LETO XLI, ŠT. 18 Ptuj, 12. maja 1988 CENA 300 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Z znanjem nad težave (stran 2) Ptujski par '88 (stran 3) Mrtve ribe govorijo (stran 5) Vrtec v Jeruzalemu (stran 7) Pisma bralcev (stran 8) Kmetijska šola ptujskega Srednje- šolskega centra dobro sodeluje s kme- tijstvom ptujske in ormoške občine. Letos mineva 35 let od ustanovitve kmetijske šole na Turnišču; sicer pa ima izobraževanje za kmetijstvo v Ptu- ju že zgodovino. Začetki poljedelske, vinogradniške in sadjarske šole segajo že v leto 1874. Danes izobražuje kmetijska šola za poklice kmetovalca, kmetijca in kme- tijskega tehnika. Kmetijsko šolo obi- skuje 250 učencev v 10 oddelkih. V zimskem času se jim pridružijo še kmečke ženske. Letos se jih je ob pone- deljkih izmenjevalo okoli 70 iz 22 akti- vov kmečkih žensk. Nabirale so si iz- kušnje v pripravi zdrave hrane iz na- ravnih živil. Srečanja v šolskih prosto- rih pa niso bila namenjena samo uče- nju. Šlo je za izmenjavo izkušenj, pri- jateljstvo in družabnost. Ba so spretne pri pripravi hrane, smo lahko ugotovili v ponedeljek ob pogledu na bogato obloženo mizo. V KIDRIČEVEM ODPRLI NOVO ELEKTROLIZO C Naložba za tretje tisočletje v pičlih 23 mesecih so v TGA Kidričevo zgradili novo elektrolizo C in druge objekte prve faze modernizacije proizvodnje primarne- ga aluminija v skupni vrednosti prek 160 mili- jard dinarjev. Izjemno zahtevno, kompleksno in odgovorno delo so opravili pred rokom in v okviru realno predvidenih stroškov. Tako so uresničili največjo naložbo v naši republiki v tem srednjeročnem obdobju, ki bo v veliki meri prispevala k prestrukturiranju slovenskega go- spodarstva, hkrati pa bo izboljšala vpliv tovar- ne na zaposlene in na okolje. Slavje v Kidričevem je bilo ob svečanem odprtju nove elektrolize C in spremljajočih objektov MPPAL v torek, 26. aprila, toliko večje, saj je znano, da je glede na velikost na- ložbe ter na njeno proizvodno usmerjenost ves čas njenega pripravljanja in uresničeva- nja povzročalo živahne razprave ter polariza- cijo mnenj ob vprašanju, ali je upravičena ali ne. Zbrane delavce in številne goste iz vse Ju- goslavije ter predstavnike francoske firme Aluminium Peschine je v proizvodni dvorani nove livarne uvodoma pozdravil direktor sozda UNIAL Ivan Gerjovič. Čestitkam ob veliki delovni zmagi so se zalem pridružili tu- di pionirji osnovne šole Borisa Kidriča Kidri- čevo. Sledil je govor predsednika kolektivne- ga poslovodnega organa TGA Danila Tople- ka, slavnostni govornik pa je bil podpredsed- nik izvršnega sveta SR Slovenije Janez Boho- rič. V imenu družbenopolitičnih organizacij in SO Ptuj je delavcem in poslovnim partner- jem TGA čestital Gorazd Zmavc, predsednik občine Ptuj, slavje pa so z bogatim kulturnim sporedom popestrili še člani moškega pev- skega zbora Slave Klavore iz Maribora pod vodstvom Bojana Gorica ter znana slovenska dramska umetnika Ptujčana Zvezdana Mla- kar in Igor Samobor. Janez Bohorič je med drugim poudaril: »Dodatna proizvodnja v vrednosti 100 mili- jonov dolarjev, od katere boste 40 odstotkov izvozili na konvertibilno tržišče, ter približno 20 milijonov dolarjev, ki jih boste iztržili na račun predčasno končane investicije v času konjukture in ugodnih cen aluminija na sve- tovnem trgu, pa zahtevajo še posebno prizna- nje. Redki so investitorji v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo s tem . . . . . . Očitki, da tehnologija, ki jo z novo elektrolizo uvajate, ne pomeni prestrukturira- nja, so neutemeljeni. S takšno tehnologijo, kot je vaša, danes v svetu dela šele 15 odsto- tkov proizvodnih kapacitet aluminija, kar po- meni, da je vaša naložba, upoštevajoč hitrost teh procesov in zahtevnost naložb na tem po- dročju, v bistvu že naložba za tretje tisočletje. Temu v prid govori tudi bistveno zmanjšanje proizvodnih stroškov, predvsem pa specifi- čna poraba energije, ki se bo v TGA po pri- ključitvi elektrolize C zmanjšala za 23 odsto- tko\ . . . . . . Poleg osnove, ki jo modernizacija vaše proizNodnje daje za poslovno, proizvodno in tehnološko prestrukturiranje slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva, predvsem pa aluminijske reprodukcijske celote v Sloveni- ji, ki vključuje okoli 32.000 delavcev, uvršča ta modernizacija TGA med v svetu najkon- kurentnejše proizvajalce aluminija, kot so AIusNvisse in Alcoa in s tem daje solidno os- novo za prestrukturiranje zlasti kovinskopre- delovalne, avtomobilske, elektroindustrije in strojegradnje, preko katere se bodo lahko to- ne vašega kakovostnega aluminija spremeni- le v kilograme dragih izdelkov najvišje stop- nje predelave . . .« Danilo Toplek, ki je pred kratkim postal magister ekonomije, je poudaril, da so pro- jekt uresničili v časih, ki so težki že za nor- malno poslovanje, kaj "šele za investiranje. Pomembna je tudi odločitev o postopnem opuščanju proizvodnje metalurške glinice ter odločitev o nabavi dodatnih količin elektri- čne energije iz združenega elektrogospodar- stva Srbije. Obe že dajeta pričakovane rezul- tate. Vsem tistim, ki so dvomili v investicijo, so v TGA pripravili konkreten odgovor, oprejemljiv in z možnostjo takojšnjega merje- nja rezultatov. Celo pred rokom, za katerega so tudi predstavniki svetovne banke menili, da je izredno kratek. Slavje so nadaljevali pred novo elektrolizo C, v kateri že od 10. februarja teče preizku- sna proizvodnja aluminija. Vodja projekta MPPAL Ivan Kodrič je z veseljem povedal, da obratuje že vseh 80 peči, na katerih raču- nalniško upravljajo in merijo posamezne pa- rametre, da bi končno dosegli celotno zmo- gljivost proizvodnje. Predvidevajo, da bodo v novi elektrolizi že letos proizvedli prek 30.000 ton aluminija. Proizvodnja v novi to- varni predpečenih anodnih blokov zadovo- ljuje potrebe vseh elektroliz. V novi livarni postavljajo opremo, teče pa tudi rekonstruk- cija elektrolize B na tehnologijo predpečene anode, medtem ko v zastareli elektrolizi A v letošnjem letu še ne bodo ustavili proizvod- nje. Vrvico pred vhodom v novo elektrolizo je svečano prerezal Štefan Brglez, ki je v TGA že 22 let elektrolizer, številni gostje pa so si jo zatem z zanimanjem ogledali. Delavci TGA so slavje nadaljevali tudi popoldne in zvečer, saj so v letnem kopališču za vse zaposlene pripravili velik tovarniški piknik. M. Ozmec Vrvico pred vhodom v novo elektrolizo C je prerezal Štefan Brglez. (Foto: M. Ozmec) Med številnimi gosti iz domovine in tujine sta bila tudi Janez Stanovnik in Lojze Brški. TEMEUNI KAMEN ZA TRETjtf FAZO Perutnina bo (spet) gradila v Perutnini bodo danes položili temeljni kamen kot začetek gradnje tretje faze modernizacije svoje mesne industrije. V to najpomembnejšo in finančno najzahtevnejšo fazo sodi gradnja klavnice perutnine z vsemi spremljajočimi ob- jekti, predelovalnice mesa, razširitev kafilerije in gradnja čistilnih naprav, depo žive perutnine, garderobe, strojnica in sanitarije. Predračunska vrednost tretje faze je po tekočih cenah že dobrih 69 milijard dinarjev (še oktobra lani je bila predračunska vrednost 32 milijard dinarjev). Gradnja bo končana jeseni leta 1989. Danes bo v Perutnini tudi pogovor s predsednikom predsedstva CK ZKS Milanom Kučanom. Njegov obisk v tem tisočosemstočlanskem delovnem kole- ktivu, ki se lahko pohvali z dobrim delom, se ujema torej z začetkom pomemb- ne investicije, ki pomeni za Perutnino nov korak k še višji kakovosti proizvod- nje- JB Železniške delavnice dobitnice prvomajske listine Na slovesnosti v Beogradu 9. maja je osnovna organizacija Zveze sindika- tov Slovenije Centralne delavnice Ljubljana - TOZD ZA VZDRŽEVANJE VOZ PTUJ prejela PRVOMAJSKO LISTINO ZVEZE SINDIKATOV JUGO- SLAVIJE. Prvomajska listina je posebno družbeno priznanje za aktivnosti organizacij Zveze sindikatov Jugoslavije v razvoju samoupravljanja, povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, uresničevanje načel delitve po delu in rezultatih dela, dvig življenjskega standarda, usposabljanja in kulturnega življenja delavcev, iz- boljšanje organizacije varstva pri delu, razvijanje inventivne dejavnosti, uvelja- vljanja samoupravne zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter ustvarjanje razmer za humanejši položaj delavcev na delu in v družbi. Osnovno organizacijo ZSS, v kateri aktivno deluje 321 delavcev, bomo predstavili v prihodnji številki našega časopisa. K visokemu priznanju iskreno čestitamo in želimo nadaljnjih uspehov na vseh področjih njihovega ustvarjalnega dela. FB ^ "-UVODNIK-^ Ne strinjam se s teboj, toda... Ko je lani krožil po naši domovini partijski dokumenl. v katerem je bil popoln spisek večjih ali manjših notranjih sovražnikov, so se nekateri zanese- njaki lotili lova listih, ki ne mislijo tako kot oni. drugi so se smejali, tretji pa so se čutih ogroženi. Misliti drugače in to tudi javno povedati je seveda popolnoma naravna pravica. Pravzaprav je vsakemu umnemu gospodarju celo v pomoč. Lahko te- meljiteje premisli o pravilnosti svojih odločitev, hkrati patudi natančno ve. zaradi česa mu kdo nasprotuje in kaj hi moral narediti, da hi dosegel name- sto nasprotovanja pomoč in sodelovanje. Koliko je tprešernovci< za te namene dali, sami pa vsega ne zmoremo. Potrebujemo finančno in moralno podporo drugih de- javnikov, posebej še tistih, ki jim ni vseeno, kako se uresničujejo naši turistični načrti. Že maja bomo pričeli streči zunaj. Skrbi pa nas, kdo bo od- govarjal v primeru nesreče: stre- he so dotrajane, vsak malo mo- čnejši veter je že nevaren.,Želimo si tudi, da bi poleti vsak petek imeli glasbo. Kako bodo to spre- jeli prebivalci? Da bo Prešernova ulica tudi ob nedeljah živela, smo se .odlo- čili za nedeljski delovni čas. Le- tos bo vsako nedeljo ob 8. do 13. ure odprt Orfej. Nekaj smo spre- menili tudi v ponudbi: več bo je- dil. V Amadeusu bodo na primer prodajali slaščice. Sicer pa se v gostinski sekciji trudimo, da bi več naredili za ptujski turizem. V njej dela bolj ali manj dobro osemdeset čla- nov, od tega je trideset gostilni- čarjev. Časi nam niso najbolj na- klonjeni. Promet pada iz meseca v mesec. Zato se lahko zgodi, da bomo morali odpuščati delavce. Najbolj pa nas jezi prometni davek. Na primer pri investicij- skem vlaganju deset milijonov dinarjev moramo blizu štiri mili- jone dati za prometni davek. Po- leg tega smo nezadovoljni s pri- spevki za osebne dohodke. Na druge dajatve nimamo pripomb. Zelo bomo veseli, če se bodo uresničile napovedi, da bo v do- mu JNA novi ptujski hotel. Res- nično ga potrebujemo! Moti pa nas neodgovorno ravnanje v pri- meru Borla. Zakaj zasebni go- stinci nismo bili seznanjeni z nje- govo usodo?« je končala Marija Jaušovec. Marija Jaušovec: »Prepričana sem, da zasebni gostinci delamo v korist občine. Zanimivo pa je, da občinski možje ne najdejo poti v naše lokale.« ^ Ptujsko gostinstvo je med turističnimi dejavnostmi v občini še v največji krizi, čeprav naj bi zdravilo poiskali že pred dobrim le- tom. Dodatno blažilo za težave naj bi prinesli novi gospodarji v obratih, za katere so ugotovili, da pod streho družbenega sektorja ni šlo. Tako so grajski bife na Borlu oddali zasebniku. Pričel je me- galomansko, vsaj kar zadeva reklamo. Kdor joJe slišal, se je zanjo navdušil: francoske jedi, predjedi, slaščice. . . Ze pri vhodu na borl- ski grad je tabla, ki obeta veliko: gostišče — prenočišča — bazen. Marsikdo ji je nasedel. V zadnjem času tudi številni zdomci, ki so doma praznovali velikonočne praznike. Z borlskega hriba so odha- jali z dolgim nosom, kot .se temu reče, če te nekdo tako grdo in ne- odgovorno potegne. O jedeh ni ne duha ne sluha; mimogrede — 20. aprila so povedali, da jih bomo (boste) lahko dobili po prvem maju. Na Borlu se lahko le odžejaš in morda prenočiš. Tudi s sani- tarijami, ki naj bi bile ogledalo v.sake gostilne^ ni vse v redu: žensko stranišče je bilo zaklenjeno. Pogled na že dolgo opuščen bazen — nekoč tako priljubljeno izletniško točko številnih Ptujčanov in dru- gih turistov — pa vse prej kot lep. Koga naj sedaj pokličemo na od- govornost? Ali Haloški biser, kije lokal oddal v dobri veri, da mu bo pod zasebnikovim vodstvom šlo dobro, ali morda še koga ? Mor- da pa bodo na Borlu imeli dovolj dela tudi inšpektorji? Gotovo je, da borlska gostilna ni nikomur v ponos, najmanj pa svetlim načr- tom ptujskega turizma. Ob koncu bi se ustavili še malo pri imenu gostišča »Sanctum regnum«. V prevodu bi to pomenilo Sveto kra- ljestvo. Kaj je v tej gostilni svetega, ne vemo, kraljestvu pa še zdaleč ni podobna. Pravice da, dolžnosti pa... Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so praviloma nes- klepčne. Tudi seja skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje Ptuj je bila minuli petek nesklepčna. Zakaj? To ostaja skrivnost. Delega- tom, ki ne pridejo na sejo, se ne zdi vredno niti opravičiti. Že nič koli- kokrat smo povedali in zapisali, da delegacije ne delajo, da delegatov na skupščine ni, da se poslani delegati do dvorane, kjer zaseda skup- ščina, izgubijo. Vse to vemo. Mnogi prisegajo, da so interesne skup- nosti nepotrebno zlo, da se je njihov namen izničil z vrsto interven- tnih ukrepov v zadnjih letih. V vsaki teh trditev je nekaj resnice. Res pa je tudi, da so interesne skupnosti še vedno ustavna kategorija, ki nam zagotavlja neke pravice, pa tudi obveznosti. Sporno pa je prav slednje. Za svoje pravice se še pobrigamo, za svoje obveznosti pa . . . najraje nanje pozabimo. Tudi udeležba na skupščinah je naša dolž- nost. Pa ne samo do sklicatelja skupščine, ampak obveznost do po- dročja samega, do aktivnosti, ki morajo biti izpeljane, saj so namenje- ne ljudem in za ljudi. Zaradi vsega tega je potrebna prisotnost delega- tov na skupščinah. Ti pa ne poznajo pravil lepega vedenja in se, če res ne utegnejo, ne opravičijo in tako po nepotrebnem ne izgubljajo časa še tisti, ki so na skupščino prišli. Bo drugi sklic skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje uspešnejši? Na V POGOVOR Z MARJANOM IRGLOM Pametni se uči na tujih, neumni na svojih napatcah Marjan IrgI je sodnik Temeljnega sodišča v Ptuju. Vendar namen našega obiska ni bila njegova poklicna dejavnost. Obiskali smo ga kot predsednika statutarne komisije občinske konference Zveze komunistov Ptuj in kot pravnika, ki nudi v okviru občinskega sindikalnega sveta pravno pomoč delavcem. Obiskali smo ga, ker je njegovo poročilo o dve- letnem delu statutarne komisije na nedavni občinski partijski konferenci dalo marsikatero pobudo, konkreten predlog za spremembe v delu Zve- ze komunistov. Obiskali smo ga, da bi zvedeli kaj več o drugi, temni strani življenja delavca, s katero se srečuje, ko se delavci zatečejo na sindikat po pravno pomoč. Prijazno se je odzval našemu vabilu. S širo- kim nasmehom je začel pogovor, ne da bi čakal na vprašanje, na forma- len začetek intervjuja. Priznam, da mi je tako pomagal iz zadrege, ker se v njegovi pisarni, kjer potekajo tudi sodne razprave, ob vstopu nisem najbolje počutila. M. IRGL: ...Sem prijatelj preteklosti, zakaj iz zgodovine se da marsikaj naučiti. Po mojem mnenju ne moreš naprej, če nisi svoje poti začrtal na izkušnjah, pa tudi napakah. Oče me je učil, da se pametni uči na tujih, ne- umni pa na svojih napakah. V poročilu statutarne komisije pravite, da so velike partijske or- ganizacije skrivališče za neakti- vne člane... M. IRGL: Tako kažejo izkuš- nje. V številčno močnih osnovnih organizacijah se mnogi lahko skrijejo, umaknejo delu. Kaj pa lahko naredi, kakšen problem lahko reši skupina 120 ljudi na skupnem sestanku? Vsak ima možnost, da se v množici skrije, izgubi in v množici udarnost izgi- ne. Veliko sem bral o delu partije v preteklosti; imeli so tako ime- novane udarne trojke, ki so bile udarne v pravem pomenu bese- de. Izkušnje kažejo, da se udar- nost osnovnih organizacij izgu- blja, če je organizacija večja in številnejša. Marsikdo bo tudi re- kel, da so bile v preteklosti dru- gačne, izredne razmere, da je da- nes potrebno drugače delovati. Zveza komunistov pa po mojem mnenju še nikoli ni bila v takšni »vojni«, kot je danes, ko le ma- lokdo ve pravi čas razpoznati prijatelja od sovražnika, ko se za iztegnjeno tovariško roko vse prevečkrat skriva zahrbtnost in oportunizem. Zvezi komunistov se očita fo- rumsko delo, pa tudi sicer ja za čas, v katerem živimo, značilna ocena, da sistem ni uporaben ... M. IRGL: Vsi se sklicujejo na sistem; nihče ali pa le malokdo razume, da je sistem delo ljudi. Res pa odnosi nikoli niso bili ta- ko brezosebni, sistemski, kot so danes. Vendar še najslabši sistem ne more biti slab, če ljudje delajo dobro. Včasih je sekretar poznal vse člane organizacije, poznal njihove probleme, hotenja . . . Danes tega tovariškega odnosa ni več. Je prav to ali pa tudi to vzrok za vse večje število izstopov iz Zveze komunistov? M. IRGL: Za nekatere je osip članstva alarmanten podatek. Vendar če ga opazujemo kot po- sledico pozitivne diferenciacije, potem ta pojav ni zaskrbljujoč. Pač pa pri tolikšnem številu iz- stopajočih ugotavljamo, koliko prisklednikov smo gojili v svojih vrstah, koliko jih je še v Zvezi komunistov in kakšno veliko škodo so povzročili Zvezi komu- nistov pri ljudeh, zlasti mladini. Jalovi so namreč izgovori tistih, ki v izstopnih izjavah utemeljuje- jo svoj odhod z neaktivnostjo Zveze komunistov. Ta kritika lahko pade samo na njih sa- me.. . Moralna prenova komunistov? M. IRGL: Trdim, da je to lah- ko le moralna prenova članov kot posameznikov. O tem smo nedolgo od tega veliko govorili in pisali. Glede na sedanje stanje očitno nihče ni mislil resno, sicer ne bi ugotavljali vedno več tatov družbenega premoženja med ko- munisti; te praviloma odJi^iva njihova nespretnost ali nenasit- nost. Le redko uspemo obraču- nati z njimi sami v Zvezi komu- nistov, ne da bi pred tem nastala velika gospodarska in politična škoda. Članstvo v Zvezi komuni- stov je, kot je videti, še vedno najboljši dežnik pred očitki do- bronamernih občanov, pa tudi pred sicer budnimi očmi zašči- tnih organov. Vse to pomeni, da še vedno nismo začeli prave dife- renciacije, nočemo se začeti ukvarjati s temeljnimi problemi v osnovnih organizacijah, v delov- nem okolju, v krajevni skupno- sti. Kot organizacija se angažira- mo šele takrat, ko problemi iz- bruhnejo v obliki štrajkov, izsi- ljenih sestankov . . . Gre iskati vzrok tudi v organi- ziranosti? M. IRGL: Menim, da ne bi smeli mimo osnovne potrebe čla- nov, da so prisotni povsod, kjer je to mogoče, pri viru dogajanja. Zato bi morali našo organizira- nost prilagoditi potrebam okolja, ne pa da zaradi oblike odteguje- mo članstvo od problemov, ki nastajajo v njihovem neposred- nem okolju. Preteklost pa nas tu- di opozarja, da je zlepljenost družbenopolitičnih in vodstve- nih struktur otopila kritičnost in samokritičnost Zveze komuni- stov, kar nam seveda ni v korist, ravno obratno. Kot svetovalec v pravni službi občinskega sindikalnega sveta se srečujete z neprijetno, marsikdaj usodno stranjo življenja delavca. Koliko delavcev potrebuje takšno obliko pomoči, za kakšne spore gre? M. IRGL: Služba je potrebna. Sporov pa je še vedno preveč. Pomoč v pravni službi pri občin- skem sindikalnem svetu išče let- no od 100 do 120 delavcev. Seve- da pa je sporov veliko več, saj jih mnogo išče pomoč tudi prek od- vetnikov. K nam prihajajo tisti, ki nimajo dovolj denarja, da bi si plačali odvetnika. Bila so mne- nja, da naj bi pomoč delavcem nudile pravne službe v delovnih organizacijah. To je seveda neiz- vedljivo, saj gre običajno za spo- re med delavcem in delovno or- ganizacijo. Sindikat pa bi poleg pravne službe moral imeti še de- lavsko inšpekcijo. Inšpektorji de- la se danes največkrat ukvarjajo s tehnologijo dela, zelo redko pa z delavci. Sporov je, kot sem že rekel, ogromno. Pri tem gre po- gosto za premeščanje delavcev med delovno dobo, kar je pose- bej izrazito pri raznih reorgani- zacijah, zakaj vprašanje je, ali se sme menjati pridobljene pravice v delovnih letih. Običajno nihče ne upošteva danih razmer. De- lavci preprosto dobijo delovni nalog in ne sklepa pristojnega organa. Zasebni delodajalci lah- ko kadarkoli »zmanjšajo« obseg dela in se na tak način znebijo delavca. In še bi lahko našteval. Seveda sem pri obstoječi organi- ziranosti pravne službe časovno omejen, pa tudi način dela je omejen. Poleg tega poiščejo de- lavci pomoč v zadnjem trenutku. V zadnjih dveh dneh lahko sli- šim le eno stran, za pregled sa- moupravnih aktov tako rekoč ni časa. Sodelovanje z družbenim pravo- branilcem samoupravljanja? M. IRGL: Zelo malo sodeluje- va, tudi po moji krivdi, čeprav ne vem natančno, kaj naj bi tesnejši stiki prinesli. Kakšni so disciplinski postopki v delovnih organizacijah? M. IRGL: Disciplinske komi- sije v delovnih organizacijah so ostrejše od sodišč in praktično ne poznajo individualizacije ukrepa. Prekršek je bil storjen, delavec mora biti kaznovan ne glede na to, da je v tej delovni organizaciji zaposlen že leta in leta, daje bil to prvi prekršek, pa še ta pogojen z delavčevimi oseb- nimi problemi. Mnogokrat gre za kvazikazenske preiskave brez preverjanja, dokazovanja, za enostranske pristope. Važno je le, da je dosežen cilj, da se neke- ga delavca znebijo. Zelo po- membno je, da sem prisoten na takšnih razpravah, čeprav se mi je že zgodilo, da so mi hoteli onemogočiti, da bi zastopal inte- rese prizadetega delavca. Never- jetno, kako težko je spremeniti, pa čeprav z dokazi, mnenje o kakšnem delavcu, ki se je pač ustvarilo v nekem delovnem oko- lju. Gre za prizadetost, ki sploh ne dovoljuje nobenega drugega mnenja. Veliko je samovolje, predvsem pri vodstvenih struktu- rah, kar se kaže tudi v odnosu moškega kot predpostavljenega in ženske, ki ji je tak moški ne samo šef, ampak zahteva še kaj. Je to način življenja, ki se mu ni mogoče izogniti? M. IRGL: To je normalno, to je v človeški naravi. Dokler bo- sta obstajali dve strani, delodaja- lec in delavec, bo ne glede na družbeno ureditev prihajalo do sporov med posamezniki in veči- no, čeprav še zdaleč ni nujno, da ima večina vedno prav. Takole sva sklenila ta najin po- govor. Ta je bil sicer prijeten, vse- bina pa mnogo manj. Toda življe- nje ima tudi temne strani, Marjan IRGL jih še predobro pozna in v pravni službi poskuša pri posa- meznem problemu poiskati tudi ozadje nekega pojava, poskuša nastopati kot človek, saj mnogim, ^ ki ga obiščejo, pomeni dovolj že to, da se lahko »izpovejo«. In kot sam pravi, pustimo teorijo pristoj- nim političnim šolam, inštitutom in se posvetimo delu v svojem oko- lju, začnimo obnavljati temelje poštenja, morale in zaupanja, po- < svetimo se človeku. Nataša Vodušek Marjan IrgI (Foto: M. Ozmec) Niso zadovoljni z odnosom do svojega dela Ko so se pred nedavnim zbrali najodgo- vornejši sindikalni in partijski delavci s po- dročja vzgoje in izobraževanja, so bili pred- stavniki ptujske vzgojnovarstvene organizaci- je zelo nezadovoljni s svojim položajem in še zlasti kritični zaradi odnosa občinskih in upravnih struktur do svojega dela. »Opra- vljamo izredno občutljivo delo pri oblikova- nju osebnosti naših najmlajših, bodočih te- meljev naše družbe. Gotovo pa ne zahtevamo, nemogočega, ko terjamo, da našo dejavnost obravnavate kot dejavnost posebnega druž- benega pomena v vseh njenih razsežnostih. Pogosto imamo občutek, da ne sodimo v od- bor sindikata delavcev v vzgoji in izobraževa- nju. Spomnimo naj, da se seje tega odbora niso udeležili njegovi člani,, ko smo želeli predstaviti problematiko osebnih dohodkov zaposlenih, zlasti še varuhinj in ko smo priča- kovali podporo prav tega organa. Nasploh menimo, daje naša problematika obravnava- na površno ali pa je ne obravnava nihče. Os- novnim šolam pa smo stali ob strani v vseh njihovih akcijah ...« Vodstva družbenopolitičnih organizacij v VVO Miran Sagadin v Ptuju so zelo kritična tudi do neprestanih državnih intervencij in sistemskih sprememb, ki jim zamegljujejo razvojne perspektive in ogrožajo socialno varnost delavcev in njihov enakopravni druž- benoekonomski položaj, ki so ga z veliko muke dosegli v letu 1986 in nato začeli spet postopoma izgubljati. Pravijo tudi, da so prizadevanja sindikata pogosto neučinkovita in postavljena na stran- ski tir in da je daleč od uresničitve začrtanih ciljev odločanje delavcev o dohodku. To ve- lja še zlasti za delavce VVO, ki pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela. Odloča- nje pa je zgolj formalno, na osnovi že diktira- nih rasti in delitev. Kljub temu, da so upoštevali dovoljeno rast osebnih dohodkov na december 1986 je bil njihov lanski povprečni osebni dohodek le za 86,3 odstotke višji, v gospodarstvu bo ta višji za 115 odstotkov. Tudi odločanje uporabnikov in izvajalcev je v svobodni menjavi izgubilo vsebino, saj ceno storitev izračunavajo na osnovi vnaprej določene rasti, ki jo ugotavljajo republiški organi in nanjo ni moč vplivati niti s strani uporabnikov niti izvajalcev. Po razvejanosti, število oddelkov, varovan- cev in delavcev, sodi ptujska VVO med naj- večje v Sloveniji, kar zahteva tudi posebno organiziranost. Ta pa prinaša problematiko zaposlovanja varuhinj, ki imajo krajši delo- vni čas. Ob nizkih osebnih dohodkih predsta- vljajo te delavke poseben problem, ker si ne morejo z delom zagotoviti socialne varnosti, izgubljajo pa tudi pri pridobivanju pogojev za upokojitev. Zaposlitve za razliko do pol- nega delovnega časa pa v drugi delovni orga- nizaciji tudi ne morejo dobiti. Intervencijski ukrepi, predvsem tisti iz no- vembra so jih še posebej prizadeli. Del cene, ki jo pokrivajo starši je pod družbeno kontro- lo. Tista, ki so jo sprejeli na decembrski skupščini pa je nižja od predvidene s katero bi pokrili stroške sprejetega in že izvedenega programa za preteklo leto. Na osnovi tega ocenjujejo, da so izgubili okrog 46.500.000 dinarjev. Kljub vsemu pa v vrtcu pravijo, da politi- čna situacija med zaposlenimi ni slaba. Spra- šujejo pa se — koliko je še ostalo entuzijaz- ma in razumevanja in kako resna so prizade- vanja za zagotovitev enakopravnega položaja delavcev v družbenih dejavnostih z delavci v gospodarstvu. Zgodilo se je namreč, da so v teh prizadevanjih, ki bi morala biti enaka za vse, najkrajši konec potegnili prav v VVO. TEDNIK - 12- maj 1988 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 V vrtu Posledice snežnih padavin in spomladanskega mrazovja, ki jim je sledilo, so občutne, vendar se počasi izgubljajo. Narava, ki se od časa do časa sama s seboj poigra, svoje nevšečnosti hitro popravi, če pa ji človek s svojimi ukrepi pri tem pomaga, pa toliko hitreje zaceli rane. Nekateri zgodnji posevki vrtnin so, če niso bili zaščiteni, pomrz- nili. Take pomrznjene posevke ponovno posejemo, saj jim druge po- moči ni. Rastline trajnice, ki so utrpele ob pozebi škodo, dognojimo z dušičnimi gnojili, da si bodo čimprej opomogle in pričele asimilirati. Od sadnega drevja so najbolj prizadeti zgodnejše sorte orehov in ne- katere vrste koščičarjev, ki so bili že v fazi odcvetanja, sicer pa je veli- ko škode povzročil na drevninah težak moker in primrznjen sneg, ki je lomil veje. Polomljene veje takoj odstranimo: odrežemo na zdra- vem delu pravokotno na dolžino veje, da bo rana čimmanjša, jo zgla- dimo z ostrim rezilom, razkužimo s fungicidom in zamažemo s cepil- no smolo, da se les ne bo pretirano solzil in bi se iz njega izcejal dre- vesni sok. Sicer pa v prvi polovici maja v ZELENJAVNEM VRTU sejemo pozne sorte cvetače, kolerabe, ohrovta, zelja in brstičnega ohrovta, ki jih bomo potrebovali za ozimnico. Sedaj sejemo, da bi si do meseca junija vzgojili sadike, ko bo čas za sajenje. Za setev kapusnic je po- membna gostota setve: za sorte šibkejše rasti je lahko večja, za mo- čnejše, ki potrebujejo za svoj razvoj več prostora, pa sejemo redkeje. V vrsti bomo sadili kapusnice 50 cm narazen, med vrstami pa 50 do 60 cm. Od solat sejemo sedaj lahko le tiste sorte, ki niso občutljive na dolg dan, sicer nam bodo silile v cvet, preden ustvarijo glavico. Na prosto lahko pričnemo sejati vrtnine, ki so sicer občutljive na mraz, ■ kot so kumare, fižol, paradižnik, paprike, jajčevci, jedilne buče ipd. Fižol bo najbolje obrodil, če bo dobro osvetljen, zato ga je priporoč- - Ijivo saditi ob robu gred v eni vrsti, če pa ga sejemo oziroma sadimo j strnjeno, pa mora biti vrsta od vrste vsaj 1,2 m, v vrsti pa naj bo 60 cm i narazen. Posadimo po 12 zrn na sadilno mesto. J Čebulo in česen zaščitimo pred plesnijo z ustreznimi fungicidi na osnovi žvepla, pri čemer pa posebej velja opozoriti, da je škropivu po- trebno dodati sredstvo za lepljenje, sicer se voščenih listov ne oprime. V OKRASNEM VRTU, na okenske police, balkone m na prosto že lahko postavimo poleg grmičastih in visečih pelargonij tudi petuni- je, fuksije, žametnice, škrlatne kadulje. Svežemu soncu pa lahko izpo- stavimo starejše posodovke, kot so oleandri, avkube, pasionke, citro- novce in podobne. Na prosto lahko sejemo številne enoletnice: gro- belnik, enoletni ostrožnik, kapucinčke, žametnice, astre, cinije, verbe- ne in zajčke za presajanje. Sadimo prve čebulice gladiol; te namreč sadimo vsakih 10 do 14 dni v presledkih, da bomo imeli prek cele sezone tja do jesenskih mrazov to prelepo zvrst vrtnega cvetja. Gladiole morajo biti sajene vsaj 10 cm globoko, da se težka stebla in cvet kasneje ne podrejo. Se- daj je tudi najboljši čas za sajenje iglavcev in zimzelenih listavcev, ko je zemlja že dovolj ogreta, da se rastline hitro vraščajo. Pri sajenju teh vrst drevnin pa ne smemo skopariti z zemljo šotnico in kompostnico. V SADNEM VRTU drevje prehaja v fazo najintenzivnejšega raz- voja in rasti. Razvijajo se brsti, listi, cvetovi, pa tudi že plodovi. Glede na starost sadnega drevja, vrsto in pričakovano rodnost ter vsa po- prejšnja gnojenja opravimo letošnje zadnje gnojenje z dušičnimi gno- jili, da se ne bi zavlekla vegetacija v jesen oziroma da bo na voljo do- volj hrane za diferenciacijo cvetnega nastavka za prihodnje leto; ta bo pri sadnem drevju v mesecu avgustu. K škropljenju — varovanju sadnih rastlin pred boleznimi in škodljivci pristopamo vsestransko in strokovno po navodilih progno- stične službe. V nasprotju z zimskim škropljenjem, ko smo morali dre- vo s škropivom dosledno oprati, pa morajo sedaj biti škropilnice ozi- roma škropilne šobe prirejene tako, da ob višjem tlaku nanesejo na list le zaščitno meglico. V cvet ne smemo škropiti, zlasti z insekticidi ne, da ne zastrupimo čebel. Med sadnim drevjem kosimo vsakih 10 do 14 dni, ko je trava vi- soka 5 do 15 cm; z njo mulčimo drevesne kolobarje. Miran GLUŠIČ, ing. agr. TEMEUNA ORGANIZACIJA GOSTINSTVO ORMOŽ V petek in soboto dneva srbske kuhinje ter glasbe Ormoško temeljno organizacijo Gostinstvo počasi sanirajo. Izguba v prvih treh mesecih ni presenetila, saj je tako že vsa leta njenega poslo- vanja. V tem obdobju običajno ustvarijo le okrog tretjino letnega načrta. V prvih treh mesecih se je sicer število gostov povečalo, postelje pa so bi- le slabo zasedene, in to le 3S-odstotno. V tem mesecu bodo v hotelu odprli tudi brezcarinsko prodajalno, prvo v ormoški občini. Lani so se v ormoškem gostin- stvu precej trudili in poslovno le- to končali brez izgube. Veliko so naredili zlasti pri prireditvah. Koledar le-teh so izpopolnili. S sodelavci iz prosvetnih in turisti- čnih društev ter drugimi so pri- pravili bogat in privlačen kole- dar, v katerem je za vsakogar ne- kaj. Da so prireditve postale res- ničen magnet za goste, kažejo podatki o letošnjem obisku. Ho- telski zabavni večeri so zelo do- bro obiskani. Zadnji tak uspeli večerje bilo srečanje z ormoškim pevskim zborom. Omeniti velja tudi nedeljska družinska kosila po 3200 dinarjev, na katera pri- haja iz nedelje v nedelje več Or- možanov in tudi gostov od dru- god. Na začetku so jih skušali privabiti še z dodatnimi priredit- vami: obljubili so videorisanke in še kaj. Pričeli bodo v kratkem, saj zaradi različnega prihoda go- stov le-teh niso mogli vrteti. Z anketo so prišli do mnenj. Tako bodo lažje delali v gostovo ko- rist. V prvih treh mesecih so imeli 2371 domačih gostov, kar je za 2,28 odstotkov več kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Tujih gostov je bilo 127 ali za slabo tretjino več. Postelje pa so bile kljub temu še slabo izkoriščene, in to le 35-odstotno. Lanska pov- prečna zasedenost je bila 51-od- stotna. DNEVI SRBSKE KUHINJE Majski biser v ormoški ponudbi pa je rezerviran za 13. in 14. maj. V goste so povabili kuharje, nata- karje in glasbenike iz pobratene občine Vrnjačka Banja. Oblju- bljajo nepozabno doživetje: mize se bodo šibile od dobrot srbske narodne kuhinje. Da bo tudi pri duši lepo, bodo poskrbeli srbski glasbeniki s pevko. Ormoški go- stinci jim bodo v jeseni ali naj- pozneje prihodnje leto obisk vr- nili. Prvi dan srbske kuhinje bodo obogatili s turističnim pogovo- rom, od katerega prav veliko pri- čakujejo. Nanj bodo povabili predstavnike turističnega gospo- darstva iz podravskih občin. Predstavili jim bodo svojo po- nudbo in skušali navezati nekaj novih stikov, predvsem pa Po- dravje opozoriti na ponudbo te- ga dela slovenskega vinorodnega območja. V hotelu bo tudi razstava iz- delkov domače obrti in drugih. Gospodarsko sodelovanje med Ormožem in Vrnjačko Banjo je kljub dobrim načrtom ter večde- setletni tradiciji šele na začetku. Edino, kar je od Ormoža »zasto- pano« v Vrnjački Banji, so ormo- ška vina. Pa še ta ne prihajajo di- rektno, temveč prek Slovinovega predstavništva v Beogradu. Toliko bolj so zato dragoceni stiki med ljudmi, ki jih ne ovira razdalja. Tradicija vlaka bratstva in enotnosti je samo ena od šte- vilnih manifestacij, ki ohranjajo in poglabljajo povezanost ljudi. Hotelsko življenje se bo v tem mesecu dodatno razgibalo z brezcarinsko prodajalno. S tem se bo tudi Ormož vpisal med ti- ste, ki s tovrstno prodajo želijo izboljšati turistični promet. Za njeno odprtje je vse pripravljeno. Brezcarinska prodajalna bo dela- la v sklopu Brodocommerca z Reke. OD GOLFTURISTA SO PRI- ČAKOVALI VEC Zaradi nizke akumulacije in vse težjega gospodarskega polo- žaja se znižujejo vlaganja v turi- stično ponudbo. Tako je tudi v ormoški občini. Ormoški hotel bo letos posodobil le letno teraso z vrtom, kjer bo poleti tudi glas- ba. S temeljno organizacijo Vi- nogradništvo pa bodo še v tem mesecu pričeli obnavljati zidani- co Malek na vinski cesti v bližini Kupljena. Med drugim bodo uredili restavracijski prostor za okrog 100 do 150 ljudi ter maj- hen muzej s starim orodjem. De- la bodo potekala po etapah. Največ gostov prihaja v ormo- ško občino v jeseni, ko oživijo vi- nogradi. Takrat ustvarijo tudi največ turističnega prometa in popravijo medletno bilanco uspeha. Zanimivo je, da se poča- si spreminja tudi struktura go- stov; v zadnjem času jih je vse več iz Slovenije. Med njimi prev- ladujejo Ptujčani. Le-ti so redni gostje hotela ob petkih in sobo- tah. Junija pričakujejo precej iz- letnikov iz Hrvaške, zlasti osnov- nošolce in srednješolce. Letos nameravajo priti tudi do turističnega vodnika. Turistično društvo ga sicer pripravlja, dela pri izdaji pa bo potrebno pospe- šiti. Več so Ormožani pričakovali od turistične agencije GOLFTU- RIST, s katero so pred leti pod- pisali sporazum o poslovnem so- delovanju. Od nje nimajo koristi, pravijo, bolje se sporazumevajo z drugimi agencijami. Redki so bili v prejšnjih letih turisti, ki jih je pripeljala ormoška agencija. Ob podpisu sporazuma so jim obljubili celo tržno raziskavo. Kadri pa ostajajo še naprej osrednje vprašanje in mu v te- meljni organizaciji ne najdejo prave rešitve. V kratkem bodo si- cer dobili diplomanta druge stopnje Vekša - smer gostinstvo in turizem, zatika pa se pri nata- karjih. Na lanski in letošnji raz- pis ni bilo odziva. Nasprotno pa bi vsi želeli biti kuharji. Glavni krivec za tako stanje je gotovo nizek osebni dohodek. V tozdu so lani delavci v povprečju zaslu- žili le 190 tisoč dinarjev. Letos so osebne dohodke sicer nekoliko popravili, vendar so še vedno nizki in zato neprivlačni. MG RIBIŠKA DRUŽINA ORMOŽ Mrtve ribe govorijo Ribiška družina Ormož ima že več kot petintrideset let. Z uspe- hi, ki so jih dosegli v zadnjem ča- su, so lahko več kot zadovoljni: 300 članov, prek 50 ribiškega podmladka, ribiški dom pred ot- voritvijo, izobraževanje članstva in seveda vse tiste naloge, ki jim jih nalaga zakon o sladkovod- nem ribištvu in vrsta drugih predpisov. Pa vendar niso zado- voljni. Predsednik Ribiške druži- ne Ormož Vuko Ašanin pravi: »Ni tako daleč, ko je imela Ribi- ška družina Ormož v upravljanju skoraj čiste vode. Le redkokdaj se je zgodilo, da so ribe poginile. Danes pa . . . Vedno več je za- strupitev voda in s tem tudi rib. Z melioracijami smo posegli v naravo in spremenili marsikateri vodni tok. Potoki Trnava, Liba- nje. Pesnica, Sejanci so ali še bo- do regulirani in tako nima več potokov, ampak kanale kanaliza- cijo, v kateri ribe ne morejo več živeti. Vse več je industrijskih objektov, na njivah uporabljajo umetna gnojila . . . vse to vpliva tudi na vode. Zato bi težko rekli, kakšno je stanje ribiškega staleža v naših vodah, vemo pa, kaj se dogaja. Ob zadnjem poginu rib 9. aprila smo izgubili prek tri to- ne rib ali 47.657 kosov. Po našem mnenju je prišlo do zastrupitve zaradi izpiranja cistern v zajetjih, ki jih ima kombinat v sadovnja- kih, od koder zajema vodo za škropljenje. Kanal, ki je povezan s temi zajetji, je namreč direktno povezan s potokom Sejanci ob nasipu akumulacije v Savcih. O poginu rib smo obvestili pristoj- ne inšpekcijske službe; naredili so zapisnik, ki nosi datum 15. april. Do danes še ne vemo nič, zakaj je prišlo do množične za- strupitve, kdo je kriv, kdo je od- govoren.« Ormoški ribiči se zavedajo svojih obveznosri s tem, ko so jim bile zaupane v upravljanje Vode na njihovem območju, ven- dar se zavedajo tudi, da niso edi- ni uporabniki teh voda, čeprav so tako rekoč sami pri njihovem vzdrževanju, čiščenju. Pod taki- mi pogoji ne želijo več biti upra- vljalci voda. Boli jih pa tudi od- nos inšpekcijskih služb in neka- terih delovnih organizacij v obči- ni. In kot pravi Vuko Ašanin, se nam ni bati zunanjega sovražni- ka, saj smo sami sebi največji so- vražnik. Agonijo rib, ki so pogi- njale, so posneli na filmski trak, pa tudi svoje delo, ki so ga mora- li opraviti pri odstranjevanju po- ginulih rib zaradi malomarnosri drugih. Katerih drugih? O tem, čeprav je minil že mesec, še ved- no ni nič znano. Se bo kdo le zganil? Danes poginjajo ribe; voda pa je potrebna za življenje tudi ljudem. Smo jutri na vrsti mi? Vuko Ašanin: »Ni se nam bati zu- nanjega sovražnika, sami sebi smo največji sovražnik.« 6 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 12. maj 1988 — TEDNIK Dobitniki srebrnega znaka ZSS v letu 1988 Ob letošnjem prvem maju je občin- ski svet ZSS Ptuj podelil 5 srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije osnovnim organizacijam ZSS in 16 srebrnih znakov ZSS sindikalnim de- lavcem, med katerimi je prvič tudi združeni kmet. Za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov sindikalno organiziranih delavcev so srebrni znak ZSS prejele osnovne or- ganizacije ZSH in ZSS: 1. TOZD DELAVNICE ŽELEZ- NIŠKIH VOZIL CAKOVEC, ŽTP Remont in Proizvodnja železniških vozil »Janko Gredelj« Zagreb, ki nad 25 let razvija sodelovanje z osnovno organizacijo ZSS ptujskih železniških delavnic na področju sindikalnega dela, vzpodbujanja poslovnega sode- lovanja ter širjenja bratstva in enot- nosti med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. 2. SAVA KRANJ - TOZD GU- MARNA PTUJ, ki težišče svojega de- la uspešno opravlja med članstvom v sindikalnih skupinah ter uspešno uve- ljavlja interese delavcev v konferenci osnovnih Organizacij ZSS v delovni organizaciji Sava v Kranju. 3. PETROL - TOZD TRGOVINA MARIBOR, POSLOVNA ENOTA PTUJ, ki z uspehom uresničuje inte- rese delavcev v konferencah ZSS v TOZD in v delovni organizaciji. 4. ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ za aktivno vključevanje v kulturne ak- cije občinskega sveta ZSS Ptuj in or- ganizacijo dokumentacijskih razstav v bratskih občinah SRH in SRS ter v delavskem domu Franca Kramber- gerja v Ptuju. 5. OSNOVNA ŠOLA BORISA Kl- DRICA KIDRIČEVO za zasluge pri razvijanju sodelovanja med učenci in delavci 16 pobratenih osnovnih šol v Jugoslaviji ter širjenju bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Za uresničevanje delavskih intere- sov z dolgoletnim požrtvovalnim de- lom v sindikalni organizaciji in za po- membne uspehe v njenem uveljavlja- nju ter razvoju so srebrni znak ZSS prejeli: 6. Barbara BEZJAK, knjigovodja osebnih dohodkov, DSSS Srednješol- ski center Dušana Kvedra Ptuj. Ve- stno je opravljala naloge članice iz- vršnega odbora in predsednice osno- vne organizacije ZSS. Aktivna je v or- ganih samoupravljanja. 7. Marjana BEDRAČ, tajnica. GG Maribor — TOZD Gozdarstvo Ptuj. Vestno je opravljala naloge sekretar- ke in blagajničarke osnovne organiza- cije ZSS ter delegatke v konferenci ZSS. Aktivna je v organih samoupra- vljanja in delegacijah." 8. Franc FIDERŠEK, upokojenec, aktiv sindikalnih aktivistov občine Ptuj. Vestno je opravljal naloge tajni- ka občinskega odbora sindikata de- lavcev družbenih dejavnosti Ptuj in člana komisij pri republiškem odboru sindikata. Vzorno je opravil naloge glavnega in odgovornega urednika knjige »Bratske občine po Titovih po- teh 1961-1987« in radijskega kviza »Bratske občine v narodnoosvobodil- nem boju 1941-1945«. 9. Marija GOJKOViC, računovod- kinja, občinski sodnik za prekrške Ptuj. Vestno je opravljala naloge po- verjenice sindikalne skupine in pred- sednice osnovne organizacije ZSS. Aktivna je v krajevnem štabu za civil- no zaščito. 10. Daniel KLASINC, strojni delo- vodja, TAM Maribor - TOZD Proiz- vodnja zavor Ptuj. Vestno je opravljal naloge predsednika, pa tudi namest- nika predsednika osnovne organizaci- je ZSS in njenega delegata v konfe- renci ZSS TAM Maribor. Je član ob- činskega sveta ZSS Ptuj. Aktiven je v organih samoupravljanja in v delega- cijah. 11. Rozika KOVAC, predmetna učiteljica slovenskega jezika, osnovna šola Martina Koresa Podlehnik. Ve- stno in uspešno je opravljala naloge predsednice in sekretarke osnovne or- ganizacije ZSS, predsednice sveta šo- le in vodje delegacije. Aktivna je v or- ganih krajevne samouprave, v krajev- nem štabu za civilno zaščito in v kra- jevni organizaciji Rdečega križa. 12. Dragan MATJAŠiC, tehnolog, CDL — TOZD za vzdrževanje voz Ptuj. Vestno je opravljal naloge sekre- tarja osnovne organizacije ZSS, pred tem pa predsednika ZSMS. Že drugi mandat uspešno opravlja naloge predsednika delavskega sveta, na ra- vni delovne organizacije pa je pred- sednik upravnega odbora. Veliko ča- sa posveča muzejski dejavnosti na ni- voju ŽG Ljubljana, pri čemer imajo ptujske železniške delavnice tudi po njegovi zaslugi vodilno vlogo pri po- pravilih muzejskih železniških voz. Aktiven je v strelski organizaciji. 13. Vitoslava PEVEC, vodja recep- cije, Petrol - TOZD Motel Podleh- nik. Vestno je opravljala naloge pred- sednice osnovne organizacije in kon- ference ZSS, predsednice delavskega sveta in članice delegacije. Je članica občinskega in republiškega odbora sindikata delavcev gostinstva in turiz- ma Ptuj in Slovenije. 14. Franc PRELOG, delovodja me- hanične delavnice, VGP Maribor — TOZD Vodnogospodarska enota Drava Ptuj. Več mandatov je vestno opravljal naloge predsednika osno- vne organizacije ZSS in njenega dele- gata v konferenci ZSS VGP Maribor. Bil je aktiven član občinskega odbora sindikata delavcev gradbeništva Ptuj. Je aktiven član gasilskega društva in Združenja šoferjev in avtomehanikov. 15. Jelka PETROVIČ, vodja proda- jalne, EKK Ptuj - TOZD Tovarna močnih krmil Ptuj. Vestno je opra- vljala naloge sekretarja osnovnih or- ganizacij ZSS in ZKS. Aktivna je v krajevni organizaciji SZDL in v kra- jevnem štabu za civilno zaščito. 16. Maks ŠAJN, strojni ključavni- čar, delovna enota Proizvodnja alu- minija Tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo. Vestno in uspešno je opravljal naloge predsed- nika, pa tudi podpredsednika osno- vne organizacije ZSS, naloge člana in namestnika predsednika delavskega sveta, zbora delavcev in druge. 17. Sofija ŠPUREJ, šivilja. Labod Novo mesto — TOZD Tovarna perila Delta Ruj. Vestno je opravljala nalo- ge članice izvršnega odbora osnovne organizacije ZSS in občinskega odbo- ra sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Ptuj. Izredno prizadevno dela v sindi- kalni skupini. Aktivna je v delu dele- gacije za ZZD SO Ptuj. 18. Verica TURK, glavna medicin- ska sestra, Zdravstveni center dr. Jo- žeta Potrča Ormož-Ptuj - TOZD Os- novno zdravstveno varstvo Ptuj. Ve- stno in uspešno je opravljala naloge sekretarke osnovne organizacije ZSS, predsednice odbora za kulturno de- javnost pri konferenci ZSS in pred- sednice Društva medicinskih sester Ptuj-Ormož. Uspešno in odgovorno opravlja naloge predsednice občin- skega odbora sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Ptuj ter naloge predsednice sekcije medi- cinskih sester splošne medicine Slo- venije. Aktivna je v organih samou- pravljanja in delegacijah. 19. Franc TROP, elektrotehnik, DES - TOZD Elektro Ptuj. Vestno je opravljal naloge predsednika osno- vne organizacije ZSS in delavskega sveta ter delegata v delavskih svetth delovne organizacije in SOZD Elek- trogospodarstva Slovenije. Uspešno je vodil delegacijo za ZZD SO Ptuj. Je član republiškega odbora sindikata delavcev energetike Slovenije. 20. Franc ZADRAVEC, namestnik glavnega direktorja, Mercator-Izbira- Panonija Ptuj. Vestno je opravljal na- loge v svetih in komisijah občinskega sveta ZSS Ptuj. Vsestransko pomaga pri delu osnovnih organizacij ZSS in njihove konference. Je vsestransko aktiven družbenopolitični delavec v občini Ptuj. 21. Vlado ZUPANlC, združeni kmet, krajevna skupnost Hajdina. Je aktiven član osnovne organizacije ZSS in prvi predsednik počitniške skupnosti združenih kmetov pri Kme- tijski zadrugi Ptuj. Aktiven je v orga- nih samoupravljanja združenih kme- tov ter,v krajevni skupnosti. Občinski svet ZSS Ptuj in občinski odbori sindikatov delavcev dejavno- sti Ptuj vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitajo ter jim želijo novih uspehov pri uresničevanju delavskih interesov ter uveljavljanju in razvoju najširše razredne družbenopolitične organizacije delavcev in delavskega razreda Zveze sindikatov Slovenije in Zveze sindikatov Jugoslavije. FB S podelitve (foto: L. Cajnko) Ustavni amandma o zemljiškem maksimumu v tem sestavku želim obravnavati amand- ma, ki se tiče lastninske pravice kmetov na kmetijskem obdelovalnem zemljišču, in obe- nem prikazati sedaj veljavne predpise. Koliko obdelovalne zemlje smejo po sedanji zvezni ustavi in slovenskem zakonu imeti v la- sti kmetje? Te ustavne določbe vsebujeta 1. in 2. od- stavek 80 čl. ustave SFRJ iz leta 1974, ki se glasita: 1) Kmetom je zajamčena lastninska pravi- ca na kmetijskem obdelovalnem zemljišču, ki meri največ deset hektarjev na kmečko gospo- darstvo. 2) Zakon lahko določa, da sme kmetijsko obdelovalno zemljišče, na katerem imajo kmetje lastninsko pravico, v hribovskih in planinskih krajih meriti več kot deset hektar- jev na kmečko gospodarstvo. Omenjeni ustavni določbi so konkretizirali republiški zakoni. V SR Sloveniji je to storil zakon o kmetijskih zemljiščih — skrajšano ZKZ (prečiščeno besedilo v Ur. listu SRS, št. 17/86). Poleg drugih določb, ki jih vsebuje ZKZ in ki jih v tem sestavku ne bom obrav- naval, najdemo v njem tudi določbe, katere pa je za razumevanje tako sedanjih kot tudi bodočih ustavnih določb potrebno spoznati. Kdo je kmet? Po prvem odstavku 4. čl. ZKZ se za kmeta šteje občan, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, na katerem ima kdo last- ninsko pravico, je za to obdelovanje ustrezno usposobljen ter mu kmetijska dejavnost po- meni glavno oziroma dopolnilno dejavnost. Po drugem odstavku istega člena pa se šte- je za kmeta tudi občan: — ki mu je kmetijska dejavnost pomenila glavno ali dopolnilno dejavnost, vendar zara- di starosti, delovne nezmožnosti ali začasne- ga dela v tujini ne obdeluje kmetijskega zem- ljišča z osebnim delom, če poskrjji za njego- vo obdelavo; ~ ki da izjavo na zapisnik pri občinskem organu, pristojnem za kmetijstvo, da bo z osebnim delom obdeloval kmetijsko zemljiš- če, ki ga namerava pridobiti, da mu bo kme- tijstvo glavna ali dopolnilna dejavnost ter do- kaže za to dejavnost primerno usposoblje- nost. Po četrtem odstavku istega člena pa zakon priznava status kmeta tudi: — lastniku kmetijskega zemljišča, ki ga sam ne obdeluje z osebnim delom kot glavno ali dopolnilno dejavnostjo, ker je v delovnem razmerju ali je obrtnik in podobno ter — njegovemu zakoncu ali osebi, ki je po predpisih o zakonski zvezi izenačena z zako- nom, njegovim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem, njegovim bratom in se- stram ter nečakom in nečakinjam, če kmetij- sko zemljišče obdelujejo z osebnim delom kot glavno ali dopolnilno dejavnostjo. Vsem omenjenim občanom, ki so kmetje po ZKZ, je ustavno zajamčena lastninska pravica na ravninskem obdelovalnem zemljiš- ču v izmeri do 10 ha, na planinskih in hribov- skih obdelovalnih zemljiščih, ki ležijo nad 600 metrov nadmorske višine, pa v izmeri do 20 ha, kar določa ZKZ (čl. 53 ZKZ). Opozoriti pa je potrebno, daje tako v usta- vi kot v ZKZ maksimum obdelovalnega zem- ljišča določen na kmečko gospodarstvo, topej na gospodarsko enoto, in ne na fizično ose- bo. V maksimum kmetijskih obdelovalnih zemljišč se torej vštevajo tudi kmetijska ob- delovalna zemljišča, katerih lastniki so člani skupnega gospodinjstva. Katera obdelovalna zemljišča se po ZKZ ne štejejo v zemljiški maksimum? Po pooblastilu slovenske ustave, da se z za- konom urejajo razmerja, ki nastanejo pri iz- koriščanju zemljišč na podlagi zakupa ali ko- operacije (97 čl. slov. ustave), ZKZ določa, da se ne všteva v zemljiški maksimum: a) kmetijsko obdelovalno zemljišče, ki je predmet proizvodnega sodelovanja kmeta s kmetijsko zadrugo ali drugo organizacijo združenega dela (čl. 57 ZKZ). b) v zakup vzeto kmetijsko zemljišče, ki bi ostalo sicer neobdelano (čl. 58 ZKZ). Kakšne zemljiške kulture se štejejo kot ob- delovalna zemljišča? Tretji člen ZKZ določa, da se kot kmetij- sko obdelovalna zemljišča štejejo: njive, vrto- vi, plantažni sadovnjaki, ekstenzivni sadov- njaki, vinogradi, hmeljišča in travniki. Kakšne ustavne spremembe glede maksimu- ma obdelovalne zemlje kmetov so sedaj predla- gane? Druga točka XVIII. amandmaja se glasi: Kmetom je zajamčena lastninska pravica na kmetijskem obdelovalnem zemljišču, ki ne sme meriti na kmečko gospodarstvo več, kot je to določeno z zveznim zakonom. Ta z zvez- nim zakonom določena površina ne sme biti manjša od petnajst hektarjev na kmečko go- spodarstvo. Zakon lahko določa, da sme kmetijsko ob- delovalno zemljišče, na katerem imajo kme- tje lastninsko pravico, v hribovskih in planin- skih krajih meriti več, kot določa zvezni za- kon za površino na kmečko gospodarstvo.« V primerjavi s sedanjimi določbami vidi- mo, da v bodoče ne bo določala zgornje meje zemljiškega maksimuma ravninskega obdelo- valnega zemljišča kmetov ustava, temveč zve- zni zakon, ki pa bo lahko določil na kmečko gospodarstvo maksimum le od 15 ha navzgor. Površino obdelovalnega zemljišča v hribov- skih in planinskih predelih pa bi naj tudi v bodoče določal republiški oz. pokrajinski za- kon in ta površina bo na kmečko gospodar- stvo lahko večja, kot jo bo določal na kmeč- ko gospodarstvo zvezni zakon za obdeloval- no zemljišče v ravninskem predelu. Pripombe na predlagane določbe Na številnih sestankih družbenopolitičnih organizacij, kmetov itd. v Sloveniji so sicer pozdravili dejstvo, da največja višina zemlji- škega maksimuma ni več ustavna kategorija in da se bo v bodoče povečala, vendar so me- nili, da bi tudi določanje zemljiškega maksi- muma glede obdelovalne zemlje v ravninskih predelih moralo biti prepuščeno republikam oziroma pokrajinama. Bati se je, da bo zve- zni zakon poleg določb o višini zemljiškega maksimuma vseboval tudi take, ki ne bodo primerne in ustrezne za vse jugoslovanske fe- deralne enote, ki so tudi glede površine kme- tijskih zemljišč, obdelave zemlje, agrarne po- litike itd. zelo različne. Praksa pa kaže, da urejanje različnosti z enim, in to z zveznim zakonom ne prinaša dobrih rezultatov. Mirko KOSTANJEVEC 12. nadaljevanje 3. 3. 1945. Ukrajinci so postali predrzni. Kar sredi noči pridejo k sumljivim hišam in napravijo pretres. Človek ne ve, kam bi se zaril, da ga ne bi ta drhal zavohala in raztrgala sedaj, pred svitom svobode. Nocoj sem šel k tovarišici Ireni na Ješenco čakat žensko. Toda za- man, ni prišla. 4. 3. 1945. Nikakor ne čutimo, da je bila danes nedelja. Nismo si- cer potrebni telesnega počitka, pač pa duševnega odmora. Na obisku so moji kurirji iz doline. Sedaj, ko so se Švabi umaknili iz dolinskih vasi, bo tudi njim gibanje zopet mogoče in tov. Srečko mi je obljubil, da bosta dostava in prevzem pošte odslej funkcionirala. 5. 3. 1945. Ukrajinci so napravili »uradni obisk« na našo točko. Bilo jih je okrog 30, dva konja sta nosila mitraljeze in municijo. Bega- li smo iz ene šume v drugo, z enega hriba na drugega. V »kupljanju« smo postali že pravi mojstri. Le tovariša Gada (člana gospodarske ko- misije) je zadel sovražni rafal in ga preluknjal. Uboga njegova žena in 6 otrok! Ne upamo si več spati v hišah. Vsak si na svoje pest poišče prenočišče. Nekateri spe že v gozdu. Jaz sem spal v praznem svinj- skem hlevčku. 6. 3. 1945. Obiskala sta me tov. Borut in moja ženka. Prinesla sta same žalostne novice: belogardisti svinjarijo po dolinskih vaseh, ge- stapovci mučijo in ubijajo nedolžne žrtve. Tudi moja domačija je kompromitirana. Vse je pobegnilo, le stara teta je še ostala na pose- stvu. Tudi noben brat se več ne javlja. Razumljivo je, da je moja žena čisto prestrašena in obupana. Ne ve, kam bi se zatekla s hčerkico, da se skrije pred zlodeji v človeški podobi. 7. 3. 1945. Naletuje sneg. Mar še ne bo pomlad? Ce bodo Ukra- jinci še naprej tako zagrizeno zasledovali partizane, bomo marsikate- remu od nas lahko zapeli znano pesem: »Pomlad že prišla bo, ko te - na svet' ne bo, ko te bodo d'jali v to črno zemljo . . .« 8. 3. 1945. Razkrinkali smo švabskega špijona. Mlad fant, dva- ; kratni dezerter od partizanov, je bil pripravljen za 20 cigaret pokazati švabom, kje se zadržujejo partizani. Tov. Cigo in Miro sta izdajalca , spravila na varno. 9. 3. 1945. Zapadel je sneg. Upajmo, da ne bo dolgo držal, kajti ' sicer bi bil vrag. Sovragi bi nam po sledovih sledili. Hude preglavice] nam dela prenočevanje. Nikjer ni varnosti. Nocoj nas je nekaj tovari-.] šev prespalo v luknji, ki jo je odkril tov. Drago pri partizanskem če- vljarju Šimetu. ' 10. 3. 1945. V naši kuhinji po daljšem premoru spet diši svinjska j pečenka. Rezultat sinočnje akcije je razpoloženje tovarišev kar spre- ; menil. Cigo zaigra na kitaro. Celo za švabe, ki stikajo za hrano in par-; tizani na sosednjem bregu, ni posebnega zanimanja. Le naš stražar ; budno opazuje te zelence. 11.3. 1945. Zopet je nedelja. Cas čudovito hitro mine in vsak dan ■ smo bližje svobodi. Junak dneva je danes 15-letni partizan Toti. Razo- ; rožil je Ukrajinca in mu odvzel brzostrelko. V naše ujetništvo so prišli \ 4 Ukrajinci. Tri brzostrelke so partizanski plen. Tov. Cigo in Miro sta | te bratce spravila na varno. Zakoni vojne so neizprosni! j 12. 3. 1945. Z našega položaja smo opazovali švabe, kako so pa-j trolirali na sosednjem hribu. Kot izvemo, so ujeli 1 partizana in odkri-1 li bunker, v katerem je bilo poleg drugih reči 40 kg sladkorja, precej litrov žganja itd. \ 13. 3. 1945. V »kavarni« »Pri stari mamci« (partizanski naziv za ' L.) je bil danes navsezgodaj sestanek štirih. Zadeva je osebnega zna-, čaja, spada med »javne skrivnosti« in nikakor še ni urejena. 14. 3. i 1945. Dopoldne smo opravili »strateški« umik v gozd. Spopada s so-; vražnikom, ki je bil oborožen celo z minometalci, nismo mogli tvega-; ti. Zvečer sem hodil po paket, katerega so prinesli do tov. Irene moji; kurirji. Že med potjo do tov. Irene sem se veselil klobas in drugih že-1 lodčnih dobrot, ki naj bi bile v paketu. Na žalost pa so bili notri zvez-, ki in surova jajca. j 15. 3. 1945. Tudi danes smo se podili po gozdu. Ker je sijal son-: ček, je bilo kar lepo. Povsod se že čuti dih pomladi. Naletel sem na, prve vijolice, bele in modre. \ 16. 3. 1945. Bil je razgiban dan. Naši so se spravili nad Ukrajin-i ce. Kar dvakrat so se spopadli z njimi. Čuje se, da ima sovražnik ene-j ga mrtvega in več ranjenih. »Hotel Balkan« in Slavčkova domačija sta postali žrtvi od Ukrajincev podtaknjenega ognja. Odgnali so več civilnih oseb, med drugim tudi dve domači hčerki družine »Pri treh rožicah«. Med prebivalstvom vladata strah in razburjenje. Tov. Stane in Edvard sta prišla na dopust. Mnogo sta doživela. Za las sta ušla smrti. Od devetih tovarišev, ki so jih švabi presenetili v hiši, sta se re- šila le ona. Le kar sta trenutno imela na sebi, sta rešila. Drugo so do- bili švabi. Tov. Boga so ujeli. 17. 3. 1945. »Cvirnanje« je postalo vsakdanji pojav. Spopada s sovražnikom ne moremo tvegati, kajti trenutno nam primanjkuje mu- nicije. Težek problem, katerega rešitev pa je usodna. 18. 3. 1945. Tako smo se navadili na »kupljanje«, da nam je da- nes, ko je vse mirno, kar dolgčas. Po dolgem presledku je brnela čez Pohorje švabska »štorklja«. Ta je znanilka večjih hajk. Bomo videli. 19. 3. 1945. God sv. Jožefa gre mirno mimo nas. Le naš kuhar Tinč ni pozabil svojega patrona, in da ga dostojno proslavi, si je iz- prosil en dopoldan dopusta. Zavezniški dvokrilniki so danes imeli srečo. Nekje pri Slivnici so zadeli transport municije. Pokalo je po taktu. 20. 3. 1945. Kot pravijo radijska poročila, so Rusi začeli ofenzivo proti Dunaju. Optimisti že sanjajo, da bodo veliko noč praznovali do- ma. Zloglasna 14. divizija, ki nam v zadnjem času niti mirno spati ni pustila, je že začela odhajati iz našega sektorja. Vrag jo odnesi! Pono- či je Pragersko imelo obisk »od zgoraj«. Čudovito lepo so gorela »bo- žična drevesa«. Nato pa je pokalo, kot da bi se hudiči tepli. 21. 3. 1945. Prvi pomladanski dan. Lepo je v naravi: mačice so že na vrbah, metuljčki se že lovijo, vijolice in zvončki že dehtijo, ptički se ženijo, ljudje pa se koljejo. V Kopivnik je prišlo sto Ukrajincev. Napovedujejo temeljito hajkanje. Spomladi umreti bi bilo pač hujše kot sicer. . . 22. 3. 1945. Razen sovražnikovega puškarjenja in mitraljiranja na sosednjem griču ni bilo nič posebnega. Podnevi se glede na svoje pre- izkušeno orožje (dolge noge) sovražnika ne bojimo preveč. Pač pa nas je strah noči. Ne vemo, kam bi se zatekli, da nas švabi ne presenetijo. Sinoči sem tudi jaz spal v kupu listja v gozdu. 23. 3. 1945. Svabi so odkrili gozdno hišico (bunker), katera mi je nudila pozimi prenočišče. Vse stvari, ki so bile v njej, so odnesli, nato pa bunker zažgali. Tako sem tudi jaz prišel ob nahrbtnik, nekaj perila, odejo itd. Ne ve se, ali so bunker odkrili po naključju ali po izdaji. Skoda je, da je postal žrtev plamenov ravno sedaj, ko se nam svoboda bliža z naglimi koraki. ^_____ (Nadaljevanje prihodi^ič^ TEDNIK - 12- maj 1988 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Spomin na dr. Jaroslava Šašla Pred mesecem dni je umrl dr. Jaro- jlav Sašel. Zapustil je veliko vrzel ne le v slovenski, ampak tudi v evropski arheologiji. Mnogi sodelavci in kolegi \i stroke so se ga spomnili s članki, v l^aterih so orisali najvažnejše postaje njegovega življenja in njegove najpo- [iiembnejše znanstvene dosežke. Tudi v Tedniku mu je bil posvečen daljši zapis. ---- Dr. Šašel je bil tesno povezan s Ptujem. V naše mesto ga je že kot mladega znanstvenika pripeljalo te- rensko delo, posebno tehten pa je nje- gov prispevek h kronologiji antičnih ostaiin na ptujskem gradu. Življenjsko delo dr. Jaroslava Šašla je bilo zbiranje in proučevanje anti- čnih napisov; njegovo delo je zajelo ozemlje cele Jugoslavije. Težko si je predstavljati, koliko gradiva se je na- bralo v dolgih letih raziskovanja. Pri natančnem delu je bila dr. Sašlu v ve- liko pomoč soproga. Morda se neka- teri še spominjajo Anice Šašel, ki je kmalu po vojni poučevala na ptujski gimnaziji. Seveda je bil Ptuj zakonce- ma Šašel neizčrpen vir podatkov. Po- novno sta pregledala in ovrednotila že objavljene napise ter evidentirala vse, kar še ni bilo znano. Več let sta za krajši čas prihajala v naš muzej in muzejski delavci smo se teh obiskov vedno veselili. Dr. Šašel je prinašal novice iz arheološkega sveta, pa tudi vedrino, človeško toplino in delovni zanos. Vesel je bil, če smo mu lahko pokazali kakšen na novo odkriti na- pis, in v najkrajšem času je znal iz ne- kaj skromnih latinskih besed razplesti celo zgodbo o človeku, ki mu je bil napis posvečen^ Dr. jaroslav ^asel pa je Ptujčanom, ki jih zanima starejša zgodovina. znan tudi pohliže. Ožjemu krogu se je leta 1979 predstavil s predavanjem o vojaškem puču, ki je avgusta 69 zavr- šal v Poetovioni. Predavanje je name- nil kolegom, ki so se tega leta sestali v Ptuju na občnem zboru Slovenskega arheološkega društva. Strokovnega shoda seje udeležilo tudi nekaj funk- cionarjev in delavcev kulturne skup- nosti občine Ptuj. Dr. Šašel je poslu- šalce prevzel z živim opisom M. An- toniusa Primusa, leta 69 poveljnika legije 7 iz Karnunta, ki je z odločnim nagovorom navdušil vojake, da so so- glasno podprli Vespaziana in mu kas- neje z bliskovitimi vojaškimi akcijami pod vodstvom mladega in priljublje- nega M. Antoniusa Primusa izborili cesarski prestol. Istega leta, 1979, je članek izšel v Kroniki, časopisu za slovensko krajevno zgodovino. Širši krog ptujskih ljubiteljev zgo- dovine pa se je z dr. Šašlom srečal le- ta 1982 na predavanju o Povodnovem stolpu. Dve leti pred tem smo hoteli v Zgodovinskem društvu proslaviti 150. obletnico nastanka našega prvega »muzeja pod milim nebom«. Kako bi mogli najti boljšega razlagalca od dr. Šašla! Zaradi njegove zaposlenosti, v tem času je bil častni gost znamenite- ga inštituta v Princetonu v New Jerse- yu, smo predavanje preložili na okto- ber 1982. Več kot sto poslušalcev se je zbralo ob mestnem stolpu. Dr. Šašel je predaval o Ptuju, kakršen je bil v antiki. Naslikal nam je podobo veli- kega trgovskega, obrtnega in uprav- nega središča. V besedah poznavalca so oživeli starodavni meščani v vsej svoji pomembnosti, pa tudi z vsemi svojimi slabostmi. Dr. Šašel je slovel kot dober preda- vatelj. Njegov slog pisanja in pripove- dovanja je zaznamovalo dobro po- znavanje latinščine, tega eksaktnega jezika, ki v kratkih besednih zvezah živo in nazorno pove najbistvenejše. V tem je dr. Šašel blestel, saj je rim- sko dobo približal bralcem in poslu- šalcem tudi s pomočjo jezikovnega stila. Ptujsko predavanje o Povodnovem muzeju seje postopoma spremenilo v razgovor. Pred uličnim hrupom smo se umaknili v nekdanjo gimnazijo, kjer smo ostali do poznega večera. Vsem, ki smo se udeležili srečanja, bodo ostali v spominu liki starodav- nih prebivalcev Poetovione, kakor nam jih je opisal ugledni znanstvenik. Ob podobah iz antične preteklosti pa bo živel spomin na dr. Jaroslava Ša- šla. Marjeta Ciglenečki Dr. Jaroslav Šašel med predavanjem o Povodnovem muzeju. (Foto: Ivan Žižek.) Barvna okna na prezbiteriju minoritskega samostana Minoritski samostan v Ptuju se pripravlja na častitljiv jubilej — 750-letnico. S sredstvi občin- ske in republiške kulturne skup- nosti ter minoritske cerkve dobi- va novo podobo. Tako bo obno- vljen in usposobljen tudi prezbi- terij. Okna na njem bodo izdela- na iz barvnega pihanega stekla in zalita s svincem, tako kot so to delali nekoč. V prostorih samo- stana so na ogled osnutki barv- nih vitražev, ki jih je izdelala akademska slikarka 1\/Iira Ličen- Krmpotič. Vseh okenskih vitra- žev je sedem. Pri oblikovanju li- kovne rešitve zasteklitve oken je bilo pomembno to, da gre za got- sko cerkev; ustvariti je bilo po- trebno podobo z gotskimi vitraži, ustvariti vzdušje, kot ga ima člo- vek, ko pride v cerkev. Zato se na vitražih prepleta paleta mavri- čnih barv, ki so enakomerno raz- porejena na majhna stekelca. Li- kovna upodobitev pa je kljub te- mu sodobna in izraz našega časa. Prvo in drugo okno sta posveče- ni svetemu Frančišku, tretje, četr- to in peto predstavljajo naše odrešenje, šesto in sedmo okno pa upodabljata župnijska zave- tnika — sveta apostola Petra in Pavla. Otvoritev prezbiterija in jubi- lejne svečanosti ob 750-letnici minoritskega samostana v Ptuju bodo junija 1989. leta. NaV Revija mladinskih pevskih zborov občine Ptuj v petek bo v avli Srednješol- skega centra spet zadonela pe- sem. Po reviji otroških pevskih zborov, bila je 22. aprila, bo jutri 29. revija mladinskih pevskih zborov občine Ptuj. Nastopilo bo petnajst zborov iz osnovnih šol Majšperk, Markovci, Destrnik, Hajdina, Cirkovce, Podlehnik, Leskovec, Dornava, FHuj, Kidri- čevo, Gorišnica, Videm in mla- dinski zbor Srednješolskega cen- tra. N. V. 2^^ USTAVI SFRJ JE §E VEDMO NESPREJEMUlVO _____ ^ Vzgoja in izobraževanje v osnutku dopolnil Predsedstvo skupščine izobra- ževalne skupnosti Slovenije in vsi trije odbori (za organizacijska in kadrovska vprašanja, za usmerjeno izobraževanje in za osnovno izobraževanje) smo 15. aprila preučili osnutek dopolnil k ustavi SFRJ, ki se nanašajo na vzgojo in izobraževanje ali na položaj SIS družbenih dejavno- sti. Na vzgojo in izobraževanje se vsebinsko nanašajo naslednja dopolnila: IX., XIII., XIV., XIX. in vsebinsko najbolj spor- no XXIII. V 2. točki XXIII. do- polnila je predlagano, naj bi se- danji določbi 165. člena ustave SFRJ v poglavju Svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana dodali pristojnost zvez- nega zakona, da določa skupne temelje za določanje stopenj izo- brazbe in temeljnih pogojev za pridobivanje znanja in strokovne izobrazbe na vseh stopnjah izo- braževanja, skupne temelje za klasifikacijo poklicev in druge skupne temelje izobraževalnega in vzgojnega sistema. Po alternativi te točke pa bi 165. členu ustave SFRJ dodali obveznost sodelovanja in dogo- varjanja republik in avtonomnih pokrajin o skupnih temeljih za določanje stopenj izobraževanja, temeljnih pogojev za pridobiva- nje znanja in strokovne izobraz- be na vseh stopnjah izobraževa- nja in za vpis študentov v prvi le- tnik, skupne temelje za klasifika- cijo poklicev in za izobraževanje učiteljev in sodelavcev ter druge skupne temelje izobraževalnega in vzgojnega sistema. Naše stališče je: — Pristojnost zveznega zako- na ali obveznost sodelovanja in dogovarjanja republik in avto- nomnih pokrajin že sami po sebi ne sodita v poglavje Svoboščine, pravice in dolžnosti občana. Ce bi že bilo potrebno razširiti pristojnosti federacije, bi morali najprej dopolniti sedanji 281. člen ustave SFRJ, ne pa omeje- vati svoboščine, pravice in dolž- nosti človeka in občana. Ce pa bi bilo potrebno uvesti obveznost sodelovanja in dogo- varjanja republik in avtonomnih pokrajin na področju izobraže- vanja in vzgoje, bi to sodilo v po- glavje Odnosi v federaciji, kjer je taka obveznost sedaj predvidena le na področju davčne politike (265. člen). — Predlagana alternativa 2. točke vsebinsko ni sprejemljiva že zato, ker zožuje možnosti, ki jih daje 244. člen ustave SFRJ, namreč da narodi in narodnosti ter delovni ljudje in občani ures- ničujejo skupne interese ne samo po zveznih organih in z nepo- srednim sodelovanjem in dogo-, vorom republik, avtonomnih po-, krajin občin in drugih družbeno- '> političnih skupnosti, temveč tudi s samoupravnim sporazumeva- njem, družbenim dogovarjanjem in združevanjem organizacij združenega dela in drugih samo- upravnih organizacij in skupno- sti. V tem pogledu je bilo na po- dročju vzgoje in izobraževanja sklenjenih šest družbenih dogo- vorov, izobraževalne skupnosti republik so povezane v zvezo SIS za osnovno oziroma usmer- jeno izobraževanje, univerze so združene v skupnost univerz Ju- goslavije. S predlagano alternativo 2. točke bi sodelovanje in določa- nje skupnih temeljev politike vzgoje in izobraževanja v Jugo- slaviji zožili na dogovarjanje med organi republik in pokrajin. S tem pa bi že utečene samou- pravne poti zaprli, namesto da bi jih širili in utirali še nove. Doslej sklenjeni dogovori bi izgubili ve- ljavnost in bi jih nadomestili z dogovorom republik in avtonom- nih pokrajin. Predlagane izločitve možnosti samoupravnega usklajevanja skupnih interesov ni mogoče opravičiti s pričakovanji, da bi bili dogovori med državnimi or- gani bolj zavezujoči in s tem bolj učinkoviti. Dosedanje izkušnje namreč tega ne potrjujejo. Prav tako z ustavo določena obvez- nost dogovarjanja o konkretnih vprašanjih še ni jamstvo za učin- kovitost tega dogovarjanja in za uresničevanje sklenjenih dogo- vorov. V 5. točki 23. dopolnila je predlagano, naj bi skupne teme- lje izobraževalnega in vzgojnega sistema določal zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ na podlagi soglasja republiških in pokrajinskih skupščin. V tem primeru ni sporen način odločanja, temveč gre za vpraša- nje, ali je temelje sistema vzgoje in izobraževanja sploh mogoče predpisati enotno za vso državo, ne da bi s tem posegli v ustavno zajamčeno suverenost, enako- pravnost in svobodo narodov in narodnosti, katerih kulturni, družbeni in gospodarski razvoj je stoletja potekal ločeno. Tako poenotenje ne pride v poštev, ker je sistem vzgoje in izobraževanja preveč tesno povezan z vprašanji kulturne identitete naroda in nje- gove samobitnosti in torej sodi med suverene pravice in dolžno- sti republik in avtonomnih po- krajin. Osnovna ugotovitev je bila, da bi se morali bolj ukvarjati z de- lom kot z dopolnitvami ustave. Možno je soglašati le z alternati- vo, da 165. člen ustave SFRJ ostane nespremenjen. Iz osnutka dopolnil se morajo črtati vse toč- ke, ki se vežejo na izobraževanje. Od sprejetih stališč ne bomo odstopili. Slava ŠARC, članica predsedstva IS Slovenije KATJA ŠPUROVA VRTEC V JERUZALEMU Kronika nekega učlovečenja Te zapise posvečam svojemu bratu Cirilu-Silvestru, kije padel 1945 v Ilovi grabi, ko je reševal matere in otroke. Spoštovani bralci, danes pričenjamo objavljati novo nadaljevanko, delo pisatelji- ce Katje Špurove. Zanj smo se odločili iz več razlogov: ker se do- gaja na znanem območju (v jeruzalemskih goricah), ker nam opi- suje čas, ki je že nekoliko oddaljen, pa vendar mnogim tako blizu (povojna leta), ker opisuje razmere, ki bodo mnoge pretresle da- nes, ko tako obtožujoče gledamo na novejšo zgodovino, mnogim pa obudile spomin na to, kako so živeli, in ne nazadnje, ker je delo na- pisano tako, da človeka pritegne. Preberite si nekaj uvodnih misli h knjigi, nato pa uživajte v pripovedi. Delo je izšlo pri Pomurski založbi leta 1984. Pa še to: pisateljico Katjo Špurovo, povprečnemu bralcu do- kaj neznano ime, vam bomo predstavili v eni prihodnjih številk. To je pretresljiva kronika učlovečenja predšolskih otrok in njiho- vih staršev, predvojnih viničarjev s hribov okrog Jeruzalema v Sloven- skih goricah. Po vojni bi se naj tukaj vse spremenilo na bolje, pred- vsem za mladi rod, za otroke, za katere so ustanovili eneg a od prvih naših podeželskih didov (DID = dom igre in dela). Toda koliko rev- ščine in zaostalosti, zakoreninjenih navad, bridkih razočaranj in izku- šenj, bolestnega malodušja, trdovratnega nezaupanja, kljubovanja in bojazni tamkajšnjih ljudi je bilo treba premagati, da so Dom igre in dela na jeruzalemskem vrhu vendarle napolnili otroci! Iz ocene prof. dr. Ludvika Horvata: »Čeprav je delo napisano kot leposlovna zvrst, ima izredno do- kumentarno vrednost. Ta je v opisih časa in kraja dogajanja in v pri- kazu različnih miselnosti ljudi tega dogajanja. Prikazi družinskih oko- lij, vraž, predsodkov, splošne socialne in kulturne zaostalosti so pre- pričljivi in resnični. Toda delo ni le opis revščine in zaostalosti, am- pak ga skozi pripovedovalca (delo je pisano v prvi osebi kot pripoved \ vzgojiteljice) prežema neskončni optimizem do tega človeka in prepri-' čanje, da je moč marsikaj spremeniti — še največ in najprej v ljudeh samih. Moto ali rdeča nit tega optimizma je v tem, da je prej in laže: moč premagati čustveno in intelektualno bedo kot pa materialno rev- ščino. Rezultate teh naporov kaže pripoved v stopnjah in res preprič-■ Ijivo. Nadalje je velika vrednost dela tudi v iskanju vzrokov za tako' revščino in hkratno vztrajno iskanje poti, kako le priti iz nje na vsaj malo uhojeno pot. Prva oseba pripovedi je vedno optimist, čeprav ni prikazana kot bled in mrtev lik. Vzgojiteljica v pripovedi je namreč sama mati, mati samohranilka s prav tako vrteškim otrokom. — Veli- ko tega optimizma za prostovoljnim delom v svojem najožjem okolju smo z leti izgubili in navkljub vsem političnim naporom ga več ne moremo oživiti. Kot dokument je delo pomembno tudi zato, ker iz- redno natančno opisuje vzporedno pot socializacije tako predšolskih otrok kot tudi njihovih staršev, ki te možnosti v svojem času niso ime- li. Pripoved je pretresljiv dokument o naporih in uspehih pri pre- magovanju hude zaostalosti in revščine (v veliki meri tudi duhovne prikrajšanosti) v nekem okolju in času. O posameznih dilemah v delu je vredno razmišljati danes, ker bodo nemara zelo zanimive še v pri- hodnjem času. Predvsem so to medčloveški odnosi, odnos do vzgoje in izobraževanja, prosvetljevanja, odnos do prostovoljnega dela in še kaj. Delo je vredno, da ga preberemo in damo v roke svojim otro- kom, naj ga preberejo in spoznajo težko pot učlovečenja svojih star- šev. Mladim bo pomagalo spoznati in oceniti pot, ki smo jo prehodili kot družba, razumeti duševni svet njihovih staršev, ki so živeli v tež- kih medvojnih in povojnih razmerah.« Lujzek opravlja svoje delo kakor obred. Ko v zgodnjem jutru — poleti in pozimi — sede v kombiju za volan in pred kotle s toplimi obroki hrane, dobi njegova človečnost neke nove razsežnosti: v njem je nenehno navzoča zavest, da bo znova nasitil tiste, ki delajo. In ko z veliko zajemalko polni ženskam in moškim kar tam — na polju, v go- rici, pred hlevi, kjer pač delajo — posode in potisne v žuljavo roko zajeten kos kruha, doda slehernemu še nekaj: svoj široki, dobri prle- ški nasmeh; in prjj^no, šegavo besedo .... Iz ne preveč oddaljene preteklosti me gledajo otroški obrazi: oči so resnobne, na licih zadrega ... V popotno beležnico ; si zapisujem njihova imena — za kakšne i poznejše čase, če jih bodo doživeli. Vsi imajo skupno usodo: Mecenovič, ■> Viher, Vincek, Lujzika ... vsi so otroci viničarjev. Tudi njim naj veljajo zapisi te kronike. Ženske in moški — to je že drugi in tretji rod tistih, ki so se bali kotlov; en sam kotel in ena zajemalka za vse: slab začetek za sociali- zem! Pa se je Lujzku na njegovi vsakdanji, sto kilometrov dolgi vožnji primerilo tole: S praznimi kotli se vrača domov, v »bazo«. Daleč pred Ljutomerom dohiti sključeno ženico. Povabi jo, naj prisede — prej in laže bo prišla v mesto. Ko pa že prijetno sedi ob krepkem mladem fantu, ošine s pogledom kotle: »Kaj je bilo danes dobrega?« »Polpe- te, pire pa solata, mati,« odvrne fant z nasmehom. Ženica pomolči, se nato namuzne in pravi: »No, vidite, pa smo se tako bali skupnih kot- lov! . . .« Ampak to smo spoznali šele v drugem in tretjem rodu, mati! .. . Lujzek je dolgo premišljeval o razvoju, ki ne gre v krogu, ampak v za- viti črti, pravijo ji spirala. Človek pač mora prehoditi svojo trnovo pot, da nazadnje pozna, kaj je zanj dobro, kaj zlo . . . Ljutomer, 1981 Ženska je izstopila na železniški postaji v Ivanjkovcih. Postaja ždi v kotlini brez razgleda. Nekaj kmečko opravljenih ljudi naglo odhaja k izhodu. Ženska v mestni obleki se neodločno ozi- ra za njimi; nikoli še ni bila v teh krajih. O njih ve samo to, kar je splošno znano: da je tu doma dobro vino, ljudi pa ugonabljata alko- holizem in jetika; da je tu doma stoletna zaostalost, odnosi med last- niki goric in tistimi, ki vsako leto napolnijo sode po kleteh z vinom, pa so krivični . . . Ko vlak odpelje, ženska stopi do postajnega načelnika — da bi ji povedal, kdaj gre zadnji vlak v Ljubljano in kje gre pot v Jeruzalem. Postajni načelnik ji pokaže pot do Svetinj, do cerkve na griču, tam pa naj znova vpraša. Zadnji vlak v Ljubljano je ob štirih popold- ne. Nadaljevanje prihodnjič 8 — IZ NAŠIH KRAJEV 12. maj 1988 - TEDNIK V Zagojičih že tretja zasebna prodajalna v ptujski občini Konec aprila je Marta Modlic iz Zagojičev 7 v bivši 92. TIMINI prodajalni uredila trgovino, v kateri bodo kupci lahko kupovali vse, razen naftnih derivatov. Zanimivo je, da je TOZD Prehrana trgovino v Zagojičih uredila pred 15 leti. Pobudo zanjo so dali člani vaškega odbora. Eden izmed njih — Avgust Vojsk — pa je celo odstopil pro- stor. Odrekel seje prostorom, v katerih je imel strojnomizarsko delav- nico. Sedanja lastnica se je v Timini prodajalni pričela učiti in je v njej vztrajala vseh petnajst let. Po končani vajeniški dobi je postala njen poslovodja. Pn ureditvi trgovine je pomagal tudi Avgust Vojsk, saj je hčeri odstopil del starin, s katerimi je tako ali drugače povezano celo njego- vo življenje. Na ogled so v trgovini. Tako so postale dostopne tudi kupcem. Sicer pa si njegovo zbirko radi ogledujejo učenci in ljubitelji starin. Na otvoritveni slovesnosti, ki je bila 30. aprila, so nastopili zago- jiški tamburaši. V imenu krajevne skupnosti Gorišnica je govoril predsednik sveta Janez Horvat, vrvico pa je simbolično prerezal pred- sednik vaškega odbora Alojz Viher. Marta Modlic je prepričana, da bo trgovina tudi v bodoče uspe- šna. Kupcem bo skušala ustreči in čimmanjkrat izgovoriti besede »Tega pa nimamo«. Zaveda se, daje trgovec lahko uspešen le, če sku- ša čimbolj ustreči kupčevim željam in potrebam. MG V Martini trgovini bodo kupci lahko kupovali vsak dan od 8. do 16., v soboto od 8. do 13. ure. (Posnetek: M. Ozmec.) Pospeševanje konjereje v občini Ptuj o pomenu konj v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ni potrebno zgubljati besed. Glede na to, da število konj v SR Sloveniji pa tudi v občini Ptuj iz leta v leto upada, je iz republi- ških upravnih organov prispela pobuda za pospešitev reje konj. Zara- di gospodarskega in obrambnega pomena moramo še intenzivneje pospeševati rejo konjev pasme haflinger. Da bi v letu 1988 in naslednjih letih potekale aktivnosti okrog nakupa in vzreje konj kar najbolj organizirano, je pdtrebna širša druž- bena akcija, v katero se vključujejo tudi občinski upravni organi. In kako bodo aktivnosti okrog nakupa žrebet pasme haflinger potekale? Konec septembra 1988 bo na sejmišču v Kranju prodaja žrebet obeh spolov. Žrebičke bodo naprodaj na licitaciji, žrebički pa v prosti prodaji. Cena žrebet je okoli 700.000.— din (cene 1987). V ta znesek je vključena tudi republiška premija, ki bo v letošnjem letu znašala okrog 160.000.— din. V prodaji bo okoli 50 žrebičk in 70 žrebičkov. ' Vsi interesenti, ki bi želeli imeti v svojem hlevu konja pasme haf- linger, naj se oglasijo na oddelku za ljudsko obrambo občine Ptuj za- radi evidence in nadaljnjih informacij. Oddelek za ljudsko obrambo občine Ptuj 5. praznik KS Ivana Spolenaka Krajani, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije KS Ivana Spolenaka so 15. aprila svečano proslavili 5. krajevni praz- nik, posvečen spominu na zaslužnega krajana in predvojnega komu- nista, ki je 16. aprila 1940 v Dobriši vasi pri Celju umrl za_posledica- mi dolgotrajne ječe, star komaj 39 let; pokopan je bil v Žalcu. Leta 1955 so njegove posmrtne ostanke prenesli in položili v skupni grob borcev za svobodo na ptujskem pokopališču. Po njem so poimenovali krajevno skupnost, osnovno šolo in ulico v KS. Svečanosti so se udeležili sekretar OK SZDL Franci Golob, slav- nostni govornik pa je bil predsednik zbora krajevnih skupnosti skup- ščine občine Ptuj Franc Fideršek. Prišli so predstavniki krajevnih skupnosti mesta Ptuja in delovnih organizacij z območja KS. Na svečanosti so bila podeljena priznanja najzaslužnejšim kraja- nom za večletno in požrtvovalno delo: plaketo mesta Ptuja je prejel Srečko Ježovnik, pisna priznanja Betka Jurše, Stane Janžekovič in Ja- nez Horvat, bronasti znak OF pa Jurij Zupane in Alojz Koželj. Kulturni program so izvedli učenci OŠ Ivana Spolenaka pod vodstvom Zdenke Ožinger. Ob koncu slovesnosti je zapel mešanii pevski zbor Draženci pod vodstvom Jurija Cucka. Posebna delegacija je položila venec na spominsko ploščo v avli OŠ Ivana Spolenaka. Po končani slovesnosti je bilo družabno srečanje s pesmijo in plesom pozno v noč. Dušan Radovanovič Telefonsko omrežje v KS Dornava v zvezi z napeljavo telefonskega omrežja v KS Dornava in nekaterih vaseh v sosednjih KS (Markovci, Rogoznica in Polenšak) daje odbor za napeljavo pri KS Dornava nasled- njo informacijo: 1. V napeljavo telefonskega omrežja so za- jete vasi iz štirih KS: KS Dornava — Dorna- va, Mezgovci (okrog 155 naročnikov), KS Markovci, Prvenci, Strelci, Nova vas (okrog 45 naročnikov), KS Rogoznica — Sp. Velov- lek, Pacinje (okrog 30 naročnikov), KS Po- lenšak — Slomi, Brezovci, Žamenci, Lasigov- ci, Strejaci (okrog 30 naročnikov) — skupno 260 naročnikov. Na voljo je 346 priključkov. 2. Napeljava bo potekala v treh fazah: I. nakup avtomatske telefonske centrale (dveh stojal) in sistema PCM. Rok: april 1988. II. izdelava načrtov za posamezne veje na- peljave (štiri) in finančno ovrednotenje posa- meznih programov. Rok: do konca leta 1988. III. dokončanje del in predaja tel. omrežja. Rok: maj 1989. 3. Sporazum o združevanju sredstev za raz- širitev krajevne avtomatske telefonske cen- trale Dornava in za nabavo sistema PCM Ptuj —Dornava, sklenjen med OSIS za ptt promet Maribor, podjetjem za ptt promet Ptuj in KS Dornava kot nosilcem akcije je bil podpisan 30. marca 1988. Dela (I. faza) so ocenjena na podlagi ponudb dobaviteljev (Iskra) z veljavnostjo do 31. marca 1988: Rok dobave opreme je 13 mesecev od pod- pisa pogodbe. 4. Naročniki so oproščeni plačila OSIS-u za ptt promet Maribor, če bo znašala višina udeležbe na enega naročnika v KS več kot dvakratni znesek prispevka OSIS na dan vključitve. 5. Naročniki, ki so zahtevali preselitev tele- fona v času, ko še traja organizirana napelja- va, morajo plačati KS razliko med prispev- kom OSIS in zneskom združevanja na enega naročnika. 6. Podpisniki sporazuma smo se dogovori- li, da je telefonska mreža osnovno sredstvo PTT Maribor. PTT nudi glede na višino zdru- ženih sredstev razpolagalno pravico za 346 priljučkov za obdobje 1 leta od usposobitve objekta. 7. Prvo fazo napeljave smo uspešno pripe- ljali do konca. Do roka sta bili vplačani obe KATC in skoraj v celoti sistem PCM. Če se število naročnikov ne bo povečalo nad 260, bodo naročniki morali doplačati za I. fazo cca 90.000— din. Višina zneska je odvisna od števila naročnikov in 12-odstotne podražitve sistema PCM. 8. Po sklepu gradbenega odbora bodo vsi zamudniki, ki do roka niso vplačali dogovor- jenega zneska, morali doplačati 10-odstotne zamudne obresti. 9. Vse informacije v zvezi z napeljavo do- bijo interesenti pri odbornikih in v tajništvu krajevne pisarne v Dornavi. Predsednik odbora za napeljavo telefona: Vlado VIHER, s. r. Komu naj se potožimo? Na Prešernovi 7 se dogajajo nemogoče stvari. Na dvorišču imamo; kleparja Valentina Balmana. V svojo delavnico pusti vsakogar in vsak, lahko dela, kar hoče. Tam stanujeta tudi starejša zakonca in ne moreta več prenašati j ropota in prahu ter avtomobilov. Štiri metre od njunega stanovanja je, stroj za krivljenje pločevine. Ko razkladajo material, ga mečejo na^ zemljo skoraj do njunih vrat in se grozno kadi. Če jih opomnim, sej smejejo in pravijo, češ zaprite vrata. Poleti je vroče in vrata moraš od-] preti. Nikdar ni miru: ne ob sobotah, ne ob nedeljah, ne ob praznikih, j Zakaj družba s svojimi organi nadzora ničesar ne stori proti j njim? Hodim po upravi, pa ničesar ne uredim. Lastnik delavnice je že upokojeni Aleks Šmigoc, a vsak dan pri- haja v delavnico in dela zase različne stvari. Tudi njegov prejšnji po- močnik je že upokojen, a tudi on dela do tri ure, po tri ure pa še na čr- no. Enako dela Ivan: do tri ure redno, potem pa za svoj račun na čr- no. Lastnik delavnice Balman daje ključe od delavnice tujim delav- cem, da ima vsak pravico priti noter. Ko vprašamo, kdo jim je dal ključe, odgovorijo: Balman. Naša država je v zelo slabem stanju, na tak način pa propada. Lastnik Balman ne upošteva nobenega zakona. p j Parkiranje po mili volji v Ptuju že dalj časa opažam (pa ne samo jaz) nered pri parkira- nju vozil v samem mestu in okolici. To me kot Ptujčana in šoferja zelo moti in boli. Mar v našem Ptuju res ni več reda in discipline pri vožnji in parkiranju? To je zelo žalostno za naše TURISTIČNO MESTO. Pa gremo po vrsti. V samem mestu je nekaj ulic zaprtih za ves promet; tako naj bi bilo, pa ni. Mnogi se še vozijo naprej v službo, po nakupih in kar tako, saj zanje znakov ni (ali pa za njih ne veljajo?) Parkira se naprej pred ob- čino, kavarno in trgovinami. Ljudje se pač morajo (in to mlajši) pripe- ljati do gostiln in bifejev, ki jih v zaprtih ulicah ne manjka. Še posebej bi omenil Vošnjakovo ulico in bife Izabela. Tudi ta ulica je zaprta, vendar pa po njej teče promet skoraj normalno, še posebej ponoči zvečer. Tu je tudi REŠEVALNA POSTAJA in že večkrat so reševalci prosili goste v bifeju, da so odstranili avtomobile pred njihovim vho- dom, da so lahko šli na NUJNE VOŽNJE (to vedo tudi naši novinar- ji). Večkrat so zvečer tudi klicali postajo MILICE zaradi tega proble- ma, vendar NISO UKREPALI proti kršilcem oziroma sploh niso pri- šli. V samem mestu parkirajo po pločnikih tako, da odrasli, še pose- bej pa šolarji in manjši otroci hodijo po cesti, da se lahko umaknejo avtomobilom. Lep primer je parkiranje pri SREDNJEŠOLSKEM CENTRU, kjer učitelji in delavci centra že zjutraj zaparkirajo pločnik proti novemu naselju (Volkmerjeva cesta). Parkirni prostor pred SŠC pa je skoraj prazen. Pešci, še posebej otroci pa hodijo tudi 150 m po cesti, na kateri je zjutraj zelo gost promet. Zelo lepo pa se vidi odnos šoferjev do zelenic pri avtobusni po- staji, kjer parkirajo kar vsepovprek zraven železniške proge. To je več kot svinjarija, kar se dela v TURISTIČNEM PTUJU. Vprašujem sedaj občinske može, ki so pristojni za promet v Ptuju, KDAJ BODO TEMU NAREDILI KONEC (seveda če bodo imeli čas!?). Prav tako sprašujem PM Ptuj, ZAKAJ NE UKRENEJO SKO- RAJ NIČESAR PROTI KRŠILCEM. Posebej še sedaj, ko bodo ka- zni višje. Zakaj jih občinski inšpektor ali pa miličnik ne zapiše in kaz- nuje? Morda bi bilo dobro poklicati PAJKA iz Maribora, da bi nare- dil malo reda? Kršilci so v glavnem Ptujčani sami in okoličani, ki dobro pozna- jo Ptuj. Res tudi parkirnih prostorov ni veliko, vendar so še ti le polo- vično zasedeni. Še veliko bi imel napisati, pa vendar če bi vsaj to reši- li, bi bili jaz in večina Ptujčanov zadovoljni. Pa počakajmo na odgo- ,vor z občine in PM Ptuj. Tomaž Trnova pot do parketa Dne 26. 4. 1984 sem se oglasil v Gradisu — TOZD Gradnje Ptuj v pisarni skladiščnika Janka Kodriča glede parketa; ali ga imajo, kakšne so cene. Povedal mi je da ga imajo dovolj, in tudi cene sem izvedel: I m' prvi ra- zred 128.000 st. din, drugi razred pa 89.000 st. din. Odločil sem se, da ga kupim, in v pisarni vodje mizarstva Trbuca smo se dogo- vorili za prvi razred. Izračunala sta, koliko stane 40 m': 5.128.000 st. din, če ga takoj plačam. Odšel sem na banko po denar, se vrnil do Trbuca, da bi mu plačal, on pa mi je napisal potrdilo in sem šel plačat k blagajni (blagajniški prejemek št. 264 z dne 26. 4. 1984, Franc Hriberšek, Apače 185, pošta Lovrenc na Dr. polju). Plačani material so mi takoj do- stavili in je bil vskladiščen pri meni, moj denar pa so tudi kori- stili. Delati so začeli šele septem- bra 1986, to je 30 mesecev pozne- je, kljub temu da sem vsaka dva meseca obiskal oba tovariša in zahteval, da mi parket izdelajo. Dokaz je pri vratarju, ki je pisal prepustnice, tov. Kodrič in Ter- buc pa sta morala vsakokrat podpisati. Oba sta na mojo zah- tevo odgovarjala, češ kam se ti mudi, da podjetje nima za pola- ganje več kot dva delavca, da ne zmoreta, jaz pa da imam plača- no, pa bodo že uredili. Septembra 1986 je delavec pri- šel polagat parket. Drugi dan sem vprašal, zakaj se parket ne sklada. Odgovoril mi je: »Saj se ne more bolj ujemati, če je to drugi razred.« Ko sem povedal, da sem plačal za prvi razred, mi je dejal, da podjetje sploh nima in ne uporablja prvega razreda parketa, temveč drugega in tret- jega. Delavec seje dogovoril, da mu pripeljejo brusilni stroj do 10. ure istega dne. Ker ga ni dobil, je delo zapustil ob 11. uri in odšel, stroj pa je pripeljal tov. Kodrič ob 13. uri istega dne. Pripeljal je robnike, za katere se nismo do- govorili, in račun za polaganje. Kodriču sem povedal, da mi je delavec rekel, da je ta parket drugi razred, ne pa prvi, kot smo se dogovorili. Kodrič je rekel, da je res in da bom plačal za druge- ga oz. ne bom plačal robnikov. Povedal mi je tudi, da delavec ne bo nadaljeval dela, ker mora iti polagat parket na šolo Leskovec, saj se kmalu začne pouk. Tako je delo prekinil za 15 dni. Parket je prišel obrusit 8. 10. 1986. Takrat je prišel moj brat Anton Hriber- šek, Mihovci 26, p. Cirkovce, in me vprašal, ali sem jaz dal delat parket pri Gradnjah, saj je prišel k njemu račun (št. 11110397 — polaganje 38.20 m' parketa po 325.000 st. din, kar znese 12.415.000 st. din minus 5.000,000 st. din je 7415.000 st. din). Drugi dan sem se šel h Ko- driču in Trbucu pozanimat, za- kaj sem dobil račun za parket in nove cene ter razliko 7.415.000 st. din. Oba sta odgovorila, daje to pomota, da se bo popravilo. Brat mi je 15. 3. 1987 spet prine- sel poziv s sodišča, da mora po- ravnati 7.415.000 st. din. Pritožil se je, da nič ne dolguje. Poslali so mu tudi miličnike, da so ga zasliševali. Povedal jim je, da ni- ma nič z Gradisom. Dne 16. 3. 1987 sem spet šel k direktorju in mu povedal, kako smo se dogovorili in da sem pla- čal. Zahteval sem Kodriča in Terbuca, da se pogovorimo pred direktorjem; Kodriča je poklical, Trbuca pa tedaj ni bilo, ker je bil na dopustu. Pred obema sem po- novno povedal, da sem plačal. Kodrič je tedaj dejal, da je poza- bil urediti račun, saj sem plačal predračun za dogovorjeno ceno, zato je tudi prišlo do zapleta. Obljubila sta, da bosta tožbo umaknila. Pa se je nadaljevala celo do novembra 1987. Povedal sem jima, da če bi sedaj imel ta svoj denar na banki trideset me- secev po obrestni meri 75 odsto- tkov, bi to zneslo 9.000.000 st. di- narjev; ker pa oni zahtevajo od mene 7.415.000 st. din, so oni meni dolžni, ne pa jaz njim, saj so denar vnovčili za drugo robo. Direktor mi je rekel, naj pridem, ko se Trbuc vrne z dopusta (23. 3. 1987). Tako sem storil. Poslal me je do omenjenih tovarišev. S Kodričem sva šla po Trbuca in v Kodričevi pisarni sta pregledala vse račune. Ugotovila sta, da bi dolgoval za parket 128.000 st. din in 700.000 st. din za robnike; skupaj torej 820.000 st. din. Ta znesek sem nakazal. Kodrič je tudi tu priznal, daje vsega tega kriv prav on, ker je pozabil izdati predračun (tako kot je napravil pogodbo prvič dne 26. II. 1979). Dne 27. II. 1987 sem prejel od sodišča, da poravnam znesek 7.415.000 st. din. Vložil sem protitožbo. Vabi- lo na obravnavo sem dobil 19. 1. 1988. Zahteval sem, da pokličejo omenjena tovariša, prišla pa je čisto tretja oseba, neznana. Pove- dal sem, da se ne morem pogo- varjati z njim, saj se z njim nisem dogovarjal. Prideta naj tista dva, ki sta za to odgovorna. S seboj je ta tovariš imel kartoteke, na ka- tere se sam ni nič spoznal, saj ni vedel mojemu odvetniku razloži- ti kako in kaj. Tako smo zaen- krat končali. Franc Hriberšek Pripis uredništva: Stvar se še zmeraj vlači po so- dišču. Dobra poslovnost? Ureje- no poslovanje? Čisti računi — dobri prijatelji? Konec samozaupanja! (Za razmislek ob ukinitvi S na ptujskih avtobusih) K polaradni obrazložitvi o spremembi pri plače- vanju voznine, ki je bila objavljena v ptujskih sredstvih obveščanja po novem letu, želim dodati naslednje: Uvedbo ponovnega klasičnega kasiranja vozni- ne (od 4. I. 1988) z voznimi listki TOZD Avtopark Komunale Ptuj opravičuje z izgubami, ki nastajajo iz razlogov, kot sta predvsem pomanjkanje kovan- cev in neprimernost zbiralnikov za papirnati de- nar. Razloga sta povezana in se dotikata pošteno- sti občana. Odkrito priznam, da sem bil ob uvedbi sistema S tudi na ptujskih avtobusih ponosen na zaupanje v kulturo našega občana. Še bolj sem bil ponosen na to zaupanje in zrelost ob začudenjih potnikov- gostov iz drugih republik, ki sem jih včasih sprem- ljal na naše a\ tobuse, saj pri njih o čem takem ni- so mogli razmišljati. Na žalost sedaj tudi pri nas ne več! Kar se tiče kovancev, je znano, da je kovina, iz katere so, v povprečju nekajkrat dražja od vredno- sti, ki ga predstavljajo, in zato jih primanjkuje. In če smo že pri našem dinarju in njegovi vrednosti oziroma cenah, sem mnenja, da je poglavitni vzrok izgub na avtobusih ta, da je voznina predra- ga. Več kot trideset jurjev za dober kilometer, koli- kor znaša razdalja do prvih postajališč izven gla- vne postaje, je previsoka! Zaradi tega so postali avtobusi bolj prazni kot polni, parkirni prostori za osebne avtort^l^ile pa premajhni. Kar pa se tiče goljufij, nepoštenosti, »dobre vzgoje«, skratka — kulturnega nivoja občana, pa sem mnenja, da se o tem lahko napiše več, kot bom tokrat. Da imamo zadnje čase podobne težave tudi v drugih samopostrežnicah, priča slika, ki sem jo vi- del v prodajalni Metalke v Ljubljani, ko so vse dražje orodje na pultih med seboj povezali z veri- go. Vsekakor bi ob tej priliki opozoril na narašča- joče podatke o nepoštenosti zlasti med mlajšimi. V področje vzgoje občanov moramo v bodoče več »investirati«. Vzgoja in oblikovanje osebnosti se v glavnem začneta in dokončata v času šolanja. Vsak učitelj pa ima danes pred sabo le svoj prena- trpani učni program predmeta, ki ga poučuje. Za humanizem — moralno vzgojo, etiko, bonton itd. — pa učitelja več nimamo. Verouka, kjer smo o tem nekoč največ slišali — in otrok mora o tem dosti slišati, da mu vsaj delček ostane v ušesu — tudi ni v šolah; skratka — vzgoja šoloobvezne mladine je postavljen^i na stranski tir. Prepuščena je samo staršem, ki pa so tudi različni. Eni nimajo časa, drugih ni (skoraj) nikoli doma, tretji pa za kaj takega »nimajo posluha«. Mnogo pa je tudi takih, ki za to niso usposobljeni. Tokrat torej premik nazaj pri zaupanju na avto- busih! Ali se nam v bodoče kaj takega obeta tudi v drugih samopostrežnih servisih? Rajko Topolovec TEDNIK - 12. maj 1988 IZ NAŠIH KRAJEV — 9 DESETI PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI VELIKA NEDEUA »Ljubezen do domačega kraja.. a( s prvomajskim kresovanjem na Koglu, prip/avili so ga mladi in bo v bodoče tradicionalno, so v krajevni skupnosti Velika Ne- delja pričeli letošnje prireditve ob 27. aprilu — dnevu OF, pr- vem in devetem maju ter prazni- ku krajevne skupnosti. Šestega maja je folklorna sku- pina PD »Simon Gregorčič« z jubilejnim nastopom slavila de- setletnico. Prosvetno društvo bo letos imelo že 95 let, njena dram- ska skupina pa šestdeset. Na slo- vesnosti so nastopili še nonet PD, ansambel štirih muzikantov, igrali so na primitivne instru- mente, Ivan Meško je igral na havajsko kitaro, upokojenci so se predstavili s svojo instrumen- talno skupino, gost večera pa je bil Alojz Matjašič. Folklorno skupino dvajsetih članov vodi Janez Moravec. Ple- Jcjo štajerske plese in se z uspe- hom udeležujejo raznih srečanj. Gostovali pa so tudi že v tujini. Radi bi plesali tudi belokranjske plese. Voljo imajo, potrebujejo le še obleke, vse pa je odvisno od finančne moči' prosvetnega dru- štva. Ob jubilejnem nastopu jim je čestital Metod Špur, predstavnik izvršilnega odbora Združenja folklornih skupin Slovenije. Med člane je razdelil enajst priznanj za petletno in šest priznanj za de- setletno plesanje v skupini. Sobotne slovesnosti so pričeli s srečanjem starejših občanov. V krajevni skupnosti živi 178 obča- nov, starejših od sedemdeset let. Tudi tokrat so jih pozdravili v prostorih osnovne šole. Srečanje je pripravila organizacija Rdeče- ga križa. Pri organizaciji so po- magali tudi gasilci iz Velike Ne- delje, Trgovišč in Senešc, ki so poskrbeli za prevoz. Predstavniki krajevne skupnosti oziroma Rde- čega križa pa so ali še bodo obi- skali nekaj starejših občanov v domovih upokojencev in na do- mu| Na svečani seji skupščine kra- jevne skupnosti in DPO je govo- ril Anton Lah, predsednik KK SZDL. Dosežke razvoja krajevne skupnosti je predstavil pod na- slovom »Ljubezen do domačega kraja«. Tinci Makovecki, upoko- jeni učiteljici in dramski skupini PD Simon Gregorčič, so izročili plaketi krajevne skupnosti. Bro- naste znake OF pa so prejeli Bo- ris Skok, Marija Plečko, Franc Kosi in folklorna skupina. Ob letošnjem prazniku naj bi mladinci dobili svoj prostor. Žal se je zataknilo in bodo morali nanj počakati še nekaj tednov. Po desetih letih so se mladi v krajevni skupnosti na novo orga- nizirali. Letos so se udeležili že šestih delovnih akcij: urejali so okolico telovadnice, zadružnega doma, največ truda pa vlagajo v svojo mladinsko sobo. Mlade Velikonedeljčane vodi Mirko Še- rod. Prireditve ob desetem krajev- nem prazniku so končali v nede- ljo s strelskim in nogometnim tekmovanjem ter nastopom dramske skupine PD Simon Gre- gorčič, ki letos slavi svojo šestde- setletnico. Okrog trideset aktiv- nih članov se je tudi letos zelo potrudilo. Naštudirali so Nušiče- vo komedijo Pokojnik in se z njo predstavili že v več krajih. Pose- bej uspešna pa je bila lanska se- zona, ko so z igro Trije fantje in eno dekle nastopili kar devet- najstkrat. Dramsko skupino vodi Anton Žumbar, režiser pa je Alojz Matjašič, ki je v nedeljo, 8. maja, praznoval 60. rojstni dan. Zato je bila nedeljska predstava še toliko bolj slovesna. MG Vojaki iz ptujske vojašnice Dušana Kvedra med urejanjem spominskega parka v Mostju. Vojaki so pomagali Pred proslavo praznika OF v Mostju so pomagali pri ureditvi tamkajšnjega spomiriskega parka slovenskogoriške — Lackove čete tudi mladi vojaki iz ptujske vojašnice Dušana Kvedra. Z njihovo po- močjo je bila urejena in ozelenjena naravna tribuna, tako da v prihod- nje v Mostje ne bo več potrebno voziti odra za nastopajoče v kultur- nem sporedu in druge goste na slavnostni tribuni. Ideja o ureditvi tak- šne naravne tribune, ki zdaj zbuja videz naravne gomile, je bila stara že nekaj let, letos pa je bila tudi uresničena. Janez Belšak, predsednik OK SZDL Ptuj, ki je bil z vojaki na de- lovišču v Mostju, je rekel, da so bili mladi vojaki in njihovi starešine pri uresničitvi te naloge zelo marljivi sodelavci. Posnetek in besedilo: JOS KRAJEVNA SKUPNOST ORMOŽ Tržnica bo zaživela! v ponedeljek, 16. maja, bo prva ormoška tržnica — uredila jo je krajevna skupnost — končno le pričela delati. Kljub temu da imajo še nekaj težav — najbolj jih mučijo cene — so se odločili za odprtje. Pripravili so tudi že tržni red. Krajevna skupnost pa je sprejela nalogo, da bo tržnico tudi upravljala, saj pogovori z ormoško komunalno or- ganizacijo niso rodili sadov. Zanimanje za prodajo je precejšnje, četudi tržna prodaja nima tradicije. Ormožani namreč tržnice še niso imeli. Tajnik krajevne skupnosti Stanko Miklašič zatrjuje, da bodo njene stojnice polne, četudi se zaveda, da vsaj v prvem obdobju ne bo tistih, na katere najbolj računajo — to je domačih prodajalcev. Na tržnici bodo prodajali vsi, ki sedaj s prodajo na različnih krajih kazijo urejenost. Dnevno bo odprta od 7. do 15., v soboto od 7. do 12. ure. V neposredni bližini bo ljubljanska semenarna uredila tudi prodajo semen, tako da bo tržnica do- bila celostno podobo. V krajevni skupnosti Ormož so letos že precej naredili, največ na cestah. Za njihovo asfaltiranje v Dobravi, Litmerku in Pavlovcih so prispevali 38 milijonov dinarjev iz sredstev krajevnega samopri- spevka. Poleg tega so več kot deset milijonov di- narjev prispevali tudi krajani na teh območjih. Le- tos bo krajevna skupnost veliko denarja vložila za ureditev rekreacijskega območja v Mestni grabi, vzdrževanje objektov in naprav komunalne rabe, gradnjo osnovne šole, ureditev okolja pri pošti ter za nekatera druga dela za lepšo podobo mesta. 23. aprila so se krajani Ormoža že po tradiciji trudili za njegov lepši videz. Žal pa letošnja osma akcija čiščenja okolja ni bila takšna kot v prejšnjih letih, ko so na krajevne ceste navozili med 800 in 900 kubiki gramoza. Letos ga je bilo le za 336 ku- bikov. V akciji je sodelovalo 110 traktoristov in pet zasebriih avtoprevoznikov. Letos bodo v krajevni skupnosti Ormož imeli za celoletno delo na voljo okrog dvesto milijonov di- narjev. MQ. Predsednik aktiva Branko Munda je odprl sobo in najprizadevnejšim mladincem in predstavnikom društev podelil priznanja. foto: Cilka Delo nas uci ziveti Pod tem naslovom so mladi v Moškajncih med prvomajskimi prazniki odprli novo mladinsko sobo. Pripravili so program, ki je privabil mlade iz njihove vasi pa tudi iz okoliških krajev. Kot nam je povedal predsednik mladin- skega aktiva Branko Munda, so za to sobo trdo delali kar nekaj let. Potrebno je bilo veliko dela in finančnih sredstev, pri tem pa so jim pomagali gasilsko dru- štvo, vaška skupnost in posamez- niki. Mladi želijo, da velika in prijetno urejena soba ne bi osta- la prazna in da bi jo napolnili z vsebino. d. 1. po pasovih Na republiškem prvenstvu po pasovih, bilo je v Slovenski Bistrici v soboto, 23. aprila, je nastopilo tudi pet judoistov ptujske Drave. Iz- kazala sta se Bogo Mernik v kategoriji rjavih pasov in Zoran Štalcer v kategoriji zelenih. Oba sta se uvrstila v finale, kjer kljub porazu nista razočarala. Z osvojitvijo drugega mesta sta dosegla lep uspeh. Marjan Kelenc v kategoriji plavih pasov in Robert Polajžer v kategoriji oranž- nih sta izgubila borbo za tretje mesto, tako da sta pristala na petem mestu. Prvenstvo je bila priložnost za mlajše tekmovalce, pri čemer pa je bilo opazno, da bodo morali le-ti krepko »zavihati rokave«, če želijo doseči višji kvalitetni razred. Domačin JK Impol se je izkazal z dobro organizacijo in ekipnim prvim mestom. D. S. Turnir v Ormožu v športni dvorani osnovne šole Stanka Vraza v Ormožu je bil pr- vi turnir občinskega prvenstva občine Ormož v kungfuju za pionirje in semikontaktu za člane karate kluba v Ormožu. Oglejmo si dosežene rezultate. Pionirji: do 25 kg teže je bil naj- boljši Mitja Ličen, drugi Nikola Bistrovič in tretji Aleš Jurčec; do 30 kg Dejan Kolmanič, Ivica Jamnik in Tomica Jamnik; do 40 kg, An- drej Lesar, Ognjen Miličič in Gustek Darmati; do 50 kg pa Leon Fe- konja in Marcel Fekonja (v zadnji kategoriji sta nastopila samo dva tekmovalca). Člani pa so se med seboj pomerili v semikontaktnem športu. Zmagal je Anton Arnuš, drugi je bil Ernest Pleh in tretji Branko Ku- klavec. Tekmovanje je uspešno vodil in sodil Vladimir Sitar s pomočni- koma Alojzem Vidovičem in Martinom Golobom. Vsi nastopajoči, posebej pa zmagovalci so bili od gledalcev nagrajeni z aplavzom. F. H. Množično trimsko streljanje OSZ Ptuj in komisija za množičnost pri ZTKO Ptuj organizirata v petek, 13. maja, od 14.00 ure dalje množično trimsko akcijo pod na- slovom »VSAK PTUJČAN DOBER STRELEC«. Udeleženci akcije bodo imeli možnost preizkusiti svoje strelske sposobnosti v streljanju z zračno puško »zastava«. Vsak udeleženec te množične akcije bo prejel značko trimček-strelec. Torej Ptujčani, občani, krajani, tovariši, prijatelji, strelci, pridite jutri, v petek, na strelišče OSZ Ptuj ob športni hali MLADIKA ter ta- ko prispevajte svoj delež k množičnemu športu v ptujski občini. ZB 10 — NAŠI DOPISNIKI 12. maj 1988 - TEDNIK Urejanje okolice osnovne šole v Lovrencu. (Foto: M. Koltak.) NEHAJTA, SAJ VESTA, DA SEM BOLNA Bil je četrtek popoldan. Mami- ca je zbolela. Z bratom sva mora- la pospraviti sobo. Lena, kot sva bila tisti dan, sva odlašala s pospravljanjem. Kle- petala sva in se zabavala. Ko je čez nekaj časa posijalo sonce, sva dobila nekaj dobre volje za pospravljanje. Lotila sva se dela. Najprej sva vse stvari zmetala na kup. Toda kako velik je bil ta kup! Zdel se nama je kot gora. Že čez petnajst minut sva obupa- la. Lovila sva se in skrivala, do- kler se nisva upehala. Tedaj za- slišiva ihtenje. IVlamica joka. Zle- zeva k njej in jo gledava. Mami- ca neha jokati in reče, da sva bila pravi zverini. Opiše nama najino divjanje in potem pravi, da naju je večkrat opominjala, pa je sploh nisva slišala. Zdaj naju po- stane sram. Greva v sobo in mol- če pospraviva svoje igrače. Nato zlezeva k mamici in ji obljubiva, da ne bova nikoli več tako po- redna. Obljubo sva res držala; vedno, če sva poredna, sva poredna ma- lo manj. MOJ ODNOS DO UPOKO- JENCEV Vsi ljudje na svetu se enkrat postarajo. Vedno bolj jih zapuš- čajo moči in ne morejo več vsega narediti. Pustiti morajo vsa težja dela. Spominjam se, kako sem po- magal stari ženici. Bil sem v trgo- vini. Zagledal sem staro ženico, ki je težko nosila polne vrečke. Pristopil sem k njej in seji ponu- dil, da bi ji pomagal. Bila je vese- la moje pomoči. Po poti sva se malo pogovarjala. Povedala mi je, daje že dolgo upokojena. Do- živela je tudi 2. svetovno vojno. Ko sva prišla do njene hiše, me je povabila v sobo ter mi ponudi- la piškote. Povedala mi je, da ima tri sinove in že nekaj vnu- kov. Njen najstarejši sin se ukvarja z vrtnarstvom in ima ve- liko vrtnarijo. Zato so njene vaze vedno polne lepih in dišečih rož. Ko sem videl, da ima tudi praši- če, sem seji ponudil, da jih nakr- mim. A ni bilo potrebno. Ravno takrat so prišli njeni vnuki, ji na- nosih drv v hišo in ji pomagali pri krmljenju. Videl sem, da ženi- ci ni težko doma, saj je deležna velike pomoči. Ker je čas tekel, sem se poslovil in odšel domov. Pri srcu mi je bilo zelo toplo, saj sem videl, da nekateri otroci zelo lepo skrbijo za svoje ostare- le starše. Joži Zupanič, 6. a, OŠ Ivana Spolenaka (za natečaj Mladi o upokojencih) POGOVOR Z BORKO MARI- JO VIDOVIC Marija Vidovič, vi ste članica Zveze borcev. Prosim, če bi mi povedali kaj o vašem delu med vojno. — Najprej sem postala kurir- ka, potem pa aktivistka; delala sem na terenu Leskovec^ Cirku- lane Zavrč. Imeli smo mladin- ske sestanke, na katerih smo si razdelili delo. Kaj j)a ste delali vi? — Ženske smo podirale tele- fonske napeljave in žico smo za- kopale v hlevski gnoj. Potem smo še raznašale pošto, razmeta- vale letake, zbirale obleko in hra- no za partizane. Katere svoje akcije se najbolj spominjate? — Najbolj se spominjam akci- je na gradu Borlu, s katerega smo Nemcem odnesli prašiča, pi- salni stroj, vrečo sladkorja in moke. Imeli smo srečo, da nas niso ujeli. Vse to blago smo po- slali v pohorsko brigado. Imam tudi lepe spomine, ko sem hodila na sestanke na goro pri Podleh- niku, kjer smo dobili naloge za naprej, vendar sem tam doživela tudi žalosten dogodek: v eni noči smo izgubili tri partizane, ki so se skušali prebiti v mariborsko okrožje, a jim žal ni uspelo. Ste kdaj pomislili, da bi vas ujeli fašisti? Vas je bilo kaj strah? — Na to nisem nikoli pomisli- la, pa tudi strah me ni bilo. Ven- dar sem sčasoma postala sumlji- va fašistom. Nemci so obkolili hišo in me iskali, vendar me je moja mama, ki je bila priklenje- na na posteljo, rešila, saj Nemci niso naredili preiskave, ker so mislili, da se jaz ne bi mogla ukvarjati s čim drugim; bila sem skrita v kopalnici, na peči pa sem imela veliko partizanskih pesmaric, ki sem jih dala sušit. S.katerimi borci ste največ so- delovali? — Sodelovala sem z vsemi, ki so bili v ptujskem okraju, največ pa s Francem Belšakom, njegovo partizansko ime je bilo Tone, s tov. Mileno Bac-Bokša, s parti- zanskim imenom Boža, ter s tov. Ivico. Metka Kolednik, OŠ Maksa Bračiča, Cirkulane (za natečaj Mladi o upokojencih) gostOvaje že od nekda so se lidje meli radi in že od nekda so se ženili. H gostuvanju pa spoda puno običajev. Kdo se mloda dva zmenita, ko se bota ženila, grejo ženihovi starši k nevestinin, ke se zmenijo, gdč bo gostiivaje. Temi pa provi- mo ogledi. Seveda pa more biti najpred privolitev na obeh stra- neh. Kdo se to lepo zmenijo, se za- čnejo priprave. Navodno se za- kole svija pa piceki in kiire, če pa je gostiivaje boj vejko, pa more pod nož tudi krava. Priprovijo se tudi pantili, ki krasijo domačo hišo. Naprosi se tudi kiiharca, saj mojo mati pomembno delo pri gostiivejncih in neje mogoče, ka bi bli še v kiihji. Den pred zdavajon je pri fanti fantovščina, pri deklini pa dekli- ščina. Oba se poslavlata od brez- skrbnega samskega živleja in sto- pata v resno zakonsko živleje. Nasledni den grejo gostiivenj- ci in ženih po nevesto na jeni dum. Vloda običaj, ka more biti ženih prvi v hiši, če ne, plača od- škodnino, če hoče meti nevesto. Treba je povedati, ka mota oba tudi priče ali starešine, poleg te- ga mo nevesta pedešico, ženih pa zastavjaka. Oba pa mota vsej eno svoternico. Ko ženih odpelje bodočo ženo na paruč, se odpe- lajo proti cerkvi ženine fare. Se- veda pa ne manjkajo muzikanti, ki vse vkiip popestrijo z vici in muziko. V cerkvi je meša, med katero mlada dva rečeta svoj da, s katerim sta si obliibla dosmrtno zvestobo. Kdo je meše konec, se pelata na friško ožejena z jan- žovcem na ženihov dum, ke ne- vesta pita nove starše, če jo spre- mejo medse. Potli se vsi fkup od- pelajo na ženin dum, saj je tan gostiivaje nojprej. Den pa pul jih tan gostija, potli pa se odprovijo na nevestin bodoči dum. Med- tem dečki iz nevestine vasi neve- sto zaperejo in starešina ploča odškodnino oziroma kupi neve- sto. Nevesta, ki je še vsa v solzah od poslavljanja od dumi, čuje tii še en guč, tak ka se nemalokdo zjoče in ženih že mo prvo delo. Kdo se pripelajo na ženihov dum, muzikanti zaigrojo marš, li- dje pa se posedejo za mizo in zavčini že morejo začeti nositi je- sti, ki se začne z župo. Miza je navadno celo večer puna povitic, kruha, mesa, šalate, ne monjka pa seveda tiidi torta. Celo večer se poje, pleše, provijo se vici, grejo pa se tiidi najrazličnejših iger. Ob punoči ta mloda dvo zgineta, gostiivejnci pa ostonejo skoro do viitrega. Nasledni den. okoli pudne, pridejo opet nazej in pojedina ter zabava se nadalu- jeta. Zodji den je na gostiivaju že boj malo lidi, a še stalno je lii- šno. Kdo je totega cirkusa kunec, mladoporočenca pogledneta da- rila, domači pospravijo in do ne- dele se živleje malo hmiri. Tisti cejt je za nevesto fejst hujd. Ne ve, kiin bi se dola, ne ve, koj si nej vzeme v roke, vendar se po- malen že navodi. V nedelo se služi taler, kdo pride nekaj najožjih sorodnikov pa sosedje, ka pospravijo še ti- sto, kaj je ostalo. Vsa gostiivaja so pozimi, sej velo pravilo, ka deklina, ki se ne oženi do fašen- ka, more počakati do nasledne zime. Gostiivaje je blo in gostiivaje še bo, vendar je vse meje takih gostiivaj, kot so bila nekda, in to je vejka škoda, sej so bila lepa, lušna in zanimiva. Srečko Peklar, 8. a, ______ OS Gorišnica Maj 1988 v Ormožu ŠOLA ZA MLADE NOVINARJE - 13. maja ob 8.00 uri v hotelu Ormož (OK ZSMS) GOSTOVANJE GLEDALIŠKEGA KLUBA V GORNJI RADGONI — 14. maj (gledališki klub pri ljudski knjižnici Or- mož) CICIBAN PLANINEC - POHOD NA LITMERK - 15. maja ob 8.00 uri izpred gradu (mladinska komisija pri planin- skem društvu MAKS MESKO Ormož) OBČINSKO TEKMOVANJE MLADIH V ZNANJU IN VEŠČINAH SLO IN DSZ - 18. maja ob 7.30 na OŠ Stanka Vraza Ormož (OK SZDL) SREČANJE KLUBOVCEV OZN OBČINE ORMOŽ - 19. maja ob 10.00 uri v hotelu Ormož (občinski center klubov OZN pri OK ZSMS Ormož) SREČANJE V DRUŽABNIH PLESIH - 20. maja v Mur- ski Soboti — nastop plesne skupine mladinskega kulturnega centra pri OK ZSMS (OK ZSMS)- ZBOR BRIGADIRJEV MLADINSKE DELOVNE BRI- GADE JOŽE KERENČIČ - 21. maja ob 10.00 uri v hotelu Or- mož ali v gostilni Grivec (CMPD pri OK ZSMS Ormož) S KOLESI PO OBČINI - 22. maja (Planinsko društvo Maks Meško Ormož) DAN MLADOSTI - 25. maja ob 11.00 uri v Mestni grabi Ormož (OK ZSMS Ormož) MLADINSKA TRIBUNA - 27. in 28. maja v Veliki Nede- lji (OK ZSMS Ormož) REGIJSKO TEKMOVANJE MLADI V SLO - Pekre pri Mariboru - 28. maj (OK SZDL) VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO - zbirališče ob 9.00 uri pred OŠ Stanka Vraza Ormož (OK ZSMS) V maju bodo potekali tudi sprejemi v mladinsko organizaci- jo in dejavnosti pred sprejemom po že sprejetem programu. Komu naj se potožimo? Na Prešernovi 7 se dogajajo nemogoče stvari. Na dvorišču imamo kleparja Valentina Balmana. V svojo delavnico pusti vsakogar in vsak lahko dela, kar hoče. Tam stanujeta tudi starejša zakonca in ne moreta več prenašati ropota in prahu ter avtomobilov. Štiri metre od njunega stanovanja je stroj za krivljenje pločevine. Ko razkladajo material, ga mečejo na zemljo skoraj do njunih vrat in se grozno kadi. Če jih opomnim, se smejejo in pravijo, češ zaprite vrata. Poleti je vroče in vrata moraš od- preti. Nikdar ni miru: ne ob sobotah, ne ob nedeljah, ne ob praznikih. Zakaj družba s svojimi organi nadzora ničesar ne stori proti njim? Hodim po upravi, pa ničesar ne uredim. Lastnik delavnice je že upokojeni Aleks Šmigoc, a vsak dan pri- haja v delavnico in dela zase različne stvari. Tudi njegov prejšnji po- močnik je že upokojen, a tudi on dela do tri ure, po tri ure pa še na čr- no. Enako dela Ivan: do tri ure redno, potem pa za svoj račun na čr- no. Lastnik delavnice Balman daje ključe od delavnice tujim delav- cem, da ima vsak pravico priti noter. Ko vprašamo, kdo jim je dal ključe, odgovorijo: Balman. Naša država je v zelo slabem stanju, na tak način pa propada. Lastnik Balman ne upošteva nobenega zakona. p j Parkiranje po mili volji v Ptuju že dalj časa opažam (pa ne samo jaz) nered pri parkira- nju vozil v samem mestu in okolici. To me kot Ptujčana in šoferja zelo moti in boli. Mar v našem Ptuju res ni več reda in discipline pri vožnji in parkiranju? To je zelo žalostno za naše TURISTIČNO MESTO. Pa gremo po vrsti. V samem mestu je nekaj ulic zaprtih za ves promet; tako naj bi bilo, pa ni. Mnogi se še vozijo naprej v službo, po nakupih in kar tako, saj zanje znakov ni (ali pa za njih ne veljajo?) Parkira se naprej pred ob- čino, kavarno in trgovinami. Ljudje se pač morajo (in to mlajši) pripe- ljati do gostiln in bifejev, ki jih v zaprtih ulicah ne manjka. Še posebej bi omenil Vošnjakovo ulico in bife Izabela. Tudi ta ulica je zaprta, vendar pa po njej teče promet skoraj normalno, še posebej ponoči zvečer. Tu je tudi REŠEVALNA POSTAJA in že večkrat so reševalci prosili goste v bifeju, da so odstranili avtomobile pred njihovim vho- dom, da so lahko šli na NUJNE VOŽNJE (to vedo tudi naši novinar- ji). Večkrat so zvečer tudi klicali postajo MILICE zaradi tega proble- ma, vendar NISO UKREPALI proti kršilcem oziroma sploh niso pri- šli. V samem mestu parkirajo po pločnikih tako, da odrasli, še pose- bej pa šolarji in manjši otroci hodijo po cesti, da se lahko umaknejo avtomobilom. Lep primer je parkiranje pri SREDNJEŠOLSKEM CENTRU, kjer učitelji in delavci centra že zjutraj zaparkirajo pločnik proti novemu naselju (Volkmerjeva cesta). Parkirni prostor pred SŠC pa je skoraj prazen. Pešci, še posebej otroci pa hodijo tudi 150 m po cesti, na kateri je zjutraj zelo gost promet. Zelo lepo pa se vidi odnos šoferjev do zelenic pri avtobusni po- staji, kjer parkirajo kar vsepovprek zraven železniške proge. To je več kot svinjarija, kar se dela v TURISTIČNEM PTUJU. Vprašujem sedaj občinske može, ki so pristojni za promet v Ptuju, KDAJ BODO TEMU NAREDILI KONEC (seveda če bodo imeli čas!?). Prav tako sprašujem PM Ptuj, ZAKAJ NE UKRENEJO SKO- RAJ NIČESAR PROTI KRŠILCEM. Posebej še sedaj, ko bodo ka- zni višje. Zakaj jih občinski inšpektor ali pa miličnik ne zapiše in kaz- nuje? Morda bi bilo dobro poklicati PAJKA iz Maribora, da bi nare- dil malo reda? Kršilci so v glavnem I*tujčani sami in okoličani, ki dobro pozna- jo Ptuj. Res tudi parkirnih prostorov ni veliko, vendar so še ti le polo- vično zasedeni. Še veliko bi imel napisati, pa vendar če bi vsaj to reši- li, bi bili jaz in večina Ptujčanov zadovoljni. Pa počakajmo na odgo- ,vor z občine in PM Ptuj. Tomaž Trnova pot do parketa Dne 26. 4. 1984 sem se oglasil v Gradisu — TOZD Gradnje Ptuj v pisarni skladiščnika Janka Kodriča glede parketa; ali ga imajo, kakšne so cene. Povedal mi je da ga imajo dovolj, in tudi cene sem izvedel: ! m' prvi ra- zred 128.000 st. din, drugi razred pa 89.000 st. din. Odločil sem se, da ga kupim, in v pisarni vodje mizarstva Trbuca smo se dogo- vorili za prvi razred. Izračunala sta, koliko stane 40 m': 5.128.000 st. din, če ga takoj plačam. Odšel sem na banko po denar, se vrnil do Trbuca, da bi mu plačal, on pa mi je napisal potrdilo in sem šel plačat k blagajni (blagajniški prejemek št. 264 z dne 26. 4. 1984, Franc Hriberšek, Apače 185, pošta Lovrenc na Dr. polju). Plačani material so mi takoj do- stavili in je bil vskladiščen pri meni, moj denar pa so tudi kori- stili. Delati so začeli šele septem- bra 1986, to je 30 mesecev pozne- je, kljub temu da sem vsaka dva meseca obiskal oba tovariša in zahteval, da mi parket izdelajo. Dokaz je pri vratarju, ki je pisal prepustnice, tov. Kodrič in Ter- buc pa sta morala vsakokrat podpisati. Oba sta na mojo zah- tevo odgovarjala, češ kam se ti mudi, da podjetje nima za pola- ganje več kot dva delavca, da ne zmoreta, jaz pa da imam plača- no, pa bodo že uredili. Septembra 1986 je delavec pri- šel polagat parket. Drugi dan sem vprašal, zakaj se parket ne sklada. Odgovoril mi je: »Saj se ne more bolj ujemati, če je to drugi razred.« Ko sem povedal, da sem plačal za prvi razred, mi je dejal, da podjetje sploh nima in ne uporablja prvega razreda parketa, temveč drugega in tret- jega. Delavec seje dogovoril, da mu pripeljejo brusilni stroj do 10. ure istega dne. Ker ga ni dobil, je delo zapustil ob 11. uri in odšel, stroj pa je pripeljal tov. Kodrič ob 13. uri istega dne. Pripeljal je robnike, za katere se nismo do- govorili, in račun za polaganje. Kodriču sem povedal, da mi je delavec rekel, da je ta parket drugi razred, ne pa prvi, kot smo se dogovorili. Kodrič je rekel, da je res in da bom plačal za druge- ga oz. ne bom plačal robnikov. Povedal mi je tudi, da delavec ne bo nadaljeval dela, ker mora iti polagat parket na šolo Leskovec, saj se kmalu začne pouk. Tako je delo prekinil za 15 dni. Parket je prišel obrusit 8. 10. 1986. Takrat je prišel moj brat Anton Hriber- šek, Mihovci 26, p. Cirkovce, in me vprašal, ali sem jaz dal delat parket pri Gradnjah, saj je prišel k njemu račun (št. 11110397 — polaganje 38.20 m^ parketa po 325.000 st. din, kar znese 12.415.000 st. din minus 5.000,000 st.-din je 7415.000 st. din). Drugi dan sem se šel h Ko- driču in Trbucu pozanimat, za- kaj sem dobil račun za parket in nove cene ter razliko 7.415.000 st. din. Oba sta odgovorila, da je to pomota, da se bo popravilo. Brat mi je 15. 3. 1987 spet prine- sel poziv s sodišča, da mora po- ravnati 7.415.000 st. din. Pritožil se je, da nič ne dolguje. Poslali so mu tudi miličnike, da so ga zasliševali. Povedal jim je, da ni- ma nič z Gradisom. Dne 16. 3. 1987 sem spet šel k direktorju in mu povedal, kako smo se dogovorili in da sem pla- čal. Zahteval sem Kodriča in Terbuca, da se pogovorimo pred direktorjem; Kodriča je poklical, Trbuca pa tedaj ni bilo, ker je bil na dopustu. Pred obema sem po- novno povedal, da sem plačal. Kodrič je tedaj dejal, da je poza- bil urediti račun, saj sem plačal predračun za dogovorjeno ceno, zato je tudi prišlo do zapleta. Obljubila sta, da bosta tožbo umaknila. Pa se je nadaljevala celo do novembra 1987. Povedal sem jima, da če bi sedaj imel ta svoj denar na banki trideset me- secev po obrestni meri 75 odsto- tkov, bi to zneslo 9.000.000 st. di- narjev; ker pa oni zahtevajo od mene 7.415.000 st. din, so oni meni dolžni, ne pa jaz njim, saj so denar vnovčili za drugo robo. Direktor mi je rekel, naj pridem, ko se Trbuc vrne z dopusta (23. 3. 1987). Tako sem storil. Poslal me je do omenjenih tovarišev. S Kodričem sva šla po Trbuca in v Kodričevi pisarni sta pregledala vse račune. Ugotovila sta, da bi dolgoval za parket 128.000 st. din in 700.000 st. din za robnike; skupaj torej 820.000 st. din. Ta znesek sem nakazal. Kodrič je tudi tu priznal, daje vsega tega kriv prav on, ker je pozabil izdati predračun (tako kot je napravil pogodbo prvič dne 26. 11. 1979). Dne 27. 11. 1987 sem prejel od sodišča, da poravnam znesek 7.415.000 st. din. Vložil sem protitožbo. Vabi- lo na obravnavo sem dobil 19. 1. 1988. Zahteval sem, da pokličejo omenjena tovariša, prišla pa je čisto tretja oseba, neznana. Pove- dal sem, da se ne morem pogo- varjati z njim, saj se z njim nisem dogovarjal. Prideta naj tista dva, ki sta za to odgovorna. S seboj je ta tovariš imel kartoteke, na ka- tere se sam ni nič spoznal, saj ni vedel mojemu odvetniku razloži- ti kako in kaj. Tako smo zaen- krat končali. Franc Hriberšek Pripis uredništva: Stvar se še zmeraj vlači po so- dišču. Dobra poslovnost? Ureje- no poslovanje? Čisti računi — dobri prijatelji? Konec samozaupanja! (Za razmislek ob ukinitvi S na ptujskih avtobusih) K polaradni obrazložitvi o spremembi pri plače- vanju voznine, ki je bila objavljena v ptujskih sredstvih obveščanja po novem letu, želim dodati naslednje: Uvedbo ponovnega klasičnega kasiranja vozni- ne (od 4. 1. 1988) z voznimi listki TOZD Avtopark Komunale Ptuj opravičuje z izgubami, ki nastajajo iz razlogov, kot sta predvsem pomanjkanje kovan- cev in neprimernost zbiralnikov za papirnati de- nar. Razloga sta povezana in se dotikata pošteno- sti občana. Odkrito priznam, da sem bil ob uvedbi sistema S tudi na ptujskih avtobusih ponosen na zaupanje v kulturo našega občana. Še bolj sem bil ponosen na to zaupanje in zrelost ob začudenjih potnikov- gostov iz drugih republik, ki sem jih včasih sprem- ljal na naše avtobuse, saj pri njih o čem takem ni- so mogli razmišljati. Na žalost sedaj tudi pri nas ne več! Kar se tiče kovancev, je znano, da je kovina, iz katere so, v povprečju nekajkrat dražja od vredno- sti, ki ga predstavljajo, in zato jih primanjkuje. In če smo že pri našem dinarju in njegovi vrednosti oziroma cenah, sem mnenja, da je poglavitni vzrok izgub na avtobusih ta, da je voznina predra- ga. Več kot trideset jurjev za dober kilometer, koli- kor znaša razdalja do prvih postajališč izven gla- vne postaje, je previsoka! Zaradi tega so postali avtobusi bolj prazni kot polni, parkirni prostori za osebne avtont^ile pa premajhni. Kar pa se tiče goljufij, nepoštenosti, »dobre vzgoje«, skratka — kulturnega nivoja občana, pa sem mnenja, da se o tem lahko napiše več, kot bom tokrat. Da imamo zadnje čase podobne težave tudi v drugih samopostrežnicah, priča slika, ki sem jo vi- del v prodajalni Metalke v Ljubljani, ko so vse dražje orodje na pultih med seboj povezali z veri- go. Vsekakor bi ob tej priliki opozoril na narašča- joče podatke o nepoštenosti zlasti med mlajšimi. V področje vzgoje občanov moramo v bodoče več »investirati«. Vzgoja in oblikovanje osebnosti se v glavnem začneta in dokončata v času šolanja. Vsak učitelj pa ima danes pred sabo le svoj prena- trpani učni program predmeta, ki ga poučuje. Za humanizem — moralno vzgojo, etiko, bonton itd. — pa učitelja več nimamo. Verouka, kjer smo o tem nekoč največ slišali — in otrok mora o tem dosti slišati, da mu vsaj delček ostane v ušesu — tudi ni v šolah; skratka — vzgoja šoloobvezne mladine je postavljen^ na stranski tir. Prepuščena je samo staršem, ki pa so tudi različni. Eni nimajo časa, drugih ni (skoraj) nikoli doma, tretji pa za kaj takega »nimajo posluha«. Mnogo pa je tudi takih, ki za to niso usposobljeni. Tokrat torej premik nazaj pri zaupanju na avto- busih! Ali se nam v bodoče kaj takega obeta tudi v drugih samopostrežnih servisih? Rajko Topolovec TEDNIK - '9^^ ŠPORT iN DRUŠTVA — 11 USPEL PRVOMAJSKI KOLESARSKI SPEKTAKEL Velik uspeh Ptujčanov člani kolesarskega kluba Ptuj so pod pokrovi- teljstvom ptujske Perutnine minulo nedeljo, 1. ma- ja, odlično opravili izpit za organizacijo večjih ko- lesarskih prireditev. Številni obiskovalci od blizu in daleč so si v lepem in sončnem vremenu z zani- manjem ogledali dopoldansko dirko okrog ptuj- skega gradu, ki šteje za kriterij slovenskih mest, prav tako pa tudi popoldansko dirko rekreativcev. Dopoldne je sodelovalo rekordno število tek- movalcev — icar 221 — iz vseh večjih kolesarskih klubov pri nas. Prvi so startali pionirji B in progo okrog ptujskega gradu, dolgo 1.400 m, prevozili štirikrat. Med dvajsetimi tekmovalci je bil naju- spešnejši Ptujčan Damjan Polanec. Med pionirji A, ki so nastopili naslednji, je nastopilo 33 tekmo- valcev, najboljši pa je bil Jure Studen iz kranjske Save. Mlajši mladinci so prevozili IX krogov ali 25,2 km. Med 51 tekmovalci, ki so dosegli povpre- čno hitrost 41,22 km na uro, je bil najboljši Bog- dan Fink iz Krke Novo mesto. Med 26 starejši- mi mladinci, ki so prevozili 24 krogov ali 33,6 km, je zmagal Robert Zaletel, prav tako iz Krke, s pov- prečno hitrostjo 43,66 km/h. Največ krogov so prevozili člani — kar 42 ali 58,8 km. Prvo mesto si je privozil Rogovec Miloš Rnjakovič, ki je vozil s povprečno hitrostjo 44,45 km/h. Na popoldanski tradicionalni dirki rekreativcev je nastopilo 123 kolesarjev, med njimi tudi 15 žensk. Med člani do 30 let sta se odlično uvrstila Ptujčana brata Dobnik, ki sta dosegla tretje oziro- ma četrto mesto, slavil pa je izredno sposobni Ptujčan Stane Pernat in s tem osvojil tudi prehod- ni pokal mesta Ptuja. Med člani od 35 do 40 let pa sta se odlično odrezala še Zlatko Marčič s tretjim in Franc Polanec s četrtim mestom. Predsednik kolesarskega kluba Ptuj Rene Glav- nik, ki je bil tudi vodja obeh dirk, je bil s potekom izredno zadovoljen, navdušeni pa so bili tudi tek- movalci in sodniki dirk ter so Ptujčane za organi- zacijo in izvedbo dirk zelo pohvalili. M. Ozmec Najmlajši med zmagovalci Ptujčan Damjan Pola- nec. Drava povečuje prednost v 18. kolu prvega razreda medobčinskih nogometnih lig za člane so bili doseženi naslednji rezultati: Drava —Aluminij 5:1, Skorba— Središče 2:1, Gerečja vas — Osankarica 1:0, Slovenja vas—Pragersko 5:1, Stojnci —Boč 3:0; Hajdina je bila zaradi odstopa Oplotnice pro- sta. Premočno vodi Drava, ki je z dvema tekmama manj zbrala 28 točk (odigrala je 16 tekem), na drugem mestu so Stojnci 22, tretje Sre- dišče 21, četrti Boč 19, peta Osankarica 19, šesta Slovenja vas 17, sed- ma Gerečja vas 16, osma Hajdina 14, deveti Aluminij 14, deseto Pra- gersko 13, enajsta Skorba 9 in dvanajsta Oplotnica 3 točke. 1. k. Slab začetek — dober konec? Po uspehu v lanski sezoni je ekipa teniškega kluba Ruj, ki tekmuje v I. slovenski ligi, letošnjo sezono pričela precej slabše. V prvem kolu, 7. maja, je doma izgubila z ekipo Slovenske Bistrice z rezultatom 3:6, v drugem kolu, 8. maja, pa prav tako doma z ekipo Slovana iz Ljubljane z rezulta- tom 0:9. Vse občane vabimo, da si ogledajo dvoboje 3. in 4. kola v soboto, 14., jn nedeljo, 15. maja, ob 9. uri na igriščih v Ptujskih toplicah. Šole bodo tekmovale 17. maja Pri OK SZDL v Ptuju se je že sestal odbor za izvedbo tek- movanja »Mladi v SLO in DS«, ki ga vodi Valter Pliberšek. Skle- nili so, da bo tudi letos občinsko tekmovanje osnovnošolske in srednješolske mladine v obramb- nem usposabljanju. Pri osnovni šoli v Juršincih se bodo tekmovalci zbrali 17. maja, sodelovale pa bodo ekipe iz vseh popolnih osnovnih šol v občini in srednješolskega centra. mš Ormož gostil Američane in premagal Fužinarja ROKOMET Pred prazniki in po njih je bilo na našem območju več rokometnih sre- čanj. V torek, 26. aprila, so člani Veli- ke Nedelje v svoji dvorani v razburlji- vem srečanju z dvema zadetkoma ra- zlike premagali Dravo, članice Drave pa so zmagale v Radgoni. Ormožani so v petek, 29. aprila, gostili olimpij- sko reprezentanco ZDA, ki jo vodi naš strokovnjak dr. Branislav Pokra- jac. Tekma je vzbudila veliko pozor- nost, saj si jo je v Mestni grabi ogle- dalo prek tisoč Ormožanov in okoli- čanov, končala pa se je s tesno zmago gostov 22:20. Domačini so nastopili v naslednji postavi: Gaberc, F. Šandor 2, M. Šandor 3, Djarmati, Fridrih 1, Antolič, N. Potočnjak 1, Grabovac, Vrbančič, Hedžet 4, A. Potočnjak 2, Feguš, Zabavnik 7, Vaupotič in Geč. Minulo soboto pa je bil v Mestni grabi derbi prvenstva druge republi- ške lige-vzhod med ravenskim Fuži- narjem in Ormožem. V prvem polča- su so se gostje veliko bolj znašli in ta del dobili kar z 11:5. Domačinom se je močno poznala odsotnost Zabavni- ka, vendar so v drugem delu zaigrali na vso moč, nadoknadili razliko in na veliko navdušenje zmagali z 21:20. S tem se je razlika med Fužinarjem in Ormožem zmanjšala na točko in bo tako do konca prvenstva v tej ligi še zelo zanimivo. ORMOŽ: Geč, F. Šandor 3, Fri- drih I, Hebar 2, N. Potočnjak 1, Gra- bovac, Vrbančič, A. Potočnjak 6, An- tolič, M. Šandor 3, Hedžet 5, Gaberc. Člani Drave so prvič, odkar nasto- pajo v drugi republiški ligi, premagali mlado ekipo Aera Celja. To jim je uspelo v soboto zvečer v Ptuju, rezul- tat pa je bil 33:27. Igra je bila zelo hi- tra in večji del tudi kakovostna na obeh straneh, tako da so gledalci pri- šli na svoj račun. DRAVA: Matjašič, Vukašinovič 3, Satler 1. Vraber. Osterc 4, Habjanič 3, Žuran, Zmavc 11, Kelenc 2, Vajda, Hrupič 9, Baklan. Članice Drave so nekoliko nepriča- kovano izgubile v Radečah. Rezultat je bil 16:15 za domačinke. DRAVA: Farič, Gomilšek 1, Koro- šak 3, Koštro, Horvat 1, Farkaš, Ma- lek 2, Lašič 1, Fridl 7, Djurdjevič. Člani Velike Nedelje so gostovali v Gornji Radgoni in domače člane pre- magali s šestimi zadetki razlike. V soboto zvečer bo v Veliki Nedelji tekma med domačimi člani in Ormo- žani. Začeli jo bodo ob 18.45, zatem pa bo še tekma mladincev. Člani in mladinci Drave bodo gostovali v Kro- gu. Aluminij—Koper 0:0 v dvajsetem kolu slovenske mladinske nogometne lige so imeli mladinci Aluminija iz Kidričevega v gosteh vrstnike iz Kopra. Obe ekipi sta visoko na prvenstveni razpredelnici. Zato smo pričakovali dober mladinski nogomet. Pričakovanja so se uresničila. Po enako- vredni igri v prvi polovici prvega polčasa so pobudo prevzeli gostje. Izpeljali so nekaj lepih nasprotnih napadov, zadeli pa so tudi vratnik. V drugem polčasu so bili domačini veliko boljši. Ustvarili so si veliko priložnosti, ki pa jih žal niso uspeli realizirati; med drugim so zadeli vratnik. V naslednjem kolu mladinci Aluminija iz Kidričevega gostujejo v Ljubljani, kjer se bodo pomerili z istoimensko ekipo ter poskušali na- domestiti doma izgubljeno drugo točko proti ekipi Kopra. Danilo Klajnšek Mladi judoisti Drave odlični Na republiškem turnirju za pionirje v Lendavi so v soboto, 23. aprila pionirji Drave dosegli odlične uvrstitve med posamezniki in ekipno. Med posamezniki sta osvojila prvi mesti Gorazd Vindiš v katego- riji do 42 kg in Marjan Petek v kategoriji nad 60 kg. Drugo mesto sta osvojila Dejan Vogrinec v kategoriji do 28 kg in Goran Pavlinič v ka- tegoriji do 60 kg, tretje mesto pa Simon Starček v kat. do 55 kg. Zelo dobri so bili tudi Sebastjan Kolednik, Luka Petermanec in Črtomir Munda, ki so v svojih kategorijah s po dvema zmagama in dvema porazoma osvojili peta mesta. Med ekipami so zasedli odlično tretje mesto za ekipama Celja in Jesenic. Rezultati mladih judoistov Drave potrjujejo, da v Ptuju raste obetaven rod judoistov, ki so spo- sobni posegati v sam republiški vrh. P. S. Republiško prvenstvo po pasovih Na republiškem prvenstvu po pasovih, bilo je v Slovenski Bistrici j v soboto, 23. aprila, je nastopilo tudi pet judoistov ptujske Drave. Iz-| kazala sta se Bogo Mernik v kategoriji rjavih pasov in Zoran Štalcer v : kategoriji zelenih. Oba sta se uvrstila v finale, kjer kljub porazu nista razočarala. Z osvojitvijo drugega mesta sta dosegla lep uspeh. Marjan Kelenc v kategoriji plavih pasov in Robert Polajžer v kategoriji oranž- nih sta izgubila borbo za tretje mesto, tako da sta pristala na petem mestu. Prvenstvo je bila priložnost za mlajše tekmovalce, pri čemer pa je bilo opazno, da bodo morali le-ti krepko »zavihati rokave«, če želijo doseči višji kvalitetni razred. Domačin JK Impol seje izkazal z dobro organizacijo in ekipnim prvim mestom. D. S. Turnir v Ormožu v športni dvorani osnovne šole Stanka Vraza v Ormožu je bil pr- vi turnir občinskega prvenstva občine Ormož v kungfuju za pionirje in semikontaktu za člane karate kluba v Ormožu. Oglejmo si dosežene rezultate. Pionirji: do 25 kg teže je bil naj- boljši Mitja Ličen, drugi Nikola Bistrovič in tretji Aleš Jurčec; do 30 kg Dejan Kolmanič, Ivica Jamnik in Tomica Jamnik; do 40 kg, An- drej Lesar, Ognjen Miličič in Gustek Darmati; do 50 kg pa Leon Fe- konja in Marcel Fekonja (v zadnji kategoriji sta nastopila samo dva tekmovalca). Člani pa so se med seboj pomerili v semikontaktnem športu. Zmagal je Anton Arnuš, drugi je bil Ernest Pleh in tretji Branko Ku- klavec. Tekmovanje je uspešno vodil in sodil Vladimir Sitar s pomočni- koma Alojzem Vidovičem in Martinom Golobom. Vsi nastopajoči, posebej pa zmagovalci so bili od gledalcev nagrajeni z aplavzom. F. H. Množično trimsko streljanje OSZ Ptuj in komisija za množičnost pri ZTKO Ptuj organizirata v petek, 13. maja, od 14.00 ure dalje množično trimsko akcijo pod na- slovom »VSAK PTUJČAN DOBER STRELEC«. Udeleženci akcije bodo imeli možnost preizkusiti svoje strelske sposobnosti v streljanju z zračno puško »zastava«. Vsak udeleženec te množične akcije bo prejel značko trimček-strelec. Torej Ptujčani, občani, krajani, tovariši, prijatelji, strelci, pridite jutri, v petek, na strelišče OSZ Ptuj ob športni hali MLADIKA ter ta- ko prispevajte svoj delež k množičnemu športu v ptujski občini. ZB 12 — ZA KRATEK ČAS 12. maj 1988 - TEDNIK Dober den. Pravzaprav slab denl Ker se malo boj dugo ne- smo srečali, vam moren povedati, da smo na našen Suhen bregi že meli trgatev grozdja, orehov, marelic in breskev, deloma pa tudi jabolk in drugega sodnega drevja. Tisti sneg in pozeba, kije sledila beli odeji na Jurjovo, sta bla prova beroča v goricah. Je- bal ga na gorični kol, če nede še toča prišla, bomo v jeseni tu pa tan kokšni grozdek meli v gorici. Vseeno pa bo trebalo kopati, ve- zati, špricati in švicati. Haska pa nibenega, če glih bodo stroški čista normalni ali pa še vejkši, saj vemo, da je od lenske toče in letošnje pozebe bolene trse treba še bolj skrbno negovati. Glih tak kak človeka gdo je boleni. Pa kaj bi vam jomra, včosik smo rekli — bogec so dali, bo- gec so vzeli. Če ne vzeme bogec pa vzeme držova ali kokšni drugi posredniški organ. Zaj nas vsi s totin 15. majnikom tak strošijo. Jaz rečen, da nikak neje tak bilo, ke nebi nekak bilo . . . Vino- gradniki in drugi kmetje smo s pozebo že itak dobili svoj paket, zaj pa bomo z delavci vred dobili še paket zvezne vlade. Kak sen ovokrot v cajtngah šteja pa bodo pre Ptujčani dobi- li tudi povoka oziroma pajka. To je tisto vozilo, ki nepravilno parkirane avte vozi na določeno odlagališče. Seveda ne zapstujn, pač pa bode moga tisti, ki bo nepravilno parkira, to precig drogo pločati. Tak se bode predvidoma godilo Ptujčanom, če bodo ob- činski delegati sprejeli spremembo prometnega odloka. Drgačik pa se godi nam na Suhem bregi: mi pa bi radi bili, če bi pri nas vsaj od cajta do cajta kokšni avto parkira, pa ne samo ob sobo- tah, nedelah in praznikih. Nekak se mi zdi, da v naših krajih či- sta živleje odmira. Mlodi še fort naprej nekan bežijo z gruntov, ta stori pa bomo tak pomaleh odložli motke in traktore. Hrano pa bo trebalo pridelati. Asfalta, železa in aluminija se ne do jesti. Pa zadosti za gnes. Vas lepo pozdrovla LUJZEK. RADIO PTUJ (94,7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val) ČETRTEK, 12. maja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna od- daja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dne- va; 17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00-19.00 URICA DOMAČIH. PETEK, 13. maja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva; 17.50 Včeraj—danes—jutri). 18.00—19.00 Za konec tedna, nasveti, V vrtu — vmes zabavna glasba. SOBOTA, 14. maja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna od- daja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dne- va; 17.50 Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 V soboto popoldan, vmes zbavna glasba. NEDELJA, 15. maja: Čestitike poslušalcev. 11.00 Tedenski pre- gled, obvestila. Iz uspešnic dneva — vmes reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Iz vasi v vas — Podgorci. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke poslušalcev. PONEDELJEK, 16. maja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva; 17.50 Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 Dogodki prek vi- kenda, šport, kultura — vmes vedno lepe melodije. TOREK, 17. maja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah, Uspešnica dneva; 17.50 Včeraj —danes—jutri). 18.00— 19.00 o . . ., Vprašanja in odgovo- ri. Iz delovnih kolektivov — vmes domača zabavna glasba. SREDA, 18. maja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva; 17.50 Včeraj—danes—jutri). 18.00—19.00 Oddaja za mlade (pionir- ska in mladinska), vmes Gremo v disko. POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223) TEDNIK - maj 1988 OGLASI IN OBJAVE - 13 14 - ZA RAZVEDRILO 12. maj 1988 - TEDNIK TEDNIK - 12- »"aj 1988 OGLASI IN OBJAVE - 15 Zlata poroka v Ormožu v soboto, 30. aprila, sta po petdesetih letih skupnega življenja ponovno stopila pred pooblaščenega delegata SO Ormož in matičarja zlatoporočenca Martin Kociper, roj. 27. 10. 1912, in Elizabeta Koci- per, roj. Kolarič - 19. 11. 1913. Poročila sta se 24. 4. 1938 v Veliki Nedelji. Živita na domačiji v Šardinju. V zakonu se jima je rodila 9 otrok, od katerih je prvi umrl še kot dojenček, tri hčere in pet sinov pa še živi; imata 21 vnukov in enega pravnuka. Zlatoporočencema iskre- ne čestitke. Posnetek in besedilo: Ema Žalar Pet reprezentantov iz Ptuja v preteklem tednu so bila letošnja prva atletska tekmovanja na prostem, in to v Novi Gorici, kjer je bil otvorit- veni miting, in v Celju ekipno prven- stvo za mladince. Mladi ptujski atleti so dosegli do- bre rezultate in visoke uvrstitve. Na ekipnem prvenstvu v Celju so kot eki- pa pri mladincih dosegli četrto mesto. Med posamezniki omenjamo zmago Dejana DOKLA, ki je v suvanju kro- gle postavil nov republiški rekord za mlajše mladince z rezultatom 15 m 95 cm, pionirje Franca JERENKA v teku na 400 m z rezultatom 51,9, Mat- jaža ISKRO v teku na 100 m 11,2 in Robija PRELOGA v teku na 1500 m 4:18,0, mlajšega mladinca Miljenka POTOČNIKA v teku na 300 m z ovi- rami 9:55,0 in druga in tretja mesta Jožeta SVRŽNJAKA v teku na 3000 m, Vasja Robina in Nika Koko- ta v skoku v daljavo, Marjana OSTROŠKA v teku na 100 m in Na- četa VRHOVŠKA v metu kopja in skoku s palico. Na podlagi rezultatov obeh tekmovanj je Atletska zveza Slo- venije določila ekipo mlajših mladin- cev, ki bo Slovenijo zastopala v FOČl na tradicionalni »partizanski olimpia- di« v spomin na prva partizanska tek- movanja, ki so bila v Foči leta 1942. Največ reprezentantov SRS prispeva Atletski klub Ptuj, in to: ISKRO, JE- RENKA, DOKLA, PRELOGA in POTOČNIKA. Zanimivo, obenem pa zelo vzpod- budno je to, da so Iskra, Jerenko in Prelog še pionirji in da so si izborili mesto v reprezentanci med leto ali dve starejšimi tekmovalci. Kot trener reprezentance SRS bo v Foči tudi trener iz Ptuja Ljubo CU- CEK, kateremu bo to že dvajseto vo- denje reprezentance. Rezultati in uvr- stitve so plod dobrega in kvalitetnega dela trenerjev Atletskega kluba — Gajzerja, Prstca,_ Markoviča, Mihela- ča, Ivančiča in Čučka — in dobrega sodelovanja Atletskega kluba z os- novnimi šolami, ZTKO Ptuj, posebno še s komisijo za šolski šport. Dva zlata para v Ptuju v soboto, 30. aprila, je bilo na matičnem uradu spet slovesno. Poleg 25 navadnih porok so opravili še dve slovesni razglasitvi za zla- toporočenca. Zlata para sta bila: JANEZ in KATARINA KODRiC, kmetovalca v Stojncih 4, KS Mar- kovci. Zlati ženin je rojen 27. 8. 1914, nevesta pa 20. 10. 1915. V zakonu so se jima rodili 4 otroci, imata tudi 6 vnukov in 3 pravnuke. (Foto: Langerh^lc.) FRIDERIK in ELIZABETA ŠPRINZER, Vitomarci 14. Zlati ženin, roj. 11.7. 1913, je bil kolar, nevesta, roj. 2. 9. 1904, pa šivilja. Imela sta 4 otroke, imata 6 vnukov in 1 pravnuka. (Foto: Langerholc.) Republiško tekmovanje »TITO-REVOLUCIJA-MIR« v soboto, 7. maja, je bilo v prostorih RK ZSMS v Lju- bljani republiško tekmovanje iz znanja novejše zgodovine jugoslovanskih narodov pod geslom »TITO —REVOLU- CIJA—MIR«. Sodelovala sta tudi dva učenca iz Srednje- šolskega centra v Ptuju in dosegla imeniten uspeh; Majda KARO učenka 3. letnika Srednje ekonomske šole, je v svoji kategoriji (srednješolci) premočno zmagala, Andrej KMETEC, učenec 3. letnika SKMKŠ, pa je dosegel v isti kategoriji tretje mesto. Oba sta se uvrstila na zvezno tek- movanje, ki bo od 19. do 21. maja v Kumrovcu. Zaželimo jima tudi tam veliko uspeha! Upamo, da bo- sta kar najbolje izkoristila priložnost in dokazala svoje znanje in sposobnosti. Že do sedaj doseženo pa je seveda največji uspeh, ki gaje dosegel naš učenec v zadnjih dese- tih letih. J. IZlO ŽREBANJA PRVOMAJSKE NAGRADNE KRIŽANKE Prva nagrada v Gajevce v Tednikovih prostorih smo v ponedeljek, 9. maja, ob navzočno-^ sti predstavnikov Emone-Merkurja izžrebali dobitnike nagrad velike prvomajske križanke. Do roka je prispelo 488 rešitev, pet jih je bilo neveljavnih. ^ Žreb je nagrade takole razdelil: prvo — v znesku 20 tisoč dinar- jev — je prejela Ivanka Ožinger iz Gajevec 29, Gorišnica, drugo — v znesku 15 tisoč dinarjev — Danica Cvetko iz Ulice pete prekomorske, brigade 2, Ptuj, tretjo — v znesku dvanajst tisoč dinarjev — Marija Vodušek z Ziherlove ploščadi 7, Ptuj, četrto — v znesku deset tisoč di- narjev - Robert Štumberger iz Dornave 4 in peto — v znesku 7500 dinarjev — Jože Stockl iz Ulice prvega maja 4, Ptuj. Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade bodo prejeli po posu. MG \ uredništ\u se nam je nabralo toliko sestavkov, da vsega kljub pomembnosti v to številko Tednika nismo uspeli uvrstiti. Z objavo bomo tako morali malo kasniti. Prosimo za razumevanje. Uredništvo Horjun — ponos slovenske selekcije Elitni bik Horjun V torek je bilo v osemenjevalnem centru v Ptuju tradicionalno ocenje- vanje bikov. Posebna republiška ko- misija je tudi tokrat ocenila vrsto mla- dih in obetavnih plemenjakov, pa tu- di starejših bikov, ki imajo v svojih te- stih že vrsto podatkov o potomcih. Med vsemi ocenjenimi biki z dobrimi rezultati izstopa 10-letni Horjun. ki si je »priboril« naziv elitnega bika. V ptujskem osemenjevalnem centru je bilo že več elitnih bikov, vendar je Horjun prvi pravi slovenski bik, je to- rej rezultat dela slovenske selekcije, njegova mati je bila s celjskega ob- močja. Horjun, ki danes tehta tisoč tristo kilogramov, prenaša na potom- ce same dobre lastnosti, torej dobro mlečnost in dober prirast. ' JB Nove odkupne cene telet Veljajo od 9. maja 1988: bikci — 4.300 din za kilogram| teličke — 4.000 din za kilo- gram. I ČRNA KRONIKA KOLESAR UMRL NA KRAJU NESREČE V noči s 4. na 5. maj se je na magistralni cesti v Moškanjcih pripetila prometna nezgoda, v kateri je umrl 79-letni Janez To-, plak iz Strejacev. Ugotovili so, da je neznani voznik tovornjaka vozil iz Ptuja proti Ormožu. V Moškanjcih je pri prehitevanju zadel kolesarja Janeza Toplaka in ga zbil po bankini; ta je zaradi poškodb na kraju nesreče umrl. Voznik tovornjaka se ni ustavil in je odpeljal naprej, vendar je s tem vse samo poslabšal. Delavci ONZ so takoj pričeli obširno ak- cijo za izsleditev voznika tovor- njaka. Že naslednji dan so mili- čniki v Čakovcu ugotovili, da je bil voznik tovornjaka 26-letni Rajko Bedič iz Čakovca. Ob tem so tudi ugotovili, da je do nezgo- de prišlo 4. maja nekaj minut pred polnočjo (ob 23.55). UMRL V BOLNIŠNICI Na magistralni cesti v bližini Cirkovc se je 27. aprila pozno zvečer v prometni nezgodi težko poškodoval 23-letni Drago Moge iz Strnišča 10. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, vendar so bi- le poškodbe prehude. 5. maja je za njihovimi posledicami umrl. UTONIL V DRAVI V četrtek, 28. aprila, ob 17. uri so na obrežju reke Drave našli utopljenega Zlatka Feguša iz Ruja, 35 let. Ker na truplu ni bi- lo znakov nasilja, domnevajo, da gre za nesrečo. MOTORIST PADEL IN SE HUDO RANIL Voznica osebnega avtomobila je 24. aprila zavila s svojim vozi- lom iz Spindlerjeve na Potrčevo cesto. Pri tem ni upoštevala prednosti. Zaradi tega je v njen avto trčil voznik kolesa z motor- jem Franc Vidovič iz Skorišnja- ka. Vidovič je padel, hudo ranje- nega so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. NA ŽELEZNIŠKEM PRELA- ZU PRI DORNAVI Voznica osebnega avtomobila Darinka Vesenjak iz Prvencev je 26. aprila na nezavarovanem že- lezniškem prelazu pri Dornavi, znanem po številnih nesrečah, zapeljala na progo, ne da bi se prepričala, ali je proga prosta. Osebni avto je zadela lokomoti- va tovornega vlaka. Pri tem je bi- la voznica Vesenjakova huje po- škodovana in so jo prepeljali v ptujsko bolnišnico. ZAPRL POT MOTORISTU V nedeljo, 1. maja, je voznik tovornjaka Boris Vidovič iz Ptuja vozil po Potrčevi cesti in začel zavijati v levo v Gregorčičev dre- vored. Pri tem je zaprl pot vozni- ku kolesa z motorjem 15-letne- mu Tomažu K. iz Ptuja, ki je pri- peljal nasproti. Trčil je v tovor- njak in se hudo poškodoval. Pre- peljali so ga v bolnišnico. MALČEK SE JE ZALETEL V AVTO Prav tako na dan prvega maja se je po lokalni cesti skozi nase- lje Jeruzalem peljal z osebnim avtomobilom Anton Jurkovič iz Ormoža. Proti hiši št. 17 je Jur- kovič zmanjšal hitrost, ker je bilo tam parkiranih več vozil, zato je vozil previdno. Kljub temu je z desne strani, z dvorišča omenje- ne hiše, pritekel na cesto 4-letni S. K. Otrok se je zaletel v zadnji desni blatnik jurkovičevega av- tomobila in hudo poškodovan obležal na cesti. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. PADEL Z VIŠINE 8 METROV V TGA Boris Kidrič v Kidriče- vem je 20-letni delavec Azem Gashri med vzdrževanjem in čiš- čenjem naprav splezal na mostni žerjav. Tam mu je spodrsnilo, padel je 8 metrov globoko na tla in se hudo ranil. Takoj so ga pre- peljali v bolnišnico. NEPREVIDNO S STRANSKE NA PREDNOSTNO CESTO \ sobdio. 7. maja. je » Markcucih pri Ptuju vo/nik osebnega atlomobila Rudolf Pelrotič i/ Pacinja napeljal s stranske na prednostno cesto, ne da bi se prepričal, ali je-ta prosta. Trčil je » >o/nika kolesa / motorjem Ludvika Kokola i/ Ptuja; tega je »rglo po cesti. Hudo ranjenega so prepeljali \ ptujsko bolnišnico. UMRLA MOTORIST IN SO- POTNIK v nedeljo, 8. maja, okoli 20. ure se je na lokalni cesti pri Narapljah zgodila huda prometna nezgoda, v kateri sla ugasnili dve človeški življenji. Zdravko Stojnšek s Kup- činjega Vrha, KS Stoperce, seje peljal z mo- tornim kolesom po cesti iz Stogovcev proti Žetalam. Na motornem kolesu je imel sopo- tnika Franca Lorberja iz Nadol, KS Žetale. Pri Narapljah je Stojrrjek sekal levi nepre- gledni ovinek, prav takrat pa se je nasproti s kombijem pripeljal Janez Turnšek iz Gereč- je vasi. Skušal je sicer trčenje preprečiti, za- to seje umaknil na rob ceste. Kljub temu pa je kombi silovito zadel v motorno kolo. Stojnška in Lorberja je vrglo nekaj metrov daleč; zaradi hudih poškodb sta na kraju nesreče umrla. FF osehna kronika Rodile so: Silva Šmigoc, Sedlašek I 19 — deklico; Marija Kmetec, Ormož, Kerenčičev trg 1 — Davida; Ma- rija Maguš, Sovjak I/a— Dani- jela; Darinka Sitar, Lancova vas 58 — dečka; Marija Rakuša, Mala vas 12 — Urbana; Marija Turk, Župečja vas 51/a — Majo; Ana Božič, Ljutomer, Grabe 14 — Natalijo; Dragica Vaupotič, Mala vas 20 — dečka; Jelka Vo- da, Trubarjeva 13 — Mateja; Ksenija Zoreč, Greg. dr. 1 — de- čka; Martina Potočnik, Zg. Pri- stava 45 — Katjo; Marija Skuha- la, Sodinci 13 — Patricijo; Eliza- beta Belci, Hermanci 33 — dekli- co; Zdenka Voglar, Ormož, Dol- ga lesa 6 — Anito; Sonja Kosi, Greg. dr. 2 — dečka; Jožica Ze- lenko, Žabjak 30/a — dečka; Su- zana Kukovec, Formin 9/a — Dejana; Irena Krabonja, Mihov- ci pri Vel. Nedelji 29 — dečka; Andreja Glažar, Hajdoše 106 — Nika; Nada Požegar, Biš 46 — dečka;Ivanka Furek, Breg 56 — deklico; Marija Šuen, Senčak 4 — Borisa; Silva Ivančič, Žero- vinci 40 — Sabino; Mira Ferme, Kicar 88 — dečka; Ivanka Kola- rič, Pavlovski vrh 47 — Kristija- na; Manica Žalar, Ormož, Slo- venska 44 — Mihaela; Kristina Kukovec, Muretinci 40 — Uro- ša; Zdenka Kolednik, Gruškovje 59 — Klavdijo; Zvonka Vidovič, Gradišče 11 — Jerneja; Milica Fajfar, Cerovec 40 — Barbaro; Martina Vogrinec, Moškanjci 89 — Bernardko; Branka Klajžar, Tibolci 17 — deklico;. Poroke, 30. aprila 1988. Ciril Meško, Vel. Nedelja 16 in Sonja Vesenjak, Mala vas 18/b; Jožef Erhatič, Muretinci 55 in Lidija Erjavec, Muretinci 55; Ivan Muršič, Slomi 10 in Ve- rica Žgeč, Žamenci 4; Ivan Hor- vat, Gabernik 16 in Marta Šuen, Dragovič 21; Milan Tadič, Kup- činjin vrh 26 in Metka Bezjak, Dolane 20; Ivan Viličnjak, Po- brežje 137 in Darija Domine, Po- brežje 69; Janez Skledar, Čermo- žiše 68 in Betka Polajžar, Nadole 50/a; Marjan Potrč, Bišečki vrh 21 in Jožefa Muršec, Bišečki vrh 59; Srečko Pulko, Gajzerjeva 18 in Tatjana Kosi, Ljubljana, Muc- herjeva 7; Mateo Silovinac, Mali Lošinj, Mario Martinoliča 3 in Zlatka Žnidar, Majšperk 69; Jo- žef Šimenko, Tržeč 24/b in Maj- da Sakelšek, Tržeč 24/b; Slavko Železnik, Kočice 67 in Hilda Si- rec, Kočice 67; Vlado Hvaleč, Kajuhova 1 in Zora Osterc, B. Kraigherja 12; Branko Štrakl, Okoslavci 76 in Marija Vogrinec, Moškanjci 89; Ivan Hojnik, Hla- ponci 10 in Vida Ozmec, Place- rovci 4; Janko Vajda, Stojnci 3 in Danica Hameršak, Sp. Velovlak 43; Anton Avguštin, Draženska C. 10 in Darja Cernezel, Dražen- ska C. 27; Bojan Krajnčič, Belša- kova 55 in Klaudija Rožmarin, Moškanjci 122; Miran Muhič, Zidanškova 26 in Ana Šešerko, Nova vas pri Ptuju 97; Marjan Tetičkovič, Maistrova 8 in Irena Fras, Kraigherjeva 7; Peter Čo- derl. Slovenj Gradec, Prešernova 28 in Marjana Roškar, Mala vas 41/a; Vinko Lovrec, Rjavci 35 in Darja Lovrec, Senčak 30; Zdrav- ko Zupanič, Markovci 28/a in Marjeta Mesaric, Starošince 27; Štefan Kuhar, Podvinci 102/a in Marija Švarc, Drstelja 25/a; Stanko Kodba, Maribor, Borova vas 15 in Zdenka Cenčič, Mari- bor, Antoličičeva 10;. Poroke, 7. maja 1988. Aleksander Matjašič, Placar 40/c in Milica Vidovič, Placar 40/c; Marjan Pesek, Prepolje 56 in Jasna Obran, Maribor, Poštel- ska 18; Ivan Dobnik, Pobrežje 12 in Milena Bele, Pobrežje 12; Jože Žunkovič, Strnišče 23/a, in Nevenka Ivančič, Strnišče 23/a; Bogdan Mesaric, Sestrže 52 in Irena Sagadin, Sestrže 42; Veko- slav Cestnik, Zg. Hajdina 98 in Zinka Kmetec, Zg. Hajdina 98; Darjan Kmetec, Sp. Leskovec 6/a in Zdenka Štalcer, Pobrežje 118;. Umrli so: Franc Ratek, Podvinci 92, roj. 1906, umrl 24. aprila 1988; Ana Plajnšek, Lovrenc na Dr. polju 98, roj. 1932, umrla 22. aprila 1988; Marija Cafuta, Soviče 4, roj. 1922, umrla 25. aprila 1988; Marija Jurgec, Gruškovec 47, roj. 1912, umrla 25. aprila 1988; Ivana Kelenc, Zamušani 54, roj. 1905, umrla 17. aprila 1988; Franc Horvat, Formin 6, roj. 1905, umrl 26. aprila 1988; Ivan Ivanuša, Središče ob Dravi, Tra- te 7, roj. 1901, umrl 27. aprila 1988; Maksimiljan Popušek, Podvinci 13, roj. 1916, umrl 28. aprila 1988; Stanislav Mohorič, Čufarjeva 6, roj. 1928, umrl 29. aprila 1988; Zlatko Mernik, Štu- ki 6/d, roj. 1963, umrl 1. maja 1988; Janez Cafuta, Zidanškova 15, roj. 1935, umrl 2. maja 1988; Otilija Vesenjak, Bresnica 46, roj. 1909, umrla 26. aprila 1988; Janez Šnajder, Godeninci 6, roj. 1919, umrl 4. maja 1988; Katari- na Kaučič, Kajžer 1, roj. 1909, umrla 4. maja 1988; Marija Za- dravec, Pavlovci 2/a, roj. 1933, umrla 28. aprila 1988; Viktor Kunčnik, Markovci 45, roj. 1917, umrl 4. maja 1988; Drago Moge, Strnišče 10, roj. 1965, umrl 5. ma- ja 1988; Cita Fegeš, Sp. Hajdina 71, roj. 1942, umrla 5. maja 1988; Ana Bezjak, Ribiška pot 15, roj. 1914, umrla 5. maja 1988; Zlatko Feguš, Na Tratah 25, roj. 1952, umrl 28. aprila 1988; Boris Hrga, Juršinci 75, roj. 9. jan. 1988., umrl 2. maja 1988; Leopold Per- nek, Rabeljčja vas 20/a, roj. 1924, umrl 7. maja 1988; Geno- vefa Bedrač, Cesta v Njiverce 4, roj. 1913, umrla 7. maja 1988. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO - TEDNIK, 62250 Ruj, Vo- šn;akova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgo- vorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Puš- nik, novinarji Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar- ja Lukman, Martin Ozmec, Marjan Šneberger in Nataša Vodušek ter novinar-lektor Jože šmigoc. Uredništvo in uprava: Radio-Tednik, tele- fon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 15.000 dinarjev, za tujino 19.500 dinarjev. Žiro račun pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer, Maribor. Na podlagi zakona o obdav- čenju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrš- čen med proizvode, za kate- re se ne plačuje temeljni da- vek od prometa.