Poštnina plačana v gotovini
Cena 1.50 din
^^^fe^H ^^1 ^I^^^I^L     I^^^H^^^^h ^b^K ^P^
lzhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša
mescčno po poSti 5 din, v Celju z do-
stavo na dom po raznašalcih 550 din, za
inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava:
Celje. Strossmayerjeva ul. 1, pritličje.desno //
Telefon St. 65 // Račun pri poStnem cekov-
nem   zavodu   v   Ljubljani   Stev.   10.666   //
Leto XX.
Celje, petek IS. novembra 1938
Stev. 47,
0 naši kulturnosti
Celje,  18.  novembra.
Cloveku, ki zvesto prebira naše dnev-
no časopisje, se stori milo pri srcu, ko
čita slavospeve naši slovenski samobit-
nosti in kulturi, v isti sapi pa poroca-
jo ti listi pod senzacionalnimi naslovi
c ubojih, roparskih umorih, po katerih
si zločinci olajšajo svojo vest in operejo
svojo
o neverjetni fantovski podiv-
janosti, ki je že kar na dnevnem redu
in se redno končuje z zverinskhni po-
kolji, pri katerih igra glavno vlogo al-
kohol in — nož! Nehote se človek vpra-
ša, ali sta morda alkohol in nož znaka
slovenske samobitnosti in kulture?! Ce
pa obsojamo zločine, ki jih dnevno re-
gistrira naše časopisje, mi sami, ki smo
jih že vajeni, koliko bolj jih morajo ob-
sojati tuji narodi, ki ne poznajo pre-
komernega uživanja alkohola kot na~
rodno  bolezen!
Nastane vprašanje, kdo je temu kriv
in ali se tem žalostnim pojavom res ne
da odpomoči?
Sokrivdo za vse te pojave nosijo ti-
sti činitelji, ki imajo' narod v svoji po-
polni oblasti. Odkrito priznavamo, da
prav nič ne zavidamo tern
naroda pijancev, prctepačev in ubijal-
cev častnega                          naslova    in
jim prepuščamo, da spravijo pijanče-
vanje, divjaške poboje, umore in div-
JaStva fantov, ki se proslavljajo z no-
žem, v sklad z našo kulturo, o kateri
kriče na vsa usta izvestni politični kro-
gi, ki se bore za ljudske glasove in
vlogo.
Da se odpravijo vsi nekulturni po-
javi med našim narodom, je potrebna
temeljitejša in boljša vzgoja naše mla-
dine. Te vzgoje pa ne dajejo narodu
samo učitelji, ki uče šolsko deco pisa-
nja, čitanja in računstva, ampak še v
večji meri tisti odgovorni činitelji, ki
imajo pod svojim vplivom našo šolskim
klopem že odrastlo mladino, ki stoji pc-
polnoma pod njihovim vodstvom v raz-
nih društvih in organizacijah.
Koliko zaslug pa so si stekli ti
naroda za povzdigo ljudske morale
in narodove izobrazbe, izpričujejo naj-
bolje in najzgovorneje vsakodnevni zlo-
čini ralajših generacij, ki so vzrastle
ravno pod njihovim preizkušenim du-
ševnim in                   vodstvom!
Pri tej priliki pa moramo z zadovolj-
stvom in ponosom ugotoviti, da je slo-
venska mladina, ki se zbira okrog po-
nosnih sokolskih praporov, daleč od teh
in slienih zločinov, o katcrih čitamo
dnevno v naših časopisih, in da je rav-
no sokolska organizacija, ki jo v zad-
njih letih z izvestne strani tako ogor-
čeno napadajo, vzgojila elito našega
raroda, s katero se lahko ponaša ne sa-
mo sokolska organizacija, temvec naša
država pred vsem kulturnim svetom!
Izven sokolskih vrst pa najdemo med
mlajšo generacijo razmeroma malo re-
snione morale in kulture. Uspehi, ki jih
je dosegla viteška sokolska organizaci-
ja na kulturnem, prosvetnem in nacio-
nalnem področju, ji dajejo pravico in
legitimacijo, da ohrani to velevažno
vsenarodno vzgojno funkcijo kot prvo-
vrsten vzgojni činitelj ter resnični in
pravi voditelj našega naroda!
Le z vztrajnim in smotrnim delom,
kakor ga izvršuje sokolska organizaci-
ja. bomo dvignili narod kulturno na
stopnjo modernega in sodobnega pro-
svetljenega naroda ter odpravili žalost-
ne in nekulturne pojave, za katere no-
sijo polno moralno odgovornost oni ta-
ko zvani                 našega naroda, ki se
bore predvsem le za njegove glasove in
udobnl ' položaj, s katerega
gledajo s pomilovanjem in zaničeva-
njem na ubogo zapeljano ljudstvo, ki
tava v temi, zaostalosti in podivjano-
sti.
Vzgajajmo narod, zlasti našo mladi-
no, ki je bodoči nosilec narodove bit-
nosti in kulture — čeprav ne nosimo
častnih             i          naslovov — zlasti
potem, ko odraste šolskim klopem, ter
jo vodimo v življenje, ki bo vredno kul-
Delovanje našega učiteljstva
Sresko društvo JUU v Celju je zboro-
valo 12. t. m. ob udeležbi 162 učitelj-
stva. Predsednik g. Roš je uvodoma
posebej pozdravil 11 na novo vstopivših
članov in članic. Nato; se je spominjal
dogodkov izza zadnjega zborovanja v
juniju, zlasti onih v bratski CSR. Ob
20 - letnici obstoja Jugoslavije, ki je
ustavila proces raznarodovanja Sloven-
eev s pomočjo tujih šol na bivšem Sta-
jerskem, je prikazal stanje našega šol-
stva in položaj stanu. Omenil je bližnjo
20-letnico smrti Ivana Cankarja. Ob
»Popotnikovi« 60-letnici je iz njegovega
I. letnika, ki je izhajal v Celju, citiral
zanimive odstavke, ki označujejo dobo,
idealizcm in svobodoljubje slovenskega
učiteljstva. Izmed domačih sotrudnikov
I. letnika živita še v Celju g. Tomo
Grah in v Zalcu g. Anton Petriček. Iz-
rečena je bila iskrena poslovilna beseda
g. Lušinu, ki je bil iz Braslovč preme-
ščen v Dolnjo Toplo reber. Prečitano je
bilo zanimivo pismo učitelja g. Rössner-
ja iz moravske banovine. O banovinski
skupščini JUU v Ljubljani je poročal
g. Jagrovič, o burni glavni skupščini v
Zagrebu pa g. Hajnšek.
Sledil je društveni občni zbor. Iz taj-
niškega poročila g. Jagroviča je bilo
razvidno, da je imelo društvo v pretek-
lem šolskem letu 206 članov in je bilo
na 6 zbor o van jih z 8 predavanji 956
navzočih. Gosp. Zdolšek je v blagajniš-
kem poročilu izkazal 36.244 din dohod-
kov in 35.503 din izdatkov. Gosp. Gobec
je navedel, da ima društvena knjižnica
572 del. Na predlog ge. Schreinerjeve
za nadzorstvo je bila upravi soglasno
izrečena razrešnica. Volitev ni bilo, ker
je odbor voljen za 3 leta in njegova
funkcijska doba še ni potekla.
Prof. dr. Fran Zgeč je predaval »O-
nalogah sodobne vzgoje«. Prikazal je
agonijo proizvajalnega sistema družbe
in v zvezi s tem pretrese, ki se odražajo
v sodobnem vzgojstvu. Ugotovil je te-
melje vzgoje in njena pota, po katerih
naj človeštvo varno dospe v dobro bo-
dočnost. Doidatno je prečital psihološko
črtico »Sestrica«, ki obravnava enega
izmed problemov mladinske vzgoje. Za
svoja izvajanja je žel mnogo odobra-
vanja.
Za odsek učiteljic je poročala gdč.
Zupanova. Stavila je predloge za na-
čin izvedbe akcije za pomc« slovenski
mladini v siromašnih obmejnih predelih.
tlčiteljstvo bo to akcijo izvedlo in do
10. decembra poslalo zbrana darila
(oblačila, živila in knjige) gdč. Ivanki
Zupančičevi v Celju. V okviru te akcije
je članstvo takoj zbralo 250 din.
Nabavo velikih stenskih zemljevidov
celjskega sreza, ki jih izda Učiteljska
tiskarna, je »clam in občinam priporo-
čal g. Pogačnik. Nova pravila Učiteljske
samopomoči je tolmačil g. Volavšek. O
Slovenski šolski matici je referiral g.
Gobec.
Sprejeti so bili naslednji sklepi:
1.   Obsojamo neparlamentarno posto-
panje manjšine, s katerim je povzročila
razpust glavne skupščine JUU v Zagre-
bu. Po novih pravilih JUU naj se pre-
nese glavno delo organizacije na bano-
vinske sekcije.   Učiteljstvo  naj  bo  kot
stan strnjeno le v stanovski organizaciji
2.  Materiaini položaj učiteljstva    ka-
kor državnega uradništva sploh je zelo
težak. Uradništvo je prezadolženo, uči-
turnega naroda! Delujmo vztrajno na
tem, da se ustanove za našo mladino
ljudski izobraževalni tečaji, v katerih
ne bodo učili mladega človeka samo
boljše pisave in Čitanja, ampak ga bodo
navajali k treznosti, štedliivosti, mo-
ralnosti in izboljšanju naših slabih in
zaostalih gospodarskih razmer, kcneno
pa ga bodo ueili tudi krščanske ljubez-
ni do bližnjega, ki ga je treba ljubiti,
ne pa živalsko ubijatl!
Le tako bomo vzgojili narod, ki bo
resnično kulturen in bo tako zasluženo
zavzemal dostojno inesto v družbi osta-
lih kulturnih narodov.
teljska deca s podeželja je v nevarno-
sti, da se ne bo mogla šolati v mestih.
Učiteljstvo nosi v svojem javnem delu
velike materialne žrtve. Možnost njego-
vega stalnega strokovnega izpopolnje-
vanja je ogrožena. Prosimo za nujno
potrebno povišanje prejemkov aktivnim
in upokojenim državnim nameščencem,
za izenačenje prejemkov vseh učiteljic,
za vrnitev doklad za učiteljske žene in
za priznanje pravice do doklade tudi za
deco učiteljic. Takoj naj se izvedejo na-
predavanja vseh, ki so pravico zanja
že doseglj.
3. Uradne sreske učiteljske konferen-
ce, ki se vrše letno dvakrat, nalagajo
učiteljstvu znatne denarne žrtve, ki jih
ob svoiih sedanjih prejemkih le težko
zmore. Zato naj se učiteljstvu zopet
prizna pravica do dnevnic in povrnitve
stroškov za posečanje teh obveznih
sreskih konferenc.
Politični pregled
X Hudi uUrepi proti Zidom v Nem-
čiji. Po odredbi nemške vlade morajo v
Nemčiji živeči Zidje, ki so nemški dr-
žavljani, do 1. januarja 1939 likvidirati
vse svoje trgovske, obrtniške, bančne in
druge obrate. Zidovski lastniki trgovin
in drugih lokalov, ki so bili razdejani
ob priliki zadnjih protižidovskih izgre-
dov v Nemčiji, morajo vso nastalo
škodo popraviti na lastne stroške. Za-
varovalnice morajo vso zavarovalnino,
ki bi jo morale izplačati oškodovanim
lastnikom lokalov, izplačati državi, ker
je vsa zaplenjena v korist države. Ra-
zcn tega morajo Zidje, ki so nemški
državljani, plačati kot globo za zidovski
atentat na nemškega poslaniškega taj-
nika Ratha v Parizu eno milijardo mark
V Nemčiji je prepovodano nadaljnje iz-
hajanje vseh židovskih listov, revij, ča-
sopisov in knjig. Prepovedan je tudi
vsak uvoz židovske literature. Zidom je
prepovedan vsak obisk gledaliških pred-
stav, kinematografov, javnih prireditev,
plesov, razstav in sploh vseh kulturnih
prireditev, ki so namenjene nem-
škemu narodu. S tem so Zidje v
Nemčiji docela izločeni iz gospodarske-
ga in javnega življenja sploh.
X Sporazum mod Cchi in Slovaki. V
torek je bil po večtedenskih posvetova-
njih dosežen med zastopniki Cehov in
Slovakov sporazum glede ureditve
ustavno-pravnega položaja Slovaške.
Slovaška dobi avtonomijo na osnovi ta-
ko zvanih žilinskih sklepov Slovakov.
Skupna bodo samo ministrstva za zu-
nanje zadeve, za narodno obrambo, za
skupne finance in po naknadnem spo-
razumu še prometno ministrstvo, vsi
ostali resori javnc uprave na Slovaškem
pa bodo prešli v delokrog slovaške sa-
mouprave.
x Nova bolgarska vlaila. Vlada dr.
Kjuseivanova je v ponedeljek zaradi
poraza v sobranju podala ostavko. No-
vo vlado je sestavil v torek zopet dr.
Kjuseivanov. V novi vladi so štirje novi
ministri, med njimi dva poslanca.
X Novo madžarsko vlado je v torek
sestavil dosedanji predsednik Bela Im-
redy. Nova vlada pomeni okrepitev Im-
redyjevega kurza in nadaljevanje dose-
danje zunanje in notranje politike.
Domače vesti
—  Jabilejni sokolski zlet v Ljubljani.
Prihodnje leto bo v Ljubljani velik ju-
bilejni sokolski zlet v proslavo 75- let-
nice ustanovitve prvega sokolskega
društva na slovanskem jugu, ki je bilo
ustanovljeno v Ljubljani. Glavni zletni
dan bo na Vidov dan.
—  Sokolska tribuna v Mariboru zgo-
rela.   V  ponedeljek   okrog   20.30  se   je
vnela tribuna na letnem telovadišču So-
kolskega   društva   Maribora-matjce     v
Mariboru. Požar je docela uničil tribu-
no in v njej spravljeno telovadno orod-
je. Ker sumijo,  da je  tribuno zažgala i
ff         ^
XOKOLADA
S ČAJHIM
MASLACEM
»UM ION iPKUAum
zločinska roka, je bila uvedena uradna ,
preiskava. Nekateri ljudje, ki so bili ob
izbruhu požara v bližini letnega telova-
dišča, so izjavili, da je zaplapolal v sre-
dini tribune modrikast plamen in kraa-
lu zajel vso tribuno. Škodo cenijo na
približno 80.000 din, zavarovalnina pa
znaša samo 20.000 din.
—  Direktor    železniške   direkeije    v
Ljubljani  Fran  Bončina je    upokojen.
Na njegovo mesto je imenovan za di-
rektorja inž.  Rudolf Kavčič,   dosedanji
pomočnik direktorja,  za pomočnika  di-
rektorja pa je imenovan Fran Hojs, do-
sedanji načelnik prometno-komercialne-
ga oddelka železniške direkeije v Ljub-
ljani.
—  Volitev v Pokojninski zavod. Dne
14. t. m. je poteklo pet let,  odkar je
bila izvoljena sedanja uprava Pokojnin-
skega zavoda v Ljubljani.    Najkasneje
do  14.  novembra mora predsednik za-
voda razpisati volitve delegatov za obč-
ni zbor Pokojninskega zavoda. Na pod-
lagi  letošnjega  finančnega   zakona  pa
ima minister za socialno    politiko    in
ljudsko  zdravje  pooblastilo,    da    izda
uredbo o spremembi načina volitev de-
legatov za občni zbor, toda samo glede
členov 25.  in  26.  statuta.  Druge  spre-
membe niso dovoljene. Hkrati z razpi-
som volitev se mora sestaviti tudi se-
znam vclilnih upravičencev. Predsednik
zavoda določi volilno komisijo, v kateri
so poleg predsednika zavoda še 4 člani,
ki jih izvoli upravni odbor iz svoje srede
—  Vsem izvoznikom sadja v Nemčijo
v  vodnost.  Zavod za, pospeševanje  zu-
nanje trgovine v Beogradu opozarja vse
izvoznike jabolk, da se je dogodilo več
primorov,  ko  so bila poslana  naša ja-
bolka v Nemčijo brez    fitopatološkega
potrdila. Zavod  opozarja,  da v bodoče
pošiljke brez tega potrdila ne bodo pu-
šocna v Nemčijo. Fitopatološko potrdilo
mora biti izdano na mednarodnem for-
mularju in mora biti spisano    tudi    v
nemškem jeziku.
Koncert CPD
Celjsko pevsko društvo je priredilov
v soboto zvečer v veliki dvorani Narod-
nega doma dobro obiskan koncert, ki je
bil združen s proslavo 10-letnice udej-
stvovanja g. Peca Segule kot pevovod-
je CPD. Spored koncerta je obsegal na-
še umetne in narodne pesmi, ki jih je
Celjsko pevsko društvo v teku let Že
izvajalo. Najprej je nastopil mešani
zbor, ki je discipliniran in vravnovešen
ter prožen in dinamičen. Zbor je pel v
splošnem točno in solidno. Najbolj so
ugajale Foersterjeva »Ljubica«, Savi-
nova »Večernica« (ob spremljevanju
pianistke gdč. Milene Oražmove) in
Adamičeva »Kresovale tri devojke«.
Po nastopu mešanega zbora je pred-
sednik CPD g. prof. Fink v lepem go-
voru orisal požrtvovalno, vztrajno in
uspešno delovanje pevovodje g. Segule
v zadnjih 10 letih, v katerih je vodil
g. Šegula pevski zbor od uspeha do
uspeha. CPD je priredilo pod vodstvom
g. Segule v zadnjih desetih letih 27 sa-
mostojnih koncertov v Celju in 13 v
raznih krajih izven Celja, nastopilo je
štirikrat v zvezi z drugimi pevskimi
druetvi in na treh župnih koncertih ter
sodelovalo pri več kot 100 nacionalnih,
kulturnih, humanitamih prireditvah ter
Stran 2.
»NOVA   DOB A«
Stev. 47.
pri prireditvah Sokola, Družbe sv.  Ci-
rila in Metoda in protituberkulozne li-
ge. Poleg neštetih mešanih  in moških
zborov je naštudiral g. Šegula tudi več-
je vokalno-instrumentalne skladbe. Celj-
sko  pevsko  društvo  spada   danes  med
upoštevane  pevske zbore.    Prejelo    je
tudi odlikovanje z najvišjega mesta in
je na glasbenem festivalu v Ljubljani
zasedlo drugo mesto.  Gosp. Seguli    so
čestitali k njegovemu jubileju Ipavčeva
pevska župa v    Mariboru,    predsednik
Glasbene Matice v Celju g. dr. Orožen
in  rodbina  pokojnega  skladatelja    dr.
Antona Schwaba.  Predsednik g.    prof.
Fink  je  iskreno  čestital  slavljencu  in
mu obljubil pevsko zvestobo v    imenu
vseh pevk in pevcev, nakar je prejel g.
Segula od CPD srebrn  lovorjev venec.
Ko so se ovacije polegle,    je    zapel
moški zbor društveno geslo »Kdor naš
si, z nami poj!«, ki ga je napisal pesnik
Anton Aškerc  in  uglasbil prof.    Fink.
Moški zbor, ki je dobro vpet in zveni
polno, je po odmoru zapel Jerebovi »0
kresu« in »Pelin roža« z lepim bariton-
skim solom g. Romana MarčiČa. Mešani
zbor je izvajal pet skladb, izmed kate-
rih je treba podčrtati Pregljevo »O, da
je  roža  moje   srce«,  Mirkovo     »Sunce
jarko«   z  lepim  sopranskim   solom   ge.
Rajhove in Schwabov »Potrkan    pies«.
Za zaključek je izvajal mešani zbor ob
spremljevanju pianistke gdč. Oražmove
Schwabovo   melodiozno   »Rajanje     pod
lipo«  in  »Kneza Volkuna«  s prijetnim
tenorskim  solom g. Telča. Pevski zbor
in pevovodja sta bila deležna prisrčnih
aplavzov.
Po koncertu so bile izročene 8 pevcem
in 2 pevkama, ki sodelujejo že več kot
20 let pri CPD, zlate kolajne in diplo-
me Jugoslovenskega pevskega saveza.
Po kratkem nagovoru predsednika g.
prof. Finka so prejeli iz rok ge. Peerove
odlikovanja: gg. Ivan Likar, profesor
Konrad Fink, Fran jo Jager, Anton
Oražem, Ivan Orožen, Karol Perc,
Stanko Perc, dr. Stefan Rajh ter
ge. Jerinova in Vidmajerjeva. Nato je
društveni podpredsednik g. prof. Mli-
nar orisal zasluge predsednika g. prof.
Finka za CPD. Z zlato diplomo in ko-
lajno je JPS odlikoval tudi umrla člana
CPD gg. Srečka Zalokarja in J. Jagodi-
ca. Odlikovanje je bilo izročeno rodbi-
nama obeh pokojnikov.
Franc Pušnik — 70-letnik
Celje, 18. novembra.
Gosp. Franc Pušnik, gostilničar in
posestnik na Teharju pri Celju, bo do-
polnil jutri 70. leto svojega ižvljenja.
Jubilant se je rodil 19. novembra 1868.
v Bezovici v konjiškem srezu kot sin
mlinarja. Ze v mladih letih je izgubil
očeta in kot najstarejši izmed treh bra-
tov je moral poskrbeti za svojo živ-
ljenjsko eksistenco. Odšel je v Celje
in se tu izučil v čevljarski obrti. Ko je
odslužil vojaški rok, se je osamosvojil
v Celju. Kot mlad obrtnik se je začel
marljivo udejstvovati v narodnih dru-
štvih kot clan in odbornik. Ze prcd voj-
no je bil izvoljen na nacionalni listi za
občinskega odbornika v celjski okoliški
občini. Tudi po vojni je bil na napredni
listi izvoljen v okoliški občinski odbor.
Leta 1912. je z nekaterimi drugimi
narodnjaki ustanovil gasilno društvo v
Gaberju pri Celju kot strogo slovensko
organizacijo. Slovenski značaj in slo-
vensko poveljevanje društva pa takrat-
nim renegatskim mogotcem niso šla v
račun. Zato so ponudili Nemci in rene-
gati Pušniku večjo denarno pomoč, sa-
mo da bi uvedlo gasilno društvo v Ga-
berju nemško poveljevanje. Pušnik je
kot zaveden narodnjak odločno odklo-
nil ponudbo. Gasilno društvo v Gaberju
je vodil od 1. 1912. do 1929. kot načel-
nik. Po njegovi preselitvi iz Gaberja na
Teharje ga je izvolilo društvo za čast-
nega člana.
Gosp. Pušnik je bil od ustanovitve
kreditne zadruge »Lastni dom« njen
clan in si je s pomočjo posojila tudi
sam postavil svoj dom v koloniji Lastni
dom v Gaberju. 2e pred vojno je sode-
loval pri Družbi sv. Cirila in Metoda
in drugih nacionalnih društvih. Na
mnogih prireditvah je požrtvovalno so-
dcloval s svojo pokojno soprogo, rad je
pomagal povsod, kjer je šlo za narodno
stvar.
Od njegovih otrok, ki jih je s svojo
pokojno soprogo vzgojil strogo v nacio-
nalnem duhu, živijo štirje: hčerka An-
tonija je poročcna s posestnikom Aloj-
zijem Gmajnerjem v Vojniku, hčerka
Marica je soproga carinskega inspek-
torja g. Lovra Miklavčiča, upravnika
carinarnice v Gornji Radgoni, sin Ciril
je uradnik Apnenika v Celju in načel-
nik Sokolskega društva Celja I, hcer-
ka Fani pa je soproga kapetana I. raz-
reda g. Zivka Panteliča v Štipu.
Gosp. Francu Pušniku iskreno česti-
tamo k 70-letnici z željo, da bi mu uso-
da naklonila še dolgo vrsto let zdravja,
zadovoljstva in uspešnega narodnega
udejstvovanja!
Razp's Kolenčevih ustanov
Kuratorij . ustanov trgovca Antona
Kolenca v Celju razpisuje dijaške usta-
novc za šolsko leto 1938-1939.
I.  Splošna cloločila
1.  Prednost pri prejemanju štipendij
imajo v vsakem primeru taki marljivi
potrebni prosilcl ki so  s pokojnim  g.
Antonom  Kolencem,     veletrgovcem     v
Celju, v sorodstvu ali svaštvu, za njimi
domačini  iz  gornjegrajskega sreza,  si-
cer pa Slovenci sploh, ne glede na spol.
2.   Za  posamezne  štipendije  ni  dolo-
čena gotova vsota. Kuratorij določa po
vsakokratnih   razmerah   in  po     stanju
dohodkov  iz   glavničine   imovine  višino
posameznih naklonitev in osebe štipen-
; distov. Ker je obrestna mera padla na
2%, so na razpolago kuratoriju le
skromni zneski, ki so mnogo nižji kot
v prejšnjih letih. Zato opozarja kura-
torij dijaštvo, da naj vlagajo prošnje
samo najpotrebnejši in najvrednejši.
Stevilo štipendij, ki jih bo mogoče v
tekočem letu oddati, bo le zelo malo.
II.  Posebne clolocbc glede ustanove    za
dijake visokih šol
Ustanova je namenjena dijakom vi-
sokih šol, kakor univerze, tehnike, vi-
Rokih trgovinskih šol, umetniških aka-
demij in dr. ne glede na to, ali so v
tuzemstvu ali inozemstvu.
III.  Posebne doloebe glede ustanove za
dijake srednjih šol
" Ta ustanova je namenjena le dija-
kom srednjih šol v Celju. Sorodnikom
g. Antona Kolenca pa se smejo te usta-
nove podeljevati tudi izven Celja.
IV. Predpisi glede prošenj
I 1. Prošnje naj se vlože izkljueno pi-
smeno na naslov: »Kuratorij ustanov
trgovca Antona Kolenca v roke pred-
sednika dr. Ernesta Kalana, advokata
v Celju« do 8. decembra 1938. Visoko-
šolci morejo vlagati prošnje izključno j
le na od kuratorija izdanem tiskanem
formularju, katerega dobe proti vpoši-
ljatvi gotovih stroškov, to je 1 din za
tiskovino in poštnino- pri podpisanem
kuratoriju.
2.   Srednješolci  vložijo  navadne  pro-
šnje brez takega formularja.
3.  Prošnjam je treba priložiti spriče-
valo o izpitu, kolokvijih itd., pri prosil-
cih, ki se sklicujejo na sorodstvo    ali
svaštvo z zapustnikom ali na to, da so i
doma iz gornjegrajskega sreza, pa tudi i
listine, s katerimi dokažejo te svoje tr-
ditve   (krstni  list,  rodbinski  izkaz,  po-
trdilo župnega ali občinskega urada itd.)
Vsem prošnjam  je  priložiti  uradno li-
stino o premoženjskih razmerah (ubož-
no spričevalo). To mora vsebovati toč-
ne  podatke   o  prcmoženjskih  razmerah
prosilčevih in    njegovih    staršev     (pri
uradnikih torej navedbo grupe in place),
cventualnega premoženja ali drugih do-
hodkov,   število   otrok,   pri   posestnikih
obseg posestva,  razpredeljeno po    nji-
vah, travnikih, gozdovih itd., število ži-
vine, višino davkov, dolgov, sploh vse
okoliščine, ki so važne za presojo imo-
vinskega stanja. Upoštevale se bodo iz-
ključno le prošnje, ki vsebujejo vse te
podatke točno in izčrpno in katerim so
priloženi izkazi in listine.    Vse    druge
druge  prošnje se  bodo    zavrgle    brez
obravnavanja.   Pripustne   so  samo     pi- ;
smene  prošnje.  Osebna  intcrvencija  je
brezpogojno izključena.
4.   Prosilci,   ki  uživajo kako  ustano- !
vo, podporo ali pomoč, ki imajo sta-
novanje ali hrano, bodisi pri sorodni-
kih, bodisi v kakem kolegiju, zavodu
ali domu itd., morajo to v prošnji na-
vesti in natančno razložiti obseg pod-
pore odnosno dajatve, in ali je brez-
plačna, ali pa morajo za njo kaj plače-
vati. Prošnjiki, ki zatajijo kakršnokoli
denarno ali naturalno podporo, se bo-
do brezpogojno zavrnili, četudi bi bili
še tako potrebni.
5.   Srednješolci, ki se ne poslužujejo
tiskanega   formularja,   morajo  napisati
prošnje na celo polo.
6.  V vsaki prošnji je navesti naslov,
na kateri naj se vrnejo  dokumenti in
pošiljajo obvestila.  Tudi je navesti    v
prošnji, kam je prosilec pristojen. Pro-
šnje, poslane po pošti, morajo biti za-
dostno frankirane.
Celje, 17. novembra 1938.
Kuratorij ustanov trgovca
Antona Kolenca:
Dr.   Ernest  Kalan,
predsednik.
Hubertus plasči
nepremočljivi  od   175   din   naprej   pri tv.
Franc Dobovičnik, Ce&je,
Moderne damske frizure
Zaradi menjajoče se mode in z njo
združenega preobrata v modernih
damskih frizurah je potrebno, da so si
naše dame na jasnem, kaj lahko od
strokovnjaka frizerja zahtevajo.
Moder na damska frizura spominja na
dobo okrog 1. 1900. ter je visoko poče-
sana, tilnika prosta frizura, ki jo dame
sprejemajo bolj z rezervo, češ da jih
dela starejše. Temu pa ni tako, ker se
da ravno ta frizura vsakemu obrazu in
klobuku ustrezajoče izveöti v raznih
oblikah.
Predpogoj lepe in mehke frizure je
efiliranje las, trajni kodri in vodna on-
dulacija..
Vslcd solnca in kopanja izsušeni las-
je so potrebni nege. Zato zahtevajte pri
frizerju oljnate kopeli. Dame naj ne
štedijo 7, izdatki za negovanje glave,
kajti samo zdravi lasje dajo videz lepe
in trpežne moderne frizure.
Fran jo Frajle,
damski frizer v Celju.
KINO METROPOL, CELJE
prinaša:
18., 19., 20. in 21. novembra
Ljubavne noči «el keqa kneza
(Um Mitternacht)
Film močnih efektov iz življenja ruskih be-
guncev. — Ruske narodne in kozaške pesmi.
6ina Falckenberg                        Rene Deltgen
22., 23. in 24  novembra film o borbi čeSkega
naroda za svobodo
G E n;e ral   Stefanik
To je najaktualnejši film scdanjosti.
Ne zamudite!         ¦                Samo tri dni !
Matin eji v nedeljo ob 10.15 in 14:
„Č uvarfl   Indife"
Kino Union
M a t i n e j i:
Tajinstuena ulica
TAJINSTVENA    ULICA
Suzi Prim
danes 18. novembra
Jean Galland
19., 2D. in 21. novembra film velikega stila, ki prvikrat prika-
zuje traged'jo nesrečne in MQOIIQ^TllslDT
nesojene škotskc kraljice:     VI H «%J_J M^   J  1  U H l\  I
22., 23. in 24. novembra film, v kater m se odkrivajo strašne
tajnosti grozne organizacije Pod   crnq  krinko
Film samo za izrerino močnc živre
Ob stoletnici rojstva
Janeza Hausenbichlerja
Vsled raznih zadržkov je bila prosla-
va stoletnice rojstva Janeza Hausen-
bichlerja Sele 30. oktobra. Pri proslavi,
o kateri smo že poročali, je imel slav-
nostni govornik g. ravn. J. 'Sušterič na
občinstvo, ki se ie zbralo kljub nemir-
nim političnim časom in večkratni pre-
povedi te pomembne proslave v lepem
številu pred bivšim Hausenbichlerje-
vim domom v Zalcu naslednji nagovor:
»Spoštovani rojaki! Draga mladina!
Narodni trg Zalec in z njim vsa Sa-
vinjska dolina proslavlja na današnji
dan 100-letnico rojstva slovenskega pr-
voboritelja, velikega rodoljuba in očeta
savinjskega hmeljarstva Janeza Hau-
senbichlerja.
Ta proslava, s katero se hočemo v
svoji globoki hvaležnosti do Janeza
Hausenbichlerja na dostojen način od-
dolžiti spominu tega velezaslužnega
moža, ima pa tudi namen, da otme še
živeča starejša generacija pozabljenju
ime in dela Janeza Hausenbichlerja ter
tako ohrani našim zanamcem spomin
na trajne zasluge tega idealnega narod-
*iega voditelja in boritelja, ki je posve-
til vse svoje življenje nesebičnemu delu
za narod in njegovo srečnejšo bodoč-
nost.
Naj mi dovoljeno, da v kratkih bese-
dah očrtam življenjsko pot Janeza Hau-
senbichlerja in njegove zasluge za trg
Zalec in Savinjsko dolino.
Janez Hausenbichler se je rodil 13.
januarja 1838. v Zalcu. Bil je torej naš
žalski rojak. Oče mu je bil Alojz, mati
pa Frančiška roj. Šentakova, hčerka
ugledne žalske rodbine.
Mali Janezek je bil ljubljenec svojih
staršev. Z veliko vnemo je posečal kot
deček domačo ljudsko šolo, na kateri je
učiteljeval takrat vzorni narodni uči-
telj France Kovač, ki je starejšim Zal-
čanom se danes v najlepšem spominu
Nato je obiskoval glavno šolo v Celju,
nakar se je izučil medičarske obrti. Ze
v 17. letu starosti je odšel v svet ter
ostal v tujini 4 leta, da se izpopolni v
svoji obrti. Po vrnitvi domov mu je
kmalu umrl oče. Po očetovi smrti je
pomagal pri gospodarstvu svoji materi,
ki mu je končno prepustila svoje po-
sestvo.
Za ženo si je izbral Elizo Zmerzlikar-
jevo, hčerko celjskega meščana, ki mu
jo ostala vse do njegove prerane smrti
zvesta družica in vzorna gospodarska
pomočnica.
Pokojni Hausenbichler je sčasoma
opustil  medičarsko  obrt  ter  se  popol-
noma posvetil kmetijstvu in gostilničar-
ski obrti. Njegova hiša je kmalu zaslo-
vela med narodom ter postala ognjišče
vsega narodnega in gospodarskega živ-
ljenja Zalca in Savinjske doline. V nje- j
govi gostilni so bili na razpolago razni
časopisi in strokovni listi — 15 po šte-
vilu — kar je bilo za ono dobo prava
redkost in dokaz, da je bila vsestran-
ska izobrazba Janezu Hausenbichlerju
življcnjska potreba.
Ze leta 1868. je bil 30-letni Janez
Hausenbichler občinski odbornik in je
vodil meseca avgusta kot navdušen na-
rodnjak večjo skupino Zalčanov in Sa-
vinjčanov na prvi slovenski tabor v
Ljutcmer. Njegov podpis najdemo tu-
di na oklicu, ki so ga naslovili narodnja-
ki Spodnjega Štajerja na ves slovenski
narod, pozivaioč ga na drugi slovenski
tabor, ki je bil dne 6. septembra 1868.
v narodnem trgu Zalcu.
Zalski tabor, na katerem je pred 70
leti zahtevalo .slovensko ljudst.vo iz
vseh delov Slovenije najosnovnejše na-
rodnostne pravice: slovcnsko uradova-
nje, slovenske sole, slovenskc učitelje
in zedinjeno Slovenijo, ostane trajno
zapisan z zlatimi črkami ne samo v
zgodovini žalskega trga, temveč v zgo-
clovini vsega slovenskega naroda.
V tej važni zgodovinski döbi, v dobi
slovenskih taborov in splošnega narod-
nega prcbujenja, v dobi, ki nam je dala
mnogo iskrenih in plamtečih rodolju-
bov, ki so se neustrašno borili za pra-
vice zatiranega slovenskega naroda, je
stopil z vso odločnostjo in možatostjo
v vrsto teh značajnih in neustrašnih
mož tudi naš Janez Hausenbichler. V
svoji globoki ljubezni do slovenskega
naroda in slovenske zemlje je začel ora-
ti celino na narodnem in gospodarskem
polju.
Da dobi žalski trg malo prijaznejše
zunanje lice, ie dal leta 1868. pobudo za
sajenje kostanjev sredi trga in tako je
nastal današnji drevored, ki je dika
žalskega trga.
Leta 1869. je ustanovil v Zalcu na-
rodno čitalnico, ki je kmalu postala
pravo ognjišče narodnega in kulturnega
življenja dotlej še narodno mlačnih in
nezavednih tržanov in okoličanov.
Leta 1876. je zgradil trško sirotišni-
co na Grabnu.
Leta 1880. je ustanovil žalsko gasilno
društvo (požarno brambo), ki mu je
kot svojemu zaslužnemu načelniku in
ustanovitelju v priznanje velikih zaslug
izročjilo 27. decembra 1882. častni meč
in posebno spominsko plaketo z lastno-
r*očnimi podpisi vseh tedanjih žalskih
gasilcev.
Leta 1887. je ustanovil Dirkalno dru-
štvo v Zalcu, cigar namen je bil, da    s
Štev. 47.
»NOVA   DOBA«
Strau 3.
Celje in okolica
c Proslava 1. decembra v Celjii.    V
ponedeljek zvečer jc bil v sejni dvorani
na mestnem poglavarstvu sestanek za-
radi proslave praznika zedinjenja. Se-
stanka so se udelcžili predstavniki vo-
jaških in civilnih oblastev in uradov,
veroizpovedi, šol, korporacij in društev.
Proslave prvega decembra bodo po na-
slednjem redu: v sredo 30. t. m. zvečer
bo v gledališču sokolska akademija. V
četrtek 1. decembra ob pol 10. dopold-
ne bo svečana proslava pred mestnim
poglavarstvom. Godba bo zaigrala ko-
račnico in državno himno nato bo go-
vor, po govoru pa bo godba zaigrala
koračnico. Ob pol 11. dopoldne bosta
v Narodnem domu in v Sokolskem do-
mu slavnostni seji Sokolskih društev
Celja-matice in Celja I. Zvečer bo ba-
klada, po bakladi pa se bo pričel v
gledališču koncert celjskih pevskih dru-
štev.
e Sokolska proslava 1. docembra. So-
kolsko društvo Celje-matica bo prosla-
vilo praznik zedinjenja na svečan na-
čin. Na predvečer, v sredo 30. t. m.,
bo ob 20. svečana akademija v Mestnem
glcdališču. Akademija bo letos ob 20-
letnici sestavljena iz posebno izbranih
točk. Sodelovala bo celjska* železničar-
3ka godba. Vstopnice za akademijo se
bodo dobile v predprodaji v knjigarni
K. Goričarja vdove na Kralja Petra ce-
sti. Dne 1. decembra ob 8. se bo so-
kolstvo udeležilo službe božje v župni
cerkvi, ob X>10. pa proslave pred mest-
nim magistratom. Zbirališče za službo
božjo pred cerkvijo. Ob K-H. bo slav-
nostna seja v veliki dvorani Narodnega
doma. Na sporedu bo godba, petje, de-
klamacije, zaobljuba novega članstva
itd. Udeležba za članstvo je obvezna pri
vseh prireditvah. Pri slavnostni seji ob
Vjll.  mora  članstvo  oddati  pri  vhodu
tiskovino, ki jo je prejelo za kraljev
rojstni dan, ker je ta seja strogo ob-
vezen zbor, kakor dne 6. septembra.
Obleka: pri akademiji na predvečer,
pri službi božji, proslavi pred magistra-
tom in slavnostni seji krojaši v krojih,
ostali v civilu z znakom.
c Opera »Ero z onega sveta« v celj-
skem gledališču. Ljubljanska opera bo
vprizorila v torek 22. t. m. ob 20. v
celjskem gledališču znano Gotovčevo
opero >Ero z onega sveta«. Predstava
je za abonma. Gledališče bo odslej
kurjeno s pravkar instalirano novo cen-
tralno kurjavo.
c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek
21. t. m. ob 20. bo predaval g. prof.
Gustav Silih iz Maribora o temi »Otroš-
k<> napake in njih odpravljanje«. Opo-
zarjamo na to poučno in zanimivo pre-
davanje zlasti starše in vzgojitelje.
c »Lumpacij vagabund« v celjskcm
gledališču. Društvo »Vzajemnost« v
Celju bo vprizorilo v soboto 19. t. m. ob
20. in v nedeljo 20. t. m. ob 16. v Mest-
nem gledališču Nestroyevo čarobno bur-
ko »Lumpacij vagabund« v režiji g. Ja-
koba Jerama. Obiščite predstavi v čim
večjem  številu!
c Sokolski lutkovni oder bo vprizoril
v nedeljo 20. t. m. ob'14.30 v Sokol-
skern domu v Gaberju dve lutkovni
igrici, in sicer: »Razbojnik Moroz« in
»Kraljftvio iz krompirjeve dežele«. Pri-
dite!
,   RADI    ,
:prooa(A5ecenc|še
plennKcki
c ?Linlturm vi'eer, ki ga jc nameravalo
prirediti društvo »Vzajemnost« v Celju
v soboto 12. t. m., je bil prepovedan.
c O proboju solunske fronte leta
1918. je predaval dne 11. t. m. zvečer
v nabito polni veliki dvorani Narodne-
ga doma poveljnik 39. pp. gencralštab-
ni polkovnik g. Dragoljub Mihailovic.
Predavanje je priredilo Sokolsko dru-
štvo Celje-matica v okviru sokolskih
proslav 20-letnice naše narodne svobode
Predavatelj je v temeliitih in izredno
zanimivih izvajanjih prikazal priprave
za ofenzivo na solunski fronti in ta-
kratni položaj na raznih bojiščih, pro-
dor srbske vojske, jugoslovenskih do-
brovoljcev in francoske vojske na so-
lunski fronti, zlom bolgarske armade,
osvoboditev Srbije in ostalih Jugoslo-
venov ter razpad Avstro-Ogrske in pod-
črtal izredno važnost solunske ofenzive
za zmagovit zaključek svetovne vojne.
Občinstvo, med katerim so bili zastop- I

^^ÜfB^                                             ¦

(tttiUr
OKREPUENA KOŽA
JE BOU VOUNA.
Zakaj se ne bi osvežili
z aktivnim lecilinom
Solea-mila?
niki oblastev, uradov, šol in društev ter
pripadniki Sokola, je nagradilo preda-
vatelja z viharnim odobravanjem. V Ce-
lju si želimo še več takih predavanj.
c Slavnostni koncert v proslavo praz-
nika zedinjenja bodo priredili Celjsko
pevsko društvo, »Oljka«, »Celjski Zvon«
Glasbena Matica in Celjsko godbeno
društvo dne 1. decembra zvečer v Mest-
nem gledališču v Celju.
c Iz državne in banovinske službe. Na
meščanski šoli v Celju so napredovali
v 4 - II: strokovni učiteljici gdč. Zofka
Debelakova in Vera Levstikova ter
strokovna učitelja gg. Josip Gräser in
Franjo Likar. Gdč. Vilma Velejeva,
zvanienica pri sreskem načelstvu v
Celju, je upokojena. Banovinski tehnič-
ni višji pristav g. inž. Jože Burger je
premeščen od tehničnega razdelka sres-
kega načelstva v Celju k banski upravi
v Ljubljani, banovinski uradniški pri-
pravnik g. Franc Markič pa od sreske-
ga načeJstva v Laškem k sreskemu na-
čelstvu v Celju. Absolvirani pravnik g. I
Franc Frece je imenovan za banovin-
skega uradniškega pripravnika pri ba-
novinski bolnici v Celju.
c Žetev smrti. V celjski bolnici so
uinrli: 11. t. m. 71-letni preužitkar Mi-
ha Sket iz Dvora pri Šmarju pri Jel-
šah in 34-letna posestnikova žena Pav-
la Kozinčeva, roj. Naraksova, sestra
sodavičarja g. Naraksa v Celju, iz Zab-
jeka pri Sevnici, v soboto 58-letna za-
sebnica Alojzija Zajčeva iz Celja, v ne-
deljo 42-letna posestnica Viktorija
Medvedova s Huma ob Sotli, v sredo
40-letna posestnikova žena Kristina Pe-
stovškova iz Slivnice pri Celju, 28-letna
delavka Alojzija Medvedova iz Stor,
28-letna hčerka najemnice Angela
Mastnakova iz Pečice pri Kostrivnici in
49-letni tesar Pavel Dobrotinšek iz voj-
F.iške okolice, v četrtek pa 31-letni po-
sestnikov sin Ciril Novak iz Globokega
pri Šmarju pri Jelšah in 32-letna dni-
narica Ivana Sandova z Zgornje Rečice
pri Laškem. V četrtek je umrla na Dee-
kovi cesti 1 v Celju 68-letna zasebnica
Amalija Voršičeva, v Zadobrovi pri
Skofji vasi v torek posestnik Jože Ko-
ren, na Sp. Hudinji 20 pa danes 84-
letni preužitkar Jernej Šmerc. Pokoj-
nim bodi ohranjen blag spomin, svoj-
cem naše iskreno sožalje!
c Smrtna nesreča na žolczniški progi
Ua Teharju. Pt i posestniku Kovaču v
Pečovju pri Tcharju je služil za hlapca
Dr. Ante Trumbic
Zagreb, 18. novembra.
V Zagrebu je davi umrl znani hrvat-
ski politik in bivši zunanji minister dr.
Ante Trumbič. Pokojni je v odlični meri
sodeloval pri sestavi krfske deklaraci-
je in si je pridobil nevenljive zasluge
za osvoboditev Jugoslovenov in ustano-
vitev Jugoslavije.
Slava spominu dr. Trumbiča!
28-letni Rudolf Marzdovšek iz St. Vida
nad Valdekom. V sredo je hotel Mar-
zdovšek v Celje, da bi tarn kupil obleko.
Gospodar mu je dal denar in hlapec se
je odpravil proti Celju. Marzdovšek pa
ni krenil v Celje, marveč je stopil v
gostilno in začel tarn popivati. Ko se je
v četrtek okrog pol 4. z jut raj vračal vi-
njen proti Pečovju in hotel pri lesni
industriji na Teharju prekoračiti želez-
niško progo, je privozil iz Celja osebni
vlak. Marzdovšek se ni pravočasno
umaknil. Lokomotiva ga je z vso silo
zadela v glavo, mu zdrobila lobanjo in
ga odbila. Ko so Marzdovška pozneje
našli, je bil že mrtev. Truplo so prepe-
ljali na teharsko pokopališče.
c Z noženi je hotel napasti odvetnika.
V sredo popoldne se je pojavil v pisarni
nekcga celjskega odvetnika 51-letni
bivši posestnik Miha K. iz Št. Jurija ob
juž. žel. Stopil je k odvetniku, ki je bil
v prvi sobi, in zahteval od njega 1.000
din z grožnjo, da ga bo sicer takoj
ubil. Odvetnik se je umaknil v drugo
sobn in zaklenil vrata. Miha K. je nato
odšel, pred odhodom pa je še dejal, da
se bo vrnil. Sel je v mesto, si kupil žep-
ni nož in zopet stopil v odvetnikovo pi-
sarno. Z nožem v roki je sedaj zahteval
od odvetnika 4.500 din in mu zagrozil,
da ga bo takoj ubil, če ne bo dobil za-
htevanc vsote. Odvetnik je odgovoril
Mihi K., da mu bo takoj prinesel denar.
KINO    DOM    CELJE
Od 18. do 20. t. m.:  »Capriccio«
Od 20. zvečer do 23. t. m.: »La Paloma«
Dne 24. in 25. t. m.: »Buldog Drumond
v nevarnosti«
prirejanjem vsakoletnih konjskih dirk,
ki so se vršile na lepo urejenem dirka-
lišču na žalski gmajni in na katerih so
tekmovali konji domače reje, vzbudi pri
savinjskih kmetovalcih smisel za konje-
rejo, ki je kmalu postala važna in do-
nosna panoga    savinjskega    gospodar-
stva.
Kot gospodarski organizator je bil
Janez Hausenbichler tudi dolga leta
član, končno pa podpredscdnik celjske-
ga okrajnega zastopa in je največ pri-
pomogel k temu, da je prešla ta važna
narodno gospodarska ustanova pozneje
iz nemških v slovenske roke.
Hausenbichlerjeva zasluga je tudi, da
- je stekla 27. decembra leta 1891. savinj-
ska železnica tik mimo žalskega trga
in ne, kakor so hoteli njeni graditelji,
za Novim Celjem pol kilometra daleč od
žalskega trga. Kot žalski župan se je
namreč zavzel z vso energijo za to važ-
no vprašanje in izposloval pri žalskem
občinskem odboru odškodninsko vsoto,
ki jo je morala prispevati žalska obči-
na, da se je spremenil prvotni načrt in
zgradila železniška proga na današ-
njem mestu.
Težko bi našteli zasluge tega vse-
stransko delavnega in požrtvovalnega
moža in narodnega voditelja na narod-
nem, kulturncm in gospodarskem pod-
ročju.  A  vse  njegove številne  zasluge
skupaj ne odtehtajo ene same zasluge,
ki si jo je pridobil kot oče savinjskega
hmeliarstva.
Res je, da je obstojal prvi hmeljski
nasad že leta 1854. v bližini Zalca. To-
csa ta hmeljski nasad je ostal popolno-
ma osamljen in ga je njegov lastnik,
žalski pivovarnar Franc Zuža, sčasoma
zopet opustil. Pravi in resnični početki
savinjskega hmeljarstva padajo šele v
dobo, ko je prišel v naše kraje Josip
Bilger, po rodu iz Virtemberške, kot
oskrbnik graščine Novo Celje.
Da dvigne donosnost obsežnega gra-
ščinskega posestva, je napravil Bilger
prve poskuse z nemškim poznim hme-
ljem in bil nad doseženimi uspehi na-
ravnost presenečen. Hmelj, ki je zrastel
na naši zemlji, je bil tako glede mno-
žine kakor tudi kakovosti prvovrsten
in je po Bilgerjevem zatrdilu celo pre-
kašal hmelj raznih nemških provenienc.
Zato je hmeljskc nasade na graščin-
skem posestvu od leta do leta širil.
Josip Bilger, ki je bil izredno dober
in usmiljen človek, ^' mogel zamolčati
svojht uspehov, ki jih je bil dosegel s
hmeljskimi nasadi na graščinskem po-
ses Lvu, svojemu dobremu prijatelju Ja-
nozu Hausenbichlerju, kateremu je tu-
di zaupal, kako visoke cene se dosegajo
za hmelj.
Janez  Hausenbichler,   ki je  posvečal
vso skrb gospodarskemu napredku, se
je takoj odločil za hmeljarstvo kot novo
gospodarsko panogo ter jc že leta 1876.
kot prvi Savinjčan. začel gojiti na svo-
icm pose3tvu hmelj za prodajo.
Pouk, kako je treba hmeljsko rast-
lino saditi, gojiti in pridelano blago su-
šiti, mu je dajal Josip Bilger, ki je bil
prvovrsten veščak in je bil teoretično
in praktično temeljito podkovan v vpra-
šanjih hmeljske kulture.
Janez Hausenbichler si je zvesto za-
pisoval Bilgerjeve nauke in je že leta
1882. izdal 24 strani obsegajočo knjiži-
co pod naslovom »Navod o hmeljareji«.
V  tej knjižici je napisal naslednje uvod-
ne  besede:
»Iz malega raste veliko. Draga mi
domovina, drag mi vsak poštenjak, čez
vse si mi pa ti narodnjak, kateremu
v pouk in korist posvetim tole knjižico.
V  Zalcu, meseca decembra 1881.«
V   knjižici  poziva  Hausenbichler   sa-
vinjskega   kmeta   rekoč:
»Vzemi lopato in bodi hmeljar,
le redi živino in gnoji zemljo!
Lep pod palcem ti krožil bo d'nar,
posestvo na boben ne bo ti prišlo!«
V   teh   kratkih   besedah   je   izraženo
važno propagandno delo, ki ga je izvr-
seval Janez Hausenbichler na področju
savinjskega   hmeljarstva,   ki   se   je   za-
čelo širiti in razvijati izključno le po
njegovi zaslugi. Kot iskren rodoljub je
Janez Hausenbichler čutil in sočustvo-
val z našim savinjskim kmetom, ki je
preživljal v sredini prejšnjega stoletja
nad vse žalostne in težke case. Sloven-
ski kmet, ki mu je sicer prineslo revo-
lucijsko leto 1848. dolgo zaželjeno svo-
bodo ter ga odrešilo graščinske in sa-
mostanskc tlake, šc dolgo ni bil svo-
boden, niti politično, še manj pa gospo-
darsko. Politično je prešel iz rok av-
s'trijskega fevdalnega plemstva pod
oblast avstrijske upravne gosposke, ki
je v svoji nemški nacionalni miselnosti
in nestrpnosti videla v vseh nenemških
— zlasti pa slovanskih — narodih manj-
vredno raso, ki jo je bilo treba z vsemi
silami in sredstvi zatirati in potujčevati
in ki je kot vprežna živina morala ga-
rati in se do smrti izgarati za žlahtno
nemško gospodo. Gospodarsko pa je bil
naš kmet v onih žalostnih časih v popol-
ni odvisnosti raznih oderuhov, ki so ga
gospodarsko brezsrčno izkoriščali in na-
ravnost zasužnjevali. Neprestano je pel
beraški boben. Za borih 5 goldinarjev
je šlo na prodaj slovensko kmečko po-
sestvo, kupil ga je pa nemški velepo-
sestnik. Revščina naših kmečkih ljudi
je bila nepopisna.               (Dalje prih.)
Stran 4.
»NOVA   DOBA«
Štev. 47.
Odšel je iz pisarne in stopil na policijo.
Kmalu je prišel stražnik, ki je Miho K.
v pisarni aretiral in odvedel na stražni-
oo. K. jo še pri zasliševanju izjavil, da
si bo sam poiskal pravico. Omenjeni od-
vetnik je pred nekaj meseci v neki
pravdi zaradi 4.500 din zastopal na-
sprotnika Mihe K. Pravdo je K. izgubil.
Pozneje je bilo njegovo prezadolženo
posestvo prodano na dražbi. Kritje pa
ni bilo doseženo in so upniki izgubili
okrog 60.000 din. Miha K, ki ima ženo
in tri otroke, si je začel domišljevati,
da je odvetnik kriv njegove nesreče in
se je hotel v svojem obupu brez pra-
vnega povoda nad njim maščevati. Miho
K. so izročili okrožnemu sodišču.
c Tiskoviiie za prijavo z^radarinc se
dobijo v Zvezni tiskarni v Celju.
c Ureditev pešpoti v Zagradu. Mestna
občina je razpisala oddajo voženj za
posipanje pešpoti - bližnjice od restav-
racije Stegu do tovarne bičevnikov v
Zagradu. Posipni material, ki bo na
razpolago pri apneniku, bodo prevažali
mimo Dornove domačije in restavracije
Stegu na mesto uporabe. Zadevne po-
nudbe je treba vložiti do vštetega pone-
deljka 21. t. m. v vložišču na mestnem
poglavarstvu.
c Prijave za tcčaj ruskega jezika, ki
ga bo priredilo Kolo jugosl. sester v
Celju, sprejemata ge. Marica Sernečeva,
Gregorčičeva ulica 1, in Ana Zupančiče-
va,  Gregorčičeva  ulica  5.
c Dijaška kuliinja v Celju bo imela
svoj redni letni občni zbor v torek 22.
t. m. ob 18. v klubski sobi Celjskega
doma z običajnim dnevnim redom.
c   Preureditcv   dimnikarskih   ometal-
nih okolišev v mestu Celju in celjskem
srezu.   Mestno   poglavarstvo     v     Celju
razglaša:  Kr.  banska uprava    dravske
banovine je z odločbo z dne 31. V. 1938,
VIII.  No.  2910-2,  odredila,   da  se  srez
in mesto Celje razdelita na 6 dimnikar-
skih   ometalnih   okolišev   in   sicer:     1.
Ometalni  okoliš  Katarine  Malingerjeve
s sedežem v Zalcu obsega občine Bra-
slovče,   Polzelo,   Sv.   Jurij   ob     Taboru,
Vransko,   Sv.  Pavel  pri Preboldu,     Sv.
Peter, Griže in Zalec. 2. Ometalni oko-
liš Josipa Kovačiča s sedežem v Vojni-
ku   obsega   občine   Vojnik-trg,   Vojnik-
okolico,  Dobrno,  Smartno v Rož.    dol.,
Veliko Pirešico, Dramlje in Škofjo vas
ter vasi Dobrovo,    Lopato,    Lokrovec,
Ostrožno in Zg. Hudinjo iz mestne ob-
čine  Celje.  3.   Ometalni   okoliš    Marije
Košeninove s sedežem v  Celju - Gaber-
je obsega občine  Sv. Jurij  pri    Celju,
Teharje in Kalobje ter vasi Gaberje in
Sp.  Hudinjo jugovzhodno  od    Maribor-
ske  ceste  iz  mestne  občine    Celje.    4.
Ometalni okoliš Ivana Ključarja s sede-
žem v Celju obsega občino Petrovče ter
s   področja  mestne   občine   Celje  kraje
Polule, Miklavški    hrib,    Breg,    Lisce,
gozdni del  (t. j. 7 his poleg Seidlove-
ga  studenca),  mestni del  znotraj  črte
Kapucinska  ulica  desno  do     Kocenove
ulice,  Kocenova  ulica  desno    in    levo,
Zerjavova  ulica  desno,    Kralja    Petra
cesta  desno  do  mostu čez  Koprivnico,
ob tej proti kolodvoru do Voglajne, ob
Voglajni navzgor vključno kraje Zavod-
no, Jožefov  hrib,  cesto za gradom    in
Pečovnik. 5. Ometalni okoliš Zofije Zur-
manove s sedežem v Celju obsega pod-
ročje mestne občine Celje znotraj črte
od Dečkove ceste, Ipavčeva ulica desno,
Vodnikova ulica desno, Gledališka ulica
desno,  Prešernova ulica, Zerjavova uli-
ca desno do Kocenove ulice, za hišami
na zapadni  strani Kocenove ulice,  Ka-
pucinska ulica do kapucinskega mostu,
ob Savinji navzgor ter kraje Lavo, Lož-
nico,  Babno,   Medlog    in    Ljubljansko
cesto. 6. Ometalni okoliš Franca Puchsa
s  sedežem v    Celju    obsega    področje
mestne občine Celje znotraj    črte    od
Prešernove  ulice,  Kralja  Petra    cesta,
Mariborska cesta  do  Zgornje  Hudinje,
Nova  vas,  Dečkova  cesta  do  Ipavčeve
ulice,  Ipavčeva ulicä,  Vodnikova  ulica,
Gledališka ulica in Prešernova uLca do
Kralja Petra ceste,  vse levo. Ometalni
objekti s področja bivše občine Sv. Ru-
pert nad Laškim, ki  pripadajo  po  ko-
masaciji z dne 21. marca 1934,    SI.    1.
- 29-34, občini Sv. Lenart nad Laškim, se
priključijo ometalnemu okolišu    Josipa
Benedeka v Laškem. V smislu banske
odredbe z  dne   1.7.  maja  1935,   SI.  list
Dunajska vremenska napoved  za
soboto 19. t. m.: Oblačnost bo pojenja-
la, ponekod se bo zjasnilo, ob mirnem
vremenu bo toplota zlasti na hribih
narastla.
Z AW ADI   TOPLE   JESENI
in prevelike  zaloge se
vrši do nadaljnjega
ODPRODAjA
zimskega blaga po izredno nizkih cenah pri tv.
FR. DOBOVIČNIK,   Celje,   Gosposka vil. IS
297-42, so iz rajonacije izvzete državne
in banovinske zgradbe. Proti tej odloč-
bi vloženi pritožbi dimnikarskih pod-
jetij Vinka Žurmana vdove in Franca
Fuchsa je ministrstvo za trgovino in in-
dustrijo zavrnilo z odločbo z dne 4. X.
1938, III. 27669. S tern je postala nave-
dena odločba kr. banske uprave drav-
ske banovine pravomočna  in izvršljiva.
c Filatclistično društvo »Celeja« v
Celju. V ponedeljek 21. t. m. ob 19.30
bo odborova seja v klubskem lokalu v
hotelu »Evropi«. Gg. odborniki se pro-
sijo, da se udeležijo seje točno in polno-
številno. Običajnega društvenega men-
jalnega večera v ponedeljek 21. t. m. ne
bo..— Društveno vodstvo.
c Redno licenciranje bikov a celjskem
srezu. Ker je epidemija slinavke in
parkljevke v celjskem srezu prenehala,
bo redno Hcenciranje bikov na podlagi
zakona o pospeševanju živinoreje izvr-
šeno sedaj po naslednjem redu: v po-
nedeljek 21. t. m. ob 9. v St. Juriju ob
juž. žel., ob 13. v Slivnici pri Celju in
ob 16. na Teharju, v torek 22. t. m.
ob 9. v Vojniku in ob 14. v 2alcu, v
sredo 23. t. m. ob 8. na Groblji, ob 11.
v St. Juriju ob Taboru, ob 14. na Vran-
skem in ob 16. v Braslovčah. Licencira-
nje na Groblji bo pred gostilno Kač, v
vseh   ostalih  krajih   pa  na   sejmišču.
c Nočno lekarniško službo ima od 19.
do 25. t. m. lekarna »Pri križu«.
c Gasilska četa Celje. Od 20. do 26.
t. m. ima službo III. vod, inspekcijo
poveljnik g. Košir.
Sport
Atletiki : Celje  5 : 0
Celje,  18. novembra.
Težek in zaslužen poraz, ki ga je do-
živelo moštvo SK Celja v nedeljo v
tekmi proti Atletikom, je mučno odjek-
nil v slovenskih sportnih krogih, po-
sebno v celjskih. Toda če je ta poraz s
sportnega stališča zaslužen, je s prestiž-
nega stališča slovenskega nogometa ne-
opravičljiv in vreden vse obsodbe. Ma-
lomarnost, s kakršno so zaigrali v ne-
ricljo igralci SK Celja, ki bi morali imeti
v vidu, da so na tej tekmi zastopali
ves slovenski nogomet napram tujemu
nasprotniku, je graje vredna. Brez vo-
lje in elana je igralo moštvo napram
nasprotniku, ki je šel v boj v zavesti,
da se bori za nekega              kateremu
je tudi priboril zmago, kakor se je na
proslavljanju te zmage zvečer po tekmi
izrazil vpliven član odbora nemškega
kluba, ki je imel podžigajoč nemški na-
govor na zbrane zapeljane slovenske
igralce, ki tvorijo moštvo in glavno
moč kluba, predstavnika nemštva v Ce-
iju. Ti slovenski zapeljanci so priborili
v nedeljo zmago klubu, cigar voditelji
so prepričani v zmago nemštva nad slo-
\cnskim sportom v Celju. In tej *zmagi
so slovenski zapeljanci v nedeljo zve-
čer od vina napojeni vzklikali, ne za-
vedajoč se svoje zaslepljenosti. Zalost-
no pri tern je tudi dejstvo, da so neka-
teri igralci, ki so vzklikali v nedeljo
zvečer zmagi, priborjeni v ponos ne-
kemu               ^ksistenčno neodvisni od
nemških podjetnikov v Celju in celo za-
posleni  pri   slovenskih  delodajalcih.
Zaradi tega je blamaža, ki so jo pre-
skrbeli igralci SK Celja v nedeljo celj-
skemu sportu, dvojna in neodpustljiva.
Frepričani smo, da se bodo odslej za-
vedali, ko bodo šli na igrišče proti ne-
(leljskemu nasprotniku, da se ne borijo
samo za sport.no, temveč tudi za zmago
prestiža slovenskega sporta v Celju. Ta
poraz naj se ob prvi priliki popravi,
kcr slovenski sport v Celju zahteva za-
Hoščenje!
Ob tej priliki tudi ne moremo mimo
značilnega dejstva, ki so ga ugotovili
gledalci pri nedeljski tekmi. Del pri-
padnikov nekega slovenskega celjskega
kluba se 'e namreč odločno postavil
ob stran nemškega kluba in za njega
navijal ter celo žalil slovenske igralce
SK Celja, čeprav so ob borbi in zmagi
omenjenega kluba nad nemškim klu-
bom takrat vsi prisotni, neglede na
klubsko   pripadnost,   navijali   in     imeli
zadoščenjc. Vse to si je treba dobro za-
pomniti. Sicer je pa tudi to znak seda-
nje  dobe ...
Olimp : Celje
Na Olimpovem igrišču v Gaberju se
bo pričela v nedeljo 20. t. m. ob 14.
podsavezna prvenstvena tekma med SK
Olimpom in SK Celjem. Odigrali bodo
preostanek 19 minut. Kakor znano, je
bila prvenstvena tekma Olimp :Celje 23.
oktobra zaradi incidentov prekinjena v
72. minuti, zato bo sedaj odigran še
ostanek tekme, nato pa bosta igrala
kluba še 71 minut prijateljsko tekmo.
Tekma bo gotovo zelo zanimiva in na-
peta.
Sodil bo g. Vrhovnik iz Ljubljane.
• V tokmovanju zu državno nogomet-
no prvenstvo so, bili v nedeljo doseženi
naslednji rezultati: v Ljubljani Ljub-
ljana: Sparta 3:2 (3:0), v Beogradu
BSK:Hask 2:2 (2:0) in Jugoslavia:
Gradjanski (Z) 2:1 (1:0), v Splitu
Hajduk:Jedinstvo 3:2 (1:1), v Sarajevu
Slavija (S) :Gradjanski (S) 3:2 (1:1)
in  v Varaždinu Slavija   (V) :Bask  0:0.
¦ Tekmovanje za prvenstvo LNP je
dalo preteklo nedeljo naslednje rezul-
tate: v Celju Olimp:Jugoslavia 5:5
(3:2) in Atletiki:SK Celje 5:0 (4:0),
v Cakovcu CSK:Maribor 3:2 (2:0), v
Ljubljani Bratstvo:Mars 1:0 (0:0) in
Reka:Svoboda 2:1 (0:1), v Kranju Ja-
dran:Kranj 3:2 (1:1) in na Jesenicah
Hermes :Kovinar 3:1 (0:1). V drugo-
razredni tekmi v Celju je moštvo SK
Laškega premagalo enajstorico SK Bo-
ruta iz Gotovelj z 2:0 (2:0).
Določbe volilnega za-
kona
Ker je gotovo, da bodo pri bližnjih
volitvah narodnih poslancev skušali
razni agitatorji prisiliti posamezne vo-
lilce, da bi glasovali za njihove kandi-
date, ali pa jih odvrniti od gla-
sovanja, navajamo nekaj kazenskih do-
loeb, ki jih vsebuje zakon o volitvah
narodnih poslancev za taka dejanja.
Volilni zakon pravi:
Vsak organ občinskega oblastva, ki
opusti ali noče pravoeasno izvršiti dolž-
nosti, ki so niu naložime v torn zakonu,
ali pa prepreči, da kdo uporabi pravico,
ki niu jo daje zakon, se kaznuje z zapo-
rom od 30 dni do ß meseeev in v denar-
ju od 300 do 3.000 din, ako nadaljnji
paragrafi tega zakona ali pa kazenski
zakon ne predpisuje težje kazni. Sodni
ali drugi državni uradnik, ki bi to opu-
stil ali ne bi hotel izvršiti tega, se kaz-
nuje z zaporom do 2 let.
Oni, ki z nasiljem ali s pretnjami od-
vrnejo enega ali več državljanov, da ne
uporabijo svoje volilne pravice, se kaz-
nujejo z zaporom od l meseca do 2 let.
Kdor da ali obeta volilcu darilo ali
mu ponudi ali obeta mesto v javni ali
zasebni službi, da ga zavede, da podpišc
kandidatno listo ali da je ne podpiše,
ali da ž<* dani podpis na njej preklice,
ali tla za določeno kandidatno listo gla-
suje ali ne glasuje, se kaznuje z zapo-
rom do enej;a leta in v denarju od 30
do 500 din. Prav tako se kaznuje tudi
volilec, ki sprcjme darilo ali obljubi
darilo.
Kot storilei navedenih dejanj se kaz-
nujejo tudi oni, ki so dali sredstva ali
pa pomagali, da se izvrši katero izmed
teh dejanj.
Volilec, ki glasuje več kot enkrat pri
istih volitvah, se kaznuje v denarju od
50 do 500 din in z zaporom od enega
do 6 meseccv.
Kdor glasuje ali pa se prijavi h gla-
sovanju namesto drugega in z njegovim
imenom, se kaznuje z zaporom od 3 me-
secev do enega leta.
Poleg kazni, določene za podkupova-
nje volilcev, se storilci obsodijo tudi na
izgubo volilne pravice voliti poslance
najmanj za dobo enega leta, a največ
za dobo 6 let.
Vse pisarniške in šolskc  potrebščine
ter nalivna peresa v veliki izbiri v vele-
trgovini papirja in knjigarni Karl Go-
ritiar vdv. Celje. Opozarjamo na nove
kolcdarje za leto 1939.!
Književnost
— Clanom in prijateljem Vodnikove
družbe! oc nekaj dni, pa bo šla trinaj-
stič v svet književna žetev Vodnikove
družbe. Vsak nov clan, ki je že storil
svojo dolžnost in plačal poverjeniku
svojega kraja 20 din ali direktno pisar-
ni Vodnikove družbe v Ljubljani 27 din,
bo prejel štiri izredno zanimive in skrb-
no opremljene knjige in sicer Vodniko-
vo pratiko za leto 1939, Zupancev
»Tretji rod«, izredno napeto povest po-
vojne generacije iz naših obmejnih ko-
čevskih krajev, Šorlijeve »Večne vezi«,
živo pisano povest beguncev — Sloven-
cev pred dvajsetimi leti, in Orožnovc
xKaradjordjevice«, knjigo posvečeno
dvajsetletnici naše svobodne in narod-
ne države Jugoslavije. Za borih 20 din
dobite torej obilo zanimivega čtiva. Za-
vedajte se, da ste teh 20 din žrtvovali
narodni kulturi, o kateri doma in na
tiijem sodijo našo zrelost in našo moč.
"\'sem, ki se še niso do danes odločili,
in še vedno odlašajo z različnimi izgo-
vori s pristopom k Vodnikovi družbi,
velja naš poziv: Ne odlašajte s članari-
no. Stopite brž v prosvetni kroj» Vod-
nikovcev!
Malarični vozovi prinašajo
zdravje
Zdravstvena služba na Ceylonu, pe-
strem otoku v Indijskem oceanu, na
katerem divja malarija v tolikšni meri,
se že nekaj časa trudi na vse načine,
da bi preprečila širjenje te nalezljive
l)olezni. Ta služba je dala predvsem v
prrmet propagandne vozove za pobija-
n je te bolezni: imenujejo se >nvozovi
malarije«. Ti vozovi potujejo po vsej
deželi in povsod, tudi v najmanjših
nascljih,  jih   razkazujejo.
Ti propagandni vozovi, ki jih vleče
močna volovska vprega, vsebujejoi raz-
stavno »gradivo, ki se nanaša na mala-
rijo in borbo za njeno pobijanje, dalje
fonograf in projekcijski aparat. V va-
seh vozovi obstanejo in organizira se
¦ dan malarije«. Prebivalstvu se daje
pebuda, da na svojih zemljiščih odstrani
pogoje, ki pospešujejo razmnoževanje
komarjev, obenem pa se prebivalstvo
poučuje, kako je treba sejati povrtnino,
ker se je pri zadnji epidemiji pokazalo,
da nezadostna ali slabo izbrana prehra-
na pripravlja ugoden teren za malarijo
in da onemoglo prebivalstvo lahko po-
stane  plen  te  bolezni.
Vozovi malarije povzročajo povsod
zelo živahno zanimanje. Upanje je, da
bo kmalu mogcče opremiti modernejše
vozove. Organizatorji želijo zamenjati
volovsko vprego z motorjem, toda ka-
mion žalibog ne bi mogel prispeti do
najoddaljenejših vasi, ker so. ceste v ze-
lo slabom stanju ali pa jih sploh ni.
Močvirna mrzlica je ena najbolj raz-
širjenih bolezni na Ceylonu in pokosi
vsako leto mnogo žrtev. Zato predstav-
lja borba proti tej bolezni v tropskih
predelih važen del udejstvovanja vsake
vlade.
Pri zdravljenju malaričnih bolnikov
se ravnajo oblasti na Ceylonu po pri-
poročilih Odbora Društva narodov za
pobijanje malarije, ki predpisuje za
zdravljenje bolnikov dnevno dozo 1—1.3
grama kinina; kot preventivno sredstvo
zadostuje dnevna doza 0.4 grama kini-
na za osebo za vso dobo mrzlice.
Ceylonu želimo uspeh v njegovi sreč-
ni iniciativi in upamo, da bodo dosegli
vozovi malarije na svojem patovanju
dobre rezultate.
Prodajo se A krasne
stavbne parcele
v   Jenkovi  ulici.   VpraSati :   Šeligo  (Zany),
Celje, Gregorčičeva ul. 2.
Vedno belc zobe boste imeli ob
stalni uporabi Chlorodont paste za zobe,
ce se obenem poslužujete tudi praktič-
ne Chlorodont ščetke za zobe (speci-
alen rez). Poskus Vas bo prepričal.
Ktev.  47.
»NOVA   DOBA«
Stran 5.
Iz naših krajev
Št. JurlJ ob J. ž.
j Cesto v gornji trg hitro in temeljito
popravljajo. Ob strani bo širok jarek za
odtok vode, namesto kotanj čez cesto
bodo v naprej preložili cementne cevi.
Tako ne bo oviran avtomobilski promet.
Do spodnjc posojilnice bodo dela kmalu
končana. Na pomlad se bodo dela nada-
ljevala proti cerkvi in naprej.
j Pločnik ob šolskem vrtu bode neka-
tere okoličane močno v oči. Raje bi
imeli, če bi se tarn razprostiralo obsež-
no blato. Mnenja pa smo, da bo treba
sčasoma napraviti plocnik skozi ves
gornji trg do konca.
j Pobalinstvo. Ograjo ob poti, ki vodi
na postajo, je v soboto zvečer nekdo iz-
ruval in podrl. Ograja tik ob stopnišču
je bila iz betona in železnih držal in
posebno pozimi, ko so stopnice polede-
nele, nujno potrebna. Orožništvo išče
storilca.
j Sprememba posesti. Gosp. Borlak je |
kupil od g. Adama Kincla veliko stavbno
parcelo pred gostilno Šporer, kjer bo
postavil skladišče in uto za sušenje fur-
nirjev. Velika tovarna furnirjev bo sta-
la tik sedanje žage in bo največja v
Sloveniji.
j Obrtne zadeve. Tukajšnji domačin
g. Stanko Boršič si je pridobil obrt za
izdelovanje kopit. Nastanil se je v hiši
g. J. Jazbeca. Obrat je že v polnem tefcu.
— Nov moderen brivski salon je otvoril
v hiši ge. Uršičeve g. Ivo Janežič.
Konjlce
k Kandidature  v    konjiškom    srezu.
Zadnja   trenja   zaradi   kandidabov     za j
skupščinske volitve so koneana. Na listi |
g.   dr.   Vladimira   Mačka   kandidira   za
JNS  g.   Ciril   Zagar,   posestnik   iz   Ko-
njic, niegov namestnik je Ivan Kovše,
posestnikov sin iz .Skomarja, za    HSS
pa  g. Leopold  Bruderman,   trgovec  in
posestnik iz Konjic,  njegov namestnik
je Anton Polegek, kmet iz občine Pri- \
hove. Za krščanske  socialce bo najbrž
kandidiral  g.  Omersa  iz  Slovenske  Bi-
strice.   Na   listi   dr.   Stojadinoviča     bo
kandidiral     dr.     Sevšek,        banovinski
zdravnik iz St. Ilja v Slov. goricah, kot
namestnik  pa  Matija  Napotnik  s    Te- j
panjskega   vrha,   na   Ljotičevi  listi   pa j
g. Hmelak iz Oplotnice.                             |
k Preselitev. Preselil se je iz Konjic
v Ljubljano z družino g. Ciril Zagar,
uradnik Kmetijske družbe. G. Zagar je
že pred meseci premenil svojo službo,
sedaj pa je prišel po družino. Z g. Za-
gar jem, ki je sodeloval ves čas svojega
bivanja v Konjicah pri vseh nacional-
nih društvih ter je zaveden nacionalni
in sokolski delavec, izgubijo Konjice
nacionalno borbeno osebnost, ki je ne
bo tako lahko nadomestiti. Od ustano-
vitve JNS je bil g. Zagar njen sreski
tajnik in sedaj kandidira kot kandidat
JNS na listi g. dr. Vladimira Mačka za |
konjiški srez. G. Zagarju in njegovi
družini želimo mnogo sreče in zadovolj-
stva v Ljubljani.
Polzela
p Zbor šoštanjskega sokolskega
okroaja na Polzeli. V Sokolskem domu
na Polzeli je bil v nedeljo 6. t. m. zbor
načclništva šoštanjskega sokolskega
okrožja. Zbora so se udeležili načelniki
in načelnice Sokolskih društev v Vele-
nju, Soštanju, Smartnem ob Paki,
Braslovčah in na Polzeli. Po poročilu o ^
delu v preteklem letu je bil sestavljen
podroben delovni načrt za leto 1939.
Načelništvo je sklenilo, da bo v mese-
cu juniju v Braslovčah okrožni zlet so-
stanjskega sokolskega okrožja, na kate-
rem bo domače društvo razvilo svoj
društveni prapor. Isti dan bodo okrožne
tekme članstva šoatanjskega sokolske-
ga okrožja. V Šoštanju bo v mesecu ju-
niju dečji dan; ob tej priliki bo domače
društvo razvilo svoji deci dečji prapor.
Ostala bratska društva bodo naknadno
določila dneve svojih društvenih prire-
ditev. Po izčrpanem dnevnem redu je
bilo sestavljeno načelništvo šoštanjske-
ga sokolskega okrožja. Načelnik je br.
Juro Toplak iz Braslovc, njegov na-
mestnik br. Jože Pur s Polzele, načelni-
ca je s. Ela Kovačeva iz Velenja, njena
namestnica pa s. Breda Krajgerjeva iz
Soštanja.
Brasiowce
b Proslava 1. decembra. Sokolsko
društvo Braslovče opozarja vse brate
in sestre, naraščaj in deco na letošnjo
proslavo državnega in sokolskega praz-
nika 1. decembra, ki mora biti letos po-
sebno svečana, saj proslavljamo 1. de-
cember ob 20-letnici našega osvoboje-
nja in zedinjenja. Sokolsko društvo bo
tudi letos slovesno proslavilo sokolski
praznik zedinjenja. Zjutraj se bo ude-
ležilo sveeane službe božje. Nato bo v
Sokolskem domu slavnostna seja, ki ji
morajo prisostvovati vsi pripadnijki
društva. Na seji bo1 svečano prečitana
poslanica Saveza Sokola kraljevine Ju-
goslavije, nato bo svečana zaobljuba
novega elanstva in razdelitev diplom
onim, ki so pri posameznih tekmah do-
segli predpisano število točk. Svečana
akademija v proslavo sokolskega praz-
nika in 20-letnice naše svobode pa bo
v nedeljo 4. decembra ob 15. v Sokol-
skem domu. Bratje in sestre, vse te
svečanosti so za članstvo obvezne!
Gornji grad
g Novo cesto so otvorili te dni na
ovinku na Križu pri Gornjem gradu in
jo izročili javnemu prometu. Vsak pot-
nik in vozač se lahko prepriča, kako
izredno nujna in za splošni napredek
našega okraja važna in koristna je bi-
la ta cesta in opustitev ovinka pri g.
Pečniku, podnačelniku cestnega odbora.
Sedaj bo pač vsakomur razumljivo, za-
kaj so izvršili najprej to javno delo in
zakaj bodo druge spremembe in obno-
vitve na naši banovinski cesti prišle šele
pozneje na vrsto. Kdor ne verjame, da
je temu tako, naj se na kraju samem
prepriča o resnični potrebi in nujnosti
tega javnega  dela.
g Kmecko-splavarsko posojilnico in
hranilnico so ustanovili v nedeljo 13.
t. m. na Ljubnem. Agilni napredni go-
spodarji in pridobitniki na Ljubnem so
nedavno uvedli zadevno akcijo, ki je že
v nekaj tednih dosegla svoj cilj." Poso-
jilnica je zadruga z omejeno zavezo in
je takoj pristopila kot članica k Zvezi
s^ovenskih zadrug v Ljubljani. Za na-
čelnika na novo ustanovljene posojilni-
ce je bil soglasno izvoljen g. Alojzij
Juvan, p. d. Cešpovec, znani in ugledni
posestnik in gostilničar na Ljubnem.
U^tanoviiev te posojilnice je dokaz i?.-
redne podjetnosti, delavnosti in strem-
ljenja ljubenskih naprednih gospodar-
jev po vsestranskem napredku. Novemu
denarnemu zavodu želimo dober napre-
dek in lepe gospodarske uspehe. med na-
šimi marljivimi in poštenimi kmeti in
splavarji.
g »Stari «rohi«. Sokolski diletanti v
Gornjem gradu so priredili na Martino-
novo nedeljo zvečer ob prav lepi ude-
ležbi domačinov in gostov Iz Kamnika,
Bočne in z Ljublnega v Sokolskem domu
Štolbovo veseloigro v treh dejanjili
»Stari grehi« v režiji učiteljice Ljudmile
Pahorjeve. Naši marljivi diletanti so
podali svoje vloge v splošno zadovolj-
stvo gledalcev, ki so nagradili požrtvo-
valne igralce ponovno z velikim aplav-
zom. Na odru smo videli nekaj novih
moči in tako smemo pričakovati v le-
tošnji gledališki sezoni še lepe in za-
bavne večere. Po igri se je razvila v
Sokolskem domu prijetna prosta za-
bava.
1           LasSco
1 Kandidaturc v laškcm    srezu.    Pri
sreskem sodišču v Laškem je bila vlo-
žena in potrjena zopet ena kandidatura
in sicer na listi dr. Vladimira Mačka.
Kandidat je župan občine Sv. Krištof,
krščanski socialec g. Lešnik, njegov na-
mestnik pa g. Anton Marinček, uradnik
Delavske zbornice iz Ljubljane. Doslej
je bilo pri tukajšnjem sreskem sodišču
potrjenih šest kandidatur, od teh tri na
listi dr. Vladimira Mačka, dve pa na
listi dr. Stojadinoviča in ena na Ljo-
tičevi listi.
5CHICHT0v0
Moje perilo — moj ponos
moje milo — varuh perila!
TERPENTINOVO MILO
..in za namakanjeŽenska hvala
1 »Slovenski dom« se je v št. 256. po
dolgem času zopet oglasil z dopisom iz
Laškega in je pokazal, da ni pozabil
onega načina pisanja in onih metod, ki
so nam znane še izza časa prejšnjih ob-
činskih volitev. Ti ljudje se ne bodo
nikdar poboljšali, ker so pokvarjeni do
dna duše in hudobni zunaj in znotraj.
Na stvarne kritike, ki jih je prinašala
»Nova Doba« glede gradnje nove ceste
v Šmarjeti pri Rimskih toplicah in ki
so imele namen služiti le dobri stvari,
odgovarja »Slov. dom« po svoji stari
navadi z osebnimi napadi in žalitvami
na način, kakršnega se naše ljudstvo
nauči na Slomškovem trgu v Laškem.
Mi smo ponovno opozarjali na nepri-
mernost trase za preloženo cesto, ki je
prav po nepotrebnem izpeljana ob str-
mcm bregu, ki ga na dveh krajih trga-
jo plazovi v Savinjo, ki ni stalen in kjcr
so morali napraviti ogromne nasipe, na-
mesto da bi bili cesto pomaknili neko-
liko višje preko ogeških njiv in jo zdru-
žili s staro progo tik za hotelom »Stara
pošta«. Nam tukaj ni šlo za privatne
interese, nam je tudi vseeno, če bi bila
taka proga morda ugodnejša za nemške
lastnike kopališča Rimske toplice, tem-
več smo glcdali le v bodočnost in po-
udarjali, da pomeni ta cestni odsek le
majhen odlomek v modernizaciji ceste
Celje—Zidani most, ki je v interesu
cestnega prometa skrajno potrebna in
za katero bi se danes merodajni činite- j
lji v našem in celjskem srezu morali
že zdavnaj iz lastne iniciative z vso od-
ločnostjo zavzeti, ne pa čakati, kdaj jim
bo  Ljubljana                          kaj     dala.
Cestni odbor pod prejšnjimi svojimi
načeijiiki ni čakala takihle prilik, ka-
kor so sedaj in ni poslal takrat iz pov-
sem jasnih namenov na cesto partij
delavcev, s katerimi se ob izvestnih pri-
merih lahko razpolaga, marveč je skr-
bel, da se je vedno dobil kredit za mo-
derniziranje naše ceste. Kdor danes ne-
pristransko pregleda novo cestno pro-
go v Smarjeti in kdor ima količkaj j
pojma o zgradbi cest, bo brez oklevanja j
priznal, da je preložitev idejno ponesre-
čena, pa najsi je delal načrte kdorkoli,
četudi gospoda, ki ju »Slovenski dom«
hvali in ki sta očividno take hvale po-
trebna. Mi pa bomo ne glede na surovi
ton »Slovenskega doma« nadaljevali
stvarno kritiko naših gospodarskih
vprašanj, kako se ta vprašanja danes
in po današnjih mogotcih rešujejo. Vi
pa le napadajte in besnite, kakor so Vas
tega naučili in Vas učijo na Slomško-
vem trgu.
1 Josip Kokol upokojen. Z ukazom
ministrstva pravde je bil s 15. novem-
brom upokojen nadoficial tukajšnjega
sreskega sodišča g. Josip Kokol, znan po
vsem srezu kot vodja nepravdnega od-
delka in zaščitnik vseh nezakonskih, v
zadnjih 20 letih v našem srezu rojenih
otrok. Celih 38 let je služil g. Kokol
državi in celih 20 let je bil vodja ne-
pravdnega oddelka pri našem sodišču.
Navzlic veliki zaposlenosti je bil v služ-
bi vedno ljubezniv in korekten napram
vsakomur ustrežljiv  in  vesten  uradnik
starega kova, kakršni vedno bolj izgi-
njajo iz naših uradov. Ni ga menda
človeka v srezu, ki bi g. Kokola ne po-
znal iz njegovega službenega poslova-
nja, in prav gotovo ni nikogar, ki bi
mu g. Kokol v službi ne bil izkazal
usluge in ne ustregel, kolikor je bilo
v njegovi moči. Zaradi teh svojih last-
nosti si je pridobil spoštovanje svojih
šefov, na drugi strani pa priljubljenost
v najširših krogih našega prebivalstva.
Ze pred leti je dobil g. Kokol zlato ko-
lajno za državljanske zasluge, tik pred
upokojitvijo pa mu je bil podeljen red
sv. Save V. stopnje, gotovo zasluženi
odlikovanji. G. Kokol odhaja v pokoj
zdrav in krepak. Zelimo mu, da bi
v tern razpoloženju dolga leta užival
zasluženi pokoj.
1 Martinovanje v Sokolskem domu.
Naiš marljivi Sokoli so pod vodstvom
br. Anteja Horjaka in Dragarja pretek-
lo soboto priredili v Sokolskem domu
prav prijeten Martinov večer, ki ga je
nacionalno občinstvo v lepem številu
posetilo. Na odru smo videli posrečene
šaljive nastope in odlomek iz operete
»Mežnarjeva Lizika«, In jo bodo kmalu
vprizorili na našem odru v celoti. Pri
teh nastopih so se odlikovali poleg že
imenovanih dveh bratov tudi še br.
Kvartič ter ss. Osolinova, Šipkova in
Koršičeva. Ni treba omenjati, da je bil
duša večera br. Obal, ki nas je s svojo
brezprimerno požrtvovalnostjo in prid-
nostjo rešil iz zadrege. Zabava je bila
aniimirana, gmotni usipeh zadovoljiv.
Zelimo si še več takih zabavnih večerov,
kjer se spoznavamo in utrjujemo svoje
zveze.
1 Pobalinstvo. Preteklo nedeljo je bil
velik Ibv na srne v Govcah nad Sv. Je-
dertjo. Pod skalnatim grebenom leži
prijazna vasica, v kateri je tudi cerkev.
Od Sv. Jederti doi te vasi pelje strma
kolovozna pot, ki jo je TPD popravila
toliko, da lahko dovaža svojemu obratu
pri Govcah jamski les. Navzlic temu pa
cesta seveda še ni sposobna za vožnje
in je zelo nevarna zaradi svojih pre-
padcv, ožine in ovinkov. V nedeljo se
je pripeljala v Govce z avtomobilom
skupina lovcev iz Zagreba in je pustila
i avtomobil za časa pogona v Govcah.
Ko se je ta družba proti večeru vračala
z avtomobilom previdno po klancih
navzdol, ji je prišel nasproti šentjedrt-
ski župnik, ki je ustavil avtomobil in
povedal vozaču, naj vozi previdno, ker
je cesta na nekem mestu založena z le-
som. Res je avtomobil kmalu nato na-
letel na kup hlodov jamskega lesa in
debelih debel, ki so bila naložena preko
ceste. Le s težavo so lovci umaknili
les, da »oi lahko nadaljevali vožnjo.
Poizvedbe so pokazale, da so ta les na-
grmadili na cesto pobalini iz tamkaj-
I šnje okolice, da bi ustavili vračajoči
j se avtomobil in ga prevrnili. To so sa-
dovi tiste vzgoje, na katero smo že
ponovno pokazali. To se je zgodilo bli-
zu tarn, kjer so lani uničili dr. Rošu
njegov sadovnjak in kjer so se zgodile
že raznc druge surovosti, o katerih smo
poročali. Ni temu krivo ljudstvo samo,
nego so krivi oni, ki imajo dolžnost, da
ga vodijo in vzgajajo. Boljše to ljudstvo
ne more biti, če mu vedno oznanjajo
politično mržnjo in sovraštvo do sose-
dov ter ga neprestano hujskajo na go-
njo proti vsemu, kar je naprednega.
Proti zlikovcem je seveda vložena ka-
zenska ovadba pri tukajšnjem orož-
ništvu.
1 Kino Laško bo predvajal v soboto
19. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 20. t. m.
ob 16.30 in 20.30 velefilm »Polnočni
valček«. Zgodovina velike ljubezni, ki
se je pričela sredi afriške pustinje, do-
živela krizo v Berlinu in se končala v
New Yorku. Krasna glasba. Režija:
Turžanski. V glavnih vlogah Brigita
Horney in Willy Birgel. Tednik. — V
torek 22. sredo 23. in četrtek 24. t. m.
Stran 6.
»NOVA   DOBA«
Štev. 47.
vsakokrat ob 20.30 pa si oglejte film
»Ave Marija«, ki bo s svojo nepozabno
vsebino, lepo glasbo in umetniško igro
glavnih igralcev zadivil vsakogar. Pred-
igra.
Zidani most
z Pod tujim imcnom je kradel. Pre-
teklo soboto so prijelc naše varnostnc
oblasti v Loki pri Zidanem mostu 22-
letnega vojaškega begunca Stanka Zeli-
ča, ki je hotel odnesti iz loškega žup-
nišča raznovrstne predmete. Domačini,
ki so bili nanj opozorjeni, so ga vlovili
s pomočjo komandirja orožniške postaje
g. Pangeršiča z Zidanega mosta. Pri
zaslišovanju je prišla na dan Zeličeva
pestra zgodovina, ki izpričuje, da se je
Zelič od časa vojaškega pobega iz Osi-
jeka dne 9. junija preživljal po večini
samo z nakradenimi stvarmi. Najprej
je ukradel čevljarskemu pomočniku
Karlu Koritniku njegovo poselsko
knjižico, s katero se je povsod legiti-
miral kot brezoseln čevljar in prosil
za podporo. Ob tej priliki si je ogledal
domače razmere, kar mu je potem do-
bro služilo pri vlomu ali tatvini. Svoj
delokrog je imel zlasti v okolici Krme-
lja in St. Janža. Tu je nekje stopil v
službo za hlapca, in pokazal poselsko
knjižico Karla Koritnika. S svojim mir-
nim nastopom je vzbujal videz poštene-
ga človeka. Zato mu je gospodar —
neki občinski delovodja — zaupal. To
priliko je porabil Zelič in mu odnesel
več vrednostnih predmetov, ki jih je
potem prodajal po sosednih vaseh izpod
cene. Umestno bi bilo, da bi cblasti iz-
prašale Zeliču vest, kje je hodil v noči
od 1. na 2. t. m., ko je bilo vlomljeno
v stanovanje učitelja Viljema Vaniča na
Boštanju. Ni izključeno, da ima Zelič
tudi ta vlom na vesti. Zanimivo je, da
je imel, ko so ga prijeli v Loki, v roki
britev. Ne ve se, ali se je hotel z njo
ubraniti zasledovalcev ali pa je namera-
val izvršiti samomor. Izročili so ga celj-
ski komandi mesta, odtod pa ga bodo
eskortirali v Osijek, kjer bo prišel pred
vojaško sodišče.
Radeče
r Obdukcija ponesrftčene Jožefe Ko-
leševe. Zadnjič smo poročali o tragični
smrti 55-letne Jožefe Koleševe, ki jo je
podrl neki tukajšnji kolesar, ko se je
vračala od prve maše domov proti Pra-
protnemu. Dobila je zlasti hude poškod-
be na glavi. Bližnji ljudje so jo odpre- |
mili domov, kjer je ponesrečenka izdih-
nila. Na odredbo tukajšnjega sreskega
sodišča je bila izvršena v mrtvašnici na
Vrhovem pri Radečah obdukcija trupla.
Obdukcijo je izvršil tukajšnji banovin-
ski zdravnik dr. Karel Matko. Ponesre-
čena Jožefa Koleševa je bila pokopana
na pokopališču na Vrhovem. Naj v miru
počiva! Svojcem naše iskreno sožalje!
— Opisana nesreča naj bi bil poslednji
opcmin! Naši vrli orožniki, ki izpolnju-
jejo svojo težko dolžnost z vso vnemo
in natančnostjo, naj prijavijo vse ne-
poslušne brezobzirne vozače, ki jih naj
potem višje oblasti kaznujejo z vso
strogostjo. Le na ta način se bomo izog-
nili   prepogostim   prometnim   nesrečam. I
s Prevzem  progc   Št.  Janž—Sevnica. I
Kakor smo že večkrat poročali, bo na i
narodni  praznik  1.   decembra   slovesno
otvorjena železniška proga St.. Janž — I
Sevnica. Zelezniška sekcija Zidani most
je prevzela pretekli ponedeljek in torek
progo   od  Sevnice  do  Tržišča  v  svojo
kompetenco. Zelezniška direkcija je že
razpisala nova službena mesta v Trži-
šču, Jelovici in Boštanju, za katera je
bilo precej prosilcev. V  Sevnici se iz-
vršujejo poslednja dela za priključitev
nove proge od mostu na glavno progo.
Dne 1. decembra se bomo prvikrat vo-
zili po novi progi do Tržišča in še da-
lje do Trebnjega, kar pozdravljamo    z I
največjim   zadovoljstvom.
Sevnica
s Vlom v nčiteljevo stanovanje. Uči-
telj g. Viljem Vanič v Boštanju ima ve-
liko smolo. V teku enega leta so ga
dvakrat obiskali vlomilci in odnesli
skoraj vso obleko, moško, žensko in
otroško perilo, radio aparat znamke Lo-
renz in še mnogo drugih stvari. Lani so
vdrli v njegovo stanovanje neznani
storilci ter mu odnesli raznih stvari v
vrednosti nad 8.000 din, sedaj  pa    so
1 mu vlomili v stanovanje v noči od pre-
teklega ponedeljka na torek in mu odne-
sli zgoraj naštete stvari v vrednosri
nad 10.000 din. Takp trpi učitelj g. Va-
nič nad 18.000 din škode. Kdo je vlo-
milec, ne ve nihee. Varnostne oblasti so
ukrenile vse potrebno, da pride vlomi-
lec čim prej v roke pravice. Splošno se
domneva, da je vlomilec kak domačin,
ki so mu bile razmere v stanovanju
učitelja g. Vaniča dobro znane. Značil-
no je dejstvo, da je bil izvršen vlom v
noči, ko je prenočevala učiteljeva go-
spodinja zaradi učiteljeve odsotnosti
urugje. Bilo jo je namreč strah. Priliko
so izrabili vlomilci in izropali stano-
vanje.
Hrastnik
h Šolske razmere. Hrastniška osnov-
na sola je bila vedno znana kot odlič-
na, dobro učiteljstvo je poucevalo nad-
povprečno nadarjeno deco. V prvi vrsti
je pač zasluga naše sole, da je naše
delavstvo tako naobraženo in načita-
no. Naša dekleta so se učila ročnih del
in marsikatera delavska žena vzame še
danes rada v roke igle ali kvačko. Imeli
smo pa tudi menda več kot petdeset
let stalno učiteljice ročnih del! Sedaj
se je to izpremenilo. Dosedanja učite-
Ijica ročnih del je obolela in hoče men-
da v pokoj, nove pa ne mislijo več na-
staviti. Desetletja so imele deklice roč-
na dela od drugega razreda naprej, in
je bilo prav!  Pa pravijo         ¦ i, da to
ni dobro,                                            in
Vsa  cast    uči-
teljstvu dekliške sole, toda zdi se nam,
da niti samo ne veruje, da bi moglo uči-
ti ročna dela tako, kakor je to storila
strokovnjakinja. In vendar so ravno v
delavskih krajih ženska ročna dela
mnogo važnejša od drugih predmetov,
ki so morda v spričevalih mastno tiska-
ni. Naj se zgane krajevni šolski od-
bor, pa tudi vsi drugi činitelji, da se
nam vrne ono, kar smo imeli dolga de-
setletja!
h S pestjo in psovkami hoče nekdo
vtepati svoje nazore otrokom v glavo,
pa je prišlo pri tern do grde nerodno-
sti. »Kdor seje veter, bo žel vihar!«,
pravi domač pregovor.
h  V spomin  na  umrlefta podjetnika
g. Janka Kar.žka sta poklonila    urad-
ništvo kemične tovarne in zdravnik  g.
dr. Vidmar 280 din krajevni protituber- '
kulozni ligi v Hrastniku. Solnik g. Da-
vorin Cander je daroval skladu za rev- i
ne  licence 100  din namesto  cvetja  na i
grob dragega prijatelja Janka Hanžka. s
Podčetrtek
č VinogradiiLstvo in ceste. V nedeljo
13. t. m. je bil v gostilni Staroveški
shod, na katerem je govoril odvetnik
dr. Ogrizek iz Celja. Govornik je med
drugim tudi obravnaval naše vinograd-
ništvo in trošarino na vino. Gosp. žup-
nik je pristavil, da trošarina mora biti,
da ne bodo iz drugih krajev dovažali
vina k nam. Mnenja smo, da bi bilo
treba na ono vino, ki ga dovažajo od
drugod, naložiti še višjo trošarino, ker
bi potem naš kmet lahko prodal svoje
vino po boljši ceni. Culi smo tudi, kako
tukaj lepo gradijo ceste, druge pa po-
pravljajo. Tu gotovo ni upoštevana ce-
i
Dospeli novi modeli RADIO aparatov
Dobite jih zelo poceni pri tvrdki
A. BREMEC - Celje, Nlikloftičeva ulica 2
in nadomestni deli
Oglejte   si   zalogo
ši val nih strojev !
sta, ki vodi od Imenega skozi Imenske
gorce. Lani so to cesto za silo popravili,
letos pa niso izvršili nujno potrebnih
popravil, da bi lahko kmetje vozili ko-
lje in gnoj v svoje vinograde.
č Neki gospod nam je    začel    pred
kratkim očitati, da smo neverni, in še
marsikaj drugega. Nas, ki hodimo vsa-
ko   nedeljo   in   praznik   k  službi   božji,
smatra omenjeni gospod    za    neverne.
Kako pa je z onimi gospodi, ki se ob
i  nedeljah in praznikih shajajo med služ-
I  bo božjo v gostilni? Ali omenjeni go- ,
spod teh nič ne vidi — ali pa jih morda
iz izvestnih razlogov noče videti?
Lepa, solnčna prazna   soba
s  posebnitn  vhodom se takoj  odda.   Celje,
Komenskega 14.
NÄZNÄNILO
Cenj. damam vljudno naznanjam, da sem po
5-letni praksi v Beogradu, otvorib vCelju
Razlagova ulica 8/1 svoi mod i
salon. Sprejmem ludi učenko. Priporocam
se za obilcn obisk. Gfoselj Mild,   Sivilja.
2.50O din
potrebujete, da zaslužite 1000 din mesecno
doma. PiSite : >ÄNOS«, Maribor,   Orožnova
1 Oietno hran*> za bolnike ifi doiencke
in sicer:   prepečenec,  ovsene kosmiče, ov-
j seno   moko,   ovseni zdrob  in  Žikin  zdrob
dobite   v  špecprijski irgovini
Ka**"l Lobner,   Celje, K«alj<»  *»e*ra
o. 17 pri Zvoncu             Telefon (20
Cenj.   občinstvu   se  priporocq tvrdka
Anton Lecnik
saloya ur-9 zlata, sifebrnine,
ontika itd.
i
Celje,
Glavni
trg
zkustn   :; ! > < i K   T\ a   r a z p o 1 a j< o',! i
i _--------------------   -----------------------------------------
ŠIVALNEi STROJE
popravlja strokovno, hitro in poceni
R.  Perdan,  mehanik,   Celje,   Mariborska
c. 11.                                       Telefon   116.
Solnčno stanovanje
enosobno  z vsemi   pritiklinami  se  odda s
1. decembrom mirni stranki brez otrok. Celje,
Kersnikova 32.
Now   smoking
za yeqega gospoda prodam zelo poceni. Vpra-
Sati  pri  g. Maksu Zabukošku,  Celje,   Can-
karjeva cesta.
Stanovanre
1 soba in kuhinja, se išče za 1. januar. Na-
slov v upravi lista.
Meblirans soba
se odda. Celje, Gosposka ulica 28/1.
Išče  se s  15. decembrom  ali  1. januarjern
dvosobno ali trisobno    Stanow«9fij&
s  pritiklinami v centra mesta.  Ponudbe  na
upravo lista pod   »Stanovanje«.
Lokal
v  sredini mesta se odda takoj,   event,  tudi
j pozneje.   Pismene ponudbe na upravo  lista
pod »Center«.
Črna soba za gospode
kuhinjska  oprema,  preproge  in   razno  po-
hiStvo,  kuhinjska   posoda,   porcelan  itd.  se
proda. Celje, PreSernova ul.  3/11 nadstr.
Restavracijo
ali boljšo gostilno vzamera v najem v Celju,
Ponudbe   na  upravo  lista  pod  »Podjeten«,
ŽARNICE
doniačih in inozemskih znamkiTunasram,
Osram, Teela itd. v vseh oblikah in iz-
vedbah kakor: svetle, matiraiie, opal, dnevna
svetloba, sveCne, okrogle, žepne in avtorno-
bilske od 5   200 vatov ter najnovejSe
KRYPTON žarnice
ima stalno v zalogi
efektrotehnična tv govina
Karol  FlorJancio
Celje, Cankarjewa c. 2
Nizke cene!                   Solidna postrežba j
ŠOLSKE
KNJIGE
za osnovne, meščanske in srednje
sole, monopolne zvezke, risalnc in
pisalne potrebščine k u p i t e zelo
ugodno v knigarni in trgovini s
papirjem
FRANC LESKOVŠEK, celje, slavwi trg k
Franjo Dolžan - Celje
Za kresijo 4
Telefon    245
I kleparstvo, vodovodne instaleuje
|        K     *        '        strelovodne  naprave
Prevzema na v zgoraj navedene stroke jpadajota dela in
popravila — Cene zmerne — Poitrežba točna In solidna
Cel|skapo5ojilnicad.d.u Čelju
JENAJSTAREJŠINARODNI DENARNIZAV0D V CELJU
Vse  hr an ilne
vloge, vložene pri
CELJSKI P0S0JIL1VTCT P. P. T CELJÜ
so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno 7 gotovini
Denar, naložen v doma« denarni zavod, donaSa korisH vsema domačemn narodnemn gospodarstvu
NstLAGAJTE
SVOJE PRIHRANKE   V
Celjski posoiilnici d.d. vCeljU-Narodni dom
CENTRALA: CELJE, NflRODNI DOM
PODRU2NICI: MARIBOR, SoSTANJ
Urejuje in za konzorcij .NovT^T^go^a Rado Pe*nilT^a Zvezno tiskarno v Celju MUan Cetlna - Oba v Celju