rMen ^ in praznikov jjjued daily except Saturdays. Sunday» and Holiday« PROSVETA S -, ' • • « I GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' UredniSki in upravniiki prostori: 2657 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2(157 South Lawndale Ave. Telephone, Rorckwtll 4904 CHICAGO 23. ILU PONDELJEK. 14. APRILA (APRIL 14). 1947 Subscription S6.Q0 Yearly ÔTEV.—NUMBER 79 Acceptance for mailing at apodal rate of po«tage provided for In »action 110», Act of Oct t, 1917, authorised on Juno 4. 1916 lačrt glede razkosanja Nemčije azkrit na moskovski konferenci Opozicija proti odrezanju Porurja in Porenja od Nemčije. Besednik poljskega zunanjega urada kritiziral ameriškega državnega tajnika Moskva. 12. apr. — Ruski zu- nji minister Molotov je na jskovski konferenci, ko so se sile diskuzije o bodočnosti Po-rja, Porenja in Posarja, raz-il, da je pokojni predsednik »osevelt na sestanku velike jjice v Teheranu, Perzija, edlagal razkosanje Nemčije pet separatnih držav. To jstvo so potrdili tudi uradni ogi. V Teheranu sd se sestali >osevelt, Stalin, bivši britski emier Churchill in njihovi etovalci. Eno leto po teheranski kon-renci sta Churchill in Anthony len, takratni britski zunanji inister, predlagala razkosanje tmčije na tri kost. Na konfe-nci velike trojice v Jalti na rimu je bila ustanovljena potna komisija, kateri je bila iverjena študija vprašanja »de razkosanja Nemčije. Za me komisije so bili izbrani en, John Winant, bivši ame-ki poslanik v Londonu in odor Gušev, pomožni ruski nanj i minister. Imeli so samo o sejo, na kateri pa se niso >gli sporazumeti, nakar je bila misija razpuščena. dolotov je na včerajšnji seji îanjih ministrov štirih velesil avil, da bo upošteval predlog, Francija dobi Posarje, ni ho-pa pristati na zahtevo iranskega zunanjega ministra Bi Domače vesti 477,118 prebivalcev glasovalo za ' NoV •rob Y Chlca«u priključitev Posarja k Nemčiji, Chicago.-Dne 12. aprila je proti pa 48,637 prebivalcev. Iumrl JosePh Gračner, star 73 let Dasi je Marshall zavrgel idejo * 131 SNPJ. Ho- glede odrezanja Porurja in Po- e bil Vasl renja od Nemčije, je odklonitev{.^f ^^ TrUpl° ubližil . predlogom, da se obe' Pok^nlka le*\v industrijski provinci postavita grebnem zavodu na 3821 W 26th na vseevropsko podlago v zadevi st CivUen pogreb pod oskrbo distribucije produktov. Evrop- Pogrebnika Zefrana se bo vršil ska ekonomska komisija v okvi- Jpu\ri ob dveh ^"™ ru Združenih narodov naj bi do-'S**"1 \ P°koP*U^ bila oblast glede distribucije'WcxKila^n. V Chtcagu zapušča Zi Artuvami iŽen0» Štlri hCere» trl Sln0V« 10 produktov med državami. Ruski zunanji minister Molotov se ni udeležil diskuzij o za-črtanju zapadne nemške meje. Dejal je, da je sledil diskuzijam z zanimanjem. Ameriški državni tajnik je naglasil, da je izrazil svoje mnenje o nemških mejah na zapadu in vzhodu iz globoke zavesti odgovornosti. "Amerika," je dejal, "je morala že dvakrat poslati svoje oborožene sile preko A-tlantika. Borile so se na frontah za ohranitev svobodne Evrope. Naša naloga je ustanovitev trajnega miru. Ljudstva v E-vropi naj dobe priložnosti za sodelovanje in mirno sožitje. Predvsem hočemo tako ureditev, ki bo živela in katero bo zgodovina odobrila. Gledati moramo daleč naprej in storiti korake za od vrnite v nove vojne. Zavezni-začrtajo nove I pet vnukov. Dja komisije, ki naj bi izpol-, ške države lahko ■sega zunanjega ministra toda mQrajo bm ukc ^ tilta «lede takojšnjega im«^ ^-fe bo treba vzdrževati s si- ~ lo. Sila ni dobra podlaga miru." Besednik poljskega zunanjega urada je kritiziral Marshalla, ker je predlagal preureditev sedanje meje med Poljsko in Nemčijo. Poljska naj bi obdržala industrijsko Šlezijo, poljedelske pokrajine pa naj bi vrnila Nemčiji. Sedanja meja med Poljsko in Nemčijo je bila določena na konferenci velike trojice v Pots-damu. Besednik poljskega zunanjega urada je dejal, da je Marshallov predlog zagotovilo politične smrti poljske kmečke stranke, katere vodja je Stani slav Mikolajczyk, bivši podpredsednik poljske vlade. a namen. Molotov je opozo-zunanje ministre na govor smierja Stalina v maju 1. 1945, caterem se je izrekel proti ¡kosanju Nemčije. Naglasil je, Sovjetska unija je še vedno enotno Nemčijo. Ameriški državni tajnik »rge C. Marshall je na seji nanjih ministrov apeliral za »razum glede Nemčije, zaeno je svaril pred določitvijo ne-dr/.ljivih mej, da bi morala A-frika ponovno poslati svoje orožene sile v Evropo. Marshall je govoril direktno ncoskemu zunanjemu minili Georgesu Bidaultu, ki je iteval od rezanje Porurja in frenja od Nemčije. ., Marshall britski zunanji minister Er-*t Rev in sta se izrekla proti emembi statusa Porurja in enja. Oba sta naglašala, naj Francije raje zanaša na pred-lan° 'vezo med štirimi veleli katera jo bo ščitila pred trnčijo. Diskuzije o zvezi se d" pričele na moskovski konici prihodnji teden, kvin in Marshall sta podprla Mlo«, cia Francija dobi Posar-I Ta bogata industrijska kotna ozemlje 750 kvasih milj, naj se odreže od m priključi k Franciji, j P" . jU živi čez pol milijo-- «v. Nemci tvorijo jg" v. tmo. Premogovniki v ' bili podeljeni Francija '¿ključenju prve svetovne I" k. t odškodnina. Pri ple-gj^k! c je vržil L 1935, je Neerača na morju Sharon, Pa.—Dne 5. aprila je v Floridi utonil Frank Cvelbar, star 28 let, sin družine Louis Cvelbar iz te naselbine. On je fcivel v Panama Cityju, kjer je iil.v vladni Civil Service službi kot mehanik. Omenjenega dne se je s svojim prijateljem poda s čolnom na morje na ribolov. Morje je postalo razburkano in prevrnilo čoln. Njegovega pri jatelja so rešili, Frank pa je u tonil, dasi je bila pomoč hitro na licu mesta. Bil je vojni veteran in član društva 755 SNPJ. Poleg staršev zapušča pet bra tov—Louisa, Edwarda, Johna in Alberta tukaj, Joaepha pa pri mornarici v San Franciscu—kakor tudi dve sestri, v Clevelan-du pa strica, bratranca, sestrično in več drugih sorodnikov. Is Clevalanda £loveland,~~~> Naglo ja umrla Antonia Zorman, roj. Cenčur, članica SDZ. Prvi mož ji je u-mrl pred 35 leti, potem pa se je poročila z Edvardom Zorma-nom. Poleg moža zapušča sina in hčer iz prvega zakona.—Poročila sta se Mary Fortuna in Frank Stoblerski. Išče očeta Cleveland. — Sorodniki v starem kraju bi radi izvedeli za Ludvika Stenovca, ki je imel trgovino v Sv. Pavlu pri Preboldu v Savinjski dolini. Zanj poizveduje njegova hči. Ako kdo ve zanj ali ako sam to čita, naj piše na naslov: Frank Hayn#, 4618 Superlor ave., Cleveland 3, Ohio. Pogajanjq med unijo in korporacijo Detroit, Mich., 12. apr. — Pogajanja so se pričela med avtno unijo CIO ln korporacijo General Motors. Unija zahteva zvišanje plače za 23 in pol centa na uro in druge koncesije. Vallace svari pred* izbruhom vojne Potrošnja milijard dolarjev za zaščito miru > London, 12. apr. — Bivši ameriški trgovinski tajnik Henry A. Wallace je v svojem govoru sva. ril pred izbruhom tretje svetovne vojne in predlagal potrošnjo >etdeset milijard dolarjev za za-;čito miru v prihodnjih desetin etih. Če bo vojna izbruhnila, si bosta stali nasprdti kot glavni sovražnici Amerika in Sovjetska unija. Shod, na katerem je Wallace seji varnostnega sveta Združe-govoril, se je vršil V londonski nih narodov, je odprto pozvala centralni dvorani. Poslušalci so1 Ameriko, naj razgrne plašč,« naprfo poslušali govornika. | katerim se odeva, in javno iden- "Vidimo razplet dogodkov in',.. ... , 4 . r • tificira države, katere baje ogra- žajo neodvisnost Grčije in Turčije. Izjavila je, 4a je ameriška poljska vrgla rokavico ameriški delegaciji Razkrije naj, katere države ograzajo Grčijo in Turčijo OPOZICIJA PROTI VOJAŠKI POMOČI Laka 8uccass. N. Y„ 12. apr.— Poljska, ki se je postavila na stran Rusije v teku debate na priprave dveh orjakov za smrtno borbo," je rekel Wallace. "Vsi vemo, da bodo vsi narodi, zajeti v borbi, stali pred smrtjo.1 delegacija, ki se je lani posluiila V imenu vseh miroljubnih ljudi pravice vetiranja, ubila pomol-je treba dvigniti modan glas pro- Q organizacijo združenih na-testa proti vojni, dokler /li pre- > , pozno Kot zagovorniki social- rodov UNRRA P°d Pretvezo- da nega napredka in dediči svetov- /» organizacija ne more poma-nih tradicij morate dvigniti svoj gati Grčiji v prizadevanjih za glas, da se bo slišal povsod." restavriranje ekonomije. Wallace je obsodil Trumanovo Rokftvico je vrgel ,merUkl politiko in odprto igzivanje Ru- . , ... . ' . sije. Dejal je, da Truman po- delegaciji dr. Oscar Lange, re- tiska ameriško ljudstvo v vojno, prezentant Poljske. Izjavil je, Finančna ln vojaška pomoč Gr- _ da bo vodil odločno opozicijo čiji in Turčiji je prvi korak v' proti ameriški vojaški pomoči vojno. Ameriško ljudstvo se Qrčijl in Turčijit Vsaka ameri-sploh ne zaveda nevarnosti Tru-' drtiVama naj bi bila manove politike, Wallace jo , Z ■ : . predlagal potrošnjo 50 milijard podvržena nadzorstvu in kon- dolarjev za rekonstrukcijo Evro-(troli organizacije Združenih nape. Denar naj bi prišel iz med- rodov. sTii^^SEM! /-r rr R- Združenih narodov. listin je prišel v zagato. Od- "Grčija pod eedaitfo monarhi-1 govarjal je pohlevno in .ugtri« stično vlado nima demokracije," ral, naj se vprašanje gleda po Rudarska nesreča v Pennsylvaniji • Eksplozija plina ubila devet rudarjev Exetor. Pa.. 12. apr.—Druga rudarska nesreča se je pripetila v 17 dneh, v kateri je bilo ubitih devet rudarjev 400 čevljev globoko pod zemljo. V premogovniku Knox Coal Co. je eksplodiral plin ln devet rudarjev je Izgubilo življenje, devet pa je bilo ranjenih. Samo ti rudarji so bili v premogovniku, ko se je pripetila eksplozija. Prejšnja nesreča se je pripetila v premogovniku .Centralis Coal Qo. 25. marca; 111 rudarjev je bilo ubitih. John L. Lewis je potem odredil šestdnevno ustavitev dela v premogovnikih v znak žalovanja za žrtvami eksplozije. Eksplozija plina v premogovniku Knox Coal Co. je razmaja la strope ln kamenje ae Je viulo na rudarje. Člani reševalnih skupin «o tvegali življenja, ko •o Šli v premogovnik, da najdejo irtve. Truplo zadnje žrtve «o prinesli na površje štiri ure po eksploziji. Trije izmed ranjenih rudarjev bodo morda podlegli poškodbam. Ranjenci so bili odpeljani v bolnišnico Pittston. Federalne in državne avtoritete so odredile preiskavo. Na 15. januarja se je pripetila eksplozija plina v premogovniku Glen Al« den Coal Co. v Plymouthu, v kateri je bilo ubitih 15 rudarjev. Dva rudarja sta bila v četrtek ubita v premogovniku Philadelphia & Readlng Coal & Iron Co., ko ao «a odtrgale akala od etropa. Žrtvi sta bili Monroe Relts in Alex Malekowski. Tornado povzročil veliko ikodo Woodward, Okla., 12. apr. — Tornado, ki je divjal v Oklaho-mi in Texasu, je povzročil škodo več milijonov dolarjev. Najmanj 150 ljudi je bilo ubitih in čez 1,300 ranjenih. ,e nadaljeval Wallace. "Predlagana ameriška pomoč je namenjena tej vladi in njeni oboroženi sili. V Turčiji sploh ni svobodnih delavskih unij, ne politične reprezentacije in ne civilnih svobodščln. Z ameriškim denarjem bo turŠkA reakcija vzdrževala ogromno armado v krajih ob ruski meji. Truma-nov program vodi v vojno, čeprav oni, ki ga podpirajo, trdijo nasprotno, kar je zavajanje a-meriškega ljudstva." Kompanije in posamezniki obtoženi Kršenje provizij protitrustnih zakonov Washington. D. C.. 12. apr. — sodnik goldsborough noče znižati kazni rudarski uni ruman kritiziran vtnezuelaki zbornici ' Venezuela, 12. apr. — poslanec Juan Kvr je kritiziral predsed-rnana v teku debate v ' ftornicl, ker se je sled-za ustavitev pohoda Ameriški poslanik r"rngan je v znak > I iz zbornice. Fuen-"ejal. da je bivši pred-' ./ar Contreas od pot o ¿"Rton kot agent ve-1 '«rotnikov in ameri-♦nalirma, da sklene ^'umanovn. Washington. D. C.. 12. apr. — Federalni sodnik T. Alan Golds-borough je dejal, da ne bo zniža! kazni rudarski uniji UMWA, katere predsednik je John L. Lewis. On je naložil uniji kazen $3,500,000, Lewisu pa $10,000 v decembru zaradi žaljenja sodišča. Spoznana sta bila za kriva kršenja injunkcije, ker «e rudarji niso vrnili na delo. Zadevo Je prišla potem pred federalno vrhovno sodišče. To je podprlo odlok Goldsborougha, zaeno pa je znižalo kazen uniji na $700,000, Goldsborough Je dejal, da je Lewis izkoristil eksplozijo v premogovniku Ontralia Coal Co. v 11H no mu v kateri Je bilo ubitih 111 rudarjev, in povzročil novo stavko. Lewis je odredil šestdnevno ustavitev dela v premogovnikih v znak žalovanja za žrtvami eksplozije. Golsborough Je rekel, da unija in Lewis še nista pokazala volje za podvrženje odloku vrhovnega sodišča. Lewis je celo zavzel sovražno in zaničljivo stališče napram sodiščem. Goldsborough je odložil vprašanje znižanja kazni rudarski uniji do 24. apri la in izjavil, da ni gotov, ali bo takrat kazen znižana ali ne. Pomožni federalni justični tajnik John F. Sonnett je zvrnil krivdo za ustavitev dela v premogovnikih na Lewlaa in unijo. Administracija za kurivo, kate re načelnik je notranji tajnik Krug, poroča, da se je 155,732 rudarjev vrnilo na delo. Obrat je obnovilo 1.692 premogovni kov. Večina rudarjev še počiva. Dnevna produkcija premoga Je 12\5.200 ton, kar Je 51 odstotkov normalne produkcije. I>ewis je svetoval rudarjem, naj se vrnejo na delo samo v o-ne premogovnika, katere federalni rudniški nadzorniki proglasijo za vam«. moči Grčiji in Turčiji odloži, ker zdaj še ni gotovo, ali bo kongres odobril Trumanov program ali ne. Njegov argument je bil, da grška monarhiitična Letalec Reynolde dospel v Indijo Karachi, Indija, 14. apr.—Letalec in člkaškl Industrijec Mil vlada je potrebna pomoči, da bo ton Reynolde, ki skuša doseči re- lahko vzpostavila mir in red v deželi, ni pa hotel obdolžiti Rusije in drugih držav, ki 10 na strani Rusije, odgovornosti za kaotično situacijo v Grčiji in da te ogražajo neodvisnost Grčije in Turčije. "Lahko s popolnim zaupanjem zagotovim varnostni gvot in vse države v okviru organizacije Združenih narodov, da ameriško ljudstvo in eksekutivna ter legislativna branža ameriške vlade odločno podpirajo to organizacijo," Je rekel Austin. On je tudi zanikal obdolžltev, da je predsednik Truman Šel preko organizacije Združenih narodov, ko je pozval kongres, naj sankcionira finančno in vojaško pomoč Grčiji in Turčiji, da bosta kord v poletu okrog sveta, Je dospel v to mesto iz Kaira, Egipt. Iz Karachija je odletel proti Šanghaju, Kitajska. Doslej Je preletel 8,150 milj iz New Yorka do Karachija, Razdaljo med New Yorkom in Kairom, ki Je 6,000 milj, Je preletel v 19 urah in 40 minutah. Federalni justični tajnik Clark,j^hko ustavila pohod komuniz Je razkril, da je bilo devet kom-1 ma pan i j in sedem posameznikov obtoženih zarote in kršenja provizij protitrustnih zakonov. Obtožila jih Je federalna veleporo-ta v Los Angelesu, Cal. Obtožnica Jim očita zaroto z nsmenom monopol i zacl Je notranje trgovine v prodajanju avtobusov, avtnih obodov in petro lejskih produktov kombinaciji kompanij pod kontrolo National City Lines. Kompsnlje so National City Lines, Pacific City Lines, Standard Oil Co. of California, Federal Engineering O rp„ Phillips Petroleum Co., General Motors Corp., Firestone Tire Sc Rubber Co. In Mack Mfg Co. Obtoženi posamezniki so E Roy Fitzgerald, Foster G. Fk^nrtey, H C. Grossman, Henry C Judd, L. R. Jackson, Frank B. S'radley in A. M Hughes. Načrt gUde odprave zaprte delavnice odobren Washlnglon, D. C., 12. apr. — Člani kongresnega odseka za delavske zadeve so odobrili na črt, ki določa odpravo zaprte do-lavnice ln več drugih protldelav-skih načrtov. Avtov načrta glede odprave zaprte delavnice je senator Bali, republikanec Iz Mtnnesote. truman izvaja pritisk za znižanje cen Priznal je, da nima programa za ustavitev inflacije OGROMNI PROFITI KORPORACIJ Waahlngton, D. C., 12. apr. — Predsednik Truman je začel pritiskati na industrijce ln trgovco, da jih pridobi za znižanje cen. Izrazil je bojazen pred inflacijo, zaeno pa je priznal, da nima nobenega programa, ki bi ustavil navijanje cen. Intervencija Bele hiše proti inflaciji je omejena. Truman upa, da bo pregovoril industrijce in trgovce za podvzetje korakov, ki naj bi ustavili navijanja cen. Doslej Še ni nobenega znamenja, da bo uspel. Zveza ameriških tovarnarjev je odgovorila Trumanu. V odgovoru zagovarja rekord industrij in naglaša odgovornost vlade in delavcev ter potrebo kooperacije. Predvsem skuša u-stvariti vtis, da so visoke delavske plače vzrok navijanja cen, dasi je snano, da korporacije gr-madijo ogromne profite. Lani so natedile petnajst milijard dolarjev profita. Ameriška trgovska zbornica Je podala izjavo, v kateri priznava, da bo dežela zabredla v resno ekonomsko krizo, če bo draginja naraščala, zaeno pa trdi, da morajo drugi elementi prevzeti odgovornost za situacijo. Truman Je imel več razgovorov g svojimi svetovalci in ve ščakl. Na sestanku s časnikarji je izjavil, da ne bo šel pred kongres in zahteval akcijo. Kongres se mora zavedati resnosti situacije in storiti potrebne korake. Dejal je, da morajo odgovornost za naraščanje draginje prevzeti Industrije! in trgovci. Ako ne bodo znilali cen, bodo zahteve delavcev za zvišanje plač upravičene. Industrije! in trgovci so goreči zagovorniki sistema svobodnega podjetništva ln zdaj morajo dokazati, da bo ta sistem kos nalogi. Vlada ne more storiti ničesar, ker je kongres lansko leto preklical kontrolo cen. vandenbergov amendment sprejet v višji kongresni zbornici Washlngton, D. C., 12. apr. —, botavljanju odločil za pod pire-Amendment senatorja Vanden- nje Trumanovega programa Kot berga, ki daje varnostnemu sve- razlog Je omenil, da bi bil Tru-tu Združenih narodov pogojno manov prestiž kot predsednika j oblast do ustavitve ameriške fi- Združenih držav omajan, če bi j nančne in vojaške pomoči Grčiji glasoval proti programu, zaeno ln Turčiji, Je bil sprejet v sena- ps bi bila ovirana pogajanja s tu. Amendment Je prej odobril sovjetsko vlado, od katerih u-•cnstnl odsek zs zunanje zade speha zavisi svetovni mir. Polar uničil mornarično bazo San Francisco. Cal., 12. spr. ve, kateremu načeluje Vanden berg, Nsmen je utihnenje kri likov, ki trdijo, ds Je šel pred M-dnik Truman preko organi rs fwwj|iwr( ........ ......... ciJo Združenih narodov, ko )«iiKrl>tiu ško bi Grčija ln Turčl- pozval kongres, naj sankcionira .....mAU ^ vnMv ^^ka R0- $400.000,000 kot pomoč Grčiji in Turčiji. Senator Connelly, demokrat iz Texasa, je dejal, "da bi' Italija prišla na vrsto kot druga žrtev ekonomske, politične In vojašk« I ja padli pod vpliv sovjetske Rû sije. Agresija Je beseda In sicer pravilna besede M Connsllyju ln drugim Je odgo voril senator Pepper, demokrat iz Kloride, Dejsl Je, da Je Tru- Dva druga smendmenta sta bila sprejeta Eden določa se-natno potrditev načelnikov misij, katere bo Amerika poslala v Grčijo in Turčijo, drugi pa pre-1 manov program v bistvu sabo Požar Je uničil mornarično bazo'poveduje trošenje ameriškega(taža Združenih narodov Uničil na otoku Treasure Zgorelo Je denarja za plačila grtklh In tur-.Je upanje na možnost zbllžanj* več poslopij »n tehnična oprema šklh dolgov v drugih državah ]z Rusijo Amerika Je na poti v Povzročena škoda se ceni naj Senator Taft, republlkan* is vojno, ki bo morda uničila dvl-$400.000 do $500,000, Ohla, Je naznanil, da se Je po o • llzadjo. Churchill se baha z rešitvijo Grčije New York, 12. apr. — Bivši britski premier Winston Churchill pravi v članku, katerega je objavila revija Life, da je on re šil Grčijo pred komunizmom 6. decembra I. 1944, ko je odredil streljanje komunistov;. Ako ne bi izdsl odredbe, bi prišla Grčija j hm I kontrolo komunistov. Churchill Je pohvalil Trumanov program glode pomoči Grčiji in Turčiji, ker Je s tem razkril svetu, da ima Amerika vitalne interese v v/hodnem Sredozemlju in na Srednjem vzhodu, katere bo ščitila pred Rusijo. Dalje je naglasil, da Je že v svojem govoru v Fultonu, Mo„ svaril pred rusko ekspanzijo In predlagal lesno kooperacijo med Veliko Britanijo In Ameriko. Truman Je sedaj osvojil politiko, katero Je Churchill priporočal v svo Jem govoru v Fultonu pred letom dni, ln se odločil za ustavitev pohoda ruskegs komunizma Jesse Jones obdolien sleparije Washington, D. C., 12. apr. — Jeaae Jones, bivši načelnik federalne korporacije za rekonstrukcije financ, )e bil obdolžan sle pari je ObdolHtev je izrekel Cassius Clay, bivši uradnik železnice Baltimore Si Ohio. Dejal je, da )e Jones odobril sleparski bankrot železnice z namenom, da dobe kontrolo nad njo njegovi prijatelji. aa Zdruieae drSeve tiare* aa l«t«. UM upoiUt«. SI¿0 a Cook Co, $7 JO se celo leto. »3.71 n pol letaj — Subscription retoti tor the United Stote« (except Chlcope) Conodo MjOO per yeer. Chicepo and Cook County 17 J« par foreign countries ft JO por rea«. Ceno ogleooe po dogovoru—-Rokopisi dopiso* tn Členkov se ne vreče Jo. Rokopisi literorne vsebine (črtice. povettL drsni«, pumi Itd.) m vrnejo pošiljatelju lo v slučaju, ie Je psUaftU Advertising rules on spre«mont Manuscripts pf « will not be returned. Ot end uraohciied srticlos K oslov ne vso. kar Una ailk s PROSVETA 2657 N Sow Lawndale Ave.. Chicago 23. Illinois Other etc, wiU bo returned to noU «ddressed and stamped envelop*. only Amerika pred glavobolom—II Zadnji petek smo no tem mestu s pomočjo angleškega delavskega poslanca Georga Thomasa podali žalostno sliko razmer« v katerih se nahaja Grčija. Ampak te razmere niso tisti faktor, ki je privedei "našo" vlado, da je enostavno ignorirala organizacijo Zdt uženih narodov in se odločila za samostojno akcijo, if resnici za odprto Intervencijo v Grčiji in Turčiji. Za rellfno pomoč Grčiji, Italiji in te nekaterim drugim državam je v kongresu drug predlog, ki določa $350 milijonov v ta namen. Toda kakor izgleda, Jugoslavija ne ba deležna tega relifa, čeprav se je herojsko botila na naši strani ln trpela sigurno bolj kot Italija. Ampak to danes ne odločuje! Kvalifikacija za ameriško pomoč je danes ta, dš< mora hiti prizadeta vlada vsaj desničarska — čim bolj reak cionarna toliko bolje! Zadnje dni smo sploh čltall, da bo klerofa-šistični diktator Franco, ki je nad ubogo Španijo zopet proglasil dedno monarhijo, dobil večje posojilo v Ameriki. Franco ln njegov klerofašizem sta "košer", Tita in njegovo ljudsko demokracijo naj pa vzame hudič! Tako danes govori "Trumanova doktrina". V Grčiji ln Turčiji seveda ne gre za rdlf, za pomoč ljudstvu, kakor tudi ne za kakšno demokracijo. Razlogi za "našo" novo zunanjo politiko ln Trumanovo doktrino so drugje! Truman je v svojem govoru v kongresu 22. marca grški reakciji sploh dal "carte blanche", odprto pot, kar so v Atenah po poročilu Consta-nita Poulosa v Nationu takoj razumeli in v vseh reakcionarnih krogih je zavladalo veliko veselje. * Rusija je trenutno res glavni objekt, proti kateremu je naper jena U nova ameriška zunanja politika. Toda v ozadju so še drugi vzroki. Dejstvo je, da ameriški kapAalizem pehata v nov imperializem še dva druga faktorja. Na eni strani je mogočni militariatlčni aparat, ki ga je Amerika ustvarila med vojno in kateri se hoče za vsako ceno obdržati na višku. In da opraviči svoj obstoj in dobiva od kongresa zadostne apropriacije, mora biti !*za-poslen" — "it must justify Itself', kot pravimo v angleščini. In to lahko stori le s tem, da na eni strani poišče primernega poten-čnega "sovražnika", v tem primeru Rusijo, na drugi strani pa, da peha deželo v čim bolj agraalvno ln ekspanzlvno politiko. To —» ameriški militarizem — je danes v resnici glavni faktor, ki je diktiral "Trumanovo doktrino". Na sllčno pot je militarizem pred 15, 20 leti pognal tudi Japonsko—za "azijsko soprosperlteto" . . . DrugI faktor pa je strah ameriške vlade pred novo gospodarsko krizo. Da se čim bolj oddalji od nje, se je vlada z državnim de-pa rt m en to m in generalnim štabom na čelu vrgla v novo ekspanzlvno politiko s ciljem, da ameriškemu kapitalizmu pribori čim večji zunanji trg. In zato se je ta politika začela razlivati z veliko1 dinamiko tudi v Sredozemlje v smeri proti Indiji — na tržišča, kjer je imela do zdaj Anglija svoj monopol. Zato je angleške gospodarske kroge — kapitalistične in delavske — že začelo skrbeti, kaj ta ameriška politika pomeni. Iz Anglije ao že pričeli prihajati zaskrbljeni glasovi, da hoče ameriški kapitalizem Izpodriniti Anglijo Iz njenih svetovnih tržišč. Čim bolj bo ta slutnja posta-jala meso ln kri. toliko hladnejši bodo obnoiajl med obema deže-loma. Za Anglijo je zunanja trgovina dobesedno življenjskega pomena — stokrat bolj kot za Ameriko. Nobena druga država ni toliko odvisna od nje. Danes si fsktlčno stiska pasove, da si jo ponovno zgradi, da bodo delavske mase lahko v bodoče Imele nekoliko večji kos kruha. » * V zveri s tem faktorjem — strahom pred novo goapodarsko kri zo tn iskanjem novih trgov — je treba omeniti tudi to, da se je Trumanova administracija vrgla na to novo zunanjo politiko tudi vsled tega. ker ji je znano, da bi vsak načrt za spravljanje lastne hiše v red — za reševanje perečih notranjih aocialnth ln gospo darskih problemov — naletel v sedanjem kongresu na največjo opozicijo. Stanovanjski problem je na primer zelo akuten ln bo tudi v bodoče. Potrebne bi bile težke milijarde dolarjev iz javne blagajne za rešitev tega problema. Prav tak*» je tudi krvavo poti ebno izboljšanje socialne zaščite, posebno u vedenje dobrega sistema javnega zdravja — splošnega zdravstvenega ln hospitali-/acijskrga zavarovanja. Prav tako kriči tudi ves šolski sistem po lemeduri — po veltklh vsotah denarja. Enako pogozdovanje, gradnja novih TV A in še marsikaj drugega. Za vse to ali za kakrino koli teh stvari seveda nI denarja. Krik v kongresu je, da je treba čim bolj znižati vladni notranji proračun. čim bolj reducirati vladne posluge, posebno pa take, ki bi imele koristiti splošni blaginji. Dovolj denarja je le za militarism — $13 milijard za prihodnje fiskalno leto, letos pa seveda še m-c. Ni ga p« za gradnjo stanovanj, za renoviranje meat ln pode zelja, za šole. za TVA, za gradnjo bolnišnic, eft- etc. Vsakdo, ki pozna ABC ekonomije, narodnega gospodarstva, pa lahko ve, ako ni denarja sa mnogotere javne potrebe, mora v kapitalistični m sistemu prej ali slej priti do krize, do novega poloma K akcija sicer sluti polom, toda je toliko zakrknjena in bur bonska, da se z vsemi štirimi upira reševanju notranjih aocialnth m gospodarskih problemov. Zato ae je zdaj vrgla na novo dolar sro diplomacijo tn imperialistični eskapade. za katere denarja ni ikod* /s to no na razpolago milijarde — da, tudi ali predvsem /s aaruntaanje komunizma". Za to politiko je toliko navdušenja v Wskhingtonu. da je bur bonski senator Byrd is Vlrginije (rtliri sv 4titi svoje kolege, češ. poetojmo ln pmštudlrajmo, ako nas ta politika ne bo zbankrotirale Nekdo j« namreč Izračunal de se jf Amerika po vojni Ae obligirala za financiranje avojih mednarodnih akcij posojil, relifrnh izdatkov, ' lend lease" aa "ha raotirenje komunizma", etc. za več kot 124 milijard Toda koliko bo stal« "Ti urnanovs doktrina" v dolarjih in centih, nihče ne ve £«to je senatorja Byrda tudi začelo skrbeti Svet ki j, iiv»-n Amerike, Kanade ln par drugih dežel lačen. Izkušnje atarepa rudarja (Palje in koneJ) Chicago, HI. — Ko smo dospeli do zaželenega prostora, smo videli, da ao premogarji zabijali predore. To so bili oni majnar-ji, ki jim nisem požgal smodnika. Deputiju pokažem vse prostore, ln ga vprašam, kaj misli, ali je nevarno ali ne. Deputij sede na neko oporo ln pravi: "Toliko je nevarno, da vaju kaznujem vaakega po $25, to pa zato, ker sta zažigala proti postavi." Jaz sem mu odgovoril takole-"Dobro, ali boste kaznovali tudi kompanijo in delovodjo? To je tudi proti postavi, ker ni odprtina zadelana. Če bi delovodja storil, kar ima storiti, ne bi mogla s tovarišem kršiti postave." Na te besede je prišel delovodja ln pogovdr smo pričeli o drugi stvari, katerega ni bilo ne konca ne kraja. Potem sem dejal deputiju, da bo čas, da gremo na prej. Smehljajoče me vpraša v katero smer, nakar mu potfem, da je čez miljo hoda. Podamo se na pot. Seveda, delovodja je šel z nami. Ko pridemo do tistega prostora, je vprašal deputij, koliko premo garjev dela v njem. Pojasnim mu, da na tem hodniku osem, na drugI strani pa dvanajst. Ob koncu teh osmih prostorov je bil predor v drug hodnik. Pred časom je bil predor dovolj prostoren, nekega dne pa se je utrgal strop in ga popolnoma zasul. Naredil aem odprtino kakih o-sem čevljev visoko, da sem' zlezel skozi. Seveda, o tem sem sporočil delovodji, pa ni nič pomagalo. Dva tedna sem lazil skosi ta mali predor, premogarji pa so kritizirali, ker so imeli premalo zraka. Bilo jih je na obeh straneh 22. Ko smo dospeli z deputljem do tega malega prostora, je vprašal dalovodjo, ie služi ta predor tudi za zrak. Delovodja je pritrdil ln zaeno obljubil, da bo dal danes spraviti kamenje ven. Deputij se je potrudil in splezal skozi predor, kakor tudi ml tri-, e. Ko pridemo v drug hodnik, e na tleh ležalo nekaj opor, na katere se je vsedel deputij, na-o pa me vpraša, koliko časa že azim skozi to majhno odprtino. Odgovoril sem, da že dva tedna. "Ali al o tem poročal delovodji?" "Da." Deputij se nato obrne »roti delovodju In vpraša, koll-co majnarjev dela v teh dveh hodnikih. Delovodja odgovori, da 22, nakar mu deputij ukaže: "Pojdi ln povej, da ne prlprav-jajo streljanje, ker to delo «je ustavljeno od danes naprej." Delovodja je Imel vsake vrste ¿govore ln opravlČbe, pa nI vse skupaj nič pomagalo. Na drugi poziv je Šel do premogarjev In jim sporočil deputijev ukaz. Deputij je mirno sedel, gledal neke listine in z nama nI spregovoril niti besedice, ko pa se je vrnil delovodja, ga je vprašal, če je ustavil delo. Ta je potrdil, nato pa ga je začel prositi, naj dovoli obrat še nekaj tednov, nakar bo ves premog izkopan. Deputij ga je debelo pogledal In de jal: "Mr. Harrison, od danes naprej prek licu jem vaš Izpit za delovodjo majnarjev, ker vi niste sposobni za to delo." Po teh besedah je vstal ln ae podal po hodniku, delovodja sa njim. a tovarišem pa zadaj brez ugovora. Sama pri sebi sva se smejalo in pesti kazala delo vodji, čeravno sva bila kaznovana vsak $25 globe Ko smo dospeli po eni milji hoda na križišče hodnikov, je bila ob strani klop in deputij tugestlra. da sedemo in ae malo orfpotflnemo Tedaj delovodja izrabi priliko in vpraša deputl- dolgo časa gledal v tla, končno pa 4a vprašat če bo od zdaj naprej bolj vestno jvršil svojo službo in skrbel za varnost strelja-1 čev. Delovodja je v hitrih be-: sedah vse obljubil in dejal, da ne bo zanemarjal nobene stvari. Nato oe je deputij obrnil proti nama in vprašal, če sva pripravljena še nadalje streljati za to delovodjo, če bo vse storil, kar je pravkar obljubil. Moj odgovor je bil, da nimava ničesar proti delovodji, pač pa zahtevava le varnost za najino življenje. Nato je deputij pristal, da odpusti kazen vsem trem. Nato smo korakali naprej kako miljo in prišli do hodnikov, v katerih je jamski prah že precej časa grozil nesrečo. Deputija sem opozoril, da sem glede teh hodnikov opozoril delovodjo že pred 30 dnevi, da jih je treba počistiti in pomočiti z vodo. a naročila še do sedaj ni izvršil. Seveda, delovodja je naglo dejal, da bo še ta teden vse počiščeno in pomočeno. Deputij se je z obljubo delo* vodje zadovoljil, nakar smo krenili dalje proti glavnemu izhodu. P redno $qk> se razšli, sva se s tovarišem zahvalila deputiju za storjeno delo, nato pa sva se odpeljala domov, kajti čez dve uri sva morala biti zopet v premogovniku, da sva požgala smodnik. Rudarj i, katerim je hilo delo ustavljeno, so bili radovedni, kaj ae je zgodilo. Izgubili so dva šihta v tistem tednu, ker niso dobili novih prostorov. Delovodja ni dal počistiti hodnikov, kot je obljubil. Jaz sem molčal, kajti mislil sem, da bo morda da).počisti v nedeljo, ko pa sem prišel na delo v ponde-ljek, sem vicBil, da je bilo vse ravno tako fcot prejšnji teden. Molčal sem naprej. V sredo pa se je vrema fpremenilo in po-streljači smo sprememba vre-biti previdnejši, nesreča. Na sliki vidite dve telefonski operatorid iz Philadelphia, ki Jih bole noge od plkellranja. Neani spol se je v tej stavki pokazal prav tako milUanlno kot — majnarji. stalo toplo, vedeli, kadar mena, mori da nas ne In res, tisti večer je dvignilo prah ln ga vtgalo, toda ogenj me nI dosegelTker sem bil že predaleč. Ogenj je polegel in usahnil, dim ¿g je bil gost, črn m vroč. Zetofme je skrbelo, če bom mogel pffti skozi v drugo ozračje. Mok|t> gobo, ki sem jo nosil na prsihiaem polovico prežvečil in zdelo se mi je, da že o-magujem. Kmalu nato, po par korakih, pa sem dosegel drug hodnik, kjer je bil svež zrak. Bil sem rešen. Le nekaj minut, pa bi podlegel. Vsakikrat, ko sva s tovarišem prišla na povšje, sva morala po telefonu poklicati superinten-denta ln mu povedati, da je vse v redu, če pa ava mislila, da je kaj narobe, naju je čakal vsak večer v svoji pisarni. Tizti večer, ko je mena smrt lovila v rovu, pa ga nisva klicala po telefonu, temveč ava Šla k njemu osebno. Ko as vstopila v pisarno, ae ja mož zelo prestrašil. V naglici jO fprašal, kaj ae je zgodilo. Poja|»il sem mu, da je nastala majkna eksplozija in da sem si le a težavo rešil življenje. Povem mu tudi na katerem hodnikJL On je tudi vedel, kakšno zgbavo ava Imela z deputljem ln delovodjo. Superlntendsnt je nato stopil k drugi pisalni mizi in odprl knjigo ter gledal precej čaaa v njo. Zmajal jt s glavo in dejal: "Ne vem, kako more to biti. kajti knjiga ixkag»j* 400 ur sa čiščenje omenjenega hodnika." Tedaj pa aem mu dejal, da ves čas. odkar hodkn po hodniku, se ga ie ni lopat* dotaknila in tudi pomočen n| bil Zahvalil ae je nama z« pojasnilo in rekel, da morava biti previdna. ker iivlje ja. če ae je v resnici odločil, za- nje je vse, kar imamo na svetu. razbit in raztrgan, res krvavo potrebuje ameriških dolarjev, ame itškth posojil m "knd-leaaa". In verjemite aU ne. ao U "lend leaae" in velika pooojiia tujezematvu za nabav« potrebščin v tej dešeli. kakor tudi za mkonatrukrijo. potrebna tudi ameriškemu kapitalu mu KajU dokler bomo s lastnimi possjlli In subvencijami. po rnagari gredo za "karantiranje komunkms". financirali ameriški izvoz v zodoetnt meri. toliko časa tudi ni bojazni, vaaj ne prevelike, za novo gospodarsko krizo Ampak prej ali alej bo tudi v tem prišlo do zastoja ln takrat bo tudi "Tlrumaiiova doktrina" prišla v velike škripce ter dobila velik glavobol. (Pride ie.) Nato sva odšla zadovoljna proti domu. Drugi dan, v četrtek, sva šla zopet na delo. Bila sva nekoliko pozna in vsi majnarji so bili že na površju, med njimi tudi su-perintendent. Ko je naju zagledal, je priatopil in dejal, da se je hotel prepričati o stanju v premogovniku in sedaj ve, da sva govorila resnico. "Delovodjo sem zapodil in vama ne bo več delal skrbi, hodnik pa bodo pričeli čistiti še nocoj," je še pristavil.' Superintendentu sva se zahvalila in odšla na delo, ker je bilo že pozno. Nastavljen je bil drug delovodja in bilo je vse v redu. To se je dogodilo marca meseca 1. 1§17 v Clintonu, Ind., in dogodka se prav gotovo spominja še marsikateri premogar. Viktor Zupančič. Razmotrivanje o današnjem položaju Oreanaburg. Pa. — Pomoč Grčiji in Turčiji, predsednikov ukaz za odstranitev vseh komunistov ali privržencev kateriko-le prevratne struje (kje je kaj takega), iz zvezne službe, dokazuje v glavnem dva značilna dejstva. Eno je neizmeren strah vladajočih slojev pred izbujajpčo se zavednostjo tlačenih in do mozga izkoriščanih ljudstev in nižjih slojev onih soljudi, katerim sploh niso in še sedaj nočejo pripoznati pravice do ugodnosti in enakopravnosti. Smatrajo, da so edino oni do tega upravičeni. O tem ne velja razpravljati, ker nesmisel takega naziranja je dandanes že dokaj znan in očiten. Drugo dejstvo je domne-va, da je kapitalističen in a tem obenem ameriški način in red življenja edina, končna in najpopolnejša uravnava družabnega reda ln načina vlad*. Kdor koli Ima vsaj nekoliko vpogleda v dosedanjo zgodovino človeštva, ve, kako zelo napačno in plitvo je tako naziranje. Bili so že različni družabni redi in civilizacije, kot egiptovika, asirska, babilonska, perzijska, grika, rimska in bogzna še kakšna. Vsi oblastniki tistih časov so ravno tako odločno povdarjali, kot to sedaj delamo mi, da je njihov družabni red ali civilizacija najpopolnejša in njihovi bogovi najmogočnejši, ter da je vsako drugačno naziranje napačno ter škodljivo za človeški dobrobit. Približno enako smešna je na-ša sedanja trditev, da je privatno podjetništvo aH kakor to običajno Imenujemo, kapitalističen sistem najboljši ter edino pravilen družaben red. Ta trditev je toliko boli ncsmiaelna. ako pomislimo, da te človeštvu usojeno živeti še stoletja ali mogoče še milijon let. ter da je člo veški rod. odkar ae je toliko razvil duševno, da se je začel organizirati v razne skupine tn pozneje v državne oblike, star šele nekaj tisoč let. ter se sedaj šele nahaja takorekoč v svoj. najbolj prvotni detinaki dobi. Vsak človek, kateri al vzame nekoliko časa za to razmejevanje. lahko razsodi, da ni do sedaj še noben družaben red v toliki me ri popolen, da bi se moglo o njem trditi, da je končno veljaven za vse čase. Kakor pa vse kaže, se naši krmarji vladnega čolna tega ne zavedajo. Drugače si ne moremo tolmačiti tega nepremišljenega koraka, ki so ga sedaj napravili v zadevi Grčije in Turčije. S tem pravijo, da hočejo in morajo ustaviti pohod komunizma ter utrditi stališče demokracije. Vemo, da tudi komunizem, vsaj v sedanji obliki, ni končno veljaven način vlade.' toda za enkrat je zaslomba in upanje milijonskih k tlom tlačenih in sestradanih množic in ga zaenkrat ne bo mogoče zaustaviti s par sto milijoni dolarjev podkupnine. (Te podpore omenjenim državam sploh ne moremo druga£e imenovati.).». ' < Kaj vendar nameravajo s tem zamislekom? Trdijo, da ta korak ne pomeni nevarnosti vojne. Hočejo torej samo strašiti Rusijo in ustaviti pohod komunizma. Ako se jim bo to posrečilo, bo to samo začasno. Pirova zmaga, kot kaj takega imenujejo zgodovinarji. Poleg tega pomislimo še to: Kadar se vedno govori in hujska na vojno, potem končno kaj rado pride do nje. To ni kaka prazna domneva, ampak iz psihološkega vidika logična posledica. V dokaz te trditve naj navedem to: Vsled tega našega koraka v zadevi Grčije, Turčije in kdo zna še katere dežele, bomo prisiljeni za negotovo dobo denarno podpirati one dežele ter se stalno oborože-vati ter držati deželo v pripravljenosti za vsak slučaj. To bo požrlo velikanske vsote denarja ter dosledno končno znižalo naš dosedanji življenski standard. Umevno, da tega ne bomo molče prenašali in bomo zahtevali izboljšanja in pojasnila v tem pogledu. Vlada bo pojasnila, da se v tem ne more ničesar pomoči, ker svetovni položaj zahteva, da je dežela pripravljena za vsako priliko v slučaju nspada od kake druge sovražne^dežele. Naše časopisje bi seveda neprene-halo ves ta čas z napadi na ono deželo in vsakdo bi vedel da je ruski medved ona zverina, ki nas hoče kar v oblicah pohrusta-ti. Naravno, da bo vsled tega sovraštvo med nami do Rusije vsled našega slabega položaja stopnjema naraščalo in kak drugače neznaten mednarodni dogodek nas zna vreči zopet v še groznejii svetovni požar. Zdaj se pa ozrimo ie na nasprotno smer. namreč, kako bo Rusija reagirala na naše izzivanje. Kakor nam je znano, je bil živi jen jakl raven v Rusiji že pred sedanjo vojno dokaj nizek. Boijševlki so podedovali po carski vladi zanemarjeno in revno dedščmo in poleg tega so se mo-rali pripravljati ie za minulo vojno, za katero so bili toliko dalekovidni. da ao se zavedali, da mora priti. (Dobro za nas in ves ostali sveti. Rusija je utrpela v zadnji vojni ogromne izgube. tako v človeškem kakor tudi v ekonomskem oziru. Kar je z velikim trudom izgradila indui, trija po prvi svetovni vojni zadnja vojna nprušila ln nacijake doktrine je brezobziren in moralno propadel sovražnik cele pokrajine popolnoma i2ro. pal. Skoda je tako ogromna da Oko hi Rusija pobrala vse pre mičmne v Nemčiji in nj*nih pmležmc, s tem ne bi še zdaleka mogli nadomestiti vso povzročeno škodo. Naravno, da gi Rusija sedaj želi miru, da bi pre-bolela mirno vse rane ter po pravila po vojni povzročeno škodo ter nadeljevala s svojimi pet-letkami za izboljšanje živi jen-skih razmer svojega ljudstva. Mesto vsega tega bo morala sedaj zopet vse to zanemariti ter se zopet pripravljati na novo vojno. Mesto, da bi tovarne pro- j izvajale želeao, opeko, cement in pohištvo za dobrobit ljudstva, bodo morali porabiti ves možni materijal za -tovarne s čudno konstruiranimi kotli; z na milje dolgimi vrstami vsakovrstnih' železnih cevi j, z brezštevilnimi zaklopkami ter v nebo strlečimi in smrad izpuhtajočimi dimniki. Mesto da bi um možganov in trud človeških rok proizvajal stroje m iivež za udobnost mirnega -družinskega življenja, bo skušal' doaeči najbolj učinkovit način atomskih bomb ter vsakovrstnih smrtnih žarkov ter rai ličnih bolezenskih klic, zoper katerih smrtonosnih učinkov ni protipomoči. Brezdvomno bo življenski raven v Rusiji vsled tega našega postopa zelo trpel in za daljin dobo v bodočnost ostal na nizki stopnji. To je, kar se mi zdi, namen naše vlade doseči. Hoče zbuditi v ruskem narodu, sedaj ko se je v tej bojni bolj seznanil z načinom življenja v zapad-nin Evropi, uporni duh, da bi se odtujil sedanjemu sistemu in ako mogoče ga zrušiti ter upo-staviti drugačen in našim institucijam manj nevaren družaben red. ,V tem se pa znamo pri nss ko* renito motiti. Tudi v Rusiji imi časopisje ogromen vpUv, ter i pomočjo njega bo komunističnim vodjam z lahkoto ljudstvo prepričati, da je vaega trpljenji ruskega naroda kriva naša dežela ter da le ako bodo dobro pripravljeni, bodo zadržali ameriške kapitaliste, da ne zasuiai-jo dobrega ruskega naroda. Iz ysega tega lahko raz vidimo, da gorijo bakle nad sodoai smodnika pri nas in drugod. Samo nekoliko naj kdo kje malo preveč nervozno zamaja z eno teh bakel, pa zna zanetiti požar, da lahko obseže vse pokrajin« rtaše oble in katerega posledice samo lahko slutimo. Kaj motamo mi narediti u odvrnitev to neprecačunljive ac varnosti? Pred vsem, ohranimo mimo kri! Ne pustimo se premotiti sobani propagandi, ki ščuvajo eno narodnost ali rsso proti drugi, vaaj, do mere, kolikor je pričakovati od človešks narave in slabosti Ne bojmo* tudi nobenega sistema, če i» propagira za dosego svojih idealov in namenov z nasiljem. To je pomembno. Jaz mislim, da vsak miren družaben razvoj ia» pravico do preizkušnje ob čssu, ko je večina ljudstva voljna z» tako preizkušnjo. Mislim, da J« brezštevilno ljudi istega mnenja, dasi se tega mogoče niti ne zavedajo. Saj naj bo katerikoli sis tem, ki se ravna po ljudski volji, ne more prinesti niti toliko gorja kot mali oborožen spopad med dvemi neznatnimi prepirljivimi državami. Pod mirnimi razmerami se danes lahko izpte-meni kar nam ni ugajalo včeraj ali nekaj tednov prej Da, mir, to je vse upsnje m smoter «ovsfttva. Prebiram « in druge liste in vidim suss mladih ljudlj a svežim obrazosfc a kuštravo glavo vednh od» razpoaajanih uatalc. Skorovis« ae drži na srnah. Ne morjoj kaj. da ne bi opazoval nih obrazov z vojaiklm ml. Pozabiš aa nekaj ¿asa. F tem ae zdrzne* Pod sliko P zapisano "In matnorium m n'& števa. da je bil star rec«J*J *jV^ki" svojo domovino pred (Dalje aa ». st»wU PROSVKTA Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja ■ S. strani) ¿asom v Evropi, Afriki, na Ki-tajskem, Filipinih ali Burmi, na Pacifiku in po vieh različnih delih naše oble. Za njim žalujejo starši, žene, zaročenke, sestre in bratje. Marsikdo mčd njimi je bil edini sin ali celo edini otrok. Že pred leti so padli, toda njegovi ga Se vedno pogrešajo in ga ne morejo pozabiti. Človek, ko to gleda, postane žalosten in začne misliti, komu je vsa ta žalost in to trpljenje v korist. Grem precej med ljudi in poznam več mater, ki so izgubile svoje otroke v zadnjem klanju. Kot je to običajno, sem skušal tolažiti in dokazovati, da mora biti ponoena, ker je mati junaka, ki je dal življenje * domovino. Se ne spominjam niti ene, da bi ji bil s tem ka; olajšal bolečine. Več kot ena mi je pa pri tem mojem priia-devanju izjavila, da nikdo ne Na tržaikih ulicah Na tržaških ulicah vidiš včasih tanke, (namreč: tanke nogice) tanke, kakor planke. Pod polenom cof visi, sem in tjakaj niha, zgodaj krilce frfota, kadar burja piha. Pa si misliš: "Za naš ' pač ni takšna moda!" In zahvališ se za to blagodat zahoda. V zadnjem času uvideli to so tudi oni, In zajo odhajajo s tanki ln kanoni. A. V tržaških trgovinah Je baje dobiti vsega, kar ti srce poželi. B. Že res. A nečesa ne dobite, če se tudi na glavo postavite. ' A. Česa pa? B. Nizkih cen. ' A. In če odpeljejo Angleži i« Trsta vse, kar so prinesli s seboj, nekaj nam bodo pa vseeno pustili. B. Kaj pa takega,? A. Slab vtis. n Tudi V Šiški so odkrili spomenik padlim talcem, ki so lih fa Šisti umorili. Spomenik Je po stavljen v šelesniškl kurilnici LJubMana-Šišks. Osvobodilna fronta Je obsodila lsdajaloa Natlačena, bivšega kis-llulnega bana v Ljubljani. V represslijo že fašistična soldsteska imorila nred Nailačenovo hišo 24 talcev. Spomenik umorjenim •lctm izpričuje našo veliko iugo. Slovanski planinci so posvetili spomenik padlim planincem v letih domovinske vojne v Kamniški Blatrlcl. Žalne slovesnosti se Je udeležilo tisoče planincev. Prekmurje j« počastilo spomin umorjenim talcev ln žrtev.mad »nkega fašističnega divjanja v Murski SobotL Velika množica riuiivuja odkritju spomenika ob šalnl slovesnosti. 29. sprli s 1942 so Italijanski fašisti pomorili veliko število talcev v Radohovf vasi na Do len Jaka m. Slika prlkasuje odkritje spsms aika talcem v Rsdohovl vssl. ruistična drhal Je bila posebno krvoločna tudi v Ljubljani. ^ )• Pomorila na Viču skoro vso preblvslstvo is naselja Vrkov-tv Odkriti, spomenika na Tršaški cesti na Viču. Po F* o Msas". COMMOM WEA L T H EDISON COMPAMT <"ie Js bilo prisoritf» velikih bojov naših paHlsan-Proti Mtlerjavtkim tolpam. Med selenlml bori in Počastili apomtn Junakov slavnega "pohorskega bs- Naši rolskl isaeljencl is Francije polagajo vence na grobova talcev. KURENT STARODAVNA PRIPOVEDKA IVAN CANKAR (Nadaljevanj«) Ali procesije so gazile in so motovilile, prerivale so se in premetavale s klanca v dolino, i* doline v klanec, dokler ni senca ugasnila onstran mesečine... Tsko se je začela in nehala Kurentova mladost. II. Vzdrsmil se je Kurent, ozrl se je ter je videl, ds je svet lep in življenje vreden. Koliko bogastva je nasul Bog na to zemljo! Brez števila rodov je živelo in uživalo, pa niso použili tegs bogastva, še zmirom več ga je! Po nebu roma soince, kakor je romalo odnekdaj, zato da so deležne njegovega blagoslova vse dežele povrsti. Pod njim hite oblaki, da rosijo od izhoda do zahoda; obrnejo se na jug, ali na sever, kadar se spomnijo navsezadnje še na siro-makovo leho. Zemlja rodi, neutrudna mati; sedemdesetkrat sedem sinov je ie pokopala, vnuki pa sesajo na njenih prsih. Nepregledno žitno polje se zvrstoma priklanja pod vetrom; gozdovi, črna straža njegova, gledajo nanj iz visoke daljave, temno in zvesto, kakor gleda mož na doječo ženo . . . Ljudje, svstje, za nas vse je miza pogrnjena; nikomur ni sila, da bi stal na pragu, le godec nsj prisede! ... Velika radost je bils v K uren to vem srcu, ko se je napotil v dolino. Občutil je, da je ves od vrha do tal Uko močan in poln zaupanja, kakor ni bil nikoli poprej. Pod mesečino je prespal vso svojo mladost. Ni vedel več, kje da se je rodil, kdo ds mu je bil oče in kdo da mu je bila mati, na vse bridkosti je pozabil in tudi spominjal se ni, odkod mu gosli v rokah in veselje v srcu. Iz pozabljenega življenja je ostalo njegovem spominu le eno samo obličje; tako ga je videl, kakor da se mu je nekoč, pred davnimi časi, sanjalo o njem. In kadar ga je ugledal v spominu, je rekel, da mu nikoli ne bo videl enakega, pa če bi romal za njim do deveto dežele; nikoli ne Ukih rdečih ustnic, je rekel, nikoli ne Ukih svetlih oči! ... Ko je stopil iz gozds, je pogledal na rosno jutranjo pokrajino pod seboj in spreletela ga je neznana sladkost ob toliki lepoti. Z živimi očmi je videl cvetočo dolino, ki so je na obzorju topila v srebrno luč, z očmi svojega srca pa je videl vso domovino od štajerskih poljan do morja. —O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: 'Tod bodo tiveli veseli ljudje!** Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od izhoda do zahoda; ftel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje—puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti Nszadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse itiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obali ter od Triglava do Gorjancev in je rekel: "Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vrisksnje!" Kskor je rekel, tsko se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila—zrasla «o nebesa pod Triglavom. Oko, ki Jih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztre-pcče od ssme sladkosti; zakaj gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor Je rekel, ae je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo—ali slovenska beseda je besede praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar ae na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srcs!— Ves veličasten, kakor prorok in glasnik, je stopil Kurent v dolino. "Živ med živimi, vesel med veselimi, svet med svsti!" Tako je rekel in se je napotil v vas, ki je ležal* v dolini med košatimi vrtovi. Do prve hiše je prišel, tista hila ps je bils prszna in mrtva; vrat ni bilo, trsva je rasla v veži; okna so zijala kakor slepe, strmeče oči. Hišs in hlev in vrt, vse je strmelo in je izpra-Ševalo:' "Kje si, gospodar, kam si šel?" Kakor kane črna kaplja na belo cesto, tako je kanilo v Kurentovo srce. Nagnil je glavo, zazibal je v desnici lok in je zagodel. Takoj se je zgenilo v mrtvi hiši, kakor da se je bil vzdramil netopir pod streho, in v veži se je prikazala zgrbljena starka; izpod rute je gledal devetdesetleten obraz, noge so tičale v težkih copatah, roke pa so se oklepale črnega molka. Njena beseda je šla s tistim korskom, kakor je šla Kurentova pesem. "Je že res, je že ros! Jaz sem Drmaška, Drmaška, Drmaška! Pa stopimo, se koj zavrtimo! Kdo bi jokal—saj je še vina!—Stari je Šel v Ameriko—le ga nalijmo! Mladi je šel v Vest fal i jo—le ga nalijmo! Tone utonil, Juri je zgorel, Tine obležal, od vina pijan! Ali Marjanca, kje je Marjanca, šla je Marjanca v ta lepi greh. Le ga nalijmo!" 1 Komaj še je Kurent dobro slišal in razločil to prečudno pesem, se je ozrl in je videl, da se mu je bilo nsbralo veselih svatov že lepo število. Kakor je ukazal, tako so peli, kakor je godel, tako so plesali; moški in ženske, be-težni starci in samosrajčniki. Vsi pa so ga pozdravljali, slavili in blagro-vali. "Blagoslovljen, Kurent« ds si nam zagodel, da si nam veselja prinesel!" Kurent je gledal, nič ni vprašal; gosli so pele veselo pesem, tako jim je bilo zapovedano. Vas je ležala med zelenimi holmi, kakor od Boga samega posajena v rodovitno dolino, Ali zsspsno in trudno so gledale hiše izza jsblan —sive stsrke, ob ps}ici sloneče, v grob strmeče. Tem je bils strehs od vetrs oskubljene, kskor vrsbčevo perje; tsm je bil porušen kozolec, nihče ga ni vzdignil; tam so bila okna sneta, tsm so ležsls vrata na pragu, tam je rasls na vrtu visoka praprot. 'Tod bodo živeli veseli ljudje!" je pomislil Kurent; godel je in gledal, nič ni vprašal. S svojimi veselimi svati je prišel do svetle, bogate hiše; tista hiša pa je bila krčma. Takoj je .bila polna, ko se je prikazal Kurent s svojo procesijo; vse duri so sneli, še v vežo in ns dvorišče so postavili mize. Kurent pa je sedel na zapeček, kakor se spodobi in je godel brez nehanja. Na ljudi je gledal, ki so plesali pod njim in zazdelo ae mu je čssih, ds jih je vse videl nekoč—v daljnih, žalostnih sanjah. (Daljo prihodnjič.) Pagat Gaber Preprost človek Je bil. Kmet. "Takoj po razpadu Jugoslavije smo se zsč^i zbirsti, da organiziramo odpor," je pripovedoval. "Vsi so si dali druga imena, ps Še jsz msem hotel delstl izjeme Tisti msli možic ns ksrtsh mi je bil všeč. Tsko sem postal Psgst." Oči so se mu smejsle, ko je pripovedovsl. Nikoli gs nisem videl žalostnega. Le kadsr smo iz gozds opszovsli kmete, ki so delsli ns polju, so mu oči ne kam ssnjsvo begale po zoranih njivsh. "Veš, mi delovni ljudje nismo nsvsjeni postajati. Če je delo. primi, pa če si še tako zgsrsa. Tu pa poležavamo. Tisti pohodi ponoči, to ni nič. Za delovnega Človeka ni nič." Sedel sem k njemu, "Pripo veduj mi o domu. Psgst." Takrat je postal ves mshak "Baš sem pričel preurejati dom. Sezidal sem hlev, nskuptl dobro Živino. Ns dolg seveds, pa bi ie šlo." Za trenutek Je umolknil in zbiral misli. Bal se )e, da bi iz-pumi k.«) važnega. In njemu se Je vm> zdsrlo Važno. O remiji bi kar naprej «ovoril. Na desetine načrtov je nameraval izvršiti po končani vojni. "Veš, pri na* ae drugače kmr-i»i)e kot v dol,m," je nadaljeval Stir.drset Johov n-m imel. ps "m komaj Uvel. Tam ni msh Nj.v )e malo. Večinoma so lan. v katerih itste nuka ttsva in kamenje. Prekleto kamenje. Koliko sem ga izruval, pa gs ni zmsnjkalo. Toda živina se da rediti, samo dobro pasmo moruš imeti. Pred vojno sem nskupil ssme montsfonke." Tudi mene se je polaščslo posebno čustvo. "Ko bo konec vojne, te obiščem." "Prej morsš z msno. Jedla bovs žgsnce, o kakršnih se par-tizsnom še ssnjs ne. Pokazal ti bom hišo, v kateri so me hoteli zažgati." Začel je pripovedovati, kako se je rešil v goreči hiši. Tak je bil Pagat. Kar sredi pripovo-dovsnja je začel govoriti o kakšni drugi stvsri. "Vražjo srečo sem imel. Takrat bi morali imeti pri Kolen-čevih sestanek. Prišli smo štirje partizani in smo čakali deklets. Hiša je stals ns ssmem in Je bila prazna, ker so se Dolenčevi izselili. Kar ncnadoms Je zs-bobnelo ns vrstih. Plsnlli smo kvišku. Kskih petdeaet belinč kov Je obkolilo hišo. Ni bilo časa za premišljevanje. Bombe v roko in akozi okno. Brkm in Mitja sta planila prva, Jsz aem hotel za njlms. Pa me prime Ludvik zs suknjo Ds se ne u* ps. je dejsl, in me prosil, nsj gs ne pustim ssmegs. Ludvik Je bi) mevžs. Kaj se hoče, tudi taki so med nami. Seveda gs nisem mogel pustiti kar tako. Tovariš je le tovsriš. Potem pa Je bilo že prepozno. Ona dva sta se rešila le. kar sts nenadoma udarila. Takrat sem mislil, ds Je pri kraju z msno. Tods živ niaem nisi si pssti belim v roke. Skic pondeljek, 14. APRTT a 1 nll sem, da jim bom drago prodal svojo kožo. Pripravil sem puško zs strel in čakal. Samo spredaj so mogli priti v hišo. Kričsli so, nsj se vdsmo. K hiši pa se niso upali. Spustil sem par strelov, da bi jim pokazal, da se ne nameravam udati. Poiskali so si kritje in se v polkrogu plazili za hišo. Z bombo sem jih čakal, če bi se priplazili izza vogla. Nikogar ni bilo. Minute ao se vlekle v neskončnost. Polaščal me je nemir. Zaželel sem si, da bi bilo že vsega konec. V očeh mi je zsčelo ščemeti kot od dima. Ludvik je planil Iz zadnjih proatorov. "Zažgali so hišo!" se je iztrgalo iz njega. Bil je ves bled od strahu. Zdaj je bilo nesmiselno, da bi še dalje stražil pri oknu. Sel sem v zadnjo sobo, ds pregle-dsm položaj. Ce bi okno ne l-malo križev, bi se morda rešil. Zsdsj Je tekel potok in takoj zs potokom Je bil gozd. Toda ni-sem »ogel skozi križe. Plamen ps jo že objeme 1 ves zsdnjl vogal. Tam je bila skladovnica drv, ki so jo beli zažgali. Vrnil sem se v prednjo sobo Ludvik Je bil preplašen ns *mrt. Šklepetal Je z zobmi in silil, naj se vdavs. Nenadoma Je planil v vežo. od pahnil je vrata. Pri jel sem «a zs roko. ps se mi je iztrgel. Zunaj se je zgrudil pod streli strojnice. Zdsj sem bil sam. Sedel sem k mizi in čsksl smrti. Misli so mi uhsjsle domov. Tsko lepe načrte aem imel. Pred vojno Jih ne bi mogel uvesti. Preveč so nas stiskah k tlom. Po vojni ps> bo; drugače. Tudi lati bodo Zopet ao mu oči nekam sanja-vo begnile v daljavo. Bal sem se, da bo začel govoriti o lazih. "Kako je bilo potem?" sem silil vanj. "Dim me je dušil. Slišal sem, ca ko je prasketal plamen vse bližje in bližje. Vrata v zadnjo sobo so se vnela. Tedaj me je prijelo nekaj čudnega. "Živeti, živeti," je kričalo v meni. Zdaj, ko se preobraža svet, se splača živeti." Nasmehnil se je in malo tlše dostavil: "Za to novo življenje bi se spltr-čalo tudi umreti. Toda ne na a način, ko človek nemočen ča-ca smrti, ko se ne more braniti, co niti z enim samim strelom* ne more pripomoči k novemu živ-, jen ju. ^i» Stal sem In kot pijan taval v kuhinji. Sla po življenju mi je vodila korak. Prislonil sem mizo in na mizo stol ter začel ezti v dimnik. Saj poznaš naše kmečke kuhinje, s širokim, odprtim dimnikom." Za hip je prenehal s pripovedovanjem. Ijotevala se ga je lahna razburjonost, kot bi znova doživljal strašne trenutke. "Lezel sem vse višje in višje, je nadaljeval. Vročina je postajala neznosna, dim mi je silil v oči, v usta in me dušil. Z vso močjo sem tiščal hrbet v eno steno, noge ps v drugo, s prsti sem grebel v hrapavi zid in strjene saje. Vedel sem, da bo pomeni, če me zapuste moči. Noge so ml pričele drhteti. Telo je popuščalo. Toda volja je bila močnejša kot telo. Lazi fo me klicali in gozd. Na dom sem se spomnil in zdržal sem. Potem je vročina pojenjala. Zle tel sem doli. Ljudje so šarili okrog pogorišča, belih ps ni bilo več." "Ne, nisem msrsl umreti," je po kratkem molku nadsljevsl. "Red bi bil zraven pri zadnjem obračunu. Potem ps se umaknem v svoje hribe. Novo hišo bo treba postaviti in vodnjak. In ženo bi rad popeljal na morje. Ko sva dobila prvega sina, sem ji obljubil, da jo enkrat popeljem na morje. Toda, saj veš, dolg ni dal." Naamehnil se je in dostavil: "Ce pa mene ne bo, jo pa popelje sin. Zdaj že pomaga pri oranju." Zagledal se je v kmeta, ki je z bičem prignal vole. "Ne bi jih smel tepsti," je mrmral. "Žival sama vleče kolikor more, nikoli jih nisem pretepal." Vzdignil se je kot bi, hotel na piano. Potem se je vsedel nazaj na štor in se zamislil. Prehitro razburjenje Gospa: Slišite, vi trgovka! Prej le sem jx>slala k vam svojega fantka po pet kil pomaranč. Kakšno tehtnico pa imate? Doma sem jih stehtala, pa jih je bilo samo štiri kile! To je goljufija! Trgovka: "Prehitro ste se razburili, gospa! Svetujem vam, da stehtate tudi fantka!" Pogovori i cesto A. Cemu neki pravijo, da je Amerika obljubljena dežela? B. Ker jo je baje Truman obljubil De Gasperiju. e A. Ali ste opazili, da tržaške ure nič ne tečejo? B. Zakaj naj bi pa tekle, naj niso nič naredile. a A. Neverjetno! Kako to, da je svinjina v Trstu tako draga? B. Tudi meni to ne gre v gla vo; saj je te robe vendar v na šem mestu toliko, da jo srečoš na vsakem voglu. NAROČNIKOM Dshun v oklepaju, na prlaasr (Msrch 31. 1947). poleg vašega Imena na naslovu pomsnL da vam fo a tona datumom ppftotda naročnina. Ponovite Jo pravo da ao vem list as ustavi proletarec Je v boju za pravice delavcev 41 let. naroČite si oai ' % t Stane ss celo Isto $3. za pol lsts $1.75. .........ss tri mosseo $1. STE SI AMERIŠKI DRU2INSKI KOLEDAR V zalogi knjigo. In LETNIK 1947. še naročili? Stane S1J0. Zs v stari kraj 1145. tudi Adamičeve ter rssae drugo angleške VELIKO SLOVENSKIH. Pišite po cenik. Naslovi proletarec 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO S3. ILLINOIS Iz dnevnika tržaške damice (Zakasneli prispevek) 1. 2. 1947. Vrag naj vzame take čase! Kdo naj mi nakodra lase? Kdo me trajno zondulira? Kdo mi nohte zmanikira? Kdo moj nežni vrat obrije? Kdo mi naj glavo umije, Ko frizer še nič dela? Jezesna, saj bom znorela! Prej obsipal me s pokloni sleherni je dan moj Johnny. A odkar sem kot strašilo, se srce je ohladilo Johnny ju kar za vse čase; drugim zdaj, falot smehlja se. Menda si zdaj takšno išče, ki nakodrano laaišče ji priroda je že dala. Jaz pa sama bom ostala. To sem jezna na Angleže! Nič več nanje me ne veže! Nič srce ne bo jokalo, če čez noč jih bo pobralo. Ko frizer dobi več plače, spet bo zame vse drugače. Spet bom skravžljana hodila, fanta novega dobila, ki me bo, še bolj kot Johnny ljubil in častil s pokloni in poljubljal moje lase, - skravžljane pa večne Čase! \ 4. 2. 1947. Danes sem zelo vesela! Moj frizer že zopet dela! In tako sem svojo glavo spravila spet v formo pravo. Skravžljana sem kot. pred dnevi. A na Piazza Unitš me drevi čakal bo preljubi Johnny, s čokolado in bonboni. (Ljudski tednik) »»»»»»»»»»»»»i»* DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Prosvstl ali v glavni urad SNPJ, no pozabite v naslovu nsprsvltl poštno šts-vilks 23 ss basa do "Chlcago". Na kuverti vselej zapišite: Chl-csgo 23. 111. To bo olajšalo dslo na čiksški pošti. nam pa pospešilo dostavljanje pošte. Razni mali MALE HELP JANITORS See Superintendant 3 South Dearborn priletna ženska" dobi delo Išče se postarana ženska, kater. .i želi mimo življenje na farmi kuha« in gospodiniti za dva tlana'v dr žini. Plača po dogovoru. Pišite\l naslov: Mike Krultz, Willard WiT Natural Methods Natun of Treatment: Physiotherspy, Hydrotherapy and Massage are the best Natural Meth ods of Applications for improvim and maintaining good health. The* manipulations help to prevent Rheu. matism, Arthritis, Neuralgia, Coldi Headaches, Bowell Disorders Con stipation etc. For sale: Natural Herbs for Health. Write or call Telephone—Brunswick 0224, M Yo vanovich, 1039 N. Noble St., Chic« go 22, 111. _(Adv] THE BEST RADIO PLACE IN .TOWN NEEDS a iadaik. se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj al vsroka. reči. da Je Ust predrag aa člana SNPJ. List Prosta Je vaša lastnina la gotovo Je v vsaki drušinl nekdo, ki M rad čital Ust vsak dan. Pojasallot-Vselej kakor hitro kateri teh člsnov preneha biti ¿lan SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotlčne družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu Hrta, in obenem doplačati dotično* vsoto listu Prosveta Ako tega ne strni tedaj mora upravnlštvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cena listu Prosveta Jot Za Zdruš. dršave la Kanado 00 00 1 tednik la 4M 3 tednika la___9 SO 3 tednike la___ ui 4 tednika la__ 1.20 • tednikov In____ Za Evropo Je _ Iapolntfta spodnji kupon, prllošite potrebne vsoto deearj. sM Monay Order v pisma la si aaročlte Prosveto. lisi. ki Je vaša Isatntas. PPOiVETA. SNPJ. 3007 le. Lesradelo Ave. 30. tU.