NO. 218
Ameriška Domovina


AMGRiCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVGNIAN
MORNING NCWSPAPGR
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, NOVEMBER 6, 1952
leto Ltn — vol. mi
GOV. LAUSCHE JE OSTAL NAD REPUBL POPLAVO
Prvi governer za četrti termin v zgodovini Amerike. — Ginljiva Stevensonova molitev za Eisenhower ja.-Stevenson je tudi v porazu velik mož.
WASHINGTON. — Gen. Eisenhower je dobil v volitvah — 26,810,910 glasov, Stevenson pa 21,668,168. Elektoralnih glasov: Eisenhower 442, Stevenson 89.
Eisenhower je torej zmagal v 39 državah z večino petih milijonov popularnih glasov. Na jugu je izgubil samo osem. držav in West Virginijo.
V sredo ob 1:45 zjutraj je Stevenson priznal svoj poraz ter brzojavil Eisenhowerju:
“DA BI BILI VI ZAŠČITNIK IN VARUH MIRU IN DA BI ODPRLI IZ DOLINE SOLZ VRATA UPANJA, TO JE MOJA MOLITEV.”
Governer Stevenson, ki je bil kot docela nepoznan mož v naj-večji politični borbi z najpopularnejšim in splošno znanim a-rneriškim narodnim junakom, za katerim je zaostal samo za 5 milijonov glasov, je tudi v svojem porazu velik duh. Rekel je: “Stvar je prevelika za jok in preboleča za smeh.”
CLEVELAND. — Frank J. Lausche je šinil ko meteor preko ameriškega neba, ko je postal prvi governer za četrti termin v volitvah, katerih republikanski val je preplavil vso državo s Cuyahoga okrajem vred. Zmagal je z večino 300,000 glasov in to proti najpopularnejšemu republikancu, bratu ohijske-ga senatorja Tafta. Ta val je odnesel demokratskega kandidata za zvezni senat M. Di Sal-le-a in take demokratske veterane kot sta avditor Jos. A. Ferguson in podgoverner George L. Nye iz uradov.
To je bila naj večja Lausche-tova zmaga, hkrati pa tudi naj-večja republikanska zmaga v državi Ohio izza leta 1928. Republikanski val pa je bil zajezen ob demokratskih okrajnih uradih, kjer so ostali vsi okrajni demokrat j e na svojih mestih.
Zmagovalci v državi Ohio
Governer: Frank J. Lausche.
Podgoverner: republikanec J.
Brown.
Državni tajnik: Republikanec Ted W. Brown.
Drž. avditor:	Republikanec
James A. Rhodes.
Državni blagajnik: Republikanec Roger W. Tracy.
Gen. odvetnik: Republikanec William O’Neill.
Zvezni senator:	Republikanec
John W Bricker.
Kongresnik 20. distrikta: Demokrat M. A. Feighan.
Kongresnik 21. dis.: demokrat
Robert Grosser.
Kongres. 22. dis. republikanka Frances P. Bolton.
Kongresnik 23. dist.: Republikanec George H Bender.
Državni senatarji:
Anthony Celebrezze, dem. Jos. W. Bartunek, dem. Elizabeth F. Gorman, dem. Harry E. Davis, rep.
Jos. R. Nutt Jr., rep.
John T. Corrigan, dem. Državni poslanci:
John V. Corrigan, dem.
Frank M. Gorman, dem.
Mike E. Sweeney, dem.
Roy F. McMahon, rep.
Jos. H. Avellone, dem.
James McCaffery, dem. Andrew C. Putka, dem. Anthony Calabrese, dem. Francis D. Sulivan, dem. Michael J. Grosser, dem.
E. M. Rose, rep.
Anthony Calabrese, dem. Francis D. Sullivan, dem. Michael J. Grosser, dem.
Wm. S. Burton, rep.
Eugene J. Sawicki, dem. James J. McGettrick, dem. Ray T. Miller Jr. dem.
Meta Pavlik, rep.
Jos. Horvath, dem.
Okrajni komisionarji:
John F. Curry, dem.
Henry W. Speeth, dem. Okrajni prosekutor:
Frank T. Cullitan, dem.
Klerk sodišča:
Leonard F. Fuerst, dem.
Šerif:
Jos. M Sweeney, dem.
Okrajni blagajnik:
Leslie R. Monroe, deih. Okrajni inženir:
Albert S. Porter, dem. Coroner:	,
Samuel R. Gerber, dem. Sodnika vrh. sodišča:
Chas. Zimmerman, dem. James G. Stewart, rep. Sodnika priziv, sodišča:
Lee E. Skeel, rep.
Jul. M. Kovachy, rep.
Sodniki okr. sodišča:
Felix T. Matia, dem.
Jos. A. Artl, dem.
Benjamin D. Nicola, dem. Sodnik mlad. sodišča:
Harry E Eastman.
Volilci so odobrili šolske davke.
Volilci Cuyahoga okraja so odobrili izdajo bondov za izboljšanje bolnišnice v Warrensville, toda so odklonili izdajo bondov za izgradnjo okrajnega pisarniškega poslopja.
Volilci so tudi odklonili konvencijo o ustavi.
Vremensh
prerok
pravi:
:!k>	,
Danes oblačno in rahlo dežev-3e, ki se bo spremenilo v naletavanje snega. Ponoči oblačno iu bolj mrzlo.
Važni dnevi svetovne zgodovine
101 leto star volilec
KENTON, O. — Henry W. Gramlich, ki je star 101 leto, je 4. nov. izpolnil svojo državljansko dolžnost ter volil. Leta 1872 je oddal svoj glas za predsedniškega kandidata Henry Greeley-a.
Časopis prodan za $1
SUMMIT, Miss. — Mrs. Mary Cain je izjavila, da je prodala svoj časopis za $1.00. To je storila zato, ker ni hotela prispevati davkov za socialno zavarovalnino svojega osebja.
Jamaica noče rdečih
KINGSTON, Jamaica. — Fer-
Dne 6. nov. 1854 je bil rojen1 dinandu Smithu, bivšemu tajni-rohn Philip Sousa, ameriški ku unije pomorščakov, je bil iodbenik in kladatelj. Umrl je1 prepovedan vstop v Barbados, i. marca 1932.	1 ker je znan komunist.
Ameriške volitve na prvih straneh evropskih časopisov
Londonski komunistični list “Daily Worker” ni imel o volitvah niti besede.
LONDON. — Evropsko časopisje je objavljalo v sredo zjutraj na svojih prvih straneh in pod velikimi zaglavji izid ameriških volitev, kolikor jim je bil dotlej znan.
Italijansko radijsko cm rež j e je končalo z oznanjevanjem o polnoči z besedami:	“Eisenho-
wer ali Stevenson? Svet nap,e-to čaka!”
Angleško jutranje časopisje je delilo prostor prve strani z novicami o ameriških volitvah in z otvoritvijo parlamenta po kraljici Elizabeti. Naslovi v časopisju so se glasili: “Amerika s pridržano sapo pričakuje izida volitev.” — “Rekordna volilna udeležba pri izbiri predsednika.” ■— “Amerika gleda in posluša odgovor.” (Na televiziji in radiu).
Komun. “Daily Worker”, ki neomahljivo sledi moskovski liniji, ki se glasi, da kdor koli zmaga, bo “orodje wallstreetskih imperialistov”, ni imel o volitvah niti besedice.
-----o-----
Pozornost Američanov v Evropi na volitve
Amerikanci so prečuli vso noč, da zvedo, kdo bo njihov prihodnji predsednik.
Beg iz državne jetnišnice v Lima, O.
LIMA, O. — Dva jetnika, ki sta bila zaprta v opazovalnici za slaboumne kriminalce, sta pobegnila, in sicer kot pravijo uradniki zavoda, z zunanjo pomočjo.
------o------
Taktike, ki kampanji niso delale časti
Oba kandidata sta začela dostojno kampanjo, v vročici borbe pa sta se oba spozabljala.
Mnogo časnikarjev in komentatorjev se zdaj zgraža nad dejstvom, da so se nekateri politiki zelo ponižali v pravkar minili kampanji.
Zavajanje in grenkoba, maličenje dejstev, neresnično kvoti-ranje in prikrito trkanje na predsodke, vse to so bile taktike, namenjene edinemu smotru: porazu nasprotnika Pravijo, da je bila to najbolj umazana kampanja izza leta 1928. Oba, Eisenhower in Stevenson sta pričela svojo kampa-jo na dostojen način, z diskuzijo perečih vprašanj. Toda oba sta bila, korak za korakom, zapeljana od svojih svetovalcev k nečastnim izjavam. Oba moža sta bila nominirana kot moža velikih karakterjev. Zdaj bo šel novi predsednik v Belo hišo dokaj oluščen svojega bleska ne samo po svoji krivdi, temveč po krivdi onih, ki so bili tekom te kampanje okoli njega. In to ob času, ko potrebujejo Amerikanci večje zaupanje v svoje voditelje.
LONDON, — Amerikanci v Evropi so prebdeli v noči od torka na sredo vso noč ob svojih radijih ter z napetostjo čakali vesti, ki naj jim pove, kdo bo njihov prihodnji predsednik.
. V nekaterih londonskih hotelih so priredili posebne “par- j ties” in plese, ki so trajali od j polnoči do jutra, da je ljudem brže minil čas.
Glavni vir informacij so bile velike časopisne agencije, Glas Amerike, British Broadcast korporacija in radijsko omrežje a-meriških oboroženih sil. Prav tako so dajale informacije tudi ameriške ambasade in razne a-meriške vladne agencije.
------o------
Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same!
-----o----
Češki komunistični kongres
LONDON. — Predsednik Klement Gottwald je sklical za 16. decembra Kongres češke komunistične partije. Kongres ima trajati dva dni.
-----o-----
Konec starega časopisa
OLNEY, 111. — Tednik Olney Times, ki je izhajal 105 let in ki ie podpiral kandidaturo Abrahama Lincolna za predsednika Zdr. držav, je 3. novembra prenehal izhajati, ko je tega dne izšla njegova zadnja izdaja. ------------o-----
Zračna nesreča
TOULOUSE, Francija. — Tukaj je treščilo na zemljo vojaško jet letalo, pri čemer sta bila u~ bita cba letalca, ki sta se nahajala v njem.
DOBRI STARI ČASI — Bili so časi, ko so bile avtomobilske ploščice v resnici ploščice. Vseh 28 ploščic, ki jih ima razstavljene Bill Eschenfelder, je v boljšem stanju kot zadnja. Bill ima vse te ploščice razstavljene v neki garaži v Clevelandu.
VSTOP V NOVO DOBO
VOLITVE, ki so bile pravkar končane, nudijo značilnosti, ki so vredne tehtnega in globokega premisleka. Ne da bi se na tem mestu poglabljali v mnoga notranje in zunanjepolitična, gospodarska in socialna vprašanja, je jasno in na dlani eno: ogromna večina ameriškega ljudstva je hotela in izglasovala izpremembo! Zakaj?
Kakor znano, je bilo glavno geslo demokratske stranke: ge nikoli vam ni bilo tako dobro kakor vam je sedaj! Res je, toda ti “dobri” časi morajo biti nekam varljivega značaja, ker krogotoka stvari, ki te čase povzročajo, ni konca ne kraja. Danes zvišanje cen enih potrebščin, jutri zvišanje mezd in plač; potem zvišanje cen drugih potrebščin, naslednji dan zopet odpiranje nepotečenih kontraktov in novo zvišanje zaslužkov. Itd., itd. Avtomobili, ki so stali pred komaj nekaj leti $900 ali tisoč dolarjev, stanejo danes $2,000 do $2,500. . . Izgradnja hiš se je podražila skoraj za 100 odstotkov. Po izjavah samega delavskega departmenta, je dolar vreden danes 53 centov polnoveljavnega dolarja, kar pomeni z drugimi besedami, da morate plačati za to, kar ste prej dobili za 53 centov, danes en dolar, če prištejemo k temu še visoke davke in ogromne izdatke, ki jih izdaja dežela za domačo oborožitev in za oborožitev svojih zaveznikov ter za njihovo gospodarsko pomoč, ni čuda, da so se ljudje s skrbjo povpraševali: — kdaj bo zmanjkalo kupa, s katerega jemljemo, in kako nizko bo še padla vrednost inflacijskega dolarja?
Ena glavnih parol republikanske stranke je bila tudi borba proti komunizmu. Kako se je ta golazen razširila v vse panoge gospodarskega in socialnega življenja in celo v depart-mente vlade same, je splošno znano in ne bomo tega ponavljali. Prav tako je znano, da ni vlada proti tej nevarnosti dolgo časa ničesar ukrenila, temveč je celo pobijala, ovirala in omalovaževala vse tozadevne preiskave. Višek drznosti in kljubovalnosti vsem onim, ki so si prizadevali razkrinkati in izčistiti to nesnago iz svoje srede, je bil dosežen, ko je sam predsednik Truman označil tozadevne procese za larifari in “rdeče slanike”, državni tajnik Acheson, prvi minister te velike republike, aristokrat in dika amerških državnikov ter diplomatov pa je še celo po obsodbi izdajalca Hissa javno izjavil, da Hissu ne bo “obrnil hrbta”. . .
Ti in podobni razlogi so povzročili, da so glasovali za Eisenhower j a ne samo subsidirani farmarji, ki jim je vlada s svojimi subvencijami pomagala vzdrževati na višini cene njihovih pridelkov, temveč celo mnogi docela industrijski delavski okraji, kjer so jim delavske unije indorsirale demokrat-• ske kandidate. . . Če prištejemo k temu še zloglasno korupcijo, ki se je vgnezdila v najvišje kroge, dobimo precej točno sliko vzrokov, ki so dovedli do poraza odličnega kandidata Stevensona, moža visoko razvitega intelekta, časti in poštenja, ki je postal nedolžna žrtev gori navedenih grehov demokratske administracije.
Ampak to je bilo in minilo! Dne 20. januarja bo nastopil novi predsednik, ki je, kar se osebnega poštenja in integritete tiče, mož brez madeža, o katerem smo prepričani, da mu bo delovanje v koristi dežele in vsega sveta — prva dolžnost. Dolžnost vseh državljanov pa je, da mu pri vsem njegovem prizadevanju pomagamo ter vsak po svojih močeh prispevamo k blaginji dežele in miru vesoljnega sveta!
Tito; - Sovjetija snuje tretjo svetovno vojno. -Jugoslavija je hvaležna Zapadu ra pomoč.
Sovjetija sledi imperialistični politiki carjev in hoče zasužnjiti nadaljne narode in ozemlja. — Pomoč Jugoslaviji je dajana v prvi vrsti v interesu lastne samoobrambe Zapada.
ŠAGREB. — Maršal Tito je dolžil Sovjetijo, da snuje tret-svetovno vojno ter je ponov-obljubil sodelovanje Jugosla-e z Zapadom, da se ohrani itovni mir.
V svojem govor na šestem »ngresu jugoslovanske komu-:tične partije je Tito naglašal, “Sovjetska zveza oborožuje je in svoje satelite z name-m, da s silo doseže svoje smo-:: da obdrži zasužnjene drža-v svojem podložništvu, da se lasti novih ozemelj in da za-žnji nadaljna ljudstva.”
rito je govoril pred 2,300 dejati kot glavar in generalni sretar jugoslov. komunistične rtije, ki ima 979,382 članov, vlada 16-milijonskemo jugo-rvanskemu ljudstvu.
Tito je v svojem govoru dejal, Sovjetija namenoma koraka caristični poti imperialistične spanzivnosti in da se pri tem islužuje metod, ki so jih zapad : sile že davno opustile. Zbranim komunistom je po dal, da se pred Jugoslavijo ne pira lahka in zložna pot. — isi je bil njegov glavni napad i
posvaril, češ da utegne tudi Zapad pahniti svet v vojno.
Naglašajoč možnost komin-formskega napada na. Jugoslavijo, je Tito dejal:
“Nadaljevati moramo z razkrinkavanjem sovjetske mirovne laži-propagande ter prakse Sovjetske zveze in njenih satelitov proti Jugoslaviji.”
Govoreč o sodelovanju z Zapadom, je Tito dejal, da ne samo, da je možno mirno sožitje med komunističnimi in kapitalističnimi deželami, temveč so skušnje celo dokazale, da je tako sožitje obojesestransko v korist.
Rekel je tudi, da je Jugoslavija hvaležna Zapadu za pomoč, ki jo daje Zapad v prvi vrsti v interesu svoje lastne varnosti in samoobrambe.
Prepoved cowboyskih filmov
MEDELLIN, Colombia. — Tukajšnje oblasti so izdale prepoved predvajanja cowboyskih filmov pred mladino. — Pravijo', da taki filmi pospešujejo zlo-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Hčerka je—
Mr .in Mrs. John Kovačič na 15508 Holmes Ave., se je rodila zala deklica prvorojenka. S tem sta postala Mr. in Mrs. John Kovačič drugič stari oče in stara mati, Mr. in Mrs. Hribar pa petič. čestitamo!
K molitvi—
Članice podr. SŽZ št. 32 so prošene, da pridejo nocoj ob 7:30 v Grdinov pogrebni zavod na Lakeshore Blvd. molit za pokojno Ano Miklavčič, v petek zjutraj pa naj se udeleže pogreba.
Prva obletnica—
V	ponedeljek 10. nov. ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Kranjc v spomin 1. obletnice njegove smrti.
K molitvi—
Članice dr. Sv. Ane št. 4 SDZ. naj pridejo v petek zjutraj ob 8. uri v želetov pogrebni zavod na 152. St. in po možnosti na pogreb za pokojno sestro Margaret Sile.
Skupno sv. obhajilo—
V	nedeljo ob 7:15 zjutraj bodo imele članice podr. št. 15 SŽZ skupno sv. obhajilo v cerkvi sv. Lovrenca, ob 25-letnici društvenega obstoja.
K molitvi—
Članice podružnice št. 25 S. Ž. Z. so prošene da pridejo nocoj ob pol osmi uri, da skupno molimo za pokojno Margaret Sile v žele pogrebnem zavodu na 152. cesti, članice dr. Srca Marije naj pridejo pa v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. da skupno molimo za pokojno Anno Miklavčič ob 8. uri zvečer.
-----~o-----
Novi grobovi
Telesfor T. Malinowski
V	torek ponoči je nenadoma umrl na delu pri NYC železnici, kjer je bil zaposlen nad 30 let, Telesfor T. Malinowski, ki ga je zadela kap. Bil je star 45 let in rojen v Buffalo ter poljskega rodu. Zapušča ženo Celijo, roj. Maciejevski, in dva sinova, Telesfor j a, ki je pri vojakih v Texasu, in Norberta. Dalje zapušča dva brata in tri sestre v Buffalo. Bil je aktiven pri cerkvi sv. Jeroma ter je spadal k društvu Najsv. Imena in je bil Scout Master of Troop 134 pri tej cerkvi.
Pogreb, ki ga oskrbuje Grdinov pogrebni zavod na Lakeshore Blvd. bo v petek ob 9:30 v cerkev sv. Jeromina od tam na pokopališče. — Družina pokojnega živi na 16008 Huntmere Ave.
Samuel M. Band
Včeraj je umrl v St. Luke’s bolnišnici Samuel M. Band, star 56 let, ki je imel nad trideset let drygoods trgovino na St. Clair Ave. in E. 66 St. Zapušča ženo, sina in vnuka.
UUROVEJiEVESTI
COLUMBUS. — Včeraj so pripeljali v Camp Perry, O. prvih 152 kaznjencev iz državne jetnišnice v Columbusu, kjer so povzročili upore. Za temi pridejo še drugi kaznjenci. NEW YORK. — General Eisenhower je odpotoval včeraj z ženo, snaho in njenimi otroci z letalom v Georgijo na desetdnevni počitek. WASHINGTON. — Z izidom sedanjih volitev sta prišli obe zbornici kongresa pod kontrolo republikancev.
%.- ___

#ffl Amemška DOMOmm
ZLUilC
■	nt—1|<> vtt

8117 St. Cla»r Atc.	HEnderson 1-0623	Clevelanc) 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879
J	No. 218 Thurs., Nov. 6, 1952
Dr. Miha Krek;
Pomembna 60-letnica
Dne 16. novembra bo clet^elandsko slovenstvo s posebno akademijo pod pokroviteljstvom Lige katoliških slovenskih Amerikancev počastilo 60-letnico prvega katoliškega shoda v Sloveniji.
Prireditev naj bi bila ob enem tudi odmev katoliškega shoda, ki so ga prav za to 60-letnico priredili Slovenci v Argentini in nekaka svečana izjava, da z njimi soglašamo tudi Slovenci v Združenih državah.
Katoliški shodi so imeli med Slovenci poseben pomen in izredno važnost, ki je ne zasledimo v tako izraziti meri pr} drugih narodih. Bile so to vsenarodne manifestacije vseh delovnih Slovenskih katoličanov.
Bile so izredno velike in veličastne, to že. A tudi drugi zlasti veliki in bogatejši narodi so imeli in še imajo take vsenarodne zunanje svečanosti katoliškega značaja, pa vendar to niso nikaki mejniki v razvoju narodnega življenja. Slovenski katoliški shodi pa so bili prav to: mejnik v razvoju in napredku narodnega življenja.
Naš narod pod tujčevim jarmom ni imel svojih visokih šol, znanstvenih akademij ali drugih ustanov, kjer bi bili naši znanstveniki in strokovni opazovalci stalno in osredotočeno zbirali podake o vseh pojavih, okovih in valovanjih narodovega življenja, o nevarnostih in boleznih, ki mu prete ter rešilnih potih in sredstvih, ki se pokažejo. Katoliška gibanja velikih narodov take ustanove imajo, od tam dobivajo navodila in opozorila in jih upoštevajo. Le v izrednih primerih, kadar kaki stvari žele dati posebnega povdarka ali kadar je predmet sam tak, da zahteva velikega javnega množičnega zaledja, prirede za tisti namen posebno manifestacijo. Naši katoliški shodi so morali opraviti obojno nalogo.
Slovenski katoliški shodi so dajali smer, proglašali za vse slovenske katoličane občeveljavne sklepe in navodila za vse panoge versko moralnega, zasebnega, družinskega in družabno — javnega življenja naroda. Bili so zato nekaka redna ustanova katoliške prenove med Slovenci. Sklicevali so jih škofje v soglasju in s sodelovanjem zastopnikov osred njih slovenskih katoliških organizacij.
Poziv na katoliški shod je dvignil vso deželo. Vsaj leto dni pred glavnimi shodnimi dnevi je ves narod sodeloval v temeljitih pripravah. Duhovniki so pisali preglede življenja z dušnopastirskega stališča in dajali svoja priporočila. Žup nijski in dekanijski pripravljalni odbori so opozarjali na predmete in pojave, ki naj bodo predmet razprav in resolu cij ter zanesli zanimanje za katoliški shod med množice. V osrednjem pripravljalnem odboru pa so posebni pododbori za vse stanove in vse važne panoge katoliške slovenske dejavnosti temeljito zbirali gradivo in študirali sklepe in resolucije, ki jih je bilo treba predložiti glavnemu zborovanju razpravo in odobritev.
Glavne prireditve vsakega katoliškega shoda so trajale po več dni. Posebej so zborovali najštevilnejši stanovi, starši, vzgojitelji, moška in ženska mladina, socijalni delavci gospodarstveniki, javni delavci. Pri vsakem teh zborovanj je bilo več temeljitih predavanj o sodobnih perečih vprašanjih, vsako zborovanje je izdalo program dela za bodoče ob dobje. Zadnji trije dnevi pa so bili najveličastnejše manifa-stacije za Boga in domovino. Sprevodi, procesije, službe božje pod milim nebom in manifestativna zborovanja stoti-sočerih množic so dala tudi zunanji pečat, da je bil shod kot zlata knjiga navodil za naše skupnostno življenje.
Prvi slovenski vsenarodni katoliški shod pred šestde setimi leti v Ljubljani je vogelni kamen slovenskega katoliškega preporoda. Potegnil je ostro črto med katoliškim sve lovnim nazorom in marksističnimi in liberalno materijalisti čnimi zmotami, ki so se začele takrat pojavljati in uveljav Ijati v kulturi, družabnih odnosih, gospodarstvu in v politiki. Kot obilne žive vode novega življenja žubore iz njega pobude, ki je iz njih zrastla katoliška narodna skupnost, tako, živahna in urejena, tako splošna in vsestranska, tako vseobšegajoča kot jo težko dobimo še pri kakem drugem narodu.
Prvi katoliški shod je dal navodila za splošne organizacije vernikov za versko duhovne potrebe in namene. Naročil je moderno organizacijo katoliškega tiska, dal pobudo, naj se vsepovsod po slovenski zemlji osnujejo katoliška prosvetna in izobraževalna društva s knjižnicami, pevskimi zbori, godbami, igralskimi družinami in drugimi sredstvi za splošno izobraževanje, da bodo njihovi člani mogli hitreje rasti v splošnem napredku a ostati zvesti narodnim in verskim svetinjam tudi pod pritiskom napadalnih sil mnogo močnejših nasprotnih tujcev, ki so hoteli narodnostno Slovence uničiti. Na tem katoliškem shodu so bile spre;ete resolucije, ki podčrtujejo nedotakljivo pravico staršev vzgoji otrok in zahtevo po verski vzgoji v vseh šolah; sklepi glede učiteljstva; poziv naj se slovenska visokošolska mladina združi v katoliških slovenskih visokošolskih društvih, da ne bo versko in narodnostno propadala v tujini in da naj izobraženci ustanove slovensko katoliško starešinstvo, ki
NOVINE
ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE'- V AMERIKI
šli smo na kopanjio
Drugi den po gostuvanji imajo deca v Prekmurji navado, ka idejo, na kopanjo.” Na niednom gostuvanji ne pojejo vste-ga i vsikdar ostane za deco ešče dosta dobrot. Pri Golinarovij so zdaj ne dugo obhajali 40-let-nico poroke i so za to priliko i-meli s svojov družinov i najbližjimi prijatelji nekakšno gostovanj e. Preminočo nedeljo se nas je nekaj zbralo i smo šli k tem našim dobrim Golinarovim na obisk i na obed. Naš najbole ppevejani slovenski prekosničar John Jagerič— bi nam v.nos vrgeo, ka smo šli h Golinarovim “na kopanjo”. De je pa Jagerič sam bio z nami, te je pa ni-kaj ne pravo i je vse prav bilo. Ve nas je ne bilo dosta: za eden Golinarov sto. Kajpa drugi od Golinarovij ne mogeo biti pri stoli zvun Mr. i Mrs. Golinar, zato ka smo že mi gosti zavzeli štiri mesta: To so bili Mr. i Mrs. Steve Markolija, Mr. Jagerič i jaz. Mladi Golinarovi so v kU' hnji i inači pomagali.
Golinarovi i Markolijevi so si botrina. Golinarovi so ešče dosta drugim botrina, tak ka jij v Clevelandi poznamo pod imenom Golinarova botra i Golinarov kuma. Liki z Markolijeve-mi so si tudi inači prijatelji. Obe misis sta Hotižanki. To pa pri našij ljudej nekaj drži biti z ednoga kraja doma.
Ka smo ne šli samo na kopanjo h Golinarovim, se vidi le-hko iz toga, ka so nas že duge mesece pred svojov štirideset-letnicov vabili. Nazadnje sam bio pri nji j te, kda smo v Clevelandi mislili, ka de sodnji den, ar je ob dvema odvečera krnica nastala, ka so kare na cesti s prižganimi lampaši vozile. Te den smo zdaj jako dobro odbrali. Golinarovi so dobili s Koreje pismo od sina, ka je živ i zdrav. Botra so si zadnje tri tijedne ne megli mesta najti. Kakpa: ednoga sina so zgubili že v zad-njoj bojni, te je pa ne čudno, če je skrbna i ljubeča mati včasi v skrbej, kda se za kakši tijeden zgubi isli zakesni pismo z bojišča. Golinarovi so bili tudi v skrbej za Kelenčove v Čikagi, kak so se z mašinov ponesrečili. Pa so tudi od vune v Čikage ravno eden dne prle dobili pismo, kak se jim zdravja pomali povrača. Tak te nikaj čudnoga ne bilo, če smo bili to nedeljo pri Golinarovij veseli.
Nekaj minut za tem, kak smo mi z Markolijevimi prišli, je privozo s svojov novo karov tudi Mr. Jagerič. Možki smo šli za sebe i Jagerič je včasi začno z volitvami. “Jaz znam, koga boš ti volo,” je pravo Markoliji.
“Ti misliš, če si Ti Steve, ka te moreš voliti Stevensona.” — “To se zna,” je ponosno odgovar-jao Steve. “Koga boš pa Ti, John?” — “Jaz, jaz? Ve pa to lehko znaš: jaz siem soldak, veteran, zato sam jaz za generala,” je odgovarjao Jagerič. — Volitve bi nas zaposlile celi od-večarek, če nas botra ne bi prišli zvat, ka je vse pripravljeno za obed.
(Drgoč dele)
CHICAGO
Prekmurje (Social Club) j(s imeo svojo sejo novembra 2 i so sklenoli, ka napravijo veselico z večer j ov, štere se lehko udeleži vsakši če je član eli ne. Posebno so povabljeni vsi prijatelji Cluba. To naše domače veselje nam pripravi Club v soboto 22. novembra. '
Radio. Jugoslovanska radio vura obstoja v Čikagi že 19 let. Direktor je Geo. Marchan, šteri vsakšo jesen pripravi posebno lepi program. Takšega je imeo v nedeljo 2. novembra v Sokolski dvorani. Ljudi je bilo natlačeno puno to vsej slovanskij narodnosti. Kakpa tudi dosta našij Prekmurcov. Nastopo je Frank Jankovič. On.je igrao tudi po programi i smo imeli priliko spoznati, ka je on zaistino krao polke.
Deklica je. Pri Mr. i Mrs. An-tolin so dobili naraščaj. Zdaj i-majo dve deklici. (Materno ime Ana Petek.) S tem sta Mr. i Mrs. Jožef Petek drgoč dedek i mamica. Čestitamo!
Pobio se je pri deli Mr. Martin Balažič. Zdravi se na svojem domi. Želemo jemi, ka bi se kak najprle pozdravo, tak ka bi svoj god že zdrav obha-jao. Za god pa čestitamo tudi vsem drugim našim Martinom: kak na priliko našim dobro poznanim Martini Foys, Martini Gyura (oča i sin), Martin Hozjan i drugim.
Antonia Denša -----o-----
žalostna. Preteklo je že pet let, odkar se je v tem času poslovila od nas in odšla v večnost naša dolgoletna prijateljica dobra mati in zvesta žena Marija Flajs. Žalost še ni izginila iz naših src. Tolaži pa nas misel, da je našla mir, ki ga nam svet ne more dati in da se bomo nekoč sešli pri Bogu.
Josephine Zupančič.
--------o-------
ftulturna ftronika
Pet let je že minilo
Morgantown, Ind — Uvrstite, prosim, te vrstice v naš list Ameriško Domovino. Je to najboljši slovenski list, zato ga vsem rojakom priporočam. Ta gotovo zasluži naše podpore in veliko novih naročnikov.
Sredi jeseni smo. Kadar imamo lepo sončno vreme, nas pridejo obiskat prijatelji iz mesta, mi smo namreč na farmah. Prav veseli smo obiska svojih rojakov in rojakinj, ker se malo po domače lahko pomenimo.
Jesen je lepa, lepe so barve listja, ki rumeni in odpada. Jesen je pa posebno za nas tudi
Or. Najsv. Imena vabi
Cleveland, O. — V nedeljo 9. t. m. prireja Društvo Najsvetejšega Imena pri fari sv. Vida prav prijazen večer. — “Devetnajsti jesenski festival” v šolski dvorani. Med 6:30 in 8:30 bo na razpolago ukusna večerja — kranjske klobase s kislim zeljem, krompirjem in kompotom Ob 8. uri bo začel igrati Hojerjev trio, sledil bo spored, ki ga bo vodil spretni Ken Tomšič.
Gdč. Frances Centa bo s svojim lepim glasom zapela venček izbranih pesmi. Na klavirju jo ob spremljala Jean Lavrich. Na sporedu je še več zanimivosti. Marlyn Swegel nas bo zabavala s spojim humorjem. Four Feather Quartet nam bo pa zapel nekaj lepih pesmi. Dan Močnik se je vrnil s Koreje, z njegovo vrnitvijo je kvartet oživel, žal je Toni Stanich še vedno pri voja kih, zato je pa obljubil sodelovanje John Kovačič. Kdor gal je slišal, ve, kak lep glas ima. Prepričana sem, da bo kvartet lepo zapel in nas razveselil z le pimi slovenskimi in angleškimi pesmimi.
Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah. Zala dekleta in fest fantje bodo goste lepo postregli.
Večerja in zabava stane samo $1.25. Ne pozabite in si preskrbite vstopnice pravočasno!
Napolnimo dvorano do zadnjega kotička. Pokažimo mladim fantom, ki so vsi člani Društva Najsvetejšega Imena, da jih nimo, da pa cenimo tudi njih dobro voljo in trud
Prijateljica mladine.
Teta na konju pride v Newburgh
Cleveland, O. — Tista teta iz Argentine, ki se je tako šopirala v Slovenskem narodnem domu, prijezdi 8. novembra v Newburgh. Zakaj bi se samo tam doli po St. Clairju postavljala, ko pa imamo pri nas v Newburghu tudi široke ulice, da se bo lahko razkoračila s svojim konjičem.
Igra “Teta na konju” ho vpri-zorjena v soboto zvečer v cerkveni dvorani sv. Lovrenca. Igralci Slovenskega odra jo bodo postavili na oder. Igra je polna šaljivih prizorov in vem, da bo vsem ugajala. Saj je dobro, da se včasih malo nasmejimo. Zdravniki priporočajo smeh za zdravje in smeha bo za vse udeležence dovolj. Igra bo pod pokroviteljstvom Mladinskega pevskega zbora. Pred časom je bilo Clevelandu več mladinskih pevskih zborov, pa so se na žalost večinoma vsi razšli, le v Newburghu še obstoja. Začetek igre bo ob 7:30 zvečer. Vsi ljubitelji poštene zabave, vsi, ki ljubite lepo slovensko petje, pridite v soboto zvečer dne 8. novembra v cerkveno dvorano, da se boste pošteno nasmejali in obenem pripomogli vzdrževanju mladinskega pevskega zbora.
Igralcem Slovenskega odra se pa za gostovanje že vnaprej zahva-1 i§ralsko- Navdušenje poslušal-Ijujemo. Vem, da bodo imeli sit-jcev ie bil° veliko, resnično
jih bo navajalo, da bodo služili svojemu narodu po svojih sposobnostih.
vPrvi katoliški shod je priporočil izvedbo obširne zadružne organizacije za samopomoč: hranilnice in posojilnice, kmetijsko blagovno zadružništvo, delavske konsumne zadruge in obrtniške zadruge. Življenje je pokazalo, da je zadružna organizacija rešila slovenskega srednjega in ma-ega^človeka vpliva tujega kapitala in bistveno prispevala k splošnemu narodnemu napredku.
Da bi se uveljavila moč ljudskih množic v državni in samoupravni zakonodaji, je prvi katoliški shod izdelal in razglasil resolucije glede stanovskih organizacij zlasti za kmetski in delavski stan, povdaril krščanska socijalna načela, de-	vciii uci uuuu ^
mokra lične politične^ pravice vsakega državljana, in pripo- nostT pripeljati trsto^elo,” ki" je i prisrčno, ločil politično organizacijo slovenskega ljudstva s sloven- “■ -	771—1-
sko-narodnim in krščansko — demokratičnim programom.
Oznanilo programa, ki je bil za tiste čase radikalno nov, je šlo po vseh slovenskih deželah in povsod zbudilo marljive in požrtvovalne delavce. Ti so po tem programu zgradili vsestransko svobodno organizacijo slovenske katoliške skupnosti, ki je bila naša najmočnejša sila napredka za več kot pol stoletja.
Nacistična okupacija in komunistična revolucija sta pri pokončali žal celo bogastvo cvetov in sadov te plemenite rasti. A osnova in zasnova je in bo ostala narodova last in njegovo upanje, da si bo iz istega gradiva na prihodnjem katoliškem shodu v svobodni domovini zopet po svojem okusu in volji izklesal table svoje pravde in svojo postavo reda za življenje Bogu in domovini.
Ob ponovitvi “Traviate
Verdijevo opero “La Traviata.” je Glasbena Matica vprizorila prvič v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. pred dvemi leti. Kdor je poslušal to prvo vprizoritev, je: gotovo pričakoval ponovitev velikim zanimanjem in radovec post j o.
“La Traviata” je eno prvih deč velikega dramskega skladatelja Verdija. Vanjo je položil moj ster polno melodičnih izrazov dnu srca porojenih, več kot v katerokoli svojih drugih oper. Bogata na arijah, lahka in nežna zvoku, se nam zdi kot melodični čudež. Priljubljena je pri poslušalstvu vseh dežel bolj kot katerokoli drugo Verdijevo delo. Kako različna razpoloženja so njej izražena!, Lahkomiselnost Violete prehaja v tiho hrepenenje, v nežno ljubezen do Alfreda. Oče je v skrbeh za svojega sina, Violetta se mu odpove. Ljubosumnost razjeda Alfreda. Bolezen, ki se je lotila Violette, končuje mlado življenje. Naj močnejši prizor je ob Alfredovi vrnitvi, ko oba (upata v boljše lepše dni. To upanje je boleče, sega v dno duše, saj raste iz nežnega pianissima v močno glasbeno in dramatično sceno — smrt Violette. Orkester je z glasovi pisano in harmonično spojen. Večkrat se pojavi čudovito preprosto; prve gosli nas popeljejo v izbrane melodije. Moč teh melodij se veže z močjo ritma v tesni zvezi z besedilom. V živahnih slikah vpada zbor v izvrstnem tempu.
Ponovitve predstav so običaj no vedno boljše od prvih vprizoritev. Ni več tistega vznemirjenja in negotovosti, tek je lažji in gladkejši.
Glasbena Matica je doživela s ponovitvijo Traviate sijajen uspeh, sijajnejši in polnejši od prve vprizoritve. Tone Šubelj je moral ves ta čas vneto delati in vežbati zbor kot soliste. Prevoc aesedila je bil tu in tam šibek, v splošnem pa sprejemljiv.
Zasedba je bila ista kot pri prvi vprizoritvi, razen nekaterih' sprememb v zboru. Šubelj pozna svoje pevce in jim je vloge pravilno razdelil. Mrs. Josephine Petrovčič je dala s svojo ljubko prikupno zunanjostjo, z nežnim lahkim sopranom, z izvrstno ko-loraturo in presenetljivo igralsko spretnostjo Violetti tisto obliko, kot jo ji je v Šubljevih mislih veliki mojster dal.
Njen nastop v prvem dejanju je bil sproščen, glas neverjetno mehak in čist. Zdravico je zapela živahno in zapeljivo, precej Doljše kot pri prvi vprizoritvi.
Alfred, Edi Kenik, se je v vlogo pariškega plemiča dobro vživel. Njegov glas je zvenel v večno lepi pesmi: “Mlada ljubezen, kako si ti čudežna, vsega mogočna . . .” Rasel je in padal, proseče drhtel v hrepenenju. Izgovarjava je bila tokrat dosti boljša in jasnejša kot pri prvem nastopu.
Zbor je bil odličen pevsko in
Douphcla (Frank Wencel) je bil izrazit. Alfred je bil posebno priroden, pevsko in igralsko odličen, ko je vrgel pred Violetto mošnjo z denarjem. Odličen je bil v tem prizoru tudi oče.
Zadnja slika predstavlja glasbeno višek dejanja. Glas Violette je trpeče umiral v silnem hrepenenju za Alfredom. Petrovčič je zadnji prizor res doživeto, igralsko in pevsko dovršeno podala. Arija “Oh, zbogom lepi časi. . .” je molitev mladostnega srca, ki se boji, prosi in še vedno upa.
Emily Mahne je malo, pa vendar hvaležno vlogo strežnice lepo rešila.
Simfoničnemu orkestru se je videlo, da je sestavljen iz poklicnih glasbenikov. Bil je odličen, le v overturi k prvemu dejanju se mi je zdel številčno prešibek. Pri klavirju je bil Reginald Resnik. Oder je okusno opremil Frank žagar, maskiral je Viktor Drobnič.
Učitelju in dirigentu Tonetu Šublju ter vsej Glasbeni Matici k izrednemu uspehu prav od srca častitamo. V danih razmerah in s sredstvi, ki so na razpolago, je bila ta vprizoritev odlična in dela čast ameriškim Slovencem.
Mavec.
prišla iz Argentine. Gotovo sa-
Frank Bradach v vlogi očeta
ma ne ve, kako se pride v New- ie bil dober. Z donečim barito-
burgh, zato jo le spremite. Obljubite ji, da bo dosti gledalcev imela in da bo šla zadoveljna domov.
Vsi v soboto zvečer 8. novem-
nom je zapel nekaj najlepših arij. “Je li Tvoj domači kraj. . .” je zvenela res proseče in je segala v srce.
Petrovčičeva je bila prirodna
bra ob 7:30 v cerkveno dvorano zlasti v “Ah recite deklici, čisti na igro:	in nežni
“Teta na konju”!
J. Resnik
V tretjem dejanju je zbor v zvezi z baletom dovršeno podal
-_____o______	j pariško življenje. Soloplesalka
— Tibetsko višavje v Srednji;Judy Pretnar je bila navdušeno Aziji se dviga od 14,000 do 17,-' sprejeta. Občinstvo ji je živa-
000 čevljev visoko.
hno_ ploskalo. Nastop barona
Karel Mauser
Pred nekaj dnevi smo dobili v Ameriko najnovejšo Mauserjevo knjigo “Jamnik,” ki je izšla pred mesecem v Celovcu v založbi tamkajšnjega “Našega tednika.” Ker je pisatelj Karel Mauser danes gotovo najizrazitejša slovenska pisateljska osebnose izven domovine, bo bralcem njegovih del gotovo ustreženo, če zvedo ob tej priliki kaj več iz njegovega dosedanjega življenja in zlasti še o njegovem dosedanjem pisateljskem delu. O njem namreč doslej še nimamo študije, čeprav jo v polni meri zasluži. Glasovi iz Argentine vedo povedati, da nekaj takega pripravlja za prihodnji Koledar Svobodne Slovenije pisatelj in pesnik dr. Tine Debeljak. Dotlej pa utegnejo zadoščati naslednje vrstice o njem.
Meseca decembra bo pet let, kar sva ,se s pisateljem Mauser-jem prvič v življenju srečala. Bilo je to takrat, ko so angleške oblasti sredi naj hujše zime selile begunce iz taborišča v Lienzu na vzhodnem Tirolskem v taborišče v špitalu na Dravi na Koroškem. Sicer sem ga pismeno poiskal že prej, to je kmalu potem, ko je po smrti svojega očeta v taborišču v Eisenerzu na Štajerskem prišel z družino v Lienz. Takrat sem bil v špitalskem taborišču urednik slovenskega mimiografiranega begun-kega dnevnika “Taboriščnik” in sem želel dobiti Mauser j a za literarnega sotrudnika pri listu. Pozoren sem postal nanj zaradi nekaterih naravnost klasičnih črtic, ki jih je v tistem času pod različnimi psevdonimi objavljal celovški “Koroški Kroniki,” ki jo je začel maja 1945. izdajati za slovensko manjšino v Avstriji britan. major Sharp v založbi Britanske obveščevalne službe v Celovcu. Z veseljem se je odzval. Prva Mauserjeva stvar je izšla v eni izmed nedeljskih izdaj “Taboriščnika.” Ta izdaja je bila nekaj posebnega. Dokler niso prišli “Lienčani” v Spital, je izhajal v špitalu “Taboriščnik” samo ob delavnikih zjutraj. Z nedeljsko izdajo “Taboriščnika” smo pa Angleže “Okrog prinesli.” Britanske oblasti v špitalu namreč niso dovolile, da bi v Špitalskem taborišču izhajal verski list “Bogoljub v begunstvu,” kakor je prej mogel z dovoljnjem lienških britanskih oblasti nemoteno izhajati v taborišču v Lienzu. Pomagali smo si tako, da smo začeli izdajati “nedeljsko izdajo “Taboriščnika,” ki v resni-(Dalie na 3. »trtni)

(THE HOLY FAMHjY SOCIETY)
Ustanovljena 29. novembra 1914.
v Zedinjenih Državah C„JQX. |nl* f ]]|	Inkorp. v dr*, llllnola
Severne Amerike	OcUCA. JU11CI, 111.	14. mala 19U
Nade treslo: “Vse la vero, dom In narod; vsi aa enega, eden sa vse.”
GLAVNI ODBOR: .
Predsednik: PRANK TU SEEK, 716 Raub St,. Joliet. Illinois
1.	podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, 111.
2.	podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Joliet, 111.
Zapisnikar: JOHN NEMANIČE. 650 N. Hickory St.. Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111.
Duh vodja: REV. GEORffiE KUZMA, Wilton Center, Peotone, P. O, Ul. Vrh.' zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St.. Joliet. HI.
NADZORN* ODBOR:
ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st PL, Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Ul.
JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St., Joliet, Elinoij
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVLAKOVICH 39 Wlnchell St.. Sharpsburg, Pa.
MARY KOVAČIČ, 2039 W. 21st St., Chicago, Illinois FRANK LESS, 1206 Chestnut St„ Ottawa, 111.
Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER,
No. Chicago, Dl.
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
Do 1. januarja 1952 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih Izplačil denarne vreonosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Z dr. držav z ne manj kot 5 člani (caml) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.	: . i IJ ;&! !#!
Zavaruje se za $250.00. $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto vito.
Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim Clanom(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli.
DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški.
Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno
sredo I
Za vsa morebitna pojasnila In navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St„ Joliet, HI*
^ --------------------------------------------------------^
Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Tudi narodna pesem se spominja “nepremaganega konjskega glavarja” Adama Ravbarja, ki je pridobil pri Sisku zmago nad Turki. Duševna in telesna moč je kila čudovito združena v tem ^odu. Izmed vseh njegovih članov Ste je v telesni moči baje hajbolj odlikoval Andrej Eber-hard Ravbar, čegar orjaška podava je bila nekdaj naslikana steni grada Kravjeka. Že r‘jegova zunanjost je bila izredna. Bil je vatle višji kakor drugi ljudje in tako močan, da je železno podkev zlahka zlomil s svojimi rokami. Najbolj pa s° občudovali dolgo brado, ki si jo j,e spletel v kiti, da sta mu Segali do tal in zopet nazaj do Pasu, kjer je imel konec pritr-jen. Močni baron Andrej je bil v°jni svetnik na dvoru cesarja ■Maksimilijana II, kjer je ope-tovano imel priložnost, pokazati Svoje izredne sile. Pobil je nekoč s pestjo nekega orjaškega ^ida, ki se je hotel z njim merici • do smrti in si priboril tudi devesto v neki tekmi.
Zgodovina rodbin si je po ';sebini in izrednih dogodkih Precej podobna.’ Pripoveduje dam o raznih bojih, ki o jih ■dieli plemiči med seboj, o viteških jgrah, družinskih razprtijah, pa nam slika tudi njihovo Sioboko vernost in pobožnost, ko poroča, kako so zidali in obdarovali cerkve in samostane, skrbeli za razne pobožne in dobrodelne ustanove in koliko vi-tezov je šlo ob križarskih vojnah na daljni vzhod se bojevat za rešitev svete dežele.
iMl je nasilen in bojevit rod, ki je mnogokrat z javno poko-r° in dobrimi deli izkušal pora-Vnati storjene krivice. Tako či-iamo o konjiškem gospodu Leopoldu, da je v bolezni obžaloval mnoge svoje krivice in izgre-d®”, poslal po zajčkega priorja etra in ga prosil, naj ga sprej-
me za brata v samostan. Ko je njegova žena v to privolila in se tudi sama zavezala stopiti v samostan, je prior oblekel Leo-oplda v kartuzijansko haljo ob navzočnosti konjiškega župnika in nekaterih plemenitnikov (1234.)
Razun veljavnejših plemiških todbin, ki so bile odlikovane s knežjim, grofovskim ali baronskim naslovom, je bilo zlasti proti koncu srednjega veka mnogo druge nižje gospode, ki so se imenovali “vitezi” ali “go-podje.” To nižje plemstvo se je počasi razvilo iz vrst ministeri-alov. Marsikak neodvisen mož je rad vstopil v službo vojvoda, kneza ali drugega mogočnega plemiča, da ga je spremljal v vojno, mu pomagal pri upravi njegovih posestev ali ga name-stoval pri sodišču.
Tak služabnik ali ministerial sicer ni bil popolnoma prost, temveč navezan na osebo in družino svojega gospodarja, vendar je imel več ugleda kakor drugi podložniki. Živel je gospoko in stanoval v zidanem domu. V plačilo za storjene u-sluge in izkazano zvestobo mu je gospod podelil večkrat kak gradič za oskrbovanje, ki mu je ostal vse življenje in ki so ga včasih podedovali tudi nj,egovi otroci in vnuki. Tako je iz nekdanjega podložnika postal neodvisen plemič ali vitez, ki si je z umnim gospodarstvom pomnožil svojo posest in ugled in kmalu sam imel mnogo ministeria-lov okoli sebe.
Vitešjtvo v ožjem pomenu besede pomenja plemiče nižje vrste, bojevnike ali konjike, ki so sledili svojemu vojvodu, grofu ali knezu v boj; toda izza križarskih vojn, ki so ugled vitezov silno dvignile, se je vse plemstvo prištevalo viteškemu stanu. Viteštvo je postalo dostojanstvo, za katero as je moral plemič skrbno pripravljati.
Viteška vzgoja se je pričela že z izpolnjenim sedmim letom. Takrat je prišel plemiški deček na dvor kakega kneza ali na grad odličnega vRsza. Tu je bival kot “paže” celo vrsto let. Domači duhovnik ga je učil krščanskega nauka, čitanja, pisanja in mu vtepel v glavo tudi nekaj latinščine. Grajska gospa je dečke učila, kako se morajo klanjati gospodi, kako se obnašati pri obedu in raznih slovesnostih. Glavna pozornost pa se jie polagala na viteške u-metnosti; jahanje, streljanje, boren je, lov, plavanje itd. S štirinajstim letom je deček postal oproda (Knappe in je odslej moral svojega gospodarja povsod spremljati. Hodil je z njim na lov, k viteškim igram, v boj in se vadil sukati težki meč, metati bojno kopje, krotiti konje itd. V enoindvajsetem letu je mladenič postal vitez. Ta dogodek se je vršil zelo slovesno. Kralj, knez ali kak drug odličen vitez mu je dal “viteški udarec”. Mladi mož se je nanj pripravljal s postom in molitvijo.
V cerkvi je prisegel, da bode Dranil pravico, udove in sirote, častil cerkev in njena služabnice in se bojeval proti nevernikom. Nato je pokleknil pred cralja ali kneza, ki ga je trikrat ahno udaril z mečem, rekoč: “V imenu Boga, sv. I&ihaela in sv. Jurija te proglašam za viteza.” Potem so mu izročili znake viteškega dostojanstva: meč, konja, oklep, šlem, vojno suknjo, pas, železne rokavice in zlate o-stroge. Novi vitez je potem navadno odšel na potovanje po svetu iskat izrednih dogodkov, da si z junaštvi zasluži podeljeno čast.
Proti koncu srednjega veka je viteštvo precej propadlo. Vg-njezdile so se med njim razne napake, pred vsem pijančevanje in nasilstvo proti slabe j Šim. Množili so se roparski vitezi, ki so oškodovali cerkve in samostane, napadli potujoče trgovce
namen obramba proti sovražni- pastriji, sem marsikdaj privekal
kom, temveč udobno stanovanje in gospodarske potrebe. Na mesto gradov so stopile graščine.
(Dalje prihodnjič)
------o-------
KULTURA:
(Nadaljevanje ■ a. strani)
ci ni bila nič drugega kakor nadaljevanje lienškega “Bogoljuba v begunstvu.” Tukaj torej se je Mauser prvič oglasil z “Božično razglednico,” ki jo je zelo uspelo ilustriral Rudi Hirscheger, ki je sedaj v Argentini, žal, sam nimam pri roki tistega letnika T., da bi mogel ugotoviti datum. Toliko za uvod.
Karel Mauser je bil rojen 11. avgusta v Zagorici pri Bledu na Gorenjskem, koder je bil njegov oče takrat v orožniški službi. V ljudsko šolo je hodil najprej eno leto v Gorjah, naslednja leta pa v Podbrezjah, odkoder so ga da-i tudi na gimnazijo v Kranj. Ker je bila družina velika in revna, zato se je moral v Kranj voziti z vlakom. Vsako jutro je že na vse zgodaj odhajal s kmečko laterno na olje v rokah na pol ure oddaljeno železniško postajo v Podnartu. Ker pa ga je bilo strah, tako rad pripoveduje, je vedno nosil s seboj bezgovo pi-štolico, da bi odgnal strah. Pozneje se je družina preselila v Kranj. V osmem razredu pa je podobno kakor nekoč Levstiku matematika (računstvo) Karlu zagrenila študij na kranjski gimnaziji. Zato se je odločil, da bo maturiral v Ljubljani. To se je zgodilo 1. 1939. na prvi državni gimnaziji pod razredništvom dobrodušnega profesorja Silvija Breskvarja.
Ko sem ob neki priliki vprašal Karla, zakaj je začel pisati, mi je odgovoril: “Sam ne vem. Le to vem, da sem že v tretjem razredu ljudske šole veliko bral in
domov. Tedaj sem vzljubil svet od Brezij do Naklega, od Dupelj do Podnarta. Nisem pa pozabil doma: Bleda, Gorij, ljubke Krnice, Grabna in Zasipa, sveta, v katerega je Bog z mernikom trošil lepoto. Takrat sem bil slep zanjo, le jezik očancev mi je pel v ušesih, sladka gorenjska govorica, ki je nima svet. Mislim, da v nebesih ni lepše!”
Prihodnjič dalje. -------o-------
Društvo Kras št. 8 SOZ
ko preprečili, če bi bili malo bolj pazljivi in malo manj nevčaka-ni. Bodite torej pri hoji pazljivi in držite se cestnih prometnih predpisov. Ne hitite preko ceste, kjer ni prehoda, ne hodite preko nje, kadar vidite rdečo luč. Pazite vedno tudi na voznike avtomobilov, ki morda nenadno pridrve izza ovinka. Naj se vam nikoli ne mudi, pa boste gotova hitro in brez nesreče prišli na cilj.
HODITE PREVIDNO DA VAS NE ZADENE NESREČA!
vo povest, ki bi je ne bil prebral. Nekaj me je vlekdo h knjigam. Vsako sem prijel v roko s spoštovanjem. Zavidal sem pi-in si ugrabljali plen, kjerkoli jelsatelje za njihov notranji svet, oilo mogoče. Smrtonosni uda-
Cleveland, O. — Društvo “Kras” št. 8 SDZ slavi v nedeljo 15. nov. ob 7. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. svojo 40-letnico. Kratek spored obsega predstavitev enega še živečega ustanovitelja društva in glavnih uradnikov SDZ, “Ja^ dran” bo zapel nekaj pesmi, ob 9. uri pa se začne ples. Igrali bodo naši mladi fantje “Rhythm Masters,” znajo vse naše polke in valčke in še marsikaj drugega. Tako bodo zadovoljni vsi, vsi bodo prišli na svoj račun in se bodo še dolgo spominjali prijetnega večera, ki ga bodo prebili med nami.
Poskrbljeno bo tudi za dober prigrizek in pijačo.
Vstopnice so po 50c. Sklenili smo, da jo mora vzeti vsak član razen onih, ki so pri vojakih. Prav je, da se te proslave udeleže vsi člani, lepo, če pripeljejo s seboj tudi svoje prijatelje. Od-Dor se trudi, da bi pripravil članstvu lep in prijeten večer. Torej na svidenje!
Obenem vabim tudi na letno sejo, ki se vrši letos drugo soboto v decembru. Za nedeljo žal nismo mogli urediti, ker je dvorana zasedena.
Kot je sporočilo gl. tajništvo SDZ bo vsak član dobil letos poda je bilo težko najti špilmano^vrnjena dva mesečna 0“r0ka
asesmenta za posmrtnino. Seveda mora imeti vse račune s svo-
MALI OGLASI
V najem ali prodajo
5 sob in trgovina se da v najem ali se tudi proda na E. 74 cesti. Za pojasnila kličite HI-2-4751.	(2T9)
Sobe se odda
Pri mirni družini brez otrok se oddasta 2 sobi moškim ali ženskam. Vprašajte na 1022 E. 70 St.
V najem
4 sobe s kopalnico, na tretjem; v okolici Neff in Wildwood Park; $45,000. Samo odraslim. Kličite lastnika EN-1-0670. (Na razpolago 15. nov. Garaža vključena.)
(219)
Sobo se odda
čedna soba se odda poštenemu Slovencu. Naslov se dobi v našem uredništvu. HEr 1-0628.	(219)
rec pa je prizadel viteštvu smodnik, ki je popolnoma izpreme-nil način bojevanja. Tudi gradovi na strmih hribih se niso mogli več braniti proti težkim topovom. Gospoda si je zidala nove domove nižje v ravnini, katerim pa ni bil glavni
oogat in lep, ki so ga znali s prijetno besedo1 pričarati. Takrat še nisem slutil, da bom tudi sam kdaj prijel za pero. Pasel sem krave v Podbrezjah, šekal pomaranče na Taboru in sanjal, da bom vlakovodja. Na jesen, ko smo pastirji kradli kostanj po žvirčah in se tepli z žvirškimi
jim društvom v redu. Čeki bodo razdeljeni na dec. seji.
Pozdrav!
Jennie Koželj, tajnica.
------o------
Previdnost je na mestu!
Hoja je koristna telesna vaja. Hoja je prva spretnost, ki se je človek nauči in vendar se vsako, leto toliko peščev smrtno ponesreči. Večino teh nesreč bi lah-
Naprodaj
Obleke za moške, ženske in otroke naprodaj poceni. Bile so puščene v čistilnici. Odprto vsak dan in v nedeljo od 1 do 4.
Tip Top Dry Cleaners
13920 St. Clair Ave.
Kopel za zdravje — vir radosti,
Kopalcev pjsem nam to priča dosti«
CHERNE HEALTH BATH, 6904 St. Clair Ave. EX 1-8265 Cleveland 3, Ohio
Je za revmo za prehlad, pa za drugih tisočkrat!
V najem ali prodajo
5 sob se da v najem ali se tudi proda na E. 74 cesti. Za pojasnila kličite HI 2-4751.
(219)
J
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO MERCHANTS ZNAMKE
BAILEY’S 4 TRGOVINE
NAJNIŽJE GENE V LETU NA HIŠNIH PREDMETIH! PREPRIČAJTE SE! VARČUJTE!
12.95 uporabne omare
kovina: cami. B
10-88
Velikost 60x18x11 inč. Uporabne kovinaste omare s petimi predeljenimi policami. Blestečo bela izdelava.	,
Ilifli
15.95 2-vratne omare
Uporabne kovinaste omare z dvojnimi vrati v beli izdelavi. 60x24x11 inč. 5 predelkov, 4 police.
Molki dobijo delo
Moški dobe delo
Nickel Plate Freight House sprejema moške v starosti 18 do 50 let za nakladanje in raz-kladamje blaga. Tedensko delo, pet dni, 40 ur, po $1.64 na uro, za nadurno delo plača in pol. Obrnite se na
A. P. Phipps
NICKEL PLATE RR. CO.
E. 9th in Broadway
(220)
MATERIAL HANDLERS
Plača od ure, prosta zavarovalnina; bolniški stroški in druge koristi.
N ELM OR MANUFACTURING CO. 1975 E. 61 St.
(219)
Ženske dobijo delo
ženska dobi delo
Čuvarico prostorov “ZA DAME” išče
CONTAINER CORP. of AMERICA 12401 Euclid Ave.
(218)
Pozor, gospodinje v Milwaukee!
če rabite denar, pa ne morete opravljati stalnega dela, mi imamo lep postranski zaslužek za vas. Prijeten in do-oičkanosen posel. — Pokličite BRoadway 2-5305.
SPLOŠNO DELO V TOVARNI
Lahko delo Samo podnevi Plača od ure
Mora govoriti in razumeti nekaj angleščine
K.ROMEX CORP.
880 E. 72nd St.
severno od St. Clair
(224)
ŠS.95 omare za obleko
Kovinaste omare s privlačno skornato izdelavo. Mere 60x24x19 inč. Za 10 oblek.
1 jMpP5 ■ ■;
......... _
24.95 kuhinjska omara
V beli izdelavi, 22x27 inč, vrhnja plošča porcelanasta, prostor za kruh, 2 majhna predala, shrambni oddelek.	gg
14.88
9.95 4-predalna omara
Lesena omara s predali, nebarvana. Ima 4 predale. Pripravljena za barvanje po vašem
okusu' §.88
BAILEY’S—Sedmo nadstropje
16.95 jedilna posoda
53 kosov — za 8 oseb. V ljubkem rožnatem vzorcu. Tudi lahko kupite za božično da-
11-88
rilo.
The Higbee Go.
potrebuje
BLAGAJNIČARKE ZAVIJALKE ZA DELO V SKLADIŠČU
POLN ČAS
stalna plača
Zglasite se pri Employment Office 9. nadstropje
(219)
MALI OGLASI
Priložnostni nakup enodružinskih hiš!
9-sobna hiša v bližini Fisher Body (140. St.) 4 spalne sobe, avtomatična plinska kurjava, garaža za dva avtomobila. — Vse v zelo doiirem stanju! Samo $11,-000.
7-sobna hiša na Arcade Ave., velik lot, prostorne sobe, avtomatična plinska kurjava, garaža s cementnim dovozom, — se lahko kmalu vselite!
Na prodaj
V ‘nepiosredni bližini cerkve in šole Marije Vnebovzete v Col-linwoodu dvodružinska hiša, velik lot. — Za hiter nakup! Same $10,000
KOVACH REALTY 960 E. 185. St.
KE 1-5030.
štiri sobe iščeta
Dve mladi Slovenski iščeta ■ neopremljene sobe s kopalnici na vzhodni strani mesta. Kliči te po 4. uri pop. UT 1-1576.
-(224
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
%
Nekako o svitanju se je nekaj začelo črniti v strani Višni-ovca. Zvonovi v mestu so udarili “na pozor”, a v taboru so zategnjeni, žalostni glasovi tromb zbudili vojake. Pehotni polki so šli na okope, po presledkih se je postavila konjenica, gotova, da se zažene na prvo znamenje na spopad, a po vsi dolžini okopov so se dvigali kolobarčki dima od zažganih lunt.
V tem samem hipu se je pojavil knez na svojem belem žrebcu. Oblečen je bil v srebrn oklep, a brez čelade. Najmanjše skrbi ni bilo videti na njegovem čelu; nasprotno, veselje mu je žarelo iz oči in z obraza.
“Imamo goste, gospodje! Imamo goste!” je ponavljal, jahaje ob nasipih.
Nastala je tišina in čuti je bilo lopotanje praporov, katere je lahek veter sedaj napenjal, sedaj ovijal okoli drogov. Medtem pa se je sovražnik že tako približal, da ga je bilo mogoče doseči z očmi.
To je bil prvi val, ne sam Hmielnicki s hanom, temveč le prednje čete, sestoječe iz trideset tisoč izbranih ordincev, o-boroženih z loki, samopali in sabljami. Zajevši tisoč petsto slug, ki so bili poslani po živež, so šli v gostem valu od Višniov-ca, potem pa so se raztegnili v dolg polmesec ter se začeli zavijati z nasprotne strani proti Staremu Zbaražu.
Vtem pa se je knez prepričal, da je to le prednja straža, zato je dal ukaz, da konjiča odstopi. Razlegli so se glasovi povelj, pol ki so se začeli premikati in
"Society načrt" pomaga varčevati
Pridite k nam. Poučeni boste o treh načrtih, ki pomagajo graditi hranilno vlogo, ali pišite za
FREE BOOKLET
ki pojasnuje to osebno postrežbo
?COJV|>
zapuščati okope, kakor čebele uljnak. Ravnina se je napolnila z ljudimi in konji. Oddaleč je bilo videti ritmojstre, z buzdovani v roki, ki so obletavali polke in jih urejevali za boj. Konji so rezko prhali — včasih pa je rezgetanje preletelo vrste. Potem sta se iz te mase pomolila dva prapora Tatar jev in kne-ževih Sternenov ter sta šla v drobnem diru naprej. Loki so se jim tresli na plečih, kalpaki migotali — in šli so molče, a na čelu jim je jahal ruši Vieršul, pod katerim se je konj vzpenjal, kakor bi bil besen, vsak hip dvigajoč kvišku sprednji kopiti, kakor bi hotel strgati in skočiti čim prej v borbo.
Nebesne modrine ni kalil noben oblaček, dan je bil jasen, svetel — in videti jih je bilo, kakor na dlani.
V tem hipu se je pokazal od strani Starega Zbaraža knežji praporček, ki ni mogel priti prej s celo vojsko in je sedaj hitel na vse kriplje, iz strahu, da bi ga ordinci ne zajeli z enim zamahom. In res, ni ušel njihovim očem in dolgi polmesec je skokoma udrl za njim. Kriki “Allah!” so dohajali celo do u-šes pehote, stoječe na nasipih;
Vieršulovi prapori so kakor vihar odleteli na rešitev.
Toda polmesec je prej doletel do taborička in ga v tem hipu obkolil kakor s črnim pasom, a istočasno se je obrnilo nekaj tisoč ordincev z nečloveškim vpitjem proti Vieršušlu, skušajoč tudi njega obkoliti. In šele sedaj je bilo' mogoče spoznati izkušenost Vieršula in spretnost njegovih vojakov.
Ko so namreč videli, da se strinjajo s prave in leve strani, ^ ma raztrgali tatarski obroč, po-
znajo voditi le knežji ritmoj-stri!”
Medtem se je Vieršul z ostrim klinom zaletel v obroč, ki je obkroževal taborček, in ga prebil, kakor strelica prebije vojakovo telo, ter je, kakor bi trenil, bušil v sredino. Sedaj je namesto dveh bitek završala e-na — a tem krutejša. To je bil diven pogled! Sredi ravnine ta-borček, kakor nepremična trdnjava, je izmotaval dolge curke dima ter zijal z ognjem — naokoli pa jie mrgolelo mravljišče, razbesnelo, kakor kak ogromen vrtinec, za vrtincem konji, letajoči brez jezdecev, v sredi šum, vrišč, pokanje samopa-lov. Ti se prerivajo drug črez drugega, oni se ne dado pretrgati. Kakor se obkoljen merjasec bsiani z belimi čekani in seka napadajoče pse, tako se je tabor sredi tatarske trume branil z obupom in nado, da mu pride iz tabora pomoč, večja od Vteršulove.
In res so v kratkem na ravnini zamigotali rdeči ovratniki dragoncev Kušla in Volodijov-skega — rekel bi — rdeči listi cvetov, katere žene veter. Ti so pridrevili do tatarske trume in se zakadili vanjo kakor črn gozd tako, da jih za hip sploh ni bilo videti, le prerivanje je postalo še večje. Še celo vojakom se je zdelo čudno, čemu knez ne pohiti obkoljencem takoj z zadostno sila na pomoč, toda on je odlašal, hoteč vojakom jasno dokazati, kakšne pomožne čete Ijim je privedel — in da bi jim s tem dvignil srce in jih pripravil na še večje nevarnosti.
Ogenj v taborčku ije oslabel; poznalo se je že, da niso imeli časa nabijati ali pa so se cevi mušket preveč razgrele, zato pa je vrišč Tatar jev čim dalje bolj naraščal. Knez je torej dal znamenje in trije huzarski prapori, prvi njegov, pod Skrzetuskim, drugi staroste krasnostavskega, tretji kraljevski pod gospodom Piglovskim, so se zagnali iz tabora v bitko. Pridrveli so in udarili kakor s kijem ter hipo-

a
»banki, za poslopjem na 127 Public Sq
Člani Federal Deposit Insurance Corporation
so se razdelili na troje in skočili na boke, potem so se razdelili na četvero, potem na dvoje —in vsakikrat se je moral sovražnik obrniti z vso čtro, ker ni imel pred seboj nikogar, krili pa sta mu bili že trgani. Šele četrtič so se udarili s prsmi ob prsi, toda Vieršul je udaril z vso silo v najšibkejše mesto, ga raztrgal ter je bil takoj sovražniku za hrbtom. Potem ga je pustil in kakor vihra zdirjal proti taborčku, ne meneč se za to, da mu bo sovražnik takoj na vratu.
Stari izvedenci, ki so to gledali z nasipov, so se tokli z oboroženimi dlanmi po ledjih in vzklikali:
“Naj jih krogle bijejo! Tako,
tem pa so, ga odgnali, zgnetli na ravnini, pahnili h gozdu, razbili ga še enkrat — in gonili četrt milje od tabora, taborček pa je med radostnimi kriki in streli topov snačno izginil za okope.
Ker pa so Tatarji čutili, da gresta za njimi Hmielnicki in han, niso popolnoma izginili iz pred oči: nasprotno, v kratkem so se pojavili nanovo in halla-kujoč so obletavali ves tabor, jemljoč pri tem ceste, pota in bližnje vasi, iz katerih so se v kratkem dvignili stebri črnega dima proti nebu. Mnogo se jih je približalo pod okope, proti katerim so se takoj posamič ali kupoma usuli knežji vojaki in najemniki, osobito iz tatarskih,
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NASE . LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE
Louise Dane i
raj. ANDOLŠEK
!
ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 6. novembra 1950
Srčno ljubljena mi žena, nepozabna mamica, težka bila je ločitev, ko odšla si iz sveta.
Zdaj le mirno tamkaj sniva in počiva sladko naj,
Bog daj njeni duši blagi večni mir in sveti raj.
Žalujoči ostali:
SOPROG in HČI Cleveland, O., 6. nov. 1952.

SPOMENIK NAŠIM PADLIM — Gen. George C. Marshall je predsedoval slavnosti, na kateri je hil posvečen tale spomenik v Suresnes pri Parizu na Francoskem našim padlim borcem iz prve in druge svetovne vojne.
vlaških in dragonskih praporov.
Vieršul se ni mogel udeležiti teh spopadov, ker je bil pri o-brambi taborčka šestkrat ranjen v glavo in je napol mrtev ležal v šatoru, a gospod Volo-dijovski, dasi je bil od krvi rdeč kakor rak, še ni bil zadovoljen in se je prvi zapodil naprej. Ti spopadi so trajali do večera in nanje sta iz tabora gledala pehota in viteštvo kakor na pozorišče.
Drevili so se drug za drugim, se spoprijemali trumoma ali po-
SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St.
TeL: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.

Re-Nu Auto Body Co.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderj«. Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
rXTTXXZIXXXXXTTXXXXTXXTXXXJ
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 1-2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi
proti
nas.
imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vprašajte
MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
ledino in lovili ujetnikov. Če je gospod Mihael koga ujel in odvedel, se je iznova vračal; njegova rdeča oprava se je vila po vsem bojišču; naposled ga je Skrzetuski kot posebnost oddaleč pokazal gospodu Lanckoron-skemu, zakaj kakor hitro se jie spoprijel s Tatarjem, bi rekel: Tatarja je zadela strela. Zaglo-ba, dasi ga gospod Mihael ni mogel slišati, mu je dajal iz tabora s kriki pogum, od časa do časa pa se je obračal k vojakom, stoječim naokoli in govoril:
“Glejte, gospoda! Jaz siem ga učil sukati sabljo. Dobro! Le po njih! Če Bog da, kmalu bo tak, kakršen sem jaz.”
Toda medtem je zašlo solnce —in bojevniki so se začeli polagoma umikati s polja, na katerem so stali le konjski jn človeški trupi. V rnestu je začelo zvoniti “Zdravo Marijo.”
Noč se je delala počasi, a tema ni nastopila, ker okoli so žareli požarji. Gorele so Zalo-ščice, Barzince, Lublanke, Stra-juvka, Kretovice, Zarudzie, Va-hluvka — in vsa okolica, dokler jts seglp oko, je gorela kakor en sam požar. Dim je ponoči postal rdeč in zvezde so se svetile na rožnobarvnem nebesnem obzorju. Jate ptic iz gozdov, goščav in ribnikov so se vzdignile z groznim vriščem in krožile po zraku, osvetlenem s požarji, kakor leteči plameni. Živina v taboru, prestrašena ob tem nenavadnem prizoru, je začela žalostno mukati.
“Ni mogoče,” so se pogovarjali v okopih stari vojaki, “da bi ta tatarski oddelek zanetil take požane; gotovo se bliža sam Hmielnicki s Kozaki in celo ordo.”
In res, to niso bila le prazna domnevanja, saj je že gospod Sierakovski prinesel prejšnji dan novico, da korakata za oddelkom hetman zaporoški in han; torej so jih gotovo pričakovali. Vojaki so bili vsi do zadnjega na okopih; ljudstvo na
strehah in zvonikih. Vsa srca so bila nemirno. Ženske so ihtele po cerkvah in iztezale roke proti Najsvetejšemu. Čakanje, hujše kakor vse, je pritiskalo z
neizmerno težo mesto, grad in tabor.
(Dalje prihodnjič)
------o------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Poslušajte NOVI
slovenski radio program
na radio postaji WJW — 850 k. c. vsako nedeljo od 18:30 do 82 opoldne
Oznanjevalka: ANNE TRAVEN
Ameriiko-slovenski radio Chicago
oddaja vsako soboto od 3:30 - 4:30 preko postaje
WHF0-------------1450 KO
edini slovenski program za Chicago in okolico
Direktorji in napovedovalci:
Dr. Ludvik Leskovar - Louis Novak Ed Blatnick
Vabimo Te:
POSLUŠAJ program veselih polk in valčkov, kakor tudi najlepših narodnih in umetnih pesmi Slovenije—
PRIDRUŽI se odlični domači družbi Klubu Prijateljev Slovenske Pesmi—
OGLAŠUJ preko slovenskega programa—
RAZVESELI svoje drage ob raznih družinskih prilikah in obletnicah s sporočili in voščili preko radia.—
SPOROČI svoje želje in naročila na naslov:
AMERICAN-SLOVENIAN RADIO ASSOCIATION c/o DR. LUDVIK LESKOVAR
820 North Wabash Avenue	Tel.: D Ela ware 7-8515
Chicago II, Illinois
tfiiiiiiiiiiHiiiiHHiiiilisiliiiiiiiiiiiniiiiitiiriHiiiiitiTiiiimšiiiimiiimiiiiisiiiiiiiimiinr' tjiZolo io Sinovi
POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE
ZAVOD
Tel.: ENdicott 1-0583 COLLINWOODSKE URAD 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
I
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežba
................iiii»imiiiiimiiimiimuniiiiiiiimmnimii>n",,tt,t|,„„l,l„„,„>1
PRI NAS DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE!
THE MAY CO.’S BASEMENT
Znanega izdelka 7.95 in 8.95
Arch čevlji
Razploda ja {
Mere 414 do 10 širine AA do EEE
Mi vam nudimo našo celotno zalogo znanih “Style Arch” čevljev po resnično nizki ceni.
Stili različni, kot:	pumps,
oxford, in straps v črni, rjavi, modri in rdeči Barvi.
Suede-ji, usnje in kačje kože. Nimamo vseh mer v vsakem stilu in barvi.
Pismenih in telefonskih naročil žal ne sprejemamo
The May Company’s Basement Oddelek za čevlje
ZMNEGA
IZDELKA
Regularno 1.50 do 1.65
NYLON nogavice
15 ali 30 Denier
45 ali 51 Gauge
Nogavice znanega izdelka, katerega ime boste takoj spoznali. Nekoliko nepravilne. Na izbero imate 15 ali 30 denier in 45 ali 51 gauge. Vse nove jesenske in zimske barve.
Sprejemamo pismena in telefonska naročila za 3 ali več parov. Kličite CHerry 1-3000
The May Company’s Basement Oddelek za nogavice
ttuuu