Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
# *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-oti&rske dežele: celoletno . . . K 25—. polletno- ... K 12*50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.	i
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 186.
Telefonska številka 65.
Celje, v torek, dne 17. avgusta 1909. 1 čekov») ^ 48.s»7. \ Leto I
Naše vseučiliško vprašanje.
Kaj bi bilo naravnejše kot da Slovenci študirajo na visoki šoli v Zagrebu? Saj je Zagreb naš, doma. Toda kdo pozua dobo, ko je v Avstriji veljalo to, kar je naravno in pametno?
Slovenci ne moremo študirati na visoki šoli v bratskem Zagrebu. Izpiti, tam napravljeni ne veljajo v tostranski državni polovici, toda tam prebiti tečaji se ne štejejo. In vendar je Zagreb v Avstriji, pod istim vladarjem! Berlin in druga nemška mesta stoje pod tujim žezlom, pa vendar je mogoče zadobiti izpitom in tečajem na visokih šolah v Nemčiji veljavo tudi v Avstriji, če se izvrše izvestne formalnosti. Ali ni to nad vse značilen pojav za avstrijsko politiko ? Ni li tu zdrava pamet postavljena na glavo?!
Z navedenimi dejstvi smo primo-rani računati, ker se ne bodo dala tako hitro izpremeniti. Madžari namreč ne dopuste v Zagrebu stolic za avstrijsko državno pravo, tudi če bi avstrijski naučni minister dovolil reciprociteto. Pa tudi slednje se izvrši prostovoljno šele o sv. nikoliju, ker Nemci ne dopuste, da se Slovenci izvijemo iz nemške kletke.
S tegastališčamoramo presojati nenavadno navdušenje „Slovenca" za zagrebško viso k o š o 1 o. Po mojem mnenju imajo „Slovenčevi" članki namen se Hrvatom prikupiti, na drugi strani pa odvrniti pozornost od Prage, kjer edino se borešilonaševseučiliško vprašanje.
Stvar pa je taka: če hočemo
dobitikedaj slovensko, visoko
šolo, se morajo naši bodoči profesorji prej na kakem vseučilišču habilitirati. Na nekaterih je to nemogoče, ker bi znana nemška kultura onemogočila vsak njihov korak; v Zagrebu je izključeno, ker slovenski akademiki ne morejo tje in kakor vse kaže, v doglednep času tudi
ne bodo mogli, Hrvatom pa Slovenci ne bodo predavali v slovenščini, ne glede na to, da manjka zagrebškemu vseučilišču tudi stolica za avstrijsko pravo; preostaja tedaj samo eno vseučilišče, kjer se Slovenci utegnejo brez ovir halilitirati in kjer bodo tudi imeli dovolj slovenskih slušateljev: Praga.
Prage pa se naši klerikalci boje kot živega vraga. Le poglejte zadnjo in posebno vseučiliško številko „Zore" ! Tudi „Slovenec" je lansko enkrat na ves glas vpil, da ne v Prago.
Strah jih je pred tem, da bi se našemn inteligentnemu naraščaju odprle oči. Ta strah pa jim narekuje na preluknjani podlagi stoječe članke, ki se zavzemajo za Zagreb, dasiravno vedo, da je taka rešitev odvisna še od sila mnogo faktorjev, ki bo vsak po svoje stvar zavlačeval do infinituma. Najhitrejša rešitev vseučil. vprašanja pa je s posredovanjem Prage. Tja obrni-mo slovenski dijaški tok, tam se naj habilitirajo novi bodoči vseučiliški profesorji.
. Slevenci zahtevamo pred vsem ju-ridično fakulteto. Zato morajo novi bodoči docenti predavati poprej kje v slovenščini. V ta namen rabijo seveda dovolj slušateljev, iato je dolžnost slovenskih juristov, da jih gre kar moči mnogo na češko vseučilišče v Prago.
Češki vseučiliški senat se je že izrekel, da ne bo delal slovenskim predavanjem ne le nikakih težkoč, marveč jih na vso moč podpiral. Led je prebit. Zdaj je treba še samo ministerske sankcije in potrebnega denarja.
Oboje pa najložje dobimo, če s številkami dokažemo, koliko je slovenskih akademikov na češki o ni ver zi v Pragi. Zato je v interesu hitre in povoljne rešitve našega vseučiliščnega vprašanja neobhodno potrebno, da gredo naši aka-domiki v trumah v zlato Prago, zlasti še, ker se jim nudijo tam boljši eksistenčni pogoji kot v nemških vseuči.
liških mestih. Skoro brezpogojno pa velja to za slovenske juri s t e.
Slovensko akactemično dijaštvo se ne sme strašiti nobenega koraka, ki pelje do uresničenja naše zahteve. Dijaštvo najbolj čuti neznosne razmere na avstrijskih visokih šolah, zato naj prvo stori važen korak k ustanovitvi slovenskega vseučilišča. Slovenskih politikov in znanstvenikov dolžnost pa je, dijaštvo v njegovem stremljenju na vse kriplje podpirati. Le po vzajemnem, smotrenem, vsestranskem delu se otre-semo v doglednem času kulturnega di-letanstva ter narodnega suženjstva.
Slovenski klerikalci pa, če jim je res za slovensko vseučilišče, kot v zadnjem času tolikrat naglašajo, naj to akcijo podpirajo i v dejanskih i v političnih ter znanstvenih vrstah.
Slavnostno glavno zborovanje „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".
V Mariboru, 16. avg.
Nad 400 oseb, največ seveda uči-teljstva, se je zbralo danes v lepi veliki dvorani našega ponositega Narodnega doma, da proslavi š tridesetletnico državnega šolskega zakona.
Po vznesenih pozdravnih govorih predsednika Zaveze g. Jelenca, g. A. Òernyja, Stanisi. Nowaka in Hajnyja (glej včerajšnje brzojavno poročilo!) je govoril v imenu učiteljstva mariborskega okraja g. Požegar, dalje g. dr, VI. Sernec, dr. Žerjav, A Pesek in deželni poslanec dr. Vek. Kukovec v imenu „Narodne stranke" :
Slavna skupščina!
Zborovanja Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev vzbujajo v našem javnem življenju od leta do leta večjo pozornost. Vaša organizacija si je izvojevala ugled, katerega se po pravici veseli učiteljstvo, ki vidi v
združitvi najboljše orožje v boju za svoj dostojen obstanek. Akoravno je pa vaša zveza samo stanovska organizacija, veseli smo iste tudi izven nje stoječi činitelji, katerim nam je napredek našega naroda pri srcu. Dobra šola in dobro učiteljstvo nam je jamstvo za dvignenje ljudstva v prosveti in gospodarstvu. Narodna stranka na Štajerskem, v katere imenu mi je čast vaše zborovanje pozdraviti, je po svojem programu in po svojih dejanjih bila dosedaj zaščitnica šole in učiteljstva; nikdar se ni obotavljala to javno priznati ter bode ostala na istem stališču v bodoče. Vse to pa brez vsakih drugih ozirov, temveč le iz trdnega prepričanja, da narodna korist zahteva bujno se razvijajoče šolstvo in zadovoljno učiteljstvo. Da bodemo z združenimi močmi na polju šolstva napredovali, je pa v veliki meri odvisno od medsebojnega zaupanja in trdnih stikov. V tem slučaju bodo vsi odločujoči činitelji morali izprevideti, da naši napori niso umetni in ne koristolovni, ampak smotreni. V neugodnem času, ko so gotovi krogi začeli sestematično poniževati iiašo narodno šolo in učiteljstvo, je živahno delovanje vaše zveze tem bolj potrebno in bo isto či-niteljem, ki bodo vaše težnje zastopali v zakonodajnih zastopih, opora v njihovem delu. Naša šola ne sme trpeti škode, našemu učiteljstvu se ne sme kratiti dostojna eksistenca, to geslo bodemo morali, kakor vse kaže, ravno v najbližji bodočnosti vstrajno povdar-jati. Kar se moje osebe tiče, ne morem misliti, da bi moglo učiteljstvo o mojih nazorih in smotrih glede šolstva biti v dvomu, ker si nismo tujci. Kličem vam torej, delajmo neprestano za pro-cvit našega slovenskega šolstva!
Nadalje je govoril zastopnik nar. rad. dijaštva cand. iur. g. Weixl in ljubljanska delegatinja je sporočila pozdrave ruskega učiteljstva, ki je obiskalo te dni Ljubljano.
Nato sta predavala g. dr. Ljud
LISTEK.
Koncert slov. štaj. učiteljstva v Mariboru.
Iz Maribora, 15. avgsta.
To je bilo danes vrvenje v „Narodnem domu"! Krog 10. ure so prihajali zborovalci „Učiteljske Zveze" in krajevni odbor je imel obilo posla, da je odkazal vsakemu prijavljenemu gostn zavetje, oziroma prenočišče. Ob jednem so naše domoljubne gospice delile pri-šlecem dišeče šopke in g. D. Lesjak jih je iskreno pozdravil. Ob pol 11. uri se je sešel upravni odbor k posvetovanju; drugo učiteljstvo pa se je zbralo k pevski vaji za koncert, ki se je popoldne nadaljevala in temeljito izvajala pod vodstvom dirigenta gosp. R. Vrečerja. Nad vse lepo pa je uspel koncert, ki ]e pričal, da so nastopile same izborne, v glasbi dobro izvežbane
moči, ki jih je redkokedaj slišati pri enakih prilikah. Ljubko in fino nian-sirana sta bila mešana zbora Jos. Pauknerja, ki sta občinstvu jako ugajala. Njun slog je bolj priprost in pri-kupljiv. Moški zbor ja pel dve skladbi, ki sta po vsebini težko izvedljivi. V F. S. Vilharjevem „Na Ozlju gradu" je moški zbor pokazal odlično spretnost, kajti zmagal je velike težkoče moderne kompozicije s precejšnjo sigurnostjo in lepim podavanjem. Da sta se odlikovala gca. Götzlova svojim krepkim sopranom in g. Kuhar s pol-nodonečim baritonom, ni nam potrebno posebno naglašati.
Dve sijajni točki glasbenega vspo-reda sta bila samospev za sopr. gce Scheligove in koncert na gosli g. Fr. Serajnika. Prva je pela Ant. Nedvedovo: „Pogled v nedolžno oko" tako dovršeno lepo, milo jasno in lahkotno, s polnodonečim glasom, rekli bi tako slikovito, da je petje odgovarjalo onim čustvom, ki jih nepozabni skladatelj ni
mogel vseh položiti v note. Občinstvo, katerega je bila dvorana nepričakovano polna, je z vso pozornostjo sledilo srčkani melodiji in se divilo nad krasoto čistega, zvonkega in prožnega glasu izborne pevke. Gospica M. Pirk-majerjeva jo je jako diskretno spremljala na klavirju in podvajala dra-žestnost mične slovenske pesmi. Vsled navdušenega priznanja poslušalcev je dragevolje ponovila pevka to točko koncertnega vsporeda in žela zopet glasno pohvalo.
Druga sijajna glasbena številka je bila violinski koncert g. F. Serajnika, našega znanega goslarskega virtuoza. Igral je L. van Beethovnov opus 61. (Koncert za gosli) z njemu lastno dovršenostjo, nežnostjo in izurjenostjo, da nam primanjkuje besed, ki bi primerno in po zaslugi ocenile izvajanje posameznih^odstavkov klasične te kompozicije. Po obširnem prvem delu „Koncerta" je bil priljubljeni naš mojster najživahnejše aklamiran. Igral je potem
še drugi obsežni del Beethovenovega koncerta z jednako fineso in težko nam je soditi, kateremu delu bi dali prvenstvo, kar se tiče igralnih težkoč, premišljene interpretacije, živahnosti in milobe poj edinih, večkrat in v raznih oblikah se ponavljajočih glasbenih fraz v jedno- dvo- in večglasni modulaciji na najnižji in najvišji legi. Za redki užitek je bilo občinstvo g. F. Seraj-niku jako hvaležno, kar je pričalo najživahnejše ploskanje, ko je zaključil z dvema staccato-akordoma svoj nastop — V zgodovini učiteljskega zborovanja bode ta pojav glasbene izobrazbe naših pijonirjev ljudske prosvete zapisan z lapidarnimi potezami.
Po koncertu se je pričel prav živahen ples, dasi je bila precej občutna vročina. V bratski ljubezni se je ra-dovoljno prezirala ta sitnost. Skoro do ranega jutra je trajala zabava v vsi prisrčnosti.

Pivko in Eng. Gangl obširno in temeljito o 40 letnici drž. šol. zakona. Občinstvo je z velikim zanimanjem in pogostimi medklici zasledovalo podatke o zgodovini avstr. ljudske šole, o kon-kordatski šoli, o nastanku sedaj veljavnega šolskega zakona in o šolski noveli iz 1. 1883. Dr. Pivko je zlasti kritično pretresal vrline in slabosti šolskih zakonov in nredb, kazal na cilj avtonomije v šolstvu in povdarjal potrebo vseučiliške izobrazbe učiteljstva. Vkljub sedanjim navalom cerkve na šolo smatra govornik bodočnost šole vendar kot zagotovljeno, ker jo zahteva splošna kultura in državni interes. — Dež. posi. Eng. Gangl je prispeval z mnogoštevilnimi veiezanimivimi šolsko-zgodovinskimi citati ter se obširno bavil z ureditvo stroškov za šolo in učiteljstvo. Dotaknil se je tudi krutega preganjanja narodnega učiteljstva ua Kranjskem. Po obeh obširnih referatih je predsednik Jelene zaključil ob navdušenih ovacijah slavnostno glavno zborovanje „Zaveze".
Politična fcroniha.
Akcija prof. Glombinskega. Danes se vrši na Dunaju konferenca kiubovih načelnikov in drugih parlamentarcev, katero je sklical prof. Glombinjski. Predrto sejo pa je imela posvetovanje parlamentarna komisija „Slov. jednote". Ne vemo še sedaj, kaj se bode danes sknhalo na Dunaju. Po glasovih, kateri prihajajo zlasti iz češkoagrarnega in nemškonacijonalnega tabora, ni upati skoro na kakšen uspeh. Naši klerikalci so glede obstrukcije svojega kluba popolnoma umolknili. — Dr. Koroščevo glasilo govori včeraj sicer o opoziciji* „Slov. jednote" in o pogojih, pod katerimi bi se ta opustila (odprava sistema in Binerthovega kabineta), ne crhne pa niti besede o klerikalni obstrukciji. Istotako molči tudi „Slovenec". Predno pa je govor o nadaljnji opoziciji „Slov. jednote" je neobhodno potrebno, da se razjasnijo razmere v nji sami in se poravnajo različna nesoglasja, ki so nastala. Ne mislimo tu v zadnji vrsti na neugodne razmere v Narodni zvezi in sploh v jugoslov. delegaciji, ki so jih zakrivili klerikalci. Jasne in čiste račune, gospoda! Saj vsakdo ve, da sedanji spori ne služijo za povišanje ugleda naše delegacije.
o Narodni zbor v Dalmaciji. „Dubrovnik" nasvetuje, naj bi si Dalmatici izvolili in sklicali lastni narodni zbor, ki bi se neoficijelno posvetoval o .potrebah dežele. Pred letom je bil sicer izvoljen deželni zbor, a še ni bil sklican in ne deluje, vkljub vsem gospodarskim. prometnim in kulturnim potrebam dežele. „Ker vidimo, da je naše čakanje zastonj, se moramo sami lotiti dela", končuje list. Predlagatelj tega načrta je dr. Aleksander Mitrovič. odvetnik in dež. posi, v Kninu.
o Blamaža nemških demonstrantov na Nižjem Avstrijskem. Poročali smo nedavno tega, da hočejo nemški nacijonalci s hujskarijo proti Čehom na Dunaju tudi kovati kapital za se proti svojim krščansko-socijalnim zaveznikom. Zategadelj se je precej ohladilo kršč. socijalno navdušenje in je citati že po njihovih glasilih ironične opise nemškonacijonalnih demonstracij. Tako poroča „Reichspost", da so se češki izletniki na Dunaju, ko so se vkrcali na ladijo, vedli docela mirno, dočim so razbesneli demonstrantje kričali, pljuvali, mahali s palicami in kazali pesti. „Reichspost" prihaja celo do mnenja, da je tako postopanje nevredno nemškega n roda ... Iz maščevanja, da so nemški nacijonalci razun proti" Čehom hujskali tudi proti klerikalcem, so ti pričeli hujskati proti Židom.
Drobne politične novice.
B'o jkot dunajskih tvrdk Češki listi v Brnu pozivajo moravsko trgovstvo, ki naročuje svoje bi agro večinoma Dri dunajskih nemških tvrdkah, k bojkotu teh tvrdk.
Dardanelsko vprašanje Petrogradska brzojavna agentura izjavlja, da ni res, da bi se bilo v Co-wesu med Izvoljskim in Greyem vršila podajanja glede dardanelskega vprašanja in da se ista tudi sedaj ne vrše.
Izpred Melili e. Tudi Kabyli se izredno pridno pfipravljajo na odločilni boj. Španjolcem delajo z različnimi zvijačami in napadi neprestano težkoče.
o Oficijelna konferenca kiubovih načelnikov se bode vršila dne 20. avg., ako bode današnja konferenca uspešna. Jutri in 19. t. m. se vršita ministerska sveta o tekočih zadevah in o izidu Glombinjskijeve akcije.
Septembersko zasedanje državnega zbora? Danes se razpravlja tudi vprašanje, ali bi se naj meseca septembra sklicalo tritedensko zasedanje drž. zbora ali ne, ki bi rešilo z ozirom na financijelne težkoče posameznih dežel vladni finančni načrt, načrt za zgradnjo lokalnih železnic in trgovinsko pogodbo z Rumunijo.
o Novo ministerstvo na Danskem se je sledeče sestavilo: grof Hollstein-Ledreborg predsedstvo, Ueergard (dozdanji min. pred.) finance, Christensen domobranstvo, Larsen promet, grof Ahlefeldt pravosodje, Högsbro nauk, Hörensen notranje zadeve, Bernt-sen poljedelstvo, Hausen trgovino.
Prememba pri turškivladi? Zaradi nezadovoljivega poteka kretske zadeve je sklenil veliki vezir Husein Hilmi paša, da odstopi. Odstopil bi že bil, a še niso našli primernega naslednika. Imenujejo se Kiamil. Said. Mla-doturki bi bili baje s Kiamilom zadovoljni.
Dnevna ftroniho.
v Polkovnik Ljakov, ki je — kakor znano — za časa punta v Perziji poveljeval perzijskim kozakom, se je povrnil v rusko armado in je ime.iovan zapovednikom 15. pešpolka v Bjelistoku.
v Češki narodni svet za Nižje Av-stri'sko je izdal proglas, v katerem ostro obsoja barbarsko postopanje dunajskih Nemcev proti Čehom in poziva češki narod, naj zvesto stoji v tem boju ob strani dunajskim Čehom. Izjavlja, da so dunajski Čehi pripravljeni dobo-jevati ta boj do skrajnosti in kliče češki narod, naj prispeva za češke šole na Dunaju.
v Nemška divjaštva na Dunaju. Mestni svet praški je pod utisom dunajskih dogodkov v sobotni seji sklenil rezolucijo o kateri je brzojavno obvestil češkega ministra dr. Žačka, poljedelskega ministra dr. Brafa, ministerskega predsedoika in ministra notrajnih zadev. V resoluciji izraža pričakovanje, da bo vlada čim prej storila vse, da se bodo Čehi po zakonu jim zajamčene pravice mogli v polni meri posluževati. — Du-, najski Čehi pa pozivajo svoje rojake naj nikjer ne prirejajo demostracij proti uemškim manjšinam, ker bi to jim le škodovalo. „Boj, ki se je pričel na Dunaju, se bo na Dunaju tudi dobojeval. Dunajski Čehi so v to dovolj močni".
d Češka ekspedicija na Poljsko je prišla 14. t. m. v Varšavo in je bila tudi tam sijajno sprejeta. Pozdravil je Čehe knez Lubomirski, odzdravil mu je zopet dr. Groš v krasnih besedah polnih zanosa in slovanskega čustvovanja. Dejal je med drugim: „Gotovo je, da si nismo bili nikdar tuji načelno, naša vzajemnost stoji na trdih temeljih, na tem, da sè poznamo, in čim boljše se poznamo, tembolj se drug drugemu približujemo. Lani je bil v kraljevski Pragi položen temelj bratskemu zbližanju vseh slovanskih narodov, in nakar smo posebej ponosni, položil se je prvi temelj za sporazum-, ljenje in zbližanje bratskih narodov
poljskega in ruskega na trdi podlagi slovanske vzajemnosti in solidarnosti, na podlagi ravnopravnosti in svobode vseh slovanskih narodov."
d Korupcija na Hrvatskem. Sobotni „Pokret" prinaša zopet jako značilno odkritje o škandalozni korupciji pod Rauch-Frankovo vlado. Okrajn. predstojniku Jazbušiču v Slunju je bilo naročeno, da ima v novih volilnih imenikih spraviti Rauchu 119 volilcev. Ta ni znal, kako bi si pomagal. Konečno je prišel na lovske karte. Šel je k šefu davčnega urada in želel, da jih izdela. Šef je bil voljen to storiti, a je zahteval obenem seveda denar. Jaz-bušič pa tega ni imel, ampak je zahteval, da naj izdela karte brez plačila. Ko šef tega ni hotel, je Jazbušič izvlekel iz žepa brzojavko od Raucha; v njej se je zapovedalo davčnemu uradniku, da zlorabi uradno oblast in napravi falzifikat, kakor ga je zahteval Jazbušič.
d Kšett je kšeft! V našem listu in privatno smo opozorili klerikalno-furtimaški „Hrvatski dnevnik" v Sarajevu, naj vendar ne prinaša inserata „Südmärkische Volksbank" v Gradcu. No gospodje, ki so si v ozkih stikih z ljubljanskimi „Slovenčevci", katere vedno na vse pretege hvalijo, gospodje, ki se na prvih treh straneh svojega sicer plitvega lista cede same ljubezni do Hrvatstva in Slovanstva, ti gospodje so na drugi strani kakor židje, ki za ljubi krajcar store vse, četudi je narodu v škodo. Kljub naši opozoritvi bosanski furtimaši še vedno pridno delajo reklamo za „Südmarko". Fej sra-motilcem Hrvatstva in Slovanstva! „Slovenčevcem" pa naše čestitke k čednim soboriteljem za verske in narodne svetinje!
d Proti narodnostim na Ogrskem.
Grof Apponyi preganja nemadžarske narodnosti z nečuvenim šovinizmom. Hoče narodnosti s silo madžarizirati. Izdal je nov šolski zakon, po katerem se imajo vsi predmeti v šolah predavati madžarski, v autonomnih, privatnih in cerkvenih šolah pa se uvede madžarščina kot obligatni jezik. To se pravi: vsaki učitelj, tudi na narodnostnih šolah, mora znati madžarski, sicer sploh ne more biti učitelj. To znači za narodnostne šole težek udarec. Po tem zakonu je namreč začel Apponyi gnusno gonjo proti nemadžarskim učiteljem, ki ne znajo ali znajo le malo madžarski, ter hoče na ta način prisiliti narodiiosti, da sprejemajo tudi na privatne šole madžarske učitelje, ali pa, da se njihovi učitelji popolnoma priuče madžarščini. Narodnosti so zato sklenile, da bodo opustile privatne šole, rajše ko bi si dale v njih pomadžariti svojo deco, in bodo denar uporabile v druge kulturne svrhe.
d Velika narodna skupščina, ki je bila za včeraj zvečer sklicana na Vse-učiliški trg v Zagrebu, je bila od vlade — prepovedana.
d Ujet ropar. V Curihu je detektiv ujel drugega izmed roparjev v reški banki, Petra Orlova. In to na sledeči način: Na v Budimpešti ujetega Kri-tickega je prišlo iz Curiha pismo, da ga tam na pošti čaka neka pošiljatev. Policija je pismo ujela in takoj poslala v Curih detektiva, ki je aretiral Orlova baš v trenutku, ko je prišel na pošto vprašat, je li dotična pošiljatev že dvignjena. Orlov je priznal.
d Obzirnost, ki nikakor ni na mestu. V planinskih kočah „Slovenskega planinskega društva" imajo člani kateregakoli planinskega društva iste pravice kot člani slovenskega, dočim nam nemške koče ne nudijo prav nobene ugodnosti in nas smatrajo za tujce, ki morajo plačevati cele pristojbine. Ne razumem, zakaj S. P. D. Nemce boža, med tem, ko nas njihova društva prezirajo. Ali je taka obzirnost na mestu? In zlasti sedaj, ko so Nemci oskrbnikom svojih koč prepovedali vsako slovensko besedo? Čemu lizati peto, ki nas suje?!
Štajerske novice.
o Pravi vzrok nemške darežlji-vosti ia Ormož. — Citati je bilo po listih, da je dala „Südmark" 2000 K za po toči poškodovane posestnike v mestu Ormožu; tudi nekatera nemška mesta in hranilnice so darovale večje vsote. Ker Nemci po navadi niso tako
darežljivi, se je marsikdo tem vsotam čudil. A domačini v Ormožu dobro vedo, da so občinske volitve v ormoški mestni občini pred durmi in gredo te vsote pod krinko pomoči pravzaprav v podkupovanje kmečkih volilcev, ki imajo Syoja posestva v občini, da bi volili z Nemci. Drugače si razmeroma visokih svot, ki so jih že dobili posamezniki, nikdo ne razlaga. Ormoški Nemci dobro vedo, da obstoji resna nevarnost za „nemško" gospodarstvo v občini, zato jim je nesreča po toči dobro došla. „Štidmarkin" denar in pa nemškutarski darovi so namenjeni izključno v Ormož, da tam opravijo Ju-deževo delo. To treba tudi povedati štajercijancem, kadar govorijo o svoji „pomoči" takozvanim slovenskim kmetom.
z Občinske volitve v Braslovčah.
t
Poročali smo svoječasno, da so sklenili klerikalci in naprednjaki za občinske volitve v Braslovčah kompromis. Vkljub temu pa so nastopili v 3. razredu okoliški kmetje pod vodstvom nekaterih svojih naprednih tovarišev proti kompromisni listi in prodrli s 5 svojimi pristaši. Novi občinski odbor je na polovico napreden. Za župana bo najbrž izvoljen veleposestnik Lovro Plaskan, ki je pa klerikalnega mišljenja. Tržani živahno zastopajo misel, da bi se trg
ločil od okolice.
z Znižane voznlne za hmeljske obiralce. Južna železnica je dovolila kakor druga leta, tudi letos hmeljskim obiralcem polovično vožnjo in sicer od vseh postaj od Brežic do Celja in od Marenberga do Celja ter nazaj. Dotične legitimacije je razposlalo hmeljarsko društvo 111 občinam in velja lahko ena taka legitimacija za poljubno število obiralcev. Hmeljarsko društvo ima še precejšnje število navedenih legitimacij, katere so p. n. hmeljarjem na razpolago. Društveno vodstvo.
z Pozor! Slovenski starici in poklicani činitelji pazite na nemške pri-ganjače, ki skušajo zvabiti slovenske otroke v nemške šole!
z V dnevih kislih kumar. Na obešalniku za obleko v odvetniški sobi tukajšnjega okrajnega sodišča je nekdo nalepil dvoje narodnih kolkov in sicer ptujskega ter septemberskega. „Vahtarica" je zaradi tega svet in nemšku-tarstvo pri našem okr. sodišču pretre-sajočega dogodka kar iz sebe. Psuje slovenske odvetniške uradnike, odvetnike in celo nemškega okrajnega sodnika. Zanimivo je, da „vahtarica" razpravlja, kaj pomenja septemberski kolek, o pomenu ptujskega pa nič ne omeni. Slaba vest, kaj? 1
z Gospodinjsko šola za Spodnje Štajersko. „Katoliško podporno društvo v Celju", ki vzdržuje že samostansko dekliško šolo za celjsko okolico, je kupilo na Teharjih posestvo Engel, last tržaškega odvetnika dr. Še-landra. Društvo hoče tam še letos otvoriti gospodinjsko šolo za 20 deklet, ako mu bodo dopuššale denarne razmere. Posestvo obsega lepo hišo z gospodarskimi poslopji in 46 oralov njiv, travnikov in gozda.
z Slovenski zdravnik, gospod dr. Železnikar, se je nastanil v Slovenj-gradcu.
z Vodovod bodo začeli graditi v Planini. Delo je prevzel Janko Pohlin iz Kamnika.
z Nevarno je zbolel nadučitelj g. Andrej Šket v Podsredi. Dal Bog, da skoraj okreva!
z Zaprli so v Gradcu trgovskega pomočnika Fischerja, kateri je v Budimpešti poneveril 30 tisoč kron in zbežal.
- o Kako zginjujejo kmetje na Zgornjem Štajerskem. Graški nemški dnevniki so se začeli zanimati za zgi-njanje kmetij v posameznih zgornje-
štaj. občinah,, ker kupujejo grašcaki velika posestva, da si urede — lovišča. V 9 občinah tribenske okolice je bilo prodanih v zadnjih letih 97 kmetij. V občini Donnersbach je bilo prodanih od L 1889 sem najvéc za lovišča 13 kmetij, na katerih so redili kmetje 370 glav goveje živine, 600 ovc, 200 koz in 30 konjev. Razun teea so .kupili graščaki 10 planin. Tisoči hektarji rodovitne zemlje in pašnikov so sedaj prosta lovišča. Pripomniti je treba, da so ti agrarci vsi patentirani kmečki prijatelji in vodijo nemško ..kmečko" politiko. Samo da so njihova dela drugačna kot lepe besede na shodih in v državnem zboru.
o V celi vasi Šmarjeti pri Rimskih toplicah nimajo slovenskih vžigalic, medtem ko imajo šulferajnske. Gospodje trgovci in trafikanti naj gledajo na ljudstvo, ki je slovensko, ne pa na nemške goste. — Dalje so na treh mestih samonemški napisi: St. Gertrud 3 km; Doli 9 km; Hrastnik 11 km in Brezno 4 km, Doli 9 km. — Ti napisi so na obeh straneh. Visoka občina Sv. Krištofa, ki ima pod seboj večinoma same Slovence, naj da torej slovenske ali vsaj dvojezične napise.
o Od Sv. Barbare v Halozah. (Davica.) — Pred kakimi 14 dnevi je zbolelo nekaj otrok za davico. Toda že v nekaj dneh se je ta nevarna bolezen razširila v epidemijo. Ljudstvo se je dalo podučiti. Zglaševalo je posamezne slučaje. Okr. zdravnik, ki je po dvakrat na teden prihajal, je rabil čez 60 krat zdravilni serum in to s prav dobrim uspehom. — Razven jednega dečka, ki je že imei vodeniko, so vsi otroci, pri kojih se je omenjeno sredstvo rabilo, okrevali. 8. avg. je prišel dež. sanitetni nadzornik dr. Kutschera ter obiskal nad 20 okuženih hiš z okr. zdravnikoma Maucžko in Gantnerjem. Nosili so seboj potrebna zdravila in jih pridno rabili. Našli so tudi več odraslih bolnikov na drugih raznih boleznih. Tudi prošnjam takih so ustregli, jih preiskali ter jim zapisali zdravila. Sanitetni nadzornik je pri tej priliki opetoVano izrekel potrebo, namestiti pri Sv. Barbari okr. zdravnika. Odredil je, da ima dr. Gantner ostati za nadalje tukaj, dokler se epidemija do cela ne zaduši. Prebivalstvo se vabi, da posamezne slučaje obolenja za davico takoj javlja in dr. Gantner bode vsakemu na razpolago. Nadejati se je, da se epidemija v kratkem zatre, in stariši so že danes hvaležni za hitro obrambno akcijo. Šola se pred počitnicami najbrž ne bode več otvorlla.
z Razstava hmelja v Brnu 1909. Za to velevažno razstavo zglasilo se je šele prav pičlo število hmeljarjev. Vodstvo hmeljarskega društva prosi, da se mu oglasila prej ko mogoče pošljejo.
z II. shod slovenske Svobodne Misli se vrši v ljubljanskem Narodnem domu dne 5. septembra dopoldne in popoldne. Shod se vrši po § 2 in se bodo vstopnice pravočasno izdale.
z Mlatiča sta se sprla. Pri nekem posestniku na Hardeku pri Ormožu sta mlatila Kociper in Štucl. Sprla sta se na škednju in Kociper je pri tem Štucla tako močno udaril s cepcem po glavi, da se je nezavesten zgrudi). Odpeljali so ga v ormožko bolnišnico.
z Iz Družmirja pri Šoštanju. „Gasilni dom" prostovoljne požarne brambe je gotov. Čedno in lično stavbo vse h/ali in občuduje. Kakor slišimo, se misli še letos izvršiti blagoslovljenje in slovesna otvoritev. Družmirčanom ■častitamo na novem gasilnem domu. Na pomoč!
z Načelnika ptujskega okrajnega zastopa peka Ornlka opozarjamo, da je sedaj kapusov belin na delu. Ta metulj leže jajca na zeljnikih. Poznajo se ta jajčja gnezda po svoji rmeni
barvi. Jajca je zelo lahko pokončev ati, dočim je pobiranje gosenic grdo in dolgočasno delo. Ker je Ornik dal po-končevati glogovega belina, naj bi storil to tudi pri kapusovem. Samo v tozadevnem oklicu ni treba omenjati, da se jajca zabubijo!
z Iz Ormoža nam pišejo: V naši fari smo imeli doslej mir. G. župnik Gliebe je to, kar mora duhovnik biti, namreč samo izvrševatelj svojega poklica, za drugo se ne briga. Kaplan, neki Kozobut, je pa sedaj naenkrat začutil v sebi ..organizatorično" žilico (na povelje iz Maribora) in nam hoče vsiliti neke Marijine družbe. S tem je storjen tudi v naši fari prvi korak. Treba bo kaplana energično zavrniti v svoj delokrog, uspeha s temi družbami, ki so v naših krajih na najslabšem glasu, itak ne bode imel ve likega. Kaj pa dela misel dobrega narodnega izobraževalnega društva za okolico ?
z Rimske toplice je obiskalo do sedaj 319 strank s 708 osebami.
z Zavarovanje proti nezgodi je sploh priporočilno, a treba je previdnosti. Ako pride agent k strankam pri-ppročat zavarovanje, hvali seveda družbo, katero zastopa, trdeč, da ona plačuje natanko toliko in toliko na dan i. t. d. O pogojih pa, pod katerimi izplačuje zavarovalnino, ne govori nič. Na polici sta na prvi strani pisava in tisk velika, a na zadnjih straneh so pa pogoji in zahteve družbe drobno tiskane, tako da jih zavarovanec lahko prezre. Priporočamo vsakemu, naj one drobno tiskane pogoje natanko prečita, da se bode v slučaju nezgode po njih ravnal. Paziti mora, da pravočasno javi ravnateljstvu nesrečo, drugače se mu zna pripetiti, da ne dobi ničesar. Pisec teh vrstic je bil osemnajst let zavarovan pri družbi „Nationale", ki ima glavno zastopstvo v Gradcu. V zadnji zimi je na ledenem tlaku tako nesrečno padel, da si je pohabil roko. Šel je k uradnemu zdravniku, ki mu je dal spričevalo za družbo in pa za dosego dopusta. Čez nekaj časa prideta dva agenta k njemu ter ga nagovarjata k pogodbi, ponujajoč mu malenkostno vsoto, kar pa je zavarovanec odklonil. Ker je bila roka bolna, moral se mu je dopust podaljšati, a družba je zahtevala, da je moral iti k drugemu zdravniku, družbinemu zaupniku. Ta je zopet konštatiral bolezen, ter družbi naznanil, da zavarovanec šest tednov ne more službovati. Čez par tednov pride k njemu zopet drug agent, kateri ga je nadlegoval z veliko jezišnostjo tako dolgo, da je res pogodbo podpisal, upajoč, da bo itak roka skoro okrevala. Upanje ga je varalo. Izplačanih je dobil nekaj nad 200 K, a roka je ostala pohabljena. Bolehavega človeka je lahko pregovoriti in tako se je tudi posrečilo agentu, kateri dobi provizijo. Ako bi se ne bil pogodil, moral bi dobiti 2 do 3 tisoč Kron zaradi trajne invaliditete. Ker se mu je priporočalo kopališče, za katero pa mu manjka denar, poskusil je pri družbi prositi za podporo, češ, da je mnogo prihranila pri pogodbi, a odbila je prošnjo zelo hladno. Pisec teh vrst nikakor ne odsvetuje zavarovanja proti nezgodi, a oprezen naj bo vsak. Neka točka na polici pravi, da ima družba pravico vsaki čas poslati svojega uradnika k ponesrečencu, torej ga ni smeti ven bacniti, ä svetujemo pa, da se na noben način ne pogodi ž njim, ker ta le pride, da kaj zasluži in družbi koristi, bolnika pa oškoduje. Bolnik se naj sklicuje na zdravniško spričevalo, naj dobro prečita razna drobno tiskana pravila na polici, a naj se ne spušča v nikako pogajanje z agentom, da ne bo oškodovan kakor pisec teh vrst, ki je bil zavarovan pri „Nationale" in ki rad, ako treba, v
slučaju nezgode, dotičniku svetuje. (Ime se izve v uredništvu „N. D.")
Horoške novice.
o V Celovcu je od 1. jun do. 15. avg. t. 1. prestopilo k protestantizmu 51 oseb.
Primorske novice.
o V Trstu so doslej neznani zli-kovci okradli trgovino z uram in zlatnino Norberta Nachtigala v soboto zvečer. Nachtigal pravi, da ima 8000 K škode.
Aistrich-Woschnagg.
Včeraj 16. avg. se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem glavna razprava v zadevi „nemškega" poslanca celjske nemške skupine, Hansa Wosch-nagga proti meščanskemu učitelju Ai-strichu. Sodnik: c. kr. okrajni sodnik Vidic, zastopnik tožitelja or. E. Mravlag, zagovornik Aistricha dr. Koderman.
Kakor znano, toži Woschnagg Aistricha. ker mu je ta očital, da je bil svoj čas sokol, da je nosil sokolsko obleko, plačeval članarino in da je lagal, če je trdil kaj druzega.
Aistrich je nastopil dokaz resnice in včeraj so se zaslišale prve priče. Odborniki društva „Deutscher Verein", Karl Mörtl, dr. Zangger in dr. J e s e n k o so vsi potrdili, da je Hans Woschnagg v času svoje kandidature v odborovi seji tega društva odločno izpovedal, da ni bil nikdar član Sokola in je o tem predložil potrdilo s t a-roste Savinskega Sokola gospoda Rudolfa Pevca. To potrdilo, katero si je gospod Woschnagg ad hoc izprosil, ne odgovarja r e s n i c i i n ga je g. Rud. Pevec že izrecno preklical. V isti seji je gospod Woschnagg baje omenil, da se je pač enkrat vdeležil neke zabave v Šoštanju, kjer so bili navzoči tudi sokoli, vendar le kot gledalec. Zanimivo je bilo, da so vse te priče povedale, da bi bila nemška stranka Woschnagga kandidirala, če bi bila tudi vedela, da je bil sokol.
Priča Ivan Cesar iz Mozirja izpove, da je videl Hansa Woschnagga dvakrat v sokolski obleki, enkrat o priliki otvoritve šoštanjske čitalnice leta 1882 in še enkrat v Mozirju. Poznal ga sicer ni osebno, vendar se mu je povedalo, da je to Muki Vošnjak (tožitelj). Drugi člani mozirskega Sokola so mu pravili, da je Muki pristopil kot ud Sokolu. Priča se spominja, da mozirski Sokol ni živel v prijateljskih razmerah z Nemci, ampak so se večkrat izvršili nanj napadi od nemške strani.
Priči Ivan Dvornik in Franc Goričnik se baje na ničesar ne spominjata, akoravno je Dvornik sam g. dr. Hrašovcu pisal, da je bil Hans Woschnagg sokol.
Priča Ivan Kramar je bil leta 1886 poverjenik Savinskega Sokola za Šaleško dolino. Od blagajnika Vran-koviča je prejel seznam članov in si je iz tega seznama napisal imena v svoji bilježnici. Med temi imeni se tudi nahaja ime deželnega poslanca Woschnagga in sicer je vpisan kot Vošnjak Ivan Nep. Priča predloži to bilježnico, iz katere je razvidno, da je ime res vpisano in v rnbriki, nad katero je letnica 1886, s svinčnikom zapisana številka „l", kar znači (kakor priča pojasni) 1 goldinar. Priča pove nadalje, da je plačal Hans Woschnagg ta goldinar izrecno kot letnino Savinskega Sokola. Nabrani denar je izročil priča blagajniku Vrankoviču. Slavnosti o priliki otvoritve čitalnice se je udeležil Hans Woschnagg v sokolski obleki in je bil v deputaciji, katera je sprejela prikorakajoče sokole. Razmere med Sokolom in Nemci so bile takrat zelo napete, kajti kmalu po tej otvoritveni slavnosti so bili Sokoli v Velenju napadeni s kamenjem, v Šoštanju pa so jim navalili hlode čez cesto, da se je več vozov zvrnilo. Na vprašanje priča izrecno pove, da se je Hans Woschnagg v tistem času priznaval za Slovenca.
Priča Franc Prislan se je udeležil otvoritvene slavnosti šoštanjske
čitalnice in mu je takrat nek sokol predstavil mladega, v sokolsko obleko oblečenega moža, češ, da je to Vošnjak. To je mogel biti le današnji tožitelj, kajti Ivana Vošnjaka, ki bi še edini prišel v poštev, priča že od nekdaj osebno pozna. Priča je nekaj let pozneje v listih citai, da je postal Hans Woschnagg Nemec in se je čudil, kako se more človek tako preleviti.
Priča Jakob Šip pozna Hansa Woschnaga že od mladih nog. Leta 1882 se je udeležil slavnosti mozirskega Sokola in je takrat videl, da je prišel Sokolu v Šoštanju nasproti Hans Woschnag v sokolski obleki. Ker je več prič izostalo in ker sta oba zastopnika predlagala še nove dokaze, se razprava preloži.
Za razpravo je bilo mnogo zanimanja. Porotna dvorana je bila natlačena občinstva. Udeležilo se je tudi pet poročevalcev raznih listov. Če se odračuni postopanje dr. Mravlaga, kateri je neprenehoma delal neumestne in neprimerne opazke o pričah in obtožencu, ne da bi bilo sodišče za primerno smatralo, ga kakorkoli zavrniti, se je izvršila obravnava popolnoma mirno. Občinstvo je bilo očitno pod vtisom dejstev, ki so jih priče potrdile, in ki jasno osvetljujejo H. Woschnagga nacijonalno preteklost.
Darujte za Narodni sklad!
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Današnja posvetovanja na Dunaju.
v Dunaj, 17. av. Posvetovanja strank in klubovih načelnikov, ki se imajo danes tukaj vršiti, so se pričela ob 9. uri s posvetovanjem parlamentarne komisije „Slovanske jednote", katera je imela precizirati stališče te napram sporazumni akciji prof. Glombinjskega. Ob 10. uri je stopil izvrševalni odbor nemških strank k skupni seji, tudi Poljsko kolo je imelo posvetovanje. — Seja klubovih načelnikov se vrši ob 3. uri pop., zvečer pa se bodo posamezne stranke znova posvetovale o eventuel-nem izidu seje.
Bojkot grških ladij na Turškem.
v Solun, 17. avg. Mladoturški odbor je sklenil razširiti bojkot grški ladij na vse luke v turški državi. Bojkot se izvršuje že tako temeljito, da grški parniki niso mogli v Solunn in Carigradu izkrcati niti pošte.
Grozna vročina v Italiji.
v Rim, 17. avg. V celi Italiji vlada 5 dni sem grozna vročina. V Rimu so bili včeraj odpuščeni vsi uradniki pisarn, ker vsled strašne vročine ni mogel nikdo delati. V Florenciji imajo stalno 38° vročine. Slučaji solnčarice se pogosto dogajajo.
a Dunaj, 17. avg. Za uspeh akcije prof. Glombinjskega ne vlada tukaj noben prevelik optimizem. Znano je dobro, da mnogo strank (med njimi tudi klerikalci na Slovenskem) želi razpust zbornice. Tudi na eventuelno sep-tembersko zasedanje se nikdo ne zanaša. da bi prineslo kaj pozitivnega dela. Ker pa imajo obstrukcijonisti mnogo nasprotnikov v lastnem taboru, niso izključena presenečenja (?)
Papeževo pismo avstr. cesarju.
a Berlin, 17. avg. „Lokalanzeiger" poroča iz Rima, da je pisal po poročilu neke rimske korespondence papež pismo cesarju Francu Jožefu, v katerem ga prosi za milostivo postopanje napram obtožencem v zagrebškem ve-leizdajskem procesu. Cesar Fr. Jožef se mu je zahvalil in obljubil, da se bode za proces osebno zanimal; postopalo se bode sicer tako Kakor to zahteva pravica, vendar pa se bode upoštevala papeževa želja.
Različne novice.
o Belgrad, 27. avg. V Ložnici na Drini se je zbralo včeraj več tisoč kmetov, da demonstrirajo proti Avstriji. Oblasti so demonstracijo zabra-nile. Dogodilo se ni ničesar posebnega. (Demonstracija — če je bila vobče nameravana — bi se gotovo vršila zaradi mejnih sporov ob Drini. Meja namreč še ni popolnoma določena. — Op. nredn.)
o Štokholm, 17. avg. Švedski pripravljalni odbor za mednarodno mirovno konferenco, ki bi se imela vršiti to leto v Štokholmn, misli preložiti kont. na drugo leto, ker bi se sedaj v Štokholmn težko vršila.
o Dunaj, 17. avg. Danes dopoldne je skočila z voza cestne železnice med vožnjo 45 letna ženska, po zunanjosti delavka in obležala na mestu mrtva. Padlk je na glavo.
o Kaiserslautern, 17. avg. — Nek francoski avtomobil je zadel med vožnjo v drevo. Dve osebi sta smrtnonevarno ranjeni.
Tržne mi.
16. avgusta.
Dunajska borza za~~kme-tijske pridelke, 16. avgusta:
Promet tega tedna se je pričel s trdno tendenco. Cene za pšenico so bile za 10 vin. višje, tako da ni bilo nobene kupčije. Rž je bila za 15 vin., koruza pa za 10 vin. dražja. Oves je ostal nespremenjen.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 31'50 za december 29"75, za mare 29'57, za maj 29'75. Tendenca stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 25 60, nova kampanja K 2305. Tendenca mirna. — Vreme: toplo.
Budimpešta, 13. avg. Pšenica za oktober K 13'71, pšenica za april K 13 66, rž za oktober K 9"89, oves za oktober K 7'52, koruza za avgust K —•—, koruza za maj K 7'14, ogrščica za avgust K 13'85. Pšenice se zmerno ponuja in prodaja. Promet 20 tisoč centov. Pšenica v efektivu 10, rž in koruza 5 vin. višje. Vreme toplo.
Budimpešta, 12. avgusta. S v i-n j a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 140 do 142 vin., mlade, srednje 142 do 144 vin., mlade, lahke 143 do 144 vin.; zaloga 29.7£2 komadov.
Po svetu.
v Nova vojna predloga na Danskem.
Stranke večine folkethinga so se zedi-nile glede nove vojne predloge. Mirovno stanje armade se zviša za 50.000 mož.
v Celibat. V soboto je izšla naredba ministra Kossutha, s kojo se za bodoče zabranjuje poštnim in brzojavnim manipulantinjam možitev. Srečna Ogrska — pod Kossuthovimi širitelji kulture, svobode in napredka.
v Velika parada vseh heligrajskih čet se je vršila včeraj pred vojnim ministrom generalom Živkovičem v popolni vojni opravi.
v Španska vojaka pred Melillo-
Vladni iist „Diaris objavlja, da znaša število španske armade pred Melillo: 22.000 pešcev, 1000 konjenikov, 2200 to^ničarjev, 670 pijonirjev, 400 mož telegrafane čete, 113 zrakoplovcev itd. skupaj 27.500 mož.
a Potres na Japonakom. Močen potres so imeli 14. t. m. popoldne na Japonskem. Več hiš se je porušilo v mestih Kioto, Osaka, Nagonya itd., že lezniški promet je ustavljen. Škoda je velika. Ubitih je 21, ranjenih 70 oseh. Jako občutna je škoda v provinci Shiga. Poroča se, da se je zrušil že ugasli vulkan Sbuki.
Veleizdajski proces v Zagrebu.
121.	dan razprave.
Drž. pravdnik odgovarja na predlog zagovornikov. Protivi se zaslišanju skoro vseh od zagovornikov predlaganih prič osobito se krčevito brani proti zaslišanju tistih predlaganih prič, ki bi z dokazi potrdile, da je Nastič agent-provocateur.
122.	dan razprave.
Dr. Hinkovič prvi replicira na govor drž. pravdnika. V svojem naravnost sijajnem govoru je pobil Accurtijeve trditve točko za točko. Pribija posebej, da če senat odbije predloge zagovornikov glede zaslišanja prič, je vsaka obrana nemogoča. Drž. pravdniku se zdi vse, kar bi dokazalo neistinitost Nastičevih trditev, irelevantno, „navidezno", in operira s tem izrazom ravno tako kakor Nastič.
Secira Nastičeve kombinacije glede revolacijonarnih konferenc "v Belgradu in dokaže njih — nesmiselnost. Čudno je, pravi, da obtožba odbija vse naše dokaze, nima pa nobenega drugega pro-tidokaza ko Nastičevo izpovedbo. Najbolj čudno je, da obtožba odbija celo alibi-dokaze za Adama in Valerijana Pribičeviča za čas od Nastiča kombiniranih konferenc v Belgradu.
V nadaljnem govoru dr. H. pride do prepira med njim in Accurtijem; izkaže se, da je Accurti povzročil svo-ječasno aretiranje zagovornikov dr. Hin-koviéa in dr. Budisavljeviča, ki sta hodila po gradivo v Belgrad. Accurti sam priznava, da ga je interesiralo kaj bodo prinesli izBelgrada
Pr. Hinkovič konstatira nadalje, da je v Belgradu govoril z avstro-ogr-skim poslanikom grofom Forgachem in da mu je ta rt^al: „Jaz sem prepričan, dana teritoriju Avstro-Ogr-ske monarhi j e ni srbskega ire-denti z m a". Pravi dalje, da se je For-gach izrazil jako pelaskavo o Accurti-jevi obtožnici.
Dr. Popovič istotako pobija Accurtijeve trditve. Veliko senzacijo vzbudi, ko predloži sodišču brzojav, ki ga je dobil od pred par dnevi zaslišanega Gjorgjevidu; v tem brzojavu ta izjavlja, da je pod Nastiče-vim pritiskom izpovedal pred sodiščem neresnico.
Sprejmem
trgovskega
prodajalko
j
za Žalec in Jesenice (Gorenjska) takoj ali pa do 1. septembra 1909.
J. KRAŠOVIC, trgovec y Žalcu.
(2 mali stanovanji v pritličju, 2 čedni podstrešni sobi, vrt), ravnokar zgrajeno na mojih stavbiščih v Zavodni takoj prpdant.
Vinko Kukovec, ffft
Radi bolezni se proda eno-nadstropna
z gospodarskim poslopjem, v kateri se nahaja dobro idoča gostilna in zaloga piva, v jako lepem, zdraviliškem in prometnem kraju na Kranjskem.
Naslov pove upravništvo „Nar. Dnevnika".
Stalna služba.
Zavarovalnica prve vrste išče pripravnega zastopnika za organizacijo in akvizacijo proti stalni plači in proviziji. Tudi nestrokovnjaki pridejo v poštev. Začetni dohodek 300 K mesečno. Po dobro uspeli začetni službi se zagotovi samostojno mesto. Ponudbe pod „Dunaj 1877" na upravništvo Narodnega Dnevnika". 388 1
389 4-1
IM x!
ANTON m
= v Ljubljani =
sv. Petra cesta štev. 8
pri nakupu platna, prtov, pr-ticev itd., bombaževinastega blaga, švicarskih vezil.
Opreme za neveste
perilo za gospe in gospode se
izdeluje doma in po meri. Cene nizke. Blago dobro.
Pralnica in svetlolikalnica v Kolodvorskih ulicah 8.
„Narodna založba v Celju"
registrovana zadruga z omejeno zavezo
priporoča iz svoje zaloge:
„Knjižnica Narodne založbe y Celju"
I. zvezek.
Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje. Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani).
Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v.
„Uvod v narodno gospodarstvo".
Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin.
I
Nadalje imamo še precej izvodov
„Kmetskega koledarja za 1. 1909
«
s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine.
mm
MGOUEZNICft
\I CEUU
Schillerjeva cesta šteu. 3.
ö LT8 ter 0ppem,iena * "aj-črkam 7n ni! ^D®*0'""'8tr°ji» z modernimi 0kra8ki «e priporoča slav ob-
zdi 0rPOraCiiam' društvom i« «radom
lo h t T V86h V 8V0'° 8trok° «Pada
ZDL!« °d	"o najfinejše
krajšem čas ' - ^ " *** V na'" 1 času. — strogo solidno delo.