Poštnin*) plačana v gotovini
Maribor, ponedeF^k 29, oktobra 1934
MARIBORSKI
Stev. 248 Le* 'XV’>
■ ■■■■.■■m lhn,„nu	•??.	i	i	m	II—
Uena 1 Oin
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2468 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja meseino prejeman « upravi ali po poStl 10 Din, doatavijen na dom 12 Oln / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani i PoStnl čekovni raCun št. 11.409
.	TfTBITT^ITMIiraMrHrMaranrTTTrif*!
99
JUTRA”
Fusiia male in balkanske zveze
Jutri v torek 30. oktobra se bo pričela v Ankari, glavnem mestu nove, moderne Turčije prva redna konferenca zunanjih ministrov balkanske zveze, obsegajoče Jugoslavijo, Romunijo, Grčijo' in Turčijo. Pričela pa se bo v vzdušju, kakršnega tedaj, ko je bila balkanska zveza ustanovljena, pač nihče ni pričakoval, v vzdušju, ki ga je ustvaril grozni zločin v Marseille«. Med tem pa, ko so tisti izvrž-ki človeške družbe, ki so atentat zasno-
Men! Franciji! in Hemuje zn uran
V Berlinu potrlujelo vesti o zhliževalni akciji, obenem pa nagiašajo, da ne verufeio v sporazum med Francifo in Stalilo
vali in izvršili, pričakovali, da ne bodo sebojnih gospodarskih odnošajev,
BERLIN, 29. oktobra. V tukajšnjih političnih krogih se potrjujejo pariške vesti, da se namerava pričeti nova akcija za zbližanje med Nemčijo in Francijo. Sporazumevanje bi se nanašalo v prvi vrsti na ureditev med-
s svinčenkami pogodili samo našega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, marveč tudi Jugoslavijo, malo antanto in balkansko zvezo, je njihovo peklensko delo rodilo čisto nasprotne rezultate. Kakor je Jugoslavija postala sedaj bolj edina in močna kakor je bila kdajkoli poprej, tako so se postoterile tudi vezi, ki družijo malo antanto in balkansko zvezo. To je pokazala že izredna seja obeh zvez v Beogradu in bo prav tako pokazala tudi sedanja prva redna seja držav balkanske zveze v Ankari!
Ne poznamo sicer točno zadev, ki se bodo razpravljale na tej seji, mislimo pa, da ni bila čisto iz trte zvita vest, da se bo ob tej priliki predlagala tudi fuzija male in balkanske zveze. To je nasprotno prav zelo verjetno in naša iskrena želja bi bila, da bi se to zgodilo, četudi se predlog morda še ne bi dal takoj v celoti in v podrobnosti sprejeti in izvesti. Vemo namreč, da so za take zgodovinske sklepe potrebne resne priprave, ki se ne dajo vedno na hitro izvesti. Gotovo pa je, da ni prav nobenih stvarnih ovir, ki bi stale na potu fuziji obeh zvez, ki sta itak že vezani po tem, da pripadata dve državi obema zvezama hkrati, t. j. Jugoslavija In Romunija. Na prvi pogled bi se morda res utegnilo zdeti, da so interesi male zveze različni od balkanske, ali da vsaj Grčijo in Turčijo ne zanimajo zadeve v Podonavju, Češkoslovaške pa ne zadeve na Balkanu, ako pa pogledamo globlje, najdemo vendar vse polno skupnosti. Turčija in Grčija sta kot članici bal kanske zveze prav gotovo zainteresirani na tem, da sta njuni balkanski zaveznici Jugoslavija in Romunija močni in varni tudi v Podonavju, dočim je zedinjeni Balkan prav tako nujna potreba Češkoslovaške, že zaradi njenih dveh balkanskih zaveznic v mali antanti, t. j. Jugoslavije in Romunije. In če sta obe zvezi mogli v Beogradu izdati komunike iste stvame in tormelne vsebine, bi mogli kolaboriratl tudi trajno v vseh drugih zadevah Ako bi se torej mala in balkanska zveza zares fuzionirali, bi bilo to samo v interesu vseh članic, kakor tudi v interesu malih držav im celokupne Evrope sploh, zlasti še, ko bi se tej zvezi pridru žila tudi Bolgarija, kar bi se prav gotovo moralo zgoditi. V tem primeru bi nova zveza segala od Krkonošev in Karavank do Kavkaza in od Karpatov do Pelepone-za Družila bi v neločljivo enoto Jugo slavijo, Češkoslovaško, Romunijo, Bolgarijo, Grčijo in Turčijo in okoli 75 milijonov’ ljudi. Bila bi torej to za Rusijo n a j-močnejša sila v Evropi, mnogo obsežnejša in močnejša kakor vsaka velesila. To pa bi ji .tudi omogočilo osamosvo jiti se popolnoma od velesil in voditi v Primeru potrebe docela lastno neodvisno zunanjo politiko. Kakšna Madžarska z 9 milijoni prebivalcev bi postala krtina napram gori te zveze, brez. katero se v Evropi ne bi moglo nič »goditi. Vsaka država te zveze bi bila v vsakem primeru tako zavarovana, kakor bolj sploh ne bi mogla biti. In ako pomislimo, da bi stali za njo tudi še Francija in R u-
kulturno-političnega sodelovanja, na priznanje enakopravnosti Nemčije in njeno vrnitev v Društvo narodov ter ureditev vprašanja Posaarja. Kakor izgleda, obstoja upanje, da se bodo pogajanja mogla pričeti v zaupljivem vzdušju, tako s strani Nemčije kakor
je bilo stališče pokojnega Barthouja, zlasti še, ker se — kakor se zatrjuje v Berlinu — pogajanja med Francijo in Italijo ne razvijajo tako, kakor se je pričakovalo. Po Marseilleu so francoski pogoji, ki so bili stavljeni Italiji za sporazum, veliko težji kakor so bili prejšnji. Francija zahteva kot zvesta zaveznica male antante in zlasti Jugoslavije brezpogojni pristanek Italije na pravico Jugoslavije do enakopravnega solastništva Jadranskega morja, nadalje brezpogojni konec pisanja preti Jugoslaviji, kakor tudi vr-
tudi s strani Francije. Stališče I.avala initev temeljnih naravnih pravic slO' je v tem oziru precej drugačno kakor'venski in hrvatski narodni manjšini
Boi za reformo francoske ustave
PODROBNOSTI S KONGRESA RADIKALOV. — ODGODITEV AKCIJE. — PREDLOG ZA LJUDSKO GLASOVANJE.
PARIZ, 29. oktobra. Kongres radikalov v Nantesu, ki je vzbujal veliko pozornost, je zaključen. Kakor se poroča, je Bonitet v svojem govoru izjavil, da radikali odklanjajo pristop k protifašistični fronti, ker menijo, da za to sedaj ni primeren čas in ne bi nič koristilo. Radikali nasprotno zahtevajo, da se vse fašistične in protifašistične organizacije likvidirajo in razorožijo. S tem v zvezi je dejal Herri-ot, da bo vlada v najkrajšem času Izvršila notranjo politično razorožitev. Kar se tiče sedanjega političnega po
morejo in ne smejo prevzeti odgovornosti za prekinitev političnega premirja, ker je Francija v težkem položaju in bi taka prekinitev slabo vplivala na notranjo in zunanjo politiko. Zlasti zaradi zunanje politke je potrebna velika previdnost. V pariških političnih krogih se sedaj zatrjuje, da bo Doumergue odgodil razpravo o reviziji ustave do izglasovanja državnega proračuna. Poslanec Fouger je pa predložil parlamentu predlog, po katerem naj bi vlada v obliki plebiscita izvedela za mišljenje francoskih
ložaja je Herriot dejal, da radikali nelvolilcev o načelih reforme.
StraiH* razdejanja u Hstnrfjl
VELIKA GROZODEJSTVA LEVIČARSK IH VSTAŠEV. ZADNJI BOJI V GOROVJU. ŠKODA NA ŽELEZNICI.
stov. Doslej so vojaška sodišča obsodila na smrt že 27 voditeljev levičarskih vsta-šev.
MADRID, 29. oktobra. Minister javnih del Cld, ki se je vrnil iz Asturlje, je podal poročilo o strahotnem razdejanju, ki je o-pustošilo v državljanski vojni to špansko pokrajino. Ustaši so razstrelili več poslopij skupaj s stanovalci. Pod razvalinami nekega liceja so našli 80 trupel. Mnogo trupel vstašev in drugih ubitih so našli tudi po vrtovih, kamor so jih revolucionarji zavlekli, ker jih zaradi streljanja po ulicah niso mogli spraviti na pokopališča. Okoli 150 trupel ubitih stražnikov, orožnikov in vojakov pa so vstaši sežgali. Dočim pa so boji v mestih že dokončani, se zadnji ostanki vstašev, ki so pobegnili v gorovje, še vedtao drže. Tako je v gorovju okoli Ovieda še vedno nekai čet, ki se upirajo. Tam se je sedaj razvila med vstaši in vladnimi četami ostra bitka pri Gimenesu, v kateri so bili vstaši pregnani in so pustili na bojišču 26 mrtvih in 24 ranjenih. Poškodbe na železnicah znašajo v Asturiji preko 10 milijonov peset. Vstaši niso uničili samo več voz in lokomotiv, ampak so razstrelili 15 železniških mo-
v Julijski Krajini. Kakor vse kaže pa so pri sporazumevanju važne tudi še druge velike ovire. Francija zahteva, ,naj bi Italija popolnoma odrekla vsako nadaljnjo podporo madžarskemu revizionizmu, kar bi pa pomenilo nič manj kakor to, da bi Italija za sporazum s Francijo morala 'žrtvovati svoje dosedanje zaveznike v srednji Evropi, dočim bi Francija svoja prijateljstva ohranila. V Italiji na to prav gotovo ne bodo pristali in se zato v Berlinu absolutno ne veruje v možnost pozitivnega zaključka po Barthouh« započete akcije.
L ,	in	marseillgk
atentat
PRAGA, 29. oktobra. Socialistično glasilo »Pravo Lidu« razpravlja o ulogi, ki so jo igrali avstrijski legitimistl v zvezi z atentatom v Marseilleu. Kot glavnega Inl-clatorja in vez med legitimisti in jugoslovanskimi emigranti označuje sedanjega še ' fa avstrijske propagande polkovnika Ada-I ma. Značilna je tudi pisava avstrijskega legitimističnega lista »Der Osterreicher«, v katerem je vod'telj legltlmistov upokojeni poslanik dr. Wiesner prav na dan pogreba velikega jugoslovanskega kralja odkrito pisal, da se mora Jugoslavija razbiti. List pa označuje tudi izpustitev 220 internirancev iz Wollersdorfa pod pretvezo njihovih zaslug v bojih proti Jugoslaviji na Koroškem 1. 1929 kot provokacijo.
TITULESKOVO POTOVANJE.
PARIZ. 29. oktobra. Po poročilu tukajšnjih listov bo prispel romunski zunanji minister Titulescu v Pariz v začetku novembra.
ČEŠKOSLOVAŠKI DRŽAVNI PRAZNIK.
PRAGA, 29. oktobra. Pridružujoč se žalosti Jugoslavije in Francije je Češkoslovaška slavila svo.i včerajšnji državni praznik brez posebnih svečanosti.
BESEDE BELGIJSKEGA KRALJA.
BRUSELJ, 29. oktobra. Ob priliki proslave 201etnice bitke na Yseri je govoril včeraj belgijski kralj Leopold UT. bivšim bojevnikom o potrebi obrarrl be in utrditve Belgije. Kralj je deial, da omogočajo moderna bojna sredstva že eno uro po napovedi vojne bombardiranje vseh belgijskih glavnih mest. Zaradi tega je dolžnost države,
Pomembna Jevtičeva iziava
PARIZ, 29. oktobra. Beograjski dopis nik lista »Petit Parisien« objavlja razgovor z zunanjim ministrom Jevtičem, ki je dejal med drugim, da je sedaj prva in edina naloga počakati na Izid preiskave v Marseilleu In Parizu. Glavno preiskavo vodi Franclja in Jugoslavija ji izreka za dosedanje delo vso zahvalo ln priznanje.
Jugoslavija je prepričana, da bo Franclja
storila vse, da se dožene resnica v gnu?- j da skrbi že v naprej za utrditev svo-
nem atentatu, pa na} odgovornost zadene že kogarkoli. Prej se ne more nič zgoditi, tudi ne nobena politična akcija. Naša dolžnost je mirno čakati. Jugoslovanski narod je z dostojanstvom prenesel bolečino ln ohranil mirno kri. Naj se nadalje zgod! karkoli, ohranil bo dalje mirno kri.
Madžarske. Nova zveza bi v primeru vsa kega konflikta z italijansko	zvezo	popolnoma obvladala položaj s	svojo	veliko
premočjo in bi zaradi svojega zemljepisnega položaja bila prav tako nepr e-
doceia ustvaruiv m t>o najorze mm z, c v jinagljiva, kakor n- Pi".	®
kratkem	uresničen.	Pa	tndl	brez	Franclje	vsem em ]e raf;tEske	ZTe«	s pri-
In Ruslie	bi	bila	ta	zveza	daleč	močnejša j ti iluzija male in balkt •	.. ..
kako?Tveza Italije, Albanije, Avstrije in ključitvijo Bolgarije najv.šjl ideal!
sija, potem dobimo s tem silo, odločujočo sploh na vsem svetu, silo, ki bi daleč presegala velikobritanski imperij ali Zdru žene države Severne Amerike.
Ta načrt se zdi skoraj fantastičen, je pa docela ustvarljiv m bo najbrže tudi že v
r.
jih meja z velikimi utrdbami in vzgojo naroda za svojo obrambo. Zato mora biti Belgija edinstvena in močna.
AVTORITATIVNI REŽIM NA PORTUGALSKEM.
LIZBONA, 29. oktobra. Predsednik portugalske vlade Salazar je po rekonstrukciji svojega kabineta v duhu avtoritativnega režima dobil diktatorska polnomočja, po katerih more tudi dalje voditi politiko močne roke in urediti notranje portugalske razmere.
UMOR V ROGATCU.
ROGATEC, 29. oktobra. Davi so našli
v Sučevem blizu Rogatca umorjenega vm | skega trgovca Franca Cvetka gatca. Preiskava je v teku.
\i Ro^
Dnevne vesti
Nov grob. Na Betnavski cesti je uinrl včeraj v starosti 72 let posestnik Janez Lobnik. Pogreb bo jutri v torek ob 16. uri iz hiše žalosti na Betnavski cesti štev. 3 na radvanjsko pokopališče. Bodi ohranjen blag spomin, žalujočim preostalim naše Iskreno sožalje.
Nov grob. V tukajšnji bolnici je včeraj umrl v 56. letu starosti kaznilniški paznik v p. Ivan Štabih stanujoč na Pobrfežju. Pogreb blagega pokojnika bo 30. t. m. ob 15. uri na magdalensko pokopališče. Naj v miru počiva! Žalujočim raše sožalje!
Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v svoji 87. letošnji šte vilki: Navodila za sestavo proračuna mestnih občin za proračunsko 1. 1935-36; plačevanje blagovnih terjatev Romuniji; ratifikacijo raznih mednarodnih pogodb; izpremembe o pravilniku o ribarskih pristojbinah na ribarske izkaznice; objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. in razne objave iz »Službenih novin«.
Mednarodni praznik štednje bo v vseh deželah kulturnega sveta 31. oktobra.
Terjatve naših izvoznikov v Nemčiji in Grčiji. Po podatkih Narocfne banke so dosegle terjatve naših izvoznikov proti Nemčiji že vsoto 160 milijonov dinarjev. Izvozniki bodo morali zato čakati na plačilo svojih terjatev najmanj štiri mesece. Terjatve naših izvoznikov proti Grčiji pa so dosegle že znesek 10,700.000 dinarjev. Ti izvozniki pa bodo morali še dalje čakati, da pridejo do svojega denarja, kot izvozniki v Nemčijo.
Meškova proslava v Narodnem gleda-liščii odpovedana. Za drevi ob 20. uri v Narodnem gledališču najavljene Meško-ve proslave ne bo, ker jo je prepovedala banska uprava.
Osrednji odbor društva »Branibor« sporoča, da narodno-obrambna dneva ne bosta 10. ir. 11. novembra, marveč pozneje. Vsa društva se naprošajo, naj se intenzivno pripravljajo in ukrenejo vse potrebno, da bo manifestacija v vsaki občini uspela najlepše. Datum prireditve se bo določil čez teden dni.
Zaposlitev delavcev v dravski banovini v septembru. Tendence v konjunk-turnem razvoju posameznih industrij so že dalje časa nekoliko stabilizirane. Največji letni prirastek izkazuje še vedno tekstilna industrija, in sicer 2253 delavcev ali 20.58%. Ostale industrije v glavnem nekoliko napredujejo. Letni prirastek znaša absolutno pri keramični industriji 304, pri gozdni in žagarski 297, v oblačilni 249 itd. Letni padec zaposlenosti nad 100 delavcev izkazujejo samo tri industrije, in sicer zasebni promet (106), kovinska industrija (148) in predelovanje kož (160). Skupaj jc bilo v industriji na področju OUZD v Ljubljani v septembru zaposlenih 82.995 delavcev, v primeri s septembrom lanskega leta 4010 več.
Pobiranje prispevkov za bednostni sklad. Davčna uprava razglaša: V § 1. pravilnika o izredni davščini delojemalcev in službodajalcev z dne 1. marca 1934. je določeno, da plačujejo v »Bednostni sklad« O.SOVo od kosmatega zaslužka vsi namešosnci in delavci, ki so zavezani socialnemu zavarovanju in od teh svojih prejemkov plačujejo usluž-bensTsri daveft najmanj po Din 0.50 na dan, Din 2 na teden ali Dir. 11 na mesec. Hišni posli plačujejo po zadnji davčni noveli pavšalni uslužbenski davek Din 50 na leto, torej izpod omenjenega minimuma, zato niso zavezani k prispevanju v »Bednostni sklad«. Omenjeni davčni minimum pa velja po besedilu pravilnika z dne L marca 1934 tudi glede 1%>nega prispevka službodajalcev; torej v vseli onih primerih, kjer plačujejo službojemalci manj uslužbensfčega davka nego Din 0.50 na dan, Din. 2 na teden ali Din II na mesec, tudi njihovi službo-dajalci r.iso dolžni plačati lenega prispevka v »Bednostni sklad«. Ta omejitev pa velja šele od 1. aprila 1934 dalje, do-čim je za čas od L julija 1933 do 31. marca 1934 pri pobiranju izredne davščine delojemalcev in delodajalcev obvezen pravilnik o davščinah za kritje izrednih izdatkov proračuna »Bednostnega skladi* tkalke baoftitiiie u lata 1222»24 z
dne 7. junija 1933. Po tem pravilniku morajo plačati 1 odstotni prispevek vsi delojemalci; posli pa so dolžni prispevati pol odstotka, če jim je bil predpisan uslužbenski davek. Službodajalci, ki morajo po gornjem pojasnilu odprem-ljati prispevke za bednostni sklad, morajo že zapadle zneske čimprej odpre-miti pri blagajni davčne uprave.
Zahvala! Ravnatelju tvrdke Doctor in drug, gospodu Karlu Fischerju, se sedemčlanska družina brez hranilca najiskrene-je zahvaljuje za njegovo dobrosrčnost, naklonjenost in bogato darilo!
Glasbena Matica Maribor. Namesto Tarasa Poljanca je prevzel iz posebne naklonjenosti pouk o goslanju g. prof. Karel Pahor. Violončelo poučuje strokovnjak, di plomirani konservatorist.
Zveza vpokojenih častnikov. V petek, dne 2. oktobra t. 1. ne bo tovariškega sestanka zaradi dvornega žalovanja.
Ljudska univerza v Mariboru. Vabimo vse naše državno in narodno zavedno občinstvo k udeležbi spominske proslave v čast našega kralja, ki se bo vršila danes v ponedeljek ob 20V4 v okrašeni predavalnici Ljudske univerze. Spominski govor bo imel njen predsednik g. inž. Kukovec. Nato sledi predavanje g. univer. prof. dr. Hauptmana o splošni situaciji Evrope I. 1914.
Theatralia. »Hlapci« po znižanih cenah bodo ta torek zvečer. Prva ponovitev »Idealnega soproga« in obenem debut Milene Godinove kot Mabel Chiltern bo v sredo 31. tm. — O Vseh svetih zvečer po-nove »Hamleta« Režiser M. Košič pripravlja za to soboto premiero Alsbergo-vega »Konflikta«, glavni režiser J. Kovič pa začenja študij veseloigre O. Schein-pflugove »Gugalnica«. — V glasbenem delu pripravljajo poleg že naštudiranega »Carjeviča« Offenbachovo fantastično 0-pero »Hoffmannove pripovedke« in za de seto obletnico Parmove smrti opero »Urh, grof Celjski«.
Starši! Na srednjih šolali je pretekla prva konferenčna doba. Dijaki &o dobili dijaške knjižice, v katere so se vpisale pripombe glede na vedenje in napredek. Te knjižice so starši pregledali, svojeročno podpisali in vrnili. To je sicer važno, toda ni glavno. Zdaj je treba stopiti v šolo ter se zaupljivo in odkrito porazgovoriti s profesorji, čeprav je ta pot včasih težka. Isto velja tudi staršem, ki imajo otroke v meščanskih šolah. Božič in z njim konec 1. tečaja sta pred vrati! Društvo »Šola in dom«.
Vsem okrajnim učiteljskim društvom JUU. JUU, sekcija za dravsko banovino, objavlja; Ker traja globoka žalost za pokojnim vitežkim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem do 21. novembra, se do tega časa odgodijo vsa društvena zborovanja. Ona okrajna društva, ki so sklicala v »Učiteljskem Tovarišu« za 3., odnosno 10. novembra zborovanja, naj obvestijo svoje poverjenike na poedinih šolah, da so zborovanja odgodena. Zborovanja se smejo vršiti le tedaj, če imajo izključno komemorativni značaj, vsa c-stala pa šele po 21. novembru.
Prepovedana prodaja žalnih znakov. V
Mariboru so se pojavili zadnje dni prodajalci malih okrogih pločevinastih znakov, na katerih je vtisnjena glava našega bla-gopokojnega kralja. Ker pa se smejo žalni znaki prodajati le z najvišjim dovoljenjem ki ga mariborski prodajalci niso imeli, je policija zaplenila vse znake in prepovedala nadaljnjo prodajo.
Na planinah solnce, v dolinah megla.
Vremenski preroki so že pred dnevi napovedovali, da bo v višjih legah vreme jasno in solnčno, v nižjih pa megleno in vlažno. Njihovi napovedi so verjeli prijatelji naših planinskih postojank in so se že preteklo soboto odpravili v večjem številu na naše Pohorje. Bili so naravnost presenečeni, ko je ves dan pripekalo toplo solnce, saj je kazal toplomer opoldne pri Mariborski koči 48 stopinj nad ničlo. — Pred pekočim solncem so morali iskati zavetja v senci napol golega drevja. Rdeči in ožgani kakor raki, so se vračali izletniki in z navdušenjem pripovedovali o čudovito lepem vremenu na vrhovih planin, medtem ko pokriva ravnine že vse dni precej tasta, ieseasto tucftU
Kratka je bila svoboda. Poročali smo pred kratkim, da je nevarni slepar Ferdinand Vogrinec, ki je bil že devetkrat kaznovan, pobegnil iz bolnišnice v Mariboru, kjer se je zdravil po naročilu u-prave moške kaznilnice. Odslužiti bi moral še nekaj mesecev kazni, kar mu pa ni dišalo, zato je pobegnil. Izdajal se je za vojaškega narednika iz Niša in izvabljal od ljudi hrano in denar, ki naj bi ga po lastnem zagotovilu nesel vojakom, s katerimi skupaj služi. Dal se je celo od nekega kmeta s paketom vred, ki mu je bil izročen za kmetovega sina, peljati na postajo v Središče, kjer pa je bil aretiran in oddat: v zapore okrajnega sodišča v Ormožu.
Boj za kruh. Tovarna železa na Muti v Dravski dolini, ki je izdelovala razno železno orodje in druge podobne predmete, že več ko leto dni ne obratuje več in je iz gubilo kruli okrog 150 delavcev. Vodstvo tovarne pravi, da je ustavilo obrat zaradi pomanjkanja naročil. Pred kratkim pa je bila na Muti anketa, ki 30 je sklicala banska nprava in se je je udeležil tudi šef mariborske borze dela g. Rudolf Golouh. Na anketi so razpravljali, kako bi se pomagalo delavstvu in podjetju.
Beg iz življenja. Preteklo soboto o-krog 17.30 se je obesil v svojem stanovanju v Vetrinjski ulici 45-letni žagar Jakob Vidovič. Njegovi domači so ga našli obešenega in so takoj poklicali reševalce, pa tudi zdravnika na pomoč, vendar je bilo vse zaman. Vidovič je bil znan po vsem Mariboru kot žagar, ki je dolga leta žagal s cirkularko drva po mestu. Kaj ga je gnalo v tako žalostno smrt, še ni znano.
Poskusen samomor kaznjenca v vlaku.
Pred kratkim je pobegnil iz Mariborske bolnišnice kaznjenec Vogrinec Ferdinand iz Ljutomera, ki je presedeval v mariborski moški kaznilnici svojo deveto kazen. Zbolel je za trahonom in se zdravil v bolnišnici, odkoder je pobegnil. Potikal se je po Slovenskih goricah in se spretno skrival pred orožniki, ki so ga naposled v Središču aretirali in spravili v zapore or-možkega okrajnega sodišča. Ko so ga pa včeraj eskortirali v Maribor, je poskušal Vogrinec v vlaku izvršiti samomor. V stranišču je pogoltnil zdrobljeno steklo in bi se bil skoro zadušil. Bil je že nezavesten, ko je vlak prispel v Maribor, kjer so ga na postaji že čakali mariborski reševalci, ki so ga takoj prepeljali v bolnišnico. Tokrat ga bodo prav gotovo močneje zastražili, da ne bo mogel ponovno pobegniti.
Umrljivost med zavarovanimi delavci in nameščenci. V avgustu je umrlo po podatkih Okrožnih uradov 172 delavcev in nameščencev, od teh 121 moških in 51 žensk. Ponesrečilo se je 14 delavcev, izven dela 12, od teh se jih je pet utopilo, eden se je pa obesil. Rodbinam umrlih j delavcev in nameščencev je bilo izplačanih 142.370 Din pogrebnine.
Radio Ljubljana. Spored za torek 30. t. m.: Ob 11.00: šolska ura: »Jadranski dan« (Viktor Pirnat); 12.00: plošče (resna glasba); 12.50: poročila; 13.00: čas; 18.00: »Otroška ura« (Zdravko Ocvirk); 18.20: »Država kot najvišja organizacija« (Narodna obrana); 18.40: radijski orkester; 19.20: nacionalna ura: »Ciril-Me-todova družba«; 19.50: jedilni list, program za sredo; 20.00: Fran Ksaver Meško: »Pri Hrastovih«, drama; 21.20: Springer: »Večer na Golgoti«, poje zbor »Ljubljana«; 22.10: čas, poročila, radijski orkester.
Grajski kino. Danes zadnji dan velefilm »Pesem ljubezni«. Rarnon Novaro v glavni vlogi. Kot dodatek Paramountov žur-nal in krasen film o lepi naši domovini. Prihodnji spored »Kralj džungle«.
Kino Union. Danes zadnji dan Edgarja Wal!acea senzacijski film »Tajna modre sobe«. Od jutri dalje krasna drama »Bič opojnosti«. Pri vseh predstavah se predvaja zadnji kraljev obisk v Sofiji.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša 'krvni obtok.
Če peša spomin.
Meni od dne do dne bolj peša spomin. Kaj naj storim?«
»Brž si izposodi denarja, kolikor ti ga fcdg da-«
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Ponedeljek, 29. oktobra: Zaprto.
Torek, 30. oktobra ob 20. uri: »Hlapci«. Red A. Znižane cene.
Sreda, 31. oktobra ob 20. uri: »Idealen soprog«. Red D.
Četrtek, 1. novembra ob 20. uri: »Hamlet«.
Naslednja dramska novost in četrta letošnja premiera bo v kratkem. V režiji novega režiserja Milana Košiča uprizore dramo nemškega pisatelja dr. Maksa Als-berga »Konflikt«. To delo je odrsko izredno učinkovito, psihološko fino zgrajeno in obravnava vprašanje ljubezni in vesti, vprašanje, do katere meje sme mati v svoji ljubezni do sina in kam mora odvetnik v obrambi Človeka in njegove spro ščene vesti. — V tej zanimivi drami, ki jc v Jugoslaviji na poklicnem odru še niso uprizorili, nastopijo Severjeva, Gorinško-va, Godinova, Skrbinškova, Nakrst, Košič, Kovič P.. Rasberger, Verdonik in Blaž.
Debut Milene Godinove. Pri prvi ponovitvi Wildeove igre »Idealen soprog« nastopi v ulogi Mabel Chiltern gdč. Milena Godinova, ki po skušnjah sodeč obeta prav uspešen debut. Predstava bo za red D. Abonentje naj blagovolijo čimprej dvig niti svoje izkaznice.
»Hlapci« pri znižanih cenah. V torek, 30. tm. uprizore Cankarjevo efektno dramo »Hlapci« za red A in po znižanih c e-n ah.	_____________
Želodčne bolečine, pritisk v želodou, gniloba v črevesju, žolčnast okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenčice, s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Smrtna nesreča. Pretekli petek se le
pripetila v Dravogradu grozna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Pri demontaži destilacijskega kotla v znani Gollovi rafineriji za olje je bilo zaposlenih več delavcev. Med demontiranjem 0-krog 20C0 kg težkega kotla je pa po nesrečnem naključju zašel pod kotel 201etni delavec Jakob Mihelič. Njegovi tovariši so mu sicer takoj priskočili na pomoč in so ga potegnili izpod kotla, vendar je bilo že prepozno. Nesrečnežu je zmečkalo prsni koš in levo nogo. Še živega so ga takoj prepeljali v bolnišnico v Slovenj-gradec, kjer pa je takoj umrl.
Nezgodna kronika. Preteklo soboto popoldne je na Betnavski cesti povozil neki avto 121etnega v Dajnkovi ulici stanujočega učenca Franca Brunčiča. Dečka je mati poslala po kruh, in ko je šel preko ceste, je prišel pod dreveče vozilo. Hudo se je poškodoval na obeh nogah in so ga reševalci prepeljali v bolnišnico. Tja so pripeljali tudi iz Cankarjeve ulice 20-letno služkinjo Frančiško Erkerjevo, ki se je pri kuhanju voska nevarno opekla po obeh rokah.
Drobne policijske vesti. V nedeljo zvečer je mariborska policija aretirala nekega Josipa Š. in Ludvika R„ ker sta se pijana zelo grdo obnašala na ulici. Aretiranih je bilo nadalje tudi več postopa»\cv, ki so se priklatili v Maribor. Posestnik Ivan Lučečnik je policiji prijavil, da mu je sinoči neznan tat ukradel s kolesa, ki ga je pustil za trenutek pred neko hišo na Vodnikovem trgu, električno svetiljko vre dno 100 Din. Tudi imajo zabeležen na policiji prevoz v porodnišnico. Na Aleksandrovi cesti so včeraj popoldne napadli porodni krči 29Ietno kmetico Cecilijo Pogorelčevo iz Rač. Dobri ljudje so ji priskočili na pomoč in takoj obvestili reševale^________________________________________
Strah pred številkami.
Gospod pelje zjutraj v avtotaksiju domov dekle, ki ji je priznal na maškeradi ljubezen. Strastno ji stiska roke, toda vsak hip se nagne naprej ir. z grozo zasleduje skakajoče številke na taksomc-tru.
»'Ali je §e daleč do vašega doma?« vpraša gospodično.
»Ne posebno, dobre 3 km bo še.«
fetjft ste trdili p.red 50. Bin,«
V	Maribor u, 'Ene 29. X. '193'	MsrtBorsIcf	»T	e
Poklonffev Narodnega gledališča
ŽALNI VEČER ZA BLAGOPOKOJNIM VITEŠKIM KRALJEM AELEKSAN-
DROM I. ZEDINITELJEM.
Pretekli petek je priredilo naše inari- ] borsko gledališče žalni večer za velikim , pokojnini kraljem, ki je bil dobro j obiskan in smo opazili med prisotnimi j tudi zastopnike oblastev, korporacij in društev. Večer je otvoril glavni urednik in pisatelj g. Radivoj Rehar z žalnim govorom:
V	mestu Marseilleu, v solnčni deželi Francoski, so odjeknili 9. X. zločinski streli in narod naš je izgubil svojega največjega junaka, državnika, zedinitelja in voditelja, Nj. Vel. viežkega kralja Aleksandra I. Padel je, ki nam je bil simbol bratskega edinstva; padel je, ki nam je bil obljuba velike bodočnosti, padel je, ki nam je bil najgloblja misel in najvišja ljubezen trepečočili src. In padel je kakor padajo legendarni junaki, oni, ki s svojo smrtjo svet odrešujejo in bodočnost blagoslavljajo. In še umirajoč, s srcem prestreljenim od zahrbtne krogle najpod-lejšega zločinca vseh zločincev, je veliki pokazal svojo veličino. Ni prosil zase, ne za svoje, prosil je in molil za narod svoj in za državo svojo. Edina zadnja misel smo mu bili mi, bratje njegovi po krvi in usodi; bila mu je njegova in naša, po njegovi veliki zaslugi velika država. In s trpljenjem umirajočega muče-nika-heroja je iztisnil to svojo edino zadnjo misel v velike besede: »Čuvajte mi Jugoslavijo!«
Temne sence črne groze so spreletele izmučeno in v razporu prebičano Evropo. Dvignile so se pod mračne oblake in razpele svoja tožna krila na stran jutra in večera, severa in juga. Štirinajst milijonov sinov in hčera naroda Njegovega se je v bolečini nepopisne groze sklonilo k svoji rodni grudi; štirinajst mili jonov ljudstva Njegovega je zaplakalo za Njim, velikim, največjim. In med sencami marseilleske groze so se v tisočletnih in stoletnih grobovih zbudili oni, ki so živeli in umirali v en sam namen; da nam s svojim Ijenjem in smrtjo rode Njega! Prebudil se je veliki car Lazar, predramil silni car Dušan, dvignil kralj Tomislav z vsemi mrtvimi potomci svojimi, in iz temnih jam so planili davni slovenski karantanski in panonski knezi, ki jih komaj še dojame naša Šibka mi«e! kot sen divne pravljice pravljičnih	A
vstala sta tudi oba, ki sta bila i; hre peneče želje, silne volje in neuklonljive vere porojena: kralj Matjaž in brat njegov kraljevič Marko.
Vstali so kralji in carji in knezi, da se veliki poklonijo Njemu, največjemu. A vstali so tudi zato, da ponove s svojimi
Prvo predavanje v novem poslovnem letu je posvetila Ljudska univerza važnemu vprašanju sodobne tehnike o električnem prenosu slik in o gledanju v daljavo. V uvodnih besedah je razložil pred sednik, inž. Janko Kukovec, v obrisih načrt predavanj, posebno je povdarjal vrsto sklenjenih razprav iz slovanskega kulturnega in političnega življenja ter ko-nečno iskreno pozdravil novega predavatelja v našem krogu, g. ing. V. A. Šle-bingerja iz Ljubljane, iznajditelja, ki je tri leta deloval na polju televizije v Her-tzovem institutu v Berlinu in kjer mu je uspelo iznajti oddajnik za enakomerni tek filma in pa prejemnik, pri katerem regulira jakost žarka mreža pred zaslonom. Oba izuma je mladi naš rojak-znan-stvenik odstopil svojemu šefu, znamenitemu znanstveniku na tem polju prof. Luthauserju.
Iz zanimivega predavanja izumitelja povzemamo v jedru;
Prve poizkuse prenosa slik moremo ugotoviti že v dobi brzojava. Prof. Kor-nu je uspela konečna rešitev tega vprašanja. Pritrdil je namreč sliko v vrteči sc valj, ki se tudi v svoji vzdolžni smeri premika tako, da stalno pritrjeni drobnogled »pobere« ali »otiplje« vso sliko v obliki vzporednih vrstic. Sliko razstavi aparat na vrstice in te na svetle in temne točke. To menjajočo se svetlobo spremeni fotocelica v sorazmerne električne
| šklepetajočimi lobanjami biser Njegove j zadnje bolečine: »Čuvajte mi Jugoslavi-j jo!« Mrtvi carji in kralji in knezi so nam j po Njem naročili:	»Izpolnite	oporoko
Njegovo! Preklet na vekomaj, kdor se ji izneveri z mislijo svojo, z besedo svojo, z dejanjem svojim! Tako je in bod. vekomaj!«
Kakor v črne koprene prebridke žalosti odeta vdova je država Njegova brez Njega. Toda ne vdova, ki ji je še edini smoter življenja objokovanje mrtvega svojega druga; o ne, kakor vdova, ki hoče nadaljevati njegovo delo, graditi dalje stavbo veličastno, dokler je ne dogradi do samih najvišjih zvezd svojega hrepenenja. Štirinajst milijonov Jugoslovanov se pozdravlja zdaj dan na dan zjutraj, o-poldne in zvečer: »Čuvajmo mu Jugoslavijo!« In štirinajst milijonov odzdravlja od snežnih gora slovenskih do solnčnih obal dalmatinskih, od ravnih polj vojvodinskih do golih bregov makedonskih: »Čuvali mu jo bomo!«
čuvali mu jo bomo in pomagali sinu Njega, velikega — Petru II. Karadjordje-vicu, dohoditi pot do poslednjega vzpona in suženjske razcepljenosti v veličastni dom naših silnih sanj — Velike Jugoslavije, poljubljane od sinjih valov treh večno živih morij, in božane od vetrov ledenih gora ter silnih ravnin, ki jim oko ne premeri modrega obzorja. To hočemo, to prisegamo: »O Silni, ki si v nebesih, Ti ki si nas vodil tisoč let. sužnje in hlapce, skozi temo črnih dni, da nas z bolečino nepreštetih generacij očistiš za veliko svatbo svobode, pred Teboj izrekamo v tišini povzdignjenih src svojo pro šnio in zahtevo: Vodi nas, o Gospod vojnih trum in Bog miru do popolne izpolnitve oporoke Njegove!«
Slava pa Tebi, kralj velikan! Živel sin Tvoj: Peter II.!«
Nato je novi gledališki orkester, ki se nam je tokrat prvič predstavil in vzbudil splošno pozornost in precejšnje pričakovanje, pod taktirko svojega dirigenta g. Lojzeta Herzoga zaigral prvi stavek Schubertove »Nedokončane simfonije«, pozneje pa še »Žalno koračnico« iz Beethovenove tretje simfonije ter za zaključek državno himno. G. Jože Kovič, g. Maks Furijan in gdč. Elvira Kraljeva so odigrali v Župančičevem prevodu in Kovičevi režiji Raynalov »Grob neznanega vojaka«, ki je bil za ta večer najbolj primeren. Gdč. Kraljeva ing. Skrbinšek sta pa recitirala Rtiže Petelinove pesem »Kralju mučeniku« in Griše Koritnika pesem »Domovini«.
sunke, ki gredo po žici na sprejemni aparat, kjer utriplje v istem ritmu žarnica, ki osvetljuje na enako vrtečem se valju fotopapir. Tako sestavlja sprejemnik točko za točko, vrstico za vrstico v popolno sliko.
Gledanje v daljavo je korak dalje. Prenos slik se vrši tako hitro, da imamo vtis zvezanega gibanja, kot pri kinu. Čim upo rabimo pri telegrafiji ene slike 10 minut, moramo pri gledanju v daljavo prenesti vsaj 16 slik v 1 sekundi. Izumitelj Nip-kov, Lužičan, je že 1. 1888. iznašel primerno pripravo, vrtečo sc ploščo, ki pobira z luknjicami na obodu vrstico za vrstico, ter tako z enim obratom pobere 1 sliko, napravi pa 16 obratov v sekundi, torej 16 slik. Sprejemnik sestoji iz prav tako se vrteče plošče, za katero stoji luč, ki enako utriplje kakor odtipana luč pri oddajniku, kar povzroča pri sprejemniku sestavo slike. Vendar ta naprava ni uspela, ker je kazala preveč napak: grobo sliko, slabo osvetljenost in nedosta-tek motorja. Z uporabo katodnih žarkov so se mogle odpraviti tudi te pomanjkljivosti; zakaj katodni žarek očituje svoj-stvo, da se da s pomočjo kovinastih ploščic odkloniti. Z dvema paroma teh odklonilnih ploščic žarek tako premikamo, da opiše na zaslonu pravokotno polje, sestavljeno iz 500 in več vrstic. Če še obenem žarek v njegovi svetlobi sorazmerno oddajni postaji spreminjamo,
cer ti 11?« 'ftflra'
i mmauBBEBs-zjzTz:..
nastane slika. V sekundi do 25-krat obnovljena slika je zelo svetla in fina ter ne rabi niti motorja, niti velike sprejem ne jakosti. Oddajnik s katodnim žarkom je kaj enostaven film, ki enakomerno teče mimo fotocelice. Skozi film pošilja katodni žarek luč, ki niha kakor volek pri statvah sem in tja. Za vsak premik žarka otiplje ta novo vrstico. Za pre-membo jakosti žarka, je iznašel g. predavatelj napravo, fino mrežo pred zaslonom, ki s pomočjo sprejete napetosti ža-rek primerno ureja.
Tako je (za sedaj) v laboratoriju vpra šanje gledanja v daljavo v osnovi rešeno. Da bo pa uporabno za javnost, je treba rešiti še obilo težav: oddajne postaje na ultra-kratke valove, ki šele orno gočajo televizijo, ki pa segajo le kakih
Sedmi dan po pogrebu se je ponovno poklonila Narodna obrana v četrtek ‘25. oktobra ob 20. uri spominu svojega voditelja, pokojnega vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V dvorani brata Renčlja se je zbralo članstvo vseh društev in organizacij bivših občin Pobrežje, Tezno. Dogoše, Zrkovci, Device Marije v Brezju ter zastopniki občine Pobrežje.
Pročelje dvorane je bilo odeto v črnino, sredi zelenja je bila postavljena slika velikega pokojnika, pred njo pa so bile prižgane sveče in položene cvetice. Nad njo je visela slika kralja Petra II., preko katere se je vila Jugoslovanska tro boinica. Ko sta bila dvorana in balkon polna, je vstopil celotni odbor Narodne obrane in zavzel prostor pred sliko.
V	dvorani so se prižgale vse luči. ki so bile ovite s črnim florom. Predsednik brat Požar je nato spregovori! mrtvemu kralju in apostolu miru v spomin in slavo. Pozval je prisotne, da zakličejo svojemu nekdanjemu voditelju trikratni »Slava!« in da zvesto izpolnjujejo kraljevo oporoko »čuvajte Jugoslavijo!« Prav tako pa svojemu novemu kralju Petru II. trikratni »Živel!«
Pokojnega kralja kot državnika, junaka, zedinitelja, in velikega prijatelja mladine je prikazal brat šolski upravitelj Tu-šak s Teznega. V svojem govoru se je spominjal junaških del velikega kralja, ki ni klonil kljub vsem težavam in bridko-
Sokolstvo
Zaradi postopanja oiicielne Poljske v
težkih in usodnih dneh se mi zdi na mestu, dd zavzame slovansko Sokolstvo svo je stališče. Drugo leto bi se naj vršil vseslovanski sokolski zlet v Varšavi. Ko či-tam poročila o neslovanski gesti funkcionarjev bratskega naroda na severu, imam občutek, da je zlet v Varšavi pre-uranjen in bi se moral preložiti. Zdi se mi kot nekaka sankcija postopanja ofi-cielne Poljske, če se Sokolstvo k temu postopanju ne izjavi. Mislim, da bi bolj kazalo, če so razmišlja o posetu našega najmlajšega brata na jugu, ki si je tako odlikovanje zaslužil v obilnejši meri. Je to skromna misel še skromnejšega Sokola, ter prosim, da se o njej vsaj malo razgovarja. Zdravo! (Ta dopis nam je poslal neki znani sokolski in narodni delavec s podeželja. Op. ur.)
Pfui
Smrtna kosa. V Trnovski vasi pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah je umrla Barbara Mohoričeva, žena uglednega posestnika in bivšega župana. Dosegla je starost 52 let in zapušča 10 živih otrok.
Pletarska šola v Ptuju je zaključila sprejem gojencev za tekoče šolsko leto. Sprejetih je bilo 25 gojencev, in sicer v
l.	razred 13, v drugega pa 12.
Ptujski cestni pometači so sicer zelo agilni in pridni delavci, imajo pa napako, da pometajo le glavne ulice, stranske pa popolnoma zanemarjajo. Davkoplačevalci teh stranskih ulic se upravičeno pritožu ]|jo zaradi tega nedostatka. Mestna npra *a se naproša, da ukrene potrebno, da se bodo tudi stranske ulice čistile.
Stran 3.
80 km daleč. S celo mrežo malih postal na vzvišenih krajih bo mogoče povsodi sprejemati kulturne in zabavne filme z ustrezajočim besedilom ali godbo. To vse pa ni odvisno toliko od tehnike, kakor od naših gospodarskih prilik. Žal pa. tako je ob koncu hudomušno pripomnil g. predavatelj, ne bo mogoče na sliki ujeti ubeglega soproga na svojem pri-godnem osvajanju, kakor je to neka gospa prevroče pričakovala od gledanja v daljavo.
Prezanimivo in poučno predavanje mladega znanstvenika, sina znanega našega bibliotekarja dr. Šlebingerja, je tolmačila obilica slik in diagramov ter je namoč ugajalo številnemu občinstvu, ki ni štedilo na iskrenem in toplem priznanju in zahvali.
stim in je šel vedno po začrtani poti, samo da privede svoj narod v srečnejšo bodočnost. Padel je od zločinske roke v Marseilleu na polju časti in slave, a ostane vedno v srcu slehernega Jugoslovana. S slovesno obljubo izpolnjevanja oporoke velikega kralja so se navzoči poklonili nesmrtnemu geniju s trikratnim »Slava!«
Kot drugi predavatelj je izpregovoril brat Vojska iz Maribora in v globoko zasnovanem govoru orisal vrline našega blagopokojnega kralja. Umrl je kralj — ta žalostna vest je prešinila vsakega Jugoslovana. Ne — ni umrl, padel je kakor padejo junaki, kadar izpolnjujejo največji ukaz domovine. Ko so streli v Marseilleu oznanili svetu strašno vest, da je ugasnilo dragoceno življenje našega nesmrtnega Vitežkegp kralja Aleksandra I. Zedinitelja, so zaplakala vsa naša srca.
Tako se je prebivalstvo velike občine dragi domovini:	Splitu,	Zagrebu,	Beo-
gradu in žalne pogrebne svečanosti na Oplencu. Globoko občutene besede in po božni molk sta izpričala iskreno sočuv-stvovanje vseh navzočih.
Tako se je prebivalstvo velike občine Pobrežje ponovno poslovilo od svojega ljubljenega vladarja in obenem obljubilo, da bo zvesto čuvalo njegovo oporoko pod vodstvom njegovega sina, novega kralja Jugoslavije Petra II. Živel kralj Peter II.
Nezgoda. V ptujsko bolnišnico so prepeljali 8-letno Cvetko Kukovčevo, hčerko dninarja iz Drbetincev. Padla je z voza tako nesrečno, da si je zlomila desno roko.
Sejem za prašiče v sredo 24. t. m. je bil, kar se tiče dogor.a, zelo dobro založen. Prignali so 296 svinj in 224 prascev, skupaj 520 ščetinarjev. Kupčija pa je bila slaba, kajti prodali so komaj 95 rilcev. Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče: debele 6—7 Din, pršutarji 5—6.50 Din, mrtve teže 9.50; plemenske so prodajali od 180—650 Din. Prasci stari 6—12 tednov so se prodajali od 65 do 175 Din eden. Prihodnji sejem za prašiče bo v sredo 31. t. m.
Pravljice in pravljice.
Učitelj bere v šoli učencem Andersenove pravljice. Potem pa vpraša sinčka bogatega bankirja:
»Kako se imenuje to, kar so si ljudje izmislili in kar nima na sebi nič resničnega, nič verjetnega?«
»Temu se pravi priznanje dohodnine, gospod učitelj.«
Med prijateljicami.
»Kakšno vlogo pa imaš ti v novi reviji?«
»Samo čez oder moram in lepa moram biti.«
»Ti si pa res reva. Veliko zahtevajo od tebe.«
Skrbna žena.
Zena: »Možiček, včeraj sem ti zašila žep, bil je raztrgan. Vidiš, kako skrbim zate.«
Mož: »Da, res si skrbna, toda rad bi vedel, kako si izvedela, da imam raz-tegan žep?«
Uvodno predavanje Ljudske univerze
INŽ. V. A. ŠLEBINGER O ELEKTRIČN EM PRENOSU SLIK IN O GLEDANJU
V	DALJAVO.
Komemoracija Narodne odbrane
na Pobrežju
A. K. Grln:
Bogasfuo
Roman.
»Dobro,« je vzkliknil Degraw, »pripravljen sem si olajšati sroe. Prvič: zakaj me dolžite, da sem umoril deklico, ki je ne poznam, o kateri še slutil nisem, da živi, dokler nisem slišal o njeni smrti, in sicer tukaj od gospoda Byrda, ko sem ga obiskal zaradi neke zadeve, ki nima z umorom ničesar opraviti.«
»To je odkrito vprašanje in enako odkrito vam hočem tudi odgovoriti! Dolžimo vas umora, ker ste v tem mestu edini mož imena in zunanjosti, ki zasleduje zadnje tri mesece dekleta, ki se imenujejo Jenny Rogers.«
»Jaz? Nemogoče!«
»Nikakor ne. Z eno tega imena ste se
vendar seznanili, kaj ne?«
»Tako jo vi imenujete?«
»Da... toda ona ...«
»O. ooznam vso povest, Byrd mi jo je moral pripovedovati. Zgodbica se zdi celo meni. ki mi je življenje odkrilo že
toliko zagonetnega, neverjetna, dasi dovolim dvomiti o resnici cele stvari; ver-iamem samo dejstvo, da poskušate najti spet sled deklice, ki je, kakor vse kaže, bržčas zbežala pred vami.«
Degraw je osupnil. Tako si torej tolmačijo njegovo zanimanje za krasno mla do pevko? Pogledal je Byrda in spet opazil v njegovih prijaznih očeh vsaj trohico prejšnjega zaupanja.
»Pa vendar lahke potrdim s pismenimi dokazi in zanesljivimi pričami to neverjetno zgodbico.«
»Res, lahko potrdite?«
»Da, lahko, samo preden to storim, prosim, povejte mi, kaj vas je napotilo, da moža z mojim imenom in mojo zunanjostjo spravljate v stik s temi različnimi mladimi deklicami.«
Nadzornik se ni dolgo premišlja!. Umet nikove oči so govorile resnico. Zato je napravil izjemo in mu pokazal, na kak način je policija prišla na sled raznim stvarem, ki jih je zagrešil Hamilton De-graw. Bila je to vizitka, priložena pismu učenki gospe Haddenove cigaretnica z začetnimi črkami njegovega imena in priporočilno pismo, ki izrecno imenuje gospoda Hamiltona Degrawa kot izroči-
telja. Tudi opis gospoda, ki je prinesel pismo, kupil bonbone in zasledoval vse deklice z imenom Jenny Rogers, mu je prečital in ga opozoril, da se popolnoma strinja z njegovo zunanjostjo.
»In povrh še morate priznati,« je dostavil nadzornik, »da kažete po lastni izjavi izredno zanimanje za neko deklico, ki se tudi imenuje Jenny Rogers.«
»Zdaj razumem, kako ste prišli do svojega domnevanja,« je odgovoril Degraw. »Sicer mi je znano, da obstoja neka zarota proti tem deklicam, toda i tej zaroti sem slišal tukaj, kar- lahke potrdi gospod Byrd.«
»Tudi jaz,« je prizna! Gryce.
»Vprašanje pa je, če niste že prej vedeli o tem,« je menil nadzornik.
»Ne vpraša se, če sem res tisti mož. ki zasleduje vse te nedolžna deklice. Prisežem, da nisem tisti in upam, da tudi dokažem resnico. Imate li kaj pri roki, kar je pisal oni H. D.?«
Gryce mu poda pismo, ki mu ga je prepustila mlada dedir.ja iz Detroita.
»Primerjajte to z zapiski, ki sem jih naredil danes zjutraj,« odgovori umetnik in iztrga list iz svojega zapisnika.
»Ne najdem prav nikake podrobnosti,« je priznal nadzornik.
»A pismo gospodični Rogers je napisano s potvorjano pisavo,« je pripomnil Gryce.
»Četudi,« je rekel Degraw, »vsaka priča, ki je videla moža, ki je pisal to pismo, lahko potrdi, da jaz nisem dotičnik.«
»Hočete poskusit!?«
»Da, seveda, kako pa naj drugače dokažem svojo nedolžnost.«
Smehljaj, s katerim je izgovori! te besede, je deloval prepričevalno. Nadzornik je naglo pokimal Byrdu. Mladi policist je hitel skozi vrata in Degnrvv je klical za njim s poudarkom:
»Privedite še priče, ki morejo izpovedati, da tudi nisem oni gospod, ki je prinesel priporočilno pismo gospodični Rogers, tudi da nisem oni, ki je kupil zastrupljene bonbone. Ne morem prej m'-rovati, preden se ne dokaže moja popolna nedolžnost.«
»Tudi mi želimo to iz srca,« rekel nadzornik. Medtem je Byrd naglo zapustil sobo. »Nekoliko časa bo minilo, da pokličem vse te ljudi, izvolite med tem sesti.«
(Se bo nadaljevalo.)
Žaina svečanost in zaprisega mariborskih noqometašev
PRVA NOGOMETNA PRIREDITEV ZA FOND VITEŽKEGA KRALJA ALEKSANDRA I. ZEDINITELJA. DOMAČI DERBY MED ISSK MARIBOROM IN
SK ŽELEZNIČARJEM SE JE KONČAL S
Zopetno otvoritev športnega življenja so včeraj s svečanimi komemoracijami in slovesno zaobljubo, da bodo zvesto ču vali kraljevsko oporoko, prvi izvedli nogometaši, ki so imeli v blagopokojnem kralju Aleksandru I. svojega vrhovnega pokrovitelja in velikega prijatelja.'
Po nalogu Jugoslovenske nogometne zveze so se tudi mariborski nogometaši včeraj popoldne oddolžili spominu našega vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinite-ija. Ob pol 15. uri so se zbrali na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu nogometaši vseh mariborskih športnih klubov, žalni svečanosti pa je prisostvovalo tudi večje število športnega občinstva. Nogometaši so se zbrali pred tribuno ločeno po klubih. ISSK Maribor in SK Železničar sta postavila svoja prva moštva v dresih. Zbrane športnike in občinstvo je nagovoril podpredsednik mariborskega okrožnega odbora NLP gosp. ravnatelj Ošlak, ki se je v nadvse patriotičnih besedah spominjal najvišjega zaščitn:ka športnikov, blagopokojnega kralja Alek-liandra I. Zedinitelja. V svojem govoru je apeliral na športnike, naj bodo oni prvi med prvimi, ki bodo povsod in vedno izpolnjevali oporoko velikega pokojnika »Čuvajte Jugoslavijo«. Športniki in občin stvo so nato vzkliknili v spomin blagopo kojnega kralja trikrat »Slava«.
Zatem je g. Ošlak Čital zaprisego nogometašev, ki so jo za njim ponavljali vsi nogometaši: »Mi športniki Jugoslavije se obvezujemo s svojo častno besedo, da bomo vedno čuvali oporoko našega blagopokojnega kralja in pokrovitelja in da bomo imeli vedno pred očmi Interese domovine in narodnega edinstva. Do skrajnih svojih sil bomo čuvali Jugoslavijo ter bomo zvesti Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II.« Bil je nadvse ginljiv prizor, ko so naši športniki s krepkim glasom po navijali besedilo obljube.
Po zaprisegi sta nastopila k prijateljski nogometni tekmi Sr Železničar:ISSK Maribor 4:3 (0:3). Izkupiček tekme je bil namenjen »Fondu vitežkega kralja Aleksandra I. Zedini-telja«, ki se snuje pri J(NS v Beogradu. Oba kluba sta postavila svoji najboljši raz položljivi enajstorici ter se tudi s tem oddolžila namenu prireditve. Postavi sta bili:
SK Železničar-. Švajghofer, Frangeš
II., Antoličič, Jenko, Frangeš I., Škof, Ronjak, Habiht, Pavlin, Eferl, Lešnik lSSKMaribor: Pišof, Najžar, Kurent, Cokla, Gomolj I. in II., Priveršek, Kirbiš, Dušan, Miloš, Drago.
Rezultat prilično ustreza poteku igre, bil bi pa lahko tudi obraten. V prvem polčasu je bil Maribor v očividni premoči. Njegov napad je uspešno prihajal pred
PIČLO ZMAGO SK ŽELEZNIČARJA.
Železničarjeva vrata, neodločnost igralcev, pa tudi precejšnja smola sta preprečili, da ni našlo več žog pot v mrežo. Tudi obramba je bila v tem delu igre na mestu, prav tako uspešno se je tudi uveljavila krilska vrsta. Preveliko borbenost v prvem polčasu je moral Maribor plačati proti koncu tekme, ko so igralcem pričele pojemati moči, tako da je v tem delu igre nasprotnik dosegel zmago.
Pri Železničarjih je bilo obratno. V pr-
resnosti in disciplini dokaz, kako globoko se je dojmila mučeniška smrt našega viteškega kralja Zedinitelja vseh nogome-tašev-sportnikov. Zato so se v vseh krajih naše domovine kot en mož odzvali vabilu svoje vrhovne inštance, da pred prehodom na novo delo počaste spomin svojega nepozabnega pokrovitelja in prijatelja, obenem pa obljubijo, da bodo čuvali njegovo sveto oporoko in imeli vselej pred očmi interese domovine in narodnega edinstva. Po vsej državi se je včeraj nad 20.000 nogometašev poklonilo ma-nom blagopokojnega kralja, zaobljubi pa je po vsej državi prisostvovalo nad 100.000 občinstva. Po zaobljubi se je v naši državi odigralo 108 nogometnih tekem, čigar dohodki so namenjeni »Fondu vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinite-
vem polčasu jih kar ni bilo za spoznati, lia«. V najvažnejših športnih centrih Ju-
ko pa je nasprotnik omagal, so vzeli vajeti v svoje roke in tekmo tudi več ali manj zasluženo, odločili zase. Najboljše moči je imel Železničar v krilski vrsti, ki je neumorno delala v obeh smereh. — Obramba ni bila tako sigurna kot običajno in tudi napad ni pokazal one vrline, ki smo je od njega vajeni.
Tekma je bila v deveti minuti prvega polčasa prekinjena in so športniki z enominutnim molkom počastili spomin blago pokojnega kralja. Tekma sama je potekla dovolj fair in v mejah dovoljenih sred stev. Bila je vseskozi borbena.
Že kmalu po otvoritvi tekme so se razplamtele stare strasti med prijatelji obeh ; klubov, kar je seveda dalo tudi temu skoraj nenadnemu prijateljskemu »derbyju« | enako sliko, kakor smo jih vajeni na teh j tekmah že več let. Sodnik g. Vesnaver je moral uporabiti mere proti občinstvu,1 da se je tekma lahko odigrala do konca. OOLNP je imel zopet priliko videti, kak-, šna so naša igrišča ob srečanju popularnih nasprotnikov, tako da si bo moral vsekakor staviti kot prvo nalogo, da bo ukrenil vse potrebno, da se nogometne igre po včerajšnjem vzorcu ne bodo več ponavljale. Razgrajači na tekmah so skopaj vedno isti ln če OOLNP ne najde krivcev, jih bomo mi imensko priobčili. Sodnik g. Vesnaver je imel spričo nediscipliniranosti občinstva — moštvi sta bili disciplinirani — precej težak posel. Zato je razumljivo, če vse njegove odločitve niso bile popolnoma točne. V splošnem pa se mora reči, da je svojo delikatno nalogo rešil v splošnem zadovoljivo. Pri tem seveda nočemo opustiti tudi te prilike, da bi sodniški sekciji iz načelnih razlogov svetovali, naj na kakršnikoli način najde rešitev, da ji na tekme ne bo treba pošiljati sodnikov, ki so člani enega izmed nastopajočih klubov.
K lepemu nogometnemu vremenu se ie zbralo na prireditvi le okrog 500 gledalcev, večinoma najvnetejših prijateljev no gometa in obeh klubov.
Svečana zaobliuba nogometašev v drugih krajih naše domovine.
Včerajšnje spominske svečanosti na nogometnih igriščih, ki jih je skupno za vso državo odredil JNS, so bile po svoji
goslavije so se končale tekme z naslednjimi rezultati:
Ljubljana: Ilirija:Primorje 3:3 (3:1).
Zagreb: Concordia:Hašk 3:1 (2:0).
Beograd: BSK:Jugoslavija 2:2 (1:0).
Sarajevo: Slavija:Sašk 4:1.
Osijek; Slavija: reprezentanca I. razreda Osijeka 1:1.
Subotica: Žak:Bačka 2:1.
Celje: SK Celje:Atletik SK 5:0 (2:0).
Ostale nogometne tekme.
Gradec: Medmestna tekma Gradec Palermo 3:1 (0:0).
Dunaj: Prvenstvene tekme: FAC:Sport-klub 1:0; Rapid:Hakoah 5:1; Wacker: Austria 2:1; Admira-.Vienna 1:0; Favo-ritner SK:WAC 2:1.
Praga:	Prvenstvene tekme:	Židenice
(Brno) Viktorija (Plzenj) 0:0; Slavija: DFC 4:2; Sparta:SK Plzenj 4:2; Čehie Karlin:SK Kladno 2:2; ASK Kolin:Bo-hemians 2:2; Teplitzer SK:SK Prostje-jov 4:1.
Razno
rfAMPfO^
- SOKLIČ £
Zastopnike sprejmem
Stanovanji:
BOLJŠEGA DELAVCA
sprejmem na stanovanje in hrano. Frankopanova ul 15, dvorišče, levo.______ 4454
KRASNO STANOVANJE
s tremi velikimi sobami kopalnico in malo sobico oddam s 1 decembrom v novi vili samo dobremu plačniku. Vrtna ulica 23-	4453
STANOVANJE
in lokal takoj oddam. Slovenska ul. 36	4451
Sobo odda
SOBO	|
z vso oskrbo oddam takoj dvema gospodičnama- Studenci. Ciril-Metodova ul. 17. 4452
SOBO.
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, oddam mirnemu Kospo-du. Ruška c 7/1, Kranjc.
4403
NOPOItff Zduufuin
cenen domači rjavi pemos
v specialni trajnogoreči
i
Idealno izgorevanje brez dima, plina in smradu Proizvod tvorice peči, Štedilnikov in emajla
ZEPHIR D. D., SUBOTICA
Zahtevajte brezplačne prospekte!
Samo pr oda j a:	Za	Maribor:
Trgovina z železnino LOTZ; a Celje: D. RAKUSCH; za Ptuj: ANTON BREČiČ; za Ljubljana; JOS. ZALTA & CO., Dunajska c. 9
Istotam zaloga vzorcev prvovrstnih
ii“ in „Eva“ MilniH
od iste tova ne.
4004
Kupujte svoje po-trobMineprlnail*
inserentih I
MIH............
Spomnite se CMD
.jBBOHaRffiicrr^naaac
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelj 'n urednik; RAD1VOJ RfcHAR v Mariboru.
STANKO DETELA v Mariboru.
S potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da je vsemogočni poklical preljubega in nepozabnega gospoda
JANEZA LOBNIKA
posestni 'a
po dolgem, hudem trpljenju in previdenega t tolažili sv. vere, v 72. letu njegove starosti, v nedeljo ob pol 23. uri v boljšo bodočnost.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 30. oktobra ob 16. uri iz hiše žalosti, Maribor, Betnavska cesta 73 na pokopališče v Radvanju.
Maribor, dne 29. oktobra 1934.
Žalujoča soproga in sorodniki.
Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik