St. 47-48
(2049-2050) Leto XXXIX NOVO MESTO četrtek, 24. novembra 1988 Cena: 1.000 din
13 februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
EMECTIFii
Ul
v—
cc
h-
Ul
>o
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
I3J22223ISS3
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
<o
>
E
E22S
EH3
DOLENJSKI LIST
ČRNOMELJ: ZA AMANDMAJE IN RIBNIKARJA
ČRNOMELJ — Na ponedeljkovi skupni seji zbora združenega dela, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora črnomaljske občinske skupščine so delegati sprejeli amandmaje k ustavi SFRJ, saj so bile upoštevane tudi pripombe, ki so se pojavljale v razpravah v črnomaljski občini. Predlagali so, da njihov delegat v zboru občin republiške skupščine glasuje za navedene amandmaje. Volili so tudi nadomestnega člana predsedstva SR Slovenije. Od 82 delegatov je bilo prisotnih 68, vsi pa so glasovali za dr. Ivana Ribnikarja.
Smo na pravi poti
Dr. Janko Pleterski na regijskem posvetu o političnih razmerah
NOVO MESTO — Da bi okrepila stike s krajevnimi organizacijami, je republiška konferenca SZDL v petek priredila v Novem mestu regijski posvet o sedanjih družbenopolitičnih razmerah in prenovi Socialistične zveze. Dr. Janko Pleterski, član predsedstva Slovenije, je v uvodnih besedah poudaril, da smo na dobri poti in da je šele kriza spodbudila pravi proces demokratizacije, saj ni več modrega vodstva, ki bi dajalo direktive, drugi pa bi se ravnali po njih. Sestopa Zveze komunistov ne smemo razumeti kot pot v anarhijo, marveč kot nujen korak za ustvarjanje razmer, v katerih bodo v resnici o vsem odločale skupščine. Pri tem moramo še širiti prostor za demokratično razpravo in zagotoviti učinkovit demokratičen nadzor nad oblastjo.
O prenovi SZDL je govorila Barbara Goričar, članica IO predsedstva SZDLS. Menila je, da se mora Socialistična zveza dokončno posloviti od svoje trans-misijske vloge in daje politični pluralizem pri nas stvarno dejstvo, ki bo pripomoglo k boljšemu socializmu.
Praznik
občine
Metlika
Metliška občina slavi 26. novembra — Vrsta prireditev________________
METLIKA — V spomin na 26. november 1942, ko so slovenski in hrvaški partizani napadli in uničili močno belogardistično postojanko na Suhorju, kar je pomenilo dokončen zlom belogardizma v Beli krajini, praznuje občina Metlika svoj praznik.
Prireditve ob letošnjem praznovan-
• Na svečani seji bodo v soboto, 26. novembra, ob 10. uri v metliškem kulturnem domu podelili tudi najvišja občinska priznanja — plakete občine Metlika. Letos jih bodo prejeli: ljubljanska Jugo-tehnika, mag. Julij Nemanič in Franc Kočevar. Ob 16. uri pa bo v kulturnem domu na Suhorju svečana akademija v počastitev občinskega in krajevnega praznika ter dneva republike.
ju so se začele v torek, ko so v Podzemlju izročili namenu novo skladišče za kmetijski reprodukcijski material. Včeraj so otvorili prenovljen cestni podvoz na cesti Metlika—Rosalnice, danes pa bo slovesnost ob izročitvi namenu posodobljene opreme v obratu 1MV na Suhorju, kjer so uredili tudi okolico tega obrata. Danes popoldne bodo odprli posodobljeno cesto Dolnje Dobravice—Geršiči. Do sobote, 26. novembra, bo še več drugih prireditev, od otvoritve rekonstruiranega vodovoda Brezovica— H-rast in otvoritve prenovljene trgovine metliške Kmetijske zadruge na Suhorju do športnih tekmovanj in kulturnih dogodkov, kakršen bo tudi otvoritev slikarske razstave del Evgena Sajovica v metliškem Ganglovem razstavišču.
Bilančna akrobatika megli sliko
Novomeška SDK ugotavlja, da podatki o devetmesečnem poslovanju ne kažejo pravega stanja dolenjskega gospodarstva — Izgub za 14,9 milijarde din
NOVO MESTO — Z desetdnevno zamudo, kije posledica ponovnih sprememb v obračunskem sistemu, je novomeška SDK objavila podatke o poslovanju dolenjskega gospodarstva. Precejšnje povečanje skupnega prihodka je plod inflacije, čeprav industrijska proizvodnja upada in se zmanjšuje tudi delež zaposlenih.
Edina svetla točka v celotnem dolenjskem gospodarstvu je, da se povečuje delež skupnega prihodka, doseženega na tujih trgih, vendar pa seje pokritost uvoza z izvozom nekoliko zmanjšala. Na gospodarske rezultate so seveda vplivali intervencijski zakoni. V globalu ni mogoče podati povsem jasne slike gospodarskih gibanj, ker novi predpisi še vedno omogočajo, da posamezne delovne organizacije lahko izgubo povečajo ali pa jo zmanjšajo, tako kot jim pač ustreza. Zato skupne dolenjske izgube, ki znašajo 14,9 milijarde din, ne pomenijo stvarnega podatka, na podal-gi katerega bi bilo mogoče sklepati o zdravju dolenjskega gospodarstva. Novi zakoni, predpisi in odredbe ne obetajo, da bo mogoče tudi v prihodnje realneje izračunati poslovne rezultate. V njih je še vedno dovolj manevrskega prostora za knjigovodsko in bilančno akrobatiko, ki seje poslužuje večina delovnih organizacij.
Bremena gospodarstva so bila tudi v tem času velika, saj je dohodek rastel počasneje od celotnega prihodka, na povečanje porabljenih sredstev pa so vplivale visoke realne obresti, povečani
revalorizacijski odhodki, prav tako pa je bila presežena rast skupne in splošne porabe. Delež akumulacije v dohodku seje zmanjšal, velik delež te akumulacije pa je šel za nerazvite, saj beležijo 321 odst. rast teh dohodkov. Ob vsem tem seveda ni čudno, da združenemu delu upada investicijska poraba; naložbe se ne povečujejo realno.
J. S.
Kjer je volja, je tudi pot
Ženske z mednarodnega seminarja na obisku v trebanjski občini — Zanimanje predvsem za program
DOBRNIČ — Nekaj deset žensk, udeleženk mednarodnega seminarja Participacija žensk v razvoju, ki se je odvijal prejšnji teden v Ljubljani, je v petek v spremstvu Vide Tomšič in Mare Rupena-Osolnik obiskalo tudi trebanjsko občino in del novomeške.
Obisk je bil namenjen predvsem praktičnemu spoznavanju doseženih rezultatov programa FAO, kije bil ena
OBISK V GALERIJI — Udeleženke seminarja Participacija žensk v razvoju so z gostitelji obiskale tudi Galerijo samorastnikov v Trebnjem. Že prej so obiskale nekatere delovne organizacije in se tam pogovarjale o organizaciji dela in vplivu, ki ga ima zaposlovanje na širše družbeno okolje. (Foto: T. Jakše)
Ni podjetništva brez tveganja
S posveta o podjetništvu v Sevnici — Savaprojekt Krško nova »valilnica«
SEVNICA — Prej je ostajalo gospodarstvu 60 odstotkov ustvarjenega denarja, zdaj pa je obratno. Delovne organizacije so nemočne. Hipertrnfirana družbena nadstavba je obdana z raznimi posredniki, ki se jih je nakotilo preveč. Številne posrednike, ki nič ne dajejo, je treba ukiniti. Tako je, v sočnem jeziku, ponazoril nevzdržne obremenitve gospodarstva Marko Bulc, predsednik GZS, na posvetovanju v Sevnici prejšnji teden.
Okroglo mizo oz. posvet o podjetništvu sta v okviru sevniškega občinskega praznika na pobudo obrtnega združenja Sevnica pripravila medobčinska gospodarska zbornica in sev-niški izvršni svet. Če hoče kdo napredovati, je bilo slišali na njej, se mora sprijazniti, da tega ne bo moč doseči brez hitrejšega razvoja drobnega gospodarstva. Zato je nujno ustvariti svobodnejše razmere in ozračje za uveljavitev tržnega gospodarstva. Od lanske konference ZKJ v Celju seje ta klima že rahlo izboljšala.
Precej si Posavci obetajo od nove »valilnice« malih produkcijskih enot, ki
bo nastala z novim letom, ko se bosta že zdaj tesna poslovna partnerja Savaprojekt in lrel združila v enovito delovno organizacijo. In če tak razvojni center v Posavju nujno potrebujejo, se bodo morali tega zavedati prav vsi, tudi banke, da bodo lahko podprle in spremljale drzne podjetniške zamisli in načrte. Toda uspeh podjetništva je po mnenju strokovnjakov odvisen predvsem (če so seveda izpolnjeni vsi pogoji, od ustrezne zakonodaje do pravega ozračja) od samih ljudi, ki se odločijo za tvegano po-
Avnojska	ali
Ob vsem tem, kar se ta čas dogaja v naši domovini ob 45-letnici zgodovinskega II. zasedanja Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, nimamo razlogov za navdušujoče slavje. Bolj namje potreben temeljit in vsestranski premislek o tem kaj je in kam plove Jugoslavija. Fno je gotovo: trdna je lahko samo, če temelji na avnojskih načelih, še več: dogodki zadnjih mesecev kažejo, da je Jugoslavija lahko samo avnojska ali pa ji bo nenehno grozil razpad Koristno je znova prebrati dokumente, ki so jih sprejeli na II. Zasedanju A vnoja v Bihaču, predvsem odlok o zgraditvi Jugoslavije na fedrativnem načelu. Kristalno jasno je v njem določeno, da gre za pravico vsakega naroda do samoodločbe, vključno s pravico na odcepitev ali združitev z drugimi narodi Jugoslavija bo po tem odloku postala prava domovina vseh svojih narodov samo, če bodo ti narodi v resnici popolnoma enakopravni in suvereni to pa omogoča dosledno izpeljano federativno načelo. Koje Edvard Kardelj nekaj mesecev kasneje na zasedanju SNOS v Črnomlju razlagal sklepe A v-noja, je izrecno poudaril, da morajo vsi odnosi temeljiti na prostovoljnosti vseh delov Jugoslavije, ki se združujejo. S tem je že takrat nakazal izjemen pomen soglasja (konsenza). Dr. Janko Pleterski član predsedstva SRS, je na petkovem medobčinskem posvetu SZDL v Novem mestu dejal da je prav konsenz najbolj bistveno načelo, ki nam pomaga urejati odnose v Jugoslaviji Zato tako vztrajen slovenski boj zanj.
M. LEGAN
IZOBRAŽEVANJE — Zelo zanimiv prispevek o podjetništvu je na posvetu v Sevnici pripravil tudi prof. dr. Bogomir Kovač (na sliki desno, levo Marko Bulc), kije dejal, da bi morali v Sloveniji letno ustanoviti okrog 7000 novih podjetij. Realno pa je, da bi v občinah letno zraslo od 5 do 10 novih podjetij. Gre za vprašanje, kako zapolniti »črno luknjo« (firme z zaposlenimi od 5 do 100 delavcev), saj bo pri nas premik k tržnemu gospodarstvu zmeraj propočasen. (Foto: P. P.)
V drugi polovici tedna bo suho in nekoliko toplejše vreme.
od treh tem omenjenega seminarja. Obiskovalke so, razdeljene po skupinah, obiskale več delovnih organizacij v občini Trebnje ter Iskro v Žužemberku, skupaj pa so se seznanile z družbenopolitično organizacijo občine, obiskale Galerijo samorastnikov v Trebnjem ter se srečale na zaključnem pogovoru v dobrniški osnovni šoli s predstavniki kmetijske zadruge, krajevnih organizacij ter domačega aktiva kmečkih žena. Slednje so jim pripravile tudi celo paleto dobrot iz domače kmečke kuhinje.
Največ udeleženk je bilo iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Vojvodine, nekaj pa tudi iz tujine, tako so bile med njimi gostje iz Grčije, Vzhodne Nemčije, Velike Britanije in ZDA. Prisluhnile so poročilom o delu aktivov kmečkih žena ter tudi same odgovarjale na vprašanja, kako je z zaposlovanjem in vlogo žena v okoljih, od koder prihajajo. Zlasti jih je zanimalo, kako je z delitvijo dela in drugih obveznosti v kmečki družini, pa tudi z delitvijo odločanja in odgovor-nosti.	j.
Pogovarjajmo se o aidsu!
To je geslo prvega svetovnega dneva te grozlji- ve bolezni__________________
Današnji svet se sooča z grozljivo boleznijo — aidsom, za katerega sedaj še ni zdravila. Ta bolezen je velik izziv za nas vse — izziv v takšni meri; da moramo biti drzni, inovativni v mišljenju in postopkih, kako najučinkovitejše nadzorovati širjenje virusa, preprečevati negativne posledice in obrzdati bolezen.
Svetovna zdravstvena organizacija je izbrala 1. december 1988 za svetovni dan aidsa. Pozornost tega dneva naj bo osredotočena na vsesplošni napor v boju proti tej bolezni, in sicer s tem, da se bomo čim odkriteje pogovarjali o tej bolezni v vseh okoljih.
Zato se geslo sporočila generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije dr. Hiroshi Nakajima ob svetovnem dnevu AIDS-a glasu »Pogovarjajmo se o aidsu!« Pogovarjajmo se doma, v šoli, na delovnem mestu, na severu in jugu, na vzhodu in zahodu, povsod Pogovarjajmo se o tej težavni tematiki, o tragični bolezni ki lahko prizadene moške, ženske in otroke, bogate in revne. Pogovarjajmo se o tem, kako se ljudje lahko okužijo in kako vsakdo lahko preprečuje širjenje bolezni
V upanju, da bomo z zavzetostjo in z modrostjo širom po svetu dobili bitko proti aidsu. Svetovna zdravstvena organizacija poziva vse dežele, naj ob svetovnem dnevu aidsa sodelujejo, ne glede na sedanje stanje in stopnjo števila okuženih in obolelih v posameznih državah. Povsod po svetu je najučinkovitejše orožje proti tej bolezni informiranje, osveščanje in zaupanje!
tezo, da gredo na pot podjetništva. Brez tveganja, tudi lastnega in celo družinskega kapitala oz. premoženja, za razvoj podjetja ne more biti pravega podjetnika.	p
V JE KRŠKO MONTIRAJO NOV TRANSFORMATOR
KRŠKO — Do preteklega torka so v JE Krško pripravili vse pogoje za montažo rezervnega transformatorja, kije že prispel iz termoelektrarne Drmno iz SR Srbije in s katerim bodo nadomestili v neurju pokvarjen transformator. Seveda pa morajo v JE Krško ob zamenjavi transformatorja zaustaviti elektrarno, kar bodo napravili 25. novembra v večernih urah, ko bo zaradi prazničnih dni poraba elektrike najmanjša, V štirih dneh bodo opravili vse potrebne operacije, tako da bodo elektrarno lahko spet vključili v sistem že po štirih dneh, to je 30. novembra. Kljub zaustavitvi elektrarne zaradi menjave transformatorja pa bodo v celoti izpolnili letošnji proizvodni načrt oziroma bodo plan presegli za približno 1 odst. Sicer pa bi plan presegli za 10 odst., če bi ne prišlo do nepredvidene okvare transformatorja. Z vsemi deli, ki jih bodo opjavili v teh dneh, v elektrarni računajo,'da bodo izpolnili vse pogoje za nemoteno obratovanje elektrarne do prihodnjega remonta v avgustu prihodnje leto.
SPOROČILO BRALCEM Naslednja številka Dolenjskega lista bo zaradi praznikov ob dnevu republike izšla 8. decembra.
Uredništvo DL
ELENI STAMIRIS, direktorica Sredozemskega inštituta za študij žena s sedežem v Atenah, je v Dobrniču povedala za Dolenjski list: »Navdušena sem nad vašo pokrajino in ljudmi. Mislim, da imate vse pogoje za skladen razvoj in dovolj zavzetosti, da vam bo uspelo. Veliko se lahko drug od drugega naučimo, napak pa bi bilo, če bi kopirali industrijsko razvite dežele. Poiskati je treba lastne kvalitete in jih razvijati. Vidim, da je pri vas v ljudeh veliko volje, kjer je volja, pa je tudi poti'
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Slovenija prvič na globusu
na 4. strani:
• Posluh tudi za drugače misleče
na 5. strani:
• Zavrnjen nestrokoven predlog
na 7. strani:
• Uskoška princesa dobi nadaljevanje
na 8. strani:
• Na hrbtu panonskega kita
na 9. strani:
• Mateja: »Tudi jokala sem«
na 10. strani:
• Romi gradijo hišo
na 18. strani:
• Je moril duševni bolnik?
V
S SEJMA NA SNEG — Morda bi bilo v soboto in nedeljo na tradicionalnem smučarskem sejmu v novomeški športni dvorani več ljudi, če bi vedeli, da bodo lahko to, kar so kupili, že v ponedeljek tudi preizkusili na prvem letošnjem snegu. Zanesenjaki smučarskega društva Rog zaslužijo vso pohvalo glede organizacije, saj so spravili skupaj marsikaj zanimivega za zimski šport, vendar pa sc kupčij ne da organizirati. »Ljudje nimajo ne denarja ne blaga,« je najbolj pošteno komentiral eden od obiskovalcev. Za količkaj dobre smuči z okovjem in čevlji so bile potrebne najmanj tri delavske plače. (Foto: J. Pavlin)
Čestitamo ob prazniku republike
EjDSSH
Bitka na Kosovu
Globalni slovenski dogodek so razprave oziroma prepiri o ustavnem referendumu. Uradna politika meni. da m potreben, da smo Slovenci pri usklajevanju ustavnih amandmajev dosegli največ, kar je bilo v tistem trenutku mogoče, da nova dopolnila v ničemer ne bodo okrnila slovenske suverenosti in daje čisto dovolj, da se o njih izrečejo delegati v slovenski skupščini, saj jih je navsezadnje izvolilo ljudstvo.
Poleg tega politični vrh med vrsticami poudarja, da dopolnila pač moramo sprejeli, če nočemo, da se nam bo kot narodu nekaj zgodilo. Kaj naj bi to bilo, nihče ne pove, čeprav ni težko uganiti. Na drugi strani so tisti, ki menijo, da bi bil referendum zaradi narave ustavnih amandmajev v resnici slovenska samoodločba, preprečiti ali prepovedati referendum pa ni po njihovem nič drugega kot zanikanje samoodločbe naroda. Ko to v torek dopoldne pišemo, so delegati že v slovenski skupščini, po tistem, kar nam je o načinu dela in odločanja v sobotni prilogi Dela povedal eden izmed
njih, ni bojazni, da dopolnila ne bi bila potrjena. »Tisto« se nam (še) ne bo zgodilo.
Sicer pa še vedno nam ljubi sloven-škfuradni politiki tudi sicer ni lahko, za kar je poskrbel oče naroda Janez Stanovnik. Po obisku v Ameriki, kjer je rekel bobu bob, so ga predvsem Srbi obtožili antisrbstva in antijugos-lovanstva, vmešati se je moralo predsedstvo SFRJ ter rahlo okrcati ene in druge. Padalo je tudi po našem veleposlaniku v ZDA Živoradu Kovačeviču. Čudno. O njegovem švedskem kolegu, kije nedavno na zaboju za pesek pred sprehajajočimi se mamicami in otročiči vrtel neprijavljeno pištolo, nismo slišali nič slabega.
Sicer pa živi Jugoslavija v znaku množičnih shodov. Največji je bil v soboto v Beogradu, kjer seje po nekaterih podatkih zbralo 1,3 milijona ljudi. Slobodan Miloševič je vpričo svojih slik med drugim sporočil, da bo Srbija dobila svojo bitko na Kosovu, vendar ne v škodo Albancev. Član sveta federacije Mihajlo Švabič pa je izjavil, da so Borštner, Janša,
Tasič in Zavrl navadni vohuni in da Jože Smole z zastavljanjem vprašanja o zakonitosti procesa proti njim ruši Jugoslavijo.
Omenjeni četverici (Borštnerju že prej) so pristojna sodišča odložila začetek prestajanja kazni, kar je nedvomno največja zmaga odbora za varstvo človekovih pravic, kije v ponedeljek zboroval na zasneženem Trgu revolucije v Ljubljani in se razen za četverico zavzel še za spoštovanje slovenske suverenosti in za referendum.
Najbolj važen jugoslovanski dogodek minulega tedna pa so bile množične demonstracije na Kosovu, kjer so se mladina, delavci in razumniki zavzeli za Azema Vllasija in Kaqusho Jashari, partijska voditelja, ki sta morala odstopiti na sinhroniziran namig z. vrha. Oba sta ubogala, vendar se je izkazalo, da imata tudi onadva (hotela ali ne) svoje ljudstvo. Njuno vrnitev na položaje je zahtevalo in še zahteva več kot 100.000 Albancev in samo naključje je, da se sneg v Prištini ni pomešal s krvjo. Vsi vemo, kako slab zaveznik so naključja, bitka na Kosovu šele bo.
M. BAUER
Slovenija prvič na globusu
Prof. dr. France Bučar meni, da se tržno gospodarstvo in monopolni politični sistem izključujeta — Trg pomeni svobodo, to pa je tudi svoboda posameznika
NOVO MESTO — »V ZDA so časniki ob vrhuncu slovenske pomladi zapisali, da seje Slovenija prvič v svoji zgodovini predstavila na svetovnem zemljevidu. Če vemo, da Američani nimajo posebnega posluha za evropska videnja (tudi to se spreminja), je takšna trditev toliko bolj dragocena,« je med drugim dejal prof. dr. France Bučar na svobodni katedri, ki stajo v Novem mestu 16. novembra pripravila tukajšnje društvo politologov in sociologov ter zveza socialistične mladine.
Pred polno modro dvorano hotela Metropol je Bučar govoril o ustavnih amandmajih in slovenski suverenosti. Dejal je, da postajajo ustavni amandmaji tabu tema, so apeli, da je kritično razmišljanje o ustavi politična agitacija. Po prof. Bučarju je značilnost dopolnil, kijih sprejemamo, primarnost jugoslovanstva nad posameznimi narodi. Republike postajajo po njegovem samo upravne enote. Gre za bistveno revizijo jugoslovanske države, za uveljavljanje zveze. Druga značilnost amandmajev je
zagotovitev trdnega položaja J L A, ki je garant take države. Armada dobiva z. dopolnili položaj institucije, kije nad in zunaj sistema.
Potem ko je Bučar govoril o razlikah med realsoctalizmom in socialno demokracijo, je poudaril, daje demokracija osnovni element, s katerim lahko reguliramo družbo. Družba brez demokracije je oslepljena. Popolnoma jasno je, da so morali vsi totalitarni režimi doživeti katastrofo, vsi brez izjeme so v slepi ulici. Zdaj je vprašanje, ali so ti
Ljubljansko
pismo
Ali Kosovo sploh dovolj poznamo?
Vsaka stran pozna sa-mo svojo resnico
LJUBLJANA — V tisku je moč brati trditve, da v Jugoslaviji ni nikogar, ki bi lahko suvereno, poznavalsko pisal o Kosovu, o Albancih in drugih narodih in narodnostih, o njihovih medsebojnih odnosih, kulturnih značilnostih, o njihovi zgodovini in sedanjosti. Te ugotovitve vsekakor zvenijo na moč neverjetno, ko vendar o Kosovu — zlasti po letu 1981 — pišejo in govorijo tako rekoč vsa jugoslovanska glasila. Dokler torej to ugotovitev merimo s številom priobčenih poročil, jo lahko mirne duše zavrnemo kot izmišljotino ali celo kot zlobno laž. Šele ko se ozremo po virih zapisov, vidimo, da gre največkrat za vesti (o novih skrunitvah posesti, ženske časti ali pokopališč, o izrečenih obsodbah za omenjena dejanja) ali pa za poročilo s sej različnih samoupravnih in političnih teles v republikah, pokrajinah in federaciji.
Večina javnih glasil v zavesti jugoslovanskih državljanov sicer prizadevno vzpostavlja zapleteno sestavljanko mednacionalnih, gospodarskih, političnih, socialnih in razvojnih zagat Kosova, vendar samo z razpoložljivimi novinarskimi žanri (reportaže, okrogle mize, intervjuji itd.) zagatam ni mogoče priti do dna. Brez poznavanja zgodovine Albancev, Srbov, Črnogorcev, Romov, Turkov in vseh drugih narodov in narodnosti na kosovskih tleh, brez temeljitega poznavanja vsake posamične kulture, jezika in vloge tradicije v življenju posamičnih skupnosti, brez poznavanja vloge religij Kosova pač ni mogoče razumeti. Takšnega razumevanja ne more zagotoviti le novinarsko pisanje.
V zavesti jugoslovanskih državljanov je zato podoba Kosova še
vedno zlepljena iz znanih stereotipnih drobcev.
Javnosti je dana izbira, da glasilom preprosto verjame ali jim ne verjame, pri čemer odločitve za eno ali drugo možnost ne more utemeljiti na zanesljivem viru podatkov iz inforamcijskega sistema.
Če dodamo še dejstvo, da v Jugoslaviji slabo poznamo zgodovino Kosova, kulture tamkajšnjih narodov in narodnosti in da so zunaj pokrajine poznavalci albanskega jezika redki, potem je jasno, da javnosti pri razumevanju Kosova preostaneta predvsem človečnost in nekakšen čut pravičnosti. To pa je kaj slaba podlaga za trajnejšo rešitev problemov Kosova (in Jugoslavije). Prav nasprotno, to je podlaga za bohotenje najrazličnejših strasti, vse tja do nacionalističnih in šovinističnih.
Prišli smo torej do ugotovitve, da kosovske razmere v jugoslovanskih glasilih lahko vidimo najmanj na tri načine; prvi zlorablja kosovsko dramo za uveljavitev interesov svoje politike, drugi pasivno taktizira s ponavljanjem uradnih političnih ocen in resnic, tretji pa poskuša z argumenti in dejstvi razsvetljevati kosovske razmere in tudi z vidika razmer v Jugoslaviji iskati ustrezne rešitve problemov. Vsak od teh načinov je resničen, kakor je tudi po njihovem mestu resnica le tisto, kar ponujajo.
In kako, po kakšni poti iz kosovske drame?
Razvoj Kosova je nedvomno skupen, jugoslovanski problem, pri tem pa možnosti in odgovornosti za reševanje tega problema niso enako razporejene. Največjo odgovornost za urejanje razmer, za razvoj in za ustvarjanje sožitja na Kosovu in v Jugoslaviji, ima socialistična avtonomna pokrajina Kosovo, njene ustanove in organi, vsi v njej živeči ljudje ter SR Srbija. Federacija in vse republike ter pokrajina Vojvodina pa so odgovorne predvsem za hitrejši gospodarski, socialni in kulturno-civilizacijski razvoj. Albanci kot večinsko prebivalstvo na Kosovu so v demokratičnih odnosih in ob učinkovitem delovanju državnih organov najbolj odgovorni za varstvo in uresničevanje nacionalnih pravic, za zaščito osebne nedotakljivosti in dostojanstva vseh ljudi, zlasti pripadnikov srbskega, črnogorskega in drugih narodov in narodnosti, ki živijo na Kosovu, ter za njihovo enakopravnost.
VINKO BLATNIK
režimi v slepi ulici zaradi teh ali onih ukrepov v njihovem modelu tako imenovanega znanstvenega uravnavanja družbe, v katerih je posameznik vnaprej določen delček družbenega stroja, ali pa gre za popolnoma napačen koncept. Če pristajamo na teorijo o napačnih ukrepih, slede vedno nove (neuspešne) reforme. če pa bi kje priznali, da je napačen koncept, bi se morali posloviti tudi ljudje, ki so ga postavili.
Bistvo socialne demokracije je, da pusti stvarem naravni razvoj, še zlasti, ker ne poznamo vseh zakonitosti družbe. Tržno gospodarstvo in monopolni politični sistem se izključujeta, monopol partije ni združljiv s trgom, je menil Bučar. Trg pomeni svobodo, to pa je na koncu tudi osebna svoboda.
Po besedah prof. dr. Bučarja slovensko politično vodstvo glede amandmajev ni vzdržalo pritiskov, čeprav je v začetku imelo namen odločno braniti slovensko suverenost. Pred 17. sejo CK ZKJ je slovensko vodstvo mahalo s podporo ljudstva, ki jo je tudi v resnici imelo. Stvari so se potem spremenile, jasno je, daje v današnji situaciji razpis referenduma za slovenski vrh popolnoma nesprejemljiv. S tem pa je po Bučarjevem mnenju slovensko vodstvo prekinilo zvezo s svojim ljudstvom.
M. B.
120-LETNICA ŠOLE V ŠENTLOVRENCUIN GOLIEVE PLAKETE
ŠENTLOVRENC — V petek bodo v Šentlovrencu obeležili 120-letnico tamkajšnje šole. Ob tej priložnosti bodo podelili Golieve plakete za leto 1987. Veliko Golievo plaketo bo prejela Ladislava Rečnik s trebanjske osnovne šole, ki je zelo predana svojemu delu z otroki, nastopa z lutkovnimi skupinami po vsej občini in razveseljuje tudi z ritmičnimi skupinami. Golieve plakete bodo dobile tudi Dragica Hazdovec z mirenske OŠ, Nada Videčnik, ki že vrsto let poučuje v prvem razredu in se ves čas temeljito poglablja v psihični razvoj učencev, v polni meri pa upošteva otrokovo svojevrstnost; plaketo bo dobila tudi Tatjana Mihelčič, kije od leta 1983 zaposlena na glasbeni šoli Trebnje. Pod njenim vodstvom je ta šola postala zelo priznana tudi v slovenskem merilu.
Problem leži v uzakonjenem kultu nedela
Dr. Sunič iz ZDA in dr. Ribnikar o naših usodnih  vprašanjih_____________________
Opažam, da je znatni deljugoslovanskih intelektualcev v zadnjem času navdušen nad »svobodno tržno paradigmo«. Doslej je bilo to tabu tema, zdaj pa se kaže kot edina rešitev za jugoslovanske ekonomske probleme. Vendar opozarjam pred prevelikimi upi Pri tem se sklicujem na ruskega sociologa in književnika A leksandra Zino vjeva, ki je dobro ugotovil, da je svobodno tržišče nesprejemljivo za socialistične dežele iz preprostega razloga, ker zahteva od povprečnega državljana trikrat več dela in mu hkrati jemlje občutek psihične varnosti in predvidljivosti. Zaradi tega menim, da je nepravično vso krivdo za krizo zvaliti na Partijo. Problem leži v kultu nedela, ki so ga egalitarne strukture legitimizirale. Dokler se ne otresemo miselnosti, da »me nihče ne more tako malo plačati, kolikor malo lahko delam,« ne bo izhoda iz krize.
Prof. dr. TOMISLAV SUNIČ
University of California, ZDA (V reviji Danas)
Za vedati se moramo, da tržno gospodarstvo ni raj. Tržni sistem je nekaj zelo krutega, neprizanesljivega, trdega. Producentom daje zelo ozek okvir, v katerega se morajo spraviti, in sicer, koliko stroškov in s tem lenobe, malomarnosti, netočnosti in podobnih čednosti se jim prizna. Prizanesljivejši je do inovatorjev — do tistih, ki si izmislijo kaj novega in seveda pravega. Tam se omenjeni okvir razširi. Vendar če parafraziramo misel Winstona Churchilla o parlamentarni demokraciji, velja, da je vse drugo še slabše, še bolj kruto. Vse to drugo smo že sami izkusili — namreč centralno-planski in'plansko-tržni gospodarski sistem.
Presaditev logike kolhoza in sovhoza zunaj kmetijstva je še bolj usodna, kakor je bila za samo kmetijstvo. V kmetijstvu je namreč postalo zelo kmalu očitno, da je s sovhozi in kolhozi drugače sicer vse v redu, le koruze in pšenice ne dajejo. Koso nam Američanipre-
• Če bi imeli na Pruskem, Francoskem ali Angleškem v Marxo-vem času 133. člen kazenskega zakona, bi Marx ne napisal Kapitala in drugih del. (I. Ribnikar)
nehali pošiljati pšenico, smo morali prenehati z omenjenim socializmom na vasi. Presaditev kolhozne in sovhozne ureditve zunaj kmetijstva je bila bolj usodna. Ni bilo namreč takoj vidno, da ta ureditev ne daje »pšenice«. Z utemeljitvijo, da moramo počakati, da bo »sistem v celoti zaživel«, smo spel začeli uvažati »pšenico«—začeli smo se zadolževati v tujini. Ko je prenehal uvoz »pšenice« v obliki zelenih dolarjev, so se začeli lomi. To priznanje je tako hudo, da smo z njim oklevali dosti let. Upamo, da smo res na tem, da to dokončno priznamo. Dr. IVAN RIBNIKAR v Naših razgledih
Naša anketa
NOVI DEVIZNI TEČAJI i dne 21. novembra 1988
za devize, elektivo, čeke, kreditna pisma
država	valuta	tečaj velja za	in nakupni	poštne nakaznice srednji	prodajni
Avstralija	a. dolar	1	3559,60	3564,95	3570,30
Avstrija	šiling	100	34075,01	34126,20	34177,39
Kanada	dolar	1	3422,90	3428,04	3433,18
Danska	krona	100	62141,29	62234,64	62327,99
Finska	marka	100	100977,72	101129.41	101281,10
Francija	frank	100	70135,22	70240,58	70345,94
ZR Nemčija	marka	100	239593,36	239953,29	240313,22
Grčija	drahma	100	2880.58	2884,91	2889,24
Irska	funt	1	6395.86	6405.47	6415.08
Italija	lira	100	322.69	323,17	323,65
Japonska	jen	100	3397,50	3402,60	3407,70
Kuvajt	kv. dinar	1	14868,21	14890,55	14912,89
Nizozemska	gulden	100	212484.34	212803.55	213122,76
Norveška	krona	100	63617,12	63712.69	63808,26
Portugalska	escudo	100	2865.72	2870,03	2874,34
Švedska	krona	100	68723,49	68826,73	68929,97
Švica	frank	100	285238,01	285666,51	286095,01
V. Britanija	funt	1	7563,06	7574,42	7585.78
ZDA	dolar	1	4171,60	4177,87	4184,14
C
TRIDESET LET ISKRE MOKRONOG
MOKRONOG — Delavci tovarne elektrolitov v Mokronogu, ki deluje v okviru Iskre, bodo v petek ob 12. uri V zadružnem domu v Mokronogu s skromno slovesnostjo obeležili 30-letnico uspešnega dela 230-članskcga kolektiva. Ta proizvaja prek 70 milijonov elektrolitov vseh vrst in je naj večja tovrstna tovarna v Jugoslaviji. Kot poudarja direktor Ludvik Lovše, pokrivajo 70 odstotkov vseh potreb v Jugoslaviji po elektrolitih, delež proizvodnje na domačem trgu pa je komaj 30 odstotkov vse proizvodnje. Vse ostalo pomeni izvoz, ki bo letos presegel 4 milijone dolarjev. Delavcem z najdaljšo zvestobo v tovarni v Mokronogu bodo jutri podelili tudi posebna priznanja.
Dvomi o delničarstvu
»V sili še vrag muhe žre«, pravi star pregovor, ki bi ga zlahka uporabili za naše modro državno vodstvo. Ihtavo seje dolgo otepalo zakonov in ustavnih določil, ki bi omogočila priliv tujega kapitala našemu bolnemu gospodarstvu. Strah je bil seveda ideološki, saj kapital z gnilega zahoda pomeni tudi zahtevo po dobičku in soodločanju. To pa nikakor ni šlo skupaj: prvo zato ne, ker naše gospodarstvo nikakor ne prizna prve kategorije, druge pa v imenu delavskega samoupravljanja tudi noče spustiti iz rok. Sedaj, ko so nas mnoge socialistične države že prehitele, smo z ustavnimi dopolnili le odprli vrata tudi tujemu kapitalu. Koliko, bodo pokazali dejanski rezultati. Tuja pa nam sedaj tudi ni več misel, da bi odprli pot še eni, po naših pojmih tipično kapitalistični kategoriji: delničarstvu. Vprašanje je seveda, kako ga bomo skušali spariti z našo socialistično ideologijo. Bomo po stari navadi zopet hoteli, da bi ostal volk sit in koza cela? Ce v tem primeru tisti, ki bo denar vlagal, ne bo imel nič od tega, tudi z našim delničarstvom ne bo nič, kljub načelnemu pristanku.
VIDA TEŽAK, samostojna referentka za plan in analize v semiški Iskri: »Načelno sem za delnice, vprašanje pa je, v kolikem času smo sposobni spremeniti način mišljenja in gospodarjenja, ki smo ga bili navajeni vsa leta po vojni. Mobilizacija vseh virov sredstev je danes ekonomska nuja, vendar pa je najbolj odločilno ustvariti zaupanje tistih, ki imajo denar. Zaupanje pa bo vsaj delno doseženo, če bomo prenehali z administrativno-političnim vmeševanjem v gospodarstvu.«
ANDREJ LEVSTEK, montažer v Kočevskem tisku, Kočevje: »Seveda sem za to, da bi prodajali in kupovali delnice, saj tako ravnajo tudi v kapitalizmu, pa jim ne gre pretirano slabo. Tudi jaz bi kupil delnice, saj bi dobil več, kot pa, če bi denar vlagal na banko. Težjtfje z izborom firm ali DO. Med ljudmi ni pravega zaupanja v uspešnost kočevskih podjetij, zaupanje pa je pogoj za vlaganje. Ljudje bi denar radi vlagali v pametne naložbe, sedaj pa ga očitno raje zapravljajo.«
ALOJZ PŠENICA, tehnolog v Riku, Ribnica: »Načeloma sem za vlaganje denarja v delnice, saj bi tako pospešili razvoj gospodarstva, kot to velja v svetu, osebno pa bi moral veliko več vedeti o zavarovanju vloženega kapitala in kakšen vpliv bi imel na poslovne odločitve v DO, kamor bi denar vlagal. Skratka, pri vsem tem je še cel kup nerazrešenih vprašanj, za katera mislim, da jih pri nas še ne bomo kmalu razrešili, zato dvomim, da bomo pri nas s tem kmalu začeli.«
STANE ŠEŠKO, tajnik KS Sevnica: »Menim, da bi pri nas, če ne bi bilo ideoloških in drugih predsodkov, že davno sprejeli delničarstvo. Družbena lastnina je last vseh in nikogar, zato se ne smemo čuditi, da imamo do nje neustrezen odnos. Delnice so čisto druga pesem. Vsakdo bi gledal, da bi se mu njegov kapital povečeval in zahteval večjo kontrolo nad njim. Delnice prihajajo k nam prepozno, smotrnost naložb in obračanje denarja pa boste z njimi gotovo večja.«
mm
DARKO BARTOLJ, obrtnik iz Trebnjega: »Uvedbo delnic podpiram, ker je mrtvega oziroma neproduktivnega družbenega bogastva pri nas za tako revno državo veliko preveč. Ko pa bodo državljani vlaga-. li svoja sredstva v produktivne naložbe, je povsem normalno, da bodo imeli od tega korist, pa tudi možnost samoupravljanja.*-Mislim, da bi delnice pri nas že imeli, če bi bil glas obrtništva močnejši in če se ne bi nekateri še kar naprej bali bogate družbe in ljudi.«
MARJAN ŽIBERT iz Agroservisa v Brežicah: »Prepričan sem, da je sovlaganje občanov v podjetja dobra zamisel za poživitev našega gospodarstva, vendar bi morali tisti, ki bi sodelovali kot delničarji, imeti vnaprejšnja zagotovila, da ne bodo dobili nazaj manj, kot pa so investirali. Če bi imel denar in tako jamstvo, pa še zagotovitev, da pogojev pozneje ne bi spreminjali v mojo škodo, bi se zagotovo odzval pozivu za soudeležbo.«
m
FRANC ADAM, upokojenec iz Novega mesta: »Upokojenci kaj malo lahko prihranimo, zato bi se težko šli delničarje. Jaz skromen prihranek vlagam kot delničar v svoje vnuke. Poznam pa tudi take, ki bi lahko svoj denar pametneje vlagali, namesto da bi jim ga ne žrli molji. Če bi ga imel jaz, bi dobro razmislil, v katero tovarno bi ga naložil. Mislim, daje na Dolenjskem malo takšnih, zagotovo pa Kremen ter obrtnika Lisac in Osolnik.«
JOŽE SKINDER, receptor v TCP Dju-ro Salaj, Krško: »Mislim, da so delnice dobro naložen denar, ki se bogato obrestuje. Jaz bi z veseljem kupil delnice svoje delovne organizacije, v kateri delam že 40 let, kupil pa bi jih predvsem zaradi tega, ker svoji delovni organizaciji zaupam. Čeprav nimam veliko prihrankov, saj sem v družini samo jaz v službi, bi že jutri kupil delnice, če bi bile naprodaj. Podobno razmišljajo tudi drugi, zato bi morali to zamisel čimprej uresničiti.«
DANICA PULJAK, dipl. ekonomist iz Metlike: »Možnost nakupa delnic bi bila gotovo vsestransko koristna stvar, ki pa jo je treba najprej z zakoni nedvoumno urediti, in to na ekonomskem, ne pa na političnem nivoju. Seveda bi ljudje svoj denar raje vlagali v delnice, kol da jim nekoristno propada, bi pa prej dobro premislili, katere delnice kupiti. Smisel nakupa delnic je profil, obstaja pa določeno tveganje. Tako bi bil nakup delnic tudi podpora dobrim, sposobnim in prodornim projektom.«
'/////•
DOLENJSKI LIST
kmetijstvo
m
Primanjkuje klavne živine
KZ Črnomelj kupuje na Hrvaškem — Iz zadružnih hlevov vse v izvoz — Jata daje premalo
ČRNOMELJ — Od letošnjega poletja dalje je črnomaljska kmetijska zadruga enovita delovna organizacija, nekdanji tozdi pa so postali sektorji. Eden med njimi je družbena kmetijska proizvodnja z obrati na Lokvah, Blatniku, Maverlenu, v Dragatušu, na Kre-sincu in klavnico. Po besedah vodje sek-
PISMO PREDSEDNIKU STANOVNIKU
Tudi na tem koncu Slovenije smo se zbrali kmetje, da ustanovimo podružnico svoje stanovske organizacije. Preveč je bilo hlastanja po kmetovih žuljih, zato smo se zbrali zdesetkani in po krivdi oblasti tudi razslojeni kmetje.
Redno spremljamo dogodke na političnem prizorišču in Vaša pokončna drža nam vliva energijo za narodno zavest, kije sedaj potrebna bolj kot kdajkoli. Opozarjamo pa, da v teh vsesplošnih konfliktih ne pozabimo na smeti pred domačim pragom. Sami ste dolga leta živeli v deželi, kije skoraj v blaginji in verjetno ste zaznali odnos družbe do kmeta. Tudi to je bil razlog, da ste pri volitvah dobili glas iz našega okolja. V soglasju Vas pri delu podpiramo in stopimo tudi v bran, če bo to potrebno. Ko se suverenost nekega naroda postavlja pod vprašaj, potem se sredstva za dosego cilja ne izbirajo. To moramo vedeti vsi.
Bizeljski kmetje
IMV PODPRLA KMEČKO ZVEZO
Prijetno smo presenečeni nad vestjo, da je IMV podarila Kmečki zvezi renault 4 oziroma popularno »katrco«. Prepričani smo, da jo bo Kmečka zveza dostojno reklamirala, saj seje že močno uveljavila med slovenskimi kmeti. Veseli nas, daje IMV dolenjski kolektiv, ki je z razumevanjem podprl našega kmeta.
Tako kot industrija si tudi kmetje želimo, da bi imeli stabilen in konkurenčen trg. Vendar če si industrija pokriva stroške proizvodnje, amortizacijo in ustvarja akumulacijo, zakaj potem tega ne sme tudi kmetijstvo. Resje, da je hrana predraga, vendar ne zaradi kmeta, saj kmet pokriva le 60 — 70% svojih proizvodnih stroškov. Hrano dražijo posredniki med pridelovalci in porabniki. Kmečka zveza si zato pri zadeva za razumnejšo slovensko kmetijsko politiko; znanje in pridne roke pa naj odločijo, kdo bo uspešnejši.
Zahvaljujemo se kolektivu IMV za podarjeno katrco in mu želimo uspešno poslovanje.
KMEČKA ZVEZA OBČINE NOVO MESTO
Franc Kure
torja Franca Kureta v sektorju kot celoti sicer nimajo primankljajev, čeprav nekatere enote poslujejo z motnjami, a povsem zadovoljni delavci niso, zlasti ne zaradi nizkih osebnih dohodkov.
Na Blatniku pita kmetijska zadruga teleta od 100 na 200 kilogramov, na Lokvah in v Dragatušu pa mlado govedo od 200 na 550 kilogramov. Gre za storitveno pitanje, kajti vsa živina je last . Mercatorja, ki vse meso proda na tuji trg. V obratuje 450 do 530 stojišč, ki so zasedena skozi vse leto. »Seveda pa tudi nas ni obšla letošnja huda suša, saj je pridelek zmanjšan kar za polovico. Vso voluminozno krmo namreč pridelamo sami doma, dokupimo le močna krmila. Zato bomo morali čredo uravnavati glede na količino hrane, spomladi pa si bomo pomagali s tem, da bomo zasejali travno-deteljne mešanice in tako premostili težave s pomanjkanjem krme do silažne koruze,« pravi Kure.
Tudi na perutninski farmi na Krasin-cu gre za uslužnostno pitanje brojlerjev, in sicer za Jato, ki pa glede na draga krmila in vedno večje stroške elektrike in kurilnega olja zadrugi ne zagotavlja dovolj denarja za uspešno poslovanje. »Vendar v zadrugi ne razmišljamo o tem, da bi rejo opustili, saj bi s tem naredili večjo gospodarsko škodo, kot pa če poslujemo s primanjklajejm. V dveh mesecih namreč vzredimo po 53.000 brojlerjev, ali z drugimi besedami, okrog 100 ton piščančjega mesa. Vsekakor pa se bomo morali kmalu odločiti, ali bomo našli partnerja, ki nam bo zagotavljal rentabilno poslovanje ali pa
O *	»	v	v
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 129 do 3 mesece starih prašičkov in 53 starejših živali. Prašičkov so prodali 73 po 6500 din kilogram žive teže, starejših živali pa so prodali 18 po enaki ceni.
Kmetijski
Je čas za dognojevanje
Z opazovanjem rasti in barve listov, še bolje pa s pomočjo foliarne (listne) analize ugotovi sadjar, če ima sadno drevje dovolj posameznih hranil ali če morda ne strada. Odločilna je zlasti založenost s poglavitnimi tremi rastlinskimi hranili: dušikom, fosforjem in kalijem. Medtem ko pri zadnjih dveh niti ne moremo mnogo pogrešiti, je gnojenje z dušikom strokovno mnogo bolj zahtevno. Možne so velike napake v to ali ono smer.
Dušik je nenadomestljiv pri rasti in razvoju listov in plodov. Če ga je premalo, je drevo kržljavo, listje pa bledozeleno. Pogostejše je pretirano gnojenje z dušikom, v takem primeru je rast pretirana in prizadene rodnost, zmanjša pa se tudi odpornost proti boleznim in škodljivcem. Fosfor spodbuja razvoj cvetnih brstov in s tem rodnost, medtem ko kalij pospešuje pretok snovi po drevesu, spodbuja razvoj lesa in rodnega nastavka ter izboljšuje okus in barvo plodov. Kalij ugodno vpliva tudi na odpornost in čvrstost sadja, s čimer preprečuje mnoge poškodbe, ki lahko v sadni trgovini nastanejo med prevozom.
V plantažnih nasadih ne kaže skopariti z mineralnimi gnojili, več kot dobrodošli pa so tudi hlevski gnoj, kompost, zeleno gnojenje in zastirka. Odločilen je čas uporabe. Jesen je najprimernejša za vsa gnojila z izjemo dušičnih, ki se hitro izpirajo in v dobi mirovanja rasti ne morejo priti do učinka. Hitro delujoča dušikova gnojila je zato priporočljivo uporabljati
• KAKO USKLADIŠČITI ČESEN — Česen skladiščimo v zračnem prostoru, najprimernejše je podstrešje. V kleti so temperature običajno previsoke, tam pa je tudi prevlažno, zato kleti niso najbolj primerne. V njih česen pospešeno odganja in gnije. Najprimernejša temperatura za skladiščenje je od 0 do 3° Celzija, relativna vlaga pa okrog 70 odstotkov. Na podstrešju uskladiščenega česna ob hudem mrazu ni potrebno prenašali v drug prostor, marveč zadostuje, da ga zaščitimo s starimi odejami. Premikamo ga šele, ko se otopli. Česen se lepo drži, če ga natresemo v plitve zabojčke. (Tehnološki list, Kmetijski inštitut Slovenije, 10/88>______________________
mesec dni pred začetkom brstenja, v travnatih nasadih pa jih je treba dodajati v dveh ali treh obrokih.
Rasti in rodnosti pa sadjar ne uravnava le z gnojenjem, marveč tudi z rezjo. Slabo rastoča drevesa mora temeljiteje, bolj v živo obrezati, s tem pa nagne odnos med rodnostjo in rastjo v korist slednje. Rodnost poveča tudi upogibanje vej, obročkanje in še nekateri ukrepi, kijih sadjarji že dobro poznajo.
Inž. M. L.
bo morala več denarja primakniti Jata,« pravi odločno Kure.
Črnomaljska klavnica je v letošnjem prvem polletju delala v velikih težavah, ker so bile cene pod nadzorom. Po svobodnem oblikovanju cen teh težav sicer nima več, še vedno pa ji primankjuje živine z domačega področja. Zato je zadruga dogovorjena s kmetijskimi zadrugami iz sosednje republike za delni nakup živine na Hrvaškem. Klavnica zalaga z mesom predvsem domače območje, presežke pa proda v Ljubljano.
M. BEZEK-JAKŠE
»Zaupam mladim, ker nas še niso ogoljufali«
Vimpolškovo jezi, da je v kmetijstvu vse obrnjeno na glavo
ŠENTLENART — Nesorazmerje cen duši kmete in tudi Slavica Vimpo-lšck iz Šentlenarta je ogorčena nad tem, da jim pri odkupu ne priznavajo prizvodnih stroškov:
»Zaradi tega smo skoraj popolnoma opustili svinjerejo,« je dejala, »in začeli sejati pšenico in ječmen. Letos smo oddali 10 ton pšenice. Najbolj me jezi, da moramo tako drago plačevati domača hibridna semena, ki so vrh vsega še nekvalitetna. Tudi pri gnojilih smo opeharjeni. Pred leti smo v Sloveniji zbirali denar za tovarno umetnih gnojil v Kutini — danes slovenski kmetje plačujemo 50-kilo-gramsko vrečo po 35 in po 40 tisočakov, na Hrvaškem pa odštejejo zanjo komaj 18 tisoč dinarjev. Njihova proizvodnja je zaradi tega cenejša in trgovci tostran Sotle znajo to dobro izkoristiti. Pridelke kupujejo na Hrvaškem in nas tako prisilijo, da jim jih prodajamo napol zastonj.«
Vimpolškovi slovijo V Brežicah tudi po odličnem zelju za kisanje, in kdor ga je pri njih kupil enkrat, se vsako jesen spet vrača ponj. Tudi kisajo ga sami.
»Zelje je naša druga žetev,« je odgovorila kooperantka Slavica. Z njim
S
s
N
%
Slavica Vimpolšek
smo letos zasadili pol hektara površine. V konsignaciji v Ljubljani kupim holandsko seme, ki je zelo drago, vendar daje tudi petkrat več pridelka.«
Vimpolškova preizkuša še druga uvožena semena. Pridelujejo še brstični in zimski ohrovt, rdeče holandsko korenje in čebulo. S pridelkom je zelo zadovoljna. Mora se znajti in dobiti nadomestilo za svinjerejo, ki sojo izničile cene. Prepričana je, da bi bilo za nas vse bolje, če bi prišli na položaje mladi izobraženi in široko razgledani ljudje, taki, kot je Igor Bavčar.
Najbolj zaupam mladim, ker nas še niso ogoljufali,« dodaja vidno razočarana, ker ni bil izvoljen v predsedstvo Slovenije.
J. TEPPEY
Sramotno nizke odkupne cene povrtnin
Slaba perspektiva za po-vrtninarstvo v Beli krajini
ČRNOMELJ — Po šestih letih pridelovanja tobaka v Beli krajini so letos prekinili z gojenjem te kulture. Vzrok: pridelovalci in Tobačna tovarna iz Ljubljane se niso mogli dogovoriti za odkupno ceno, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Že sedaj pa je očitno, da se bo zaradi nizkih odkupnih cen enako zgodilo tudi s povrtninami, ki so jih še nedolgo tega v občini tako propagirali. Žal pa pospeševalci — tako sami pravijo — ne morejo narediti čudeža na tem področju, če pridelovanje povrtnin ni dohodkovno zanimivo.
Kako zapostavljeno je gojenje povrtnin, pri katerem je potrebno tudi veliko ročnega dela, pove podatek, da so kmetje za rdečo peso, ki se je pretekla leta kosala v ceni s krompirjem, letos iztržili le 250 din za kilogram, kar je štirikrat do petkrat manj, kot so dobili za kilogram pridelovalci krompirja. Za kilogram 1. kvalitetne kumarice, torej tistih, ki niso smele biti daljše od 6 cm, pa so dobili 700 din.
Pospeševalci bodo v začetku prihodnjega leta že vedeli okvirno odkupno ceno povrtnin za leto 1989, toda že sedaj je jasno, da čudežev ne bodo mogli narediti.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICI
Ponedeljkov sneg in mraz sta temeljito počistila stojnice na novomeški tržnici, zato je bila tudi ponudba temu primerno skromna. Času primerno pa so se pojavile domače krvavice po 8 tisočakov kilogram, prav toliko pa je stal tudi kilogram ocvirkov. Sicer pa je stal kilogram solate 3 tisočake, radiča 2 do 4 tisočake, redkve 2, česna 6-7, špinače 4, ter liter fižola v zrnju 8 tisoč dinarjev. Za kilogram jabolk je bilo treba odšteti 1.300 do 1.400 din, za kilogram čebule 1.400 din, za kilogram suhega sadja 6.000 din, za kilogram medu 10.000 din in za kilogram orehovih jedrc 30.000 din. Na voljo so bile tudi mandarine iz Kaštela po 4 tisočake kilogram, lončki smetane po 4 do 8 tisoč ter skuta po 7 do 8 tisoč dinarjev kilogram.
• Če je revoluciji šlo za kruh.jepre-prečenec očiten poskus restavracije^ revolucionarnih pridobitev. (Matjaž Podlogar)
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«.
Ureja-Tit Doberšek
Pretakanje vina
K besedilu o pretakanju vina, objavljenemu v prejšnji številki Dolenjskega lista, dodajam razna mnenja o tem opravilu, napisana v raznih strokovnih knjigah.
Zračenje vina pri pretoku
O pomenu zračenja vina pri pretoku so različna mnenja. Pri vinu z napako, to je z okusom po drožeh, žveplovem vodiku, pri vlečljivosti, pri nagnjenosti k počrnitvi pri rdečih vinih, pri vonju po gnilobi in podobnih napakah je razumljivo, da pride v poštev le zračni pretok vina. Mali vinogradniki, ki nimajo črpalk, prav tako nimajo izbire in so zaradi pomanjkljive opreme kleti prisiljeni zračno pretakati. Zračnega pretoka mali vinogradnik tudi ne more pretakati vina tako, kot piše v strokovnih knjigah, iz enega v drugi sod, ker pač nima na voljo primernega drugega soda. Tako pretoči vino v kad, sod opere, malo osuši, zapre, zažvepla (1 žveplenica na 1001) in vino iz kadi pretoči nazaj v sod, v katerem je vino bilo poprej.
Z zračnim pretokom dovajamo vinu kisik (zrak); ta pomaga izločiti iz vina snovi, ki povzročajo, da je vino nestanovitno. Mlademu vinu je potreben kisik za stabilizacijo (navodilo prof. dr. Radovanoviča v knjigi Tehnologija vina). Po zračnem pretoku se še nekoliko motno vino čisti naprej; ker se preostali delci v vinu izločijo in sesedejo na dno soda.
V knjigi Vinarstvo inž. Judež piše, daje moderno kletarstvo vedno bolj proti zračenju tudi mladega vina. Dr. Šikovčeva v knjigi Sodobno kletarstvo sodi, naj pri pretoku velja osnovno pravilo; preprečiti vsako zračenje mladega vina. Zato naj bo tudi prvi pretok brezzračen, s pomočjo črpalke ali s pritiskom ogljikovega dvokisa. Z zračenjem vino zgubi svežino (ogljikov dvokis) in aromo (buke). Sa-
mo v primeru vinskih napak si pomagamo z zračenjem pri pretoku.
Pri nas je težava tudi pri nabavi ustreznih črpalk, saj jih naša trgovina nima na voljo, mali vinogradnik pa nima deviz za nakup v tujini.
Drugi in naslednji pretoki
Če stoji vino dalj časa v sodu, ga moramo drugič pretočiti. Zato naj vinogradniki, ki imajo na zalogi lansko vino, to ponovno pretočijo takoj za mladim vinom. Tudi v starem vinu se izločijo usedline, ki so raztopljive in lahko kvarno vplivajo nanj.
Drugi pretok pri mladem vinu je potreben zlasti tedaj, če ob prvem pretoku še ni bilo popolnoma čisto in seje po prvem pretoku lepo očistilo, osvežilo in si opomoglo. Navadno se to zgodi 4 do 8 tednov po prvem pretoku; to se pravi, da je treba drugič pretočiti pred nastopom spomladanske toplote (februar, marec). Toda tudi po drugem pretoku je v vinu na dnu soda še zmeraj nekaj kaleža (droži), kije sicer manjši kot pri prvem pretoku, vendar nam še vedno lahko vino pokvari.
Če je vino po prvem pretoku sluzasto, vlečljivo, bolj motno, mu dodamo pred drugim pretokom mehanično čistilo bentonit-klarol in čez 10 do 14 dni pretočimo.
Staremu pa tudi mlademu zdravemu vinu lahko pred drugim pretokom dodamo že dolgo znano in rabljeno čistilno sredstvo želatino. Vinu, ki ima malo tanina (zlasti vina iz južnega grozdja) poleg želatine dodamo tanin v enakem razmerju kot želatino (10 do 15.gr. na 1001).
Z dvema pretokoma, zlasti z dodatkom želatine pred drugim pretokom, donegujemo zdravo vino, da je sposobno, za stekleničenje. Nadaljnji pretoki pridejo v poštev le pri več let starih, kvalitetnih sortnih vinih, pri mladih, do 2 leti starih vinih, pa to ni potrebno.
T. DOBERŠEK
Njegovo veličanstvo — krompir
Prvi Evropejec je videl to poljšči rabnosti — Ukaz Friderika Veli
ino leta 1537
Veliko zmot o krompirjevi upo-Ukaz Friderika Velikega — Spomenik nizozemskemu duhovniku
Ko je v stari Evropi, ki seje prehranjevala predvsem z žiti, zaradi bornih pridelkov še kraljevala lakota, so Indijanci kulture Nazca na andskih višavjih že dolgo poznali rešitelja lačnih — krompir. Od Evropejcev gaje prvi videl Don Gonzalo Jimenez de Quesada, ko je po tamkajšnjih na novo odkritih krajih iskal zlato, bisere in začimbe. Med svojim osvajalskim pohodom je leta 1537 v neki zakotni andski vasici zagledal moške in ženske, ki so iz bornih gorskih tal izkopavali nekakšne gomolje — »papas peruanorum«. Neugleden pridelek je bil užiten in je povrhu vsega imel tudi dober okus.
Zgodovina ni nikoli natančno pojasnila, če je prav ta Španec ali pa morda morski ropar Drake, ki je bil v službi angleške kraljice Elizabete I., prvi zanesel krompir v evropske kuhinje. Zagotovo pa je, da so ponekod šele na držav-
X
O RAZVOJU KMETIJSTVA V SLOVENIJI — V prostorih srednje kmetijske šole Grm je bil prejšnji teden tridnevni republiški posvet o ukrepih za pospešitev razvoja kmetijstva. Strokovnjaki iz osrednjih slovenskih kmetijskih ustanov so se pri opredeljevanju ukrepov poslužili metode sistemskega inženiringa. V uvodnem nagovoru je Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, poudaril, da smo ob predvidenih ustavnih in zakonskih spremembah pred odločilnimi posegi in nalogami tudi v kmetijstvu. Položaj te panoge se je zaradi dveh slabih letin, nestabilnega tržišča, nenormalne podražitve reprodukcijskega materiala, zmanjšanja kupne moči in za nameček še kratkovidne politike zvezne vlade zelo poslabšal. Narediti je treba vse, da bo ob upoštevanju kmetijskih posebnosti tej gospodarski veji zagotovljen enakopraven položaj in razvoj. Na sliki: med razlago Slavka Glihe, direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije. (M. L., foto: J. Pavlin)
ni ukaz začeli saditi to poljščino, o kateri so imeli mnoge pomisleke in predsodke. V svoji nevednosti so nekateri evropski pridelovalci sprva jedli nadzemne krompirjeve kobuljice, ki so močno strupene, saj vsebujejo strup so-lanin. Zanimanje za krompir se je zelo povečalo, ko seje o njem raznesel glas, da krepi moškost. Tedaj so, tako pravijo letopisci, modro-beli krompirjevi cvetovi prerasli vse drugo cvetje na plemiških vrtovih. Gospoda pač ni imela drugega dela kot neskončno prirejanje zabav, za uživaštvo pa je potrebna čim trdnejša kondicija. Zelo doglo je imel krompir pravi svetniški sij, češ da je čarobno zdravilo, hkrati pa tudi zelo uporaben strup. Te njegove lastnosti so se nanašale na nadzemne semenske kobuljice. Toda kolikor bolj so jih uživali, toliko hitreje se je o njih širil glas, da pospešujejo gobavost, protin in slabokrvnost.
Slava kobuljic je zato kmalu minila, bolj pa so se Evropejci začeli zanimati za gomolje. Toda ne vsi; ko je Friderik Veliki poslal voz krompirja zlakotenim oblegancem v trdnjavi Kolberg, so le-ti odgovorili, da je krompir tako slaba hrana, da ga nočejo žreti niti psi. Toda Friderik Veliki je bil velik mož. Verjel je v krompir, in ker ni šlo zlepa, je poskusil zgrda. Leta 1756 je izdal sloviti »ukaz o krompirju«, v katerem je zapovedal svojim podanikom, da morajo saditi krompir, »ker je za ljudi in živino izredno koristen in na vse različne načine uporaben zemeljski sadež«. Tedaj so po Evropi gospodarile hude lakote in v resnici je krompir prinesel odrešitev.
Zanimivo je, da je bavarska nasledstvena vojna Friderika Velikega z Avstrijo prišla v zgodovino kot »krompirjeva vojna«. Namesto da bi se streljali, so tedaj vojaki drug drugemu kradli krompir. Ko je zmanjkalo krompirja, je prenehalo tudi vojskovanje. Toda to ni bil edini poseg krompirja v svet Marsa, boga vojne. Še celo nacistični vojni stroj se je v drugi svetovni vojni zanašal na krompirjevo pomoč, ko je širil geslo: »Nemški krompir mora premagati Anglijo!«
Kakorkoli, krompir je bil v človeški zgodovini tako pomembna rastlina, da sije prislužil celo spomenike. Tako je v spodnjeavstrijskem kraju Prinzendorfu postavljen pomnik nizozemskemu duhovniku Eberhardu Jungblutu, zato ker
je v tamkajšnje kraje zanesel prve »čudne gomolje«. Kljub priporočilu dušnega pastrija so nezaupljive ovčice novost sprva odklanjale, potem pa jih je nekaj zaporednih lakotnih let prisililo, da so začeli vse bolj saditi »zemeljska jabolka«, kot so rekli, in se prepričali, daje res tisto, kar jim je bilo sporočeno s prižnice. Danes si evropske in še marsikatere druge kuhinje brez krompirja ni mogoče več niti zamisliti. (Klenine Zeitung)
Celjska hrana k sreči še ni tako strupena
Preveč kadmija le v ledvicah in jetrih starejših živali__________
CELJE — Prebivalcem industrializirane Celjske kotline je lahko vsaj delno odleglo. Hrana, ki jo pridelujejo, še ni tako strupena, kot so varstveniki narave domnevali. Na inštitutu za higieno živil na Biotehniški fakulteti v Ljubjani so namreč na podlagi odvzetih vzorcev ugotovili, daje okrog Celja prirejeno meso, mleko, jajca in ribe primerno za uživanje. Vprašljiva je bila zlasti vsebnost težke kovine — kadmija, ki pa ga k sreči našteta živila še ne vsebuje čez. dovoljeno mejo. Kljub temu pa inštitut ljudem priporoča, naj ledvic in jeter starejših goved, divjadi in perutnine ne uživajo, ker seje v njih nabralo že preveč kadmija, kar bi lahko imeli škodljive posledice.
Dodamo naj še, da isti inštitut pripravlja raziskovalno nalogo o onesnaženosti hrane v celotni Sloveniji, torej tudi pri nas na Dolenjskem. Ugotovitve iz. najbolj onesnažene Celjske kotline pa nas vendarle hrabrijo, da je v Sloveniji še mogoče preprečiti katastrofo.
Št. 47—48 (2049—2050) 24. novembra 1988
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
fjj II Novomeška kronika
Bo zadosti denarja za zdravstvo?
Kako pokriti primanjkljaj dolenjskega zdravstvene- ga centra?_________________
NOVO MESTO — Primanjkljaj v Zdravstvenem centru Dolenjske, ki bi po nekaterih ocenah utegnil doseči ob koncu leta 4,3 milijarde dinarjev, bo najverjetneje mogoče pokriti še pred iztekom leta po redni poti. Iz dovoljenih višjih osebnih dohodkov in na podlagi predvidenega povečanja dovoljene skupne in splošne porabe bi se nabralo tudi na računih zdravstvenih sisov več denarja, tako da bi iz tega naslova plačali tudi primanjkljaj zdravstva. Tako je ocenjeval na sestanku s poslovodnimi organi ozdov iz občine predsednik ndvomeškega izvršnega sveta, ki je z napovedjo seznanil tudi delegate občinske skupščine. Na sestanku je predsednica občinskega komiteja za družbeni razvoj Darinka Smrke ocenila gospodarjenje v občini v letošnjih 9 mesecih in pri tem med drugim navedla porast celotnega obsega izgub združenega dela ter povečanje števila izgubarjev. Na sestanku so podprli sprejem ustavnih dopolnil, da bi tako pripomogli k čimprejšnjemu pričetku izvajanja gospodarske prenove, kot so menili.
Prvo srečanje bolnikov s stomo
Na okrogli mizi so spre-govorili o njihovih težavah
NOVO MESTO — Bolniki, ki imajo iz različnih vzrokov izpeljano odprtino za odvajanje blata na trebušno steno, so vezani na uporabo vrečk. Strokovno jim pravimo bolniki s stomo (anus praeter). Za te bolnike so kvalitetne vrečke in tehnični pripomočki za nego stome ‘življenjskega pomena. V družbi to spoznanje še ni splošno sprejeto. Pojavljajo se težave pri nabavi vrečk, ki dobro tesnijo in držijo zrak, oziroma imajo filter, ki absorbira neprijetne pline. Večina takšnih vrečk je iz uvoza, vendar so zelo drage in zato za večino bolnikov nedosegljive.
Okrogle mize o tej problematiki, kije bila v ponedeljek, 21. novembra, v knjižnici kirurškega oddelka Bolnišnice Novo mesto, se je udeležilo 25 takih bolnikov, veliko njihovih svojcev, patronažnih sester ZD Novo mesto in oddelčnih sester.
Organizator okrogle mize je bila glavna sestra kirurškega odd. Marta Gantar in višja med. sestra Jožica Hudoklin, ki sta podali prispevek o negi stome in higienskih pripomočkih. Po ogledu videokasete seje razvil sproščen pogovor o težavah in izkušnjah v zvezi s stomo, o pravilni prehrani in zmožnosti za delo, v katerem je sodeloval tudi predstojnik kirurškega oddelka dr. Lavo Morela. Skupaj smo sklenili, da javnost, občinsko zdravstveno skupnost in lekarniško službo seznanimo s težavami in problemi, ki nastopajo pri nabavi vrečk in irigatorjev. Dogovorili smo se, da se ponovno srečamo spomladi, ko bomo predstavili uporabo irigatorja — novega pripomočka, ki omogoča lažje vključevanje bolnika s stomo v družbo. Za vse bolnike pa velja dogovor, da v primeru posebnih težav lahko poiščejo pomoč na visceralnem odesku bolnišnice ali pa pri patronažnih sestrah v zdravstvenem domu.
M. GANTAR
Komaj podprli selitev
Podprli kandidaturo dr. Ribnikarja — Postajo bodo premaknili
NOVO MESTO — Novomeška občinska skupščina je 16. novembra potrdila kandidaturo dr. Ivana Ribnikarja za člana predsedstva SR Slovenije. Zavrnila je predlog predsedstva OK ZSMS Novo mesto za razpis ustavnega referenduma in sprejela predlog dopolnil zvezne ustave.
Glede dopolnil, ki sta jim nasprotovali delegatka Laboda in delegatka novomeškega mladinskega predsedstva, so na skupščinskem zasedanju še nasprotovali hitenju pri sprejemanju nekaterih zakonov, zato pa so se zavzeli za čimprejšnji začetek priprav za novo ustavo SFRJ. Sicer so delegati z mestoma polemično razpravo pokazali, da jih čevelj bolj žuli drugje. Predno so sprejeli predlog sprememb in dopolnitev občinskih planskih dokumentov, so spraševali, zakaj v teh dopolnitvah ni našla mesta avtomobilska cesta, in opozarjali, naj pristojne ustanove ne računajo, da »bomo variante ceste sprejeli v časovni stiski«. Da pa pomanjkanje časa trenutno že kroji usodo mesta, so dokazovali na primeru novomeške avtobusne postaje. Eden glavnih delegatskih očitkov pri tem je bil, da pristojni postajo selijo čez Krko ne oziraje se na dejstvo, da mesto še ni zgradilo mostu. Toda vseskozi so selitev avtobusne postaje pogojevali s predhodno gradnjo mostu. Zakaj niso v mestu investicije časovno usklajene, so se zanimali delegati, med katerimi so šli najdlje predstavniki novomeške borčevske organizacije. Pred skupščino so prišli s svojim dopolnilom k predlaganim planskim spremembam, in če bi delegati glasovali za ta amandma, česar pa niso storili, bi novomeška avtobusna postaja ostala pred Metropolom, dokler ne bi bil nared mestni most. Odložitev selitve bi zavrla gradnjo na Novem trgu in pred tem so popustili delegati, ki so pred meseci izglasovali začetek del na Novem trgu. Tako pa bo v prihodnje osrednja mestna postaja na začasnem prostoru na desnem bregu Krke blizu stadiona. V teh razmerah je taka rešitev nujna, čeprav postaja ni pripravljena strokovno, je menil delegat KS Kandija Grm,	L.	M
Posluh tudi za drugače misleče
Seja predsedstva OK SZDL — Podpora ustavnim dopolnilom — Slovenija ne more ostajati izključno pri svojem — Zamenjava v izvršnem svetu_
NOVO MESTO — »Ali si v Sloveniji lahko privoščimo, da ne bi sprejeli amandmajev, potem ko smo jih končno uveljavili v Beogradu?« seje vprašal Jože Florjančič na nedavni seji predsedstva OK SZDL Novo mesto. V nadaljevanju seje je predsedstvo na podlagi ocene, da dopolnila ne krnijo slovenske suverenosti, podprlo predlog amandmajev k ustavi SFRJ.
Ob sprejemanju ustavnih dopolnil smo bili tik pred izrednimi razmerami, so opozarjali na seji. kjer so v razpravah odrekli legitimnost stališčem, kakršno ima med nasprotniki ustavnih dopolnil dr. Peter Jambrek. Omenjali so še razcepljenost Slovenije na kritike in zagovornike dosežkov slovenske delegacije na beograjskih ustavnih usklajevanjih. Novomeško mladinsko predsedstvo je nad tako razcepljenostjo zaskrbljeno in obenem meni. da je mogoče glede stvarnih dosežkov slovenske ustavne komisije verjeti v nekaterih točkah hkrati kritikom in /agovornikom. Zato je predsedstvo »zmedeno«, je menil Marjan Ristič, ki se je zavzel za razpis referenduma o ustavnih dopolnilih. Franci Šali je zato izrazil zaskrbljenost nad tem. da v predsedstvu mladine »niso v stanju toliko se intelektualno /brati, da bi ocenili, kaj nekaj pomeni«. Neopredeljen in zmeden zahtevati referendum pomeni po njegovem iti na referendum »z zmedeno glavo in se dati zavajati«. Za razliko so drugi, npr. Jože Florjančič in Matjaž Verbič, skušali
odvrniti mladinske pomisleke s tezo, da Slovenija kot le en del Jugoslavije ne more za vsako ceno vztrajati izključno pri svojih zamislih. Mladinsko stališče, da bi bilo mogoče zaradi ohlapnosti besedila amandmajev uveljaviti z. ustavo tudi Sloveniji nasprotna hotenja, so zavrnili z opombo, da je ustava pač le
• Kot je bilo rečeno na seji, bodo v občini začeli evidentirati kandidate za predsednika novomeškega občinskega izvršnega sveta. Sedanji, Ivo Longar, prevzema vodstvo Iskre Tenel. Predsedstvo je ocenilo delo Iva Longarja kot uspešno in požrtvovalno.
splošen akt, zato pa so sklepe predsedstva sooblikovali s stališčem navzočih, da se mudi z izvedbenimi predpisi. Mladinsko predsedstvo je Jože Florjančič dal v skupino nasprotnikov ustavnih dopolnil, češ daje iz te skupine tudi dr. France Bučar, povabljenec na novomeško svobodno katedro o ustav-
nih dopolnilih. V okviru te točke dnevnega reda seje so sicer nastopili zoper zatiranje drugačnosti, kajti po mnenju Francija Cvelbarja je normalno, da »imamo različna stališča, in to moramo priznati«.
Glede občinskega proračunskega denarja je povedal Ivo Longar, da je splošna poraba v občini Novo mesto strogo v zakonskih okvirih. Obenem je dejal v pojasnilih o davčni politiki, daje ta dejavnik razvojne politike v občini. Razpravljajoč o sodelovanju s pobratenimi in prijateljskimi občinami, je predsedstvo podčrtalo pomen uradnih in posebno neuradnih stikov. Kot kaže, da. zdaj Novo mesto zlasti veliko na vezi z Langenhagnom, pri čemer se dogovarja o sodelovanju pri gradnji avtomobilske ceste in pri varstvu okolja. Ob 29. novembru bo v Langenhagen potovala novomeška delegacija.
M. LUZAR
Samoprispevek še v zraku?
Po krajevnih skupnostih že razpravljajo o njem
NOVO MESTO — Svet krajevne skupnosti Novo mesto je na razširjeni seji pred časom med drugim razpravljal, kaj naj bi novomeške krajevne skupnosti plačevale z denarjem iz predvidenega bodočega krajevnega samoprispevka. V spisek želja je pri tem v ospredje uvrstil predloge za gradnjo mestnega pokopališča, dokončanje sicer še ne začete gradnje mestnega mostu, ureditev avtobusne Dostaje, postavitev tržnice, urejanje Zupančičevega sprehajališča, obnovo najstarejše novomeške hiše in ureditev komunalnih naprav mestnega jedra. Na seji so podprli tudi gradnjo bolnišnice v Novem mestu ter gradnjo oziroma širitev osnovne šole v Mrzli dolini oziroma Bršljinu. S takim stališčem so hkrati podprli tudi nekatere načrte za nov občinski samoprispevek.
Taki načrti so sicer za zdaj še nedorečeni, saj jih bodo dobili delegati novomeške občinske skupščine kot osnutek bodočega referendumskega načrta v roke na skupščinskem zasedanju decembra. Glede na nekatere dosedanje
predloge bi namenili del bodočega občinskega samoprispevka za gradnjo bolnišnice v Novem mestu in del za nadaljevanje gradnje osnovnih šol v občini. Očitno je, kot rečeno, da niti o prvem niti o drugem predlogu še ni padla zadnja beseda. Za odločitev gradnje bolnišnice bi bilo dovolj, če dolenjske občine, h katerim v tem primeru sodi še krška, ne bi soglasno podprle predloga. Glede osnovnih šol bodo verjetno še tehtali, kje je v učilnicah najmanj prostora, pri čemer ne btjdo mogli odmisliti dejstva, da samo Novo mesto še ni dobilo ničesar iz dosedanjih občinskih referendumskih programov, šolarjev pa ima v razredih že zdaj preveč.
L. M.
TEČAJ V ŽUŽEMBERKU
ŽUŽEMBERK V ponedeljek, 21. novembra, se je začel tečaj krojenja in šivanja, ki ga vodi znana ljubljanska učiteljica krojenja Justi Kovačič — Kocjan. Tečajnice se bodo najprej spoznale s krojenjem hlač, kril in bluz, kasneje pa tudi z zahtevnejšimi krojaškimi deli. Prijavnina je 150.000 din. Prijave še zbirajo in to vsak dan od 7. do 15. ure na KS Žužemberk, tel. 84106, kjer lahko interesenti dobijo tudi dodatne informacije.
OSREDNJA PROSLAVA OB DNEVU REPUBLIKE
NOVO MESTO — Na rojstni dan naše republike bo 29. novembra v Domu JLA skupni umetniški program, ki sta ga pripravila KUD Pavel Golia iz Trebnjega in kulturniki Doma JLA. Umetniški program bo popestren z glasbo in diapozitivi iz NOB, II. zasedanja avnoja in Kočevskega zbora, nastopili pa bodo tudi pevci Trebanjskega okteta in člani vojaškega orkestra Doma JLA.
Stroški večajo oskrbnino
Največja stroška metliškega doma počitka sta hrana in energija — Letos še ena podražitev?
METLIKA — V metliškem domu počitka je bilo pred časom tudi več kot
J90 oskrbovancev. Po otvoritvi doma v 'rnomlju seje okoli 25 oskrbovancev odločilo, da bodo šli v Črnomelj, z manjšimi preureditvami pa so zmogljivost mehiškega doma zmanjšali, tako da imajo sedaj 185 postelj. Te dni dom ni povsem zaseden, praznih je 10 postelj, vendar računajo, da bo že do konca tega meseca na novo prišlo toliko ljudi, da
85 LET DR. OTONA BAJCA — Življenje in delo Otona Bajca je kar najtesneje povezano z novomeško bolnišnico, saj je kot kirurg in predstojnik v njej deloval od leta 1948 do 1976. Bolnišnici in zdravstvu je prispeval toliko, da se ga ob vsaki njegovi okrogli obletnici spominjajo in ga povabijo na sprejem. Letos so se ob njegovi 85-letnici zbrali člani zdravniškega društva in mu v znak spoštovanja izročili spominsko darilo. Čestitkam so se z darilom pridružili tudi delavci Krke, tovarne zdravil. (Foto: J. Pavlin)
Dobro delo pobirajo obresti
V metliškem Novoteksu povečali proizvodnjo in produktivnost, ustreznih finančnih rezultatov pa ni — Za obresti dvakrat več kot za bruto plače
METLIKA — Čeprav so proizvodni plan za prvih devet mesecev letošnjega leta v metliškem Novoteksovem tozdu Predilnica presegli za 4 odst., kar so dosegli z manjšim številom zaposlenih kot v lanskem letu, zato seje povečala tudi delovna produktivnost. Finančni rezultati za to obdobje niso taki, da bi bili z njimi lahko zadovoljni. Devetmesečja sicer niso končali z izgubo, a ostanka dohodka je komaj 12 milijonov dinarjev, kar je manj kot ob polletju in je toliko kot nič
Glav no finančno breme tega tozda so velike obresti, kijih morajo plačevati za kredite. Ker nimajo obratnih sredstev, morajo tudi za denar za plače v banko. V devetih letošnjih mesecih je metliški Novoteks za obresti plačal kar 4.7 milijarde dinarjev, za bruto plače pa je v tem času šlo 2.07 milijarde dinarjev .
V devetih mesecih so proizvedli 1211 ton raznih prej. od tega 225 ton tako imenovanih efektnih prej. Velika naložba v predilnico efektnih prej že daje rezultate in v metliškem Novoteksu pravijo, da bi bili rezultati precej slabši.
če ne bi proizvajali efektnih prej. Medtem ko gre v celotni količini okoli 90 odst. njihovih prej za potrebe Novotek-sa, je to razmerje pri efektnih prejah pol na pol: polovico proizvodnje prodajo drugim proizvajalcem, njihov največji kupec sta Velana in Angora. Od tega, kar pa naredijo za Novoteks, gre del preje z blagom oziroma konfekcijo v izvoz. del pa ga porabijo za proizvodnjo dekorativnega blaga, kar je nov Novo-teksov program.
Tako rekoč vsa naravna vlakna uvažajo, pri izvozu blaga oziroma kon-
fekcije pa se zaradi visokih uvoznih dajatev, ki znašajo skoraj toliko, kot je cena, srečujejo z velikimi težavami. A g
• Kot rečeno, se je produktivnost v letošnjem letu v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala, proizvodnjo so povečali z. manjšim številom zaposlenih, močno so zmanjšali nadure — od 67.000 v letu 1986 na 5.600 letos — izboljšali so tudi kakovost prej, ustreznega finančnega rezultata pa ni. To se kaže tudi v plačah. Povprečna plača v devetih mesecih je znašala 429 tisočakov, kar je 142 odst. več kot v enakem lanskem obdobju. V devetih mesecih pa je moral metliški Novoteksov tozd za nerazvite dati 105 milijonov dinarjev.
Darujmo svoje organe
V Metliki stalna akcija »Darujmo svoje organe po smrti sočloveku«
METLIKA — Občinska organizacija Rdečega križa Metlika je te dni začela širšo družbeno akcijo za darovanje svojih organov po smrti sočloveku. Vsak občan je te dni dobil pismo, v katerem so ga seznanili z razvojem medicinske znanosti na področju presajanja krvi in organov človeškega telesa.
V tej akciji gre za to, da se človek odloči, da po smrti katerikoli organ svojega telesa podari svojcu, sorodniku ali drugemu sočloveku. To svojo odločitev izrazi tako, da v občinski organizaciji Rdečega križa, pri zdravniku, aktivistu RK ali na krvodajalski akciji zahteva posebno izkaznico darovalca, pazljivo prebere besedilo, izkaznico izpolni in jo vedno nosi pri sebi. V občinski organizaciji Rdečega križa imajo register darovalcev, ni pa nujno, da se darovalec vpiše v ta register, lahko ostane anonimen, dovolj je, da ima podpisano izkaznico vedno pri sebi.
Zdravnik metliškega zdravstvenega doma doc. dr. Blaž Mlačak je pripravljen vsakemu, ki ga zanimajo kakršnekoli dodatne informacije, odgovoriti na vprašanja'z vidika medicinskih, pravnih in zakonskih načel.
Akcija »Darujmo svoje organe po smrti sočloveku« je stalna in za odločitev za to plemenito dejanje ni nikoli prepozno.
SRNA — Ljubitelji teka v naravi, ki zdrav dih v zdravem telesu pridobivajo v Portovaldu, zgroženo pripovedujejo, da so v tem komaj gozdiču minuli četrtek videli lovca z ustreljeno srno na rami. Pa ne, da so možaku v zelenem nevoščljivi za plen, samo boje se, da bi v Portovaldu, ki | je pravzaprav mestni park, kdo streljal nanje. Če sodimo po novogoriškem primeru, ko je lovec, misleč, da gre za zveri, streljal in tudi zadel dva čisto miroljubna bika, bojazen in strah nista odveč. Vsekakor pa bi o Portovaldu morala kaj reči tudi skupščina mesta. Je to mestni park, lovišče ali oboje.
ZNAKI — Kaže, da kljub poostrenim kaznim vozniki in voznice niso ne vem kako seznanjeni s prometnimi predpisi. Pred dnevi so po našem mestu viseli plakati za nastop glasbene skupine »Obvezna smer«. Na vabilu je bila seveda narisana tudi puščica. Eden od plakatov je frfotal tudi pred začetkom Germove ulice. In glejte, zaradi napisa »Obvezna smer« in puščice si prenekateri voznik ni upal v Germovo. To smo videli na 1° ...c oči, v omenjeni ulici je namreč sedež Dolenjskega lista.
bodo vse postelje zasedene. Nasploh je čez zimo zanimanje za sprejem v dom počitka največje.
Preselitev 25 ljudi v črnomaljski dom in konec dotoka novih oskrbovancev iz črnomaljske občine so v metliškem domu nadomestili z večjim sprejemom oskrbovancev iz sosednjih hrvaških krajev, ki sojih morali prej zaradi prezasedenosti zavračati. Največ novih oskrbovancev prihaja iz občin Ozalj in Karlovac, s katerima metliški dom na ploh dobro sodeluje.
V začetku novembra so v domu počitka povišali cene za 15 odst. Tako stane sedaj oskrba v dvoposteljni sobi 378 tisočakov na mesec. Čeprav tudi nove cene ne zadostujejo za pokrivanje vseh stroškov, so devetmesečje končali brez izgube, kar gre v veliki meri na račun tega, da je v metliškem domu zaposlenih manj ljudi, kot bi jih po normativih moralo biti. Poleg tega si manjšajo stroške tudi tako, da sami redijo prašiče in jim svinine skoraj ni treba kupovati Hrana in energija pa sta največja stroška v poslovanju doma, ki tudi naj bolj naraščata. Prav zaradi hitro na raščajočih stroškov bodo morali do konca leta še enkrat povišati oskrbnino
A.	B
Socialne pomoči
Potreb je zmeraj več, de-narja pa zmeraj manj
METLIKA — Deset občanov metliške občine prejema socialno pomoč kot edini vir preživljanja. Ta pomoč znaša 204.410 din na mesec. Kot dopolnilni vir, ki v povprečju znaša polovico edinega vira, pa prejema socialno podporo 52 ljudi iz metliške občine. Denarja za družbene pomoči je v metliški občini vedno manj, kriteriji za dodelitev te pomoči se zaostrujejo, tako da jih prejemajo res najbolj potrebni. Letos so podelili osmim ljudem, ki sicer ne prejemajo socialne podpore, enkratno denarno pomoč, in sicer za nakup ozimnice in kurjave.
Pri denarnih pomočeh izstopajo Romi, vedno več prošenj za tako pomoč pa na socialno skrbstvo naslavljajo tudi mladi nezaposleni ljudje, ki pa po sedanjih predpisih te pomoči ne morejo dobiti. Vendar zadeve na tem področju urejajo na republiški ravni.
Ena gospa je rekla, da smo letos zgodaj začeli praznovati božič. Na smučarskem sejmu v dvorani Marof sta bila glavna hita pesmi »Sveta noč« in »Češčena si, Marija«.
PORODMiSNiCtfltft
V času od 10. do 16. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Karolina Kalin iz Šentjerneja — Ingrid, Marija Žlemberger s Sel pri Mirni — Martina, Marija Medic iz Črnomlja — Ano, Ružiča Lavrinič iz Hrašča — Maria, Stanislava Lindič iz Gor. Mraševa — Tomaža, Milena Turk iz Visejca — Marjano, Anica Slak iz. Zabukovja — Karmen, Vilma Abina iz Loga — Mojco, Milena Križman iz Malenc — Marjano, Renata Šmit iz Krškega — Dejana, Lidija Škrbec iz. Bele Cerkve — Mateja, Alojzija Muhič iz Lipsenja — Klemena, Cvetka Rožič iz. Naklega — Tino, Katica Novosel iz. Kamanja — dečka, Olga Tabolaš iz Mirne peči — dečka, Marjanca Hudorovac i/ Stranske vasi — dečka, Ana Vide iz Dol. Stare vasi — dečka, Stanojka Peulič i/ Črnomlja — deklico, Marija Bakšič s Pristave — Miho.
IZ NOVEGA MESTA: Suzana Krvavica iz Danila Bučarja 6 — Klaro, Žumra Bajrič s Partizanske 14, — Ervina, Irena Opalk iz Velike Bučne vasi 39/b Blaža, Suzana Stekovič iz Šegove 52 — Uturo, Andreja Glavač iz Lebanove 22 — Špelo, Dušanka Ivanič iz Slavka Gruma 6 Darijo, Milena Iskra iz Prečne 35 ečka, Evica Kos iz Krke 17 deklico, eslitamo!
ČESTITKA ZA PRAZNIK
SUHOR — Krajevna skupnost Suhor, z 11 vasmi in 850 prebivalci ena večjih v metliški občini, čestita vsem krajanom za krajevni in občinski praznik 26. november in jih hkrati vabi na svečano akademijo v počastitev obeh praznikov in dneva republike. Akademija bo v soboto, 26. novembra, ob 16. uri v suhorskem kulturnem domu.
*
Sprehod po Metliki
O INOVATORJIH IN INOVACIJAH RADI govorimo na dolgo in široko, zadeve kujemo med zvezde, v praksi pa... Ob otvoritvi razstave Inovacije 88 v Belokranjskem muzeju je bilo natanko štirinajst ljudi, od tega jih je bilo osem iz okteta Vi-tis, ki je pel ob tej priložnosti, dva sta bila uslužbenca muzeja, od ostalih štirih pa je bil najvidnejši metliški župan. Nikjer nikogar iz združenega dela.
V BETI, TOZD KONFEKCIJA, bodo uvedli v kratkem rekreativne odmore, saj so delavci v anketi izrazili željo po njih, zavedajoč se njihove koristnosti. V začetku bo vodil razgibavanje rekreator, kasneje pa se bodo poslužili kaset in kasetofona. Morda bo prišlo v zvezi s tem tudi do nakupa razglasne postaje, o kateri v Beti glasno ali potihem razmišljajo že domala dve desetletji. V akcijo, ki pa ni bila nikoli uresničena, se je vključil tudi tovarniški sindikat. Rekreativne odmore pripravlja z izdatno pomočjo novomeškega Novotek-sa Matjaž Rus, organizator športnega in rekreativnega življenja v Beti.
METLIKA BI NUJNO POTREBOVALA ozvočitev, ki jo organizatorji množičnih prireditev vedno znova mrzlično iščejo po vsej Beli krajini. Za izposo-jevalnino so Metličani plačali že mastne denarje, najverjetneje že toliko, da bi lahko z denarjem kupili najmanj dve kakovostni ozvočitvi. Toda ni ga člov'* ki bi udaril po mizi
V PROGRAMU PRIREDITEV OB prazniku občine Metlika piše, da bo 25. novembra »začetek priprav za izgradnjo poslovno-trgovskega centra v Metliki«. Krajanstvo po tej informaciji ne ve, ali gre pri zadevi za položitev temeljnega kamna ali pa bodo pričeli na slovesnosti zbirati lopate, krampe, načrte in druge potrebne reči za poslovno-trgovinski center. Sicer pa je najbolje priti na mesto samo in stvar
I bo. kristalno čista.
IZ NtiŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir ]
TELEFONIJA — V semišid krajevni skupnosti nimajo sreče z napeljevanjem telefona. Medtem ko so morali v Strekl-jevcu od sklenitve pogodb do priključitve čakati pet let, skoraj enako grozi tudi več kot dvajsetim vasem od Semiča proti Rožnemu Dolu. Čeprav je tajnik krajevne skupnosti Jože Mihelčič pri pošti poskušal vse, da bi v hišah čimprej zazvonili telefoni, se brezbrižna pošta ne meni veliko za želje tajnika in njegovih krajanov, ki so seveda zaradi zamude jezni prav na Jožeta, kajti mnogi sploh ne vedo za zaplete s pošto. Ima pa Mihelčič v vsej tej telefonski nesreči vsaj eno srečo: da tudi sam doma še nima telefona. Tako seje vse do konca telefonske akcije izognil grožnjam krajanov po telefonu, saj seje zaobljubil, da bo zadnji, ki mu bodo priključili to tako žel-jeno civilizacijsko dobrino.
SINDIKALIST IN ŠTRAJKI — Če v semiški Iskri ugotavljajo, daje imela njihova prekinitev dela pred časom tudi veliko pozitivnega, pa so črnomaljski štrajki ali vsaj grožnje pred štrajki dodobra utrudili predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov Bojana Vipavca. Toliko bolj, ker v vročem sindikalnem poletju in jeseni ni mogel niti na zasluženi dopust. V prihodnje bi bilo dobro, da bi se potencialni stavkajoči s svojim sindikalnim voditeljem dogovorili o urniku stavk.
BMW IN LEPŠA BODOČNOST — Ko je Miša Molk na Vinici prebrala priimek dobitnika avtomobila BMW Nikoliča, je nekdo od gledalcev, kije nekoliko napak slišal, zavpil Mikolič Branko. Mislil sije namreč: če že nisem dobil avtomobila jaz, naj ga dobi vsaj predsednik ZIS, da nas bo z dobrim avtomobilom hitreje peljal v lepšo prihodnost.
Drobne iz Kočevja
NEIZKORIŠČENA STRATEŠKA TOČKA — Delov kiosk pri občini v Kočevju je v resnici postavljen na prometni točki, saj gre tam mimo vsak dan veliko občanov, ki bi morda kupili kakšno znamko, pismo, kolek in celo časopis. Pa kaj, ko je kiosk več ali manj zaprt, ker se prodajalka v njem le redko pojavi, zdaj je ni zaradi dopusta, potem zaradi bolniške in kdove česa še. Sicer pa Kočevcem svetujemo, naj še s časopisi kar sami oskrbijo, saj se redno dogaja, da dostavljeni časopisi ležijo kar pred zaprtimi vrati kioska.
ZAPRTA KOČA — Koča pri Jelenovem studencu je priljubljena izletniška točka za Kočevce, turisti pa si radi ogledajo ledeno jamo v njeni bližini. A to traja samo do poznih jesenskih dni, potem kočo zapro in Kočevci ostanejo brez svoje priljubljene izletniške točke. Škoda, koča je dokaj blizu in tudi cesta ni tako slaba, da proti njej ne bi bil mogoč promet tudi v zimskih mesecih. Zato pa se Kočevci tembolj ukvarjajo z gostilniškim športom v samem mestu.
UČITELJI NAJ GREDO ZA UČENCI — Glavna in edina kavarna v Kočevju je postala priljubljena med mladimi Kočevci, med njimi pa je, odkar imajo v njej bilijard, največ golobradcev. Šolska mladež tam namreč igra to priljubljeno igro tako rekoč cele dopoldneve. Ker učencev ni v šoli, imajo učitelji verjetno manj dela. Vendar ne bi bilo slabo, ko bi kakšnega učitelja namestili še v kavarni, kjer bi sodil bilijardne tekme in hkrati učence poučil še kaj malega o geometriji in balistiki. Tako bi oboji združili prijetno s koristnim.
Ribniški zobotrebci
V.   /
KJE BO ŠPORTNI CENTER? — Ribničani so znani in dobri športniki, žal pa se ne morejo pohvaliti s športnim centrom. Res je, da se tega zavedajo vsi po vrsti, zato so tudi že iskali primerno lokacijo. Najprej so menili, da bi bilo športni center najbolj primerno zgraditi ob športni dvorani, pa seje kasneje izkazalo, daje tam vse preveč lastnikov zemlje in bi bilo z njimi težko najti skupno rešitev. Kasneje so začeli razmišljati, da bi bil tak center ob nogometnem igrišču v Bistrici itd., itn. Športniki pa čakajo in čakajo na ta center in jim je sedaj že vseeno, kje bo stal, samo da bo.
TRAVNA GORA VABI — Na tej izjemni izletniški in zimskoturistični točki se je v planinskem domu že spet zamenjala upravljalska posadka, Gasilska zveza Slovenije, ki je lastnica doma, pa še vedno vabi smučarje, saj je v domu več ležišč, kot jih je bilo prej. Nekaj gostov je že rezerviralo sobe, ostali, ki še oklevajo, pa lahko pokličejo na tel. 061/866-003.
Trebanjske iveri
PUTN1KOVA PLOŠČA — Gostje motela Putnik so zvečine kar zadovoljni z jedačo v motelu. Še zlasti pa se jim ne zdi pretirana cena za Putnikovo ploščo, ki resda ni nikakršna kulinarična umetelnost, nasiti pa lahko tudi 3 jedce. Gostje upajo, da sc izdatnost Putnikove plošče ne bo zmanjšala, če se bo motel osamosvojil od beograjske centrale, kot bi radi njegovi delavci, in da se v času reorganizacije ne bodo soočili še s kakšno »leskovačko mučkalico.«
ZOPER UKINITEV MATIČNIH IN KRAJEVNIH URADOV — Delegati zbora krajevnih skupnosti trebanjske občinske skupščine so bili na seji prejšnji teden proti sprejemu'osnutka odloka o določitvi matičnih območij. Po tem osnutku, ki ga je pripravila trebanjska vlada, so predvideli, da bi združili opravila na sedežih matičnih in krajevnih uradov, in sicer bi urad v Veliki Loki pripojili Trebanj-cem, Šentruperčane k Mirenčanom in urad Trebelno k Mokronogu. Zelo tehtne so bile besede delegata KS Šentrupert Joška Zupana. Opozoril je na upravičeno bojazen krajanov, da bi to varčevanje na nepravem koncu verjetno pripeljalo, da bi se oblast še bolj odtujila od ljudi.
m
ki
IZ NtkŠIH OBČIN
J f ilJIl
Dobre strani prekinitve dela
V semiški Iskri po septembrski prekinitvi dela sestavili obširen program, s pomočjo katerega bodo odpravili probleme, na katere so opozorili delavci
SEMIČ — Na osnovi analize o vzrokih za prekinitev dela, kije bila septembra v semiški Iskri, so pripravili program, kije po njihovem mnenju sicer še vedno preveč splošen, vendar pa je to le premik, ki gaje prinesel izsiljeni sestanek. Resje, da so nekatere probleme nameravali v Iskri odpraviti že prej, vendar niso bili dovolj učinkoviti, prav po zaslugi za Iskro sicer neljubih dogodkov pa se bodo stvari hitreje premaknile naprej.
Med zahtevami delavcev ob septembrski prekinitvi dela so bili na prvem mestu osebni dohodki. Ob tem se sestavljala programa sprašujejo, ali je poslovodni organ dolžan iskati in uresničiti tudi protizakonite možnosti za oblikovanje večje mase za osebne dohodke, kot dopuščajo predpisi. V Iskri namreč že sedaj izpolnjujejo sindikalne zahteve o OD. saj je v najmžji plačilni skupini glede na preseženo normo OD okrog 550 tisočakov. V Iskri menijo. da morajo obdržati tudi primerno razmerje med dohodki delavcev, če hočejo pospeševati razvoj z znanjem,
TELEFONI PRIHAJAJO
STRUGE, MOZELJ — V Strugah in Mozlju bodo prihodnjo spomlad že dobili po 200 novih telefonskih priključkov. V Strugah so dokončali prostor za novo centralo in čakajo na montažo centrale. Občani so zbrali 140 milijonov dinarjev in kupili potrebne kable. S prostovoljnim delom bodo sodelovali tudi pri napeljavi kablov od centrale do naročnikov. V Mozlju bosta centrala in prenosni sistem postavljena že v decembru. Prvo fazo omrežja (za naselja Mozelj, Črni Potok in Zajčje Polje) bodo uredili do spomladi. V drugi fazi bo napeljano omrežje do Oneka in Koprivnika, za kar pa še ni zagotovljen ves potrebni denar. Zaradi pomanjkanja denarja in rasti cen pa se odmika urejanje telefonije za mesto Kočevje (2.000 novih priključkov).
Enovitega Goka zaenkrat še ne bo
Tozd Obrt je glasoval proti novi organiziranosti
ČRNOMELJ — V črnomaljskem Goku so imeli sredi novembra referendum o reorganizaciji delovne organizacije in združitvi tozdov Begrad, Obrt in IGM v enovito delovno organizacijo za gradbeništvo, zaključna obrtniška dela in industrijo gradbenega materiala. Vendar v tozdu Obrt, kjer je bil izid referenduma že ves čas negotov, niso izglasovali reorganizacije.
To torej pomeni, da reorganizacija ne bo stekla s 1. januarjem prihodnjega leta, kot so načrtovali. Glede na to, da so v ostalih tozdih bili za enovito delovno organizacijo, bodo postopek referenduma v 60 dneh ponovili le v tozdu Obrt. Kaj je bil razlog za negativno odločitev delavcev v tem tozdu, bodo v delovni organizaciji še analizirali. Če pa tudi na drugem referendumu ne bodo glasovali »za«, bodo v Goku počakali na zakon o podjetjih, saj računajo, da bo le-ta predvidel takšno racionalno organizacijo proizvodnje.
strokovnostjo in odgovornostjo pri delu. sicer se lahko zgodi, da bo odliv znanja še večji kot doslej.
Z usklajevanjem norm, s katerim so že začeli in kije sprožilo veliko negodovanja. in kot kaže, tudi odločilno vplivalo na prekinitev dela, bodo v Iskri nadaljevali. Odpravili bodo nesorazmerja. ki so povzročila, da so delavci z enakim naporom dosegali različne osebne dohodke ter da je bil delovni čas slabo izkoriščen; Pripravili bodo tudi navodila za spremljanje dela režijskih delavcev, pričakujejo pa, da se bo ob tem pokazala sposobnost ali nesposobnost vodij.
V Iskri načrtujejo tudi, da bodo julija prihodnje leto prešli na enovito delovno
organizacijo, saj je groba ocena učinkov, ki bi jih dala poenostavitev poslovanja pokazala, da bi bilo s tem poslovanje ekonomičnejše. Delavci so ob prekinitvi dela opozorili tudi na številne primere tehnološke in tudi siceršnje nediscipline. Zato so se v Iskri odločili, da bodo glede na sedanje razmere in na to, da naj bi bili učinki takojšnji, uporabili vse zakonske možnosti za represivno ukrepanje proti slabim delavcem, seveda pa z enakimi merili do »navadnih« in »višjih« delavcev.
V program so zapisali tudi nekaj točk, s pomočjo katerih naj bi izboljšali informiranje, predvsem pa preprečili izkrivljanje informacij. Ob nezupnici. ki je bila izrečena vodstvu delovne organizacije septembra, vendar ponujeni odstop vodilnih pozneje ni bil sprejet, so se v Iskri zavz.ez.ali, da bodo sproti ocenjevali delo vodilnih delavcev, toda nc njihove verbalne nastope, ampak to, kar bodo zares naredili.
M. B.-J.
»Ne!« onesnaževanju Kolpe
Osilničani nasprotujejo gradnji odlagališča odpadkov v bližini izvira Kolpe — Zahtevajo sestanek
OSILNICA — V krajevni skupnosti Osilnica se zelo prizadevajo, da bi obvarovali čisto okolje, posebno še reko Kolpo in njene pritoke. Tako so zgradili čistilno napravo, na katero so priključili družbene stavbe, zdaj pa bodo še novi poslovni objekt, kije v gradnji, in nekaj starih hiš. Predlagali so tudi, naj bi na tem območju prepovedali uporabo plastičnih vrečk in podobne neuničljive embalaže.
Zdaj pa so se krajani na tem območju zelo razburili, ko so sicer iz še nepotrjenih govoric zvedeli, da namerava občina Cabar urediti občinsko odlagališče odpadkov v Mladju pri Gerovu. To je namreč zelo blizu izvira Kolpe, kije ena redkih razmeroma čistih rek v Jugoslaviji. Osilničani si prizadevajo, da bi stanje Kolpe izboljšali, saj so zadnje meritve Hidrometeorološkega zavoda Ljubljane pokazale, da Kolpa zaradi vedno večje onesnaženosti že prehaja iz prvega v drugi kakovostni razred. Krajani so odločno proti nadaljnjemu onesnaževanju Kolpe in njene okolice, zato ureditvi odlagališča odpadkov na tem območju odločno nasprotujejo.
O vsem tem je KS Osilnica že obvestila občinsko skupščino Kočevje, kočevski SIS za komunalno in cestno dejavnost pa tudi občinsko konferenco SZDL občine Delnice. Seveda so po-
• Kolpa s svojimi pritoki jo ljudem rada zagode, posebno ob neurjih, ko odnaša jezove in mostove, spodjeda ceste, poplavlja polja, dela škodo v ribogojnicah in tudi sicer ribam, zaliva kleti tid. Pred kratkim so si predstavniki območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava, Cestnega podjetja Novo mesto, SIS za komunalno in cestno dejavnost in KS Osilnica ogledali, kaj vse je treba postoriti na območju KS Osilnica, na kar je še posebno opozorilo tudi neurje septembra letos.
drobnejša pojasnila zahtevali tudi od občinske skupščine Cabar. Predlagali so nadalje, naj bi se čimprej sestali predstavniki vseh treh prizadetih občin (dveh hrvaških in kočevske) ter zadevo pametno in sporazumno rešili.
J. PRIMC
Primož Ogorevc
V Kočevju okrogla miza o Rinži
Bo 6. decembra v dvorani centra srednjih šol
KOČEVJE — Rinža je postala kanal. Za tako stanje pa so v veliki meri krivi Kočevi sami, saj so vanjo odplakovali vso svojo nesnago, metali vanjo smeti in odpadke, samoočišče-valna moč reke pa že dolgo ni kos pravi invaziji umazanije. Zato je svet za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL Kočevje sklenil, da temu naredi konec. »S tem namenom tudi sklicujemo okroglo mizo o Rinži, ki bo 6. decembra ob 17. uri v dvorani centra srednjih šol, kjer pričakujemo odprto, polemično, predvsem pa konstruktivno razpravo o vseh problemih okoli reke Rinže,« je povedal Primož Ogorevc, predsednik sveta za varstvo okolja pri OK SZDL Kočevje, sicer pa zaposlen pri razvoju tovarne Melamin.
Resnici na ljubo je treba povedati, da so se v občini Kočevje ves čas zavedali pomena svoje reke, zato so sprejeli vrsto odlokov, s katerimi naj bi zmanjšali onesnaževanje Rinže na najmanjšo možno mero. Odloki so sicer veljali, toda nihče ni bedel nad tem, da bi jih tudi izvajali, zato se je stanje Rinže iz leta v leto slabšalo in bo sedaj trajalo nekaj let, preden bo reka dobila svojo nekdanjo podobo. »Ukrepi, s katerimi bomo izboljšali čistost Rinže, so znani. Predvsem moramo preprečiti vsako izlivanje umazanije iz kanalizacije, vzdrževati jezove, organizirati strokovno delo z zapornicami, odstraniti divja smetišča na bregovih, spoštovati odlok o prepovedi metanja smeti v reko, prepovedati pranje avtomobilov v njej. Vse te ukrepe bomo morali izvajati skupaj z ribiči, vodnogospodarskim podjetjem, inšpekcijami, na pomoč bomo poklicali tudi milico. Predvsem pa je naš cilj, da prebudimo ekološko zavest Kočevcev.	j.	s.
Servis kot del tržnega obnašanja
Inles brezplačno odpravlja napake tudi po izteku garancijskega roka
ajstarejš bi ie Ti
RIBNICA — Ni ga proizvoda še tako znane tovarne, ki se ne bi kdaj pa kdaj pokvaril, zato je servisna služba še kako pomemben člen nastopanja na trgu. Trg pa, kakor vemo, že nekaj časa deluje tudi v Jugoslaviji, čeprav ga politika šele zdaj proglaša in ponuja. Trg je namreč tudi v tem, da kupci vse bolj izbirajo kvalitetne izdelke, za katere je zagotovljen servis, ker nimamo več toliko denarja, da bi kupovali poceni.
IZVOLILI
RIBNIKARJA
TREBNJE — Na skupnem zasedanju vseh zborov trebanjske občinske skupščine so z 39 glasovi za, 11 proti in 3 neveljavnimi glasovnicami potrdili kandidaturo dr. Ivana Ribnikarja za novega člana predsedstva Slovenije. O predlogu amandmajev na ustavo SFRJ je uvodoma spregovoril sekretar MS ZKS Dolenjske Uroš Dular in tak predlog dopolnil, kot so ga sprejeli slovenski predstavniki v zvezni ustavni komisiji, so delegati tudi potrdili. •
UMAKNILI PREDLOG REORGANIZACIJE SISOV
TREBNJE — Kljub nasprotovanju občinskega izvršnega sveta so delegati trebanjske občinske skupščine na predlog samoupravnih interesnih skupnosti umaknili z dnevnega reda osnutek predloga za reorganizacijo upravnih organov občine Trebnje, strokovnih služb sisov in družbenopolitičnih organizacij. Izvršni svet je menil, daje potrebno racionalizacijo v upravi izvesti neodvisno od stališč skupščin sisov za posamezne upravne organe. V sisih pa menijo, da gradivo ni zrelo za javno razpravo.
Ta filozofija prodiranja na trg je vse bolj prisotna tudi v Inlesu, kije največji slovenski proizvajalec oken, a največ svojih proizvodov proda v ostalih delih Jugoslavije. Inles namreč že 14 let zagotavlja servisne usluge kupcem svojih oken, ki so bile v začetku omejene na odpravljanje manjših napak, zdaj pa se že nekaj let ukvarjajo tudi z montažo. Predvsem pa je pomembno, da delujejo hitro in učinkovito. »Pri nas sicer obstaja pravilo, da popravljamo samo okna, ki niso stara več kot dve leti, a marsikdaj odstopamo od tega pravila, ker gremo kupcem na roke,« pravi vodja servisne službe Andrej Arko. »Napak niti ni toliko, a kljub nenehnim izpolnjevanjem se vedno pokaže pri kakšnem oknu ta ali ona napaka, ki jo nemudoma odpravimo. Servisna služba tesno sodeluje s proizvodnjo, kateri sporočamo vsa svoja opažanja. Seveda so težave z lesom, kije vedno manj kvaliteten, zato sedaj prehajamo na tehnologijo
novega okna, ki bo zamenjal dosedanji kombivak.«
Andrej Arko, vodja servisa
Tone Mršnik, serviser
Po stažu najstarejši serviser v Inlesovi servisni službi je Tone Mršnik, ki je obredel s servisnim kombijem že lep del Slovenije in Jugoslavije. Povedal je, da je sedaj malo manj dela, še posebej, ker imajo prodajna skladišča po Jugoslaviji svojo servisno službo, medtem ko ima v Ribnici sedež pet serviserjev. Pri kupcih odkrivajo povsem banalne napake, ki se pojavljajo zaradi napačne vzidave, neočiščene malte in pod. Zgodilo pa se je že, da so lastniku hiše, ki ni imel samo Inlesovih oken, popravili tudi tista od drugega proizvajalca. »Najmanj napak je pri oknih, kadar jih mi sami montiramo, kar je najceneje tako za kupca kot za nas. Žal pa se v zadnjem času kupci vse manj odločajo za to varianto, ker pač gradijo preko stanovanjskih zadrug,« je povedal Mršnik.
J. S.
Ko zmanjka novcev
Izničen uspeh semiške šole z malimi Romi
SEMIČ — V lanskem Šolskem lelu je imela semiška celodnevna osnovna šola na Štrekljevcu oddelek romskih otrok v starosti od 9 do 12 let, v katerem je bilo v povprečju 6 do 10 učencev. Zaradi pomanjkanja denarja pa so morali letos ta oddelek ukiniti. Ko so semiški učitelji analizirali uspehe s temi otroci, so bili edini, da se je zgodila velika družbena škoda, ker oddelek ni nadaljeval s poukom.
Kljub vsem teorijam, da ne bi smeli imeti ločenih oddelkov za romske otroke, so na Štrekljevcu dosegli izjemne uspehe. Treba je namreč vedeti, da so šolniki te otroke dobesedno polovili po gozdu. Gre za Rome, ki živijo pri »Štirih rokah«, in ki so najbolj problematični v črnomaljski občini. Niti eden od staršev namreč ni ne zaposlen ne pismen, zato so v začetku z nezaupanjem gledali na šolo, otroci pa so morali marsikdaj pobegniti k pouku. Toda v semiški šoli so prebrodili tudi to zapreko in pritegnili starše, da so sodelovali z njimi.
Čeprav je bil oddelek romskih otrok enakopraven drugim oddelkom in se je vključeval v delo šole, pa so ti Romčki, zbrani v enem razredu, čutili, da so skupaj in da nekaj pomenijo. In ko se je začela uspešna pot k socializaciji in bi se Romčki ravno morali začeti učiti brati, pisati, računati, je bila kar prekinjena zaradi pomanjkanja denarja. A le še dve, tri leta bi bilo potrebno, da bi ti otroci redno hodili v šolo in bi se navadili na drugačno življenje. Tako pa se je v letošnjem šolskem letu ves trud z njimi kot hiša iz kart zrušil v nič, ker so jih v Semiču morali vključiti v redne oddelke, kjer ni z njimi nikakršnega uspeha, težave pa so tudi z obiskovanjem pouka.
Le še drobno razmišljanje, ki se ob vsem tem vsiljuje človeku: zaman so hiše, voda, elektrika, ki jih gradimo in napeljujemo Romom, če ne bomo začeli prosvetljevati Romčkov. Žal je prosvetl-jevanje tisto, ki ga ni moč otipati, ki tudi ni vidno čez noč, zato ga tisti, ki razdeljujejo denar, najlažje prečrtajo, čeprav uspehi, kot kaže semiški primer, niso zanemarljivi. m. BEZEK-JAKŠE
ŽIVAHNO OKOLI PRAZNIKA
KOČEVJE — V dneh okoli dneva republike je bilo ali pa še bo v Kočevju več prireditev. Zelo na kratko le o nekaterih: SVEČANO so sprejeli v pionirsko organizacijo 19. novembra na osnovni šoli Zbora odposlancev učence prvih razredov.
RAZSTAVA »Inovacije 88« je bila od 21. do 23. novembra v avli Ljubljanske banke v Kočevju. V sodelovanju z domačini jo je pripravila Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko. Po otvoritvi je podpredsednik Zveze izumiteljev in avtoijev tehničnih izboljšav Slovenije Jože Jan predaval poslovodnim in vodilnim delavcem o inovacijski dejavnosti kot temelju prenove podjetij in gospodarstva.
LITERARNI večerje bil 22. novembra v prodajalni Državne založbe. Na njem so predstavili knjižici Ljubezen v slovenskih narodnih pesmih in Skijanček poje.
DANES, 24. novembra, bodo v Domu starejših občanov v Kočevju odprli razstavo ročnih del, ki bo trajala še jutri. Razstavljena dela bodo tudi naprodaj.
DVAJSETKRAT
DVAJSET
RIBNICA — V teh dneh se v Ribnici spominjajo, da je pred 20 leti prevzel vodstvo Rika sedanji generalni direktor Stane Škrabec. Pred dvajsetimi leti je bilo to podjetje tako rekoč pred likvidacijo, pod novim vodstvom pa je oživelo. O tem govori tudi podatek, da je bilo pred 20 leti v Riku zaposlenih 80, danes pa jih je nad ?0-krat toliko, in sicer okoli 1.700.
Zavrnjen nestrokoven predlog
V interesnih skupnostih občine Trebnje: v predlogu izvršnega sveta za reorganizacijo občinske uprave in strokovnih služb sisov ni pravih učinkov
112 STANOVANJ
TREBNJE — Samoupravna stanovanjska skupnost občine Trebnje je bila investitor in pripravljalec vse gradbeno-tehnične dokumentacije za bloke na južnem delu Pavlinovega hriba v Trebnjem. Prvega izmed sedmih poslovno-stanovanjskih poslopij bo Gradbeno podjetje Grosuplje, kot vse kaže, zgradilo v predvidenem roku, to je do konca aprila prihodnjega leta. V tem kakor tudi v ostalih blokih bo po 16 stanovanj, katerih velikost bodo prilagajali kupcem, v pritličju pa še poslovni prostori. V prvem bloku bodo tudi 4 solidarnostna stanovanja.
TREBNJE — Delovna skupnost skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti občine Trebnje je v torek, 15. novembra, sklicala vse predsednike skupščin interesnih skupnosti, med drugim tudi z namenom, da bi se enotno lotili razprave o osnutku predloga za reorganizacijo občinske uprave, strokovnih služb sisov in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Osnutek predloga so predsednikom skupščin sisov posredovali z vabilom na sejo, takoj pa povejmo, da so predsedniki soglasno ocenili, da predlog racionalizacije ni primeren za razpravo in sprejem na skupščinah sisov.
Najpogosteje so na omenjenem sestanku poudarjali tele razloge za zavračanje gradiva, ki gaje pripravila posebna delovna skupina občinskega izvršnega sveta. Zakon o združenem delu natančno določa tudi za delovne skupnosti, kaj vse predpostavlja njeno novo organiziranost, združevanje in konstituiranje. Predlog izvršnega sveta SO Trebnje pa v nasprotju z veljavno zakonsko regulativo tega ne vsebuje in torej ne izpolnjuje pogojev, da bi bil podlaga za zduržitev upravnih organov
občine in strokovnih služb sisov. Predloženo gradivo je tudi sicer pomanjkljivo, saj bi morale skupščine sisov skupaj s tem predlogom obravnavati tudi samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med strokovnimi službami sisov in upravnimi organi.
Predlog tudi ne odpravlja bojazni, da bi se že sedaj prisotni vpliv upravnih organov na delo sisov in reševanje zadev, ki spadajo v pristojnost sisov, z združitvijo še povečal. Nesklepčnost na sejah
skupščin samoupravnih interesnih skupnosti pa seje med drugim povečala tudi zavoljo takega vpliva, ki med delegati
• Do danes ni še nihče analiziral in dokazal, da so strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti neracionalne in nestrokovne, in tudi iz omenjenega predloga trebanjskega izvršnega sveta ni videti učinka racionalizacije, uspešnosti in ustreznosti nove organiziranosti oziroma niti kakovostnega niti ekonomskega učinka. Sam predlog je nasploh pripravljen zelo nestrokovno, poudarjajo v strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti občine Trebnje.
poraja občutek nemoči in malodušja, češ da je že tako vse poprej odločeno.
P. P.
St. 47—48 (2049—2050) 24. novembra 1988
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Zakaj so v Brežicah brez
podpredsednikov
Kar se je zgodilo dvakrat, se lahko še tretjič
BREŽICE — Z volitvami podpredsednikov občinske skupščine v občini nimajo sreče. Kandidat mora dobiti dve tretjini glasov od skupnega števila dele-gato v, ne le od tistih, ki so prisotni na volitvah. Prvič se je zataknilo spomladi, ko sta bila podpredsedniška kandidata Sume Ilc in Franc Puhner, drugič pa 17. novembra, ko niti Ivan Pinterič niti Niko Rainer nista dobila potrebnega števila glasov.
Skoraj po pravilu je najbolj problematično glasovanje v družbenopolitičnem zboru, kjer zaradi stalnosti delegatov komaj dosegajo sklepčnost. Zbor šteje 19 delegatov, zato se je že večkrat zgodilo, da so še med sejo iskali trinajstega, da so bili vendarle sklepčni Najbrž je tudi normalno, če od trinajstih delegatov glasuje proti, zato je očitek, da je to zavestno miniranje kandidatov, morda le prehud, poraja pa vprašanje, ali je ta zbor sploh potreben, saj nima delegatske baze. Tak, kot je, zagotovo ne. Delegati ostalih dveh zborov imajo zaradi njegove problematične sklepčnosti že dolgo pomisleke, razen tega nič ne kaže, da bi se njegovi delegati lahko menjali oziroma nadomeščali
V prihodnje bodo evidentirani kandidati najbrž še precej teže pristali na to, da jih bodo dali na listo za volitve. Kar se je zgodilo dvakrat, se lahko zgodi še tretjič. Sicer pa bodo v občini za sedaj najbrž ostali brez podpredsednikov. Poldrugo leto bodo že vzdržali, če se občinska konferenca SZDL ne bo odločila za nov postopek. Prihodnje leto bo tako ali tako začela priprave na volitve 1990. Je že tako, da vsaka šola nekaj stane in nekaj nauči. Ko bi le znali to bolje izkoristiti! j, TEPPEY
Težko delo
jih spodbuja k izboljšavam
Pet let inovacij v do-bovskem tozdu za popravljanje voz
ZLATO ŠTIRIM KRVODAJALCEM IN ORLICI
BREŽICE — Sejo zborov občinske skupščine so 17. novembra začeli s kratko slovesnostjo. Zlati znak s priznanjem za zgledno in nesebično pomoč sočloveku so podelili štirim krvodajalcem: Josipu Doriču, Ivanu Cindriču, Kristu Gojaniju in Francu Jamnikarju. Doric je daroval kri 105-krat, ostali trije pa več kot 50-krat. Zlati znak s priznanjem je letos prejel tudi Jutranjkin tozd Orlica.
DOBOVA — »Inovacije so pri nas zamišljene kot delovne obveznosti, težke razmere pa nas silijo, da nas v kolektivu vedno več razmišlja, kako bi ljudem olajšali delo, zmanjšali stroške in skrajšali roke za popravila,« ugotavlja šef tehnične službe v tozdu za popravljanje železniških voz Jože Blažinč, eden od šestih nagrajencev občinske raziskovalne skupnosti. Nagrade za inovacije so prejeli še Ivan Prešiček, Stanko Gerjevič, Josip Šoštarec, v Blažinčevi skupini pa inž Jure Krošelj in Vjekoslav Kunjas.
Blažinčeva trojka si je delila nagrado za rekonstrukcijo ležišč za železniške tovorne vozove Y-25. Za celotno železniško gospodarstvo pomeni ta inovacija ogromen prihranek, saj je za novo ležišče treba danes odšteti 2.500 do 3.000 dinarjev.
Z rekonstrukcijo jim zdaj podaljšujejo življenjsko dobo. Ce bi novo
pridobitev ovrednotili z dinarji, bi šele dobili pravo predstavo o tem, koliko velja.
»Inovacije so se pri nas razmahnile v zadnjih petih letih«, je pripovedoval Blažinč. »Veliko bi jih lahko naštel. Sami smo na primer napravili stroje za preskušanje nosilnih spiralnih in drugih vzmeti. Izdelali smo hidravlične agregate za ustavljanje puš odstavnega vozička Y-25 ter raiko vložkov. Razen tega so se naši ljudje domislili neštetih manjših, prav tako koristnih izboljšav. Za inovacije imamo še veliko idej, kijih bomo poskušali uresničiti. K temu nas spodbujajo težki delovni pogoji, hkrati pa nas v to sili čas z zahtevo po inovativni prenovi družbe, zato mislim, daje pri nas v to vključenih še veliko premalo ljudi.«
Iz tega lahko sklepamo, da okolje ni naklonjeno avtorjem izumov in izboljšav, saj ti ostajajo večinoma anonimni, razen tega jim njihovega truda večinoma ne poplačajo. Marsikje jih imajo za čudake ali pa so jim nevoščljivi.
J. T.
Da bo volk sit in koza cela
Delegati iz združenega dela se bojijo večjega občinskega proračuna
BREŽICE — Predlog za spremembo odloka o proračunu so delegati na seji skupščine sprejeli le kot osnutek, čeprav je predsednica izvršnega sveta pojasnila, da ne gre za povečanje, ampak za uskladitev planiranih proračunskih virov s prilivom. Ti se povečujejo za 567 milijonov dinarjev ali za 20 odst. V proračunu naj bi kljub temu nastal konec leta primanjkljaj, ki ga bodo pokrili iz rezerve. Vsi porabniki zahtevajo več sredstev, kot jih lahko dobijo, zlasti tam, kjer je proračun edini vir financiranja.
Velik problem predstavljajo osebni dohodki, kar je pripeljalo tudi do zaostrenih odnosov v občinski upravi. Na drugi strani pa proračun ne sme pustiti na cedilu kmetov pri preživninah družin, katerih edini hranitelji služijo vojaški rok, in borcev NOV, za katere so v rebalansu predvideni višji izdatki, da bodo sploh preživeli.
Problematično je tudi financiranje krajevnih skupnosti. Napovedujejo združevanje krajevnih uradov in krajevnih skupnosti, ker si občin^, kije na 58. mestu v Sloveniji, ne more več privoščiti nobenega razkošja. Precej prihranka si obetajo tudi od racionalizacije upravnih služb, vendar to ni rešljivo čez noč.
Med delegati je prevladalo mišljenje, daje treba nargditi vse, da se proračuni ne bodo več bohotili, pri čemer so misli-
DAN PROSVETNIH DELAVCEV
KRŠKO — Občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja, občinska izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva so ob sodelovanju občinskega sveta Zveze sindikatov ter pod pokroviteljstvom TCP Djuro Salaj ,in JE Krško organizirali preteklo soboto dan delavcev v vzgoji in izobraževanju. Prosvetni delavci iz krške občine so se zbrali v Delavskem kulturnem domu, kjer jim je o strokovnih in znanstvenih osnovah za razvoj šolstva predaval predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje dr. Ludvik Horvat. Na slovesnosti so podelili priznanja delavcem, ki delajo že 20 ali 30 let v šolstvu, se zahvalili delavcem, ki odhajajo v pokoj, in sprejeli medse mlajše kolege. Potem so si prosvetni delavci ogledali še gledališko predstavo Toneta Peršaka »Peter in Pavel« v izvedbi SNG Celje. Kasneje je bilo družabno srečanje v krškem hotelu Sremič.
Krška izguba največja v Posavju
Največji izgubar je M — Agrokombinat — tozd Poljedelstvo — meso
KRŠKO — Izgube posavskega gospodarstva so se v prvih devetih mesecih tega leta povečale v primeijavi z enakim obdobjem lani približno za polovico, hkrati pa so se izgube za približno toliko povečale tudi v primerjavi s prvim polletjem. Največ izgube je imelo krško gospodarstvo, temu sledi brežiško, medtem ko je sevniško gospodarstvo poslovalo brez izgub.
Po podatkih službe družbenega knjigovodstva Krško je v Posavju letos pos-
lovalo z izgubo 6 organizacij združene-
NAGRADE 159 JUBILANTOM LISCE
SEVNICA — V sevniški konfekciji Lisca so nagradili z. jubilejnimi nagradami 159 jubilantov. Trije so za 30-letno delo dobili ob pisnem priznanju še kristalno vazo, to so delavke Zofija Simončič, Matilda Žanič in Marija Žnidaršič. Dvainšetdeset delavk je za 20-letno delo dobilo zlati obesek, medtem ko je 94 delavk za 70-letno delo dobilo ob denarni nagradi še pisno priznanje. Delavkam je spregovoril glavni direktor Vili Glas, ki je poudaril pomen gospodarske reforme tudi za največji sevniški kolektiv.
ga dela, ki so skupaj imele za 5,3 milijarde dinarjev izgub, zaposlovale pa so 1.661 delavcev ali 8,7 odst. vseh zaposlenih v Posavju. Slej ko prej ostaja krška občina po izgubi še naprej vodilna v Posavju, saj je njeno gospodarstvo pridelalo 5,1 milijarde dinaijev izgub ali več kot 97 odst. celotne posavske izgube. V primerjavi s prvim polletjem je izguba ob tričctrtletju še enkrat večja, število izgubarjev pa seje povečalo od 4 na 5. Med krškimi izgubarji je vodilni krški M — Agrokombinat oziroma njegov tozd Poljedelstvo — meso, kije pridelal več kot tretjino vseh izgub v občini. Devetmesečna izguba v tem tozdu je znašala 1,7 milijarde in je za 160 odst. večja kot ob polletju, večina izgube pa gre na rovaš porabljenih sredstev, ki niso bila nadomeščena v skupnem prihodku, nekrite obveznosti
OSMI BISERČEK IZLETNIKOVE KRONE — V celjskem Izletniku so ponosni na to, da imajo v širši celjski regiji zgrajenih že 8 avtobusnih postaj, kmalu pa bodo zgradili še postajo v Rogaški Slatini in v Krškem, je poudarila direktorica Izletnika Ana Jovanovič (na sliki med govorom v petek ob otvoritvi sev-niške atobusne postaje). Čeprav take naložbe ne prinašajo dobička, gradi Izletnik postaje zato, ker skuša utrditi poslovne vezi in položaj v večjih krajih, dolgoročno pa bi sad ostal na tem območju glavni avtobusni prevoznik. Izletnikov vozni park premore 350 avtobusov. Sevniško postajo je simbolično odprl šofer Jože Ašič, ko je posadil lipo. (Foto: P. Perc)
Posavje po polževo v inovacije
Z okrogle mize
KRŠKO — Na pogovor za okroglo mizo, ki sta ga ob dnevu inovatorjev v torek sklicala medobčinska gospodarska zbornica in društvo ekonomistov Posavja, se je od 300 povabljenih odzvala komaj desetina. Pogrešali so predvsem poslovodne delavce, ki jih je avtor analize o stanju invencijsko-inova-cijske dejavnosti v regiji, dr. Dejan Avsec, želel izzvati, da bi povedali, zakaj se pri njih nič ne dogaja. Vprašalnike za analizo je poslal v 58 organizacij združenega dela, a so ajih na večkratno intervencijo vrnili samo 37. Od tega jih je 14 odgovorilo, da nimajo nobenih inovacij. Že samo to kliče po spremembah in po boljšem izkoriščanju ustvarjalnih moči v posavskih občinah. Prof. dr. Matjaž Mulej je v svojem prispevku ocenil možnosti za ustanovitev tehnološko inovacijskega centra v Posavju. Ta naj bi zbudil regijo iz zaspanosti,	J,	T.
li predvsem na povečevanje zveznega, na katerega nimajo nobenega vpliva. Bili so proti temu (vsaj v zboru združenega dela), da bi v upravi lovili osebne dohodke v krški občini, če je ta gospodarsko toliko močnejša. Izvršni svet po-
ziva k varčevanju vse uporabnike in predlaga, da bi reorganizacija strokovnih služb ter upravnih organov zaživela s 1. januarjem. Del izdatkov bodo poravnali verjetno šele s sredstvi proračuna za prihodnje leto. Kakorkoli že bo, delavcem v upravi naj bi vsekakor zagotovili socialno varnost do konca
decembra.
J. T.
V BREŽICAH ZA DR. RIBNIKARJA
BREŽICE — Na seji občinske skupščine so minuli teden delegati zborov občinske skupščine z večino glasov podprli kandidaturo dr. Ribnikarja za člana predsedstva SRS. Skupščina je dala tudi soglasje k predlogu amandmajev k zvezni ustavi. O poteku razprav in usklajevanja v Beogradu je poročal delegat zveznega zbora Stanko Cerjak.
PRIZNANJI TONETU AJSTRU IN OŠ DOBOVA
BREŽICE — Predsednik občinske skupščine Stane Zlobko je na zadnji seji zbora občinske skupščine izročil priz- I nanji sekretariata za ljudsko obrambo SRS Antonu Ajstru iz Krške vasi in osnovni šoli Dobova. Tone Ajster je pokazal izredno aktivnost pri ljudski obrambi in SLO, pri planincih, pohod- I nikih in drugih organizacijskih oblikah | tega področja, OS Dobova pa sije prislužila priznanje za krepitev SLO in ljudske samozaščite.
Vrtec bodo končno gradili
Koprivničani čakajo na gradnjo vrtca že 14 let
KOPRIVNICA — Celih štirinajst let že čakajo krajani Koprivnice na gradnjo otroškega vrtca in ves ta čas so bili tudi na prednostni listi za gradnjo, a denarja zanj ni bilo. Ker pa Koprivničani niso hoteli biti več edina krajevna skupnost v občini, ki nima otroškega vrtca, so se na zadnjem referendumu o uvedbi krajevnega samoprispevka odločili, da zanj prispevajo kar dve petini zbranega denarja.
To pa je bil očitno dovolj tehten razlog, da so željam Koprivničanov prisluhnili tudi v občinskem merilu in se bo gradnja vrtca pričela že prihodnjo pomlad, vrtec pa naj bi bil dograjen za prihodnje šolsko leto. Načrti bodo izdelani še ta mesec. Malo težje bo z denarjem,
iz dohodka in akontacije osebnih dohodkov. Med izgubarji se je letos ponovno pojavila tudi krška Kovinarska, kjer je vzrok v pomanjkanju dela in velikih obveznostih za kredite, prav tako pa je iz podobnih razlogov poslovala z izgubo Metalna s Senovega. Poleg teh so z izgubo poslovali še v Elektrodistri-buciji Krško in v tozdu Vinogradništvo krškega M — Agrokombinata.
V brežiški občini se izgube v tretjem trimesečju zmanjšujejo in znašajo le še petino polletne, a je izguba v primerjavi z lanskim letom večja za okoli 1000 odst. Z izgubo je poslovala le še Emona Posavje-tozd Trgovina na debelo, ki je pridelala okoli 150 milijonov dinarjev izgube,	J.	S.
GRB OBČINE — Direktor sev-niškega Betona Karel Makari prejema iz rok predsednice občine Brede Mijovič najvišje občinsko priznanje — grb občine Sevnica. (Foto: P. P.)
Priznanja občine
Grb si je prislužil SGD Beton, tozd Gradbeništvo Sevnica
SEVNICA — Ob letošnjem občinskem prazniku, ki se je z otvoritvijo avtobusne postaje v Sevnici prejšnji petek, prevesil v sklepni del, je predsednica občinske skupščine Breda Mijovič podelila občinska priznanja.
Najvišje priznanje občine je prejel SGD Beton-tozd Gradbeništvo Sevnica. Grb občine Sevnica si je Beton prislužil za sodelovanje in pomoč krajevnim skupnostim pri reševanju njihove gradbene problematike. Priznanja Dušana Kvedra-Tomaža je prejel direktor Jutranjke Drago Mili-novič, zlasti za uspešno sanacijo Stil-lesa; kmet Alojz tomažin z Dolnjih Orl za dosežke v kmetijstvu in dolgoletno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti Primož; ulični odbor SZDL Florjanska za dosežke na področju komunalne, športne in kulturne dejavnosti. Medaljo Dušana Kvcd-ra-Tomaža so dobili Janko Blas za požrtvovalno delo pri ohranjanju zdravega okolja, Društvo računovodskih in finančnih delavcev za dosežke pri usposabljanju članstva, Društvo za pomoč duševno prizadetim Sevnica za dosežene uspehe na socialnem področju, Vlado Mešiček za dolgoletno družbenopolitično aktivnost v krajevni skupnosti Blanca, v Kopitarni in občini, Ivan Peterlin z Bučke za dosežene uspehe v kmetijstvu, Ivan Razboršek za uspehe na likovnem področju in za tesno sodelovanje s sevniško občino ter Jože Teraž za uspehe pri razvoju turizma v občini.
saj bosta veljala dva prostora s skupno površino 40 kvadratnih metrov okoli 400 milijonov dinarjev, tega denarja pa seveda ne morejo zbrati krajani sami. »Predvsem računamo na pomoč delovnih organizacij iz krške občine pa tudi iz Šmarske, saj se mnogo delavcev iz teh krajev vozi na delo v eno ali drugo občino,« pravi Andrej Kolar, ravnatelj osnovne šole Koprivnica. »Pomoč so nam obljubili že v Lisci, Metalni in Rudniku Senovo, pričakujemo pa pomoč tudi ostalih delovnih organizacij, medtem ko računamo, da nam bodo v šmarski občini prispevali del republiških solidarnostnih sredstev. Le tako bomo rešili naš velik problem, ki je v tem, da se sedaj v enem razredu stiskata mala šola in prvi razred, na vstop v otroški vrtec pa čaka po zadnji anketi kar 25 malčkov. Vendar z gradnjo prizidka še ne bomo rešili vseh svojih problemov, saj se že leta in leta borimo tudi za telovadnico, ki pa jo bodo prej dobili v Brestanici. Krajani so kljub temu pripravljeni še pomagati in sedaj iščemo takega izvajalca, ki bo pripravljen upoštevati tudi naš prostovoljni prispevek v delu. Koprivničani so pripravljeni sami zavihati rokave in opraviti vse potrebne prevoze.« Da je res tako, so Koprivničani že dokazali, saj so delo svojih rok prispevali tudi pri posodabljanju in obnovi cest iz programa krajevnega samoprispevka.
J. S.
Podjetništvo
je lah odrešilno
V sevniškem drobnem gospodarstvu je še veliko možnosti
Novo v Brežicah
BREZPLAČEN UVOZ »OSREČUJE« DOBOVČANE — Sosedje z drugega brega Sotle so navdušeni nad priročno lokacijo divjega smetišča na slovenski strani mostu. Včasih že v zgodnjih jutran-| jih urah stresejo tam še neprebrane odpadke, drugič se spet oglasijo v večernem mraku ali sredi noči, zato doživlja to smetišče pravi razcvet. Slišati je, da bo krajevna skupnost, kije brez ficka, na mostu postavila mitnico in si s pobiranjem mitnine izboljšala svoj proračun. Eno smetišče več ali manj v kraju, kjer že tako ali tako odlagajo smeti iz vse občine, res ni vredno
razburjanja.
PEČ V IZLOZBI NI NAPRODAJ
Preurejena trgovina Živila 15 v središču mesta je tako zloščena, da strankam jemlje vid, le termoakumulacijska peč, s katero I ogrevajo lokal, nekako ne sodi tja. Težko bi kdo uganil, kakšne barve je bila nekoč, | tako je zguljena. Morda bi jo dali na kakšno manj vidno mesto, v skladišče ali pisarniški kot, kjer bi se skrila očem. Potem kupci ne bi vedeli, da jim je zmanjkalo denarja, pogled v izložbo pa bi bil vseeno vabljivejši.
V času od 12. do 17. novembra so v brežiški porodnišnici rodile: Andrejka Kos iz Brežine — Ano — Teo, Nevenka Jandrečič iz Samobora — Dominika, Nada Zavišck iz Dramlje — Sonjo, Sonja Črnoga iz Zdol — Tadeja, Mateja Urek iz Jereslavca — Leo, Sonja Staroveški iz j Hrastja — Tamaro, Antonija Petrič iz Grdanjcev — Marka, Mira Horžen iz Ce- , rkelj ob Krki — Luka, Štefica Bašič iz Be- ' dra — Nikola, Bernarda Pajk iz Gor. Le- t skovca — Matjaža, Zdenka Škaler iz | Brežic — Barbaro, Romana Zalar s Senovega — Nino, Rozalija Petan iz Gorice — Andrejo, Irena Dular iz Presladola — Ma- ! teja, Vanja Špan iz Čanja — Vesno, Lidija
Pek iz Pušče — Tihomitja in Ivanka Ulč-Tjašo. Čestitamo!
nik iz Hrastja
Krške novice
EKOLOŠKA MEGLA — Delegati vseh treh zborov krške občinske skupščine | so ta teden obravnavali med drugim tudi poročilo o ekološki ogroženosti, v katerem je veliko podatkov in poročil največ-I jih onesnaževalcev, kaj vse so že naredili za čistejše okolje. Vendar pa nikjer v poročilu prav nič ne piše o tem, daje Krško med najbolj onesnaženimi mesti v Sloveniji, saj se zgodi, da koncentracije žveplovega dioksida za trikrat presegajo dovol-I jeno mejo. Poleg tega v poročilu manjka še kakšen podatek o JE Krško, o kateri so delegati že razpravljali, a bi ne bilo nič napak, če bi kakšno zadevo še ponovili.
PREDNOVOLETNA ZMEDA — V večjih krajih po krški občini so že nekaj časa dogovorjeni, kako bodo pričakovali novo leto in kaj vse bodo ponudili malčkom. Nasprotno pa so v Krškem čakali tako rekoč do decembra, ko seje končno le sestal koordinacijski odbor za organiziranje pričakovanja novega leta in prireditev ob dedku Mrazu. Pa še ta seja ni pov-| sem uspela, saj je moral predsednik koordinacijskega odbora takoj po svojem uvodnem nastopu na nov sestanek, kjer so I obravnavali ustavne spremembe. Nasploh se tudi tu kaže, da le s težavo pripuščajo k temu delu mlade, ki imajo veliko volje do dela, več novih zamisli, a po mnenju starc-I jših in utrujenih aktivistov preveč hitijo.
ZLATNIKI ZA PROSVETARJE -Ob dnevu prosvetnih delavcev v Krškem I so dobili delavci, ki že 20 ali 30 let delajo v prosveti, srebrnike in zlatnike s Titovo podobo. Nagradi za mukotrpno prosve-| tarsko delo seveda ni kaj očitati, čeprav učitelji ne bi imeli nič proti, ko bi dobili še kakšen povsem navaden dinar več. A prosvetarji so skromni ljudje, pa se zaradi tega niso prav nič razburjali, saj je bila zabava v krškem hotelu vseeno na ravni.
SEVNICA — Drobno gospodarstvo oziroma obrt v sevniški občini zagotavlja 450 delovnih mest, to je le 6 odstotkov vseh zaposlenih delavcev v občini Ob dejstvu, da je v Sloveniji že več kot desetina vseh delavcev našla kruh v drobnem gospodarstvu, se tudi Sevničani zavedajo, da še niso izkoristili veliko možnosti in priložnosti
Drži kot pribito, da še v marsikateri veliki delovni organizaciji niso spoznali ali pač nočejo priznati prednosti kooperacije in drugih obiikposlovno-tehnične-ga sodelovanja z drobnim gospodarstvom. Kaj šele, da bi »veliko« gospodarstvo spodbujalo nastajanje novih manjših enot drobnega gospodarstva!
V Sevnici v ta koš sicer 'radi tlačijo Ines pod streho Konfekcije Lisca, kije gotovo spodbuden primer L i. prestrukturiranja gospodarstva; vse pa zaradi premočne popkovine med ustanoviteljem in Industrijo elektronike Sevnica daje konfekcionarkam nelagoden občutek, da se je rodilo kilavo dete, ki še dolgo ne bo samo shodilo. V teh kriznih časih mora, žal, vse več ljudi presneto razmišljati o svojem preživetju, zato je še več bojazni, da bo, dokler ne bo zanesljivih znakov o izboljšanju življenjskega standarda, nerazumevanje za nove programe in načrte vse večje.
Pra v v takih razmerah pa lahko uspejo ljudje, ki so pripravljeni za svoje (tvegane) projekte primakniti ne le vso svojo energijo in voljo, ampak tudi svoj denar. To pa so že zametki podjetništva, ki je lahko ena naših odrešilnih bilk.
P. PERC
Sevniški paberki 1
J
POSTAJA ALI POSTAJALIŠČE — Sevničani so ob letošnjem občinskem prazniku odprli tudi dolgo pričakovano novo avtobusno postajo. No, naj nikogar ne moti, če se na stavbi ob postaji milice blešči napis Avtobusno postajališče. Izletnik se ne gre besedne igre, ampak seje na ta način zavaroval pred inšpektorji, ki za avtobusno postajo terjajo še garderobe, prostor za najdene predmete, teleprinter in kdo bi naštel vse pritikline oz. opremo, s katero se diči postaja, medtem ko postajališče vse to lahko mirne duše prezre. Bolj pomembno kot vse to bi bilo, če bi na občini pohiteli še z ureditvijo peronov, Izletnik pa z nadstreškom. Dokler tega ne bo, bodo avtobusi vozili še s starega postajališča pri šoli.
VRTNARSTVO — Ako bosta predsednica sevniškega izvršnega sveta Marija Jazbec in direktorica celjskega Izletnika Ana Jovanovič tako zavzeti, kakor sta bili ob sajenju lipe pri avtobusni postaji ob otvoritvi prejšnji petek, bo postaja kmalu zaživela, se pravi, dobila tudi 9 peronov z nadstreškom, so komentirali opazovalci. VSAKO ZLO ZA NEKAJ DOBRO Če se že številni domačini niso sprijaznili z novo prometiTo ureditvijo pri železniški in avtobusni postaji, hvalijo vsaj velemestno razkošno razsvetljavo. Seveda spet to počno z drobno pripombo, daje še, nekaj mestnih ulic, ki se še kar naprej kopljejo v — temi.
DOBRE HRENOVKE — Predelava mesa sevniške klavnice zna narediti okusne izdelke. Ljudje zadnje čase hvalijo zlasti sevniške hrenovke, ki jim podobni izdelki drugih proizvajalcev ostajajo podobni le po imenu in obliki.
D0LENISKI LIST
kultura
in
izobra-
ževanje
Novomeško založništvo pod novim okriljem
Prevzela naj bi ga Tiskarna Novo mesto, pri izvajanju pa pomagala tudi Cankarjeva založba
NOVO MESTO Ko so v Novem mestu pred teti, potem ko je Dolenjski list (iz objektivnih razlogov) odložil skrb za nadaljevanje oživljene založniške dejavnosti, oblikovali neformalno založbo pri Dolenjskem muzeju, so hkrati pojasnili, da je to lahko le začasna oziroma prehodna rešitev, nikakor pa ne trajna. Kasneje, predvsem med izvajanjem založniškega programa, se je pokazalo, da Dolenjski muzej, čeprav tudi sam izdaja najrazličnejše publikacije, res nipra va ustanova za izdajanje knjig, ki nimajo nič skupnega z muzejstvom. Poleg tega je bilo večkrat slišati pripombe iz muzeja, da ukvarjanje z založništvom preveč obremenjuje 'njegove delavce, da prihaja do nejasnosti v finančnem poslovanju te ustanove, pa tudi druge, zato včasih tudi ni šlo brez bolj ali manj izraženih napetosti med pristaši založništva in zagovorniki čistega muzejskega dela. Ne gre namreč prezreti dejstva, da je bil z založniškim delom razmeroma najbolj »obtežen« Dolenjski muzej, se pravi bolj kot drugi podpisniki dogovora o osnovanju in razvijanju založništva kot skupne dejavnosti. Zato je bilo pričakovati, da se bo prej ko slej poskušal znebiti vseh teh skrbi in se odločil imeti pod svojo streho samo to, za kar je bil ustanovljen. Pričakovano seje te dni tudi uresničilo, kar pomeni, da je dolenjski muzej prek svojih predstavnikov odgovorne pri založništvu obvestil, da si morajo poslej iskati zavetja pri kom drugem, primernejšem za opravljanje založniške dejavnosti.
Seveda so zainteresirani za ohranitev in nadaljnji razvoj novomeškega in s tem dolenjskega založništva že precej časa pred tem obvestilom iskali v Novem mestu delovno organizacijo, ki bi bila pripravljena, predvsem pa sposobna prevzeti to dejavnost. Ker takšnih
organizacij, ki bi z vgraditvijo založništva v bistvu le zaokrožile in popestrile svoj siceršnji delovni program, tu ni veliko, se je »prst« kaj hitro ustavil pri Tiskarni Novo mesto. Da bi ta lahko bila nadaljevalka založništva, ni sporno, če vemo, da zdajšnje novomeško tiskarstvo v določenem smislu temelji na predvojnih in še starejši tradicijah v tej dejavnosti v Novem mestu, se pravi, da nadaljuje tudi delo, ki ga je pred desetletji opravljal znani novomeški tiskar in založnik J. Krajec. Če bo šlo torej po predvidevanjih, potem naj bi založniško dejavnost prevzela od Dolenjskega muzeja in jo razvijala Tiskarna Novo mesto, ta pa bo založniško usodo takoj povezala s Cankarjevo založbo v Ljubljani, še posebej, kar zadeva uresničevanje že sprejetega založniškega programa. Beseda o tem je tekla prejšnji teden v Novem mestu na pogovoru predstavnikov novomeškega založništva in Cankarjeve založbe, direktorja dr. Martina Žnidaršiča in urednika Toneta Pavčka. Med drugim sta predstavnika Cankarjeve založbe pokazala veliko zanimanje za novomeški založniški program, še posebej za nekatere knjige, ki bi lahko izšle kot skupni projekt, za zmožnosti novomeške tiskarne, kakor tudi za pobudo, da bi se vsaj knjige nekaterih zbirk novomeškega programa prodajale v redni prodajni mreži Cankarjeve založbe, to je po vsej Sloveniji
Dokončne rešitve za novomeško založništvo ta čas resda še ni, vendar pa do nje ni več daleč. Najpomembnejše pa je vsekakor to, da je zadeva z založništvom nekako hrenih z mrtve točke in v smeri, ki nakazuje tudi pravno razrešitev tega vprašanja. S pravnega vidika založništvo do zdaj ni bilo ne tič in miš.
I. ZORAN
TAKO SE SLIKA V PASTELU — Na mizo položiš hrapav papir, pripraviš komplet (ali več kompletov) pastelnih barv in če dobiš še navdih, lahko začneš slikati .Na posnetku: takole je slikar Marin Berovič minulo nedeljo v Dolenjski galeriji obiskovalcem pokazal, kako sam ustvari sliko v pastelni tehniki. (Foto: L Zoran)
Kako nastane pastel
Slikar Marin Berovič demonstriral to tehniko minulo nedeljo v Dolenjski galeriji — Zanimanje obiskovalcev
NOVO MESTO — Slikar Marin Berovič, v Ljubljani udomljeni novomeški rojak, sicer pa doktor kemijske tehnologije, je v nedeljo, 20. novembra, dopoldne v Dolenjski galeriji, kjer je še na ogled razstava njegovih pretežno v
V METLIKI SPOMINSKA RAZSTAVA E. SAJOVICA
METLIKA — V Ganglovem razstavišču v metliškem gradu bodo jutri, v petek, 25. novembra, ob 18. uri odprli pregledno spominsko razstavo del akademskega slikarja Evgena Sajovica, umetnika, ki se mu je življenjska prot začela 1913 in končala 1986 v Ljubljani. Sajovic je ustvaril obsežen opus slik, knjižnih ilustracij in oprem za knjižne izdaje, časopise in revije. Veliko njegovih slik je nastalo tudi na Dolenjskem in v Beli krajini, kjer je Evgen Sajovic ustvarjal kot udeleženec slikarskih kolonij. Na otvoritvi razstave, ki bo na ogled do 31. decembra, vsak dan od 8. do 13. ure, bo nastopil mladinski pevski zbor Glasbene šole Trebnje pod vodstvom Tatjane Mihelčič, belokranjske rojakinje.
pastelu ustvarjenih slik, za novomeške šolarje in druge ljubitelje likovne umetnosti pripravil prikaz slikanja s pastelnimi barvami. Vedoželjnim obiskovalcem je najprej podrobno obrazložil samo slikarsko tehniko, materiale zanjo in način slikanja, nato pa naslikal podobno sliko, kakršne so na razstavi. Med delom je opazovalce opozoril, da se njegov način dela s pastelinimi barvami razlikuje od dela drugih slikarjev v tej tehniki, sicer pa, je dodal, vsak slikar ustvarja tako, kot mu je najlaže. Medtem ko je končeval svojo sliko, pa so tudi učenci novomeških šol začeli vleči po papirju črte s pastelnimi barvami in tako začeli sami spoznavati tehniko, ki seje uče tudi pri likovnem pouku v šoli.
Potreben bo nov poskus oživitve
Kako prebuditi literarni klub »Dragotin Kette«?
NOVO MESTO — Prvi poskus oživitve novomeškega literarnega kluba »Dragotin Kette« se ni posrečil, saj je prišlo minuli četrtek popoldne na sestanek v Študijski knjižnici Mirana Jarca premalo ustvarjalcev (vsega trije!), da bi lahko karkoli sklenili v zvezi s tem klubom. Interes, da klub po dveletnem mrtvilu spet začne delovati, v novomeških kulturnih krogih ni majhen, kar ne nazadnje potrjuje dejstvo, da so se omenjenega sestanka udeležile tudi predsednica skupščine občinske kulturne skupnosti, tajnica ZKO in upravnica Študijske knjižnice. Navzoči so menili, da se odsotnost dela literarnega kluba precej pozna v kulturnem življenju Novomeščanov, saj zdaj ni niti literarnih večerov niti kakšnih drugih oblik, kjer bi se besedni ustvarjalci lahko predstavili in uveljavili. Bržčas bodo poskušali klub oživiti z novim sklicem ustvarjalcev, morebiti bodo pripravili kar občni zbor kluba, na katerem bi ponudili v razpravo in sprejem program, sprejemljiv in zanimiv za literate vseh starosti in izkušenj.
SKUPEN KONCERT
NOVO MESTO — V soboto, 19. novembra, sta v tukajšnjem Domu kulture nastopila na skupnem večernem koncertu mešani zbor Društva mladih glasbenikov iz Logatca pod vodstvom Zdravka Novaka in mešani zbor IMV iz Novega mesta z zborovodjem Slavkom Rauchom.
NOVA RAZSTAVA V NOVOMEŠKI KRKI
NOVO MESTO — V razstavišču v poslovni stavbi Krke v Ločni bodo danes, v četrtek, 24. novembra, ob 13. uri odprli razstavo del akademske kiparke Alenke Viceljo iz Ljubljane. Mlada umetnica ustvarja plastike in reliefe iz porcelana, stekla in emajla. Na otvoritvi bo Jure Maretič igral na citre.
Pesem ji je zvesta družabnica v samoti
Večer s pesnico in igralko Milo Kačič v Brežicah
BREŽICE — Obiskovalci, ki so 15. novembra napolnili tukajšnjo občinsko matično knjižnico, so preživeli prijeten večer s slovensko pesnico in igralko Milo Kačičevo. Ob branju svgjih pesmi je
Zanimiv prerez likovnih dogajanj
V galeriji Posavskega muzeja v Brežicah na ogled skupinska razstava likovnikov iz vseh treh posavskih občin — 58 del 20 avtorjev — Poslej bolj povezani
BREŽICE — V Posavju deluje več deset likovnih ustvarjalcev, poleg večine takih, kijih povezuje ljubiteljstvo, tudi nekaj na akademijah izšolanih slikarjev. Ljubiteljski ustvarjalci se s svojimi deli predstavljajo največ v okolju, kjer živijo, redkeje pa na ravni regije in to velja tako za posmeznike kot tudi za skupine. Seveda so tudi pri tem izjeme, kar pomeni, da seje nekaterim posrečil preboj do razstavišč v likovno razvitejših mestih naše ožje in širše domovine. Le dvakrat ali trikrat do zdaj pa so se likovniki iz vseh treh posavskih občin predstavili javnosti na skupinski razstavi. Tako je bilo tudi malo možnosti, da bi videli in ocenili njihov delež v celotnem likovnem utripu Posavja.
Za tretjo skupinsko razstavo del likovnikov iz vseh posavskih občin šteje zdajšnja. ki so jo odprli minuli četrtek v galeriji Posavskega muzeja, pripravili pa Društvo likovnikov Brežice in Zveze kulturnih organizacij v Brežicah, Krškem in Sevnici. Na razstavi sodeluje dvajset avtorjev z 58 slikarskimi in kiparskimi deli. Vsa delaje za razstavo izbrala strokovna žirija, to pa sta sev lavljala umetnostna zgodovinarja dr. Cene Avguštin in Andreja Koblar. Kako strogo sta ta dva umetnostna zgodovinarja, sicer dobra poznavalca ljubiteljske likovne tvornosti na Slovenskem, ocenila posavske likovnike, pove podatek, da sta od okoli 90 predloženih del /a razstavo odbrala le dve tretjini. Dela nekaterih avtorjev sta v celoti izločila.
Po otvoritveni slovesnosti, na kateri je nekaj pesmi zapel Leskovški oktet, je razstavo in razstavljalce predstavila obiskovalcem umetnostna zgodovinarka Jožica Vrtačnik iz Posavskega muzeja. Menila je, da je glavna značilnost razstave v tem, da so skoraj vsa dela sad samorastniškega obravnavanja likovne izraznosti. Tako sama dela kažejo, da Mirko Bogovič, Stane Fabjančič, Mitja De Gleria. Bojan Horvatič. Berto
Konec. Alojz Pirc, Pavle Predanič, Krešo Tomin in Viktor Zcmljak iščejo motiviko vsak v svojem okolju, zato so v njihovi likovni tvornosti najpogosteje zastopane krajine, vedute, portreti in tihožitja. Kot kiparja sta zastopana Rudi
• Ta skupinska razstava, ki bo na ogled vse do 31. decembra, naj bi bila po mnenju organizatorjev in samih likovnikov ne le dejanje, ki naj prikaže množičnost in kvaliteto na področju likovne ustvarjalnosti v posavskih občinah, ampak tudi začetek novega obdobja, prelomnica v delovanju likovnikov in razstavne dejavnosti. Slikarji in kiparji naj bi poslej ne delovali tako osamljeno, ampak naj bi se odprli eden drugemu, se dobivali na srečanjih, izmenjavali izkušnje in si tako pomagali, skupinske razstave pa naj bi se pogosto vrstile — vsakokrat v drugi občini.
Stopar in Peter Vene, prvi ustvarjalec v kovini, drugi v lesu. Vlado Cedilnik je avtor grafik, ki pomenita tudi dokumentarni zapis o nekem propadajočem svetu. Med mlajše avtorje sodijo Sonja Flisek. Davor Grgičevič. Janez Kebe.
Nikola Miljanovič. Igor Mitrovič, Apolonija Simon in Roman Stopar, katerih dela že kažejo bolj modernistične zasnove. Apolonija Simon, študentka akademije za likovno umetnost, razstavlja grafike in poslikano keramiko. V tej pisani druščini likovnikov izstopa s svojimi deli akademski slikar Alojz Konec, discipliniran raziskovalec slikarske tvarine, barv in prostora.
Razstava je zanimiv prerez zdajšnjih dogajanj na likovnem področju v Posavju. Kvaliteto tega na moč pisanega mozaika likovne ustvarjalnosti pa bi prav gotovo moglo precej povečati sodelovanje akademskih slikarjev in kiparjev. ki domujejo v lej regiji, saj bi šele ob njihovi navzočnosti lahko govorili o lem. kaj pravzaprav ustvarja posavski likovni utrip, kaj mu daje barvo, moč in izraz.
I. ZORAN
Bodo likovniki dočakali boljše čase?
Razmišljanja Janeza Rajmerja ob njegovi samostojni razstavi
ČRNOMELJ — V razstavnem prostoru črnomaljskega kulturnega doma je na ogled samostojna likovna razstava Janeza Rajmerja, kovinostrugarja iz Črnomlja. Prav v tem prostoru je imel Rajmer pred osmimi leti prvo samostojno razstavo, ki ji je sledilo še več samostojnih in skupinskih predstavitev.
Janez je bil še do nedavnega tipičen realist. Odločal sc je predvsem za motive iz narave, iz domačega okolja. »Vendar pa sem poskušal vedno iskati nekaj novega in mislim, da sem tokrat tudi našel. Že od nekdaj meje namreč zanimalo vesolje, zato nd tej razstavi prvič predstavjam širšemu krogu ljudi svoje videnje silnic vesolja. Tu gre povsem za abstraktno slikarstvo, kako pa ga bodo sprejeli ljudje, bo pokazala razstava,« pove Rajmer.
Rajmer, ki je samouk, je dvakrat sodeloval tudi na izobraževalnih slikarskih kolonijah v Novem mestu. »Ti koloniji sta mi dali veliko izkušenj, zlasti pa spoznanje, da bi
Janez Rajmer
se morali tudi v Črnomlju amaterski likovni umetniki bolj povezati med seboj. S pomočjo ZKO smo to že poskušali, a brezuspešno. Morda so se likovniki že toliko navadili na samotarstvo, da jim je to prešlo v kri in dušo. Žal mi je namreč, da ljudje, ki so nadarjeni za slikarstvo in kijih v črnomaljski občini ni malo, ostajajo anonimni in zanje ve le ozek krog ljudi. Toda jaz sem še vedno optimist. Mislim, da jih ne bi bilo tako težko prepričati, da bi se odprli, da bi zlezli iz svojih lupin, toda kaj, ko se tako in tako ne bi imeli kje sestati, kajti v Črnomlju ni primernega prostora niti za atelje niti za razstave. To pa likovniki—amaterji dobro vedo, zato ustvarjajo v svoje lastno zadovoljstvo in čakajo na boljše čase,« potarna Rajmer. Jih bodo dočakali?
M. B.-J.
gostja odkrivala svojo življenjsko pot, vztrajnost za uveljavitev lastnega igralskega izraza, uspehe in razočaranja v poklicnem in zasebnem življenju.
V pesmih je lahko izpovedala tisto, česar na odru ni mogla, kajti večina njenih vlog je bila take narave, da je občinstvo morala spraviti v smeh. Pesmi ji v njeni osamljenosti na jesen življenja tudi danes delajo družbo. Občinstvo jo pozna z odra, iz filmov iz televizijskih večerov, zato vprašanj ni zmanjkalo in večerje minil v prijetnem kramljanju, v katerem so obiskovalci spoznavali celovito podobo igralkine osebnosti in jim jo je človeško približalo.
Igranje je bilo za Milo Kovačičevo potreba in ne služba. Žal ji je, da ni mogla sama izbirati svojih vlog in da se ji je ta priložnost ponudila samo dvakrat ob režiserju Branku Gavelli, ki ga izredno ceni in ki je cenil tudi njen talent.
J.T.
Z elektronsko harmoniko po SZ
ČRNOMELJ — Znani belokranjski glasbenik, solist na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič iz Črnomlja seje prejšnji teden vrnil s 17-dnevne koncertne turneje po Sovjetski zvezi. Nastopil je v Leningradu, Kijevu in Gomelu, kjer je imel štiri celovečerne koncerte in tri koncerte posebej za mladino. Izvajal je svoje priredbe belokranjskih in prekmurskih ljudskih pesmi za elektronsko harmoniko ter svoje skladbe za ta instrument. Povsod so ga sprejeli z velikim zanimanjem. Mihelčič je v Sovjetski zvezi gostoval v organizaciji Festivala Ljubljana in Goskoncerta iz Moskve, in sicer na podlagi jugoslo-vansko-sovjetskega sporazuma o medsebojni kulturni izmenjavi.
r?
»•
SLIKE, KIPI, KERAMIKA — Vse te stvaritve so na ogled v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah, kjer razstavlja 20 likovnikov iz vseh treh posavskih občin 58 svojih del. Razstava kaže prerez likovnih dogajanj v Posavju, žal brez prispevkov akademskih slikarjev in kiparjev v tej regiji. (Foto: I. Zoran)
Uskoška princesa dobi nadaljevanje
Slavko Dokl ima v svoji pisateljski delavnici še več literarnih in publicističnih del — »Pišem počasi, premišljeno, ne pod pritiskom,« pravi
NOVO MESTO — Bralci so lahko že prebrali v Dolenjskem listu nekaj o knjigi novomeškega dopisnika Dela in publicista Slavka Dokla Uskoška princesa, kije izšla nedavno v jesenskem knjižnem paketu pri Kmečkem glasu v Ljubljani. Ta romantična zgodovinska povest, kakor so označili Uskoško princeso, je Doklov literarni prvenec in hkrati najdaljši tekst, kar jih je izšlo izpod njegovega peresa. Kar zadeva slednje, imamo v mislih predvsem zgodovinskopu-blicistična spisa Zastave nad reko Krko in Javorovica, ki sta plod Doklovega zanimanja za dogajanje med NOB in njegove raziskovalne vneme. Sar pravi, da mu publicistično in zlasti še literarno pisanje pomeni pobeg od utrujajočega nenehnega novi-n^r^Kega dela, sprostitev za misel in duha, pa tudi razvedrilo.
In kako je nastala Uskoška princesa? Ob tem vprašanju Dokl najprej zavrne namig, da bi imel pri pisanju tega dela kakršnekoli literarne ambicije, saj mu je šlo v prvi vrsti za to, da oblikuje zgodbo, ki bo zanimiva za ljudi in jo bodo tudi radi brali. Povsem drugotnega pomena in celo postransko se mu je zdelo, ali bo to, kar piše, povest, roman ali kaj drugega.
»Ves čas sem imel v mislih samo zgodbo, ki se mi je izrisovala iz ozadja resničnih dogodkov na gorjansko-žumberškem območju pred tremi, štirimi stoletji in se v moji domišljiji zapletala in dramatizirala. Torej samo to in nič drugega,« pravi Dokl. Zgodba, kot jo lahko beremo v knjigi, pa se mu je oblikovala kar nekaj časa, potem, ko je že imel popisanega kup papirja.
Pobudo in precej snovi za pisanje je Dokl dobil ob prebiranju starih župnijskih knjig v Šentjerneju, Škocjanu in deloma v Šmarjeti. V teh knjigah je našel veliko zanimivih opisov dogodkov in usod ljudi v prejšnjih stoletjih, ti zapisi pa nemalokrat omenjajo tudi Uskoke, ki so prihajali s planote v dolino in prepletali svoje življenje z življenjem dolincev. Dokl pravi, da se nekateri opisi berejo tako zanimivo, da je že med branjem pomislil, kako bi jih bilo moč obdelati in objaviti kot nekakšne pripovedke. Od takrat, ko jih je bral, je minilo nekaj več kot dve leti, in ker gaje snov osvojila, je vzel v roke še druge knjige, da bi se kar najbolje poučil o nekdanjih časih in nekdanjem življenju. Ko je bilo gradivo zbrano, je nekega
večera sedel za pisalno mizo in začel pisati.
»Sprva sem pisal nekakšne črtice, in ko se jih je že nekaj nabralo, sem ugotovil, da bi lahko vse skupaj teklo povezano v eni zgodbi in pod enim naslovom. To sem tudi storil. Domišljija pa je tipala naprej, širila in zapletala zgodbo vse dotlej, dokler se mi ni logično zaključila in sem naredil še zadnjo piko. Tako je nastala Uskoška princesa.«
»Moj cilj je bil obuditi s to knjigo spomin na uskoške čase,« nadaljuje Dokl. »Ta cilj pa bo v celoti dosežen, ko bo knjiga prebrana, se pravi, ko jo bodo prebrali ljudje, ki sem jim jo namenil. In to so preprosti, tukajšnji ljudje, med katerimi živim in delam tudi sam. Uskoška snov me ima še kar naprej v pesteh in tudi Uskoška princesa se konča tako, da zgodba kar sama sili v nadaljevanje. Če me vprašate, ali se morda iz tega že kaj rojeva, lahko odgovorim pritrdilno, saj že nekaj časa pišem drugi del.«
To pa ni vse, kar nastaja v Doklovi pisateljski delavnici, kadar počiva njegovo novinarsko pero. »V menije še toliko energije, da hkrati pišem več del. To sta, denimo, publicistično delo Novo mesto na pragu stoletja, ki
Slavko Dokl: Kmalu drugi del Uskoške princese
•
nastaja v spomin na prijateja Eda Zorka, starega Novomeščana, pa ljubezenska zgodba. S slikarjem Bogdanom Breznikom, ki mi je obljubil, da bo ilustriral vse moje knjige, pripravljava skupno delo o gradovih v dolini Krke njegove bodo risbe gradov, kakor so ohranjeni, moje pa besedilo. Dva moja rokopisa pa že čakata na natis. To sta Suha krajina v ognju 1941 — 1945 in Beceletova jama v spomin na Vinka Paderšiča-Batrejo in tovariše.«
Nazadnje pa Dokl še pristavi: »To, da delam hkrati več stvari trenutno jih je menda šest nisem pa seveda vseh omenil obenem tudi pomeni, da delam počasi in brez kakih pritiskov.«
1. ZORAN
ra.1988
DOLENJSKI LIST
m
Milan Markelj Tone Jakše
Z avtodomom IMV na jug Evrope
NA HRBTU PANONSKEGA KITA
Na neskončnih ravninah Vojvodine, Srema in Bačke se oko skoraj nima kje odpočiti od enoličnosti; ni prijaznih gričev in hribov, tako značilnih za dolenjsko pokrajino. Ravnina, sama ravnina in širno nebo nad njo. Zares se ne gre čuditi, če se popotnik razveseli tudi bolj skromnega gričevja, daje le nekaj spremembe. In prav tako se ne gre čuditi, če ljudje gričevju, ki se razprostira južno od Novega Sada in loči Vojvodino od Srema, pravijo kar gora. To je seveda znana Fruška gora, ki kot velikanski kit leži na jugu plodne panonske kotline. S svojim najvišjim vrhom Crveni Čof doseže le 539 metrov nadmorske višine, a tudi to je za panonsko goro, nekdanji otok Panonskega morja, kar lepa višina.
Preko Fruške gore sva potovala dvakrat: ko sva stopala v Vojvodino in ko sva jo zapuščala. In obakrat nama je ponudila mir, senco listnatnih gozdov, svežino zraka, hlad voda in bogastvo zgodovinskega izročila. Nekako nisva mogla peljati naprej. Zaustavljala sva se, se razgledala naokoli in se pogovorila z ljudmi, da bi zvedela kaj zanimivega o tem panonskem osamelcu, ki naju je na nek način spominjal na domače kraje.
DOMOVINA FRUŠKOGORSKEGA BISERA
Fruška gora je, podobno kot naši Gorjanci, polna vode. Na njenih pobočjih je na stotine izvirov, studencev, potokov in rečic, ki teko proti Donavi in Savi, mnogi manjši izviri pa se izgubljajo in usihajo kar sredi poti. Voda je čista in odlične kakovosti. Zaradi svojega položaja in voda ima Fruška gora bolj blago in bolj vlažno klimo kot njeno okolje, kar godi gozdovom, sadnemu drevju in trtam (Rimljani so jo imenovali Mons almus, kar pomeni Blagodejna gora). Bujno je poraščena z listnatimi gozdovi. V zadnjem času še posebej lepo uspeva in se razširja lipa, tako da se govori že kar o največjih sestojih lipe v tem delu Evrope.
A pravega Dolenjca najbrž ne zanimajo studenčki in potoki niti senčnati gozdovi. Na prisojnih pobočjih Fruške gore lepo uspeva Dolenjcem najmilejša rastlina — vinska trta. S teh pobočij so doma f ruškogorski biser ter druga bolj ali manj znana vina. Koga bo potem še začudilo, če na Fruški gori stoji veliko počitniških domov, vil in pa ogromno vikendov. V sedemdesetih letih jih je zraslo na tisoče, velikih in majhnih, skromnih in razkošnih. Nekaj tisoč prebivalcev vojvodinskih in sremskih mest ter seveda Beograjčanov si je tu našlo svoje malo zatočišče miru in oddiha. Nasploh se je truškogorsko gričevje iz nekdanjega sadjarsko-vmogradmškega območja razvilo v rekreativno, turistično in lovsko območje. Že blizu 30 let pa je velik del Fruške gore, več kot 22 tisoč hektarjev, proglašeno za narodni park.
MANJ SKRIVEN SESTANEK
Oktobra meseca so vikendi ali, če že hočete, vile na Fruški gori, postali zelo vroče politično blago. Na velikem zborovanju v Sremski Mitroviči, ko so ljudje na ulicah kuhali kadrovski golaž, od katerega so se poparili mnogi in imajo še danes opečena usta številni tako imenovani foteljaši, birokrati, razdruževal-ci Jugoslavije in podobne pošasti današnjika, je Dragan Džolič javno izjavljal, da se je pokrajinsko vodstvo Vojvodine skrivoma sestajalo z republiškim vodstvom Slovenije in Hrvaške. Sestanki naj bi potekali v počitniških hišicah in vilah na Fruški gori, na njih pa se je po spoznanjih govornika kovala zarota zoper milo domovino. Podobne izjave je hrabri možakar dal tudi novinarjem beograjske Politike, ki so zadevo seveda obesili na veliki zvon in se razpisali o skrivnih sestankih, pokrajinsko-republiških zarotah in'podobnem, kar je ta čas sploh njihova priljubljena snov.
Nazadnje pa se je izkazalo, da skrivnih zarotniških sestankov ni bilo. Proti iznajditelju vroče teme se je zganilo kolesje pravice in ga pričelo mleti, kot to pač zna in kot si takšen izumitelj govoric tudi zasluži.
Toda sestanek na Fruški gori je bil. V prijetnem vikendu so se sestali štirje: dva Slovenca in dva vojvodinska Madžara. Pomenkovali pa so se o vsem mogočem: beseda je tekla tako o sedanjih razmerah v domovini kot o starih časih razcveta samostanov na Fruški gori. Le zarotniškega ni bilo nič, pač pa veliko prijaznosti, razumevanja in prisrčnosti. Ta pomenkovalna četverica smo bili midva kot »predstavnika« Slovenije in Margitater Laszlo Katona kot »predstavnika« Vojvodine.
Naneslo je namreč, da naju je Margita Katona povabila v vikend, ki sta ga z možem postavila pred 15 leti v bližini slovitega samostana Hopovo. Srečali smo se na samostanskem dvorišču, ko sva se midva zaman mučila, da bi iz neprijazne igumanke izvlekla kakšen podatek o obnavljanju samostanske cerkve. Margita je povedala, da bo o samostanu in njegovi zgodovini vedel največ povedati njen mož, ki se ljubiteljsko ukvarja s proučevanjem zgodovine fruškogorskih samostanov. In tako smo se znašli skupaj.
Laszlo Katona je upokojeni profesor ekonomske fakultete v Novem Sadu. Z ženo sta po rodu vojvodinska Madžara, torej pripadnika največje narodnostne skupine v vojvodinski tako pestro pomešani skupnosti. Njuni potomci so že izgubili madžarske korenine. Kot sta povedala, so njuni vnuki Slovenci (hči je poročena z Mariborčanom in živi v Sloveniji) in Srbi, žal pa po madžarsko ne znajo več govoriti.
Odkar sta si postavila vikend na Fruški gori in se upokojila, preživljata večino časa kar tu. Obdelujeta nekaj malega vinograda in sadno drevje. Vsako leto pridelata nekaj sadja, Margita iz njega pripravlja sadne sokove, marmelade in kompote, Laszlo pa se posveti kuhanju žganja, odlične slivovke in hruškovca, ter kletarjenju. Gostom imata tako za ponuditi kar lepo izbiro domačih dobrot, sama pa se alkoholnih pijač ne pritakneta, čeprav je Laszlo še posebej ponosen na svoje hruškovo žganje in slivovko.
Ko se človek upokoji, ima naenkrat veliko časa na voljo, sta povedala. Potem se lahko posveti najrazličnejšim konjičkom. Margita slika, veze gobeline, riše vzorce zanje in je med drugim tudi vneta gobarka, medtem ko Laszlo poleg skrivnosti žganjekuhe in priprave vina spoznava lokalno zgodovino. Pripravlja monografijo o samostanu Hopovu, ki stoji v neposredni bližini njunega vikenda. Pravzaprav vikend stoji na nekdanji samostanski zemlji. Boljšega sogovornika si torej ne bi mogla zaželeti za spoznavanje ene od največjih znamenitosti Fruške gore — njenih samostanov.
DRUGA SVETA GORA
Fruško goro primerjajo zaradi množine in značaja meniških naselbin s slovito Sveto goro, Atos v Grčiji. Pred vojno je tu stalo 17 pravoslavnih samostanov, zdaj jih bolj ali manj ohranjenih stoji še 16. Po vojni so nekatere začasno spremenili v otroške domove in letovišča, zdaj pa se trudijo, da bi jih obnovili in jim vrnili nekdanji sijaj. Obnova poteka v znamenju siceršnje obnove srbske kulturne dediščine, v kar so se Srbi vroče zagrizli. Čas je tak, da tudi na ta način utrjujejo svojo identiteto in ozemeljsko povezanost celotne Srbije. Seveda gre za drage obnove, saj so nekateri samostani v izredno slabem stanju, nekatere pa dvigujejo v nekdanjo slavo skoraj iz nič.
Večina fruškogorskih samostanov ima svojo ustanovitev povezano z imeni srbskih despotov Brankovičev. Po propadu srbske srednjeveške države in selitvenih valovih Srbov izpod turškega jarma in nasilja na sever so menihi na novem ozemlju v Slavoniji, Sremu in Vojvodini ustanavljali nove samostane in cerkve. Gradili so jih v skladu z izročili raške in moravske graditeljske šole, pogosto so samostani zrasli na temeljih nekdanjih katoliških cerkva. V 18. stoletju, po avstrijsko-turški vojni, je prišlo do velikih obnovitvenih del, ko so skromnejše samostane in cerkve predelali v lepše in bogatejše.
Najslavnejši samostan na Fruški gori je sicer Kruševo, midva pa sva se odločila, da si ogledava Hopovo, ker sva zvedela, da ga obnavljajo in da ima samostan po zasnovi in sestavi najbolj monumentalno cerkev ne samo med fruškogorskimi samostani, marveč sploh na vsem območju pečke patriarhije.
Samostan stoji na južnih pobočjih Fruške gore. Njegova cerkev je posvečena sv. Nikolaju, istemu svetniku torej kot novomeška kapiteljska cerkev. Kdo ga je ustanovil, ni natanko znano. Po enem izročilu naj bi to bil despot Stevan Brankovič, po drugem pa njegov sin vladika Maksim. Prvikrat se omenja v nekem zapisu iz leta 1541. Po vsej verjetnosti je bil prvotni samostan kot sploh večina fruškogorskih zgrajen na temeljih še starejše sakralne katoliške zgradbe. Kot je povedal najin sogovornik Laszlo Katona, Srbi niso smeli postavljati cerkva in samostanov povsem na novo, marveč samo na temeljih starih. In ker so bili kot priseljenci še revni, so zvečine gradili lesene stavbe, ki so jih sčasoma zamenjali z zidanimi in vse bogatejšimi.
Tudi samostan Hopovo je šel skozi različne stopnje razvoja. Že nekaj desetletij po ustanovitvi so postavili novo cerkev, vendar ne na mestu stare. Na staro cerkev zdaj spominjajo samo še borne ruševine. Veliko prenovo je dočakal v 18. stoletju, ko so postavili nov zvonik in zgradili konake, to je nove bivalne prostore za menihe. Paul in Anton Rizner sta takrat izrezbarila nov ikonostas, ki ga je poslikal eden največjih srbskih baročnih slikarjev Teodor Kračun. Freske v cerkvi so bile še iz začetka 17. stoletja.
Znotraj samostana Hopovo stoji znamenita cerkev sv. Nikolaja, ki jo smatrajo za najbolj mentalno delo tistega casa v srbski cerkveni arhitekturi. Konaki okoli cerkve so že obnovlj« nova cerkve pa še poteka.
Samostan je bil šestkrat porušen ali požgan in prav tolikokrat znova pozidan. Nazadnje so samostan porušili med 2. svetovno vojno. Fruška gora je bila namreč izredno pomembna za narodnoosvobodilno gibanje Srema in Vojvodine. V njenih gozdovih in vaseh so imeli partizani svoja zatočišča, oficirsko šolo, sedež komande vojnega okrožja, bolnišnico, oskrbovališča in delavnice. Tu so nastale prve partizanske enote in kasneje odredi, tu je bilo tudi prvo osvobojeno ozemlje v tem delu Jugoslavije. Južni del Fruške gore pa je predstavljal utrjeno sovražnikovo fronto, ki jo je partizanska vojska prebila v slovitem in krvavem preboju sremske fronte ob koncu vojne.
In kot so za sodelovanje v narodnoosvobodilnem gibanju prebivalci Fruške gore plačali hud in krvav davek (žrtev fašističnega nasilja je bilo 5200), so davek plačali tudi samostani. Kar v dveh velikih vojaških operacijah je okupator ob pomoči domačih izdajalcev pobijal ljudi, požigal vasi in uničeval imetje. Temu ni ušel tudi hopovski samostan. Nemci so ga podminirali in razrušili, nune so razgnali, knjige iz bogate samostanske knjižnice pa požgali na trgu v Irigu. To je bilo poslednje, šesto porušenje tega samostana, ki je osvoboditev tako dočakal v ruševinah.
monu-jeni, ob-
SKRIVNOSTNA
IGUMANKA
Še in še bi lahko napisala o burni zgodovini Ho-pova, saj so iz Laszla Katone vreli vsi mogoči podatki. A omeniva samo še nekaj zanimivih drobnarij. Preverjeno je, da se je v Hopovu tri leta šolal in se tu tudi pomenišil oziroma ostrigel, kot pravijo pravoslavci, Dositej Obradovič, eden izmed najpomembnejših in najvplivnejših srbskih pedagogov in prosvetiteljev.
Le malokdo pa ve za veliko skrivnost iz samostanskega izročila, skrivnost, ki je žal ni mogoče preveriti in ločiti resnico od bajke. Po 1. svetovni vojni in oktobrski revoluciji so se v Hopovo zatekle mnoge ruske nune, ki so pribežale z valom ostalih emigrantov iz dežele revolucionarnih delavcev in kmetov. Med njimi so bile tudi ruske plemkinje, celo iz same carske rodbine. Tako naj bi se pod likom hopovske igumanke Katarine skrivala nobena druga kot slovita Anastazija Romanova, ki naj bi kot edina iz carjeve družine preživela poboj. O njej so se spletle že premnoge legende, pojavilo se je nič koliko lažnih Anastazij, videli in prebrali smo lahko o njej kar nekaj filmov in knjig, skrivnost pa ni dokončno pojasnjena, je bila ubita tudi Anastazija ali ne. Lepo bi bilo verjeti, da počiva na Fruški gori. In na lepem koščku sveta bi počivala.
Del samostanske cerkve v Hopovu ]e obdan z
gradbenimi odri, kar pa ne odvrne ljubiteljev tovrstne arhitekture, da bi ne obiskovali samostana.
—t u& Li
Margita in Laszlo Katona uživata upokojenske dneve v svojem vikendu na Fruški aori in se posvečata številnim konjičkom. Laszlo je pravcati poznavalec zgodovine fruškogorskih samostanov.
Čeprav so bili najlepši počitniški dnevi že mimo in so bile male prodajalne, kot je ta na sliki, že zaprte, pa je bilo vseeno mogoče videti izletnike, ki jih je Fruška gora zvabila v svoje zeleno naročje.
Na senčnih poteh Fruške gore tu in tam še naletiš na odmev nekdanjega načina življenja: pastir in čredica koz se vračajo s paše.
asm 6
Mateja:
„Tudi
jokala
sem„
Danes se je-spet začel beli cirkus, svetovna smučarska elita se bo do pomladi borila za slavo in denar. Slovenci smo v zadnjih letih na snegu dosegli več, kot bi bilo pričakovati od dvomilijonskega ljudstva. Smučanje je postalo del slovenskega imagea, za katerega smo tudi zavestno odšteli kakšen dinar. Kakšen bo izkupiček letos, si ne upa nihče hapovedo-vati, v ognju imamo namreč samo eno preverjeno železo: Matejo Svet. Prva dama jugoslovanskega smučanja je dala za Dolenjski list naslednjo izjavo-.
»V tem letu se še nisem pošteno spočila. Iz letala na smučišče pa nazaj v hotel, spet let in tako 10 mesecev. Nekdaj me je to bolj ubijalo kot danes, tudi jokala sem. Zdaj vem, da mora biti tako. Brez strogega življenja in profesionalnega odnosa do dela — končno gre za delo — ni rezultatov. Kakšni so letošnji obeti? Priprave niso bile najboljše, primanjkovalo je snega. Zadnji trije tedni so bili nekoliko boljši. Konkurenca je strahotna, o zmagovalcu bodo odločale malenkosti. Prepričana sem, da bodo tudi letos imele glavno besedo Švir carke.
radi njega Mateja lahko preneha smučati.
To je zdaj preteklost. Elan, Mateja in vsi neimenovani, vendar nadvse pomembni posamezniki, ki v resnici tkejo niti takih- kupčij in sporazumov, so zdaj spet v objemu. Jože Drobnič, trener ženske reprezentance, je poudaril, da bo Mateja letos, najbrž spet med tistimi smučarkami, ki bodo segale po kristalnih globusih. Skušala bo osvojiti eno od treh prvih treh mest v slalomu ali veleslalomu, med sezono pa se bodo odločili, ali bo Mateja vozila tudi za kombinacijo ali celo smuk. Zvezna trenerja — fante ima pod okriljem Jože Šparovec — sta na tiskovni konferenci poudarila, da dobri tekmovalci danes odlično vozijo tako tehnične discipline kot smuk. Ta izjava kaže, da se bodo nekateri naši tekmovalci letos podali tudi na nevarne smukaške proge.
Sicer pa nam ne cveto rože: Mateja Svet je poleg Veronike Šarec edina, ki ima prvo tekmovalno skupino. Šarčeva je v prvi skupini v slalomu, Svetova pa v slalomu, veleslalomu in super veleslalomu. Med fanti nimamo predstavnika v prvi ligi. Najbližji bi ji naj bil Grega Benedik, naš adut v veleslalomu naj bi bil Tomaž Čižman, številni še niso odpisali Roka Petroviča. Ta sezona naj bi bila
tudi sezona mladih upov: Narcise Šehovič in Gregorja Grilca.
Predsednik Smučarske zveze Slovenije Janez Zajc je rekel, da naš projekt prodora med svetovno smučarsko elito brez vsestranske pomoči slovenskega združenega dela ne bi bil mogoč. Združeno delo je steber akcije Podarim-dobim. Poskušali so, da bi ta akcija dobila vsejugoslovanski značaj, vendar smučarske zveze Hrvatske, Bosne in Hercegovine ter Srbije niso bile za to, oziroma sploh ni bilo odziva. Janez Zajc ni povedal, koliko denarja je dal zadnji Podarim-dobim, ve pa se, da bodo to sezono skušali prodati 2 milijona razglednic.
V smučanju se nedvomno tudi pri nas vrte veliki denarji, čeprav plače niso takšne, kot nekateri mislijo. Mesečni OD Jožeta Šparovca je recimo 1,990.000 din, Jožeta Drobniča pa 1,550.000. Po tem sodeč, se smučati ne splača, toda to najbrž ni vsa resnica.
Letos bodo za Jugoslavijo smučali: Mateja Svet, Veronika Šarec, Katja Zajc, Mojca Dežman, Katjuša Pušnik. Narcisa Šehovič, Grega Benedik, Tomaž Čižman, Rok Petrovič, Robert Žan, Klemen Bergant, Sašo Robič, Urban Planinšek, Gregor Grilc.
MILAN GLAVONJIČ
Obnovljeno
srce
svobodne
Ob koncu minule sezone je malo manjkalo, pa bi naša najboljša smučarka pustila smučanje. Med proizvajalci smuči poteka zagrizen boj, katerega dobrega smučarja bodo dobili v svoje vrste. V ta mlin je padla tudi Mateja, izjavila je, da ni zadovoljna s kakovostjo Elanovih smuči, zahtevala je, naj ji napravijo boljše. Poslovneže mogočnega elana je to razjezilo, generalni direktor je zagrebškemu Startu celo izjavil, da Mateja s svojimi dvajsetimi leti ni sposobna misliti s svojo glavo in da njeni uspehi za Elan niti niso tako pomembni. Tone Vogrinc prepira ni hotel neposredno komentirati, diplomatsko (?) je rekel, da za-
le. Ivan Hiti ne more razumeti tudi odnosa odgovornih delavcev dolenjskih občin. »V času, odkar se na Rogu grat^i, ni bilo niti enega obiska iz novomeške in črnomaljske občine. To niti ni čudno, saj smo pri iskanju soglasij in dovoljenj pri odgovornih ljudeh naleteli na prenekatero težavo, gradnjo smo pričeli tako rekoč na črno. Ivan Maček je na vse to rekel, da med vojno nihče ni nikogar spraševal, kje in kako bodo stale barake Baze 20.«
Jovo Grobovšek iz Zavoda za varstvo naravne in kultur-
ne dediščine ima svoje pomisleke: »Mislim, da bi Baza 20 morala za vse obiskovalce ostati takšna, kot je bila v zadnji vojni; skrita in težko dostopna. Le tako bi mladi rod lahko podoživljal čas in okoliščine, v katerih je delovalo slovensko vodstvo. Mladi naj bi se na Rog odpravljali peš, z nahrbtniki na ramenih. Osrednji muzej z z multivizijo pa bi moral biti v Novem mestu.«
Kljub takšnim in drugačnim pomislekom nova Baza 20 nastaja. Ustanovljen je bil sklad za urejanje partizanskega Ro-
Sloveniie
Pripoved o partizanskem Rogu je slovenska legenda. Od leta 1942 pa do konca vojne je bil v tftini roških gozdov sedež Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, tu sta delovala Slovenski narodnoosvobodilni svet in Glavni štab narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. V globelih in grapah roških gozdov so bile v barakah tiskarne, partizanske bolnišnice in druge Ustanove, ki jih je potreboval narodnoosvobodilni boj. Od tam je krenila proti Jajcu slovenska delegacija AVNOJ, tam so nastali mnogi pomembni dokumenti za politične akcije na terenu.
V aprilu 1943 se je v Kočevski Rog s Polhograjskih Dolomitov vrnilo vojaško in politično vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja Slovenije. V največji tajnosti je bilo potrebno ustvariti možnosti za delo slovenskega političnega in vojaškega vodstva. Dogovorili so se, da bodo nad Červa-novo cesto v gostem stoletnem gozdu uredili bazo in to je bil začetek partizanske Baze 20, ki je sovražnik ni nikoli odkril. Prvo barako so postavili aprila 1943, do jeseni jih je zraslo že trinajst, do konca leta 1944 pa je bilo v bazi že 26 barak. Baza 20 je postala takratna prestolnica svobodne Slovenije, pravo mestece v srcu gozda z vsem, kar je bilo nujno potrebno za delo organov narodnoosvobodilnega gibanja. Istočasno je nastajala tudi Baza 21, sedež Glavnega štaba, kjer se je konec junija s svojim spremljevalcem mudil
tudi W. Jones, prvi predstavnik zaveznikov pri našem štabu. V bližini Cinka je zrasla Baza 15, kjer je pričela z delom partijska in skojevska šola.
Partizanski Rog je doživel dve veliki sovražnikovi ofenzivi in ostal za sovražnika skrivnost. Okupator je odkril le nekatere objekte, med njimi tudi bolnišnico Pugled, ki so jo njegovi vojaki zažgali, 21 ranjencev pa pobili. Sele po teh ofenzivah je bilo jasno, da je bil prostor na Rogu pravilno izbran, seveda pa imajo precej zaslug tudi iznajdljivi graditelji teh objektov.
Danes je Baza 20 urejena in ohranjena v svoji prvotni obliki. Je edinstven spomenik boja za svobodo. V dveh barakah je urejena dokukmen-tacija o življenju in delu v Kočevskem Rogu, v tretji je prikazano delo slovenske delegacije na zasedanju AVNOJ. Prav tako je predstavljeno delo Edvarda Kardelja, Borisa Kidriča in drugih, ki so živeli in delali na Bazi 20. Prav zaradi vsega, kar se je na Rogu dogajalo med zadnjo vojno, je to območje postalo najpomembnejši slovenski spomenik NOB in ljudske revolucije. Bolnišnici Zgornji Hrastnik in Je-lendol ter Baza 20 so že leta 1952 zavarovali z odločbo ministrstva za prosveto in kulturo. Partizanski Rog (tako so ga poimenovali slovenski mladinci leta 1959 ob pohodu na Podstenice) je kasneje prišel pod zaščito republiškega zavoda za spomeniško varstvo, nato pa sta ga pod svoje okrilje sprejela Dolenjski muzej in 'muzej Revolucije v Ljubljani.
Vsi so se vsa ta leta bolj ali manj trudili, vendar so Bazo 20 in druge stavbe zgodovinskega pomena kazale vsak dan slabšo podobo. Pred leti so sklenili temu narediti konec. Predstavniki občin Kočevje, Črnomelj in Novo mesto so skupaj z nekaterimi kulturnimi in gospodarskimi organizacijami podpisali poseben družbeni dogovor o urejanju, vzdrževanju in oskrbi spomenikov na Rogu, vendar se je vse ustavilo pri denarju.
Zadevo je- pognal z mesta predsednik novega odbora
Ivan Maček-Matija skupaj s sekretarjem Ivanom Hitijem-Igorjem. Od tedaj se je Rogu marsikaj naredilo. Ivan Hiti je na Bazo 20 prišel kot sedemnajstleten fant, Ivan Maček-Matija pa je bil tedaj komandant Glavnega štaba NOV in POS Slovenije. »Ko sem po toliko letih spet prišel na Rog, me je bilo groza. Videl sem propadajoče barake in skromen Lukov dom, kamor se je lahko stisnilo le 15 oseb, ni bilo ne vode, ne elektrike, tja je ' vodila slaba makadamska cesta. Spreletelo me je, ko sem videl, kako sp propadle Stane Žage in še nekateri drugi spomeniki na Rogu,« je ob našem obisku pripovedoval Hiti, ki je postal neutruden delavec za rešitev partizanskega Roga. Obnova pod novim vodstvom se je pričela leta 1986 z izgradnjo ceste od Podturna do Lukovega doma. Narejena je bila s sredstvi delovnih organizacij in s pomočjo republiškega sklada za ceste. Potem je bila na vrsti elektrika. V Starih Žagah so zgradili malo hi-drocentralo, ki danes poleg Roga oskrbuje tudi 9 vasi. Pri gradnji cevovoda nove hidro-centrale so vsa zemelj ska dela opravili vojaki. Skopali so 1300 metrov rova, za izkop so uporabili kar 2000 min. Vojaki so se izkazali tudi pri kopanju jarka za telefonsko napeljavo. Tukaj pa se skrb za Rog še ni končala. V objemu stoletnih bukev se v tem času že zaključuje gradnja velikega centralnega objekta Baze 20, namenjenega vsem tisočem, ki vsako leto obiščejo te kraj. V objekt, ki ga gradi STC iz Ljubljane in bo odprt spomladi, bo 120-sedežna samopostrežna restavracija, v drugi veliki dvorani pa si bodo lahko ogledali multivizijski film o Rogu. »Objekt in vse ostalo ni razkošno, kot se je govorilo. Tudi tukaj Slovenci ostajamo varčni. Poglejte Petrovo goro, Sutjesko ali spomenik na sremski fronti! Tudi naš denar je šel za te spomenike, doma pa smo ostali skromni,« pove Hiti z željo, da bi tudi partizanski Rog turistično zaživel. Kar težko je verjeti, da v vseh teh letih Kompas v roške gozdove ni pripeljal niti enega turista, pa tudi druge turistične organizacije se niso kaj bolje izkaza-
ga, vanj je doteklo že precej denarja podjetij iz vse Slovenije. Do sedaj so veliko pomagali Ljubljansko armadno območje, Djuro Salaj Krško, Elektro Ljubljana in Novo mesto, 1MV in Krka iz Novega mesta, PTT Novo mesto, Gozdno gospodarstvo in še nekateri drugi. Po besedah Ivana Hitija bo Rog potreboval stalno pomoč. Prav zato je v pripravi tudi zakon o razglasitvi Roga za spomenik posebnega pomena, čeprav je bil osnutek tega zakona pripravljen pred tremi leti, še ni prišel na skupščinske klopi.
JANEZ PAVLIN
V neobvezen premislek____
Bihač je res jokal
»Drugo, kar vznemirja, je silovit boj za dodatno naklonjenost armade: pra v zato seveda velik del jugoslovanskega najemniškega novinarstva pa tudi politikanstva tako hrupno »ščiti« vojsko pred nevarnimi, celo krvoločnimi, to je genocidnimi Slovenci. Mi pa bi radi brez slehernega kupčkanja svoji vojski rekli: naši ste in podpirali vas bomo, kolikor bomo sploh mogli, vendar ne za ceno odpravljanja vsega tistega, kar še zaznamuje naš suverenostni status v armadi. Ne gre za račun in procente, pravica in dolžnost sta to, kar sta, in ju ni mogoče meriti na odstotke. Gre preprosto za to, da želimo vojsko, s katero se bomo lahko optimalno identificirali,« je dejal dr. Matjaž Kmecl, član predsedstva CK ZKS, na cilju pohoda od Litije do Ca teža, k ul turne in tudi politične manifestacije v spomin Franca Levstika in na nek način tudi slovenstva.
Kmecl ni bil in glede zgornjih vprašanj gotovo tudi danes ni prevelik optimist, zato je toliko bolj razveseljivo, da v prepad nedvomne odtujenosti med Slovenci in JLA, histerije, ki ima številne in zelo različne botre, vendarle tu in tam posije svetel in čist žarek. V soboto, 12. novembra, zvečer se je v Bihaču smrtno ponesrečila družina Marn iz Novega mesta. V avto, v katerem so bili mati Tea, oče Marjan, sinova Matija in Gašper ter Marina Škedelj, je na nezavarovanem železniškem prehodu treščil vlak. Umrli so vsi razen Marine. V Bihaču so bili na obisku pri sinu Matiji, ki je služil vojaški rok v vojni pošti 4868. Bihač in Novo mesto sta kraja, ki že vrsto let negujeta številne prijateljske, gospodarske in druge stike, vendar je tisto, kar so svojci Marnovih doživeli ob žalostnem prihodu v Krajino, gotovo zunaj vsakega protokola. Pričakali so j ih predstavniki oblasti in JLA, jim izrekli sožalje, nato pa je Milan
Meničanin, komandant VP 4868 Bihač, svojcem predložil že do potankosti izdelan načrt, kako naprej v žalostni zadevi, ki terja mnoga pota in formalnosti. Svojcem so bihaške civilne in vojaške oblasti prihranile vse korake, že pred njihovim prihodom je bilo poskrbljeno za krste in vse potrebne papirje ter organiziran prevoz. Vojaški stroj je deloval kot ura, vendar nevsiljivo in razumevajoče. Komandant Meničanin je svojce na njihovo željo peljal v enoto, v kateri je služil domovini Ma ti ja Marn, in jih seznanil z njegovimi starešinami in prijatelji vojaki. Svojci so prenočili v apartma-nu, ki ga je dala ha voljo JLA, naslednji dan je bilo na kraju za postroj vojaško, vendar morda za to še bolj pretresljivo slovo od vojaka Matije, slovo, ki se ga je udeležilo tudi več kot tisoč prebivalcev Bihača ter predstavniki občine ter družbenopolitičnih organizacij. Bihač je res jokal.
Po komemoraciji je Armada poskrbela za prevoz pokojne
družine Marn v Slovenijo, za Marino Škedelj, ki je edina preživela tragedijo, je vojaško letalstvo, takoj ko je to dovoljevalo njeno zdravstveno stanje, dalo na voljo helikopter. Z vojaškim helikopterjem so v Ljubljano odpeljali tudi svojce. Poskrbljeno je bilo celo za take velike malenkosti, kot je telefon. Novomeščanom je bila v vsakem trenutku na voljo prosta telefonska linija.
Na pogrebu v Novem mestu so vojaki in starešine iz Bihača skupaj z vojaki in oficirji novomeške garnizije poskrbeli za častno stražo in salvo. Komandant Meničanin je zaprosil prijatelja, polkovnika Branimirja Pavčnika iz Zagreba, da se je od Marnovih poslovil v slovenščini, v njegovi enoti namreč ni višjih oficirjev Slovencev. Mater Teje Marn je obiskala delegacija višjih oficirjev JLA in ji izrekla sožalje. V delegaciji je bil za vsak primer tudi oficir zdravnik.
Tragedija Marnovih, ki je tako neverjetna, da je vsi še niso dojeli, je pripeljala tudi do spoznanja, da, če uporabim besede dr. Matjaža Kmecla, vendarle imamo »vojsko, s katero se bomo lahko indenti-ficirali«. Do tega spoznanja in dejstva pa najbrž peljejo tudi manj nesrečne poti. Z obeh strani.
MARJAN BAUER
Romi gradijo hiše
če je dolenjskim Romom kaj verjeti, pdtem lahko zapišemo, da to jesen Hudorovci in Brajdiči preskakujejo desetletja. V novem stanovanjskem naselju Žabjak že stoji prva od 41 hiš, smrečica na njenem slemenu morebiti pomeni, da se je končno pričelo premikati. Na stotine poskusov, da bi dolenjske Rome dvignili na raven drugih slovenskih, je bilo neuspešnih. Bistvo novega sodelovanja je, da si Romi sami gradijo hiše pod strokovnim vodstvom Pionirjevega delovodje Zorana Vrbetiča. Začetki so spodbudni, saj je h gradnji pristopilo enajst Romov, temelje pa v tem času dobiva že peta hiša novega romskega naselja.
»Precej potrpežljiv moraš biti z njimi, da te ubogajo. Lahko rečem, da so dobri delavci. Pet je takšnih, da bi jih lahko takoj zaposlili pri nas na gradbišču, ostali pa kažejo manj zanimanja in so neredni. Ko so začele rasti gobe štorovke, jih nekaj dni ni bilo na delo. Takšni so dolenjski Romi,«
Eove Vrbetič, ki z njimi že do-ra dva meseca dela na prvi romski hiši.
Zamisel o gradnji romskega naselja je precej stara, vendar se je pričela uresničevati šele v lanskem letu, ko je Občinska skupnost socialnega varstva v Novem mestu pripravila samoupravni sporazum o gradnji romskega naselja Žabjak. Podpisali so ga: Skupnost za zaposlovanje, Skupnost socialnega skrbstva, Stanovanjska skupnost, občina Novo mesto in GIP Pionir. Krajevna skupnost Bučna vas k sporazumu ni pristopila z utemeljitvijo, da zaradi problemov z Romi ne bo sodelovala pri izgradnji in da ne bo dala nobenih soglasij. K sporazumu niso pristopili tudi Romi, češ da se bodo kot individualni graditelji priključili pred pričetkom gradnje. Sklad stavbnih zemljišč je zagotovil sredstva za odkup zemljišč po sprejetem zazi-
dalnem načrtu za naselje Žabjak. Že v lanskem letu je bilo novo naselje komunalno urejeno. Pri napeljavi vodovodnega omrežja je bilo precej zapletov, saj lastniki njiv s Hudega niso soglašali s prekopom njihovih zemljišč, zato so morali poiskati drugo rešitev in napeljati začasni vodovod iz sedanjega romskega naselja. Nekaj lažje je bilo pri napeljavi elektrike, vsa zemeljska dela so opravili Romi. V tem času so v novo naselje dobili tudi cesto.
Projekt za romsko hišo sta pripravila Dolenjski projektivni biro in GIP Pionir. Hiša je res nekaj posebnega, čeprav se na zunaj ne loči od drugih. Znotraj je največji dnevni prostor, kjer se bo večji del dneva zadrževala vsa družina, pred hišo pa je velik nadstrešek za posedanje ob večerih. Prva od hiš, ki so jo že zgradili, je nekoliko večja, saj meri 6 x 11 metrov, ostale bodo velikosti 6x7 metrov. Vsaka gradbena parcela je velika od 10 do 15 arov. Tu si bodo Romi lahko pridelali vso zelenjavo, gojili perutnino, konje in druge živali.
V starem naselju Žabjak pod šotori in v lesenih barakah čaka zimo 53 družin z 244 člani. Ko so se spomladi z njimi pričeli pogovarjati o njihovih stanovanjskih problemih je bilo devet družin pripravljenih, da se preselijo v starejša družbena stanovanja, saj imajo redne dohodke od zaposlitve ali pokojnine, večina ostalih Romov pa je izrazila pripravljenost za sodelovanje pri gradnji hiš z lastnim delom in z denarjem, ki bi ga dobili z nabiranjem zelišč. Štirje Romi so se odločili, da bodo pričeli graditi s posojili. Pogoj za pričetek
gradnje je bil le, da je vsaj eden v družini zaposlen. Ko so jim za pogoj pridobitve posojila postavili še to, da morajo prej pripraviti temelje nove hiše, so odstopili. Tako s pričetkom gradnje ni bilo nič. Potrebno je bilo poiskati druge oblike sodelovanja. Rešitev je prišla iz Občinske skupnosti za zaposlovanje. Odločili so se, da bodo Rome pričeli usposabljati za enostavna dela v gradbeništvu. S podpisniki sporazuma so podpisali pogodbo, pripravili katalog del, kamor bi se Romi lahko vključili. Kot kaže, je bila ideja uspešna, ponudba za nezaposlene Rome pa več kot vabljiva. Romi se ob gradnji svoje lastne hiše učijo za poklic v gradbeništvu, so zavarovani, teče jim pokojninska doba in za to, da sebi gradijo hišo, vsak mesec dobe tudi plačo. Prijavilo se je trinajst Romov in v začetku septembra je GIP Pionir pričel z usposobljanjem. Za začetek so pod strokovnim vodstvom podrli eno od hiš v Žabji vasi, dobili še uporaben gradbeni material in 5 milijonov dinarjev za nagrado. S kar največjim veseljem so nato zastavili temelje prve hiše v novem Žabjaku. Dobili so nove obleke in orodje, vsak dan toplo malico in na mesec
300.000	din nagrade. Stroške trimesečnega usposabljanja krije Skupnost za zaposlovanje. Tu sedaj ugotavljajo, da je bila takšna oblika usposabljanja pravilna, vendar ne vedo, kako naprej. Spoznali so namreč, da Romi brez strokovnega vodstva in večje družbene pomoči, ne bodo mogli graditi hiš ne glede na to, da so bili prvi poiskusi usposabljanja dolenjskih Romov kar uspešni.
J. PAVLIN
Karingtoni iz Peči
V Peči, kamor smo se slovenski novinarji pripeljali po celonočni vožnji z vlakom iz Beograda, nas je prva pot vodila k bratom Karič. Ti bratje in njihova firma so zaradi podjetnosti in uspešnosti znani ne samo po vsej Jugoslaviji, ampak je o njih pisal tako rekoč ves svetovni tisk. V vitrini imajo izrezke iz številnih velikih svetovnih časopisov, ki so o njih pisali, od nemških, ameriških do kitajskih. V skladu z našim nagnenjem k pretiravanju jim pravijo tudi Karingtoni iz Peči, nekateri pa bi to celo obrnili in bi znane ameriške mogotce iz mamutske TV nadaljevanke preimenovali v Kariče iz Denverja.
Štirje bratje Karič, Zoran, Sreten, Bogoljub in Dragomir ter sestra Olivera, potomci stare srbske družine, ki v Peči živi že pol tisočletja, so se pred časom ukvarjali z glasbo. S svojim narodnjaškim ansamblom so si za kosovske razmere prislužili lepe denarce in se potem odločili, da bodo ustanovili zasebno firmo kovinske stroke, čeprav nihče od njih ni bil strokovnjak na tem področju. Spretnim, podjetnim in prodornim, kot sd, jim je uspelo in danes je njihova firma Brača Karič sestavljena organizacija združenega dela, za jugoslovanske razmere nenavaden, a uspešen gospodarski hibrid. Gre za kombinacijo zasebnega in družbenega sektorja, kar je menda edini tak primer v Jugoslaviji. »V zakon o združenem delu taka možnost ne obstaja, a bo,« je trdno prepričan samozavestni Bogoljub, predsednik poslovodnega odbora, po domače bi rekli šef firme. Kariči danes v svoji firmi zaposlujejo 320 ljudi, po vsej Jugosalviji imajo 16 svojih enot s 6 do 20 zaposlenimi, imajo 29 predstavništev v domovini, sodelujejo s 400 kooperanti, pri katerih dela skupaj 2.500 delavcev. Ravno tiste dni, ko smo bili pri njih slovenski novinarji, so odpirali
svoje predstavništvo v Sovjetski zvezi. Zgovornemu predsedniku Bogoljubu je neprevidno ušlo, da se pripravljajo na otvoritev nove enote, in to v Črnomlju. Tako kot v beograjskem Genexu, naši edini pravi multinacionalki, kjer, smo bili prvi dan obiska v Srbiji, tudi Kariči svojo firmo gostom predstavijo s pomočjo videokasete. Znani glas z beograjske televizije govori o Karičih ne samo kot o kosovskem, ampak kar jugoslovanskem čudu. Bratje pa so trdno prepričani, da njihov model lahko državo popelje iz krize k razvoju in napredku. Prisegajo na zasebno iniciativb, tržno ekonomijo, svobodno tržišče, konkurenco in vse, kar še spada zraven. Pravijo, da bo njihovo podjetje imelo letos 5000 milijard starih dinarjev prometa, njihov cilj pa je izvoz v vrednosti 14 milijonov dolarjev.
Za razvoj firme skrbi 34 strojnih inženirjev, ta enota je v Beogradu. Strokovnjake plačajo po dogovoru oziroma po tem, koliko kdo velja. Strojni inženir je imel pri Karičih septembra od 105 do 400 starih milijonov plače. Imeli so tudi inženirja, za katerega so na podlagi njegovega [nejznanja celo posumili, če ima res diplomo. Na prištinski univerzi so jim sicer potrdili, da je ta človek res diplomiral, vendar so ga še v preizkusni dobi, ki pri Karičih za vse delavce traja devet mesecev, kot nosečnost, odpustili. Danes je v Peči taksist. Na njihov razpis za mesto strojnega inženirja v Sloveniji, so dobili 179 prošenj.
Že sedaj imajo Kariči, proizvajalci razne strojne opreme, interno banko. Tdko delovanje banke kot pravzaprav celotne firme je v bistvu polle-galno, a kot nekakšen nov preskus in širša možnost s tihim pristankom »višjih oblasti«. Kariči razmišljajo, da bi vpeljali delničarstvo. »Sedaj nas je osem lastnikov firme, ni
pa izključeno, da nas čez leto ne bo 50,« pravijo.
Dobiti delo v Peči, kjer je
12.000	ljudi prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, je tako kot zadeti na loteriji. Dobiti delo pri Karičih pa je glavni dobitek. Povprečna plača v pečkem gospodarstvu v letošnjem prvem polletju je znašala nekaj manj kot 22 milijonov starih dinarjev na mesec, pri Karičih pa zaslužijo delavci od 70 do 80 milijonov. Zdravnik specialist z 201eti prakse dobi v Peči po 53 milijonov na mesec. Poleg tega vsak Karičev delavec dobi na leto zastonj še 300 kg moke, 100 litrov olja, ozimnico, njihovi otroci dobijo zastonj šolske knjige, delavci in njihove družine imajo zastonj letovanje, dobijo brezobrestne kredite za gradnjo in imajo še več drugih ugodnosti. Mojster, ki je 30 let delal v družbenem podjetju in se
preganja z delavci, ki so hodili na delo spati, pravi, da je delo pri Karičih pravo zadovoljstvo. »Tukaj je vse super, od tehnologije, organizacije do plač. Za zadnji mesec bom dobil 127 milijonov, za ta denar in v taki firmi sem pripravljen delati noč in dan.« Pravijo, da z delovno disciplino nimajo nikakršnih težav. Delavci pridejo v firmo ob 6.20, delo se začne ob 6.30, od osmih ur je sedem efektivnih, ena ura na dan pa je za malico in kratke odmore ob glasbi. »Bolniških pri nas ni,« pravi Bogoljub. »Kdor je res bolan, mora v bolnico, ostalo pa pri nas prebolimo stoje in na delu. Tudi odpuščanje slabih delavcev so, kot vse drugo, pri Karičih močno poenostavili. »Slab delavec dobi knjižico. To je vse. Sodišča združenega dela mi ne priznamo. To sodišče je zaščita nedela in je katastrofa
~,/A\ '>'f
U drevnom gradu Peč koji leži u podnožju gorostasmh planina nikada mje nedo-stajalo velikih neimara koji su gradili i koji če graditi Ta tradicija je utkana u bit mnogih porodica koje svoju moč za stvaranjem prenose s kolena na koleno, a uvek onako kako to treba da bude u duhu svog vremena Tako je i stara i ponosita porodica Kariča svoje decenijama negovano graditeljstvo pretočila u SOUR BRAČA KARIČ - rezultat preduzimljivosti, samopregornog rada i poslovnog poštenja. Steči poverenje u onoj meri u kojoj ga je stekla ova organizacija širom Jugoslavije i u inostranstvu, značilo je predhodnu višestranu, neprekidnu i rigroznu proveru kvaliteta svakog proizvoda, svake pružene usluge i svakog obečanog
termina slq2na brača _ 2A br2, RAZVOJ MALE PRIVREDE
za Jugoslavijo.« Strogi kriteriji pa veljajo tudi znotraj »Karičevega klana«. »Jaz sem najmlajši, a sem uzurpiral mesto predsednika poslovodnega odbora in me morajo ostali bratje poslušati. Če pa bi delal slabo in bi šla firma navzdol, bi me bratje mirno odstranili,« pravi Bogoljub. In kakšne so njihove plače? »Velike, preračunavamo pa jih iz nemških mark. t Jaz svoje plače ne morem potrošiti. Res pa je, da ne živimo razsipno. Navajeni smo skromnosti, rasli smo v revščini; kar imamo, nam je dovolj, ne oblačimo se v tujini, za nas so dobre naše obleke. Gotovo pa bi lahko živel na veliki nogi, če bi vse skupaj prodali, denar naložili v banko in pobirali obresti. A nam ni do tega, treba je delati, ustvarjati.«
Na vprašanje, kakšna je nacionalna struktura pri Karičih zaposlenih delavcev, je predsednik Bogoljub odgovoril: »Od nas so te podatke zahtevali tudi drugi, celo uradno. Imamo jih, a jih nikoli nikomur nismo povedali in jih tudi ne bomo. Pri Karičih se delavci ne ločujejo po nacionalni pripadnosti, ampak samo po delu in nedelu, drugih razlik ne priznamo in jih ni!« A so, to je kosovska stvarnost. In občutijo jih tudi Kariči. Na obletnico njihove firme leta 1981 so jim iredentisti zažgali zgradbo. Takrat so firmo ogradili z visokim zidom in jo zavarovali z bodečo žico. »Danes je to lo-gor, sram nas je zaradi tega, a drugače ne moremo, to je naša realnost.« Nabavili so orožje in čuvaji imajo nalog, da streljajo na vsakega, ki je znotraj ograje zunaj delovnega časa. Mesec dni pred našim obiskom so neznanci s kamenjen napadli Bogoljubovo hišo. »Po napadu je prišlo v hišo več kot 300 ljudi, zvečine Albancev, da mi izrazijo sožalje in podporo. Velika večina Albancev je poštenih in dobrih ljudi. Pri nas zaposleni Albanci so že pred časom predlagali, da bi v Peči pripravili miting solidarnosti s Srbi in Črnogorci, ki jih napada in preganja iredenta. Po pogovoru z višjimi oblastmi smo od tega odstopili, se pa seveda lahko vsak naš delavec udeleži kateregakoli podobnega mitinga. Še vedno pa velja: prvo je delo « Bogoljub Karič,
tudi sam nagnjen k pretiravanju, ko beseda teče o njihovi firmi, trdi, da je to, kar oni delajo, že komunizem v smislu: vsak po svojih zmožnostih, vsakemu po njegovem delu. Prav tako so Kariči prepričani, da bi morali v Jugoslaviji tudi številni drugi posnemati njihov model. Pred časom so organizirali celo seminar z mednarodno udeležbo na temo neizkoriščene kapacitete industrije v malem gospodarstvu. »V Jugoslaviji neizkoriščeno leži za 80 milijard dolarjev opreme. Zlomiti je treba ideološko dogmo in dati možnost, da to opremo kupijo zasebniki, tisti, ki bi jo znali izkoristiti. Predstavljajte si, da bi bilo samo desetina te opreme izkoriščene. Mi Kariči pa smo menda s svojim delom in uspehi že dokazali, da zasebnik v resnici nikogar ne izkorišča, ampak da je tako delo v korist celotne družbe.«
Kariči so svoje podjetje začeli s precejšnjimi težavami. Sprva nikakor niso mogli dobiti primernega zemljišča za gradnjo, pri tem jim je izdatno nagajala njihova občina. Potem jim je družinski prijatelj dal zemljo na obrobju Peči. Tudi ko je zadeva že stekla, je bilo nagajanj več kot dovolj, odvisno od tega, katera občinska garnitura je bila na oblasti. Glavni so bili ’ ideološki zadržki. Bili so deležni očitkov, da je to, kar oni počnejo, restavracija kapitalizma. Danes je to daleč za njimi. Začeli so v garaži z 32 m2, danes zaposlujejo 320 ljudi in so znani po vsem svetu. Res so nekaj posebnega v Jugoslaviji, še posebej pa na Kosovu. In prav ta posebnost povzroča tudi velika pretiravanja. Brez dvoma gre za uspešne poslovneže, ki so znali in še znajo dobro izkoristiti tudi splošno jugoslovansko neurejenost in ne-marščino. Primerjave z najboljšimi japonskimi firmami, kar smo slišali tudi ob našem obisku, in to prav v tej zvezi lahko tudi prebrali v sicer resnem beograjskem časopisu — češ da smo Slovenci pri 'Karičih samo strmeli, in da bi kaj podobnega morda lahko videli samo še pri Japoncih — pa sodijo tja kot Kariči iz Denverja.
A.	BARTELJ
METLIKA
PRAZNIK OBČINE METLIKA ☆ PRAZNIK OBČINE METLIKA
Zadovoljivo — kljub ukrepom
s. 	.	 ——---
Občina Metlika praznuje svoj praznik v spomin na 26. november 1942, ko so slovenski in hrvaški partizani v skupni borbi uničili belogardistično po-stojanko na Suhorju.
Ob vsakoletnem praznovanju občinskega praznika analiziramo uspešnost našega dela za preteklo leto in istočasno načrtujemo aktivnosti za prihodnost.
Že ob vstopu v leto 1988 gospodarstvu ni bilo postreženo z jasnimi pogoji za gospodarjenje, na katerih naj bi gradili svoj sedanji in bodoči razvoj. Bili smo priča majskim in številnim intervencijskim ukrepom, kateri so gospodarstvo postavili v izjemno težak položaj. Kljub težavam, s katerimi se je gospodarstvo srečevalo, dosega zadovoljive rezultate. V primerjavi z enakim obdobjem leta 1987 je gospodarstvo v letošnjem letu ustvarilo 169-odst. rast celotnega prihodka, 132-odst. rast dohodka, akumulacija je imela 17-odst. rast in sredstva za reprodukcijo 73-odst. Sredstva za osebne dohodke so ras-
Stanislav Bajuk
tla po stopnji 136%. V tem obdobju je bil realiziran dohodek na delavca v višini 12 milijonov dinarjev ob 134-odst. rasti in povprečnem neto OD na delavca v gospodarstvu za 9 mesecev 474.000 din.
Gospodarstvo je približno na lanskoletnem nivoju zadržalo rentabilnost in ekonomičnost ter nekoliko izboljšalo produktivnost, občuten pa je padec akumulacije in reprodukcijske sposobnosti.
V devetih mesecih letošnje- ■ ga leta je gospodarstvo občine ustvarilo 8,135.000 dolarjev izvoza na konvertibilno področje (ob 32-odst. rasti) in 7,890.000 dolarjev uvoza (ob 2-odst. rasti), kar pomeni 105-odst. pokrivanje uvoza z izvozom.
V tekočem letu ni bilo v gospodarstvu občine večjih investicijskih programov. Vendar je gospodarstvo kljub temu investiralo v posodobitev opreme in v večja tekoča vzdrževalna dela 8 milijard dinarjev.
Od tega zneska se polovica nanaša na vlaganja v opremo. Posebej velja omeniti kmetijstvo, ki je letos nadaljevalo vlaganja v agromelioracije in komasacije kmetijskih površin v vrednosti 800 milijonov dinarjev.
Drobno gospodarstvo se vrsto
let uspešno vključuje v vsestranski razvoj občine in postaja vse pomembnejši dejavnik gospodarskega1 razvoja. Danes drobno gospodarstvo ustvari okrog 15% družbenega produkta v občini in zaposluje 16% od
skupno zaposlenih delavcev v občini. Letos smo sprejeli program razvoja.drobnega gospodarstva, ki je solidna osnova za oblikovanje usmeritev pospešenega razvoja drobnega gospodarstva v naši občini.
Na področju družbenih dejavnosti smo se v preteklem obdobju srečevali s skoraj nepremostljivimi težavami pri vzdrževanju dosežene ravni storitev. Materialni položaj v šolstvu, zdravstvu, otroškem varstvu in socialnem skrbstvu je izredno težak, če upoštevamo na eni
strani inflacijska gibanja, na drugi strani pa predpisane normative in standarde ter omejevanje porabe. Kljub takšnemu stanju nam je uspelo doseči spodbudne rezultate pritboljši opremljenosti šole in zdravstvenega doma ter opraviti večja vzdrževalna dela v otroškem vrtcu in domu starejših občanov.
V zaostreni gospodarski situaciji in ob usihanju virov za investicije v komulano infrastrukturo smo v tekočem letu ob pomoči pripadnikov JLA, MDA in velikem angažiranju krajanov nadaljevali izgradnjo komunalnih objektov. Skupna vrednost investicij v komunalno infrastrukturo znaša 1,7 milijarde dinarjev. Posodobljenih je bilo 6 km cest v skupni vrednosti 700 milijonov din. V rekonstrukcijo 4 km vodovoda je bilo vloženih 400 rrfilijonov dinarjev, vrednost opravljenih del pri izgradnji telefonskega omrežja pa presega 600 milijonov dinarjev.
Pri snovanju nadaljnjega razvoja gospodarstva v luči reform gospodarskega sistema vidimo napredek v dodatnih naporih v smeri prestrukturiranja, zagotavljanja novih, propulzivnejših programov, optimalizaciji določenih obetajočih programov in večji orientaciji na zunanja tržišča.
Na področju gospodarske in komunalne infrastrukture nas v naslednjem letu čakajo velike naloge pri usmerjeni stanovanjski gradnji, izgradnji poslovno-trgovskega centra v Metliki, nadaljevanju uresničevanja programa samoprispevka, posebno na področju vodovoda in telefonskega omrežja.
Prizadevanja za prehod na višjo raven, večja pozornost kadrom, dosedanji razvoj, prizadevnost in pridnost delovnega človeka so jamstvo za uresničitev zastavljenih ciljev.
Predsednik skupščine občine Metlika: STANISLAV BAJUK, dipl. inž.
a-*****)«*****************)«******************** «	F
* * ★ *
* Skupščina občine Metlika, izvršni svet in vse J
* družbenopolitične organizacije čestitajo vsem $ i delovnim ljudem in občanom za praznik občine! *
*	J
IMP IKO n.sol.o.
TOZD ČRPALKE - PROIZVODNJA ČRPALK IN AGREGATOV, n.sol.o. LJUBLJANA, JOŽETA JAME 12 OBRAT ELEKTROMOTORJEV METLIKA
PROIZVODNI PROGRAM TOZD-a ČRPALKE
proizvodnja črpalk in agregatov proizvodnja drsnih tesnil proizvodnja vgradnih elektromotorjev za črpalke za centralno ogrevanje servisna služba za svojo proizvodnjo
Naše črpalke so dosegle kvaliteto drugih proizvajalcev črpalk, kar nam omogoča izvoz.
ČESTITAMO
OB	OBČINSKEM PRAZNIKU
REPUBLIKE
DOLENJSKI
list|
PIONIR
obrtno
zadrugo
mctliko
— proizvodna in storitvena dejavnost Metlika
— avtoprevoznlštvo in gradbena mehanizacija Metlika tel. 068/58-510, 58-179, 58-201, 58-598
S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI
— avtoprevoznlštvo in gradbena mehanizacija
Novo mesto, Kastelčeva 9	068/23-001
— avtoprevoznlštvo in gradbena mehanizacija
Ljubljana, Trubarjeva 77	061/313-749
— avtoprevoznlštvo in gradbena enota Krško	068/72-505
— špedicija Čatež	068/62-039
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO
TOZD ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU METLIKA
Dejavnost: krovsko-kleparska, slikopleskarska, fasaderska, kamnoseška dela
ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE IN DNEVU REPUBLIKE!
PRAZNIK	OBČINE	METUKA☆
ČESTITA VSEM SVOJIM ČLANOM, KOOPERANTOM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN VSEM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA IN DAN REPUBLIKE TER SE PRIPOROČA S SVOJIMI IZDELKI IN STORITVAMI!
Industrija	moto
OBRATSUHOR
Krajanom	krajevne	skupnosti Suhor
za krajevni	praznik,	občanom
občinski	praznik	in	vsem
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE IN DAN REPUBLIKE,
29. NOVEMBER
p. Proizvodni program:
nedrčki, stezniki, pasovi za nogavice, hlačke
DOLENJSKI LIST
St. 47—48 (2049—2050) 24. novembra 1988
REPUBLIKE,	29.	NOVEMB
POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM OBČANOM
^^IISeks
TOZD	PREDILNICA
fflmelLjiskii suicLtuga (ALellikci
N SOLO 68330 METLIKA
TRG SVOBODE 3 — T E L . 068^58-261, 58-379
Samo dolgoročno In pošteno sodelovanje med proizvajalci grozdja, sadja, mesa, mleka, krompirja In ostalih kmetijskih pridelkov na eni strani In Kmetijsko zadrugo na drugi strani lahko zagotovi trajno preskrbo s kvalitetnimi pridelki naših občanov.
MERCATOR — »KIT« Kmetijska zadruga Metlika, ki jo sestavljajo temeljne enote TOZD Vinska klet In TZO Kooperacija, TOZD Trgovina na drobno, zagotavljajo uspešno sodelovanje z vsemi kmetijskimi proizvajalci, pa tudi z vsemi kupci In potrošniki.
Obnovl|ena trgovina KZ Metlika na Suhorju
Članom zadruge, kooperantom, poslovnim partnerjem in ostalim občanom čestitamo za praznik občine Metlika in za dan republike
■" J& f belokranjska - trikotažna r UM/M M industrija metlika
ČESTITAMO OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN DNEVU REPUBLIKE
belokranjska
trikotažna
industrija
metlika
Proizvaja in prodaja:
1. vse vrste sintetičnih in volnenih prej,
2. metražno blago: vse vrste kaširanih in nekaširanih trikotažnih pletiv za usnjarsko, pohištveno in avtomobilsko industrijo ter vse vrste oplemenitenih (barvnih; beljenih in tiskanih) pletiv za nadaljno konfekcijsko predelavo in široko potrošnjo, in
3. konfekcijske izdelke: moško, žensko in otroško trikotažno perilo ter vrhnja oblačila in kopalke.
Obiščite našo industrijsko prodajalno v neposredni bližini tovarne, ki je odprta vsak dan od 7.00 do 19.00 ure, razen ob sobotah ko je odprta od 7.00 do 13.00 ure.
PRAZNIK OBČINE METLIKA ir PRAZNIK OBČINE METLIKA
         — “
PRAZNIK	OBČINE	METLIKA☆
bela
rjava
prozorna
kolpasan
—ČRNOMELJ
TOZD KOMUNALA
odbor za medsebojna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge za nedoločen čas
a) SPLOŠNO KADROVSKA OPRAVILA
b) FAKTURIRANJE IN OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNIH DEL
Pogoji: pod a)
VI. stopnja strokovne izobrazbe — pravnik 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih pod b)	'
V. stopnja strokovne izobrazbe — ekonomske smeri ali IV. stopnja strokovne izobrazbe — administrator 6 mesecev delovne prakse
Pisne prijave kandidatov sprejema odbor za medsebojna razmerja TOZD Komunala v 8 dneh po objavi razpisa. Rok za izbiro kandidata je 15 dni, za obvestilo kandidata pa 7 dni po izbiri.
520/47-48
KOMUNALA TREBNJE Delavski svet KOMUNALA TREBNJE
razpisuje
naslednja prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:	4
1. vodja tehnične službe
Pogoji: višja ali visoka izobrazba tehnične smeri, 4 oz. 2 leti delovnih izkušenj
2. vodja kadrovsko-splošne službe
Pogoji: višja ali visoka izobrazba pravne ali upravne smeri, 4 oz. 2 leti delovnih izkušenj
3. vodja finančno-računovodske službe
Pogoji: višja ali visoka izobrazba ekonomske smeri, 4. oz. 2 leti delovnih izkušenj
Dela in naloge razpisujemo za štiriletno mandatno obdobje. Kandidati naj svoje prijave s pisnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in z opisom dosedanjega dela pošljejo v 15 dneh po obiavi na naslov:
KOMUNALA Trebnje, Goliev trg 9,68210 Trebnje, z oznako na ovojnici »Za razpisno komisijo/-Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh.
522/47-48
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST TREBNJE
objavlja
RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG ZA LETO 1989
1. Občinska raziskovalna skupnost Trebnje razpisuje natečaj za izbor raziskovalnih nalog v letu 1989, pomembnih za družbenoekonomski razvoj občine.	•„
2. Občinska raziskovalna skupnost Trebnje poziva vse delovne organizacije in skupnosti v občini, da prijavijo raziskovalne naloge, ki jih opravljajo oziroma jih imajo planirane za leto 1989.
3. Skupnost bo na podlagi prijavljenih raziskovalnih nalog proučila njihovo pomembnost za širšo družbeno skupnost oziroma posamezno delbvno organizacijo — skupnost in pomagala pri financiranju.
4. Prijava mora vsebovati:
— naziv organizacije, ki predlaga raziskovalno nalogo in naziv organizacije, ki jo bo izvajala,
— naslov raziskovalne naloge,
— cilje in namen naloge,
— uporabnost rezultatov,
— predvideni rok za izdelavo naloge in finančni predračun.
5. Rok za prijavo nalog je 31. december 1988. Naslov: OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST TREBNJE, Baragov trg 1, 68210 TREBNJE.
 ------——---------------------- v
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 26. novembra, bodo do 19. ure odprte naslednje prodajalne živil:
• v Novem mestu: Market na Cesti herojev
• v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator
• v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec
• v Žužemberku: Market Dolenjka
• v Straži: Kmetijska zadruga
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 3. decembra, bodo do 19. ure odprte naslednje prodajalne živil:
• v Novem mestu: Market na Kristanovi
• v Šentjerneju: Market Dolenjka
• v Dolenjskih Toplicah: prodajalna J*og
• v Žužemberku: Kmtijska zadruga
• v Štraži: Market Dolenjka Ker je sobota delovna, bodo
vse ostale prodajalne živil odprte do 15. ure.
Avtoservis
ZASTAVA-FIAT-LADA-TOMOS Avtovleka nonstop
Obveščamo cenjene stranke, da smo spremenili delovni čas obratovalnice:
— del. čas od 8. do 16. ure.
— delamo samo po predhodnem naročilu
— rezervni deli na zalogi
— garancija na opravljeno delo.
Priporočamo se za uslugel Janez Molek, Gradac v Beli krajini, tel. (068) 57-207. (5464-OB-46)
Specializirano podjetje za industrijsko opremo TOZD IKON Kostanjevica na Krki Krška cesta 6 objavlja dela in naloge
1. vodja prodajno-projektivne enote
2. vodja tehnicno-proizvodne enote
Kandidate morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje Pod 1:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne smeri
— da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, ki so dokazane z delovnimi uspehi, doseženimi z večletnim uspešnim opravljanjem del in nalog na tem ali podobnem področju
— da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti
— da aktivno obvlada en svetovni jezik
Pod 2:
— da ima višjo ali srednjo izobrazbo strojne smeri
— da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, ki so dokazane z delovnimi uspehi, doseženimi z večletnim uspešnim opravljanjem del in nalog na tem ali podobnem področju
— da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti
— da aktivno obvlada en svetovni jezik
Pod 1 in 2 traja mandat 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov:
SOP Krško TOZD IKON, Krška cesta 6 68311 Kostanjevica na Krki.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
3. K sodelovanju vabimo sodelavce za opravljanje
elektro projektantskih del
Od kandidatov pričakujemo
— visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo elektro smeri
— strokovni izpit za projektiranje
— znanje tujega jezika
— izkušnje na enakih ali podobnih delih
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. S prijavljenimi kandidati bomo opravili razgovor.
^ MM	dolenjski
informativni center n.ioi.o.
novo mesto
razpisuje
prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa DO
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko, višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske, pravne, politološke ali grafične smeri
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj
— da je dosegel pri svojem prejšnjem delu pomembne organizacijsko-vodstvene uspehe
— da ima pozitiven odnos do samoupravljanja in ja državljan SFRJ.
Mandat traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 20 dneh po razpisu na naslov: Dolenjski informativni center Novo mesto, Novo mesto — splošna in kadrovska služba, Glavni trg 24.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v zakonskem roku.
		u	/?
30			
	__ 290 _		
950			
DIMENZIJE 950 * 480 x 180 VSADNA ŠIRINA 540 NETO TEŽA: 10.50 kg
ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE IN DNEVU REPUBLIKE!
Grobovi Venetov, Ilirov in Keltov
V Dolenjskem muzeju je na ogled razstava arheoloških izkopanin, ki smo jih v zadnjih letih pridobili z načrtnim raziskovanjem na Kapiteljski njivi v Novem mestu. V treh zaporednih poletnih raziskovalnih kampanjah smo začeli odkrivati to največjo prazgodovinsko nekropolo v Novem mestu, ki meri približno 3 hektarje. Ta nekropola je bila znana že pred sto leti kot področje s halštatskimi gomilami. Takrat so gomile bile še dosti bolj vidne, danes so že do nespoznavnosti razorane. Na pobudo Jerneja Pečnika so leta 1894 na tem kraju izkopali dve halštatski gomili, najdbe so poslali v muzej na Dunaj, ki je izkopavanje financiral. Nato je zanimanje za to grobišče zamrlo, aktualni so postali grobovi na desnem bregu Krke, v Kandiji.
Pred nekaj leti je arheološki interes za Kapiteljsko njivo znova oživel. Sprožil ga je plug. Pri globljem oranju prihajajo na površino črepinje lončenih posod in kosi kovinskih predmetov iz poškodovanih in razoranih grobov. Začeli smo iskati in reševati, sprva z manjšimi sondami, kasneje s sistematičnim odkrivanjem večjih površin. Rezultati izkopavanj sopresegli naša pričakovanja. Že od Pečnikovih izkopavanj je bilo znano, da so tam halštatski grobovi v gomilah in keltski žgani grobovi, ki so bili naknadno vkopani v gomile. Z našim raziskovanjem pa smo odkrili še starejše grobove iz obdobja kulture žarnih grobišč in keltsko nekropolo ob gomilah ter ugotovili razsežnost pokopališkega območja. Tako imamo na Kapiteljski njivi opravka z grobovi iz treh obdobij naše prazgodovine: iz časa kulture žarnih grobišč, halštatskega časa in keltsko-latenskega obdobja. Kontinuiteta pokopavanja na tej eksponirani nekropoli je izredna: skoraj sedem stoletij. Iz horizontalne stra-tigrafije smo pri dosedanjih raziskavah ugotovili smer in vrstni red pokppavanja, ki se je širilo od jugozahoda proti severovzhodu. Na skrajnem jugozahodu parcele smo odkrili žarnogrobiščne pokope, na severovzhodnem delu je obsežno keltsko-latensko grobišče z žganimi pokopi, vmes pa je več še neraziskanih halš-tatskih gomil. Nedvomno impozantno grobišče, ki krije po naši oceni več sto grobov.
VENETI NA MAROFU
Grobovi iz obdobja kulture žarnih grobišč so izredno velike lončene žare, v katere so dali pepel sežganih pokojnikov, nanj pa položili še latvico s hrano, včasih tudi bronast okrasek in niz drobnih steklenih biserov iz temnomodre steklene paste. Med grobovi oz. njihovimi inventarji ni večjih razlik. To je lahko odraz določene socialne enakosti tedanje družbe ali pa strogo predpisan pogrebni obred, ki je veljal za vse. Na Kapiteljski njivi smo odkrili doslej 21 žarnogrobiščnih pokopov, med-
tem ko smo na bližnji Klemenčičevi njivi našli že nad 200 enakih grobov iz istega obdobja, pri čemer obe pokopališči še nista do kraja raziskani. Nosilci žarnogrobiščne kulture so bili prvi, ki so že v 9. in 8. stoletju pred našim štetjem intenzivno naselili novomeški prostor, varno prebivališče pa so si zgradili za utrjenimi nasipi na bližnjem Marofu. Znanstveniki menijo, da so to bili Veneti, vendar ne tisti, ki naj bi bili neposredni predniki Slovencev, kot razglašajo v pretiranem rodoljubnem zanosu nekateri fantasti.
Lani smo se lotili izkopavanja ene halštatske gomile in raziskali njeno južno polovico. V njej smo odkrili 25 grobov z inhumacijo, ki so bili razporejeni v krogu na obodu gomile, kot je to pravilo v halštatskih gomilah na Dolenjskem. Sreča nam je bila naklonjena in med grobovi smo odkrili izjemno bogato opremljen grob halštatskega aristokrata, ki ga prištevamo med knežje grobove. Oprema za jezdnega konja, bronasta čelada in zakrivljen kratki meč so značilni atributi njegovega visokega družbenega položaja in dostojanstva. Tega moža so pokopali okrog leta 700 pred n. št. Predmete iz knežjega groba so restavrirali v delavnicah Centralnega muzeja v Mainzu, najdba je že postala znana v mednarodnih strokovnih krogih. Med pridatki v halštatskih grobovih zavzemajo vidno mesto nekatere lepo oblikovane in okrašene keramične posode, ki so imele obredni pomen. V halštatskih gomilah so opazne velike razlike med posameznimi grobovi, kar kaže močno socialno diferenciacijo v starejši železni dobi, njen družbeni vrh so tvorili pripadniki vojaške aristokracije. Pokop v družin-sko-rodovni gomili je v halš-tatskem času pravilo. Zaradi jedkih železovih oksidov v težki ilovnati zemlji, ki prevladuje na Dolenjskem, se okostja pokopanih oseb niso ohranila, pa tudi kovinski in keramični pridatki so utrpeli precejšnjo škodo.
ŽENSKAM NAKIT,
MOŠKIM OROŽJE
Leta 1986 smo pričeli odkrivati keltsko grobišče na vzhodnem delu Kapiteljske njive. _ Izkopali smo 25 grobov z žga-' nim pokopom. Med njimi so nekateri ženski grobovi z lepim nakitom in različnimi amuleti, kf naj bi njihove vraževerne lastnice varovali pred uroki, nesrečami in boleznijo. Elegantne zapestnice iz barvastega stekla so značilen nakit premožnih keltskih žena. Posebna značilnost keltskih vojaških grobov je priložen komplet orožja, ki so ga pred zakopom v zemljo iz obrednih razlogov namerno zvili ali razlomili in takšno položili v grob.
Letos poleti smo nadaljevali z odkrivanjem keltskega grobišča v zahodni smeri na precej večji površini in odkrili novih 54 groov, tako da smo doslej izkopali in dokumentirali skupaj že 79 grobov iz mlajše železne dobe. V grobovih smo našli največ keramič-
Zakrivljen kratki mefc mahaira v leseni nožnici iz groba halStat-skega kneza (okoli 700 pred n. št ).
Bronasta sekira z ušesci za topo-rišče iz groba halštatskega kneza (8. stoletje pred n. št.).
nih posod, nekaj )e bilo tudi vojaških grobov z garniturami železnega orožja. Večina keramičnih posod po obliki; izdelavi in okrasju spominja na starejše halštatske posode. Zato domnevamo, da so bili na tem grobišču pokopani pretežno avtohtoni prebivalci verjetno ilirskega porekla z močno halštatsko tradicijo, ki so sprejeli ali bili prisiljeni prevzeti nov način pokopavanja: sežiganje mrtvih in pokop v razmeroma majhni grobni jami brez posebne konstrukcije. Redki so grobovi, ki jih lahko pripišemo pravim Keltom, v katerih smo našli značilne keltske posode ostrih bikoničnih oblik, izdelanih na hitro vrtljivem lončarskem vretenu. Grobovi datirajo v 3. in 2. stoletje pred našim štetjem, vkopani so brez smiselnega reda.
ZAHVALE
Na koncu še beseda zahvale in priznanja. Vsa terenska raziskovanja zadnjih let je z razumevanj em financirala občinska raziskovalna skupnost Novo mesto. Priznanje velja dobro izurjeni delovni ekipi študentov in dijakov, ki so pri skrajno visokih temperaturah v pasjih dnevih opravljali svoje delo. Dokumentacijo na terenu so izdelali Darja Gerič, Irena Lazar in Jure Gospoda-rič. Hvala kolegicam Darji Pirkmajer, Alenki Zorenč in Veri Kolšek iz Pokrajinskega muzeja v Celju za strokovno in tehnično pomoč ter Francu Krncu iz Novega mesta, ki nam je s strojem brezplačno zasul izkopane površine. Zahtevna restavratorska dela na predmetih, ki so na razstavi, so opravili restavratorji Stanko Gojkovič in Ivan Žižek iz Ptuja ter Jože Lorber iz Brežic, za kar jim gre vse priznanje. Plakat—zloženko in likovni del razstave je všečno oblikoval arhitekt Jovo Grobov-šek ob skromnih možnostih, ki so mu bile na razpolago. Hvala tovarni oblačil Labod in gradbenemu podjetju Pionir za pomoč v materialu in za storjene usluge. Vsem, ki so kakorkoli pomagali, da smo uspeli v naših raziskovalnih prizadevanjih, tfelja naša iskrena zahvala.
Ob miloščini in drobtinicah, ki smo jih včasih deležni pri raziskovanju, z otožnostjo in zavistjo pomislim na sponzorje iz gospodarskih organizacij, ki tudi v naših sedanjih beraških razmerah radodarno podpirajo razne športne in zabavne prireditve. Arheologija je zgodovinska veda, dediščina preteklosti pa je naša nacionalna kulturna reprezentanca, trajnejša in veljavnejša od športnih. Žal ima moč mišic še vedno prednost pred močjo duha in znanja. Naj spomnim še na staro pravilo, da je vsako arheološko raziskovanje dolgotrajen proces in skupinsko delo raznih strokovnjakov: od terenskega izkopavanja preko restavriranja in muzeolo-ške obdelave predmetov do prezentacije in publikacije. Vse to pa zahteva znanja, časa in denarja.
TONE KNEZ
Tujost v svetu, tujost v sebi
Cankarjeva založba je nedavno izdala do zdaj najzajet-nejšo, nad 430 strani obsegajočo knjigo lirike Jožeta Udoviča. V tej knjigi s preprostim naslovom Pesmi so združene zbirke Ogledalo sanj, Darovi in Oko in senca, ki jih je pesnik izdal za življenja, njim pa dodane pesmi iz revijskih objav in nekaj tudi iz rokopisov.
Knjigo, ki pomeni prvo posmrtno predstavitev Udoviče-ve poezije v takem izboru in obsegu, je pripravil Drago Šega. Izpod njegovega peresa je tudi krajša spremna beseda, v kateri pravi, da pesnik nikoli zares ne umre, njegova smrt je samo preobrazba, prestop iz enega v drugo stanje, roka, ki je omahnila in izpustila pero, pa je »samo znamenje, da je pesnik svoje delo končal, medtem ko bo pesem živela naprej in na lahkotnih perotih jezika prosta potovala iz časa v čas.« Se več o življenju, trajanju pesmi pa pove uvodoma natisnjeni Udovičev esej Govorica poezije in pot do pesmi iz leta 1981. Tam je pesnik zapisal tudi naslednjo misel, ki je že v nekakšna razlaga njegove poezije, obenem pa more biti ključ za njeno razumevanje:
»Pesniško delo mi pomeni predvsem premagovanje tako pogostega občutka, da živim sredi nečesa, kar mi je večkrat tuje, zatemnjeno, o čemer čutim, da je nepristno in zlagano, da mi duši dih in omejuje pogled. S pesmijo poskušam seči v to, to osvetliti, izraziti in obvladati. človeka pa večkrat prevzame tudi občutek, da ni nekaj tujega samo okoli njega v svetu, ampak odkriva tujost tudi v samem sebi, odkriva nekaj, kar se mu zdi, da ni on sam, da je to v njem nekaj drugega, da je v njem še neka druga resničnost. In pesem mi zmeraj znova razodeva, da sem to drugo, tuje, skrito v meni, jaz sem, da je to moja globlja, skrita narava, odkrivanje vsega tega s pesmijo pa jev resnici pesniška pot k sebi samemu.«
In ko znova listamo po liriki tega velikega slovenskega poeta, se nam njegov pesniški svet spet kaže kot nenehno razpet med svetlobo in senco, med temo in luč, vedno poln strahu pred težkimi stvarmi. Njegova pesem je tiha, a polna govoreče pojoče tišine. Ni za bučni vnanji svet, je za srce.
I. ZORAN
..Zabeleženo.
Človekove pravice
Kdaj že je bilo potrebno, da bi Slovenci dobili primerno knjigo o človekovih svoboščinah in pravicah, gotovo pa je prav ta čas izdaja takšne knjige tako aktualna, da dolgoletne zamude ne bi bilo mogoče več z ničimer opravičevati.
Ne samo da letos ob koncu leta poteče okroglih 40 let, odkar je bila sprejeta Splošna deklaracija o človekovih pravicah, razlogi so globlje, manj jubilejne narave. Domače razmere so v zadnjem času pokazale, da je splošna zavest o človekovih temeljnih svoboščinah in pravicah dozorela . do te stopnje, ko je ni mogoče več zanemarjati in še manj oklicevati za kontrarevolucionarno, protisocialistično, protikomunistično in kar je še podobnih preskušenih nalepk za na usta svobodoljubnega duha. Zahteve po uveljavljanju pravic in svoboščin, ki so jih napredni duhovi človeštva razglasili pred več kot 200 leti, mednarodna javnost pa svečano sprejela pred 40, so razgibale tudi trde strukture socialističnega sveta. Tudi naša domovina se žal ne more pohvaliti z veliko zgodovinsko dovzetnostjo za ta vprašanja.
Mladinska knjiga je zatorej z izdajo zbornika esejev, razprav in dokumentov, zbranih pod skupnim naslovom Varstvo človekovih pravic, opravila tako potrebno kot pomembno založniško dejanje, s katerim je obogatila splošno in pravno kulturo.
Zbornik so uredniki Peter Jambrek, Anton Perenič in Marko Uršič vsebinsko razdelili na tri dele. V prvem so zbrani prispevki, ki obravnavajo pravno ureditev človekovih pravic v konkretnih zakonodajnih in mednarodnopravnih razmerah; v drugem so prispevki, ki se lotevajo filozofskih in socioloških premis državne in družbene ureditve, v katerih se lahko uveljavlja spoštovanje človekovih pra-
Obnovljen leksikon
Dolgo pričakovana nova izdaja splošnega leksikona, ki se ga je prijelo ime Leksikon Cankarjeve založbe, je končno tu. V 25 letih od njegove prve izdaje se je marsikaj spremenilo, novega dogodilo, odkrilo in pojasnilo, na nekaterih področjih človekove ustvarjalnosti pa prišlo do silovitega razvoja, spremenjena je podoba sveta v političnem in ekonomskem pogledu, vse to pa je že dolgo klicalo k posodobljeni izdaji..
Leksikon v novi obleki je obsežnejši; na 1202 straneh je zajetih več kot 55.000 gesel, od tega 4000 novih pojmov in imen, domala tri četrtine gesel iz prejšnje izdaje je predelanih in obnovljenih. Obnovljeno in bogatejše je tudi ilustrativno gradivo. Temeljito obnovljena je seveda tudi cena.
Krek med znamenitimi
Zbirka Znameniti Slovenci, ki jo že več let vztrajno, a ne prehitro izdaja Partizanska knjiga, je bogatejša za novo knjigo in z njo za nov biografski portret, ki je povečal število tistih znamenitih slovenskih mož, katerih Ustvarjalna moč se je izkazala na glasbenem področju. Dr. Dragotin Cvetko je predstavil skladatelja, glasbenega urednika in kritika ter pravnika Gojmirja
Gojmir Krek (1875—1942) spada v generacijo slovenskih skladateljev, ki je nastopila ob prelomu stoletja. Bil je vsestranska osebnost, znanstvenik in umetnik, ugleden pravnik, ustvarjalen urednik in avtor številnih samospevov, zborovskih, klavirskih in drugih skladb. Odigral je pomembno
'NAMI MII SIOVINČI
IJGOJ !kk
rag<«iO
vlogo kot usmerjevalec slovenske glasbe v evropske glasbene tokove, predvsem kot dolgoletni urednik in kritik, a tudi kot ustvarjalec.
vic in temeljnih svoboščin, tretji pa zajema dokumente od Magne Charte do Helsinške listine in pregleda sodobnih ustav. Mnogi od dokumentov so prav s tem zbornikom prvikrat dostopni 'slovenskemu bralcu, kar je seveda tudi izredno zgovorno.
M. MARKELJ
Imamo »Fjalor«
V Jugoslaviji imamo običajno polna usta enakopravnosti narodov in narodnosti in medsebojnega spoznavanja, dejanja pa niso vedno v skladu z velikimi in lepimi besedami. Kako si sicer razložiti dejstvo, da Slovenci vse do teh dni brez slovarja, ki bi nam približal albanski jezik, jezik torej, ki ga poleg poltretjega milijona prebivalcev Albanije govori tudi skoraj milijon naših državljanov? Ne bi mogli reči, da ni bilo stikov med slovenščino in albanščino, saj so se za ta jezik, s katerim imajo jezikoslovci sicer kar hude težave, kam ga uvrstiti v družini ino-evropskih jezikov, ukvarjali že naši veliki jezikoslovci Kopitar, Miklošič, Nahtigal in Bezlaj. Tudi lepo število knjig je prevedenih iz albanščine v slovenščino in obratno. Pa vendar je slovar le tisto temeljno delo, ki ga kulturno razvit narod, ki želi imeti plodne stike z drugim, mora imeti.
No, ta lisa v naši slovarski literaturi je odpravljena, predvsem po zaslugi avtorja Alban-sko-slovenskega slovarja Franceta Novšaka in Društva slovenskih književnih prevajalcev, ki so družno zagrizli v trdo jabolko izdaje tega nedvomno pomembnega dela, česar se ni upala nobena od slovenskih založb. Avtor je slovar intenzivno začel pripravljati že pred 10 leti, končal pa ga je pred štirimi leti, žal pa ni mogel naj ti založnika. Tako se je izid slovarja odmaknil vse do letošnjega novembra, ko je končno le ugledal beli dan.
Posebna zanimivost slovarja je vsekakor ta, da je ves postavljen in obdelan računalniško in da ga je mogoče dobiti tudi na disketah. In ker je pionirsko delo, je avtor v dogovoru z urednikom slovarja Jankom Modrom slovarskemu delu dodal še kratko slovnico albanščine.
M. MARKELJ
Mladinski in gotski roman
Zanimiva zbirka Odisej, ki jo izdaja Mladinska knjiga in v kateri izhajajo knjige, ki jih radi berejo tako mladi kot tudi starejši ljubitelji zanimivega in napetega čtiva, je letos bogatejša za troje knjig: Tagore-jeve Lačne kamne smo že predstavili, tokrat pa nekaj besed o knjižni novosti slovenskega pisatelja Mateta Dolenca Golo morje in o svetovno znanem »gotskem romanu« Otrantski grad Horacea Wal-pola.
Dolenc je v svojem »mladinskem romanu«, kot je delo označeno v podnaslovu, prikazal tisto značilno obdobje mladostnikovega zorenja, ki mu suhoparno pravimo puberteta, ima pa lahko tudi razsežnosti ugledanja sveta v njegovi nelepi, kruti resničnosti in hkratnega treznjenja od idealov ter je kot tako za pisatelja izredno zanimiva možnost kritičnega gledanja na širše družbene razmere. Seveda je scenerija dogajanja tipično Dolenčeva, se pravi, da pripoved o ljubezenskem pubertetniškem trikotniku in o nenačrtovanih pustolovščinah in boju za preživetje na samotnem otoku poteka na morju. Roman je ilustriral Marjan Manček, spremno besedo pa napisal Jože Snoj. _
Z VValpolovim Otrantskim gradom smo končno dobili prevod znamenitega klasičnega dela, ki stoji na začetku grozljivega ali gotskega romana. Ta je kljub prvotni zabavnosti in trivialnosti s svojimi motivi, idejami in pripovedno tehniko vplival na visoka dela svetovne literature, saj je posredno ali neposredno navdihoval take pisateljske veličine, kot so Scott, Hugo, Gogolj in Poe. VValpolov roman je danes seveda drugačno branje, kot je bil pred stoletji, ko je roman izšel, gotovo pa ostaja še zmeraj (Jovolj zanimiv, in to ne le zaradi literarnozgodovinskega pomena. Obsežnejšo spremno besedo o Otrantskem gradu in-gotskem romanu je napisal Vid Snoj, medtem ko so ilustracije delo Marka Derganca.
Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih dogodkih, ki so pred tremi in več desetletji razburjali dolenjsko javnost, le osebe in kraji v njih so, ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni.
Hotela je bogatega moža
Zakonca Kos sta se spoznala preko časopisnega oglasa. Lojzka je že nekaj časa iskala moškega, s katerim bi živela v skupnem gospodinjstvu. Hotela je bogatega moža, naposled se je zadovoljila s 64-letnim Janezom. Vsega 14 dni sta se poznala, ko sta stopila pred oltar.
»Zakonu ni bilo v prvem letu kaj očitati,« je kasneje Janez pripovedoval miličnikom in kriminalistom. »Živela sva z mojo pokojnino, svojo je Lojzka dajala na stran. To me ni nič motilo. Vse pa se je spremenilo po enem letu Žena me je pričela zmerjati in psovati, bila je fizično močnejša od mene, tega se je vse bolj zavedala. Očitala mi je vse mogoče, tudi to, da sem spravil tri mladoletne brate v partizane, namesto da bi jih v nemško vojsko. Ob takšnih priložnostih me je tepla, vsaj desetkrat me je napadla z raznimi predmeti. Spomnim se primera, ko
mi je v hrano nasula strupa, spet drugič — bilo je to letošnjega oktobra — me je tako pretolkla z železom, da sem moral v celjsko bolnišnico. Lojzka pa se je znašla v postopku zaradi prizadejanja hudih telesnih poškodb. Tako je šlo iz dneva v dan: enkrat sem bil porezan z nožem, drugič mi je zlomila podlahet in tudi usodnega dne je ona začela prepir. Najverjetneje zato, ker ni bila zadovoljna z mojo pokojnino.«
Devetega novembra 1967 je bila sevniška postaja milice obveščena, daje prišlo v bližn-ji vasi pri Kosovih do prepira, v katerem je mož Janez uporabil nož. Takoj po obvestilu so miličniki odšli na kraj dogodka, o vsem pa so seznanili tudi namestnika novomeškega javnega tožilca. Komisija, ki je kasneje prišla v vas, je med svoje ugotovitve zapisala:
»Janeza Kosa smo našli sedečega v predprostoru hiše. Bil je krvav po obrazu in levi roki. V kuhinji smo našli ležati žensko truplo. Šlo je za dokaj močno manjšo žensko, oblečeno v temna oblačila z rjavimi nogavicami in črnimi gumijastimi škornji. Obraz je bil težko prepoznaven, saj je bil močno okrvavljen, enako tudi redko sivo lasišče. Tik pred rokama pokojnice je ležal velik okrvavljen kuhinjski nož. Soseda, ki živi v isti hiši, a v drugem stanovanju, nam je povedala, da je okoli 20. ure pri Kosovih slišala prepir, a ji ni vzbudil posebne pozornosti, saj je bila vpitja pri sosedih vajena. Drugi sosed, ki se je zvečer mimo hiše vračal domov, je med 21. in 22. uro slišal krike: »Jože, pusti me! Jože, nikar!« Zatem je slišal ječanje, glasovi so bili podobni tistim, ki jih daje zaklan prašič.«
Kaj se je torej 8. novembra pred enaindvajsetimi leti dogajalo pri Kosovih?
Janez je pojasnil, da je bilo do večerje še kar znosno. Potem pa ga je žena pričela zmerjati s partizansko svinjo, hodila je po kuhinji sem in tja, ves ta čas pa je na mizi ležal velik kuhinjski nož. Lojzka se je zatem usedla za mizo nasproti Janezu in ga še naprej
zmerjala ter mu grozila, da ga bo zaklala. Janez jo je miril, naenkrat pa je Lojzka skočila, pograbila nož in zamahnila. Kos je zadnji trenutek skočil pokonci, tako da ga je nož le porezal po roki in obrazu. Janez ni znal pojasniti, na kak način in s kakšno močjo mu je nato uspelo nož iztrgati ženi iz roke, ve le, da je Lojzka še naprej silila vanj in ga napadala, nakar je izgubil kontrolo nad samim seboj. Z nožem v rokah je pričel neusmiljeno suvati v ženo, prizadejal ji je nešteto vbodov po rokah, prsih, vratu. Še potem, ko je Lojzka padla na tla, jo je moral, po poškodbah sodeč, v besu obrcati ali pohoditi. Obdukcija je pokazala, da je imela Kosova številne vreznine in vbodnine, usodne so bile tiste na desni in levi strani vratu, saj so poškodovale vratno ožilje, zaradi česar je Lojzka kmalu izkrvavela in umrla.
Janez je po zločinu za silo spral kri s sebe, vzel aktovko in dežnik ter se odpravil v noč. Hotel je do hčerke v sosednjo vas, a ga noge niso držale. Taval je po vasi, ob prihodu miličnikov ga ni bilo doma, zato pa je preiskovalno komisijo pričakal v predprostoru hiše. Ta ga je napotila v zdravstveni dom, kjer so poskrbeli za njegove rame, nato pa so ga odpeljali v dom onemoglih, kjer je počakal na sojenje.
Pred sodnike je stopil šele čez tri leta. Senat novomeškega sodišča ga je obsodil na dve leti strogega zapora, saj' ni pritegnil Janezovim trditvam, da je šlo za silobran. Kazen je prestajal v KPD Dob, od koder je kmalu zaprosil za izredno omilitev kazni, vendar je Vrhovno sodišče SRS njegovo prvo vlogo januarja 1972 zavrnilo. Že septembra istega leta pa so ugodili prošji in mu kazen zmanjšali na 1 leto in 8 mesecev zapora. Kosovo zdravstveno stanje se je namreč poslabšalo, bil je telesno izčrpan, imel je slabo srce in mož--gansko sklerozo, na odločitev je vplivalo tudi njegovih 68 let. Nič čudnega, da je bil še isti mesec, septembra 1972, pogojno izpuščen, čeprav bi mu kazen v celoti potekla šele prihodnje leto.
B. B.
O®
paZ‘
Bil sem grajski hlapec
Martin je opravil svoje in na mizi pred nama stoji rezultat njegovega dela: »Ta je že krščen,« pravi Janez Štangeli, »lahko ga piješ, ne bo ti škodilo.« In s tresočo se.roko dvigne kozarec bistre šmarnice iz Ljubenske gore in ga spije na zdravje do dna. Ko ga takole gledam, se mi zdi kot tisti starček iz narodne pesmi »En starček je živel tam v vinskih gorah«. Star, siv, nekoliko poraščen, vendar še vedno živahen in s šegavimi, bistrimi očmi. Nikoli mu ne bi prisodil, da mu je zibelka stekla še v prejšnjem stoletju. Pa mu je. '21. avgusta prihodnje leto bo praznoval devetdesetletnico. Tudi se nisva dobila v vinski gorici. Letošnji pridelek sva okusila kar doma za mizo v Rajnovščah, v vasici, ki jo verjetno pozna zelo malo Dolenjcev, še Novomeščani ne, čeprav se nahaja tako rekoč v neposredni bližini, na vzpetini ob cesti, ki pelje od Pogane proti Stranski vasi. V dolini
pod vasjo teče bistri potoček Petelinjek, za vasjo pa se dvigajo podgorski hribi proti Jur-ni vasi in Podgradu. Že dolga leta na tem pragu v Podgorje čepi le šest domačij, ki dajejo zavetje in kruh kakim tridesetim prebivalcem. No, to s kruhom je bila relativna stvar. Skopa zemlja ga je dala vedno premalo, zato so si ga morali iskali drugje. Pijačo pa sta jim zanesljivo točila Cerovec in Ljuben, ne najbolj žlahtne, to jim je ob koncu prejšnjega stoletja požrla trtna uš, za vsakdanje potrebe in za moč pri težkem delu pa je bila šmarnica vedno dobra in še manj dela je bilo z njo.
Obiskovalec Janeza zelo težko dobi doma v hiši. Vedno je kje v bližini domačije. Brez dela ne more biti. Še vedno vzame v roke koso in s krepkimi zamahi obdeluje bližnje grive, da si opravka na polju ali pa pri živini. Ko se oddahne od dela, ga spije kakšen kozarček za moč in prižge svojo priljubljeno pipico, ki ga spremlja že skoraj vse življenje. »Kadim že, odkar sem končal šolo, tega pa je že dolgo, dolgo,« pravi Janez, »vendar vedno zelo zmerno.« Nasploh z nobenimi stvarmi ni kaj preveč pretiraval v svojem dolgem življenju, razen z delom. Tega je bilo vedno dovolj, tako doma na srednje veliki kmetiji kot drugod, kjer je moral zaslužiti kar dinar za preživetje. Med drugim je bil že od ranih nog hlapec na graščini v Po-gancah. Je ena redkih še živih prič o tem, kako se je včasih živelo in delalo na dolenjskih graščinah, pa tudi o. tem, kako je včasih izgledal poganški grad, saj so njegove ruševine
že zdavnaj zravnane z zemljo.
»Pomagal sem pri hlevskem delu, predvsem pa sem poleti organiziral košnje, pozimi pa drvaril v gozdu. Bilo je to težko delo, vendar sem bil krepak mladenič in v košnji mi skoraj ni bilo para,« se spominja svojih graščinskih let Janez Štangelj. »Graščak Langer je bil znan kot natanč-než in skopuh. Vedno je s svojega okna nadziral delavce pri delu. Težko ga je bilo prenesti okoli, če je kdo preveč postaval, mi je rekel:, Janez, tega mi pa več ne pripelji na dnino.' In tako sem moral napraviti. Naš rod se je že dolga leta nazaj udinjal pri poganškem veleposestvu. Pred mano je bil tam oče in pred njim ded. Tudi mati^ prala za graščinske.«'
le zdavnaj so minili časi, ko so se ob prvi zori zbirali kosci, popili kozarček Langerjevega žganja in potem metali dolge redi tja v sončno dopoldne, ko so jim ženske prinesle za okrepčilo malo prežganke in svežih žgancev. Košenice in grajske razvaline je preraslo grmovje, Janez pa še vedno • krepko tlači podgorska tla. »Najhuje je bilo v vojni,« se spominja. »Hiše so bile kot rešeta, saj je kar naprej regljalo okoli voglov. S hribov so udarjali partizani, iz mestnih postojank pa okupatorji. Otroci so se strahoma stiskali V pepelu pod zapečkom. Ko je bilo tega konec, so bili hlevi prazni, želodci pa tudi. K sreči smo kmalu po vojni lahko kupili ameriške kobile, undre smo jim rekli. S parom teh konj sem fural po kočevskeh gozdovih in po Gorjancih ter s tem preživljal družino.«
Z ženo Francko, ki se pri petinosemdesetih letih tudi še kar dobro drži, le sluh ji je skoraj čisto odpovedal, sta imela štiri otroke. Na kmetiji je ostal sin Alojz, doma pa sta tudi dva odrasla vnuka, krepka fanta, ki bosta poskrbela, da se bo Štangljev rod na Rajnovščah nadaljeval.-Vsega skupaj imata devet vnukov in osem pravnukov. Ne bo jim treba hlapčevati, pa tudi na teden dolge fure jim ne bo treba hoditi. Čaka jih lagodnejše življenje, prikrajšani pa bodo za košček nekdanje idile, ki jo pozna le še njihov ded in praded Janez.
TONE JAKŠE
Čebelarjev ni nikoli preveč
Med ljudmi je danes, ko so nas začele pridobitve civilizacije vse bolj zasužnjevati, veliko takih, ki so se vrnili nazaj k naravi. Žal je včasih ta povratek tudi precej drag, kar vedo tisti, ki so se odločili za čebelarstvo. Medtem ko so še pred leti mnogi postavili čebelnjake le zato, ker so v čebeljih izdelkih videli donosen posel, so danes ostali čebelarji le še tisti, ki to delo opravljajo z dušo in 8rcem.,In eden takšnih je Jože Sever iz Semiča, ki je čebelar že tri desetletja, prav toliko časa torej, kot je staro semiško čebelarsko društvo.
»20 let smo bili sicer družina, povezani s Črnomaljci in Metličani, zadnje desetletje pa smo samostojni. Načrtujemo pa, da bi ustanovili medobčinsko čebelarsko zvezo za Belo krajino,« pove Sever, kije tudi blagajnik semiškega društva, ki šteje 37 članov, ti pa imajo 1.200 družin. Tukajšnji čebelarji se radi pohvalijo, da doslej še niso imeli izgub čebeljih družin, za kar gre zahvala društvu, ki organizira redno zdravljenje vseh družin na celotnem semiškem območju. Da pa so čebelarji tudi pravilno in dobro poučeni o vsem, kar morajo vedeti o svojem delu, dvakrat na leto prisluhnejo predavanjem. Seveda so čebelarji dobro poskrbeli tudi za podmladek: na celodnevni osnovni šoli v kraju imajo čebelarski krožek, da pa je delo čimbolj praktično, so na vrtu pred šolo postavili ličen čebelnjak.
»Vem, da vsi ne bodo čebelarji, toda če bo od tridesetih to postal vsaj eden, bo že uspeh. Prav pa je, da čim večim privzgojimo pravilen odnos do narave. Ko bodo odrasli in bodo morda vinogradniki, bodo znali paziti na to, kakšno škropivo bodo uporabljali, da bi čim manj škodovali čebelam. Prav zaradi nesnage in škropiv je danes zelo težko čebelariti. Z velikim veseljem se spomin-
jam svojih začetkov pred 30 leti, ko mi čebele niso povzročale tako rekoč nobenih skrbi. Tudi s finančne plati je bilo takrat veliko lažje začeti, danes pa je že velik optimist tisti, kdor se odloči za čebelarjenje, ne da bi že podedoval kakšen panj,« se z nostalgijo spominja Sever.
Jože pravi, da med čebelarji ni rivalstva in da jih ni nikoli preveč. »Medenje je dar narave, in ko je na višku, niso pašniki nikoli prepolni. Ko na primer v Gorskem kotarju medi hoja, čebele poberejo le desetino paše. Če pa seveda čebelar zamudi najbolj ugodni trenutek, se lahko za dobro letino obriše pod nosom.« Sever je svoj čas kar 60 od okrog 90 panjev vozil ha pašo. Na akcijo jih je peljal vse do madžarske meje, na oljno repico v okolico Zagreba, reden gost je bil s svojim tovornjakom tudi v Delnicah. Toda s takšno pašo bo, kot vse kaže, konec, kajti
stroški so preveliki. Družine na tovornjaku bi morale dati kar 50 kilogramov medu na panj, da bi bile rentabilne, medtem ko je za tiste, ki ostanejo doma, dovoli že, če dajo 10 kilogramov. »Ce bi seštel vse stroške in delovne ure, ki jih porabim za delo s čebelami, se mi ne bi splačalo imeti panjev. Na leto prebijem ob čebelnjakih kar tisoč ur, saj sem od konca aprila do konca avgusta pri njih vse popoldneve, sobote, nedelje. Srce pa me boli, ko vidim, kako je kranjski med, ki je tako dober, pri ljudeh podcenjevan. Ko vidijo na policah cenejši, a tudi znatno slabši med, se raje odločijo zanj, kot pa da bi žrtvovali kak dinar več in se odločili za zdravilnejšega in boljšega. Ni namreč res, kot pravijo nekateri posplošeno: med je med,« razočarano toži Sever.
Toda kljub velikim izdatkom, bojazni pred boleznijo čebel, zapostavljenosti in podcenjevanjem Jože ne bo odnehal. Četudi bi prišlo do katastrofe in bi bil ob vse družine, bi začel znova, če bi seveda imel kje kupiti panje, zatrjuje. A o tem ne razmišlja preveč. Njegove misli so raje drugje: pri semiškem gasilskem domu, kjer bi čebelarji radi zasadi 88 lip ter tako uredili poleg paše za čebele tudi edini park v kraju. Pa pri čebelarjih iz Karlovca, Duge Rese, Oguli-na, Vrbovškega, Metlike in Črnomlja, s katerimi bodo skupaj uredii pašni kataster. Bistvo njegovega dela s čebelami je bilo namreč vedno v življenju, ustvarjanju, in ne v smrti in pogubljenju.
M. BEZEK-JAKŠE
Dezerter, vendar ne izdajalec
Žužemberk, kjer so se iz ure v uro, iz dneva v dan menjavali gospodarji, je februarja 1944 spet zasedla partizanska vojska. Ponovno so postavili komando mesta (prva je bila 13. julija 1942, menda tudi prva na Slovenskem). V komandi mesta je bil tudi mlad partizan, intendant Franc Medle doma iz Gabrja pod Gorjanci.
Usodnega 24. februarja 1944 je bilo nebo nad Suho krajino prepredeno z belimi trakovi kondenza, ki so ga za seboj puščala zavezniška letala. Nebo je grmelo od močnih motorjev letečih trdnjav, ki so letele nad Nemčijo v skupinah po sedem, med njimi pa so kot mušice opletala lovska letala, med katerimi je bilo največ moskitov.
V senci zavezniških letal so se nad prestolnico Suhe krajine prikradle nemške štuke, ki so v nizkem letu s strojnicami in bombami napadle trg. Posebej so se usmerile na staro usnjarno.
Mladega intendanta je na-ad štuk zatekel v bližini Mla-arjeve gostilne. Ni imel časa, da bi se umaknil. Silovito je počilo, potem pa ga je zapeklo v desni nogi. Bombni drobci so mu raztrgali nogo, tako da je visela samo še na tankih kitah.
Hudo ranjenega partizana so partizani potem odpeljali na Kočevski Rog, kjer so ga nastanili v bolnišnici Gornji Hrastnik. Upravnik bolnišnice je bil dr. Janez Milčinski.
Ko je partizanski zdravnik zagledal hudo ranjenega borca, je zmignil z glavo. Mislil je: »Ranjenec je izgubil veliko krvi, rešiti ga ne morem, zato mu bom skušal pripraviti čim prijetnejše zadnje trenutke življenja.«,
Tako je mislil Janez Milčinski, ki je Francetu določil naj-
bolj ši prostor v bolnišnici, precej drugače pa intendant, čeprav mu je bilo zelo hudo, je sklenil, da se bo z vso svojo mladostno močjo boril za življenje, ki ga je komaj dobro začel živeti.
Med bolniškim osebjem je bil tudi Francetov rojak Martin G. Ko je zagledal ranjenega prijatelja, je bil enakih misli kot zdravnik. Na vse pretege pa se je potrudil, da bi prijatelju olajšal zadnje trenutke, ker je tudi on naredil križ čez njegovo življenje. Ker je Martin imel stike z dolino, je Francetu najprej prinesel steklenico dobrega črnega vina, potem pa še kakšen drug priboljšek. Kot kaže, mu je vino dalo novih moči, počutil se je bolje, česar se je tudi Martin razveselil. Moči so se začele počasi vračati, France je postajal iz dneva v dan bolj korajžen.
Franc Medle se nekega dogodka, ki se je zgodil na Rogu pred veliko nočjo leta 1944, spominja takole: »Ker sem se že krepko postavil na nogo — v meni je bilo vedno več življenja — sem se precej zbližal z upravnikom dr. Milčinskim. Nekega dne me pokliče k sebi in mi pove, da ga je prosil Martin G. za tridnevni dopust. Želel je moje mnenje. Kot bi ustrelil, sem brez razmišlanja odgovoril, naj ga pusti, ker je Martin zanesljiv.
Minili so trije dnevi. Zvečer tretjega dne bi se Martin že moral vrniti, vendar ga ni bilo. Janez Milčinski je kar malo nervozno stopical po bolnišnici. Ustavil se je tudi pri moji postelji. Rekel ni nič, samo gledal me je preko naočnikov.
Franc Medle, intendant komande mesta Žužemberk
Martin se ni vrnil. Čakali smo ga četrto jutro, vendar smo namesto Martina pričakali Nemce in domobrance, ki so prodirali v Rog.
Zdaj upravnik ni rriogeč več molčati. Zaskrbljeno je začel: ,Kaj je zdaj, Franček? Misliš, da sva ga polomila? Ali Martin pelje Švabe in domobrance v Rog?'
Odločno sem mu odvrnil:
,Zaupam Martinu, tega on ni sposoben narediti.' Vedel sem, da je moj sovaščan zanesljiv, ker drugače ne bi sodeloval pri gradnji partizanskih bolnišnic na Rogu. Skratka, povsem sem mu zaupal!
Tako je minil dan v rahli negotovosti. Proti večeru pa smo zvedeli, da so se sovražniki umaknili nazaj v Novo mesto. Spet smo se vrnili v barake. Bil sem zelo'vesel, ker se niso uresničile črne slutnje Janeza Milčinskega. Očitno je šlo samo za-običajen vpad na naše ozemlje, kakršne smo večkrat doživeli. Nemci in domobranci niso iskali bolnišnice, ker če bi bile izdane, se brez »plena« ne bi vrnili.
Martina ni bilo več nazaj. Kasneje smo zvedeli, da se je na prigovarjanje žene prijavil domobrancem v Novem mes-
Po osvoboditvi sva se srečala. Ne bi govoril o tem, kaj sem ga vprašal. Povedal je, da ga je žena pretentala, da je šel pod domobransko zaščito. Tam je dočakal konec vojne, ne d bi si s čem umazal roke. Žanimalo me je tudi, kako to, da domobranci iz njega niso izvlekli velike skrivnosti. Dejal je, da je kazal videz duševnega re-, veža, ki ni bil koristen partizanom, še manj pa domobrancem. Spraševali so ga za vse mogoče, vendar jim je povedal le to, da je partizanil v čr-mošnjicah in Starih Žagah, kjer je skrbel Za konje in mule. Potem niso več silili vanj. Pribil je, da nikdar ne bi izdal partizanskih bolnišnic in ranjencev. Tega pa ne, nikoli...
Sovaščana in na pol soborca Martina sem potrepljal po ramenu. Ločila pa sva se s temi besedami: .Martin, ti si dezerter, nisi pa bil izdajalec'. Odleglo mu je. Pristavil sem: .Martin, ti si mi v Rogu rešil življenje, zdaj pa ti ga jaz vračam,!'
SLAVKO DOKL
NAGRADA V SOTESKO
Žreb je izmed reševalcev 44. nagradne križanke izbral NATAŠO VOVK iz Soteske in ji za nagrado podelil knjigo Hrošč leti v somraku švedske pisateljice Marie Gripe. Gre za pravo mojstrovino mladinske književnosti, zato po nji radi sežejo tudi odrasli bralci. Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi. Nagrajenki čestitamo.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasnje do 5. decembra na naslov. Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 30 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 46.
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 44
Pravilna rešitev predzadnje križanke je, brana v vodoravnih vrsticah, takšna: MAKAO, IRA, NA POLJSKEM, LAMA, OTKA, ARA, AREAL, THATCHER, KIT, VALUTA, SPLIT, BEJ, SOM, KROV, LIKER, KO, LAKOLIT, CAPAR, EVA, ARKA, MATE, POL, SAAR, ARAT.
Pomembneje danes znati.
Kadar
kot imeti je
E. PINTAR ugleden in starejši znanstvenik pravi, da je nekaj mogoče, potem ima skoraj zanesljivo prav; kadar pa pravi, da nekaj ni mogoče, takrat se zelo verjetno moti.
A. CLARKE
f NAGRlA				,DI	NA KRIŽANKA 46 ]								
				DL	JAHALNI KONJ	TR0JNICA	FIŽOLOVKA	OČE	NUMER0	SESTAVU J. UDIR	STREZNITEV	PEKOVSKI OBRTNIK	ŽIME
				PLAT						BELG. TERME IZDELOVALEC SIT			
	■	11		STAROGRŠKI ZEMLJEPISEC									
	/ 11111 /4 mm			ČAST					PREBIVALKA IRSKE HOMERSKI JUNAK				
M	n			GR. BOG VETROV ELEKTR. MERSKA ENOTA				GR. BOGINJA NESREČE SSM0L0 ZALITI PIRHI				PARNI SESALNIK	ŽIME
													
01	AFR. DRŽAVA	BARVILO GRMA HENA ROGAT PREŽVEKOVALEC	V				PRAZNA •BESEDA ZDRAVILO						
AM0RETI						VRSTA JELENA DESNI PRITOK DONAVE				STAROCER-KVEN0SL0-VANSKA ČRKA0KR. PRED TUJIMI			
PERNATA DOMAČA ŽIVAL				LUKAV ZRN TERMIN					PENEČE SE VINO	KRAJ. IMENI			
'sl. POLITIK BAVČAR					N0RD. SMUČI KEM. SIMBOL ZA LANTAN				STAROSLOVANSKI NAROD VISOKA IGRALNA KARTA				
PREJA							GLOBOKA TESEN						
MEDICINSKA PRIPRAVA							MIT. PERZ. KRALJICA						
Kamele — živi herbicidi
Ali bodo kamele ameriškim živinorejcem vrnile izgubljene sočne pašnike? — Nenavaden poskus
Cigareta kvari tiste radosti
Številne študije so potrdile povezanost med oslabljeno spolno zmožnostjo in kajenjem — Nikoli ni prepozno prenehati s kajenjem
Na reklamah za tobačne izdelke pogosto vidimo slike moških, ki kar izžarevajo moškost; to so trdi, odločni, prekaljeni, zapeljivi moški, poosebljenja moškosti. Tudi ko kratkohlačniki prižgo prvo cigareto, je v njih močan občutek, da z dimom, kijih sicer sili h kašljanju in bruhanju, postajajo možakarji. Toda številne študije o vplivu trajnega kajenja na človekovo zdravje so pokazale med drugim tudi to, da cigareta in moškost nikakor ne sodelujeta zgledno. Cigareta moškost celo spodjeda.
Še pred desetimi leti so zdravniki krivili za impotenco, (spolno nezmožnost) predvsem čustvene razloge. Menili so, da občasno ali trajno spolno nezmožnost v devetih od desetih primerov zakrivijo prav čustvene, se pravi duševne težave. Danes pa se je to naziranje temeljito spremenilo. Raziskovalci odkrivajo, da je vsaj za polovico impotentnosti razlog v samem delovanju telesa.
Da ima pri spolni nezmožnosti prste vmes tudi tobak, je medicinske raziskovalce opozorilo preprosto dejstvo, daje med bolniki, ki so se zdravili za impotenco, izredno veliko kadilcev. Najbolj izrazito je bilo to v skupini, za katero so kot poglavitni razlog impotentnosti ugotavljali okvare na ožilju. V študiji, ki sojo opravili na univerzi Pretoria, so našteli med 116 bolniki z impotenco kar 108 kadilcev.
Še dve neodvisni študiji — eno so opravili v Parizu, eno pa v Kanadi — sta dali podobne rezultate. Tako lahko raziskovalci na osnovi zadostnih podatkov trdijo, da kadilci predstavljajo kar dve tretjini moških, ki imajo težave z impotenco, kar ža dvakrat presega siceršnji delež kadilcev v odraslem prebivalstvu.
Ta odkritja so seveda zgolj statistične narave in le opozarjajo raziskovalce, v katero smer naj raziskujejo, saj nič ne povedo, kako kajenje dejansko učinkuje na zmanjšanje spolne zmožnosti. Še posebno je stvar zapletena, ker je kajenje le del življenjskih navad, pogosto povezan z drugimi, prav tako sovražnimi zdravemu spol-\	N'5
Reklame za cigarete si izposojajo moškost, a so cigarete v resnici njene najhujše sovražnice.
nemu odzivanju in zmožnosti: uživanje alkohola, telesna nedejavnost in podobno.
Raziskave pa so pokazale, da je kajenje od vseh morda najbolj usoden činitelj. Kadilci si zaradi svoje razvade prej ali slej nakopljejo težave v krvnem obtoku, še posebej se poslabša prekrvavitev v ekstremitetah. Toda ali velja enako tudi, ko gre za učinkovito prekrvavitev moškega spolnega uda?
To vprašanje je podrobneje pretresel fiziolog Michael Condra, vodja že omenjene kanadske študije, v kateri
svet	v številkah
PRIMERJAVA RASTI PLAČ
< -a	< a	
-J	*	
K		
> <		Ll.
PLAČE SO HITREJŠE — Graf tega tedna prikazuje, kako se v razvitem svetu kosajo v rasti plače in cene. Vse je seveda zabeleženo v izrazito manjših odstotkih, kot velja za naše domače razmere. Izrazita je predvsem večja rast plač kot cen. Edino v Avstraliji in ZDA so v letošnjem devetmesečju zabeležili nekoliko večjo rast cen kot plač, povsod drugod pa so plače prehitevale porast c'en. Stolpci kažejo odstotkovno rast plač, medtem ko linija kaže rast cen za posamezne dražve.
so sodelovali tudi psihologi, urologi in psihiatri.
V laboratorijih so pri 178 impotentnih moških, kadilcih in nekadilcih, merili pritisk v krvnih žilah, ki prekrvljujejo penis. Vsi testirani moški so bili impotentni, razlogi pa so bili, kot seje pokazalo, različne narave. Ko so primerjali dobljene rezultate glede na to, ali je posameznik kadilec ali nekadilec, so ugotovili, daje imel vsak četrti kadilec slabo cirkulacijo krvi v penis, medtem ko je to veljalo le za vsakega dvanajstega nekadilca. Po statističnih standardih to pomeni, da je povezava med kajenjem in oslabljeno prekrvljenostjo penisa zanesljivo potrjena.
Vse to je potrdila tudi dveinpollet-na študija, ki sojo objavili lani. Raziskovalci univerzitetnega medicinskega središča George Washington v Washingtonu so preventivno pregledali 353 moških, ki so se pritoževali nad impotentnostjo, da bi ugotovili, ali je okvaro možno odpraviti operativno. Predvsem so pregledali, kakšen je pretok krvi v krvnih žilah penisa. Pri teh preiskavah so prišli do povsem nespornih ugotovitev, da so žilne okvare, ki so povzročile pri pregledanih ljudeh impotentnost, posledica dolgotrajnejšega kajenja.
Zastavlja se seveda .vprašanje, ali je mogoče tovrstne škodljive posledice kajenja odpraviti, če človek preneha kaditi. Odgovor, čeprav ne dokončen, ponuja študija urološkega oddelka vvashingtonskega bolnišničnega središča, ki jo je opravil dr. Mitchell Edson s sodelavci. Merili so erekcije impotentnih moških v spanju, to so erekcije, ki niso odvisne od mentalnih zavor. Ugotavljali so, da so pri hudih kadilcih tudi te nezadostne. 20 bolnikov so prepričali, da so za dva meseca prenehali kaditi in da so se po tem času vrnili na opazovanje. Meritve nezavednih erekcij v spanju so pokazale, da se je stanje občutno izboljšalo.
Strokovnjaki so si po vsem tem edini, daje kajenje kot eden od povzročiteljev telesnih vzrokov za impotenco najbolj škodljivo. Zato svetujejo vsem tistim, ki opažajo, da se jim pojavljajo tovrstne težave, naj odvržejo cigareto in prenehajo kaditi. Korist od tega ne bo opazna samo v postelji.
MiM
(Vir; Reader’s Digest)
Tisk ne more narediti iz slabe politike dobre, pa če še tako domiselno sodeluje pri lepšanju resničnosti.
M. DRCAR-MURKO
Nobeno orožje ne ubija samo od sebe.
A. MICHNIK Resnične vrednosti se dosegajo z vztrajnim, potrpežljivim in načrtnim delom.
L. ADAMOVIČ
Zgodovina civilizacije je pravzaprav zgodovina človekovega intelektualiziranja.
M. KMECL Življenje je neskončen vir razočaranj.
P. HAUCK
Dragocena kost
Desetletni šolar našel fosilno vretence ple- ziozavra___________________
Najprej je bila stvar videti kot stara konzervna škatla, kasneje pa se je pokazalo, da je predmet izjemne znanstvene vrednosti, saj je v resnici šlo za fosilno vretence izumrle živali. In da bi bilo vse skupaj še bolj zanimivo, je treba povedati, da je dragoceni fosil našel desetletni šolar med šolsko ekskurzijo.
Colin McEvven iz alexandrij-ske osnovne šole (zvezna država Virginija) se je skupaj s sošolci potikal po kupih izkopane zemlje ob marylandski obali, kjer so opravljali zemeljska dela za polaganje podzemnih vodov. Iskal je školjke, zobe morskega psa in podobne reči, ki vesele fante njegove starosti. Med brskanjem pa je slučajno zadel z nogo v cilindrični predmet. Pobral ga je in shranil. Potem je steklo povpraševanje, kaj bi to bilo, in na koncu presenetljivo odkritje.
Vretence pripada morskemu plazilcu pleziozavru, ki je živel pred 210 milijoni let in izginil hkrati z ostalimi orjaškimi kuščarji pred 60 milijoni let. Posebnost fantičeve najdbe je v tem, daje to prvi dokaz, daje velika živalžive-la v tem delu ameriške celine.
McEvven je svojo najdbo podaril Smithsonianovemu narodnemu naravoslovnemu muzeju.
Po planjavah Nove Mehike se več ne pasejo bizoni. Tudi čred govedi in ovac ni več videti veliko, čeprav sojih nekdaj na pašnikih na jugu te ameriške zvezne države zredili kar lepo število. Namesto bizonov, krav in ovac pa je mogoče videti — enogrbe kamele.
Res je sicer, da so kamele pravzaprav doma na severnoameriški celini, vendar so, kot pravi znanost, izginile z nje pred več kot dvema milijonoma let. Kaj počno puščavske ladje v svoji pradavni domovini?
Ameriški znanstveniki sojih uvozili iz Avstralije, ker želijo z njimi opra-
Narava jo je obdarila z gobcem, ki prežveči tudi trnje. Zaradi tega je postala zanimiva kot živi herbicid. (Foto: MiM)
viti zelo zanimiv poskus. Znano je, da imajo kamele tako utrjen gobec, da lahko požro še tako bodičasto in trnovo rastlinje. V razmerah, kjer dandanes žive, jim kaj drugega tudi ne pride pred lačne gobce. Zato se nad bodičasto pašo te potrpežljive živali ne zmrdujejo, temveč jim gre lepo v slast.
Prav to pa je razlog, da so se znašle na jugozahodu Združenih držav Amerike. Tamkajšnje planjave, ki so bile nekdaj bogati pašniki, dandanes prerašča plevel in bodičasto rastlinje. Rejci živine so v želji po dobičku tako povečali črede, da so živali uničile pašo. Trava je na nekaterih območjih
Telefonska omama
Najstniška zabava se je hitro končala — Omamni vonj sežganega
V velikih mestih pogosto prihaja do vandalizma posebne vrste, uničevanja telefonskih aparatov v javnih govorilnicah. Sodobni vandali najpogosteje režejo kable, poškodujejo sistem za izbiranje številk in polomijo slušalke. Že nekaj časa pa so v londonskih javnih govorilnicah opazili, da se vsemu znanemu pridružuje še sežiganje plastičnih tipk za izbor številk.
Skrivnostno požiganje pa seje kaj kmalu pojasnilo. Na delu so zalotili telefonske vohljavce. To so bili najstniki, ki so zažigali sistem za izbiranje številk le zato, da so potem lahko vdihavali pline, ki so pri tem nastajali. Plini so jim služili kot nekakšna poceni mamila in nadomestilo za druge droge. Nekaj pa je bilo tudi preprostega važenja in mode.
Borba z mamili te vrste je bila kratka, a zelo učinkovita. Telefonska družba je zamenjala plastičen tipke s takšnimi, ki ne gorijo. Veselja in omame je bilo konec, izginila pa je tudi novost — telefonski vohljavci.
Škodljiv, a mojstrovina
Računalniški virus, ki je onemogočil največjo mrežo računalnikov v ZDA, je svojemu tvorcu ušel iz rok
Največja mreža računalnikov, ki sojo začeli postavljati in povezovati v Združenih državah Amerike že pred 20 leti in ki danes povezuje preko
60.000	računalnikov, je postala žrtev najsodobnejše elektronske pošasti — računalniškega virusa. Kot poročajo, je mrežo Arpanet okužil doslej najbolj izpopolnjen in kužen računalniški virus, kar jih svet pozna.
Računalniški virisu že nekaj let niso vroča novost. Od tistih prvih, ki so jih hekerji za šalo spuščali v računalniške mreže in so izpisovali ljubeznive in smešne napise, so se spremenili v škodljivce prve vrste. Uničujejo drgocene podatkovne baze, delajo zmedo v povezavi, poškodujejo programe in se samodejno razmnožujejo. Virus je sicer le spreten in domiseln računalniški program, ki se sam kopira v računalniški pomnilnik in prevzame njegovo delovanje.
Virus je bil posebno navdušen nad razmnoževanjem. Ko so na Kalifornijski univerzi kot prvi opazili, da so njihovi računalniki začeli ustvarjati množino nepotrebnih zapisov, je bilo že prepozno. Virus je namnožil nepotrebne in nesmiselne zapise do take mere, da so se zapolnili pomnilniki in se računalniški procesi tako upočasnili, da so postali računalniki praktično neuporabni. Le malo zatem so isto opazili še v drugih velikih računalniških središčih, ki so vključena v
izginila, veter in voda sta odnesla tanko plast plodne zemlje, ostala je trda podlaga, »puščaski tlak«, kot pravijo, na njem pa raste le trdoživ plevel in rastlinje, ki ni primerno za pašo.
Farmarji so desetletja dolgo poskušali izkoreniniti in uničiti plevel in drugo rastlinje, ki se je polastilo pašnikov, da bi se zemlja lahko ponovno bogato otravila. Vendar so bila njihova prizadevanja v glavnem zaman. Mehansko uničevanje plevela je bilo • predrago in premalo učinkovito, uporaba herbicidov pa ni priporočljiva zaradi dolgoročnih škodljivih učinkov na okolje.
Raziskovalec Dean Andreson je zato poskusil z nenavadnim »herbicidom« — s kamelami. Upa, da mu bo uspelo med poskusnim obdobjem toliko proučiti učinek kamel na rastje, da bo jasno, ali bi ne kazalo uporabiti teh živali kot naravnega uničevalca rastlinja, ki onemogoča otravitev. Uvozil je osem divjih kamel iz Avstralije in zdaj se te živali pasejo na planjavah pri Las Crucesu. Poskus bo trajal nekaj let.
Vredna truda
Zakaj Japonci ograjujejo oddaljena otočka z valo-_______________brani_______________
Izgubljena v širjavah Tihega oceana, kakih 1800 kilometrov daleč od Tokia, štrlita iz morskih valov dve skali, ki nosita ime Okino Tori Shi-ma, kar bi lahko prevedli kot Otok morskih ptic. Nihče ne živi na teh skalah razen ptic in morskih živali, saj ju divje oblizujejo morski valovi in se vanje love močni tajfunski vetrovi. Kadar je plima najvišja, skali štrlita le kakih 70 centimetrov iz morske površine. Rušilna moč morskih valov bi kmalu opravila svoje in otočka bi prej ali slej izginila pod valovi, če se zanju ne bi zavzela njuna zakonita lastnica japonska država.
Letos aprila je začela z dragim gradbenim podvigom, ki jo bo stal nekaj milijonov dolarjev. Začeli so postavljati posebne betonske in železne lomilce valov, s katerimi bodo obkrožili otočka, da bi tako preprečili popolno erozijo. Material dovažajo s helikopterji in prav tako delovno silo.
Čemu toliko truda za osamljeni in strahotno oddaljeni čeri?
Sami po sebi nista nič vredni, a dokler gledata iznad morske površine, ima Japonska pravico, da ju ima za svoje ozemlje in v skladu z mednarodnimi predpisi tudi pravico do ribolova in izkoriščanja drugih morskih bogastev na površini 400 tisoč površinskih kilometrov okoli otočkov. In to je tisto. Morje je bogato z ribami, pod dnom pa se skrivajo lepe zaloge kobaltove in manganove rude.
Kamniti čeri sta torej vredni naporov in gradnje valobranov. Početje Japoncev pa ni več videti prismuknjeno.
mrežo. Ni preostalo drugega kot izključiti na tisoče računalnikov in počakati na pomoč strokovnjakov, da so računalnike »razkužili«.
Hitro seje razkrilo, kdo je genialni tvorec najnovejšega virusa. Gre za 23-letnega študenta Roberta T. Morrisa. Znanje o računalniških virusih se je naučil kar v družini, sa je njegov oče vodilni strokovnjak Narodnega središča za zaščito računalnikov in eden največjih poznavalcev računalniških virusov. Seveda oče sina ni podučil v vrhunskem računalništvu z namenom, da bo nekega dne delal škodo. Mladi Morris tudi ni imel namena sesipati računalniške mreže. Virus je ustvaril za poskus, a mu je stvar ušla iz rok.
Takšne množične okužbe računalnikov, kot je bila ta, v ZDA ne pomnijo. Virus sicer ni spadal med uničevalce, saj ni brisal podatkov, vendar je bil izredno prodoren in učinkovit. Popolnoma je onemogočil delo ogromnega števila uporabnikov mreže Arpanet in s tem naredil neprecenljivo škodo. Kot za šalo je vdrl tudi v strogo čuvano mrežo Milnet, ki jo uporabljajo izključno vojaški raziskovalci in drugim uporabnikom ni dostopna.
Sicer pa je sam virus računalniška mojstrovina prve vrste.
MiM (Vir: Time)
Lepotica izumira
Mendeška antilopa je pred izumrtjem — Po-seben oddelek
Divje afriške živali še kar naprej izginjajo in mnoge med njimi so tik pred tem, da izumrejo. Na robu izginotja se je znašla tudi čudovita mendeška antilopa (a^-dax), ki ima zelo značilne lirasto zavite obročkaste rogove. Stari Egipčani so nekdaj te živali udomačevali in jih pogosto tudi slikali na svojih podobah, danes pa jim grozi, da za vedno izginejo s sveta. Poznavalci pravijo, da jih je ostalo vsega skupaj le 50.
Še pred tridesetimi leti pa je bilo mendeških antilop na tisoče. Pasle so se po opuščavljenih predelih med Čadskim jezerom in Poniljem. Preživele so kljub surovemu okolju, saj te antilope lahko zelo dolgo prežive brez vode. Vso potrebno vlago zaužijejo z rastlinsko hrano, ki jo jedo le ponoči, podnevi pa v glavnem živali spijo.
Da bi redko antilopo rešili pred izumrtjem, je vlada Nigra, kjer se zadržuje večina preostalih živali, s sodelovanjem švicarske vlade in mednarodne organizacije za zaščito narave na severovzhodu Nigra določila velik rezervat. V njem je poseben del namenjen le mendeški antilopi in dostop vanj je prepovedan celo turistom. V sklopu tega rezervata so tudi arheološka najdišča, kijih zdaj ropajo po mili volji. Avtohtono prebivalstvo teh predelov bodo zato poučili, naj preprečijo ropanje 40.000 let starih najdišč in hkrati poskrbijo, da bo mendeška antilopa žjvela v miru, na način, kot je vajena. Tako prazgodovinski ostanki kot antilope so njihova dediščina.
Večerjo so prekinili streli
83-letni Ivan Cvetko načrtoval uboj Pinteričeve družine — Vsakemu po en strel ________—	Neuspešen samomor — Obtožnica že predana sodišču
GLOBOKO, NOVO MESTO — Danes 83-letni Ivan Cvetko je dolgo časa živel na svojem posestvu na Globokem skupaj z ženo in tremi hčerami. V družini pa so bili prepiri vse pogostejši, hčere so se zato odselile, Cvetku pa je pred šestimi leti umrla še žena. V hiši je tako ostal sam, nevajen samote je kmalu pričel iskati skrbnika. Našel gaje v 32-letni Zdenki Pinterič. Dobro leto bo, kar je Cvetko z njo sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju, v zameno pa seje obvezal Pinteričevim po smrti prepustiti hišo in posest.
Zdenka se je skupaj s možem Vladi- preostala dva naboja izstrelil v zrak, na-
poročajo
OB PERNATO JATO — V noči na 20. november je nekdo obiskal kokošnjak Jožeta Klobučarja iz Bršljina. Slednji je hitro pogruntal, zakaj je jutro minilo brez kikirikanja. Storilec mu je namreč odnesel 9 kokoši in petelina. Živalce so po grobih ocenah vredne vsaj sto tisočakov.
IZGINILE KASETE IN ZVOČNIKA — Nekdo je v noči na 18. november vlomil v osebni avto Ivana Stoparja iz Novega mesta. Storilec je iz vozila pobral ra-diokasete in dva zvočnika. Vozilo je stalo parkirano v skupnih garažah na Cesti herojev v Novem mestu.
GORELO V KUHINJI — 15. novembra okoli I. ure ponoči je prišlo v kuhinji stanovanjske hiše 50-telnega Janeza Gerdešiča iz Doblič do požara. Domači so dan poprej pridno kurili v kuhinjskem štedilniku, očitno pa je bila visoka temperatura kriva, da se je preko noči segrela in tudi vnela kuhinjska omarica, kije ■>iala poleg štedilnika. Omarica je zgorela, poškodovani in črni pa so tudi kuhinjski zidovi. Na srečo sta bila Janez Gerdešič in njegova žena dovolj prisebna, da sta ogenj pogasila, tako da je škode za vsega 700 tisoč dinarjev.
HITROST KRIVA SMRTI
ČATEŽ — 46-letni Jože Kranjec iz Kočevja je 15. novembra ob 22.40 peljal tovornjak po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Ko je pripeljal do Čateža, je pri nadvozu magistralne ceste dohitel ustavljen tovornjak, ki je resda bil osvetljen, vendar nezavarovan. Kranjec zaradi prevelike hitrosti avtomobila ni utegnil pravi čas ustaviti, pač je treščil v zadnji del tovornjaka turškega državljanja Ramazana Bilcna. Trčenje je bilo strahovito: Kranjec je hudim poškodbam podlegel na kraju nesreče. Materialne škode je bilo za 35 milijonov dinarjev.
mirom in otrokoma kmalu preselila na Globoko. Živeli so mirno in spokojno življenje, brez večjih prepirov in prerekanj. Vsaj do letošnje spomladi je bilo tako, takrat pa so se pričeli prvi spori. Pinteričeva sta hotela posestvo posodobiti, Cvetku to ni bilo povšeči, hotel je vse ohraniti tako, kot je bilo. Tudi nad hrano seje pričel vse pogosteje pritoževati, dotlej mirno življenje so zamenjali vse pogostejši prepiri. Zdenki je očital, da ne kuha po njegovem okusu, po vasi je odkrito govoril, da se bo maščeval, rekel je celo, da be, ko bo s sveta odšel on, z njim odšla tudi Zdenka. 83-letnega Ivana Cvetka pa nihče ni jemal resno, čeprav je danes očitno, da seje na dogodek, ki se je v hiši na Globokem pripetil letošnjega 23. julija, skrbno in dalj časa pripravljal.
Tiste sobote so Pinteričevi delali na njivi in travniku, po končanem delu pa sedli k večerji. Poleg Zdenke in Vladimirja sta bila za mizo še njuna otroka, 11-letni Mitja in 3-letni Franc, na obisku pa sta bila takrat še Zdenkina starša, 60-letna Katarina in 59-letni Jože Ra-mšek; z njima je bila še Zdenkina 80-letna stara mama Marjeta Ramšek, razumljivo pa, da je za mizo sedel tudi Ivan Cvetko. Okoli 21.30 je bila ura, ko je Cvetko nenadoma vstal od mize, večerje takrat še ni bilo konec. Začudenim za mizo je pojasnil, da se bo takoj vrnil. In se tudi je, le daje prej stopil v svojo sobo, tam vzel pištolo znamke FN kalibra 7,65, napolnjeno s sedmimi naboji, in se z orožjem v roki vrnil v kuhinjo. Brez slehernega vzroka, saj tega večera ni bila izrečena ena sama ostra beseda, je pričel streljati po navzočih. Vsakemu je namenil po en strel. Najprej je nameril v Zdenko Pinterič in jo hudo ranil, krogla jo je zadela v hrbtenico. Drugi strel je bil namenjen njenemu možu Vladimirju, ki je bil ustreljen v prsi in nekaj časa celo v življenjski nevarnosti. Prav tako v prsi je bila ustreljena Katarina Ramšek, medtem ko je četrti strel zadel v vrat enajstletnega Mitjo. Katarinin mož Jože se je med streljanjem vrgel pod mizo in nato, ko je Cvetko stopil na hodnik, skočil za njim ter mu med prerivanjem iztrgal pištolo. Da ne bi prišlo do novega streljanja, je
to pa odšel k sosedom po pomoč. Slednja je bila na srečo dovolj hitra. Zdenka, Vladimir in Katarina se imajo pravzaprav le hitri pomoči zahvaliti, da so ostali pri življenju, še posebej, ker krvave drame tudi po streljanju še ni bilo konec.
Potem ko je Ramšek odšel po pomoč k sosedom, je Ivan Cvetko zaklenil vhodna vrata in se odpravil na podstrešje. Tam je zanetil ogenj, očitno hoteč zažgati hišo, nato pa se je odpravil v svojo sobo in se vanjo zaklenil. Videč, kaj je storil, je hotel narediti samomor in si je prerezal levo podlakt. Pomoč z gasilci je bila, kot smo že zapisali, tokrat dovolj hitra. Rešena so bila življenja in hiša, zgorel je le del ostrešja.
Noč vzela štiri življenja
V razmiku vsega dvajsetih minut dve hudi nesreči na dolenjski magistrali — Neprevidnost
ŽDIN J A V AS — Kar štiri nove žrtve je v sredo ponoči v svojo krvavo bero vpisala dolenjska magistrala. Dvajset minut čez polnoč je bilo, ko je pri Ždinji vasi prvič počilo, drugič je zlovešč pok pretrgal nočno tišino 20 minut kasneje.
48-letni Ante Vurbič iz Zaprešiča se je kmalu čez polnoč peljal z osebnim avtomobilom Opel karavan iz Ljubljane proti Zagrebu. Koje pripeljal v Ždin-jo vas, je iz neznanega vzroka zapeljal na desno, neutrjeno bankino, vozil po njej preko 7 metrov, nato pa treščil v drevo. V razbiti pločevini sta bila na mestu mrtva voznik in njegov 42-letm sopotnik Mato Vurbič iz Kužnjače, hudo ranjena pa sta bila zakonca 35-letna Marko in Zora Strmota iz Sibija. Oba se zdravita v novomeški bolnišnici, medtem koje materialna škoda ocenjena na 15 milijonov dinarjev.
Razumljivo, da je zaradi nezgode zastal promet. 40 minut čez polnoč je do kolone vozil pripeljal z avtobusom 36-letni Albin Sparakel z Bleda. V Ždinji vasi je med vožnjo proti Zagrebu dohitel tovornjak s prikolico in ga pričel prehitevati, ni pa takrat videl, da na desni strani ceste stoji več vozil. Špa-rakel je pričel zavirati, pri čemer ga je
PADEL POD KOLO TRAKTORJA
R1MŠ — 36-letni Vinko Butkovič iz Leskovca je 18. novembra ob 12.45 delal v gozdu Rimš pri Krškem. S traktorjem -Tomo Vinkovič«. na katerem ni bilo ne varnostne kabine ne loka. je vlekel večji hrastov hlod, pri lem pa ga je po telesu oplazila večja veja. Butkovič je padel s traktorja pod levo prednje kolo. ki mu je prevozilo nogo. Hudo poškodovanega so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
PO DESETIH MINUTAH NAŠLI UKRADENI AVTO
KRŠKO Na parkirišču Laboda v Krškem je bil 18. novembra nekaj po 19. uri ukraden osebni avto opel kadet, last I ranča Tičarja iz Dul pri Krškem. Vozilo je pustil odklenjeno in v njem kontaktne ključe, vendar seje neprevidnost na srečo dobro iztekla. Miličniki so namreč že po desetih minutah na Strmi poti v Krškem ustavili ukradeni avto. za krmilom katerega je sedel 34-letni Džezmi Bekiri iz Orešanov v Makedoniji. Vozilo je bilo vrnjeno lastniku, /oper Bekirija pa bo podana kazenska ovadba tožilstv u.
zaneslo v osebni avto Samoborčana Franja Keresmana, kije stal kot tretji v koloni vozil. Zaradi močnega trčenja je vozilo 42-letnega Keresmana potisnilo naprej, kjer je zadel v osebni avto 40-letnega zdomca Jusufa Salkiča, Keres-manov avto pa je odbilo preko levega voznega pasu na rob ceste. Za nameček je nato tudi avtobus trčil v Salkičevo vozilo in ga porinil v zadnji del tovornjaka s prikolico. Posledice trčenj so bile strašne: na mestu sta bila mrtva voznik Salkič in sopotnik Arif Džanič iz Glavice, hudo ranjeni pa Hasica Veljačin in Mustafa Delič, prav tako iz Glavice ter voznik Keresman in sopotnik Antun Faukovič iz Brezja. Ranjence so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, skupna škoda na zviti pločevini je ocenjena na preko 170 milijonov. Promet je bil zaradi nezgode zaprt od 0.40 pa vse do 5.05 in je potekal po obvoznici.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Prejšnji teden je bil na potovanju med Ljubljano in Črnomljem 38-letni Jugomir Medjedovič iz Ljubljane. Možakar je sladko dremal v kupeju potniškega vlaka, nekdo pa je z nič manj sladkimi užitki brskal po njegovih žepih. Plen ni bil od muh:
1,200.000	din gotovine in dve potrjeni poli za potrošniški kredit. To je danes hkrati edini način, na katerega se posojilo splača vzeti.
• Del slovenskih poslovnežev se je minuli petek mudil v Krkinem hramu na Trški gori. O tem so bili podrobno obvcvciti lupi ljudje / one strani zakona. In medtem ko so poslovneži pridno poskušali letošnji vinski pridelek s Trške gore, so se v njihovih vozilih nastanili nevsakdanji gostje. Milan Berlot iz Anhovega je ob vrnitvi v avtomobil pogrešil 200 tisočakov gotovine, etui s svinčniki ter komplet orodja Unior, še slabše pa jo je odnesel Peter Dimič iz Brežic: bilje ob 50.000 din gotovine in poslovni kovček, v katerem je poleg poslovnih skrivnosti v raznih oblikah hranil tudi razne vredne predmete. Da so res vredni, priča podatek o povzročeni škodi: znaša skoraj 2 milijona dinarjev.
• Belokranjci so veseli ljudje. To je v soboto na svoji koži občutil Jože Starešinič iz Zilj pri Vinici, kije imel med
17.30	in 22.30 ob cesti proti Vinici parkiran osebni avtomobil, v njegovem prtljažniku pa harmoniko. Inštrument sije — ali začasno ali za stalno, je odvisno od miličnikov — sposodil neznanec, željan zabave in veselih zvokov. Precej manj veselega razpoloženja je bil tistega večera Starešinič.
PADEL S TRAKTORJA
OSTROŽNIK — 16. novembra ob 12.15 je 51-letni Aleksander Žnidaršič iz Slepška peljal traktor 1MZ po lokalni cesti z Vrha proti Ostrožniku. Koje pripeljal na ravni del ceste, ga je zaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati, zapeljal je v vinograd, tam po enajstih metrih izgubil vprežni voz, sam pa je padel z Vozila. Trak-tor seje zatem pričel prevračati in Žnidaršič jo je odnesel s hudimi poškodbami. Odpeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico, na traktorju pa je za 5 milijonov dinarjev škode.
Letos še brez grabeža
V Posavju letos več kaznivih dejanj, le gospodarskega kriminala je manj — V porastu zlasti tatvine
KRŠKO — Že za območje Dolenjske in Bele krajine smo nedolgo tega ugotavljali porast kriminalitete v letošnjem letu, sedaj podobne ugotovitve prihajajo tudi iz Posavja. Krška UNZ je namreč v prVih devetih mesecih letošnjega leta obravnavala 871 kaznivih dejanj, kar je blizu 8 odstotkov nad lanskim številom. Še posebej je poras-tlo število vlomov v osebne avtomobile, zidanice in cerkve.
Podrobnejši pregled pokaže, da je bilo letos 57 primerov gospodarskega kriminala, kar je precej manj od lanskih 74. Spodbudno je zlasti to, da letos v Posavju ni bilo nobenega primera grabeža niti nedovoljene trgovine, v porastu pa so predvsem gozdne tatvine in krivolov. Kriminalisti krške UNZ so tako letos obravnavali en primer izdaje nekritega čeka, tri nevestnega gospodarjenja, prav toliko zlorab položaja, štiri poneverbe, dve zatajitvi davščin, 29 gozdnih tatvin itd.
Povsem drugače je pri klasičnem kriminalu, kjer je porast očiten,
prevladovali pa so premoženjski delikti. Tatvin je bilo 346, velikih tatvin 189, ob tem pa še 4 ropi, 36 goljufij, po 1 umor in poskus umora, 14 hudih in 33 lahkih telesnih poškodb, 3 posilstva in 2 poskusa ter še nekaj drugih kaznivih dejanj.
Zanimivo je ob tem, da v letošnjih devetih mesecih v Posavju niso obravnavali niti enega primera kaznivega dejanja sovražne propagande ali dejanja s političnim obeležjem. Kar 222 od skupno 871 kaznivifi dejanj je bilo Storjenih na škodo družbenega sektorja, skupna povzročena škoda pa znaša 265,920.410 din.
Za konec velja omeniti še en zaskrbljujoč podatek: kar 108 kaznivih dejanj so letos storili mladoletniki in otroci; njihova kriminaliteta je torej v porastu, saj je bilo, denimo, lani v enakem obdobju »vsega« 88 primerov mladoletniškega kriminala. Morda še to, daje raziskanost kaznivih dejanj krške UNZ 63-odstotna.
Opisani dogodek pa dobiva te dni tudi sodni epilog. Tako je namreč gornjo zgodbo videla pred dnevi končana preiskava zoper 83-letnega Ivana Cvetka in zoper katerega je bila te dni vložena obtožnica sodnikom novomeškega temeljnega sodišča. Sojenje bo verjetno v kratkem, dodamo lahko le, da je Cvetko dejanja med preiskavo priznal. Izjavil je, da se mu je tistega večera zmešalo.
B. B.
V MEGLI ZBIL PEŠAKINJI
KRŠKO — 18. novembra ob 5.50 je prišlo na Cesti krških žrtev do hude prometne nesreče, ki ji je ob neprevidnosti botrovala tudi gosta megla. Pešakinji, 36-letna Jaroslava Stoviček iz Krškega in 85-letna Fanika Žabkar s Trške gore, sta v gosti megli in na slabo osvetljenem delu ceste prečkali vozišče, takrat pa je iz smeri Drnovcga z osebnim avtom pripeljal 35-letni Bojan Geršak iz Krškega. Vozniku navzlic zaviranju ni uspelo preprečiti hudega trčenja. Po nesreči so odpeljali pešakinji na zdravljenje v brežiško bolniš-
POGREŠANEGA NAŠLI MRTVEGA
NIMNIK V soboto, 19. novembra, so v zaselku Nimnik pri Bizeljskem našli moško truplo. Ugotovljeno je bilo, da gre za 74-letnega Franca Nemca iz Dramšl-jaka pri Bizeljskem, katerega so pogrešali od 7. oktobra letos. Preiskava je pokazala, daje Nemec 7. oktobra ponoči šel po hribu in očitno nevede stopil na ploščo nedograjene zidanice, naslonjene na hrib. Šel je naprej in na koncu plošče omahnil poltretji meter globoko. Zaradi hudih poškodb in podhladitve je še isto noč umri.
Je moril duševni bolnik?
Sojenje obtoženim umora župnika Marka Levstika je prekinjeno — Epilog sredi decembra?
ŠMARJE-SAP, LJUBLJANA — »V župnišču sem imela sobo, vendar nisem vedno tam spala. Tistega dne sem prišla v župnišče okoli 5.30, vstopila sem skozi glavna vrata, vhodna pa so bila priprta. Zdelo se mi je sumljivo. V župnišču sem videla, daje pisarna odprta, in opazila tudi madeže krvi. V kuhinji sem hotela telefonirati, a je bil kabel pretrgan. Stekla sem k sosedi in nato še na postajo milice. Ko smo se vrnili, sem izvedela, da je brat mrtev,« je pred dnevi na obravnavi zoper trojico, obtoženo umora župnika Marka Levstika iz Šmarja-Sap, govorila župnikova sestra Metoda.
Na obtožno klop ljubljanskega temeljnega sodišča so prejšnji teden sedli 26-letni Perica Majstorovič iz Crikvenice, 28-letni Josip Verk iz Marije Bistrice in 24-letni Milan Šimag iz Zagreba. Preiskava je takole obnovila tragične dogodke tistega petka 5. aprila letos: Majstorovič, Verk in Šimag so se z osebnim avtom pripeljali do župnišča, iz zastave sta izstopila prva dva, medtem ko je Šimag počakal v vozilu. Verk je nato s kleščami odlomil cilindrično ključavnico na stranskih vratih župnišča in nato na silo odprl še notranja vrata. Ker vlomilca zatem nista mogla odpreti vrat župnijskega urada, sta šla v sobo, kjer je spal župnik. Majstorovič mu je zagrozil s pištolo, vendar se župnik Levstik orožja ni ustrašil in se je z napadalcem pričel prerivati. Verk je pri tem župnika udaril z gumijevko, Majstorovič pa gaje še ustrelil. Napadalca sta vzela iz blagajne 1.500 zahodnonemških mark in okoli
900.000	din, s plenom pa so se nato vsi trije odpeljali proti Zagrebu.
Trije obtoženi so na glavni obravnavi krivdo za dogodek valili drug na drugega, zanimivo ob tem-je, da se Šimag, ki je obtožen le ta-tivne, brani s prostosti. Nič manj od izjav obtoženih pa niso bile zanimive izpovedi nekaterih prič. Tako,
denimo, Ivana Videčka, prijatelja prvoobtoženega Verka, katerega najdena ura je bila pomembna sled preiskovalcem. »Verka sem spoznal januarja letos. Vem, daje od takrat nosil ročno uro znamke Seiko, aprila pa sem na njegovi roki opazil uro drugačne oblike in znamke. Vprašal sem ga, zakaj, pa mi je odgovoril, da je prejšnjo uro izgubil pri kockanju,« je med drugim povedal Vi-deček. Zadnji je na prekinjeni obravnavi govoril sodni izvedenec Tomaž Jančigaj, ki je opravil obdukcijo trupla Marka Levstika: »Levstik je umrl zaradi izkrvavitve v trebušno votlino. Usodna rana je bila povzročena s strelom. Strelna rana je bila na levi strani prsnega koša pod bradavico.«
Kot že rečeno, je bila obravnava prejšnji teden prekinjena, njeno nadaljevanje je napovedano za 13. december. Kazenski senat je namreč. ugodil predlogu tožilca, naj sodišče zasliši še sodnega izvedenca kemijske stroke, ki naj bi natančno razložil, kaj pomeni gumijevka s plinskim nabojem, kako sc z njo ravna in v kakšnih okoliščinah se plinski naboj aktivira. Prav tako je ugodeno predlogu, da se zaradi verodostojnosti podatkov priskrbijo dokumenti Avta Hrvatske o tem, kdaj je trojica najela osebni avto Z-128, prav tako pa naj zagrebški SUP da podatke o zadnjih Verkovih vlomilskih podvigih. Nadalje je bil sprejet predlog Majstorovičevega zagovornika, naj njegovega klienta pregleda psihiater, kajti v obdobju od leta 1979 do 1985 seje že štirikrat zdravil pri psihiatrih, zaradi česar obstaja sum, da gre za duševnega bolnika.
Sodni epilog gnusnega in zahrbtnega zločina, ki je na Dolenjskem močno vznemiril javnost, še posebej pa velik krog tistih, ki so poznali župnika Marka Levstika, doma iz Straže pri Novem mestu, bo tako bržkone znan nekje sredi decembra.
B.	B.
Namesto obravnave preiskava
Spis o novomeški gradbeni aferi vnovič pri preiskovalcih — Sodišče zahtevalo dopolnitev obtožnice — Sporni dokazi za izračun pridobljene koristi
NOVO MESTO, LJUBLJANA — Že nekaj mesecev je od tega, kar je namestnica temeljnega javnega tožilca iz Ljubljane po vrsti zapletov vložila obtožnico zoper osmerico, ki naj bi imela glavno besedo v tako imenovani novomeški gradbeni aferi. In ko je bilo pričakovati logično nadaljevanje sodnega razpleta v obliki razpisane glavne obravnave,je iz Ljubljane prišla vest, daje senat tamkajšnjega temeljnega sodišča obtožnico zoper vse osumljene vrnil tožilstvu.
Po mnenju senata iz obtožnice ni razvidno, »na podlagi katerih okoliščin oziroma dokazov obtožba ugotavlja pridobljeno protipravno premoženjsko korist v navedeni višini«. Za osvežitev spomina omenimo, da je obtožnica Božidarju Zajcu in Boštjanu Kovačiču očitala pridobitev vsakemu po 12,545.140 din protipravne premoženjske koristi. In kaj za nadaljnji razplet več kot mučne in nerazumljivo dolgo trajajoče sodne obravnave gradbene afere pomeni takšna odločitev sodišča?
Ljubljanski temeljni javni tožilec Boris Stadler pravi, da ga takšna odločitev niti ne preseneča, kajti v njej so izraženi docela enaki pomisleki, kot jih je po
Novomeški AMD skrbi za svoje člane
Medsekcijsko tekmovan-je in nova pralnica
NOVO MESTO Avto-moto društvo Novo mesto se lahko pohvali, daje eno najbolj organiziranih tovrstnih društev v Sloveniji. V osmih sekcijah združuje kar 2300 članov. Glavna dejavnost društva je bila do nedavnega poučevanje bodočih voznikov motornih vozil, za delo s članstvom pa je zmanjkovalo časa. Letos so se odločili, da pričnejo z aktivnostmi tudi na tem področju. Tako so v počastitev občinskega praznika v soboto, 29. oktobra pripravili medsekcijsko tekmovanje za voznike v spretnostni in ocenjevalni vožnji ter poznavanju eestnoprometnih predpisov. Med šestimi sekcijami so se najbolj odrezali Mirnopečani pred ekipo Novega mesta in Šmarjete. Najboljši so prejeli pokale in diplome, ostali pa priznanje za sodelovanje m praktične nagrade.
Po besedah sekretarja Rudija Bogataja bodo v bodoče precej več časa posvetili preventivi v cestnem prometu. Še naprej bodo organizirali predavanja po šolah, organizirali tečaje za voznike motornih koles po šolah, pomagali pri vzgoji bodočih voznikov v ZMDA, seveda pa bodo kaj več naredili tudi za svoje članstvo. Na koncu naj zapišemo, da so v upravnih prostorih društva ob Ljubljanski cesti pred tedni odprli svojo avtopralnico za pranje in čiščenje svojih 24 vozil.
J. P.
končani preiskavi imelo tožilstvo. V spomin si moramo ob tem priklicati dogodke iz letošnjega junija, ko je že namestnica ljubljanskega tožilca predlagala dopolnitev preiskave. Tožilstvo je bilo namreč mnenja, da je dejansko stanje sicer dovolj razjasnjeno, tudi to, kar zadeva krivdo in kazensko odgovornost obdolžencev, sporna pa je bila višina protipravno pridobljene premoženjske koristi. Tožilka je menila, da stvari okoli nje niso dovolj razjasnjene, to pa je za kvalifikacijo kaznivega dejanja odločilnega pomena. Tožilka je bila že takrat mnenja, da ni mogoče
OB FIČKA
BREŽICE -r- Jože Vretič iz Curnovca je bil v noči na 17. november ob osebni avto. Svojega fička je pustil odklenjenega, v njem pa tudi kontaktne ključe, na Cerne-Ičevi ulici v Brežicah, od koder seje nekdo z Vretičevim avtomobilom odpeljal v neznano smer. Avto in tatu še iščejo.
DONOSEN VLOM
ČATEŽ Neznani storilec je 19. novembra okoli 20. ure naparkirišču pred Petrolovim motelom na Čatežu vlomil v kabino tovornjaka, ki ga je vozil 27-letni Kan Kcker iz Krnice, voznik je ostal oškodovan za okoli 4 milijone din, ki jih je hranil v kabini tovornjaka.
sprejeti cen za posamezne storitve pri gradnji stanovanjskih hiš Zajca in Kovačiča, kot jih navaja izvedenec Ma-ligoj iz celjskega Razvojnega centra, saj so bistveno manjše od nekaterih drugih izračunov, denimo Pionirjevega. V Ljubljani so bili zato mnenja, naj bi k sodelovanju pritegnili še nepristranski izvedenski inštitut v Zagrebu, ki naj poda svoje mnenje o vrednosti opravljenih del in vgrajenega materiala za eno stanovanjsko hišo, prav tako naj bi ta inštitut ocenil sporno izvedensko mnenje Razvojnega centra Celje. Znan pa je tudi odgovor na takšne pomisleke tožilstva in njihov predlog po dopolnitvi preiskave. Senat novomeškega*temeljnega sodišča je bil iz kdove kakšnih vzrokov proti takšnemu predlogu in sklenil, da se preiskava ne dopolnjuje. Toje seveda pomenilo, da se je morala ljubljanska tožilka odločati na podlagi pomanjkljivega in očitno spornega gradiva. Predvidevanja so takrat šla v to smer, da bo pač na tovrstne očitke in nejasnosti morala odgovoriti glavna obravnava, pa četudi za ceno nove izvedenske analize.
Očitno pa takšnega mnenja ni bil ljubljanski senat. Ocenil je, da na podlagi tako nepopolne obtožnice ni moč razpisati glavne obravnave in obdolžencev poklicati na zatožno klop. Zato je zahteval tisto, kar je žejunija zahtevalo ljubljansko tožilstvo od novomeških preiskovalcev. Okoli 14 kilogramov težka mapa z dokaznim gradivom je tako vnovič pri preiskovalnem sodniku, -tokratljubljanskem. Po poldrugem letu ni novomeška gradbena afera nič bližje končnemu (beri sodnemu) razpletu, I4N je bila na začetku letošnjega poletja.
B.	BUDJA
V.
MED USTAVLJANJEM ZBILA PRIJATELJICO — 23-lelna Pavlina Kastelic z Vrha pri Pahi se je 14. novembra ob
12.30	peljala z, osebnim avtomobilom Z-101 po asfaltni cesti od doma proti Otočcu. Med vožnjo po klancu navzdol je v levem in delno preglednem ovinku opazila 30-letno pešakinjo Antonijo Prešeren, prav tako z Vrha pri Pahi. Obe sta sodelavki, zato ji je želela ustaviti. Zavirala je in zapeljala v desno na pesek, tam pa jo je pričelo zanašati. Naglo je zavila v levo, vendar je vseeno trčila v Prešernovo, ki je padla pod avtomobil. Kastelčeva je nato z vozilom zapeljala na štiri metre visok vsek, njen avtomobil pa se je hip zatem naslonil na osebni avto, ki ga je nasproti
pripeljal 26-letni NovomeŠčan Maks Kladnik. V nezgodi seje Prešernova hudo poškodovala in sp jo prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 500 tisočakov.
VOZIL PREBLIZU ROBA 19. novembra ob 17.30 se je 25-letni Janez Bučar iz Rajnovšč peljal z osebnim avtomobilom od Pogane proti Stranski vasi. Koje pripeljal do vasi Petelince, je zaradi vožnje preblizu desnemu robu zapeljal na neutrjeno bankino, vozil nekaj časa po njej, nato pa trčil v obcestno drevo. V nesreči se je hudo poškodovala Bučarjeva žena, 22-letna Branka; zdravi se v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za poldrugi milijon dinarjev.
odbojka
II. ZVEZNA LIGA, moški, zahod — 7. KOLO: KAKANJ— PIONIR 1:3 (-5, II,-13,-5)
Pionir: Jovič, Bašič, Peašinovič, Brulec, Povšič, Petkovič, Smrke, Tra-vižan, Kosmina, Prah, Černač.
LESTVICA: 1. Pionir 14 (21:3), 2. Salonit 12 (18:5), 3. Ljubinje 12 (18:8), 4. Jedinstvo Interplet (17:7) itd.
Zanimivejši pari 8. kola: Pioni-r—Rijeka, Jedinstvo Interplet—Salonit, Novi Zagreb—Ljubinje itd.
II. ZVEZNA LIGA, ženske, zahod — 7. KOLO: LIK KOČEVJE—GRADACAC preloženo Kočevke so s 4 točkami in dvema tekmama manj na 8. mestji.
V 8. kolu igrajo doma z Željezničar-jem.
rokomet
I. SOL, moški — 7. KOLO: LIK
KOČEVJE—ŠEMPETER 1:3 (13, -8,-11,-6)
LIK Kočevje: Bradač, Miklič,
Obranovič, Polovič, Levstik, Hvala, Turk, Vec, Drobnič, Knavs, Merhar.
LESTVICA: 1. Granit 12 točk ... 10. LIK Kočevje 2 itd.
V 8. kolu igrajo Kočevci doma s Celjem.
SRL, moški — 10. KOLO: ČRNOMELJ—AJDOVŠČINA, KRŠKO—TERMOPOL IN BAKOVCI—INLES RIKO odigrano včeraj.
Vil. kolu igrajo: Ajdovščina—K-rško, Inles Riko—Črnomelj itd.
SRL, ženske, 10. KOLO: IMV NOVO MESTO—ITAS Kočevje preloženo, ISKRA—BRANIK 1. decembra
Pari 11. kola: Itas Kočevje—Ferro-tehna, Branik—IMV Novo mesto, Cerkno—Iskra.
košarka
SKL, moški — 7. KOLO: MINERAL SLOVAN—NOVOLES 82:73 (36:40)
Novoles: Cerkovnik 8, Bajc 29, Radulovič 13, Lučev 3, Pintar 20.
LESTVICA: 1. Mineral Slovan 13 ... 9. Novoles 9 itd.
V prihodnjem kolu igrajo Novo-meščani doma z Ilirijo.
Iz vročega Kaknja s sedmo zmago
Odbojkarji novomeškega Pionirja še edino neporaženo moštvo v II. zvezni ligi — zahod — Prvenstvo se nadaljuje 3. decembra — Nov poraz Kočevcev
Novomeški odbojkarji so v soboto preskočili eno najtežjih ovir med svojim jesenskim pohodom do naslova prvakov zahodne skupine II. zvezne lige: na vročem terenu v Kaknju so osvojili še sedmi zaporedni par točk in tako ostajajo edina neporažena ekipa v ligi. Štiri kola pred koncem jesenskega dela prvenstva stoji Novomeščanom na poti h končnemu cilju pravzaprav samo še en težak nasprotnik: Salonit, s katerim se bodo v dvorani pod Marofom pomerili 17. decembra.
odločil tretji set. V njem so gostitelji vodili že s 13:9 in okoli 200 gledalcev je bilo prepričanih o uspehu domačih igralcev. Tako pa niso mislili pionirjevci, ki so se v odločilnih trenutkih zbrali in naredili
Upravičen je bil strah pred sobotnim potovanjem v Kakanj. Pionirjevci so se dobro spominjali, daje na taistem igrišču pokleknila vrsta Jedinstva Interplet ter da so Kakanjčani dva niza odvzeli tudi Salo-
• Prvenstvo odbojkarjev v II. zvezni in tudi republiški ligi se bo nadaljevalo šele 3. decembra. Novomeški Pionir bo torej z ekipo Reke igral 3. decembra ob 19. uri v športni dvorani pod Marofom.
• Veliko pripomb so imeli Novome-ščani med sobotno tekmo v Kaknju na račun pristranskega sojenja. Zaradi številnih ugovorov jim je sodnik pokazal celo 6 ali 7 rumenih kartonov.
nitu. Previdnostjo bila torej na mestu in to je pokazala tudi tekma. Gostje iz Novega mesta so pričeli zelo dobro in gladko dobili prvi set, nato pa v drugem popustili in ga izgubili. Zdi se, da je sobotno tekmo
preobrat. Zapored so dobili šest točk in tretji set odločili v svojo korist. To pa je pomenilo tudi predajo domačih odbojkarjev Kaknja. V četrtem nizu jih ni bilo več moč prepoznati, na igrišču je bila ena sama ekipa, ki ji je uspevalo prav vse. Novomeščani so gladko dobili ta set in s tem tudi dve novi točki. Pohvale za borbenost zaslužijo vsi igralci, še posebej zaslužna za pomemben uspeh Novomeščanov pa sta Povšič in Bašič.
Kot že rečeno, so Novomeščani po tem kolu še edina neporažena ekipa v ligi in malo je verjetno, da tako ne bo ostalo tudi po naslednjem kolu, ko v Novo mesto prihaja sicer vselej neugodna vrsta Re-
SEJEM SMUČARSKE OPREME V KRŠKEM
KRŠKO Smučarski klub Krško vabi na tradicionalni smučarski sejem, ki bo v nedeljo, 27. novembra, od 7. ure dalje na krški tržnici. Na sejmu bodo sodelovale trgovske hiše, ki bodo prodajale novo smučasko opremo in svetovale pri njeni nabavi, opremo pa bodo sprejemali tudi v komisijsko prodajo. Kdor želi tako prodati smuči, jih mora dan prej od 17. do 19. ure prinesti v bližnji mladinski dom.
SMUČARSKI SEJEM V SEVNICI
SEVNICA — Smučarski klub Sevnica prireja v soboto 26. novembra, ob 8. uri v TVD Partizanu v Sevnici celodnevni smučarski sejem. Na njem bodo prodajali novo in staro smučarsko opremo. Deloval bo smučarski servis, zbirali pa bodo tudi prijave osnovnošolcev za tečaj na Lisci. Tečaj bo stal 300 tisočakov, plačilo pa je možno v dveh obrokih. Smučarski klub Trebnje pa prireja smučarski sejem s sodelovanjem Gradišča 10. in 11. decembra v stari šoli v Trebnjem.
Na pragu podviga proti vodilni ekipi
Dobra igra košarkarjev Novolesa v Ljubljani
Letos krepko pomlajena vrsta košarkarjev Novolesa nadaljuje z dobrimi igrami. Ni ga bilo, ki bi jim pred sobotnim srečanjem z vodilnim Mineral Slovanom v Ljubljani pripisoval kakršnekoli možnosti za uspeh, vendar je razplet pokazal, da se bili novolesovci na pragu podviga.
Novomeščani so Moščanom vsilili svojo igro in takšna taktika jim je prinesla uspeh. Vse do 28. minute so vodili, največjo prednost so imeli v 15. minuti, ko je bil rezultat 34:23 za Novoles, na odmor pa so Novomeščani odšli s štirimi koši prednosti. Tudi prve minute nadaljevanja so najavljale senzacijo, vendar se je vnovič pokazalo, da imajo Novomeščani premalo kvalitetnih igralcev, ki bi lahko skozi vso tekmo vzdržali visok ritem igre. Stvari so se zato začele v drugi polovici drugega dela postavljati na svoje mesto, navzlic porazu pa velja Novomeščane pohvalili za dobro in borbeno igro. Srečanja 8. kola v slovenski košarkarski ligi so bila odigrana že včeraj.
Sponzor za nogometaše?
Nogometni klub Bela krajina kljub pomanjkanju denarja uspešen — Veliki stroški s prevozom
ČRNOMELJ — Nogometni klub Bela krajina iz Črnomlja je v zadnjih dveh letih dosegel vidne uspehe v slovenskem amaterskem nogometu. Tako je članski ekipi uspelo, da je iz medobčinskega prešla v višji rang tekmovanja, in sicer v medobčinsko ljubljansko ligo. Že po enem letu pa jim je uspelo priti v območno člansko ligo zahod, v kateri je NK Bela krajina tekmovala že pred šestimi leti.
Vrnitev v to ligo je povzročila navdušenje med nogometaši v Beli krajini in širši Dolenjski. Belokranjski nogometaši so ob vstopu v novo ligo ocenjevali, da bi se po jesenskem delu lahko uvrstili v sredino lestvice, kar jim je tudi uspelo. To pa je zanje dobra osnova za začetek spomladanskega dela tekmovanja. Seveda so bile uspešne tudi ostale tri selekcije belokranjskih nogometašev, torej mlajši pionirji, kadeti in mladinci, ki tekmujejo v medobčinski ljubljanski ligi.
Glede na to, da so precej oddaljeni od vseh centrov v Sloveniji in da imajo v tekmovalnem sistemu štiri ekipe, kar je pogoj za tekmovanje članske ekipe v višjem rangu, predstavlja to za nogometni klub tudi velike stroške. Med največjimi so izdatki za prevoz, opremo, vzdrževanje igrišča, objektov. Nekaj denarja dobijo od teles-nokulturne skupnosti pa s pomočjo delovnih organizacij in črnomaljskih obrt-
»PRVAK JE MARJAN ZDOVC«
BREŽICE 'luko pravi Franc Fingušt, predsednik zvezne podkomisije za motokros pri A MZ Jugosla vije po neljubem zupletu oh koncu letošje sezone. Sporna je namreč zadnja dirka v Jastrebarskem, ki naj bi bila nadomestila odpovedano v Požarevcu, vendar za kaj takega nihče ni dal soglasja. Fingušt pra vi takole:» Ta dirka seveda ne more bili priznana, saj hi bil moral organizator poslali predlog za izvedbo dirke že dve dirki pred koncem prvenstva. Tega pa Jastrebarsko ni storilo. Naša podkomisija tudi ni dala soglasja, da bi odpadlo dirko iz Požarevca nadomestili v Jastrebarskem. saj bi s tem hudo kršili lastna pravila. Prvenstvo je bilo torej končano le s sedmimi dirkami in po rezultatih teh je prvak Marjan Zdovc, član MAD Brežice.
Itas podružnica Inlesa?
Kočevski rokometaši jesenski prvaki v II. republiški ligi — Večina igralcev iz Inlesa
KOČEVJE — Nekaterim uspehom kočevskega športa v tem letu — omenimo le odbojkarice in namiznoteniške igralce — so se te dni pridružili še rokometaši Itasa z osvojitvijo prvega mesta vvzahodni skupini II. republiške lige. Še pomembnejši je ta rezultat, če vemo, da je kvaliteta rokometa v tej ligi dokaj visoka, nekateri jo primerjajo celo s tisto v prvi republiški ligi.
»Upali smo, da se bomo potegovali za mesta pri vrhu prvenstvene lestvice, nismo pa pričakovali osvojitve naslova jesenskih prvakov, še posebej ne po prvem kolu, ko smo izgubili z Grosupeljčani. Na srečo je bil to naš edini poraz v tem delu ligaških bojev,« razmišlja Dušan Zamida, član uprave kočevskega Itasa.
Kočevci so svoj pravi obraz pokazali v srečanjih z boljšimi ekipami v ligi, omenimo Izolo, Slovan, Novo Gorico. Seveda pa ne smemo pozabiti tega, kar nekatere najbolj bode v oči, namreč, da barve Itasa danes branijo nekdaj standardni igralci ribniškega Inlesa. Omenimo le Gelzeta, Karpova, Arka, Križmana, Lesarja, Ma-ršiča, Putreta, Deržka. Nič čudnega
potem, če nekateri pravijo, da je Itas podružnica Inlesa. Zamida pravi o tem tako:
»Predvsem smo želeli v klubu pospešiti delo z moško vrsto. Prav zato smo se dogovorili z omenjenimi igralci, večina jih je sama izrazila željo, da igrajo v Kočevju. Brez dvoma je njihova prisotnost pripomogla, daje popularnost moškega rokometa v Kočevju vse večja, dokaz temu je veliko zanimanje mladih. To nam vzbuja obete, da bo moški rokomet vendarle stopil na trdna tla.«
Kot že rečeno, so prvi del prvenstva Kočevci končali na čelu lestvice z 20 točkami, z dvema več od drugouvrščene Izole. In kakšne so možnosti ekipe v nadaljevanju?
»Čakajo nas težka gostovanja v Izoli, Ljubljani, Novi Gorici, tako da ni še prav nič odločeno. Prepričan sem, da odgovora na vprašanje, kdo bo končni prvak, ne bomo dobili v neposrednem obračunu v Izoli, pač pa bodo odločala tudi druga srečanja. Tiho upam, da bo prvaka odločila izkušenost naših igralcev.«
M. GLAVONJ1Č
nikov ter z lastnim delom igralcev, članov uprave in veteranov. Če pa hočejo uresničiti svoja dva cilja: da bodo igrali pomembno vlogo v območni članski ligi zahod in posvetili še večjo skrb mladim igralcem, ta sredstva ne bodo dovolj. Zato klub išče delovno organizacijo, ki bi bila pripravljena biti sponzor in jim pomagati na poti k ciljem.
Nogomet je v črnomaljski občini poleg rokometa najbolj razširjen, množičen, priljubljen šport in med najbolj uspešnimi. Glede na dosežene rezultate v 60-lelnem igranju nogometa v Črnomlju pa si pri nadaljnjem delu po mnenju predsednika kluba Zvoneta Jakše zasluži vsestransko pomoč.	M.	BEZEK-JAKŠE
1
STRELJANJE ZA DAN JLA
NOVO MESTO — V počastitev dneva JLA je pokrajinski štab TO Novo mesto v sodelovanju z vojno pošto v soboto pripravil tradicionalno strelsko tekmovanje, ki so se ga udeležili predstavniki enot teritorialne obrambe, JLA, ZRVS in UNZ iz vse Dolenjske. Tekmovali so v streljanju z avtomatsko ter polavtomatsko puško in pištolo, vrstni red pa je bil tak: 1. Trebnje 937 krogov, 2. OŠ TO Novo mesto 893, 3. Črnomelj 892, itd.
VSE BLIŽJE NASLOVU — Petkovič in Bašič (svetla dresa, v ozadju Brulec) sta bila tudi na vročem gostovanju v Kaknju med najboljšimi v novomeškem moštvu, kije tako v sedmih srečanjih iztržilo sedem zmag in je edina neporažena ekipa doslej. Pred zaključnimi boji bo štirinajstdnevni odmor Novomeščanom verjetno kar prav prišel.
čanov. Do konca prvenstva so tako še štiri kola. Pionirjevce po tekmi z Bledom čaka potovanje k Pakrac-Papuku, kjer jim točki skoroda zanesljivo ne moreta uiti, nato jih čaka derbi prvenstva doma s Salonitom in za konec še drugi slovenski derbi na Bledu.
V ženski II. zvezni ligi je bilo srečanje med Kočevkami in Gradačcem preloženo, zato pa so nov uspeh v moški republiški ligi zabeležili igralci LIK Kočevja. Doma so namreč igrali s Šempetrom in vnovič ostali praznih rok. Izkupiček vsega ene zmage v sedmih kolih je verjetno dovolj tehten razlog za alarm, kajti gre za ekipo, ki je bila na prejšnjem prvenstvu eno najprijetnejših presenečej. Priložnost za enega zadnjih popravnih izpitov v je-
S KEGLJAŠKIH STEZ
• Nadaljuje se prvenstvo trebanjskih kegljačev, tokrat je bilo odigrano peto kolo. Doseženi so bili odlični rezultati, še posebej seje odlikoval Maraž, kije podrl 862 kegljev in s tem rezultatom prešel v vodstvo pred Tkavcem in Golešem. Šele zadnje kolo bo tako dalo odgovor o prvaku, medtem ko pri ženskah zanesljivo vodi Vebrova. Trenutni vrstni red moški: I. Maraž 4141, 2. Tkavc4134, 3. Goleš 4092,4. T ratar 4013, itd.; ženske: 1. Veber 1905. 2. Flisar 1802, 3. Mezgec 1631. itd.
• Doslej sta bili odigrani dve koli v dolenjski kegljaški ligi. Vodi trebanjski Mercator s 4 točkami, kolikor jih je zbrala tudi Metlika, kije v gosteh ugnala Novo mesto. V posamičnem seštevku po dveh kolih vodi N. Goleš s 1756 podrtimi keglji pred Ž. Golešem 1730, Stuparjem 1689, itd. Rezultati — I. KOLO: Mercator Novo mesto 4822: 4577 (Mercator: Tkavc 804, Maraž 838, Logar Vidmar 370 + 397, Zakrajšek 820, Goleš 852, Tratar 741; Novo mesto: Hrastar 783, Avbar
V SOBOTO PLES V BELEM
KRŠKO — Po uspešno zaključeni sezoni, v kateri so člani krškega teniškega kluba osvojili prvo mesto v 3. C ligi, organizira klub v soboto, 26. novembra, s pričetkom ob 20. uri tradicionalni, letos že tretji po vrsti, ples v belem. Prireditev bo v hotelu Sremič. Vabljeni!
TURNIR ZA DAN REPUBLIKE
ČRNOMELJ — NK -Bela krajina priprvlja 26. in 27. novembra v športni dvorani' Loka tradicionalni turnir v malem nogometu. Pričel se bo ob 8. uri, prijavnina pa znaša 70 tisočakov in jo je moč nakazati na žiro račun 52110-678-83279. Prijave zbira organizator na telefon (068) 51 -480 — dopoldne in popoldne na 52-500. Žrebanje bo danes ob 18. uri v prostorih NK Bela krajina.
MALI NOGOMET V ŠENTJERNEJU
IZ
no-
ŠENTJERNEJ — NK Bratranci Šentjerneja organizira v nedeljo, 27 vembra, s pričektom ob 8. uri turnir v malem nogometu, ki bo potekal v športni dvorani tamkajšnje osnovne šole. Prijave zbira gostilna Majzelj, tel. 42-014, do petka, 25. novembra, ko bo ob 19. uri žrebanje. Prijavnina znaša 50 tisočakov, najboljše pa čakajo nagrade. Vabljeni!
senskem delu prvenstva imajo Kočevci prihodnjo soboto, ko igrajo doma s Celjani, ki so prav tako doslej iztržili vsega eno zmago.
B.B.
Športnik Novega mesta za leto 1988:
Športnica Novega mesta za leto 1988:
Ekipa Novega mesta za leto 1988:
Ime, priimek in naslov glasovalca:
IZBIRAMO ŠPORTNIKE LETA
Drugič in zadnjič objavljamo glasovnici
NOVO MESTO — Drugič in tokrat zadnjič objavljamo glasovnici za izbor najboljših športnikov Novega mesta in Dolenjske. Ker je v uredništvo že prispelo nekaj napačno izpolnjenih glasovnic, povejmo, da gornja velja le za izbiro najboljšega športnika, športnice in ekipe Novega mesta, spodnja pa za izbiro najboljšega športnika ali športnice Dolenjske.
Že zadnjič smo zapisali, da bomo izpolnjene glasovnice prejemali do ponedeljka, 28. novembra, naslova pa sta: Dolenjski list, Germova 3, in Studio D, Cesta herojev 27, v obeh primerih 68000 Novo mesto. Za glasovalce je pripravljenih več lepih nagrad, omenimo le Kompasovo potovanje v Benetke, Globtourova vikend paketa za smučanje na Gačah, kopanje v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, večerjo v gostišču Lipov list in seveda vstopnice za zaključno prireditev. Slednja bo v petek, 9. decembra, ob 19. uri v novomeški športni dvorani pod Marofom. Organizatorja sta TKS in ZTKO Novo mesto, ves izkupiček pa bo namenjen razvoju invalidskega športa v občini. Program, za katerega skrbi tonski studio Sraka, bo povezoval Toni Gašperič, sodelovali bodo ansambli Rž, Novi odmevi, Slavček, Cof, Spomin, Brodniki in ansambel Ivana Puglja, gostja prireditve pa bo Simona Weiss.
Imena nekaterih športnikov in športnic, ki naj bi prišli v poštev za laskave naslove, smo objavili že v prejšnji številki, tokrat dodajmo, da so darila zanje prispevale novomeške delovne organizacije Novoteks, Labod, Krka in IMV-Renault, najboljše pa čakajo še pokali. Vstopnice za prireditev bodo od prihodnjega ttjdna najprej v predprodaji pri novomeški Mladinski knjigi. Kompasu in Globtouru.
Športnik Dolenjske za leto 1988:
Ime, priimek in naslov glasovalca:
821, S. Blažil 717, Bruner 774, Miklavčič 739, Rakuša 743); Metlika — Rudar 4931:4896 (Metlika: Ž. Goleš 873, Dra-ganjac 805, Hutar 814, Šimec 798, Ribarič 819, Štupar 822; Rudar: Klevišar 799, Mak 835, Modrnjak 801, Fredi Popit 812, Ljubenko 846, Barič 803).
II. KOLO: Rudar Mercator 4786:5001 (Rudar: Mak 778, Franc Popit 846, Fredi Popit 820, Klevišar 785, Ljubenko 800, Barič 758; Mercator: Tkavc 854, Maraž 837, Zakrajšek 804, Vidma-r Logar 174 + 619, Gričar 809, N. Goleš 904); Novo mesto Metlika 4876:5090 (Novo mesto: Bruner 765. Miklavčič 809, Rakuša 830, Štanc 826, Avbar 818,vHrastar 828; Metlika: J. Popovič 860, Šimec 817, Štupar 867, Dra-ganjac 823, Hutar 866, Ž. Goleš 857). LESTVICA: 1. Mercator 4, 2. Metlika 4, 3. Rudar 0, 4. Novo mesto 0.
Uspešen nastop Gregoriča v Benetkah
9. mesto na evropskem prvenstvu — Neugoden _____________žreb________________
BENETKE — V tem italijanskem mestu je bilo pred dnevi v organizaciji svetovne organizacije Kick Boxen, žne najmočnejših tovrstnih na svetu, prvenstvo Evrope v za nas novi borilni veščini, light contactu, kije sicer podoben kontaktnemu karateju.
Prvenstva se je udeležilo kar 19 evropskih držav, med njimi Jugoslavija, čeprav tovrstnega tekmovanja pri nas še ni bilo. Barve Jugoslavije je branil tudi Zlatko Gregorič s Sel pri Semiču, kateremu je bil to prav tako prvi nastop v tej športni zvrsti. Gregorič ni imel sreče pri žrebu, saj je naletel na evropskega prvaka Reia Mc Kenzieja iz Velike Britanije, kije bil za Belokranjca pretrd oreh. Anglež pa je vseeno imel z Gregoričem veliko dela, premagal gaje šele po ogorčeni borbi, kije vzbudila veliko zanimanja. Najlepša nagrada Gregoriču po končani borbi je bilo priznanje, ki mu ga je izrekel trener angleške ekipe, Japonec Suzuki. Ob tem je potrebno dodati, da se Gregorič za tekmovanja pripravlja sam, sam tudi plačuje stroške priprav, medtem ko mu nastope na tekmovanjih omogoča Ikebana Julija Brinca iz Metlike.
Iskra
ISKRA - ELEMENTI LJUBLJANA
nčr
TOZD KERAMI ŽUŽEMBERK
INI KONDENZATORJI
Odbor za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge:
— VODJA FINANČNE SLUŽBE
Pogoji:
— višješolska ali visokošolska izobrazba ekonomske smeri
— 5 oziroma 3 leta ustreznih delovnih izkušenj na finančnem področju.
Kandidati naj svoje prijave in dokazila o izpolnjevanju razpisnih gojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA, TOZD
KEKO Žužemberk. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu samoupravnega organa.
518/47-48
Medobčinsko društvo slušno prizadetih Krško Ul. 4. julija 17
Izvršni odbor društva objavlja prosta dela in naloge
tajnika društva
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— višja šola družboslovne smeri
— dve leti delovnih izkušenj
— zaželjeno poznavanje dela z invalidi
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Poskusno delo traja tri mesece.
Stanovanja ni.
Pismene prijave z dokazili za izpolnjevanje pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
Medobčinsko društvo slušno prizadetih, Krško, Ul. 4. julija 17, za razpisno komisijo.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem razpisu oziroma objavi.
516/47-48
DOLENJSKI LIST
St. 47-48 (2049-2050) 24, novembra 1988
pisma
in
odmevi
Le spomniti se ni dovolj
Spomenik je treba obnoviti — Če res ne gre drugače, naj mi omogočijo, da bom zanj zbiral
V SPOMIN JUHANI PETEH
Juhana Peteh je izpolnila komaj triinšestdeset let, ko je pred kratkim za - cdno odšla od svojih najdražjih. Bila je mirna in skromna ženska. Ljubila je svoji sestri, od katerih se ni hotela nikdar ločiti. Bila je stroga, in to najbolj do sebe. Spoznal jo je le tisti, ki sije prizadeval spoznati človeško hotenje in dušo, saj Juhana navzven ni kazala občutij. Z dobrimi lastnostmi je lahko mnogim zgled. J uhana bo ostala vsem v lepem spominu.
L. PUHEK Tribuče
Lepo je, da se učenci (in učitelji) osnovne šole Leskovec spomnijo vsako leto tam okrog 1. novembra padlih v 1. svetovni vojni. Pridejo, položijo šopke, prižgejo svečke, nato pa spomenik sameva in čaka eno leto. Obišče ga še delegacija KS Leskovec ob krajevnem prazniku, ko položijo samo venec.
Spomenik je edinstven, saj ne zasledimo pogosto podobnih pomnikov dogodkov iz 1. svetovne vojne. Na njem piše:
— Postavilo ob 10-letnici našega osvobojenja društvo spomenik padlim v Leskovcu
— Pod vodstvom prostovoljnega odbora z marljivim sodelovanjem 12 odsekov
— Odlični dobrotniki spomenika so: dr. Julij Murgelj, primarij v Krškem, Alojz Kurent, dekan v Krškem, Franc Pirc, posestnik, Velika vas.
Na vseh štirih straneh so omenjeni
Bo živinorejec v Suhi krajini še bolj udarjen?
Kje je prostor pod soncem za veterinarsko ambulanto?
Osmega septembra, sem prejel odločbo Medobčinske veterinarske inšpekcije, s katero se ugotavlja, da dela veterinarska ambulanta Suha krajina v neprimernih prostorih.
Popolnoma se strinjam, da životarita dva delavca z vso opremo za veterinarsko delo in osemenjevanje, skladiščem zdravil in dokumentacijo v najemniški sobi velikosti 4x5 m že več desetletij. In ves ta čas se borimo za boljše delovne pogoje, saj se zavedamo pomena urejenih možnosti za sprejem strank, izvajanje ambulantno-laboratorijskih pregledov in hranjenje dragocenih instrumentov, zdravil ter opreme za osemenjevanje. Vsi dosedanji poizkusi so končali z veliko mero moralne podpore od zunaj in ugotovitvami veterinarske postaje ter kasneje veterinarskega zavoda, da za ustrezne investicije ni denaija. Osebno sem že tako obremenjen s temi neuspehi, sedaj pa imam v rokah še odločbo, ki zahteva ureditev stanja do marca 1989. In kaj potem, če to ne bo izvedeno? Najenostavnejši odgovor: ukinitev dejavnosti veterinarske ambulante v Žužemberku z vsemi posledicami za suhokrajin-ske lastnike živali.
V tem primeru bodo zdravstveno varstvo živali in osemenjevanje opravljali iz Novega mesta ali pa morda iz Trebnjega. Saj stvar niti ne izgleda tako tragično, če ne upoštevamo obsežnega nerazvitega območja Suhe krajine, ki že tradicionalno nikjer ni rentabilno, pa tudi po veterinarski plati ne. Praktično pomeni to za kmeta dodatno plačevanje prevoza pri že tako visokih stroških zdravljenja živali, da ne govorim o zamudah pri prevozih. In ker bo kmet dobro premislil o nujnosti poziva, se bo na drugi strani povečalo število škod, zaradi katerih bo revež na koncu še bolj udarjen.
Rešitev problema vidim v nakupu dela stavbe bivše pošte, kar bi omogočilo preureditev ambulante na končno lokacijo. Gre za razmeroma majhne stroške odkupa stavbe, ki je sicer za nas v celoti prevelika. Skupaj z našo upravo sem bil ves čas v toku pogajanj za solastniški odkup stavbe, sedaj pa kaže, da je zadnja podražitev tudi za del stavbe veterinarskemu zavodu nedosegljiva. Občina in krajevna skupnost trdita, da nimata nobenega namenskega denarja, krediti so strahovito dragi, medtem ko o kakšnem samoprispevku ne morem niti sanjati. Tako se bo očitno ponovila zgodba o jari kači in marca meseca prihodnje leto bo veterinarski zavod izpolnil odločbo na očitno edini možni način — z ukinitvijo ambulante, ki mu že tako povzroča same težave zaradi tradicionalne izgube iz naslova veterinarske dejavnosti v Suhi krajini.
FRANC BRULEC dip. vet.
zaselki in vasi: Leskovec, Drnovo, Gorica, Mrtvice, Brege, Vihre, Veliki Podlog, Mali Podlog, Gržeča vas, Pristava, Malo Mraševo, Brod, Brezje, Selce, Se-nuše, Brezovska Gora, Drenovec, Dolenje, Straža sv. Valentina, Kobile, Ivandol, Osredek, Golek Gora, Dunaj, Straža sv. L., Velika vas, Veniše, Gorenja vas, Kalce-Naklo Jelše, Mladevine, Dule, Strmo Rebro in Senožeti. Pod vsakim napisom vasi so imena padlih, skupno 113. Na vrhu še piše: Dragim nepozabnim padlim žrtvam.
Spomenik je napravil kamnosek F. Kunaver iz Ljubljane. Dovršen je bil 16. 5. 1928, obnovljen 13. 6. 1954 ter delno 1968. leta.
Že na več sestankih v KS Leskovec sem opozoril na slabo stanje spomenika, ki pa tega ne zasluži, še manj padli, zaradi katerih spomenik tudi stoji. Tudi do takratnih članov odbora (razen omenjenih na spomeniku nisem dobil točnih podatkov o vseh iz odbora) se vedemo skrajno poniževalno in se ne zavedamo, na kaj vse spominjajo tako zagnanost in volja odbora kot sam spomenik in še bolj vsi omenjeni padli. Če KS Leskovec res nima posluha (denarja, ljudi, časa) in če je tako tudi v občinski hiši (ne le kulturni), naj omenjeni sprejmejo sklep ter mi omogočijo, da grem od hiše do hiše v vse zaselke in vasi: ljudje, svojci in ostali bodo radi prispevali denar, vsaj za črke in številke. Sedaj je spomenik zelo slab okras in ogledalo krajanov KS Leskovec kot tudi občine Krško. Kljub inflaciji in stabilizaciji se mora najti denar tudi za popravilo redkega spomenika.
LOJZE ŠRIBAR Leskovec
NEIZKORIŠČENA
PRILOŽNOST
V času množičnega zbiranja državljanov Jugoslavjije krajani Artič in okolice niso pokazali pravega posluha za aktualnost. Imeli so namreč lepo priložnost, da »se množično udeležijo« promocije prve kasete mladega harmonikarja Tonija Sotoška. V (resnici na ljubo) zelo mrzli dvorani je namreč v nedeljo zvečer samevalo še kar precej
stolov; vsi, ki pa so preostanek stolov vendarle zasedli, pa na premrzle noge
najbrž niti niso preveč mislili. Toni pravzaprav sploh ni bil (ni hotel biti) zvezda večera. Precej prostora je prepustil Miranu Kozoletu in njegovim ci-tram, ansamblu Dobri prijatelji in članom literarnega kluba Beno Zupančič. Neposrednost, preprostost, veliko mladostne zagnanosti in nezlagane ljubezni do glasbe, to so bile glavne vrline nastopajočih tega večera v Artičah.
E. ROŽMAN
Kdo naj se še uči poštevanke
Izvršni svet ObS Trebnje odgovarja na bodico v Trebanjskih iverih
V Dolenjskem listu je bila v rubriki Trebanjske iveri pod naslovom Poštevanka 3. novembra objavljena iver, naslovljena na »občinsko vlado«, ki naj bi v zadnjih dveh letih našla denar za davčnega inšpektorja, ne pa tudi za razvoj-nopospeševalno službo za obrt.
Avtor iveri napeljuje bralca k zaključku, da je večja skrb občinske vlade, kako bo »privijala davčni vijak«, kot da bi skrbela za razvoj drobnega gospodarstva, oziroma se čudi njenemu (sa-mo)zadovohstvu nad doseženim na tem področju. Ocena zadovoljivosti neke politike je lahko zelo subjektivno definirana in stvar razmerja sil v diskusiji ali pa stvar dogovorjenih kriterijev in realizacije nalog.
Prvič, ni res, da število zaposlenih v obrti strmo pada. Absolutne številke zaposlenih v obrti so: leta 1985 — 243, leta 1986 — 270, leta 1987 — 290, leta 1988 — 317 (statistični letopis 1988). Komentar ni potreben.
datki za leto 1984 kažejo, da seje naš delež drobnega gospodarstva gibal nekje v republiškem povprečju.
Za izvršni svet ObS Trebnje: MAKS KURENT
Drugič, ni res, da znaša delež drobnega gospodarstva v družbenem proizvodu občine 5,72 odstotka. Piscu iveri je bilo pač preprosteje vzeti številko iz že omenjenega »Programa razvoja drobnega gospodarstva v občini Trebnje«, kjer gre za oceno oziroma cilj predvidenega deleža osebnega dela v obrti v družbenem proizvodu občine v letu 1987, kot ga tudi ne moti vsebinska raz-
Izvršni svet skupščine občine Trebnje 87 obravnaval Prograi razvoja drobnega gospodarstva v občii
je konec leta 1987 obravnaval Program
čini
Trebnje, ki poleg razvojni ciljev vsebuje tudi konkretne predloge ukrepov in aktivnosti, nosilce in roke realizacije. Med temi nalogami je bila tudi ustano-. itev pospeševalno-razvojne službe za obrt s sedežem na obrtni zadrugi, za katero so bili zadolženi IS SO Trebnje, Obrtna zadruga in Obrtno združenje Trebnje. Komite za družbeno planiranje občine Trebnje je Obrtni zadrugi in Obrtnem združenju v Trebnjem poslal rmrca letos predlog o ustanovitvi pospeševalne službe za obrt skupaj s sklepom IS, da zagotovi.svoj delež sredstev za pospeševalca razvoja drobnega gos-,
• Ugotavljamo, da se lahko v rubriki Trebanjske iveri mnogokrat nasmehnemo prispevkom, ki s satirično jasnostjo in ostrino kažejo na mnoge nerazumljivosti našega javnega in manj javnega življenja. Toda prav tako jasna in ostra mora biti tudi resnica vsebine iveri, kateri pa se avtor v iveri, ki jo je namenil odnosu »občinske vlade« Trebnje do drobnega gospodarstva, ni premogel. Učenje poštevanke je naporna reč, na žalost tudi za novinarje.
POROKA S PREVAJALKO — Idilično okolje otoškega gradu sta si za začetek skupne življenjske poti minulo nedeljo izbrala nemška državljana, trgovec Gerd Fischer in gospodinja Angela Miebach. Poroka je potekala s prevajalko, dobro je bilo tudi naše obredno besedilo, iz katerega so črtali le življenje v samoupravni socialistični družbi. (Foto: J. P.)
podarstva. Iz Obrtnega združenja je čez mesec in pol prišel odgovor, da se ne
strinjajo s predlaganim vsebinskim konceptom nalog pospeševalne službe h da dolgoročno ne morejo prevzeti nikakršnih finančnih obveznosti, zapisali pa so tudi svoja stališča in predloge glede pospeševalne službe. Stališče IS na odgovor Obrtne zadruge in Obrtnega združenja v Trebnjem je bilo, da se Obrtno združenje ne sme izvzeti iz organiziranja pospeševalne službe razvoja drobnega gospodarstva, in je ponovno predlagal, naj se že sprejeti dogovor realizira.
Avtor v nadaljevanju iveri kot primer slabega položaja drobnega gospodarstva v občini Trebnje navaja dva podatka, ki pa sta netočna in zavajata bralca.
lika med pojmom drobno gospodarstvo in pojmom osebno delo. Z malo več truda bi lahko ugotovil, da je po predhodnih podatkih Zavoda za statistiko SRS delež osebnega dela obrti v družbenem proizvodu občine za leto 1987 6,20 odstotka, kar je več, kot je planirano. Razlika okoli pol procenta ni toliko pomembna (ali pa je) kot dejstvo napačnega navajanja podatka in zanemarjanje metodološke primerljivosti podatkov, kar je prisotno v »poštevanki«.
Tretjič, ni res, da je delež drobnega gospodarstva v občini Trebnje za polovico manjši od republiškega povprečja. Res pa je, da podatek o republiškem povprečju deleža drobnega gospodarstva v slovenskih občinah, ki ga publicira Zavod za statistiko SRS, ni znan niti za lansko niti za predlansko leto, zato se sprašujemo, na osnovi katerih podatkov avtor ugotavlja zaostajanje naše občine za republiškim povprečjem. Po-
SKUPAJ POZABLJALA NA TEŽAVE — Na Martinovo nedeljo sta praznovala 50 let skupnega življenja Fanika in Jože Butolin iz Mikot pri Raki. Težka je bila pot, ki stajo prehodila v zakonu, vendar sta si pomagala s tem, da sta pozabljala na težave in se veselila radostnih trenutkov. Zakonsko zvezo sta obnovila v krogu svojih otrok, vnukov in prijateljev.
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 25. XI.
8.45	14.55	in	15.05	0.35 TELE-
TEKST
9.20SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — VELESLALOM. 1. tek
10.15 MOZAIK
10.15 TEDNIK
11.15 MEDNARODNA OBZORJA: SANJE IZRAELA
11.45 CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET
12.25 VELESLALOM (M). 2. tek
13.15 LORCA. zadnji del nadaljevanke
15.30 VELESLALOM (M), posnetek
16.30 POROČILA
16.45 MOZAIK, ponovitev
17.45 VRNITEV ANTILOPE. 7. del nadaljevanke
18.15 PESEM KRAŠKEGA GOZDA, 3. del izobraževalne serije
18.45 RISANKA 19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK
19.59 ZRCALO TEDNA 20.25 MELBA, 3. del avstralske nadaljevanke
21.20 C AS NEGOTOVOSTI: USODNO TEKMOVANJE, 8. del dok. serije
22.20 DNEVNIK
22.35 SMRT V CANAANU. ameriški ilm
DRUGI PROGRAM
19.00 Čez tri gore 19.30 Dnevnik —
20.00 Glasbeni večer — 22.05v Nedolžnost (švicarski film) 23.35 Šahovska olimpiada
SOBOTA, 26. XI. 8.I0 OTROŠKA MATINEJA, ponovitve 9.55 PTUJSKO GLEDALIŠČE, dok. film 10.50 SUPERVELESLALOM (Ž) H 45 PONOVITVE ODDAJ 15.30	OKROGLA MIZA O AIDSl 16.30	POROČILA 16.45 MUPPFTKI V LONDONU.ame-riSki mladinski Ulm	18.25	DA NF. BI BOLELO: STOMO-TERAP1JA 19.01 KNJIGA 19.30	DNEVNIK 19.59 NAŠ UTRIP 20.25	ŽREBANJE 3x3 20.35 DIAMANTNA DINASTIJA. 6. del nadaljevanke 21.30	KRIŽ KRAŽ 23.00 DNEVNIK z 23.15 DOLARJI, ameriški film 1.10 VIDEO STRANI	DRUGI PROGRAM 12.55 Nogomet Naprcdak:CZ 17.20 Zlati slavček 18.20 Major Atterton (nadaljevanka) 19.30 Dnevnik 20.00 E vropsko leto filma 20.10 Berlin: Podelitev evropske filmske nagrade — 22.30 Nebo nad Berlinom (nemški film) 0.35 Ko gozd oživi (španski film)
NEDELJA, 27. XI. 8.45 ŽIV ŽAV 930 VRNITEV ANTILOPE, 7. del 9.55 DIAMANTNA DINASTIJA, 6. del nadaljevanke 10.50 SUPERVELESLALOM (M) 12.00	KMETIJSKA ODDAJA 13.00	ANSAMBEL LOJZETA SLAKA 13.35 PRITAJENA LJUBEZEN, ameriški ilm	15.05	KOLO SREČE, ponovitev 16.10	PRISLUHNIMO TIŠINI 16.50 POROČILA 17.05	LENZ ALI SVOBODA,. 1. del nemške nadaljevanke 18.45 RISANKA 19.01 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 20.10	KANARČKOVA LJUBICA, 2. del 21.15 ZDRAVO	22.45 POP SATIRIKON: IZ DNEVNIKA JAKA SULCA DRUGI PROGRAM 10.00	Danes za jutri — 14.00 Športno zabavno popoldne 19.30 Dnevnik 20.00	Poljudnoznanstveni film 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Mali koncert 21.35 Športni pregled
PONEDELJEK, 28. XI. 10.00 MOZAIK: ZRCALO TEDNA 10.15 NAŠ UTRIP 10.30 VESNA, slovenski film 13.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 14.05 JUGOSLOVANSKI ŠANSON ROGAŠKA 88, I. del 15.25 SAFARI V MESTU: JEGULJE IN GALEBI	15.55 RAZBITE SANJE, 1. del dok. oddaje 17.10	LENZ ALI SVOBODA. 2. del nemške nadaljevanke 18.45 RISANKA 19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK 20.10	QUEENIE, zadnji del nadaljevanke	21.05	... 23.05	FESTIVAL REVOLUCIJA IN GLASBA DRUGI PROGRAM 18.00 Beograjski TV program — 19.00 lndirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Hvala bogu za Mauricea Chevaliera (ameriški dok. film)
TOREK, 29. XI. 10.00 KONCERT GODBE LJUDSKE. MILICE 10.30 ČRNI TULIPAN, kratki film za otroke 11.15	KONCERT IZ REZIJE, ponovitev 12.25 9. B. kanadski film 14.15	SPORED ZA OTROKE IN MLADE	16.15	RAZBITE SANJE. 2. del dok. oddaje 17.30	LENZ ALI SVOBODA. 3. del nadaljevanke 19.00 RISANKA 19.30	DNEVNIK 20.10 MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK, slovenski film 22.15	OSMI DAN 22.55 MORJE, glasbena oddaja	DRUGI PROGRAM 13.30 Nogomet Mačva:Dinamo — 15.15 Boks za zlato rokavico — 17.15 Košarka (ž) 18.00 Košarka Cibona:Jugoplas-lika — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kolo sreče — 21.05 Žrebanje lota — 21.10 Zdaj pa po slovensko — 21.35 Dolarji (ameriški film)
SREDA, 30. XI. 8.05 REVOLUCIJA IN GLASBA 10.00	TRIJE HROŠČI 10.50 X 25 JAVLJA, jugoslovanski film 12.20 OSMI DAN, ponovitev 13.00	VIGREDI POJEJO 13.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 14.45 ZABAVA VAS JELO JUS1Č Z GOSTI	15.40 POKLICI: RIBIČI 16.05	RAZBITE SANJE, 3. del 17.05	POROČILA 17.20 LENZ ALI SVOBODA, zadnji del nadaljevanke 19.00 RISANKA 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK 20.10 STREL V LUNO, ameriški film 22.15 MALI KONCERT 22.25 DNEVNIK	DRUGI PROGRAM 17.00 Sozvezdje Blažela Koneskega (balet) — 17.30 Zapomni si me takega (sovjetska drama) — 19.00 Rezerviran čas — 19.30 Dnevnik 20.00 Svet na zaslonu 20.40 Video godba 21.25 Svet poroča 22.35 Reportaže z nogometnih tekem
ČETRTEK, 1. XII. 10.00	MOZAIK: ŠOLSKA TV 11.00	DESNI BREG, LEVI BREG, francoski film 16.30 POROČILA 16.45	MOZAIK, ponovitev 17.45	SPORED ZA OTROKE IN MLADE	18.15	AIDS SE DOGAJA V KINU 18.45 RISANKA 19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO —AIDS 19.30 DNEVNIK 20.10 TEDNIK 21.15	AFERA CAILLAUX, 1. del francoske nadaljevanke . 22.10 DNEVNIK	22.25SEDMI KONTINENT,jugoslovn-ski film DRUGI PROGRAM 18.00 Beogorajski TV program 19.30 Dnevnik 20.00 Nastajanje Jugoslavije 22.30 Poročila 22.35 Odprta knjiga 23.05 Košarka za pokal Alpc-Adria 0.15 SP v umetnostnem drsanju za juniorje
PETEK, 2. XII. 9.45	MOZAIK: TEDNIK 10.55 SMUK (Ž) 11.40 SVETNA ZASLONU 12.20 AFERA CAILLAUX, ponovitev 1. dela nadaljevanke 15.45	SMUK (Ž), ponovitev 16.30 POROČILA 16.45	MOZAIK, ponovitev 17.45	SPORED ZA OTROKE IN	MLADE VRNITEV ANTILOPE. 8. del 18.15 ČLOVEK PROTI GOZDU. 4, del 18.45 RISANKA 19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK 19.59 ZRCALO TEDNA 20.25 MEI BA. 4. del nadaljevanke 21.20	ČAS NEGOTOVOSTI. 9. del 22.20	DNEVNIK	22.35 TRIJE. BOTRI, ameriški film DRUGI PROGRAM 19.00 Ansambel Lojzeta Slaka 19.30 Dnevnik 20,00 Glasbeni večer 21.55 En avtor, en film 22.20 Messidor (švicarski film) - 23.50 SP v umetnostnem drsanju
SOBOTA, 3. XII. 10.55 SMUK (M) 8.05 OTROŠKA MATINEJA 11.45	PONOVITVE ODDAJ 15.25	OPERACIJA MOJE. HČERKE, češkoslovaški film 16.45	POROČILA 17.00 KOŠARKA PARTIZAN:CTBO-NA 18.25	KRATEK FILM	18.45 RISANKA 19.01 KNJIGA 19.30 DNEVNIK 19.59 NAŠ UTRIP 20.25 ŽREBANJE 3x3 20.35 DIAMANTNA DINASTIJA. 7. del nadaljevanke 21.25SMUČARJI PRED NOVOSEZO-NO 22.00 DNEVNIK 22.15 PANONSKI MORNAR, zabavna	oddaja 23.15 OD OBALE DO OBALE, ameriški film DRUGI PROGRAM 15.30 Kako biti skupaj 16.00 Mladinski film 17.30 Otroška predstava — 18.50 Več kot igra (ponovitev dramske serije) 19.30 Dnevnik 20.10 Ben Hur (ameriški film) 23.40 SP v umetnostnem drsanju
NEDELJA, 4. XII. 10.55 SMUK (M) 9.25 ŽIV ŽAV 10.10 VRNITEV ANTILOPE, ponovitev 8. del 10.40 DIAMANTNA DINASTIJA, ponovitev 7. dela nadaljevanke 11.30 VIDEO MEH 12.00	KMETIJSKA ODDAJA 13.00	BEN HUR. ameriški film	17.25	POROČILA 17.40 KOLO SRF.ČE. ponovitev 18.45 RISANKA 19.01 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 20.10 ČISTO PRAVI GUSAR. 1. del nadajevanke 21.05 ZDRAVO 22.25	SP V UMETNOSTNEM DRSANJU ZA JUNIRJE	DRUGI PROGRAM 10.00	Danes za jutri 13.00 Anglunipe 14.00 Športno zabavno popoldne 19,30 Dnevnik 20.00 Poljudnoznanstveni lilm 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00	Mali koncert 21.35 Športna reportaža 21.40 Športni pregled
PONEDELJEK, 5. XII.
10.00 MOZAIK
10.00 ZRCALO 10.15 NAŠ UTRIP
10 30 VELIKI ROP. ameriški film
16.45 POROČILA 17.00 MOZAIK, ponovitev 17.30 SPORED ZA OTROKI MLADE
18.15 SAFARI V MESTU
IN
19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK
20.10 KAJ PA. ČE I«) DEŽ?. I. del angleške nadaljevanke 21.15 OMIZJE
1989
PAVLIHOVA PRATIKA
Odprto od 12 -23ure -V nedeljo od 7-22 ure • V četrtek zaprto
§t^47_48 (2049—2050) 24. novembra 1988
DOLENJSKI UST
CENA 8000 DIN
DOBRA ZNANKA -PAVLIHOVA PRATIKA 89 -VAS ŽE ČAKA
VIO OSNOVNA ŠOLA NOVO MESTO
razpisuje dela in nalbge RAVNATELJA DO
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o združenem delu, izpolnjevati še pogoje po zakonu o osnovni šoli in družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini. Imeti mora tudi najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju izobraževanja in strokovni izpit.
Mandatna doba traja 4 leta.
Prijave z dokazili je treba poslati v 8 dneh na naslov:
VIO Osnovna šola Novo mesto, Valantičevo 2 — za razpisno komisijo.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
Gnovoles
TOZD TME LIPA KOSTANJEVICA
objavlja
na podlagi sklepa DS javno licitacijo za odprodajo:
1. osebnega avta Zastava 101, letnik 1985, cena 2,000.000 din, prevoženih 115000 km
2. zastave kombi AP 850, letnik 1982, v nevoznem stanju, cena 500.000 din.
Licitacija bo v soboto, dne 10.12.1988, ob 8. uri v NOVOLESU — TOZD LIPA, KOSTANJEVICA. Pred licitacijo morajo interesenti plačati varščino v višini 10% od izklicne cene.
V ceni ni računan prometni davek.
OBVESTILO
Obrtnike v občini Novo mesto, ki so zainteresirani za gradnjo v obrtni coni Cikava, obveščamo, da bo
javna obravnava OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA CIKAVA -SPREMEMBA OBRTNE CONE
v ponedeljek, 5. decembra 1988, ob 17. uri v prostorih skupščine občine Novo mesto, Novi trg 6, sejna soba v II. nadstropju.
Osnutek tega zazidalnega načrta je bil po sklepu izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto javno razgrnjen v času od 22. septembra do 22. oktobra 1988.
Na javni obravnavi bo navzoč izdelovalec predlaganega osnutka zazidalnega načrta in strokovni sodelavci, ki bodo k osnutku podali podrobnejšo obrazložitev in prisotnim dajali pojasnila. Vabljeni!
ZAVOD ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN URBANISTIČNO NAČRTOVANJE NOVO MESTO
IO ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
Obvestilo
Varčevalce in občane obveščamo, da smo prenesli celotno poslovanje naše Ekspoziture Center na novo lokacijo na Glavnem trgu 13.
V novih, sodobneje urejenih prostorih smo začeli redno poslovati danes, 24. novembra 1988.
S preselitvijo na Glavni trg 13 Ekspozitura Center posluje vsak dan od 7. do 18.30 in ob sobotah od 7. do 12. ure.
Varčevalce in občane prosimo, da preselitev poslovanja Ekspoziture Center sprejmejo z razumevanjem, in vas vabimo, da se storitev naše banke vnaprej poslužujete v novih prostorih na Glavnem trgu 13 v Novem mestu.
GOSTILNA TURK
68322 STOPIČE 35a - TELEFON:068/43716
ŽK ŽITO LJUBLJANA TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA NOVO MESTO, LOČNA 21
DELAVSKI SVET
TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA NOVO MESTO OBJAVLJA
JAVNO LICITACIJO
za odprodajo odpisanega osnovnega sredstva
1. TOVORNO VOZILO TAM 60 T 5, letnik 1977, inv. št. 18869, vozilo je nevozno, brez nadgradnje, št. sašije 770007142, št. motorja 720002447, izklicna cena 5,000.000 din.
Licitacija bo 25.11.1988 v Smolenji vasi pri mehaniku JANEZU ŠUŠTERŠIČU ob 11. uri. Ogled vozila je mogoč 25.11.1988 od 8. ure dalje. Vse fizične in pravne osebe plačajo 10% varščine od izklicne cene, in to na kraju samem.
Prometni davek na izklicno ceno plača kupec.
GOSTILNA TURK V STOPIČAH SPET ODPRTA!
Sprejemamo naročila za zaključne družbe, ohceti, poslovna kosila in druge priložnosti.
Pri nas boste lahko tudi silvestrovali.
Pokličite nas na telefon: 43-716.
Postregli vam bomo z domačo hrano in izbranimi vini.
OTVORITEV BO ZA PRAZNIK REPUBLIKE.
Blue angel... oljni in plinski gorilnik LIBELA
INDUSTRIJA TEHTNIC IN FINOME-HANIK.E, p.o.
63000 CELJE, OPEKARNIŠKA 2 Tel. 063/32624, Telex; 33530, Tele-fax: 063/33130
Plinski gorilnik Pl 11-40 KW
H LIBELA
Jfe
tJtactiuAjboor tidas
Od 15. 11. do 30. 12. 1988
Izredna priložnost za nakup iz proizvodnega programa TOZD Keramika
— pečnice vseh oblik in barv
— šamotni izdelki
10% popust
Za plačilo v gotovini priznamo še 10% popusta
Prodaja teče vsak dan od 7. do 14. ure, v soboto od 7. do 12. ure na sedežu tozda.
PO POTEH BREŽIŠKE ČETE
Hodili smo po nekdanjih partizanskih stezah v okolici Pišec po poteh Brežiške čete. Pohodnikov nas je bilo veliko. Pot nas je vodila skozi sadovnjake, vinograde in temne gozdove. Naš cilj je bila Šulčeva kmetija na Osredku. Med vojno so se pri tej kmetiji spopadli partizani in Nemci. Po ogledu tega kraja smo zavili nazaj proti Pišecam. V času pohoda je veliko pionirjev, mladincev in odraslih tekmovalo v orientaciji. Med pionirji so tekmovalci iz naše šole zasedli drugo mesto, najuspešnejši pa so bili Idrijčani. Po pohodu in tekmovanjih smo pili čaj in'jedli golaž. Na pohodu mi je bilo všeč. Sklenil sem, da se bom pohoda udeleževal vsako leto.
GREGOR DUŠIČ, 3. r.
OŠ Maks Pleteršnik Pišece
PIKAPOLONICE ZA BRALNO ZNAČKO
Tovarišica za slovenski jezik nam je v začetku šolskega leta razdelila knjige za bralno značko. Na steni v razredu visi list, na katerega pritiskam žig-pikapolonico, seveda tistemu bralcu, kije pri razgovoru o knjigi uspešen. Teh pikapolonic je že precej. Z Maričko sva že opravili obveznosti za letošnjo bralno značko. Tovarišica je zadovoljna, ker letos že precej učencev pridno bere knjige za bralno značko.
MOJCA MANDELJ, 5. r.
OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
IGRALEC V ŽIVO
Ko nas je obiskal igralec in pevec Zlatko Kodrič, nam je predstavil precej pesmi s svoje nove kasete. Sprva smo ga poslušali nekoliko zadržano, po nekaj pesmih pa smo že veselo zarajali in zapeli skupaj z njim. Seveda so bili najbolj pogumni najmlajši — »vrtičkarji«. Ta dan smo si ogledali tudi prvi del nadaljevanke Kukavičji Mihec, v kateri je bil gost, takrat desetletni deček, glavni junak. Sodeč po ploskanju in splošnem razpoloženju je bil njegov nastop vsem zelo všeč.
ZDENKA ŽELEZNIK OŠ Jančka Mevžlja Mokronog
...ZA TOPLOTO VAŠEGA DOMA
Bliža se poldan. Dan je turoben in vse bolj me preveva nečimrnost. Z mislimi sem že doma, kjer me čaka žena z bolno hčerko. Zdravnik ji je predpisal zdravila in ležanje v toplem prostoru. Doma imamo sicer urejeno centralno ogrevanje prostorov, vendar je žena toliko zaposlena s hišnimi opravili, da ne utegne pripraviti in zakuriti v peči. Z hčerko se grejeta ob električni pečici.
Moja nečimrnost pa se povečuje ob misli, da bom moral še pred prihodom domov nakupiti potrebne stvari, doma pa očistiti peč, pripraviti drva, in še precej časa bo minilo, da bodo prostori primerno ogreti. In dan bo šel v nič.
Iz misli me prežene razgovor sodelavcev, ki razpravljajo o prednostih centralnega ogrevanja z pomočjo olja ali plina. Posebno me zainteresira Marko, ki pravi da je pred kratkim prešel na takšno ogrevanje in da je v sestav opreme vgradil Libelin oljni gorilnik. Zelo je zadovoljen z njim, saj mu ni potrebno storiti drugega, kot pritisniti na gumb in prostori so čez nekaj minut topli. Zadovoljen pa je tudi z strokovnjaki Li-bele, ki so mu hitro dobavili in vgradili gorilnik.
V tem trenutku sem uvidel rešitev. Še je čas! Poklical sem Libe-lo in skupina prijaznih ljudi mi je priskočila na pomoč.
Miran, Slavica, Rajko... in še drugi so ljudje, katere boste našli ob klicu telefonske številke 063/32624. Pa tudi trgovske organizacije s tehničnim blagom v vaši bližini vam bodo pomagale rešiti problem, saj je DO Libela v tesni povezavi z njimi.
In zaupajte jim, saj vam bodo ponudili rešitev z vrhunsko kvaliteto in z najnižjimi cenami.
GIP PIONIR, TOZD KERAMIKA 68000 Novo mesto, Slakova 5 telefon: 068/21-201, 24-298 telex: 35710 YU PIONIR
NA RAZSTAVI
V počastitev občinskega praznika smo imeli v Sevnici številne prireditve in proslave, med katerimi je pomembna slikarska razstava Alojza Konca. Otvoritev je bila v galeriji na sevniškem gradu. Slikar Konec se je rodil leta 1956 v Brežicah, kjer je končal gimnazijo, diplomiral pa je na akademiji v Ljubljani. Zdaj poučuje na srednji šoli v Brežicah in na naši šoli. Živi v Sevnici. Njegova razstavljena dela so pritegnila mnogo obiskovalcev.
KATJA KRNC OŠ S. K. Sevnica
PRIDOBITVE ZA PRAZNIK
Občinski praznik je bil letos na naši šoli velik dogodek. Pridobili smo dva nova, še kako potrebna prostora. Brez prostora je bila šolska zadruga, prav tako pa smo si pionirji želdi dobiti pionirsko sobo. Prostor za dejavnost zadruge in pionirsko sobo smo končno dobili. Dobili pa smo tudi prostor za zobozdravstveno ambulanto v novem prizidku. Pridobitev smo veseli tako učenci kot učitelji in starši.
MAJA ŠTOJS OŠ S. K. Sevnica
ZA DELOVNE AKCIJE IN PROTI NJIM
LJUBLJANA — Po problemski konferenci RK ZSMS na temo mladi in prostovoljno delo po letu 1990, ki je bila 17. novembra v Ljubljani, je ostalo odprto vprašanje, če bomo v bodoče še organizirali mladinske delovne akcije, kakršne so se uveljavile v preteklih desetletjih. Zagovorniki akcij so menili, da je mladinsko prostovoljno delo dejavnost, ki združuje mlade in jih bogati z izkušnjami. Tisti, ki akcijam v sedanji obliki niso naklonjeni, so se na problemski konferenci zavzemali za drugačne vrste mladinskega prostovoljnega dela. Po njihovem bi morali prenehati organizirati akcije, ki so zaposlovale množico brezposelnih, in se usmeriti v manjše posebne oblike mladinskega prostovoljnega dela.
HVALA ZA NEPOZABEN VEČER
Pred kratkim so upokojenci iz DU Gradac v Beli krajini priredili lep družabni večer. Medse so povabili tudi nekaj metliških upokojencev. Izpolnilo se nam je tiho upanje, saj smo že iz prejšnjih srečanj in družabnih večerov odnesli lepe spomine. Radi se jim pridružimo, če nas povabijo. Od njih dobimo dobro voljo tudi mi. Dodobra smo si strenirali grla. Peli smo lepe stare pesmi, izmenjevali smo si šale in recitirali skeče in pesmice s humoristično vsebino. Menim, da strto v teh resnih časih potrebni tudi smeha. To pa doživiš le, če pojdeš med gradaške upokojence in upokojenke. Vedno jih najdeš 7. nasmehom na obrazu, in to je dobro in zdravo.
Ti ljudje so delovni in aktivni. Pridno pomagajo mladim, ki so sami dobri gospodarji. Ne pozabijo pa tudi nase. Letos so organizirali nekaj lepih izletov in družabnih večerov. Res je lepo med
nJimi-	M.	NEMANIČ
VSE JE BILO VESELO
Na Martinovo popoldne so vse starostnike krajevnih odborov RK Stari trg ob Kolpi in Poljanska dolina povabili na priložnostno srečanje. Prišlo nas je veliko in bilo nam je lepo. Prvi nastop je imela šolska mladina s petjem in igrico pod vodstvom Katarine Kapš. Program so izvedli prav lepo. Nato so nas pogostili za obloženimi mizami. Ko smo pokušali dobrote, nas je lepo zabaval s harmoniko Toni Verderber, vodja znanega ansambla. Ob njegovih lepih vižah se je vrtelo vse ne glede na leta. Vse je bilo mlado in veselo. V pripravi razvedrilnega srečanja sta pomagala Unior in starotrška šola, kije dala braz-plačen prevoz. Starostniki se za prijetno razvedrilno popoldne lepo zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali tako ali drugače.
K. KRIŽAN Stari trg ob Kolpi
21
Oljni gorilnik. 01 K 11 — 40 KW
V TEM TFV1NII 7ANIMA TEDENSKI koledar - kino - službo išče - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji ¥ icunu VHOLHmmH PRODAM —KUPIM-POSEST-ŽENITNE ponudbe —razno-obvestila-preklici-čestitke-zahvale
tedenski koledar
Četrtek, 24. novembra — Flora Petek, 25. novembra — Katarina Sobota, 26. novembra — Konrad Nedelja, 27. novembra — Virgil Ponedeljek, 28. novembra — Jakob Torek, 29. novembra — Dan republike
Sreda, 30. novembra — Andrej Četrtek, 1. decembra — Natalija Petek, 2. decembra — Blanka Sobota, 3. decembra — Franc i Nedelja, 4. decembra — Barbara Ponedeljek, 5. decembra — Stojan Torek, 6. decembra — Miklavž Sreda, 7. decembra — Ambrož
LUNINE MENE 1. decembra ob 7.49 — zadnji krajec
kino
BREŽICE: 25. in 26.11. (ob 20. uri) italijanski erotični film Benečanka. 27. (ob 18. in 20. uri) in 28.11. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Civilna patrola. 29. (ob 18. in 20. uri) in 30.11. (ob 20. uri) ameriška fant. komedija Čarovnice iz Eastvvicka.
ČRNOMELJ: 24. in 25. 11. (ob 19. uri) ameriški kriminalni film Šakali — • ameriška pravica. 27. 11. (ob 18. uri) ameriški avant. film Nevidni voznik. 27. 11. (ob 20. uri) ameriški erotični film Začimba iz Miamija. 1. in 2. 12. (ob 19. uri) italijanska komedija Štiri oesti proti Riu. 4.12. (ob 18. uri) ame-iški risani film Medvedki dobrega srca. L 12. (ob 20. uri) ameriško-jugoslovan-ki film o Medjugorju Sredi mojih dni.
12. (ob 19. uri) ameriška grozljivka o zazvoni telefon.
KRŠKO: 24. 11. (ob 20. uri) ame-/ka komedija Kdo je to dekle. 25.11. >b 22. uri) italijansk 'rotični film kušnje ljubke vdove. 5. in 27. 11. ib 18. uri) ameriški akcijski film Devet mrti Ninje. 30.11. (ob 18. uri) franco-ka komedija Hoja v senci. 1. in 3. 12. ob 20. uri) in 4. 12. (ob 18. uri) italijanska komedija Superpolicaja iz Miamija. 1. in 3. 12. (ob 22. uri) in 4. 12. (ob 20. uri) ameriška erotika Dober tek. 2. 12. (ob 19.30) gledališka preds-
službo dobi
ZA PRODAJO atraktivnega artikla iščemo ambiciozne prodajalce. Plačilo takoj. Tel. 84-986. (5626-SD-47) PRIDRUŽITE se prijetni skupini akviziterjev. Delo na terenu (niso knjige). Denar takoj. Tel. 58-135, od 14. do 15. ire. (P47-40MO)
NUDIMO akvizitersko delo. Pogoj: prosti vikendi. Telefon (068) 26-330, popoldne. (56005-SD-47)
TAKOJ sprejmem dva mizarja, hono-irno ali redno. Informacije na tel. 22-03, zjutraj ali zvečer. (P47-52MO) Gostilna Brunskole, Hrast 1, Suhor, el. 50-125, zaposli dekle, ki ima veselje o dela v kuhinji. Ostalo po dogovoru. ;601-SD-47)
A IŠČEM dekle ali starejšo žensko za Čiščenje lokala v dopoldanskih urah. Tel. 22-226 int. 212 ali osebno v biljardnem klubu BOSS. (P47-38MO)
SAMOSTOJNEGA avtokleparja takoj zaposlim pod odličnimi pogoji. Tel. 27-676 od 20. — 21. ure. (5538-SL-47)
službo išče
DELAVEC z. motorno žago opravlja storitve v Krškem. Telefon (0608) 31-885. (5542-S1-47)
MOŠKI išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na telefon 52-058. (P47-25MO)
stanovanja
tava Nema frke za frkonje. 2. 12. (ob 22. uri) italijanski erotični film Kaligula iz Mesalina. 5.12. (ob 20. uri) jugoslovanski film Za zdaj brez dobrega naslova. 6. in 7.12. (ob 20. uri) ameriški film Čarovnice iz Eastvvicka. 7. 12. (ob 17. uri) risanke.
MIRNA PEČ: 2. 12. francoska komedija žandarji in žandarke.
MIRNA PEČ: 25. 11. (ob 18. uri) ameriška komedija Fantovščina. 29.
11. (ob 18. uri) film Par-nepar. 2. 12. francoska komedija Žandarji in žan-
NOVO MESTO — DOM JLA: 25. in 26. 11. (ob 17. in 19. uri) ameriški barvni pustolovski film Jor — Lovec iz prihodnosti. 27. in 28.11. (ob 17. in 19. uri) ameriška barvna komedija Čudežno dekle. 29. in 30. 11. (ob 17. in 19. uri) domači vojni film Balkan ekspres. Od 2. do 4. 12. (ob 17. in 19. uri) ameriški akcijski film Zlati deček. Od 5. do 7.12. (ob 17. in 19. uri) ameriški akcijski film Osvajalec.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 24. 11. (ob 18. in 20. uri) filmsko gledališče — ameriški triler Človek, kije preveč vedel. 25.11. (ob 18. in 20. uri) italijanska erotična drama Grešna nuna. 26. (ob 16. uri) in 30. 11. (ob 18. uri) ameriški glasbeni film Footloosse. 26. in 27. 11. (ob 18. in 20. uri) ameriški triler Igrati ali umreti. 27. (ob 16. uri) in 28. 11. (ob 18. uri) ameriška akcijska komedija Neverjetni Malcolm. 28. in 29.11. (ob 20. uri) ameriški film Oficir in gentleman. 30.11. (ob 20. uri) in 2. in 4. 12. (ob 17.30) ameriški fant. film Bližnja srečanja tretje vrste. 1.12. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Želo. 2. in 4. (ob 20. uri) in 3. 12. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Smrtnonosni plen. 3.12. (ob 16. uri) film za mladino Mala Willie Winkie.
SEVNICA: 24. in 25.11. (ob 19. uri) akcijski film Ne dam svoje hčerke. 26. in 27. 11. (ob 19. uri) ameriški film Teks viler. 1. in 2.12. (ob 19. uri) francoski kriminalni film Specialisti. 3. in 4.
12. (ob 19. uri) ameriška komedija Tajna oboževalka.
TREBNJE: 26. (ob 19. uri) in 27.1 L (ob 18.30) angleški film Dirka za časom. 3. (ob 19. uri) in 4. 12. (ob 18.30 uri) nemški erotični film Šampioni postelje.
ETAŽNO STANOVANJE (cca 75 m2) v Brestanici prodam najboljšemu ponudniku. Tel. (068) 27-893. (P47-27MO)
SOBO oddam dijakinji. Tel. (068) 26-330. (5605-ST-47)
motorna vozila
BMW 1602 avtomatik, zelo dobro ohranjen, registriran do julija 1989, prodam. Justin Šribar, Hudo Brezje 1 a, 68293 Studenec. (P47-12MO)
GOLF JGL, oktober 1981, prodam ali menjam z doplačilom za golf, letnik 1985. Ogled možen vsak dan popoldne, Jože Tomše, Globočice 9 a, 68262 Krška vas. (P47-7MO)
ZASTAVO 750, letnik 1980, pravkar registrirano, prodam. Tel. (068) 57-256. (P47-3MO)
OPEK KADET 1,3 S, nemški, letnik 1980, prodam. Franci Urbič, Dol. Dobrava 12, Trebnje, tel. 44-317. (5533-MV-47)
GOLF JX DIESEL, december 1986, prva registracija marec 1987,16.000 km, moder, kasko zavarovan, prodam. Tel. (068) 28-062 ali 25-948. (5520-MV-46) LADO 1200 prodam. Kličite od 14.30 ure dalje na telefon (068) 25-514. (5535-MV-47)
BMW1602, letnik 1976, prodam. Tel. 27-568. (5530-MV-47)
MOTOR za R 16, generalno obnovljen, in Z 750, karamoblirano, ugodno prodam. Janez Bračun, Gradišče 26, Podsreda, telefon dopoldne (0608) 79-328. (5544-MV-47)
GOLF, letnik 1980, ter termoakumulacijsko peč in čoln kanu, prodam. Breda Kržan, Malo Mraševo 12,68312 Podbočje. (5545-MV-47)
DOLENJSKI LIST
Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 1.000 din, naročnina za 2. polletje 18.000 din; za delovne in družbene organizacije
56.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 17.000 din, na prvi ali zadnji strani 34.000 din; za razpise, licitacije ipd.
19.000 din. Mali oglasi do deset besed 10.000 din, vsaka nadaljnja beseda 1.000 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Z 101 GTL, letnik 1986, prodam. Tel. 27-292. (5547-MV-47)
ŠKODO 120 L prodam. Lekše, Hu-denje 3. Škocjan. (5603-MV-47)
Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Cesta brigad 7, Novo mesto. (5622-MV-47)
126 P, januar 1981. prevoženih 60000 km. prodam. Marko Vajovič, Jerebova 16 a. Novo mesto, tel. 27-868. (5604-MV-47)
126 P, 1979, po ugodni ceni prodam. Miklavčič, Roje II. Šentjernej. (5627-MV-47)
GOLF JLG, letnik 1982, prodam. Tel. 85-157. po 15. uri. (5629-MV-47)
GOLF JX diesel, december 1986, prva registracija februar 1987, prevoženih 16500 km, rumen, prodam. Tel. (0608) 67-055, Kežmanf po 15. uri. (P47-23MO) MOTORNO KOLO CZ enduro 250 ccm prodam. Tel. 51-300 popoldne, 52-145 dopoldne. (P47-15MO)
Z 101, dobro ohranjeno, prodam ali menjam za 126 P. Štine, Nad mlini 57, Novo mesto. (5558-MV-47)
R 5 campus, karamboliran, nov, prodam. Erjavec, Sela 3, Dolenjske Toplice. (5557-MV-47)
Z 101 GT 55, letnik julij 1985, prodam. Stanislav Božič, Tolsti vrh 12, Šentjernej. (P47-20MO)
126 PGL, nov, neregistriran, prodam. Tel. 42-495. (P47-16MO)
R 4 TL, prva registracija 1984, prodam. Tel. 52-440, Franc Panjan, Dobliče n.h., Črnomelj. (P47-21MO)
Z 101, letnik 1984, in peugeot, letnik 1978, prodam. Gričar, Dol. Jesenice 3, Šentrupert, tel. 49-425. (P47-22MO) PRODAM nova lita platišča. Tel. 22-283, od 7. do 10. ure. (5599-MV-47)
126 P, letnik 1987, prodam. Telefon 24-651. (5559-MV-47)
126 PGL v garanciji in R 4, letnik 1978, prodam. Tel. 25-574. (5569-MV-47)
Z 750, letnik 1979, prodam. Jože Pavlin, Leskovec 8, Brusnice. (5582-MV-47)
R 4 TLS, junij 1983, prodam. Dušan Plut, Zagrebška 12, Novo mesto, od 16. do 20. ure. (5575-MV-47)
Osebni avto RENAULT 11 GTL, letnik 1986, ugodno prodam. Tel. (0608)
60-012. (5578-MV-47)
126 P, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. Tel. 84-787. (5581-MV-47)
Z 101 komfort, letnik 1982, JAWO 350 TS še v garanciji in APN 4, letnik 1982, prodam. Jože Ivančevič, Ragovo 7 a, Novo mesto. (5579-MV-47)
126 P, letnik 1979, ugodno prodam. Informacije po telefonu 76-009. (P47-32MO)
JUGO 45 AX, letnik 1988, prodam. Sonja Erjavec, Sela 29, Straža, tel. (068) 85-378. (5588-MV-47)
TOVORNI avto Z 35-8, vozen z B kategorijo, letnik 1985, prodam. Jože Kožar, Dol. Pirošica 6, Cerklje. (P47-36MO)
Z 101 GT 55, letnik 1986, prodam ali manjam za 126 P. Tel. 65-725. (P47-35MO)
JUGO 45, zgorel, star leto in pol, prodam. Miro Kuljaj, Gabrje, n.h„ tel. 22-395, dopoldne. (P47-34MO)
Z128, letnik oktober 1986,garažirano, dobro ohranjeno, prodam. Tel. (0608)
61-443. (P47-33MO)
JUGO 45, letnik 1982, prodam. Marko Simončič, Sela 2, 68310 Šentjernej. (5596-MV-47)
VW JETTA, letnik 1987, ugodno prodam. Franc Perše, Zbure 30, Šmarješke Toplice. (5597-MV-47)
NOV 126 PGL sivomodre barve prodam. 27-576 (5538-MV-47)
OPEL KADET, letnik 1982. 4 vrata, 70.000 km, prodam ali zamenjam. Belokranjska 54 (Gotna vas). Novo mesto. (P47-61MO)
ZASTAVO KOMBI, letnik 1981, registriran do novembra 1989, prodam. Staro sejmišče 21, 68310 Šentjernej. (5633-MV-47)
JUGO 45 A, letnik december 1986, prodam. Ivana Roba 18, Novo mesto, tel. '27-357. (P47-46MO)
GOLF JGLD, letnik 1984, in 126 P, letnik 1980, prodam. Tel. (068) 84-112. (P47-47MO)
Z 101, letnik 1984, ugodno prodam. Barbič, Mala Cikava 15, Novo mesto. (P47-48MO)
LADO 2105 S, letnik 1987. ugodno prodam. Martinja vas 19, Mokronog, tel. (068)49-578. (P47-50MO)
R 18, letnik 1985, prodam. Tel. 45-250, popoldne. (P47-63MO)
126 P, letnik 1986, prodam. Tel. 84-310. (56I0-MV-47)
LADO 1200 KARAVAN, letnik 1981, prodam. Jože Krašovec, Tomažja vas 9, Šmarješke Toplice. (561 l-MV-47) ŠKODO 120 L, registrirana do novembra 1989, ugodno prodam. Praznik, Škocjan 66. (5612-MV-47)
PEUGEOT 505 GR, letnik 1980, prodam. Slavko Bratkovič, Gor. Vrhpolje 62 a, Šentjernej, tel. 42-455. (56I3-MV-47) JUGO KORAL 45, letnik september . 1988, prodam. Tel. (0608) 32-858. (P47-41MO)
OPEL KADET, kovinsko zelene barve, letnik 1974, registriran do maja 1989, prodam. Cena po dogovoru. Ivan Robek, Likarjeva 3, Brestanica, tel. (0608) 79-411. (P47-42MO)
MOTOR APN 7, star dve leti. prodam. Mirko Smolič, Vavpča vas 2,68211 Dobrnič, (5616-MV-47)
GOLF S paket, letnik 1985, prevoženih 43.000 km, prodam. Tel. 27-673. (5625-MV-47)
NUJNO ugodno prodam Jugo koral, nov. Tel. 21-858. (P47-65MO)
Z 101, letnik 1977, registrirano do 19. oktobra 1989, dobro ohranjeno, prodam po ugodni ceni. Tel.(068) 27-893. (P47-27MO)
FIAT 850 šport, vozen, neregistriran, prodam za 1,3 M. Telefon (0608) 82-772. (P47-26MO)
JUGO 45, letnik 1984, prodam. Tel. (0608)61-137. (P47-31MO)
VW 1200, dobro ohranjen, prodam. Cena ugodna. Franc Vrtovšek, Stolovnik 27, Brestanica. (P47-24MO)
126 PGL, maj 1988, prodam. Tel. (0608) 31-635. (5584-MV-47)
NSU 1200 ugodno prodam. Tel. (0608) 88-433. (5563-MV-47)
R 4 GTL, letnik 1984, prevoženih 45000 km, prodam. Jože Cujnik, Ob Težki vodi 40, Novo mesto. (5566-MV-47)
FORD FIESTA, letnik 1981, prodam. Tel. (068) 42-249. (5577-MV-47)
Z 101 GTL, letnik 1983, prodam. Tel. 65-431. (5587-MV-47)
126 PGL, star dve leti, prodam. Verica Tisov, Pristava 4, Novo mesto. (5586-MV-47)
JUGO 45 A, letnik 1986 - oktober, registriran do oktobra 1989, prodam za 1,2 M. Prevoženih 22000 km. Informacije po telefonu 20-570, vsak dan po 20. uri. (5590-MV-47)
126 P, prevoženih 3000 km, in HONDO 125 cross ugodno prodam. Tel. 26-443. (5560-MV-43)
PRODAM 126 PGL, letnik 1983, november. Telefon dopoldan 28-006, popoldan 20-260. (P47-66-MO)
PRODAM Z—101. 1-tnik 1977 in ŠKODO 120 LS, letnik 1979. Telefon 25-000 (popoldan).
126 P, letnik 1987, prodam. Tel. 23-086. (5636-MV-47)
GOLF JGL DIESEL, letnik 1983, registriran 1984, prodam. Ivan Vegelj, Dol. Škopice 18 a, 68262 Krška vas. (P47-43MO)
Z 101 GTL 55, letnik 1986, črpalko za centralno kurjavo, avtoradio in zvočnike blaupunkt prodam. Tel. 44-740. (5628-MV-47)
LADO 1300, letnik 1985, ugodno prodam. Nace Štamcar, V Brezov log 39 A, Novo mesto, tel. 22-357. (5631-MV-47)
R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Tel. 76-078. (5630-MV-47)
Z 101, letnik 1981_, prevoženih 40.000 km. prodam. Ignac Šlimpfelj. Šmarješke Toplice 50. (5619-MV-47)
Z 650 AD, letnik 1983, prodam. Anton Hudoklin, Loka 18, Šentjernej. (P47-44MO)
Z 750, letnik 1977, neregistriran, ugodno prodam. Raka 84, (Vinji vrh). (5620-MV-47)
ZASTAVO 750, letnik 1977,prodam. Franc Gorenc, Črešnjice 3, Otočec. (5621-MV-47)
ZASTAVO 750, registrirano do avgusta 1989, prevoženih 58000vkm, prodam. Matko, Zalog pri Škocjanu. (5624-MV-47)
OSEBNI AVTO — prinz 1200 C, za dele ugodno prodam. Vsak dan popoldne. Milena Zupančič, Ajdovec 11, Dvor. (5608-MV-47)
SAAB 96 V4, letnik 1971, registriran do aprila 1989, prodam za 350 SM (po dogovoru). Zlatko Gregorič, Semič, Sela 9, Bela krajina, tel. 56-247. (5609-MV-47)
Z 101/78, dobro ohranjeno, prodam. Robert Metelko, Mikote 8, Raka. (5606-MV-47)
KOTLE za kuhanje živinske krme — ALFE lahko nabavite pri kotlarst-vu Alojz KRALJ, tel. (063) 785-216. (P47-30MO)
PRAŠIČA (približno 140 kg) prodam. Alojz Junc, Gor. Mokro Polje 8, Šentjernej. (5583-PR-47) TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (3 KW) in obrana neškropljena jabolka prodam. Simončič, Sela 2, Šentjernej. (5596-PR-47)
VIDEOREKORDER ter glasbeni stolp (2 x 20 W), nova, prodam. Tel. 23-562! (5595-PR-47)
KLAVIATURE YAMAHA PSR 60 z ritmi in dodatno opremo, 300-vatni
PARCELO (30 arov) na Ratežu, primerno za gradnjo, prodam. Naslov v upravi lista. (5538-PO-47)
VINOGRAD z zidanico na Velikem kamnu pri Koprivnici prodam. Voda, elektrika na parceli. Martin Šalomon, Mali kamen 28. 68281 Senovo. (P47-58MO)
ojačevalec in baskitaro Tajfun prodam. Tel. 43-776, popoldne. (5594-PR-47) PRALNI STROJ KORTING in pral-
prodam
KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Biška vas 15, Mirna peč. (5541-PR-47) DIATONIČNO harmoniko H, E, A prodam po ugodni ceni. Peter Gorjup, Ribjek 5, Mokronog, tel. 49-754. (P47-10MO)
PO UGODNI CENI prodam motorni žagivHusqvarna 770 in Dolmar 113. Egi-dij Železnik, Dol. Zabukovje 10, Trebelno. (P47-9MO)
GLOBOK otroški voziček Tribuna, skoraj nov, prodam 30% ceneje. Tel. 20-330. (5546-PR-47)
HARMONIKO (Hohncr (120 basov) ugodno prodam. Zlatko Benkovič, tel. 43-792. (5540-PR-47)
DRVA in les za ostrešje prodamo. Informacije po telefonu 25-901. (5536-, PR-47)
ZAMRZOVALNO skrinjo (410 1) prodam. Tel. 25-584. (5532-PR-47) ŠIVALNI stroj Bagat »Danica« prodam. Tel. 26-159, popoldne. (5529-PR-47)
TV ISKRA, barvni, z daljinskim upravljanjem, nov, ugodno prodam. Tel. 84-347. (P47-1 MO)
MOTORNO ŽAGO Husqvarna 770, novo,prodam. Tel. (0608) 82-463, od 18. ure dalje. (P47-11MO)
KRAVO za zakol (8 let, 500 kg) prodam. Gregorič, Gradac 43, tel. 57-141, po 19. uri. (P47-13MO)
PRODAM 2 m3 suhih hrastovih plohov. Tel. 23-878. (5593-PR-47) ČRNO-BELI TV GORENJE, star eno leto, prodam. Vojko Pedišič, Jerebova 8 b, Novo mesto. (5592-PR-47) LADIJSKI POD in pralni stroj, potreben manjšega popravila, prodam. Tel. 65-607, popoldne. (5589-PR-47) VARILNI CO? aparat iskra E 300 prodam. Jože Pocervina, Jurka vas 24, Straža. (5580-PR-47)
BUKOVA DRVA prodam. Informacije na telefon 85-974. (5576-PR-47) ZAMRZOVALNO skrinjo (350 1), ki samo malo rosi, in obračalnik za BCS, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Informacije: Vinko Pelko, Tržišče 38, Tržišče. (5571-PR-47)
KOMPLET bobnov PEARL tip 252 s stojali in činelami PAISTE (formula 2002) prodam. Sobota in nedelja. Štefan Spudič, Valantičevo 22, Novo mesto. (5564-PR-47)
PRAŠIČA (120 kg) prodam. Mirko Verbič, K Roku 72, Novo mesto. (5562-PR-47)
PRAŠIČA (od 150 do 180 kg) prodam. Štrucelj, Zemelj 17, Gradac, tel. 57-182. (P47-19MO)
KRZNENI jopi polarna in rumena lisica, številka 36 do 38, ter zimsko jopo iz lape prodam. Tet. (068) 44-604. (P47-14MO)
PRAŠIČA za zakol in gnoj prodam. Tel. 85-959. (P47-29MO)
kmetijski stroji
ni stroj OBOD prodam. Tel. 20-575. (5598-PR-47)
PRODAM električni štedilnik (4 plošče), trajno žareče peči, termoakumulšcij-ska peč, peč na drva (za kopalnico), kuep-perbusch peč in črpalka za centralno. Alojz Prijatelj, Dilančeva 13, Novo mesto, tel. 21-851. (5635-PR-47)
PRODAM še dober pralni stroj, star deset let. Tel. 23-368, popoldne. (P47-67MO)
TECHNICS STOLP po komponentah in stereo videorekorder Philips prodam. Tel. (068) 25-758. (5556-PR-47) PRAŠIČA, krompir, koruzo, pšenico prodam. Bojane, Cikava 2, Novo mesto. (5550-PR-47)
TV Gorenje, črno-beli, rabljen eno leto, prodam za 600.000 din. Tel. 22-339, vsak dan. (P47-49MO)
RAČUNALNIK amstrad 1512, združljiv z IBM XT, 640 KB rama, hercules in ČGA grafična kartica, dva flopija 360 K, črno-beli zaslon, ugodno prodam. Literatura in programi. Tel. dopoldne 23-610, popoldne 27-081. (P47-53MO) HRASTOVE PLOHE debeline 4 cm. suhe, prodam. Telefon 51-034. (5632-PR-47)
PRODAM ladijski pod (foršprung), 18000 din za m2, in novo traktorsko prikolico, narejeno doma, nosilnost 21, za 1.000.000 din. Tel. (0608) 82-483. (P47-57MO) ■
PRALNI STROJ Gorenje, star tri leta, prodam. Balkovec, Nad mlini 19, Novo mesto, tel. 21-045, Balkovec, dopoldne. (P47-59MO)
HARMONIJ in radio z gramofonom ugodno prodam. Cena po dogovoru. Informacije na tel. 28-731. (P47-60MO) HLADILNIK, 50-litrski, prodam. Tel. dopoldne 21-826 int. 491, popoldne 25-054. (P47-54MO)
PRODAM enobobenski VITELJ Rl-KO — Ribnica in motorno žago stihi 041. Viktor Kužnik, Podlisec 6, 68211 Dobrnič. (5615-PR-47)
KLAVIRSKO harmoniko melodija, 120-basno, prodam. Tel. (068) 44-680. (P47-37MO)
KROMPIR, kolerabo, peso, prodam. Albina Zagorc, Dol. Prekopa 7 a, Kostanjevica. (5608-PR-47)
TRAJNO ŽAREČO peč magma 10 prodam. Inforamcije na tel. 27-586. (5623-PR-47)
PRODAM 2 novi zimski gumi s platišči za vozilo R 4, 30% ceneje. Tel.: 84-759. (P47-45MO) ,
TRAKTOR Zetor 4911, poškodovan, prodam. Radišek, Orehovo 59, Sevnica. (P47-17MO)
TRAKTOR IMT 533, plug IMT 755 in traktorsko prikolico, primerno tudi za daljši tovor - les, prodam. Niko Oberč, Radovlja 16, Šmarješke Toplice. (5555-KS-47)
UGODNO prodam 16-colski železni voz, brane in plug Slavonec, vse za traktor. Ivan Pečaver, Podhosta 41, Dol. Toplice, tel. (068) 65-422. (5565-KS-47) TRAKTOR Masev Ferguson (25 KM) s koso in balkonsko ograjo (3 x 6 m) prodam. Ivan Turk, Vrh 8, Šentjernej. (P47-28MO)
MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta, malo rabljen, ugodno prodam. Vel. Podlog 65, tel. (0608) 75-740. (5560-KS-47)
TRAKTOR »Tomo Vinkovič« (21 KM), nov, ugodno prodam. Tel. (0608) 79-866. (P47-51MO)
GUME za traktor »Tomo Vinkovič« (30 KS) prodam. So malo rabljene. Tel. 22-020. (5612-KS-47)
IMT 539 , nov, ugoijno prodam. Marjan Gorenc, Zbure 38, Šmarješke Toplice. (5617-KS-47)
TRAKTOR zetor 4718 prodam. Vinko Gorenc, Zbure 34, Šmarješke Toplice. (5617-KS-47)
KOSILNICO 127 z vozičkom prodam. Franc Bartelj, Jablan 41, Mirna peč. (5591 -KS-47)
Prodam traktor Zetor 25 KM, letnik 1972. Opravljenih ima 3000 delovnih ur. Ogled v popoldanskem času na naslov Kirar Martin, Bučka 40, Škocjan. (P-47-64MO)
ENOOSNI traktor Gorenje Muta spe-cial D ugodno prodam. Andrej Pajtier, Kremen 22, Krško, tel. (0608) 31-280, ob delavnikih od 7. do 15. ure. (P47-8MO)
razno
SPREJMEM otroke v varstvo po novem letu. Tel. 27-312, sobota od 15. do 19. ure. (5567-RA-47)
preklici
MIRKO OBERČ, Vinji vrh 43, Šmarješke Toplice, pozivam JANO VENE, Brezovica, Šentjernej, da javno prekliče neresnične izjave, sicer jo bom sodno preganjal.(5549-PK-47)
obvestila
IZOLACIJE-SERVIS ZAMRZOVALNIKOV! Po nekaj letih delovanja je 'vaš zamrzovalnik slabši. Začne točiti, rosi, od zunaj ledeni. Treba je menjati izolacijo pa še garancijo dobite. Ugodnost: plačilo s čeki na dva obroka. Tel. (062) 305-150 ali 413-606, Viktor PAJEK, nonstop. (P45-49MO)
kupim
ZAZIDLJIVO parcelo v bližini Novega mesta kupim. Ponudbe sporočite v popoldanskem času na tel. 86-209. (ček-KU-47)
KUPIM dva prva in dva zadnja blatnika in dva praga za fička. Oskar Klemenčič, Ragovska 6, Dol. Toplice. (5572-KU-47)
STAVBO, v Brestanici, primerno za lokal in garaže, prodam. Tel. (0608) 79-128. (P47-18MO)
PARCELO (5 a) s hišno številko, vodovodom in elektriko v bližini Otočca prodam. Ponudbe pod šifro: »UGODNO«. (5553-PO-47)
PARCELO, primerno za vikend, v Stari gori, Semič, prodam. Marjan Poljanec, Semič. (555J-PO-47)
ZEMLJIŠČE (400 m2) na otoku Pagu v Kolanu ugodno prodam ali zamenjam za avto. Telefon (051) 898-247. <5585-PO-47)
VINOGRAD v izmeri 11 arov na Vilijem vrhu pri Šentjanžu prodam. Naslov v upravi lista. (5614-PO-47)
BIO IONIZATOR »FALCON ESTEEM«
proizvaja čist kisik. Pomaga pri bronhitisu, astmi, senenem nahodu. Iz ozračja odstranjuje prah, cigaretni dim itd. Zmogljivost aparata je 35 kv.m. Cena 140.000 din. Naročnina na tel. (068) 49-111. Pošljem po povzetju. (5570-OB-47)
IZGUBILA seje psica svetiorjave barve z belimi lisami in kovinsko ovratnico, sliši na ime KORA. Proti nagradi javite na telefon 84-455 ali 22-592.
LJUBITELJI dobre kapljice!. Obveščamo, da smo pričeli s prodajo novega vina, zelo kvalitetnega i/ Plešivice. Cena je 1.500 din. Zvonimir Tomac, Dol. Reka 5, Jastrebar-sko (prva ulica izza vinske kleti). (P47-39MO)
ženitne ponudbe
UPOKOJENEC, star 60 let, s domom v Beli krajini, išče žensko podinjo (od 55 do 60Jet starosti), v upravi lista. (5543-ŽP-47)
■Hfr
4	j)	\
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila naša draga mama. stara mama, tašča, sestra, svakinja in teta
MARIJA
SIMONIČ
s Sel pri Otovcu
Pokopali smo jo drte 12. novembra 1988 na domačem pokopališču v Otovcu. Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivom TCP Djuro Salaj Krško, Obrtni zadrugi Črnomelj. ŽTO Novo mesto, zdravstvenemu osebju kirurgije Novo mesto, pevkam iz domačega kraja. Dragici Hiti za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljeni cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je zapustila naša skrbna žena, mama, babica in sestra
ANICA AVSEC
z Malega Slatnika 26, Novo mesto
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom za Vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih in tako številno spremstvo na zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje, posebno pa še sindikatu PIONIRJA, TOZD MKI — sektor SI, KRKI, tovarni zdravil — TOZD Marketing, zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin pokojnici, Tekstorjevi za izrečene poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: vsi njeni najdražji
ffi
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stric
RUDI
ZUPIN
Velike Brusnice 5
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za pomoč, izraženo sožalje in podarjeno cvetje ter vsem tistim, ki so našega očeta obiskovali med boleznijo. Posebej naša zahvala dr. Gazvodovi, patronažni sestri Murnovi za dolgoletno' zdravljenje, internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, DO Pionir-avto servis, Tovarni obutve Novo mesto, Kremenu, ZB Brusnice, govornikoma Ivanu Perhaju in Ivanu Kralju za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljeni obred in pevkam za zapete žalostinke. Vsem, ki ste našega moža in očeta pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Fani, sinova Rudi, Tone z ženo Ano in vsi, ki smo ga imeli radi
V 85. letu starosti nas je zapustila
MARIJA
HUDEUA
roj. Juršinič,
iz Gor. Suhorja pri Vinici
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki sojo pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljeni obred ter zdravstvenemu osebju iz Vinice, posebno še M. Špecovi.
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ALOJZIJA
ROBIDA
iz Budganje vasi 21
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in izrazili sožalje ter darovali cvetje. Najlepša hvala vaščanom za nesebično pomoč. Posebej se zahvaljujemo tov. Tomšiču in Ivanu Plutu za občutene poslovilne besede, g. župniku Srečku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, lovski družini, GG Novo mesto, 1MV Novo mesto, Gorjancem Straža, Zvezi rezervnih vojaških starešin in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem hvala tudi za denarno pomoč.
Žalujoči: žena, hčerke in sinovi z družinami ter brat, sestre in ostalo sorodstvo
Usoda je, da življenje mlado se izteče, človeku vzame Se tisto malo sreče.
V SPOMIN
2. decembra mineva 8 let, odkar nas je za vedno zapustil
STANKO SIMONIČ
z Vinjega vrha ?
Sošolci, hvala vam za spomin na 10-letnico mature. Hvala vsem, ki se ga spominjate!
VSI NJEGOVI
Kje si, ljubi mož in ata, kje tvoj zlati je obraz, kje tvoje zlato je srce, kje so tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas?
V SPOMIN
JOŽETU URANU
borcu NOB iz Drage pri Šentrupertu
21. novembra je minilo leto žalosti, odkar si nas za vedno zapustil. Hvala vsem, ki obiskujete njegov tihi dom.
Žalujoči: vsi njegovi
A
ZAHVALA
V 98. letu starosti je sklenila svojo življenjsko pot najina ljubljena mama
MARIJA
BELOPAVLOVIČ
Hrast 20
Iskreno se zahvaljujeva zdravstvenim delavcem internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za zdravstveno pomoč in skrbno nego v zadnjih tednih njenega življenja. Prisrčna hvala Ani Kočevar in Jožetu Gerkšiču za sočutne poslovilne besede in mešanemu pevskemu zboru Društva upokojencev Črnomelj za občuteno zapete žalostinke ter KO ZB Hrast in SOB Metlika za podarjena venca. Hvala vsem, ki ste se od pokojnice poslovili, se poklonili njenemu spominu ob odprtem grobu ter nama ustno ali pisno izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste pokojnico imeli radi, ji v življenju kakorkoli pomagali in se je s toplo mislijo spomnili ob slovesu.
V globoki žalosti: sin Niko z družino, hčerka Danica in sorodniki Hrast pri Metliki, 14. nov. 1988
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
ALOJZ
KNEZ
iz Koludrja pri Šentjanžu
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Hvala osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, sorodnikom in znancem, kolektivom Metalna Krmelj, Trgovsko podjetje Sevnica in Izletnik PE Sevnica. Posebna zahvala župniku Janezu Zaletelju za opravljeni obred in Alojzu Flajsu za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Lojzka, otroci z družinami, sestri, brat in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 84. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, brat, stric in stari oče
FRANC
BRUDAR
s Potovega Vrha 16
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom za nesebično pomoč in izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje. Še posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Potov Vrh Slatnik, obema govornikoma, pevskemu zboru, osebju visceralnega oddelka novomeške bolnišnice za skrb in nego ter gospodu župniku za opravljeni obred.
Vsi njegovi
Trpljenja mnogo, cvetja malo, to ti je življenje dalo.
Povsod praznina,
a v srcu bolečina.	.......
ZAHVALA
V Aalenu v Nemčiji je 8. novembra 1988 prenehalo biti plemenito srce drage mame, sestre in tete
MIMICE PROSENIK
rojene 22.11.1925 v Gor. Leskovcu pri Blanci
S hvaležnostjo se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki ste mi pisno in ustno izrazili sožalje in izrekli tolažilne besede ter se od pokojne poslovili pred prevozom iz Aalena v domovino. Iskrena hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in podarili cvetje, ki je prekrilo njeno prerano zadnje počivališče na pokopališču v Sevnici. Posebno se zahvaljujem družinam Perc, Košar, Kamenik, gospe Medvedovi in Veršečevi za nesebično pomoč v času bolezni in ob smrti. Hvala pevcem pevskega zbora Brestanica — Senovo za zapete žalostinke, tov. Jožetu Moškonu za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoča hčerka Sonja v imenu sorodnikov
ZAHVALA
* ....
Ob tragični izgubi naših najdražjih
MARJANA, TEODORE, MATIJE in GAŠPERJA
MARN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jih pospremili na zadnji poti, jim darovali toliko cvetja m nam izrazih pisna in ustnu sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni Marjanovim sodelavcem i/ Agroprogresa in Tejinim 'kolegom s SŠPTNU. osnovni šoli Katja Rupena. kakor tudi garniziji in občini Bihač. Zahvaljujemo se govornikom za poslovilne besede, učencem za častno stražo, pripadnikom JLA, pevskim zborom in duhovnikom za spremstvo.
«
Žalujoči Novo mesto, 20. nov. 1988
Hladen veter je zapihal,
je na zemljo padla noč,	1
žalost je prekrila srca naša, ker odšel si proč.
ZAHVALA
V 40. letu nas je tragično zapustil dragi mož, ati, brat, stric, zet in boter
JOŽE BRINOVEC
iz Brezovice 7 a
Ob boleči nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, podarili vence In cvetje, izrekli sožalje, nudili denarno pomoč in pokojnika v tako velikem številu pospremili na prerani zadnji poli. Posebej se zahvaljujemo družinam Troha, Frantar, Bregač, Kos in Per, DO Elektro Novo mesto, Elektro Ljubljana-mesto, hlektro Šentjernej, Krka, tovarna zdravil, TOZD Tehnoservis, Zdravilišče Šmarješke Toplice, TOZD Biokemija in DSSD. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred, cerkvenim pevcem s Trebelnega za zapete žalostinke in govorniku tov. Jeraju iz Elektra Novo mesto za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marica, sin Bogdan, hči Damjana, bratje in sestra z družinami in vsi, ki smo ga imeli radi
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnile se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po hudi in dolgi bolezni je v 61. letu umrl dragi mož, oče in stari oče
JOŽE OVNIČEK
z Dolža 65
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izreženo sožalje in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, hvala za toliko lepih vencev in cvetja. Zahvaljujemo se Gozdnemu gospodarstvu. Komunali, Cestnemu podjetju TOZD Gradnje, očesnemu oddelku novomeške bolnišnice za podarjene vence in denarno pomoč. Zahvaljujemo se vsem zdravnikom in osebju zdravstvenega doma Novo mesto za lajšanje bolečin v času bolezni. Zahvaljujemo se dobrim sosedom, posebno Micki Hočevarji in Saškovi mami, gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem in vsakemu po>ebej še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
		
		
s
s
*
*
s
*
5
%
%
*
s
*
s
%
S
%
v
*
*
*
%
%
*
%
*
J*
*
*
t
!
s
%
v
N
*»
s
s
s
H
H
N
S
S
*
*
%
<yyii»sfe IVAN	KU
Ivana Kukmana že priimek izdaja. da ni »pravi« Metličan, ko pa spregovori, bi ga tudi gluhi domačin takoj spoznal kot pristnega baltarja, kot Metličani pravijo Podgorcem. Podgorje je za Belokranjce zelo raztegljiv geografski pojem, ki obsega svet na drugi strani Gorjancev od Zajca pa tja do ljubljanskih predmestij. Nekje tukaj vmes bi postavili tudi poreklo Ivana Kukmana.
Po natančni Trdinovi razmejitvi Kukman ni Podgorec. Podgorje je za Trdino vse, kar je na desni strani Krke, Ivan Kukman pa je doma iz Cegelnice, vasi pri Novem mestu, ki leži na levem bregu Krke. Poleg tega je večji del svojega življenja prežive! v Metliki. V to mesto je Ivan Kukman prišel pred 30 leti, in to po naključju. Temu naključju se v Kukmano-vem primeru pravzaprav pravi — stanovanje. Pred tremi desetletjije novomeški Novoleks v Metliki odpiral svojo predilnico, priman-jko vato pa je sposobnih in stroko v-nih ljudi. Ivan je takrat ravno dobro prišel iz vojske in si ustvaril družino, primernega stanovanja pa ni imel. Prošnjo za stanovanje je da! c svojem Novoteksu, takratni direktor Luka Dolenc pa ga je poklical k sebi in mu dejal: »Če greš v Metliko, boš tam takoj dobiI slano vanje.« Žena je bila za to. čeprav sploh ni vedela, kam gre, in mlada zakonca z nekajmesečnim prvorojencem sla se preselila čez Gorjance. »Takrat sva prišla dva. računala sva. da bova ostala nekaj let. Oni drugi se je po nekaj letih res preselil nazaj v Novo mesto, jaz sem pa še danes v Metliki in bom tukaj tudi ostal,« pravi Ivan.
Takrat je bil Kukman ključavničar. »Pred mano Je bilo v metliškem Novoteksu le nekaj zidarjev in drugih delavcev, ki so že urejali prostore, jaz pa sem začel z montažo strojev,« se spominja. Ko je bilo to delo končano in je stekla proizvodnja, je Ivan postal vodja izmene. Ob delu je v Novem mestu končal strojno tehniško šolo in bil dolga leta vodja vzdrževanja v metliškem Novoteksu. zadnji dve leti pa je vodja investicijskega vzdrževanju.
»T teh letih sem v Novoteksu skusil dobre in slabe čase. V začetku je bilo težko, potem so se stvari popravljale in najboljša leta smo preživeli med 1964. in 1974. Takrat ni bilo težav ne z delom ne s prodajo in tudi plače so bile za tekstilce kar v redu. Potem je šlo navzdol in tako težkih časov, kot so sedaj, še ni bilo. zato naše 30-letnice ne obešamo na veliki zvon in tudi nobenega slavja ob tem jubileju ne bo. Sedaj niso časi za slavja...
Čeprav so delovne razmere v metliški Predilnici, sedaj No volek -sovem tozdu, v primerjavi s prvimi leti veliko boljše, je delo še vedno naporno. »Še vedno delamo v treh izmenah in jaz vem. kaj se pravi delati ponoči. Tu je kmečki živelj in za te je še toliko težje, ker si podnevi ti ljudje ne morejo privoščiti spanja. Na delu jih vidiš, kako trpijo, pa še plače so slabe.«
Sprva so nekateri metliškipur-garji prišleka Kukmana gledali tudi postrani, a so se kmalu unesli. Danes je Ivan Kukman Metličan, ki pač še vedno govori po »baltarsko«. Z leti si je v Metliki uredil dom in kol pravi Belokranjec ima tudi trije, ki ga skrbno in z veseljem obdeluje.
Kukmani so prava Novotekso-va družina. Hkrati z Ivanom se je v Predilnici zaposlila tudi njegova žena. po očetovih stopinjah je \el tudi najstarejši sin Ivi, tekstilni tehnik, ki tudi že skoraj K) let dela v lej tovarni, in to na mestu, na katerem je oče začel kot vodja izmene. »Tudi mlajši sin je hotel v Novoleks, takrat sem se pa upri Če greš še ti. sem mu rekel, bom jazpuslil. Celadružina v Novoteksu. to bi bilo pa prehudo!« Je pa tudi mlajši ostal v Metliki. In že v naslednji generaciji ne bo nihče več vedel, da Kukman ni »pravi« metliški priimek.
A. BARTEU
;
0
0
0
0
0
0
JI
S
'0
0
0
0
0
'0
0
0
0
0
0
5
\
0
0
0
0
0
0
0
0'
0.
0
0
J
0
0
0
0
0
\
0
0
0
0
\
0
\
I
0
0
\
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
ROGLA SI ZASLUŽI ŠKORPIJONA
Pisali smo že o čudovitem izletu na Roglo, a moramo ponovno spregovoriti v zvezi s tem športnorekreacijskim središčem. Tam smo pokupili 26 razglednic in jih napisane oddali v poštni nabiralnik v hotelu Planja na Rogli. V bližini smo videli tudi skrinjico z napisom »Glasujte za turistični nagelj!« Že smo hoteli kaj napisati, a smo se premislili, in zdaj vemo, da smo storili prav. Naši domači in mi niti po treh tednih nismo prejeli razglednic, oddanih v Planji. Vsi skupaj se preveč brezbrižno vedejo do tistih redkih gostov, kijih imajo v predsezoni. Ob misli na čas našega obiska se vprašam, kaj naj bi gost počenjal na Rogli. Bazen ne obratuje, diska ni, dvorana s športnimi rekviziti je odprta le tri ure na dan itd. S takim »predsezonskim« delom zasluži Planja svoj turistični nagelj? Nimamo pravice podeljevati nobenih odličij in graj, ampak sami pri sebi smo Planji na Rogli »prišili« lepega turističnega škorpijona.
~ANJK Artiče
MOJCA VUC Oi
Krški gigant bo dobil novo ime
Pod Rogom spet kalajo skodle
Oživljena stara obrt
PODTURN — V tukajšnjem gozdnem gospodarstvu so že prej občasno izdelovali skodle, to staro in lično strešno kritino, zlasti za obnovo barak na Bazi 20, sedaj pa so se morali dela lotiti kar resno in dobro organizirano, saj so dobili velikega naročnika: novomeški zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je za svoje potrebe naročil kar 50 tisoč skodel. Vodja tozda GG Podturn Slavko Klančičar nam je povedal, da je bilo naročilo dobrodošlo, saj je zagotovilo delo ob vsakem vremenu kar petim sekačem, trenutno pa jih dela pri izdelavi skodel še nekaj več.
Izdelovanje skodel ni enostavna stvar, dobro je treba poznati les in prava debla jelke, primerna za cepljenje, izbrati že na rastišču. Danes, ko je les dragocen, je to zelo pomembno. Hlode nato razžagajo na dolžino 80 cm, te pa potem kalajo in cepijo v tanke, 8 do 14 cm široke deščice ali skodle. Če je bil les pravilno izbran, gre delo hitro od rok, če pa so letnice nepravilno zavite ali je veliko grč, gre veliko materiala v kalo. Seveda se da uporabiti še za celulozo, vendar je razlika v ceni zelo velika. Iz enega kubičnega metra jelke izdelajo približno tisoč skodel, do sedaj pa so jih izdelali že blizu 30 tisoč.	T.	JAKŠE
t.
&
t
CEPLJENJE SKODEL — Jože Fink je v svojem življenju nacepil že marsikatero skodlo.
BMW gre v Škofjo Loko
Ob jubileju viniškega tozda Novoteksa zaključili tudi veliko nagradno igro zvestobe
VINICA — Čeprav.so v Vinici obljubljali, da bo praznovanje 15-letnice dela njihovega tozda Novoteksa letos zelo skromno, seje prireditev ob jubileju spremenila v zanimivo zabavno, vsebinsko bogato in kar 3 ure trajajočo predstavitev marsičesa, kar zmorejo ne le Belokranjci ih Dolenjci, ampak tudi Ljubljančani. Vrh prireditve pa je bilo seveda žrebanje treh glavnih nagrad v
MATEJA DELILA SREČO — V nabito polnem viniškem gasilskem domu je bilo preteklo soboto ob jubileju viniškega Novoteksa tudi žrebanje ob zaključku Novoteksove nagradne igre. Ljudem je takrat, ko je Mateja Durovič iz Sarajeva (na fotografiji) potegnila kuverto z imenom dobitnika avtomobila BMW, kar zastal dih. Žal je bil srečnež samo eden in Belokranjci so obžalovali, da ni bil nihče od njih.
veliki nagradni igri »Novoteks nagrajuje zvestobo«.
V resnem in uradnem delu so podelili nagrade in priznanja jubilantom viniškega tozda, generalni direktor Novoteksa Slavko Pavlin pa je v govoru pohvalil te delavce, ki svoje izdelke v glavnem izvažajo na zahtevni tuji trg. Med drugim je poudaril, da v Novoteksu niso imeli nikoli težav z bratstvom in enotnostjo med delavci, čeprav imajo dva obrata v Bosni in Hercegovini, a tudi na Vinici je približno polovica za-
poslenih iz Hrvaške. Ko pa je govoril o bodočnosti Jugoslavije, je dejal, da je njena prihodnost v večji demokraciji, kjer naj se uveljavljajo človekove pravice, v trgu in boljšem delu.
V zabavnem delu, ki ga je vodila Miša Molk, so se predstavili pevka Majda Arh, duet Samba, ansambla Renome in Tonija Verderberja, modra kronika Studia D s Krjavjjem in Romom Brajdimirom, kije pošteno okrcala predvsem viniški živelj. Na modni reviji pa je Novoteks predstavil najnovejše modele teens.
V vleiki nagradni igri je Novoteks želel čimbolj predstaviti trgu svoje izdelke in jih seveda tudi prodati. Odziv na akcijo je bil velik, saj je prispelo okrog 30 tisoč pisem z računi. Kot je pokazalo žrebanje, so se na igro odzvali tudi v drugih republikah, najbolj pa se je nakup Novoteksovih moških hlač izplačal Škofjeločanu Zvonku Nikoliču, kije dobitnik 1. nagrade - avtomobila BMW. Lastnica prikolice Adria je postala Pavla Budimir iz Mostarja, barvnega TV sprejemnika Fisher pa Milena Volk iz Koritnega pri Bledu. Ostalih 100 nagrad —joggingov — pa so v ponedeljek izžrebali v novomeškem Novo-teksu	M.	B.-J.
TCP Djuro Salaj se bo prihodnje leto ob 50-letnici preimenovala v »Videm«
KONCERT POBRATENIH ZBOROV
SEVNICA — Občinska Zveza kulturnih organizacij in krajevna konferenca Socialistične zveze Sevnica pripravljata v sodelovanju z mešanim pevskim zborom Lisca Sevnica koncert pobratenih zborov ob prazniku republike. Na koncertu, ki bo v soboto, 26. novembra, ob 18. uri v kulturni dvorani GD Sevnica, bo poleg zbora Lisce pod vodstvom Jožeta Pfeiferja na-sopil še njegov pobratim iz Brežic MePZ bratov Milavcev s pevovodjema Elizabeto in Dragutinom Križanič ter pobrateni MePZ Viktor Parma iz Krškega pod vodstvom Janka Avsenaka. Ob tej priložnosti bo sevniška občinska raziskovalna skupnost podelila priznanje »inovator leta« Ivanu Možicu in Francu Cepu iz M-Kmetijskega kombinata Sevnica, ki sta naredila priključek za hitrejšo spomladansko prvo obdelavo hmeljišča. Napravo sta že patentirala, zanjo pa se zelo zanima Hmezad in drugi.
S. DOKLU PRIZNANJE CANKARJEVE BRIGADE
NOVO MESTO — V soboto, 19. novembra, so v Ljubljani na zboru Ca-nkatjeve brigade podelili več odličij in drugih priznanjh te brigade. Srebrno odličje Čankarjeve brigade je dobil tudi novomeški publicist Slavko Dokl, in sicer za knjigo Javorovica — tragedija pod Špilerjevo špico, ki je izšla lani v knjižni zbirki »Prispevki k zgodovini NOB in ljudske revolucije na Dolenjskem in v Beli krajini« pri Dolenjskem muzeju.
BRAKADA ZA PRAZNIK
NOVO MESTO — Zveza lovskih družin Novo mesto skupaj z Lovsko družino Toplice v počastitev dneva republike pripravlja 38. tradicionalno braka-do, ki bo 28. in 29. novembra na Frali in pri lovski koči na Pajkežu.
KRŠKO — »Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško«, to dolgo in težko izgovorljivo ime, zlasti za tujce, odhaja v ropotarnico zgodovine. Tovarna se že nekaj časa predstavlja z imenom »Videm«, kije kratko, zvočno in zbuja pri kupcih povsem druge asociacije kot dosedanje ime, hkrati se tovarna predstavlja z novim znakom, tako ime kot znak pa bosta uradno začela veljati že prihodnje leto.
»Hkrati z novo strategijo razvoja delovne organizacije smo se odločili za drugačno celostno podobo, ker je že splošno znano, daje učinkovito trženje kar se le da tesno povezano tudi z ime-
Pozabljena elektrarna na Bazi 20 še deia
Nekdanji partizani bodo usposobili tudi najstarejši motor
KOČEVSKI ROG — V eni od ba-rak legendarne partizanske Baze 20 je bila minulo sredo majhna slovesnost. Po 43 letih so spet zagnali elektrarno, ki je od poletja 1944 pa do konca vojne osvetljevala bazo. »Naša mala elektrarna je spet takšna, kot je bila«, je povedal Matija Anžur-Niko iz Ljubljane, ki je nadzoroval dela pri obnovi stroja, med vojno pa je bil glavni električar.
Spominja se, kako so se poleti 1944 oglasili pri Francu Oblaku v Črnomlju. Taje imel doma stroj, s katerim je žagal drva, mlatil pšenico, rezal hlodovino in koruznico. »Pa smo rekli, če je za vse, bo tudi za elektriko. Kaj kmalu smo spoznali, da je stvarca še kako primerna, saj je za gorivo uporabljala lesno oglje. Oblaka smo vzeli s seboj na Rog in 14 dni nam je pomagal, da smo o delovanju njegovega stroja izvedeli prav vse,« se danes spominja spomeničar Matija. Zanimivo je zapisati tudi to, da je tudi motor »vedel«, kaj je konspiracija, in deloval tako rekoč neslišno, dimna cev pa je bila speljana v manjšo jamo zadaj za barako. Vsa baza je bila osvetljena 7 ur na dan, luči so ugašali šele ob 11. uri zvečer.
Motor italijanske znamke Ballila iz leta 1923 so že leta 1976 obnovili pri Avtoobnovi v Ljubljani, dinamo pa je usposobil elektromehanik Valentin Mirtič iz Črnomlja. Elektrarna bo sedaj na ogled obiskovalcem, zato jo bodo ob ogledu tudi zagnali. Kurjenje z lesnim ogljem bi bilo za današnje čase seveda prezamudno, zato so na stari motor privili bencinski vplinjač, vse ostalo pa je ostalo takšno, kot je bilo.
Sedaj se nekdanji partizani pripravljajo, da bodo usposobili tudi najstarejši motor, kije bil prvi postavljen v tej elektrarni in je moral prenehati delovati, ko je porabil vseh 60 litrov benzina, kolikor gaje bilo takrat na voljo na Bazi . 20. Oblika tega motorja je za današnje čase nenavadna, saj bolj spominja na betonski stebriček ograje. Imel je eno svečko in 6 konjskih moči.
J. PAVLIN
PO 43 LETIH SPET ELEKTRIKA — Oblakov stroj, letnik 1923, je spet pognal jermen dinama in sedem barak na Bazi 20 je spet dobilo luč. Na sliki: Matija Anžur-Niko (desno) in Črnomaljčan Valentin Mirtič (skrajno levo) pri prvem zagonu obnovljene elektrarne. (Foto: J. P.)
nom tovarne,« pravi Zdenka Kunej iz TCP Djuro Salaj, kjer vodi ekonomsko propagando. »Študija Studia marketing Delo pa je pokazala, da nas kupci iz široke porabe komaj poznajo, saj je dosedanje dokaj razširjeno ime mnoge spominjalo na težko industrijo, medtem ko so nas lokacijsko uvrščali nekam na jug Jugoslavije. Celo kupci, ki kupujejo največ naših proizvodov, nas poznajo le
se vse bolj usmerjajo tudi na tuje trge, kjer pa so že doslej nastopali s komercialnim imenom Vidimex torej za tujino sprememba imena ne bo prevelik šok.
»Z novim imenom smo že začeli letošnje propagandne aktivnosti, med drugim tudi v akciji Podarim-dobim, dokončna promocija novega imena pa bo prihodnje leto, ko bomo praznovali 50-letnico obstoja tovarne,« je povedala Zdenka Kunej.	j	sim£|£
Zdenka Kunej, vodja propagande v TCP Djuro Salaj
kot izdelovalce časopisnega papirja. To pa so že bili dovolj tehtni vzroki, da smo se odločili za novo ime in novo podobo delovne organizacije.«
Krška tovarna papirja obstaja že 50 let in ta proizvod je bil dolga leta poleg celuloze tudi edini. Kasneje seje začela tovarna vse bolj preusmerjati še v proizvodnjo papirne konfekcije, ki jo sedaj izdelujejo v dveh obratih v Krškem in v Titovem Drvarju, hkrati izdeluje tudi embalažo iz valovite lepe-
DUDEK IN REGICA OBIŠČETA KRČANE
KRŠKO — V petek, 2. decembra, bo v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja ob 19.30 predstava »Nema trke za frkonje«, v kateri nastopata Dudek (Martin Sagner) in Re-gica (Smiljka Bencet), znamenita junaka iz priljubljene televizijske nadaljevanke »Gruntovčani«. Dudek bo istega dne ob 17. uri zabaval tudi občinstvo na Senovem.
nke, prav zdaj pa se pripravlja na širjenje proizvodnega programa še z izdelavo papirnatih vrečk. Bistveno razširjen proizvodni program, ki bo v večji meri kot doslej namenjen široki potrošnji, seveda terja tudi nove tržne prijeme, saj delovna organizacija svojih proizvodov ne bo samo distribuirala, marveč jih bo prodajala na trgu. Poleg domačega trga
MALE ŽIVALI NA RAZSTAVI
NOVO MESTO —Društvo gojiteljev malih živali Novo mesto pripravlja ob letošnjem prazniku dneva republike zanimivo razstavo svojih malih živali, ki bo v športni dvorani od 25. do 27. novembra med 8. in 18. uro. Poleg razstave svojih ljubljenčkov pripravljajo j razstavo krzna in prodajo okrasnih ptičev, akvarijskih ribic, na vrsto pa bodo prišli tudi ljubitelji kunčjega mesa. V okviru razstave bo v nedeljo, 27. novembra, ob 9. uri v Domu JLA tudi predavanje o reji in bolezni kuncev. Predaval bo magister Jože Jurgec iz Ljubljane.
PEVCI IZ AVSTRIJSKE KOROŠKE V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ — Ob praznovanju 29. novembra bo v soboto, 26. novembra, ob 18. uri v razstavnem prostoru črnomaljskega kulturnega doma otvoritev razstave del, ustvarjenih na likovnem srečanju konec oktobra v Semiču. Uro pozneje bo v kulturnem domu koncert mešanega pevskega zbora Rož ' iz Šentjakoba na avstrijskem Koroškem. Na koncertu z naslovom Ponižani in razžaljeni bodo pevci peli pesmi zatiranih narodov.
NAVDUŠILI OBISKOVALCE — Med številnimi nastopajočimi na semiškem martinovanju so bili tudi folkloristi iz Komareva pri Sisku, ki so s svojim zanimivim in duhovitim nastopom privabili številne gledalce. Toliko bolj, ker različico mnogih njihovih plesov plešejo tudi belokranjski folkloristi. (Foto: M. Bezek-Jakše)	_____
r
studio
TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA
M
(■m
Ta teden je žreb izbral MATEJO MIKEC z Rateža in ji za nagrado, ker je sodelovala pri izbiranju hitov za lestvico, dodelil kaseto z zabavno glasbo, ki jo podeljuje diskoteka Otočec. Lestvica je ta teden taka:
I Teardrops WOMACK & VVOMACK
2. She vvants to dance with me R1CK ASTLEY
3. Rags to riches — KOOL & THE GANG '	4. Desire — U2
5. You came KIM WILDE
6. Groovy kind-of love PHIL COLLINS
7. Burnt it up - THE BEATMASTERS
8. Girl you know it s true MILU VANILLI
9. The twist — FAT BOYS & CHUBY CHECKER
10. Anything for you — GLORIA ESTEFAN & MIAMI SOUND MACHINE
Predlog Studia D za prihodnjo novost: Anything four you — G. ESTEFAN & Miami Sound Machine.
Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: Studio D, pp 103,68000 Novo mesto. Lestvico lahko poslušate na valovih Studia D in v diskoteki Otočec.
■kozerija*
KAR NAJ GRE ČEZ
Tovariš Foteljčič je sedel v razkošnem naslanjaču.
— Tu je načrt.
— Lepo tovariš urbanist. Če sem malce zloben, je bil tudi že čas.
— Ste pripravljeni papirje pogledati?
— Razumljivo. Menda niste prišli k meni samo na klepet?
— Prav. Trasa ceste je zarisana z rdečo barvo.
— Hvala. Toliko že vem.
— Začne se pri Kmetiču. Kar precej zemlje bo izgubil.
— Pazite na solze. Kmetič ima zemlje dovolj. Zaradi ceste ne bo
prišel na kant.
— Predan je stvari. Z njim ne bo težav. Tudi Zeljič bo kar ob lep kos zemlje.
— & ne bo šlo zlepa, bomo ukrepali zgrda. Gledati je treba na širši družbeni interes.
— Repič bo ob pol njive in ob pol vrta.
$
— Repič je tako in tako dobil to zemljo po nacionalizaciji. Mirne duše lahko drži jezik za zobmi.
— Krompirič pa je že kričal po gostilnah, da smo lopovi, da bo cesta požrla polovico najplodnejše
zemlje v Repičevini.
— Krompirič je šleva. Poln gobec kritike ima samo takrat, ko je nalit. Sicer pa je strahopeten in miren kot ovca. Jezik mu bomo zavezali z dejstvom, da zemljo slabo obdeluje.
— Pri Korenjčiču ‘gre le za nekaj kvadratnih metrov.
— Da, Korenjčič je razumen človek. Je naš, bi se reklo. Če se ne motim, je Korenjčič član Zveze.
— Menda res. Torej nam ne bo skakal v hrbet.
— Če pa nam bi, ga bomo pri-
tisnili preko Zveze.
— Česnova...
— Česnova je baba. Z njo bomo lahko. Navsezadnje pa je tudi že stara. Edina zemlja, ki jo bo še potrebovala, je na pokopališču.
— Tule pa, poglejte, bo šla cesta tudi čez vaš travnik. Deset centimetrov v dolžini sto metrov ga boste izgubili
— Vi ste prismuknjeni! Takoj se poberite iz pisarne, in ko boste drugič prišli predme, nočem več videtih ne sišati teh traparij!
TONI GAŠPER1Č