelo tudi ravnateljstvo za gospodarstvo in za cene ter dohodke. Obrambni minister Denis Healy bo ostal na svojem mestu, čeprav se je prvotno drugače predvidevalo. Gordon Walker je dal ostavko in bo mesto ministra za šolstvo in znanost prevzel Edward Short, ki bo prepustil Royju Ma-sonu ministrstvo za pošto Predvideva »e združitev ministrstev za zdravstvo in za socialno skrbstvo, kjer bosta ministra začasno ostala na svojih mestih, dokler se združitev ne izvrši. Podobno bodo tudi združili ministrstvi za zunanje zadeve in za Common wealth. šali napasti dva ameriška vojaka, ki sta sedela v nekem baru. Kasneje je prišlo do spopadov s policijo. Dvanajst študentov je policija pridržala. Vc ',stvo KD je zvečer končalo z delom in je odobrilo osnutek programa stranke za prihodnje volitve. Sedaj mora osnutek še izdelati posebna komisija in ga bodo dokončno odobrili na zasedanju vsedržavnega sveta. Tudi socialisti so zaključili s sestavo programa, Id ga bodo obrazložili v ponedeljek na strankini konferenci. V ponedeljek bosta govorila Nenni in Gio-litti, zasedanje pa se bo nadaljevalo še v torek. Danes se je priče1 pred rimskim sodiščem proces proti petnajstim zasebnim gradbenikom in sedmim javnim funkcionarjem zaradi škandala pri gradnji olimpijskega naselja v Kirnu. Gre za obtožbe, da so zgradili naselje iz neprimernega materiala, ki je bil cenejši in da so pri tem oškodovali INCIS za 796 milijonov lir. Naselje so zgradili med 1958. in 1960. letom in je najprej služilo za atlete med olimpia-do, kasneje pa so se vanj vselile družine javnih uslužbencev. Včeraj je pozno v noči policija v Neaplju izpustila vse pridržane demonstrante, 61 pa jih je prijavila sodišču. Danes se stavka uslužbencev mestnega prevoznega podjetja nadaljuje, kljub temu da je občinski svet včeraj zvečer izglasoval resolucijo, ki podpira zahteve uslužbencev in priporoča oblastem, aa se izpolnjuje delovna pogodba. Občinski svet v Sanremu je sklenil za pet let podaljšati pogodbo o koncesiji za igralnico z obstoječo družbo ATA. Sklep je sprejela večina levega centra in je naletel na oster odpor opozicije. Sedaj morajo še obravnavati način, kako se bodo zvišali dohodki in v tej zvezi obravnavajo možnost, da se zviša cena vstopnic ra 2.000 lir in da se vsakemu obiskovalcu da žeton za 5.000 lir. Mile kazni nacističnima sodnikoma BONN, 5. — Porotno sodišče v Numbergu je obsodilo na dve odnosno na tri leta zapora bivša nacistična sodnika Karla Ferberja, ki ima 67 let, in Heinza Huga Hoffmanna, ki ima 61 let. Oba sta bila člana izrednih sodišč in sta med drugim 1942. leta obsodila na smrt židovskega trgovca Lea Kat-zenbsrgerja, češ da je osumljen, da je imel razmerje z neko mlado fotografko. Tito je včeraj odpotoval na uraden obisk na Japonsko V izjavi dopisniku japonskega lista je Tito poudaril važno vlogo nevezanih držav ter govoril o drugih aktualnih vprašanjih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Predsednik republike marša’ Tito je odpotoval nocoj s soprogo z beograjskega letališča na uraden obisk na Japonsko. Spremljajo ga člana sveta federacije Ivan Maček in Vladimir Popovič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rudi Kolak, predsednica izvršnega sveta Hrvaške Sav-ka Dapčevic-Kučar. državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič in druge osebnosti Pred odhodom je predsednik republike v intervjuju japonskemu listu «Asahi Šimbun» odgovoril na vrsto vprašanj, ki se med drugim nanašajo na: smotre njegovega o-biska Japonski in odnose med Japonsko in Jugoslavijo, vojno v Vietnamu in možnosti za rešitev vietnamskega vprašanja, vlogo nevezanih držav v uveljavljanju aktivne miroljubne koeksistence, možnosti bodočeg i razvoja komunističnih gibanj in na kulturno revolucijo na Kitajskem ter na premagovanje razlik med razvitimi in nerazvitimi državami. V odgovoru na omenjena vprašanja je Tito dejal, da se socialistična Jugoslavija zavzema za razširjenje sodelovanja z vsemi državami ne glede na družbeni sistem na osnovah enakopravnosti, nevmeša-vanja in medsebojnega spoštovanja. To je ‘udi smoter njegovega obiska Japonski, s katero Jugoslavija uspešno razvija odnose posebno na gospodarskem in kulturnem področju. Ko je poudaril, da je Jugoslavija vedno odločno obsojala vmešavanje ZDA v notranje zadeve Vietnama, posebno pu še ameriško napa dalnost. ki ie v nasprotju z načeli listine, OZN, j” Tito izrazil prepričanje, da je vietnamsko vprašanje mogoče rešiti s pogajanji v duhu ženevskih sporazumov ob priznanju zakonitih pravic vietnamskega ljudstva. Nevezane države so po besedah predsednika Jugoslavije že do sedaj mnogo prispevale k uveljavljanju načela aktivne miroljubne koeksistence. Tito sodi, da bi nevezane države glede na svoje dosedanje konstruktivno delovanje, poseben položaj in vlogo lahko pripomogle k odstranjevanju politike sile in nevarnosti vojne, o-hranitvi in utrditvi neodvisnih držav in krepitvi mednarodnega sodelovanja. Temu smotru bi po mišljenju predsednika Jugoslavije v sedanjem trenutku prispevala tudi konferenca na najvišji stopnji nevezanih in drugih držav, ki bi razpravljala o vprašanjih splošnega pomena in skupnega interesa. Komunistične in delavske partije in druga napredna osvobodilna gibanja so po mnenju Tita pomemben in pozitiven činitelj v med narodnih odnosih. Kulturna revolucija na Kitajskem, kateri so bile v preteklosti prizadejane mnoge krivice, med njimi izolacija, nepriznanje njenega položaja v svetovni organizaciji, kar je Jugoslavija vedno obsojala, je po besedah predsednika Jugoslavije notranja zadeva Kitajske in njenega ljudstva. Toda nekatere manifestacije te politike so, je poudaril Tito, na mednarodnem področju povzročile zaskrbljenost pri mnogih narodih, ker očitno škodujejo naprednim silam in naporom za zagotovitev miru. V odgovoru na zadnje vprašanje je Tito ugotovil, da se je položaj nerazvitih držav nadalje poslabšal, da na drugi konferenci o trgovini in razvoju OZN v Novem Delhiju zaradi nerazumevanja nekaterih razvitih držav niso bili doseženi pričakovani rezultati. B. B. Brez rezultatov zasedanje «šestih» LUKSEMBURG, 5. — 2e četrtič od 19. decembra so se sestali ministri zunanjih zadev skupnosti, ki obravnavajo bistveno vprašanje raz. širitve skupnosti in vključitve Velike Britanije ter treh drugih držav (Irske, Danske in Norveške). Tudi na današnjem sestanku niso naredili pomembnejšega koraka naprej in je verjetno že pozitivno dejstvo, da se niso razšli in da so sklenili, da se bodo ponovno sestali v Bruslju 9. maja. Istočasno so tudi pooblastili stalno komisijo, da preuči nekatera vprašanja, ki so prišla do izraza med današnjim zasedanjem. Predvsem gre za preučitev posebne vrste trgovinske pogodbe z Veliko Britanijo, ki bi sicer ostala na ravni običajnih trgovskih pogodb, ki pa bi istočasno lahko olajšala njen vstop v skupnost. Drugo vprašanje pa se nanaša na osnutek sporazuma z Veliko Britanijo o tehnološkem napredku, za kar bo komisija predložila nove predloge. Tudi današnji sestanek je bil v ozračju, ko so štiri države in med njimi zlasti Italija odločno zahtevale, da se naredi glede vstopa Velike Britanije korak naprej, Nemci so bili opreznejši, Francozi pa so dejali, da je treba upoštevati dejstva in da mnogo ne pomagajo kritike proti Franciji. Jugosl. liga za mir o umoru Kinga BEOGRAD, 5. — Predsedstvo jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov je ob umoru nobelovca dr. Martina Luthra Kinga objavilo sporočilo, v katerem izraža ogorčenje 1n protest jugoslovanske javnosti in ugotavlja, da so za tem umorom sile imperializma in rasizma, ki so tudi pobudniki in nosilci napada v Vietnamu in drugih delih sveta. Pridružujoč se borbi ogorčenju črnskega prebivalstva in drugih naprednih sil v ZDA jugoslovanska liga za mir izraža iskreno solidarnost s tistimi silami ZDA, ki obsojajo ta rasistični zločin in ki se borijo za rasno enakopravnost in sodelovanje med narodi. Sreča Je za ZDA in za ostali svet, da obstaja tudi ta druga Amerika in da je njen glas vedno močnejši, zaključuje proglas. V Panami dva predsednika PANAMA, 5. — Vrhovno sodišče je zavrnilo sklep skupščine o odstavitvi predsednika Roblesa, češ da ni kršil ustav, in je sklenilo, da je Robles se vedno predsednik. Predsednik Delvalle, ki ga je z večino glasov izvolila skupščina, pa je že v naprej povedal, da ne bo sprejel sklepa sodišča, ker ustava določa, da lahko samo poslanci sodijo in odstavljajo predsednika republike. Vrhovno sodišče poleg tega ne more spreminjati sklepov skupščine. Položaj v Panami ostaja nespremenjen. 2 6. aprila 1968 ZAOSTRITEV JUGOSLOVANSKO ■ BOLGARSKIH ODNOSOV Sprememba bolgarske politike Oblika In intenzivnost razvoja sedanjega velebolgarskega nacionalizma sta v zadnjih mesecih takšni, da trenutno morda še ni mogoče ugotoviti vseh vzrokov, ki so sprožili ta vznemirjajoči proces. Kljub temu pa je precej prvin, s pomočjo katerih bi vsaj približno določili okvire, v katerih je treba iskati resnične vzroke za spremembo bolgarske politike do Jugoslavije in posebej še do Makedonije in za spremembo bolgarske politike do Jugoslavije •n posebej še do Makedonije in za spremembo bolgarske politike g balkanskem prostoru sploh. Izhodišče za iskanje odgovora na naslovno vprašanje je nedvomno okoliščina, da se tudi Bolgarija ni mogla izogniti dogodkom in procesom v celotnem evropskem socialističnem svetu, katerih glavne značilnosti so notranja demokratizacija in hkrati s tem soočenje s številnimi problemi, ki so jih prej umetno dušili in prikrivali. Posebnost procesa edstallnizacije v Bolgariji Je morda tudi v tem, da je bolgarskemu vodstvu vedno uspelo obdržati položaj v rokah tudi v trenutkih ostrih obračunov znotraj samega vodstva. Znano je, da v Bolgariji ni bilo pomembnejših revolucionarnih premikov, kot je to bilo na Poljskem in na Madžarskem, niti procesov, ki jih imajo sedaj na Češkem. Kaže. da Je likvidacija kulta osebnosti v Bolgariji potekala v relativno mirnejših razmerah z občasnimi umiki vodstva in uveljavljanjem nekaterih ostrejših ukrepov proti nosilcem naprednih teženj. V primeru Bolgarije je treba upoštevati tudi to, da se je med vsemi socialističnimi državami najbolj tesno in najmanj kritično vezala na sovjetsko politiko. U-spešno razširjena stališča o politični, gospodarski in vojaški o-prtosti na Sovjetsko zvezo in nenehno pogrevanje bolgarskega nacionalizma so poseben izraz odpora proti demokratizaciji življenja v deželi. Spričo tega so razumljivejša tudi mnoga stališča bolgarskega vodstva glede mednarodnih vprašanj, glede vprašanj mednarodnega delavskega gibanja in tudi glede neposrednih odnosov s sosednjimi državami. Hkrati s tem pa so v mnogih internih pogovorih prisotna tudi glasna razmišljanja o mestu in vlogi Bolgarije v SEV. Bolgari ne prikrivajo, da so bili v določenem razdobju zapostavljeni in da niso zadovoljni z dosedanjim položajem svoje dežele v okviru SEV, ker se nočejo razvijati zgolj kot kmetijska država. Bolgarija si je v zadnjih treh letih in pol napravila tudi velike dolgove. Bolgarsko vodstvo je spričo tega soglasno spoznalo, da je treba nekaj ukreniti, in sicer predvsem v gospodarstvu. Dosedanji delni ukrepi seveda niso rodili zaželenih sadov. Bolgarsko gospodarstvo Je še vedno v resni krizi, obremenjeno z mnogimi Artgovi v tujini, vse to pa poraja tudi vedno ostrejšo krizo v družbeno-polltič-nih odnosih v deželi sami. V okviru vseh teh dogajanj je oživel vellkoboigarski nacionalizem. Nacionalizem za bolgarsko politiko in prakso ni nov pojav, značilno zanj pa je, da se je vedno najmočneje zrcalil v razdobjih zaostritve ali ohladitve jugoslo-vansko-sovjetskih odnosov. Za časovno razdobje pred VII. kongresom ZKJ in po njem, in ob sprejemu novega programa ZKJ je bila značilna ohladitev jugoslo-vansko-sovjetskih odnosov. Tudi v teh razmerah se je velikobol-garski nacionalizem zelo razširil. Med drugim Je privedel do tega, da so se celo najodgovornejši bolgarski voditelji neposredno vmešali. Ta nacionalizem se je pojavil tudi zdaj. v času nedavnega bu-dimpeštanskega posvetovanja komunističnih in delavskih partij in vedno pogosteje prisotnih, čeprav internih kritik jugoslovanskih stališč. Kongres bolgarske mladine, ki Je bil v začetku Januarja v Sofiji, je bil bolgarskemu vodstvu očitno povod za to, da pove nekatere svoje poglede o sodobnem idejnopolitičnem gibanju v deželi, in sicer ne samo glede mladine in njenega mesta v družbi. Kongres bolgarskega komsomola Je potekal po naprej pripravljenih tezah, ki so jih objavili 1. decembra lani in ki Jih je potrdil tudi CK KP Bolgarije. Bistvo teh tez Je v tem, da bi bolgarska mladinska organizacija morala prerasti v poidržavno in polvojaško organizacijo. Hkrati s tem so glavni poudarek v delu z mladino prenesli na njeno domoljubno in nacionalno vzgojo in v okviru tega na poveličevanje bolgarske države in bolgarske preteklosti. Značilno je, da se je Todor Živkov tokrat prvič javno v tezah in na kongresu komsomola poistovetil s spremenjeno bolgarsko politiko, in če gremo še dlje — z bolgarskim nacionalizmom. S tem Je prekršil tudi zagotovilo, ki ga Je dal predsedniku Titu septembra 1965, ko Je dejal, da bi glede «zgodovine morali biti strpnejši in dati možnost znanstvenikom za objektivno preučevanje«. Pri tem naj bi jim prepovedali, da njihovo delo ne bi bilo naperjeno proti našima državama in odnosom. Te teze so prežete z izrazito nacionalističnim duhom, ki ga ilustrira tudi misel Živkova, da Je bila vzgoja v Bolgariji doslej internacionalistična in da mora biti odslej bolj domoljubna. Toda Iz besed o domoljubju poudarjeno zveni nacionalizem. če za zaključek strnemo misli in prvine, ki so privedle do takšne spremembe bolgarske politike, potem najdemo za te spremembe razloge oziroma pojasnila: — v vedno večji krizi, v kateri je bolgarska družba: pri tem menijo, da je izhod iz krize krepitev nacionalizma in za paktJranje z delom inteligence ter mladine; — v prizadevanju, da trt Izkoristili blokovski pritisk na jugoslovansko poli tiko, pri čemer Imajo očitno tiho privolitev svojih velikih zaveznikov; — v njihovi oceni o nestabilnosti jugoslovanske socialistične skupnosti ali — kot nekateri u-glednl bolgarski funkcionarji pravijo v Internih pogovorih — o skorajšnjem razpadu Jugoslavije. Računajo, da bi jim to omogočilo priključitev Makedonije. Ni treba posebej dokazovati, kako zmotni in otroško smešni so takšni računi. Ne glede na vse to, pa ni Izključeno, da krepitev velikobolgarskega nacionalizma izvira tudi iz nekaterih drugih okoliščin. Očitno je predvsem to, da ta nacionalizem močno narašča in da ni obrnjen samo v zgodovinsko preteklost Bolgarije, ampak predvsem proti Makedoniji in proti Trakiji oziroma proti Jugoslaviji in proti Grčiji. Upravičeno domnevamo, da prihaja razdobje zaostrovanja jugo-slovansko-bolgarsklh odnosov, pobudnik tega zaostrovanja pa sta vlada in vodstvo KP Bolgarije. Taksna politika bolgarskemu vodstvu seveda ne obeta kaj posebnega, razen morda trenutne potrditve njegovega položaja, tembolj, ker so tudi v sami Bolgariji sile, ki dvomijo o koristi ponovnega oživljanja velikobolgarskega nacionalizma. GORENJSKA V Bohinju je dovolj prostora v hotelu Stane žagar in v zasebnih sobah. Od drugih hotelov nismo dobili poročil. V Kranjski gori so zaprti hoteli Erika, Slavec in Prisank. V hotelu Razor in v Motelu je dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi v zasebnih turističnih sobah. V Podkorenu in Gozd Martuljku je prostor v hotelih in pri zasebnikih. Na Jesenicah in pri zasebnikih v okolici Jesenic je dovolj prostora. Prostor je tudi v Domu pod Golico in v Smučarskem domu na črnem vrhu. V Tržiču in Podljubelju je dovolj prostora. Hotel Panorama na Ljubelju je zaseden. Planinska koča na Kranjski gori Je odprta samo ob sobotah in nedeljah. V Kranju je prostor v obeh hotelih in v zasebnih sobah. Prostor je v hotelu na šmarjetni gori, v domu na Joštu, v Preddvoru, na Jezerskem in na Krvavcu. Hotel na Brniku je zaprt. Zimsko kopališče v Kranju je odprto vsak dan, razen v ponedeljek in v torek. V .........................iiiii.n... ........................................................... „,Uiiiiiiiii„..i, m ........................................... Pred dnevi so predstavili v Italiji nov model forda, ki ga bodo v kratkem poslali na trg po izredno konkurenčni ceni. Vozilo, ki ima 1100 kub. cm bo baje stalo manj kot 900.000 lir Informacije turistične zveze Slovenije SCOTLAND YARD PRED SKRIVNOSTNIM ZLOČINOM V vlaku kovček s trupom ženske Gre za 25 do 30 let staro Indijko ali Pakistanko LONDON, 5. — Danes so našli ske. Predsednik sodišča je izja-v vagonu vlaka kovček, v katerem vil; da so porotniki prepričani v Nesreč?, orkani in povodnji RIM, 5. — Grof Pietro Bourbon del Monte je preteklo noč zgubi! življenje pri prometni nesreči, do katere je prišlo v Ul. Coronaro v Rimu. Grof se je peljal v fiatu 850, ki ga je vozila njegova znanka, ko je na nekem križišču iz še nepojasnjenih vzrokov prišlo do trčenja s športnim avtomobilom. Grof je bil pri trčenju hudo ranjen; takoj so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je eno uro pozneje podlegel, poškodbam. Pri trčenju med motorjema, do katerega je prišlo predvčerajšnjim v bližini Casertš, so tri osebe zgubile življenje. Eden je bil na mestu mrtev, druga dva pa sta danes v bolnišnici v Caserti podlegla hudim poškodbam. je bilo del trupla brez glave in nog ženske temnejše polti. Vlak je odpeljal z londonske postaje Euston včeraj ob 22.40 in je po postankih v Rugbyju, Coventryju in Birminghamu dospel ob 00.50 v Wolver-hampton, kjer sta dva uslužbenca železnic, ki nista bila v službi opazila kovček. Ker sta menila, da ga je kdo pozabil, sta ga izročila uradu za najdene predmete. Ker je uradnik opazil, da iz kovčka curlja kri, ga Je odprl in z grozo spoznal, da Je v njem trup indijske ali pakistanske ženske. Zadevo je prijavil policiji, ki je takoj začela preiskavo. Krajevni policiji sta prišla na pomoč dva funkcionarja londonskega Scotland Yarda. Policija je ugotovila, da Je najdeni trup pripadal 25 ali 30 let stari Indijki ali Pakistanki, ki je bila ubita malo prej. Trup je imel na sebi še ostanke obleke. Policija bo med preiskavo skušala identificirati vseh 200 potnikov, ki so bili v vlaku ob odhodu iz Londona. Vrhutega pa pregleduje skladišča za prtljago’ v vseh vmesnih postajah. Umorjen-ke še niso identificirali. DACCA (Pakistan), 5. — Silovit orkan je zaje! preteklo sredo pokrajino Noakhall v vzhodnem delu Pakistana. Orkan, ki je trajal samo pet minut, je povzročil smrt devetintrideset oseb. Ranjencev Je preko tisoč, na tisoče ljudi pa je brez strehe. ---------------- DŽAKARTA, 5. — Preko petde-settisoč ljudi Je moralo pretekle' dni zapustiti svoje domove zaradi poplave, ki je zajela vzhodni de! | Jave. Voda reke Bengawan Je pokrila trideset tisoč hektarov zemlje in Je ponekod visoka skoraj dva metra. Prometne zveze so prekinjene. Dva otroka pogrešajo. Skoda Je ogromna. FREETOWN (Sierra Leone). 5. — Preko trideset oseb je zgubilo življenje pri trčenju med potniškim vlakom in tovornjakom, do katerega je prišlo pri železniškem prehodu v bližini Kassima, 50 km od Freetowna. Lokomotiva in prva dva vagona sta iztirila. Na dunajskim civilnem sodišču Razsodba o ločitvi Lollobrigida-Škofič RIM, 5. — Gina Lollobrigida je danes potrdila vest, da je dunajsko civilno sodišče izreklo ločitveno razsodbo med njo in dr. Milkom Škofičem. Igralka, ki snema v Cata-niji Bologninijev film »Krasen november«, je izrazila upanje, da je to prvi korak k razporoki. Lollobrigida je namreč že predložila cerkvenemu sodišču vso potrebno dokumentacijo za razveljavitev zakona. — Sodišče v Hannovru oprostilo bivšega nacista BONN, 5. — Porotno sodišče v Hannovru je danes oprostilo Spletnega uradnika Kurta Jericho, ki je bil obtožen in februarja 1966 leta obsojen v Lueneburgu zaradi umora Židov v getu Cestohowe na Poljskem, na dosmrtno ječo. Obtoženec je vedno zavračal obtožbo, da je sodeloval pri streljanju židovske žene, njenih dveh otrok v starosti 13 in 15 let in druge žen- Moda v nekaj obrisih PRIČESKE IN ČEVLJI Tudi pričeski spadajo k modi. V kratkem se bodo pojavile po cestah dekleta in tudi žene s pričeskami, ki jih vidimo na sliki. Tudi čevlji bodo imeli nekoliko spremenjeno obliko: bodo vitke linije, z bolj debelimi petami in predvsem v dveh barvah. pomoto zaradi zamenjave tega dogodka z drugim. Jerichoju v prid je govorilo dejstvo, da se je prostovoljno prijavil kot priča v nekem procesu proti nacističnim kriminalcem in to kljub temu, da so ga opozorili, da bo sodišče raziskalo tudi o njegovi preteklosti. VESELA VEST ZA STRASTNE KADILCE V Prilepu tobak brez nikotina? Vonj in okus hreznikolinske cigarete nespremenjena BEOGRAD, 5. — Izvedencem za- i ga vpliva na vonj In okus cigaret voda za predelovanje tobaka v makedonskem mestu Prilepu se je, kot vse kaže, posrečilo pridelati tebak brez nikotina. V novem tobaku je po mnenju znanstvenega sodelavca zavoda v Prilepu Dušana Gočevskega manj kot en pro-mil nikotina. To skoraj popolno pomanjkanje alkaloida nima nobene- brez nikotina, ki naj bi bila po mnenju tistih, ki so jih kadili, ostala nespremenjena. Jugoslovanski izvedenci so mnenja, da lahko gojimo tobak brez nikotina v neomejeni meri, vendar so stroški nekoliko večji kot za gojenje navadnega tobaka. NA SARDINIJI Štiri ugrabljene osebe še v rokah banditov CAGLIARI, 5. — Giovarmd Cam-pus, Nino Petretto, Luigi Mora-lis in Paolino Pittorru so še vedno v rokah ugrabiteljev in se do danes niso oglasila. Ve se samo, da sta družini Campusa in Moralisa že v stiku z banditi in se pogajata za določitev odkupnine in za način izplačevanja. Včeraj sta mati in brat obiskala ob njegovem godu Graziana Me sdno, katerega sta naprosila, naj se enkrat naroči svojim bivšim pajdašem, da izpustijo Campusa in Petretta. Deželni odbor CISL je obsodil izvajalce in mandatarje kriminalnih dejanj. Sindikalna organizacija je tudi zahtevala bolj primerne preventivne akcije, kar pa zahteva kritično presojo načina dosedanje borbe proti banditom. Na sliki vidimo pripadnike oddelkov «Baschi blu», ki so bili poslani na Sardinijo za borbo proti banditom, med iskanjem ugrabljencev po votlinah. Iz »človečanskih razlogov« 12 ameriških dezerterjev dobilo zatočišče naSvedskcm STOCKHOLM, 5. — Dvanajst a-meriškiih vojakov, kd so iz protesta proti vojni v Vietnamu dezertirali, so danes dobili politično zatočišče na švedskem. To je javil švedski odbor za tujce v poročilu, ki navaja, da so jim nudili zatočišče az «človečanskih razlogov«. Do sedaj so nudili politično zatočišče že 40 ameriškim vojakom. PARIZ, 5. Pariška policija se Je znašla pred skrivnostno smrtjo 33-letnega jugoslovanskega begunca Nedeljka Mrkonjika, ki so ga našli v gozdiču v bližini Ris-Oran-gisa preluknjanega s celo vrsto nabojev, Mrkonjdk je prišel 1964. le-ta ilegalno v Francijo in Je dobil politično zatočišče. Najprej je bil član hrvatskega osvobodilnega gibanja, kasneje pa je prestopil k drugi organizaciji, ki sanjari o neodvisni hrvatski državi. 19. februarja so ga aretirali v zvezi z atentatom na jugoslovansko poslaništvo v Parizu, a so ga ža r.rsleclnjsga dne izpustili. Ci tedaj naprej se ni več lotil sicer nesta’ nega pl'-egu dela. liHiiiimiiiimiiiii ii m um mi ii iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiHiiiiiiii 111111111111111,1,,,,milll|l|l||||||||||| OPTIMISTIČNI ZAKLJUČKI 0 BORBI PROTI LAKOTI S preosnovo kmetijstva že odlični rezultati Pakistan ogromno povečal pridelek žita in riža NEW YORK, 5. — Lakoto na svetu bodo kmalu odpravili, če bodo v preveč obljudenih državah in v deželah, ki so se začele razvijati, zamenjali tradicionalne kmetijske načine z novimi tehničnimi metodami, ki pa bi jih morali podpreti z vsemi javnimi sredstvi. Do tega optimističnega zaključka, ki se sicer nanaša na odlične uspehe, ki so jih dosegli v nekaterih državah, so prišli udeleženci mednarodnega kongresa o »Strategiji borbe proti lakoti«, ki ga je v New Yorku organizirala Rockefellerjeva ustanova. Kot konkreten primer so navedli Pakistan, ki je letos dosegel ogromno povečanje pridelka žita in riža, predvsem zaradi odločnega posega in preureditve kmetijstva. Letina riža se je dvignila za 14 odstotkov, domnevajo pa, da bodo letos pridelali doslej največjo količino žita. Na podlagi teh podatkov je Pakistan najavil, da bo okoli 1970. leta prehrambeno popolnoma neodvisen od drugih. V raznih poročilih na kongresu so dokazali, da je moč doseči v zelo kratkem obdobju izreden napredek v kmetijstvu. Mehika je na primer ob podpori Rockefellerjeve ustanove pridelala nove vrste žitaric. Na tisoče ton mehiških semen uporabljajo trenutno že v številnih državah, med katerimi so Pakistan, Indija, Turčija in Tunizija. Letalo treščilo na tla pilot le lažje ranjen ALBENGA, 5. — Dr, Antonio Co-stanzo je danes postal, sicer na srečo brez hujših posledic, žrtev letalske nesreče. Costanzo, ki je bil drugi na svetovnem prvenstvu v artističnem letenju, je izvedel nekaj akrobacij in se je hotel na- to spustiti na letališče. Ko pa je usmerjal letalo proti letališču Vil-lanova d'Albenga, Je letalo začela padati in je treščilo na tla, kjer se je popolnoma razbilo, še prej pa je Oostanza vrglo iz kabine. Pri padcu se je dr. Costanzo le lažje ranil po glavi ter si je izpahnil koleno in kolk. Škofji Loki Je dovolj prostora v hotelu Krona in v zasebnih sobah. Dovolj prostora je tudi v Domu na Lubniku. V Poljanski in Selški dolini je povsod dovolj prostora. Prostor je tudi v Litostrojskem domu na Soriški planini in v Loški koči na Starem vrhu. Izleti: Bohinjci predlagajo za konec tedna izlet okrog jezera. Na Fužinarskem polju cveto prve spomladanske cvetlice, medtem ko je začela 24. marca teči voda na slapu Savice. Planinska koča pri Savici je odprta. Odprti so tudi vsi hoteli. Prireditve: V restavraciji na LJu-belji igra vsako soboto zvečer zabavna glasba. V Škofji Loki bodo imeli danes zvečer koncert «Zado-voljnih Kranjcev«. PRIMORSKA IN GORIŠKA V Kopru, Piranu in Portorožu je povsod dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi v Novi Gorici in v okolici, prav tako pa tudi v Bovcu, Tolminu, Mostu na Soči, na Lokvah in v Ajdovščini. Prireditve: šolski center za blagovni promet iz Nove Gorice, prireja danes zvečer v prostorih Park hotela veliko trgovsko srečanje. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani bo 7. in 10. aprila zaseden hotel Union. V drugih hotelih je še dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi v Kamniku, Kamniški Bistrici in Domžalah. V Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Litiji je povsod še prostor; prostor je tudi v vseh planinskih in turističnih postojankah v Zasavju. Dovolj prostora je na Vrhniki, na Rakitni in v žireh. V Kočevju je prostor v hotelu Pugled in pri zasebnikih. V Dolu ob Kolpi je dovolj prostora v zasebnih turističnih sobah. Prostor je tudi pri zasebnikih v Grosupljem in Ribnici. V turističnih domovih na Polševem in Travni gori je dovolj prostora. V Cerknici in okolici je dovolj prostora pri zasebnih gostilnah. Prireditve: V dvorani Tivoli v Ljubljani bo danes zvečer koncert bratov Avsenik v okviru akcije «za naša Planico«. V Slovenski filharmoniji v Ljubljani bo 10. aprila nastopil orkester južnonemške postaje; solist je Igor Ozim. V Modemi galeriji v Ljubljani je odprta stalna zbirka slovenskega slikarstva, kiparstva in grafike. V Narodni galeriji v Ljubljani je odprta stalna zbirka slovenske umetnosti. V Mali galeriji razstavlja kipar France Rotar. v Mestni galeriji v Ljubljani razstavljajo svoja dela slikarke Fakin, Lukežič, Osterc in Vovk. DOLENJSKA V Novem mestu in na Otočcu je dovolj prostora. Prostor je v Metliki, Črnomlju, Krškem in v gradu Mokrice. V Dolenjskih in Cateških Toplicah je dovolj prostora. V šmarjeških Toplicah sta odprta samo restavracija in notranji bazen. Nekaj prostora je tudi v motelu pri Trebnjem. V planinskih domovih na Lisci, Bohorju, Frati, Mirni gori in Gospodični na Gorjancih je še prostor. ŠTAJERSKA Dovolj prostora Je v vseh hotelih v Mariboru, medtem ko priporočajo za oba hotela v Celju in za hotel Paka v Velenju ob sobotah rezervacije. Odprti so planinski dom v Logarski dolini, Mozirska koča, Dom na Svetini, Andrejev dom na Slemenu. Dom na gori Oljki in gostilna Stari grad nad Celjem. Na Mariborskem Pohorju je dovolj prostora v vseh domovih in v hotelu BelJevue, samo Kagarjev dom bo zaseden do 7. aprila. Prostor je v Lovrencu na Pohorju, v Lenartu v Slovenski Bistrici, na gradu Štatenberg in v Ptuju. Prireditve: V Mariboru bo danes zvečer novinarski ples v vseh prostorih doma JLA. V Orehovi vasi pri Mariboru bo danes ob 14.30 tek. movanje v moto crossu za consko prvenstvo Jugoslavije. Danes in jutri ob 14.30 pa bo v Orehovi vasi mednarodno tekmovanje v moto crossu za pokal štajerske. KOROŠKA V Slovenjem Gradcu Je prostor v hotelih Korotan in Pohorje. Prostor je v hotelu Rimski vreleo pri Ravnah na Koroškem in v smučarski koči nad Ravnami. V Crnl na Koroškem je dovolj prostora f hotelu Planinka. Prostor je tudi v planinskem domu na Smrekovcu. Dovolj prostora je v hotelu Košenjak v Dravogradu in v hotelu Peča v Mežici. Gostišče Jelka v Koprivni ima tudi proste postelje. POMURJE V Radencih je prostor v zdravilišču in pri zasebnikih. V Murski Soboti je prostor v vseh treh hotelih. Dovolj prostora je v Gorenji Radgoni, Ljutomeru, Lendavi in Domu na Goričkem v Gornjih Pe-trovcih. V Moravskih Toplicah je dovolj prostora pri zasebnikih. Odprto je tudi že kopališče na prostem. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimfuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiimtiiimiiiiiiiiiniiiiiiiitttiii Cariniki niso verjeli v čudežno lastnost tekočine za izvoz V tujini ne bodo dočakali pošiljke vode iz Bosne Njena glavna lastnost: okrepi virilnost moških SARAJEVO, 5. — Zaradi dlakocepstva jugoslovanskih carinikov bodo verjetno morah prekiniti izvoz v Avstrijo in Zahodno Nemčijo vode «za pomladitev«. Neka skupina je namreč začela izvažati vodo, ki izvira v bližini Kladnja v Bosni in ki naj bi imela po mnenju nekaterih dobesedno čudovite lastnosti pri «okrepitvi virimosti moških«. Voda je v Jugoslaviji zaslovela predvsem po smešmcah, ki gredo v glavnem na račun žensk in de klet v Kladnju in Tuzli. Predstavniki raznih občin imajo namreč v rokah celo vrsto pisem s podpisi navdušenih žensk, ki trdijo, da se morajo za »obnovo njihove zakonske sreče« zahvaliti prav čudežni vodi. Cariniki na Jesenicah pa niso bili preveč prepričani v lastnost za izvoz določene vode, k' je bila navedena v izvoznih listinah in so pošiljko kratkomalo vrnili odpošilja-teljem v Bosno. Marijuana proti zaboholu GENOVA, 5. — Člani letečega oddelka kvesture v Genovi so aretirali 36-letnega pomorščaka Eme sta Lantruo, pri katerem so na- šli v žepih 200 g. marijuame. Lan-trua, kd je kupil mamilo na Daljnem vzhodu, je izjavil, da se je v Indiji naučil zdraviti zobobol z marijuano. Pomorščak je v Genovi prodajal mamilo po 1000 lir gram. Lantruo so poslali pod obtožbo posesti in razpečevanja mamil v zapor. TRIDENT, 5. — Operativna skupina financarjev je danes aretirala dva prodajalca mamil, ki sta že več časa opravljala svoj nepošteni posel v dolini Venosta. že januarja je policija našla med zidovi bara, ki ga gradijo v Reziji, okrog sto stekleničk morfina. Takoj so uvedli preiskavo: agentu, ki se Je izdajal za morebitnega kupca mamil, je uspelo, da Je prišel v stik z malopridnežema. Prvega so aretirali, ko je skušal prodajati stopetinsedem-deset gramov opija. Drugi je zbežal in se skril v Veroni, kjer so ga danes iztaknili. Oba so nato odpeljali v bocenskl zapor, kjer sta na razpolago sodnim oblastem. PARIZ, 5. — Pariška policija je aretirala na pariški železniški postaji dva tihotapca z 8 kg čistega heroina. Tihotapca sta hotela v večernih urah odpotovati z ladjo «Queen Eiisabeth« iz Cherbourga v ZDA. Čistokrvna Vietnamka Mei Clie, hči generala vietnnmskih osvobodilnih sil, ki se borijo proti ameriškim osvajalcem, bo nastopila v filmu »Luana, liči pragozda«. 18-letno hčer je poslal oče v Francijo študirat jezike, tu pa so jo odkrili in ji ponudili vlogo, v kateri bo nastopala kakor jo vidimo na sliki. Mei Che živi v Parizu, kjer ima njena mati na Etoille karakteristično restavracijo 6. aprila 19M - 3 - PADEC POPULARNOSTI LABURISTIČNE VLADE Ali bo Wilson kot premier res moral podati ostavko? Za britansko prakso v sedanji kritični situaciji obstojajo tri možnosti: nove volitve, rekonstrukcija vlade ali ostavka premiera - Preplah med laburisti kot pobudnik združitve in strnitve vrst LONDON, aprila. — Popularnost laburistične vlade pada tako našlo. da so tudi dopolnilne volit-—• ki se sicer smatrajo za naj-"°Ijše merilo razpoloženja voliv-cev — bile sprejete kot povsem normalna stvar, čeprav so vladajoči stranki prinesle težak po-raz. štirje več v opozicijskih klo-Pah, predstavlja dejstvo, ki vlade ne more privesti v krizo, ker le* te še naprej razpolaga z večino osemdesetih poslancev. Toda če volivci dejansko nimajo več zaupanja v laburiste, potem sta tako vlada kot njen predsednik v dokaj neprijetnem in dramatičnem Položaju: deželo namreč upravljata v nasprotju z razpoloženjem državljanov. Zahteve, da Wilson iz tega potegne ustrezne zaključke, prihajajo od mnogih strani istočasno *n nepretrgoma. Za britansko Prakso obstajajo v takih prime-rih tri možnosti: da se razpišejo nove volitve, da se laburistična vlada temeljito obnovi ali da premier poda ostavko. Stopiti pred volivce v' tem trenutku, bi za laburistično stranko niti najmanj ne bilo primemo, tako, da se ta možnost zdi povsem nesprejemljiva. Obnovitev vlade, bi pa ne predstavljala prav nič novega, ker se pač v laburistični vladi ministri nasploh pogosto menjajo, rekli bi, skoraj vsak hiesec. Potemtakem bd, če že mota priti do sprememb, edinole odkod Harolda Wilsona lahko pomenil neko bistveno spremembo. In to se povsem odkrito tudi zahteva. Od svojega odhoda na oblast leta 1964, zlasti pa, ko Je na naslednjih volitvah v parlamentu do-hil veliko večino, se je Harold ^ilson spopadel z «najtežjimi dne-vi sodobne Britanije)), pri čemer je v javnosti ustvaril iluzijo, da h° deželo v gospodarskem in poetičnem pogledu privedel na nove Poti. v resnici pa so rezultati — basiramo so bila njegova prizade-vanja dobro usmerjena — izostali. pa so bili vsaj zasenčeni sprimo velikanskih težkoč, ki še naprej pritiskajo na britanske dr-tevljane. Laburisti so — se jim zdaj o-fcita — tako vztrajno branili potekaj funta, da so ustvarili ilu-Wjo, da ga je moč obvarovati. Zato je ukrep o devalvaciji področji veliko razočaranje. Ne glede na to, da Je z gospodarskega stališča prišla z dveletno zakasnit-viio. Ko pa so to vendarle storili, s° laburisti uporabili konserva-tivne ekonomske ukrepe, katerih °st Je bila neposredno naperjena Proti življenjskemu standardu državljanov. Zadovoljujejo pa se interesi velikega kapitala in medna* tednih finančnih krogov, ki od Londona — da bi mu podpisali menico — vztrajno zahtevajo dokaze njegove neusmiljene politike bo potrošnikov. Laburisti so temu podredili vse *v°Je interese, a Wilson je — namesto da bi začel uresničevati radikalne socialne reforme — nenadoma spregovoril o nekakšni Poimperialni eri, v kateri mora Britanija še naprej ohraniti vlo-8° velike sile, angažirane po vsem svetu. Postavljal je zahtevo po ^stopnici za Evropo, vse bolj intenzivno se Je povezoval z Ame-riko, zlasti odkar Je Izbruhnila h riža monetarnega sistema. Bes je, da Wilson ni mogel v teko kratkem času rešiti raznih ^Pletenih vprašanj dežele, kot so ^ravnanje plačilne bilance in stabilizacija funta, vendar je tudi telo malo tega, kar bi nakazovalo, da se s sedanjo politiko vendar-te stopa proti boljšim časom. Kolikšen delež krivde za to gre Pripisati samemu Wilsonu in za-tedi česa bi moral on, po mnenju v Britaniji, podati ostavko? Ugledal «Observer» meni, da Wilson ni Pokazal lastnosti izjemnega «poli-tičnega tehnologa.), kot se je o bjem prej mislilo. On ni vedno “laden in racionalen. Njegovi rakuni so morda dobri, vendar svo-je ukrepe običajno sprejema z zakasnitvijo. ^ vrstah laburistov Je spričo najnovejšega položaja zavladal siten preplah. Porajajo se različne kombinacije okrog posameznih o-tebnosti, vendar je večina, se zdi, še vedno za Wilsona. V tem trenutku bi ga nihče ne mogel u-strezno nadomestiti. In ker so na* padi koncentrirano usmerjeni pretežno na voditelja laburistov, so mnogi v njegovi stranki to občutili, kot da se pravzaprav žele diskvalificirati laburisti v celoti, kar pa potem prihaja do izraza v obliki nekakšnega pobudnika zbiranja in strnjevanja njihovih vrst. Najostreje je Wilsona napadel vplivni Cecil King, lastnik velike britanske časopisne mreže. V nekem svojem televizijskem intervjuju, pa tudi ob raznih drugih priložnostih, je odkrito podvomil v sposobnosti Harolda Wilsona. Morda bi bilo postranskega zna- čaja, kaj misli Cecil King, ko hi njegova založniška podjetja dnevno ne vrgla med javnost okrog 16 milijonov izvodov raznih časopisov in revij. Ta Je nekoč prej predlagal koalicijsko vlado, pa tudi nekakšen uradniški kabinet, kjer bi sedeli strokovnjaki namesto profesionalnih politikov. Upoštevajoč politično prakso zadnjih desetletij, treba reči, da se tu nikoli ni dogajalo, da bi premieri in vlade — tudi ne v trenutkih najmanjšega zaupanja od strani volivcev — podajali o-stavke. Glede na to, da to niso delali konservativni, ni tudi nobenega razloga, da bi to storil Wilson. M. BALETIC Deset tisoč ljudi je pred nedavnim demonstriralo v Londonu proti vojni v Vietnamu in Johnsonovi politiki. Med temi je bilo ogromno mladine, delavcev in študentov, številni umetniki, intelektualci in drugi. Na sliki je samo del te množice mladih borcev za mir. .............................................................................’""m.........................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiihiiiiiii..............................................iiimitiiiinii.............................................................................mn NOVO NA KNJIŽNI POLICI Prva knjiga Cankarjeve proze v zbranem dela Korak za korakom po poti uresničitve velikega založniškega podviga: kritične, znanstveno komentirane izdaje del I. Cankarja v 30 knjigah Nova, po vrsti tretja, v celotni izdaji pa šesta, knjiga Cankarjevega zbranega dela je dokaz resnega prizadevanja vseh urednikov pod vodstvom glavnega urednika univerzitetnega profesorja dr. Antona Ocvirka in Državne založbe Slovenije, da v predvidenem času uresniči velik založniški podvig: kritično, znanstveno komentirano izdajo dela Ivana Cankarja v 30 knjigah, izdajo, ki naj bi prinesla vse kar je Cankar ustvaril, od leposlovnih del, poezije in proze, od publicističnih del do kritike, političnih spisov in korespondence. Potem ko smo dobili prvo knjigo poezije in prvo knjigo dramatičnih spisov je zdaj prišla na knjižni trg prva knjiga pripovednih spisov, knjiga s Cankarjevo mladostno prozo. Tako nas vse tri prve knjige nekako uvdjajo v CtmkdTja.'Nčitttteri'brSl-ci in zbiralci knjig morda s tem niso zadovoljni, ker bi rajši videti, da bi knjige izhajale po vrsti. Toda samo tak način izdajanja zbranega dela, kjer je uredništvo teamsko, razdeljeno med vrsto literarnih zgodovinarjev, od katerih je vsak prevzel po eno zvrst, bo omogočil, da bo zbirka izšla v krajšem roku, ker bi se sicer nasprotno vse preveč zavlekla. šesto knjigo zbranega dela Ivana Cankarja s pisateljevo mladostno prozo je uredil Janko Kos, ki je v svoji uvodni, genetski študiji obširno pojasnil ne samo ureditev te knjige, temveč vse okoliščine v zvezi z nastankom posameznih del. V7 prvem Cankarjevem zbranem delu, ki je izšlo pred vojno, je bila Cankarjeva mladostna proza samo deloma zajeta v urejeno celoto, predvsem zaradi težavne registracije celotnega gradiva, '■i spada v to, prvo obdobje Cankarjevega pisateljskega razvoja. Cankar je svoja dela v začetku svojega literarnega u-stvarjanja objavil v raznih časnikih, pogosto pod psevdonimi, ki jih je večkrat menjaval. Tako je bilo mogoče glede nekaterih Cankarjevih del šelr. v zadnjem času ugotoviti pisateljevo avtorstvo. Zato lahko šele sedanja izdaja prvikrat združuje Cankarjevo mladostno prozo v eno samo celoto, čeprav je imel urednik pri tem precej problemov glede razvrstitve in glede ureditve Pod oznako mladostna proza» pa so sicer v tej prvi knjigi Cankarjevega proznega dela zbrani pisateljevi pripovedni spisi v prozi napisani, večidel pa tudi objavljeni, med letoma 1892 in 1899 Vendar pa le spisi, ki niso bili sprejeti v prvo knjigo proze, ki jo je Ivan Cankar izdal leta 1899 pod naslovom Vinjete. Za Cankarjevo mladostno prozo je značilnih dvoje dejstev, ki sta m videz samo zuna- 111,111,1,1,11,■■■11111111111 mul ■iiiiiiiiiiii mu ■■ iilutiiiiiiiilill OVEN (od 21.3. do 20.4.) Preveč ?.e vtikate v vsako zadevo, kar mo-H vaše poslovne tovariše. Preveč **, domišljate, kar vam kvari razpoloženje. .BOC (od 21.4. do 20.5.) Napeli bojte vse sile poskusil vse možnosti , vendar ne bo šlo Več sreče bo v ljubezni. dvojčka (od 21.5 do 22.6.) za: temivi predlogi z novimi poslovnimi tevariši. Ne prevzemajte družbe-,, 1 obveznosti, ki vam ne pripadajo. Rak (Od 23.6. do 22.7.) Zadeva aicer ne obeta veliko, pa se bo vendarle dobr- končala. Vnema še ni vse. Potrpeti bo treba. LEV (od 23.7. do 22.8.) Opravka °oste imeli z ljudmi, ki se ne zadovoljijo z maienkostmi. Svoje ne-jevoije ne znašajte nad drugimi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S svo- pomanjkljivosti, ki ne smejo v javnost. Napad je boljši kot obramba. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nesporazum ali smola, nekaj pač ne bo v redu. Preobsežne načrte boste morali omejiti ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Morali se boste podvizati, ker čas hiti. V domačih zadevščinah ne rinite z glavo skozi zid. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Preden se za kaj odločite, se temeljito prepričajte, ali imate prav. Pritisk v vaših krogih je močan. KOZOROG (od 21 12. do 20.1.) Novi stiki bodo prinesli zaželen uspeh. Napravite konec z vsemi dosedanji-rr zvezami in začnite vse znova. »ODNAR (od 211 do 19.2.) Preden se za kaj odločite, posvetujte se. Preveč ste strogi do bližnjih. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Kljub vaši dobri volji, vas nasprotniki ne i ^ VUU “ J °J a* * .v. w » v v. ..- J0 spretnostjo boste prikrili neke marajo. Rešujte komaj dosežen mir, njega pomena, a označujeta te spise tudi po njihovi notranji, idejni in estetski strani: najprej dejstvo, da jih pisatelj ni sprejel v knjigo Vinjete in so tudi pozneje ostali izven njegovih zbirk črtic in novel. Nato pa, da se tudi po svoji notranji podobi zares še močno razlikujejo od tekstov, iz katerih je po letu 1897 polagoma nastala knjige Vinjete, kot pravi urednik Janko Kos Gre torej za najrazličnejše spise, v katerih se je pisatelj naslanjal na biografska ozadja, v katerih se kaže njegov tesen stik z okoljem, v katerem je živel, in pisateljevo predanost realizmu in deloma naturalizmu. Sicer pa je za razumevanje Cankarjeve mladostne proze glavni urednik Anton Ocvirk napisal obširen esej pod naslovom Stilni premiki v Cankarjevem zgodnjem pripdvedništvu, v katerem je analiziral in obrazložil stilne premike v Cankarjevi prozi tedanjega čase Nasprotno pa Janko Kos v svoji študiji analizira Cankarjevo mladostno prozo, za katero ugotavlja, da je pisateljeva mladostna proza do takrat, ko se je Cankar dokončno obrnil v smer dekadence, psihologizma in impresionizma, pomemben člen v razvoju pisateljevega pripovedništva. Vendar vsa ta snov le ni povsem enakovredna. Kljub temu, da ta proza sodi med mladostna dela, je vendar v njej že toliko motivnih, idejnih in umetniških sestavin poznejšega Cankarjevega pisateljskega sveta, da ji prav zaradi tega gre mesto v zbranem delu. Iz nje pa je bilo vendar potrebno izločiti manjše število tekstov, ki ne reprezenti-rajo v zadostni meri te ravni Cankarjevega zgodnjega pripovedništva in ki jih je zato urednik izločil iz glavnega dela knjige ter uvrstil v dodatek Knjiga, ki vsebuje najprej tekste v glavnem delu in dodatku, ima na kraju najprej dve razpravi, glavnega urednika in urednika proze, nato pa še opombe k besedilom. Tako je tudi po redakcijski zasnovi nekaj novega. O-prema knjige pa je sicer standardna, ker predstavlja ta knjiga 84. zvezek zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Sl. Ru. IZ UMETNOSTNIH GALKKIJ Giorgio Pitassi v «Barisi» Še mladi Giorgio Pitassi, ki razstavlja 25 živobarvnih olj v galeriji Barisi, je pri svoji prvi lastni razstavi. Ne glede na to, pa se nam predstavlja z deli, ki tako vsebinsko kot kakovostno znatno prekašajo raven običajnih krstnih nastopov začetnikov. Je to upoštevanja vredna ugotovitev, zlasti, če upoštevamo dejstvo, da je Pitassi samouk, ker je sicer njegov poklic trgovanje Da pa je s slikanjem v mostih urah mogel doseči že tako dovršeno strokovno obvladanje slikarskega gradiva in zasnov, mora pač bit' njegova ljubezen do umetnosti zelo velika. V katalogu mu je napisal spremno besedo znani umetnostni kritik Garibaldo Marussi, ki skuša uvrstiti Pitassija med slikarje vrste «naif», verjetno zato, ker je doslej slikat le sam zase, v lastno uteho in zadovoljstvo. Menimo pa, da ga po izobrazbi in položaju, po razgibanem življenju med Trstom in Milanom, ne moremo stlačiti v okvir kakega Rousseauja ali Generaliča. Je za kaj takega vse preveč prefinjen. Druži ga z njima kvečjemu silovitost nagona po barvnem in oblikovnem izražanju. Giorgio Pitassi je čist samouk. Ni obiskoval slikarskih šol. Zato je pač naravno, da je segel po pestri lestvici živahnih in žarečih barv in izgrebel iz svoje domišljije naravnost pravljično razbohoteno zakladnico oblik, križancev stvarnosti in abstraktne fantastičnosti. Od tod nekakšen folklorni videz teh razmeroma velikih platen, polnih prijetnega razpoloženja in skoro ljudskega občutja. V Pitassi ju vre močan slikarski nagon, ki ga sili da ustvarja, čeprav v okolju vplivov sodobno napredne umetnosti, skoro prav tako neposredno kot kak domorodec s tihooceanskih otokov, ki vztrajno rezlja okrase in niza črto ob črto, v svoje koščeno orožje. V sliki «Velik: zmaj» je to posebno dobro opazno v dekoriranju kačaste oblike, kjer pa igra arabesk izdaja evropsko kulturo. Čeprav srečujemo tu naslove kot «Industrijsko pristanišče» tZobata kolesa.» in «Exodus» pa povsod v slikah pronica nagonsko uživanje barv in oblik, ki prevzamejo gledalca kot zvoki prešerne godbe med plapolanjem zastav na veliki ljudski slavnosti. Je pa vse to go- tovo le uvod v nadaljnji Pitassi-jev slikarski razvoj, ker ga bosta nadarjenost in okolje sčasoma nedvomno privedla do zahtevnejših dosežkov. MILKO BAMBIČ RAZISKOVALNI CENTER V SZ NA VIŠINI 4000 m Prilagajanje človeka v izjemnih pogojih gorskega podnebja Ce se človek povzpne na visoke gore, do kakšnih sprememb oziroma motenj pride v njegovem organizmu? Da bi to mogli temeljito raziskati, so v SZ na gorovju Tjan šjan, v višini okrog 4000 m, izgradili poseben center, ki deluje v okviru kirurškega medicinskega inštituta. S tem v zvezi je docent medicinskih znanosti Mirsain Mlrahl-mov podal nekaj izjav, ki pojasnjujejo delo in smotre omenjenega centra. Ugotovljeno Je bilo — je dejal — da gorsko podnebje ugodno deluje na človekov organizem in poneklkrat celo zdravilno vpliva na določene bolezni. Toda, kako prihaja do tega, še ni bilo natančno raziskano. V visokih gorah človek naleti , na izjemne klimatske pogoje: tu so nižji atmosferski pritisk, manjše količine kisika, nižje temperature ftd. Vse to vpliva na organizem, ki se tem pogojem skuša prilagoditi. Poleg drugih sprememb, je opazno močnejše delovanje srca in bronhijev. Spremembe, do katerih pride na višini 2000 m, niso stalne, trajajo običajno dva do tri tedne, potem izginejo. One pri teh tisočakih pa trajajo več časa, ponekikrat pa sploh več ne izginejo. Najprej pride do sprememb v zvezi s srcem, zmanjša se števi lo njegovih utripov in se, potemtakem, podaljša čas njegovega počivanja. To srce postane zatem podobno onemu dobro treniranih atletov. Morda je prav v tem skrivnost izjemno krepkega srca gorskih ljudi. Osebe, ki imajo slabotno srce, se nad 2000 metri počutijo slabo, in to zaradi pomanjkanja kisika. Onim, ki imajo visok krvni pritisk, visokogorsko podnebje samo koristi. Ugotovljeno je bilo, da se v visokem gorovju tudi poveča odpornost organizma do neugodnih podnebnih sprememb. Gorski ljudje n. pr. v primeru potrebe prenesejo celo višine od 10.000 do 11.000 m. Kdor živi v ravnini, pa pade v nezavest že pri višini 7000 m. Ljudje, ki se rode v gorah, ne samo da lahko tu žive, marveč lahko tudi delajo, in to celo v pogojih pomanjkanja kisika. Prenesejo pa tudi nekatere strupene snovi, ki so smrtne za prebivalce ravnin. (Iz «Novosti») Elke Sommer je znano ime v filmskem svetu. Poleg nadarjenosti ima, nedvomno, tudi izredno lepo telo. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih pesmi - 12.00 Iz starih časov • 12.10 Orkestri lahke glasbe - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče - 14.45 Pojeta Giu-liana Valci in Bobby Solo - 15.00 Glasbena oddaja za mladino - 16.00 Oddaja za avtomobiliste • 16.15 Pregled slovenske dramatike -17.20 Dialog - 17.30 Orkester Paula Westona - 17.40 Obletnica meseca: »Edmond Rostand ob stoletnici rojstva* - 17 50 Revija zborov Slovenske prosvetne zveze v Trstu - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Jazz A-medea Tommasija - 19.00 Igra Trio Hotcha • 19.10 Družinski obzornik - 19.30 Sestanek s «Fansi» - 20.00 Šport - 20 50 «žrtev spovedne molčečnosti* - 21.40 Vabilo na ples - 22.40 Za prijeten konec tedna. 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 14.00 Glasbeni spored • 14.40 Pisatelji naše dežele. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -10.15 Zbor Ray Charles - 10.45 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12 50 Glasba po željah -1410 Mladinski klub - 15.25 Od popevke do popevke - 16.30 Glasbeni spored 17.00 Izbrali ste -17.35 Happening - 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Poje GrazieJla Caly - 22.10 Plesna glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila 8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Ital. plošče - 10.05 Sola - 10.35 SOBOTA, 6. APRILA 1968 Ura glasbe 11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Glasbena igra »Tisočak* - 14.40 Ital. popevke - 15 25 Prenos nogometne tekme Bolgarija-Italija -17.15 Izžrebanje loterije - 17.30 Očetova diskoteka - 18.10 Znanstvena oddaja - 19.30 Luna park - 20.25 «L’importanza di chiamar-si...» - 21.10 Oddajali smo - 22.20 Ital. skladatelji. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Nove pesmi - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Kolesa in motorji - 10.40 Glasbeni variete -11.41 Pesmi desetletja - 13.00 Gledališka glasba - 13.35 Nove pesmi - 14.00 Juke box - 14.45 Glasbeni kotiček - 15.15 Veliki dirigenti: Wilhelm Schuchter - 16.00 Rapsodija - 16.35 Ital. zbori - 17.05 Srečanje Rim-I.or.don - 17.30 Izžrebanje loterije - 17.40 Program za mladino - 19.00 Uspeli motivi -20.06 Fausto e Anna radijska igra - 20.50 Ja/z - 21.15 Plesna glasba. III. program 10.00 Haendel, Bartok, Rodrigo - 10.55 Antologija interpretov -12.20 Čajkovski: kvartet št. 3 -12.55 Skladbe K. D. von Ditters-dorfa 13.45 Recital violinista A. Redittija In pianista G« Cardinija - 14.30 G. Verdi: «Aida» - 17.20 Nemščina 17.40 Pascal: koncert - 18.30 Lanka glasba - 18.45 Filmski in gledališki pregled - 19.15 Koncert - 21.00 Simf. koncert - 22.30 M. De Unamuno: «La de-funta*, igra 23 00 Revija revij. Slovenija 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola - 9.25 Z našimi ansambli • 9.45 Skladbe za mladino - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki za tuje goste - 11.15 Kar po do mače - 12.10 Aram Hačaturjan. Maškerada, baletna suita ■ 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Popev ke - 13.30 Priporočajo vam... -14.05 Od melodije do melodije -15.45 Naš podlistek - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Gremo v kino - 17.35 Igramo beat! - 18.00 Aktualnosti - 18. la Pravkar prispelo - 18.50 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Godala v ritmu - 20.00 Plesni in revijski orkester RTV Ljubljana 20.30 Zabavna radijska igra - 21.00 Skladbe za razne inštrumente in orkester - 21.30 Iz fonoteke radia Koper - 22.10 Oddaja za naše iz seljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Ital. tele viti ja 10.30 Sola 12 30 Dom - 13.00 Komični filmi - 13.30 Dnevnik 15.25 Prenos nogometne tekme Bol-garija-Italija - 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije 17.45 Gioca-gid - 18.15 Program za mladino 19.55 Šport in ital kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 G. Adami: Feli cita Colombo - 22.15 Gospodarska rubrika - 23.00 Dnevnik. //. kanal 18.00 Nikoli ni prepozno - 18.30 Francoščina - 21.00 Dnevnik 21.15 Play Bach - 22.00 V evro-viziji: Nagradno tekmovanje ev ropskih popevk. Jug. televizija 20.00, 20.40 Poročila 9.40 TV v šoli - 15.55 Marseille: nogomet Francija-Jugoslavij.-, • 16.45 TV prospekt - 18 00 Obzornik 18.20 P. Golia: Sneguljčica 19.20 Japonska - 20.ia Humoristična oddaja 21.35 Glasbena oddaja 22.00 London: izbor popevke za veliko nagrado Evrovizije. IVAN REGENT: SPOMINI 5. Po gospodarjevi smrti sem ostal, trinajstletni dedek, v žganjariji sam, kajti gospodinja se na žganjarijske stvari ni prav nič razumela. Položaj je bil zelo resen. Od tistega časa naprej do mojega šestnajstega leta sva gospodinja in jaz s skupnimi močmi delala razne žgane pijače. Položaj v naši žganjariji se je po gospodarjevi smrti seveda precej spremenil. Pokojni gospodar je bil po svoje zelo razumen. Vsako popoldne je zabaval stalne goste s tem, da je z njimi kvartal. Igre so bile zelo nedolžne. Tega zdaj ni bilo več. Tudi pogovori gospodarja z gosti so odpadli. Gospodinja se je bala puščati me samega v žganjariji, zato je kar v žganjariji kuhala kosilo za svoja dva otroka, zase in zame. Zvečer pa se je zopet bala pustiti svoja otroka sama ln je šla z njima zgodaj spat, mene pa je puščala samega v žganjariji. Ko sem delal v tej žganjariji, sem postal velik prijatelj obeh otrok moje gospodinje — fantka, ki se je imenoval Ernesto, in poldrugo leto starejše hčerke Olge. Ni čuda, saj sem bil sam še otrok in otroška družba mi je kar prijala. Zaradi prijateljstva z otrokoma sem postal skoraj član družine. Ko je Olga začela obiskovati šolo (mati jo je vpisala v nemško šolo, ki je bila na Trgu Lipsia), sem jo moral vsako jutro spremljati v šolo, a ob koncu pouka sem šel po njo. Vračajoč se, sva oba rada ogledovala izložbe, zaradi česar sva bila večkrat kregana. Kot člana te male družine me je nekega večera vzela gospodinja s seboj v gledališče. Bilo mi je tedaj morda štirinajst let. Gospodinja je morala po tedanjem običaju leto dni žalovati in to leto je že preteklo. Tisti večer smo zaprli žganjarijo že pred osmo uro. Gospodinja je kupila štiri vstopnice za prvo vrsto na galeriji v gledališču Fenice. Prej smo mnogokrat slišati govoriti o teatru in v žganjariji je premnogokrat po nekaj šilčkih žganja ta ali oni kaj zapel in trdil, da je to arija iz te ali one opere, pri čemer se je v opojni razigranosti skušal obnašati kot operni pevec. No, zdaj sem šel prvič v gledališče. V spominu sem imel samo odrček, ki sem ga videl ob prvem nastopu kontovel-skega pevskega društva Danica, zato se mi je zdaj zdelo gledališč Fenice zelo lepo, razkošno in ogromno. Gledališče se je počasi polnilo. Zenske so tedaj nosile v gledališču klobuke, zaradi česar je bilo med ženskami mnogo govorjenja o tem, kakšen klobuk ima ta, kakšnega druga. Moja gospodinja, ki je bila brez klobuka, je že tedaj menila, da se ji zdi, kakor da bi ženske prihajale v gledališče samo zato, da bi razkazovale svoje klobuke. Klobuke so opustile ženske šele čez nekaj let in to potem, ko so začeli listi agitirati proti nošnji klobukov v gledališču. Pravzaprav je bila to pravcata vojna, ki je trajala nekaj let. Tisti večer so dajali v gledališču dve operi. Cavalleria rusticana in Pagliaci. Ti dve operi sta bili prvi, ki sem ju videl In slišal. Moji mladi možgani so pridno sprejemali, skoraj srkali vase predvsem glasbo in si jo ohranili v spominu. To je bil zame nepozaben večer, ki je pomagal vcepiti mi ljubezen do gledališča, ki sem ga v kasnejših letih rad in pogosto obiskoval. Umazana in zanikrna prodajalnica žganja in likerjev, ki je bila v Trstu verjetno med najbolj zanikrnimi, dasi tudi druge niso bile dosti boljše, je bila moja prva visoka šola. Življenje in delo v tohli žganjariji med umazanimi pijanci, med boemi, berači, med lumpenproletarci, delo od ranega jutra do pozne noči, delo, ki so ga spremljali vsi mogoči glasovi, umazane kletvine, grde in ostudne šale, to umazano okolje je v meni postopoma porajalo željo, da bi se ga čim-prej znebil. Prav v tem umazanem okolju se mi je porodila tudi želja po učenju. Toda te želje dolgo časa nisem mogel uresničiti, vendar pa sem se spočetka prav v žganjariji mno-gočesa naučil nehote. Poleg obilice grdega sem se imel priložnost v njej seznaniti tudi z obilico lepega, koristnega in dobrega. Moja otroška pamet je sama izločala grdo, dobro pa ohranila v srcu in v glavi. To me je spodbujalo k učenju ali vsaj k čitanju. Med rednimi gosti, ki so prihajali v žganjarijo, so bili najrazličnejši čudaki. Predvsem se spominjam nekega čudaškega furlanskega berača, ki je redno prihajal v žganjarijo in pri tem, ko je zapravljal priberačeni drobiž, vselej vsakomur pripovedoval, zakaj je pravzaprav berač in da je bil včasih dober delavec. Pravil je, da se Je žena zaljubila v drugega, sam pa se ni znal drugače maščevati kot tako, da je začel najprej piti, potem pa še beračiti. Nič ni pomagalo pripovedovati mu, da je oslarija, kar uganja, in to tem bolj, ker je bil lep, mlad in krepak mož. Lahko se je tolažil le s tem, da je bil v veliki družbi. Drugi žganjarijski junak je bil mali možicelj Carlo Arri-goni, ki je bil posebno ponosen na svoje ime in Je imel tak obraz, kot bi se neprestano smehljal. Tudi on je prihajal v žganjarijo redno popoldne po delu. Bil Je tapetniški obrtnik najslabše vrste. Pil je najnavadnejše žganje, po dva krajcarja Šilce. Prišel je v žganjarijo, odložil tapetniško orodje v kot, si začel zvijati cigareto in potem naročil za dva krajcarja tropinovca. Teh Šilcev za dva krajcarja se je navadno vsak dan precej nabralo. Toda tudi če mu je kdo naročil žganje, je vedno želel le malo Šilce. Bil pa je imenitna osebnost, če je le mogel, je vsakomur na dolgo in na široko pripovedoval, da je Trst ustanovilo trinajst družin (casade) in da je on potomec ene od teh trinajstih družin. Pripovedoval je tako, kakor da bi bil zraven, ko so, po njegovem mnenju, na prostoru sedanjega Trsta zgradili prve tržaške bajte. Ce ga nihče ni nagovarjal, je sedel na klopi in potihoma nerazločno mrmral Tretji tip je bil neki Ernesto Bruni. Tudi tapetnik slabše vrste In vedno brez dela. Ni bil dober. Pripovedovali so, da je sam kriv smrti svoje žene. Živel j.e tako, de je zjutraj nekemu svojemu tovarišu, ki mu je bilo ime Nando, pomagal čistiti parkete v prostorih tržaškega društva Filarmonica, ki bi po naslovu sodeč sicer moralo biti društvo ljubiteljev glasbe, pa so vanj zahajali verjetno večinoma le petični ljudje in kvartači. Ko je končal delo, je šel na trg pomagat branjevkam postaviti stojnice. Prisluženi denar — nekaj desetic — je takoj zapil. To je bil eden od tistih tržaških lumpenproletarcev, ki v vsem svojem življenju verjetno niso nikdar spali dvakrat na eni in isti postelji. Dasi je bil capin in pomilovanja vreden, je bil strupen italijanski šovinist. Iz njegovih ust ni nikdar ušla beseda Slovenec. Bil pa Je zelo načitan. Vsak večer Je po svoje pripovedoval navzočim kakšno povest ali odlomek iz kakšnega romana. Prav iz njegovih ust sem slišal mnogo odlomkov iz najrazličnejših romanov in povesti. Med pripovedovanjem je navadno korakal po žganjariji in živo ponazarjal osebnost, o kateri je pravkar pripovedoval. Po potrebi se je vrgel tudi na tla. S spremenjenim glasom, obrazom in načinom govorjenja je karak-teriziral posamezne osebe. Pomeni, da je mož imel nekaj igralskih sposobnosti, ki pa jih ni znal drugače izkoristiti. Poslušanje teh odlomkov mi je pomagalo, da sem pozneje] ko sem prečital povesti in romane, o katerih je pripovedoval’ te lažje razumel. Takrat sem tudi ugotovil, da je mož pripo-’ vedoval relativno dobro in ustrezno originalom. Poleg naštetih so prihajali v žganjarijo kot redni gostje še drugi prijatelji žgane pijače. Med njimi mojster pleskanja umetnega marmorja Benečan Pietro Bonomo Tudi on je trdil, da pije, ker ga je žena zapustila in šla živet z drugim Verjetno ga Je zapustila, ker je imel raje žganje kot njo Zaradi prevelikega uživanja alkoholnih pijač ga le nekega dne v sosedni žganjariji zadela kap. 8 J nelCega St? tUdi dva čudaSka nemška gosta, ženska In moški. Mirno sta se usedla na klop in se med srebanjem žgane pijače med seboj skoraj skrivnostno pogovarjala Ce ju je kdo ogovoril, mu nista odgovorila. J S pijančki se je po svoje zabaval Vittorio - o njem bo SlSi ŠLB°hh *“ k\je Zdaj temu- drugemu oprezno prilepil na hrbet papir z raznimi napisi, kot npr «Zivio ali «2ivi° slivovka!,»), «živio rum!,) itd. OtrS b t° J ? ° Teselje' Vittorio spuščal pijančke rouku nrihafS T h,rbtlh ob url« k° so po končanem pouku prihajali iz bližnje šole. (Nadaljevanje sledi) pp;morski dnevnik Vreme včeraj: Najvišja temperatura 17.7, najmžja 11,6, ob 19. urj 14,6 stopinje, vlaga 90 odst,, zračni tlak 1010,6 stanoviten, veter 18 km severozahod-nik, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 6. aprila IVO Sonce vzide ob 5.35 in zatone o# 18.39, — Dolžina dneva 13.04. — LU-na vzide ob 10,27 in zatone ob 2.24. jutri, NEDELJA, 7. aprila RADIVOJ NA SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Splošno žalovanje v občinskem svetu zaradi smrti svetovalca dr. Pincherla Zupan Spaccini je podal pokojnikov življenjepis in v znak žalovanja prekinil sejo Prijatelj Slovencev Antifašistični in demokratični Trst je včeraj izgubil svojega idealnega sina dr. Bruna Pincherla. Izgubil je človeka - borca, ki se je že v zgodnji mladosti opredelil za borbeno pot antifašista in ostal na tej poti dosleden in vedno v prvih vrstah do poslednjih dni svojega življenja. Že kot študent je bil med ilegalnimi organizatorji odporništva, skusil je zapore in konfinacije, preganjanja vseh vrst in bolj kot se je predajal svojemu življenjskemu načelu, bolj se je v njem oblikoval in zorel človek izrednih moralnih kvalitet. Kot pristaš in eden izmed vidnih osebnosti italijanskega odporniškega gibanja, je zastavil vse svoje fizične in umske sile za uresničenje idealov svobode in demokracije. v katere je veroval z vso čistostjo svoje človeške veličine, z vso globino svoje nezlomljive vere v zmago pravičnega boja vseh zatiranih in preganjanih. Pa ne samo borca - antifašista! Trst je z Brunom Pincherlom izgubil močno kulturno osebnost, ki je bila mnogim, ki smo ga poznali, morda manj znana, ker je bila v njem kot intimna dvojnost njegovega bivanja. Svoje literarne nagibe je sproščal v poglobljenem štu-diranju del francoskega pisatelja in diplomata Stendhala. V posebni knjigi je zbral svoje eseje o Stendhalu in z njimi opozoril nase evropsko literarno kritiko. Njegova zasebna knjižnica je gotovo med najbolj dragocenimi in izbranimi v Trstu in njegovo prizadevanje za uveljavljanje S veva in Sabe je bilo rezultat globokega prepričanja v vrednost njune literarne podobe. In še je Trst z Brunom Pincherlom izgubil človeka - humanista v najžlahtnejšem pomenu besede. Zlasti delavski, proletarski Trst, tisti, ki mu je bil najbolj pri srcu. Kot zdravnik - pediater je svoje paciente, predvsem otroke, ki jih je ljubil z vsem svojim dobrim srcem, negoval z zavzetostjo zdravnika, z očetovsko dobroto ir. z izkristaliziranim socialnim čutom, ki mu je narekoval, da je za svoje delo le redko jemal plačilo Bil je skratka zaravnik - humanist, zdravnik revnih ljudi, bil jz eden izmed tistih, ki so zdravniški poklic pojmovali v prvi vrsti kot humano poslanstvo. Kot takega smo dr. Bruna Pincherla izgubili vsi meščani našega mesta. Italijani in Slovenci, toda mi Slovenci smo mu dolžni spoštovanje in hvaležnost še za nekaj, kar smo pri njem še posebej občutili in cenili. Dr. Bruno Pincher-le je bil naš velik in do kraja iskren prijatelj. Ne samo sedaj, ko so prijatelji začeli postajati tudi drugi, temveč že takrat ko je prijateljstvo z nami pomenilo nevarno tveganje lastne varnosti, ko je naklonjenost do Slovencev veljala za izdajstvo nekih dozdevno prizadetih nacionalnih vrednot. Kot da bi bilo v tem trenutku se mi zdi, da slišim njegov že lahno utrujen glas bolnega človeka, ko je na zadnji proslavi bazoviških junakov, m katerih nikoli ni manjkal, z globokim spoštovanjem govoril o naših žrtvah in polagal mladim na srce njihov vzgled, kako se je treba boriti za svoj zatirani rod proti fašizmu, ki je največje gorje človeštva. In še mi prihajajo v uho jasne in odločne njegove besede na vsakoletnih komemoracijah Pinka Tomažiča in tovarišev ali pa talcev na Opčinah, ko se je vsakokrat poklonil njihovemu žrtvovanju z vehemenco človeka, vsega angažiranega v pravičnem boju za naše narodne pravice na teh tleh v širšem okviru neprestane borbe proti vsem oblikam zatiranja človeškega dostojanstva, proti vsem oblikam nacionalizma in rasizma, ki še vedno prinašata človeštvu toliko grozot. Povsod, ob vsaki priložnosti, s svetovalskih klopi v občinskem svetu, z govorniških odrov in iz osebnih razgovorov smo čutili v Brunu Pincherlu toplino prijatelja, poštenjaka in resničnega demokrata, brezkompromisnega bojevnika za pravico vseh. ki so pravice potrebni. Zato se z globokim spoštovanjem klanjam' njegovemu spominu ob zavesti, da mu dolgujemo vso našo hvaležnost ne samo za vse kar je za nas čutil, temveč še zlasti za vse, kar je za nas naredil in hotel narediti kot antifašist, internacio-nalist, demokrat in človekoljub. Slava njegovemu spominu! i. k. zamolčati, kar je Plncherle napravil na literarnem področju. Pin-oherle je Imel zbrano na svojem domu tudi najbolj specializirano knjižnico v Trstu. Bil je oboževalec Stendhala. Lansko leto pa se je z objavo knjige o Stendhalu pokazal tudi kot izreden pisatelj. Knjiga Je imela velik uspeh v Italiji in tujini, čeprav je Plncherle skromno trdil, da je samo diletant na literarnem področju. Nato je župan prekinil sejo v znak žalovanja. Pogreb pokojnika bo jutri dopoldne. Sožalje SKGZ Tržaški federaciji Socialistične stranke proletarske enotnost" Trst Ob izgubi velikega človeka, antifašista in borca za pravice vseh zatiranih, Bruna Pincherla, Vam izrekamo izraze iskrenega sožalja. S Pincherlom smo Slovenci izgubili velikega prijatelja, ki ga bomo ohranili v trajnem spominu. Slovenska kulturno gospodarska zveza Na klop občinskega sveta, za ka tero je 16 let sedel pokojni dr. Bruno Pincherle, je bil sinoči položen velik šop rdečih nageljnov, Svetovalci, ki so že zvedeli za ža lostao vest, so tiho in užaloščeni prihajali v sejno dvorano. Kdor pa še ni vedel, da dr. Pincherla ni več, je zaprepaščen ostal, ko je zagledal rdeče nageljne na mestu, kjer je še pred dvema tednoma sedel dobri in nadvse prijazni svetovalec. V sejni dvorani občinske ga sveta, v kateri je običajno še pred začetkom seje vedno zelo živahno, je bilo sinoči tiho, kot da bi bila prazna. Svetovalci, ki so se srečavali, so si potiho izmenjavali po nekaj besed, pogledali na prazno mesto pokojnega dr. Bin cherla in niso mogli verjeti, da ga ne bodo več videli. Vsi, tudi njegovi politični nasprotniki, niso našli besede, s katero bi izrazili o-suplost in žalost nad izgubo svetovalca in človeka, ki je tolikokrat z izredno vnemo zagovarjal koristi mesta, delovnih ljudi in pravice slovenskega prebivalstva. Ko je župan zasedel svoje mesto je takoj izjavil, da mora z globoko žalostjo sporočiti, da je umrl občinski svetovalec dr. Pincherle Pokojnik, ki se je rodil v Trstu 17. junija leta 1903, je diplomiral za zdravnika In se specializiral za pediatra. Za občinskega svetovalca je bil izvoljen prvič leta 1953 na listi dUnita popolare«; leta 1958 in 1962 je bil ponovno izvoljen za sve tovalca na listi PSI; novembra leta 1966 pa je bil izvoljen na listi PSIUP. župan je dejal, da je zelo težko počastiti spomin dr. Bruna Pincherla. Menim, je nadaljeval, da je najbolje, da prečitam nekaj odstavkov iz njegovega življenjepisa, ki je bil napisan za urad za dokumentacijo odporniškega gibanja, Iz katerega je, čeprav ne v celoti, razvidna plemenita osebnost političnega moža. Leta 1925 je bil mladi Pincherle prvič aretiran v Firencah skupno s Carlom Rossel-lijem, Gaetanom Pieracoinijem m Alessandrom Levijem, ker so skupno poskusili počastiti spomin Gia-coma Matteottija. Zaradi tega dogodka so mu v Trstu odrekli službo, nakar se je v začetku leta 1928 zaposlil kot prostovoljni asistent na kliniki v Genovi. Aprila istega leta so ga v Genovi aretirali in ga odpeljali v Milan pod obtožbo, da je bil eden od organizatorjev «Gio-vane Italia«. Zaradi tega so ga izgnali iz genovske klinike, nakar se je odpravil nadaljeval študije na Dunaj, kjer se je srečal z Valentinom Pittomjem. Tu je spozna', tudi nekatere. , avstrijske . socialiste in je ponovno-! "tepostaVil zvezo s Carlom Rossellijem, ki je pribežal Pariz. V tem času je Bruno Pincherle vstopil v gibanje «Giu-stizia e Ldberta«. Ko se je vrnil v Italijo, je ponovno navezal stike z italijanskimi antifašisti. Polagoma se je Pm-cherle prebliževal socialistom. Aktivno je sodeloval pri širjenju antifašističnega tiska, ki je skrivaj prihajal iz Franclje, dokler ga niso junija leta 1940 skupno z bratom aretirala in ga odpeljali najprej v taborišče pri Salernu, nato v taborišče Badia dl Piastra pri Ma-cerati, kjer je bil tudi njegov brat. V tem taborišču, pravi Pincherle v svojem življenjepisu, sem prebil več kot leto dni in sem navezal solidarnostne stike s slovenskimi antifašisti, ki so bili v taborišču. Potem ko so ga izpustili in se je vrnil v Trst je nadaljeval svojo antifašistično dejavnost na Tržaškem, nakar so ga -ponovno aretirali In april v Coroneo zaradi antifašistične manifestacije med Badogliovo vladavino. Po razpadu Italije je odšel v Rim, kjer se je takoj vključil protifašistično gibanje in je v zadnjih mesecih nacistične okupacije vodil ilegalni list Akcijske stranke «L’Italia Libera«. Ko je bil že v Trstu je skupno z bratom in nekaterimi drugimi pro-tifašisti sestavil obširno dokumentacijo o grozotah v tako imenovani «Villa t,riste», kjer je zloglasni fašistični komisar Collotti mučil protifašistične borce. Dokumentacijo so poslali tudi Vatikanu. Nato je župan dejal, da je občinski svet izgubil enega najbolj priznanih članov, ki je z vsem srcem delal v korist mestne uprave. Pincherle, je poudaril župan, je bil izredno pošten, tih in skromen in je zato nemogoče počastiti njegov spomin z nekaterimi priložnostnimi besedami. Pri tem pa ni mogoče TISKOVNA KONFERENCA NA SEDEŽU ZDRUŽENIH PSI-PSDI Počastitev 71 žrtev nacizma na Opčinah Vsedržavno združenje partizanov ANPI priredi v nedeljo, 7. aprila 1966 na Opčiiian s sodelovanjem odporniških organizacij ANPFIA, FIAP in ANEDP, spominsko svečanost v počastitev 71 žrtev nacizma, ob 24. obletnici njihove usmrtitve. Svečanost se bo začela ob 15.30 s polaganjem vencev na spomenik padlih. Govorili bodo uo-linski župan Dušan lovrihu, prot. Fausto Monfalcon in Eugenio Lau-renti. Nastopila bosta zbor •-Vesna« iz Križa in godba na pihala iz 'JTrebč. Trimesečna anketa o delovni sili Od 7. do 13. aprila bodo funkcionarji občinskega statističnega oddelka izvedli trimesečno anketo o delovni 'sili na osnovi reprezentativnega vzorca. Anketa ima namen proučiti vprašanje zaposlitve in brezposelnosti. Občinski funkcionarji bodo v ta namen obiskali 498 družin, ki so jih izbrali iz ana-grafskega seznama stalno bivajočega prebivalstva. Hkrati bodo pristojni funkcionarji izvedli anketo o potrošnji posameznih družin, da se zberejo podatki o razvoju in spremembi potrošnje italijanskega prebivalstva. Občinska uprava pričakuje, da bodo anketirane družine šle na roko pristojnim funkcionarjem, zlasti glede vprašanja potrošnje in ostalih družinskih stroškov. NA POBUDO DEŽELNEGA ODBORNIKA ZA ZDRAVSTVO Včeraj na videmskem gradu začetek tridnevnega zasedanja o prehrani Pozdrav podtajnika Ceccherinija, uvodni govor odbornika Nardinija in prva poročila strokovnjakov Včeraj se je v Vidmu pričelo tri- ležbi najvišjih predstavnikov obla- dnevno zasedanje o prehrani. Uvod no poročilo na njem je imel odbornik za zdravstvo dr. Nardini, ki je med drugim dejal: «Mi pripravljamo material, da bo lahko deželna uprava predala novemu deželnemu svetu Furlanije - Julijske krajine inštrumente za izpopolnitev uredb o prehranjevalni higieni. S tem bomo tudi prispevali za spopolnitev tehničnih, blagoznanskih in gospodarskih dejavnikov, ki niso tesno povezani s higienskim zdravstvenim vprašanjem prehrane, so pa važna podlaga.« S tem so v bistvu povedani smotri drugega deželnega zasedanja za prehrano, ki ga je pripravilo odborništvo za higieno in zdravstvo pod vodstvom dr. Nardinija. Pri tem gre za pereča vpra sanja, kar potrjuje tudi izbira strokovnjakov, ki so podali in bodo še podali poročila. Otvoritvena ceri-monija je bila včerai ob 10. uri v dvorani parlamenta na videmskem gradu. Zasedanje je odprl podtajnik notranjih zadev Ceccherini. Ob ude- iiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiKiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMAi TISKOVNA KONFERENCA V ČASNIKARSKEM KROŽKU Pobude finančne družbe «Friulia» v korist srednje in male industrije Družba je v enem letu svojega obstoja prejela okrog 70 povabil za sodelovanje, za štiri pa je že izrekla pozitivno odločitev V časnikarskem krožku na Kor-zu Italija št. 12 je bila včeraj opoldne tiskovna konferenca, ki jo je sklicalo vodstvo deželne finančne družbe ((Friulia«. Na konferenci sta predsednik družbe dr. M. Malipiero in glavni ravnatelj ing. Bettini prikazala naloge in smotre «Friulie», razvoj dogodkov, ki so pripeljali do njene ustanovitve in razloge, zaradi katerih je bila pred letom dni ustanovljena takšna delniška družba. Dr. Malipiero je kratko orisal gospodarske in upravne momente, ki so narekovali potrebo po ustanovitvi, tega novega instrumenta za pospeševanje gospodarskih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Deželna finančna družba, ki je izrazito javnega značaja, in ki razpolaga z glavnico 7 milijard 495 milijonov lir, zasleduje predvsem naslednje cilje: dajati pobude za ustanavljanje novih in za razširjanje že obstoječih podjetij, olaj ševati njihovo združevanje ter pospeševati vse možne oblike proizvodnega, trgovinskega in tehnološkega sodelovanja, dalje sodelovati pri pobudah, ki imajo za čili strokovno usposabljanje delavcev, in podobno. Predsednik je nato prešel na tehnično plat vprašanja ter navedel, kakšne so oblike in pobude, pri katerih družba lahko sodeluje oziroma bo sodelovala v prihodnosti. Friulia bo sodelovala pri glavnici tistih novih ali starih podjetij, ki bodo nudila jamstvo za redno in zdravo poslovanje. Pri tem pa se ne bo omejevala na pasivno analiziranje prispelih povabil k sodelovanju, temveč bo tudi sama prevzemala nove industrijske in ((terciarne« podvige. Namen Friulie je, podpirati predvsem male in srednje industrijske Dobude, stati ob strani podjetnicam, ne da bi jih zamenjala na vodstvu njihovih organizacij, ter primemo porazdeliti gospodarske dejavnosti med posamezna področja Furlanije - Julijske krajine. Soudeleženci pri podjetjih, pri katerih bo sodelovala Friulia, bodo vedno imeli možnost, da prevzamejo njen delež pri glavnici. S sredstvi, ki se bodo tako vračala v blagajne družbe, bo ta lahko uresničevala nove pobude. Deželna družba deluje kakor rečeno približno leto dni. Kljub tej razmeroma kratki dobi, pa je že trdno stopila na pot, ki si jo je začrtala ob ustanovitvi. Njen organik ,|e zdaj popoln, tako da bo odslej 'ahko še uspešneje opravljala svoje poslanstvo. Do tega trenutka je «Friuilia» prejela 70 povabil k sode- Minister Tolloy bo orisal pomen svoje kandidature Na konferenci bodo tudi predstavili kandidate za poslansko zbornico in senat Socialistična stranka (združeni PSI-PSDI) začne danes svojo volilno kampanjo s tiskovno konferenco ministra za zunanjo trgovino sen. Giusta Tolloya, ki je v Trstu nosilec liste za poslansko zbornico. Konferenci bosta predsedovala sotajni-ka Arnaldo Pittonl ln Pierandrel. Na konferenci bodo tudi predstavili socialistične kandidate za poslansko zbornico in senat. Sen. Tolloy bo orisal pomen svoje kandidature za poslansko zbornico v Trstu, kjer se Je rodil 3. novembra 1907. Tolloy se je udeležil odporniškega gibanja in je bil borec v 8. brigadi «Garibaldl». V letih 1948 in 1953 je bil izvoljen za poslanca v Bologni, leta 1958 pa za senatorja. Leta 1963 je bil ponovno izvoljen za senatorja v okrožju San Doni di Plave. Leta 1964 je postal v vladi leve sredine minister za zunanjo trgovino. Na tem položaju Je močno pospešil trgovinske odnose z vzhodnonemškimi državami, še posebno z Jugoslavijo, ter je poudaril posebne naloge Trsta v politiki boljših odnosov z Vzhodom. V ta namen je ustanovil tudi odbor za gornji Jadran. Danes tradicionalni praznik dreves Danes bodo proslavljali tudi v Trstu tradicionalni spomladanski praznik dreves, ki ga prireja tržaška občinska uprava s sodelovanjem nadzomištva za gozdove. Za letos so izbrali področje na Lovcu vzdolž Ul. Marchesetti, kjer je požar nedavno uničil mnogo dreves. Tu so občinski uslužbenci izkopali večje število jam, v katere bodo osnovnošolski otroci' iz Kjadina in Sv. Alojza zasadili drevesca. Ceremonije se bodo udeležili predstavniki oblasti, župan inž. Spaccini pa bo spregovoril otrokom o vzgojnem pomenu praznika dreves. lovanju.. Večino teh povabil njeni organi na različnih ravneh pravkar proučujejo, v štirih primerih pa je že bila izrečena pozitivna odločitev. Za en primer je občinstvo že informirano: gre za ladjedelnico «Navalgiuliano», ki je vzela v najem obrat «Felszegy» v Miljah, o čemer smo tudi mi obširno poročali pred kakšnimi desetimi dnevi. Druga pobuda se nanaša na družbo STIMAT, to je na tisto družbo, ki naj bi uresničila na našem področju veliko središče za razpečevanje južnega sadja in povrtnine, za katerega je dal pobudo predsednik Shell Italiana ing. Guicciardi in h kateri je doslej pristopilo okoli 40 manjših družb. Vse te družbe se zdaj menijo, kako bodo uresničile to obsežno zamisel— nekako do jeseni pa naj bi se v tem pogledu zvedelo kaj novega. Tretje sprejeto povabilo se nanaša na družbo STI, to je na neko družbo, ki namerava pospešiti in okrepiti tržaško industrijsko prosto cono, ki je zdaj, kakor znano, vse prej nego aktivna in živahna. Pri tej pobudi naj bi sodelovali tudi Tržaška hranilnica in družba SNIA, konkretna rešitev pa bi bila morda v tako imenovanem «leasing», to Je, da bi Friulia s sodelavkami najprej pripravila in potem dala v najem podjetnikom lope in delavnice, zgrajene znotraj obsega industrijske proste cone. Najemniki bi tako lahko proizvajali razne industrijske izdelke v režimu proste cone, to je izven meja italijanskega carinskega območja. Četrto sprejeto povabilo i» se končno nanaša na neko manjše podjetje v Vidmu, ki se ukvarja s proizvodnjo kovinskih elementov. Deželna družba namerava zdaj znatno pospešiti tudi svoje stike s poslovnim svetom: napovedana je vrsta sestankov z industrijci, gospodarskimi operaterji, sindikalnimi predstavniki, profesionisti, itd. Ti sestanki si bodo sledili na trgovinskih zbornicah v Trstu, Vidmu, Gorici in Pordenonu, ter poseben sestanek v Kami ji. Prvi se-stanek bo v Vidmu 29. t.m., nato pridejo na vrsto ostale trgovinske zbornice. Po vsej verjetnosti bo «tržaški» sestanek 10. maja letos. Razgovor Marpillera s predsednikom pristaniške ustanove Deželni odbornik za industrijo in trgovino Marpddlero se je skupno s svojimi sodelavci sestal s predsednikom avtonomne pristaniške ustanove dr. Mariom Franzilom, z ravnateljem te ustanove dr. Er-mannom Claiom in podravnate-ljem inž. Lorenzom Colauttijem, da bi proučil vprašanja, ki se tičejo razvoja mednarodne trgovine v de-želi in povečanja dejavnosti tržaškega pristanišča. Marpillero si je ogledal načrte za ureditev pomola VII. ustreznih naprav ter cestnih in železniških povezav s pomolom. Zatem si je ogledal dela na pomolu VII., kjer sta ga sprejela inž. Finzi, ravnatelj sekcije tehničnega urada za pomorska dela, ter ravnatelj družbe Farsura inž. Simonato. Nato se je odbornik razgovarjal z dr. Franzilom o vprašanjih, ki se tičejo cestnih in železniških povezav, dograditve pomola in njegovih naprav, ureditve mejnega prehoda na Rokovem, predora pod prelazom Mon-te Croce Carnico ter službe posebnih trajektov. Med razgovorom sta se dotaknila tehničnih, gospodarskih in finančnih vprašanj, ki so povezana z raznimi deli, ter ugotovila popolno soglasje med delovanjem pristaniške ustanove in smermi gospodarskega razvoja v deželi. Dvigalo v svetilniku kmalu usposobljeno Namestitev novega dvigala v svetilniku na Greti se vleče že dlje časa. Ker je pristojni občinski odbornik že pred letom dni zagotovil, da bo dvigalo nameščeno najkasneje do pretekle jeseni, je svetovalka KPI Jelka Gerbec ponovno vprašala pristojnega odbornika, kaiko je s to zadevo. Odgovoril ji je podžupan prof. Lonza, ki pravi, da mu je predstavnik podjetja zagotovil, da bodo v prihodnjih desetih dneh končali z deli za namestitev novega dvigala. Novo dvigalo v svetilniku pa ne bo moglo takoj voziti obiskovalcev, pravi podžupan, ker bo treba počakati nekaj dni, da bo podjetje izvršilo kolavdacijo. . Todji prof. Lonza meni, da se bodo obiskovalci svetilnika lahko posluževali dvigala že v drugi polovici tega meseca. S V Ulici Ananian štev. 2 bodo začeli zidati novo hišo. Zato je župan odredil prepoved ustavljanja vozil pred stavbdščem, kjer bodo zidali novo hišo, in sicer ob delavnikih od 8. do 17. ure. sti iz dežele in videmske pokrajine. Na zasedanju, so navzoči tudi predstavniki nekaterih ministrstev in delegati dežel s posebnim statutom. Udeležencem je spregovoril tudi videmski župan Cadetto, ki je dejal, da so Videmčani počaščeni, da imajo lahko v gosteh tako zasedanje. Pozdrave tržaške univerze je prinesel dekan medicinske fakultete iz Trsta prof. Zatti. Podtajnik Ceccherini pa je med drugim rekel, da ne zanima vprašanje prehrane le strokovnjakov marveč vse prebivalstvo. Kot smo dejali že v začetku, je imel uvodno poročilo odbornik Nardini, ki je poudaril naraščajoče zanimanje znanstvenih krogov za vprašanje prehrane. Dokazano je namreč, da je zdravje odvisno tudi od živil, ki jih človek uživa. Slaba prehrana ne pomeni le pomanjkanje redilnih snovi, marveč tudi neracionalno izbiro živil, ki lahko povzroči razne okvare v organizmu. Nardini je zatem dejal, da je v naši deželi zelo veliko število ljudi, ki so stari nad 70 let ter je treba proučiti vprašanje najbolj primerne prehrane zanje. Na koncu je Nardini zaželel kongresistom dobro delo in plodne rezultate. Sledilo je prvo izmed sedmih poročil, ki ga je podal prof. Renzo Vendramini, ravnatelj inštituta za higieno padovske univerze o temi; «Higienske in prehranjevalne plati organizma starih ljudi«. Poročevalec je dejal, da zavzemajo vprašanja starih ljudi vedno večji pomen, ker se prebivalstvo zaradi zmanjšanja števila rojstev stalno stara. Pri tem je treba upoštevati tudi podaljšanje povprečne dolgosti življenja ter veliko število mladih izseljencev. Naravno je, da stari ljudje bolj pogostoma zbolijo kot mladi, toda s primerno prehrano se lahko obolenja omejijo. Staranje je seveda neizogibno, saj je naraven pojav, vendar se lahko vsi neprijetni pojavi, ki spremljajo starost, kolikor toliko omejujejo. K splošni higieni spada seveda tudi higiena prehrane. Poročevalec je omenil zatem prehrano in dejal, da so povečanje telesne teže, pritisk in prevelika količina kolesterola nevarni za ljudi srednje starosti ter je treba tudi omejit; maščobe. Treba je tudi ugotoviti pravilno sorazmerje maščob, . protein in sladkorja v prehrani S hrano je treba zauživati tudi dovolj raznih rudninskih soli in vitaminov. Kar se tiče alkohola, je za stare ljudi koristen, če se uživa v malih količinah. Na popoldanskem zasedanju je prof. Carlo Bianchi govoril o die-tetskih plateh vina in piva s posebnim poudarkom na potrošnjo v naši deželi. Pivo in vino imata tudi re- iiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii||l||||lll|,,MI,u,tlllll|||||||||||||1||||||||||n||||||||||||||||||||||||i|||||| SINOČI V GREGORČIČEVI DVORANI Redni letni občni zbor Slovenskega planinskega društva Za predsednico je bila ponovno izvoljena dr. Sonja Mašera - Pozdravne besede predstavnikov SKGZ, SPZ iz Ljubljane in Sežane Sinoči ob 20.30 je bil v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa redni letni občni zbor Slovenskega planinskega društva, katerega se je udeležilo lepo število članov. Žoor je odprla predsednica dr. Sonja Mašera, ki je pozdravila prisotne in še posebej goste Planinske zvese Slovenije Aleša Kunaverja in dr. Mirka Fetiha, predstavnico Planinskega društva Sežana Jožico Mi-lavčevo in predstavnika SKGZ dr. Angela Kukanjo. Nato so prisotni počastili spomin pokojnega tajnika Alojza Buoika z enominutnim molkom. Predsednica je podala poročilo odbora o delovanju SPD v preteklem letu. Med drugim je dejala, da bi delovanje odbora v tem razdobju lahko označili kot zelo živahno, z novimi idejami in novimi prijemi za bodočnost, vendar brez vidnih konkretnih uspehov. Ta ocena je izzvenela nekoliko negativno, vendar je dr. Mašera pozneje pojasnila, da je skušala predvsem nakazati hibe in napake, ker bodo drugi člani odbora v svojih poročilih prikazali tudi sončne strani društvenega delovanja. Predsednica je še posebej poudarila, da primanjkuje v društvu družabnega življenja, ki bi združilo tržaške slovenske planince ter jih spodbujalo k intenzivnejšemu delovanju. Sledilo je nato poročilo tajnice Silvane Valoppi, ki je podrobno prikazala delovanje na raznih področjih. Nato so bili na vrsti načelniki odsekov: alpinističnega in smučarskega. Sledilo je poročilo blagajnika Stanka Perovska. Prisotne so nato pozdravili: dr. Kukanja v imenu SKGZ, Aleš Kunaver za Planinsko zvezo Slovenije in Mllavčeva za planinski društvi Sežana in Nova Gorica. Goriško Slovensko planinsko društvo je poslalo zboru brzojavko. Dr. Kukanja je poudaril pomembnost planinskega delovanja za obrambo slovenskega življa v Italiji, Aleš Kunaver pa je sporočil, da je upravni oabor SPZ sklenil, da se predstavnik oPD udeležuje sej glavnega odbora. Sledila je diskusija in nato volitve odbora in upravnega odbora. Za predsednico je bila izvoljena ponovno dr. Mašera, v odbor pa: Ivan Višini, Stanko Perovšek, Marko Lah, Vojka Bandelj, Igo Legiša, Helena Trampuž, Majda Pertot, Silvana Valoppi, Jožko MorelJ, Iztok Furlan. Nadzorni odbor sestavljajo: Danilo Micheluzzl, Ivan Vatovec in Jože Cesar. Odbor se bo sestajal vsak torek ob 21. uri. Obširneje bomo o zboru poročali jutri. Obvestilo upokojencem zavarovalnih zavodov zakladnega ministrstva Pokrajinsko ravnateljstvo državnega zaklada sporoča, da dobe u-pokojenci pokojninskih blagajn krajevnih ustanov, ki spadajo pod zavarovalne zavode pri zakladnem ministrstvu družinske doklade za žene, otroke in starše, ki so v njihovo breme. Prizadeti morajo nasloviti na pokrajinsko ravnateljstvo državnega zaklada, ki upravlja njihove pokojnine, prošnje za uživanje te u-godmosti. Prošnjam morajo dodati družinski list, iz katerega so razvidna sestava družin na dan 11. 1967 in morebitne kasnejše spremembe ter izjavo upokojenca, iz katere je razvidno, da ima pravico do omenjenih družinskih doklad. Obrazci za prošnje se dobe v pokrajinskem uradu državnega zaklada. Za morebitne informacije je pokrajinsko ravnateljstvo v Trstu na razpolago občinstvu vsak dan od 9.30 do 11.30 ure. Okrogla miza o temi «Žene in pokojnine» Danes ob 18.30 bo v sejni dvorani trgovinske zbornice okrogla miza o temi «2ene in pokojnine«. Okroglo mizo organizirajo razne ženske organizacije ter Vsedržavna zveza za mir in svobodo. Okroglo mizo bo vodila Letizia Fonda Sa-vlo, poročila pa bodo imeli dr. Bruno Rosatt, direktor zavoda INPS, kap. Carmelo Covelli (CCdL), dr. Gabriella Lenzi Antonini (CISL) in dr. Gennaro Onesti (CGIL). Zaradi volilnih zborovanj Na Trgu Goldoni prepoved parkiranja Zaradi volilnih zborovanj, ki bodo med volilno kampanjo na Tr gu Goldoni, je županstvu sklenilo začasno prepovedati parkiranje avtomobilov ACI na omenjenem trgu od 8. aprila do 24. maja. Hkrati pa bo županstvo dovolilo avtomobilskemu klubu, da si uredi parkirno mesto za omenjeno obdobje na Trgu Tommaseo. dilno vrednost, saj dajeta pri povprečnemu uživanju 240 kalorij na dan, kar pomeni desetino nujno potrebnih kalorij. Seveda pa prevelike količine neugodno vplivajo na jetra, živce in srčno mišico. V naši deželi se popije povprečno od 130 do 170 litrov vina in piva na osebo na leto. O poročilu prof. Bian-chija se je razvila zanimiva in izčrpna razprava. Zatem so sledila sporočila strokovnjakov Benedetti-ja, Binaschija, Strosellija, Bielle, Buccianteja, Gregoriča, Tasce, Mi-claveza, Sussiga, Benija, Fumane-rija in Fasole. Danes ob 9.30 se bo zasedanje nadaljevalo in bo prof. Antonini predaval o kliničnih plateh organizma starih ljudi. E.'no uro kasneje pride na vrsto poročilo prof. Mancinija o pretirani ljudi, starih nad 80 let, v naši dežel) Popoldne pa bo dekan ekonomske fakultete iz Trsta prof. Claudio Calzolari govoril o odnosu med cenami živil v naši deželi in njihovo redilno vrednostjo. Sledda bodo sporočila. Okrogla miza o glasbeni vzgoji v šolah Sinoči je bila v časnikarskem krožku zanimiva okrogla miza o temi «Glasbena vzgoje v šolah«. Sodelovali so prof. dr. Giuliano An-gioletti, šolski skrbnik, prof. dr. Bruno Bidussi, prof na konservatoriju G. Tartini, skladatelj Giulio Viozzi (ki je nadomestil najavljenega Vita Levija) in duhovnik Di-no Faggion, docent na univerzi za glasbeno zgodovino. Predsedoval je predsednik čahnikarskega krožka. Razprava je bila zelo zanimiva, žal le, da je bilo zelo malo občinstva in da je predvsem zaradi tega bila diskusija skromna. Sicer pa bomo o večeru še poročali. Dosežen sporazum na filozofski fakulteti Na filozofski fakulteti tržaške univerze, ki je bila pretekli mesec dva tedna zasedena od študentov, je bil včeraj sestanek med poverjenimi profesorji, asistenti in študenti, ki so se sporazumeli za sodelovanje pri reševanju problemov fakultete. V poročilu, ki so ga izdali po sestanku, so Izrazili željo, da bi prišlo do razširitve fakultetnega sveta, v katerem so seda) zastopani samo redni profesorji. Novi fakultetni svet naj bi sestavljalo na eni strani dvanajst rednih profesorjev, na drugi pa štirje poverjeni profesorji, štirje asistenti in štirje študenti. Ta predlog mora sedaj odobriti fakultetni svet, ki se bo sestal v prihodnjih dneh. Natečaj za šolsko upravno osebje šolski skrbnik sporoča, da je bil v Uradnem listu štev. 77 od 23. marca objavljen ministrski dekret o razpisu natečaja za 30 mest namestnika tajnika — stalež upravnega osebja osrednje uprave ministrstva za javno vzgojo in šolskih skrbništev. Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani v starosti od 18. do 32. leta, ki imajo diplomo višje srednje šole. Rok za predložitev prošnje zapade 22. maja. PD »PROSEK • KONTOVEL* V nedeljo, 7. aprila ob 17. uri v Prosvetnem domu na Proseku Thomas: «0SEM ŽENSK» kriminalna komedija v 3 dejanjih Režija Stane Raztresen V sredo, 10. aprila ponovitev komedije v dvorani prosvetnega društva Ivan Cankar v Ul. Montecchi 6 Vljudno vabljeni! Avstrijski les za žrtve potresa na Siciliji LETOVANJE NA BAŠKEM POLJU PRI MAKARSKI Slovenska kulturno gospodarska zveza priredi v mesecu juliju t. 1. 15-dnevno letovanje na Baškem polju pri Ma-karski. Na razpolago je 12 mest za dečke od 12 do 15 let. Vpisovanje na sedežu zveze v Ulici Geppa 9. Konzorcij jesnili trgovcev in združenje štajerskih žag pri trgovinski zbornici za štajersko deželo (Avstrija) sta nabrala za žrtve potresa na Siciliji 9 vagonov lesa. Tovor so ozrocili na pontebski železniški postaji sinoči ob 5. uri, med manjšo slovesnostjo s katero so hoteli dati poudarka tej humani pobudi. Vagone, natovorjene z lesom, katerega vrednost znaša o-krog 7,5 milijona lir, je prevzel Italijanski Rdeči križ, ki ga je zastopal predsednik organizacije za Furlanijo inž. Gandolini. Les je zdaj na poti proti jugu, kjer ga bodo izročili prefektu mesta Agrigento. Z dobavo omenjene količine lesa so želeli štajerski poslovni krogi doprinesti svoj delež k čim prejšnji rešitvi enega izmed najbolj perečih problemov, ki tarejo žrtve potresa na Siciliji, namreč problem stanovanja. Italija je najvažnejše tržišče za avstrijski rezan les in je zato značilno, da so prav avstrijski poslovni krogi, ki so najbolj povezani s tem tržiščem, hoteli na ta na-cin ^kazati svojo solidarnost s prizadetim prebivalstvom na Siciliji. Obvestilo bivšim avstro-ogrskim vojakom Vsi tisti bivši vojaki avstroogr-ske armade, ki so se že ali pa se še niso zglasili na vojaškem distriktu v Trstu, naj počakajo do konca aprila in se šele takrat zglasijo, v navedeni pisarni nimajo še točnih navodil zakladnega ministrstva o ravnanju glede tega vojaškega postopka. V aprilu Dudo dobili navodila in potem se lahko zglasijo. Tudi tisti, ki su že prejeli kakšne papirje iz te vojaške pisarne se bodo morah še en krat zglasiti v njej da dobijo nove dokumente po novih navodilih. Verdi Danes ob 21. url bo v gledališču «Verdi» drugi koncert spomladanske simfonične sezone 1968. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Luigi Tof-folo. kot solist pa bo nastopil violinist Riccardo Brengola. Program obsega skladbe: Pizzettl — ((Poletni koncert«, Bruch — Koncert za violino in orkester op. 26, Dvorak — Četrta simfonija op. 88. — Pri blagajni gledališča (tel. 23-988) se nadaljuje prodajs prostih vstopnic. Nazlonale 16.00 «Privilege». Paul Jones, Jean Schrimpton. Technicolor, Excelsior 16.00 «Uno sconoscluto in časa«. James Mason, Geraildin Chaplin. Eastmancolor. Fenice 16.00 «Oggi a me, domanl a te«. Bud Spencer, W. Preston. Eden 15.00 «Vivere per vivere«. Režija C. Lelonc. Ives Montand, Annie Gi-rardot. Technicolor. Prepovedano mladim pod 14. letom Grattacielo 16.00 «11 verde prato del-l’amore». Film znanega režiserja A. Varde. Prepovedan mladini pod 18. letom. Hitz (Ulica San Francesco štev 10) 16.00 «11 sergente Ryker». Eksplozivni Technicolor, igra Lee Marvin. ‘ Alabarda 16.30 «Le grandt vacanze«. Zabavni film. Louis de Funes Filodrammatico 16.00 «Domani non slamo piu qui». Ingrid Thulin, R Hoff man. Prepovedano mladini pod 18'. letom. Moderno 21,00 «Non sparate al reve* rendo«. Zabavna revija. Macario, Raffaella Carra. Cristallo 16.00 «lntrlgm al Grand Hotel« Rod Taylor, Catherine Spaak. Technicolor Garibaldi 16.00 «1 morituri«. M, Bran-do, Yul Brynner Capitol 16 00 «L'oro del mondo« K. Povver Al bano 'iechnlcolor ' Aurora 16.30 «Vlolenza per una mo-naca«. R. Schiafflno. Technicolor — Zadnji dan. lmpero 16.30 «Lo stranlero« M Ma-strolanni. Technicolor. Astra 16.00 «Guerra, amore e fuga«. P. Nevvman, S. Koščina. Technicolor. Vittorio Veneto 16.30 <(Milly». J Gra-ce, M. Tivermore. Technicolor. Ideale 15.45 ((Agente 007, si vive solo due volte«. Sean Connery. Technico lor. Abbazia 16.00 «Due stelle nella pol-vere«. Dean Martin, G. Peppard. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Včeraj-danes Z vespo v avto Pri prometni nesreči se Je sinoči laže ranil 62-letnl mizar Luigi Mar-chesan, ki stanuje v Ul. Tor S. Ple-ro 34. Marchesan se je okrog 10.45 peljal na svoji vespi po Miramar-skem drevoredu proti Barkovljam, ko mu je presekala pot slmca 1000, ki je nenadoma zapustila parkirni prostor na desni strani ceste. Ve-spist je tako trčil v levo stran avtomobila, ki ga je vozil 26-letni Ne-reo Bergamasco iz Turriaca, in ranjen obležal na asfaltu. Na kraj so prihiteli agenti prometne policije ter bolničarji Rdečega križa, ki so ranjenca položili v rešilni avtomobil in ga odpeljali v splošno bolnišnico. Tu je dežuraj zdravnik ugotovil ponesrečencu rani In podplutbo na čelu ter rano na desni roki. Marchesana so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer bo okreval v enem tednu. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. aprila 1968 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrle pa so 4 osebe. UMRLI SO: 45-letna Giulia Vecchio por. Merlak, 66-letni Generoso Ma-sieltlo, 80-1 etn a Cecilia Flegar vd. Filipi, 78-letna Giovanna Caduazi vd. Lantizar. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AITEsculapio, Ul. Roma 15. INAM, Al Cammello, Drevored XX. Settem-bre 4. Al la Maddalena, Ul. delj’lstria 43. Dr. Codermatz, Ul. Tor S Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busoltni, Ul. p, Revoltella 41. piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14. Prendinl, Ul. T. Vecellio 34, Serravallo, Trg Ca-vana l. Mali oglasi IŠČEMO VAJENKE trarca 8. IRET. Ul. Pe- Župan, občinski odbor in občinski svetovalci z globokim žalovanjem sporočajo, da je umrl someščan dr. Bruno Pincherle tržaški občinski svetovale« Razdejanje v stanovanju po eksploziji vanjlh seveda ne morejo več prebivati ter si bodo morali drugje poiskati streho. Kot smo že dejali, je eksplozija povzročila preplah in zmedenost, posebno v bližnjih stanovanjih. Govorili smo z možem in ženo, ki skupaj z že doraslo hčerko stanujeta prav v stanovanju, ki je nasproti stopnic pri vhodu v hišo. Tik njunih vrat je vhod v eno izmed prizadetih stanovanj zaradi eksplozije v Toniolovi kuhinji. Vhod v to stanovanje pa je levo ob stopnicah, ki peljejo v prvo nadstropje. Eksplozija je bila tako močna, da je su- nek prišel do stranske stene stanovanja zakoncev, jo tako silno stresel, da se je odmaknila majhna omarica. Na srečo je stena popokala le pri tleh ob vhodnih vratih, žena nam je povedala, da so ravno vstajali, ko je treščilo kot z jasnega neba. Posebno ona je dobila močan živčni šok, katerega posledice je čutila še mnogo ur pozneje. Eksplozija m poškodovala zunanjih zidov stavbe in prav tako tudi ne stropov. Zgornja stanovanja so ostala nepoškodavana, le stanovalci so se močno prestrašili, ker jim Je eksplodiralo pod nogami. flllllllHIIIIllllllllIMlIllinti lil IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH lllim, II, H,HUIIIIIIIII milil lllllll IHIIIIHimHiiHHHiiiHiii IZ DOLINSKE OBČINE VČERAJ ZJUTRAJ Nfl STARI ISTRSKI CESTI Eksplozija gorilnega plina razdejala tri stanovanja in ranila štiri osebe Plin je uhajal skozi slabo priprto pipico plinske jeklenke, eksplozija pa je najbolj verjetno nastala zaradi iskre, ki se je sprožila iz električnega stikala Včeraj zjutraj okoli 7. ure je stranovlta eksplozija povzročila pre-P*ah med še na pol zaspanimi prebivalci v hišah na Stari istrski cesti. Tresknilo je, kakor da bi padla Domba, a iz pritličnih stanovanj v Poslopju št. 5 so zletela na cesto osna ob žvenketu šip. Točno ob je zabrnel zvonec na gasilski Postaji in že minuto Dozneje so gasilci odbrzeli proti Stari istrski cesti. Na srečo jim ni bilo treDa ga-I ,ker eksplozija v stanovanju io-letnega upokojenca Fortunata ooniola in njegove 78-letne žene Giovanne Calligaris ni povzročila Požara. Prizor pa, ki se je nudil v weh pritličnih stanovanjih, je bil na las podoben žalostnim prizorom " voJnei porušene notranje stene ’ Polomljeno in razmetano Pohištvo. Eksplozija je popolnoma PMna vse stene v notranjosti To-niolovega stanovanja, kakor tudi scene, ki mejijo na sosedni stanovanji ter notranje stene v teh. Tako razdejanje je seveda zahtevalo tudi svoje, čeprav lažje poškodovane žrtve. Najhuje je prizadet ^ortunato Tonlol, katerega so prepeljali v splošno bolnišnico na dermatološki oddelek zaradi opeklin 2. stopnje po obrazu in rokah. Ozdravel bo v 20 dneh. Precej hudo je Poškodovan tudi 36-letni delavec Mario Bubola, ki stanuje v enem izmed porušenih stanovanj. Pobit je P? Prs111’ kjer so možne tudi po-rM°?,be na rebrih- N» Pljučnem ki-kem oddelku se bo moral zdra-i,tj 10 dni. V bolnišnico so prepeljali tudi njegovega 73-letnega očeta Zenoneja Bubola, ki je bil tudi ranjen po prsih. Njemu pa so nu-„ ‘1.1® Pfvo pomoč. Prvo pomoč so nudili tudi Toniolovi ženi, ki se bo morala zdraviti zaradi lažjih ope-*un na zatilniku, tri dni. O vzrokih nesreče ni mogoče tr-mti kaj več, kot da jo je povzročila eksplozija plina iz jeklenke v To-molovl kuhinji, že priletna zakonca nista morda dobro zaprla ven-,prl jeklenki in plin je zato uhajati, čeprav verjetno zelo ujcasi. Po več urah pa se ga je nabralo toliko, da je pomešan z zra-a°m predstavljal nevarno eksplo-2™° Z^es- Kak0 pa Je PrlSlo do eksptozjje se morda ne bo nikoli zvedelo. Zelo verjetno je Toniolo-va zena prižgala luč v kuhinji (zate je opečena le po zatilniku in ima usrnojene lase) ter povzročila iskro PJi stikalu. To je bilo dovolj, da se zmes vnela in eksplodirala z vso silo. Že v včerajšnjih jutranjih urah »o imeli gasilci polne roke dela z bustranjevanjem ruševin, ometa In zasilnega zavarovanja porušenih Cez dan pa so se tega dela jbtili delavci ustanove IACP, ki Je mstnik 6-nadstropnega poslopja, še Pozno zvečer so ti delavci pridno uelali, da bi vsaj kolikor toliko zavarovali opustošena stanovanja in popravili razne okvare. Med drugim el eksplozija poškodovala odtočne ro ul domača folklorna skupina pa ma v načrtu kar 30 nastopov. * * * Delavski svet hotela Triglav v ?opru je sklenil naročiti načrte 'zgradnjo zimskega plavalnega ^azena v žusterni pri Kopru. Najete bo izdelalo koprsko podjetje uvest biro do septembra, takoj atem pa bodo začeli z gradnjo. bodo zgradili na prostoru led depandanso in restavracijo ti?ie a Zusterna. Dolg bo 25 meti0''' širok 18 metrov, zrak in vo-0 Pa bodo segrevali po najsodob-rail ■ metodah. Bazen bodo upo-,amjali tudi poleti, ker bo imela sradba premično steno. V PISAKNI OKROŽNEGA SOD1SGA V GORICI Vložene kandidature in znaki za volitve v senat in zbornico Slovenska kandidata za poslansko zbornico sta Marija Selič (KPI) in Josip Cešeut (PSU), za deželni svet pa Marko Waltritsch (PSU) in Jože Jarc (KPI) Na goriškem sodišču so predlo- nih društev, ki delujejo na Gori-žili kandidature za poslansko zbor. , škem. nico in senat skupno z volilnimi | Na tej svečanosti so podelili zla-znaki. Na prvem mestu na gla- : to plaketo društvu UGG, zlato me-sovnioi za senat, je skupni kandi-1 daljo društvu Torriana, srebrno I dat KPI - PSIUP Adelio Albarello,1 plaketo veslaškemu društvu Cosu-na drugem mestu MSI (odv. Almo Iheh ter srebrno medaljo športne-Boni), na tretjem PLI (odv. Ram-1 mu društvu Olimpija za njeno atlet-baldo Zucalli), na četrtem pri , sko ter odbojkarsko delovanje. (dr. Giovanni Manini), na petem Razdelitev nagrad je bila na KD (inf. Ettore Vallauri), na še- šepnem sestanku članov Panathlo-stem PSU (odv. Franco Macoratti). | na’ združuje vse pomembne 10.500.000 lir za organizacijo službe za vzdrževanje čistoče Dolinska občina bo kupila primeren tovornjak v ta namen Ureditev poti iz Prebenega mimo osnovne šole v Mačkovlje Že lanskega oktobra je dolinski občinski svet odobril pravilnik o službi za pobiranje in-: odlaganje odpadkov, do sedaj pa ga pristojni nadzorni organ ni še odobril. V pričakovanju odobritve je občinska uprava vključila v • letošnji občinski proračun izdatek 10.500.000 lir za organizacijo te službe, ki je nujno potrebna v dolinski občini. Občinska uprava namerava kupiti primeren tovornjak, kakor ga imajo druge občine, ter razno opremo za skupno vsoto 7,5 mili Iona lir, 3 milijone izdatkov pa predvidevajo za plače in socialno zavarovanje treh delavcev, ki bodo pri tem delu zaposleni. Omenjene izdatke bo- ® 1. aprilom Je začela delati no-“ poslovna enota podjetja Slav-Ji* Globtur. Skrbela bo za vse ste prevoznih in turističnih u-,‘u8- Naj omenimo, da Je nova -nota že dobila deset modemih tobusov Mercedes, nadaljnjih 12 r** bodo dobili prihodnji mesec, .gristi bodo 7. vesel lem nozdravill 'lis" naPavo 100-sedežnega hidro- težK'" Prejeli ga bodo 12. mala, - ratov»i pa b0 na progi Pulj -ieu “v • Poreč - Portorož - Be-etke - Rimini. Usodni padci ** Padcih v svojih stanovanjih ieh®e včeraj ranile tri priletne o-Z(W, *rt so se morale zateči na davljenje v splošno bolnišnico. na1Na1huJe se je ponesrečila 69-let-1, r“erta Steinnann vd. Cantoni, nart delle Cave N, ki si je pri ste~J,U v spalnici zlomila desno v gnenico. Na ortopedskem oddel. sec*S8 150 morala zdraviti tri me- Desno stegnenico si je pri padcu zlomil tudi 71-letni upokojenec A-dolfo Colarich iz Ul. Piccardi 25, ki si je tudi izvinil desno koleno. Sprejeli so ga v ortopedski oddelek, kjer se bo moral ponesrečenec zdraviti od 8 do 60 dni. Po stopnicah svojega stanovanja v Ul s. Maurizio 11 je padla 61-letna Anna Grisonic por. Sorsi ter si zlomila desno ramo in se udarila po glavi. Tudi njo so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico, kjer bo morala 40 dni ležati na ortopedskem oddelku Preteklo noč so neznanci ukradli fiat 1500, ki ga je bil lastnik, 52-letni uradnik Aldo Gladi, parkiral v bližini svojega stanovanja v Ul. Castagnetto 11. Okradenec, ki je u. trpel približno milijon lir škode, Isto noč ie iz Ul. da Feltre izginil fiat 600, last 30-letne Carmele Valente nor. Ramanelli, ki stanuje v isti ulici na št 7. Skoda zna*a 350 tisoč lir. do krili z izrednim dohodkom, oziroma izkupičkom od prodaje družbi SIOT nekaterih1 - malih poti na območju naftovoda. Občinski svet bo o tej zadevi še razpravljal in sklepal, ko bo "prišla odobritev pravilnika. Kakor po Krasu, tako Je tudi v dolinski občini, zlasti ob nekaterih cestah in ob bregu Glinščice, vedno več kupov papirja, razbitih steklenic. škatel itd., ki jih odlagajo domačini, v mnogih primerih pa gre za odpadke, ki jih pripeljejo meščani. Pričakovati je, da bo dolinska občinska uprava, ko bo delovala služba za pobiranje in odvažanje odpadkov, uredila tudi to zadevo in s primernimi ukrepi preprečila odlaganje odpadkov ob cestah. Med diskusijo o letošnjem proračunu je bil govor tudi o nujnosti popravila poti, ki pelje iz Prebenega mimo osnovne šole v Mačkovlje. Osnovna šola, ki je bila zgrajena v prvih povojnih letih, je namreč približno sredi poti med Prebenegom in Mačkovljami. Ker je pot od Prebenega do šole strma, ozka in v slabem stanju, starši Prebenega nočejo pošiljati več svojih otrok v to šolo in jih raje vozijo v Dolino. Na zadevno pritožbo je župan odgovoril, da bi bila zelo težavna zadeva na kratki razdalji urediti položno cesto, tako da bi lahko po njej vozili avtomobili, v načrtu pa je gradnja turistične ceste, ki bo speljana po drugi trasi in ne bo šla mimo šole. Zaradi tega občinska uprava ne more misliti na ureditev poti iz Prebenega do šole. Na vprašanje glede ureditve ambulante v občinski hiši v Prebene-gu je župan odgovoril, da bi bilo nesmiselno, če bi v ta namen uredili pritličje, prav tako pa ne bi bilo primerno, da bi uredili ambulanto v prvem nadstropju, 'ker bi tako bil Prebeneg ob edino dvoranico. Zaradi tega se občinska uprava zanima, da bi ambulanto uredili v zasebni hiši. kier ie že bila Za poslansko zbornico so bile predložene naslednje kandidature: Mario Marocco iz Gradeža (KD); odv. Enno Pascoli in Giovanni Fon-zari iz Gorice (MSI); Silvino Po-letto, Marija Selič in Giuseppe Fa-bris (KPI); odv. Agostino Majo iz Gorice in Claudio Corradi iz Tržiča (PLI); poslanec Lanfranco Zucalli iz Gorice in Josip Ceščut iz Sovodenj (PSU); Ferruccio Pizzul iz Gorice, Silvio Cumpeta in Giovanni Martinelii iz Tržiča (PSIUP); Augusto Zuberti iz Gradeča in Fe- iz Atocijana (PRI), st^^Hkni predloži-kandi- irafl^^Heželni svet! ali ob tej pri- lice Casonato iz Monarhistična la na Goriške! data. O kandidaturi smo že poročali liki o njih napisali še dve besedi. Na listi KPI kandidira deželni svet svetovalec Jože Jarc, na listi PSU pa pokrajinski odbornik Marko Waltritsch; na ostalih listah ni nobenega slovenskega kandidata. Kandidature še niso bile vložene. Goriška federacija KPI, ki je pred štirimi leti vnaprej zagotovila izvolitev slovenskega deželnega svetovalca, tokrat v svoji uradni predstavitvi kandidatov takšnega zagotovila ni ponovila. Ce k temu dodamo še skoraj gotovo dejstvo, da ne bo več izvolila niti slovenskega parlamentarca in da je tudi izvolitev slovenskega svetovalca na kandidatni listi KPI v Trstu skrajno negotova, s takšnim nenadnim preokretom v politiki do slovenskega izvoljenega zastopstva nikakor ne moremo biti zadovoljni. rano in drugd. Predsednik Panathlo-na cav. uff, Vittorio Gader, kd je predsedoval večernemu slavju, je podal besedo razndm povabljenim gostom. Tako so o pomenu športa spregovorili nadškof Cocolim, delegat CONI Bregant, prelekt Pietro-stefami in Devetag Iz Doberdoba Seja občinskega sveta v Doberdobu bo v sredo 10. aprila ob 20 uri v prostorih občinske knjižnice. S prihodnjim tednom bodo v Doberdobu pričeli izplačevati pokojnine INPS. V ponedeljek 8. aprila bodo izplačevali pokojnine kategorije SO (vdove), naslednji dan 9. aprila pa pokojnine IO (inva- športnike in športne delavce naše pokrajine, in predstavnikov CONI, ter so ji prisostvovali prefekt Pis-trostefand, nadškof Cocolin, deželni odbornik Tripani, podpredsednik dežele Devetag, pokrajinski predsednik Chientaroli, kvestor Chi-nd, predsednik UGG Bigot, delegat CONI Bregant, predsednik mednarodne zveze panathlona Aldo Mai- mil im m m im u mi m iiiiiii iiiiiii Milini n m n um Hiiiimiiiiiiiiiiiiii mi iiuiiiiiimiiiiiiitiiiiiniiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimHiiiiMiiHHiiiMHi umni MODERNIZACIJA CIVILNE BOLNIŠNICE V GORICI NOVI PREDPISI ZA JAVNE LOKALE Skrčenje delovnega časa od dve do štiri ure dnevno Ukrep pa ni obvezen in gostinci lahko sami odločajo v zadevi Goriški kvestor dr. Chinni je izdal odlok, s katerim se daje možnost, da gostinski lokali lahko skrčijo svoj delovni čas od dve do štiri ure na dan. To velja za kavarne, bare, restavracije, gostilne itd. Gre predvsem za poznejše odpiranje in bolj zgodnje zapiranje prizadetih lokalov ter za popoldanski počitek. Kot rečeno pa tako skrčenje delovnega časa ni obvezno ter je dano na voljo prizadetim gostincem, da v zadevi sami odločajo po svoji uvidevnosti. Najvažnejše so naslednje spremembe: 1. Prizadeti lastniki lokalov lahko odprejo svoj lokal eno uro pozneje, kot to določa zimski urnik, ki bo ostai v veljavi še do 15. maja, ali pa poletni urnik, ki bo ve- I ljal od 15. maja pa do 31. oktobra, lidi), ER, EO/Art., SR in Vo/com. I Prav tako bodo lahko zaprli eno NAGRADE CONI Olimpiji podelili srebrno medaljo «Kakor umetnost združuje narode, tako jih tudi šport«, je dejal podpredsednik deželne skupščine odv. Cesare Devetag na svečanosti v hotelu Alla Transalpina v Gorici, na kateri so razdelili nagrade CONI za leto 1967, očividno povezujoč misli, ki jih je izrekel na otvoritvi razstave slovenskih likovnih umetnikov z mislimi, ki so sc mu vsiljevale ob počastitvi šport- Poleti pričetek uresničevanja načrta ki predvideva strošek 1.700 milijonov V bolnišnici, ki je bila zgrajena za 480 postelj, je bilo januarja 700 bolnikov Goriška civilna bolnišnica, kakor v ostalem vse civilne bolnišnice v državi, preživlja dokajšnjo krizo, za katero prav gotovi ni kriva njena uprava. Ni se morda pojavila v tem letu, ampak že pred leti, le da je letos stopila bolj v ospredje. Kriza finančnega značaja ni odvisna od bolniških blagajn, katerih dolg je bil vedno zelo visok — letos znaša 780 milijonov lir — čeprav se je njihov položaj letos popravil zaradi vladnih ukrepov, ampak predvsem od kapacitete civilne bolnišnice, ki je bila zgrajena za 480 postelj, medtem ko se pri sedanjem izkoriščanju slehernega metra nahaja čestokrat v bolnišnici tudi po 700 bolnikov (v letošnjem januarju), h katerim je potrebno prišteti še zdravniško, u-pravno.in pomožno osebje, tako fia je pogostoma v zgradbi tudi do tisoč oseb dnevno. Tolikšno .povečanje števila bolnikov je treba predvsem iskati v težnji bolnikov, ki pred časom niso bili zadostno negovani, da se podvr žejo posebnim pregledom ter se zdravijo v bolnišnici; da se Je povečala mreža zdravstvenih zava- ljudi v sposobnosti civilne bolnišnice, ki razpolaga z dobrimi zdravstvenimi delavci in ki predvsem zaradi nekaterih posebno dobrih oddelkov privablja ljudi tudi iz oddaljenejših krajev. K vsemu temu je potrebno dodati še preosnovo samega poslova nja, ki je še do pred nekaj leti bilo obrtniškega značaja, medtem ko sedaj prav zavoljo vodilnih kadrov, izgradnje objekta, tehničnih naprav, bolniških oddelkov, čiščenja, prehrane, proizvodnje električne energije deluje po pravilih velikega industrijskega obrata. Saj drugače tudi ne more bati, če upoštevamo, kot smo poprej omenili, da je dnevno v zgradbi do tisoč oseb In da presega proračunski promet dve in pol milijarde lir. Gradnja neke bolnišnice pravzaprav ni nikoli zaključena, zakaj bolnišnice ni moč utesnjevati med ‘z:-' dove neke zgradbe -z \ vnaprej določenimi funkcijami posameznih nadstropij in hal, ampak je staln) se razvijajoči organizem, ki se neprestano prilagaja novim potrebam Tako so že v aprilu 1955. leta izdelali splošni načrt za razširitev rovalnlc; da je zelo otežkočer.)1 in modernizacijo bolnišnice, kate-zdravljenje bolnikov doma; da I rega uresničitev bi po takratnJ) zahteva sodobna diagnoza prevoz I izračunih veljala 1.700 milijonov subjekta v bolnišnico in končno | lir; tega denarja uprava civilne tudi zaradi naraščanja zaupanja bolnišnice ne bo vzela samo v iiiiiiiriiiiiieči vi nila prst men kolesje. Za 15 dni pa so pridržali zdravljenju M letnega Luigija < ligarisa iz Locnika. Ul. Maronc 1. Ko se je prejšnji večer pe s fiatom 110(1 iz Gorice proti mu, je .in prehitevanju nekega vornjaka blizu doma onemoi pred f-očnikon zavozil s ceste, tem se je udaru v lobanjo in v | ni koš ter si povzročil tudi noi nje poškodbe. Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici so c rovali: uslužbenci Pro loco v C lici 5000 lir; družina Schiroli 500 Italo Cossar in Giovanni Coss 20.000; Emma in Edda Ria 10.00 Ada Cossar in dr. Luigi Mau 5.000 in polk. Campanelli in | spa 2000. TEKMOVANJE ZA EVROPSKI POKAL NARODOV Danes » četrtfinalu Bolgarija-ltalija jutri v Boljuncu Zarja-Breg Bo Union ustavil Nabrežince? Bolgarija je na domačem igrišču zelo nevaren nasprotnik SOFIJA, 5. — Italijanska državna nogometna reprezentanca je tudi danes opravila lažji trening, kot poslednjo pripravo za nogometno tekmo, ki jo bo odigrala z Bolgarijo v tekmovanju za pokal evropskih državnih reprezentanc. Trener Valcareggi je pustil Rivero in Pic-chija počivati, ostalih šestnajst reprezentantov pa je razdeljenih v dve ekipi — po vrsti razgibalnih vaj — odigralo krajšo trening tekmo. Trajala je skupno eno uro. Temu treningu je na tribunah sledilo nič manj kot 10 tisoč gledalcev, torej še enkrat več, kot včerajšnjemu. Tekma z Bolgarijo bo za italijansko reprezentanco zelo težka. «Az-zurrl» so v povojnih letih nastopili v Sofiji le dvakrat, vendar na ti srečanji nimajo lepega spomina. 11. decembra 1960 je italijanska mladinska reprezentanca po prvem polčasu že vodila s 4:0, ko so jih mladi Bolgari v drugem polčasu prisilili k izenačenju 4:4. Tri leta kasneje 7. decembra 1963 je italijanska B reprezentanca doživela enega izmed svojih najtežjih porazov. Čeprav Je v tekmi z Bolgarijo B prva prišla v vodstvo, Je srečanje zgubila s 5:1. Italijanski nogometaši so zdaj torej tretjič v Sofiji. V prvem četrtfinalu sl bodo skušali pripraviti izid, ki bi jim skupno z rezultatom v povratni tekmi omogočil napredovanje v polfinale tega tekmovanja. Za Italijo je tekma izredno važna. Ne le zato, ker doslej v tem tekmovanju še nikoli ni prišla tako visoko, ampak tudi, da bi si popravila svoj mednarodni ugled, ki se je po dogodkih v Middlesbroughu temeljito zmanjšal. Kot imajo italijanski klubi v svetu velik ugled, je to pri reprezentanci prav obratno. Zato se je v mednarodnem evropskem svetu že uveljavil rek, ki pravi, da so italijanski nogometaši v klubski majici levi, kot «azzurri» pa — jagnjeta. Nasprotniki Italijanov: Bolgari sicer niso moštvo izrednega slovesa, vendar pa njihova kakovost stalno rase. To so že dokazali z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo, kjer so izpadli iz izločilne Skupine le zato, ker so naleteli na izredno težke nasprotnike, kot so Brazilija, Madžarska in Portugalska. V letošnjem tekmovanju za evropski pokal pa se je reprezentanca z Balkana izredno izkazala. Ne le, da je pripravila z izločenjem Euse-bijeve Portugalske veliko presenečenje, ampak je tudi v štirih osvojenih in dveh neodločenih tekmah SlllllllutllllllllllllllllHIIIllllllllliiiilllliiidUiiiiiiiiii DOMAČI ŠPORT Danes v soboto, 6. aprila 0DR0JKA Moška D liga Ob 21. uri v Miljah GASILCI TRST B — BOR B • • • Jutri v nedeljo, 7. aprila Ob 8.30 v Gorici v Ul. Puccini OLIMPIJA — GASILCI (Gorica) • • * Ob 10.30 v Vidmu, Ul. Pradamano CSI FRIULI — KRAS * * • Ženska B liga Skupina D Ob 10.30 v Dolini BREG — AGI • • • Ob 10.30 v Sacilah CASAGRANDE — SOKOL NOGOMET II. amaterska kategorija Ob 15.30 v Sv. Lovrencu S. LORENZO — VESNA • • * III. amaterska kategorija Ob 8.30 v Trstu pri Sv. Ivanu GRETTA — PRIMORJE Ob 10.30 v Boljuncu ZARJA — BREG • • • Ob 13.30 v Trstu, Ul. Flavia ALABARDA B — PRIMOREC • • • Ob 15.30 v Nabrežini AURISINA — UNION * • • Mladinski pokal Menon Ob 8.30 v Boljuncu BREG — S. SERGIO »nobenega poraza!) dala kar 10 golov, prejela pa je le dva. čeprav torej italijanski nogometaši pričakujejo z zaupanjem potek tega srečanja, pa je Bolgarija vendarle moštvo, katerega ni mogoče podcenjevati, posebno ne na njegovem domačem igrišču. Italijani najslabši nogometni strelci STOCKHOLM, 5. — švedski časopis Kvaells-Posten Je na podlagi podatkov, ki jih je zbral o nogometnih napadalcih raznih držav v minulih državnih prvenstvih, sestavil posebno lestvico iz katere je raz- vidno, kateri strelo! so najnevarnejši Podatke so zbrali iz prvoligaških prvenstev v 17 evropskih državah. Za najboljše strelce so se izkazali Škoti, za najslabše pa — Italijani. Lestvica je namreč taka: 1. škotska 3,5 gola poprečno na vsaki tekmi 2. Zahodna Nemčija 3,3 3. Anglija, Avstrija in Bolgarija 3,1 6. Švica 3 7. Portugalska in CSSR 2,9 9. Belgija, Grčija, Nizozemska, Jugoslavija, Španija in Vzhodna Nemčija 2,8 15. Franclja 2,6 16. Poljska 2,4 17. Italija 2,1 gola na vsaki prvoligaški tekmi. iifiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitinmiiiiiiiiiiimiiiHiiUHMHimimiHiiiiHiiiiiiii Tudi Francija in Jugoslavija v borbi za vstop v polfinale Obračun dosedanjih srečanj je ugodnejši za «plave» MARSEILLE, 5. — Tudi Jugosla- I sta se ekipi sporazumeli za prijavlja in Francija se bosta pomerili v teljski rezultat: neodločeno. Tudi prvem četrtfinalu tekmovanja za pokal evropskih državnih reprezentanc. Obe enajsterici sta se doslej ob raznih prilikah srečali 16-krat. Jugoslovani so izšli iz teh tekem kar 8-krat kot zmagovalci, 5-krat so bili boljši Francozi, trikrat pa Catania — Reggiana 1 X Foggia — Venezia 1 Lecco — Catanzaro X 1 Livorno — Genoa I Messina — Potenza 1 Modena — Perugia 1 X Novara — Padova X 1 2 Palermo — Monza 1 Verona — Piša X Bieliese — Treviso 1 Empoli — Prato 1 X Siena — Anconitana 1 Cosenza — Lecce 1 X 2 nr § m f j 1. — prvi 'C' l 1 drugi 2 X 2. — prvi 1 drugi X 3. — prvi 1 drugi 2 4. — prvi X X drugi 1 2 5. — prvi 2 1 drugi 1 X 6. — prvi 1 2 X drugi 2 1 X OBVESTILA TELOVADNI ODSEK SZ BOR sporoča, da bo v ponedeljek, 8. t.m. odpadla otroška telovadba na stadionu «Prvi maj». ŠD POLET OPČINE sporoča, da jutri odpade iz tehničnih vzrokov plavalni tečaj. Ker je tržaški pokriti bazen ob nedeljah zjutraj pogosto zaseden, bodo od danes 6. t.m. dalje vaje za vse otroke samo ob sobotah popoldne od 14. do 15. ure. Šd Sokol obvešča da bo odhod izleta v Sacile Jutri ob 6.30 s trga pred cerkvijo v Nabrežini. razlika v golih je doslej bolj po-voljna za Jugoslovane v razmerju 28:25. Trener jugoslovanske reprezentance Mitič še ni določil uradne postave svojega moštva, ki bo igralo proti Franciji. Skoraj gotovo pa bodo «plavi» igrali tako: Pantellč, Fazlagič, Holcer; Djordjevič, Paunovič, Mihajlovič. Mušovič. Muse-mič, Osim, Trivič in Djajič. V četrtfinalu tekmovanja za pokal evropskih državnih reprezentanc bodo razen tekme Bolgarija-ltalija in Francija-Jugoslavlja odigrali še naslednja srečanja: Angli-ja-španija 8. maja v Madridu povratna tekma (prva: 1:0 za Anglijo) ; Madžarska-Sovjetska zveza 4. maja v Budimpešti in 11. maja v NOGOMET lil. AMATERSKA KATEGORIJA Za Trebence in Prosečane jutrišnja nastopa zelo pomembna Jutri bo na sporedu sedmo povratno kolo prvenstva III. amaterske kategorije. Po predvidevanjih to kolo ne bi smelo biti preveč ugodno za naše enajsterice. Kljub temu pa lahko pričakujemo požrtvovalno igro vseh, saj si žele vse — iz tega ali onega vzroka — izboljšati položaj na lestvici. ALABARDA B — PRIMOREC: Težka naloga Trebencev. Po treh zaporednih srečanjih na domačih tleh, bodo Trebenci tokrat gostovali pri žilavi enajsterici Ala-barde B. Primorec je zaključil prvi del prvenstva skupaj z Unionom na predzadnjem mestu lestvice, s petimi točkami naskoka pred Gretto. Zadnji slabi rezultati pa so položaj Trebencev poslabšali, saj imajo zdaj samo še eno točko prednosti pred Gretto. Primorec bo zato skušal tudi v jutrišnji tekmi napeti vse sile za dosego točk, saj jih res nujno potrebuje. Osvajanje točk pa seveda ne bo lahko, saj jih potrebuje tudi Alabarda B, ki je solidna ekipa, a jo na lestvici samo za eno mesto nad Primorcem, pa čeprav s petimi točkami naskoka. Moštvo Alabarde B sestavljajo v glavnem le rezervni igralci prve ekipe. Slabi rezultati B ekipe gredo predvsem na račun dejstva, da mora to moštvo od časa do časa zalagati s svojimi boljšimi igralci prvo ekipo, ki igra v I. amaterski ligi. Če pa zaigra B ekipa v popolni postavi, potem je to za vsakogar težak nasprotnik, zato bi bili gotovo Trebenci jutri zadovoljni tudi z eno osvojeno točko. ZARJA — BREG: Brežani imajo večje možnosti. Boljunški pravokotnik bo jutri priča slovenskega derbija. Ker_ je Zarja v zadnjem času zabeležila več neuspehov, Brežani pa so še vedno na drugem mestu lestvice, bo za obe moštvi izid te tekme zelo važen. Brežani bodo na svojem igrišču sicer «gostje», toda ker bodo imeli podporo domačega občinstva Moskvi); Itallja-Bolgarija 20. apri- in so na svoje igrišče navajeni si la povratna tekma v Italiji. j gotovo ne bodo dovolili spodrsljaja. ki bi bil zanje v prizadevanjih pri lovu na vodečo Aurisino, usoden. Trenerja še nista objavila postav svojih enajsteric, saj imata oba odprtih več vprašanj. Trener bazoviške ekipe še vedno tehta svoje rezervne igralce, s katerimi naj bi nadomestil odsotne nogometaše iz standardne postave. Brežani pa imajo težave z Vižintinom, ki je bil izključen preteklo nedeljo. Čeprav so torej Brežani teoretično favoriti, pa je v tem srečanju vendarle mogoč tudi drugačen izid.. AURISINA — UNION: Prestižni nastop Podlonjercev. Aurisina, pri kateri bo gostoval Union, ima na lestenci kar 14 točk več od svojega jutrišnjega nasprotnika. Po zmagi nad Primorjem je morala Nabrezincev visoka. Zato mirno pričakujejo jutrišnjo tekmo. Vendar pa nj ko prav Pi vaku račum dosegel izj zato pa bo trišnji tekmi' bi zmaga n^tfjeno 1 nad Aur io, da ne bi lah-n prekrižali pr-in sicer letos ni ezultatov, prav to moštvo v ju-vse od sebe, saj Aurisino temeljito dvignila ugled ekipe iznad Sv. Ivana. Favoriti so vsekakor Nabre-žinci, vendar pa če nalete Podlo-njerci na dober dan bi lahko prišlo tudi do presenečenja GRETTA — PRIMORJE: Prosečani favoriti. Po nedeljskem spodrsljaju proti prvemu z lestvice bodo Prosečani jutri gostovali pri najslabši ekipi tega prvenstva, Gretti. V tednu dni torej skok od najvišje do najnižje uvrščenega nasprotnika. Za Primorje se je letošnje prvenstvo nekako že zaključilo, vsaj kar se tiče možnosti za osvojitev prvega mesta. Ostalo je le še upanje na drugo iiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiinmiiiHiiiimiiimiiiMiiiiiiiHiiKUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM ODBOJKA MOŠKA D LIGA Nastop zgoniškega Krasa v Vidmu v prvem kolu letošnjega prvenstva Še dve slovenski šesterki v D ligi: Olimpija (Gorica) in Ror R (Trst) Drevi, oz. jutri se bo začelo mo-1 ško odbojkarsko prvenstvo novoustanovljene D lige, ki nekako u-streza lanski deželni C ligi. Do tega preimenovanja je prišlo v okviru širše preureditve raznih odbojkarskih prvenstev. Letošnje prvenstvo se je začelo precej pozno in ker nastopa v tej ligi kar devet šesterk iz tržaške, goriške in videmske pokrajine se bo tekmovanje zavleklo tja prav do polovice junija. Razveseljivo je, da so med devetimi ekipami v tej ligi letos kar tri slovenske: zgoniški Kras in go-riška Olimpija, ki sta že lani nastopali v C ligi in novinec Bor B, ki si je priboril pravico do nastopa v tem tekmovanju z drugim o-svojenim mestom na lanskem promocijskem prvenstvu. Se dva novinca sta letos v tem prvenstvu: go. riški AGI, ki je na lanskem promocijskem prvenstvu zmagal in pa druga postava tržaških gasilcev, ki je lani nastopala v višji ligi. Lanski zmagovalec C lige tržaški ACE GAT je zaradi pomanjkanja denarnih sredstev odrekel sodelovanje v tej ligi in bo nastopal na promocijskem prvenstvu. Predstavnik zgoniške občine Kras se je na lanskem prvenstvu kar dobro izkazal. Na končni lestvici je zasedel tretje mesto. Izsilil pa bi lahko še precej boljšo uvrstitev, če ne bi odigral tako razoča-rajočega prvega dela prvenstva, ko je zaradi slabe forme po nepo- trebnem zapravil nekaj dragocenih točk. Tudi letos obstaja bojazen, da bi se ne ponovilo isto, vendar pa bi imeli predstavniki zgoniške občine tokrat tudi nekaj olajševalnih o-koliščin. Predvsem je ta ekipa v zadnjih sezonah zgubila nekaj svojih igralcev. Zadnji se je poslovil Stanko živec, ki je oblekel vojaško suknjo. Vodsto šesterke je bilo tako prisiljeno ekipo pomladiti, da bi pomašilo nastale vrzeli. Zato bodo letos v prvi šesterki nastopali kar trije igralci iz mladinskega mo-štva. Mladi debutanti še kar dobro obvladajo odbojkarsko tehniko, ne manjka jim niti dobre volje, nimajo pa še potrebnih izkušenj, kar bi lahko bilo za moštvo včasih tudi usodno. To so dokazale tudi nekatere predprvenstvene tekme, v katerih so včasih krasovci zaigrali z res neverjetno zmedo v svojih vrstah, kar je tudi odraz še ne-izpdljenega sistema igre. Zato si igralci Krasa pred začetkom prvenstvenih srečanj ne delajo iluzij glede svoje končne uvrstitve. Bil bi namreč že velik u-speh, če ba belordeči ponovili lansko uvrstitev na tretje mesto. V prvem kolu bo Krasova šesterica gostovala v Vidmu proti CSI Friuli, proti kateremu je v lanskem prvenstvu doma gladko podlegla, v Vidmu pa ga je po izredni igri premagala s 3:2. Prognoze napovedujejo tudi za jutri zelo ((vročo« tekmo, toda če bi slovenska ekipa zaigrala s koordinirano igro v polju, zmaga Zgondčanom ne bi smela uiti. Seveda pa so prognoze tvegane, saj letošnja realna moč nasprotnikov ni znana. V jutrišnji tekmi, ki bo v Vidmu v telovadnici v Ul. Pradamano ob 10.30 bodo Krasove barve branili tile igralci: Miloš Budin, Wal-ter Kobal, Bruno Milič, Edi Škrk, Ladi Budin, Zvonko Simoneta, Lue-jan Milič, Ladi Wilhelm in Boris Simoneta. — bs — mesto. Za dosego tega pa se bo morala proseška ekipa temeljito potruditi, saj je trenutno na lestvici kar tri točke za drugouvrščenim Bregom, za proseškim Libertasom pa le dve točki. Če rdeče-rumeni žele še nadalje ostati v borbi za častno mesto vsekakor ne smejo več tvegati niti ene same točke. V jutrišnji tekmi sta za Primorje obe točki vsekakor dosegljivi, še več: skoraj «mora» ju osvojiti. Z zmago nad Gretto bi ekipa namreč vsaj delno odpravila malodušje, v katero je zapadla po porazu z Aurisino. Spored jutrišnjega kola bosta dopolnili srečanji: TECNOFERRAMENTA - ROIA-NESE, kjer bi se verjetno obe ekipi zadovoljili z razdelitvijo točk, in LIBERTAS - RIJPINGRANDE, kjer domačini sicer računajo na obe točki, ne smemo pa pozabiti, da pravijo letos njihovim nasprotnikom «ekipa neodločenih izidov*. B. R. Jutri v Risanu tekma Risanese-Juventina Marušič, Pavlin, Brisco, Ferfolja, Nanut, Tabaj, Makuc, Marvin, Tomažič, Collini, Milocco in Marson so igralci Juventine, ki se bodo zbrali jutri ob 13.30 na trgu v štandrežu, od koder bo odhod v Risano. Tam se bo ekipa pomerila z Risanese v tekmi, ki se bo pričela ob 15.30. štandreški navijači upajo, da bo Juventina obdržala formo, ki jo je pokazala v nedeljo, ko je zmagala proti prvi v lestvici, namreč Dolegnanu. Vendar pa je že v navadi, da ekipa ne more nastopiti dve nedelji zaporedoma z isto postavo, ker je vedno nekaj igralcev odsotnih zaradi službe, bolezni ali izključitve. Tako bo tudi tokrat štandreška enajsterica brez nekaterih nogometašev, ki so nastopili v nedeljo. Vrnil se bo sicer Tabaj, a še ni znano kje ga bo trener uporabil, saj ni igral že nekaj nedelj. Tudi za trenerja Marsona odločitev ni lahka, predvsem ker bi rad na vsak način ohranil ekipo v popolni formi in v^JJiflabolj učinkoviti postavi. Mladinci bodo ob 10. url zjutraj odigrali svoj derbi s Sovodenjcd na njihovem igrišču, kamor bodo odšli z igrišča v štandrežu, kjer se morajo zbrati ob 9.15. D. R. AEK osvojil pokal pokalnih prvakov ATENE, 5. — Grško moštvo AEK Je osvojilo pokal evropskih državnih prvakov. V finalnem srečanju so Grki premagali češkoslovaško ekipo Slavijo iz Prage z 89:82 (47:38). PLANINSTVO OBČNI ZBOR SPOT Uspešna sezona smučarskega in alpinističnega odseka Zakaj FISI noče sprejeti smučarskega odseka SPOT? w " v ^, -S Gneča krog žoge na tekmi Primorje Aurisina Sinoči je bil v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa v Trstu redni občni zbor Slovenskega planinskega društva Trst. Poleg drugih poročil, ki so izpričala veliko aktivnost tega društva v minuli poslovni dobi, sta o smučarskem in alpinističnem odseku poročala načelnika obeh odsekov Jožko Mo-relj, oz. Igor Legiša. Poročili sta zajeli aktivnost obeh sekcij, iz Moreljevega poročila pa je bil zlasti razviden nerazumljiv, že kar sumljiv odnos italijanske zimskošportne zveze FISI do prošnje SPDT za vpis smučarskega od. seka v to vsedržavno športno zvezo. Poročilo smučarskega odseka: Kot prvo želim podati kratek pregled našega, žal, dolgotrajnega vpisovanja v FISI, ki je bil v preteklem letu najvažnejši problem smučarskega odseka. To pa zato, ker je vsa naša dejavnost na tekmovalnem področju v Italiji pogojena prav od tega vpisa. Ne moremo se namreč udeležiti nobene tekme, če ni naše društvo član Smučarske zveze. Kot verjetno veste, smo že 18. oktobra 1966 dostavili prošnjo za vpis z ustreznimi dokumenti odgovornemu organu v Vidmu, od koder pa so ti papirji prišli v Trst, kjer so obtičali eno leto, kljub našim številnim intervencijam. Končno je po več kot enem letu decembra 1967 deželni odbor FISI («Comitato zonale«) ugodno rešil našo prošnjo, kar pa bi moral potrditi še zvezni odbor v Milanu. Ta pa nam je sporočil, da naš vpis ni bil potrjen, ne da bi navedel kakršen koli razlog, ki je dovedel zvezni odbor do tega, za nas tako nepričakovanega ukrepa. Seveda smo takoj protestirali z ustreznim pismom v katerem smo zahtevali pojasnila itd. Prejšnji mesec smo dobili v odgovor sporočilo, da je odločitev zveznega odbora nepreklicna in da nam niso dolžni dati nikakšne motivacije. Tako nam ni preostalo nič drugega kot predložiti priziv na CONI kot je predvideno po statutu FISI. Upamo, da bomo vsaj tam uspe- li. Vsekakor pa se ne mislimo vdati in bomo storili vse, da se bodo končno naši smučarji le začeli udeleževati tekmovanj v okviru FISI ter branili tudi v tej športni disciplini barve slovenskega društva. Kot pripravo na zimovanje Je odsek organiziral jeseni na stadionu «Prvi maj« predsmučarsko telovadbo, ki jo je prizadevno vodil prof. Bojan Pavletič. Zal udeležba ni bila zadovoljiva; težko je namreč dobiti primeren prostor ob primerni uri, ki bi odgovarjala tako vaditelju kot udeležencem. Od 26.XII.1967 do 2.1.1968 smo imeli zimovanje v Kranjski gori v počitniškem domu Zrenjanin, kjer je bilo nastanjenih 31 udele-ženoev. Poleg tega pa so stanovale pri zasebnikih še 3 družine. Smučarski tečaj sta vodila 2 smučarska učitelja iz Idrije, ki sta udeležence razdelila v tri kakovostne skupine, tako, da je vsakdo dobil svojim zmožnostim primeren pouk. Snežne razmere so bile v začetku bolj slabe, toda okoli Novega leta je zapadlo kar za cel meter svežega snega. V načrtu smo imeli tudi predvajanja zanimivih in poučnih smučarskih filmov, ki pa so zaradi tehničnih ovir odpadli. Prav gotovo pa so bili v glavnem vsi udeleženci z zimova-njem zadovoljni. Ista učitelja sta vodila tudi naš štirinedeljski tečaj v Črnem vrhu nad Idrijo, ki se ga je udeležilo poprečno 15 smučarjev. 21. I. je odsek organiziral v Črnem vrhu tekmovanje v veleslalomu, kot pripravo na II. ZSI. II. ZSI zamejskih Slovencev so bile tudi letos na smučarskih terenih pri Črnem vrhu, to pot v dveh dneh. Doseženo je bilo rekordno število prijavljenih udeležencev (na startu jih je bilo nekaj manj) iz 9 društev. Tekmovali so v štirih disciplinah, t. j. v slalomu, veleslalomu, teku na 2 km ter štafetnem teku na 3 km, v dveh moških, dveh ženskih kakovostnih kategorijah ter v naraščajniki, ki je bila ločena v 3 starostne skupine. Letos je bil prvič uveden štafetni tek, medtem ko je odpadlo sankanje zaradi neprimernih snežnih razmer. Organizacija je bila letos nekoliko pomanjkljiva, (treba jo bo prihodnje leto bolje izpeljati) a tekmovanja so se le v redu zaključila. Zmagovalci so prejeli pokale (prehodnega najboljše društvo, manjša dva pa najboljši smučar in najboljša smučarka), medalje in diplome, vsi udeleženci pa so se lahko videli na filmskem platnu. 25. januarja je bila v tej dvorani okrogla miza s temo: «Pomen in razvoj zimskih športov v zamejstvu«, ki jo je vodil izkušeni športnik smučar in alpinist Jože Cesar. Ker je bil glavni namen te debate osvetliti vse možnosti razvoja smučanja med našo mladino, smo izrecno povabili k udeležbi vse profesorje telovadbe naših šol, žal pa so se odzvali le trije. Nekaj zaključkov okrogle mize: treba je organizirati več tečajev za osnovnošolsko mladino, saj je mlad človek v predpuberteti najbolj dovzeten, da se česa priuči in je njegov organizem takrat posebno potreben gibanja na svežem gorskem zraku. Gotovo bi bilo koristno prirediti v jesenskem času sejem rabljene smučarske opreme, ki ji otroci tako hitro dora-ščajo in s tem povzročajo staršem gmotne težave. Za tak sejem bo naše društvo pred novo zimsko sezono vsekakor poskrbelo. Za popularizacijo smučanja je naš odsek poskrbel s prirejanjem smučarskih večerov, na katerih je naša članica Selma Micheluzzijeva prikazala več zelo lepih barvnih filmov, posnetih na I. in II. ZSI, na veleslalomu pod Jalovcem, v Dolomitih, na Kaninu, Višarjah in drugod, štirikrat so bila predvajanja v tej dvorani, po enkrat pa na sedežu Sd Breg, na sedežu KASTE v Kulturnem domu in v Slovenskem kulturnem klubu v Ul. Doni zet ti. Poročilo alpinističnega odseka: V začetku preteklega leta smo se člani alpinističnega odseka resno oprijeli dela: vsakdo je skušal napraviti čim več! Predvsem je bila važna v tem letu propaganda, da bi pritegnili čim več mladih oziroma novih članov. S tem nismo imeli posebnega uspeha, kajti slovenska tržaška mladina še vedno skeptično gleda na tako delovanje v planinah. Kljub temu nam je uspelo pridobiti nekaj mladincev, ki so se nam pridružili, se vestno urili in ob zaključku sezone pokazali dovolj spretnosti. V lanski sezoni smo opravili 18 vzponov, od katerih je bilo pet četrte težavnostne stopnje, ostali pa tretje. Naj omenim, da nas je slabo vreme letos zelo oviralo, saj smo zaman odšli dvakrat v Sap-pado, na Vršič, Seli o Neveo in na Antelao. Število vzponov res ni veliko, moramo pa upoštevati, da šteje naš odsek le štiri člane in tri pripravnike. Od teh jih pa nekaj ni plezalo, ker so bili bolni ali službeno zadržani. V tej plezalni sezoni smo imeli prvi in edini incident. Ko je naveza Dana-Igo plezala južno «di-rettissimo« na Montaž, se je tik pod izstopom odtrgal kamen in laže ranil Dano. Trije naši člani so se udeležili tečajev in taborjenj SPZ Tom in Dana sta bila gosta celjskega Planinskega društva za teden dni na Korošici, Igo pa je bil devet dni v alpinističnem taboru pod Mon-tažem. Tu je z Marjanom Klemenčičem iz Celja preplezal orvenstve-no smer na Veliki Nabois. Po končani plezalni sezoni smo organizirali krst pripravnikov alpinistov z družabnim večerom. Ob tej priliki smo izdali prvo številko našega glasila AO, ki prinaša društvene novice. Upam, da se bo s povečanjem naročnikov naš listič izpopolnil. Pred nekaj dnevi smo objavili program plezalnega tečaja, ki bo obsegal teorijo in vadbo v Glinščici. Prvič bomo odšli v Glinščico 21. aprila in vpisovanje v plezalno šolo je v polnem teku. STEFAN OLIVIER UL NOVI ŠEF ii::::::::::::::! Mož, ki je stal pred vrati, je bil okroglega obraza, hudobno se je smehljal. Sonce je svetilo na njegovo rdečo kravato. Bil je administrativni direktor Briitsch. ((Gospod direktor,« je spregovoril Neugebauer, ko je obešal brisačo na kljuko, «s čim vam lahko ustrežen?« «Rad bi govoril z vami, doktor,« je odvrnil Briitsch. «Ali imate trenutek časa?« «Prav zdaj?« je vprašal Neugebauer, «saj veste, da privatni pacienti neradi čakajo.« «Vem,» je rekel direktor. Njegov glas se ni skladal z obrazom, «saj imajo tudi hujše bolečine kot pacienti zavarovanci.« Moža sta se spogledala. Nenadoma je Neugebauer postal radoveden, kaj kolega pravzaprav hoče. 2e dolgo časa sta se pogovarjala le po telefonu, zdaj pa je tu Briitsch osebno. Kaj če gre za imenovanje šefa zdravnika? «Prav.» Neugebauer je pogledal sestro, ki se je obrnila in tiho zaprla vrata. Direktor je čez mizo pomolil polo papirja. Pismo mestnega sveta, oddelka za ljudsko zdravstvo. Pisemska glava, datum, podpis, žig — vse, kakor je treba. Zadnji, drobceni žarek upanja je ugasnil v Neugebauerju, ko je bral; S 1. julijem 1956 bo dr. Willem Feldhusen, član učnega osebja medicinske visoke šole, prevzel oddelek za porodništvo in ginekologijo kot šef zdravnik. Neugebauer ni bral naprej, pismo je takoj vrnil. «Vidim, da ste zadovoljni« je pripomnil Briitsch, «zares je bilo nekoliko preveč za vas. čas je že, da dobimo novega šefa.« «Da,» je odvrnil Neugebauer. Cigareto potrebujem, si je mislil. Toda ne smem. Posvetovalne ure. «žal mi je, da niste bili vi srečnež,« je nadaljeval Briitsch in se še naprej smejal. «Vem, da vam je žal,« je rekel Neugebauer, «a upajva, da boste to preboleli. Zdaj pa vas moram prositi, da me oprostite. Delo imam.« Direktorjeva plešasta glava Je pordečela. Ni se več smejal. Hitro se je obrnil in odšel proti vratom. Za seboj jih je zaloputnil. Neugebauer je obsedel. Roke so mu obležale na mizi. Ura pred njim je enakomerno tiktakala. Sanje so minile. Ko so se vrata plašno odprla, je hitro vstal. Trkanja ni slišal. «Kaj je?« je odsekano vprašal. Sestrine oči so bile zbegane. ((Oprostite... mislila sem... gospa Maurer...« Doktor se je hitro zbral. «0, seveda, naj vstopi.« Ko je vstopila Marianne Maurer, se je že popolnoma obvladal. Vstal je in se nasmehnil. Poletna obleka se ji je tesno prilegala. Bila je lepa. Njen obraz je bil tako mladosten, da bi marsikdo pomislil, da bi za poroko potrebovala varuhovo dovoljenje. Zdelo se je, kot da njene oči neprestano iščejo zaščitnika, njene roke so bile nemirne kot roke mladega dekleta ob prvem sestanku. Neugebauerja je nenadoma prevzelo sočutje, rad bi ji pomagal. Prijel jo je za roko in ji pogledal v obraz. Nato jo je peljal k naslonjaču. «No, kako je z vami?« Slekla je rokavico. «Tako, kot je bilo,« Je odvrnila, ne da bi ga pogledala. Počasi je prikimal, tak odgovor je pričakoval. «V tem primeru, gospa Maurer...« je dejal. «No, najprej poglejva.« Medtem ko jo je preiskoval in so njegove roke otipavale tumor, je pozabil na Brtitscha in pismo. Ko je bila preiskava končana, je stopil k umivalniku. Med umivanjem je vprašal: «Gospa Maurer, boste lahko prišli čez tri tedne?« V ogledalu je videl, kako se je prestrašila. ((Mislite... na operacijo?« «Mhm.» Tako se je zbala, da ni mogla spregovoriti, čez čas je Neugebauer vprašal: «Je vaš soprog z vami?« Prikimala je. Odšel je v čakalnico. Dobro oblečen mlad mož je hitro vstal. «Gospod Maurer?« «Da.» Neugebauer mu Je položil roko na ramo. «Prosim, ali bi vstopili in se nama pridružili?« Marianne Maurer je stopila proti možu. Njen obraz je bil še vedno bled. ((Potrebna je operacija.« Maurer se je obrnil k Neugebauerju. «Ali je nujna?« «Nujna,» je odvrnil Neugebauer. «Tega ni dobro zdraviti.« «In... kaj je — to?« ((Benigni tumor v mišičnem tkivu maternice. Raste počasi, toda raste. Prej ko se ga iznebimo, bolje bo. In lažje.« Maurer je prijel ženo za roko, gledal pa je Neugebauerja. «In potem bova še... kako je glede otrok?« ((Seveda bosta lahko imela otroke,« je odgovoril Neugebauer. «Moja žena je imela enako stvar, zdaj pa imava štiri živahne otroke. Lahko vam rečem, da so včasih še preveč živahni.« Zasmejal se je. Maurerjev obraz pa je ostal nespremenjen. «Ali ne bo treba odstraniti maternice?« «Ne,» je odvrnil Neugebauer, «včasih v resnih primerih, jo moramo odstraniti, toda vaša žena ima sorazmerno majhen tumor, in to na ugodnem mestu.« «Upam, da ni...« je nenadoma vprašala Marianne Maurer «Ni rak,« je mimo dejal Neugebauer, ((premladi ste ii dobrega zdravja. In tumor raste prepočasi. In ni na praven mestu, če bi bil rak, bi morali takoj nekaj ukreniti Poiu trišnjem.« Stvarne besede so učinkovale. Maurer se je vzravnal ii obraz se mu je začel vedriti. Obrnil se jc k ženi. «Dobro dogovorimo se. Kdaj boš prišla v bolnišnico?« Poizkusila se je zasmejati. «Ali bi se me rad znebil?) ((Nesmisel!« že je imel v roki koledar. «Glej, prihodnj ponedeljek, to bo drugega.« «Oh, tako kmalu?« «To je čez teden dni. Tako boš spet kmalu pri meni.) «Prav», se je oglasil Neugebauer izza mize. Mariane je hitro pogledala svojega moža. «Toda, Klaus petega je očetov rojstni dan.« Bilo ji je všeč, da je naši! izgovor. Neugebauer je takšno zgodbo že poznal. Maurer je nagubal obrvi. «Kaj mislite, doktor?« ((Mislim, da to lahko upoštevamo, ker gre za očeta. Či bi šlo za tetko, bi morala počakati.« Marianne ga je hvaležno pogledala, prst njenega mož! pa je drsel po datumih. «Prav, odložimo za teden dni. Tore v ponedeljek teden. To je devetega. In operacija?« ((Verjetno v četrtek,« je odvrnil Neugebauer, advanaj stega.« Maurer se je negotovo nasmehnil. «Bolje kot v petek trinajstega.« Ko je Neugebauer zapisoval ime Maurer pod datum 1 knjigi obiskov, ga je spet zabolelo. Zabolelo kot poprej. 1 četrtek dvanajstega julija. Ne boš je operiral ti, si je mislil Novi mož bo to storil. Doktor Willem Feldhusen. Pogle dal jo je. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO- TRST — UL MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečno 800 Ur -* vnaprej četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 lir SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za viak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 lir beseda — Oglasi' za tržaško' in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri ((Societk Pubblioltk Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst