UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA PUOCENIJEVA ULICA 5 — TELEFON: 11-22, 31-23, 31-24, *1-*S In Xl-M — khaja vsak dan opoldne — Me«** a naročnina 6 — Ur, mm tootematvo 15.20 Ur IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase la Kraljevine Italije m inozemstva Ima MM pri podtno čekovnem »vodne OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza itaRana ed UNIO VE PUBBLICITA ITALIANA 8. MILANO Ljubljana štev. 10-351 estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA & A- MILANO. Velik letalski napad na Aleksandriio Močno angleško pomorsko oporišče v Egipta je bilo hudo poškodovano — Veliko razdejanje in požari v loki — Ponovno bombardiranje Malte — Umik sovražnika v Cirenaiki Glavni stan Italijanskih Obkroženih Sil je objavil 8. aprila naslednj* 676, vojno poroCllo: V vzhodni Cirenaiki je sovražnik na pri- ti-k nn^ih oddVikov i/praznil nekatere postojanka. Letala w*i *o \ no^j na 7. t- m. mo^no napadla pomorsko oporišče Aleksandri jo v Egiptu, štt-vilne l>oinln naj\eojih kalibrov ki *o mmm odvrit*ie na pristaniško podfOfe> je. -o pavzročJIe \« liko *kodn na vojnih n industrijskih napr.n :th ki s*i bile ponovne zadete in /aijrant-. Malta je bila ponovno močno bombardirana. .Vitiske e^kadre ho »adele tvornice in sklati i ><;i na otoku, prisilila k molku nekat»n protiletalske baterije in poškodovale sovn.^ni rušilne. O priliki sovra&Mga letaKkejja letala na Ben^a/i j** bilo 10 Arabcev ubitih ali ranjenih. Protiletalska obramba j«- na področji Derne sestrelila angleško letalo n»ed nn--uidom. ki je bil omenjen v včerajšnjem uradnem poročilu. Nadaljnje letalo <*o sestrelili nemški lovci v bližini Krete. Eno na-- letalo se ni vrnilo na oporisCe. Razdejanje v aleksandrijski luki Berlin. 9. aprila, s. Nem&ka polslužbena agencija poroča, da so osne letalske sile v več zaporednih valovih napa Je pomorsko oporišče v Aleksandriji. Letala so prodrla tudi nad veliki plavajoči dok v mornariškem pristanišču, v katerem je sedaj angleška oklopnJca vrste >Queen Elisa-beths-. Prav blizu ladjedelnice je eksplodirajo nekaj težkih bomb in letalci so nazaj grede opazili silno eksplozijo, po kateri ?o se pojavili tam veliki plameni. Kljub silni reakciji protiletalske obrambe je napad popolnoma uspel. S svetlobnimi raketami je bilo mogoče zlahka prepoznati posamezne objekte v aJeksandrijskem pristanišču. Pristan.ške naprave so bile močno poškodovane. Več protiletalskih baterij je bilo izločenih iz borbe. Neprestana toča bomb na Malto Protiletalska obramba na otoku že vidno popušča — Strateški pomen Malte je nevtraliziran Mouakovo. 9. aprila, s. Neprestani bombni napadi na Malto so predmet obširnih ornentajev in poročil nemškega tiska, ki L--leži tu i i podrobnosti o operacijah nem-letalskih sil. V zadnjih treh dneh, be--tži Munchener Neueste Nachrichten«, so postali letalski napadi na Malto de bolj intenzivni. Nemške letalske sile so otok naravnost zasule z bombami. JOa si je mogoče misliti, da je na otoku Se nekaj ljudi, je treba vedeti, da so bile ob bobne čem ognju v zadnji vojni sovražne postojanke razdejane, pa vendarle niso bile popolnoma, uničene. Bombardiranje z letali pa ne more mkoii doseči enakega efekta kakor bobneči ogenj v času zadnje svetovne voj- ne. Poleg tega je Malta močno zavarovana proti slehernemu napadu. Le zaradi tega lahko se vzdrži in vztraja v obrambi kljub strasnim bombnim napaiom. V ostalem pa je značilna okoliščina, da se že pojavljajo slabe strani obrambe na otoku. Še pred kratkim je bila proUletaiska obramba na Malti izredno intenzivna in jačja, kakor v samem Londonu. Sedaj pa na Malti očitno že pričenjajo štediti z municijo. Letalski napadi na otok pa so postali tako pogosti, da se lahko smatra efckUvna sila angleške trdnjave praktično za nevtralizirano. S strateškega vidika nima več nikakega pomena. Berlin. 9. aprila, s. Berlinski listi so objavili nekaj novih podrobnosti o zadnjih silnih letalskih napadih na Malto V torek ie Malta doživela najhujše bombardiranje v vsej dosedanji vojni. Kakih 10 ur so bombe kar deževale na pristanišče La Valleto in na letališča v notranjost: otoka. Nad otokom so neprestano krožili nemški bombniki in strmoglave": 2e zgodaj zjutraj so po 1000 kg težke bombe razdejale vrsto skladišč municije in delavnice na polotoku Senglei. Tudi v državni ladjedelnici in v njihovi neposredni bližini je eksplodiralo mnogo bomb. Važno skladišče je bilo popolnoma razdejano in jm med ruševinami nastal požar. Več drugih požarov je izbruhnilo med skladišči pogonskih sredstev v Cordinu, v zapadnem delu velikega pristana. Bmoba v teži 500 kg je zadela rezervoar petroleja- Obsežni požari so izbruhnili tudi na drugih točkah pristanišča. Rezerve pogonskih sredstev v luki so se vse po vrsti vnele. Proti poldnevu so strmoglave! z vso silo bombardirali trdnjavo Manoel in delavnice, v katerih popravljalo podmornice. Druge bombe so treščile na področju južnovzhodno od Do-ciar Kreeka. Kljub ostremu ognju protiletalske obrambe je 500 kg težka bomba treščila na neko kri žarko, ki je bila zasidrana v pristanišču. Tudi vojašnica trdnjave San Rocco. vzhodno od Vittoriose. je bila zadeta in deloma razdejana. Glavni stan admirala, ki poveljuje oboroženim silam na Malti, in vladna palača sta bili prav tako porušeni. Na vseh koncih in krajih, ob obali in v notranjosti otoka, so nemške letalske sile povzročile strašno razdejanje. Po 10. urah neprestanih letalskih napadov je bil ves otok zavit v goste oblake dima. ki so-se dvigali z neštetih oporišč. Vojaški objekti, tovarne in delavnice, uradi in skladišča, letališča in pomorska oporišča, so bila v ruševinah. Obalne baterije so skušale zadržati nemška bojna letala, a jim niso megle do živega. Na Malto je padlo ta dan več sto ton bomb. Izkrcanje japonskih čet na Admiralskem otočju Včeraj so zasedle glavni otok Mantis z glavnini mestom Lorengau Rim, 9. aprila, s. Agencija Reoter je objavila v poročilo iz Sidneva, da §o se japonske čete Izkrcale na otoku Manusu, bčin. Francoski protest v Washicgtonu Vichv, 9. aprila. Vlada v Viehvju je naročila svojemu poslaniku v Washingtonu Henrvju Hayeu. naj protestira pri ameriški vladi zaradi imenovanja ameriškega generalnega konzula v Br^zzaville. prestolnici Francoskega Konga ki so ga zasedli degauliisti. Imenovanje generalnega konzulata v tem mestu smatra vlada v Vlchvju za netaktnoet nasproti legalni francoski vladi, i Plccolo) Nenavadna nesreča v Rumuniji Bukarešta, 9. aprila, m. V pokrajini Ar- dsg je nastal nenadno velik vdor zemlje, ki je zasul nad 20 kmečkih hiš. Naravnost po naključiu 30 se ljudje £e o pravem času r 16 ladij potopljenih na Atlantskem oceanu Sest norveških ladij v angleški službi potopljenih v Skageraku iz Hitlerjev« ga glavnega stana. 8. aprjja. f hovno poveljništvo nemške vojske je občilo danes naslednje vojn« poročilo: Na vzhodni fronti •*č Mfkilija. V niVi no T. .iprila j€» tiilo rmmbarcliruno nijlesko pomorsko pristanišče Ah*ksanmbamj. Kakor je hlln javljeno s posebnim porodom, so nemskp podmornice potopile na Vtlantiku 16 sovražnikovih trgovskih ia-lij s skupno 104.000 hr. reg. tonami, meo ^jimi 13 pred ameriško. 3 pa pred nfriškt >liaIo. Lahke nemške pomorske- oborožen«* sile >o ostavile v Skageraku številne norvešKe :* skupno 26.674 hr. reg tonami, tetala pa uadaljnjo ladjo s 5305 hr. reg. tonami. Ove ladji sta se i/.ognili uničenju na ta način, da sta zopet pobegnili v švedske teritorialne vode. V poslednji noči so napadla nemška bojna letala va/ne oskrbovalne in ladjedeln-^ke naprave ob izlivu reke Humber. Opaženi so bili veiik> požari. Pri uspehih nemških podmornic na Atlantiku se je posebno ■•■likovaLi t>od- morniea korvetnega kapitana Mertena. V noči na 7. vprfl s* je prihoril nodpo- ročnik \VoIter>dorf svojo 10. nočno tovsKo Uspehi letalskih akcij Berlin, 9. aprila, s. »Nachtausgaber poroča o novih ■•vražnih napadih severno-vzhodno od I Imenske g" a jezera, ki so jih pripravile jake topniške sile in podpirali oddelki tankov. Vsi napadi pa so bili po vrsti odhiti. Skupine nemških bojnih letal so porušile tovarno letalskih, motorjev v Vorone-šu. Kljub hudi obrambi protiletalskega topništva je nemškim letalom uspelo z bombami zadeti vsa poslopja tovarne ter jih popolnoma razdejati. Nemška letala so napadla tudi tovarno dinamita v neposredni bližni fronte na južnovzhodnem odseku. Bombe so povzročile strašne eksplozije in ogromne požare, ki 90 vso noč osvetljevali področje daleč na okrog. V prvih treh mesecih tega leta so. kakor poroča list ialje, nemške čete za plenile 6.000 sovražnih strojnic ln metalcev min ter 300 it)^lA£^sklll p k>k. VeCi-uoroa ie ta plen Iz r i."1^ marca. To ne delavci ne gospodarji kos dogodkom. Ti vojaki lahko tudi primerjajo neznatne plače in družinske podpore, ki jih prejemajo njihove družine in ogromne plače, ki jih prejemajo nekateri mladi nameščenci pri posameznih pod je t jih. Lahko bi se spričo tega zgodilo, da hi se v Angliji pojavila nova politična stranka, ki bi se zavzemala za družbo >brez razredov t, tn ki bi skušala navdahniti deželo z novim patriotskim duhom. Največja nevarnost je, da bi vojaki ob koncu vojne, ki povzroča zmerom večje razdejanje, postali tako arrti politični, da bi predali oblast komurkoli, ki bi si le pridobil njihovo zaupanje. Bern, 9. aprila, s. Londonski diplomatski krogi pričakujejo z velikim zanimanjem rezultat nadomestnih volitev 5 članov spo inje zbornice, ki bodo v kratkem. Po znanem porazu vladnega kandidata v Granthamu beleži 2>Neue Ziircher Zeitimg^ v svojem poročilu iz Londona, je nastala v konservativnih krogih bojazen, da se ne bi bližnje nadomestne volitve končale 2 enakim neuspehom. Kendall, neodvisni kandidat, ki je zmagal v Grantnamu, je dosegel svoj uspeh le s podporo radikalnih elementov, pa tudi spričo važnega mesta, ki ga zavzema v okviru vojne produkcije in na področju socialnega gkrbatva. Očitno so Angleži za vsakogar, ki zahteva energično politiko in ne škodi interesom delovnih ljuda. Zaradi tega nd izključeno, da bodo neodvisni kandidati tudi drugod dosegli podobne uspehe. Del angleškega javnega mnenja pa z zadovoljstvom gleda na prihod svežih sil v parlament. V vsej Angliji se kaže volja za politično obnovo, Prelvsem prihaja ta volja do izraza v organizaciji, ki si je zastavila geslo >Kadar smo na pohodu, je treba korakati«, in ki ga vodi sir Richard Akland. Organizacija ima podobne nazore kakor so se pojavili v >Timesu< in kakor jih po svoje zagovarjata tudi sir Stafford Cripps in canterbu-rijski nadškof. Novemu pokretu se približuje tudi »rnlada Anglija«, ki se postavlja nad stranke m ki še ni zavzela docela jasnega stališča do posameznih problemov, ki pa v splošnem lagovarja načela pravice za vse socialne razmere in za vse narode, da bi ae taJgo v bodoče mir docela žago* Lov za semenom in gnojem Meščani zelo povprašujejo po semenih za vrt in umetnih gnojilih — Nekateri so se založili s semenom že jeseni * Ljubljana, 9. aprila Sezona tega leva se je začela zelo zg<.r-daj Meščani so začeli povpraševati po semenu za vrtove in njiviee že pozimi, toda tedaj trgovine se niso bile založene s tem blagom. Nekateri so naročati semenski krompir pri mestni občini in društvih. Zdaj je začela deliti semenski krompir mestna občina. Kakor pri društvih, se je prijavil^ tudi pri mestni občini preveč naročnikov za semenski krompir, da bi lahko dali vsem semena, kolikor si ga žele. Nekateri so pa tudi zvedeli prepozno, da je bilo treba naročiti krompir prej, zato bi se radi prijavili šele zdaj. Toda zdaj ne morejo več nikjer sprejemati prijav za semenski krompir in mnogi meščani bodo morali spremeniti svoje pridelovalne načrte. Vsi naši obdelovalci bi seveda želeli, da bi jim trgovci s semeni postregli z vsem in takoj kakor so bili vajeni včasih. Godrnjajo, če jih v trgovinah odšlo ve z vedno istim odgovorom: »Morda bomo še dobili, pridite drugič!< Meščani se pa čudijo in vprašujejo, zakaj se trgovci s semem niso založili z blagom ob pravem času, če, saj imajo dobre zveze in bi se lahko založili že jeseni. Vendar ne moremo zahtevati od njih, naj bi se založili tako dobro s semenskim krompirjem, da bi zdaj lahko ustregli vsem kupovalcem. Razumljivo je. da ni bilo mogoče nakupiti tudi vsega drugega semena pred pomladjo. Tako kupujejo trgovci šele zdaj fižol. Nekateri so ga že razprodali, drugi ga pa še niso dobili. Posamezni prodajalci semen so razpreda'! že po večkrat nekatere vrste semena in razumljivo je, da se ne morejo založiti takoj z drugim blagom. Meščani bi pa radi kupovali tudi umetna gnojila, zlasti še. ker je tem težje kupiti hlevski gnoj. 2e jeseni so najbolj podjetni kupovali gnojnico in gnoj. Vendar st le redki pred zimo pognojili vrtove. Drup so upali, da bodo gnoj kupili spomlad. Zdaj bi bilo večje povpraševanje po umet nih gnojilih, čeprav bi ne bile takšne težave z nakupovanjem hlevskega gnoja, ker pač 1 udje žele pridelati čim več. Posamezne vrste umetnih gnojil so naprodaj, toda ljudje bi raje kupovali mešana gnojila, ker jih sami ne znajo mešati. Doslej so društva že razdelila nekaj mešanih umetnih gnojil med svoje člane. Društva so p* ejela le omejene količine gnojil, zato niso mogle dajati vsem odjemalcem toliko blaga kakor so si ga želeli, sicer bi nekateri sploh nič ne dobili. Ce že vsi ne bomo mogli saditi krompirja kolikor smo nameravali, vendar ne bomo v zadregi, kaj naj počnemo z zemljo. Zdaj je dobil sloves kot nadomestek krompirja topinambur. ki ga bodo mnogi letos sadili prvič. Po semenskem topinamburju so posamezni meščanski obdelovalci zemlje začeli povpraševati že pred tedn*. a tedaj ga še ni bilo naprodaj. Zdaj se pa lahko z njim založe vsi; menda ga je dovolj, saj ga ljudje ne kupujejo posebno, k^er &a premalo poznajo. Nekateri ga kupujejo samo za poizkus po nekaj kilogramov saj je nezaupljivost v začetku razumljiva Verjetno pa je. da se bo topinambur mnogo razširil pri nas prihodnja leta, čeprav tedaj prehranjevalna vprašanja ne bodo tako v ospredju, ko ga bodo ljudje bolje spoznali Meščani kupujejo semena tudi na živi'-skem trgu, ne le v trgovinah s semeni po mestu Pri nas je že tradici.a. da imamo vsako pomlad pravi sejem s semeni na živilskem trgu, kjer imajo sicer semenariee stalno prostor. Toda spomladi prodajajo razen stalnih prodajalk semen in zdravilnih zelišč semena tudi kmetice. Kmečke prodajalke semena so navadno najbolj založene s semenom krompirja, čebulčkom in fižolom. Fižola pa imajo letos nekoliko nanj. Meščani zdaj povprašujejo precej udi po semenskem grahu. Zdi se, oa bodo <^tos pridelovali več fižola, korenja, čebule n sploh sočivja, a malo manj zelenjave. Iz sodne dvorane Razprava o železniški nesreči pri borovniškem via duktu — Oba obtoženca oproščena po § 280 k« p. Ljubljana. 9. aprila Lani 5. oktobra zjutraj se je zgodila tik pred začetkom borovniškega železniškega viadukta na ljubljanski strani huda železniška ne?reča. Tovorni vlak, ki je peljal iz Ljubljane proti Logatcu, je zavozil v sredino nasproti mu prihajajočega tovornega vlaka. Na kraju ne>reče se namreč prosa, ki je preko viadukta enotirna, zopet razdeli v dvotirno in tovorni vlak, ki je voz:l proti Ljubljani, je v trenutku nezgode baš prehajal preko kretnice, tako da se je lokomotiva nasprotnega iz Ljubljane prihajajočega vlaka zaletela v njegov bok. zajela v polno šest vagonov m jih popolnoma zdrobila. Pri znatni snovni škodi pa k sreči ni bilo človeških žrtev, ki bi bile neogibne, če bi do trčenja prišlo nižje na viaduktu samem. Po prvem zaslišanju vsega na obeh vlakih usKižbenega osebja so varnostna oblastva are*:rnla kot krivca 38 letnega strojevodjo Ivana Kamnikarja iz Ljubljane in 28 letnega kurjača Rudolfa Kolnika, ki sta oba upravljala lokomotivo tovornega vlaka, ki je vozil iz Ljubljane proti Logatcu. Ugotovljeno je namreč bilo, da sta oba signala pred viaduktom kazala na »stoi« in da osumljenca tega nista upoštevala ter sta tako zakrivila nesrečo. Proti obema je bila včeraj pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča, ki mu ie predsedoval sos Raiko Lederhas in sta v njem sodelovala kot sosodnika dr. Felaher in Brelih. razprava, ker ju je državno tož ."=tvo bremenilo zločinstva zoper varnost javnega prometa po § 208 kz. Obtožnico je zastopal državni tožilec Branko Goslar. med tem ko sta obtoženca imela vsak svojega zagovornika. P^^npr,n;-j se je pridružila tudi železniška uprava z zahtevkom povrnitve škode v višini 95 076.84 lir". Obtoženi Kamnikar. ki je oženjen in oče dveh otrok, je priznal pravilnost dejanskega stanu, kakor ga je opisala obtožnica, zatrjeval pa je. da se ne čuti krivega. Do nezgode je prišlo zaradi sodelovanja več okolnosti, ki se ju ni mogel zoperstaviti. Povedal je. da je bilo stro-jevodno o«»b;e tiste dni zelo zaposleno. Sam je b;l pred nesrečno vožnjo v noči na nedeljo ves četrtek in petek v službi, tako da se je vrnil domov šele v soboto zjutraj. Deloma ker boleha in ker stanuje ! v bližin: nekega nogome^ega igrišča, k-er je vedno nemir, podnevi ni mogel zaspati, zanašajoč se. da bo vsaj še na- slednjo noč prost in se bo mogel zadostno odpočiti. Toda zvečer je bil obveščen, naj pride v službo. Odkazano mu je bilo, da odpelje tovorni vlak kmalu po polnoči na Rakek. Nadzorniku je proti temu sicer ugovarjal, toda ko ga je ta pozval, naj svoj ugovor, da je fizično izčrpan, vpiše v prijavno knjigo, se je zbal posledic in vseeno prevzel dolžnost v prepričanju, da se bo vse izteklo brez nesreče. Do Pre-serja je šlo vse v redu. Kmalu zatem — bilo je to že v bližini prvega signala — pa ga je utrujenost znova napadla in sloneč na ograji je za hip zadremaL Pretekli sta v tem stanju morda dve minuti, ko se je osvestil zopet zaradi kurjačevega krika tik pred drugim signalom. Toda kljub zaviranju in dajanju znakov s parno piščalko je bilo že prepozno. Nesreče ni bilo mogoče več preprečiti in lokomotiva se je zaletela v vagone z brzino okoli 30 km na uro. Kamnikar se je moral zadevno zagovarjati že pred svojim disciplinskim sodiščem in je bil kaznovan le s pismenim ukorom, ki pa ni pravomočen, ker se je pritožil. Službe ima že 20 let, pa se mu doslej še ni zgodila nobena nesreča in tudi kaznovan ni bil. Kurjač Rudolf Kolnik je uslužben šele nekaj mesecev, toda predpostavljeni so se o njegovi vestnosti in znanju izražali pohvalno. N;egova dolžnost je. kakor vedno, bila. da skrbi za kotle in ogenj, pazi na sicnale in opozarja nanje strojevodjo. Ni pa njegova dolžnost nadzirati strojevo-djevo delo. Ko sta pripeljala do prvega pienala in je Kolnik videl, da je zaprt, je zavpil Kamnikarju. Mislil si je. da ga je slišal in opravljal svoje delo naprej. Ko pa je opazil, da Kamnikar ni zmanjšal r7!^e. ga je opozoril še enkrat, slednjič pa pristopil k njemu. V tem hipu se je Kamnikar šele osvestil, toda prepozno. Da bi bil Kamnikar zadremal. Kolnik ni opazil, ker je slonel Kamnikar na ograji pokonci. Po prečitanju. vseh spisov in zaslišanju prvoobtoženčeve žene glede okolnosti Kamnikarjevega fizičnega razpoloženja na dan pred nesrečo, ko je bil doma, je bila razprava z govoroma državnega tožilca in obeh bran:teljev zaključena. Senat se je umaknil k posvetovanju in nato je predsednik razglasil sodbo, s katero se oba obtoženca po § 280. k. z. oproščata vsake krivde in kazni. V obrazložitvi je predsednik naglasi! da se je sodišče prepričalo, da nobenega izmed obtožencev ne zadene krivda. Nesrečo je povzročila višja sila in nikjer ni dokazov, da bi bil Kamnikar usodno dre-mavico sam zakrivil. Kamnikar je napravil napako, ko ni vpisal izjave glede svoje fizične utrujenosti v prijavno knjigo in odklonil službe, ni pa dokazov, da bi se zavedal, da ne bo mogel izvesti službe. G.ede usodne dremavice je sodišče mnenja, da je posledica okolnosti, za katere krivda ne zadene Kamnikarja. Tudi za Kolnika ni nobenih dokazov, da bi bil kriv. Proti sodbi je državni tožilec prijavil revizijo in priziv. Guanina Spren *tvo drma Christobal* je rzkorisđo svežost tropičnega jutra m krenilo naglo proti Vii'a de Caparra. Ind anc. so jih kmalu fzgubili izpred oči. Guavabana je zbm' po ni-novem odhodu tristo Ind; juncev, ki jih je bil izbral izmed najbolj-h domaćih borcev in dejal jim jc: — Prijatelji, ura osvete ie odbila 2e pogosto je vz^la luna nad naso nesrečo ki mojun brezupom. Danes moramo uničiti te rjritepence do zadnjega, ali pa pademo sa-H n domovino. Vsi naši bratce na otoku so že pripravljeni na bod. Sonce današnjega dne ie na na- strani. D me* se morate boriti enako hrabro, kakor so se nekoč borci, ki sta jim poveljevala Guario-nes in Mabo Da maca Na i lete vaše puščice naravr.Btt v cilj tn o*----J va^-h mečev naj zadene vedno sovražnikovo teto. Zdaj pa le hitro naprei! Guavabana je rmd dane* rajTcrasnejšo perjanico rz peres najrazliC- barv, oko H vratu e nosi zlato ogrlico znak indijanskih poglavarjev, v desnici je pa vihtel strašni kamnito sekiro, s katere je sekal cedre v pragozdu. Za poglavarjem ie krenilo tristo Indijancev Bli so dobro oboroženi, čez rame so jim viseli tulci, po* ni puščic, v levicah so držali loke. v desnicah kite nad Hlnikj :n nuhova telesa so bila pa kratke nW-e. Lw *o imeli zavezan* v kite nad tilniki in njihova telesa so bila poslika nn z drevesnim' in rastlinskimi soki. Indijanci so hiteli v neredu po poti. po kateri ;e NI krenil malo pred njimi con Christobal. Pogovarjali so »e in delali i s> ton truše. Zdaj se niso več bali nobenih tujcev. Juan Gonzalez. ki je hodil s svojimi vojaki zada-, je prvi opaž 1. da jih zasledujejo Guavabanovi borci. Tolmač je za povedal nosačem, naj 9e ustavijo, sam je pa prialuhnil bližajočemu se trusču. Ni se pa še utegnil pripraviti k boju, ko so že naval Ai nan; štirje Indijanci in mu zadali več udarcev z meči. K sreči se n: onesvestil. Takoj se je vrgel k nogam poglavarja Guavabana, proseč ga usmiljenja m ponujajoč mu s^ojo zvesto službo. — \Te ubijte tega moža! — je zaklical Guavabana svojim vojščakom m jim zapo-vtdal: — Hitro naprej, poiščite dona Ch ris roba'a in njegove spremljevalce. Indijanci so izpolnili njegovo povelje m jo ubrali po sledovi h. Daleč riaoicrog so se razlegali njihovi bojni klici. Nosači 90 pa ta čas plenili prtljago, ki so jo malo prej še tai*o ponižno nosili, potem so se pa raz-bežali na vse strani. Juan Gonzalez je naenkrat ooaziL da je čisto sam m za h valil se je bogovom za rešitev življenja. Cisto mirno si je obvezal rane, potem ie pa splezal na visoko drevo, da bi počakal tam do noči. da bi lahko krenil proti Caparri. Tolmač je bil raje Sanlo kakor pa don Qui-jot in rad j« plačal s čast je rešitev svojega bednega življenja. Vendar mu je pa bilo v globini duše ž a/l, da ne more opozoriti svojega gospodari a na pretečo nevarnost. Don Christobal je previdno nadaljeval pot s petimi svojimi prijatelji. Zdaj pa Hrvatski praznik v Ljubljani Ljubljana. 9. aprila Neodvisna Država Hrvatska je bila ustanovljena 10 aprila 1941. Prva obletnica njene ustanovitve se bo praznovala v Zagrebu in po vsej Hrvatski na najsve-čanejši način. Tudi tukajšnji konzulat Neodvisne Države Hrvatske priredi proslavo tega zgodovinskega spominskega dne. Jutri 10 t. m. bo ob 10. dopoldne v stolnici svečana zahvalna služba božja. Ob 11.30 bo sprejemal konzul v beli dvorani hotela Um on čestitke za obletnico ustanovitve Hrvatske. Obenem bo prireien snreiem tudi za hrvatsko kolonijo Ljubljanske pokrajine. Tem potom se pnefvafo VSi Hrvati, bivaioči stalnr» al: začasno v Liubliani. da izvolijo prisostvovati tem prireditvam. Istega dne zvečer bo g. konzul sprejemal predstavnike oblasti. Iz pokrajine Trieste — Umrli so v Triestu 60-letni Ivan Fab-bri. 70-letna Beatrice Valentinelli. 57-letni Franc Benussi. 53-1 etna Marija Cresnar. 75-letna Santa Kalzel. 45-letnl Matej Ger-sevich, 19-letni Masiello Berardino, 27-let-na Milena Toplikar. 56-Ietna Matilda Tosi vdov. Kosech. 68-letni Andrej Turk, 57-letni Avgust Fabris. 62-letni Karol Coma-ni, 58-letna Ida Verona, 80-letni Karol Griineberg, 52-1 etna Rossina Perkhofer-Cannas, 28-letna Agata Gullotta, 34-letna Marija Krastich, 71-letna Angela Keber vdov. Tellini, 89-letna Magdalena Mara-sovich vdov. Osretich, 46-letna Elisa Ben-venuto ln 50-letna Ivana Sedmach. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje! — 244 revnih družin iz mestnega okraja S. Luigi je prejelo na pobudo G. R. F. >PozzaVojno krožno dirko po Italiji« naslednje: Za rdečo majico (profesionali, dirkači tovarn): 1. in 2. Leoni in Bailo 7 točk, 3. Bizzi 6, 4. in 5. Favalli in Cliia.pp:ni 5, 6. in 7. Coppd in Cottur 4 in 8. in 9. Canavesi in De Benedetti 3 točke. Za belo majico (neodvisni dirkači): 1. Marangoni 8 točk, 2. in 3. Toccarelli in Co-volo 6, 4. Brambilla 5, 5., 6. in 8. OrtelJi, Martini in Sperandio 4 točke. Blozis je vrgel kroglo 17.62 m Na lahkoatletski prireditvi v Madison Square Gard ena v New Y°rku je metalec krogle Blozis, ki smo o njem poročali, da se je že na neki prejšnji prireditvi približal na 1 cm Torrancevemu svetovnemu rekordu, pognal kroglo 17.62 m daleč. S tem je znatno prekosil prejšnji svetovni rekord, ki bo pa vseeno ostal v veljavi, ker je Blozdsov uspeh bil dosežen na pokritem igrišču. Na isti prireditvi je Mc Mitchell pretekel razdaljo ene milje v času 4.08 pred Doodsom 4:08.4. Na dve milji pa je zmagal Rice v času 8.52, Borican pa je pretekel 600 vardov v 1:10.4. Teniški dvoboj Hrvatska—Slovaška Na predlog Hrvatske teniške zveze je prišlo do sklenitve teniškega dvoboja 3 te- , niakimi igralci Slovaške. Dvoboj bo od 15. do 17. maja v Zagrebu in bo obsegal 4 igre poedincev in dve igri dvojic. Hrvatske barve bodo verjetno zastopali Pallada, Mitič in Branovič. Slovaški reprezentanti se bodo iz Zagreba podali v Bukarešto, kjer ae bodo sestali z irununskimi teniškimi igralci. Nova organizacija srbskega sports Takoj po vojni na Balkanu je postalo pereče vprašanje nove ureditve srbskega sporta. Vsi športni klubi so bili ustanovljeni na osebno pobudo in zato njihovo sodelovanje pogosto ni bilo v skladu z interesi javnosti. Srbska vlada je takoj osvojila stališče, da pospešuje sport zdravje naroda, in da je treba narodno in moralno vzgojo mladine potom sporta usmeriti tako. da se bo pripravljala mladina za svoje poznejše naloge. Stoječ na tem stališču je izdala srbska vlada uredbo o organizaciji sporta, ki je podrejen prosvetnemu ministrstvu. Uredba postavlja načelo amaterstva. Imenovan je bil državni odbor za sport Proti odločbam prosvetnega ministrstva v športnih zadevah ni nobene pritožbe. Zato se tudi ne bo več moglo zgoditi, da bi prišla trenja med poedinimi športnimi klubi v javnost, kakor se je pogosto dogajalo prej. Prosvetni minister Jonič pravi, da bo nova organizacija sporta prinesla priprave za bodoče naloge srbskega naroda. Sport mora vzgojiti mladino tako, da bo narod res lahko ponosen na njo. Kdor se je navadil dosegati v sportu samo največje uspehe, bo tudi pozneje v življenju tudi postavil celega moža. Jonič je bil svojčaa sam navdušen športnik. (Se/ ezti t ca KOLEDAR Danes: Četrtek, 9. aprila: Marija Kleofa, Ljuban. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ptičar. Kino Sloga: Malajski pirati. Kino Union: Na ulici velemesta. Umetnostna razstava v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1. Ba- hovec. Kongresni trg 12 in Nada Komo- tar, Vič, Tržaška cesta. S Spodnje štajerske — Novi grobovi. V Krčevini pri Mariboru je umrl krojač Matija Mesaric*, star 64 let. V Počehovi pri Mariboru je umrla 17 mesecev stara posestnikova hčerka Karolina Kobčič, v Studencih pri Mariboru je umrla posestnikova hči Marijs Kolnik, stara 20 let, v mariborski bolnici so umrli mizarjeva žena Terezija Gydrf> iz Pobrežja pri Mariboru, stara 42 let, posestnikov sinček Edvard Vašel od Sv. Barbare pri Vuhredu, star 3 leta, žena obratovodje Marija Mlinaric iz Maribora-stara 56 let, nočni čuvaj Ivan Cehner 1» Slivnice pri Mariboru, star 36 let. V Novi vasi je umrla zasebnica Ana Korenjak; stara 81 let. V Celovcu je umrla žena pri-marija Irma Filaferro, ki so jo pokopal* v Mariboru. V Marenbergu sta umrla po-sestnica in vdova po hranilničnem uradniku Ana Lukas rojena Hick in upokojeni major Viktor Zigrosser, star 84 let Pokojni je bil rojen v Ljutomeru. — Olepšanje Celja. Da bi ne bil Trg Adolfa Hitlerja zaradi monotonega tlaka in sten okoliških hiš tako dolgočasen, je celjsko županstvo sklenilo zasaditi na obeh straneh vrsto dreves. S tem bo Celje znatno pridobilo na lepoti. Radio Ljubljana PETEK, 10. APRILA 1943-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Operetna glasba — V odmoru (8.00): Napoved časa. 8.15: Poročila v italljanščini. 12.15: Trio Emona. 12.40: Koncert kitarista Stanka Preka, 13.00: Napoveda ča^a, poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini 13.17: Radijski orkester vodi dirigent D. M. šijanec — Pisana glasba, 14.00: Poročila v itahjansčml 14.15: Lahko glasbo vodi dirigent Petralia. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Ljubljanski godalni kvartet (L. Pfeifer I. violina, A. Dermelj TJ. violina, C. šedlbauer čelo, V. šušteršič viola). 19.00: >Oovorimo italijansko«, prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 21.00: Simfonična prireditev družbe EIAR: Simfonični koncert vodi dirigent G. Schneevoigt, sodeluje pianist Sigril Sundgren. V odmoru predavanje v slovenščini. 22.45: Poročila v italijanščInL Velik požar Madrid, 9. aprila, a V Nivi de Arevalo v pokrajini Avili je izbruhnil požar, ki je uničil nekaj šolskih poslopij, občinski dom in več stanovanjskih his. Prebivalstvo, civilna garda in falangisti so si več ur prizadevali, da bi požar omejilt škoda je ogromna, žrtev pa k sreča ni bilo. zdaj je prinesel veter iz pragozda čudne glascve. Stopali so previdno po skritih stezicah. Kar je potegnil veter in jasno so se zas
  • ali človeški glasovi. Bil je bojni klic Indijancev. Spanci so takoj spoznali, da jih Indijanci zasleduiejo in da je treba m-slit: na boi na življenje in smrt. Don Christobal je zapoveda! ustaviti se. Vsi so se obrnili tja, odkoder so Se razlegali bojni klici. Krepko so stisnil; ščite in potegnili meče iz nožnic. Kar so prifrčaic po zraku puSčice in Spanci so takoj spoznali, da bo ta boj za nje pretežak, — Pri;atelji. — je vzkliknil Pernic doti Christobal Sotomavorski. pripravile se k dobrim udarcem. Malo je nas. toda zmaga bo na^ša. Stojmo tako tesno skupaj. Napni-te oči. utrdite noge. pojeklente roke in zadajajte samo smrtne udarce. Pripravite si rudi bodala. Pripravite se na boj m b*g nam pomagaj! — 2rvel Sotomavor! — so vzklikniti nje-go-ri prijatelji. Liki besneč hudournik se je zakfldMa množica Indijancev proti peščici Spancev. Prvi Indijanci, k' so navalili na nje, so se takoj zgrudili. Naskakovali so kmtjane tako srdito, da niti svojih lokov niso mogli uporabiti. Borili so se besno mož proti možu. Kri je kmalu pobarvala mah pragozda, Razleeali so se divji kriki Jfneva. Don Christobal in njegovi tovariš so odgovarjali tudi s kriki na ta indijanski hru^č. Španci so divie «^kali z meči na vse strani. Indijanci so jih pa naskakovali s »vojimi kratkimi meči liki divje zveri. Indijanska orožje je letelo na vse strani, razbito na kose 9 tež- kimi udarci kasrilskih mečev. Kriki so se pplagoma polegli m nazadnje se je slišalo samo se težko dihanje. Zemlja je bila pokrita 9 trupi:, toda Indijanci so lahko zamenjali svoje padle, a peščica Spancev je sta/1 n kruto osami jeena .., Zadnji se je zgrudil don Christobal So-tomavorskj s prebito čelado m zlomljenim mečem, toda iz oči v cci naskaku i očem u sovražniku. Zaman si je prizadeval dohiteti v boju ponosnega Guavabano in ko ga je končno opazil ;n skočil proti njemu, da bi mu zadai smrten udarec, je obtičal vitezov meč v vejah ki na njeoovo glavo je padel silen udarec indijanskega meča :n še huj%i udarec je zlomil! njegov meč. Guavabana in njegovi vojščaki so se zbrali blizu bojišča, da bi si malo odpočili, pokopali svoje padle in se posvetovali, kaj pripraviti za nadaljnji boj z ostalimi kristjani na otoku. Prvi se je javil k besedi poglavar tz Guavanija. — Bogovi so z nami! — i« izjavil. — Toda moj prijatelj don Christobal se je bori! zares jtmaško. Niti za korak se ves čas ni umaknil. Ce bi bili kakor Karaibci, bi se napili njegove krvi da bi se naselil njegov pogum v naših telesrih. Moramo mu izkazati pogrebne časti, kakor se spodobi tako junišieemu borcu in pokopati ga svečano, kar smo dolžni velikemu španskemu poglavarju. Ti, Naibosa, odhiti k velikemu čarovniku Guacanju. naj bodo vse moja povelja izpolnjena cim prej. Naibosa je odsefl z dvajsetimi Indijanci po nesrečnega sina viojvodinje Camine m zagledal je Guanino. ki je nt<žno izpirala okrvavljeni obraz svojega ljubčlca. Indijanci so se hitro vrnili h Guavabanu in mu sporočili žalostno vest: njegova rodna sestra leži vsa iz sebe kraj Spančevega trupla in jim noče dovoliti, da bi se je dotaknili. — Dobri Naj bosa. to bo pač volja naših bogov. — jim je odgovoril otožno Guavabana. — Ne motite zda; njene bolevti. Jutri bo žrtvovana na grobu svojega ljubčka, da ga bo lahko spremila v onostranstvo. In zmagoviti poglavar je pripomn1! otožno: — Čarovnik Guacari. ti opraviš ta žalostni obred. Čarovnik je votel in odšel s svoiimd pomočniki po nesrečno žrtev in truplo krščanskega plemiča, hoteč pripraviti vse za jutrišnji obred. Ko so prispeli na kraj bolesti, so zagledali samo še umirajočo Guanino, ki je naslanjala glavo na Špančeve prsi. Pokopali so obe trupli pod visokim drevesom. Na njunem preprostem gz&bu je pognal divji mak in nekaj lilij... In še zdaj. kadar zažari nebo ob senčnem zahodu, in se raztegne senca visokega, že zelo starega drevesa daleč v stran, se zdi domačinom da se prepleta na griču tiha pesem ljubezni s šumenjem listov. In ker so slišali od svojih staršev, da so prav pod tem drevesom pred davnimi leti pokopali junaškega in plemenitega dona Chrisitoba-la SotomavoTskega in krasno Indijanko Guanino, trdno verujejo da blodita duši obeh zaljubljencev po griču in iščeta sijaj večernice... Kmete in meščane bo zanimalo kako je treba uporabljati umetna gnojila — Afi jih naj mo, ali ne? podorjemo, podkoplje- Ljubljana, 9. aprila Nekateri kmetje se vedno ne zaupajo posebno umetnim gnojilom, ker so pač bila prejšnje čase za nje predraga, da bi jih kupovali ter se seznanili z njimi. Vendar je med našimi kmet; tudi mnogo naprednih posestnikov, ki spremljajo vsa rlognanja in nove izsledke v kmetijstvu z razumevanjem ter uporabljajo že dolga ota s pridom umetna gnojila. Zdaj. ko žai^ čim bolj povečati produkcijo in ko majo pridelki primernejšo ceno, bi tudi .;>žje in raje kupovali umetna gnojila. Vendar je treba računati, da bo naprodaj le neka določena količina blaga, tako da ie ne bo mogel zalagati z nj:m vsak do m.ile volje. Zato bi pa bilo treba vsaj. da bi umetna gnojila porabili ter uporabili r.zumno m pravilno. To velja enako za '.me kakor kmete. Tudi meščani povprašujejo bolj po umetnih gnojilih ka-!-::>r prejšnja leta Zato vas bo zanimalo, piše o uporabi umetnih gnojil »Kme- • V.ecc. Pravkar je izšla tretja Številka tega s Tokovnega glasila, ki izhaja že 59 leto. Tudi meščani bi radi na svojih košč-:T.emlje letos pridelali Čim več. Neka-ri celo pričakujejo, da morajo umetna mojila delati čudeže. Zemljo hočejo izkoristiti tako. da bi najraje sadili m se-li v nadstropjih. Tako so nekateri že lazd sadili in sejali pregosto. da so se rastline med seboj dusile in da niso imele dovolj hrane Mislih so, da bodo pridelali tem več krompirja, čim bolj na gosto za bodo posadili. Porabili so pa tem več izmena, a pridelek je bil največ trikrat-t Zdaj bi radi nakupili čim več umet-r h gnojil, da bi izvabili iz remije vse. b r lahko da in se tisto, česar ni mogla r_kdar dati. Tudi zmogljivost zemlje ima s "oje meje. Razen tega pa bi noben obdelovalec ne smel nikdar pozabiti, da ni no, kakšno zemljo gnojiš in ne. kaj r ^.leravaš pridelovati. Umetna gnojila ne lkujejo v vsaki zemlji ugodno, zlasti, že so enostranska, to se pravi, če niso na tako. da bi vsebovala vse hra-r ne snovi. Posamezne vrste zemlje ima-- nekaterih hranil dovolj, zelo jim pa primanjkuje drugih Tudi izkušen obde-ec ne more presoditi na pogled, ka-hranil zemlji primanjkuje. Za to -:tev je že potreben poizkus strokovnjaka v laboratoriju. Ob tej priliki ?e pa hočemo dotakniti r"em vprašanja, ki ga obravnava ^Kmetovalec« v članku »Ali naj umetna 'a podorjemo?« Tudi o tem še ni polne jasnosti. Nekateri ne vedo. kdaj je treba uporabljati umetna gnojila in tudi cako jih naj uporabljajo. Potresajo jih na rreorano ali prekopano zemljo, ker mi-da bo že dež opravil svojo nalogo. ?pral gnojilo do rastlinskih korenin. To je pa zmota. Dež ne bo spral gnojil v globino, zlasti v težkih zemljah, ki Imajo veliko sposobnost osvajanja raztopljenih soli. Tako bodo gnojila po večini ostala v ~ plasti, ki je rastline z globimi koreninami ne morejo izkoristiti. To ve'.ja predvsem za fosforna gnojila, to se pravi za kostno moko in superfosfat, a v vel U meri tudi za kalijevo sol. Včasih se nekateri pritožujejo, da se r nravi zaradi uporabe umetnih gnojil po dežju na površini zemlje trda skorja Ce se dela skorja na zemlji zaradi umetnega gnojila, ga je obdelovalec nedvomno ne-pravfbao uporabljal. Najbrž gnojila ni pod-oral dovoli globoko in ne upošteval lastnosti zemlje. Le pri dušičnatih gnojilih hko topljivih solitrnih je dovoli, če r ;.Io le podbranamo. Druga gnoiila na t :h je pa treba podorati vedno tako •ko. da leže ob koreninah Ce pa gno-» ne podorjemo dovolj globoko, kolikor je potrebno za kulturne rastline, se nam do zgodi, da dosežemo povsem na-spmtal učinek, namreč, da gnojimo plevelu. Plevel ima korenine plitvo v zemlji ter se hrani s hranilnimi snovmi iz zgorel ;e plasti. Poizkušali so. kako globoko lahko spravijo ume*na gnojila v zemlio z raznim letovanjem. Ugotovili so. da s plugom ;* 8 ali 9. ki orje do 30 cm globoko. ] kjuuo 2noi::o 14 do 26 cm pod povr-š no. Ce pa pri tem plugu uporabljamo r^drezilo. ipravlflM gnojilo 18 do 28 cm globoke, N- pa vseeno, če orjemo hitro aH počasi. Ce orjemo z voli, torej počasi, pade gnojilo globlje kakor pri oranju s konji ali s traktorjem. Tako globoko pod-oranje je pogrebno za sladkorno peso. krompir, koruzo, deteljo in druge rastline z globokimi koreninami. S planetom in ckopalnikom (t njim rahljamo zemljo le č.o 15 cm globoko), spravimo gnoulo z emđcntntei prevlečen'em 8 cm globoko, z dvakratnim pa 10 do 12 cm. Tako globoko podom--" nrihaja v poštev predvsem pri žitih Z brananiem spravrnn Tini Um gnojilo le 6 cm globoko. V zgor-r§e>tcen4ometrski plasti zemlje, ni korenin kulturnih rastlin. Upoštevati mora-rno tudi. da se ta plast ob suši zelo osuši in četudi bi rastlina črpala iz nje hrano, bi umetno gnojilo ne moglo koristiti. Le branan;e prihaia v poštev na lahkih eemUeJl za lažje topljiva litrska gnoiila. Pretirana je bojazen, da bi padavine izpirale umetna gnojila pregloboko. Vedeti moramo, da fosfornih gnojil dež sploh ne spira, ne elede na to. kakšna je zemlia. T-di kalijevih gnojil na težkih zemliah deževnica ne izpira Zemlja gnojila prisvaja in jih v vodni raztopini le težko oddala. Pač na ;e mogoče izpiranje kalt-E sofi v lahkih zemliah, toda izguba ^m.etneea gnojila ie tako mala. da prak- * "no ne rriha:a v poštev. Kdor tega ne verjame, se lahko prepriča po po'zkimi. k: ga napravi sam Kmet ki ima težko -nedn;e te?ko zemljo, naj bi poizkusil rs delu oo,;a za okaoavine raztrositi vse fosJumo er.ojilo in dve tretjini kaliieve soli že ;e^en: *er ju podorati usevu pri-merno globoko, ostalo tretjino kalijeve - ter ju podorati usevu pri-ibimi slnboko. ostalo tretjino kaliieve soli pa bi na i oo*rosil 2 do 3 tedne pred setvijo. Na drv.gem delu njive naj uporablja gnojilo po dosedanjem načinu, to Se pravi tako. ne da bi ga pod oral Prepričal se bo. da ima jesensko gnojenje in r*odoran'e umetnih gnojil veliko prednost. Tudi spomladi moramo gnojilo podorati primerno globoko, glede na to. ali ima rastlina korenino globoko ali plitvo. Za okapavine pomešamo ves superfosfat in kalijeve soli. kolikor smo ju namenili posevku, od dušičnatih gnojil pa le polo- EicoL Mešanico polrasiac enakomerna XA polje neposredno pred oranjem. Priporoč-I ;vo je zemljo preorati čimprej, da ima dovolj (asa za prisvajanje umetnih gnojil (vsaj 2 do 3 tedne pred setvijo). Tik pred setvijo ali pa neposredno po nji potrosimo drugo polovico dušičnatega gnojila in ga z brananjem spravimo pod po-l ršino. Razumljivo je. da ta način gnojenja ne velja za travnike. Trave nimajo korenin globoko v zemlji, zato tudi ni potrebno globoko gnojenje Vedeti pa moramo, da mora tudi spodnja plast preorane zemlje vsebovati dovolj hrane, če njihov ali drugo obdelano spremenimo v travnik V tem primeru kaže umetno gnojilo, superfosfat in kalijevo sol, podorati jeseni ali zgodaj spomladi do 10—20 cm globoko. Dušičnega gnoiila potrosimo polovico pred setvijo in ga I semenom vred plitvn zabranamo. Z drugo polovico gnojila pa gnojimo vrhnjo plast zemlje čez dva ali tri tedne. Ce so spodnje plasti zemlje zelo puste in kjer se zemlia poleti zelo osuši ter razpoka, stalno zgornje gnojenje ni dovolj. Zato je treba travnik preorati vsaj vsako sedmo leto. ga dobro pognojiti je- seni s hlevskim in umetnim gnojem, predvsem s fosfatnimi gnojili, da tudi spodnje plasti prejmejo dovolj hrane, nakar travnik uporabimo prvo leto za pridelovanje okapavin. n. pr. koruzo ali krompir, in šele prihodnje leto posejemo pravilno sestavljeno mešanico travnega semena Ne smemo pa tudi pozabiti na ap-nenje Travnik je treba poapniti leto pred preoranjem. Strokovnjaki pravijo, da le pri tem postopku smemo pričakovati dober pridelek sena v kraških in sušnih pokrajinah. Kar so nam razložili strokovnjaki o uporabi umetnih gnojil na njivah in trav-r. n. velja tudi vsaj do neke mere za gnojenje na vrtovih. To se pravi, da je umetna gnojila treba dovolj globoko pod-kopavati. vsaj za rastline, ki imajo globoko korenine, zlasti za okapavine. Priporočljivo bi bilo tudi gnojenje nekaj tednov pred setvijo. Meščani bi pa potrebovali čim natančnejša navodila, kako bi nai uporabljali umetna gnoiila na vrto-1 vin. Strokovnjaki bi jim jih zdaj morali i že nuditi, če že ni prepozno za spomladna * dela na vrtovih in njivicah. DNEVNE VESTI — Junaške smrti je padel na ruski fronti bersaljerski narednik Alojz Medenini Rodom ;e bil pokojnik iz Milana. — Razvoj naložb pri italijanskih kreditnih zavodih. Velik porast naložb in vlog pri vseh vrstah kreditnih zavodov in pri blagajnah Poštne hranilnice je ena iznit bistvenih značilnosti sedanje vojne konjunkture v Italiji. Zadevni podatki so bili objavljeni v letnem poročilu Italijanske banke, ki ga je na občnem zboru delničarjev podal njen guverner. Razvoj nima primere v nobeni pretekli dobi. 31. decembra 1940 so znašale vloge 116 700 000 000 lir. leto kasneje pa že 146 400.000 000 lir. Od teh je bilo hranilnih vlog za 66 milijard lir, h katerim je treba prišteti tudi za več kot 35 milijard lir obrestnih bonov. Vzroki za ta porast vlog, ki z 296 milijarde lir prekaša za 78^ ie sam po sebi znaten porast v letu 1940. so številni m zapleteni. Porast vlog pa obeta nov velik uspeh novi emisiji zakladnih bonov, ki so bili nedavno odobreni za potrebe in kritje vojnih stroškov. — Novi kapitali naj se uporabijo za Izboljševanje zemljiSč. V poročilu napisanem po naročilu splošnega proračunskega odbora Zbornice Fasijev in Korporacij o proračunskem predlogu Ministrstva za Kmetijstvo in gozdove za prihodnje proračunsko leto. se poročevalec drž. svetnik Micrnelini di San Martino bavi razen z raznimi pogledi na italijansko kmetijstvo tudi 3 pojavom, ki se pra v tem trenutku ne sme zanemarjati. Gre za stremljenja špekulacije, ki skuša naložiti denar v nepremičnine. Po razležitvi vzrokov tega pojava, ki so nanj pozorni gospodarski praktiki in teoretiki, opozarja, da je drŽava skušala brzdati ta nezdrava stremljenja z ukrepi fašističnega značaja. V drugih evropskih državah kakor na primer v Nemčiji in v fevici. pa je bilo uvedeno posebno nadzorstvo nai kupoprodajami nepremičnin. Pomembna je želja, ki jo sedaj v tem pogledu izraža proračunski odbor. Glede na posebne pogoje, ki so dani v Italiji, se zdi odboru potrebno, da se s primernimi ukrepi skuša usmeriti nove kapitale k financiranju načrta za izboljšanje zemljišč. Na ta način bi bil? nove finančne sile. ko bi jim bila odbita vsaka spekulativna ost. koristno izrabljene za povečanje gospodarske proizvodnje. — Zanimivi podatki o obtoku kovinskega drobiža v Nemčiji. Nemška vlada je nedavno sklenila odtegniti iz prometa ves drobiž po 1 Ln 2 pfeninga. Apit pripominja k temu. da je po zadnjem poročilu Nemške državne banke, od L 1873 do ko.i-ca 1941 danih v promet 473 milijonov bakrenega drobiža po 2 pfenira. ki vsa:: tehta 3 33 grama, in 1307 milijonov po 1 pfenig v tezi po 2 grama. Računalo, da bodo z odtegnitvijo tega drobiža prometu pridobili okrog 3000 ton bakra, pri čemer ie že odračunana količina, ki se je tekom let porazgubila. K t^j množini bakra bodo dodali še baker rridobljon \r. starega drobiža, ki je bil vzet iz prometa na bivšem avstrijskem področju. Ves ta drobiž bo nameščen s cinkovim. V obtoku je že za 10.3 milijona mark cinkovoga drobiža po 1 pfenig za 2* milijonov mark einkovega drobiža za 5 pfenlgov in 77 milijonov za 10 pfmisrov. V obtoku Ml l bronast in aluminijast drobiž po 5 pfteBf-gov v znesku 42 milijonov mark in po 10 pfenigov v znesku 96 milijonov mark. — Pristojbine za pisma In dopisnice v prometu z Nemčijo. Na podlagi posebnega sporazuma med italijansko in nemško poštno upravo se uveljavljajo nove pristojbine za pisemske pošiljke v prometu z Nemčijo. Te pristojbine so: a) Pi«*ma do 20 gramov 1.— Ura. preko 20 gramov za vsakih 20 gramov do največje teže 10O0 gramov po 0 60 Lir: h> Dopisnic*- navadne 0.50 Lire. z odgovorom 1.— Lira — Te pristojbine stopijo v veljav*) takoj m velajo v prometu z Nemčijo. Češkoslovaškim protektoratom in z Generateun gubernijem okupiranih poljskih teritorijev. — 40krat je daroval sv0jo kri v prid vojnim ranjencem 361etni tipograf Josip Baratelli iz Rome. Več ko 10 let daip n razpolago svojo kri bolnikom Drž. poli. grafičnega zavoda v Romi. — Vid se mu je povrnil. Oi^to porrbra usoda je doletela florentinskega trgovca Franca Bellinija. V decembru 1941 je nenadoma izgubi] vid. Zatekel se je na oBaa-no kliniko S. Orsola. vendar je bilo zdravljenje brezuspešno. Končno je sledila dvakratna operacija možganov, ki jo je izvršil odlični kirurg prof. Serra v Mussoli-nijevi bolnici. Opere.era je imela p'poln uspeh. Belliniju se je povrnil vid. Ta primer je vzbudil v medicinskih krogih veliko pozornost. — Smrt uglednega pravnika. Umrl je ugledni pravnik, prof. Artur Rocco ki je predaval kazensko pravo na univerzi v Romi. S svojimi pravno znanstvenimi spisi s4 je ustvaril trajen spomenik. — Najdba se neznane Roasinijeve Ode<*-be. Laatnik patricijske vile v Genovi je Rossinijevo kantato. Rokopis iz 1. 1820 proučuje seda? genovski zgodovinar prof. G Monllone. Potem, ko bo še neobjavljeno skladbo znamenitega skladatelja temeljito proučil, bo svoje izsledke objavil — Za sirote mornarskih častnikov je bil ustanovljen nov vzgojni zavod v Pa-lermu. — 10 točk bo treba dati za lesene cok-lje. kakor objavlja uradni list v Romi — Huda avtomobilska nesreča se je pripetila pri Rudi pri Monfalconu Avto je na ostrem ovinku priletel v drevo Šofer Emilij Piazza. star 39 let. je bi] takoj mrte\. Trije sopotniki 46letni Mario Marconi. 43-letni Ludvik De Colle in 47letni Amerigo Gamberino so bili ranjeni in prepeljani v bolnico v Monfalconu. — Starček umrl pod avtomobilom. V ulici Meda v Milanu je povozil avto 741et-nega Giacinta di Pinto. Starček je bil pri priči mrtev. Krivdo bodo dognala oblastva. Sobota ob 18.33 nedelja ob 1430, 1630, 18.30 VESELI TEATER — 1OOO jajr*. v slami. N"a nekem vozu. ki so ga organi reda ustavili pri Torinu, so odkrili v slami 1000 jaje ln 40 kg fižola. Jajca so bila zaplenjena, prav tako fižol. 321etni Mavricij Piccolo je bil v zvezi 9 tem odkritjem ovaden pristojni oblasti. — Smrt znanega skladatelja. V Milanu je preminil skladatelj Vittorio Baravalle; doživel je častiti ivo starost 87 let. že njegov stric general Marro ga je izpodbujal k ljubezni do glasbe. Posečal je konserva-torije v Palermu. Bslogni rn Romi. Diplomiral je iz stroke skladateljstva na liceju S. Cecilije. Pokojni Baravalle je uplasbil več oper. romanc in operet. N;egovo truplo so prepeljali v Torino, kjar bo Baravalle pokopan v družinski grobnici. — T'kradene dragocenosti. Zasebnici Gi-netti Saliceti, ki stanuje v ulici Fieschi v Genovi, so bile ukradene razne dragocenosti in zlatnina, vredna 15.000 lir. Tatvine je osumljena neka Terezija Traverso. ki je prihajala k Salicetijevi večkrat na obisk. — Slavnostna poroka 14 vojnih pohabljencev. Na trgu Giovanni dalle Brande Nere v Milanu je bila svečana poroka 14 vo nih pohabljencev. Med pričami so bili med drugim milanski prefekt, federale in župan. — Mednarodni pomladni vHesejom v Zagrebu bo pod visokim pokroviteljstvom najvišjih hrvatskih oblastev od 25. aprila do 4. maja 1942. Velika in važna je ta EMMil za razvoj italijansko-hrvatskih 'iinn-ov in za afirmacijo italijanskih proizvodov v južnovzhodni Evropi. Razstaven: bodo vsi proizvodi Hrvatske in pri- jateljskih držav in to iz naslednrh strok: oblačilna industrija, tekstilna industrija, mehanična indu.^triia. orodie. ce>*ni stroji, kmetijski stroji, gradbeni in drugi stroji, kovinska industrija, elektrotehnična, radijska in kinematografska stroka, kemčno-farmacevtska induFtriia. indu--*r;a živil in piiač. industriia stekla, keramike in porcelana, zdravniška tehnika, zdravstvo, veterinarstvo, glasbeni instrumenti, papir. sfroii in pisarniške p^treb-K ne. hišna industrija, lesna Imlimii jji in le<*rija. parfum1', fotografije, izumi, novosti, patenti itd. Razstave se udeležu-Jejo: (talija, N**n-č- :a. Madžarska. Bolgarija in Švica Vsi in*ere*enti iz Ljubljanske pokra i >ne §6 mpr.^eni. da k čimprej prijavno, bodisi e'ede prostora ali obiska, da si tako zagotovilo udeležbo, ki bi bila ka>^e;e zarr.i: pomanjkanja časa in prostora preir.o«rcfena. kokor se tn obi-ča:no doffaia. Častni pred-^vriik 7-7- 7^ Ljubljansko n-^rarno ie S^mic France. Kolodvorska 25 tel 34-96. 37-69 — IKaavefe. Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnico več žrtev man §ih nc3reč Aloiz Skerlj 51-letri uradnik iz L'uhljane se je useka] v levico, k^ je c*»pil drva -Anton Mibevc fT-letnd n<-»čni čuvaj iz Ljubljana si je pri padcu zlomil levico — 551a-v:ci Kristan. 4-letna hči delavca iz prečne se je sunila 7 nožem v leve oko. Mari n M-»:ntr,k 55-tetna do'avka iz Planine, je padla doma na dvoriš "ti in si zlomila levo ključnico — Boris Vrabec. 25-letni pasor iz Ljubljane si ie pošk'doval prste desnice. — Karolina Bizjak SO-letna posestnica iz Borovnice, je sedela na štedilniku, omahnila in si pri padcu ranila d^sno nogo — 1'stanavljanje novih trnovskih podjetij v Srbiji prepovedano Na željo central za železo in kovine, u.nje. tekstilno blago in kemične proizvode je srbsko gospodarsko ministrstvo odredilo, da do nadaljnjega ne bo izdano nobena dovoljenje za ustanovitev novih podjetij, spadajočih pod nadzorstvo teh central. Ta ukrep je naravna posledica omeienih zalog siro-vm. Prepoved se nanaša na trgovske in obrtne obrate. Glede ustanavljanja novih industrijskih podietij si pridržuje ministrstvo pravico odločanja. — Zvišanje delniške clavniee Rat V • Zagrebu. Na občnem zboru podjetja Bat'a, hrM&u $yoraica ffaaiia m čevljar. & 4» L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. In 18.15. ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18 30 KINO MATICA ■ TELEFON 82-1» OiHtaa ntMTeo film i» -avo Zrtltrjeri o\rn- Ptičar Marti Harell - rbsu U nem - Har* Mo*er -L#o Sir rak I NO UNION • TELEFON 22-21 T«-lemwtnih oranih »tirai»n"h raipniTl.« t'' Charlet L»usrb:on ow film Na ulici velemesta UiNu MAKiA • TELEFON £7-3« 'irfn-t^netn Tiir.aDn Emilija Sa!^*«"' ■ Malajski pirati M v—i:m Girutti. jmillo Pilotto. Gara Galama' F Itn m najiir&o t-ubliko! — I ie b lo sklenjeno zvišati delniško glavnico od 40 na 150 milijonov kun. Izdanih bo 22.000 nov .h delnic po 5000 kun. Iz Lfubl|ane Oddaja radijski!? sprejemnikov Ker ljubljanski lastniki radio-a parate v že sprašujejo, kda;, in kako jih bodo oddajali, jim sporočamo, da bodo vse nodrot -nosti v najkrajšem času izvedeli >z dnevnikov. Predpisi so natančni in strogi, zato oddaja in prevzem nista tako enostavna, kakor ljudje mislijo. Treba je najti primerne prostore za shrambo aparatov, ah bodo aparati popolnoma varni pred kvar-jenjem. Sicer je pa dovoljena tudi prošnja na Kr. kvesturo. Ki bo sama oreoodi:*, komu bo dovolila obdriati aparat. Na prej bodo lastnik: aparatov dobi u številke za vrstni red oddaje Oh^r^m temi številkami bodo pa dobili tudi potrebno tiskovino, kjer bodo navedli razne podatke o sebi in aparatu da bosta s tem oo daja aparata «n prevzem čim najbo»^ poenostavljena, ter tako ne bo dolgih zamud in čakanja. Kje se bodo te številke za vrstni -ed >.n Uskovine za Jdda.io aparatov dobile "n kdaj, bo objavljeno v na*krajšem času. Prav tako bo pa tudi o pravem £aeu objavljeno, kje bodo astniki po tem 'rstnervi redu in s temi izpolnjen.mi jskovinaml oddajali aparate, obenem bodo pa tudi obveščeni, kdaj oodo prišl* na vrsto. Vsa zadeva je toliko zrela, da lastnikom aparatov ni treba več imeti skrbi, da ne oi prišli o pravem easu na vrsto ter ne 01 mo^lj izpolniti predpisov odredbe Vit«. Ko-misariata o oddaji radiskih sprejemnikov Že sedaj />a opozarjamo lastnike v njihovem mteresu ter jim priporočamo, naj za shrambo aparatov pripravijo primerne zabojčke za aparate, Ce takih zabojčkov Se nimajo. Zabojčki seveda ne smejo biti preveliki, temveč narejeni natanko po merah aparatov Posebne pa vse lastnike opom -njamo. da bodo moraii tiskovino .zpolnitJ vestno tn natančno ter seveda tudi Yitljiv\>. Naposled že danes opozarjamo na red pri oddaji da bo vsak »astnik prinese; svoj aparat ob določenem času na določeni prostor, kjer ga oo prevzela posebna * omizja ter ga bodo cenili strokovnjaki. Tisti, ki bi radi sprejemni aparat obdržali, naj vlagajo prošnja za to dovoi eeje na Kr K vestu ri. kw o teh prošnjih dobe tudi vse Informacije. —lj Hudi nalivi. Ze več dni so se kupi-čili nad mestom težki južni oblaki in Od časa do časa je tudi deževalo, prav za prav le rosilo v primeri z nalivi v pretekli noči m danes dopoldne, šele zdaj se začenja prava pomladna sezona deževja, ki se je pri nas nikdar ne odkrižaaio. Pozimi smo se bali poplav, ob kopnenju snega, to_ da sneg je na srečo sk^pnej počasi in vode so le m a lo narasle. Vendar s tem še niso minile vse nevarnosti pomladanskih povodnji. Pri nas smo imeli poplave večkrat šele ma;a, nekajkrat pa tudi junija, ko je v Ljubljani povprečno največ padavin na leto. Ob prvih nalivih se nam seveda še ni treba bati povodnji. čeprav so vede dopoldne že začele precej naglo naraščati. Zdai je vprašanje, kako dolgo bo še trajalo sedanje vreme. Južno vreme tra, ja že nekaj tednov. M^rda bo prišlo do nagle spremembe, kar ni nič posebnega aprila. Nekateri celo napovedujejo, da :>omo še v tem mesecu videli sneg. ki si ga pa res nihče več ne želi, zlasti še, ker smo bili zime že zdavnaj siti in ker so zastala vsa poljska in vrtna dela. —lj Glasbena literatura vseh narodov je bogata na delih za klavir in violino, ki so jih napisali največji skladatelji. V ponedeljek dne 13. t. m. bomo Imeli v veliki Filharmonični dvorani koncert, na katerem se bodo izvajala dela za violino in klavir in izvajala jih bosta umetnika pianist Lul-gi Dallapiccola in violinist Sandro Mate-rassi. S svojimi deli so zastopani skladatelji štirih velikih narodovi Tartini, Ravel, Stravinski in Brahms. Koncert bo vehk umetniški dogodek, zato opozarjamo na njega. Predprodaja vstopnic v Knjigarni G asbene Matice. Začetek koncerta točno ob i .7. uri zvećer. —lj Samo še v soboto in nedeljo predvaja »Veseli teater« svoj velikonočni program, ki je poln veselih in aktualnih točk. Občinstvu se je pri vseh dosedanjih predstavah izborno zabavalo. V soboto je predstava ob 18.30, v nedeljo so tri predstave ob 14.30, 16.30 in 18.30. Predprodaja vstopnic v soboto od 10. do 1 =13.. v nedeljo od 10. ure naprej. —lj Nakaznice za »emen*ki krompir hn mestni gospodarski oddejek oddajal interesentom, ki so vložili prošnje, v sobi štev. 35 v Beethovnovi ulici št. 7 v petek in soboto 10. in 11. t. m. po naslednjem redu. V petek 10. t. m. od 8. do 9. ure prosilcem z začetnicami A —G. od 9. do 10. ure prosilcem od H—K, od 10. do 11. ure prosilcem od L—P in od 11. do 12. ure prosilcem od R—2, v soboto bodo pa nakaznice dobili vsi zamudniki. Ker je na razpolago ie omejena količina semenskega krompirja in je število interesentov nepričakovano visoko, je bilo seveda treba znižati količine, ki so jih prosilci želeli. Naše gledališče DRAMA Četrtek. 9. aprila, ob 17.30: »Ifigenija.t Red B. Petek, 10. aprila, ob 17.30: »Konto X.« Izven. Sobota. 11. aprila, ob 17.30: »Zaljubljena žena.« Red A. Goethe: »IFIGENIJA«. Klasična igra v 5 dejanj-h. Prevod: Fr. Albrecht. Dejanje obravnava usodo Agamemnonove hčere lfi-genije, ki živi na Tavridi v pregnanstvu. Odločilni vpliv plemenite žene, ki dvigne s svojo človekoljubnostjo in visoko etiko, potom kralja Toasa, mišljenje in čustvovanje vsega naroda, je podan v psiholoških stopnjah. Igral; bodo: Ifigenijo—Saričeva, Toasa—M Skrbinšek. Oresta—Jan, Pilada —Nakrst, Arkasa—Gregor in. Režiser: J. Kovic inscenator: inž E. Franz. Bernauer in Ocster: »KONTO X«. Veseloigra o ljubezni in drugih nemodernih rečeh Tri dejanja. Zapletena zgodba okrog skrivnostnega konta x, ki gra je ustanovila nesebična ljubezen. Vseskozi zabavna igra ima za središče komično vlogo pisarniškega vodje Izidorja Srakoperja, orignala-pošten-jaka, ki zaplete in razplete konflikte. Delo je zrežiral Milan Koš č. OPERA Četrtek. 9. aprila ob 16.30: »Evsenij Onjegin.« Red Četrtek. Petek, 10. aprila: Zaprto. Sobota, 11. prila, ob 15. uri: »Indija Koro-mandija.« Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od 15 lil navzdol. Mladinska opereta F. I^eharja »Indija. Koromandija«. Vesela bajka za staro in mlado o dveh lenih čevljarskih vajencih, ki se napotita v deželo lenuhov in požeruhov, »Koromadijo«, kjer doživita najrazličnejše prigode. V igri nastopajo: vila pridnosti in dela. Marljivka—BarbiČeva, duh lenobe, Lenigoj—B. Sancin, čevljar Kneftrač—Pianecki, njegova žena Genove-fa—B. Stritarjeva, Jaka in Miha, čevljarska vajenca—M Sancin in Lipušček, Ko~ reta. kočijaž—Simončič. Vodopivec, krčmar—Humar, Omet, zidar—Mencin, žicar, tat—M. Gregorin, Smrčim:r, kralj Koro-mandije—Rus, Evlalija, njegova žena—» Skeletova. Pupislav Ln Paplslav, ministra— Jelnikar Ln Arčon. Balet kuharjev, solista: Remškarjeva in Pogačar, balet pošasti. Dirigent: R. Simoniti, režiserka2 M. Slavče-va, koreografa inž. Golovin. P. I. Čajkovski j: »EVGENIJ ONJEGIN.« Opera pride po daljšem premoru zopet v premierski zasedbi na spored. Peli bodo* Larino—Poličeva, Tatjano—Hevbalova, Olgo—Španova, Onjegina—Primožič, Le nekega—Sladoljev, Filipjevno—Stritarjeva, Tri-queta—B. Sancin, stotnika—Skabar, Za-reekega—Dolničar, Gillota—Mencin. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin. Otroci, ki so sodelovali pri Bizetovi operi »Carmen« in v Leharjevj mladinski opereti »Ind»ja Koromandija« naj se javijo danes, v četrtek ob 11. uri v Operi, VIS1TATE DALL' 11 AL 27 APRILE LA FIERA DI MILANO 1L PW GR.VNDL MERCATO DITAL1A 5500 ESPOSITOR1 15 NAZION1 PARTECIPANT1 -NFORM AZIONI: niRFZIONK FFERA DI MILANO — RNTE PROV1NCIALE PER OBIŠČITE OD 11. DO 27. APRILA MILANSKI SEJEM NAJVEĆJ1 TRG ITALIJE 5500 RAZSTAVLJALCEV 15 SODELUJOČIH NARODOV INFORMACIJE: MILANO — VIA DOMODOSSOLA IL TLRISMO — MILANO Pl ftćATI KRI si ni tre t»a dati toliko, če pijete redno Metlico in polagate zvečer na meča mrzli ovitek. Pristn^, Ambroževo medico Jebite lc v Medarni. Ljubljana, židovska ulica 6. RAZPRODAJAMO ialije najlepših vrst. begonije. gladio!« In »ruge cvetne gomolje zahtevajte cenik! — Sever & Vomp.. Ljub Ijana. GOSTILNIČARJI. TRGOVCI! Prispela je pošiljka belega muškata — interesenti vabljeni. Umrla nam je naša nadvse ljubljena hčerka, sestra, teta, svakinja, gospodična EVA privatna uradnica K večnemu počitku spremimo ljubljeno hčerko v četrtek, dne 9. t. m. ob 4. uri popoldne z Žal — kapele sv. Frančiška — na pokopališče k Sv. Križu. Globoko žalo joče rodbine: \VIEDERWOHL, MAKOVEC, JAKOPIČ lakirajte v nSU Narodu"; Italijansko bogastvo v sirovinah Bauxlta ima Italija na zalogi 20 milijonov ton, železnega kršca pa 25 milijonov ton Evropski kontinent ni poseono bogat na mineralnih .-irovin iii. Vendar pa &pa.da Italija, med države, ici zavzemajo v poedi- nih rudniških proizvodih — živo srebro, žveplo in bauxit — vodilno mesto. Poleg Od težkih Kovin ima Italija praktično presežek samo v cinku. Leta 1929 je zrxa-^.a pa ..zvodnja cinka v Italiji 87.000 ton v letu krize 1933 je padla na 29.100 ton. Do leta 1938 se je pa zopet dvignila na tega se pndobiva v Italiji zeiezni kršeč in j 88.000 ton. Proizvodnja cinka je bila ved-tudi cink spada med kovinske sirovine, k; no znatno pod kovinsko vsebino rudniške jih proizvaja Italija već nego poiabi. Zato j proizvodnje, tako recimo leta 1929 15.700 je bilo razumljivo, da je ooijubila Italija na nedavnih italijansko-neinskih trgovinskih pogajanjih dobavljat Nemčiji take proizvode, ki jih Nemčija potrebuje. Tu sem spadajo v prvi vrsti minerali je Italija je že prej dobavljala Nemčiji mineralne proizvole. čeprav ne v toliki množni, kakor jih bo po novi pogodbi. Leta 1938 je znašal nemški uvoz Iz Italije: batucita 96.593 ton. železnega kršca 43.732 cinkove rude 1590. žvepla 67.834. cinka 51 in žV veg^ srebra 1129 ton. Italijanska mineralna proizvodnja se je razvijala zadnja leta pred sedanjo vojno izredno ugodno. Bauxita je bilo pridobljenega leta 1929 192.S00 ton, med krizo leta 1937 jc proizvodnja nazadovala na 67.400. potem se je pa naglo dvignila na 382.700 ton v letu 1938. S tem je prišla Italija na četrto mesto med evropskimi državami, kjer se pridobiva bauxit za Francijo, bivšo Jugoslavijo in Madžarsko. Proizvodnja aluminija, ki je znaAala leta 1929 okrog 7000 ton, se je dvignila do leta 1938 na 25.800 ton. Rezerve bSUSlta se cenijo v Italiji na okroglih 20 milijonov ton. Ležišča bauxita so deloma znana v Italiji že več desetletij m pridobivanje se je razvijalo dokaj enakomerno. Največ batndta |e •■ Oapocfialtrt in v pokrajini Gorizia. V novejšem času so ležišča bau-xita v srednji in južni Italiji ter v Campa-gni znatno pridobila na pomenu. Podobna so dalmatinskim. Največja ležišča so Porto-la. Pisino. Visinada. Visignano In Albona. V začetku leta 1939 je bilo podeljenih 60 koncesij z.t pridobivanje bauxita in v 20 krajih so ga kopali. Nova apulijska ležišča hauxita ob zalivu Manfrodonia v okolici Terra d'Otranto ln Foggia so za izdelovanje aluminija zelo važna. ž> zdaj dokaj velika proizvodnja bo dvignjena na letnih 300.000 ton. Tudi italijanska proizvodnia železnega kršca. ki je za Španijo na drugem mo^tu na svetu, je za preskrbo Nemčije s sirovimi velikoga pomena. Proizvodnia se je dvignila od «65 000 ton v letu 1936 na 930 000 ton v letu 19?,^ Izvoz je sicer nazadoval od 161.000 ton v letu 1936 na 93000 ton v letu 193* in od tega je šla približno polovica v Nemčijo Italija ima zdaj približno 25 milijonov ton železnega kršca na zalogi žvenla je v njem 41 do 46 odstotkov Na iverja lellMl na žvenlu najhosrateiSetm žele-n^a kršri so med Sie-no in Grnsfoto v Tosrani Leži*<*a baker vsebuiočega kršen so pri f^'eeranici v pokrajini Trento in pri Aeordn v nnlrmiinl Belluno. kjer se ruda tudi izkonsča Ta industrija je skorrn lzkHu<*no v rok^b kancema Mont^cntini V zadnvb desetih l^rih se je proizvodnja povečala okroglo za 40«% ?nrT,pO V priHobu-anju eiemontnmesra žvepla stoii RaHia ■ Sicilijo na drugem me«tn na svetu za Zd —tženimi državami Kot države, kjer se pridobiva žveplo lshko omenimo poleg teh dveh samo se cM V. T-po-psko m španiio V Italiji se pridobiva žv*»r»1o v pokrajinah Caltanlsetta Fnna in Aerie^nto ter na P^lermi 1n v CSstsafl. Tndu^triia žvepla je P'-ežu-linla že več let z^r^di visokih režiisVh stroškov krizo Da bi se premagala, ie Ml imtKUHUlJMI leta 1934 prodaini u'rad »Ttalzolfi^ Ta oreaniraHia ie znala dvi<=miti v 4e c^^Alnrnriv] ?f^1H^p- ske in nmer^ke ipdu^tr'ie žvr>nti in zdaj ima Ttallia proste roke V md^ovnnhi z Nemčiio se ho drda ta indiistrlja modernizirati in r^zSfri*!. V poo-V,1.] nridobb-np-Jo *i\-eorn prehra ie TtMHn ^dn-5 M pr^*em m^t" na svetu Izkoriščata qp jhra rudnika Bw*jf| srebra nr-<-i v Td-:; J1 <-»-•' no nh \font« Amlata §r>ansVa đfEavi JaiMStJl vofvtfl le Sudi za posledico silen razmah te it->iH-»nslm iridn- srt»-jv» T 103^ ;e ri-M^V,;1^ T^M^ Q""? top Živeora srebra SfMUttffl 1^"° TdriiTepe države in ^Te-v^t-o 294 IZ" let n OS r»o»-o-čil odnosno bUinc %-oMV*h itaiMinckih dr»TŽb ki h-naio v roki h ir>du«tr*io Jivo^ srebra |e rr*-7\"r*'~^ ^ ie fe profrvod1 tudi med VOJIK) B9 (fvICRlHl Tz te^a se pa da sklenati. da ie TtrMMn v tei 'T,*n*?i- Kloiorkov svinca, 40 do 50 odstotkov cizika in 330 do 400 gramov srebra na tono. Ležišča cinkove rude so tudi v kraju Ber- gaiiK in Venezii TndentinL It^ljanska vlada je pred vojno pospeševala izvoz cinkove rude, da se je tako povečalo pridobivanje svinčene rude in da ni bilo treba toliko svinca uvažati. Da se je razvijala italijanska rudniška proizvodnja ugodno tudi med vojno, je raz- dostuje proizvodnja cinka za kritje domače | vidno iz statističnih podatkov, ki so bili po potrebe. Ležišča cinkove in svinčene rude so najbogatejša na Sardiniji, v okrajih Iglesias. Ležišča Monte Vecchio in Monte Poni dajejo okrog tri četrtine vse italijanske proizvodnje. V rudah je povprečno 50 daljšem času objavljeni za prvih sedem mesecev predlanskega leta. Italija je pridobila v tem času iv tisoč tonah) železne rude 650, živosrebrne 147.9. bauxita 313.9 in železnega kršca 604.2. Ameriški načrti z Brazilijo Gumijevo drevo naj bi se vrnilo v svojo prvotno domovino Tako mečejo v Braziliji kavo v morje Izgube Malajskega polotoka in Nizozemske Indije je prinesla Angliji in Ameriki težke skrbi v pogledu preskrbe vojne industrije s sirovinami. Anglosaški zavezniki iščejo zdaj nadomestilo za izgubljene pokrajine Ln v pomanjkanju boljše ideje so prišli na Brazilijo. Zanašajoč se na stališče te latinsko ameriške države hočejo anglosaški zavezniki napraviti iz Brazilije kolonijo, ki bi vsaj deloma nadomestila v Pacifiku izgubljene pokrajine in njihova naravna boeastva Začela se je živahna propaganda za povratek iz Brazilije izvirajočega gum:;evega drevesa v njegovo staro domovino Američani upajo, da se jim bo po^reč-.lo udomačit: fo gospodarsko izredno važno drevo, ki je bilo preneseno iz Južne Amerike v Pacifik, zopet v Brazilijo, kar bi omogočilo preskrbo Amerike in deloma tudi Anghje z gumijem. Brazilija naj bi postala tud: dobaviteljica rastlinskih olj. »Financiel News« poročajo, da so našli čudežno rastlino, ki daje izredno mnogo rastlinskega olja. Gr^ prav za prav za drevo, ki se bo dal vsak njegov del uporabiti. To je posebne vr~te palma. Imenuje se pa »basu«. Iz lupin njenih sadov se dajo izdelovati gumbi. Listi >e lahko uporabljajo za primitivno obleko, klobuke, predpražnike itd. Debla in lupine sadov služijo za kurivo, jedra za živilsko krmo. olje pa za izdelovanje margarine, mila. jedilnega olja in mazil. Američani že vidijo v svoji bujni domišljiji, da bo ta nova tropićna rastlina po-v-em izpodrinila kavine plantaže v Braziliji Tu pa nalete na črti na realnost. Brazilija je največji producent kave na svetu. Ona namreč izvaža več kave. kakor vse južnoameriške države skupaj Kolumbija izvaža 3.150.000. El Salvador 420.000 vreč po 132 funtov kave v Ameriko, dočim jo izvaža Brazilija 9.300.000 vreč. Razmerje uvoza v druge države je pri-oližno enako. V druge države je šlo iz Brazilije letno 7.813.000 vreč kave rž Co-lumbije 1.079.0OO0. iz Salvadora 527.000. iz Guatemale 312 000 :? Mexike 239.000 in z Venezuele 606.000 vreč Malo je verjetno, da bi Brazilija žrtvovala svoje kavine plantaže ameriškim načrtom, da bi pomagala anglosaškim zaveznikom iz hude zadrege. Sicer pa Američani ;tak trdijo, da grade velika industrijska podjetja za izdelovanje sintetičnega gumija Ce ie to res in ko bi začol.r> ta podjetja obratovati, bi Amerika ne rabila več naravnega gumiia m Rra^;i;e Tako bi nastal za Brazilijo enak. če ne slabš; položaj v kakršnem :e zdai. k<> pr:-dela skoraj vsako leto toliko kave. da jo mora ^ež.^ati ali zmetati v morje, da bi se preveč ne pocenila. Sicer pa n© smemo pozabiti, da mora rasti gumijevo drevo najmanj 8 let, preden se začne cediti iz njega tekočina, iz katere izdelujejo potem gumi. Ni torej povsem jasno, kako naj bi Amerika v pogledu Brazilije uresničila načrte. Tu bo pač potrebna velika pkepsa. Rooseveltov poskus s srebrom A mersko finančno ministrstvo je nakupilo v zadnj;h osmih letih 2.593,000.000 ora, da bi omogočilo Rooseveltov .: njim To je 591,000.000 unč ve5 kakor jc b*Io v teh letih pr.dobljenega srebra na vsem svetu. Amerika je pridobila 113,000.000 unč srebra s podržav-Ienj< m inozemskih zasebnih zalog, 449 milijonov unč ga je kupila po fantastičnih iomačih proiucentov, ostalih 2.031.0O0.000 unč ga je pa dobila :z ino-ia tudi po primerno visokih cer.ah. Zadnja leta se je pa ameriški nakup sr-bra v mozemstvu zaradi poloma te • oiifc ke znatno zmanjšal, i^ani je kupila Ameiika v inozemstvu komaj še polovico toliko srebrn, kakor predlanskim, od ieta 1938 je pa nazadoval nakup za 80«/». Ta poLtika je veljala Ameriko že 1,400 milijonov uolarjev, toda od svojega prvotnega cilja, riamreč revalorizacije srebra te _a od '.aljena vedno bolj. Poskus s srebrom se je izpremenil v pogledu domačih račun davkoplačevalcev v zadevo državnih podpor, na zunaj pa v politično mamilo. Grčija bo pospeševala ribarstvo Grški gospodarski minister HadžimihaUs opozarja na možnost pospeševanja ribarstva v Grčiji Minister naglasa, ia bi lahko Grčija ribe tudi izvažala, obenem bo bilo pa prebivalstvu pomagano v pogledu prt nrane če bi bilo na razpolago več rib, kakor doslej. Vlada je pripravila obširen načrt, ki označuje ribarstvo kot važ^n gospodarski Cmitelj. Gre za posebno gospodarsko panogo, ki n: r^išljena kot nekaj orovizorienega, prepuščenega privatni ponudi, temveč kot organizirano in po državi sami pospeševano delo. V3a ribarstvo zadevajoča vprašanja naj se urede temeljito in za daljšo dobo. Minister je izr2cno na-glasil. da ao italijanske in nemške ckuna-cijske oblasti tudi v tem primeru pokazale za težnje Grčije polno razumevanje in pri- pravljenost podpirati grško vlaio z nasveti in dejanji. Vlada je m_siiia pri svojem načrtu tako na morje, kakor tudi na jezera *n reke. Zendjep-ani in podnebni pogoji za Razvoj ribarstva v Grčiji so izredno ugodni. Grčija pa lahko izkoristi pri tem tudi izkušnje svojih soseuov. V go^KKlaiskem miu-c._l - stvu je bd ustanovljen poseben oddalek za tehnično orgaji.zacijo ribarstva, da popravi vse potiebno za tozadevno £a--xO:icu&jo. Ustanovljen iti bo več modernih vSb k veščaki bo.io proučili razne vrste rib in ugotovili, katere bi bile za grško podnebje najboij priklaone. Ribj. zarod bo Gr< ija po potrebi tud* uvažala. Načrt g >vori tudi o skrbi za prodajo in predelavo rib. Pivi ukrepi bodo izdani takoj, da bi imela država čim prej m Qra več koristi rxl pospeševanja ribarstva. Da b: dobda Grčija tudi primerno število ribarskih veščak^v, predvideva načrt ustanovitev ribarske visok« šole. Po mnenju ministra Ha'.ž.mihaiis.i lahko postarfe ribarstvo eden najvažnejših virov dohodkov tako za zasebno, kakor tudi za državno go»spodajstvo Grčije. Dr. Ernst Fabricius umrl Nedavno je umrl sloveči raziskovalec Limesa, rimskega obmejnega nasipa proti Germanom med Ren o in Donavo prof. dr. Ernst Fabricius, star 84 let. Pokojni je bil doma iz Darmstadta. kjer je bil rojen 6. septembra 1957. Ze zgodaj se je posvetil arheloškim raziskavanjem. V letih 1882. do 1888. se je mudil večkrat na Kreti, kjer je sodeloval pri važnih c>dkritjih. Leta 1886. je deloval kot privatni docent na berlinski univerzi. Dve leti pozneje je bil poklican kot izredni profesor stare zgodovine in arheologije v Freiburg. Njegova posebna stroka je bila kot rečeno proučevanje rimskega obmejnega nasipa proti Germanom. Leta 1894. je bil dr. Fabricius imenovan za rednega profesorja, leta 1902. je pe postal predsednik državne komisije za proučevanje Limesa. F^rof. Fabricius je bil soustanovitelj sozaložnik »Pergamonskih napisov« (1890 do 1995) ter izdajatelj in založnik 17 zvezkov obsegajoč ega dela »Gornje germansko retski Li- mes« (1894 do 1934). Leta 1926 je bil prot Fabricius upokojen. Na znanstvenem polju je pa marljivo delal tudi še pozneje. Atenska univerza Grški prosvetni minister je izjavil, da je bilo v lanskem šolskem letu vpLaruh na atenski univerzi 7.000 slušateljev. V no-vem semestru bo vpisanih okrog 8.000 študentov. Največ slušateljev ima juridiČ-na, za njo pa medecinska fakulteta. Srečna občina Občina Iljo sredi jez.ei .l \'.. u na švedskem je deležna posebne sreče, ki je svojevrstna. Vsa glavna službena mesta so namreč pod vodstvom sposobnih žensk. Pnftrnl urad vodi ravnateljica, občinsko blagajno blagajn i čarka, občinsko gimnazijo ravnateljica, občinsko knjižnico tudi ravnateljica. Lokalni dnevnik je pod vodstvom ravnateljice, ki je obenem lastnica lista. Tudi oba hotela vodita ženski. Nedvomno važno dejstvo pa je. da ima občina tudi sposobno soobčanko. ki je zastopnica volil rev v švedskem parlamentu. Glavno pa je, da so občani zadovoljni s delom ter uspehi svojih vodilnih občank ter da so na nje ponosni. Počasen slikar Francoski slikar Cezanne je bil znan po svoji počasnosti. Vsi modeli so se ga baH, ker je zahteval nemogoče od njih. Večkrat se je ta ali oni mel portretiranjem od izmučenosti onesvestil. Slednjič je Cezanne portretiranje opustil in slikal samo še sadje. Pa tudi sadje ni moglo čakati tako dolgo in je segnilo. Nazadnje je slikal Cezanne samo še cvetlice. — Kako si pa mogel pripraviti cvetlice do tega, da vzdrže? so ga vprašali prijatelja? Cezanne jih je odvede! molče v sobico kraj ateljeja, kjer jim je pokazal v vazah več šopkov. Bile so same papirnata rože, Gospodarski pomen Ceylona Na njem se prideluje zlasti mnogo kavčuka in čaja, pa tudi kokosovih orehov Otok Cevlon je doživel te dni svoj prvi letalski napad. Vojna na Daljnem vzhodu se torej približuje tej okrog 66.000 kms obsegajoči angleški kronski koloniji, podobni hruški in ležeči pred prednje indijskim polotokom. Železnic ima Cevlon okrog 1600 km. Tudi cestno omrežje je dobro zgrajeno, tako da lahko pride vsa izvozna roba razmeroma hitro do pristanišč. Glavno mesto Cevlona je Colombo s 300.000 prebivalci. Prebivalstvo otoka šteje okrog 6.000.000 in od teh se preživlja blizu 62 odstotkov s kmetijstvom, 12 odstotkov z industrijo in obrtjo, ostali pa s trgovino in prometom. Gospodarski pomen Cevlona je v prvi vrsti v njegovem kmetijstvu. Na Ceylonu se prideluje poleg kave. cimeta, in kakao, čaj. kokosovi orehi, riž in kavčuk. Samo kakao pridelujejo letno okroq 4000 ton. Med deželami, ki izvažajo čaj, je Cevlon za Indijo na drugem mestu. Pred vojno je odpadla nanj letno ena četrtina vsega svetovnega izvoza čaja Leta 1938. so pridelali na Cevlonu 107.000 ton čaja in skoraj ves je bil izvožen, večinoma v Anglijo. Poleg Nizozemske Indije, Ocea- nije in Malajskega polotoka je Cevlon znan tudi po kokosovih palmah, ki zavzemajo okrog 446.000 ha. Bogate letine gredo skoraj v cele ti v inozemstvo, večinoma v Anglijo, deloma pa tudi v Ameriko in Avstralijo. Leta 1938. je šlo s Cevlona 76.605 ton kokosovega olja, 76.000 ton popra in 36.100 ton kokosovih ore;mv. Za Malajskim polotokom in Nizozemsko Indijo je Cevlon po plantažah kavčuka na tretjem mestu. Ker so se vedno bolj širile na Cevlomi plantaže kavčuka in čaja, ki so skoraj izključno v angleških rokah, je bilo pridelovanje riža zanemarjeno. Zadnja leta so pridelali na Cevlonu letno samo še 300.000 ton riža. pred prvo svetovno vojno pa 350.000 ton. V tem času se je pa prebivalstvo otoka povečalo za blizu 2.000.000. Posledica tega je bila, da je moral Ceylon uvoziti vsako leto nad pol milijona ton riža. Zdaj ko so Japonci zasedli Burmo in Malajski polotok, Ćevlon ne bo več. mogel dobivati riža od zunaj, pa tudi izvoz kavčuka, kokosovih proizvodov in čaja ne bo več mogoč. B. Perowne: 31 Dr. Torridon igra za vse Roman Morje je mehko, neskončno vzdihovalo in hlipalo. tn mesec se je dvigal na nebu više in više. Nekajkrat se je Rovu zazdelo, da sliši v daljavi hrlenje motornega čolna, a vselej je bilo le sopenje morja. Hlad ga je polagoma utrudil. Zaspal je. Glas, kakor bi nekdo zatulil, je mahoma zdramil njegovo omamljeno zavest. Poskočil je in izza skale, ki ga je skrivala, vrgel oči po peščini. Bela in zapuščena se je širila v luninem svitu, samo nagajivi valčki so jo opi ako vali. Rov se je vzpel na koleno ter pogledal proti hiši. Mesečina je v progah lila skozi črno vejevje pinij. Tedajci pa se je pokazala drugačna luč. nizko spodi j med drevjem, rumenkast soj. ki je takoj spet izginil. Bil je žarek žepne svetilke. Vsa»ka Roveva mizica je bila napeta do skrajnosti: zobje so se mu stiskali kakor železen primež. Mladi mož je čvrsto prijel za svojo železno palico In naglo stopil v senco najbližjeea drevesa. Odtod je skočil pod drugo drevo, ne da bi odtreal oči od kraja, kjer je bila posvetila žepna svetilka Zadržal jc sapo in potegnil na uho. Ničesar ni slišal razen divjega razbijanja krvi v sencih. Onkraj svetlega pasu, ki ga je razgrinjala pred njim mesečina, se je širila gosta senca dreves. Rov je pazljive je pogledal v ta temni pas Na pesku in pinijevem igličevju je videl črn rokav; ležal je tam kakor pozabljen in se nadaljeval v roki. bledi roki, ki jo je delala mesečina še belejSo. V temnem pasu je ležal človek, samo roka in laket sta mu segala v svetli pas. Dobršno minuto je Roy strmel v to bledo roko. Vse naokrog so prepevali črički, toda roka je bifei docela negibna. Nič se m premaknilo v temi, ki je varovala truplo. Roy je hitro stopil v svetli pas, iz sence v mesečino in odtod spet v temo. Mož je ležal pred njim. Rov je znova pogledal okrog sebe. Vse je bilo docela mirno. Še vedno krepko stiska je žr1 . . o pr.lico se je mladi človek sklonil in s prosto roko potipal ie/e-če^ra. Mož se ni ganil. Tedaj ga je Rov prijel za ramo in ga z naporom vseh moči obrnil, tako da je ležal vznak. Mesec je oblil s svojo mirno svetlobo dolgi, koščeni obraz Jožefa Fanvja Tedsici je za Rovevim hrbtom rezko prasnilo v grmovju. Mladenič se ie skokoma obrnil in videl kako je sključena senes šinila od debla do debla: trenutek se je modrikasto zabliskala v mesečini ^ola ostrina noža. Roy je srdito zaUičil železno palico proti senci. Palica ie zamolklo udarila ob deblo in padla na tla. Začulo se je novo. že boli oddaljeno prasketanje, in neznanecc se je oddaljil med pinijevcL Roy je planil naprej, pobral palico in se razjarjeno spustil za neznancem. Ni ga mogel dobiti na oči. Menjava belih in črnih prog, ki jo je ustvarjala med pinijevci mesečin?., je begala vid: in mladi človek se je zdajci zavedel nevarnosti, ki mu je grozila. Ob?tal je in se obrnil. Za njim ni bilo videti nikogar, ali pretrdno se vendar ni mogel zanesti. Komaj je dihal. Počakal je in sigaje gledal na vse strani; srce mu je bobnalo v prsih, črički v so--o^rir.i so molčali, v daljavi pa se je nemoteno raz- ga] nul'ov zbor. Rov, ki mu ie bil še vedno na misli motorni čoln, je previdno krenil proti peščini. Senca skalnega branika je zoževala peščeno pro^o, ki jo je oblival mesec s svojo svetlobo. Stopal je ob zapuščeni peščini, obstajal spet in apel ter vlekel na uho. Ko je prvšel do surovih stopnic, ki so vodile na pot, je znova obstal in dolgo poslušal. »Kri, kri, kri!« so brez konca in kraja pona\*ljali rrpki. Zdaj je videl majhen kos pročelja svoje vile in njeno k^mernto tera*o. Zdela se mu je čudno daleč, z^rp^i ČTih drevta ki *o stala vmes. Rov je znova stisnil zobe. še čvrste je priiel za železno palico in nadaljeval svojo pot navkreber. Ko pa je prišel v =:"ef!i na« k-fer je bil pus+il Jožef ovo truplo, ni bilo trupla nikjer. XV. poe1av?e. PET BAN VIII KNJIŽIC Najprej je Rov pomislil, da se nemara moti in da to ni kraj, kjer je ležal Jožef. Toda nagel pogled okrog sebe ga je prepričal o resničnosti Jožef je bil izginil. Tedaj se mu je v duhu živo obnovil modrikasti blisk bodala, ki ga je bil videl v neznančevi roki. Več minut je prešlo, preden je zdvomil, češ, Jožef konec koncev morda ni mrtev, ampak samo nezavesten ; ko se je opametoval, se je nemara vrnil v hišo. Ko je prišla Royu ta razlaga na misel, ji je najprej kar verjel; z občutkom velikega olajšanja se je spustil v tek proti vili. Na pol odprta vrata so tvorila v belem pročelju hiše široko, temno režo. Roveva naravna misel je bila, da je Jožef pustil vrata odprta; ko pa je vzdignil roko, da bi jih še bolj odprl, se je mladi človek spomnil, da utegne biti prav tako lahko tudi napadalec skrit v hiši. Ako mu je do biserov, stoji zdaj najbrže v veži in pričakuje Rova . .. Razen biserov ni bilo v vili ničesar, kar bi mogel napadalec iskati. Vsiljivo, nenehno cvrčanje čričkov je navijalo Rovu živce, ko je neodločno stal na pragu. Nazadnje je mladenič po prstih krenil čez teraso do enega izmed veznih oken, se še trenutek obotavljal, nato pa udaril z železno palico po šipah, da so se razletele, se naglo vrnil, z brco odprl vrata na stežaj in s praga zavrtil električno stikalo. Veža je bila prazna. Roveve oči. na pol oslepljene od jarke luči, so preletele vse kote razkošnega prostora. Stal je baš na sredi, ves razmršen in zasopel, ter nalik starodavnemu vojščaku grozečB stiskal svoje orožje. Urejuje Josip aupamttC * Za Narodno tiskarno Fran Jaran — Za tnaeratni del lista; Ljubo mir Volčič — Vsi v Ljubljani