teto xxn.	ŠF\\ Kš* M ATM B ■	*teW,*a	*«■
Naročnina za Jugoslavijo:	H	B||^B	^B	H	H H	H	Uredništvo: Ljubljana,
celoletno	lno-	IM	HrK	HH	HB	HftnHn s®|	HMI	Gregorčičeva ulica 23 Tel.
■B ■	MH||F B| MF ■ Bik. H	^DB VP V	Gregor-
90 din, za ■/< leta 45 din,	čičeva ul. 27. Tel 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska	v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača in toži se v Ljubljani.	Časopis	za	trgovino.	industrijo. obrt in denarništvo	25™^SffiJaft
iin&ia__________________________________________________________________________________________Ljubljana. ponedeljek 20. marca 1939	cena	OSTL	1**0
Sporazum te mora skleniti in čim prej!
Da se mora skleniti sporazum, o lem ni danes nobene debate več, kajti tudi skrajneži na levi in desni uvidevajo, da je sporazum prva in najvišja nacionalna in državna potreba. Dostavljamo pa tudi takoj, da ni sporazum potreba le enega jugoslovanskega naroda, temveč vseh treh in da bo za vse jugoslovanske narode usodno, če ne bi bil sklenjen in izveden. V resnici tudi nihče v Jugoslaviji ne taji potrebe sporazuma. Kako naj se sklene sporazum, o tem pa misli niso enotne.	v
In zdi se nam, da izvira vsa ta neenotnost le iz tega, ker ni še nihče pokazal, da ima za vse tri narode zadovoljiv koncept za rešitev sporazuma. Mogoče, da se ta koncept ni pokazal tudi zato, ker so v zadnjih letih smatrali vsi režimi za silno pametno, če niso dovoljevali svobodne diskusije. Morda so s tem res dosegli, da se strasti niso še bolj razvnele, čeprav niti to ni gotovo, toda na drugi strani so z oviranjem svobodne besede preprečili razbistrenje pojmov in otežkočili pripravljalna dela za sporazum. Tudi za politiko velja, da se vsaka napaka kaznuje. Oviranje svobodne besede pa je napaka.
V svojem srcu so tudi vsi jugoslovanski narodi že od vsega po-četka hoteli ta sporazum in vsaj v podzavesti tudi vedeli, kakšen bodi sporazum. Ta podzavestna volja se je sicer izražala bolj negativno ko pozitivno, da je vsak narod naglašal predvsem to, česar noče in mnogo manj to, kar hoče. Toda za tistega, ki je res poslušal ljudsko voljo in hotenje narodov, je mogla tudi ta negativna volja zadostovati, da je mogel postaviti sporazumu za vse sprejemljive meje. Tako je bilo od vsega početka jasno, da Zagreb zlasti odklanja vsako majorizacijo, da je Beograd nasproten vsakemu sporazumu, ki bi slabil moč države in da gospodarski krogi nočejo, da bi postavil sporazum notranje meje, ki bi jugoslovanski trg reducirale na več malopomembnih majhnih trgov. Prav tako je bilo jasno, da bi vsak kulturni krog v državi odklonil sporazum, ki bi njemu zmanjšal eksistenčne pogoje, ker so pač vsi pričakovali od sporazuma, da potencira njih sile, ne pa da jih oslabi.
In to je tudi v jedru smisel sporazuma. Vsem dati več, s tem utrditi državno misel in tako proti tujini dvigniti moč in ugled države. Nič čudnega zato tudi ni, da se ravno v trenutku silne zunanje politične napetosti pokaže volja po sporazumu zlasti močno. Nič pa zato tudi^ ni bolj napačno, kot ne izkoristiti ugodnega psihološkega momenta in pospešiti sklenitev sporazuma ravno sedaj, ko je čas zanj najbolj primeren in prikladen. Kdor ima danes le količkaj Politične moči in veljave, se zato ne bo mogel izogniti historični odgovornosti, če ni storil prav vse, kar je bilo v njegovi moči, da se sporazum tudi sklene.
Na podlagi jasno izražene volje vseh treh narodov ni niti težko zarisati konture sporazuma. Ne gre, da bi se vse sile države koncentrirale le na enem mestu in zato ni za centralizem niti v najbolj Prikriti obliki nobenega prostora, ^rav tako pa ne gre, da bi smele večje pravice pokrajin služiti sla-
bitvi države. In prav tako ne bi se smel zaradi avtonomnih pravic pokrajin razviti lokalni šovinizem. S tem je dovolj povedano, kaj mora sporazum dati in česa ne sme povzročiti. S tem pa je tudi že dana podlaga za formulacijo vsebine sporazuma. Če je res pri odločujočih dobra volja — in to moramo in moremo upati — ni za formulacijo vsebine sporazuma res nobene težave.
V bistvu sporazuma je, da nikdar ne da vsakemu vse, temveč daje vsem nekaj. Zato ne gre, da tisti, ki je imel dosedaj preveč, misli, da mu mora sporazum to preveliko posest še ohraniti. Mnogo bolj pravilno bi bilo, če bi upošteval to resnico, da more brez
V Beogradu je bila dne 12. in IB. seja Centralnega predstavništva, ki je bila posebno pomembna, ker je bil na njej popolnoma odbit poskus nekaterih ljudi, da bi tudi v trgovske stanovske organizacije zanesli strankarsko politiko. Posebno se je skušalo to doseči v Beogradu in v Skoplju, a podobni poskusi so znani tudi iz drugih krajev države. Na vse te poskuse je Centralno predstavništvo na svoji zadnji seji dalo energičen odgovor in upati smemo, da se po tem energičnem nastopu CP takšni poskusi ne bodo več ponavljali, zlasti pa ne tako grdi napadi na naše trgovske voditelje, kakor so se dogodili pri zadnjih volitvah v beograjsko trgovinsko zbornico. Seja CP je dokazala, da trgovstvo svojim voditeljem zaupa in da trgovstvo ne trpi v svojih stanovskih organizacijah nobene strankarske politike.
Seja Centralnega Predstavništva je bila dobro obiskana ter so se je udeležili delegati iz Beograda, Ljubljane (podpredsednik Zveze Anton Verbič in tajnik dr. Pusti-šek), Banjaluke, Osijeka, Sarajeva in Skoplja.
Sejo je vodil predsednik Savič, ki je tudi podal uvodno poročilo, v katerem je razkrit vse intrige nasprotnikov sloge med trgovci. Izvajal je med drugim.
Po oktobru je to prvi sestanek CP. V petih letih obstoja CP smo preživeli mnogo težkih dogodkov, vedno pa so bili vsi naši sklepi soglasni, kar nam je v čast, ker dokazuje, da vlada med nami vzorna stanovska solidarnost. Politika pa ni bila zadovoljna, da bi se naše nestrankarsko delo mirno razvijalo. Naše delo se je opazovalo celp z nezaupanjem in naš prvi kongres v Skoplju toliko da ni bil iz političnih vzrokov prepovedan. Tudi na 2. kongresu v Beogradu se je pokazalo z neke strani ne-razpoloženje proti nam. 3. kongres v Ljubljani pa je skušala neka skupina odkrito ovirati, čeprav nismo zagrešili proti tej skupini niti najmanjše nekorektnosti. To je treba navesti, da se razumejo poznejši dogodki.
Posl. Savič ni v nobeni stranki
Predsednik Savič je nato pripovedoval, kako je prišlo do tega, da je bil sprejet kot kandidat na listo dr. Stojadinoviča. To se je zgodilo na predlog beograjskih tr-
sporazuma izgubiti ne le svoje privilegirano stališče, temveč še nekaj več. Zgodovina uči, da se trajno privilegiji ne morejo ohranitil Sporazum bi utrdil ne le politično moč vseh treh jugoslovanskih narodov, temveč tudi njih gospodarsko silo. Kaj bi pomenilo že samo to, da bi se osvobodile vse one sile narodov, ki se danes trosijo za medsebojno politično borbo, za prestiž, namesto da bi se docela posvetile gospodarskemu in kulturnemu delu in sodelovanju. Kakšen velikanski napredek bi nakrat napravili, ko bi odpadla vsa ona zamuda časa, ki jo zahteva centralizirani birokratizem, ki pa je za reševanje poslov čisto nedorasel, če bi tudi spora-
govcev in v smislu sklepa Centralnega predstavništva, da se na ta način bolj uspešno branijo interesi trgovcev tudi v skupščini. Kandidiral je kot izvcnstrankarski kandidat in tudi danes ni v nobeni stranki. On in Vlada Ilič nista danes v skupščini v nobenem klubu ali stranki, ker sta samo zastopnika narodnih gospodarskih interesov. Kljub temu pa so se v javnosti širile vesti, kakor da je on strankarski človek in te neresnice se niso nehale širiti niti tedaj, ko jih je javno v listih demantiral.
Nato je pojasnil, kako je prišlo do spora med beograjskim save-zom in beograjsko trgovinsko zbornico zaradi neke kritike letnega poročila zbornice. Ta spor je bil povod, da so se nekateri pri zadnjih volitvah v zbornico navalili nanj z naravnost nezaslišanimi pamfleti. Ta kampanja se je vodila proti njemu baš v trenutku, ko je bil imel dolžnost, da kot nestrankarski človek brani v skupščini interese vseh trgovcev. Napadi proti njemu so veljali slogi trgovcev. Posledica te kampanje je bila, da so bili izvoljeni z vsake liste po štirje zastopniki in da ni bil on izvoljen, ker je bil iz njegove stroke izvoljen kandidat nasprotne liste.
Nato je poročal predsednik Savič o svojem delu v skupščini. V proračunski debati je govoril dvakrat, in sicer pri razpravi o proračunu finančnega in trgovinskega ministrstva. Finančnemu ministru je predložil dva amandmana, da sc obdačijo nabavljalne zadruge in konsumi in da sc obdačijo podružnice industrijskih podjetij. Ta predloga pa nista bila sprejeta, zato pa so listi objavili vest o ustanovitvi fonda za narodno obrambo, ki pomeni novo obremenitev gospodarskih ljudi.
Nastala je sedaj za nas dolžnost, da se odločimo glede naslednjih vprašanj: 1. Kaj moramo napraviti v sedanjem položaju? Kakšne korake moramo napraviti sedaj, ko se pripravljajo nam nova bremena, ki pa ne bodo zadela tudi kon-sume in nabavljalne zadruge ter filiale industrijskih podjetij?
Svoje poročilo je zaključil predsednik Savič z besedami: Ostal sem dosledno na črti, ki je bila od vas določena in na tej bom vztrajal, dokler me boste smatrali za svojega zastopnika.
zum nekaterim nekaj vzel, bi jim splošni polet v državi to stotero povrnil. Kajti eno prednost pomeni sporazum brez dvoma za vse, da bi ekspeditivnost uradov naravnost neverjetno povečal. Že zaradi tega se vsem izplača sporazum.
Prednosti sporazuma so tako velike, zlasti v sedanjih časih njegova nujnost tako evidentna, da res ne more imeti lepih namenov tisti, ki sklenitev sporazuma kakor koli ovira. Takšnim ljudem na ljubo sklenitev sporazuma odlagati, je že zločin nad narodom in njegovo bodočnostjo.
Sporazum je nujnost, je prva in največja nujnost in zato se mora skleniti in čim prej!
Voj in Varoščič,
predsednik Zveze trg. združenj v Skoplju je poročal, kako se je proti njemu vprizorila brezprimerna gonja, ker je bil kandidat na listi združene opozicije, ker je kandidiral iz istih razlogov kakor Nedeljko Savič. Napadali pa so tudi našo zvezo in to samo zato, ker hočemo, da se vodijo naše organizacije v nestrankarskem duhu. Nato je ostro napadel birokratizem v beograjski in skopljanski zbornici ter temperamentno obsodil napade na predsed. Saviča, ki je nag zastopnik in ki ga moramo zato tudi braniti. Zlasti mi trgovci iz notranjosti dajemo g. Saviču vso legitimacijo, da trgovstvo naše države zastopa tudi v skupščini. Opozoril je nadalje na težavne razmere, v katerih živi zlasti podeželski trgovec, govoril o nezdravih razmerah, ki vladajo v Beogradu ter o delovanju Prizada, ki je Južni Srbiji v škodo.
Nato so po vrsti vsi delegati iz vseh krajev izrazili svoje zaupanje Nedeljku Saviču, v imenu ljubljanske Zveze trgovskih združenj pa je izjavil
podpredsednik Anton Verbič:
V imenu slovenskih trgovcev izjavljam, da ima g. Savič pri nas v Sloveniji brez izjeme vse trgovce za seboj. To pa zato, ker smo z največjo pozornostjo spremljali njegovo delo za blagor trgovcev in mu zato tudi nudili vso svojo pomoč. Zelo dobro vemo — in tega ne bi smeli pozabiti niti trgovci v Beogradu — da je g. Nedeljko Savič neutrudljivo delujoč za organizacijo trgovstva zaoral prvo brazdo na naši njivi. V naših krajih smo v stalnih stikih z našimi ljudmi in smo do maksimuma razvili to, kar se imenuje »podrobno delo«. Pripomniti moram žal, da ni tako tudi v drugih krajih. Ravno tako je treba obsojati, da se puste nekateri trgovci vpregati v strankarske vozove. Trgovci morajo biti najprej trgovci in šele nato pristaši te ali druge stranke.
Kar se tiče davčnega dodatka za narodno obrambo, sem popolno prepričan, da vsi hočemo dati tej državni potrebi, kar je potrebno. Pravico pa imamo zahtevati, da vsi deli sorazmerno prispevajo ter tudi ona podjetja in oni obrati, ki izvršujejo trgovske posle, a se svoji davčni dolžnosti odtegujejo.
Združenje trgovcev v Ljubljani
ima 58. redno letno skupščino v ponedeljek, dne 3. aprila 1939. ob 19. uri zvečer v prostorih Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica 27.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika in tajnika.
2. Računski zaključek za 1.1938.
3. Poročilo nadzornega odbora.
4. Proračun za leto 1939.
5. Predlog za spremembo pravil.
6. Poročilo predsednika odbora za zgradbo zavetišča.
7. Samostojni predlogi.
8. Slučajnosti.
Ce ob 19. uri ne bo navzočnili zadostno število članov, se bo sklepalo o predmetih dnevnega reda eno uro kasneje, to je ob 20. uri ob vsakem številu navzočnih.
Samostojni predlogi se morajo vložiti pri upravi Združenja najkasneje tri dni pred skupščino.
Sklepni račun za leto 1938. in proračun za leto 1939. sta med uradnimi urami ysakemu članu do 3. aprila t. 1. v pisarni Združenja na vpogled.	Uprava.
Seja je nato soglasno izrekla zaupnico predsedniku Saviču in sprejela naslednjo resolucijo:
Resolucija Centralnega predstavništva
1. S polnim priznanjem se odobrava stališče zastopnika vseh trgovcev v državi g. Nedeljka Saviča tako glede kandidiranja za poslanca, kar je bilo v soglasju s CP, kakor tudi glede njegovega dosedanjega zastopanja trgovskih interesov pri resornih ministrih in v narodnem predstavništvu. Pooblašča se g. Savič, da v tej smeri nastopa tudi nadalje ter da je tolmač interesov narodnega gospodarstva in jugoslovanskih trgovcev.
2. Glede napada na Zvezo trg. združenj vardarske banovine v Skoplju se smatra postopek lokalnih oblasti proti tej naši organizaciji kot pristranski ter kot škodljiv, ker notranja vprašanja zveze ne smejo biti povod za njen razpust v času volivne borbe. Izrekamo zahvalo predsedniku vlade g. Cvetkoviču, da je to krivico, ki je bila storjena Zvezi, popravil.
3. Z ozirom na današnje neugodne gospodarske razmere izjavlja trgovski stan, Čeprav je v težkem materialnem stanju, svojo polno pripravljenost, da da njemu pripadajoči del za potrebe narodne obrambe, toda pod pogojem, da se vsa davčna bremena in tudi enakomerno razdele na vsa gospodarska podjetja in gospodarske ljudi sorazmerno njih materialni sili in gospodarski delavnosti. Neenakosti in krivice v fiskalni obremenitvi spravljajo nacionalne trgovce v stanje, da ne morejo dalje obratovati, ker so nabavljalno-konsumni zadružni sistemi popolnoma oproščeni vsake obdačbe, delniške družbe pa z zakononi o družbenem davku zaščitene pred obdačevanjem, kateremu podleže posamezniki-pridobitniki, ki se ob-dačujejo po zakonu o pridobhini. Samo z odpravo teh neenakosti ir davčnih in drugih fiskalnih obremenitvah se morejo pridobitniki izravnati v svojih pravicah in dolžnostih do države ter njih gospodarska sposobnost okrepiti, kar bi omogočilo, da bi vse naše narodno gospodarstvo moglo zadovoljiti fiskalne potrebe državne in narodne obrambe.
Zaupamo	Nedel
Seia Centralnega zvez trgovskih združeni
Gospodarski
in devizna politika Narodne banke
Tudi najbolj evidentna resnica I naša izvozna trgovina, nikakor ne | ne prodre takoj, temveč jo je tre- moremo dobiti surovin, ki jih po-
poldne iz kapelice na starem mestnem pokopališču na frančiškansko pokopališče na Pobrežju.
f Prelat dr. Fran Kovačič
V Mariboru je po kratki mučni bolezni v nedeljo zjutraj umrl eden najznamenitejših in za kul- ______________
turni razvoj severne Slovenije naj-1 ka vecino znova in znova ponavlja-1 trebuje naša industrija. Treba je zaslužnejših mož, prelat dr. Fran I ^ da .g jjudem neprestano v uše- torej najti druga pota in možnosti, Kovačič, v starosti 72 let. Pokoj- gjk da gg pokem kudj izvede. Ta- da se naš izvoz usmeri v države, nik se je pred par dnpvi prelila- kQ gmQ ^U(j. Q težavah, ki jih pre- iz katerih bomo prejemali devize, dil, pritisnila je pljučnica in ^1V°" I življajo naši izvozniki in naši ki so nam potrebne za nabavo su-lasi starček je za vedno zatisni uvoznjkj zaradi neumestnih deviz- rovin. Da pa bo to mogoče, se svoje oči. Pogreb bo v torek po- j ndl predpiSOv, pisali že mnogokrat moramo prilagoditi mednarodnim
"	in nihče tudi ni pravilnosti naših cenam. Zaradi nemškega kliringa
izvajanj oporekal. Kljub temu pa in cene nemške marke so cene se stvar še ni uredila tako, kakor naših izvoznih proizvodov v drža-Dr. Fran Kovačič je bil rojen |bi bilo želeti in zato je treba še vi takšne, da je izvoz v neklirin-v Veržeju in je obiskoval gimna-1 nadalje opozarjati na te napake, ške države nemogoč. Zaradi te zijo v Varaždinu, bogoslovje pa v Zato objavljamo tudi članek, ki ga okoliščine smo vsaj za enkrat vr-Zagrebu in Mariboru. Teološke je 0 tein predmetu objavil »Jugo- ženi iz kroga mednarodne trgovi-študije je končal v Rimu, kjer je slovenski Lloyd« v eni svojih zad-1 ne. Da bi mogli izvažati v nekli-študiral tudi filozofijo. Tu je izpo- njih številk in ki se glasi:
polnil svoje zgodovinsko znanje in ygg nage gospodarstvo je zašlo I cene v državi (kar pa je skoraj se zlasti zanimal za zgodovino y zadnjem času v velik zastoj. Iz-1 nemogoče, ker so že danes cene Slovencev. Po končanih študijah I yozniki ne morejo izvažati, uvoz- j na stopnji cen lastnih stroškov) je postal profesor veronauka v i iki pa imajQ velike težave’z uvo- ali pa uvesti premije in preferen-gimnaziji in je tu tudi deloval vse z enQ 'besedo: velik zastoj in cialc za izvoz ali pa misliti na svoje življenje. Tudi po upokojitvi L,elike neprijetnosti povsodi! Ce zvišanje tečajev deviz na takšno je ostal v svoji drugi domovini se pa k temu še doda pomanjka- ravan, da bi dobila naša izvozna Mariboru, kjer je neutrudno delo- j nje pravega razumevanja za te trgovina poln polet ter mogla po-val do smrti.	težke razmere pri odločujočih či- kriti vse potrebščine naše uvozne
Pokojnik je v začetku tega sto-1 niteljih ter nerazumevanje Narod- trgovine. Zvišanje tečaja deviz bi letja ustanovil skupno z drugimi „c banke, potem se bo med nami imelo tudi to posledico, da bi se kulturnimi delavci Zgodovinsko ie težko našel kdo, ki ne bi s | zneski deviz, ki zaradi disparitete društvo, ki je kmalu postalo žari- skrbjo gledal v bodoči razvoj na-šče predvojnega narodnega življe-1 šega gospodarstva.
Zato je treba prav resno govori-o tem vprašanju ter zlasti s.	.
hitro rasel in kmalu se je jelo preudarjenimi ukrepi odpraviti de™Df rfP°Ia.g°- . delovanje v društvu, ki je kmalu težavei ki s0 že tu in ki še vedno I Dostikrat slisimo iz krogov napo ustanovitvi začelo izdajati »Ca- na novo prihajajo. Pri tem je tre-. sopis za narodopisno zgodovino«, L zlagU ^ da se ne delaj0 I Narodna banka svoj privilegiram razvijati v treh smereh: v prouča- zažetnigke napakc zlasti pa, da ;okaJ za čezmerne zaslužke pri vanje narodne zgodovine, v izpo- nas ne ovira bolezen birokratizma dov'zah. To prav gotovo ni namen polnjevanje muzeja in znanstvene L ncekspeditivnosti. To pa so one Narodne bank®- Narodna banka bi knjižnice. Po preobratu^ so te tri jrj bolezni, za katerimi najbolj bo- morata sebe in svoje delničarje panoge postale samostojne in sta I jeba naša najvišja denarna usta- odtegovati kreditnim poslom. Ze se poleg Zgodovinskega društva nova_ ^ej ustanovi je poverjena nedayn* primer, s katerim seje ustanovila Študijska knjižnica kontrola nad našim kreditnim, de- ured*l promet z Združenimi drza-.	,...	'narn deviznim in valutnim tr- yami Severne Amerike, zadostno
,gom, v zadnjem času pa je razšir- hasno g°von 0 mentalltetl nekate' več desetletij vsem institucijam I jen njen delokrog še na kontrolo dr. Kovačič, ki je bil tudi častni I vsega našega uvoza in izvoza, ] član Zgodovinskega in Muzejske-1 skratka vsa naša finančna politika ga društva. Dasi najstarejši, je 1 je p0d njenim vodstvom. Mislimo, bil pokojnik vendar najdelavnejši da je je mai0 preveč za emisij-kulturni delavec omenjenih insti-1 ski zavod. tucij.
ske stranke so se združile, da tem
bolj poudarijo enotnost romunskega naroda proti vsej tujini.
Min. predsednik Chamberlain je imel v Birminghamu velik govor, ki je vzbudil po vsem svetu naj-večjo senzacijo in ki najbrže ne too ostal brez posledic. Chamber-lainove -besede so bile zelo pretehtane in umerjene, ravno zato pa je bil učinek dejstev, ki jih je navajal, tem večji. Govoril je v glavnem o monakovskem sporazumu in o svojih razgovorih s Hitlerjem. Ta . K„	,.	,	,.	.	| mu je zagotavljal, da je sudetsko
kom tečaj^ 59	din ter	bi	se s tem	ozemlje zadnja nemška teritorial-
obseg naše trgovine	z	Združeni-	na zahteva v Evropi. Dejal mu je
mi državami	Severne	Amerike	celo, da lahko jamči, da noče Ce-
rih činiteljev Narodne banke, ko se za izvoznike določa cena dolarja na 55 din, za uvoznike pa cena 60 din, kar pomeni 5 din zaslužka ali približno 10*/#no razliko, namesto da bi se odobril izvozni-
prav gotovo povečal.
hov v nemški državi. V monakovskem sporazumu pa je celo napi-Takšni in podobni primeri jas-1 sano in podpisano določilo, da bo no govore, da je Narodna banka končne meJe Ceško-Slovaške iz-
nrezanoslenn in da ie zaradi te„Q V€,dla POsebna mednarodna komi-prezaposiena in aa je zaradi tega sl;ja Na po^gi teh zatrdil je pač
izgubila pravi pogled na situacijo. I mogel sklepati, da je češko vpra-
Smatramo zato, da ni napačna mi- šanje dokončno urejeno. Nemogoče
sel, da se za vodstvo devizne poli- sP£aviti v sklad ta zagotovila z
«kc, deviznih po.l.v, k.niroIcte^Sr&lfofvToS8™:
uvoza in izvoza ustanovi posebna jah, sedaj pa bomo morda slišali
ustanova v okviru finančnega mi- ° številnih aretacijah Cehov. (To
nistrstva ki ie na vse zadnie tu- se tudi 26	Na	koncu
mstrstva, ki je na vse zadnje tu svojega govora je poudaril Cham-
di odgovorno za vse, kar se dogaja berlain, da ves angleški narod bolj
na deviznem trgu. Takšna ustano- ko mir ceni svobodo, ki jo bo bra-
va ne bi smela iskati kakršnih nil. Izjavil je nadalje, da Vel. Bri-
koli dobičkov, temveč bi morala	ni	dezinteresirana	:najU^:
,.	. ’	. ....	, ,	.	vzhodni Evropi. Ce mora on, ki je
imeti samo ta edini cilj: da brani I bij vedno znan po svoji miroljub-
interes našega deviznega trga ter nosti, podati takšno izjava, potem
interese naše izvozne in uvozne 4o že zadostno dokazuje, kako zelo
I uidejo v nelegalno trgovino, zo pet privedli v kanal legalne de Ivizne trgovine ter bi s tem imel zopet naš uvoz zadostne količine
trgovine.
Tej nalogi bi mogla takšna usta
je omajano zaupanje po svetu.
Londonska vlada je obvestila nemško vlado, da smatra, da po-
li o va zadostiti tem laže, ker se ne menijo zadnji dogodki odpoved mo-
1 nakovskega sporazuma ter obvez-
bi moralo skrbeti, kako da zado-
nosti o miroljubnem sodelovanju.
volji svoje delničarje, na katere Angleška vlada smatra nadalje za pa Narodna banka mora misliti, nezakonite spremembe, ki so napa čeprav podzavedno, in na ka- stale z vojaškim posredovanjem
tere misli tudi takrat kadar ore na Cešta11 in Slovaškem. Enako misn tuai takrat, kadar gre jzjavo ko angleški veleposlanik je
za eminentne državne interese.« podai nemški vladi tudi francoski
Temu bi bilo treba dostaviti sa-	SSSTS
1110 še to, da bi morali biti v tej don, ^ poroča angleški vladi. V ustanovi izvozniki ln uvozniki istem namenu je odšel tudi fran-prav odlično zastopani, ker samo coski berlinski veleposlanik v Pa-
v tem primeru je dano jamstvo, rlZpranc<)ska in angleška vlada sta da ne pademo v one tri znane bo- sporočili nemški vladi, da ne mo-
lezni, ki jih omenja »Jugosloven-ski Lloyd« v začetku svojega članka: v začetniške napake, birokratizem in ncekspeditivnost.
Koliko	loškeg
ie dobila Nemeiial
. j * i i , . Na to vprašanje odgovarja »N. Ko je bilo svoje dni treba, da ZUrcher Zeitung« v glavnem na-
Večna slava spominu dr. Frana ge regUijra naš denarni trg, Na- , , .
'VITO/^inO I	I____1____ 1____1__I kilo \Tnnn/lni n O I	»
Kovačiča!
rodne banke ni bilo. Narodni zavodi so eden za drugim, zlasti pre-
Pri znanem težavnem finančnem in deviznem položaju Nem-
čanski, zapirali svoja okenca in k..e go najbr-e imeli odločilen prišli pod paragraf. Ko so nas a- p0men za aneksij0 Češke tudi go-
'»Oletnica »Pravnika« 'al1 zas, ll ™ ,lzf? v zvezi Z raz" spodarski in finančni razlogi. Saj 50ietmca »Fravn	mmi klirinškimi pogodbami (Spa-	L znan	da	je tudi priključitev
V soboto je praznovalo društvo	n,ja Italija, Francija, Švica itd-)	Avgt	feila	finančno Nemčiji v
»Pravnik« svojo 501etmco. Za raz- in tečajne razlike na škodo naših lilno	^ Nemčija, ki je svoje
voj naše nacionalne kulture si je	izvozmkov zaradi devalvacije va- l	late	in	devizne	,/al	skoraj
pridobil »Pravnik« nevenljivih hut, zopet m bilo Narodne banke,	lnoma	izg	al	je m la	v letu
zaslug. Zlasti v boju za pravice da bi jim pomagala. Nasprotno je L m g ' avstrijske zlate in slovenskega jezika so v »Pravni-	Narodna banka iz; ecajmh razlik	devizne	dl	9Voj uvoz celo poku« združeni slovenski juristi do-	celo delala dobiček, seveda na1
segli lepe zmage. Kljub vsemu	škodo izvoznikov. Ali ni morda
pritisku z Dunaja so v tem boju	Narodna banka predlanskim za ča-
vztrajali do konca. Velike pa so sa izvozne sezone in velike ponud-.	Avstrija	j{ je dala približ-
zasluge »Pravnika« tudi za slo-1 be deviz odbila, da kupuje okenske	I cno	milijardo z vgemi tujim-
reta priznati legitimnosti nemške okupacije Češke. Enako je odgovorila na nemško sporočilo o zasedbi češke sovjetska vlada in enako bo odgovorila tudi washingtonska vlada.
Washingtonska vlada je zvišala carino na vse blago iz Nemčije za 25%. Pripravlja pa tudi nov zakon
o ameriški nevtralnosti, ki bo silno zadel vsako državo, ki bi jo predsednik Amerike označil kot napa-
višini 336 milijonov Kč. Poleg tega I ^Sn^pSI^nSaljnj^ ^
je imela Csl. narodna banka še Londonska vlada je predlagala
druge zlate rezerve, tako za izrav- sklicanje konference štirih velesil
navo trgovinske bilance.	Anglije, U. S. A. Rusije in Fran-
Devizna podloga Čsl. narodne	naj	!^kci
,	,	v ,	,	,	zav do zadnjih dogodkov v Evropi,
banke je znašala koncem 1. 1937.1 Rustja je že pristala na ta predlog,
485 milijonov Kč. Za časa septem- prav tako Francija, računa pa se
brskih dogodkov je padla na 87, tudi s pozitivnim odgovorom Ame-
a je do konca oktobra 1938. nara- rik?- ..	.	.
J	1 Francoski parlament je sprejel
večati. Kljub vsej avtarkiji je Nemčija vendarle navezana v veliki meri na tuji uvoz in bo še
vensko univerzo, saj je bilo mno-	devize, ki so se ponujale v ^ I dobroimetji pa	cei0	15 do 2	mili-
go let skoraj vse delo za slovensko	bilju? Mislimo, da v kaki drugi |	..f
univerzo osredotočeno v društvu	državi do tega ne bi moglo priti
»Pravnik«. A tudi za razvoj vse-	Ali ni Narodna banka razmetavala j^ ^gvojo	zlato
ga našega javnega življenja, za	devize z nakupovanjem tako zva-	2627	milijoni Kč.	K te-
razbistrenje pojmov, je mnogo nih internih dinarjev, namesto da i storil »Pravnik«. Iz vseh teh in bi te dinarje nabavljala v prvi še mnogo drugih razlogov je ju- vrsti s forsiranjem našega turizma bilej »Pravnika« kulturen dogo- in pospeševanjem našega izvoza? dek za Slovenijo in to je Slovenija in sedaj?... Ko so potrebne de-tudi poudarila.	vize in ko izvoz stagnira? Namc-
Velezaslužnemu »Pravniku« k sto deviz, namesto normalnega dc-njegovemu zlatemu jubileju tudi viznega poslovanja, dobivamo
mu je treba prišteti še zlato rezervo za kritje zlatih obveznosti v
sla že za 786 milijonov Kč. Po |
stanju koncem oktobra 1938. je torej imela Csl. narodna banka za I
s 334 proti 258 glasovom pooblastilni zakon, s katerim se dovoljujejo francoski vladi velika poobla-
najmanj 3476 milijonov Kč zlata stikali.anski listi ugodno komen. in deviz. Angleško posojilo za be- tirajo ^nje dogodke ter pravijo, gunce v višini 10 milijonov funtov I da se je z njimi Nemčija močno se je porabilo le v višini 3 in pol okrepila, s tem pa tudi politika osi ■v- c	nP Kn I Rim—Berlin. Nekateri listi vedo
milijona funtov in .	celo povedati, da je sedaj položaj
smelo uporabljati.	Cehov bolj ugoden, kakor pa je bil
Nemčija je torej dobila od Ce- prej. ške za 3.5 milijarde Kč zlata ter Dr. Beneš je poslal tajništvu deviz. Od tega pa je treba odbiti Zveze narodov poriv, v katerem 400 milijonov Kč, ki jih je dobil« g”-^iS D&rf SfS«-kot dele/, sudetskega ozemlja. V | novu. V teh pozivih se sklicuje na
vsem je torej dobila Nemčija okoli 296 milijonov RM deviz in valut.
Zlate rezerve zasebnih bank pa | se cenijo na 38.2 milijona Kč.
Politične vesti
naše iskrene čestitke.
okrožnico za okrožnico, ne vpraša
Občni zbor Društva trg. potnikov in zastopnikov
V nedeljo je bil v dvorani Tr-
I	Hpvi7	za-1 Bolgarski ministrski predsednik
pa se, zakaj ni zados	,	Kjuseivanov je obiskal Ankaro ter
kaj ne gre naš izvoz in kaj je tre-	^mel ye6 r^^vorov s turškimi dr-
ba storiti, da bo zopet šel! Samo	žavniki ter se je pri tej priliki do-
z izvozom moremo priti do deviz,	seglo novo zbližanje med balkan-
L	i,,,!;	aurnvm ki «o I skimi državami. Na banketu na
,	j------- ------------ 8 tem Pa tudl do ,su[ !	,	čast bolgarskega ministrskega
govskega doma občni zbor Dru-	nem tako zelo potrebne in ure/,	predsednika je predsednik turške
ftva tre.	potnikov	in zastopnikov,	katerih naša industrija ne samo	vlade Refik Saidam v svoji zdra-
ki	ie 7eln	leno	usDel	Občni	zbor	ne more izkoriščati svoje kapaci-	vici poudaril, da se je medsebojno
ki je zelo lepo uspei. uoci	,	v	,	7maniševa-	sP»stovanje med obema državama
ie sklenil, da bo v bodoče preje- tete, temveč mora celo J	utrdilo v trdno prijateljstvo. Obisk
mal vsak član društva tedensko ti svojo proizvodnjo, kar pomeni	predsednika Kjuseivanova je
izdaio »Truovskeea lista«	v	pe-	odpuščanjem delavcev, z vsemi po-	še zlasti pomemben, ker se dogaja
tek Prinominiamo le da	ie	mo-	sladicami tega odpuščanja in re-	v casu, ko je mednarodni položaj
tek. Pripominjamo ie, aa	je	mu	■	nhrlm	izredno kočljiv. V njem vidi zato
gel predsednik Krek v svojem dukcije obratovanja.	simbol bratstva in	" ' "
poročilu navesti lepe uspehe, ki Današnji položaj je takšen, da je med obema narodoma, jih je doseglo društvo glede zni- treba dobro in kritično pregledati Ministrski predsednik Kjuseiva-žanih železniških kart, blagajnik ne samo skozi okno Narodne ban-1 nov je v svojem odgovoru naglasil
Gril pa je mogel izkazati znaten ke, temveč tudi z dotikom z za	^______^	___ t ______________
presežek v blagajni, tajnik Šturm interesiranimi krogi. Iz Nemčije | galu k“ sklenttVr^olunskega špora-pa druge uspehe društva.	|in Italije, kamor najbolj gravitira j zuma, s katerim so priznali balkan-
čl. 10. pakta o Zvezi narodov in poziva članice ZN, da se spomnijo obveznosti, ki izhajajo iz tega pakta. Glavni tajnik _ZN dr. Avenol je potrdil dr. Benesu prejem brzojavke ter mu izrazil svoje simpatije.
ski narodi Bolgarski enakopravnost I “ pr- Hacha je izdal poziv na češki glede oboroževanja. Bolgarska ve narod, da prepusti bodočim rodo-ceniti mir in zato si prizadeva Vom skrb za razjasnitev sedanjih posebno v sedanjem napetem med- dogodkov in da sprejme sedanje narodnem položaju, da se utrdi mir razmere možato. Nemčija bo brana Balkanu.	_	. . „ I nila Cehe na zunaj, notranjo var-
Po francoskih vesteh je stavil set j nost pa da s[ bodo zagotovili z nemške gospodarske misije,_ ki je lastnimi sredstvi. Gospodarsko živ-sedaj v Bukarešti, romunski vladi jjenje Češke bo v skladu z gospo-naslednje zahteve: Romunija naj darskimi interesi Nemčije, opusti industrializacijo države in Slovaška bo sicer tudi pod pro-naj vse svoje agrarne proizvode in tektoratom Nemčije, toda ne bo v nafto prodaja izključno le Nem- okviru rajha, kakor Češka. Slova-čiji Ce bo Romunija to storila, ji ška bo nekak dominij Nemčije, Nemčija jamči njeno teritorialno Češka pa njen protektorat. Ne bo nedotakljivost. V Berlinu pa te pa mogla Slovaška vzdrževati svo-francoske vesti najodločneje de- I je vojske, ker je brez denarja in mantirajo in jih označujejo kot j aprila ne bo mogla plačati vo-zlobne izmišljotine.	jakom plač. Rudna bogastva Slo-
V Bukarešti je bila seja kron- vaške bodo vsa prešla v nemške skega sveta, na kateri je bilo skle- roke, ker Slovaki nimajo kapitala njeno, da vpokliče Romunija 10 za izkoriščanje svojih rudnih bo-
letnikov. Nadalje so bili storjeni gastev. ........................
potrebni sklepi za varstvo romun- Maršal Goring je izjavil, da Cehi skih interesov v Karpatski Ukra- ne bodo služili v nemški armadi, jini. Romunski lista pišejo, da je pravico pa bodo imeli vzdrževati Romunija dokazala, da je njena le policijo. Da se odpravi nezapo-volja da brani interese države, slenost na Češkem, je ze dal pora vno tako čvrsta kakor njena vo- trebne ukrepe, da se zaposlijo de-lja za ohranitev miru. Vse romun- lavci na Češkem.
Denarstvo
Vloge pri slovenskih hranilnicah so v januarju narasle za nad 20 mili j. din
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah dne 31. jan. 1939. znašale vloge na knjižice din 662,757.801, v tekočem računu pa 476,296.690, vse vloge skupaj torej 1.139,054.491 din. V primeri s stanjem 31. decembra 1938. se opaža pri vlogah na knjižice porast za 26.5 milij., pri tek. računih pa za 25.2 milij., skupaj torej za 51.7 milij. din. Ako odbijemo od tega prirastka kapi-talizirane obresti za leto 1938., ki so bile v januarju vlagateljem večinoma že pripisane in so znašale 31.2 milij. din, se pokaže čisti porast hranilnih vlog v iznosu 20.5 milij. din.
Vloge na knjižice so narasle pri 9, v tek. računih pri 7, skupne vloge pa pri 12 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice se je zvišalo pri 8 hranilnicah tako, da znaša število vlog na knjižice 125.826, tekoči računi pa so se pomnožili tudi pri 8 hranilnicah in znaša njih skupno število 6.553. Število vseh vlagateljev pri 29 hranilnicah je naraslo torej na 132.379.
Navedene številke dokazujejo, kako lepo se razvija vložno gibanje in kako naraščajo vloge po novem letu ter se stalno učvrščuje zaupanje vlagateljev v hranilnice, pa tudi v druge denarne zavode.
Stanje Narodne banke
Po izkazu z dne 15. marca se je stanje Narodne banke spremenilo tako-le (vse v milijonih din):
Podloga je narasla za 0*8 na 1.914,5.
Devize izven podloge so padle za 1,6 na 444,3.
Vsota kovanega denarja se je dvignila za 6,0 na 343,2.
Posojila so se zmanjšala za 12,6 na 1.645,9.
Razna aktiva so narasla za 10,8 na 2.084,4.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 101,1 na 6.426,1.
Obveze na pokaz pa so se zvišale za 81,3 na 2.174,2.
Razna pasiva so se zmanjšala za 20,8 na 248,4.
Celotno kritje se je zvišalo na 28 60%, samo zlato pa na 28*44%.
Obrestna mera je še vedno ne-izpremenjena.
Tečaji so nazadovali
Pod vtisom zunanje-političnih dogodkov so tečaji vrednostnih papirjev oslabeli, zaradi intervencije javne roke pa so skoraj ohranili svojo višino. Gibanje tečajev je razvidno iz naslednjih številk: 10. 3. 17.3. 2'5% vojna škoda 477*50 472*25 7°/o investicijsko	103'50	101‘50
6% begluške	92*—	91*50
4°/o agrarne	63*25	63*—
3% dalmatinske	91*50	90*75
7% Blair	96*50	94*75
8% Blair	103*—	100*50
7% Seligman	103'—	101*—
7% stabilizacijsko	99*50	99*—
*
Trgovinska zbornica v Zagrebu
je intervenirala pri trgovinskem ministrstvu in pri Narodni banki da se dovolijo večji zneski izvoza valut za potovanja v tujino. Tako n. pr. se sme za potovanje v Anglijo vzeti s seboj le 2000 din, t. j. okoli 8 funtov, kar zadostuje za skromno življenje v Londonu največ 3 do 4 dni. Pri dovoljevanjih za poslovna potovanja v tujino bi se moralo gledati na to, v katero državo kdo potuje. Za države z visoko valuto bi se moralo dovoliti za poslovna potovanja najmanj 5000 din.
Uprava Jugoslov. udružene banke je sklenila, da razdeli čisti dobiček v višini 6,7 milijona din takole: *0% dobi redni rezervni fond, 5% %be dividende prioritetne delnice, pa se določi kot kvota polnega rezervnega fonda.
Nemški državni dolg se je po
Dvajseti občni zbor
pooblaščenih
V nedeljo dopoldne so se v posvetovalnici Zbornice zbrali člani Združenja pooblaščenih graditeljev, kateremu predseduje gospod Miroslav Zupan. Obisk je bil srednji, a pokazalo se je pa zelo veliko zanimanje članstva za stanovske zadeve in za splošne gospodarske razmere.
Po pozdravih vsem navzočim, zastopnikom Zbornice in oblastev ter poročevalcem slovenskega tiska je prešel predsednik takoj na dnevni red in čitanje zapisnika. Nato je podal svoje poročilo, v katerem se je dotaknil nekaterih splošno važnih vprašanj.
Poročilo predsednika Zupana
Skozi vso dobo 201etnega dela jc bilo združenje močan faktor pri urejevanju, gradnji in pospeševanju našega samostojnega narodnega življenja in sodelovalo pri reševanju važnih gospodarskih in socialnih vprašanj. Kot organizacija graditeljev smo tej naši stroki posvečali vso pažnjo, ker od gradbene delavnosti in napredka so v veliki meri odvisni zaposlitev in brezposelnost, razvoj tujskega prometa, zdravstveno stanje prebivalstva, ugled v inozemstvu itd., kar raste in pada z gradbeno delavnostjo. O neštetih intervencijah za zaščito naših in splošnih interesov, predlogih, peticijah, sejah, sestankih, resolucijah itd. bo poročal naš agilni tajnik.
Omeniti pa moram tu nekaj točk — vprašanj, s katerimi se je združenje že v preteklih letih ba-vilo in bo imelo tudi v bodoče še mnogo posla.
Gospodarsko stanje Slovenije jc še vedno silno težko. To moram tu pribiti, ker se vedno slišijo iz ostalih delov naše države glasovi, kako dobro se nam godi. Res je, da so se v zadnjem času vlade trudile rešiti aktualna gospodarska vprašanja, toda bistvenih izprememb v Sloveniji nismo doživeli. Akcija za javna dela je slaba: vzroki so nam vsem poznani; na Slovenijo odpadejo relativno premajhni zneski. — Razne uiedbe, ki so ustanovile različne fonde (kot cestni, vodni, melioracijski itd.), niso bile blagoslov za Slovenijo. Pri njih nastajanju niso upoštevali naših gospodarskih interesov — bile so sklenjene brez in preko naših gospodarskih organizacij.
In davki? Vsi vemo, da je Slovenija z davki preobremenjena. Ali je zato čudno, da se mnogo industrij seli iz Slovenije? In namesto da bi se davčni vijak omilil, se z novim finančnim zakonom predvidevajo novi davki, novi fondi, ki zopet ne bodo v korist Slovenije, v katere pa bomo občutno plačali. Zaradi tega trpi najbolj naša stroka. Denar, ki bi se moral v zdravih razmerah porabiti doma za nove zgradbe, naprave itd., gre od tu in za druge namene.
Tudi samoupravne doklade so večje kot v vseh drugih banovinah. Vzrok pa ni morda v nezdravem ali razsipnem gospodarjenju. Potrebe so velike in nujne, neodložljive, država ne da denarja, ne gradi, storiti morajo to banovina in mesta, če nočemo, da bo škoda še večja. Potrebno je smotrno sodelovanje samouprav
uradnih nemških podatkih zvišal od 19,13 milijarde RM na 22,2 mi-
vSo? t na koncu septembra 1938. Leteči dolg Nemčije pa je lani narastel od 47 na 5,01 milijarde din dolga Nemčiji.
Japonski finančni minister je izjavil, da je zaradi finančne situacije in valutnega stanja inflacija sicer neizbežna, da pa se ni treba bati, da bi ta zavzela večji obseg. Finančni ministri so pri takšnih prilikah navadno zelo optimistični.
z zasebno iniciativo, z gospodarskimi in strokovnimi združenji.
Uredba o minimalnih mezdah je v načelu dobra, pametna in koristna. Z njo so se razmere v naši stroki vsaj deloma uredile. Delavec ve, koliko sme zahtevati, delodajalec pa je zaščiten pred nelojalno konkurenco onih, ki so skušali na škodo nižjih delavskih mezd škodovati stanovskim tovarišem. — Imajo pa kolektivne pogodbe in uredbe o minimalnih mezdah to slabo stran, da niso za vso državo enotne. Niso odstranjeni spori glede sprejema in odpusta delavcev, nadur, boleznin itd. Naše združenje je skušalo to zlo delno odstraniti s tem, da se je na podlagi enotnih tiskovin uredilo na željo vsega članstva enotno postopanje pri vseh podjetjih. Naše stališče mora biti v tem pogledu sledeče: polna zaščita potrebnim in upravičenim delavcem, zaščito pa zahtevamo tudi za nas; proti izkoriščevalcem socialnih ustanov in odredb mora nastopiti zakon z vso ostrostjo. V tem oziru se mora obrtni zakon vendar že enkrat novelirati v smislu predlogov gospodarskih in stanovskih združenj. Uprava je v resoluciji predložila danes članom v pretres in odobritev spremembo in dopolnitev obrtnega zakona.
Itak-rana vsakega solidnega gospodarskega dela je šušmarstvo, in če to velja za vse stroke, velja dvojno za našo stroko. Neštetokrat smo že zahtevali radikalno rešitev tega zla, dobili mnogo obljub, a zlo je ostalo.
Omeniti moram tu tudi razne predloge in osnutke za socialno zavarovanje obrtnikov, ki pa ima več pomena za druge stroke, kot za našo. Bilo je že mnogo predlogov. Eno načelo pa mora biti že od vsega početka upoštevano: denar, ki se bi nabiral v ta fond, naj ne bo centralistično' upravljan. Ostane naj doma!
Naše delo mora biti usmerjeno v to, da sc izposlujejo ceneni gradbeni krediti ter da začno vendar že enkrat še ostali naši denarni zavodi redno poslovati.
Kot strokovna organizacija graditeljev moramo ponovno poudariti zahtevo cele Ljubljane in vse Slovenije: uredite vprašanje glavnega kolodvora in železniških zvez v Sloveniji! Teritorij, ki nosi državni blagajni toliko dobička iz železniških dohodkov, ima vso pravico zahtevati, da se upošteva, posebno če je potreba nujna, utemeljena in pravična!
Naše ceste so neprimerne. — Razen nekaj kilometrov asfalta in betona nimamo ničesar. Posvetiti je treba temu problemu največjo pažnjo ih čim hitreje. Od vprašanja naših cest in železniških zvez je tudi odvisen razvoj tujskega prometa, ki bore malo napreduje. Čas namreč zahteva svoje, kdor mu ne sledi — odpade!
Od mnogih vprašanj samo še eno: cene cementu so očitno previsoke. Kar velja za kruh, bi moralo veljati tudi za cement: vsaka špekulacija in navijanje cen bi se moralo preprečiti, če so cene za izvoz din 18'— za 100 kg, za doma pa din 78-— za 100 kg, tedaj se vprašamo, kdo in kaj tiči za tem.
Da pa bomo mogli uspešno re-
barva, plcsira in
Ze v 24 urah
itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike iu manšete. 1’ere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-G. Šelenburgova ul. 3 Telelon št. 22-72.
sevati vsa navedena in vsa tekoča vprašanja, nam je potrebno predvsem složnega ter preudarnega dela.
Z zahvalo vsemu odboru in zlasti tajniku je končal predsednik svoj govor, ki je žel mnogo odobravanja. Slika o velikem delu odbora je bilo
tajniško poročilo g. Kramaršiča.
To leto je bilo poslovanje najži-vahnejše in je doseglo tudi nekaj novih uspehov, število članov pa je padlo od 78 na 76, ker je bilo innogo izbrisov. Vajencev je bilo priglašenih 92, izpite je opravilo 23. Uprava je imela mnogo sej in sklicala sestanke, ki so bili pa slabo obiskani.
Še vedno je najvažnejša potreba, da se spremene §§ 47., 219. in 234. obrtnega zakona. Čedalje bolj raste škoda od šušmarstva, zlasti še, ker se vedno več del opravlja tudi v oblastni režiji in zato na obrtnike odpada vedno manj. Uprava je zaradi preostre tekme poslala članom navodila za kontrolo cen, dalje norme za železo-beton in tiskovine za delavstvo. Po uveljavitvi kolektivne pogodbe iz maja 1938. se nove ne bodo več sklepale. Potrjen je pravilnik podpornega sklada. Intervencije so bile potrebne pri g. banu in Zbornici glede podeljevanja pooblastil manjših obrtov, glede nizkih zgradb in glede izpitov. Mnogo je bilo pritožb proti zvišanju nevarnostnega razreda, glede poslovanja OUZD in proti uvoznini. Uprava je poslala poročila oblastveni, zbornici in Narodni banki ter razna mnenja. Nastopala je tudi glede težavnih davčnih vprašanj, Šušmarstvo se je razpaslo na periferiji in v vaseh tudi s sposojanjem tabel. Banska uprava je priredila o tem anketo, da se zbere ves material. Toda potre-
ben bi bil zakon. Za socialno zavarovanje obrtnikov še ni padla
odločitev. Članstvo se je izreklo proti osnutku uredbe, ker je bil centralističen. Zeli se zveza s Pok. zavodom. Ostalo poslovanje uprave se je nanašalo na izdajanje knjižic po novih predpisih. Delavna uprava je bila vedno na bianiku stanovskih koristi članstva in se vsem činiteljem zahvaljuje za pomoč.
Odobren je bil nato letni račun z din 78.917 dohodkov in 51.276 dinarjev izdatkov. Vse premoženje združenja znaša 165.332 din. G. Žigon je poročal za nadzorni odbor in predlagal razrešnico. Novi proračun bo znašal 54.100 din pri dosedanji kategorizaciji članov na 4 skupine in z 10% no doklado za podporni sklad. Po kratki debati o primerih šušmarstva sta pozdravila občni zbor mestni obrtni referent dr. Frelih, ki je dal svoja pojasnila o potrebi prijavljanja vseh šušmarstev, in zastopnik Zbornice g. Kavka, ki je prepričan, da bi stroka ob sedanjih razmerah sama lahko najuspešneje zatirala šušmarstvo, medtem ko po zakonodavni poti ni mogoče doseči dobre uredbe, razen če se spremeni obrtni zakon. Posrečilo pa se je še tik pred objavo ustaviti uredbo o zavarovanju, ki je bila centralistična in nesprejemljiva.
Po kratkem odmoru so se vršile volitve nove uprave in so bili znova izvoljeni: za predsednika g. Zupan, podpredsednika Matko Curk, za odbornike V. Battelino, Bricelj, Maccorati, Slokan, Golo-granc in Štes, v nadzorstvo Mud-rovčič, Žigon, Bidovec, nam. Furlan. V razsodišče so izbrani Bricelj, Curk, Gologranc, Štes in Zupan. Vsi ti predlogi so bili sprejeti soglasno, upravi pa se je poverila rešitev predlogov g. Ogrina idr. Posebne predloge za organizacijo so stavili gg. Bricelj, Maccorati idr.; obravnavali so vprašanje o samostojni zbornici graditeljev ter o njeni obliki. Opoldne je predsednik z lepimi pozivi za bodoče delo zaključil občni zbor.
Za dvig gospodarstva
Seja širšega banovinskega odbora za propagando gozdarstva v Ljubljani
Dne 28. februarja t. 1. je bila v prostorih ljubljanske podružnice Jugoslov. gozdarskega združenja seja širšega banovinskega odbora za propagando gozdarstva v Ljubljani. Seje so se po svojih zastopnikih udeležile naslednje oblasti, ustanove in društva: Banska uprava (gozdarski odsek, gozdno-teh-nični odsek za urejevanje hudournikov, kmetijski oddelek, prosvetni oddelek, socialni oddelek), štab dravske divizijske oblasti, direkcija gozdov v Ljubljani. Začasna drž. uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, direkcija državnih železnic v Ljubljani, Kmetijska zbornica za dravsko banovino v Ljubljani, Ljubljanska podružnica Jugoslovanskega gozdarskega združenja, Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani, Združenje Jugoslovanskega učiteljstva — sekcija Ljubljana, Zveza za tujski promet v Ljubljani, Rdeči križ kralj. Jugoslavije — dravski banovinski odbor, Zveza lovskih društev v Ljubljani, Zadružna zveza v Ljubljani, Zveza slovenskih zadrug, Slovensko planinsko društvo in Zavod za pridobivanje in prodajo gozdnih semen v Mengšu.
Na seji je predsednik odbora ing. Franjo Sevnik obširno poročal o delu odbora v preteklem poslovnem letu. Po njegovem poročilu je bilo delo banovinskega odbora v preteklem poslovnem letu prvem letu njegovega obstoja osredotočeno na ureditvi notranjega poslovanja odbora ter na ustanovitvi okrajnih odborov in občinskih pododborov. Notranje poslovanje odborov za propagando gozdarstva ureja poslovnik iz le-
ta 1937. V zadnjem času je bila sprožena akcija, da se ta poslovnik spremeni oziroma dopolni, v kolikor se je to po dosedanjih skušnjah izkazalo za potrebno. Da bi bodoči poslovnik čimbolj ustrezal tukajšnjim razmeram in potrebam, je banovinski odbor povabil vse tukajšnje okrajne odbore, da slavijo konkretne predloge za spremembo oziroma dopolnitev poslovnika, in jim dal v ta namen potrebna načelna navodila. Okrajni odbori za propagando gozdarstva so bili ustanovljeni v vseh okrajih, občinski pododbori pa le v nekaterih. Nekateri okrajni odbori so se že v začetku z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo lotili dela in že v prvem letu svojega obstoja pokazali prav lepe uspehe. Tako banovinski odbor kakor tudi okrajni odbori, ki so praviloma navezani le na privatno podporo javnih in zasebnih društev in ustanov,' so se morali v prvem letu svojega obstoja boriti z velikimi materialnimi težkočami; najnujnejšim potrebam teh odborov je bilo začasno zadoščeno šele z državno podporo v znesku 20.000 din.
Po poročilu tajnika, ki ga je podal ing. Viktor Novak, je bil iz vrst zastopnikov zgoraj navedenih oblasti, ustanov in društev izvoljen sledeči novi ožji (delovni) odbor: Predsednik: Saša Stare; podpredsedniki: ing. Janko Urbas, kapetan Mihailo Mitič in dr. Viljem Krejči; tajnik: ing. Dinko Cerjak; odborniki: ing. Viktor Novak, ing. Alojzij Funkl, ing. Franjo Sevnik, Janez Štrcin, dr. Anton Mrak, Vinko Gregorič in zastopnik Direkcije državnih železnic, ki ga bo direkcija naknadno imenovala.
XX. REDNO LETNO SKUPŠČINO ima
Združenje trgovcev za srez Kranj
v sredo dne 29. marca 1939. ob 13. uri v predavalni dvorani Narodnega doma v Kranju.
Dnevni red:
1. Volitev 2 overovateljev zapisnika.
2. Poročilo uprave.
3. Računski zaključek za 1.1938.
4. Poročilo nadzornega odbora.
5. Proračun za leto 1939.
6. Samostojni predlogi.
7. Slučajnosti.
V smislu čl. 16. pravil sklepa skupščina z absolutno večino glasov navzočnih članov. Ako ob sklicani uri ne bo navzočih zadostno število članov, t. j. */,, se skupščina vrši 1 uro pozneje ter sklepa o dnevnem redu ne glede na število prisotnih članov.
Skupščina sme sklepati samo v zadevah, ki so postavljene na dnevni red, ali so jih poedini člani najmanj 3 dni pred zborovanjem pismeno prijavili upravi (točka 6. dnevnega reda). O udeležbi se vodi poimenska evidenca.
Računski zaključek za leto 1938. kakor proračun za leto 1939. sta v smislu pravil čl. 40. objavljena v pisarni združenja in ju morejo člani proučiti.
Poslovno poročilo za leto 1938. bo objavljeno v »Trgovskem listu«. Ta številka se pošlje tudi članom, ki na list niso naročeni.
Udeležba na skupščini je za člane obvezna!
V Kranju, dne 8. marca 1989.
Predsednik:
Bcrjak Franc s. r.
koncern bi ustanovil delniško družbo, ki bi zgradila obe elektrarni.
Švedi bi zgradili naprave za pridobivanje surovega železa z elektrolizo
»Jug. Kurir« poroča, da se ie neka švedska skupina ponudila, da zgradi v Jugoslaviji topilnice za pridobivanje surovega železa z elektrolizo. Za nas bi bil ta način pridobivanja železa velike važnosti, ker ne bi več potrebovali koksa, ki ga moramo sedaj uvažati. Kljub temu pa še ni gotovo, če bo švedska ponudba tudi sprejeta.	_____
2976 industrijskih podjetij je v Jugoslaviji
Koncem 1. 1938. je bilo v Jugoslaviji 2976 industrijskih podjetij. Celotna vrednost njih izdelkov se ceni na 14,5 milijarde din. Na posamezne stroke odpade naslednje število podjetij: živilska industrija 853 podjetij, vrednost njihovih proizvodov 4,2 milijarde din, lesna industrija s 396 podjetji in vrednostjo proizvodnje 1,69 milijarde din, tekstilna industrija s 306 podjetji in vrednostjo 2,23 milijarde din.
Znnanja trgovina
Naš dolg proti Italiji na-rastel že na 21-5 milijona
Po izkazu Narodne banke z dne 15. marca je naš dolg proti Italiji narastel za 3,386.000 din, da znaša sedaj že 21,3 milijona din. Padle pa so naše terjatve proti Nemčiji za 1,09 milijona RM. Kako so se gibali naši kliringi v preteklem tednu, kažejo naslednje številke (vse v milijonih dotične valute):
Aktivni kliringi:
Bolgarska din Nemčija RM Turčija din Španija pezet
Pasivni kliringi :
Belgija belg Bolgarska (tur.) din Italija din Madžarska din Romunija din Poljska
Češkoslovaška K Švica šv. fr.
15.3. 1,73 20,30 17,22 2,93
2,12
0,50
21,38
3,77
5,81
0,34
74,29
2,27
8.3 1,73 21,40 17,28 2,93
2,24
0,49
18,00
3,62
4,72
76,33
2,31
Dve hidrocentrali bi hoteli zgraditi Italijani na Drini
Italijanski konzorcij za elektrarne v Milanu je vložil prošnjo za ustanovitev hidrocentrale na Drini pri Bajini, ki bi imela 22.000 konjskih sil. Sedaj je predložil ta konzorcij še eno proSnjo za ustanovitev druge hidrocentrale na Drini, ki bi imela 58.000 HP, torej obe skupno 80.000 konjskih sil. Investicije za zgraditev obeh elek-traren bi znašale približno 280 milijonov din. Cena toka v teh centralah bi znašala od 18 do 24 par za kilovatno uro. Milanski
motorjev družbe pa se je povečala za 33%.
Zaradi zvišanja nizozemskih carin, ki bo predvsem zadelo nemške izvoznike, bo padel nemški izvoz za približno 50 milijonov RM. Gospodarski krogi menijo, da bo Nemčija nastopila z represivnimi odredbami proti Nizozemski.
Poljska dobi svobodno pristanišče v Gaiacu, ki je poleg Brajle največja romunska luka.
Angleško-poljska družba za razvoj trgovine med Poljsko in britanskimi kolonijami se bo po vesteh poljskih listov v kratkem ustanovila.
Argentinska vlada je povečala drž. kontrolo nad podjetji za uvoz tekstilnih proizvodov. Ta ukrep je naperjen proti japonskemu in nemškemu blagu, ki se prodaja v Argentini po dumptnških cenah.
Boi za prevoz
Prevozniki proti mestni občini mariborski zaradi nameravanega prevoza blaga z avtomobilskimi priklopniki
Da se poveča naš izvoz v nekli-rinške države, se bodo v najkrajšem času začela trgovinska pogajanja z Egiptom. Ista vest pa hkrati pravi, da se bodo pogajanja začela na iniciativo egiptske vlade.
Naš izvoz goveje živine v Italijo se je že začel. Izvažali bomo ta mesec po 10 vagonov tedensko, prihodnji mesec pa po 20 vagonov tedensko.
Narodna banka bo dala naši železni industriji — kakor zatrjuje »Jug. Kurir« — zadostno množino deviz za nakup starega železa.
Romunski listi pišejo, da se bo zaradi povečanega ruskega lesnega izvoza v Italijo, zelo zmanjšal izvoz Jugoslavije in Romunije v Italijo.
Bolgarska je lani izvozila agrarnih proizvodov za 5,6 milijarde levov. Največ je izvozila industrijskih rastlin. Drugih proizvodov je izvozila Bolgarska samo v vrednosti 78 milijonov levov, to je 1'4 odstotka vsega njenega izvoza.
Trgovina med Nemčijo in Italijo je letos v primeri z lani nazadovala. Tako je v januarju izvozila Nemčija v Italijo lani blaga za 281, letos pa le za 167 milijonov lir, iz Italije pa je uvozila lani za 145, letos pa le za 125 milijonov lir.
Italijanska proizvodnja svile je padla lani od 2.801 na 2.738 ton. Vrednost Izvoza svile je nazadovala od 302,5 na 294,4 milijona lire.
Neobdelanega marmorja je Italija lani izvozila 9.226 ton v vrednosti 29,17, 1. 1937 pa 9.247 ton v vrednosti 26,6 milijona lir. Izvoz obdelanega marmorja pa je padel od 80,291 na 69,194 ton oz. od 79,5 na 74,7 milijona lir.
Vrednost italijanskega uvoza se je v primeri z lanskim januarjem zmanjšala od 1080 na 588, izvoza pa od 611 na 531 milijonov lir. Živil je uvozila Italija za 88, industrijskih surovin pa za 344,6 milijona lir. Največ je izvozila v Italijo Nemčija, nato pa USA, Vel. Britanija, Poljska in Francija.
Proizvodnja avtomobilov v torinskem podjetju »Fiat« je padla v letu 1938. za 11% ter se je zmanjšal čisti dobiček družbe od 55,7 na 43,6 milijona lir. Proizvodnja avtomobilov se je zmanjšala od 65.094 na 58.151 voz, izvoz avtomobilov pa je padel od 21.208 na 17.270 voz. /Padec proizvodnje je povzročila zmanjšana konjunktura po svetu ter večje cene bencina v Italiji ter znatno znižana davčna obremenitev. Proizvodnja letalskih
Mestna občina mariborska oziroma njena podjetja nameravajo uvesti, kakor smo poročali, novo avtobusno progo, morda celo dve, ki bi vodile iz Maribora preko Slovenskih goric do Ljutomera ali Murske Sobote, čim se popravi in deloma dokonča gradba novih delov doslej banovinske, odslej pa državne ceste. Ker so Slovenske gorice zelo obljudene in rodovitne, je vedno treba prevažati različno blago. Zato ima občina v načrtu uvesti tudi redno prevažanje blaJ ga z avtobusi. To naj bi se izvršilo na ta način, da bi se posebni priklopniki, večinoma dvokolesni, zadaj pripeli na avtobuse, ki zaradi tega ne bi bili dosti bolj obremenjeni in ne bi vozili nič bolj počasi.
Ideja je sama na sebi dobra in je vsekakor treba skrbeti za to, da se tudi v Slovenskih goricah
uvede redna prevozniška služba za blago. Toda občina je začela tudi tu posegati na polje, ki je bilo doslej rezervirano za zasebno iniciativo. S prevozom tovorov se bavi že precej prevoznikov, ki žive od tega posla in so svoji nalogi več ali manj kos. Dokler mestni avtobusi prevažajo le pošto, bi bila stvar še nekam v redu, nikakor pa ne gre, kakor trde prevozniki, da bi jim odjedala občina njih glavni zaslužek. Prevozniki so investirali velike zneske v svoje tovorne avtomobile in so se morali dolgo truditi, da so si s svojo pridnostjo in solidnim poslovanjem pridobili stranke in njihovo zaupanje. Zato pričakujejo, da jim mestna občina ne bo odjedala kruha. En privatni avtobus že obratuje v mariborski okolici z dvokolesno prikolico.
vojakov. Ofenziva se baje prične v ponedeljek.
Nacionalistična vlada v Burgosu
je začela sprejemati begunce, ki se vračajo iz Francije.
Svet narodne obrambe v Madridu je izdal oklic, da bo po udušitvi komunistične vstaje storil vse, kar je potrebno, da se doseže časten mir.
Za utrditev Panamskega prekopa
bo zahteval predsednik Roosevelt naknadni kredit v višini 14‘7 milijona dolarjev.
Opozarjamo na današnji oglas Prometne banke d. d. v Ljubljani ter jo toplo priporočamo vsem cenjenim naročnikom.
Dobave - licitacije
Soma in po svetu
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani ima na prodaj lepe parcele v Ljubljani.
Akademiki na naših univerzah so najbolje razumeli resnost sedanjega mednarodnega političnega položaja. Tako so izdali ljubljanski akademiki oklic, v katerem nagla-šajo združitev vseh akademikov za skupno narodno stvar ter ustanovitev skupnega akcijskega odbora.
Dr. Maček je objavil v »Hrvat-skem dnevniku« opomin vsem pristašem, da ne nasedajo na razne vesti, ki se širijo v zadnjem času. Naj bodo prepričani, da je hrvat-ska narodna politika v dobrih rokah in da se ne bo zanemarila nobena stvar, ki more biti v korist hrvatskemu narodu.
Italija odločno zanika vesti o nekakšni njeni akciji v Albaniji ali četo o njeni aneksiji. Prav tako odločno zanika vse vesti o nekih njenih pripravah v Jadranu. Italija nikakor noče, da bi se sedanji blagodejni mir na Jadranu motil.
Razstava francoskega slikarstva 19. stoletja je bila v soboto otvor-jena v Beogradu. Otvoril jo je knez-namestnik Pavle. Razstava bo odprta do 24. aprila. Kdor pride v Beograd, naj ne zamudi, da si ne bi ogledal te izredno lepe in pomembne razstave.
Tekstilna tvomica v Dugi Resi je odpovedala velikemu številu svojih nameščencev, ker je zaradi pomanjkanja surovin prisiljena, da omeji obratovanje. Dosedaj je odpovedano 400 delavcem. Bati se pa je da se bo to število kmalu povečalo, če se bodo naše tvomice z nepremišljenimi deviznimi omejitvami še nadalje ovirale pri nabavi surovin.
Avionska potniška proga Bukare
šta Beograd—Pariz je ukinjena,
ker vodi čez češkoslovaško, čez katero je vsak zračni promet prepO' vedan.
Proizvodnja srebra i* svinčenega koncentrata v Trepči je lani znašala 78.161 kg in je za 8597 kg večja ko 1. 1937.
PROMETNA V LJUBLJANI i STRITARJEVA ULICA 2 Talelon 21.40	BANKA D. D. Ugodni trgovski krediti Eskompt menic — Nakazila v inozemstvo
Stare in nove vloge izplačuje brez S vsake omejitve	Obrestovanje vlog od 5^|o
Proizvodnja zlata v borskih rudnikih pa je bila lani manjša za 133 kg in je znašala samo 1837 kg. Proizvodnja je padla,, ker se v zadnjem času opaža v bakru manjši odstotek zlata. Vsaj tako se ofici-alno pravi.
Tvomica olja »Domača« v Novem Vrbasu je zvišala delniški kan pital od 1 na 5 milijonov din.
Avtomobilske razstave v Beogradu se bodo udeležile Nemčija, Italija, Anglija, Francija in U. S. A. češka in Avstrija bosta razstavili skupno z Nemčijo.
Nekateri izvozniki so prodajali svoja dovoljenja za izvoz tujcem, katerih dovoljenja za bivanje v naši državi so potekla. Odslej se bodo vsi taki primeri kaznovali ne le z globo, temveč tudi z zaporom.
Sarajevska sokolska župa je sklenila, da ustanovi sokolsko hranilnico za svoje člane.
V Kranju je bila policija podržavljena.
Za protektorja Češke je imenovan v. Neurath, predsednik nemškega tajnega sveta in bivši nemški zunanji minister. Svoj sedež bo imel na Hradčanih.
Na Hradčanih plapola nemška vojaška zastava kot znak, da je Prago zasedla nemška vojska. — Na Vaclavskem trgu je bila včeraj velika parada nemške vojske, ker je bil v nedeljo dan nemške vojske.
Zidovska sinagoga v Brnu je do tal pogorela. — Vse premoženje Zidov v denarnih zavodih je bilo blokirano. — Na vseh zidovskih trgovinah mora biti napis: »Židov ska trgovina«. Iz Slovaške prihajajo vesti o protinemških atentatih. — Gen. Gajda je izjavil, da bo tudi češka radikalno rešila židovsko vprašanje. — Vse politične stranke na češkem so razpuščene. — Švicarski listi poročajo, da bodo brnskemu okraju prideljeni veliki nemški okraji. Tudi za germanizacijo Plznja se pripravljajo že razni ukrepi.
V Škodove zavode v Plznju že
prihajajo nemški delavci in inženirji, dočim so vodstvo zavodov prevzeli nemški oficirji. V zvezd s tem se govori, da je češki značaj Plznja ogrožen, ker se bodo v mestu naselili Nemci v takšni količini, da bodo zlasti še s priključitvijo nemških vasi v okolici Plznja dobili Nemci večino v okraju.
Prva tvomica strojev v Brnu je prešla v nemške roke, ker je neki sindikat nemških bank prevzel večino delnic češke eskontne banke, ki je kontrolirala tvornico.
Madžarska vojska je po štirih dneh vendarle končala okupacijo Podkarpatske Ukrajine.
Nemčija meri danes 671.083 km2 in ima 88,3 milijona prebivalcev Pred vojno je imela 540.800 km2 in je imela 65 milijonov prebivalcev. Kljub porazu v svetovni vojni je torej silno narasla, zato pa je Avstrija docela izginila.
Gten. Franco pripravlja na madridski fronti velikansko ofenzivo, katere se bo udeležilo pol milijona
Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje dobavo 23.000 kg cementa ‘8 Jteleznih traverz z direktno pogodbo na dan 25. marca t. 1. Pogoji po din 10'—- v pisarni direkcije.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 3. aprila ponudbe za dobavo vpognjenega lesa murve ali bresta; 4. aprila Diesel-motorja.
Štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 4. aprila ponudbe za dobavo železne pocinkane črne in bele pločevine, gob za umivanje, smirkovega platna, azbesta, brtev, grafita v prahu, kavčuka v ploščah, govejega loja in lepenke; 6. aprila lanenega impregniranega platna, ameriikan-platna in platna za vreče, gumenih cevi s platnenim vložkom in brez vložka in jelenjih kožic.
LICITACIJE:
Dne 21. marca bo pri Zavodu »Obiličevo«, Kruševac-Obiličevo, licitacija za dobavo modrega gradla, črnega sukanca in pločevinastih gumbov; 27. marca torhic za maske; 13. aprila kompletne inštalacije za sulfitaš-trotal; 15. aprila instalacije za kristalizacijo dife-nilamina.
Dne 23. marca bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 20 tisoč 274 kub. metrov drv.
Dne 25. marca bo pri upravi zavoda »čačak« v čačku licitacija za dobavo kotlov iz jeklene pločevine; 27. marca kotla za 26 litrov s pokrovom.
Dne 25. marca bo v intendanturi štaba vrbaske divizijske oblasti v Banji Luki licitacija za dobavo večje množine premoga.
Dne 27. marca bo v intendanturi pomorske obalske komande v Splitu licitacija za dobavo 5100 m3 drv.
Dne 27. marca bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo 20.000 kg čiste svinjske masti; 12. aprila za dobavo lesa (»tikovog«).
Dne 29. marca bo v skladišču 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo asfalta, čistega bencina, bencola, nafte, petroleja, raznih olj, sode, smole idr.; dne 31. marca žarnic in zaščitnih stekel; 3. aprila raznega usnja in usnjenih jermen; 5. aprila platnenih in volnenih krp; 12. aprila razne pločevine, zakovic, žice, vijakov, smirkovega platna idr.
Dne 31. marca bo v pisarni štaba za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo suhih barv v prahu, firneža, terpentina, lanenega olja, sekativa in raznih ščetk.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Radio Ljohljana
Torek dne 21. marca: 11.00: šolska ura: Planinske cvetke in njih zgodovina (Rafael Bačar) — 12.00: Iz operetnega sveta (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi
— 13.20: Šramel kvartet »štirje fantje« — 14.00: Napovedi —18.00: Koncert radijskega orkestra — 18.40: Pota k Bogu (Fr. Terseglav)
— 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: 1501etnica Kočane Krajine
— 19.50: Deset minut zabave — 20.00: III. stilni orgelski koncert (prof. Matija Tomc) — 20.45: Koncert radijskega orkestra — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Mozartove in Haydnove skladbe (plošče).
Sreda dne 22. marca,: 12.00: Orkestralni zvoki (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi —13.20: Plošče— 18.00: Mladinska ura: Čebelji grad, poučna slušna igra. Napisal Arnošt Adamič, izvajajo člani rad. igr. družine — 18.40: Angleško šolstvo — II. del (dr. Vinko Brumen) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Predavanje Min. za telesno vzgojo ljudstva — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar). V II. odmoru: Napovedi, poročila.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d - d., njen predstavnik Otmar Mihale	j	j