LITIJA ★ MAREC, 1989, ŠTEVILKA 3 VI Osrednja proslava ob dnevu žena je bila v dvorani na Stavbah V torek, 7. marca, je bila v dvorani na Stavbah slavnostna prireditev v počastitev dneva žena. Organizatorica prisrčne slovesnosti je bila OK SZDL, prireditelja pa Zavod za izobraževanje in kulturo in Zveza kulturnih organizacij Litija. Po slavnostnem nagovoru, ki gaje imel član predsedstva OK SZDL tovariš-I ranci Končar, so nastopili mladi harmonikarji, pevci in plesalci i/ Glasbene šole I .ilija, trio deklet, gostje mladi glasbe niki i/. Jurklostra. baletka Branka Dornik i/ Hrastnika, lecilatorka Rosana, vrh prireditve pa je vsekakor pomenil nastop Litijskega oklela. Žene in matere, ki so se udeležile slovesnosti, SO bile nemalo presenečene, ko so jim mlade plesalke po končani točki podarile šopke spomladanskega cvetja. Prijetno presenečeni pa sta bili_ tudi Žužana Bartha. učiteljica baleta izGŠ Litija, ki so siji prisotni zahvalili za vse prele- Silva Jereb v Litiji O političnem pluralizmu in SZDL Iztočnica /a predavanje Silve Jereb o političnem pluralizmu, ki ga je M. marca imela v Litiji za člane OO / K S Stara Litija, je prav gotovo bilo vprašanje, kako doseči ustvarjalno in demokratično družbo, kjer ho prišlo do izraza mnoštvo interesov, pogledov in hotenj. Predavateljica je ugotovila, da je pluralizem dejstvo, naša želja pa seveda je, da je v službi človeka. Ko je v dveurnem zanimivem pogovoru nanizala zbranim vrslo primerov o različnih gledanjih na pluralistično družbo, seje podrobneje ustavila ob štirih, najpogostejših stališčih, ki se pojavljajo v zvezi s plurali/mm in SZDL. To so: SZDL ovira pluralizem, SZDL je prehodna faza, SZDL koalicija strank in SZDI kot fronta organiziranih socialističnih sil. »Bistveno je,« je poudarila Silva Jereb, »da SZDL prihaja preti forume ludi s tistimi vprašanji, ki na videz izgledajo nepomembna in zadevajo manjši krog ljudi, če hočemo, da bodo ljudje imeli SZDL za svojo organizacijo." Dogovoriti pa se bo tudi še treba o programu SZDL, ki naj bo po meri vseh ljudi, o članstvu in o oblikah večje akcijske učinkovitosti. V zadnjem času se pri nas pojavlja mnogo novih zvez, ki v drugih delih Jugoslavije vzbujajo različne poglede in pomisleke. Tudi na tem področju ho treba še marsikaj storiti, predvsem pa za večjo kulturo dialoga. ,1. S., loto: GO pe koreografije, in slikarka gostja Sla-vica Drev, ki je la dan v avli SO odprla slikarsko razstavo in o kateri je na prireditvi IpfegOVOril tovariš Pavle Smolej ter se ji zahvalil /a lep kulturni dogodek. Obe sta v znak priznanja in zahvale sprejeli ludi šopke cvetja. Dodajmo še podatek, da so prireditev našludiiali prizadevni mentorji in organizatorji: Uroš Hribar. Žužana Bartha, Rosana Maček, Slavica Drev in dr. Marko Kolšek. ki jim gre vsa zahvala in priznanje. J. S„ loto: Zofka Cveto Zagorski Ne joči mama Ne Joči, mama, sirel skozi prsi mc več ne boli. Zares, živela bi rada, vendar prelila za veliko stvar svojo mlado sem kri. Ne joči. mama! h nerazcvelega pop/a se la moja mladost. ki sem darovala jo domovini, v pomlad razcveti. Ne joči, mama. zakaj leto mc boli. Za menoj v bolečini Še ti stisni pesti. Na Lazuh. zač. maja 1944 Pesem sem napisal v tolažbo malen I maja na Trati nad Zagorjem padli partizanki Vojki Napokoj. (Mati Minka Napokoj, Moravče I 0836 Litijski komunisti pričeli s pripravami na občinsko konferenco in 11. kongres ZKS Izrednega kongresa ZKJ verjetno ne bo, pač pa bo 14. kongres ZKJ pol leta prej, kot je bilo prvotno predvideno. To pa seveda pomeni, da bomo morali imeti programsko-volilne seje osnovnih organizacij ZKS že v maju in juniju, programsko-volilno sejo občinske konference ZKS pa v septembru. Časa za zahtevne kadrovske, vsebinske in organizacijske priprave bo torej malo, zato je občinski komite na svoji zadnji seji sprejel sklep o takojšnem pričetku priprav na konferenco. V okvir priprav sodi tudi usposabljanje, ki gaje OK ZKS v sodelovanju Z Medobčinskim študijskim središčem Ljubljana sredi februarja organiziral za vodstva osnovnih organizacij in člane občinskega komiteja. Na konferenci pa tudi obeh kongresih, bo osrednja tema uresničevanja treh reform: gospodarske, političnega sistema in ZK. Tri reforme pa so bile tudi rdeča nit usposabljanja, na katerem so z uvodnimi razjnišljanji sodelovali Borut Pahor, Živko Pregl in Miloš Cirič. Borut Pahor, član delovne skupine, kije pripravila osnutek dokumenta o prenovi zveze komunistov, je udeležence seznanil z njegovo vsebino. Opozoril je na jasnost, kratkost in preglednost dokumenta, ki pa še zdaleč ni namenjen samo članom zveze komunistov. Dokument skuša odgovoriti na vprašanje, kje smo, kaj hočemo in kako to doseči. Smo v svetu, ki se med seboj povezuje in se osvobaja slepila o večnih resnicah in edino zveličavnih razvojnih konceptih. V Jugoslaviji se kažeta kriza in revščina, prenova pa hoče biti organizacija lastnih moči za izhod iz. krize. Hočemo pa svobodo, intelektualno, ekonomsko in politično svobodo, demokracijo, politični pluralizem, ekonomsko učinkovit socializem, Jugoslavijo, ki temelji na suverenosti narodov, enakopravnosti in federalizmu, Evropo, ki jo moramo ustvarjati predvsem pri sebi doma, in končno še kakovostž.ivljenja in socializem po meri ljudi. Ce hoče ZK te cilje doseči, seveda skupaj / drugimi, se mora spremeniti. Cilje bomo dosegli z uveljavitvijo članstva, demokratičnimi odnosi, kulturo dialoga, odprto kadrovsko politiko, razumno in prožno organiziranostjo, prenovo usposabljanja in izobraževanja, novimi metodami političnega dela, novo vrednostno strategijo in drugačno socialistično zvezo. Dogovorili smo se za način organiziranja in vodenja razprave o dokumentu, ki v času posveta sicer še ni bil objavljen. Razprava naj bo povezana tudi s predlogom stališč CK ZKS o političnem pluralizmu. Živko Pregl, sedaj podpredsednik ZISJe govoril o gospodarski reformi. Analiziral je tri neravnotežja, ki označujejo naš sedanji gospodarski položaj: neravnotežje trga blaga in storitev, neravnotežje ekonomskih odnosov s tujino in neravnotežje notranjih financ (notranji dolg, negativne tečajne razlike). Razreševanje teh neravnotežij je hkrati bistveno za zmanjšanje inflacije. Opozoril je, da gospodarska reforma na dolgi rok ne more uspeti brez politične reforme, kar npr. dokazujejo tudi primeri J^ Koreje, Južnoafriške republike in Čila. Kot sestavni del integralnega trga blaga in storitev, kapitala delovne sile je potrebno uveljaviti tudi specifičen trg socialističnega podjetništva, saj smo podjetništvo v dosedanjem razvoju zanemarili. Pri tem je potrebno upoštevati, da tudi v razvitem svetu uspešno podjetje vedno bolj računa z. motiviranostjo delavca, zato tudi uvajajo participacijo zaposlenih. Ob koncu njegovega izvajanja smo se dogovorili za nekatere konkretne naloge ZK.v zvezi z gospodarsko reformo. • Komunisti naj se še naprej zavzemajo za odpiranje razvojnih vprašanj na samoupravnih organih litijskih podjetij, pri čemer seveda ne gre za projeciranje dosedanjih trendov v bodočnost, ampak za program »ne-ranljivosti,« ki naj zagotovi prilagoditev velikim spremembam, ki jih bo prinesla reforma. Teritorialci ne mirujejo • V vsaki organizaciji združenega dela bi kazalo analizirati možnosti za vključitev v trg financ. Oceniti bo potrebno, ali imajo kakšen proizvod, v katerega bodo ljudje preko delnic pripravljeni vlagati denar, in kakšen bi bil odziv na razpis obveznic na prostem trgu. Prav tako še niso izkoriščene vse možnosti, kijih dajejo interne hranilne službe. Ta naloga je v naši občini zaradi slabe likvidnosti naših OZD in neznosnega bremena obresti za kratkoročne kredite še posebej aktualna. • O organiziranosti združenega dela glede na novi zakon o podjetjih je OK ZKS sicer razpravljal na svoji zadnji seji, vendar pa je nujno, da o tem steče intenzivna razprava tudi v osnovnih organizacijah ZK. • Posebej se kaže angažirati tudi pri razpravi o sistemu odločanja v podjetjih. Zavzemali se bomo za rešitve, ki bodo zagotavljale racionalno in učinkovito odločanje. Nesmiselno bi bilo znova vse zadeve vleči na zbore Živko Pregl, izvršni sekretar CK ZKS Slovenije med predavanjem delavcev in delavski svet, delovni ljudje morajo odločati o konceptu razvoja, sicer pa je potrebno krepiti odgovornost in avtoriteto poslovodstva za njegovo izvajanje. Miloš Cirič, strokovni delavec pri Mestni raziskovalni skupnosti Ljubljana, je govoril o organiziranosti in metodah dela zveze komunistov, pri čemer se je navezal tudi na sodobne teorije upravljanja, ki so enako učinkovite v gospodarstvu kot politiki. V razpravi je sodelovalo okoli 15 udeležencev usposabljanja, kar tudi kaže na velik interes. B. V., foto: K. Šušteršič Pregled enot TO pred načrtovanim usposabljanjem Foto: K. Šušteršič V nedeljo, 2. aprila 1989, neposredno tajno izjavljanje Marko Bule in Janez Drnovšek, kandidata za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije Po doslej opravljenih kandidacijskih postopkih v SZDL sta od možnih kandidatov na republiški kandidacijski konferenci 14. marca 1989 dobila največ glasov MARKO BULC, roj. 19261. v Šmarjeških Toplicah, diplc >-mirani ing. kemije, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, in .1 ANI .Z DRNOVŠEK, roj. 1950 I. v Celju, diplomirani ekonomist in dr. ekonomskih znanosti, delegat Skupščine SR Slovenije v zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ. Možni kandidat Marko Bule je dobil 139, Janez. Dernovšek pa 119 glasov. Oba možna kandidata sta bila evidentirana tudi v naši občini in sta dobila podporo na temeljnih kandidacijskih konferencah in tudi na kandidacijski konferenci občine Litija. Ob tem, kdo izmed obeh možnih kandidatov bo predlagan, da v mesecu maju 1989, ko se izteče petletni mandat Predsedstvu SFRJ, poslane član tega Predsedstva in takoj po izvolitvi predsednik Predsedstva SFRJ, bodo v NEDELJO, DNE 2. APRILA 1989, določili z. neposrednim tajnim izjavljanjem občani v krajevnih skupnostih v Sloveniji. Pravico glasovanja imajo vsi občani, ki so dopolnili 18 let starosti in so vpisani v seznam glasovalcev. Ce kdo v seznam glasovalcev pomotoma ne bo vpisan, se bo lahko izkazal z. osebno izkaznico. Izjavljanje z. glasovanjem bo osebno, na običajnih glasovalnih mestih, kot pri zadnjih volitvah. Občani bodo za glasovanje prejeli osebna vabila. Glasovalna mesta bodo odprla od 7. do 19. ure. Tisti od obeh možnih kandidatov, ki bo prejel višje število glasov na neposrednem izjavljanju, bo postal kandidat SZDL Slovenije za člana Predsedstva SFRJ iz. SR Slovenije in bo kandidatura posredovana Skupščini SR Slovenije v izvolitev. Gospodarska gibanja v Ker jc rok za oddajo zaključnih računov komaj potekel, podatki pa podrobneje še niso obdelani, je prav, da na kratko predstavimo širšemu krogu ljudi vsaj nekatere osnovne značilnosti gospodarjenja organizacij združenega dela v naši občini v letu 1988. Obračunsko obdobje januar december 1988 so sicer vse organizacije zaključile pozitivno, vendar se tako pogoji kol rezultati gospodarjenja iz leta v leto poslabšujejo. Celotni prihodek, ki gaje ustvarilo litijsko gospodarstvo, seje v primerjavi z letom 1987 povečal za 212%, porabljena sredstva za 219%, dohodek pa le za 190%. V zunanjetrgovinsko menjavo seje v obravnavanem obdobju vključilo devet organizacij združenega dela, ki so v povprečju povečale skupni izvoz za 52% (po tečaju ZlS-a) in uvozza 59%. Izvoz.je bil skoraj v celoti usmerjen na konvertibilni trg (96,3%). V strukturi uvoza seje delež, klirinškega tržišča povečal za 18,3 odstotne točke. Največji izvoznik v naši občini je še vedno II!V, TOZD IJsnjarna Šmartno. Njen delež v celotnem izvozu občine znaša 53%. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko se je fizični obseg proizvodnje zmanjšal za 1,7%, zaloge pa so nižje v primerjavi z letom 1987 za 10,4%. Padec proizvodnje ugotavlja večina delovnih organizacij. Izjema so le IUV.TOZD IJsnjarna Šmartno (pri krznu in divjačini), TOZD Mesarija in prekajevalnica Lilija, TOZD Gozdni obrat Litija in obe kmetijski zadrugi. Za akumulacijo so OZD namenile 165% več sredstev kot v letu 1987. To pa pomeni, da seje delež sredstev za akumulcijo v strukturi razporejenega dohodka znižal za 0,7 odstotnih točk. Znotraj akumulacije se povečuje delež tistih sredstev, kijih morajo delovne organizacije izločati za razvoj materialne osnove dela drugih organizacij in skupnosti (za SIS materialne občini Litija v letu 1988 proizvodnje, za posojilo skladu federacije za kreditiranje manj razvitih območij itd.), kar se že nekaj časa odraža v stagnaciji gospodarskih investicij. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu občine je znašal 615.792 din in je bil za 153% višji kot v letu 1987. Upoštevajoč rast življenjskih stroškov pa to pomeni, da so se realni osebni dohodki zmanjšali za 15%. V povprečju so najvišje osebne dohodke izplačali v Kovini Šmartno (895.272 din, IND 340), najnižje pa v Gostinskem podjel-ju Litija (435.517 din, IND 218). Konec leta 1988 ugotavljamo, da se je število zaposlenih v gospodarskih OZD zmanjšalo za 55 delavcev, v negospodarstvu občine pa povečalo za 3 delavce. Na področju družbenih dejavnosti so se sredstva za osebne dohodke še naprej usklajevala z rastjo le-teh v gospodarstvu občine. Tako je znašal povprečni osebni dohodek izvajalcev 804.793 din inje bil za 159% višji kot v letu 1987. Vzrok za hitrejšo rast osebnih dohodkov glede na gospodarstvo občine je v tem, da seje negospodarstvo uskladilo z gospodarstvom za leto 1987 šele v letu 1988. V povprečju so najvišje osebne dohodke izplačali v Zdravstvenem domu Domžale, TOZD Zdravstveno varstvo Litija (949.493 din, IND 255), najnižje pa v Domu Tišje (676.124 din. IND 259). i Poslovno leto 1988 je občinska zdravstvena skupnost zaključila s primanjkljajem prihodkov v višini 1.500.000 tisoč din. Iz tekočih sredstev v letu 1988 seje pokrila izguba iz leta 1987 v višini 647.541 tisoč din. V zaključnem računu za leto 1988 je skupnost izkazala izgubo v znesku 2.120.00(1 tisoč din. Zaradi omejevanja sredstev skupne porabe so se vse skupnosti v občini srečevale z velikimi likvidnostnimi težavami. Milena Rappl Kako so gospodarili v letu 1988 Pogovor z direktorjem Lesne industrije Litija tovarišem ing. Alojzem Muzgo Pogosta tema pogovorov v teh dneh so prav gotovo zaključni računi, ki so jih ob koneu februarja i/.delali- vse organizacije združenega dela, organizacije in ustanove. Poleg globalnih ocen o gospodarjenju v litijski občini, ki so več ali manj znane, nas zanimajo tudi konkretni podatki i/, posameznih OZD. Tako smo se odpravili v Lesno industrijo Litija, kjer smo se o gospodarjenju v letu 1988 in o načrtih za v prihodnje pogovarjali z direktorjem ing. Alojzem Muzgo. Ob tej priliki je nastal tudi tale zapis. Tovariš direktor, kako ste poslovali v letu 1988? Proizvodnja je tekla normalno, čeprav plana v celoti nismo dosegli zaradi prestrukturiranja proizvodnje stavbnega pohištva v Šmarlnem. Produktivnost je porasla za 1,20%, celotni dohodek je bil dosežen v višini 33 milijard 689 milijonov, kar predstavlja indeks 302 v primerjavi z. ■k.Jkt istim obdobjem lani. Od lega predstavlja izvoz indeks 275. V celotnem prihodku predstavlja izvoz. 34%. Poprečni OD v letu 1988 je znašal 600.000 dinarjev s lem, da je zaposlenost padla za 12 delavcev ali 2,5%. S katerimi problemi ste se spopadli v prejšnjem letu? Predvsem je to problem cenovnih neskladij med vhodnimi cenami surovin in pa med prodajnimi cenami. Srečevali smo se tudi s kadrovskimi vprašanji v strokovnih službah, medtem ko je bila ponudba delavcev v proizvodnji celo večja kot povpraševanje. Vaši načrti v letu 1989? Že pred novim letom smo sprejeli smele planske obveze, kjer smo zapisali, da se bo povečala rast celotnega prihodka, izvoza, dohodka in čistega dohodka. Predvidevamo večja vlaganja predvsem v modernizacijo tehnologije. Ključna investicija je ureditev tehnologije sušenja lesa, kar jc pogoj za večji in kvalitetnejši izvoz. Lc-tega bomo pospeševali z dolgo- ročnimi kooperacijami z Italijo in ZRN. Tovariš direktor, hvala za odgovore in veliko poslovnih uspehov v letu 1989 vam želimo! Pogovor zapisal: .1. Scvljak Foto: GO KRAJEVNA SKUPNOSTGABROVKA matere in dekleta, teden dni pozneje pa sta razvedrila s petjem še člane domske skupnosti v Domu Tišje v Črnem Potoku. Boris Žužek Krajevna skupnost Cabrovka OBVESTILO Obveščamo delovne ljudi in občane, ki imajo stalno bivališče na območju KS Gabrovka, ter lastnike nepremičnin na območju KS Ga-brovka (stanovanjska hiša, počitniška hišica, zemljišče za gradnjo počitniške hišice), ki nimajo stalnega bivališča na območju KS Gabrovka, da je skupščina KS Gabrovka dne 5. 3. 1989 sprejela sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju KS Gabrovka za dobo petih let. in sicer od 1.6. 1989 do 30. 6. 1994. Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka bo v nedeljo, 2. aprila 1989, od 7.00 — 19.00 ure na glasovalnih mestih: Brezovo, Cateška gora (za vasi Okrog in Križišče), Gabrovka (za vasi Moravska Gora in Klanec), Gabrska Gora, Gobnik, Javorje, Kamni Vrh (za vas Laze), Moravče (za vasi Hohovica in Podpeč), Nova gora, Tihaboj (za vasi Pečice. Lukovec in Brglez), Tlaka (za vasi Brezje in Gornje Ravne) in Vodice. Vabimo vse občane in delovne ljudi, da se udeležijo referenduma za predlagani krajevni samoprispevek, da se na ta način vsak osebno izjasni o predlaganem programu oziroma nadaljnjem razvoju kraja. Skupščina KS Gabrovka KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Koncert pevcev in godbenikov Šmarski mešani zbor Zvon priredi vsako leto v februarju zimski koncert. Letos pa seje odločil, da nastopi skupaj s Sindikalnim pihalnim orkestrom iz Litije. V dobro zasedeni dvorani sta za uvod zbor in orkester izvedla Prešernovo Zdravljico, nato pa so se ločeno predstavili glasbeniki in pevci. Prve je vodil dolgoletni kapelnik Jože Dobravec,. druge pa namesto obolele zborovodkinje Marjance Vidic korepetito-rka Minka Celestina. Skupni koncert so nastopajoči posvetili letošnjemu slovenskemu kulturnemu prazniku. Društvo za boj proti sladkorni bolezni Zaradi naraščanja števila sladkornih bolnikov bomo tudi v Litiji ustanovili Društvo za boj proti sladkorni bolezni, ki naj bi članom in drugim omogočilo: — informacije o sladkorni bolezni, nabavo nekaterih diabetičnih prehrambenih artiklov z določenimi denarnimi oprostitvami, - drugo (društveni časopis, literatura). Ustanovitev bo v petek, dne 7. aprila 1989, na dan zdravja, ob 17. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Litija. Ob tem bo predavanje 0 sladkorni bolezni. Vabljeni so tako diabetiki, ki se zdravijo v Litiji, kot diabetiki v procesu zdravljenja v Ljubljani, njihovi svojci in drugi občani. INICIATIVNI ODBOR DRUŠTVA Dva nastopa šolskih zborov Oba zbora šmarske osemletke otroški in mladinski sta se v prvi polovici marca pod vodstvom Lojzke Koritnik in Janka Slimška dvakrat predstavila obiskovalcem. Ob osmem marcu sta v sodelovanju z, mladimi recitatorji, igralci in plesalci nastopila na proslavi za žene. KRAJEVNA SKUPNOST HOTIC Praznovanje dneva žena V nedeljo, 5. marca, je bila v Hotiču proslava v počastitev praznika žensk dneva žena. Dvorana v Gasilskem domu Hotič je bila polna mamic, babic, tet... Najprej je predsednik KS pozdravil vse prisotne in jih povabil k spremljanju programa. Potem so nastopili otroci iz Osnovne šole Hotič. Za svoje mamice so se naučili pesmic, v prijetem pogovoru so povedali, zakaj sploh praznujemo dan žena, mladi nadebudni pevci pa so zapeli nekaj pesmic. S tovarišico vred so se zelo potrudili in zaslužijo pohvalo, saj sodelujejo skoraj na vseh prireditvah v Hotiču in so ponavadi najbolj prisrčna točka v programu. Tudi tokrat so jim mamice spodbudno ploskale. Mladinci so poskrbeli za smeh. Pripravili so dva skeča, prebrali dve smešni pesmi, vmes pa smo poslušali prijetno glasbo na kitari. S tem so poskrbeli za precejšnjo popestritev programa in ženske SO se veselo nasmejale. Proslavi skoraj ne moremo reči proslava, če na njej ne sodeluje pevski zbor. Zalo so prav za to priložnost obnovili moški pevski zbor, kije v veliko veselje obiskovalk zapel nekaj starih dobrih pesmi. Za konec so obdarili še starejše ženske. Obiskali so tudi krajanke v Domu Tišje. To je bila zadnja točka v programu, vendar proslave še ni bilo konec. Vse ženske so bile povabljene k skromnenu prigrizku. Tokrat so jih za spremembo stregli moški. Bile so zadovoljne in mislim, daje bila to prijetna popestritev nedeljskega popoldneva. Sanda C. Mladi in kmetijstvo V nedeljo, 12. marca 1989, se je v večnamenski dvorani v Kresnicah odvijalo že tradicionalno občinsko tekmovanje MLADI IN KMETIJSTVO. Tekmovanje so organizirali: Aktiv mladih zadružnikov M-KZ Litija, OK ZSMS Litija in OO ZSMS Kresnice. Iz znanja o gospodinjstvu, nerazvitih območjih V Sloveniji, gnojenju, sodobnem pridelovanju hrušk in razvojnih možnosti kmetijskega gospodarstva so sc pomerile ekipe iz Kresniškega Vrha, KZ (iabrovke, Ribč, .levnice in Vintarjevca. Program je povezoval Rudi Bregar, sodelovali pa so tudi mladi harmonikarji pod vodstvom tov. Pepelnaka. Tekmovalci SO pokazali zelo veliko znanja, saj je to tudi eden temeljnih pogojev za sodobno kmetovanje. Največ znanja je pokazala ekipa iz. Kresniškega Vrha, ki bo zastopala občino Litija na regijskem tekmovanju v Medvodah. Sicer pa mlade ne vleče v to tekmovanje le želja po samo-dokazovanju in čim boljšem rezultatu, temveč zlasti spoznanje, da s tem vsako leto dopolnjujejo svoje znanje, izmenjujejo izkušnje in, nenazadnje, gre tu tudi za navezovanje stikov med mladimi, kjer se kalijo nova prijateljstva. Pokrovitelji tega tekmovanja so bili: M-KZ Litija, KZ Gabrovka-Dole, Mesarija Šmartno in Sklad za pospeševanje kmetijstva SO Litija, ki so za najboljše prispevali priložnostne nagrade. Poleg veselih harmonikarjev je tekmovalce v imenu KS Kresnice pozdravil tov. Zlato Vehovec. O pomenu kmetijstva v občini Litija je spregovoril tov. Bojan Mihelič. Predstavljena je bila vloga Kmečke zveze za razvoj kmetijstva, v imenu organizatorjev pa je spregovorila tov. Alenka Urbane. 1'ranci Rokavcc sIOSTI OBČINE LITIJA KRAJEVNA SKUPNOST EIT1JA Letna skupščina Društva invalidov Litija Obračun štiriletnega dela 10. 2. 1989 smo se /brali na svoji redni letni skupščini, da bi pregledali štiriletno delo Društva invalidov Litija. Skupščine se je udeležilo kar lepo število članov, večina pa i/ obeh litijskih KS, KS Kresnice in KS Šmartno. Tov. Lado Zevnik, predsednik društva, je pozdravil navzoče člane in predstavnika OK SZDL Litija, tov. Jožeta Sevljaka, nato pa predlagal dnevni red, ki je bil soglasno sprejel. Izvolili smo delovne organe skupščine in prešli k pregledu štiriletnega dela Dl Litija. Najprej so svoja poročila podali predsednik, tajnik, blagajnik in predsednika komisije za rekreacijo in šporl ter nadzornega odbora. V razpravi je bilo slišali več predlogov in priporočil za nadaljnje delo društva. Sledil je predlog za razrešitev dose- Iz dela podružnice Slovenske kmečke zveze Litija Prva naloga, ki smo si jo zadali, je bila zbiranje članstva in članarine. V ta namen je bilo na območju občine Lilija ustanovljenih deset pododborov, ki delujejo na območjih bivših kmetijskih zadrug. O vprašanjih, ki vas spremljajo, se najprej obrnite na vaš pododbor oz. predsednike pododborov: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10, DOLE GABROVKA PRIMSKOVO POLŠNIK KOSTRFVNICA SAVA ŠMARTNO LITIJA VAČE KRESNICE .lakoš Branko Vovko Janez lajdiga Slavko Nograšek Franc Rozina Jože Prašnikar Jože Ceglar Vojko Damjan Janez Kristan Lado Rokavec Franci (.'lani pododborov so lakoj pristopili k izvedbi akcije. Trenutno je včlanjenih preko 400 članov. Akcija seveda še teče. Organizirali smo še omenjeni razgovor o problematiki lovstva v občini Lilija. Dali smo predlog SIS za otroško varstvo in obema kmetijskima organizacijama o proučitvi zahtev, da obe kmetijski organizaciji podpišeta samoupravni sporazum za porodniško nadomestilo kmeticam. S pisno izjavo smo podprli prizadevanja zadružne zveze in kmečke zveze za izboljšanje cen mleka in mesa, saj je sedanje razmerje glede na kmetijski repromalerial popolnoma porušeno. Prav tako smo se pridružili OK ZSMS Litija in Centru interesnih dejavnosti mladih v Litiji glede podpore kosovskim rudarjem, se zavzeli za mir in sožitje med narodi na Kosovu ter proti uvedbi izrednih ukrepov. Predstavili smo tudi naš predlog o reševanju vprašanja sadovnjaka v Kresniškem vrhu. Delovali smo v organih SKZ, kjer smo se udeleževali sestankov upravnega odbora. Udeležili smo se strokovnega seminarja za aktiviste kmečke zveze v Novem mestu. Delujemo tudi v organih OK SZDL, občinske skupščine in OK ZSMS Litija. Vključili smo se v javno razpravo o spremembi republiške ustave. Prizadevamo se za vključitev družinske kmetije v ustavo, za njen enakopraven položaj v kmetijstvu ler za vzposlavitev takih pogojev, da se bodo kmetije večale, ne pa drobile. Franci Rokavec danjega predsedstva in komisij, ki je bil soglasno sprejet s pripombo, daje bilo njihovo delo, z nekaterimi izjemami, dobro, in se naj zalo predsedstvu in komisijam podaljša mandatna doba še za štiri leta. Predsedstvo bo na svoji prvi seji izvolilo vse organe društva in komisij. Naše društvo je še mlado. Ustanovljeno je bilo na pobudo Zveze invalidov Slovenije, OK SZDL Litija in nekaj zagnanih invalidov. Tako je bil imenovan iniciativni odbor za us-lanovitev.društva. Za njenega predsednika je bil izvoljen lov. Franc Mali st., za člane pa takratni sekrclar OK SZDL Lilija tov. Urbič. ter trije oz. šlirie člani iz vrst litijskih invalidov. Pripravili smo vse potrebno za statui in pravilnik društva. Leta 1982 smo sklicali ustanovno skupščino, ki se je je udeležilo okoli 40 članov. Na njej smo izvolili prvo predsedstvo in komisije, sprejeli slatut in pravilnik. Z. izvolitvijo predsedstva in komisij pa nismo imeli preveč sreče, saj skoraj dve leti ni bilo nobene aktivnosti. Pomoč smo poiskali na OK SZDL in sklicali ponovno letno skupščino. Tako smo I. 1984 izvolili novo vodstvo, na prvi seji pa ludi vse organe društva. Odtlej društvo dobro dela, razen nekaj članov, ki pa smo jih že zamenjali. V tem času smo dobili tudi upravne proslore, skupaj s KS levi in desni breg, ki pa so bili le začasni. Na našo prošnjo za dodelitev prostorov na Parmovi 7 nam je izvršni svet le proslore tudi dodelil. Potrebno jih je bilo temeljito adaptirati, bili so brez, električnega priključka, potrebna so bila večja zidarska dela. delno smo prekrili streho, usposobili smo sanitarije, menjali pod v mali vorani, prebc-lili proslore in uredili shrambo za kurjavo, Vse to smo opravili v dobrem lelu. Ob tem naj se zahvalimo vsem delovnim organizacijam in ustanovam, ki so nam finančno ali materialno pomagale. Predsedstvo si je zadalo nalogo, da v vseh krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ustanovi aktive Dl Litija. SPIZ nam je poslal seznam vseh invalidov v svoji KS, o datumu in kraju sestanka pa naj bi obvestili Dl Lilija, da bi nanje poslalo svojega predstavnika. Do teh sestankov žal še ni prišlo, zalo pozivamo vse invalide, naj v sodelovanju s predstavniki K K SZDL skličejo ustanovne sestanke. Tudi v delovnih organizacijah naj bi se ustanovili aktivi s pomočjo sindikalnih organizacij, pomagal pa naj bi Občinski sindikalni svet. Naše delo je doslej zajemalo tele dejavnosti: posredovanje priporočil za zaposlovanje invalidov, popravilo stanovanj, za varstveni dodatek in postrežnino, napeljavo telefona, oprostitev plačevanja RTV naročnine, nabavo ortopedskih pripomočkov ter svetovanje in pomoč pri reševanju problemov pri SPIZ-ti. Nekaj članov smo ob koncu leta tudi obiskali in jih obdarili. Ukvarjamo se tudi s športom in rekreacijo. Udeležujemo se vseh tekmovanj, kijih razpiše Zveza društev invalidov Slovenije, pa naj so to regijska, medregijska, republiška ali zvezna. Tako tekmujemo v namiznem tenisu, kegljanju, streljanju z zračno puško in piŠlolo, plavanju, smučanju, balinanju, šahu, avlo rallv-ju itd. V lovu rib smo dosegli zelo dobre rezultate, saj sta se dva naša člana uvrstila v republiško ekipo, kije zas-lopala Zvezo invalidov Slovenije na zveznem tekmovanju v SAP Vojvodini, in dosegla tretje mesto. Na vseh tekmovanjih je sodelovalo več kot 50 članov. Prevzeli smo tudi izvedbo regijskega tekmovanja v kegljanju. Streljanju z zračno puško in pištolo ler medregijskega in republiškega v lovu rib. Seveda so tekmovanja povezana z velikimi finančnimi stroški, ki jih pokrivamo z dotacijami Zveze invalidov Slovenije, TKS Litija, SPIZ-a (enkratni prispevek za rekreacijo), delovnih organizacij, OSS Litija in obrtnikov. Vsako lelo organiziramo ludi ogled kulturnih znamenitosti po Sloveniji, ki pa je lani zaradi premajhnega števila prijav, žal. odpadel. Lela 1987 smo dali pobudo za ustanovitev invalidske delavnice v Litiji. Pri IS Litija je bila imenovana komisija, vendar pa zaradi vse hujših finančnih težav tega sklepa še nismo uresničili. Zveza društev invalidov Slovenije ima v Termah Čatež 6 počitniških hišic, ki jih uporabljajo tudi naši člani. 1 .eliie skupščine Dl Lilija seje udeležil ludi predstavnik OK SZDL Litija, lov. Jože Sevljak. kije spregovoril o velikem napredku društva in mu zaželel uspešno delo. Dejal je, tla je društvo aktivno, saj nekateri člani žrtvujejo ves svoj prosli čas za razne dejavnosti. Zavzel se je za večjo udeležbo na družabnih srečanjih, gledaliških predstavah, razstavah in prireditvah. Podprl je idejo o organi/nanju aktivov invalidov po KS in delovnih organizacijah ter ustanovitvi invalidske delavnice v Litiji, razpravljal pa je ludi o drugih problemih, ki tarejo društvo. Po razpravi in besedah lov. Sevljaka smo soglasno še za 4 leta izvolili dosedanje predsedslvo in komisije. Ob koncu naj povabimo vse invalide, ki še nisle včlanjeni, da to storile. V pisarni se lahko oglasite vsak petek od 16. do 17. ure, kjer bosle dobili vsa pojasnila. Le s skupnimi močmi bomo dosegli še boljše rezultate, ki pa že sedaj niso zanemarljivi, saj smo ob prazniku mesta I .itije za uspešno delo prejeli priznanje od KS Lilija levi in desni breg. Brane Groznik Pogovor z delegatom zveznega zbors Nas cilj je demokratična in bogata družba Ko v svetlem in toplem marčevskem dnevu grize tvoj »konjiček« strmine znamenite Preske, ko se potem prekobališ navzdol in se na začetku doline Sopote usmeriš levo, proti Polšniku — na obisk greš k svojemu in našemu delegatu Janezu LUKA Čl), včasih bi rekli zveznemu poslancu — misliš vse mogoče. Z brega te pozdravljajo prve mačice, po pobočjih levo in desno zelenijo trave in sonce vrh prevala te ščemeče pozdravlja. Zastreš si oči in nadaljuješ. Kakšen človek je ta naš zvezni delegat, premišljuješ. Kako te bo sprejel? In kako mu boš »pokukal« pod kožo? Predvsem pa, ti bo sploh dal blizu? Ko se dvigneš iz smrekovih gozdov in na čistini vrh klanca zagledaš kakor na dlani polšniško vasico, se razpršijo vsi dvomi. Tako prijazen kraj, si misliš. Tako nostalgičen. Saj ljudje in kraji so si vendarle podobni, te spreleti. Zaviješ desno, mimo kmečkega poslopja, nato po potki navzdol in že si pred Janezovo hišo. Na čistini nad njo si daje opravka s požganim električnim drogom, ki ga je bilo treba prestaviti zaradi varnosti. Nasmejan in preprost kakor gospodar na kmetiji. Stisk rok, krepka in možata je njegova desnica, in povabilo v hišo. Na kavko in pomenek. Kako čudovit pogled se ti ponudi iz njegove dnevne, da ostrmiš. V daljavi zasanjane planine, tu spodaj pa raztresene hiške, prilepljene v breg. Po cesti iz Polšnika brni moped, sonce pa tako prijetno in blago sije. V kaminu plapola ogenj, razgleduješ se naokoli po knjigah, spominkih in urejenem am-bientu, gostitelj ti naliva kavico in pogovor steče kakor gorski potoček. In pred teboj se razgrinja neko življenje, ki hoče biti ustvarjalno in koristno. Življenje, ki ga naš gostitelj živi polno in odgovorno. Saj polovičarstva, kot sam pravi, ne mara. Sprašujemo in sledimo zanimivi pripovedi. Od kod izvira tvoj rod? Če se omejim samo na moje starše in stare starše, potem lahko rečem, da moj rod izvira iz litijske občine. Po očetovi strani gre za zvezo Široke Scti in Polšnika, po materi pa Črnega Potoka in Bernardovca na koncu Kos-trevniške doline. Zato ne čutim nobene lokalne pripadnosti. Resnica pa je. da sem s svojo bitjo utelešen v to široko področje, od katerega se kljub vabljivim priložnostim nisem mogel nikoli odlepiti. Na to dolino me prav nič ne veže moj rod, pač pa širše razsežnosti. Veliko dejavnikov je potrebnih, da ta vez sploh nastane, in še več, da tudi ostane. Najpomembnejši med vsemi pa so vsekakor ljudje, ki tu živijo in s katerimi sem v pravem sožitju, ki je dolga leta nastajalo. Tako so mi blizu, da sem prav rad njihov delegat. Zakaj si se odločil za študij prava? Zakaj sem se takrat za to odločil, res ne vem več. To je že tako daleč. Če poskušam sedaj rekonstruirati tisto odločitev, bi rekel, da zato, ker bi mi študij omogočil širši pristop k iskanju resnice in poštenja ter mi omogočil to tudi udejanjati. Kot mlad fant sem delal od I. 1948 1958 v organih za notranje zadeve. Že takrat sem ugotovil, da bo treba naš pravni red in sistem še dograditi. To mi je dalo tudi moč, da sem pravno fakulteto končal ob delu. Ker sem že v zgodnji mladosti izgubil starše, si rednega študija nisem mogel privoščiti. Že leta 1959 sem postal sodnik v Ljubljani. Zelo težko sem sodil, kajti to so tako občutljive stvari. Sicer pa bi bil lahko, tako sodim, tudi prav dober kovač ali kmet. če bi imel kmetijo, saj rad delam. Kdaj se je začelo tvoje politično delo? Politik nikoli nisem bil in si tudi ne domišljam, da sem. Moje strokovno-politično delo se je začelo z mojimi rednimi delovnimi zadolžitvami, ko sem postal sekretar zbora Skupščine SRS. Skupaj s svojimi kolegi, kot so F. Bučar, R. Močnik, J. Zaje, kasneje M. Krivic in drugi, smo začeli graditi modernejšo družbeno ureditev, kije v ospredje postavljala človeka kot subjekt, ne pa kot objekt podrejenosti državno birokratskemu sistemu. V okviru možnosti tistega časa smo iskali optimalne rešitve človekove nedotakljivosti, suverenosti, njegove osebne svobode. Posebej smo obravnavali položaj Slovenije v Jugoslaviji in njeno specifičnost. Tako smo doprinesli k formiranju sodobne federacije jugoslovanskih narodov in narodnosti. Tako smo preprečili podrejeni položaj, ki gaje imela Slovenija na nekaterih področjih, zlasti na gospodarskem, finančnem, pa tudi na področju delitve oblasti (pravic in dolžnosti) med republiko in federacijo. Potem si odšel na delo v zvezno skupščino SFRJ, kjer si postal njen generalni sekretar. Kaj bi nam lahko povedal o tem obdobju tvojega delovanja? Moja generacija je sodelovala tudi pri ustavi I. 1974, ki je zagotovila v takratnih pogojih maksimalne svoboščine posamezniku kot družbi v celoti, zlasti pa republikam in pokrajinam. Takrat je bila prvič tudi revitalizirana suverenost naroda. Ti materiali so se pripravljali na naših mizah in bili s soglasjem naših voditeljev (Kardelj, Kraigher, dr. Brecelj in drugi) posredovani in sprejeti v skupščinah. Delo sekretarja seje v kar največji meri povezovalo z delom predsednika, kije tudi poosebljal telo, ki gaje vodil. Prav ti ljudje so si najbolj prizadevali, da bi se delo v tem organu demokratiziralo in skupščinski sistem oblikoval kar najbolj učinkovito. Zelo dobro sem sodeloval s pokojnim predsednikom Skupščine SFRJ Milenlijem Popovičem, Mijalkom Todorovičem, Kirom (iligorovom, Dragoslavom Markovičem. Vsi so si izredno prizadevali, da bi do izraza prišle res najbolj napredne rešitve. Seveda je to nekomu uspelo bolj, drugemu manj. Danes Dragoslavu Markoviču očitajo, daje pri ustavi leta 1974 preveč popustil, da sta pokrajini dobili tako avtonomijo, da sta postali konstitutivni element v federaciji. Včasih so bili šibki »voditelji« zelo tolerantni, jugoslovanski in so spoštovali pravice narodov in narodnosti. V tem času si se srečeval tudi s predsednikom Titom. Kakšni so tvoji vtisi s teh srečanj? Predsednik Tito je s skupščino vedno zelo tesno sodeloval. Kot generalni sekretar skupščine sem moral zagotoviti, da so bile vse informacije, ki smo jih posredovali, točne. Tito jc hotel biti natančno poučen o vsem, kar seje v skupščini dogajalo. V njej je često nastopal in nas obveščal o stanju doma in v svetu. Vsekakor pa je skupščinsko mnenje spoštoval in upošteval. Kakšni so tvoji vtisi o osebnosti tovariša Tita? Bil je posebna osebnost. Zares blizu je pustil samo nekaterim najožjim prijateljem in sodelavcem. Jaz se v teh krogih seveda nisem gibal. Po funkciji generalnega sekre- tarja si opravljal tudi druge naloge. Katere? Delam v zakonodajno-pravni komisiji, katere predsednik sem bil v prejšnjem sklicu. Bil sem tudi član odbora za pravosodje, pa sem po kratkem času odstopil. Zakaj? Prihajal sem v konfliktne situacije s kolegi iz. ostalih republik, ki niso imeli posluha za večjo demokratizacijo v sodnih postopkih. Zlasti, koje šlo za drugačen pogled na smrtno kazen, na politična kazniva dejanja, se pravi Skupščine SFRJ Janezom Lukačem verbalni delikt, postopke pred vojaškimi sodišči, pristojnost /veznega javnega tožilstva in tako naprej. Te zadeve niso postale aktualne šele Z ljubljanskim procesom, o njih smo brezuspešno razpravljali že precej prej. Skušali smo jih popraviti, pa se ni dalo. Zato sem odstopil, ker me brezplodno delo ne zadovoljuje. No, to pa ne pomeni, da poleg ostalega delegatskega dela, ki ga ni malo, ne opravljam še drugih zadolžitev. Delam v administrativni komisiji in v komisiji za človekovo okolje, polovico mandata sem bil tudi njen predsednik. Pripravili smo program dela in sprejeli družbeni dogovor o zaščiti okolja, ki zahteva aktiven odnos vseh subjektov, sankcioniran tudi z zakoni. Zveznemu odboru, ki skrbi za izvajanje tega dogovora, tudi predsedujem. Je težko biti delegat? Naši občani so lahko že sami spoznali preko sredstev javnega obveščanja, daje to zelo težko, kajti časi nemega dvigovanja rok v skupščinskih klopeh so minili. Slovenci smo sicer slabi govorniki (za mene pa to še posebno velja), vendar zato toliko bolj vemo, kaj hočemo in v katero smer smo začrtali svojo pol. Razvojne sile, ki so se v našem narodu sprostile nekoliko prej kot v ostalih delih države, zahtevajo od nas, da skladno s temi interesi nastopamo tudi na jugoslovanskem odru, vendar ne v smislu nasprotij, temveč sinteze, ki bo ustrezala različnim razvojnim stopnjam jugoslovanske družbe. Danes izgleda to še brezupno, vendar s pozitivnimi stališči in s strpnostjo se bo tudi to premaknilo naprej. Vsekakor pa moramo predstavniki Slovenije republiki zagotoviti suverenost in ustrezno demokracijo, neodvisen gospodarski in družbeni razvoj in povezovanje z, razvitim delom bvrope. Kako te tvoji kolegi iz drugih republik jemljejo kot Janeza Lu-kača? Tega jih res še nisem vprašal, morda jih še bom. Lahko pa povem, kako jih jaz vidim. Prav vsi so mi kot ljudje izredno simpatični in jemljem jih breznacio-nalno. Z njimi se pogosto tudi sestajam, le z njihovimi stališči se prav kruto spopadam. Kruto pa zato, ker je vsak dialog zaradi pritiska večine onemogočen in tudi moč argumentov pod pritiskom večine zbledi. Velikokrat razmišljam o tem, zakaj se tako vehementno oklepajo miselnih vzorcev preteklosti. Ko sem nastopil proti ukrepom izrednega stanja, so me kar izžvižgali. Ker sem optimist, upam, da bodo to nekoč popravili. Zakaj so te izžvižgali? Predzadnje zasedanje skupščine je bilo težko. Sklicano je bilo tudi na zahtevo delegatov zveznega zbora iz. Slovenije. Pričakovali smo, da bomo razpravljali o celotnih težavah, ki so na Kosovu. Izkazalo se je, da je bilo namenjeno obvestilu Predsedstva SFRJ o ukrepih, ki jih je sprejelo v lastni pristojnosti za odpravljanje težav na Kosovu. Član Predsedstva SFRJ Lazar Mojsov je skupščino obvestil, da je oklicalo izredno stanje in da se del teh ukrepov že izvaja. Katere ukrepe je sprejelo, ni povedal. Temu sem oporekal, sklicujoč se na ustavne določbe SFRJ, ki določajo, da se tako izjemne ukrepe sprejme le v vojnem ali mobilnem stanju, in sicer takrat, kadar se skupščina ne more sestati. Skupščina je bila ta dan zbrana in ni bilo razlogov, da bi začasne ukrepe sprejemalo Predsedstvo in jih naknadno dajalo v potrjevanje skupščini. Lazar Mojsov se z mojimi argumenti ni strinjal, čeprav je nekatere sprejel, ki pa so bili proglašeni za državno tajnost in jih sredstva javnega obveščanja niso objavila. Ostali delegati so te ukrepe z odobravanjem sprejeli in trdili, da so bili prepozni in da bi jih morali sprejeli že mnogo prej. Opozoriti moram še na dejstvo, da seje zunaj zbrala ogromna množica ljudi, ki je glasno izražala svoje zahteve in mišljenje, tako da vzdušje ni bilo nič kaj prijetno. Kakšni pa so vtisi z zadnjega zasedanja? Zadnje zasedanje je bilo zasedanje graditve. Mandatar, sedaj že predsednik ZIS Ante Marković, je Skupščini obrazložil svoj program. ()seh-no menim, da je ta program naj progresi vnejše delo vseh Jugoslovanov in da v dosledni realizaciji predstavlja izhod iz krize, da se težave omilijo, na nekaterih področjih pa sanirajo. Demokratično je bil preverjen v vseh sredinah, zato ni razlogov za kakršnokoli rezerviranost. Temu programu je prilagodil tudi sestav vlade. Seveda zvezna vlada ni vsemogoča. Sodim pa, da bo dala liste pravno politične osnove, da bodo lahko v vseh okoljih, od občine do federacije, nemoteno ustvarjali nove vrednosti in gradili svoj prodor na enotno jugoslovansko tržišče in v svet. Te pot v glavno mesto in nazaj utruja? Nimam posebnih težav, morda zato, ker o tem niti ne razmišljam. Le malo je tistih srečnežev, ki imajo službo lahko kar doma. Ker pa že grem v Beograd, se moram tudi vrniti, to pa je prav prijetno. Kakšen je tvoj odnos do Poli-nika in Polšničanov? Tukaj sem doma tako kol vsi Polš-ničani. Rad jih obiskujem in rad vidim, da prihajajo k meni kadarkoli. V teh krajih je doma poštenost, solidarnost in skrb ludi za drugega. Človek se počuti popolnoma varnega, in lo mi veliko pomeni. Življenje v enakih razmerah nas povezuje. Skupaj samoupravljamo, ustvarjamo, kmetu-jemo, se veselimo in še kaj. Zato tukaj rad živim. Kako pa ocenjuješ odnos Litija — Polšnik? V zelo dobrih odnosih smo. Mislim, da med nami ne poteka nobena meja, razen meje lovske družine. Takole bi rekel. Razvita I .itija razvit Pošnik. Polšnik ne more imeti nobene izjeme v Litiji zaradi pogojev, ki so dani, ali zaradi same lokacije. S tem, da bo postala Lilija moderno gospodarsko središče z vsem polreb-nim intelektualnim potencialom, se bo tudi Polšnik hitreje razvijal. S samoprispevkom, udarniškim delom in dodatnimi sredstvi gradimo Polšničani svojo cestno povezavo z občinskim središčem in Zasavjem. Spoznanje, da v vsaki vasi le ni dobro postavljati tovarn, je velika stvar, čeprav se tega v Liliji še ne zavedamo docela. Naše kraje je treba povezati z modernimi gospodarskimi središči, ki imajo na voljo vso potrebno infrastrukturo in ostale pogoje. V dobrih 30 minutah si lahko v Litiji ali drugem središču iz najbolj oddaljenega kraja občine. To pa je čas, ki je v svetu popolnoma običajen. Seveda pa je treba v občini razviti ali pripeljati sodobno industrijo, ki bo prinašala višji dohodek in s tem povezan standard za prehod v 21. stoletje. Naš cilj je seveda bogata družba. Govorila bi še in še, toliko je vprašanj in tako zanimiv sogovornik je tovariš Janez. Veliko ve in na toliko reči se spozna. Ampak tudi čas ima svoje meje. In ne bi mu ga rad odžiral. Zapiram beležnico, v kateri seje nabralo toliko vsega. Kar preveč za eno samo srečanje. Prav gotovo bomo o mnogih stvareh, ki jih je načel, v našem glasilu še pisali. Vsaj približno predstavo o našem delegatu in njegovem delu pa smo najbrž, dobili. Ko sem se poslovil od prijaznega gostitelja in znova zavil na belo cesto, ki tudi njega vsak teden vodi v svet, sem si rekel, najbrž, pa tudi za vas, dragi bralci: »Pa srečno, naš delegat Janez!« Pogovor zapisal: J. Sevljak loto: M. Ciglič Jubilejno srečanje lutkarjev Sredi februarja je potekalo v litijski dvorani že peto srečanje zasavskih lutkovnih skupin, kar je že skromen jubilej. Pripravila sta ga Medobčinsko združenje gledaliških in lutkovnih skupin Zasavja ter Zveza kulturnih organizacij Litij* Pred najmlajšimi obiskovalci so se na odru zvrstile štiri skupine: Lutkovna skupina Vzgojno-varstvenc organizacije iz. Trbovelj seje predstavila z igrico Prijatelji strašila Capka. lutkarji šmarske šole s predstavo Kako sta se igrala muca in kuža, lutkarji osnovne šole z Vač z delom Kdo se me boji in litijska šola z. Mojco Pokraculjo. Po odigranih predstavah je stekel pogovor z. vsemi nastopajočimi, vodila pa ga je selektorica Helena Zaje iz Ljubljane. Ugotovili smo, da v Zasavju prevladujejo ročne lutke, da delujejo skupine le na osnovnih šolah ter v otroških vrtcih in da bi bilo treba spodbuditi to dejavnost, ki je namenjena predvsem najmlajšim obiskovalcem, v vseh štirih zasavskih občinah. Na orgelskem koncertu V začetku marca so imeli šestošolci iz.Smartna kulturni dan. V osrednjem slovenskem hramu kulture v Cankarjevem domu so si ogledali prireditev Čudoviti svet orglanja. OrglavecSašo Frelihje šolarje najprej seznanil z. zgodovino in sestavo kraljice instrumentov orgel, nato pa jim je nanje zaigral nekaj krajših skladb. V nadaljevanju srečanja, kije potekalo v veliki dvorani, je z orglami še spremljal dve solistki llavtistko in violinistko, ob zaključku pa je bil največji orgelski instrument v Sloveniji na voljo tudi mladim obiskovalcem, da nanj zaigrajo. Boris Žužek, loto: K. Sušteršič Natisnjeni so novi dnevniki Levstikove poti Kovina za Levstikovo pot V začetku marca je odbor Projekta Levstikove poti izdal nove Dnevnike Levstikove poti, kamor lahko ude-leženci pohodov vtisnejo žige na štirih kontrolnih postajah. Za množične pohode dobijo pohodniki žige v dnevnik na startu v Litiji pri železniški postaji, na l.ibergi pri gasilskem domu, v Moravčah pri Tonini domačiji in na Čatežu pri F.lmi. Zigc bodo doslej lahko zbirali tudi posamezniki, ki se bodo na Levstikovo pot podajali individualno med letom. Za vse posameznike bodo kontrolni žigi shranjeni na štirih mestih. Prva kontrola je v Restavraciji Pošta v Litiji, kjer bo vsak pohodnik lahko kupil nov Dnevnik poti, brošuro z vrisano potjo, spominske priponke in posebne razglednice Levstikove poti. Druga kontrola je pri Gasilskem domu na Liber-gi, kjer ho žig shranjen v posebni skrinjici oh gasilskem domu. Tretji žig bo shranjen pri lastniku Tonine hiše, Ladu Kotarju v Moravčah 17. Če pri njih ne bo nikogar doma. bo žig shranjen v posebni skrinjici ob hiši. Na cilju bo štampiljka shranjena v gostilni Tončkov dom na Čatežu 16, kjer se bodo vsi pohodniki lahko tudi okrepčali po prehojeni poti. Seveda je pot možno prehoditi tudi v obratni smeri. Dnevnike Levstikove poti lahko kupite vsak dan od 6. do 22, ure v Restavraciji Pošta v Litiji tli pa |ih naročite na nasiov Projekt Levstikova pot, p.p. 32, 61270 Litija. Vse pohodnike prosijo, da na zgornji naslov sporočijo tudi vse pripomhe in predloge za urejanje Levstikove poti in da se obvezno vpišejo v posebno spominsko knjigo, ki se. nahaja v Restavraciji Pošta v Litiji. Ob tej priložnosti odbor Projekta prosi vse udeležence lanskega množičnega pohoda, ki niso prejeli spominske priponke ali dnevnika poti. ker je materiala zaradi množične udeležbe zmanjkalo, da to sporočijo na njihov naslov ali po telefonu 881-269. Ob tem povejmo tudi to, da seje v letošnjem letu z denarnimi sredstvi pošteno odrezala šmarska Kovina, svoj prispevek pa je dal tudi Peter Gospeti, kije od lanskega leta lastnik Petrove kleti v Litiji. Ce bi se morda še kdo odločil, da prispeva za Levstikovo pot, naj denar nakaže na žiro račun CIDM Litija. Levstikova pot, številka 50100-620-107 05 1023110-292567. RUDI BREGAR 6. občinsko srečanje plesnih skupin tokrat v Gabrovki Na osnovni šoli v Gabrovki in na Dolah že nekaj let pridno delujeta plesni skupini. Obe sta že večkrat sodelovali na občinskih srečanjih plesnih skupin. Ta srečanja smo v preteklih letih organizirali v Javniei. Litiji in na Vačah, letos pa bo 6. srečanje \ večnamenski dvorani v osnovni šoli v Gabrovki. Poleg domače plesne skupine bodo sodelovale tri starostne skupine Rondoja iz Jcvnice ter plesni krožki osnovnih šol iz Litije, Stnartna. Dol in Vač. V Gabrovki se nam tako obeta v petek. 21. aprila 1989, ob 18, uri prijetno plesno rajanje, kamor seveda vabimo vse ljubitelje plesa. Napovedan obisk člana predsedstva CK ZKS dr. Matjaža Kmecla v Litiji 29. marca pričakujejo v Litiji obisk dr. Matjaža Kmecla, člana predsedstva CK ZKS. Z litijskimi kulturniki se bo pogovarjal o problemih kulturnega delovanja, /lasti v teh zaostrenih družbenoekonomskih razmerah. O obisku bomo obširneje poročali v naslednji številki našega glasila. .1. S. Upokojenci počastili dan žena V sredo, 8. marca so se v litijski dvorani na Stavbah z lepim programom, ki so ga posvetili dnevu žena. predstavili litijski upokojenci. Zapelje tudi njihov zbor, ki ga prizadevno vodi zborovodja Ivan Kolar. Loto: K. Sušteršič Pomagamo knjižnici ohraniti matičnost Akcija, ki smo jo v zavodu za izobraževanje in kulturo začeli letos, ko smo na obrtnike in delovne organizacije naše občine naslovili prošnje za finančno ali materialno pomoč za dograditev prostorov za matično knjižnico (nad dvorano na Stavbah) v Litiji in podružnico v Smartnem (zadružni dom), se še nadaljuje. Od oddaje gradiva prejšnje številke Glasila občanov do številke, ki jo imate v rokah, je svoje-prispevke poslalo še devet obrtnikov. Darovalci so: Stanka Turnšek Šmartno, Milan Izlakar Šmartno, Rudi Adamlje Razbore. Rudolf Juvan Litija. Milan Mercina Litija, Aleš Gospeti Litija, Aleksander Jovanovič Litija. Ana Pra-protnik Litija, Dinka Savinšek Litija, Skupaj je sredstva do sedaj nakazalo dvanajst obrtnikov, vsota pa znaša 1.550.000 din. Prostori za knjižnico v Smartnem Po normativih za dejavnost splošnoizobraževalnih knjižnic v Sloveniji, mora imeti vsak kraj z več kot 1.500 prebivalci stalno izposojevališče knjig podružnico. Knjižnica v Smartnem je začela delati ob občinskem prazniku leta 1971. Prv leto je imela prostore v zadružnem domu (skupaj z mladino), nato pa se je preselila v prostore osnovne šole. Sprva seje v knjižnico včlanilo večje število odraslih, ob preselitvi v šolo pa seje število odraslih obiskovalcev zmanjševalo. Zanimivi so podatki o dejavnosti knjižnice v Smartnem: leto število knjig izposoja obiskovalci člani 1972 1.183 1.309 620 108 1980 3.645 14.039 5.233 468 1988 7,434 11.218 7.224 610 Knjižna zaloga seje povečala za šestkrat, izposoja devetkrat, število obiskovalcev dvanajstkrat, število članov šestkrat. Prvo leto je bilo v knjižnico včlenjenih 50% odraslih bralcev, lani pa je bilo odraslih članov le še I'/, pa še to so bili predvsem delavci šole. Prostori za knjižnico v Smartnem se urejujejo v zadružnem domu. Predvidevamo, da bodo pripravljeni do konca aprila. Poleg izposoje knjig bo tu potekala tudi knjižnična in knjižna vzgoja (ure pravljic, pedagoške ure, vrtci na obisku, predstavitev novih knjig, srečanja s pisatelji). .loža Konjar * MU * Piše: Štefka Rebolj * * ★ j V spomin Minki in Janezu Petje j * * ★ * * i i * * i k * ★ * 1 i ★ ★ ★ s ★ •k * k ■k k k k k k k k k k k + ★ ★ Redko se /godi razen v primerih prometne ali elementarne nesreče, da položimo v zemljo skupaj ženo in moža, mater in očeta. Za Janeza smo vedeli, da je že osem let hudo bolan. Minka pa je vsa leta skrbela zanj, vse dneve in noči, ko mu je nudila nego, kakršno potrebuje negiben bolnik privezan na posteljo. Ni mislila nase in na svoje zdravje, in prišla je na operacijsko mizo, koje bilo že vse zaman. Tako je v bolnišnici tretjega marca umrla Minka, šestega marca pa je ugasnilo življenje tudi našemu prijatelju in tovarišu Janezu. Čeprav sta živela v Ljubljani in ju v bežigrajski občini poznajo kot zgledna, napredna in poštena občana, sta si za svoj zadnji dom izbrala družinski grob v Šmartnem. Tako smo na dan, ko so po vsem svetu proslavljali boj in ponos naprednih žena, položili na odprti grob Minke zgodnje spomladansko cvetje in ohranili v spominu Janezovo življenjsko tovarišico kot zgled ljubeče žene, zgled neskončne ljubezni in žrtvovanja. Naj povemo ob tej tragični izgubi, da smo ponosni na to njeno žrtev v današnjem času, ko mnogi izgubljajo tiste moralne kriterije tovarištva, ki so nas povezovali v času NOB in v težkem povojnem razvoju naše družbe. Janezova mladost je bila težka brez. mladostne brez-skrbnosti. Še kol otrok je bil pastirček in si je tako služil kruh. Že 14-leten se je moral zaposliti, ker v družini z desetimi otroki ni bilo kruha za vse. Stalne zaposlitve ni imel. Izmenoma je delal na žagi in v tekstilni tovarni v Litiji. Do aprila 1939 je odslužil vojaški rok pri graničarjih na grško-bolgarski meji. Potem je spet delal na Samsovi žagi. Ob nemškem napadu na Jugoslavijo je bil mobiliziran v delavski bataljon, ta pa je bil že po štirih dneh raz-puščen. Janez seje vrnil domov in ob tej priložnosti skril nekaj orožja, ki ga je potem izročil partizanom. Zopet seje zaposlil na žagi, ki pa je zaradi nestrokovnega ravnanja z bencinom pogorela. Ker so Nemci mislili, da je bila to sabotaža, so Janeza in nekaj drugih zaprli in zasliševali. Izpustili so ga po sedmih dneh, nato je delal na žagi do odhoda v partizane. V stari Jugoslaviji je bil Janez napreden in pošten delavec, organiziran v lesni strokovni organizaciji in drugih levo usmerjenih organizacijah. Pet let je bil član gasilskega društva v Zavrsl-niku. V društvu Vzajemnost pa je pomagal ustanavljati knjižnico, bil je tudi član tamburaškoga društva. Razpad Jugoslavije in začetek narodnoosvobodilnega boja v nekdanjem litijskem okrožju je Janez Petje doživljal kot dozorel mlad mož, ki seje zavedal usodnosti časa in dogajanja v teh obmejnih krajih. Povezal se je z Osvobodilno fronto in deloval po partijskih direktivah. Takoj po vstopu v partizane spomladi 1943 je postal član KP in politdelegat znane specialne patrulje, ki jo je komandant Zasavskega bataljona Kranjc poslal na teren med Savo in mejo. To je bila njegova prva funkcija, nalo pa je napredoval do političnega komisarja brigade. V raznih enotah je opravljal predvsem politične in partijske naloge. Bil je uspešen politični delavec, umirjen in preudaren, dobrodušen, a hkrati strog in zelo discipliniran. S svojim vedenjem in hrabrostjo si je pridobil pri borcih ugled, zato so upoštevali njegove nasvete. V vrste komunistov je sprejel mnoge mlade borce in jih vzgajal. Pri svojem delu je pokazal velike sposobnosti in samostojnost. Ob kapitulaciji Nemčije je bil politični komisar 13. brigade, ki seje še sedem dni po koncu vojne bojevala za partizansko zmago na Koroškem. Vsa Petjeva družina je sledila njegovemu zgledu in dala devel partizanov. Sestra Mirni je padla kot mladinska aktivistka, bral Jože je padel kot komandir čete v Slandrovi brigadi. Po partizanski zmagi je bil Janez Petje med tistimi posebej izbranimi zglednimi borci, ki so tudi v povojnem času izpolnjevali zahtevne naloge pri varnosti drŽave, ko so bile ogrožene pridobitve NOB* Janez je ostal pokončen in pošten, moralno trden in zvest smotrom našega boja. Se posebej si je pridobil velik ugled kot vodilni delavec v vzgojno poboljševalnem zavodu v Radečah. Po upokojitvi ni prenehal z delom. Lotil se je zbiranja dokumentacije in spominskih prispevkov za zgodovino o narodnoosvobodilnem boju v nekdanjem litijskem okrožju. Vodil je uredništvo Litijskega zbornika NOB, ki je izšel leta 1969. Vodil je zbiranje podatkov in skupaj s Francem Poglajnom pripravil osnovno gradivo za drugo knjigo, na podlagi katerega naj bi nastala pomembna kronologija frontovske in partizanske aktivnosti v teh k ra j i h_ v narodnoosvobodilnem boju. Ce bo čudovit prispevek zasavskega prebivalstva naši svobodi dostojno zapisan in ohranjen bodočim rodovom, bo to velika zasluga Janeza Petja-Jovana. Njegovo partizanstvo, varnostna služba po vojni in vestno zapisovanje zgodovinskega gradiva to so tri pomembna ustvarjalna poglavja življenja in dela Janeza Petja-Jovana. Vera Ribičič * k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k Akademik dr. Janez Batis sedemdesetletnik I' teh dneh praznuje sedemdesetletnico naš rojak, akademik dr. Jane: Batis, doma S Konja pri llotiču. Tih in skromen, drugače pa izredno marljiv in vztrajen, prežet z znanstveno natančnostjo in ves zavezan resnici. I Ujna vihra ga je vključila v vrste aktivistov in ga kasneje pahnila v zloglasno taborišče Maulhausen. Leta 1948je diplomiral ne, veterini, nato pa nadaljeval z akademsko kariero. 1957. leta je doktoriral, 1965. je poslal izredni profesor. 1971. pa redni prostor Univerze v Ljubljani I rs ČOS st predaja raziskovalnemu delu. saj je doslej napisal že več kot IHt) znanstvenih del. Polet: strokovnega dela je tudi tajnik S A/t I je aktiven tudi na družbenopolitičnem področju. I domači občini, kamor rad pride, je član okrožnega odbora aktivistov OF litijskega okrožja. Ob njegovem visokem življenjskem jubileju mu v imenu našiti bralcev iskreno čestitamo in mu želimo še veliko ustvarjalnih tel. J. S. Turistično društvo Litija obvešča občane, da se lahko včlanijo v društvo vsak ponedeljek in soboto od 9. do 11. ure ter ob sredah od 15. do 17. ure v turistični pisarni v Litiji, Valva/orjev trg 11. Za odrasle znaša članarina 5.000.— din, za študente, mladino in pionirje pa 1.000.— din. Turistično društvo Litija prosi tudi vse tiste občane, ki so si sposodili razne rekvizite, da jih vrnejo v turistično pisarno oh navedenih uradnih urah. GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Dušan Gnezda, Frane Končar, Marina Krnel, Gora/d Mavretie, Slavko Rokavee, Marjan Suštaršič, Boris Žužek, Jelka Belec (lektorica Glasila občanov). Predsednik izdajateljskega sveta: Miro Kaplja. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: DIC, TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: A. .lovanovič, Litija. Naslov uredništva: Litija. Par-mova <>, tel.: 881-102. Ncnaroče-nih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. ZAHVALA Ob izgubi drage nečakinje in sestrične MARIJE SORMAN se zahvaljujemo vsem, ki ste jo poznali, ji namenili lepo misel, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ali drugače pomagali ter jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, še posebno mag. dr. Vrščajevi, osebju ZD Litija, zlasti še dr. Ptičarju in sestri Ro-zinovi za pomoč v času njene hude bolezni. Posebna zahvala delavcem DO Mercator, njenim sodelavkam, stanovalcem Maistrove I, tov. Volkovi za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinkc ter g. župniku Adamu za lepo opravljen obred. Žalujoči: teta Toni Kepa z. družino in drugi sorodniki ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata, očeta in starega očeta VLADIMIRJA ZEVNIKA iz Litije, Predilniška 14 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom za vso pozornost med njegovo boleznijo, darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo ob zadnjem slovesu. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred in tolažilne besede. Vsi njegovi ZAHVALA A V Ob boleči in nepričakovani izgubi našega dragega m ^ VOJINA Jj JOVANOVIĆA se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala godbi Ž.TP Zidani most. govorniku za občutene besede slovesa in trobentaču za odigrano melodijo Tišine. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni, prezgodnji izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA VOZLA st s Save se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, bližnjim in daljnim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, izrekali sožalja, darovali za sv. maše in ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinkc in govornici za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena Ivanka, sin Iranci in hči Ivica z. družino ZAHVALA Ob prerani in nenadomestljivi izgubi najine mami FANI KANDUČ roj. SONC se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena ustna in pisna sožalja ter za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujeva njenim sodelavcem iz SCT Ljubljana, TOZD IAK Kresnice, govornikoma, pevcem in g. duhovnikoma za spremstvo in opravljen obred. Žalujoča: sinova Drago in Marjan llreg pri Litiji, Ribčc ZAHVALA Ob boleči izgubi dobre in skrbne mame, babice in prababice ter tete ALOJZIJE STRMAN roj. Pišek iz Male Kostrevnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremil na njeni zadnji poti, poklonili cvetje ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Litija za nuđenje zdravniške pomoči in g. župniku za opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi naše ljubljene mame, stare mame in prababice JOŽEFE LAVRIN roj. GORENC hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustno in pisno izrečeno sožalje ter za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Domu starejših občanov I jiibljana-Moste ob Sotočju za vso nego in skrb. Lepa hvala g. dekanu Masniku za prelepe poslovilne besede in trobentaču Tišine. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre in skrbne mame, stare mame, prababice, tete in sestre ALOJZIJE GLAVAČ iz Tep pri Polšniku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred, govornici tov. Ribičevi za ganljive poslovilne besede in pevskemu zboru Polš-nik za lepo zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: njeni otroci z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nepričakovani, boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta ANTONA POTISKA iz Male Kostrevnice 26 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti, izrečeno sožal je in darovano cvetje. Posebna zahvala Lovski družini Šmartno, Zasavskim lovskim rogistom za žalno poslovilno lovsko melodijo, šmarskim pevcem in govorniku Albinu Jesensku za poslovilne besede ter g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Ivanka in hčerka Bojana z družino Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudna končalo svoj hoj. Ko se z bolečino poslavljamo od naše ljubljene žene, matere in babice ANČKE GODEC se iz. srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno njeni sestri Paniki,sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč med njeno težko boleznijo, (iloboka zahvala velja Onkološkemu inštitutu, ZI) Domžale, patronažni-ma sestrama Slavki in Martini iz Moravč, osebju ZD Litija, posebno pa dr. Sašiču in dr. Kolsko za vse vzpodbude in lajšanje bolečin. Vsem prisrčna hvala za spremstvo na njeni zadnji poti, za darovano cvetje, predvsem g. župniku za pogrebne slovesnosti, pevskemu zboru Vače za ganljive žalostinke, Slavki Srcnšek, kraj. skup. Velika vas-Dešen za poslovilni govor, mojim sodelavcem za pomoč. Dešen nad Kresnicami Žalujoči: mož Milan, hčerka Marinka in sin Zvone z. družinama Zavod za izobraževanje in kulturo Litija Delavska univerza objavlja za šol. I. 1989/90 RAZPIS za vpis I. v programe srednjega usmerjenega izobraževanja 1. kovinsko-obdelovalna usmeritev program obdelava kovin in upravljalec strojev (2. in 3. letnik) SR, IV. stopnja program obratni strojni tehnik-tehnolog, NAD, V. stopnja 2. promet in zveze program vožnja motornega vozila smer voznik-mehanik, SR, IV. stopnja 3. poslov no-finančna in trgovinska dejavnost prodajalec (prekvalifikacija iz drugih poklicnih strok), SR, IV. stopnja komercialni tehnik, NAD, V. stopnja II. v osnovno šolo za odrasle (od 6. do 8. razreda) III. v programe strokovnofunkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje): — tečaj lahke in težke gradbene mehanizacije tečaj za voznike viličarja tečaj tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski) — začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj — tečaj za skladiščnike - začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja — tečaj za gostinske delavce tečaj iz varstva pri delu — higienski minimum Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na delavski univerzi, Parmova 4, tel. 881-182, vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 10. ure. Komisija za sprejem otrok v Vzgojno varstveno organizacijo Litija objavlja VPIS — dojenčkov (starost od 1—2 let) — predšolskih otrok (starost 2—7 let) za vstop v VVO Litija v šolskem letu 1989/90 za vse enote (Litija, Šmartno, Sava, Kresnice, Jevnica). Vpis bo meseca aprila 1989 v prostorih uprave VVO Litija, Bevkova I, vsak dan, razen sobot, od 7. 14. ure, ob ponedeljkih pa je možen vpis od 7. 16. ure. TEKSTIL TOZD PLETILJA LITIJA objavlja LICITACIJO za odprodajo osnovnega sredstva izven uporabe: tovorni kombi furgon v voznem stanju, neregistriran, znamke IMV, tip 2200 D, št. šasije 02431, št. mol. 61593710041592, leto izdelave 1977. Izklicna cena je 2,000.000 din. I icitacija bo v torek, 11.4.1989, ob 14. uri na dvorišču TOZD Pletilja, Ljubljanska c. 18 v Litiji. Vsi interesenti si lahko vozilo ogledajo tega dne od 13. do 14. ure. IZ MATIČNEGA URADA Poroke, rojstva, smrti... V mesecu februarju seje na območju občine Litija rodilo 11 dečkov in 9 deklic. Na gradu Bogenšperku seje poročilo 12 parov, med njimi: Kisiček Krunoslav, dipl. ing. računalništva iz Buzeta, in Zajec Marija, višja med. sestra z. Muljave, Kadivec Maksimiljan, specialni rentgenolog iz Kamnika, in Aupič Mira, višja rentgenski tehnik iz Kamnika, Kačar Tomaž, učitelj i/, Ljubljane, in Markelj Sonja, učiteljica iz Ljubljane, Drofenik Jožef, dipl. ekonomist iz Bohovega pri Ponikvi, in Kramar Milojka, knjigovez iz Ljubljane, Sum Bojan, organizator dela iz Zagorja ob Savi, in Bartel-me Nives, delavka iz Zagorja ob Savi, Čamer Matjaž, elektrotehnik iz. Trbovelj; in Mudrinič Nada, rudarski tehnik iz, Trbovelj, Klenovšek Franc, rudar iz, Šentjanža, in Nahtigal Leopoldina, učiteljica iz. Šentjanža, Bukovin-ski Slavko, šofer iz. Brežic, in Klenovšek Fanika, delavka iz Hrastnika, Po-drenik Matija, natakar iz. Zagorja ob Savi, in Irt Sandra, šivilja iz. Trbovelj, Bedenik Rolando, gradbeni tehnik iz. Dola pri Hrastniku, in Urbane Cclcs-tina, študentka iz Dola pri Hrastniku. Umrli v mesecu februarju: Lokar Franc, 77 let, iz Mamolja, Medved Frančišek, 53 let, z. Dolgega Brda, Pestotnik Frančiška, 91 let, izSlivne, Radić Ivica, 15 let, iz Litije, Glavač Alojzija, 88 let, iz. Tep, Joger Antonija, 78 let, iz. Spodnje Jablanice, Koščak Ivana, 78 let, iz Kresnic, Zupančič Amalija, 79 let, iz, Kresniških Poljan, Zevnik Vladimir, 60 let, iz. Litije, Strman Alojzija, 95 let, iz Male Kostrevnicc, Kovačič Marija, 71 let, iz Sevna, Klopčič Lucija, 80 let, iz Ljubljane, umrla v Črnem Potoku, Celarc Antonija, 82 let, iz. Ljubljane, umrla v Črnem Potoku, Jerebic Franc, 36 let, iz. Jevnice, Mantel Bogomir, 66 let, iz Moravč pri Gabrovki, Penčur Marija, 74 let, iz Zgornjega Hotiča, Goršek Pavel, 66 let, iz. Litije, Rovanšek Stanko, 64 let, iz. Gobnika, Stražar Julijana, 89 let, iz Zapodja, Mandelj Angela, 62 let, iz. Šmartna pri Litiji. Jelka Bric OBVESTILO Obveščamo vse lastnike psov na območju Litije, da bo obvezno celjenje psov proti steklini za leto 1989 po naslednjem razporedu: 17. 4. 1989: Litija gostilna Kovač Zg. Log pri Kovaču Sp. Hotič pri Drnovšku Vače Vernek Ribčc .levniea .levnica (ioliše gostilna Situla Babnik Lovce /adr. dom Šteful Ahtar 18. 4. 1989: Kres. Poljane Kos Kresnice Podšcntjur Zavrslnik Suni Polj. Vel. Stanga Reka Gozd trgovina Fakin gostilna trgovina gostilna Strus trg. Kopačija 1 ilija amb. Grbin 19. 4. 1989: Litija amb Grin Cerovica Zavrl Zg. Jablanica Baje Vel. Kostrev .lešče Primskovo Sohrače Vrata fajdiga 20. 4. 1989: Javonki Pil koča Moravče trgovina (iahrovka trgovina Tihaboj Jeric Brezovo Rismondo Dole gostilna Dobo vica gostilna (iradišče Oblak ura 6.30 7.30 8.00 9.30 10.30 11.00 11.30 12.30 13.00 ura: 7.00 8.00 9.30 10.00 11.00 12.00 13.00 15 00 ura: 700 8.00 9.00 K).(H) 11.30 12.30 13.30 14.00 ura: 7.00 8.00 9.00 10.00 10.30 11.30 12.30 13.30 21.4.1989: ura: Vel. Preska - Nogra.šck 7.30 Polšnik Majcen 8.30 Preveg — Košir 9.30 Konj.šica — gostilna 10.30 Renke cestna baza 11.30- Tepc Poznajelšek 12/Jft 22. 4. 1989: ura: Mamolj šola 7.30 Šmartno Gaber 9.00 Vintarjevec Hauplman 10.30 Sp. Log gostilna 12.00 Sava Berdajs 12.30 Ponoviče grad 13.30 ZAMUDNIKI: 24. 4. 1989 Vače gostilna Situla 7.30 Kresnice trgovina 8.30 Gabrovka trgovina 10.00 Dole gostilna 11.00 Polšnik gostilna 11.30 Litija amb. Grbin 12.30 Cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse, starejše od 4 mesecev. Po končanem rednem cepljenju pa mora skozi vse leto lastnik poskrbeti za cepljenje psa takoj, ko izpolni 4 mesece starosti. Tako zahteva Odredba o preventivnih cepljenjih. Vsi lastniki psov. ki ne bodo privedli psa na cepljenje, bodo prijavljeni sodniku za prekrške, necepljeni psi pa bodo odstranjeni pobiti. Vet. zavod ljubljanske regije p. o. Grosuplje DE LITIM Sprejmem kakršnokoli delo na dom. Telefon št. 874-017. Veliko praznovanje po petdesetih letih skupnega življenja Zlatoporočenca Ana in Janez Grilc iz Klenika pri Vačah. Pred petdesetimi leti, 6. februarja 1939. leta, sta se v cerkvi na Vačah odločila za skupno življenje in si obljubila ljubezen ter zvestobo Janez Grilc in Ana, rojena Tomšič, iz. Potoka. Povedala sta mi, daje to bil za oba velik dan. Marsikaj sta doživela v tem času. Rodilo se jima je 6 otrok. Stanovala sta na kmetiji Janezovih staršev, ki pa ni dajala dovolj za vse. Potreben je bil še dodatni zaslužek, zato je Janez odhajal delat k železnici in drugam. Mati Ana je skrbela za dom, se ukvarjala z otroki, jih vzgajala in jim skupaj z, možem pomagala do samostojnosti. Vabimo vas na kolesarski sejem, ki ga bo dne 15. aprila v I .itiji pri Kegljišču organizirala kolesarska sekcija TVD Partizan. Tu boste v času od 8. 13. ure lahko kupili, prodali ali zamenjali vse vrste koles in drugo kolesarsko opremo. Vstop je prost. Kolesarski srečno! TVD Partizan Litija Janezova družina je tudi tesno povezana z zgodovino kulturne dediščine, kajti vaško situlo, bogastvo iz leta 1882, je našel oče našega slavljenca. V tej družini se je tako nadaljevala tradicija ohranjanja kulturne dediščine. Janez je tudi po svobodi aktivno sodeloval z. arheologi, ki so raziskovali na področju Vač. Janez, in Ana sta bila aktivna tudi med NOB. Bila sta člana OF, pomagala sta na terenu, gospodarski komisiji, nudila sta hrano in pomoč ter sodelovala pri raznih akcijah partizanov. Skratka, Florjan, to je bilo Janezovo partizansko ime, je skupaj z. ženo prispeval svoj delež, k osvoboditvi in novi Jugoslaviji. Po osvoboditvi sta z. aktivnostjo nadaljevala. Janez je bil odbornik Krajevnega ljudskega odbora na Vačah, sodeloval je v raznih komisijah in pri zadružništvu, pomagal je pri Projektu Vače 81 in pri obnovi kraja nasploh. Ano in Janeza je obiskala delegacija KS in DPO. Izročili smo jima darila, čestitali k jubileju, z. njima pokramljali in jima zaželeli tudi vnaprej prijetno, zdravo in srečno zakonsko življenje. Č. S. Gostilna KjUNzAR" granc Zaje OP* Vabimo vas, da nas obiščete • Nudimo vam vse vrste gostinskih storitev • Sprejemamo naročila za poslovna, poročna in nedeljska kosila • Odprto vsak ponedeljek, torek, četrtek, petek in soboto od 11. do 23. ure, ob nedeljah od 7. do 23. ure. Ob sredah zaprto • Za obisk se priporočamo.