Za tvojo reklamo pokliči Novi-Matajur 5B,ecco i progetti finanziati inBenecia Sono stati divulgati nei giorni scorsi gli elenchi dei progetti approvati e in parte finanziati dalla Regione tramite l’Obiettivo 5B dell’Unione europea. “E’ comune auspicio - secondo il Comitato di sorveglianza presieduto dall’assessore regionale Gottardo - che gli impegni di spesa pubblica, pari a quasi 210 miliardi, in grado di sviluppare investimenti per oltre 312 miliardi, costituiscano un importante e qualificato fattore di sviluppo per le aree interessate dall’Obiettivo”. Queste ultima sono una zona di pianura comprendente 23 comuni della provincia di Udine, e un’area montana nelle province di Udine e Pordenone, con 81 comuni. La prima zona comprende anche le Valli del Natisone. Scorrendo l’elenco risulta che quasi 4 miliardi sono andati a privati delle Valli che hanno richiesto un finanziamento per il recupero e la valorizzazione turistica dei borghi rurali (l’elenco dei beneficiari, ai quali è stato concesso un contributo massimo di 97 milioni, è stato pubblicato sul “Novi Matajur” del 19 febbraio). Alla stessa voce 500 milioni sono stati destinati al progetto della Comunità montana per la realizzazione di un parco urbano a S. Pietro al Natisone. Privati ed enti locali hanno avuto accesso a finanziamenti anche in altri settori. Per la valorizzazione di produzioni tipiche locali e la diversificazione agricola hanno ricevuto contributi Riccardo Macorig di Prepotto (17 milioni 960 mila lire per la realizzazione di un allevamento di caprini), Dorina Trusgna-ch di S. Leonardo (4 milioni 911 mila) per la recinzione di terreni agricoli ad uso pasco lo, Danilo Dorbolò di S. Pietro al Natisone (204 milioni 667 mila per la ricostruzione di un fabbricato per allevamento di equini), Luciano Floram di Pulfero (18 milio-ni 925 mila per la costruzio ne di un muro di sostegno e per attrezzature), Antonio, Romeo e Adriano Sibau di S. Leonardo (21 milioni 404 mila per l’automazione, l’alimentazione e la ventilazione di un allevamento cunicolo). segue a pagina 2 novi ‘ t‘ w. i. e tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 2IVb Legge 6621% Filiale di Udine TAXEPERgUF. 33100 Udine TASSA RISCOSSA ltaly St. 15 (905) Čedad, četrtek, 16. aprila 1998 Na Velikonočno nedeljo so bile prizadete občine Kobarid, Bovec in Tolmin Stališče potrjuje minister za evrospke zadeve Bavčar Učeja: Slovenija je za obstoječo kategorizacijo Nasce “Cividale giovani” Si chiama “Cividale giovani” ed è la neonata associazione che vuole mettere in primo piano, nella cittadina ducale ma non solo, i problemi dei giovani. Nel direttivo che è costituito da soci fondatori figurano anche tre valligiani, Stefano Cumer, Rita Glieli, Federico lussig (gli altri sono Caruso, Massimo Corsano, Cesare Costantini, Bruno Mollicone, Sandro Moschioni, Alberto Pelizzo e Omar Zornpic-chiatti). Un segnale per far capire che le proposte e le attese dei giovani interessano non solo Cividale, considerato che tra i progetti c'è quello di creare un ufficio “Informagiovani" per dare indicazioni sulle possibilità di studio e di lavoro. Tra i nomi spicca quello di Rita Giteli, che ha qualche anno più degli altri ma è insegnante e presidente del distretto scolastico di Cividale. A presiedere temporaneamente l'associazione, fino alla prima assemblea, sarà Corsano. Sono stati nominati anche i responsabili di alcuni specifici settori, segue a pagina 3 Assistenti, due equ sul territorio Sta diventando realtà la proposta, partita dalle assistenti sociali del Distretto socio-sanitario di Cividale, per la realizzazione di due equipe territoriali (una per il Cividalese e le Valli del Natisone, l’altra per il Manzanese) per l’assistenza sociale. Si tratta di un nuovo metodo organizzativo al cui capo è stata nominata, come responsabile, Gabriella Totolo. La nomina è stata deliberata dall’assemblea dei sindaci del distretto assieme a quelle delle coordinatrici delle due equipe, Donatella Lizzerò e Neiida Zalatel. In totale sono 11 le assistenti sociali impegnate, di cui 8 a ruolo e 3 a convenzione. Nella riunione dello scorso mese i sindaci hanno deciso però di sospendere le prestazioni domiciliari con personale a convenzione che venivano svolte nelle Valli del Natisone, giudicando sufficienti le prestazioni del personale di ruolo. Dovrà invece essere potenziata l’assistenza nel comune di Premariacco. Obmejni upravitelji Rezije, Barda, Tipane, Cente in vse gorske skupnosti Terskih dolin na naši strani; občin Bovec, Kobarid, Tolmin in tolminske upravne enote na slovenski strani meje so že odločno nastopili v javnosti s skupnim dokumentom, v katerem protestirajo zaradi namere italijanskih pristojnih organov, da prekategorizirajo mednarodni mejni pre- hod Učeja iz prve v drugo kategorijo. Njihova stališča sedaj podpira tudi minister za evropske zadeve Igor Bavčar. V pismu načelniku tolminske upravne enote Likarju, minister Bavčar namreč sporoča, da kot nacionalni koordinator programa Phare podpira ohranitev obstoječe kategorizacije mednarodnega mejnega prehoda Učeja. Projekt modernizacije ceste Zaga - Učeja, ki je Ze uspešno zaključen, poudarja slovenski minister, sta finančno podprli Evropska komisija s sredstvi programa Phare in država Slovenija z namenom, da se poveča pretok ljudi ter utrdi sodelovanje ljudi na obeh straneh meje. Glede na to, da so ti cilji v skladu s smernicami Evropske komisije, so se tudi s projektom obnovitve obmejne infrastrukture na mejnem prehodu Učeja, ki je sestavni del finančnega memoranduma programa Phare čezmejnega sodelovanja, strinjale Italija, Evropska komisija in Slovenija. V tej luči, dodaja minister Bavčar, se zdi nameravana prekategorizacija s strani Italije nerazumljiva, nepričakovana, in glede na število prehodov neutemeljena. S problemom so bili seznanjeni vsi pristojni slovenski ministri, začenši z ministrom Frlecem, ki se bojo prizadevali zato, da ne bi prišlo do prekatogiza-cije in da se problem ustrezno reši na bilateralni ravni. V nedeljo, 19. aprila Pohod prijateljstva na Svet Martin Zbirališče ob 8. v Hlasti Pohod po stezi mimo cerkvic sv. Lucije in sv. SinZiliha do cerkvice sv. Martina na vrhu istoimenskega hriba (pohod traja 3 ure in pol. Krajša varianta iz Prevala traja 45 minut) Po maši pašta za vse udeležence in družabno srečanje Planinska družina Benečije Telefon 0432/731190 Hud potres v Posočju Jakost potresnega sunka je dosegla 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici - Velika materialna škoda in ena človeška žrtev - Epicenter je bil nad Drežniškimi Ravnami v Krnskem pogorju Tla so se stresla pet minut pred trinajsto uro, ravno tedaj, ko je bila večina ljudi pri velikonočnem kosilu. Potres, ki je imel jakost 5,5 stopnje po Richterjevi Na fotografiji domačini na D rež n iški h Ravnah rešujejo iz poškodovanega poslopja kar se rešiti da lestvici, je tokrat močno prizadel Gornje Posočje, krepko pa ga je bilo občutiti tudi v naših obmejnih krajih, pa tudi še dlje, do Trsta, Ljubljane, Koroške in Veneta. Epicenter je bil kakih 18 kilometrov globoko v zemlji, na območju Drežni-ških Raven, nekje pod Kra-sjim vrhom v pogorju Krna. Prava sreča v nesreči je, da razen starejše osebe, ki jo je zadela srčna kap ni bilo smrtnih žrtev, materialna škoda pa je zelo velika. Prizadeti sta zlasti občini Bovec in Kobarid, največje razdejanje pa je v vaseh Drežniške ravne na Kobariškem in Kal - Koritnica na Bovškem. beri na stran 4 Četrtek, 16. aprila 1998 dalla prima pagina Nell’asse riguardante l’agriturismo Bruna Cudicio di Torneano ha ottenuto un contributo di 95 milioni 542 mila lire per la ristrutturazione di un edificio rurale per attività agrituristica. Nello stesso settore è stato interamente finanziato (340 milioni 895 mila) un progetto del Comune di Resia. Quest’ultima amministrazione ha ottenuto contributi anche nell’asse dei parchi naturali, in particolare per la “Malga Coot”. Per i centro servizi e per l’animazione economica a Resia sono stati finanziati la “Diamir” (20 milioni), Dino Madotto (un milione) e Sergio Madotto (2 milioni), a Torneano la “Ethon” (10 milioni 48 mila) ed al S. Pietro al Natisone la “B.i.g.” di Boris Mauro (50 milioni). Altri progetti sono stati approvati nel campo delle piccole e medie imprese e nell’artigianato, quasi tutti per l’acquisto di immobili, macchinari e attrezzature: E-lisabetta Beltrame di Resia (97 milioni 387 mila), “Vertikal” di Lusevera (97 milioni 387 mila), “Ethon” di Torreano (97 milioni 387 mi- 1 progetti finanziati dall’Ue al 31 dicembre 1997 Tutti i contributi dell’Obiettivo 5B la), cooperativa “Lavorare insieme - Delat ukop” di Resia (97 milioni 387 mila), “Elettro impianti” (97 milioni 387 mila), “Ecoforest” di Savogna (96 milioni 660 mila), “T & T” di S. Pietro al Natisone (97 milioni 387 mila), “La sgorbia” di S. Leonardo (84 milioni 785 mila), “Ude man” di Taipana (97 milioni 387 mila), “Corredig Gino & C.” di S. Pietro al Natisone (97 milioni 387 mila), “La piasentina” di Torreano (un milione 523 mila), “B.i.g.” di S. Pietro al Natisone (97 milioni 387 mila), Beniamino Di Lenardo di Resia (20 milioni 321 mila), impresa “Cramaro” di Taipana (86 milioni 282 mila), ditta “Geolinea” di Torreano (36 milioni 900 mila). Infine i contributi già noti per il Comune di Savogna, tramite la Comunità montana, che riguardano la rinaturalizzazione delle aree di Ce-pletischis (246 milioni 346 mila) e del Matajur (235 milioni 711 mila). Anche per il turismo tematico sono stati finanziati i Comuni di Gri-macco e Pulfero (rispettivamente 280 milioni e 417 milioni), sempre attraverso la Comunità montana, oltre che di Lusevera e Taipana. J Sarà il candidato della coalizione a Cividale L’Ulivo sceglie Pelizzo L’Ulivo di Cividale ha scelto: sarà Guglielmo Pelizzo, 32 anni, avvocato, figlio del presidente della Provincia e nipote dell’omonimo senatore, a guidare la lista che si presenterà alle elezioni comunali del 14 giugno. Contro di lui si schiereranno il Polo (candidato Giuseppe Pascolini) la Lega Nord e forse una lista civica di centro-sinistra. Pisnxo iz Kima Stojan Spetič Kdo ne pozna llone Staller, plavolase madžarske pornoigralke, ki ji je pred desetimi leti uspelo celo priti v parlament? “Cicciolina” se je v določenem trenutku umaknila v privatno življenje, zadnje Case pa se ponavlja predvsem tedaj, ko brani svoje materinske pravice. Ko je bila namreC še na višku svoje kariere in so njene porno-ka-sete prodajali na vsakem vogalu, je Ilona spoznala ameriškega “umetnika” Jeffa Koonsa, ki je zase trdil, da je naslednik Andyia Warhola. Na beneški Bienali je prikazal plastično kiparsko kompozicijo v naravni velikosti: upodobil je sebe in Ilono med ljubljenjem. Koons in Stallerjeva sta se poročila na Madžarskem, v družinskem okolju. V zakonu se jima je rodil sinCek Ludwig. Ko sta se kmalu potem razšla, se je med njima pričela zolCna pravda o tem, komu naj sin- Cek pripada. Prvič je ameriško sodišCe razsodilo, da pripada oCetu Koonsu, ker je paC drža-vljan ZDA in torej vreden večjega spoštovanja kot državljanka majhne srednjeevropske države, ki je vrhu vsega pornoigralka, takoreroC vlačuga. Potem se je obrnilo. Sina je dobila Ilona in ga pripeljala s seboj v Italijo, a ne dokončno, kajti moz se je spet pritožil. Tokrat na italijansko sodišče, ki je pred kratkim sklenilo, da pripada mali Ludwig očetu. Ilona Staller se je pritožila in sedaj trepetaje Čaka na izid pravde. Zanimiva, oziroma škandalozna je motivacija, na osnovi katere je sodišCe odredilo odvzem otroka materi. Ne gre za moralne aspekte. Tudi Koons je po svoje “porno-graf”. Razlika je kvečjemu v tem, da je Stallerjeva prenehala s snemanjem filmov. A tudi sicer, gorje, Ce bi pravico do materinstva določali na osnovi spolne morale staršev. To je bilo jasno tudi italijaskim sodnikom, ki so raje vzeli v poštev poročilo psihologa, dr. Marise To- gliatti Malagoli, za katero je otrok po materini krivdi handikapiran, ker se dobro izraza v madžarščini, prav tako v angleščini, ne pozna pa italijanščine. Za psihologinjo je to dokaz, da mati ni skrbela za družbeno vključitev otroka, saj mu je poskrbela madžarske varuške in ga naučila jezika, ki ga itak v Evropi skoraj nihče ne razume. Pa smo tam. Argument o manj vreden jeziku poznamo, kajne? In nic ni de, Ce je to za otroka materin jezik! Ameriški oce ali italijanska varuška bi paC otroka “spreobrnila” in “poveličala”, ker bi ga iz pohotnega okolja nemoralne matere spravila v. okvir visokih civilizacij... Dr. Marisa Malagoli je mlajša sestra delavca iz Modene, ki ga je ubila Scelbova policije v petdesetih letih. Generalni sekretar KPI Paimiro Togliatti, ki je ravno tedaj ustvarjal novo družino z Nilde lotti, je deklico vzel k sebi in jo poh-Ceril. Najbrž jo je obvaroval revščine, ki ji je bna usojena kot Sirota, ki je pa zaščitil pred virusom narodnostne vzvišenosti in tihega rasizma, ki se kaj rad pojavi tudi v do-bromislecem okolju demokratičnega izobraZenstva. V Sloveniji se tiho uveljavlja strankokracija Strankokracija, pretirana prevlada strank nad drugimi družbenimi sredinami, naj bi kvarno pogojevala razvoj Slovenije. To je jasno in brez ovinkov, zaradi Cesar je bil deležen večkratnih vmesnih aplavzov, povedal predsednik republike Slovenije Milan KuCan na srečanju v Portorožu, kjer so se na povabilo Združenja Manager zbrali najpomembnejši slovenski direktorji gospodarskih sredin. Le-ti so oCitno z odobravanjem sledili poldrugo uro trajajočemu nastopu prvega moža Slovenije. “Strankokracija se uveljavlja tiho, a dovolj vztrajno in brezobzirno”, je naglasil predsednik in nadaljeval: “Mislim na model delitve oblasti, služb, denarja, nadzornih svetov, bank, javnih zavodov, diplomacije, pravosodnih ustanov in novinarjev, osvajanja pozicij v državnem, gospodarskem in javnem Življenju po strankarskih merilih, pri Čemer so pri izbiri ljudi strokovna merila sposobnosti in uspešnosti opuščena ali imajo podrejeno veljavo. Ni prav, da je prva javna funkcija, ki jo nekdo opravlja, že poloZaj ministra”, je svoj «j'accuse» iz obmorskega centra v smeri Ljubljane poslal Milan KuCan. Težke in odloCne besede predsednika so naletele na odobravanje menadZerjev in direktorjev, ki so ugotovili, da ocene slovenskega gospodarskega zdravja počasi in nevarno padajo in da prednost najbolje ocenjene države v tranziciji kopni kot sneg pod močnimi sončnimi žarki. Kako iz zagate? Rešitve ni na dlani, so ugotovili v Portorožu, in dodali, da bo pot do potrebnega družbenega in političnega soglasja še zelo dolga. V svojem nastopu je Milan Kučan predsednik KuCan ugotovil, kako analize kažejo, da v primerjavi z drugimi državami EZ Slovenija zaostaja v varčevanju, ekonomski produktivnosti, v kapitalu in učinkovitosti naložb. Razvoj slovenske ekonomije torej potrebuje takojšnja in učinkovita zdravila, ki jih je predsednik evidentiral s tem, da je treba postati družba kakovosti in odličnosti, majhnih in srednjih podjetij vključenih v globalni trg, da se je treba zavzeti za socialno stabilnost in da je treba bolj verjeti v druge in se zato odpreti v svet. Nobenih nacional-zapr-tih teorij in evroskeptici-zmov torej, saj bodo drugače evropske dinamike postavile Slovenijo na obrobje in tu bo tudi ostala z visoko ceno, ki jo bo treba placati za takšen položaj. To pa ne pomeni odreci se lastni identiteti. O tem je KuCan takole povedal: "Slovenija bo ostala slovenska, Ce bo politika skupaj z gospodarstvom znala podpreti šolstvo in kulturo, kjer bo vedno bolje tistemu, ki v tekmi zmaguje in v katerem ne bo nihče obležal v jarku, ce bo omagal”, (r.p.) Esercitazione trilaterale a Venzone Impeachment due Janez Drnovšek è alla guida del terzo governo sloveno e per la seconda volta è al centro di una procedura di impeachement. L’iter è partito su i-niziativa del partito social-democratico. Se il parlamento esprimerà parere favorevole, la Corte costituzionale dovrà verificare la costituzionalità e la legalità degli atti del presidente del consiglio. Drnovšek era al corrente dell’accordo sloveno -israeliano, sottoscritto dai rispettivi responsabili dei servizi segreti, accusano i socialdemocratici. Trattandosi di un atto internazionale il parlamento avrebbe dovuto esserne a conoscenza e ratificarlo. Accuse prive di fondamento, replica imperturbabile Drnovšek. Trilog 98 É questo il nome dell’esercitazione militare che vede impegnati insieme per la prima volta militari specializzati italiani, sloveni ed ungheresi. L’esercitazione si svolge dal 14 al 24 aprile nell’area del Friuli orientale tra Venzone ed Osoppo. Vi partecipano 220 ufficiali e sottufficiali italiani, 33 sloveni e 53 ungheresi e servirà per verificare tra l’altro l’adeguamento degli eserciti sloveno ed ungherese agli stan-dards della Nato. In quest’occasione si incontreranno anche i ministri della difesa di Italia, Slovenia e Ungheria per firmare l’accordo di costituzione della brigata inter- nazionale, denominata MTF (Multinational Land Force). La brigata avrà la propria sede a Udine presso il comando della brigata Julia. Approvato il bilancio La settimana scorsa il parlamento sloveno ha votato la legge finanziaria per il 1998. Le entrate previste ammontano a 841,2 miliardi di talleri, le uscite invece a 870,5 miliardi, con un disavanzo quindi di 29,3 miliardi.Tra le priorità ci sono anche per l’esercizio di quest’anno la costruzione delle autostrade ed i trasferimenti di risorse ai comuni. In vista dalla Bosnia Il presidente della presidenza della Bosnia - Erzegovina Ilja Izetbegovič è stato nei giorni scorsi in visita a Lubiana. É stata questa l’occasione da parte sua per ringraziare la Slovenia per l’appoggio politico all’indipendenza ed alla sovranità della Bosnia -Erzegovina, ma anche per gli aiuti umanitari ai profughi. L’incontro è servito anche per affrontare argomenti di interesse bilaterale. Da parte bosniaca è stata sottolineata la questione dell’equilibrio degli scambi commerciali e soprattutto quella dei risparmiatori bosniaci della Ljubljanska banka spa Sarajevo. Da parte slovena in primo piano gli accordi bilaterali come base per la cooperazione economica, l’eredità dell’ex Jgoslavia e la situazione del Kossovo. četrtek, 16. aprila 1998 Sei cori si esibiranno domenica 26 aprile Il canto corale a Villanova La chiesa di San Floriano di Villanova delle Grotte, rinata a nuova vita l’anno scorso, dopo essere stata distrutta dal terremoto del 1976, ospiterà domenica 26 aprile una manifestazione corale di grande interesse. Ancora una volta toccherà infatti il comune di Luseve-ra la rassegna corale Primorska poje - il Litorale canta che si ripete in diversi centri della fascia confinaria in Slovenia e nella nostra regione ormai da 29 anni. Quest’anno sono ben 27 i concerti in programma e 157 i cori partecipanti. E proprio in questo confronto e scambio, nel segno del rispetto reciproco e dell’attenzione per l’altro, ma soprattutto dell’amore per il canto e per la propria tradizione culturale sta il significato di questa fortunata manifestazione che ha contribuito anche in anni lontani a dissipare le diffidenze e le tensioni sul confine. Da rassegna corale la Primorska poje si è trasformata nel corso degli anni in un vero e proprio movimento che coltiva l’amicizia e l’attaccamento alle più autentiche tradizioni popolari. Ed è bello che proprio da noi, nella Val Canale, ci sia una stretta di mano, una felice confluenza con l’analoga manifestazione Koroška poje che abbraccia la Carinzia e la Slovenia settentrionale. Ma torniamo a Villanova ed alla sua bella chiesa. La scelta è stata felice perchè la cornice è ideale e dobbiamo essere grati al parroco don Renzo per l’ospitalità che concede. Ma è stata anche una scelta obbligata perchè in tutto il comune non esistono spazi a-deguati a manifestazioni culturali se si esclude il centro Lemgo che però ha una capienza molto ridotta. La manifestazione, organizzata dall’Unione circoli culturali sloveni in collaborazione con il Centro di ricerche culturali di Lu-severa e Micottis e con il patrocinio della Comunità montana Valli del Torre, a-vrà inizio alle ore 17. Si esibiranno nell’ordine il coro Zora di Kostanjevica sul Carso, diretto da Karlo Godnič; il coro Sveti Peter diretto da Danjel Gr-bac; il coro Rado Simonitti di Casteldobra diretto da Rozina Konjedic; il coro femminile Ivan Grbec di Trieste diretto da Ksenija Kos; il gruppo vocale Sotočje di Selo, guidato da Rok Bavčar ed infine il coro Podgora di Piedimonte presso Gorizia diretto da Mirko Špacapan. Nasce “Cividale giovani” dalla prima pagina Sono Moschioni (cultura, sport e istituzioni), lussi g (lavoro), Pelizzo (musica), Caruso (scuola e informazione). “Cividale giovani", si legge nei primi punti dello statuto, si propone “come agenzia culturale in ambito cittadino che si occupa di temi e problemi relativi alla condizione giovanile, senza precludere la possibilità di estendere il proprio campo di interesse a tutti i maggiori problemi sociali, cittadini e non”. I-noltre intende “cercare un rapporto di collaborazione e confronto con tutti i soggetti sociali che incidono sulla condizione dei giovani" e “promuovere una cultura di pace e cooperazione tra i popoli mediante la realizzazione di iniziative idonee". 3 16. in 17. aprila v nekdanjem Narodnem domu Posvet dnevnikov manjšin v Trstu Obstoj dnevnega časopisa, ki odraža neko manjšinsko skupnost, pravzaprav skozi katerega se življenje in “kri” te skupnosti vsakodnevno pretaka, je eden od najbolj prepričljivih in evidentnih znakov življenjskosti in trdoživosti neke manjšine. In prav manjšinski dnevniki so od danes v središču pozornosti na pomembnem vseevropskem srečanju, ki sta ga priredila v Trstu Primorski dnevnik in Slovenski raziskovalni inštitut. Posvet bo danes četrtek 16. in jutri v petek 17. aprila v prostorih Visoke šole za tuje jezike, v nekdanjem Narodnem domu. Ponuja se kot dobra priložnost za soočanje med dnevniki, ki so nastali in delujejo v zelo različnih situacijah, kot recimo naš Primorski dnevnik, ki se iz leta v leto bori za preživetje ali pa katalonski El Periodico de Catalunya, ki ga vsak dan bere skoraj milijon Kataloncev. Srečanje bo za nepoznavalca sploh priložnost, da se seznani z izredno pisano in bogato stvarnostjo, saj je v Evropi veliko manjšinskih dnevnikov z zelo različnimi značilnostmi. Svoj dnevnik Egunkaria imajo tudi Baski, Srbske Nowiny je glasilo Lužških Srbov, ki živijo na območju bivše nemške demokratične republike in ga ustavrja 6 novinarjev. Svoje glasilo Rilindija so imeli tudi Albanci na Kossovu , a so ga leta 1990 srbske oblasti Ancora cinema al Ristori Continua con la proiezione del film di Nanni Moretti “Aprile”, questa sera alle 21, la rassegna cinematografica del Ristori di Cividale, in programma ogni giovedì fino al'7 maggio. Le proiezioni, organizzate dal Comune di Cividale assieme alla società Transmedia, proseguiranno il 23 aprile con il film di Joe Dante “La seconda guerra civile americana”. Quindi, il 30 aprile, sarà la volta di “Jackie Brown” di Quentin Tarantino che sarà replicato anche venerdì primo maggio, alle 17 ed alle 21. Chiuderà la rassegna il film “L.A. Confidential” di Curtis Hanson. Lezioni-concerto a Cividale per cinque domeniche Dal 19 aprile appuntamento nella sala della Società operaia Domenica 19 aprile, alle 18, nella sala Somsi di Cividale inizia il terzo ciclo di lezioni-concerto organizzato dalla sezione musicale della Società operaia su incarico del Comune di Cividale con la collaborazione dell’Associazione per lo sviluppo degli studi storici e artistici cividalesi. La manifestazione, che proseguirà a cadenza settimanale nelle domenica fino al 17 maggio, è stata riproposta dal commissario straordinario Colli in quanto particolarmente significativa per qualità ed intenti. Essa si propone di avere un carattere didattico e formativo per il pubblico di appassionati di Cividale e dintor- ni, precedendo volutamente gli appuntamenti abituali (i Concerti di primavera, il Mittelfest ed i concerti dei Corsi intemazionali di perfezionamento). I temi delle lezioni hanno preso spunto, come gli anni scorsi, da ricorrenze e celebrazioni - il centenario della nascita di Gershwin con il pianista Giuseppe Bruno il 3 maggio, il bicentenario della nascita di Chopin con il pianista Andrea Rudi il 17 maggio -, da collegamenti con la letteratura o altre arti - il capitolo del “Doctor Faust” di Thomas Mann dedicato alla sonata op.l 11 di Beethoven trattato dal pianista Massimiliano Ferrati -, da /Pimorsk iMour^aa:?si sol ._$IV1BHA »BIKA / SEDEMNAJST UR PO IZTEKÙ POGAJALSKI Končno mir v l 1 Snrxn7i im knnf'i tfc> sknrni trirleivzttatnn rirtn\rfinnckn. u^inn r ukinile in zasedle prostore, od leta 1992 izhaja pa v Zurichu. Srečanje se bo s pozdravi oblasti začel v četrtek ob 9.30. uri. Ob 11.30. uri pa bojo na vrsti uvodna poročila, ki jih bodo podali Anna Maria Muoio iz urada za informiranje pri vladi, Ned Thoma Mercator Media, Davide Zaffi, delovna skupnost Alpe Adria in Emidio Sussi. V popoldanskih urah je v programu predstavitev švedskih dnevnikov na Finskem in dnevnikov v katalonskem jeziku. Prvi dan bo sklenil s svojim koncertom Tržaški oktet. V petek zjutraj pridejo na vrsto La voce del popolo, Estonija, Uj Szo, Rilin-dja in Bota Sot. Nakar se bo srečanje tako v dopol-dnaskem kot v popoldanskem delu nadaljevalo po delovnih skupinah. Od 17. do 18.30. ure bo plenarno zasednaje, na katerem bodo podana poročila delovnih skupin. V petek zvečer se bodo predstavniki manjšinskih dnevnikov srečali tudi s predstavniki organizacij slovenske manjšine v F-JK. Cari v Špetru V soboto 18. aprila nas vabi Beneška galerija v Špetru na prijetno in izvirno srečanje z cigansko ustvarjalnostjo. Ob 19. uri bo otvoritev razstave ciganskega slikarja, pripadnika etnične skupine Sinti, Olimpia Carija. V Špetru se bo Čari predstavil s slikami na steklu v svojstvenem naivnem slogu. Srečanje s tem umentikom se nam obeta kar se da zanimivo, ker gre za zelo ustvarjalnega človeka, ki se ukvarja tudi s pisano besedo, z literarnim ustvarjanjem, obenem pa ljubosumno goji ljudsko izročilo svojega naroda. Na sobotni otvoritvi bo Cari tudi zaigral in zapel nekaj pesmi iz pristne ciganske tradicije. autori particolarmente di moda o da tematiche spesso presenti nei programmi concertistici - il tango colto di Astor Piazzolla il 26 a-prile con Carla Agostinello al piano e Massimiliano Pitocco al bandoneon e l’interpretazione della musica antica il 19 aprile, con l’ensemble di musica barocca “Il fabbro Armonioso”. Il primo appuntamento, domenica, verterà sulla rivoluzione interpretativa nella musica antica, iniziata dopo la metà del nostro secolo e sulle sue conseguenze, con esemplificazioni tratte da Vivaldi, Tele-mann, Lecleir, ecc. L’ingresso per tutte le lezioni-concerto è libero. Volarič a Su iniziativa del circolo culturale Ivan Trinko di Cividale e della Beneška galerija di San Pietro, del Goriški muzej e del comune di Caporetto si terrà nei locali del Centro civico in Borgo di Ponte di Cividale una personale di Miloš Volarič. Si tratta di un’ampia mostra retrospettiva dell’artista che verrà i-naugurata martedì 21 a-prile alle ore 19. Alla vernice parteciperà anche il coro maschile Matajur di Cle-nia diretto da Davide Clodig, mentre Fabio Devetak dirigerà il gruppo da camera della Glasbena šola - Scuola di musica di San Pietro al Natisone. La mostra sarà aperta fino al 6 maggio o-gni giorno, dalle 16 alle 19. Va aggiunto che in questo contesto verrano organizzate anche due serate dedicate alla poesia, la prima riguarda le Valli del Natisone e si terrà mercoledì 29 aprile alle ore 19, il 6 maggio alla stessa ora sarà invece la volta della produzione poetica del Tolminese. Četrtek, 16. aprila 1998 ZELENI LISTI da jih bo treba rušiti. V žalostnem stanju so tudi mnogi hlevi, skednji in seniki, kar je za mala gorska kmetijska posestva hud udarec. Mnogo hiš je bilo popravljenih še pred nedavnim, tako da so Drežniške Ravne pred potresom dajale urejen in gostoljuben videz. Na nekaterih kmetijah je uspeval kmečki turizem, kar je potrjevalo voljo domačinov, da si uredijo življenje v domačem kraju. Bo to sedaj še mogoče? Domačini so ob nesreči reagirali dostojanstveno in se niso vdali v usodo. Takoj so si zavihali rokave ter ob pomoči gasilcev in ekip civilne zaščite so opravili najnujnejša možna opravila in organizirali zasilno življenje v emergenčnih pogojih. Oni so svoje pripravljeni storiti in ni žrtve, ki bi zanje bila prevelika. Svoje pa mora po njihovi oceni storiti tudi slovenska država in to brez zapostavljanja gorskih krajev, kot se to rado dogaja. Ljudje so se pritoževali nad nekaterimi novinarji, ki so v svojih reportažah o potresu dajali prednost Bovcu in Bohinju, ki so znani turistični centri, pozabili pa so na gorske vasi, v katerih je potres naredil največ škode. Domačini niso kar tako pripravljeni zapustiti svojih vasi, čeprav se trenutno zemlja še trese. Spanje jim je zagotovljeno na varnem, podnevi pa se vračajo in skušajo iz hiš reševati opremo in drugo imetje. Pripravljeni so ostati, a to bodo zmogli le, če jim bo vlada z ugodnimi krediti in drugimi sredstvi pripravljena pomagati. (D.U.) na za pokojnim poteši), ponovno zaživimo v prepričanju, da smo neomejeni gospodarji narave in lastnega življenja. Življenje brez prastarega strahu pa ni modro, ker nas sili v dejanja, ki ranijo naravo, slednja pa se bo prej ali slej maščevala. Potresi, poplave in bolezni so dogodki, ki na brutalen način spremenijo tok našega bivanja. Upravičeno se jih bojimo. Neupravičeno pa se ne bojimo naših posegov, ki korenito spreminjajo obličje zemlje, ki onesnažujejo zrak in ustvarjajo nezdrave živi jenske pogoje. Posledice naših dejanj so lahko hujše od potresov in nedvomno pripomorejo k množčnju nekaterih bolezni. Potres nas spomni, da nam narava ni povsem na razpolago in da je ne moremo vedno obvladati. Ponižnejši odnos do narave pa bi bil nujen, tudi ko narava miruje in jo napadamo mi z našo neomejeno vero v rast in napredek. Likar: “Pomoč od vsepovsod” Načelnik tolminske Upravne enote Zdravko Likar ima s potresom polne roke dela. Dobiva desetine telefonskih klicev od vsepovsod, mnogo pa tudi iz obmejnih krajev naše dežele. Solidarnost in pomoč so med drugimi ponudile občine Tipana, Rezija, Bardo, Gorski skupnosti Terskih in Nadiških dolin, oglasili pa so se tudi iz občine Zop-pola pri Pordenonu in italijanskega konzulata v Kopru. Očitno sta solidarnost Slovenije in še zlasti zavzetost Tolmincev ob nekdanjem potresu v Furlaniji pustili globoko sled. ”Sreča v nesreči je, da je bil epicenter potresa v globini 18 kilometrov, drugače bi lahko bile posledice še veliko hujše“, pravi Likar in ocenjuje, da je položaj po zaslugi domačinov in pristojnih organov civilne zaščite pod nadzorom. Likar računa na ustrezen interventni zakon, ki ga bo parlamentu predlagala slovenska vlada, kajti za učinkovite sanacijske posege je potrebnih veliko več sredstev od tistih, s katerimi za te namene trenutno razpolaga republiški proračun. Likar se je v sredo skupno z Zupani Bovca, Kobarida in Tolmina sestal z republiškim sekretarjem ministrstva za okolje Dušanom Blaganjetom, da se koordinirano načrtuje hitra rekonstrukcija. Slovenska vlada se je na torkovi seji seznanila z informacijo o posledicah potresa, za katere je še v teku preverjanje na prizadetih območjih in popisovanje poškodovanih objektov. Treba bo sanirati ali na no- dodeljevala bodisi v obliki nepovratnih sredstev, kot v obliki ugodnih kreditov. Vlada je tudi sprejela sklep, da bodo intervencije usklajene med pristojnimi ministrstvi in sprejete v dogovoru s predstavniki prizadetih občin. Izkazalo se je, da je materialna škoda, ki jo je prizadejal potres bistveno večja od tega, kar je izgledalo v prvih trenutkih. Potresno valovanje je seglo tudi v občino Tolmin, škoda pa je nastala tudi v Bohinju, kjer je s streh padlo nekaj desetin dimnikov, velika škoda je nastala na nekaterih hotelih, kakih sto metrov bohinjske obale pa se je z drevjem vred pogreznilo v jezero. Kot rečeno je najhujša škoda na Bovškem in Kobariškem, kjer je bilo veliko število hiš prizadetih v tolikšni meri, da jih bo treba zrušiti. Okvare so nastale tudi na vodovodnih in cestnih omrežjih, poškodovani pa so tudi sakralni objekti. Se zlasti sta prizadeti na Bovškem vas Kal - Koritnica, na kobariškem pa vas Dre-žniške Ravne, ki se nahaja na neposrednem območju epicentra potresa. Zelo hitro je na prizadetih krajih stekla pomoč, ki so jo koordinirali upravni organi ter republiški in krajevni štabi civilne zaščite. In ker nesreča nikoli ne pride sama, je bilo tudi vreme še v dnevih po potresu prav zimsko, s snegom in dežjem, ki ga ni hotelo biti konca. Takoj po potresu je svojo pomoč in solidarnost prizadetemu Posočju ponudila tudi naša Dežela, ki je aktivirala organe civilne zaščite FJK. Po glavnem nedeljskem potresnem sunku so seizmografi zabeležili še več kot sto manjših, ki pa niso povzročili dodatne škode. Dva dni po potresu smo na Kobariškem obiskali vas Drežniške Ravne, ki se nahaja ravno v območju epicentra. Najprej smo šli skozi Drežnico, ki je potresni sunek še kar zdržala, čeprav je tu pa tam videti porušene zidove in razpoke na hišah. Soditi po videzu razpok je sicer zelo varljivo, kajti hiša lahko izgleda skoraj cela in relativno malo poškodovana, lahko pa se zgodi, da je razpoka za trdnost hiše usodna in jo je treba po strokovnem pregledu porušiti. Kljub nesreči velika volja do hitre obnove Drežniške Ravne so med najbolj poškodovanimi naselji vo zgraditi nekaj sto stanovanjskih in gospodarskih objektov in vlada se je obvezala, da bo ob koncu podrobnega popisa škode predlagala parlamentu sprejem zakona, ki bo vseboval tudi ustrezna finančna sredstva. Ta se bodo Vendar je bilo pravo sliko razdejanja videti šele kilometer dalje, v Drežniških Ravnah. Nepoškodovanih Tukaj na levi hiš tam praktično ni, nekaj in zgoraj težko starejših se je delno sesulo, poškodovane hiše toda kar jih je pokoncu, je v Drežniških Ravnah večji del tako razmajanih, Nismo gospodarji narave Potres nas s svojo strahovito moCjo in grozo vsakokrat opozori, da se narava ne pusti povsem udomačiti. Malo je dogoktov pred katerimi smo ljudje tako nemočni, kot je potres. Kdor je doživel potres, ali pa opazuje televizijske posnetke s potresnih območji, vidi prastar človekov obup in strah, ki je od nekdaj spremljal ljudi v trenutkih, ko je narava pokazala svoje kruto lice. Sodobna znanost in tehnika nam omogočata, da se obvarujemo pred mnogimi naravnimi ujmami in katastrofami. Konec koncev lahko gradimo tudi protipotresne hiše, ki se ne zrušijo med močnimi sun- ki. Strah pa ostane.. Kdor je doživel bombne napade in potres pravi, da te je veliko bolj strah pred potresom kot pred bombami. Ko se zemlja neustavljivo trese, nas obda prastar občutek nemoči pred naravnimi silami. V tem strahu se izkažemo kot naravna bitja in izgubimo občutek, da lahko naravo povsem obvladamo. Kljub tehniki in znanosti nismo vsemogočni. Zal se moderni ljudje spomnimo na omejenost lastne moči, ko se z nami dogodi najusodneje : ob potresu ali ob neozdravljivi bolezni. Ko se zemlja pomiri in se bolezen oddalji (tudi tako, da se boleči- Topoluove: parvi krat za Marka četrtek, 16. aprila 1998 “Nu , Marco, ugasni tojo parvo kandelco, ti pokažem ist, kakuo se nardi, sa’ v mojih osam liet življenja, sam jih že tarkaj ugasnu!” Takuo pravi Simone bratra-cu Marcu, ki zadnje dni februarja je dopuno parvo lieto življenja. Bratraca živta v Topolu-ovem an sta otroka od Lucie Trusgnach - Furjanove iz tele vasi an od Silvana Guion - Muhorelove druži- ne iz Gorenjega Marsina. Tjah njim se je parstavla še kužina Sonia. Malemu Marcu, ki pa takuo ki nam kaže fotografija se ries dobro runa, Simonu, ki zna pru lepuo gost na ra-moniko čeglih je šele an puobič, željo vse narbuojše mama Lucia, tata Silvano, noni Remigio an Rosina, vsa žlahta an parjatelji. Vse narbuojše tudi So-nij. Naši zlati noviti gor v Belgiji Ida Del Zotto iz Mečane Od četartka “Hobby šport an prosti čas” Ka’ nam je všeč dielat v našem prostem času? Smo Sigurni, de vič ku kaj-šan od vas bi odguoriu: duo ima kiek cajta samuo za se? Današnje življenje, je pru ries, nam pusti le malo cajta za dielat, kar bi nam bluo narbuj ušeč. Tuole pa nie pm an kajšan krat bi bluo an pametno, de bi na vidli diela, ki nas čaka doma, potlè, ki se vamemo od fabrike, od uficiha al pa od kajšnega drugega diela. Je pa tudi ries, de čeglih se vsi jočemo, de imamo malo prostega časa, je ni-mar vič takih, ki jim je všeč dielat kiek posebnega namest kjufiet tan doma, kar dielo nas ne partiska: hodit po gorah, se vozit z bičikleto, iti v bazen plavat, pre-bierat, ... Za vse tiste, ki željo preživiet lepuo tiste par ure fraj, bo v Vidmu “Hobby, šport an prosti čas”. Se začne v četartak 23. an puode napri do pandiejka 27. obrila. Vsega bo 320 razstavljaucu z Italije an drugih držav, predvsem iz Avstrije an Slovenije. Ka’ bomo mogli videt? Vse kar je hnucu za prosti čas: od bičiklet do fotografskih aparatu, od obli-ek za razne športe do idej za izlete an potovanja po svietu. Petdeset liet od tega Ida Del Zotto iz Mečane an Ilo lussa iz Petjaga sta Sla v Belgijo, petdeset liet od tega sta se tudi oženila. An na 28. marca lietos sta lepuo praznovala obadvie oblietnice. Praznovanje je bluo gor v Belgiji, kjer Ida an Ilo živta že tarkaj cajta. Okuole njih so se za telo lepo parložnost zbral njih te dragi, v parvi varsti hči Mariarosa, sin Ezio, navuodi an pranavuodi. Sestre an brati, an vsa žlahta tle doma, jim želijo vse narbuojše manjku Se za druzih... petdeset liet! An za none velikonočno ice iz čokolade Praznik v Ažli V nediejo 26. aprila bo v Ažli lepuo an veselo, saj bojo imieli parvo sveto obhajilo. MaSa bo ob 10.30. uri zjutra. Po masi bo pa inauguracjon, odpartje postrojenega faruža v Ažli. Miesac maj, ki je posvečen Materi božji, ga v Spietarski fari začnejo pa z romanjem na Staro goro, ki bo v petak 1. maja. MaSa bo ob 10. uri. Mesnica Meskotesa Kobarid pri muzeju - Tel 00386-65-85070 Vabimo vas v mesnico in delikateso z bogato ponudbo: ♦ Mesa mladih-domačih živali Carne genuina e nostrana ♦ Mesa za žar - Carne per grigliate Čevapčiči, ražnici, hamburgeri, domače klobase ♦ Meso je dobre kvalitete in dobro očiščeno Carne di buona qualità e senza grassi * Ugodne cene * Dobra postrežba * Odprto vsak dan, tudi nedelja! «»Vljudno vabljeni Pri nakupu nad 60.000 lir dobite darilo Bovec "Luieo PETROL Kobarid PETROL Paš duo so tele žene an zaki so se nastavle pred našo fotografsko makino, se bo kajšan vprašu. Pravca je šimpatik an vam jo radi povemo. Pred Velikonočjo ko drugod je tudi v Mirellini butigi na Hlocju bila loteri- ja za velikonočno jajce. Bi-ljeti so hitro šli, saj je bluo ice iz čokolade zaries veliko: pezalo je 9 kilu. Ta pravo številko je ve-brala Sonia Gariup - Znida-rjova iz Sevca, ki je udobi-la vse tele kile dobruote. An Sonja kaj je naredila? Zeliela ga je šenkat an nje misu je hitro šla na tiste te stare, ki jih je zapoznala v špietarskem rikoverje, kjer je nieki cajta diela. An takuo je tudi nardila. De so bili vsi veseli, še buj ko čokolade tele “sladke” misli, se lepuo vidi an na teli sliki, čeglih je malo luči. Od veseja pride an voja se škercat, takuo adna od telih špietarskih non se je pru “obliekla” v tolo velikonočno ice, kar nam daje tudi to pravo miero, kakuo je bluo veliko. A\P jih prave... Dva marešjala, na Veliko Nuoč zjutra, sta se poguarjala gor mez neumnost od nijh kara-birtierju. - Ist imam te narbuj neumne karabinieije na sviete, jau te parvi ma-rešjal. - Ne, sem siguran, de ist jih imam buj neumne ku ti, jau te drugi- - Tuole ni mogoče, zdaj ti dokažem! Puj tle, je poklicu adnega karabinierja an mu jau: - Darži tel taužint lir, kupi ’no kozico an nesi jo na duom moji ženi. - Grem subit, go-spuod marešjal! - A si videu, kolega, kuo je neuman muoj karabinier. Z adnim ta-užintam je šu kupavat ’no celo kozico! - Tuole nie nič, je jau te drugi marešjal, zdaj ti dokažem, de moji so buj neumni, ku toji! Puj tle, je poklicu adnega karabinierja an mu jau: - Bieš na muoj duom gledat, če sem ist doma! - Grem subit, go-spuod marešjal! - A si videu kolega, kuo je neuman muoj karabinier, je šu gledat če sem doma četudi meje videu tle! Po pot, tista dva karabinierja sta se srečala. - A si videu, jau te parvi, kuo so šleutasti naši višji! Muoj mi je dau an taužint lir za kupit ’no kozico, an na vie, de na Veliko Nuoč so zaparte use butige! - Pomisli pa muoj, jau te drug karabinier, ki me je pošju na njega duom gledat, če je on doma, četudi je imeu tam pred njim na pisalni mizi telefon. Namest me mene pošjat, ka’ ni mu telefonat an popra-šat če je doma?!?! 0 0 ELLE immob di IUSSIG LUCIO S. PIETRO AL NATISONE (UD) Via Azzida, 82 - Tel. 0432/727819 VENDITE AFFITTANZE Si eseguono stime gratuite novi matajur Četrtek, 16. aprila 1998 Una ricostruzione degli itinerari delle vie consolari Le principali strade romane Minimatajur Per una descrizione della rete delle principali strade romane farò ancora riferimento al nostro Giacomo Filiasi: egli ci darà una immagine della struttura viaria della Venezia sulla base delle sue conoscenze, nel 1796v e noi ci prenderemo la soddisfazione di aggiornarlo e, senza offesa, correggerlo. Quanto peso avrà questa piccola esegesi dell’opera dell’autore delle “Memorie storiche de’ Veneti”, lo dirà il lettore. Filiasi si appoggia sulla Tavola Peutingeriana (come fame a meno?) e, anche lui, la aggiorna e la corregge. Sentiamo il Filiasi in una sua nota a pie’ pagina: «Diversi itineraij Romani ci restano, ma carte, o mappe nò, fuorché la così detta tavola di Peuntigero nome di colui che primo ebbela in possesso. Pare che essa però marchi se non che le vie di posta noi diressimo, cioè quelle, dove stavano le Mansioni, e Mutazioni. Ne tralascia perciò diverse quantunque famose. La tavola vuoisi de’ tempi circa di Teodosio. [347-395], Il suo autore scrisse infiniti barbarismi de’ nomi de’ luoghi, e alternili sovente. Volle pure ridurre parallele tutte le vie, e in lungo, ma stretto scorcio pose tutto l’Impero Romano. Anche volendo esatta la sua proiezione, egli è certo, che errori sommi contiene...» Veniamo ora alla prima strada: è la Via Postumia, la quale attraversava l’Italia settentrionale da Genova al Friuli: «Una di queste correa per il Mantovano, e la nomineremo più volte secondo che avremo a trovarla anche nelle altre provincie venete. Questa strada vedesi delineata nella Tavola Peutingeriana dalle Alpi Giulie del Friuli fino al lido Genove» se». Filiasi ci avverte che la strada «il nome porta ora al solito di .Strada Levada, o di Strada Postuma, o Postio-ma, ora di Strada alta», e va al nome della.via: «Che la nostra il nome avesse di via Postumia noi lo deduciamo da Tacito, il quale raccontando i fatti delle guerre civili Romane accaduti sul tronco appunto di questa strada, dice:“ Si mossero le Legioni da Cremona...La terza Legione si pose in ordine di battaglia sull’argine istesso della via Postumia ec.” Lo Storico dunque nomina chiaramente Postumia, ed è per ciò che gli avanzi suoi nel Padovano portano ancora il nome di Postuma, e nel Trevigiano Pustioma, come pure nel Friuli». Vediamo ora la funzione della Via Postumia. Filiasi Io definisce in questo modo: «Necessità eravi di una o più strade che le conquiste orientali legassero colle Occidentali, l’Alpi pure legassero insieme, e il mare Superiore unissero all’Inferiore. Ciò ottenevasi per mezzo della [via] Emilia al di sotto, della Gallica al di sopra, della Postumia quasi in mezzo». La Via Gallica secondo Filiasi era quella che, staccandosi dalla Via Postumia a Verona, proseguiva verso ovest, Brescia, Bergamo é «le Gallie». Filiasi spiega quindi chi fu il costruttore e la data della costruzione della via: «Pochi anni dopo, cioè nel 567, potrebbe aver avuto principio anche la Postumia. Osservare si può, che nel 574 fu Console un L. Postumio Albino, nel 580 un Sp. Postumio-Albino, nel 581 un L. Postumio-Albino. Sarebbe perciò da esaminare se nessun di costoro delle numerose Legioni Romane, che quartiere avean sempre allora presso Aquileja, e che passavano il Verno in questi paesi, avesse fatto costruire la nostra strada». Sia chiaro che le date sopra esposte sono contate dalla fondazione di Roma, il 753 avanti Cristo. Gli storici poi indicarono in Spurius Postumius Al-binus ij cònsole che nel 148 a.C. costruì la strada che porta il suo nome. A questo punto Filiasi illustra un’altra strada romana Incrocio fra due strade romane presso Aquileia che attraversava tutta la Venezia: «Passava per Este u-na via militare Romana, e la più celebre forse tra quante attraversarono l’Italia. Quella strada correa da Roma sotto il nome di [via] Flaminia fino a Rimini, dove prendendo quello di Emilia passava a Bologna, Modena e verso Parma». A Modena, spiega Filiasi, un tronco della strada aggirava «le paludi grandissime, che da Sermi-de fino al mare ingombravano allora tutto il paese...» La chiamò Via Emilia Altinate, perché andava ad Aitino ed Aquileia, che «confondere non si doveva con un altra Emilia costrutta da M. Emilio Lepido, che a Bologna condusse». E solo una questione di nomi? Gli storici e le carte storiche moderne indicano come Via Annia (pretore Tito Annio Rufo,131 a.C.) la strada che da Chioggia portava diretta-mente ad Aquileia per Padova, Aitino e Concordia. E le paludi? Le paludi, Filiasi dice, furono poi prosciugate, senza citare la Via Popilia (console Publio Popilio Le-nato, 132 a.C.), che congiungeva Ravenna con Padova. Ora la strada che andava da Chioggia ad Aquileia porta il nome storico di Via Annia. Filiasi scrive pagine molto belle, ricche di notazioni geografiche ed etnologiche, su due altre grandi strade della Venezia romana: la Via Claudia Augusta Veronese e la Via Claudia Augusta Altinate. Le nostre carte danno il tracciato di questa con il nome di Via Claudia Augusta. Si stacca dalla Via Annia per raggiungere Fel-tre, Trento e proseguire verso «il Tiralo, la Baviera e da questa poi fino alla riva del Danubio». Filiasi scopre tuttavia che un secondo tratto porta «sulle lapide» lo stesso nome di Via Claudia Augusta: andava da Verona lungo l’Adige a Trento ricongiungendosi alla prima. (Venezia, 23) Paolo Petricig Kar sem bila ist majhana smo hodil h dotrin do trinajst liet... iy 8 Ti poviem ovuni... an pipinoli Te povien ’no pravco. Kar san bila jest mikena ku ti, smu redii ucè, antadà kar je bla velika vuna, smu jo odriezal an smu ju oprai an smu naredli mataSe gor na kalovrate. An potà smu ju nucal za plest hlaèe an golfe an kalcine. Antadà zvièer tu jesen, kar smu si-erak polomil, kar smu ga kozlàl, dol pera, naši nono an nona nan su pravce pra-vli. ’Na pravca je tala tle: An mežnar je Su zvonit ju-trinjco anta je ušafu negà moZà, ki je spau go pred cierkujo, pun piume. Se je ustraSu anta je Su damu an je poviedu njegà Zen, de je uSafu negà fantažma, ki je biu go pred cierkujo, anta je Su nazaj, potadà ga nie uSafu vie. Antadà je tista od petelina, ki se puoje: Petelin gode go na nin hlode. Katrica pleše, vsa ridica se ji trese. Kar san bla ist majhana, smo hodil h dotrin do trinajst liet an naš gaspuodi so nas uCil molit po slovensko an piet. An na pie-sma je tala tle: Lepa si, lepa si roža Marija, tebe casti vsa nebeška družina, angelci pojejo, hvalijo, angelci pojejo, hvalijo. Kar san bila jest majhana, naSa mama nan je ru-nala pipine voz cule an smu se buj divertii norču-cat s tistimi pipini ku sadalè, ki imaju vsega an ki niso mai kontenti. Nona Nicolina od Valery Kadar zvonovi molčijo Pred veliko nočjo so morali zvonovi molčati. Prav tiste dni pa so otroci prinesli s podstrešja ali iz kleti la-skotce. Z njimi so ropotali opoldan in ob Avemariji, namesto zvonov, pa tudi v cerkvi namesto malega zvonCiCa - klimpaca. Laskotec je lesena naprava, prirejena tako, da močno ropota, ko zavrtimo ročico. Jaz nisem imel nobene naprave in mi jo je moral tata pripraviti. Tako sem lahko tudi jaz ropotal, dokler se niso na veliko noč spet oglasili zvonovi na z-voniku. iz knjige Sonce sieje Kaj se nam bo prikazalo? • 53 ■6 o V./ <9 10 » -10 A* n o Al 0 0 11 P 0 — o « 0 0 e 15 1? > s-f t « • *25 is o o oiC, Prossimo turno 1. Categoria Costalunga - Valnatisone* 3. Categoria Fortissimi - Savognese JUNIORES Lestizza - Valnatisone Giovanissimi Savorgnanese - Audace Esordienti Buonacquisto - Audace Pulcini Audace - Torreanese Amatori Reai Filpa - Poi. Valnatisone Psm sedie Cividale - Basaldella Classifiche 1. Categoria Cividalese 52; Latte Carso 51 ; Domio 49; Tarcentina 45; Venzone 44; Rea-nese 43; Union 91, Riviera 40; Costalunga 39; Torreanese 36; Corno 33 Bujese 32; Valnatisone 30; Tavagnac-co 25; Cussignacco 18; Ancona 14. 3. Categoria Lumignacco 65; Paviese 60; Comunale Faedis 47; Stella Azzurra 43; Fulgor 40; Gaglianese 30; Buttrio, Serenissima 29; Savognese, Nimis 27; Moi-macco 24; Chiavris 19;Fortissimi Udine 14; Cormor 12. JUNIORES Valnatisone 59; Cividalese** 55; Bres-sa/Campoformido 50; Comunale Faedis* 49; Natisone* 48; Union 91* 45; Cussignacco* 42; Lestizza* 41; Azzurra** 39; Lavarianese* 38; Aurora* 24; Fortissimi* 18; Sangiorgina Udine* 16; Flumignano* 15; Mereto/Don Bosco* 8. Četrtek, 16. aprila 1998 Giovanissimi Audace 55; Pagnacco* 51 ; Gaglianese* 45; Sangiorgina Udine*, Biauzzo/A* 44; Savorgnanese* 38; Majanese* 32; Natisone 24; Arcobaleno/Pro Osoppo* 20; Astra 92* 17; Basaldella* 16; Bressa/Campoformido** 15; Cussignacco* 2. Amatori (Over 35) Pocenia 41 ; Costantini 39; Da Pippo 38; Pasian di Prato 36; Zorutti 34; Contarena 33; Free energy 32; Faga-gna 31; Kryos* 30; Ediltomat 29; La Botte 28; Al Saraceno 27; Eurocostru-zioni*, S. Daniele, Remanzacco 25; Joker club 24; Pozzuolo, Basaldella 21 ; Psm sedie Cividale, Lestizza, Eu-rospar, Corte Orgnano, Corno 18; Axo club 17; Passons 16; Frigomec, Auto-tua 15; My car 14; Crai Telecom 13; Autosofia* 11; Mercato bevande 10; La Bettola 7; Old afa 6; Billerio* 5; Borgo Aquileia 2. Amatori (Maxicono cup) Pub da Sonia, Moulin rouge, Al tram, Verbano, Dai geis, Cerneglons* 2; Vir-tus Udine* 0. * Una partita in meno ** Due partite in meno Riprendono nel fine settimana i play-off amatoriali, giunti agli ottavi di finale. Il Reai Filpa di Pulfero si presenta di fronte al pubblico amico sabato, alle 15, ospitando la Polisportiva Valnatisone di Cividale. I ragazzi del presidente Claudio Battistig hanno saltato senza problemi l’ostacolo della formazione u-dinese Ai Frati mentre più sudata ed incerta è stata la qualificazione dei ducali del presidente Pietro Boer. Il pronostico è tutto a favore dei pluridecorati pul-feresi, anche se i cividalesi, non avendo nulla da perdere, giocheranno per tentare il colpaccio. Il presidente Boer è più che soddisfatto per quanto ha saputo fare la sua squadra, che ha ottenuto la promozione terminando solitaria in testa nel girone B di Seconda categoria. La doppia sfida consentirà ai ducali di saggiare la propria potenzialità ed e-ventualmente a rinforzare i reparti carenti per affrontare senza patemi d’animo il prossimo campionato. Diverse le mire del Reai, che punta alla fase nazionale per vincere quel titolo che gli è sfuggito per tre volte. Iniziano i play-off degli over 35 che vedranno impegnata anche la Psm sedie di Cividale. Nella prima gara, domenica a Canaria, i cividalesi ospiteranno il Basaldella, quindi giocheranno a Feletto e concluderanno la serie ospitando il Kryos di Palmanova. Per quanto riguarda la Coppa Maxicono cup, rimangono inalterate le possibilità di passaggio alla fase successiva per il Pub da Sonia di Drenchia, nonostante il passo falso con il Moulin rouge. Nell’andata dei quarti di finale di calcetto, validi per il Maxicono cup, il Bar Crisnaro ha superato lunedì 6 aprile la squadra di Bicinicco ed ora attende con fiducia il match di ritorno. * * * La Valnatisone inizia domenica a Trieste il trittico finale del campionato. Gli azzurri del presidente Andrea Corredig sono chiamati ad un difficile impegno, quello di mantenere la quartultima posizione in classifica, che le consentirebbe di rimanere in Prima categoria. Alle sue spalle c’è, a cinque punti, un ritrovato e lanciato Tava-gnacco, che si giocherà la salvezza con i sanpietrini. Mancano ancora due gare alla Savognese per concludere le proprie fatiche. I gialloblu stanno disputando un campionato tranquillo. Nelle partite restanti hanno la possibilità di migliorare la loro posizione in classifica. Nulla di deciso in testa al girone D del campionato Juniores. La Valnatisone, con la vittoria sul Natisone, si è portata a quattro punti dalla Cividalese. I ducali, sotto di un gol, sono stati graziati dall’interruzione dell’incontro casalingo con l’Azzurra di Premariacco, a 20’ dalla fine, dovuta all’impraticabilità del campo. La Cividalese deve così recuperare due gare, mentre la Valnatisone sabato pomeriggio, a Lestizza, giocherà l’ultima partita di campionato. Tra gli azzurri sarà assente per squalifica Cristian Facin che, con le 23 reti realizzate, è il miglior marcatore della squadra allenata da Moratti. I Giovanissimi dell’Audace hanno dato l’addio al ZaCela se je jadralna sezona in za naSe jadralce je to zelo spodbuden začetek. Pred kratkim smo poročali o lepem uspehu Arianne Bogateč na predolimpijski regati v Anziu. Sedaj pa spet lep rezultat, tokrat v Tržiču (Monfalcone). V velikonočnem Casu je v Tržiču že tradicionalna mednarodna regata v razredu ”Europa“ Finessa Cup, ki ga orga- Na mednarodni regati Finessa Cup Jadralci Cupe na prvih mestih nizira domaci jadralni klub Cosulich. Regata postaja iz leta v leto popularnejša in je glede na kvalificirano udeležbo kot nekakšno mini evropsko prvenstvo. Letos se je za tekmovanje pri- javilo 146 močnih jadralcev iz 12 evropskih držav. Na sobotnem prvem tekmovanju so zamejski jadralci kluba Cupa dosegli res izjemen uspeh, saj je bila Arianna Bogateč prva, Maurizio BenCiC drugi in Johana Križnic tretja. Na sporedu je bilo vsega skupaj šest tekmovanj. Na naslednjih naši tekmovalci sicer niso ponovili sijajnega rezultata iz prvega dne, kljub temu pa so bili zelo zadovoljni, kajti Cupin trener Bencic je pristal na končnem 6. mestu, medtem ko je bila BogatCe-va osma in prva v ženski konkurenci. Volley, stagione tra alti e bassi Sono in pieno svolgimento i campionati di volley che vedono impegnate in Prima divisione la squadra maschile e quella femminile della Polisportiva S. Leonardo. Nell’ultima gara disputata i ragazzi hanno perso al tie-break a Mortegliano, costringendo i padroni di casa a sudare le proverbiali sette camicie per aggiudicarsi l’equilibrato match. La posizione in classifica consente loro di giocare senza patemi d'animo, non essendo direttamente coinvolti nella lotta per la salvezza. Annata di transizione, invece, per le ragazze che si trovano in ultima posizione in classifica. Tutto ciò a causa del rinnovamento e ringiovanimento della formazione che certamente saprà ritornare su livelli più consoni. Contro la terza forza del campionato, il Trivi-gnano, tra le mura di casa hanno rimediato una sconfitta netta (3-0). H 31 maggio prima corsa aPechinie Si correrà a Pechinie (Sa-vogna) domenica 31 maggio la prima prova dell’8e trofeo delle Comunità montane di corsa in montagna. La manifestazione vedrà la sua conclusione a Tarcetta domenica 27 settembre. La corsa di Pechinie sarà organizzata dalla Polisportiva Monte Matajur di Savogna e si articolerà sui trofei Anseimo Durigon (Giovanissimi, Ragazzi e Cadetti), Gianni Mirai (Allievi e Juniores), Portatrici carniche (categorie femminili), Michele Gortani (Seniore, Adulti e Veterani), Comunità montane (tutte le categorie), Gran prix individuale al primo classificato di ogni categoria. Sabato la gara di andata a Pulfero tra Rea! Filpa e Polisportiva Valnatisone Duello per un posto nei quarti La Valnatisone a Trieste in cerca di punti salvezza -1 Giovanissimi domenica si giocano la vittoria del campionato - Vincendo a Lestizza gli Juniores possono ancora sperare A lato il Reai Filpa di Pulfero, sotto la Polisportiva Valnatisone di Cividale torneo notturno di Buttrio dopo la sconfitta per 2-0 subita nei quarti di finale con la Pro Aviario. Domenica mattina, a Savorgna-no, si giocheranno la vittoria del campionato con la squadra locale che nell’ultima gara di andata ha violato il campo di Scrutto. Anche gli Esordienti sono stati eliminati nei quarti di finale del torneo di Como di Rosazzo ad o-pera del Donatello. In questa gara, con l’organico ridotto all’osso a causa dell’epidemia influenzale, sono stati sconfitti con il risultato di 3-0. Ora si rituffano nel campionato che li vede lottare nelle prime posizioni della classifica. Sabato saranno impegnati a Remanzacco contro il Buonacquisto. Stasera, alle 19, il Tolmin sarà impegnato nel quarto di finale del torneo di Buttrio contro la Gemo-nese. Infine i Pulcini ospiteranno a Scrutto i giallorossi di Torreano, in un atteso derby. novi matajur Četrtek, 16. aprila 1998 8 Velika nuoc pod sniegam — Kronaka* Miedihi v Benečiji Za Božic smo ga zastonj Čakali otroc an te veliki. An Se posebno v tistih krajih, kjer dielajo an živijo “s sniegam”. Tente-ga, v te pravem cajtu ga nie bluo. ParSu je sada za Veliko nuoc, ko ga zaries nie bluo trieba še posebno ne v Bovcu, kjer so imiel že velike težave an skarbi zavojo potresa, ki jim je vse hiše takuo moCnuo poškodovau, de puno od njih jih bojo muorli podri-et. Ljudje so puni strahu, ostal so brez hiše an še “zima” je nazaj pokazala nje zobe an parnesla mraz, daž an snieg. Je zaries bluo Čudno li-etos. Celo zimo liepa ura an toplo an takuo suhuo, de zadnje tiedne so kume-tje an vsi drugi že težkuo Čakal daž, de očisti, opere zrak an store oživiet razsušeno zemljo. Vse je že cvedlo an pa-halo, poganjalo, kadar je paršu daž an za njim pa še tuca, ki se je že vickrat parkazala an je nardila puno škode. Sada imamo pa še snieg, ki sigurno ne naredi dobrega cvetjam po drevesih an ne parnese nic dobrega na kmetijah. Cajti so taki, de težkuo, de tel snieg zdarži na duzim, težave an probleme pa tala velikonočna Zima jih je že parnesla. ČEDAD Galjan - Hlocje Je paršu Andrea Serenella Vogrig - Se-verinova iz Hlocja an Paolo Marinig iz Galjana imata še adnega puobcja. Ro-diu se je njih mali Andrea. Na luC sveta je paršu v to-rak 7. aprila. Doma ga čakajo sestrica Valentina an bratrac Nicola. Za njega rojstvo pa se vesele pru vsi, predvsem nona Ida go par Hloc an nono Remo v Galjane. Vse narbuojše v življenju njemu, Valentini an Nicolu Zeljo vsa žlahta an parjatelji. SAUODNJA Naša objuba Ima nje kornine zelo glaboke, gre na stuojke an stuojke liet nazaj, kadar je bla tle par nas kuga (peste). Pa v naši fari se tele navade šele zvestuo darži-mo. Je naša objuba, ki jo izpounimo na Velikonočni pandiejak, ko gremo na “romanje” v bamaško cier-ku. Takuo je bluo an lietos. Zbralo se nas je dobro, ce-glih ura ni bila narlieuša. Kupe z našim gaspuodam don Zuanella smo šli v Bamas an tam zmolili ma- Cerco urgentemente casa o appartamento nelle Valli del Natisone, possibilmente nei comuni di San Leonardo o Stregna. Tel. al 727732(anche segreteria telefonica) šo. Potle smo poskarbiel tudi za kiek dobrega pokušat an použit v dobri družbi med parjatelji. PODBONESEC Tarčet Praznik jam Za Veliko nuoC an velikonočni pandiejak že vic liet kulturno društvo “Iniziativa” iz naše vasi vabi na tradicionalni Praznik jam. Tudi lietos so parpra-vli bogat program iniciativ, kjer so ponujali vsega po nomalo: od plesa do lo-terie, od maše do razstave-prodaje domačih dobruot, v parvi varsti domačega si-era. Jasno je vsiem, de nar-buj moCnuo povabilo v našo dolino pa je Landarska jama, kjer je bila v pandiejak maša. Je odvic ree, de an tele praznik je v dobri mieri vederbala slava ura an daž, takuo de nie bluo tarkaj ljudi ku po navadi. Adna od stvari, ki je zbudila puno interesa je loterija, saj je lietos ponujala za parvo miesto potovanje v Pariš za dva Clovieka. An kduo puojde v glavno miesto Francije? Tist, ki je kupu bil jet štev. 4272. Druge lepe šenske, nagrade, bojo imiel an tisti, ki imajo tele številke: 4541, 2793, 3666, 1972, 2280, 3179, 1484, 1802, 462, 3038, 3194, 777, 1579, 4223. Vsega kupe je petnajst vebranih številk an petnajst šenku. Hitro pogle-dita na vaše biljete an Ce imate te pravega, oglasita se hitro. Organizatorji vam dajejo 30 dni cajta. PRAPOTNO Ibana Na referendum V nediejo 3. maja bojo imiel v Prapotnem referendum. Ljudje tistega kamu-na bojo muorli poviedat, če so zatuo, de Občina odkupi grad v Ibani, ga pre-stoji an potlè nuca za svoje potriebe pa tudi za narest liep kulturno-turistiCni center, tuk bi bli nekateri kamunski prestori, permanentna enoteka an muzej. Zupan Cevolatti želi vi-edet, kaj mislijo njega ka-munjani o telem vprašanju, odločitev pa jo bo muoru vzet kamunski konsej. Občina bi vzela posojilo za 490 milijonov za kupit grad, kije iz 13. stoletja. V zadnjih lietih pa je garduo zapuščen, kar se mu nimar buj pozna. Za ga postrojit bi nucali 4 milijarde. Težava je v tem, de ga-spodar gradu, Leonello Gabriči, ki živi v Bruxelles ga neCe prodat, bi pa podpisu konvencijo z kamu-nam za mu ga dat v upravo. Takuo, de v Prapotnem so zaCel guorit o razlastitvi, espropriu. An v tolo kislo jabuko, referendum ali ne, ne more ugriznit obedan drug ku kamunski konsej. Podpuora ljudi pa bo pomagala kamunskim možem. ČEDAD V centru dajemo v najem mansardo m2 115 v popolnoma obnovljeni hiši. Telefonirati v uradnih urah na štev. 0481 -535713. DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 včetartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carni varh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetrìcia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina Iž Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 * 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 *, 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do čet. an ob praznikih) SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 \ 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji...............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL................167-845097 ACI Cedad...............731987 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Občine Dreka................721021 Grmek.................725006 Srednje...............724094 Sv. Lenart............723028 Speter...............727272 Sovodnje.............714007 Podbonesec...........726017 Tavorjana.............712028 Prapotno.............713003 Tipana................788020 Bardo................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281 novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavck in tisk PENTA CÌRAPH srl Videm / Udine Včlanjen v USPI/Associatoall’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.(XX) lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT (XìLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 20. DO 26. APRILA Skrutove tel. 723008 OD 18. DO 24. APRILA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoc se more klicat samuo, Ce ričeta ima napisano »urgente«. “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA LAPIDI - MONUMENTI PAVIMENTI - SCALE SOGLIE E PIANI CUCINA Lavori particolari a toro Aperto anche sabato mattina S. Pietro al Natisone • Zona industriale 45 «tel. 0432-727073 Informacije za vse