IVANU GRAFENAUER JU OB OSEMDESETLETNICI
Milko Matičetov
Voščilom dnevnega in drugega časopisja ob življenjskem jubileju
pomembnega slovenskega znanstvenika, rojenega 7. marca 1880 v Ziljski
dolini na Koroškem, se s posebnim zadoščenjem pridružuje znanstveno
glasilo tiste stroke, ki ji slavljenec že dve desetletji in pol prinaša v dar
najlepše, kar premore — sadove svojega dela. Cas, ko bi akademik Ivan
Grafenauer lahko užival zaslužena »otia«, spreminja z železno voljo in
vztrajnostjo iz leta v leto dan na dan v »negotia«. To je nemirno, ne-
pretrgano snovanje, z ugibanji o naši kulturni preteklosti, z iskanjem
skrivnih niti, ki so nekoč povezovale ustno in pisano besedno umetnost,
pa so se v stoletjih zavozlale ali pretrgale, z odkrivanjem zvez med
domačimi in tujimi izročili, blizu in na daleč.
Pravkar zaključeno desetletje etnografskega dela akademika Ivana
Grafenauerja, upravnika Inštituta za slovensko narodopisje pri SAZU,
kaže v izbiri raziskovalnih tem rahel premik od ljudskih pesmi k prozi.
Kakor je desetletje 1940—1950 v senci »Lepe Vide«, tako je desetletje
1950—1960 v znamenju »Slovenskih pripovedk o Kralju Matjažu«.
Čeprav bi s piscem, ki je še zmerom aktiven, ne mogli vsi in povsod
soglašati, čeprav so mogoča tudi drugačna izhodišča, drugačni prijemi
ali metode od njegovih, nam je vendarle lahko v mnogočem za zgled.
Nikoli in nikomur, niti svojim uradno podrejenim sodelavcem Ivan
Grafenauer ne predpisuje delovnih receptov. Brez kakršnekoli samo-
všečnosti, nenehno in z mladeniško vnemo išče boljših, ustreznejših
oblik dela. Vodilo mu je pošteno znanstveno prizadevanje, tipanje za
objektivno resnico, ki je podobno kakor sreča včasih daleč, včasih —
ko se najmanj nadejamo — pa tudi zelo blizu.
Uredništvo »Slovenskega etnografa« si šteje v čast, da ima Ivana
Grafenauerja od vsega začetka za svojega sodelavca (prav kakor je
sodeloval tudi že pri predhodniku našega glasila, pri »Etnologu«). V tem
letniku 1960 smo namenoma zbrali take prispevke, da so bliže slavljen-
čevim tematskim interesom, to je predvsem iz območja ljudskega pes-
ništva in pripovedništva, ljudskih običajev, verovanj ipd.
Drugo skromno vezilo zvestemu sodelavcu pa bodi pregled njegovih
etnografskih spisov od tam, kjer smo se leta 1951 ustavili (glej Slovenski
etnograf III-IV, 406). Kajpada z željo, da bi se ta bibliografija še dolgo
bogatila z novimi enotami in novimi popisanimi listi, slovenski etno-
grafiji v prid in čast.
199
Ivanu Grafenauerju ob osemdesetletnici
SLOVENSKE PRIPOVEDKE O KRALJU MATJAŽU. Dela SAZU, 4. Ljub-
ljana 1951, 8», 262 strani.
Odgovor [na oceno »Spokorjenega grešnika«], SE III—IV (1950—51), 430—431.
Matiji Murku v spomin, SE V, 197—207.
Ali je praslovanska beseda >bogu< iranska izposojenka, SE V (1952), 237—250.
Slovenska pripovedka o ujetem divjem možu, ZČ VI—VII (1952—53), 124—155;
Dostavek, ZC VIII (1954), 150—133.
L'origine, lo sviluppo e la dissoluzione della ballata popolare slovena »Lepa
Vida^, Lares XIX (1953), 8—18.
Matija Murko, Letopis SAZU 5, 1954, 168—177.
Hrvatske inačice praobrazcu balade ^Kralj Matjaž v turski ječi«, SE VI—VII
(1953—1954), 241—272.
i'Blagor ubogimii v slovenski nar. pesmi, Koledar Slov. Koroške, 1955, 103—113.
Srednjeveška pripovedka o Salomonu in Markolfu in prekmurska pravljica o
Maćaš-krali ino dekli, SE VIII (1955), 129—144.
(Ocena.) S. Skendi, Albanian and South Slavic Oral Epic Poetrv, SE VIII
(1955), 274—275.
Matije Murka znanstvena pot. Razprave II. razr. SAZU, II, 5—50.
Zmaj iz petelinjega jajca, Razprave II, 311—533.
Slomškov rokopis narodne pesmi » Juri s pušo<, SE IX (1956), 197—202.
Dunajska izdaja pohorskih pripovedk. Glasnik ISN 1/2 (1956), 8—9.
(Ocena:) C. Stief, Studies in the Russian Historical Song, SE IX (1956), 304.
(Ocena:) Jahrbuch für Volkskunde der Heimatvertriebenen, SE IX, 308.
Zoeza slovenskih pripovedk z retijskimi: A, SE X (1957), 97—112; B, SE XI
1958), 49—68; C, SE XII. (1959), 135—162.
Človeška stavbna daritev v slovenski narodni pripovedki in pesmi, SR X (1957),
41—60.
Die Volkserzählung vom falschen Sarg, Fabula I (1957), 32—46; Nachtrag und
Zusammenfassung, Fabula II (1959), 265—269.
Ljudska povestica o napačni krsti, Alpes Orientales, 1959, 13—32.
Aškerčev ^Mejniki: in ljudsko izročilo, JiS II (1957), 241—247.
Jakob Kelemina, SE X (1957), 199—200.
Bogastvo in uboštvo v slovenski narodni pesmi in irski legendi. Razprave
II. razreda SAZU, IV, 1958, 203—253.
Neték in yPonocna potnicam v ljudski pripovedki. Razprave II. razreda SAZU,
IV, 1958, 157—202.
(Ocena:) Deutsche Volkslieder mit ihren Melodien 4, IV12, ZfV I960, 127—130.
y,Mišicina basent od Zilje in njen pomen, SE XIII (1960), 13—30.
Zusammenfassung
Das achtzigjährige Jubiläum Prof. Dr. I v an Grafenauer, Mitgliedes der
Slowenischen Akademie der Wissenschaften, geb. am 7. März 1880 im Gailtale
in Kärnten, feiert die Zeitschrift 7>Slovenski Etnograf« mit einer Reihe von Bei-
trägen, deren Themen — aus Volkslied und Volksprosa, Volksglauben und
Brauchtum — dem Interesse des Jubilars nahe stehen, und fügt noch eine
bibliographische Übersicht seiner volkskundlichen Arbeiten aus dem letzten
Jahrzehnt hinzu, rvomit die Übersicht aus dem Jahrgange 3—4, S.406, weiter-
geführt wird.
200