' PoStnlna pla&na ▼ gotorfnt -
Leto XIX.9 št 261
LJubljana, četrtek 10. novembra I938
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva &
—	Telefon St. 3122 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št 2455. Podružnica Celje: Koceaova ulica 2,
—	Telefon št 190.
Računi pri pošt. ček. zarodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čdslo 78.180, Wien št 105.24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25*—» Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg St_ 7. telefon št 2465, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo
Volitve na Poljskem
V nedeljo so bile na Poljskem volitve v sej m in senat. V inozemstvu so vzbujale razmeroma malo pozornosti. S tem. da je opozicija proglasila abstinenco, se je njihov pomen tudi doma na Poljskem občutno zmanjšal, čeprav je bil dosti majhen že sploh ves čas, odkar je bil uveljavljen v letu 1935 novi volilni zakon na osnovi določb nove ustave. Zakaj ta volilni red je takšen, da omogoča političnim strankam skrajno malo uveljavljanja pri volitvah, temveč jih skoro docela onemogoča in jih izločuje iz aktivnosti v političnem zastopstvu.
Po veljavnem volilnem redu postavijo kandidate za poslanska mesta ne morda politične stranke vsaka zase, marveč posebne komisije, sestoječe iz zastopnikov in predstaviteljev raznih institucij, na katerih sestavo ima vlada odločilni vpliv, tako da težko pride za kandidata kdo, ki vladi ne bi bil pogodu. Volilna pravica je potem splošna in glasuje se tajno ter po načelu splošne in enake volilne pravice. Glasovalno pravico za sejmske volitve imajo vsi moški državljani nad 21 let stari, a pasivno pravico nad 30 let stari. V senatskih volitvah se postopa drugače. Tu imenuje eno tretjino sam predsednik, ostali dve tretjini voli prebivalstvo, toda posredno, po posebnih komisijah, v katere volijo glasovalci delegate; tu je aktivna volilna pravica omejena na starost 30 let, a pasivna ipravica na 401etno starost kandidata.
Poljski volilci so imeli tedaj v nedeljo izbirati samo med kandidati, postavljenimi v razmeroma jako ozkem območju, v katerem je skoro izključno odločala pri postavitvi kandidatov volja vladi priznanih krogov. S tem se je dejansko doseglo, da se je političnim strankam onemogočil vstop v poljski sejm. Zato je opozicija ves čas, odkar se je v letu 1935. uveljavil novi ustavni in voliitni red, odklanjala sodelovanje pri volitvah in se ni udeležila niti volitev v letu 1935. ki Sq bile prve po novem volilnem redu, niti sedanjih, ki so bile v nedeljo druge po :iistem volilnem redu. Opozicionaline rtranke so se postavile na stališče, da najboljše afirmirajo svoje (razpoloženje s tem, da se sploh ne pokažejo na volišče. Uveljavilo se je geslo, da pomeni abstinenca tudi glasovanje in sicer glasovanje zoper vlado in njeno politiko, pa hkrati zoper novi volilni red. Tako so postopale opozicijske stranke v letu 1935. in takrat res dosegle, da je volilna abstinenca znašala v nekaterih predelih zelo velik odstotek, ponekod celo mnogo preko polovice volilcev. S tem je opozicija sicer pokazala svoje apozicionaltno stališče, toda večjega uspeha ni mogla doseči in ostala je slej ko prei izločena iz državne politike.
Tudi letos so proglasile opozicijske stranke, med katerimi sta kmetska in socialistična stranka vsekakor najmočnejši. bojkot volitev. Toda zoper abstinenco je bila vlada odredila vrsto ukrepov, ki je bilo spričo njih pričakovati, da se bo število glasovalcev sedaj povečalo. Niso še zaključeni pregledi o rezultatih, a dosedanja vladna poročila zatrjujejo, da je bila volilna ttdeležba to pot znatno večja nego zadnjič pred tremi leti. Nekoliko so k temu pripomogle manjše politične stranke, ki so se volitev udeležile. Ker so imeli volilci povsod na izbiro po več vladnih kandidatov, so osebne simpatije ali antipatije pač privedle na volišče tudi mnogo pristašev opozicije, da bi pripomogli k zmagi tega ali k porazu onega kandidata. Ponekod so bile dane direktive tudi od abstinenčnih vodij, naj gredo volilci na volšča, kjer Je šlo za to, da se onemogoči izvolitev posebno nesimpatičnega nasprotnika. V to kategorijo se zdi, da spada poraz polkovnika Slaweka, enega od najpro-minentnejših vodiij vladnega tabora. Koliko so pri tem odločale notranje razprtije v vladnem taboru samem, bodo najbrž tudi na Poljskem sami težko dognali.
V vladnem taboru so se namreč kmalu p0 smrti Pilisudskega pokazale razpoke. Pojavila so se nasprotja o tem, kako naj se razvija notranja politika za bodoče. Na eni strani so se pojavili pristaši ekstremizma, ki zagovarjajo uvedbo popolnoma totalitarnega režima, na drugi strani Pa zmernejši duhovi, ki smatrajo, da je nemogoče in neoportuno, iti na to opasno pot, tem bolj ker manjka izrazita vodilna osebnost, kakor je bil rajnki Pilsudski. Razni znaki kažejo, da je to zmerno krilo v vladnem taboru za enkrat v premoči, kako pa se bodo stvari razvijale v bodoče, je težko prerokovati.
Ako so objavljene številke o volilnem izidu točne, se je tudi na Poljskem pokazalo, kako predolga volilna abstinenca škodi strankam, ki j0 proglašajo. Seveda ni treba, da bi to že pomenilo, da se je zares izvršila ta čas preorientacija duhov v toliki meri. Vendar imajo oni, ki tolmačijo ojače-
KONFERENCA ČEŠKIH
IN SLOVAŠKIH POLITIKOV
i
Odpravijo naj se množeča se medsebojna trenja ter urede bodoči
odnosa j i v novem državnem življenju
Praga, 9. nov. d. Ker odnošaji med Češko in avtonomno Slovaško še niso zakonito urejeni in ne točno fiksirani, prihaja večkrat do medsebojnih trenj. Veliki razsodnosti in treznosti na češki stremi ter češkemu razumevanju za sedanje psihološko razpoloženje na Slovaškem se je zahvaliti, da zaradi raznih ukrepov sedanjih gospodarjev Slovaške niso nastali konflikti resnejšega značaja. Presenečenje in deloma tudi ogorčenje v javnosti je vzbudil zlasti najnovejši ukrep slovaške vlade, da potniki iz Slovaške na Moravsko in na Češko ne smejo imeti s seboj več kakor 500 Kč, če so židje, pa celo ne več kakor 50 Kč. Ta ukrep sicer ni med najbolj čudnimi kar jil je v zadnjem času izdala slovaška vlada, vzbudil pa je razmeroma največjo pozornost zaradi tega, ker so z njim prizadeti mnogi tisoči, ki potujejo vsak dan in ki se potem seveda pritožujejo nad njim nerazumljivim postopanjem slovaških oblasti. Tako se je za ta ukrep razvedelo v najširši javnosti, dočim ostajajo drugi omejeni na ožji krog prizadetih.
Da se taka trenja ne pomnože in ne povečajo in se ne ustvarijo nevarna nasprot-stva, se je sprožila misel, naj bi se k skupnemu posvetu sestali vodilni češki in slovaški politiki. Dogovorili naj bi se predvsem o razmejitvi kompetenc med osrednjo češkoslovaško in avtonomno slovaško vlado, o osnovah bodoče ustave, o volitvi prezidenta republike in sploh o ureditvi bodočih medsebojnih odnošajev. O nameravani konferenci prinašajo kratke vesti že tudi praški listi, vendar pa točnega še ni ničesar znanega in najbrž tudi ne določenega.
Zakaj je bila razpuščena Hlinkova garda
Bratislava, 9. nov. h. Slovaška vlada je izdala zelo oster razglas proti napadom na posamezne osebe s strani članov tako zvar ne Hlinkove garde, ki so bili dodeljeni kot pomoč policiji. V razglasu ugotavlja vlada, da so zagrešili nove nezakonitosti ter prepoveduje najstrožje, da bi v bodoče ustavljali ljudi na cestah, jih preiskavah in jim odvzemali razne stvari, ki jih pri njih najdejo. Istočasno je vlada izdala odlok. s katerim se pomožna policijska služba Hlinkove garde in nemških rediteljev ukinja in obe organizaciji razpuščata.
Esterhazy podtajnik v slovaški vladi
Praga, 9. nov. o. Kakor trdijo bo vodja madžarske Zedinjene stranke Esterhazy imenovan za državnega podtajnika za madžarske zadeve v slovaški vladi.
Pomanjkanje železničarjev na Slovaškem
Praga, 9. nov. h. Slovaško prometno ministrstvo objavlja, da je skoraj večina slovaških železničarjev v okupiranem ozemlju ostala pod Madžarsko in se je izjavila za sprejem madžarskega državljanstva. Celo nekateri višji uradniki, ki so bili poklicani nazaj na Slovaško, so ta poziv odklonili in se nočejo več pokoriti naročilom slovaškega prometnega ministrstva. Zaradi tega je nastalo na slovaških železnicah veliko pomanjkanje železniškega osobja, ker so češke uradnike takoj v prvih dneh
Silno oboroževanje
Zedlnjenih držav
10«ooo bojnih letal, stalna polmilijonska vojska, gradnja 20 velikih bojnih ladij
London, 9. nov. o. Po poročilih iz Wa-shingtona pripravlja predsednik Roosevelt načrt za ogromno oborožitev, ki ga bo predložil na kongresu za uzakonitev. Glavne točke načrta bodo: 1. Ameriško vojaško letalstvo mora dobiti čim prej 10.000 vojaških letal prve vrste in najmodnernej-šega tipa; 2. Organizirati se mora posebna vojska v stalni pripravljenosti, ki bo imela okrog pol milijona vojakov. Ta vojska se mora moderno opremiti ter bo njena naloga, da nudi sovražniku odpor, dokler se ne izvrši splošna mobilizacija; 3. Nujno je treba nabaviti opremo za vojsko
milijon ljudi; 4. Civilna proizvodnja se mora organizirati tako, da bo v primeru vojne lahko brez odlašanja takoj prešla v proizvajanje vojnih potrebščin. Ta načrt se bo pričel izvajati v prihodnjem finančnem letu s posebnim proračunom v znesku 300 milijonov dolarjev. Poleg tega so nameravani izredni krediti 200 milijonov za izpopolnitev vojne mornarice. Po načrtu štaba vojne mornarice se ima nujno zgraditi 20 velikih modernih vojnih ladij. Razen tega se imajo napraviti mogočne obalne utrdbe, zavarovati luke ter zgraditi nova vojaška letališča in slično.
Negrin in Prieto v Parizu
Vodje republikanske Španije bodo te dni razpravljali s francoskimi državniki o položaju v Španiji
Pariz, 9. novembra, o. Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da se bodo te dni sestali v Parizu voditelji republikanske Španije. Dva izmed njih sta že r Parizu in sicer Negrin in Prieto. Poslednji je prispel tajno že pred nekaj dnevi ter je stopil v zvezo z odgovornimi francoskimi činitelji. Predsednik valencijske vlade Negrin je prispel davi z letalom ter je pristal na nekem letališču izven Pariza, nakar je nadaljeval pot v mesto z avtomobilom. Te dni pričakujejo tudi prihod predsednika katalonske vlade Companysa. Vsi trije bodo skupno proučili z odgovornimi francoskimi činitelji položaj Španije. Iz levičarskih krogov se je zvedelo, da so voditelji republikanske Španije prišli v Pariz pred sestankom francoskih in angleških državnikov, ker nameravata po njihovih informacijah Chamberlain in Halifax vplivati na francosko vlado, da bi ustavila vsako podpira-
nje vladnega tabora kot realno dejstvo, povzročeno po zunanjih uspehih, nemara vsaj do neke mere prav. Znano je, da je vprav v zunanji politiki poljska opozicija drugačnega mnenja od vlade. Iz polemik v poljskem časopisju je balo n. pr. razvidno, da je poljska opozicija pripravljala energično intervencijo pri vladi za časa najbolj kritičnih dni ob koncu septembra in v začetku oktobra, in sicer intervencijo v tem smislu, da je obsojala nastop zoper Češkoslovaško. Toda nagla uklonitev Češkoslovaške je preprečila izvedbo te namere. Temeljno važni zaokret evropske politike je imel nedvomno tudi na poljskega volilca svoj vpliv.
Ž volilnim izidom se je sedanji politični sistem na Poljskem ohranil ne-omajan. Bližnji čas bo pokazal, če je ta utrditev trajne vrednosti, ali le prehodnega značajai Razmerja v vladnem taboru samem, bližnje naloge novega sejma, razpoloženja in pričakovanja opozicije in ne v zadnji meri zunanja situacija, to so oni faktorji, ki bodo odločali o odgovoru na postavljeno vprašanje v večji meri, nego izid nedelj sikih volitev.
i. - f-. ,
nje republikanske Španije, ko je Italija pokazala voljo, da se ne vmešava več v špansko državljansko vojno. Voditelji republikanske Španije nameravajo opozoriti francosko vlado na nevarnost za Francijo, če bi zavladal v Španiji general Franoo, ki bo vedno na strani francoskih nasprotnikov. Nadalje se je zvedelo, da so po nalogu francoske vlade podvzele oblasti ▼ južni Franciji energične ukrepe za onemogoče-nje tihotapstva orožja in municij« v republikansko Španijo. Na meji so aretirali štiri katalonske anarhiste, ki so se specializirali za tihotapstvo orožja. Razen tega so v Bordeauxu in Toulousu izsledili več tajnih skladišč orožja in municije, določene za Katalonijo. Orožje /je bilo zaplenjeno, preiskava v nekaterih vaseh in krajih vzdolž španske meje pa se nadaljuje.
Boji ob Ebru
Saint Jean de Lun, 9. nov. AIA. DNU: Po poročilu republikanskega poveljstva so republikanske čete v ponedeljek utrdil« svoje nove položaje, ki so jih zavzele na odseku ob Segri in odbile več sovražnih napadov. Republikanci so ujeli 650 nacionalistov. Na bojišču ob Ebru se nadaljujejo napori nacionalističnih čet »a osvojitev Mora del Ebro. (Nacionalistična poročila pravijo, da so nacionalisti to mesto zavreli že včeraj.) Na bojišču pri Castelloni so republikanske čete ujele 100 nacionalističnih vojakov. Nacionalistična letala so včeraj bombardirala Valencijo.
Burgos, 9. novembra. AA. Havas: O priliki včerajšnjega bombardiranja mesta Ca-bre je bilo ubitih 90 oseb in prav toliko ranjenih.
Angleško posojilo Bolgariji
London, 9. nov. o. »Daily Express« poroča iz Sofije, da so anglajko-bolgarska pogajanja končana in da je po sklenjenem sporazumu Anglija odobrila Bolgariji posojilo 9 milijonov funtov za oborožitev. To posojilo je že četrto plasiranje angleškega kapitala v južnovzhodni Evropi v teku zadnjega pol leta. Najprej je Anglija dovolila kredit 16 milijonov funtov Turčiji, ! 10 milijonov ČSR, zatem pa je bil skle- | njen nakup 600.000 ton rumunske pšenice.
avtonomije odpustili In poslali nazaj na češko. Sedaj se je slovaška vlada obrnila na češko železniško ministrstvo s prošnjo, naj začasno zopet pošlje na Slovaško potrebno železniško strokovno osobje, da se bo mogel vzdrževati reden promet
Izjava slovaške vlade
Bratislava, 9. nov. h. Nocoj je bilo uradno objavljeno: Zadnje dni se je dogajalo, da so policijski in drugi uradni organi potnikom, ki so bili namenjeni na Češko ali Moravsko, odvzemali ves denar, ki je presegal znesek 500 Kč. Slovaška vlada izjavlja, da se je to dogajalo brez njene vednosti in proti njeni volji ter je izdala vse potrebne ukrepe, da se tako nezakonito postopanje prepreči.
Lord Rothermere
v Budimpešti
Budimpešta, 9. novembra b. Semkaj je prispel v spremstvu znanega angler":ega novinarja Warda Pricea lord Rothe lere, ki ga je na kolodvoru v imenu ministrskega predsednika Imrcdyja pozdravil državnik podtajnik Barczy. Sprejema se je udeležil tudi budimpeštanski žimor, Sz&n-dy, i zdravno zdravico pa je angleške 1 du, ki je vedno zagovarjal madžarske re—:-.ionistične zahteve, izrekel predsednik madžarske revizionistične lige. V tukajšnjih političnih krogih pripisujejo prihodu lorda Rothermera političen pomen, kerupa-r, da se mu bo s pomočjo od njega odvisnega časopisja posrečilo pridobiti Madžarski nazaj simpatije angleške javnosti, ki so se v zadnjih tednih močno ohladile.
Poljsko podkarpatski obmejni spopadi
Užhorod, 9. novembra, b. Medtem ko poteka madžarska zasedba odstopljenih podkarpatskih krajev v glavnem v redu in miru, se na podkarpatsko-poljski meji dogajajo skoraj dnevno obmejni incidenti, ki jih po večini izzivajo poljski četniki Tako so na primer pri kraju Toron pognali Poljaki v zrak obmejni most, pri čemer je bil ubit neki češkoslovaški finančni stražnik.
Podporna akcija za Nemce na češkem
Praga, 9. novembra. AA. Havas: Parlamentarni klub narodnih poslancev in senatorjev Nemcev, ki pripadajo nacionalno socialistični stranki in katerega vodi poslanec Kundt objavlja sporočilo, da so merodajni krogi iz Nemčije dali Kundtu na razpolago znaten znesek denarja z namenom, da se podpre nemško prebivalstvo na češkoslovaškem ozemlju, katero j« zadela beda zaradi nedavnih dogodkov. Pogajanja s češkoslovaškimi oblastmi o izvajanju te akcije so se zaključila z uspehom Znano je, da je narodni poslanec Kundt izjavil, da za sedaj ne ustanovil politične stranke. Nasprotno pa bo ustanovljen z odobritvijo češkoslovaških nadrejenih oblasti nemški akcijski urad za likvidacijo in reorganizacijo. Sedež tega urada bo v Pragi. Naloga te ustanove je v tem, da prouči vsa vprašanja, ki se nanašajo na Nemce ter rešuje ta vprašanja skupaj s krajevnimi ali pa s centralnimi oblastmi.
Mussolinijev spomenik v Budimpešti
Budimpešta, 9. novembra. AA. (Štefani) Nekateri madžarski listi predlagajo, naj se na -glavnem budimpeštanskem trgu zgradi spomenik Mussoliniju ter se tako na viden način izrazi velikanska hvaležnost Madžarom za vse, kar je Mussolinl storil v zadnjih 15 letih za Madžarsko.
Kitajci pred Kantonom
Kitajci so v protiofenzivi osvojili važne postojanke na vzhodu od Kantona, ki so se mu približali tudi od
zapada
Hongkong, 9. nov. o. Po poročilu vojnega dopisnika International News Servi-cea se je kitajski vojski posrečilo zopet osvojiti Poklo, 100 km vzhodno od Kantona ter presekati Japoncem zvezo z Biaškim zalivom. Razen tega so Kitajci potisnili japonske čete na južni strani Kantona tik do mesta samega.
Tudi Japonci sami priznavajo, da so njihove čete v hudih bojih z večjim številom kitajskih divizij, ki so bile zbrane v bližini Kantona, da preprečijo morebitno izkrcanje Japoncev v Biaškem zalivu. Zaradi nesporazuma med vrhovnim kitajskim vodstvom ter krajevnimi vojaškimi oblastmi pa so se te kitajske divizije umaknile na zapad, namesto da bi nastopile proti Japoncem, ko so prodirali iz Biaškega zaliva proti Kantonu. Sedaj je Čangkajšek odredil, naj se te divizije porabijo za proti-ofenzivo proti Japoncem ter skušajo zopet osvojiti Kanton, kar bi bilo za moralo kitajskih čet velikega pomena. Japonci so takoj opazili nevarnost tega kitajskega manevra in so že prispela ojačenja, da bi z njirai zadržali Kitajce. Računajo, da gre za 200.000 Kitajcev, ki prodirajo sedaj proti 100.000 Japoncem, ki pa so v tehničnem pogledu močnejii. Kakor poročajo iz Kantona, se čujejo v mestu zopet streli iz topov. Nad mestom se neprestano pojavljajo japonska letala, ki letajo proti zapadu in severozapedu, kmalu po njihovem odhodu pa se čujejo strahovite eksplozije letalskih bomb v neposredni bližini mesta. Domnevajo, da je manjšim kitajskim oddelkom uspelo prebiti japonsko fronto in priti japonskim četam za hrbet. Na reki pred Kantonom se zbira vedno več japonskih vojnih ladij, ki imajo nalogo, da onemogočijo Kitajcem približanje mestu od rečne strani.
Kitajska letala so se pojavila nad Kantonom, kjer so metala letake z obvestilom,
da je bil ustreljen general Juhanimin, ker je odredil evakuacijo Kantona.
Nesoglasja v japonski vladi
Tokio, 9. nov. AA. Japonska vlada je snoči sprejela predlog predsednika vlade princa Konoja o ukrepih, ki bi jih bilo treba podvzeti zaradi nadaljnje mobilizacije. Ti ukrepi določajo med drugim močnejšo organizacijo vseh japonskih nacionalnih sil, ki se zdi potrebna zlasti v novejšem razvoju japonsko-kitajskega spora po padcu kitajskih mest Hankova in Kantona.
Novinarjem je načelnik oddelka ▼ japonskem vojnem ministrstvu Sato izjavil, da je vojska poslala oster opomin veliki industriji in finančnim ustanovam. Polkovnik Sato je kritiziral odpor gospodarskih ln finančnih krogov proti odločbam čl. 2 zakona o gospodarski mobilizaciji Japonske, katere izvedbo je zahtevala vojska. S tem zakonom so se dala vladi pooblastila za finančno kontrolo nad velikimi industrijskimi podjetji in obdavčenje visokih divi-dend. Politični krogi pripisujejo velik pomen tej izjavi, ker je v nasprotju s stališčem, ki ga zastopa, finančni minister Ikada. Ta se je namreč izjavil proti uporabi čl. 2 tega zakona na konferenci, ki jo je imel dopoldne v svojem stanovanju z guvernerjem in podguvernerjem Narodne banke. Japonska vlada v tej zadevi ni soglasna. Vladni krogi smatrajo, da je še mogoče doseči kompromis, če pa do tega ne bo prišlo, je treba pričakovati ostavko ministra Ikade. Ne glede na izid te razprave je jasno, da mislijo japonski vojaški in nacionalistični krogi, ki so uživali podporo javnosti, da je po velikih zunanjih uspehih na Japonskem napočil trenutek, ko je treba spraviti japonski velekapital v strogo disciplino.
Ozadje atentata v Parizu
Atentator se je hotel maščevati za izgon svojih židovskih staršev iz Nemčije
Pariz, 9. novembra, br. Tajnik nemškega poslaništva Rath, na katerega je bil izvršen atentat, je danes popoldne podlegel poškodbam. Tik pred njegovo smrtjo je prispela z letalom iz Berlina v Pariz njegova mati.
Dosedanja preiskava je ugotovila ozadje atentata, ni pa še razjasnjeno, ali je atentator postopal na lastno pest, ali pa je bil le orodje kake organizirane zarote. Atentator Herschl Griinspann je sin trgovca iz Hannovra in je po poreklu poljski Zid. Ko se je začela v Nemčiji gonja proti Židom, ga je oče poslal k stricu Abrahamu, ki je krojač v Parizu. Te dni pa so nemške oblasti njegovega očeta in mater skupno z 20.000 drugimi poljskimi državljani izgnale iz Nemčije. Zapustiti so morali vse, kar so imeli in » jih s posebnimi vlaki prepeljali na poljsko mejo, kjer pa jim poljske oblasti prav tako niso dovolile dostopa na Poljsko. Vse to je šlo mlademu Griin-spannu tako k srcu, da se je hotel za krivico, ki se po njegovem mnenju godi nemškim Židom, maščevati nad kakim pripad-
nikom narodno-sociallstičnega režima. Pred dnevi je zapustil svojega strica in se nastanil r hotelu »Suez«. Kupil si je tudi samokres ter odšel nato na nemško poslaništvo, kjer je streljal na poslaniškega tajnika Ra-tha, ki je danes poškodbam podlegel. Policija je aretirala tudi njegovega strica in teto, ker sta opustila prijavo policiji in skrivala svojega nečaka neprijavljenega. Atentator je preiskovalnemu sodniku tudi izpovedal, da je pred dnevi, ko je zvedel za izgon svojih staršev iz Nemčije, pisal pismo predsedniku Zedinjenih držav Roo-seveltu in ga prosil, naj posreduje pri ameriških oblasteh, da bi dovolile njegovim staršem naselitev v Ameriki, Na svoje pismo ni prejel nobenega odgovora, kar ga je pognalo v obup.
Umrli svetnik nemškega veleposlaništva v. Rath je bil star 34 let. Diplomatsko kariero je začel kot ataše veleposlaništva v Parizu. Zatem je bil nekaj časa na delu v ministrstvu za zunanje zadeve ter diplomatski predstavnik v Indiji. Pred tremi meseci je bil premeščen v Pariz.
Reynaudovi načrti
Novi francoski finančni minister Je že predložil vladi svoj načrt o ozdravljenju francoskih financ
Pariz, 9. nov. b. Da bi ostal zvest svoji obljubi, da bo pet dni po prevzemu finančnega ministrstva izdelal svoje načrte, je Reynaud po posvetovanju s svojimi sodelavci že v torek zvečer predložil Da-ladieru svoj finančni program, ki ga pa javnosti ni še zaupal. Kolikor se je moglo doslej zvedeti, ne gre pri Reynaudovem načrtu za večje število podrobnih ukrepov, kakor pri prejšnjih reformah, temveč za širše določbe, za katere se je Rey-naud odločil v sporazumu z gospodarskim ministrom Gentinom, ki je na kongresu v Marseilleu razvil program tako zvanega »usmerjenega gospodarstva« (economie orientee) v smislu osredotočenega vodstva vsega francoskega gospodarstva. Tako sta se Reynaud in Gentin med drugim že sporazumela glede uvedbe stalnega organa za nadzorstvo gospodarske konjunkture in podpore francoske industrije. Večje težkoče obstojajo še vedno v pogledu ureditve socialnih problemov, zlasti delovnega časa, četudi se je prav ta problem po Marchandeaujevem odstopu zdel že rešen. Jedro tega problema je v tem, kako naj se izvede podaljšanje delovnega časa, ne da bi postale za gospo-
darstvo nadure predrage. Reynaud namerava baje uvesti podaljšanje delovnega časa brez zvišanja plač, zato pa naj bi
podjetniki sicer pokazali večje razumevanje za delavstvo.
Blum zahteva sklicanje zbornice
Pariz, 9. nov. AA. (Reuter). Izvršilni odbor socialistične stranke, ki je imel sejo pod predsedništvom Leona Bluma, je sklenil poslati k ministrskemu predsedniku Daladieru posebno zastopstvo, ki bo od njega zahtevalo,- da za 15. novembra skliče poslansko zbornico.
Ostri ukrepi proti tujcem v Franciji
Pariz, 9. novembra, o. »Tempa« napoveduje ostre ukrepe proti tujcem v Franciji. Francoske oblasti so sklenile po atentatu na nemškega poslaniškega tajnika v Parizu očistiti Francijo neželjenih tujcev. Izgoni ne smejo biti samo več izjemni ukrepi, temveč običajno sredstvo. V Francijo bodo smeli priti samo zanesljivi tujci, ki bodo imeli v redu vse svoje papirje.
Palestinske skrbi
Velike Britanije
Načrt o razdelitvi Palestine na arabski in židovski del
definitivno opuščen
London, 9. nov. (Reuter). Angleška vlada je izdelala na podlagi poročila komisije za Palestino poseben delovni program za palestinsko politiko. Poročilo pravi med drugim, da so štirje člani sedanje komisije glasovali proti prejšnjemu predlogu palestinske komisije, da bi se Palestina razdelila v arabski in židovski del. Komisija je proučila tudi dva nadaljnja predloga v tem smislu, vendar pa ni odobrila nobenega, posebno pa se ji zdi nemogoč predlog o prispevkih Zidov za finansiranje in bu-džetiranje arabskih držav, židovski deli države so aktivni, dočim so arabski deli Palestine kakor tudi Transjordanija" zelo de-flcitni. Zato je komisija odklonila kot nepraktičen in neizvedljiv prejšnji predlog palestinske komisije, naj bi nova židovska država v Palestini prispevala v proračun arabske države. Glede na to razliko je angleška vlada posvetila posebno pozornost proučitvi vprašanja, kako naj bi se uredilo fiskalno in pclitično vprašanje Arabcev in Židov. Prišlo je do sklepa, da so politične, upravne in finančne težave, ki bi jih izzvala delitev Palestine v dve samostojni državi, tako velike da se to vprašanje ne da rešiti na tej podlagi. Zato bo nadalje odrejala ukrepe za zavarovanje miru in napredek Palestine ter bo skušala doseči sporazum med Arabci in Židi. Angleška
vlada misli, da bo treba sklicati zastopnike Arabcev in Zidov v Palestini in v sosednih državah na skupno sejo v London, na kateri naj bi se uredila vsa vprašanja nadaljnje politike, zlasti pa vprašanje naseljevanja Židov v Palestini. Predlog, da naj bi angleška vlada sprejela deputacijo sedanjih voditeljev Arabcev iz Palestine, angleška vlada odločno odklanja, češ da so odgovorni za kampanjo, s katero se arabski narod poziva k umorom in nasilju.
Nadomestne volitve v Angliji
London, 9. nov. b. Pri tako zvanih »malih splošnih volitvah«, ki so obsegale sedem nadomestnih volitev v grofiji Dart-ford, je vladna konservativna stranka doživela svoj prvi večji poraz. Proti konservativnemu kandidatu je nastopila socialistična kandidatinja, žena nekega laburističnega poslanca, ki je zbrala za sebe okoli 46.000 glasov, dočim Je ostal nasprotnik v manjšini z okoli 42.000 glasovi. Z izvolitvijo laburistične kandidatke se je število žensk v angleškem parlamentu povečalo od 12 na 13. Za presojo volilnega rezultata je treba pripomniti, da je bilo dartfordsko volilno okrožje doslej domena konservativcev.
Angleška sredozemska politika
Berlin, 9. nov. b. Nemški viceadmiral Gadow je imel v društvu za obrambno politiko in obrambne vede predavanje o »obrambnopolitičnih napetostih v Sredozemlju«, ki jih je presojal z vidika an-gleško-italijanskih odnošajev. Z načet jem kitajskega vprašanja na Daljnem vzhodu je po Gadowefn mnenju Anglija zašla v hudo stisko. Posredno povezana dinamika Japonske, Italije in Nemčije je svobodo njenih akcij na posameznih področjih precej utesnila. Vezanje njenih pomorskih sil v Sredozemlju je olajšalo akcijo Japonski, kakor je narobe japonska akcija olajšala italijansko sredozemsko politiko. Porast italijanske moči je porušil dosedanjo angleško premoč v Sredozemlju. Vsakemu je že znano, da se Anglija boji italijanskega zasidranja v zapadnem delu sredozemskega bazena, zlasti na Balearih,
ki povzročajo resne skrbi tudi Francozom. Prav zaradi tega pa bi bilo za Anglijo življenjskega pomena uveljavi j en je njenega velikonočnega sporazuma z Italijo, ki ureja med drugim vplivna področja obeh velesil in ki zlasti jamči status quo na Bližnjem vzhodu kot prehodnem ozemlju v Indijo, kajti varna plovba skozi Sredozemlje ostaja za Anglijo slej ko prej eden glavnih obrambno - političnih problemov. Svojo strateško pozicijo v Sredozemlju pa hoče Anglija zavarovati tudi z zvezami z ostalimi sredozemskimi državami. Življenjskega pomena je končno zanjo tudi zveza s Francijo, ki ji vsaj v zapadnem Sredozemlju zagotavlja bočno vojaško pomoč. Bodoči strateški položaj Anglije v Sredozemlju pa bo predvsem odvisen od izvajanja ltalijansko-angleškega velikonočnega sporazuma.
Volitve v Ameriki
New Y»rk 9. nov. h. Končni rezultati kongresnih volitev še niso znani, vendar pa že dosedanji rezultati kažejo, da so republikanci dosegli zelo znatne uspehe in zavzeli nekatere zelo važne Rooseveltove pozicije. Kljub temu pa so Rooseveltovi demokrati že vedno v znatni večini in je Rooseveltov režim za nadaljnjo zakonodajno periodo zagotovljen. Po dosedanjih podatkih so dobili demokrati 219 mandar tov, republikanci 136 in člani stranke progresivistov 2 mandata. Za 78 volilnih enot podatkov še ni.
V senat so bile istočasno dopolnilne vo-Htrve za eno tretjino mandatov. Demokrati so do sedaj dobili 20, republikanci pa 11 senatorjev, dočim rezultat za štiri mandate še ni znan.
Mnogo večji uspeh so dosegli republikanci pri volitvah državnih guvernerjev. Republikanci so si priborili 15, demokrati pa 8 mandatov, dočim izid za 9 mandatov še ni znan. Po porazu leta 1932 so republikanci pri sedanjih volitvah v 48 državah zopet pridobili 57 svoječasno izgubljenih mandatov.
Protižidovske demonstracije v Nemčiji
Berlin, 9. nov. br. Po vsej Nemčiji je danes prišlo do velikih protižidovskih demonstracij. V treh krajih so demonstranti zažgali sinagoge, vse židovske trgovce pa so prisilili, da so zaprli svoje lokale.
Italijansko odlikovanje ministra Magaraševiča
Beograd, 9. nov. AA. Italijanski kralj je odlikoval prosvetnega ministra Dimitrija Magaraševiča z redom viteza Velikega križa italijanske krone.
Iz prometne službe
Beograd, 9. nov. p. V železniški službi so bili imenovani za prometne uradnike 9. skupine Mijo Magličič, Jovan Orsič, Miloš Pajič, Josip Lenard, Vladislav štubelj, Franc Kocijan, Valter šušteršič, Josip Za-gorec, Karel Vovk, Hasim Bajramovič, doslej uradniški pripravniki.
Kemal Atatiirk zopet nevarno obolel
Carigrad, 9. nov. a. Zdravje predsednika republike Kemala Atatiirka se je nepričakovano zopet poslabšalo. Po premoru 15 dni je bil snoči zopet izdan zdravniški bulletin, ki pravi:
Bolezen predsednika republike, ki se je v zadnjem času normalno razvijala, se je nenadoma poslabšala in je zelo resnega značaja. Bolnik ima temperature 36.4, bitje žile je pravilno in znaša 100, dihanje pa 22.
Ob 10. dopoldne je bilo objavljeno, da je bolnik prebil noč nemirno in da je stanje še vedno resno. Toplota 38, bitje žile 128, dihanje 28.
Popoldne je prispel iz Ankare v Carigrad min. predsednik Dželal Bajar, da Ukrene potrebno za primer smrti predsednika republike.
Bolgarska opozicija
se obrača na kralja
Sofija, 9. nov. o. Glavni voditelji opozicije, in sicer bivša ministrska predsednika Cankov in Mušanov, bivši ministri Gi-čev, Paztuhov, Smilov in Danilov so poslali kralju Borisu pismo, v katerem ga prosijo, naj jih skupaj ali posamezno sprejme v avdienci. V pismu pravijo, da ga želijo informirati o notranjem m zunanjem političnem položaju ter mu priporočiti z o žirom na resnost položaja, da zaupa vlado široki narodni koaliciji.
Turnir glavnih šahovskih veljakov
Hagg, 9. nov. Včerajšnje drugo kolo turnirja osmih najboljših šahistov sveta je dalo naslednje rezultate: Fine je porazil Reshevskega, dr. Euwe Flohra, partija Keres-Botvinnik pa je končala remis. Partija Capablanca-dr. Aljehin je bila prekinjena, pa je v današnjem nadaljevanju po 48. potezi tudi končala z remijem. Stanje po 2. kolu je naslednje: Bine 2. dr. Euwe 1 in pol, dr. Aljehin, Capablanca, Keree 1, Botvinnik, Flohr, Reskevsky 1/2. — Dve ] piaporedni dosedanji Finc-ovi zmagi pomenita ogromno presenečenje.
Beležke
»Domoljub" o volitvah in nalogah novih poslancev
»Domoljub« objavlja uvodnik v katerem pravi, ' - r 1 ' r
■ » 1 • 4	•	-	»	t
»Slovenci moramo imeti v Beogradu poslance, ki se bodo zavedali svojih dolžnosti. Naš narod je najmanjši med Jugoslovanskimi narodi. Razume se, da ga bodo drugi narodi vedno nekako odrivali, ako ne bo znal svojih pravic bolj braniti, kakor kdorkoli drugi. Ker je naš narod majhen, je tudi majhno število njegovih poslancev. S samimi številkami pri odločilnih glasovanjih ne bomo nikdar prodrli z našimi zahtevami. Zato mora zlasti pri slovenskih poslancih število nadomeščati kakovcst, brihtnost in zmožnost Ce pogledamo seznam naših kandidatov smo kar lahko veseli. Sicer ni šlo povsod brez težav. To pa ni nič hudega. Kar je padla odločitev, drži disciplina. Kot katoličani pričakujemo od naših poslancev, da bodo storili vse, da katoliški cerkvi zagotove njene pravice v šoli, v družini in v javnem življenju. Kot Slovenci moramo tudi zahtevati od naših poslancev, da se neumorno bore za pravice slovenskega naroda, ki so bile do sedaj že tolikokrat teptane. Dalje pričakujemo od njih, da bodo delali za prospeh slovenske katoliške skupnosti in tako tudi za našo državo. To pa je treba znati...«
Na shodu JRZ v Paračinu Je govoril za ministrom dr. Korošcem tudi senator Franc Smodej, ki je v svojem govoru podčrtal privrženost Slovencev k ideji edin-stva in bratstva s Srbi. Obširno je razpravljal, kakor pravi »Samouprava«, tudi o potrebi rešitve hrvatskega vprašanja in de; al, da je »JRZ pripravljena rešiti hrvatsko vprašanje na osnovi načel narodnega in državnega edinstva.«
»Glasnik JRZ za savsko banovino« napoveduje v svoje-n uvodniku, da bodo vo-t litve 11. decembra plebiscit za unitarizem in unitarlstično ureditev naše države. »JRZ se bo borila na osnovi svojega programa na življenje in smrt za unitarizem in narodno edinstvo. Zgodovina vseh velikih narodov v Evropi dokazuje, da gre pot vsakega narodnega edinstva skozi unitarizem. Povsod se je tudi pokazalo, da je narodno edinstvo predpogoj državnemu edinstvu. JRZ bo zastopala 11. decembra načela neobhodno potrebne jugoslovenske misli, unitarizma in enakopravnosti vseh narodnih plemen in ver.«
Kandidatura generalnega konzula Pantiča
Kakor poroča »Vreme«, bo na listi JRZ kandidiral za srez Kučevo Dušan Pantič, naš generalni konzul v Dilsseldorfu, kjer je središče slovenske izseljenske kolonije na Vestfalskem.
Nadaljnje opozicijske kandidature v Srbiji
Bivši zunanji minister Ilija Sumenkovič kandidira na listi dr. Mačka v s rezih Stru-mica in Ohrid, bivši minister Ranko Tri* funovič pa v srezu Struga. Nosilec skupne opozicijske kandidatne liste za Beograd, ki voli pet poslancev, je Ljuba Da-vidovič. Kakor poročajo beograjski listi, sta si on ln njegov namestnik Božidar Vlajič že dala potrditi potrebne listine pri beograjskem sreskem sodišču. Bivši prometni minister Ante Radojevlč je kandidat v srezu Ivanjica, znani zemljoradniški politik Voja Lazič pa v srezu Lajkovac.
O novem predsedniku ČSR
Posnemamo po listih nekaj novih ugibanj o kandidatu za novega predsednika ČSR. V glavnem so se do sedaj pojavile v tej zvezi tri kombinacije. Predvsem gre za razčiščenje vprašanja, ali bi kazalo po ameriškem, nemškem in švicarskem vzoru združiti funkcijo državnega predsednika s funkcijo ministrskega predsednika. V primeru pritrdilne rešitve tega vprašanja prihaja po mnenju večine listov za novega predsednika resno v poštev general Syro-vy, ki bi še nadalje obdržal predsedstvo vlade, v kateri bi Chvalkovsky ostal zunanji, Cerny pa notranji minister. V nasprotnem primeru, ako ostaneta obe funkciji ločeni, prihaja v poštev za predsednika republike v prvi vrsti sedanji zunanji minister Chvalkovsky, namesto katerega bi prevzel zunanje ministrstvo v vladi dosedanji češkoslovaški poslanik v Parizu dr. Osusky, ki Je po rodu Slovak, general Sy-rovy pa bi ostal ministrski predsedni!-
Proglas kralja Faruka
Egiptovski kralj Faruk je naslovil na svoj narod v zvezi z novim mednarodnim razvojem daljši poziv za strnitev vseh nacionalnih sil v splsšno državno korist. V pozivu pravi mladi kralj med drugim:
»Dogodki si slede z vso naglico. Četudi se je nevihta za nekaj časa polegla, vendar naj vsakdo Izmed vas izpolni svojo dolžnost do ljubljene domovine v času, ko je moč postala opora narodov. Odločil sem se, da delam z vami za to, da bi Egipt postal močen in spoštovan ter sposoben, da se brani sam. pripravljajte se na to plemenito nalogo vsi! Zedinite se, bodite si bratje! Ljubezen, red in disciplina naj vam bodo glavne zapovedi. Bodite ponosni na svoj nacionalizem, na svoj narod! Naj vsakdo izmed vas trdno veruje, da dela, živi In umre za splošne koristi domovine! Narod, ki v moči svojega značaja in v energiji svojih sinov ne najde, kar bi moglo zavarovati njegovo čast ln zaščititi njegov ponos, ne more živeti«.
Rrodi in Fencik
Znano je. da je bil prvi predsednik avtonomne podkarpatske vlade dr. Brodi nenadoma odstavljen in pod obtožbo veleizda-je aretiran. V praških zaporih je začel z gladovno stavko, ker sodnija nI ustregla njegovi zahtevi, naj ga prepeljejo v Užhorod in tam sodijo. Sedaj poročajo dunajski listi, da bo nadaljnje postopanje proti dr. Brodiju najbiC ustavljeno in da mu bo dovoljena izselitev v inozemstvo.
Zaradi enakega očitka kakor dr. Brodi j je moral kmalu za njim odstopiti podkar-patski minister Fencik. Listi so takrat poročali, da je bil tudi on aretiran, sedaj pa se doznava, da se to ni zgodilo. Vzrok je najbrže v tem, da je z dunajsko razsodbo zunanjih ministrov Ciana in Rrbbentropa postal madžarski državljan. Kje se sedaj nahaja ni znano.
V ponedeljek zvečer }s Glasbena Matica v Ljubljani priredila v proslavo 20-letnice osvobojen je hi zedinjenja slavnostni koncert, na katerem se je prvič izvajala velika simfonična kan ta ta »Zedinjenje« Luci-jana M. Škerjanca. Prireditev j« po počastil Nj. VeL kralj s svojim pokrovi tel j vom, ljubljanska občina pa jo je »prejela v okvir službenih proslav mesta Ljubljane ob 20-letmci Jugoslavije. Koncert je bil velik umetniški dogodek in skladba je napravila ne le na poslušalce v dvorani, temveč tudi r vsej naii javnosti (prenašal jo je radio) globok vtis. Bik j« v resnici dostojna muzikalna proslava dvajsetletnega jubileja.
Besedilo kantate je komponist izbral iz GradnLkove pesniške zbirke De profundis, kjer ae v dveh sonetih izklesano postavlja vprašanje dvoma, ali smo eno, in prepričevalni odgovor, da smo Jugosloveni bratje in d« smo v sedinjenju dosegli vrhunec našega narodnega stremljenja. Komponist je mogel ob teh dveh sonetib razviti najmočnejše kontraste ▼ svoj« skladbi in privesti svojo simfonično pesnitev do triumfirajo-čega zaključka.
Gradnikov« soneta pričenjata z dvomom: »Smo bratje? enega rodu? od kdaj?« Nizajo ee historični spomini, vprašanja, ki jih tako radi postavljajo tisti, ki dvomijo o moči ideje narodnega edinstva. Lapi-darno je izraženo, kar Je v preteklosti delilo Slovence, Hrvate in Srbe. Toda v drugem sonetu prihaja odgovor: Smo bratje! Navzlic vsemu, kar nas navidezno ločil Pesnik spoznava, da nas grehi nesvobodnih dni, da nas sila tujega strupa iz vekov našega suženjstva, da nas zmote, v katere so nas drugi zavedli, ne smejo premotiti v tem spoznanju. Ne smemo gledati svojega narodnega problema iz nižave, v kateri smo se nahajali pred našim zedinjenjem. Stopimo na najvišje naše gore, pravi pesnik, pa bomo videli pot v svetlo bodočnost ki nam jo je odprla zedinjena Jugoslavija Ta pesnikova, globokega rodoljubja prežeta razmišljanja, ki tudi po svoji zunanji obliki spadajo med bisere slovenske vezane besede, so inspirirala komponista k adekvatnemu muzikaličnemu delu.
Še preden pa se je publika po prvem izvajanju razšla iz koncertne dvorane, že je objavil »Slovenec« nerazumljiv napad na pesnika, komponista in pevce. V posebnem članku pravi, da moramo kot Slovenei protestirati« proti tekstu kantate, ki da je za vse kaj drugega bolj primeren, kakor za proslavo narodnega zedinjenja! Nato navaja »Slovenec« besedilo obeh Gradnikovih sonetov:
Smo bratje? Ene'ga rodi? Od kdaj? Je slavno truplo kraljeviča Marka k nam pripeljala Svetogorca barka? Je Kosovo, Kumanovo naš kraj?
Je kolo mar naS davni običaj?
Kaj se pri nas praznuje krstna slava?
Kaj v naši pratiki je sveti Sava?
Je naia prostost zgodovina vstaj?
Je bila tudi nam svoboda draga bolj od življenja naSega in blšga? Smo Jedli mi prognanstev grenki kruh?
Smo res družina? Enega imena?
Smo ene vere? Enega plemena?
Ni jezik drug? N i volja, misli, duh?
Smo bratje! Grehi nesvobodnih dni težijo nas in prošlosti pošasti nas plašijo in nas drži v oblasti, mrliči Se pijejo našo kri.
Se bije v žilah nam tujinstva strup. O bratje! Hočemo nazaj k propasti? | Spet v prejšnji mrak in mraz? Pustimo rasti v vseh srcih le ljubezen, vero, up!
! O prčs tirno zlih misli se in zmot! (jezik? vera? pristavlja »Slovenec«) Prostrane domovine so dobrave, ne glejmo nanje, bratje, iz nižave!
Stopimo na najvišje naše gorel Samo z gor6 se vidi vrelo zore in le z vrhov v bodočnost daljna pot!
»Slovenec« nadaljuje: Torej tako zedinjenje si je predstavljal Gradnik, Skerja-nec mu je pritrdil in Glasbena matica ga proslavlja. In vsi trije skupni ga pojo nam ubogim Slovencem kot ideal! Toda mi odklanjamo z vso močjo misel takega zedinjenja. To je protinarodni duh, ki ne bi smel dobiti mesta na tako reprezentativnem mestu. Vse nas. ki smo koncert poslušali, je bolelo srce m smo se sramovali take slovenske proslave. Nočemo takega zedinjenja. To ni ideal Slovencev. Svoje hlapčevstvo postavljamo na piedestal. To je v resnici samo zedinjenje Gradnika, Škerjanca in Glasbene matice na platformi, ki je slovenskemu duhu nasprotna. Koncert je bil odmev dni, ki jih več ni in o katerih bi želeli, da se nikdar več ne vrnejo.
V sredo je »Slovenec« objavil dopis komponista L. M. Škerjanca, ki zitrjuje, da mu nikdar ni prišlo na misel, da bi kdorkoli mogel interpretirati njegovo skladbo kot politično in da on ni političen komponist. Mnenju g. Škerjanca se gotovo pridružuje tudi ogromna večina naše javnosti. Nihče si ni mogel misliti, da bi kdorkoli mogel ob tem delu pisati politične članke.
Tudi »Domoljub« se je oglasil in piše med »domačimi novicami« sledeče: »Glasbena matica je priredila te dni v Ljubljani koncert, na katerem so izvajali veliko skladbo skladatelja Škerjanca Besedilo, ki ima jasno ost proti individualnosti slovenskega naroda popolnoma v smislu dovčerajšnje jugoslovenarske miselnosti, je zložil pisatelj Gradnik. Nekaj nečuve-nega je, da si krogi Glasbene matice upajo v današnjih dneh s takim besedilom na dan. Krivec naj izvaja posledic« in napravi prostor drugemu, bolj daleko-vidnemu človeku. Zakaj, nimamo niti najmanjše volje prenašati v današnjih dneh kakršnegakoli sramoten j a ali žalitve našega naroda.«
Kakor »Slovenec« tudi »Domoljub« prav nič ne pove, v čem je ta »žalitev«, je to »sramotenje«. Čitatelji si morajo zato pač sami ustvariti svojo sodbo.
Umor pri Slovenji vasi
Ptuj, 9. novembra
Davi Je vznemirila vas Mestni vrh strašna najdba. Našli so namreč ustreljenega 24-letnega posestnikovega sina Matevža Kaiserbergerja iz Gerečje vasi v občini Slovenji vasi, ki je prišel včeraj okrog 15. k svojemu bratu posestniku Francetu, kjer je našel večjo družbo, med njimi tudi Slavka Kosija z Mestnega vrha. Razgovarjali so se o raznih zadevah. Okrog 20. je hotel Matevž kreniti k svoji nevesti Antoniji Fuks pri Sv. Urbanu, s katero je bil že prvič oklican ter je nameraval danes iti z njo k notarju zaradi podpisa ženitne pogodbe. Ko se je poslavljal, se mu je ponudil za spremljevalca Kosi. kar pa se je bratu Francetu zdelo sumljivo, zaradi česar je Matevžu prigovarjal, naj ostane čez noč pri njem. Vedel je namreč, da ima s seboj precejšnjo vsoto denarja. Matevž je bratu Francetu odvrnil, da se nikogar ne boji ter je pri tem pokazal avtomatično pištolo. Odšel je v družbi s Kosi je m, zjutraj pa so našli vaščani njegovo truplo v travi nad potjo, ki meji občini Grajeno in Sv. Urban. Kake tri metre daleč od trupla je ležal revolver, s katerim je bil Matevž Kaiserberger ustreljen iz neposredne bližine naravnost v srce.
Na prvi pogled so mislili, da je izvršil samomor, ker sta bili obleka in koža ožgani od strela, oddanega iz neposredne bližine. Po natančnejšem ogledu in ker pri umorjenem niso našli nobenega denarja, pa so zasumili, da je bil izvršen zločin. Obvestili so takoj oblasti, ki so uvedle preiskavo. V preiskavi so ugotovili, da so kolo in klobuk umorjenega našli že snoči ob 22. kakih 500 m daleč od trupla. Priča Ploj, ki ima tam v bližini svojo hišo, je izpovedal, da je strel čul pozno ponoči in sicer pozneje kakor so našli kolo. Zaradi tega je nastala domneva, da je bil Kaiserberger pobit tamkaj, kjer so našli kolo žrtev pa je morilec prenesel na kraj, kjer so našli truplo ter tu pozneje oddal iz neposredne bližine strel v srce, da bi na ta način fingiral samomor. Umorjenec je imel baje pri sebi 6.000 dinarjev, ki jih pozneje pri njem niso našli.
Apel dr. Tisa
Kakor smo že včeraj poročali, so se vse slovaške politične stranke združile v skupno »Slovaško narodno zajednico«, katere jedro tvori Hlinkova ljudska stranka. Predsednik vlade in nove stranke dr. Tiso je imel ob tej priliki po radiu govor, v katerem Je poudaril, da so zadnja izkustva imela vsaj ta pozitiven učinek, da Je prišlo do slovaške narodne sloge. Slovaki bodo pozabili vse, kar jih je v preteklosti razdvajalo in bodo zanaprej z enako ljubeznijo delovali za najboljšo bodočnost Slovaške in slovaškega naroda. Dr. Tiso je končal svoj govor z besedami: »Ce bomo edini, bomo zmagali, če pa bomo razdvojeni, bomo podlegli.«
Postani In ostani Slan Vodnikove družbe!
Sodna komisija, ki je izvršila ogled, je redila, naj se truplo prepelje v mrtvašnico na Hajdini, kjer ga bodo jutri obduoi-rali. Za sedaj so aretirali Slavka Kosija in še neko drugo osebo.
Uho] pri Rogatcu
Celje, 9. novembra. Na praznik Vseh svetnikov je šel Okrog 17. ure 55-letni delavec Fran šutler iz Cerovca pri Rogaški Slatini od svojega doma k Sy. Florijanu pri Rogatcu, kamor je bil namenjen k svoji prijateljici Tereziji Galunovi. Ko je prišel šutler ck> hiš« posestnika Franceta Drofenika. ki je blizu mostu ob banovinski cesti Sv. Florl-jan-Rogaška Slatina, je pričel klicati Drofenika na korajžo in mu očitati, da ga je naznanil, češ. da živi skupno z Galunov©. Drofenik je kmalu prišel iz hiše oborožen z železnim drogom, stopil k šutlerju in ga. udaril trikrat z drogom po tilniku, šutler se je takoj zgrudil in je na mestu izdihnil. Drofenika so prijeli ter Izročili v zapore s reškega sodišča v Rogatcu, danes popoldne pa so ga prepeljali v napore okrožnega sodišča v Celju.
Nesreča na ljubljanskem letališču
Ljubljana, 8. novembra.
V večernih urah se je po mestu raznesla vest, da se je na letališču pri Devici Mariji v Polju pripetila huda letalska nesreča. V resnici se je malo pred nastopom mraka znani športni letalec g. Svetozar Hribar dvignil s svojim strojem znamke Mengin — ime priča, da jo letalo francoskega izvora — na kratek polet. V hipu, ko se je letalo odlepilo od zemlje, mu je odletel propeler, kar je imelo za posledico, da se mu je brzina zmanjšala na minimum in ga ni bilo mogoče več krmariti. Aeroplan je padel na tla in se močno poškodoval, pilot pa je ostal na srečo brez poškodbe.
Telefonski promet med Jugoslavijo ln češkoslovaško
Beograd, 9. novembra. AA. Zasebni telefonski pogovori s Češkoslovaško, ki so bili začasno ukinjeni, so sedaj spet uvedeni z omejitvijo, da se telefonski pogovori lahko naroče za vse kraje na Češkem, Moravskem in v Sleziji.
Smrt nečaka carja Nikolaja
New York, 9. nov. AA. Včeraj je tu umrl veliki knez Jurij, sin velikega kneza Konstantina in nečak poslednjega ruskega carja Nikolaja.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Vedro
vreme z jutranjo meglo v vsej državi. V severnih krajih lahna oblačnost. Ponoči mraz.
Zagrebška: Vedro, pozneje nekoliko ob* lačno.
Dunajska: Nobene bistvene spremembi sedanjega vremena.
SPOMINI NA PREVRATNE DNI 1918
Kako je bilo v Celju
Ze pred majsko deklaracijo, torej še l pred letom 1917, ko je bilo zavoljo lastne J glave nevarno tvegati vsako nepremišljeno besedo, je vladalo v narodnih krogih v celjskem in brežiškem okraju revolucionarno, protiavstrijsko razpoloženje. Tu in tam so se shajali revolucionarji po raznih skrivnih brlogih in gostilnah. Kovali so razne načrte za čim uspešnejšo propagando med narodom. Zlasti so odsvetovali dajanje poljskih pridelkov in priporočali odrekanje poslušnosti avstrijskim oblastvom. Po majski deklaraciji se je to delovanje stopnjevalo od dne do dne. Najbolj zagrizeni smo se shajali v celjski gostilni sBranibor«, ki sta jo vodila zvesta narodnjaka zakonca Robeka. Kar je bilo v Celju slovenskih častnikov, so se navzlic pol-kovni zabrani shajali v tej gostilni. Skrivne sestanke smo pa imeli v gostilni »Gradt« na Lavi, ki sta jo tedaj vodila vrla narodnjaka zakonca Perca. Duša revolucionarnega gibanja med vojaštvom in okoliškim narodom so bili častniki Hafner, Cančar, Gogala, Vole, dr. Zepič, Kosi, dr. Vane Radej. Klemenčič in še nekateri. Sodelovali so seveda tudi naši vrli podčastniki Dolinšek, Kovač, Rozin, Trepelj, Pu-kelj, Rode, enoletnik Kaukler in še nekateri.
Načelnik v p. Ivo Sancln, plseo pričujočih spominov
Čimbolj se je bližal polom, tem glasnej-gg gmo postajali. Vojaška ln civilna ob-lastva so bila že dolgo pozorna na nas. Povsod je bilo srečati špiclja. Nekateri oficirji so bili že ovadeni in so imeli razne Sitnosti. Navzlic vsemu smo naposled res postali predrzni. Javno smo prepevali in hu j skali proti Avstriji. 26. oktobra 1918 tem se vrnil s kratkega dopusta iz Istre v Celje. Ko sem bil odšel 20. oktobra na dopust, še nisem računal, da smo že tako blizu prevratu. Na povratku iz Istre sem moral v Divači zvečer čakati na vlak. Na postaji je stal vlak poln nemških častnikov. bežečih iz Pulja. Postaj enačelnik mi je povedal, da je prišlo na italijanski Ironti do poloma. Sredi razgovora sem 'Cul godbo: »Naprej zastave Slave«. Množica je vzklikala Jugoslaviji. Dolg sprevod Z lampijoni se je pomikal proti kolodvoru. Preplašeni so zrli nemškj oficirji, kaj se dogaja. Solznih oči sem takrat pozdravljal vriskajoči narod.
Kam zdaj? Nazaj v Buzet ali v Celje? Odločil sem se za Celje. Sodil sem, da bom v navidezno nemškutarskem mestecu bolj potreben kakor doma. Vlak je vozil inimo Ljubljane, ki o polomu na italijanski fronti še ni nič vedela. Na kolodvoru le bilo mirno kakor po navadi. Ko je prisopihal vlak v Celje, ista slika kakor v Ljubljani. Stopim na ulico in srečam dva slovenska oficirja. Pripovedujem jima, kaj vse sem videl in slišal. Vojaški krogi v Celju gotovo še niso imeli pojma o položaju, saj je vendar bil za 27. oktober zjutraj določen odhod še ene marš-kompanije na italijansko fronto...
Spati nisem mogel. Zjutraj srečam na ulici nadporočnika Pučnika, ki mi pove, da so se vojaki v Semalovi vojašnici (marškompanija in stražna stotnija) uprli in nagnali nemške oficirje. Bal se je, da jih bodo sodili kakor v Judenburgu in decimirali. Potolažil sem ga z vsem, kar sem že vedel. Priporočil sem, naj gredo slovenski oficirji takoj med vojake, naj jim razložijo stanje in jim svetujejo mirovanje, dokler ne dobimo točnih navodil iz Ljubljane. Ponudil sem se — bil sem namreč dotlej kot črnovojniški nadporoč-nik zgolj dodeljen nadzorništvu dunajskega prehranjevalnega urada v Celju —, da pomagam tudi jaz pri začasnem poveljevanju.
Kmalu me je poklical k sebi poveljnik nadomestnega bataljona podpolkovnik Skalicky. Ze je zvedel, da hočem kot eden izmed najstarejših častnikov sodelovati pri pomirjevanju vojakov. Prosil me je, naj grem z njim med vojake, ker se od nemških častnikov nikdo ne upa več tja. Zahteval pa je, da ne omenjam Jugosla-
vije in da mu spravim v roke enoletnika Kauklerja, ki je bil vodja upora. Za te zahteve se sploh nisem zmenil, čeprav sem povabilu ustregeL Častniški namestnik Avgust Dolinšek z ostalimi podčastniki je bil med tem vse pripravil glede nastopa vojaštva v Semalovi vojašnici. Ko smo stopili podpolkovnik Skalickft nadporočnik Pučnik in jaz na dvorišče vojašnice, se nam je nudil res zanimiv prizor: na eni strani stražna stotnija v raztrganih, skrajno ponošenih uniformah, na drugi marškompanija v popolni bojni opremi in v čisto novih uniformah. Fantje so bili opleteni s cvetlicami in narodnimi trakovi, da jih je bilo veselje pogledati. Resnih obrazov so nas sprejeli. Vse to je name napravilo globok vtis. Bila je moja naloga, da fante pozdravim in pomirim Pomirjevati mi jih ni bilo treba, čestital sem jim na možatem nastopu in narodnem prepričanju ter sem vzkliknil: »Živela Jugoslavija!« Ne morem opisati, kaj je sledilo mojemu pozivu Kape so frčale v zrak, fantje so se objemali. Ni bilo konca vzklikanju: »Živela Jugoslavija, živela svoboda!« Od kasarnskih zidov se je mogočno odbijala daleč v mesto in okolico prvič tu zapeta »Lepa naša domovina« ...
Ko sem z omenjenima gospodoma zapustil vojašnico, mi je podpolkovnik omenil, da ne bi bil še smel imenovati Jugoslavije. To omembo sem preslišal in se lepo poslovil... Cez pol ure me je Skalicky spet klical, češ, da vojaki v Semalovi vojašnici razbijajo vse vprek. Znova me je prosil za intervencijo. Toda ta ni bila potrebna. Kajti vojaki v Semalovi vojašnici so razbili le table z nemškimi napisi ter jih sežgali.
Led je bil prebit. Dne 27. oktobra zjutraj smo v Celju izvršili prevrat in imeli vojaštvo v svojih rokah, čeprav je bilo tedaj precej nemških oficirjev pri polku. Zavihati je bilo treba rokave in brž pristopiti k delu, kajti v Celju je bilo poleg nemških oficirjev in nemškutarskih vojakov še precej tujih uradnikov in strupenih nemškutarjev, ki so širili vesti, da bi vzbujali nesigurnost in nezaupanje med vojaštvom in ostalim prebivalstvom. Po dogovoru s predsednikom Narodnega sveta dr. Kalanom sem sklical naslednji dan, 28. oktobra, sestanek vseh slovenskih častnikov (menda pet), in podčastnikov (vseh skupaj okrog 100) v malo dvorano Narodnega doma. Sestanku je prisostvoval tudi sokolski starosta Smertnik. Ko smo odslovili nezanesljive in nemčurske podčastnike, smo se točno dogovorili glede nadaljnjega nastopanja, glede organizacije in prevzema poveljstva pri celjskem polku, ki je bilo soglasno poverjeno meni; Poveljstva pa nisem takoj prevzel zaradi raznih pomislekov in cincanja tedanjih odločujočih gospodov v Ljubljani.
Disciplina med vojaštvom se je rahljala, posamezniki so začeli zapuščati vojašnice, uhajali so domov. Celo straže so zapuščale svoja mesta. Ta in oni je prislonil puško ob zid in izginil. Kakorkoli je bilo hrepenenje po domu opravičljivo, je vendar resni položaj zahteval več discipline. Kritičen je postal 31. oktober, ko je straža pri skladišču smodnika, ki je bilo polno streliva in razstrelnih snovi, zapustila svoje mesto in naslonila puško ob zid. Takisto je zapustila svoje mesto straža pri augmentacijskem skladišču, polnem čevljev, uniform in pušk. Vojaki s civilnim prebivalstvom so vdrli v skladišče. Kolikor je kdo mogel, je nabasal v na-hrbtnih ali na ramena. Ko me je podpolkovnik Skalicky obvestil o tem sem hitel s častniškim namestnikom Dolinškom tjakaj in sem še pravočasno prispel do bližine skladišča, kjer sva srečala kakih 150 vojakov in civilistov, otovorjenih s čevlji, uniformami in drugim plenom. Še danes se čudim, kako nama je tedaj uspelo vrniti vse te ljudi pred skladišče, kjer so položili ukradene stvari na tla, da smo jih nato spet spravili pod ključ. Stražo so nastopili slovenski oficirji. Rešili smo več-milijonsko vrednost. Ce ne bi bili prihiteli v poslednjem trenutku, bi ostala skladišča prazna, izropana.
Ti dogodki so prisilili predsednika Narodnega sveta, da je sklical sejo in povabil slovenske oficirje, zastopnike sokol-stva in drugih narodnih društev k posvetovanju, na katerem je bilo sklenjeno, da se še tisti dan popoldne — bilo je 1. novembra, na praznik Vseh svetih — pozove vojaštvo k prisegi, ki naj jo položi pred predsednikom Narodnega sveta dr. Kalanom. Res se je popoldne ob dveh zbral na dvorišču vojašnice oficirski zbor in Narodni svet s predsednikom. Prišli so tudi tujerodni častniki z narodnimi ko-kardami na čepicah ter s slovenskimi trakovi na portepejih. Pred Narodnim domom sem formiral stotnijo. Starosta celjskega Sokola nam je izročil sokolsko zastavo, ki jo je vzel v svoje roke poročnik Videmšek. Pod to zastavo smo odkorakali ponosno in sledeč slovenskim poveljem na dvorišče glavne vojašnice. Po nagovorih dr. Kalana, Smertnika in nadporoč-nika Hafnerja smo se obvezali vsi, častniki in vojaki, s častno besedo, da hoče-
mo točno izvrševati povelja Narodnega sveta. Ko sem se oglasil k besedi tudi jaz, to ni bilo po volji polkovniku, ki mi je hotel nastop zabraniti. Mar mi je bilo za njegov protest! Stopil sem na govorniški oder in povabil vse navzoče Slovence, da prisežemo ob sokolski zastavi, ki je bila tolikokrat napadena od naših nasprotnikov, zvestobo naši novi domovini JugoslavijL To se je zgodila.
Navzlic častni besedi je večina tujerodnih častnikov še tisti dan zapustila Celje. Takoj naslednji dan, 2. novembra, nam je polkovnik Skalicky izročil v redu vse pol-kovne zadeva Značilna je bila njegova prošnja za dovoljenje odpotovanja, češ: »Nujno moram na Dunaj, da še pravočasno prispem tja in dobim kakšno službo pri dunajskem tramvaju...« Se isti dan smo imeli oficirji zborovanje in smo si razdelili delo. Nemški oficirji so odšli, toda ostali so še nemški uradniki in razni nemškutarji, ki so še vedno nastopali izzivalno ter upali na kakšno odrešenje. Narodni svet je z našo pomočjo kmalu napravil red. K pošti in brzojavu smo delegirali zanesljivega oficirja, slovenski uradniki so prevzeli urade. Pomanjkanje zanesljivega vojaštva je prisililo Narodni svet in poveljstvo polka, da smo skupno že 3. novembra izdali razglas in poziv vo-
Pokojni dr. Ivo Sestan, ki je prfvedel celjski polk z bojišča ln se je leta 1929. smrtno ponesrečil z letalom v Maribora
Jakom, da se vrnejo pod orožje, ker Jih . nova domovina potrebuje za vzdrževanje | miru in reda. Res se je odzvalo precej navdušenih fantov in mož, s kateri smo vzdrževali red v mestu in okolici. Velike važnosti je bilo tudi za rešitev Maribora, ker smo generalu Maistru lahko že 10. novembra poslali 200 oboroženih, prvovrstnih vojakov na pomoč. Ce bi bili tako ravnali tudi v Ljubljani, se ne bi danes solzili za Koroško.
6. novembra je bila velika proslava osvobojenja, pri kateri je sodelovalo na tisoče naroda iz Celja in okolice. Ta dan smo poslali bratom na Koroškem pomoč (v Guštanj in drugam) junaškega Malga-ja s tridesetorico prostovoljcev. Iz Vipave in iz drugih krajev smo dobivali brzojavke, da se vrača 87. polk popolnoma oborožen — 2.500 mož — in discipliniran v Celje. Kakšno veselje je vladalo med nami, se ne da povedati. Koliko lepih načrtov smo imeli, da bomo sledili Malgaju in kaj vse bo še storjeno!
Celjski polk je prispel v LJubljano. Skozi mesto ni smel Povelje je bilo: »Razidite se, vrnite se na svoje domove!« Poročnik Sestan (ki se je pred nekaj leti smrtno ponesrečil z letalom v Mariboru) Je takrat, Jahajoč na visokem konju, prl-vedel v Celje ostanke polka s trenom. Pred magistratom je bil ganljiv sprejem mož ln fantov, ki so se krvavo preizkušeni po dolgem maršu vrnili z laške fronte v domači kraj. Okrnitev polka v Ljubljani je bila nesrečna poteza, ki se je pozneje močno maščevala. —
Tako so torej potekli prvi dnevi našega osvobojenja v Celja Bili so polni veselja, pa tudi resnega dela. Saj, če ne bi bilo slovenskih vojakov celjskega pešpolka, dvomim, da bi bil kedaj tudi Maribor rešen, ko pa Ljubljana ni mogla poslati generalu Maistru v pomoč niti enega vojaka. Ponosni naj bodo vsi, ki so tedaj pomagali reševati naš težavni položaj na zelenem slovenskem Stajerju!
Nač. Ivo Sancln
tfesensGa pomlad
Pst! Tiho, sicer se zbudita!
Ljubljena, 9. novembra Leto gre h kraju. Staro je, pa je ponorelo. Kako bi nas sicer obdarilo s tako lepim vremenom, s temi jasnimi sončnimi dnevi, s kakršnimi bi se mogla postavljati le še najkrasnejša sončna pomlad!
Vsekakor nekaj ne bo v redu. Verjetno, da je po sredi zavistna konkurenca med nebeškimi in zemskimi vremenarji, ki so tokrat — čemu bi se sramovali priznati — potegnili krajši konec. Stoletni koledarji, pratike, meteorološke napovedi, zakotne vedeževalke, reumatiki, neurotiki in bož-jastniki, ki jim je dana moč iz lastnih bolečin napovedovati vreme, ves ta živi in
Pa na} bo z razlaganji kakorkoli: tako kakor človek v poznih letih doživi sem pa tam drugo pomlad, jo tudi pozno leto samo pravkar doživlja. Ljubljančanom je to prav. Saj jih poznate, kako so vsake obljube na moč veseli, izpolnjene pa še celo. Jesenska pomlad je prišla kar tako, brez obljube in napovedi. Poglejte pred Tivoli, kaj to pomeni! Po drevoredih je živo kakor sredi leta. Klopi, ki so pred časom že samevale, so zasedene do zadnje. Mlade matere prevažajo velike vozičke z mladim naraščajem, otroci se igrajo v pesku, drugi pa se predajajo soncu in srkajo toplo luč vseobvladajočega Gospodarja.
To so pa študentje.
mrtvi inventar je odpovedal. Celo barometri novejših konstrukcij, ki vise ponekod po mestu, plešejo sv. Vida ples. Nenehoma nakazujejo poslabšanje vremena, vreme pa kakor nalašč, danes tako ko včeraj, jutri kakor danes, sončno od jutra do večera, hvala bogu!
Ljudje, ki se s temi čudovito lepimi jesenskimi dnevi pobHže pečajo in utegnejo o njih filozofsko razmišljati in razpravljati, ponajveč na klopeh v Zvezdi in v drugih vrtovih, — ti so mnenja, da je to nagrada za vse nesrečne dni, ki jih je svet komaj pustil za seboj. Teoretiki, ki jim misli dlje neso, jih spravljajo v zvezo z luno in njenim mrkom. Preden pa se odločimo za katero teh mnenj, je treba počakati avtentičnega poročila »Osservatora Romana«. Ne gre, da bi narod begali z razlaganji. ki jim znanost tega sveta ni kos.
Za take »kočije« tivolske poti niso za-b ranjene.
Le pojdite malo na sprehod tja v Tivoli, pa poglejte še naokrog, kako je ljudem v teh lepih dneh! Nič ne sitnarite, ko boste srečavali največ študente. Tudi take v krilih, ki jim je beseda razumijivejša, čim ti-še je izgovorjena. Drugi, ki jim gospodinje še ne kurijo sob, si tod na soncu bogatijo svojo učenost, tisto za rede in ono za življenje. Da, da. vsega jim bo treba.
Vrtnarji iz mestne vrtnarije prekopava Jo gredice in pripravljajo zemljo, da se bo spočila čez zimo. Prihodnjo pomlad mora biti Tivoli kar brž v cvetju.
Tam na klopi Je oba do kraja prevzelo. Na toplem soncu sta zaspala, kakor pod toplo odejo. Ona z glavo njemu na rame-
Na solncn in v pesku — to je zabavna igra.
Nove table ukazujejo: Pse na vrvico! Le čemu neokusni napis pod sliko? Kratko-srajčniki ne znajo citati, odrastlejšim pa je 2e slika psa, ki ga otrok vodi na vrvici, dovolj razumljiva. Ali res ni mogoče napraviti koraka po mestnem svetu, da te ne pre2en6 prepovedi in grožnje s kaznijo?
70 let Martina Potočnika
Ptuj, 8. novembra Danes je praznoval 70-letnico inšpektor finančne kontrole v pokoju g. Martin Potočnik. Praznoval je skromno, vendar pa v zadovoljstvu v svoji rojstni vasi Rogozni-ci pri Ptuju, kjer zdaj biva z gospo Janjo.
Potočnik je po odsluženi vojaščini vstopil v službo pri financi. Pot ga je vodila po mnogih krajih, v zadnjih letih pa po naši severni meji. Ko je izpolnil 35 let službe in 60 let starosti je stopil v pokoj ter se naselil na Rogoznici. Bil je ves čas vzoren in
vesten uradnik, za kar je prejel v nedeljo red Sv. Save IV. stopnje. Zbrati so se v pi-sarni oddelka finančne kontrole njegovi stanovski tovariši-upokojenci, ki se z njim službovali, kakor tudi celotno osebje oddelka. Podpoverjenik Kune mu je v lepem nagovoru izročil odlikovanje.
Jubilant si je pridobil s prijaznim nastopom nešteto prijateljev Je pri vseh napre-nih društvih neumoren delavec, prav posebno pri Sokolu. Kljub lepim letom ga vedno vidimo, kako korenjaško koraka v sokolski četi po ptujskih ulicah in se ob vsaki priliki zavzema za narodno stvar. V nacionalnem duhu je vzgojil tri sinove, ki zavzemajo danes ugledne položaje v službi. Najstarejši je višji pomorski oficir na ra-šilcu »Ljubljani«, drugi sin je tehnični poslovodja pri drž. železnici, najmlajši pa je strojnik na šolskem brodu »Jadran«. Jesen življenja g. Potočnika v družbi zveste gospe Janje, za razvedrilo pa mu služi »Jutro«, katerega naročnik je ves čas. Mnogim častitkam, ki jih je odlikovani prejel iz vseh krajev, pridružujemo tudi svojo in mu želimo še mnogo srečnih let.
Pri Ienivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenja danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dol-t njih organov dobro in naglo. Mnogoletna izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jos'®-fove« vode odlično regulira funkcij« črevesja.
OgL k*. S. Sf- t*.
nih ln svojo zadovoljnost izraža z lahnim smrčanjem. Feverice skačejo z dreves v travo in na belo cesto, vrabci in plemenitejša perjad čivka v grmičju, rdeče in zlato listje odpada z drevja in šelesti pod stopinjami. Nižje spodaj se široka promenad-na cesta zožuje v točko. Levo in desno stojita v nežni soparni kopreni simbola Ljubljane: starina Grad in beli kvader nebotičnika. Ozrl se še naokrog, pa boš kakor v galeriji najimenitnejših akvarelov, ki čakajo le še svojega — mojstra.
Ljudje, izkoristite prelepe dni, ki eo zastonj na razpolago! Se prehitro bo priSla zima, potem pa bomo mesece hlepeli za jasnimi, sončnimi dnevi, ki nas vse drugače pokrepčajo, kakor pa toplota v zapečktu Vremenarji, vi nam pa nikar ne napovedujte lepih dni, da nas že jutri ne zalije ve-soljni potop!
IZPOLNJENA ŽELJA
Pisal Je dijak očetu pismo naslednje vsebine:
»Dragi oče! V veliki denarni stiski sem. Bodi tako dober in pošlji mi tisoč dinarjev, da plačam svoji gospodinji dolg. Poljublja te tvoj sin.
Pripis: Teko me je sram, da ti meram tako pisati. Najrajši bi videl, da bi ti to pismo ne prišlo v roke.
Presenečen je tretjega dne zatem prejet sin naslednji očetov odgovor:
»Dragi sinko! Bodi pomirjen, tvoja želja se je izpolnila. Pisma nisem prejel. Poljublja te — tvoj oče.«
Kljub dežju negovan izgled! Cimean krema varuje Vašo kožo!
S
h
Pred dvajsetimi let!
^Slovenski Narod«, 8. novembra 1018.
Poziv k razsodnosti!
Kadar umira stara država ln kadar stopa na njeno mesto druga v življenje, nastajajo grozoviti preokretL Kdor je prevzel novo vlado, je že dosti dosegel, da ni nastal splošni kaos. Vlada, ki ima tako rekoč ustvariti novo državo, itoji pred nalogam, kakor si bolj orjaških misliti ne moremo. Da taka vlada ne more čez noč staro nadomestiti z ncvim, to bi moralo tudi otroku v materinem telesu biti jasno. Ravno tako pa je tudi jasno, da bo vlada prišla do svojih ciljev le takrat, če jo vsakdo z navdušenjem podpira in če vsakdo prepoji svojo dušo z zavestjo, da je danes vsaka needinost nesreča in da so tisti, ki netijo needinost, prav a prav veleizdajal-ei in grdi hudodelci. Narodna vlada mora imeti zaupanje vsega naroda !n mi upamo, da si ga prav hitro tudi pridobi.
Zatorej še enkrat ponovno prosimo, da naj vsak ostane hladne krvi ln da naj se opusti najmanjši korak, ki bi po izročal nesoglasje in needinost. (Iz peresa dr. Iv. Tavčarja, člana Nar. vlade)
Po deželi razumejo svobodo tako. da od-elej ni treba plačevati davkov, spoštovati tujo lastnino itd. V iem oziru prihajajo z vič krajev neprestano pritožbe ln poročila o nasilstvih. Nujno potrebno je, da Narodna vlada da navodila, n^j županstva. duhovščina ln učiteljstvo ljudstvo pouče tudi o dolžnostih in mu pojasni položaj. Zelo priporočljivo bi bilo pošiljati na deželo govornike, zlasti v odležnejže kraje.
Srbi prihajajo na pomoč
V Zagrebu se je te dni organizirala prva četa srbskih vojakov, prlpadn!kov srbske armade, ki so bili v Avstriji ujeti ln porazdeljeni po raznih taboriščih. Prvi srbski bataljon šteje 1000 mož, samh strumnih dečkov, ki ne silijo domov, dasi so že Sest let v vojni.
Jutri dospo v Brod na Savi prvi oddelki srbske vojske. V Vinkovce so Srbi dospeli Že danes. Zasedli so tudi Indjijo in Vukovar, kjer so pustili manjše posadke.
Odposlanstvo Narodne vlade v Postojni
Včeraj se je tročlansko odposlanstvo Narodne vlade zglasilo pri antantnem komisarju polkovniku Castelliju v Postojni. Komisar je naše odposlance prijazno sprejel ter Jim razložil, da nima nikakršne politične naloge, temveč je samo vojaški komisar antantne armade, ki m on nadzorovati, ali bivša avstrijska armada Izpolnjuje pogoje sklenjenega premirja. S tem pojasnilom se je odposlanstvo zadovoljilo in se vrnilo domov.
Prevzetje poslov mesta Ptuja
Dne 2. t. m. se je vršila predaja mesta Ptuja pod nadzorstvo Narodnega sveta. Odstopiti sta morala župan Ornig ln uradni predstojnik dr. Giirtler, ki imata še od 1. 1908. krvave roke. Odbor je sklen'1 tudi Odpust dr. Giirtlerja in ga takoj odstavil.
Takoj po prevzemu občine se je razobesila raz rotovža slovenska trobojnica, ki jo je narodna straža slovesno pozdravila.
Narodna obrana za Ljubljano
Odbor je sklenil na svoji včerajšnji seji, da se mladeničem izpod 18 let in vsem onim, ki niso upravičeni nositi orožja pobere orožje in municija, katero so si prisvojili na ta ali na oni način. Noč in dan se strelja po mestu in to se neopravičeno podtika mestni Narodni obrani. Tu in tam se pojavljajo nedorasli jezdeci in često cele patrulje na konjih, ki ne pripadajo mestiu Narcdnj obrani in le v zabavo jez-darijo po mestu. Obhodnim stražam je naročeno, da takim jezdecem, če nimajo izkaznic, pobero konje in orožje.
»Slovenski Narod«, 9. novembra:
S Koroškega
Začasna deželna vlada na Koroškem priporoča v svojem uradnem naznanilu z dne 6. t. m. vsem državnim in občinskim uradom na jezikovno mešanem ozemlju, da naj v primeru, ako pridejo jugosloven-ski komisarji, ki bi se hoteli polastiti uprave, izjavijo, da hočejo voditi posle dalje na dosedanji način, dokler ne bo izvršena odločitev glede državnopravne pripadnosti koroške dežele in dotlej se udajo samo sili. Po tem navodilu se Slovenci na Koroškem ne bodo ravnali, marveč je naša dolžnost, da kar je naše, mora takoj stopiti na našo stran.
Dne 4. t. m. je bila v Celovcu pred hotelom Trabesinger velika množica in na poslopju so bile Izvešene iugoslovenske zastave. Množica pa je bila razpršena in zastave snete »KMrnt Tagblatt« poroča, da v tem ne tiči nikako nasilno postopanje proti koroškim Slovencem, marveč le previdnostna odredba, kakor se tudi na Kranjskem ne smejo vršiti nemško-nacionalne manifestacije.
»Zeleni kader« že na Dolenjskem
Pc zatrdilu v Ljubljano došlih Belo-kranjcev je »Zeleni kader« že v sredo, 6. t. m prekoračil Kolpo, prestopil na črno-meljski okraj in ogroža Poljane ln Kostel. Sprednje tolpe štejejo nad 500 ljudi, katerim sledi »glavna armada« do 1000 mož. S tem ie c oprta pot po celi Beli KralinI in preko kočevskih šum najkrajši prehod (čez Rog) v topliški ln novomeški okraj.
V	teh krajih je tedaj treba močnih straž, oboroženih tudi s strojnicami.
Roparstvo
Madžarski roparji so vdrli v St. Peter pod Sv. gorami ter plenijo pri trgovcih.
V	Desenicah so napravili trgovcu Hoh-njecu ogromno škodo.
Paglavci streljajo
Proti stieljanju za Bežigradom bi bilo najboljše zdravilo1 Straža poberl piglav cem puške in municijo Streljanje vsako noč. kakor bi bili na fronti Isto se dogaja sploh na periferiji mesta.
»Moč in diplomacija«
K vprašanju francoske odgovornosti v poslednji »septembrski krizi« &e je v pariških listih oglasil najuglednejši francoski vojaški publicist, znani general Baratier v članku »Moč in diplomacija*, v katerem najprej poudarja pomen skladnosti diplomatskih akcij katerekoli države a njenimi dejanskimi možnostmi in sposobnostmi vojaškega značaja nato pa vprašanje- »Kaj smo storili v letih po naši zmagi, ko se je nevarnost nemškega vstajenja že čisto jasno kazala, da bi spravili v sklad organizacijo naših oboroženih sil in našo diplomatsko delavnost? Morda odgovorni šefi naše politike niso pravočasno opozorili francoskega narodi« na potrebo, pred katero bi se utegnil znajti, ako bi mora1 od Nemčije s silo doseči spoštovanje mirovnih pogodb. Dne 7. marca 1936 je vlada nedvomno mislila na takojšen napad na Porenje. Toda ves naš vojaški aparat, ki je bi! skrbno pripravljen za obrambno vojno, ni bil tak, da bi mogel izvesti operacije take narave brez poprejšnjega vpoklica rezervnih Čet. Ali je bilo tedaj naše javno mnenje dovolj pripravljeno na tak ukrep, ki bi se mogel tolmačiti že kot prvi znak vojne?
Dejstvo je, da Je bila opuščena sleherna misel na uporabo sile. Naši »osedi pa se medtem niso omejili le na simboiično zasedbo Porenja. temveč so ga takoj začeli pokrivati z utrdbami, da bi bili mi nevtralizirani, ako bi Nemčija nastopila na vzhodu. Revizija prevzetih obvez v vzhodni Evropi bi bila za naš že ted«j edino logična rešitev. Navzlic temu pa smo polni dve leti pustili vse pri starem in dopustili ves nadaljni razvoj dogodkov. Sedaj ko so se oblaki razpršili, izkoristimo takoj ča9, ki nam je na razpolago, za izpopolnitev pomanjkljivosti v naši oborožitvi, kakor je to storila Anglija, ker bomo samo s tem lahko podkrepili vezi med Veliko Britanijo in Francijo. Politiko vzhodne protiuteži nadaljujmo le v primeru, ako lahko računamo na primerno pomoč kakor leta 1914; v nasprotnem primeru pa se od povejmo našim prejšnjim zvezam in predajmo se politiki čakanja, ne da bi medtem opustili naše oboroževanje. V nobenem pnmeru pa ne ponavljamo preteklih pogrešk. da bi se spet ne znašli pred nepripravljeno borbo, katere izhod bi se zdel negotov.«
Teritorialne spremembe v Evropi
Leto 1938. Je prvo leto po svetovni vojni, ki je prineslo večje in bistvene teritorialne spremembe v Evropi.
Nemčija, ki je bila ob začetku leta s svojimi 472.000 kv. km zemlje takoj za Francijo na drugem mestu v Evropi, je po avstrijski ln sudetski priključitvi s svojimi 583.000 kv. km zemlje po svoji površini že precej pred Francijo Tudi v pogledu prebivalstva (80 milijonov) je Nemčija na čelu evropskih držav, ako v obeh primerih izvzamemo Rusijo.
Avstrija je kot samostojna država črtana z evropskega zemljevida.
Češkoslovaška, ki je bila doslej po svoji površini (140.000 kv. km) na trinajstem mestu za Jugoslavijo in pred Grčijo, je sedaj s svojimi 100.000 kv. km potisnjena na 17. mesto, pri čemer je izgubila približno toliko zemlje, kolikor znaša površina Švice. Nemčiji Je CSR skupno odstopila okoli 28.200 kv km zemlje s 3.600 000 prebivalcev. Celotna izguba češkoslovaškega ozemlja pa znaša 41.200 kv. km s 4,850.000 prebivalcev.
Poljska je z novo razmejitvijo s CSR pridobila približno 1.000 kv. km zemlje in okoli 230.000 ljudi. Z osmega mesta, na
katerem Je bila po svoji površini doslej, je preskočila Nor-eško in Finsko ln zasedla šesto mesto med evropskimi državami brez Rusije. Po številu prebivalstva pa je Poljska tudi po novi razmejitvi obdržala šesto mesto. Po statistiki iz 1. 1931. Je štela 32 milijonov ljudi, katerih letni prirastek znaša okoli 400.000, tako da šteje danes Poljska nekaj nad 34 milijonov prebivalcev.
Madžarska je z novo razmejitvijo s CSR pridobila okoli 12.000 kv. km ozemlja z nekaj nad enim milijonom prebivalcev. Po
tvoji površini (prej 98.000 kv. km, sedaj 108.000 kv. km) je b sedemnajstega mesta,
na katerega je sedaj pahnjena CSR, skočila na 15. mesto. Po številu prebivalstva pa je redaj Madžarska dosegla 10. mesto med evropskimi državami brez Rusije.
Po številu prebivalstva je bila doslej CSR z okoli 15 milijoni prebivalcev na 9. mestu, nova CSR z 10 milijoni prebivalcev pa je potisnjena na 11. mesto. Poslednje teritorialne spremembe so jo tako glede površine kakor glede prebivalstva okrnile za približno eno tretjino.
Poslabšan položaj Rusije v vzhodni Aziji
O odnošajih med Rusijo in Japonsko piše v luči novih dogodkov na Daljnem vzhodu »Neue Ziiricher Zeitung« v svojem nedeljskem uvodniku med drugim:
»V Moskvi so si menda na jasnem, da je po zmagi pri Čangkufengu (Zaozernaji) nastopilo samo predhodno omiljenje napetosti med sovjeti in Japonsko in da nikakor ni mogoče govoriti o zagotovitvi miru za več let. Japonski uspehi na Kitajskem v poslednjih tednih utegnejo kaj kmalu iz temeljev spremeniti vojaški položaj Rusije na Daljnem vzhodi in morda imetj za posledico celo resno ogrožanje ruskega državnega organizma. 2e pred štirimi tednj je bilo jasno, da se utegne premoč, ki je bila tedaj nedvomno še na ruski strani, spremeniti v nasprotje ako bi se Japonski posrečilo pravočasno likvidirati kitajsko avanturo. V Moskvi pa očividno s tako naglo likvidacijo niso računali. Boje okoli Cangkufenga so Rusi prikinili v pričakovanju, da bo utrje-valna strategija Kitajske še dolgo uspešna
in da bodo tako izgledi Rusije na zmago vedno bolj gotovi. Padec Kantona in Han-kova pa je te račune prekrižal. Japonska sicer ne more še takoj izsiliti miru na Kitajskem ln Cangkajšek proglaša, da ne bo kapituliral. Toda kitajska moč za novo ofenzivo Je očitno za daljšo dobo okrnjena. 2e zelo blizu Je možnost, da Japonska utrdi na Kitajskem svoje obrambne postojanke ln vrfe nato velik del svoje vojske na madžursko bojišče proti Rusiji. Imenovanje Arite, ki je podpisal proti-komunistični pakt, za zunanjega ministra mora v Moskvi samo povečati bojazen, da je Japonska po svojih najnovejših zmagah odločena nastopiti proti sovjetom. Ako bi se še izkazalo, da hoče Tokio delati z rok-v rold z Berlinom in da bo Nemčija ob japonskem izpadu na manižurski meji postavila obenem ukrajinsko vprašanje, bi se Rusija znašla pred nevarnostjo vojne na dveh bojiščih, kateri se je z boji na Kitaiskem skušala za daljšo dobo izogniti.«
Kranjska mladina navdušena za letalstvo
Tudi v Kranju bodo uredili primerno letališče
Krqnj, 9. novembra.
V nedeljo smo imeli v Kranju prvo letalsko prireditev, ki Ji je prisostvovalo rekordno število gledalcev. Odkar so v Ljubljani in nato v ostalih večjih krajih pričeli usianavl.tati Aeroklube Id gojiti jadralno letalstvo, se Je tudi v Kranju — še zliisti med mladino — pojavilo veliko zanimanje za letalski šport, že pred dvema letoma je mladi mizarski pomočnik Pretnar gradil brezmotorno letalo, ki ga je razstavil v gimnazijsk' telovadnici. Letos se je Pretnar vrnil od vojakov, kjer je bil v šoli za gradnjo letal. Tu si je bil pridobil in izpopolnil znance. Zdaj je zfc H okrog sebe mlade fante in jih poučeval v gradnji letalskih modelov. Obenem je zainteresiral meščane in kmalu se je zbral pripravljalni odbor, ki se je namenil ustanoviti Aeroklub. Fantje so vsak dan marljivo delali in so vsak teden napravili več m i.lelov. V nedeljo so prinesli najboljše modele na letališče pri Polici, da je komisija ugotovila kateri je najboljši. Tekmovalo je 10 fantov z 20 modeli. Zmagal Je gimnazijec Segulin z modelom, katerega je izdelal po Pretnarjevih načrtih Tekmovanju je prisostvovalo nad 2.000 ljudi,
med njimi tudi vee predstavnikov z županom na čelu.
Po tekmovanju se Je pojavilo nad letališčem motorno letalo dr. Rapeta Iz LJubljane. Temu je sledilo jadralo letalo, ! : ga Je piloural znani rekorder Raznožnik. Jadralno letalo priklopljeno k motornemu, se Je 2.000 m nad letališčem odklopilo in že je v krasnih zavojih pristajalo na letališču. Pri pristanku se je domala pripetila hujša nesreča, in sicer zan i občinstev«, Id ee ni hotelo pokoravati rediteljem in Je zasedlo mesto, kjer bi moralo letalo pristati, pa Je pilot zato moral spremeniti smer ln eraj pristanka K sreči se Je letalo pri pristanku prevrnil na krilo in Je pilot ostal nepoškodovan.
Teren letališča Je za enkrat še bolj valovit. kar ovira pristajanje. Kranjski Aeroklub. ki bo v kratkem t-nel ustanovni občni zbor, deluje na tem. da bd dobil v najem primeren pr^tor v izmeri 600 x 150 m Potem bo kluo odpravil vse nedo-jtatke med njimi tudi električni vod. ki zdai otežkoča pristajanje. Tako bo Kranj dobil v neposredni bližin: mesta lastno letališče, ki bo lahko sl-ižilo tudi vojaškim namenom.
Kako je bilo med mrkom v Beogradu
Nočni vtisi opazovalca na prestolniškem Kalemegdanu
Beograd, 9. novembra
Prijatelj našega lista nam je poslal nekaj vtisov z opazovanja na Kalemegdanu v Beogradu:
Pogled na Savo Je bil ob 22 06 veličasten, luči Aleksandrovega mostu so se zrcalile v savskih valovih, zemunska tramvajska p:Tga je bila očrtana z neštetimi žarnicami. Stolp beograjskega velesejma je žarel v oranžni in svetlomodri barvi. Kalemegdan se zdi, kakor grad iz »Tisoč in ene nočia. Noč je bila prekrasna, lahen veter je vel od Save proti Kale...egdanu, tako nežen, da se je listje komaj zibaio v lahni sapi...
Lunin mrk je počel ob 21.42 uri in ob 22.15 dosegel polovično tazo. Taiinstvena je bila noč, sence so vidnejše, Luna je lezla vedno bolj v senco Zemlje Tembolj so se odražale luči velemesta, kjer ni bilo električne razsvetljave, je ob 222.1 uri vladala popolna tema. Nebo je bilo jasno, lahna megla je vstajala iz savskih in dunav-
skih valov. Tinino noči je motil le truSč tramvajskih vozov, še na Zemlji se je občutila tajinstvenost dogajanja v vsemir-ju...
Vedno manj svetlobe je bilo na nebu. videla se je le silhueta planeta, ki je izžarevala umazanosivo svetlobo. Veličasten je bil ob 22.29 pogled na razsvetljeni grad, ki je žarel v zlatorumeni luči, na dolgo vrsto topolov, ki so podrhtevali v motni električni luči in lahnem vetru. V daljavi je pošastno odmevalo razbijanje parnega kladiva danske kolonije — Lunin mrk se je bližal h koncu.
Ob 22.49 je zemeljska senta preletela Luno in jo zakrila. Nebo je bilo slejkoprej brez oblakov luna je na črnomodrem nebu zelo dobro vidna in je izgledala ob 22.54 kakor fantom, neresnična prikazen. Ob 23.54 se je na vzhodnem delu oble pojavila naraščajoča svetloba, Lunin mrk je bil pri kraju.	Bizeljski
Nočni obisk pri trgovcu Verstovšku v župelevcu
Brežice, 9. novembra. Te dni so neT.ani vlomilci ponoči obiskali trgovino Ivana Vers:ovška v Zupe-levcu pri Kapelah in odpeljali cel voz raznega blaga. Med drugim Je z njimi izginilo 7 velikih kosov usnja za podplate, teških 20 kg, okrog 50 kg vratovine, 25 kg boksa, 8 kož ševroja, 25 kg pillinga in nekaj antilopinega usnia. Pobrali so še za celo zalogo raznega moškega blaga, klota, barhenta cajga, tiska, platna, oo-pliina 50 moških srajc, 40 otroških oblek, 60 svilenih, več ducatov moških nogavic, 50 kg mila, cigaret, cigar in drugih predmetov. Skupna škoda znaša okrog 55.000 din.
Zbor delavcev
na Ravnah
Guštanj, 9. novembra V nedeljo dopoldne so imeli guštanjski kovinarji protestno zborovanje zaradi delnega kršenja kolektivne pogodbe s strani podjetja Jeklarne na Ravnah, podpisane avgusta 1937. Od takrat se je življenjski standard zvišal zaradi podražitve prav vseh življenjskih potrebščin za 15 do 25 oilstotkov. Sestavljena je bila resolucija, v kateri se naglaša, naj se kolektivne pogodbe, ki so obojestransko podpisane, pravilno izvajajo od prve do zadnje točke in da se kategorijske kakor akordne postavke in mezde regulirajo na avtomatični podlagi nasproti naraščanju cen življenj-
Češkoslovaška v svoji novi podobi
Črtkano ozemlje pomeni kraje, ki so bili odstopljeni Nemčiji, Poljski in Madžarski. Obseg češke je padel od 63.000 km* na 85.753 km2, Moravsko-Sleske od 26.800 km2 na 17.169 km2, Slovaške od 49.000 km2 na 88.586 km2, Podkarpatske Rusije pa od 12.200 km2 na 10.620 km2.
V	pogleda prebivalstva je češka Imela prej 7,110.000 ljudi, danes pa jih Ima 4,678 000, Moravsko-Bleska 8,565.000 ljudi (sedaj 2,880.000), Slovaška 8,800.000 (sedaj 2,470.000), Podkarpatska Rnsija 726.000 (sedaj 544.000).
V	celem je lsgnblla država 87.967 km2 ln 4,712.000 prebivalcev. Danes meri čeikoslova-gka 102.127 km2 In Ima okoli
10 milijonov prebivalcev.
^r^IaucHcovJ^iiii^Miilr m ICHOMUTOVl/ tERE2in
UlllOlllUlllUiiif
l| KAeLO^gjJČAHV

I skih potrebščin. Slednjič, uvede naj se delovni čas po sporazumu ter da se pristopt J k rešitvi stanovanjskega problema. Skoraj dve tretjini delavstva sta prisiljeni stanovati izven Guštanja, saj v trgu ni mogoče najU niti samskega, še manj pa seveda kakšno družinsko stanovanje.
Zadnja pot koroškega borca
Slovenj Gradec, 7. nov.
V nedeljo smo položili v prezgodnji grob našega nepozabnega brata Jožeta Druškoviča. Pogreb je dokazal, koliko prijateljev je imel ne samo v mestu in okolici, ampak tudi v drugih krajih širne naše ožie domovine. Posebno v velikem številu so bili zbrani koroški borci iz vseh krajev, da spremijo moža, ki je bil ravno na ta dan pred dvajsetimi leti duša borcev za svobodo Koroške. Častno so bili zastopani tudi Sokoli in gasilci v krojih. Mestna godba je igrala žalostinke, saj Je bil pokojni velik ljubitelj glasbe. Pred hišo žalosti je pevski zbor zapel svojemu predsedniku in neumornemu pevcu njegovo najljubšo pesem »Na planine«.
Ob grobu so se poslovili od pokojnega v imenu mestne občine predsednik dr. Picej, zahvaljujoč se za vse, kar je storil kot prvi slovenski župan po osvobojenju za mesto in Slovenjgradčane. V imenu koroških legij se je poslovil br. dr. Mejak. za Sokolsko društvo se je starosta br. Ivan Rojnik zahvalil požrtvovalnemu soustanovitelju slovenjgraškega Sokola, v imenu CMD in SPD pa se je poslovil predsednik g. Miloš Grmovšek.
Zadnjikrat so se ob turobnih glasovih gasilskega roga sklonile zastave gasilcev in koroških borcem, naša srca pa so se stisnila v globoki bolesti. Dragi Jože! Ko si nas za vedno zapustil, moremo storiti samo to, da Te ne bomo nikdar pozabili kot brezkompromisnega rodoljuba, požrtvovalnega kultrrnega in socialnega delavca, kot dolgoletnega voditelja na^ih planinccv in pevcev. Počivaj v miru, zlata duša!	—e
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 url Četrtek, 1^.: Brezov gaj. Premiera. Prs-
mieiski abonma. Petek, 11.: Zaprto.
Nabavna lr duhovita komedija »Bre/oV prikazuje učinkovitim, suhim angleškim humorjem detektivsko zgodbo, ki se godi v mirnem rodbinskem zatišju v Brezovem gaju Avtor je orisal v tej svoji trodejanskj igri zgodbo o ponarejevalcih denarja ki iih zasleduje oblast Delo reži-ra Bratko Kreft. Glavno vlogo bo igral g; Levar.
OPERA
kače tek ob 20. url četrtek, 10 : Poljub. Red četrtek. Petek, 11.: Zaprto.
V soboto se bo pela prvič na slovenskem odru Massenetova opera »Don Kichot«. To znameni'o odersko dele francoske operne literature, ki je imelo krstno predstavo ? -ta 1910. v Monte Carlu, je še danes na repertoarju fiancosklh in tudi drugih gledališč. Naše občinstvo je imelo ponovno priliko slišati razne arije po ljubljanski radio oddajni postaji, ki je oddajala plošče ~na-menitega ruskega basista, pokojnega sa« ljapina, ki je smatral vlogo Don Klchota za eno svojih glavnih in najboljših basovskih vlog po'eg Borisa Godunova.
Uprava gledališča prosi cenjene ob'sko-valke gledaliških predstav, ki zasedajo parterne sedeže, da oddajajo klobuke v garderobo in jih v Interesu svojih soobi-skovalcev ne obdržijo na glavi. To prosi, ker so prišle tozadevno na upravo ponovne pritožbe.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 10. ob 20.: Bocacclo. C. Petek, 11.: Zaprto.
Sobota, 12, ob 20.: Prevara. Krstna predstava.
A
D I O
četrtek 10. novembra
Ljubljana. 12: Operetni napevt (nlošče)',
—	12.45: Poročila . — 13: Napovedi. — 13.20: Francoske popevke (ploščo. — 14: Napovedi. — 18: Vsakemu nekaj (Radi jč---i orkester). — 18.40: Slovenščina z4 Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napo<vei di, poročila. — 1930: Nac. ura: -'redavanje Sokola kraljevine Jugcslavije. —. 19.50: Deset minut zabave. — 20: Koncert Radijskega orkestra. — 21.^0: Koncert modeme češke klavirske glasbe (prof. Pavel &ivic). — 22: Napor-edi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki Radijskega or~ kestra.
Beograd 17.30: Violinski koncert, r.ar rodne pesmi in plošče. — 20: Humor. —t 22.15: Plesna muzika. — Zagreb 17.15* Koncert orkestra. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.20: Kitaristi. — Praga 19.20: Orkestralni in pevski koncert. — 20.10: Zvočna igra. — 22.15: Plošče. — Varšava 20: Poljska glasba. — 22.45: Nowov.i je viskijev »Domovinski psalm«. — 23.05/ Poljska glasba. — S«fija 17.3D: Vojaška godba in godalni orkester. — 19.30: Orkestralni in pevski koncert. — 20: Klar virske skladbe. — 20.55: Simfonični koncert. — 22: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Orkes er. — 16: Lahka godba. — 18.40: Sudetske pesmi. — 20.10: Slike iS Gradca. — 22 "*0: Celo in klavir. — 23: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19: Operne melodije. — 2010: Ia operet. — 21.10: Koračnice. — 22.30: Kakor Dunaj. — Miinchen 19.15: Zabavni spored. — 20 10: Koncert po željah. — 21.10: Stara komorna glasb? — 22.20: Orkester. — Pariz 19 30: Orgelski koncert. — 20 30: Skladbe za čelo. — 20.45: Radijska fantazija. — 21.30: Zvočna igra,
—	23.45: Plošče.
Petek U. novembra	' "i
Ljubljana 11: šolska ura: Tolšče, naSa hrana naš lek in surovine važnih življenjskih potrebščin (g. Josip Zabkar). —12: Pesmice iz na&ih krajev (plašče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 18: ženska ura: Žena v kiparstvu (ga. Mara Kraljeva). — 18.20: Plodče. — 18.40: Francoščina (dir. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Delo žen za osvobojen je.
—	19-50: Iaseljeniška poročila (g. Jože Premrov). — 20: Koncert Radijskega orkestra. — 21.10: Ljubljanski godalni kvartet. — 22: Napovedi, poročila, — 22.30: Angleške plo«*,	_j
ZLOČIN PRI CELJU POJASNJEN
Umorjenka je 42 letna služkinja Ivana Zakrajškova lz Saharskega sreza
Celje, 9. novembra.
Komandirju orožniške postaje v Storah g. Mekindi in orožniškemu naredniku g. Letigu iz Stor je danes uspelo docela pojasniti roparski umor, ki je bil izvršen v noči na praznik Vseh svetnikov v Vogla j ni v Cretu pri Celju.
Aretiranega Jurija Sabukoška, ki se je v celjski bolnišnici docela opomogel, sta odpeljala omenjena orožnika danes dopoldne na orožniško postajo v Celju, kjer je Sabukošek priznal roparski umor. i.'ri njem so bili našli tudi pisma in šest fotografij umorjene. Sabukošek je izjavil, da je umorjena 421etna, na Vrhniki pri Starem trgu rojena služkinja Ivanka Zakrajškova z Milanovega vrha pri Cabru. Sabukošek je star 53 let in doma iz Dra-melj pri Celju. Leta 1909. se je bil izselil kot zlatarski pomočnik v Francijo, kjer je os*~l do 1. 1914, potem pa se je vrnil aomov in se kot vojak udeležil svetovne vojne. Po prevratu je odpotoval zopet v Francijo in se vrnil letos v marcu v Slovenijo, kjer je dobil v Trbovljah zaposlitev pri zlatarskem mojstru g. Mihi Korenu.
Ker mu je primanjkovalo denarnih sredstev, se je v oktobru odločil, da pride na zločinski način do denarja Objavil je oglas, da se želi seznaniti z dekletom. Dobil je nato mnogo ponudb, med drugimi tudi ponudbo Ivanke Zakrajškove in si izbral Zakrajškovo za žrtev Povabil jo je na Zidani most, kjer sta se sešla
in se domenila, da se bosta 29. oktobra sestala v Rajhenburgu. Zares sta se ta dan sestala tam in se odpeljala v Ljubljano, kjer sta ostala do 31. oktobra. V Ljubljani je shranila Zakrajškova svoja dva kovčega, v katerih je imela obleko in perilo, in se odpeljala v ponedeljek 31. oktobra s Sabukoškom v Celje, kamor sta oba prispela z vlakom ob 20.45. S kolodvora sta odšla po Aškerčevi ulici v Gaberje in krenila po cesti za Westnovo tovarno k Voglajni. Spotoma sta pila pe-linkovec, ki ga je imel Sabukošek pri sebi. Sabukošek je vsul Zakrajškovi v čašo večjo količino strupa. Ko je Zakrajškova izpila pelinkovec, se je takoj zgrudila. Sabukošek ji je vzel srebrno zapestno uro, ročno torbico, v kateri je bilo 10.000 din, plašč in kožuhovinast ovratnik, nato pa vrgel Zakrajškovo čez breg Voglajne. Sabukošek zanika, da bi bil zadavil Zakrajškovo.
Po umoru je odšel s plenom k posestni-ci Apoloni j i Sovinčevi v Zepino pri Voj-niku ter ji poklonil ročno torbico, zapestno uro in 300 din. V soboto 5 t m se je peljal v Trbovlje in v nedeljo zjutraj počakal na kolodvoru v Trbovljah Sovinčevo. s katero se je nato peljal z vlakom na Brezje, kjer sta šla oba k spovedi in obhajilu. Na povratku sta se ustavila v Ljubljani, kjer je Sabukošek dvignil oba kovčega. ki sta bila last umorjene Zakrajšove, nato pa sta odpotovala zopet v Celje.
Sabukoška sta omenjena orožnika iz Stor odgnala danes proti poldnevu na kraj zločina, ob 12.45 pa sta izročila are-tiranca, ki sta ga ob veliki pozornosti občinstva privedla vklenjenega po celjskih ulicah, okrožnemu sodišču.
Orožniki poizvedujejo sedaj tudi v Rajhenburgu, da bi še ugotovili kake podrobnosti. Vest o priznanju Jurija Sabukoška in ugotovitvi identitete umorjenke se je bliskovito raznesla po Celju in okolici in sedaj zopet vse govori samo o tem.
>PE<IJAlftlT
Nedolžna žrtev starega sovraštva
""•red poroko so ga s koli pobili do smrti
j	Ptuj, 9. novembra
V	ptujski okolici je splošna prislovica: S-Kadar vre vino v sodih, vre tudi fantovska kri v žilah«. To se ponavlja leta in let".. Vsako leto pade mnogo žrtev, ki tvorijo žalostno zgodovino naših krajev.
V	ponedeljek zvečer sta se sprehajala po vasi Gradišah pri Sv. Barbari v Halozah posestnikov sin Ivan Milošič ln njegov prijatelj Petrovič. Oba sta doma iz vasi Grad š. Počasi sta v prijetnem razgovoru krenila do hiše posestnika Bralka, kjer je bilo zbranih več fantov delavcev, med temi tudi eden, s katerim re je Petrovič že dalje ča.-a prepiral in je med njima vladalo staro sovraštvo. Petrovič ga je poklical iz sobe. čim pa je fant prestop:l hiše že je dobil udarec po obrazu, da je od bolečine zakričal. S tem krikom pa so bili delavci v hiši opozorjeni,
da je zunaj pretep, zato so hiteli na pomoč. V početku boja so delovale pesti, kar je Milošič mirno opazoval. Ko pa so bojevniki posegli po kolih, je pohitel tudi Milošič svojemu prij-telju na pomoč. Pri tem pa so se fantje napadalci spravili s koli nadenj ter ga bili po glavi in po te-?su, kamor je pač priletelo, da se je zgrudil do nezavesti pofrt na tla. Vendar pa se je pozneje, v pozni noči, zopet zavedel ir se počasi privlekel na svoj dom. Poškodbe so pa bile tako hude, da jim je zjutraj podlegel. Milošič je bil star 30 let. Bil je miren fant, splošno priljubljen, priden de'ivec. Nameraval se je v kratkem poročiti ir bi ga to nedeljo prvič oklicali. Usoda pa je hotela, da je postal žrtev nrše največje sramote, živinske podivjanosti fantov v 20. stoletju.
Številne nesreče na cestah
Krivd?; slabe ceste in neprevidnost vozačev
Gujtanj, 9. novembra
V	nedeljo in ponedeljek se je prinurilo f našem obmejnem kotu več hudih prometnih nesri katt-im je deloma vzrok neprevidna vožnja, deloma pa obupne ceste, ki so razor&ne in izglodane ter zaradi velikega tovornega prometa polne kotanj. Zdaj se ti nedostatki krpajo s gramozom. Pri Hudi luknji sta s<= zaletela dva motociklista na ovinku (o č„mer poročamo posebej, op. ured.). Druga nesreča je bila naslednja: Na veselico se je vozil z luksuznim avtom g. Cas junior iz Doliča. Zgrrnel je s ceste ir je obležal k sreči z lažjimi poškodbami pod razvalinami svojega avtomobila,
V	ponedeljek okrog pol 17. ure pa se je vračal težki av;o, natovorjen s koksom od železarne na Muti proti domu. šofiral ga je Fric Lipuš z Mu te. Na ovinku 6.100 km od Guštanja proti Dravogradu je bila voda izpodjedla. cestišče, da je zdaj železna ograja tam podprta le s piloti. Nasproti je pridrvel z veliko brzino in po napačni strani na novem motorju znamke Ziindapp s potnikom na sociju Simon Brezovnik, posestnik od. Sv. Martina pri Slovenjem Gradcu. Motorist je pred avtom križal cesto in se v malenkostnem loku odvrnil oci roba cestišča, a je zaradi majhnega prostora zadel s sprednjim kolesom v blatni« avtomobila. Posledica je bila silna. Avto je v trenutku razbil motor, vozača pa je vrgel ob stran, sicer bi bila gotovo oba izdihnila pod kolesi tovornega avta. Brezovnik je obležal z zlomljeno nogo in roko ter s 15 cm dolgo zevajočo rano na glavi, v mlaki krvi. Sopotnik je le lažje poškodovan. Dr. Erath je za silo obvezal ponesrečenca, ki sta bila nato pripeljana v slo-Venjgraško bolnišnico.' Brezovnik je bil v
globoki nezavesti. Omenjeno naj bo, da se drugič ne sme primeriti, da bi bil reševalni avto brez bencina, marveč naj bo vedno
pripravljen za reševanje.
Hud karambol pri Hudi luknji
šoštanj, S. novembra
V nedeljo popoldne se je zgodila v Zgornjem Doliču v Misinjski dolini nesreča, ki jo je povzročil karambol dveh motociklov in pri kateri se je hudo ponesrečila ga. Julijana Guzeljeva, soproga mehanika g. Guzelja v Šoštanju. Ostali trije udeleženci nezgode pa so odnesli k sreči le lažje praske. Do usodnega karambola je prišlo nekaj nad 50 m od mostu, ki se vzpenja nad cesto pred predorom Hude luknje. V soteski Hude luknje ima cesta polno ovinkov, od mosta dalje pa je spet ravnejša.
Ob pol 14. je privozil na ta kraj v smeri prot* Slovenjemu Gradcu g. Guzelj z gospo, od nasprotne strani pa pek g. Podpe-čan iz št. Pavla pri Preboldu z neko sopotnico. V trenutku, ko bi se oba vozača morala prehiteti, se je Podpečanovo vozilo nagnilo na levo in treščilo v motor g. Guzelja. Posledice karambola so bile hude: gospo Guzeljevo je vrglo na trda cestna tla s tako silo da ji je zlomilo nosni koren, obe ličnici in nevarno prebilo lobanjo. Soprogu je izbilo zobovje. Podpečan in njegova spremljevalka sta dobila neznatne praske, precej Da je poškodovano njuno motorno kolo. Na kraj nesreče je kmalu prišel zdravnik iz Mislinja, ki je ge. Guzeljevi nud'l prvo pomoč, nakar so :o z avtom odpeljali v slovenjgraško bolnišnico; njeno stanje je zelo resno. Uvedena je preiskava.
Nevaren vlomilec v mrelafe policije
Ulovili so ga, ko je poizkušal vlom pri Pezdirju
Ljubljana, 9. novembra
Včeraj je Imela policija precej srečno roko. Organi kriminalnega oddelka so po svojih zaupnikih izvedeli, da se pripravlja v znano Pezdirjevo trgovino v Gradišču vlom. O pravem času je preprečila izvedbo načrta, pri tem pa ji je prišel v roke zloč nec precej težkega formata, ki je baje pred leti pobegnil iz mariborske kaznilnice in je na njegovo glavo razpisana nagrada 20.000 din.
, Pred kratkim je prišel v Ljubljano mlad. iieznan človek, eden iz družbe tistih ljudi, ki hodijo po svetu za lahkom:selnimi ris-kantnimi opravki in ki tvorijo po vsej deželi, pa tudi čez meje. nekakšno veliko ile-Ijalno družino, da izlahka najdejo sodelavcev, kamorkoli jih privede pot. V nekem fvinotoču v mestu si je nabral pajdašev, ki !jih je zamamila sladka nevarnost, vdirati 'ponoči v tuje hiše, nabirati plena in ga potem uživati v skrivališču nekje. Imponi-rala jim je tajinstvenost moža, ki se je ba-hal, da ima velike reči za sabo, in so mu naklonili vso svojo pomoč. Eden izmed ("njih je bil celo tako prijazen, da mu je /za nekaj sestankov odstopil svoje dekle.
i A ko je neznanec nazadnje zaupal pajdašem. da dobi nagrado, kdor ga izroči policiji, so se polakomnili denarja. Dva iz-- med njih sta mu obljub" la pomagati pri vlomu v Pezdirjeve prostore, a ko so pri-(prave dozorele do vrha, sta o njegovem i naklepu obvestila policijo.
Mož se je loteval dela kot pravi strokovnjak. Zadnje dni si je podrobno ogledal kraj nameravanega zločina. Do podrobnosti je preštudiral razmere v hišah, na vogalu Gradišča lu Kongresnega trga. Na-
menil se je, da opleni najprej Pezd'rjevo delikatesno trgovino in trafiko, ki sta oba-kraj veže v hiši št. 3 takoj zraven špecerijske trgovine, nato pa da obišče še delavnico krojaškega mojstra Mfrtina Muca, ki je takoj zraven.
Ko se je včeraj zvečerilo, se je mož v družbi enega izmed pajdašev, ki so ga izdali policiji, skozi vežo sosedne hiše na Kongresnem trgu pritihotapil na dvorišče. V zavetju lesene utice sta tiho legla na kup slame in čakala svoje ure. Bedni razbojnik kajpak niti od daleč ni slutil, da je policija po svojih ljudeh na skrivnem opazovala vse, kako je prišel, kako je poiskal izdajalsko skrivališče in kako se pripravlja na vlom.
Kakor po navadi so Pezdirjevi tudi snoči ob 21.30 zaprli delikatesno trgovino in pogasili luči, a vlomilec je še dolgo čakal na mrazu, da pride njegov čas. Tudi tovarišu konfidentu je bilo zoprno čakanje in mu je na tihem prigovarjal, naj vsaj takole ob pol dvanajstih začne. A mož je bil zaman čez mero previden, odločil se je, da poizkusi srečo šele po polnoči. A prav tako kakor njihov zaupnik ob razbojniku v utici, so kmalu postali nestrpni tudi v ci-vil preoblečeni policisti, ki so imeli obkoljen ves vogalni blok. Malo po polnoči je prišel stražar zavoda za zaklepanje naokrog. Ko je preizkusil vse ključavnice na vrat h, je skozi vežo stopil še na dvorišče in posvetil proti utici. V hipu se je dvorišče oživelo, domači in policisti so planili iz skrival!šč. Moža v utici sta se bila pravkar pripravila, da se lotita posla. Vlomilec sam je imel pri sebi celo kopo orodja, kakršno je potrebno za njegovo stroko, kiju-
Vlomilci s tovornim avtom v Loškem potoku
Loški potok, 9. novembra.
V Loškem potoku so imeli nedavno noč razburljiv ob'sk. Na Hrib so se od nekod pritepli vlomilci, oplenili prodajalno Kmetijskega društva v Loškem potoku, nato pa obiskali še gostilno Franceta Bartola V trgovini so pobrali velik kos sivo kari-ranega moškega suknja, kos bele korenine, več moških srajc, več parov moških nogavic, črn moški dežnik in še nekaj druge drobnjave. Pri gosfilničarju Bar-tolu so se dobro pogostili, pred slovesom pa so odnesli še siv zimski kožuh. V časni, ko so bili vlomilci na delu. je kozi Loški potok vozil tovorni avtomobil, o katerem sumijo, da je bil tolovajem na razpolago. Kakor sodi žandarmerija, so tatvino izvršili najbrž neki krešnjarji z ma-nufakturnim blagom, kakršnih hodi dandanes mnogo po deželi. Dva dni pred vlomom je bil v Ložu sejem, ki so se ga udeležili tudi nekateri takšni krešnjarji, v noči ko so bili tatovi na obisku pa so se ti krešnjarji skozi Loški potok vračali proti Cabru. Vse iskanje očitnejše sledi za njimi je doslej ostalo zaman.
Vlomilcem iz Zavin na sledu
Zagorje, 9. novembra. Policija in orožniške postaje se na vso moč trudijo, da pridejo na sled drzni roparski trojici, ki je nedivno napadla mirno kmečko domačijo v Zavin ah. »Jutro« je objavilo približen opis vseh treh neznancev, kakor so ga podali ljudje, ki so jih kritičnega dne videli na poti skozi Zagorje in Zavine. Poizvedovanja orožnikov pa so med tem zgostila sum na nekega mladega 29 let starega brezposelnika in brezdomca od nekod s štajerskega, ki se je tedaj klatil po zagorski okolici v družbi dveh neznancev. Fant je čokate postave, okroglega obraza, temno kostanjevih nazaj počesanih las, oblečen pa je bil v sivo ponošeno obleko s pumparicami in brez pokrivala.	,.__ j
Svečanostno oblečena — svecanostno razpoložena lepa in negovana!
J čev, vitrihov in železnih priprav. Takoj so ga prepeljali v policijske zapore, medtem ko sta njegova lažna sodelavca, razume se, ostala na "svobodi. V splošnem pa je treba reči, d abi se bil mož tudi v primeru, da vlom uspe, v svoji nakani do neke mere uštel. V prvi vrsti je najbrž računal na gotovino, ki jo bo našel v blagajni delika-tese in v trafiki, v resnici pa šef oziroma šefinja po končanem dnevnem poslu vsak večer vzameta denar s seboj. V blagu pa se mu je vendar obetal precej bogat plen, saj ima trafika stalno veliko zalogo mono-polskih predmetov, delikatsena prodajalna pa je zmerom dodobra založena z mnogovrstno izbiro dragocenih p;jač in delikates.
Na policiji se je aretlranec predstavil kot 241elni Josip Schneider, brezposelni pekovski pomočnik iz Kobiljega pri Dolnji Lendavi Zdi se malo verjetno, da so točne njegove navedbe. Vse pa kaže, da je mož težjega kal bra. Policija upa, da bo mogla v nekaj dneh ugotoviti njegovo identiteto, potem bo pa najbrž prišlo tudi na dan, kar ima Schneider za seboj.
Bogat plen v vili dr. Frana Maserja
šoštanj, 9 novembra.
šaleška dolina že dolgo ne pomni vloma, kakršnega je neznan storilec izvršil v času od junija do oktobra — točnega datuma dejanja ni bilo mogoče ugotoviti — v stanovanje odvetnika dr. Franca Ma-yerja v šoštanju. Iz blagajne jt izginila cela majhna zakladnica zlatnine: stara zlata moška emokrovna ura z arabskimi številkami, gladka moška zlata ura z mo-nograimoim F. M., dolga zlata damska verižica z zaponko, v kateri sta vdelana smaragd in briljant, damska zlata ogrlica z obeskom, v katerem so prav tako majhni briljanti in smaragdi, starinska zlata zapestnica z briljanti in smaragdi, starinska zlata broša, obrobljena z majhnimi briljanti in smaragdi, dva moška prstana, zlat® sravatna igla, z orlovo glavo in z briljanti v kljunu, starinska damska verižica z obeskom, trije ženski prs ani s smaragdi, briljanti in diamanti, tanka zlata damska zapestnica, votla damska zapestnica v obliki vrvice in velika tanka starinska rozeta Pokradena zlatnina ima predvsem veliko starinsko vrednost in je cenjena na 30 do 40 tisoč din. V juniju je ves zaklad še bil v blagajni, te dni pa so domači opazili ,da je izginil neznano kam.
Filmske anekdote
Ruth Hellberg in Juhannes Riemann sta igrala glavni vlogi v Tobisovem filmu »Yvette«, ki je prirejen po znani Maupas-santovi noveli, Ateljersko delo je bilo sila naporno in je zahtevalo močnih živcev. Nekega večera se je Hellbergova potožila Riemannu, češ da je večkrat tako utrujena od dela da ne more spati. »Biia sem pri tem in tem z- ravniku, ki ml je svetoval, da naj nič več ne mislim, ko se vloženi!": »Nasprotno,« je dejal izkušeni Riemann, »takrat Je treba trdovratno misliti, da moraš vstati, in ta misel človeka kaj hitro uspava.«
V poznih nočnih urah sta Igralca Georg A!exander in Theo Lingen sedela za svojim umetniškim omizjem Pomenek se je 3ukal okrog Miinhausena in ostalih slavnih lažnuvcev vseh čase-. Naposled sta skienila stavo, da bo oni, ki pove najsoč-nejšo laž naročil steklenico šampanjca na stroške oartnerja.
Lingen je pričel »plemenito« tekmovanje takole: »Moj oče je zgradil Dolomite in Veliki Klek.«
»Kaj je to v primeri z mojim očetom?« je odvrnil Alexander. »Ali si slišal kaj o Mrtvem morju? No, to morje je usmrtil moj oče!«
»Natakar,« je vzkliknil na to Lingen, prosim steklenico šampanjca na moj račun!«
Film, ki se dogaja v Beogradu. Novi
film Rooerta VVieneja »Ultimatum« se dogaja v Beogradu neposredno pred izbruhom svetovne vojne. Razš rila se je novica, da je bil v Sarajevu umorjen nadvojvoda Fran' Ferd.nand in mlad srbski častnik (igra ga Bernard Lancret), ki je poročen z Avstrijko (Dita Parlo), se poda preoblečen v kmeta na mejo. Tu ga zasači In ujame neka avstrijska patrulja. Iz nerodnega položaja ga reši avstrijski prijatelj, toda na begu ga zopet zasledi patrulja in smrtno rani. Okoli te drame mladega srbskega oficirja se razvnamejo prvi konflikti velike vojne. Izmed igralcev, ki sodelujejo v f'lmu »Ultimat«, je omeniti Eri-i cha von Stroheima v vlogi polkovnika. Bernard Lancret je kar dovršen kot nosi-telj glavne vloge, ki ni bila lahka. Prav dražestna je Dita Parlo. V filmu še nastopajo Abel Jacquin, Aimos, Marcel Andrč
ln Georges Rollin. Toliko posnemamo o novem filmu iz nekega pariškega lista, zanimivo pa bi bilo izvedeti, koliko so v njem prikazane stvarne razmere na nekdanji srbsko-avstrijski meji in koliko je film produkt tipično filmske fantazije.
Španski film v Berlinu. V Berlinu so izdelali španski film z naslovom »Andaluzijske noči«. Igralci eo bili po večini Španci. V njem nahajamo tradicionalne slike iz španskega življenja, kakor jih naše občinstvo pozna iz Bizetove »Carmen«: vročekrvno ciganko, toreadorje, tihotapce, plese s kastanjetami in prep;re z noži, biko-borbe itd., vse to pomešano z otožnostjo razočarane ljubezni. Sladek ton lepega španskega jezika daje filmu posebno značilen in mikaven značaj.
»Drama v šanghaju« je naslov novega Pabstovega filma, ki je posebno aktualen glede na sedanjo kitajsko-japonsko vojno.
V	tem filmu se prikazuje drama kitajskih patriotov, Ki streme po edinstvu Kitajske in se morajo boriti s špekulanti iz vrst lastnega naroda, ki jim je vse samo profit. Značilni konflikt slehernega narodnega prebujenja, ki dobiva v sedanjih bojih za novo Kitajsko resn!čno dramatični pomen!
V	filmu naposled zmaga plemenitost — ali tudi v življenju? Pabst je dal filmu razpetost eksotičnih in pustolovskih romanov, obenem pa ga prežel z mehkim lirizmonu Med igralci je posebno dober Jouvet,
Kaj pripravljajo? V Tobisovih ateljejih v Johannisthalu pripravljajo veliki film »Silvestrovo na Aleksandrovem trgu«. Gre za Alexanderplatz v Berlinu. V ateljejih sta filmska arhitekta Husler in Buck zgradila neverjetno verno kulisno podobo tega znamenitega berlinskega trga. VJ glavnih vlogah nastopajo Jutta Freybe, Hannes Stelzer, Paul Henkels, Ellen Bang in drugi. Režira R. Schneider-Eaen-koben. Isti ateljeji pripravljajo veliki kriminalni film iz življenja znanega »kralja vžigalic« Ivara Kreugerja z naslovom »Četrti ne prihaja«. Dalje pripravljajo šaljivi film »Ljubezenska pustolovščina«, ki se dogaja v začetku našega stoletja v Parizu in Nizzi ter kaže tudi lahkotno, veselo življenje, kakršno je danes skoraj že pravljica. — V Niimbergu z njegovo starodavno zgodovino in pomenom za današnjo Nemčijo se odigrava novi film »Nesmrtno srce«, v katerem nastopajo med drugimi Heinr'ch George, Paul Wegener, Kristina Soderbaum.
Premiera »Snegulčice« v Ljubljani
V kinu Unionu se predvaja od danes naprej film »Snegulčica«, ki ga ljubljanska publika že dolgo pričakuje. Nobeno filmsko delo ni beležilo doslej takega ogromnega svetovnega uspeha od svoje krstne predstave v Evropi na letošnji bienali v Benetkah. Povedati moramo namreč, da je od vseh predvajanih svetovnih filmskih del prejela fcSnegulčica« v Benetkah na Lidu prvo umetniško nagrado. Walt Disney, režiser in tvorec te edinstvene umetnine v zgodovini filma in kinematografije pa je za svoje velike zasluge, ki jih je pridobil baš s to umetnino, prejel poleg vsega drugega priznanja še častni doktorat newyorške univerze.
»Snegulčica« kot film je izdelana po znani pravljici bratov Grimm ter je plod troletnega intenzivnega dela. Nad 250.000 slik je bilo izdelanih v teh treh letih, nad 600 slikarjev in risarjev ter nad 150 drugih umetnikov je bilo ves ta čas zaposlenih pri tem filmu, čigar celokupni stroški so znašali po! drug milijon dolarjev. Uspeh filma je bil po vsem svetu fenomenalen. V Parizu, Londonu, Rimu. Bukarešti, Bruslju in povsod drugod so igrali ta film največji kinematografi neprenehoma dolge, dolge mesece. V naši državi, v Beogradu in Zagrebu, je bil uspeh tako ogromen, da enakega ni beležilo še nobeno filmsko delo, niti »Singing Fool« ob rojstvu zvočnega filma. Celih pet tednov je bil film na sporedu v Zagrebu in Beogradu. Nad 60.000 ljudi je videlo to edinstveno umetnino, mnogi celo po večkrat. Pogosti so bili primeri, da so ljudje odhajajoči od predstave takoj kupili vstopnice za naslednji dan, samo, da so si lahko ta film ogledali v vseh detajlih, se opajali ob divni glasbi, ob harmoniji barv in v razkošju lepote. Cisto po-grešno je morda mnenje, da je »Snegulčica« film zgolj za mladino. Ravno nasprotno! Odrasli ljudje imajo pri tem filmu še večji užitek kakor deca, ki gleda v tej umetnini zgolj pravljico. »Snegulčica« je torej na svoji triumfalni poti dospela tudi k nam v Ljubljano in mali škrateljčki, od katerih ima vsak svoje ime, kakor: »Sramežljiv-ček«, »Zaspanček«, »Nagajivček«, »Prepir-ljivček« itd., bodo tudi pri nas želi svoje triumfe.
Uprava kina Uniona prosi cenj. občin- . stvo, naj si večina ljudi kupi vstopnice že |
v predprodaji, ki se vrši od 11. — 12. ure in od 15. ure dalje, da se na ta način kolikor mogoče omeji prevelik naval pri blagajni. Ravno tako opozarja uprava kinematografa, da morajo otroci nad 5 let plačati polno vstopnino.	1838.
Izseljenski teden
Zagreto, 9. novembra, Zveza izseljenskih organizacij v Zagrebu (Branimirova uL 15/n.) bo tudi letos priredila proeiavo izseljenskega tedna in to od 27. novembra do 3. decembra s pri-godnimi predavanji in sestanki po izseljenskih organizacijah in klubih ter drugih prijateljskih ustanovah v Jugoslaviji in na tujem.
Namen izseljenskega tedna je, da se domovina spominja naših izseljencev, ki jih je več kakor milijon duš razkropljenih po svetu, obenem pa, da se naši bratje na tujem spominjajo domovine, v katero bi se spet radi vrnili. Radijske oddajne postaje v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani bodo oddajale predavanja o izseljenskih vprašanjih, v Zagrebu bo takisto več predavanj v izseljenskem muzeju.
Ker je mesec december posvečen našim izseljencem, bodo v domovini In naših nai-selbinah na tujem izvedene razne akcije, katerih naloga bo čim večje zbliževanje izseljencev in domovine. Vršila se bodo kakor že prejšnja leta predavanja po vseh naših osnovnih, meščanskih in srednjih šolah ter po vseučiliščih, kakor tudi pridige po cerkvah, Oa bo prav ves naš narod poučen o Izseljencih in o njihovem pomenu za naš narod in domovino.
Žrtve davice
Guštanj, 9. novembra V mežiški dolini se je razširila z vso srditostjo davica in škrlatinka. Samo v Guštanju, Preval ju in Mežici je že nad 20 obolenj. Zaradi prepozne zdravniške pomoči je bilo že nekaj smrtnih primerov, ker so starši spravili obolele otroke že v brezupnem stanju v bolnišnico. Slovenjgraška izolirnica je sprejela okrog 45 bolnikov in jo tako prenapolnjena, da morata ležati po dva bolnika v eni postelji V naših obmejnih krajih je letos mnogo primerov »žrelive davice«, ki se da težko diagnosd-rati ter je treba zaradi tega še prav posebne previdnosti pri opazovanju in hitrs zdravniške pomoči. Ta apel naj velja posebno prebivalcem v okolici ta bivajočiiu po samotnih hribskih domačijah,
Domače vesti
•	Grobnica za 25.000 padlih vojakov. V Lazarevcu so v torek blagoslovili temeljni kamen za spominsko cerkev z grobnico, v kateri bodo zbrane kosti 25.000 srbskih vojakov, padlih v kolubarski bitki leta 1914. Ves Lazarevac je bil v cvetju in zastavah, iz Valjeva je prispela častna četa 5. pešpolka z zastavo in vojno muziko. Posebno prisrčen sprejem je bil prirejen kraljevemu odposlancu armijskemu generalu Dušanu Simoviču, patriarnovemu odpo-lancu ter vojnemu ministru generalu Ne-diču.
♦	Kraljevska banska uprava v Ljubljani opozarja kmetovalce, naj v nedeljo 13. t. m. ob 17. v obilnem številu poslušajo ra-dio-predavanje o slinavki in parkljevki, ki grozi našemu kmetu z veliko škodo pri živini. Predaval bo šef veterinarskega odseka banske uprave dr. Leopold Hribar.
ZIMA — -MRAZ
TOPLI PLAŠČI: VELO UR DIAGONAL
m DIN
180.-
F.KS.
SOUVAN
MESTNI TRG 24.
♦	Poroka. V Celju sta se v torek poročila g. dr. Janez šketa, preiskovalni sodnik pri ljubljanskem okrožnem .sodišču, in gdč. Marija Mihelčičeva, hčerka celjskega župana. Za priči sta bila gg. dr. Franc Kovča, apelacijski sodnik v Ljubljani in mestni komisar Stanko Mihelčič iz Ljubljane, poročil pa je mladi par stric duh. svet. Ivan šketa od Sv. Marjete niže Ptuja. Bilo srečno!
Zima je tu jfr***^^! nabavite si LUTZ-peči — tovarna Ljubljana VII.
♦	Pot nesrečnega filozofa iz Ljubljane v Dubrovnik. V pristanišču Gružu so našli skrajno izčrpanega mladeniča, ki je izpovedal, da se piše Anton Vojak in da je doma iz Benkovca. Kakor trdi, je v Ljubljani dovršil filozofsko fakulteto. 43 dni je peš potoval iz Ljubljane, brez dinarja v žepu. Poslednje štiri »dni ni ničesar užil. Prosil je, da ga dovedejo do pisarne Jadranske plovidbe, ki naj ga milostno da prepeljati v Grčijo, kjer ima tetko, ki ga bo vzdrževala, dokler ne bo v Jugoslaviji nameščen za suplenta. Prisotni so zbrali 160 din za izčrpanega filozofa, direktor Jadranske plovidbe pa mu je dal brezplačen vozni list za pot do Soluna. Opremljen z zadostno hrano je Ante Vojak lahko še tisto noč stopil na ladjo in zapustil domovino.
♦	Novi grobovi. V Ljubljani je umrl g. Anton Jerman, davčni uradnik v pokoju. Zadnjo pot bo nastopil danes ob 16. izpred mrliške veže na Vidovdanski cesti. — Na Zidanem mostu je umrl g. Blazijoš Majcen, zasebnik. Pokopali ga bodo danes ob 16. na mestnem pokopališču v Radečah. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Za izlet na Oplenac sprejemajo prijave Putnikove biljetarnice do 22. t. m. — Zahtevajte prospekte!
♦	Hudo udarjena družina. Iz Kresnic nam pišejo: Avbljeva domačija stoji v Ribcah in je te dni izgubila gospodarja Toneta Avblja, ki ga je zaradi lepega značaja cenil ves okoliš. Umrl je v starosti 46 let. Poslednja tri leta je močno bolehal. Udarec, ki je zadel Avbljeve #troke, je tem hujši, ker so izgubili že pred dvema letoma blago mater. Umrla je na porodu, ko je darovala življenje najmlajši hčerki. Dekletce je sledilo materi teden dni kasneje. Ze bolnemu očetu je ostalo 6 otrok, trije dečki in tri deklice, ki jih je zdaj moral zapustiti. Najstarejši deklici je 12 let, najmlajša hčerka pa je stara šele 3 leta. Ob lepi udeležbi po-grebcev so pokopali mladega gospodarja na pokopališču v Verneku. Vsa soseska sočustvuje s šestimi sirotami.
čisto in duhteče perilo je veselje rodbine. Perite ga z »Oven« terpentinovim milom in zadovoljni boste! Poceni je, krasno pere in je domač izdelek Fockove milarne iz Kranja.
♦	Huda nesreča na službenem potovanju.
Tik pred železniško postajo v Požarevcu se je v torek dopoldne primerila nesreča, pri kateri so dobili hude poškodbe trije višji uradniki prometnega ministrstva. Motorna drezina, s katero so potovali načelnik Momčilo Kostič. direktor Vladimir Ža-kič in šef za vzdrževanje prog Miroslav Andrejevič, je treščila v vagon, ki je stal na odprti progi. Hudo poškodovane so prepeljali v beograjsko bolnišnico.
♦	Dekle so odpeljali. Na sarajevski ulici je bil ponoči izvršen gangstrski zločin nad brezposelno pjevačico Etelko Balaševo. Ko je šla iz nočnega lokala domov, se je tik ob njej ustavil avto. Trije mladeniči so zgrabili mladenko, ji zamašili usta z robcem, jo potisnili v avtomobil in jo v diru odpeljali. Nekje v okolici so ji odvzeli denar in plašč, jo zvezali, potem pa postavili na hladno s pretnjo, da jo bodo ubili, če zadevo prijavi policiji. Navzlic grožnji se je Etelka podala naravnost na policijsko upravo. Policija zasleduje dva šoferja in nekega mesarskega pomočnika.
♦	Ali veste, da zdravijo bolne In razdra-pane živce tudi s poezijo? živčni specialisti v Ameriki priporočajo takim bolnikom klasike, predvsem Shakespearjeva dela! Tudi Slovenci imamo ta dela v mojstrskem prevodu pesnika Župančiča. Vsi, ki vas življenje pritiska, sezlte po teh prevodih, ker vam prinesejo duševno olajšavo in vlijejo novega poguma. Tiskovna zadruga je doslej izdala tale Shakespearjeva dela: Sen kresne noči, Macbeth, Othello, Kar hočete, Zinska pravljica, Ukročena trmoglavka, Komedija zmešnjav in Hamlet. Kdor naroči vseh 8 zvezkov, jih dobi za znižano ceno din 240, ki Jo vsak lahko plačuje tudi v 12 mesečnih obrokih.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vze-jnite zj"fraj rs* Drazen želodec kozarer cvan" li žefovt sr°nčice.
♦ Nehote je ustrelil prijatelja. V Vuko-deru pri Karlovcu je po nesreči izgubil življenje kmečki fant Mijo Vinski. Z 18 letnim tovarišem Vincencom Opatom sta pregledovala samokres, ki se je v Vincen-covi roki nenadno sprožil in zadel Vinskega naravnost v srce.
Iz Liubllane
U— NOVINARSKI KONCERT bo po svoji tradiciji tudi letos v proslavo naše narodne svobode in državne samostojnosti 1. decembra zvečer. Podrobnosti bodo sledile.
u— Poljski državni praznik. Dne 11. novembra praznuje Republika Poljska svoj narodni praznik. Konzulat bo ta dan zaprt.
u— Razstava slik Božidarja Jakca v Jakopičevem paviljonu vzbuja lepo pozornost ljubiteljev umetnosti. Opozarjamo nanjo tudi širše občinstvo. Ljubljančani in Dolenjci najdejo na nji Jakčeve krasne motive iz Ljubljane in iz Novega mesta in okolice, prav tako bodo zadovoljni ljubitelji portretov in risb. Razstava je odprta vsak dan dopoldne in popoldne. od 9. do 19.
u— Promovirani bodo v petek ob 11. na ljubljanski univerzi za doktorje prava gg. Branko Mikuletič, iz Trsta, Anton Strašek iz Hoč pri Mariboru, Julij Savelli iz Celja in Marijan Mehlč iz Ljubljane, čestitamo!
Prijavite se za Pntnikov izlet na Oplenac!
u— »življenje v m°rju«, prvo predajanje Prirodoslovnega društva. Prirodoslov-no društvo je s svojimi vsakoletnimi po-Ijudno-znanstvenimi predavanji zbudilo med Ljubljančani izredno zanimanje. Letošnjo sezono je začelo s predvajanjem filma, ki ga je priredil Francoz Painlevč, sin bivšega ministrskega predsednika. Film prikazuje življenje v morju. Dvorana kina Sloge že dolgo ne pomni obiska, kakršen je bil v torek zvečer pri predvajanju tega filma. Na izredno zanimiv način je v njem prikazano življenje na dnu morja, življenje rib, rakovic in drugih morskih prebivalcev, ki se prav tako, kakor vsa živa bitja na zemlji, bore za vsak pedenj in za vsak grižljaj posebej. Tudi med ribami, rakovicami, pajki in drugimi morskimi prebivalci se vsak dan, vsak trenutek dogajajo tragedije, slabši postaja žrtev močnejšega, borba z® obstanek niti za trenutek ne preneha. Pri predvajanju tega nad vse zanimivega filma sta sodelovala Francoski institut in Jadranska straža.
Izredno lep ulitek bodo Imeli vsi
poslušalci prihodnjega komornega koncerta, ki bo v ponedeljek 14. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Spored je tako premišljeno in dobro sestavljen, da mora priti vsak na svoj račun. Kdor želi novejše muzike, bo imel priliko slišati najnovejši Zikov kvartet, ki je bil nagrajen leta 1936. v Ženevi. Prijatelji klasične glasbe bodo brez dvoma zadovoljni z Beethovnovim kvartetom op. 59 št. 2 v e-molu, kdor pa ljubi sladko, živahno italijansko melodijo, bo našel vse svoje zadovoljstvo pri Verdiju, katerega kvartet v e-molu bo izvajal naš Ljubljanski kvartet. — Opozarjamo na njihov koncert, za katerega se dobijo vstopnice v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
u— Navje je odprto vsak dan od 8. do 11. in od 14. do 17. V ta gaj zaslužnih pa ni dovoljeno prihajati s psi in s kolesi, prav tako pa že pieteta do naših slavnih mož sama veleva, da na Navju ne kadimo ali promeniramo pod arkadami. Razen v navedenem času je Navje zaprto, v izrednih primerih pa gaj zaslužnih lahko obiščemo tudi v spremstvu cerkovnika cerkve sv. Cirila in Metoda.
u— Martinovanje priredi šentpeterska podružnica CMD v soboto 12. t. m. zvečer v salonu in vseh drugih prostorih gostilne Banko na šmartinskl cesti s pestrim zabavnim sporedom.
e Dva,	karmmbola z istim avto-
mobilom. V torek okrog 22.30 se je vozil 28-letnl Lovro Golob, šofer pri strojnem ključavničarju Ernestu Exlertu v Mariboru, z osebnim avtomobilom z Zidanega mosta proti Celju. V Laškem je vzel v avtomobil 28-letnega mesarskega mojstra Andreja Vovka iz Gaberja pri Celju. Ko sta se vozila iz Laškega v Celje, je Golob za-vozil v gesti megli v Tremerju z avtomobilom v drevo. Pri karambolu se je zdrobila sprednja šipa avtomobila, pri čemer se je Vovk iiudo po rezal po obrazu. Zaradi poškodbe je izgubil okrog dva litra krvi. Golob, ki je dobil udarec v trebuh, je odpeljal Vovna v celjsko bolnišnico, nato pa je okrog polnoči nadaljeval vožnjo proti Mariboru. Med vožnjo mu je postalo slabo in je zavozil na državni cesti na Zgornji Hadinji pri Celju zopet v drevo. Pri karambolu se je sprednji del avtomobila razbil. Golob pa si je zlomil levo nogo v kolenu. Kmalu je prispel reševalni avtomobil, ki je prepeljal Goloba v celjsko bolnišnico.
Iz Maribora
a— Ljudska univerza. Jutri ob 20. bo predaval prof. Stanko Bunc o nastanku in razvoju slovenskega jezika. V ponedeljek bo priredil septet bratov Zivkov večer jugoslovenske pesmi.
I
NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! ___ _
j^^^S^^j^^Pot do ljubezni, je vodilna misel krasnega francoskega filma A I? Jb 11 A z Raimu in Michčle Morgan. — Komur je do dobrega filma, KINO MATICA 21-24 naJ teSa dela ne zamudi! Ob 16., 19. in 21. nri
u— »Martinov večer« v dvorani hotela Metropol-Miklič, ki ga priredi pevsko društvo »Slavec« v soboto 12. t. m. ob pol 9. zvečer nudi vsakemu posetniku prijetno-neprisiljeno zabavo. Pevske točke, komični nastopi, ples. Sodeluje »Jazz« godbe 40. pešad. polka. Martinova goska.
u— Martinov večer v šišW. Kdaj? V soboto v Sokolskem domu. Zabaven spored. Ples, lov na Martinovo gos in še kaj. Prvovrstna plesna godba. Dobro založeni bifeji Prvovrstna vina iz staro znane vinske kleti M. Stepiča v šiški. Cenjeno občinstvo je vabljeno, da v soboto pohiti v šiško na martinovanje v sokolski dom. Zdravo!
u— Avto ga je podrl. Včeraj so na kirurški oddelek pripeljali hčerko poštnega uradnika Sonjo Parklovo, ki jo je v Wolfo-vi ulici podrl neznan avtomobilist in ji zlomil desi;o nogo.
u— Družabni plesni večeri s poukom za starejšo gospodo v zaključeni družbi se vrše vsak petek ob pol 21. uri v Jenkovi šoli-Kazina. Informacije in vabila istotam dnevno. Posebne ure po dogovoru.
I
TAMARA
KINO SLOGA, telefon 27-30
Film Izredne lepote, globoke in pretresljive vsebine ter nad vse odlične igre. FIlm, ki ga mora videti vsakdo!
Danes ob 16., 19. in 21. uri
I
n— Praznik naših vojnih bolničarjev.
Stalna vojna bolnica in bolničarska četa praznujeta vsako leto 14. novembra god svojih patronov Sv. Kuzme in Damjana. Tako bo v ponedeljek ob 10.30 na dvorišču vojne bolnice bogosluženje in rezanje kolača, ki se ga poleg predstavnikov vojske udeleže tudi številni predstavniki naše javnosti.
u— šentjaKobsKo gledališče pripravlja v režiji ge. Juvanove Golarjevo komedijo »Vdovo Rošlinko«. To igro smemo po pravici imenovati slovensko »Prodano nevesto« ,saj imata obe igri mnogo skupnega. Zato se ne smemo čuditi, da je zanimiva in duhovita fabula »vesele vdove« Rošlinke premamila hrvaškega komponista Gotovca, da ji je napisal glasbo in ustvaril komično opero, ki so jo z velikim uspehom predvajali pred leti v zagrebški operi. Ga. Juvanova je poskrbela nekaj prav originalnih režijskih domisle-kov, komične situacije, ki se vrste v igri, ustvarjajo pravo vzdušje gorenjske vasi. Gdč. Anica Grgurevičeva bo v vlogi Ma-nice proslavila svoj stoti nastop. Premiera bo v soboto, v nedeljo pa se bo igra ponovila.
u— JNAK Edinstvo vabi svdje člane da se udeleže občnega zbora, ki bo drevi ob 20. v klubovem lokalu. — Odbor.
u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20. bo v
društvenih prostorih v Nunski ulici št. 3 važen članski sestanek. Na dnevnem redu bo poleg društvenih zadev predavanje novinarja g. dr. Branka Vrčona, ki bo obravnaval najnovejše politične dogodke v Evropi, jih razčlenil in analiziral ter prikazal probleme, ki se porajajo po novem položaju ,nastalem po monakovskem dogovoru in po češkoslovaški tragediji. Predavanje je izredno aktualno in zanimivo, zato pričakujemo, da se ga bodo člani polnoštevilno udeležili. Prijatelje društva vljudno vabimo.
u— Predavanje SPD: Vreme v planinah je najvažnejši činitelj, ki odloča o bivanju v planinah. Planinec se mora spoznati na oblake, na tipične planinske vetrove, vedeti mora o vplivu klimatske izpremembe na človeka v visok'"h gorah, o vplivu soln-čnih žarkov, o zdravilnosti gorskega zraka, spoznati se mora na vremenske karte, ki se dnevno pojavljajo v časopisih itd. O vseh teh važnih vremenskih vprašanjih bo predaval g. dr. Reya Oskar v četrtek dne 10. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Vstopnice so na razpolago v društveni pisarni SPD, Aleksandrova cesta 4/1.
u — Odbor Doma visokošolk, izvoljen na V. rednem občnem zboru je naslednji: predsednica Lesjak Slava, stud. med., podpredsednica Tomšič Mira, stud. phil., tajnici Klemene Zorka, cand. phil. in Lahar-ner Nada, stud. phil., blagajničarka Grohar Milena, stud. iur., knjižničarka Jera-bek Ilda, cand. phil., odbornice: Smrke Marija, cand. phil., Vodopivec Danica, stud. iur., Grgič Milena, cand. phil., Gradišnik Zorka, stud. tehn. Revizionalni odbor: Dequal Ada, cand. phil., Gunde Amalija, cand. phil., Vedernjak Marija, cand. phil. Razsod;šče: Hillinger Nesti, cand. tehn., Taufer Nika, cand. iur., Pavlica Ina,
C3nd phil.
u— Za mestne reveže je v počastitev spomina na svojo pokojno soprogo gospo Josipino Christof daroval ob šesti obletnici njene smrti g. Josip Christof, šolski ravnatelj v p., 150 din. Mestno poglavarstvo se najtopleje zahvaljuje.
S posebnim vlakom priredi Zveza za tujski promet v Ljubljani izlet na Oplenac v dneh od 30. XI. do 2. XII.
Vse informacije in prijave sprejemajo biljetarne Putnika.
u— 80 milijonov posojila Ljubljančanom in tudi drugim, ki so bili v denarni zadregi, je v 20 letih izplačala mestna zastavljalnica. Ta na videz skromni zavod ima svoje klijente prav v vseh slojih od najnižjih do najvišjih in to ne samo v Ljubljani, temveč po vsej Sloveniji in Jugoslaviji ter celo v Nemčiji, Italiji, češkoslovaški in Rumuniji, ker marsikak popoten človek nenadoma pride v zadrego in si pomaga v zastavljalnici. Večina strank pripada uradništvu, malemu obrtništvu m delavstvu, vendar se pa poslužujejo ugodnosti zastavljalnice tudi premožni ljudje, kakor trgovci s šivalnimi, pisalnimi stroji, kolesi in dr. ter celo draguljarji in zlatarji. V zastavljalnici je shranjene za okoli 8 milijonov zlatnine, srebrnine, šivalnih in pisalnih strojev, koles, godal, perila, oblek in drugih predmetov, ki se ne pokvarijo. Ker je v skladiščih premalo prostora, zastavljalnica ne more sprejemati pohištva. Garaže predočajo takorekoč skladišče kake tovarne koles! Ker je sedanja mestna uprava znižala.obrestno mero posojilom v zastavljalnici, Je promet zelo narasel, da je znašal minulo proračunsko leto blizu 7,800.000 din, ko je zastavljalnica dala 22.074 strankam 3,520.000 din posojila, na dražbi je pa 1334 strankam prodala za 230.000 din zapadlih predmetov. V 20 letih je dobilo v zastavljalnici posojilo 700.000 strank in največje posojilo je znašalo samo 18.000 din. Zavod ima samo humanitaren namen in ves prebitek gre v mestni ubožni sklad. S pričetkom zime se je pričela velika sezona, ker marsikdo zaradi pomanjkanja prostora in zaradi varne shrambe odda svoje poletne stvari v zastavljalnico, čeprav morda ni v zadregi za denar. Seveda se pa zimske suknje in plašči ter tople odeje selijo iz snažnih in varnih skladišč v množicah spet v roke lastn:kov. — Gornje podatke smo prejeli z magistrata.
Iz Cella
e— Danes praznuje znani čevljarski mojster v štorah pri Celju g. Jakob Ba-vale svojo šestdesetletnico, čil in zdrav. Pred 36 leti, ko se je poročil, se je osamosvojil in postal poznan kot eden najboljših čevljarskih mojstrov v okolici. Kot splctšno naobraženega moža. ki uživa spoštovanje in ugled v vseh krogih, ga je čevljarska zadruga izvolila za svojega, odbornika, in se kot tak že 35 let uspešno udejstvuje v čevljarski zadrugi. Priljubljenemu mojstru in zadrugarju želimo najboljšega zdravja in še mnogo uspehov na delu za proč vi t čevljarske obrti.
— Sestanek članstva mladinske organizacije JNS v Žalcu je bil v soboto zvečer v restavracijskih prostorih g. Štefana Zagodeta v Zaicu. Sestanka so se udeležili tudi starejši eiaiii.
t y" " »>"	j^hA.dlUi J\h
.i (* U k A. l * * , . ) \ " rr » - y t \ t >. ;
;'t,r	Nt
Af
r
li k t l V k	»
e— Učiteljsko zborovanje. Sresko učiteljsko društvo JUU v Celju bo zborovalo v soboto ob pol 9. v mestni narodni šoli v Celju. Po poročilih bo predavanje g. prof. dr. Franja žgeča »O nalogah sodob ne vzgoje.« Pol ure prej bo istotam zb roval odsek učiteljic.
a— Pogreb Pavla Herička. Ob lepi ude ležbi sorodnikov, znancev in številnih prijateljev so pokopali iz kapelice na mestnem pokopališču na Pobrežju pečarja in hišnega posestnika Pavla Herička. Mariborsko trgovstvo je zastopal predsednik Združenja trgovcev v Mariboru g. Miloš Oset, mestno občino katere odbornik je bil svoj čas pokojnik, pa ma-gistratni ravnatelj g. Rodošek. Pogrebne molitve je opravil prota S. Ivoševič. Ganljive žalostinke so odpeli pokojniku v slovo pevci pravoslavne cerkvene občine in pevci - peki. Polnoštevilno je bil zbran tudi prof. zbor trgovske akademije. Pokojni je bilo doma iz Savinjske doline in je bil zgleden državljan. Ohranimo mu časten spomin, žalujoči gospe soprogi in otrokom naše iskreno sožalje!
a— Za sodnega tolmača v latinščini je imenovan pri okrožnem sodišču profesor klasične gimnaziie g. Božidar Bajuk.
a— Himen. Poročila sta se g. Jože Grgič, lastnik menjalnice, in zasebnica Pavlina Piki. Novoporočencema obilo sreče in zadovoljstva!
a— Poštena najditeljica. Zasebnica Marija Belzle, stanujoča v Tomšičevi ul. 23, je izgubila na poti od doma proti Volf-cetlu zapestnico iz platina z vdelanim briljantom, vredno preko 4.000 din. Zapestnico je našla poštna uradnica Fanika Savkovič, in jo izročila policiji.
a— Pojasnilo. V zvezi z notico »Dober plen«, ki je bila objavljena v ponedelj-skem »Jutru« 31. X., pojasnjujemo, da v notici navedeni Viktor Z. ni identičen z g. Viktorjem Zigerjem.
a— Razvade. V zadnjem času se je v Mariboru razpasla razvada, da prepevajo gostje po gostinskih lokalih, ko da bi bili kje na deželi. Policija opozarja lastnike gostinskih lokalov, da vplivajo na svoje goste, da to razvado čim prej opustijo, ker bo sicer morala primerno nastopati. — Nadalje opozarja policija kolesarje, da se brezpogojno pokoravajo službujočim organom, da ne prehitevajo na promet-nejših ulicah in da ne vozijo vštric.
Mki
dražeje so prijetno sredstvo za iztrebljenje: 2 kom. din 1.50; 12 kom. din 8.— ; 60 kom. din 27.—.
Reg. S. br. 31.888-38
a— Iz Studencev. V Ljudski univerzi bo predaval v četrtek prof. Jan Sedivy o »Novi Češki«. S slikami. Vstopnine m. Novost, ki jo uvaja studenška Ljudska univerza v novi sezoni, je v tem, da bodo uvodoma pred vsakim predavanjem s pomočjo epidiaskopa predvajali »Novice v besedi in slikah«. Referenti so: Za novice g. Vrane, za tehniko g. Lintner, za
umetnost g. Kontler.
a— šahovske novice. V torek 8. t. m. je bilo 9. kolo šahovskega tekmovanja za prvenstvo šahovske sekcije UJNŽB. Zmagali so: Peče proti Vodušku, šket proti Anteju, Kuster proti Ruparju, Marvin proti Karlu, Reinsberger proti Mišuri, Lukeš sen. proti Skali. Partija Lukeš jun. Geiger je bila prekinjena. Stanje po 9. kolu: Kuster 8 in pol, Peče 6, Lukeš sen., Marvin, Reinsberger, Ante 5 in pol, Rupar in šket 4 in pol, Skala 4, Lukeš jun. 3. Gerger 2, Vodušek 1.
a— čigavo je motorno kolo? Zasebnica Neža Mikunda, stanujoča v Magdalenski ulici 7, je našla v bližini Kamnice motorno kolo. Lastnik ga lahko dobi na policiji.
a— Ljubezniv »sorodnik«. Pri raznih mariborskih rodbinah se je pojavil 52-letni Ivan Šnabl iz Marenberga. Izdajal se je za sorodnika. Pri tem je kazal posebno zanimanje za osebe, ki so po rodu s Pohorja oziroma Dravske doline, pa stanujejo v Mariboru. Pod pretvezo »sorodstva« je izvabljal zneske od 50 do 100 dinarjev, število opeharjenih »sorodnikov« se 30 končno tako sumljivo pomnožilo, da je za-devščina prišla na uho policiji, ki je šna-bla aretirala in ga izročila sodišču. Preiskava je dognala, da se je Ivan šnabl precej nasilno vedel pri tistih osebah, ki niso kazale preveč posluha za njegova sklicevanja na sorodstvene vezi.
Iz življenja na deželi
ka— Nesreča na železniškem prelaz.«
pod Zapricami je spet opomin neprevid-nežem pa tudi železniški upravi. Nezgode se stalno ponavljajo. Tokrat sicer k sreči ni bilo hujšega, moglo bi se pa končati najslabše. Tinetu Grkmanu iz Pod-gore je popoldanski vlak 3. t. m. razbil voz, ki ga je obračal na omenjenem križišču; Tine sam je komaj ušel smrti, isto je bilo s konjem, ki se je pravočasno odtrgal. Grkman je oče 12 otrok; voz in konj sta pravzaprav edino njegovo premoženje, a katerim vzdržuje družino.
Iz Ptuja
j— M<>st čez Dravo pri B»rlu že tri tedne popravljajo in je za vsak težji tovor zaprt. Popravila bodo končana koneo tega ali v začetku drugega tedna,
j— Zvočni kino Ptuj bo predvajal danes ob 20. film »V sedmih nebesih«. Simone Simcm in J. Steward. Pred predstav vo Paramountov žurnal.
j— Odpovedana predstava, v torek zvečer bi se bila morala vršiti v mestnem gledališču prva predstava v letošnji jubilejni sezoni: »Veseli dan ali Matiček se ženi« Uprizorilo bi to komedijo Dramatično društvo v Ptuju v režiji g. žižeka. Zvedeli pa smo, da predstava od oblasti
| Pozor! Film; SADOVI ZEMLJE!
— PRIDE VB KINO MATICA ! §
a— Povožen starček. Ko Je 78-letni upokojeni železničar Ivan Ulčnik hotel preko Dvorakove ulice, se je znašel pod avtomobilom, ki je starčka podrl na tla. V bolnišnici so ugotovili, da ima na desnici precejšnje poškodbe.
a— Utopljenca je naplavila Drava v Budini pri Ptuju. Vdova upokojenega višjega stražnika Leona Kosmača iz Maribora, ki se je 18. oktobra vrgel v samomorilnem namenu z državega mosta v Dravo, je prepoznala v naplavljenem mrliču svojega moža. Kosmačevo truplo so pokopali na ptujskem pokopališču.
a— Osumljeni zaradi požiga. V zvezi s požarom pri posestnici Bozili Roškarjevi v Drvanji pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, ki trpi 50.000 din škode, so orožniki aretirali prejšnjega hlapca pri Roškarjevi, in dva njegova prijatelja.
ni bila dovoljena, ker je g. Žižek v »Jutru« dne 19. oktobra objavil članek, da bo Dramatično društvo pristopilo kot članica k Neodvisnemu gledališču, oziroma, da se je to preselilo v Ptuj, kar pa ne odgovarja resnici. Popravek te izjave je gv
žižek objavil v »Jutru« 8. t. m.
★
ČRNOMELJ. V Sokolskem domu bomo Imeli • v soboto v gosteh znani sokolski gledališki oder z Viča, ki bo uprizoril izvrstne Haškove »Pustolovščine dobrega vojaka švejka«. Vičani slovijo kot izvrstni igralci, zato bo njihov prvi nastop v srcu Bele Krajine gotovo uspel. Pričetek bo ob 20., po predstavi pa bo v vseh prostorih veselo martinovanje. Bratsko vabimo k posetu tudi Metličane, Gradčane in Semičane. saj so zveze na vse strani ugodne, želimo vrlim Vičanom pri nas kar največji uspeh!
Danes premiera!
KINO UNION
Predstave ob 16., in 21. url
TEL. 22-21
Kraljestvo lepote in bajk je zopet oživelo v magičnem delu WALT DISNEYJEVE genijalnosti. Tri leta neumornega dela so rodila umetnino, ki bo ostala nepozabna vsem gledalcem
SEDEM ŠKRATOV
SNEGULČICA
POZOR! Zaradi ogromnega zanimanja prosimo cenj. občinstvo, da si vstopnice preskrbi v predprodaji, ki se vrši dnevno od 11. ure dopoldne.
_Otroci nad s let plačajo polno vstopnino!
Gospodarstvo
Poklicna posredovalnica in posvetovalnica
V »Službenem listu« dravske banovine z dne 14. 5. 1938. je izšla banova uredba o ustanovitvi »Banovinske poklicne svetovalnice in posredovalnice.« Ta ustanova je sestavni del banske uprave in je banski upravi posredno po oddelku za trgovino, obrt in industrijo tudi v službenem oziru podrejena Ustanova torej ne sloni na načelu samouprave. Podrobnosti bo .uredil poseben pravilnik, ki bo rešil tudi finančno stran te nove ustanove.	^
Naloge poklicne svetovalnice in posredovalnice so v smislu uredbe naslednje: »ugotavljanje, da-li imajo osebe, ki prosijo za tozadevno mnenje ali nasvet, potrebne sposobnosti v telesnem in duševnem oziru, prikladen značaj in nagnenje ter gospodarsko možnost za obiskovanje zaželjene strokovne šole, za vstop kot vajenec v obrtniški, pogostinski In trgovski posel oziroma kot vajenec ali pomožni delavec v industrijo; za obiskovanje ostalih šol in vstop v ostale poklice«. K delokrogu spada tudi »skrb za smotrnejšo, racionalnejšo in zato boljšo razdelitev obrtniškega, pogostinskega, trgovskega in industrijskega naraščaja v posamezne stroke s posredovanjem med starši in delodajalci ter vpoštevajoč posebne želje in sposobnosti vajencev samih.« Skrb za izgraditev, fi-nansiranje, propagando in neposredno nadzorstvo nad poklicno svetovalnico in posredovalnico se poveri posebnemu kura-toriju.
V tesnih besedah je uredba opisala problem poklicnega svetovalstva in posredovanja mladih delovnih sil, kakor ta problem pojmujejo v drugih državah, ki so spoznale, da se izbera poklica in zaposlitev kvalificiranih moči ne sme prepustiti slučajni usodi in mrzli igri ponudbe in povpraševanja. Pravilna izbera poklica je nujna gospodarska potreba celotnega narodnega gospodarstva in urejene preventivne .zdravstvene politike; istočasno pa je to zelo važna naloga sodobne socialne politike, ki hoče omejiti brezposelnost tudi z načrtno razdelitvijo delovnih moči na široki ploskvi narodnega gospodarstva, tako da pride pravi mož na pravo mesto, jo bo treba v mnogih primerih nuditi vaza to sredstev. Uredba predvideva posvete izučiti v določenem poklicu. Evropske države imajo zakone, ki zabranjujejo vstop oseb izpod 17. leta starosti v učno dobo brez obveznega spričevala, ki jih določen poklic nujno zahteva.
Ne zadošča pa samo svetovati, to je najlažje, treba je tudi omogočiti, da more vajenec nasvet uresničiti. Uredba pogrešno ne omenja materialne, socialne pomoči, ki jo bo treba v mnogih slučajih nuditi vajencem, ki naj se izuče res v najbolj primernem in koristnem poklicu, a nimajo za to sredstev. Ureda predvideva posvete in nasvete samo onim, ki za to prosijo. Načelo prostovoljnosti tu ne bo dobro in ne bo prineslo uspehov. Skušnje so pokazale, da morajo poklicne svetovalnice in posvetovalnice poslovati obvezno za vse, ki se hočejo na širšem ali ožjem ozemlju v gotovem izučiti v določenem poklicu. Evropske države imajo zakone, ki zabranjujejo vstop oseb izpod 17. leta starosti v učno dobo brez obveznega spričevala, ki ga izda pristojna poklicna svetovalnica. Zadnji mednarodni kongres za tehnični pouk v Rimu je sprejel resolucijo, ki priporoča obvezen posvet pred izbiro poklica in opozarja, na nevarnosti, ki jih prinaša predčasen in neurejen vstop v učno
dobo in v ooklic.
' . » . • «
-v	»	---To vpj-a.
Sanje ima urediti poseben kuratorij. Ta del problema je nedvomno najvažnejši, kajti brez zadostnih sredstev bo ta misel obtičala na mrtvi točki. Skušnje pravijo, in to vsak dan bolj prepričevalno, da s prostovoljnimi davščinami nobenega važnejšega problema ne moremo rešiti. Težavna bodo prizadevanja, da bi javne kor-poracije to dajatev vnesle v svoje proračune.
. _ . 'Uredba v preskrbovanju nezaposlenih delavcev (Službeni list 92/15 1938), ki ureja posredovanje dela in neko vrsto zavarovanja za primer brezposelnosti ni mogla mimo skušenj in principov, ki
so glede skrbstva za delovni naraščaj osvojeni v zakonih naprednih držav. Ta princip je: Svetovalnice in posredovalnice za delovni naraščaj je organizirati v okviru javnih borz dela in ustanov za brezposelno zavarovanje in to na osnovi obveznosti svetovanja in posredovanja. Samo taka organizacijska oblika nudi jamstvo za enotno, uspešno, nepolitično in vsestransko obsežno socialno-gospodarsko zaščito vajencev in za smotreno porazdelitev na- j
Gospodarske vesti
= Plenarna seja Zbornice za TOI v Ljubljani. V sredo 16. novembra bo ob 9. uri dopoldne seja zborničnega sveta Zbornice za TOI v Ljubljani, in sicer z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva; 2. Ob dvajsetletnici (kratek pregled zborničnega dela); 3. Poslovno poročilo o delovanju zbornice v zadnjem polletju; 4. Razprava o zborničnem proračunu ln sklepanje o pokritju proračunskih potrebščin; 5. Izpremembe in dopolnitve zborničnega taksnega pristojbenika; 6. Izpremembe pristojb n za zbornično razsodišče; 7. Imenovanje sodnikov pri zborničnem razsodišču; 8. Predlogi odsekov in zborničnih svetnikov.
= Izsledovanje petrolejskih terenov v Jugoslaviji. Iz Beograda poročajo, da bo še ta mesec podpisan sporazum med upravo monopolov in družbo »Jugoslovensko istraživačko « d. d. v Beogradu, po katerem bo imenovana družba dobila pravico za izsledovanje in eksploatacijo petrolejskih terenov predvsem v Medjimurju. Družba, za kateio stcji Standard Oil Co. of New Jersey, bo investirala v ta dela 4 milijone dolarjev (skoraj 200 milijonov din). V zvezi s pogajanji se mudita v Beogradu znana geologa prof. Taussig in prof. Papp, poleg dveh članov uprave družbe Standard Oil. Tako bomo imeli v bodoče tri družbe za izsledovanje petrolejskih terenov, namreč Medjimursko petrolejsko d. d., Panonijo d. d. in Jugoslovensko istraživačko d. d.
== Zopetna otvoritev tranzitnega prometa preko Madžarske v Češkoslovaško. Znano je, da Je že mesec dni ustavljen železniški blagovni tranzitni promet iz naše
raščajočih delovnih sil na vse gospodarske panoge. Javne borze dela ln zavarovalnice za primer brezposelnosti so po svojem zakonitem delokrogu, po obliki svoje organizacije, po svojih finančnih sredstvih sposobne in poklicane, da organizirajo in vodijo politiko pravilne zaposlitve delovne mladine. Drugod se more ta politika zastrupiti z bacili šušmarstva, polovičarstva in dnevnih političnih potreb. Delavci in delodajalci plačujejo za borzo dela razmeroma zelo visoke zneske. Ce se borzi dela odvzame del njenih zakonitih nalog, mora to imeti le za posledico jačanje centralnih fondov, ki ne služijo vedno avtonomnim pokrajinskim potrebam, včasih pa zgreše tudi svoj socialni namen. In kar je zelo važno: javne borze dela so samoupravne javne ustanove, ki imajo celo svojstvo oblastva. Pri borzah dela imajo odločilno besedo delavci in delodajalci, torej najne-posrednejši inte :senti za pravilno zaposlitev naraščaja. Borze dela so organizacijsko razčlenjene na oblastne in krajevne borze dela, na ekspoziture in poverjeni-štva. Vse občine morajo v prenešenem delokrogu izvrševati naloge borze dela, torej vršiti tudi posle javnih borz dela. Nelogično bi bilo, ako bi iz kompleksa posredovanja dela izločili sestavni in skorajda najvažnejši del: posredovanje dela za mladoletnike. Problem posredovanja dela je ena celota, ki je nedeljiva.
Jugoslovanski zakon o javnih borzah in o brezposelnem zavarovanju je v S 9. pravilno označil, da »v pristojnost uprav za posredovanje dela spada tudi preskrbova-nje kmetskih delavcev, mornarjev, vajencev in posvetovalna služba za izbero poklica«. Zakon gre še dalje. Pod enotno upravo javnih borz dela spadajo tudi vse strokovne borze dela (n. pr. za rudarje in mornarje). Pri javnih borzah dela se smejo ustanavljati strokovni odbori za posamezne stroke, kar nedvomno velja zlasti tudi za vajence in za posle izbere poklica. Po določbi § 104. predp!še glavna borza dela podrobnosti posredovanja za one stroke, ki imajo svojo tipično posebnost, ali ki so potrebni posebne socialne zaščite (n. pr. vajenci). Naš zakon v § 111. sicer predvideva možnost, da smejo tudi javna telesa imeti posebne ustanove za posredovanje dela ali da take ustanove ustanavljajo posebne delovne skupnosti raznih združb, javnih teles in borze dela. Take ustanove smejo poslovati poleg javnih borz dela in njih krajevnih uprav. Konkretno to pomeni. da je banovinska »poklicna svetovalnica in posredovaln:ca« poleg takega strokovnega posredovanja in izbere poklica v ustroju javne borze dela teoretično mogoča in dopustna. Drugo je vprašanje, ako je potrebna in smotrna. Toda za take vzporedne ustanove je potreben poseben pristanek Osrednje borze dela.
Vse to pomeni, da je naš zakon združil posredovanje dela in tudi poklicno izbero in svetovanje v eno upravno skupnost, v tesno povezanost pri eni ustanovi. Samo ta tesna povezanost jamči za uspeh. Izjemni razlogi pa za ločeno poklicno svetovalnico in posredovalnico niso podani. Denarna stran pa igra najvažnejšo vlogo. Zakaj z muko in napori iskati sredstva drugod, ko so pa že zbrana pri borzi dela in jih je treba za potrebe poklicne izbere samo angažirati. Napačno bi bilo, ako ta sredstva ostanejo neizrabljena in se kot odvišen dohodek zbirajo v osrednjih fondih. Javna borza dela v Ljubljani je sposobna, da za organizac'"jo .in izvedbo poklicne izbere stavi na razpolago zadostna sredstva, čeprav bi potreba šla v stotfsoče, v milijon dinarjev. Prispevki za borzo dela so bili lani povišani za več kakor 100%, čeprav število brezposelnih pada. Zato je prav, ako vsaj skromen del teh zvišanih dohodkov rezerviramo za rešitev važnega vprašanja poklicne izbere v Sloveniji. Prav bo. ako pri tem udejstvovanju pred-njačimo in pokažemo pota in metode, kako je rešiti vprašanje zaposlitve mladih delovnih sil.
Ko je banovinska poklicna svetovalnica že ustanovljena, bo prav, ako njen kuratorij svoje delo omeji samo na eno točko: doseči, da bo upravni odbor .javne borze dela v svojem delokrogu in s svojimi sredstvi organiziral v zakonu predvideno in z zakonitimi denarnimi sredstvi fundirano poklicno svetovalnico in posredovalnico. Kuratorij naj prevzame funkcijo strokovnega odbora za poklicno izbero pri javni borzi dela.
Vsi pogoji za dobro poklicno izbero so dani, treba je samo dobre volje za izvedbo veljavnega zakona. Pokažimo, da smo sposobni, da tu zbrana sredstva uporabimo za lastne socialne potrebe! Držimo to, kar se nam nudi!	Dr. Joža Bohinjec
države preko Madžarske / Češkoslovaško. Naše blago smo prve tedne po ukinjenju tranzita pošiljali v Češkoslovaško preko Rumunije, zadnje čase pa preko Avstrije Sedaj, ko so določene nove meje med Češkoslovaško in Madžarsko, je madžarska vlada dovolila, da se lahko vrši blagovni promet preko Madžarske v Češkoslovaško. Trinzit preko Madžarske je bil spet vzpostavljen v ponedeljek.
= OsiješkI industrijci proti razcepitvi trgovsko-industrijske zbornice. Znano je, da je predsednik Združenja 'ndustrijcev za savsko banovino g. Arko ob nedavnem po-setu trgovinskega murstra v Zagrebu postavil v imenu industrijcev savske banovine zahtevo, da se zagrebška trgovsko-in-dustrijska zbornica razcepi in da se ustanovi posebna 'ndustrijska zbornica za savsko banovino. Iz Os'jeka sedaj poročajo, da je imela tamošnja trgovsko-industrij-ska zbornica 6. t. m. plenarno sejo zborničnega sveta, na kateri so razpravljali tudi o predlogu za ustanovitev posebne industrijske zbornice za savsko banovino. Na tej seji je predsednik zbornice izjavil, da 30 industrijci iz Osijeka in okolice obvestili pristojnega ministra, da se ne želijo izločiti iz osiješke trgovsko-industrijske zbornice.
— Naš plačilni promet z Grčijo. Dne 3. novembra t. 1. je znaša! saldo grško-jugo-slovenskih bonov v obtoku 34.2 milijona drahem. V zadnjem tednu se je ta saldo znatno zmanjšal, saj je znašal 27, septembra 42.7 milijona drahem. Saldo blokiranih terjatev pri Grški banki pa se je zmanjšal na 10.9 milijona din (27. sept. 11.3). Zmanjšanje salda grško jugosloven-skih bonov v obtoku je imelo v zadnjem
času za posledico okrepitev tečaja grških bonov na naših borzah.
= Gradbena dela. Kr. banska uprava je razpisala prvo licitacijo za gradnjo gledališke slikarne in skladišča za kulise v Ljubljani in drugo licitacijo za gradnjo mladinskega doma dravske banovine v Kaštel-štafiliču. Tvrdka inž. Milan Lenarčič v Ribnici na Pohorju bo zgradila novo vodno napravo za izkoriščanje vodne sile potoka Velka s hidrocentralo za pogon žage, strojev za cepljenje kamenja, kompresorjev in za razsvetljavo.
—	Tečaj za notranjo arhitektu-o v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani priredi za mizarje, ki so dovršili delovodsko šolo ali strokovni risarski tečaj, tečaj za notranjo arhitekturo. Ta se bo vršil ob nedeljah od 8. do 12. ure dopoldne v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani (vhod iz Go-rupove ulice preko dvorišča) pod vodstvom strok, učitelja Franca Brenčiča s sodelovanjem inž. arh. Gustava Ogrina in strok, učit. Adolfa Dolaka. Tečaj se prične v nedeljo dne 13. t. m. Interesenti naj se prijavijo ob pr'četku tečaja v predavalnici št. 10 v drugem nadstropju. Zamudniki se bodo sprejeli naknadno le po razpoložljivosti prostora.
—	Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Frana župevca, neprotokoliranega trgovca z meš. blagom v Ljubljani, Flo-rijanska 22 (poravnalni upravnik dr. Ivo Benkovič, odv. v Ljubljani; poravnalni narok 16. dec. ob 9., prijavni rok do 3. dec.).
Borze
9. novembra
Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti trgovali v privatnem kliringu-nespremenjeno po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil še promet v grških bonih, ki so se ponovno dvignili, in sicer na 3650 (v Beogradu 35.50 bi.). Nemški klirinški čeki stanejo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani nespremenjeno 14.30.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mirnejši tendenci trgo-
vala po 473 (v Beogradu po 474 — 475). Promet je bil samo še v 7«/» Blairoveon posojilu po 91.12 (v Beogradu po 91.50). DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2390^66—2405.26 Berlin 1758.53 — 1772.41, Bruselj 74320
—	748.26, Curih 996.45 — 1003 52. London 208 78 — 210.84. New York 4361 51
—	4399.82, Pariz 11665 — 118.09. Praga 150.69 — 151 79, Trst 230.45 — 233.53.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7275, London 20.9650, New York 441.25, Bruselj 74.55, Milan 23.22, Amsterdam 239.775. Berlin 176 625. Stockholm 108, Oslo 105 35 Kobenhavn 93-60, Praga 15.25, Varšava 82.80, Budimpešta 87 50, Atene 3.95.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Mco-da 473 — 474, 4V« agrarne 59 — 61, *•/• severne agrarne 59 — 60. 6•/» begluike 89—90.50, 6% dalm. agrarne 89—89..50. 7"/o stabiliz. 97.62 — 98.50, 7*/. tnvest. 98 — 99, 7°/o Seligman 100 den., 7% Blair 91 — 91.25, 8«/o Blair 98 — 98.50; delnice: Narodna banka 7350 den., PAB 223
—	225, Trboveljska 180 — 190. Narodna šumska 20 den.. Gutmann 50 — 60, 9eče-rana Osijek 100 bi., Osiječka ljevaonica 160 den. Isis 20 den. Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 474.50 — 475 (474 — 475). 4"/« severne agrarne 59 — 59.50 (59.25), 6°/o beigluške 90.25 — 90.75 (90.25 — 90.50), 6°/o dalm. agrarne 90 — 90.25 (90 — 90.25). 7% invest. 99.25 — 99.75, 7°/n Seligman 101 — 103 (100.50 — 102), 7% Blair 91.25 — 92 ( 91 50), PAB 225 — 228.
Blar v na tržišča
ŽITO
+•" Chicago, 9. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 64.625, za mai 66.375; koruza: za dec. 47, za mai 50.625.
+ VVinnipeu. 9. nov. Začetni tečaji: pšenica za dec. 57.875, za maj 60.625. za julij 62.
BOMBA*
+ Liverpool, 8. nov. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: ~a dec. 4.75 (prejšnji dan 4.67) za maj 4.78 (4.71).
i P O R T
Ljubljana pred dvigom
Kakšna je situacija v enajstorici pred dvobojem zadnjega in predzadnjega v tabeli?
Treba je že vnaprej poudariti, da določitev terminov v letošnjem prvenstvenem tekmovanju ni bila naklonjena SK Ljub* ljanL Od devetih tekem jih je Ljubljana odigrala šest zunaj in samo tri doma, kar ji je dalo samo 4 točke. Klubovo vodstvo je imelo velike križe in težave s postavljanjem moštva. Od uigrane enajstorice. ki je zmagovito nastopila proti Hajduku, je odpadel žitnik zaradi odhoda v Beograd v telesno-vzgojni tečaj, nato je moral nazaj na Dunaj Rataj, dočim je moral biti do nadaljnjega izločen aaradi blesure Ber-toncelj II. Ce upoštevamo še blesuro Vo-diška, potem ni kazalo drugega, da je klubovo vodstvo izvršilo zamenjave na vseh linijah. Ce slednjič upoštevamo, da mladi igralci ne vzdrže naporov težkih tekem, bomo razumeli, zakaj je moralo klubovo vodstvo za 9 tekem porabiti 20 igralcev.
Z veseljem ugotavljamo danes, da je Ljubljana s svojim1' potovanji za letos končala. Preostale 4 tekme bo igrala na svojem domačem igrišču. Razveseljivo je tudi dejstvo, da ima Ljubljana za te nastope na razpolago kompletno nogometno gardo. Gr ntal se je vrnil v Ljubljano, je pridno treniral ter je sposoben za nastope, pa tudi Bertoncelj II je že okreval, če še upoštevamo, da je zadnje čase tudi Nikolič pridno vežbal, potem lahko računamo, da bo klubovo vodstvo za nadaljnje nastope postavlo paradno formacijo, ki bo nadoknadila ono, kar so mladi igralci izgubili v dosedanjih tekmah. Od blesirancev sta na zdravniški listi samo še Jež in Legat, ki pa letos najbrže sploh ne bo mogel nastopit'.
Zadnji nastop proti BASK-u je dokazal, da se je večina mladih igralcev že uigrala, vendar je še ostala vrzel v napadalnem triu. Toda spričo dejstva, da ima klubovo vodstvo na razpolago vse prej navedene igralce, se nam ni treba bati bodočih nastopov doma.
Jeseničani v LJubljani
V nedeljo ob 10. Mars—Bratstvo na igrišču Ilirije
Nedeljsko srečanje za Kolinsko tovarno že sedaj zanima naše športno občinstvo.
Mars dobi v nedeljo nasprotnika z Jesenic. To je najresnejsi kandidat za prvo mesto. Njegova igra je zelo dobra in vsakomur nevarna. Simpatični Jeseničani bo-1 do gotovo prišli v Ljubljano v kompletni postavi in s trdnim namenom, da bi tudi to pot iztrgali Marsu obe točki.
Mars je v zadnjem času skoraj dobavitelj za točke. Toda poljanski fantje, ki slove po svoji borbenosti in odločnosti, so se za nedeljsko tekmo temeljito pripravili. Ker so pri prvem srečanju z Bratstvom izgubili točke, sedaj gojijo nade na revanžo. Zato bodo skušali doseči zmago. Marsovci bodo zaigrali požrtvovalno in zagrizeno, saj vedo. da bodo imeli na igrišču močnega in nevarnega nasprotnika.
Ker bo ta tekma precej odločilna za oba kluba, bo seveda nad vse napeta in borbena, kakršne že dolgo ni bilo na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. Pričetek tekme bo ob pol 10.
Spomenica
z dvodnevne konference zimskih športnikov
Na konferenci zimskih športnikov, ki jo je na pobudo ministrstva za telesno vzgojo sk'ical Jugoslovenski zimsko-sportni savez v dnevih 5. in 6. t. m. v Ljubljani, je bila po temeljitih in zelo skrbno pripravljenih referatih ter izčrpni debati o vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, sprejeta daljša spomenica, ki ugotavlja med drugim:
Razmah smučarstva po državi je treba pospešiti, deloma pri onih, ki so smučanja že vešči in pri mladini. Glede prvih so prvenstveno potrebni v tekoči sezoni naslednji tečaji:
tekmovalni tečaj za državno reprezentanco, ki bi se prihodnje leto nadaljeval. Stroški bi znašali okrog 24.000 din:
teoretični tečaj za alpsko in klasično kombinacijo ter praktični za klasično kombinacijo, za katera bi bilo treba okoli 28.000 din;
tečaj za klubske organizatorje, ki bi jih savez uporabil tudi kot delavce pri svetovnem prvenstvu. Stroški bi znašali do 10.000 din;
leteči smuški tečaji pod vodstvom treh smuških učiteljev, ki bi učili smučanje v krajih, kjer je zanimanje zanj. Potrebni kredit za dvomesečno izvedbo bi znesel okoli 20.000 din in
tečaj za vzgojo novih kvalificiranih smuških učiteljev po načrtu JZSS, za. čigar izvedbo bi bilo treba okoli 35.000 din:
Zaradi smučarske vzgoje mladine naj bi se najprej priredili vzgojiteljski tečaji, in sicer:
tečaj za vodje mladinskih odsekov, dostopen predvsem ljudskošolskim učiteljem in profesorjem telovadbe na srednjih in sorodnih šolah iz krajev, kjer je razvit zimski šport. Tečaj naj bi trajal 7 dni. Potrebni kredit za 30 udele2encev bi znašal 15.000 din;
tečaj za ljudskošolske učitelje s sodelovanjem prosvetnega ministrstva v majhnem obsegu, ki naj bi trajal 10 dni. Potrebni kredit za 30 udeležencev, ki naj bi bili zlasti iz krajev, kjer smučarstvo še ni razvito, bi znašal 15.000 din. Dalje navaja spomenica: Državnim nameščencem naj ministrstvo
pravočasno izposluje potrebni dopust za tečaje po službeni potrebi, ki se ne bi štel v redni dopust. Zlasti naj ministrstvo pro-svete pooblasti kr. banske uprave, da smejo rpo potrebi učiteljem ln profesorjem dovoljevati take dopuste.
Osnutek uredbe o avtoriziranih smuških učiteljih, ki ga je predložil JZSS, naj se v sporazumu z ostalimi ministrstvi čim prej uveljavi. To zahteva notranji in zunanji ugled naše države.
MFVN naj sprejme načrt JZSS glede priprave tekmovalcev za zimske olimpijske igre 1940 in naj zagotovi JZSS pravočasno izplačilo v tekoči sezoni za to potrebnih sredstev v višini 105.000 din ter naj v proračunu za naslednja leta priskrbi še potrebne kredite.
Konferenca ugotavlja potrebo, da se omogoči na olimpijskih igrah v St. Mori-tzu 1. 1940 udeležba našemu drsalnemu sa-vezu, kateremu naj se pravočasno zagotovi potrebni kredit za trening in udeležbo. Kot center treninga smatra konferenca Ljubljano.
Proračunska sredstva MFVN je treba izdatno povišati. Proračunska sredstva naj se uporabijo po pravočasnem izplačilu za one namene, za katere so določena, kar velja zlasti za podpore podsavezom in klubom ter za kredite za izvedbo tečajev ln treningov, kakor tudi glede kreditov za zimskosportne naprave.
Državne podpore naj se podeljujejo le organizacijam, ki jamčijo s svojim dosedanjim delom na športnem polju za uspešnost.
V interesu pospeševanja športnega razvoja v državi izraža konferenca željo, naj se število strokovnega uradništva v ministrstvu za telesno vzgojo čimprej izpopolni, da bodo vsaj glavne športne panoge imele svoje stalne referente.
Konferenca poudarja važnost udejstvo-vanja srednješolske mladine v zimskih športih. Konferenca je izrekla željo, naj bi se že započeta ureditev vprašanja odnosov med šoloobvezno mladino in športnimi organizacijami čimprej uredila tako, da bi bilo mladini omogočeno primerno športno udejstvovanje.
Konferenca želi, da MFVN s primernimi ukrepi razčisti vprašanje olimpijske organizacije, tako da bo dobila ta vrhovna predstavnica športa potrebno avtoriteto in ugled, obenem naj prepreči z neprimerno kritiko v javnosti oškodovanje ne samo ;
olimpijske organizacije, temveč tudi olimpijske misli.
Konferenca pozdravlja vladino namero aktivno poseči v načrt za izvedbo reprezentativnega stadiona v državi, smatra pa, da je obenem prav tako nujno potrebno priskočiti na pomoč privatni iniciativi tam, kjer je s težkimi žrtvami izpopolnila enako nalogo države in postavila potrebne športne naprave in smuške domove sama, je pa sedaj zaradi pomanjkanja sredstev ogrožen njihov nadaljnji obstoj. Ta zahteva je tembolj upravičena, ker bi bila vsota, ki bi zadostovala za od pomoč, le majhen del nameravanih investicij.
Konferenca je ugotovila, da je za našo državo posebno važno zagotoviti si za leto 1941, ko bomo proslavljali polnoletnost Nj. Vel. kralja Petra H, častnega predsednika JZSS, izvedbo svetovnega smučarskega prvenstva v Jugoslaviji. JZSS bo predložil vladi preko ministrstva za telesno vzgojo za našo državo primeren razpored teh prireditev ter Javnih del, ki so pogoj za brezhibno izvedbo tega prvenstva. Ministrstvo za telesno vzgojo se naproša, da izposluje prt vladi potrebne kredite ln njih upoštevanje v proračunih prizadetih ministrstev že v proračunu za proračunsko leto 1939-40.
V nekaj vrstah
Med nedeljskimi sodniki za ligaške tekme čitamo spet imeni dveh ljubljanskih sodnikov, ki sta obenem z rezervo določena za sojenje ligaške tekme med Hajdukom in Jedinstvom v Splitu. To pot je g. Macoratti določen za vodjo, g. Camernik pa za rezervo, če bo potrebna. Oba, posebno slednji, sta že nekaj svojih nastopov na tujih igriščih opravila v splošno zadovoljstvo ln tako slednjič prepričala sodniški zbor pri JNS, da ima tudi ljubljanska sodniška sekcija nekaj članov, ki se po sposobnostih lahko merijo z ostalimi. Ljubljansko tekmovanje med Ljubljano in Spar-to bo sodil zagrebški sodnik Bažant.
Pet protestov proti verificiranju liga-ških tekem je bilo do zadnje seje JNS še nerešenih, zdaj pa je dva že zadela usoda — saveznega koša. V zadevi Hajdukove-ga igralca Požege je JNS ugotovil pravilnost verifikacije za Hajduka in tako sta bila zavrnjena protest Haška proti tekmi, ki jo je izgubil z 1 : 3 v Splitu, in protest Sparte proti tekmi, ki jo je igrala neodločeno (3:3) v Zemunu. Glede ostalih protestov je preiskava še v teku, tako tudi glede ljubljanskega, ki je utemeljen z nepravilno verifikacijo igralca Keržana za varaždinsko Slavijo.
Jugoslovenski plavalni savez bo Imel redni občni zbor v dnevih 19. in 20. t. m. v Zagrebu. Po izkustvih iz letošnje sezone je treba temeljito reformirati tekmovanja za plavalno prvenstvo Jugoslavije, ker so naši plavalci in plavalni klubi že davno dosegli formo, v kateri dosedanji nač"'n prvenstvenega tekmovanja ni več primeren. Reforma prvenstva in reforma sodniškega zbora sta razen tega potrebna tudi zaradi afirmacije našega plavalnega športa v tujini, posebno pa še glede na bližajočo se olimpiado 1940, na kateri morajo naši plavalci dostojno zastopati moč našega swimminga.
Domače prvenstvene tekme pretekle nedelje so kljub temu. <ia so jih mogli igrati samo v ljubljanski in celjski skupini, precej
premetale dosedanji vrstni red v tabelah. To velja predvsem za ljubljansko skupino, kjer je prišlo tako daleč, da sta tretji in četrti zamenjala mesti s prvim in drugim in je zdaj slika takale: Bratstvo	7 5 1 1 18: 7 11
Reka	7 5 1 1 27:11 11
Kranj	8 5 0 3 32:18 10
Hermes	9 4 2 3 21:20 10
Jadran	8 3 2 3 17:20 8
Mars	7 2 14 18:19 5
Svoboda	6 2 0 4 10:15 4
Kovinar	8 0 1 7 9:42 1
V	celjski skupini se je na vrhu obdržalo Celje, zato pa so se Atletiki z zmago nad Olimpom dvignili na drugo mesto, ki so ga doslej zavzemali trboveljski Amaterci. V številkah je ta reč takale:
Celje	5 4 0 1 22: 3 8
Atletiki	4 2 11 6: 5 5
Amater	4 12 1 4: 7 4
Olimp	4 112 3: 4 3
Jugoslavija	5 1 0 4 5:21 2
V	mariborski skupini niso smeli igrati nogometa — spored bi bil moral biti ves v Mariboru — in je v tabeli vse ostalo pri starem, tako da vodi Cakovečki SK, za njim pa sta Železničar in Rapid.
Kakor pišejo »Sportske«, je plavalec ljubljanske Ilirije Tone Cerer odšel v Zagreb, kjer se je vpisal na ekonomsko visoko šolo. Z Binderjevo bo Tone Cerer že drugi plavalec Ilirije, ki bo moral »prezimi-ti« v Zagrebu, kjer pač ne bo imel prilike za zimski trening.
Kolesarska podzveza Ljubljana (službeno). Odborova seja bo direvi ob 19. v prostorih ka/varne Vospernik. Vsi gg. odborniki sigurno, ker se bo sklepalo v važnih točkah.
SK JADRAN. Danes ob 14. trening na dva gola, važno za vse aktivne igralce. Ob pol 21. kondicijski trening pri Matku. Jutri ob 21. članski sestanek za I. garnituro. Prosim točnosti in polnošteviine udeležbe.
SK Mars. Danes od 14. do 17. obvezen trening I. in juniorskega moštva. V petek obvezen sestanek na običajnem mestu ob 19.30 zaradi nedeljske tekme. Načelnik.
SK Adrija. Drevi ob 19.30 važen in za vse igralce strogo obvezen sestanek v papirniški restavraciji na Vevčah. Važno tudi zaradi nedeljske tekme.
Plavalna sekcija SK I. Važen sestanek ligaške skupine, t. j. vseh plavalcev, ki so nastopali v letošnjih tekmah za Jadranski pokal, bo drevi ob 18. v klubskem tajništvu. Dnevni red: naša udeležba v prihodnjem tekmovanju za pokal, predlogi za sa-vezno skupSčino. Potrebna je polnoštevil-na prisotnost, prinesite s seboj klubske izkaznice!
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Trening prve skupine, juniorjev in ostalih, bo danes ob 15.30 dalje. Udeležba na treningu je strogo obvezna za vse, posebno se vabijo Uhan, Ice, Batričevič, Kretič Rafko in Lah Vili. Za one, ki popoldne ne morejo, bo trening-obvezno od 18. dalje. V nedeljo igra I. moštvo na Jesenicah proti Kovinarju, juniorji pa doma proti Marsu. V bodoče bodo redni treningi ob torkih in četrtkih od 15. dalje. — Uprava.
Slalom klub »S4« sklicuje IV. redni občni zbor v malem salonu restavracije hotela Čtrukel z običajnim dnevnim redom dne 24. t. m. ob 20. Vhod je iz Kolodvorske ulice, članstvo prosimo, da se ga ude-leži polnoštevilno. — Odbor,

*


Krvava Palestina
Pariške skrivnosti
Pod tem naslovom je Izdelal francoski pisatelj Jean Masson kulturni film, ki daje vpogled v zakulisnosti francoske prestolnice. Gledalci naj bi se 30 minut čudili. šel je pri tem tako daleč, da je hotel posneti balzami rano truplo Napoleona I. v Domu invalidov, pa so mu dovoljenje za to odrekli. Namesto tega vidiš v filmu Korzovo posmrtno masko in krsto. V Louvru je stopil v kleti, kjer izkopavajo prvotno napravo tega gradu. V G ne vin o-vem kabinetu voščenih figur doživlja gledalec z nekaj groze prizor, kako snemajo posnetkom slovitih osebnosti, ki so kakor iz mesa in krvi, glave. V državnih arhivih je filmska kamera posnela izvirni rokopis proglasa človeških pravic in nanteškega edikta, v Sevresu pa normalni meter in izvirni kilogram, ki ju tu čuvajo v varni kleti. Vse to so znamenitosti, ki navaden smrtnik skoraj ne pride do njih.
Pogled na železniško progo, ki so jo razstrelili arabski uporniki in kjer sta se pozneje
iztirila dva vlaka
Tigri v najem
Mladi mož, ki lahko postreže svojim klientom z vsako
ptico, štirinožcem ali ribo
Pred nekoliko meseci so na glavnih new-yorških cestah razkazovali divje gledajočega tigra v jekleni kletki, Na kletki je bil napis: »Prosimo, da bi temu tigru ne dajali več hrane«, a druga naznanila so jpgjasnjevala, da simbolizira džungelska zver koruptni in požrešni »krog Tamma-nyjcev«, ki je tako dolgo neomejeno odločal o newyorški občinski politiki. Tigrov lastnik, ki je nasprotni stranki posodil divjega tigra, je bil visok, sedemnajstleten mladenič, Stanlev S. Woolley, po poklicu »posredovalec za nameščanje živali«.
Moral bi se dolgo truditi, če bi hotel najti ptico, štirinožca ali ribo, ki bi je \Voolley ne mogel dobaviti na preprost telefonski poziv. Ce potrebuje kakšen risar ali kakšna agentura za reklamo af* ganskega hrta, svileno opico, araro ali kakšno redko ščuko kot model, tedaj pregleda mladi podjetnik svojo kartoteko in poišče najprimernejšo žival.
Pred kratkim je obiskal Woolleya neki ilustrator in je ž njim stavil, da mu bo imenoval žival, ki je drugi ne bo mogel dobaviti, žival, o kateri bržkone še nikoli niti slišal ni. Woolley je stavo sprejel. Obiskovalec je imenoval »avstralsko vrečar-sko mrmotico«. Woolley je samo pogledal v svojo kartoteko in je pokazal ilustratorju tri fotografije takšnih vrečarjev najčistejše pasme, ki mu jih lahko dobavi takoj.
Stanley Woolley je začel svojo kariero kot vajenec v nekem reklamnem uradu, kjer so ga često uporabili kot fotografski model. Nekega dne je prejel od nekega rejca živali štiri mesece starega levčka in takoj nato se je dečko vprašal, da-li bi te živali ne izkoristil lahko za povečanje svojih dohodkov. Fotografi in reklamni biroji potrebujejo končno kot modele pogostoma tudi živali. Tako je svojega varovanca imenoval Gareth, dal mu je staro pasjo zavratnico okrog vratu in ga pove-del v razne ateljeje. Marsikje njegove ponudbe niso sprejeli, vsekako pa so mlado žival opazovali z zanimanjem in potem je prišlo tudi prvo naročilo.
V teh početnik je Woolley doživel kakšno zabavno. Ko je stopal s svojim levčkom po cestah, so ljudje smatrali žival večinoma za psa ali veliko močko. Nekoč je šel ž njo preko Broadwaya in spričo gostega prometa je začel Gareth renčati in pihati. Neka dama se je ustavila in Woolleya vprašala, da-li »ni pes morda bolan«. Ko ji je dečko pokojno razložil pravo naravo živali, je postala ženska bleda kakor kreda, skočila je nazaj in izginila v taksi.
Woolleya so čedalje češče vpraševali, da-li nima tudi drugih živali kot modele na razpolago. Tako je stopil v stike z raznimi farmami ter je začel posredovati ne samo pse, mačke in levčke, temveč tudi konje, krave, medvede, opice, pelikane in ogromne kače. Obiskoval je sejme in živalske razstave, da bi odkrival »talente«, dajal je oglase v liste in tako je svojo kartoteko čedalje bolj izpopolnjeval. Kmalu je lahko postregel vsakemu naročniku z m'orskimi levi, bizoni, sloni, da o kengurujih in pantrih niti ne govorimo.
Ta čas so mu za fotografiranje in risanje na razpolago zastopniki kakšnih osemdeset pasjih pasem, prav tako razpolaga z velikim ansamblom živalskih artistov, plešočih koz, skakajočih puranov, pavianskih boksačev in pantrov, ki igrajo klavir. Sam
ima veliko število živali, toda večino modelov dobiva z živalskih farm in s strani zasebnikov, ki so mu prijavili svoje ljubljence. Kadar »angažira« kakšno žival, podpiše Woolley izjavo, s katero prevzema odgovornost za vsako škodo, ki bi jo žival napravila. Doslej ga ni še nihče pobaral za odškodnino. »Pri večini mojih modelov ima človek vtis, da jim je fotografiranje v zabavo«, pravi mladi mož.
Del svojih dohodkov dosega Woolley s tem, da daje v najem nagačene živali, ki jih še lažje dobi nego žive. Dobiva tudi naročila, naj bi dobavljal živali za družabna presenečenja, če pa ve že v naprej, da se pripravlja kakšno presenečenje, ki utegne škoditi, se naročilu odpove.
Nekega večera je prejel naročilo, naj bi dobavil čim hitreje velikega udava. Dolg naj bi bil najmanj tri. in pol metra, so zahtevali po telefonu. Takoj je dobil kačo in jo spravil do naslova, ki so mu ga bili dali. šele tam je spoznal, da je ne bodo rabili za fotografiranje. Vesela družba si je izmislila to naročilo, da bi enega svojih tovarišev, ki je bil pri mizi zaspal, zbudila na malo nenavaden način. Načrt je uspel, toda ob pogledu na kačo je gostiteljeva žena omedlela. Od tedaj se Woolley vedno v naprej pouči, za kaj potrebujejo njegove živali in v sumljivih primerih naročila ne izvrši.
Razbojnika
je pregovorila
Angležinja ga. Nora Hopperjeva, ki živi v Caracasu v Venezueli, je pregovorila razbojnika in to jo je napravilo slavno.
Bila je sama v svoji v-ili, ko je na vrata nekdo energično potrkal. Ko je odprla, je zagledala pred seboj zakrinkanega mo-šega, ki je naperil nanjo pištolo. Prisilil jo je, da je stopila v kuhinjo, kjer je zahteval, naj mu izroči svoj denar. Hopperjeva pa se je uprla, da bi imu dala denar, in ko ji je gost zagrozil, da jo ustreli, mu je rekla, naj to le stori. Ta pogum je napravil na razbojnika velik vtis, vtaknil je pištolo v žep in snel tudi masko, ko ga je Hopperjeva pozvala, naj tako stori. Tedaj je zagledala pred seboj mladega moškega, ki ni mogel šteti niti dvajset let. Napravila mu je pridigo o zavrženosti njegovega postopanja in ga je spravila tako daleč, da je celo sedel in s klavrnim obrazom poslušal njene besede. Ko so potem prišli sorodniki na obisk, je razbojnik ušel. Policiji je uspelo, da je komaj sedemnajstletnega mladeniča čez nekoliko dni ujela. Po vsej priliki je bil na to že pripravljen, kajti ko je stopila v njegovo stanovanje, se ji je vdal z besedami: »Jaz sem mož, ki ga iščete.« Vsak pač ni za razbojnika.
Tanki proti zračnim napadom
V neki tovarni v New Jerseyu so pravkar izdelali lahke tanke nove vrste, ki jih bodo uporabljali zoper zračne napade. Vsak tank je oborožen s tremi strojnicami in topom proti letalom. Top je nameščen v stolpu, strojnice ob straneh in spredaj. Posadka sestoji iz dveh strelcev in vozača. Na dobrih cestah dosežejo ti tanki lahko brzino 170 km na uro, na polju pa 100 km.
Stari in novi časi
, j
. '	«► ** •»"• jev «-•.-.	*
železniSk! razstavi, ki so Jo odprli v Ameriki, kažejo med drugim najnovejši ame-Jjčki aerodinamični vlak »City of Los Angeles« in za primerjavo eno izmed prvih f lokomotiv, ki jo je dala družba Union Pacific okrog 1. 1850. v promet
Bobri proti suši
Da delajo bobri veliko škodo, o tem smo že pogostoma brali, toda George M Spar-go, ravnatelj ribolova v južnem delu kanadske države Alberte, je nastopil s trditvijo, da morejo ti mojstri za gradnjo jezov biti tudi silno koristni. Letos so v Alberti le v redkih primerih Izdali dovoljenje za lov na bobre, posledica je ta, da so reke v dobrem stanju. Bobrski jezovi so preprečili, da se niso izsušile ali preplavljale ob nepravem času svojih ozemelj. Bobri so se v Stragovem področju pomnožili za kakšnih tisoč živali in provincialna vlada smatra te živali za najboljše in najcenejše inženjerje za regulacijo voda.
Teodora postane filmska zvezda
Ali je sreča nji pomagala ali pa ona sreči ?
Tihotapstvo z umetnimi zobovji
Po naključju je prišla holandska carinska oblast na sled široko razpleteni tolpi tihotapcev, ki je vtihotapljala iz Nemčije umetna zobovja. Tolpa je mela svoja oporišča v najrazličnejših holandskih krajih. Ker velja umeten zob v Nemčiji 15 centov, na Holandskem pa v veletrgovini 40 centov, so tihotapci imeli velike dobičke. Policija je zaplenila na tisoče umetnih zobovij.
Najstarejša vojna ladja
Najstarejša še službujoča vojna ladja na svetu je holandska 3500-tonska križar-ka »Gelderland«. To je tista vojna ladja, ki je 1. 1900. pripeljala predsednika Krii-gerja v Evropo, ko so Angleži v burski vojni zasedli Pretorijo. Takrat je bila v službi že dve leti, danes ji Je torej že štirideset let. Drži pa se še vedno dobro in pravkar je na potovanju okrog sveta prispela v pristanišče Casablanco, kjer ostane teden dni.
o katerem so pisali pred kratkim, da Je začel v vttlni Nove Fundlandije goreti. Požar, ki je zbudil veliko razburjenje, so mogli za srečo obvladati
Postani ln ostani član Vodnikove druZbe!
Mušje ličinke - rešiteljice življenja
Senzacionalno odkritje londonskega zdravnika — Sterilizirane ličinke v ranah
V Londonu je zbudila veliko pozornost objava izrednega medicinskega postopka. Majhne mušje ličinke so se izkazale za rešiteljice življenja v primerih, ko so vsi drugi pripomočki odpovedali.
Dr. Baer, odkritelj tega postopka, je delal v neki londonski bolnišnici. Vojno je opravil od začetka do konca in splošno so mislili, da je od tega njegova pamet malo trpela. Bil je sicer silno sposoben in klicali so ga za najtežje operacije. Imel pa je svoj spleen, svojega konjička bi rekli mi po naše. V svojem prostem času je gojil mušje ličinke in je eksperimentiral s konjskimi muhami.
Pred nekaj časa so oddali v bolnišnico otroke, ki so bili pri neki železniški nesreči dobili težke poškodbe. Dva izmed njih so smatrali že za izgubljena. Tedaj se je javil dr. Baer, češ da mu je pred kratkim uspelo sterilizirati mušje ličinke, pa bi jih rad položil otrokom v rane — kot zadnji poskus. Eksperiment so mu dovolili — in otroci so ostali živi. šele tedaj je povedal zdravnik svojo skrivnost.
L. 1917. je bil na zapadni fronti. Pri nekem patrolnem obhodu sta bila dva Angleža težko ranjena. Našli so ju šele naslednji dan. Njiju stanje je bilo videti brezupno. Dr. Baer se je zavzel za njiju. Bil je presenečen, da sta ostala sploh toliko časa živa, pa jima je umil rane. Pri tem je ugotovil v ranah ličinke. Kmalu potem ko sta bila ranjena, so morale priti konj-
ske muhe do ran. Delo malih ličink pa se je izkazalo za izredno ugodno. Samo ličinkam sta se morala vojaka zahvaliti, da sta ostala živa.
Po vojni se je dr. Baer spomnil na ta dogodek in od tistega časa je delal na stotine poskusov z živalmi. Ugotovil je, da morejo ličinke v resnici zdraviti rane in ko mu je po mnogoletnih poskusih končno uspelo, da jih je steriliziral, je svoje veliko delo opravil.
Dr. Baer pravi sedaj, da moramo svoje naziranje o mušjih ličinkah temeljito spremeniti. Te male živali odrivajo s svojim gibanjem v nevarnih ranah bakterije, ki zastrupljajo kri ter uničujejo zdravo meso. Potem pospešujejo dotok belih krvnih telesc, ki ozdravljajo rane, razen tega izje-dajo ličinke nagnite dele, ki bi kri zastrupljali. Zdravega mesa pa ne napadajo, s svojim gibanjem ga le tako rekoč masirajo in pospešujejo s tem njegovo rast ter odpornost.
Kakšne posledice bo imelo to zanimivo medicinsko odkritje, bo pokazala bodočnost. Vsekako se je doslej izkazalo. Svoj pravi pomen so ličinke kot zdraviteljice ran dobile seveda v tistem trenutku, ko je dr. Baeru uspelo, da jih je razkužil in Jim tako onemogočil, da bi še same okuževale rane. V najnovejšem času mu je v mnogih primerih spet uspelo, da je rešil ranjence, ki so jih smatrali 2e za izgubljene.
Ne boste razočarani
če boste za pranje perila uporabljali
PERION
domač, slovenski Izdelek, ki odlično opere!
ANEKDOTA
Angleški igralec Passmore Je bil zelo obilen. V neki igri, v kateri so ga »»ubili« bi ga morali odnesti z odra, pa ga niso mogli premakniti z mesta. Občinstvo se je smejalo in nekdo je zaklical: »Poglejte ta tolsti plumpudding!« Passmore Je na te besede vstal in dejal: »Gospod, ne pozabite na spoštovanje, ki ga dolgujemo mrtvecem!« Občinstvo mu je zaploskalo in Passmore je postal še bolj priljubljen, nago je bil dotlej.
VSAK DAN ENA
Ona: »Vaša ponudba je, na žalost, brez pomena — sem že zaročena T«
On: Oh, kar se tega tiče, lahko poča-kam!«
(Journali
Japonci na Kitajskem
Ne, temveč skupina mladih policijskih pripravnic v New Yorku, Id dobivajo, oblečene V športno opravo, zadnja navodila preden bodo pokazale svojo fizično uporabnost za
policijsko službo ..
Kitajska, ki so Jo mislili Japonci »pomiriti« v nekoliko tednih, je trd oreh. čim globlje prodirajo v notranjost velikanske dežele, tem hujše so naravne ovire, ki se jim postavljajo po robu ln ki jih z vso svojo tehnično opremo ne morejo brez nadaljnjega premagovati, človeška sila je tu pogostoma več vredna nego vsi motorji, kakor je razvidno iz te slike, ki nam kaže, kako morajo vojaki sami potiskati na vrh nekega hriba strelivo ln drug material. Na takšne težave, ki izčrpavajo človeško moč in ki dajejo branilcem priložnost za neprestane bolj ali manj uspešne napade, se kakor znano zanaša čangkajšek, ki je mnenja, da bodo Kitajci nazadnje le zmagali, pa naj Japonci se tako daleč prodrejo v njih deželo
Le v zelo redkih primerih pridejo ne-fitevilni statisti v filmskem mestu Holly-vvoodu do kakšne kariere. Imeti morajo posebno srečo. Takšna sreča je doletela na nenavaden način mlado Teodoro S., ki ji sedaj izbirajo bodoče filmsko ime.
Mlado dekle je bilo štiri dni zaporedo-mo za statistko, zaslužila je slučajno dobro, toda njenega talenta ni hotel nihče opaziti. Ze tri leta se je trudila, da bi ga opazili, sedaj je sklenila napraviti konec. Oblekla si je najboljšo obleko, stopila je v eleganten restorant in naročila ostrige. Med tem ko je čakala na jed, je napisala materi poslovilno pismo in je natresla strupa v vino.
Toda v prvi ostrigi je odkrila v svoje veliko presenečenje dva velika bisera, izredno lepa primera. Tedaj se je odrekla zastrupljenemu vinu, pojedla je ostrige do konca in je našla v njih vsega skupaj osemnajst, deloma seveda manj lepih biserov. Ta nenavadni dogodek je imel v re-
storanu za posledico velikansko pueo*« nost. Vse ji je čestitalo in ji napijalo, a ko se je mlada dama branila izpiti svoj kozarec vina, saj je dobro vedela, kaj je v njem, so prišle vse okoliščine na dan. Zgo« dila se je zadnja hollywoodska senzacija, ki je šla kakor blisk od ust do ust in Teodoro so potem seveda angažirali, kakor se spodobi.
Skeptiki sicer pravijo, da je lepa Teodora svoji sreči pomagala, bisere naj bi bila prinesla v svoji ročni torbici s seboj. Naj bo kakor koli, pot do višjih uspehov ji je sedaj odprta.
Vodni smrk uničil mestece
Kakor »poročajo iz Casablance je kraj Ben Ahmed, kakšnih 80 km od Casablance, razdejal vodni smrk. Trinajst prebival« cev, ki jim je poplava odnesla koče, Je izgubilo življenje in tudi gmotna škoda Je zelo velika.
Nemški potniški parnik „Deutschland"
Kulturni pregled
O bosenskih sevdalinkah
Pred tedni smo priobčili na tem mestu Članek o sarajevskem književniku Hamidu Dlzdarju, ki ga je čitateljem prikazala gdč. Asta žnidarčič. Danes objavljamo v prevodu te sotrudnice originalni prispevek, ki ga Je g. Dizdar dal na razpolago za »Jutro«.
Ured.
Narodna pesem je izraz občestva. Tisti izraz narodne duše, ki ga nazivamo umetnost. Vendar je ta umetnost samobitna in surova, ni umetno gojena, marveč predstavlja čustva mase ln hkrati občutja vsakega človeka, majhnega in neznatnega. Vsakega, ki Je svoje želje in žalosti stopil v skupni krik, lz katerega se je rodila melodija.
Danes obstoja pri nas več lokalnih narodnih izrazov, ki se medsebojno bistveno razlikujejo, dasl vsebujejo istoveten kmečki, narodni estetski izraz. Delijo se po pokrajinah. Vzklili so v narodu živeli v njegovem ustnem sporočilu in tradiciji, zra-stli so z njegovim instinktom in močno vplivali na našo današnjo kulturo.
SevdaHnka Je JIrsM naMn Izražanja na-žodne duše, in v Bosni je le Slasti našla
evoj polni Izraz zaradi posebnih zunanjih Vplivov, Id so učinkovali na njene čisto muzikalne elemente.
Se stari Južni Slovani ss kazali velike jrlasbene sposobnosti. Prvi je to opazil bi-2santinski car Mavricij. Na svojem vojnem pohodu v Tracijo je zasužnjil tri Slovane, Id so namesto vojne sposobnosti in orožja lepo peli in igrali na svoje kitare. V IX. stol. so po vsej Nemčiji poznali in cenili slovanske plesalce, ki so izvajali najlepše narodne igre in plese. Stari slovanski ples, kolo, so poznali skozi ves srednji vek in Nikefor Gregoras je 1. 1328. gledal in poslušal izvajanje teh plesov v Srbiji. Poljski 'ralj Ladislav Jagielonski je imel 1.1415. rbske guslarje na svojem dvoru. Papež Aleksander III. je bil nenavadno navdu-en za našo glasbo, ko je na svoji poti v .Benetke prišel v Zader, kjer so mu Hrvatje priredili vesele narodne zabave. V Dalmaciji, zlasti v Dubrovniku, so te vesele plese s pesmimi, ki jih tuji pisatelji nazivajo »hudičeve pesmi« in proti katerim so protestirali cerkveni zbori, prirejali na trgih in cerkvenih portah.
Ti narodni plesi in pesmi so se ohranili še od poganskih obredov in skozi vso zgodovino so imeli vidno vlogo v razvoju našega kulturnega, nacionalnega in političnega življenja. Pesem so ustvarjali in prenašali trubadurji, guslarji, postopači, kosci in zaljubljenci. Do danes se je ohranila v najraznovrstnejših oblikah, z instrumentalno spremljavo ali samostojno. Izšla je naravnost iz naroda, iz življenja: porajala se je v izobilju in sreči, v zadovoljstvu in veselju, v vojni, krvi in nesreči, v ropanju, kugi in žalosti. Tako je dobivala svojo vsebino in ritem, bolesten in prebo-lesten, razposajen in razuzdan, šaljiv in
živ, poln hudomušnosti in šaljivih domislic. C as tokrat žalosten in sentamentalen.
Zato ni čudno, da je narodna pesem postala zrcalo narodne psihe, sinteza moči in stremljenj, odmev dogodkov ln kulturnih
nastrojenj našega naroda.
~ ★
Narodna glasba je s svojimi folkloristič-niml in umetniškimi elementi dobila v novejšem času popolno priznanje. Pri raznih narodih so pridobili popularnost komponisti, ki so ▼ svoje muzikalno ustvarjanje vnesli elemente ljudske glasbe. Tako so si pridobili svetovno slavo Haydn, Bach, Beethoven, Smetana, Dvofak, Janšček ln MusorgskL Pod vplivom nemških klasikov, čeških romantikov in realistov ter modernih ruskih komponistov so začeli iskati izvore v narodni pesmi Jenko, Gotova c, Ipavee, Hajdrih, Krstič, Jačepovskij, Marinko vič, Mokranjec in v zadnjem času De-metar i dr. Simpatična je v tej smeri akcija »Akademskega pevskega zbora« v Ljubljani in delovanje mladih glasbenikov okrog tega društva, posebno Marolta in Tomca.
Poseben je položaj sevdalinke v naši narodni pesmi. Sevdalinka je pretežno ženska pesem. Ustvarjale so jo naše žene in dekleta, zaprte med štiri stene, v hrepenenju, tugi, nesreči, žalosti in veselju. Večinoma so zaprte zaradi verskih predpisov in običajev po muslimanskih domovih; izza rešetke so preživljavale ure samote. Pele so pesmi, dobivajoč besede v motivih radosti, smrti ln erotike, veZle so na svojih džerdžflfih najfantastičnejše cvetje ln pestre like ter prenašale vanje svojo du-•o in srce. Llrska nota vibrira večkrat v iztanjšani niansi, da se Izlije v ekspresiven Izraz, ki zajame kri in bit čustva. V nji sta pomešana slovansko bolestna melanholija ln dih bogomllske Bosne z mračnimi,
nedojemljlvimi tajnami Azije.
★
Sevdalinka skriva v sebi notranje vzmeti, ki tlijo v nas dotlej, ko plamen razpali fatalno in močno pritajene strasti v krvi, v poltenosti. Ta sevdalinka, katere moč je V tekstu, spomin j a jočem na nekaterih mestih na subtilno japonsko poezijo, ln v melodiji, ki vnema in zanaša, je uničila na tisoče življenj ln eksistenc, izgorevajoč v njih ob saza in žganju — vse, kar je zem-skega in notranjega. Nje melodija, opojna kakor bosanska rakija. prenaša v čarobni svet derta in sevdaha, žalosti ln omame, kakor pravi pesnik g. H. Humo.
Sevdalinka išče svoje korenine v življenju, prinašajoč njegove najpretresljivejše in najdramatičnejše momente. Ljubavna čustva so najbolestnejša, kipe v čutni pre-razdraženosti. Sevdalinka je prišla iz srca in še danes govori skozi srce tistih, ki jo poslušajo. Vznikla je na naši narodni melodiji, katero je obogatila z vzhodno kulturo in z varijacijami te kulture.
Taka kot je, se je mogla roditi samo v povoljnih ekonomskih razmerah, ki so njenim ustvarjalcem omogočile bogato izživljanje. Poje nam o starih časih in sreči, o poštenju, o ljubezenskih zanosih in bolečinah, zato osvaja ljudi, zato jih podžiga k kričanju, zato jih sili k norostim in Joku.
Sevdalinka Je v zadnjih letih postala splošna last, ker postopoma osvaja vse kraje naše zemlje. Treba bi bilo le, da bi se kak strokovnjak začel pečati z nje čisto muzikalnim študijem in obdelal še nedotaknjeno gradivo, ki leži in čaka.
Hamld Dizdar
Not; zvezek „Mfslf in dela"
Pravkar izišli 10.—11. zvezek kulturne in socialne revije »Misel in delo« je posvečen predvsem aktualnim dogodkom zadnjega časa. Na uvodnem mestu je objavljen članek B. Borka »Odhod dr. Eduarda Beneša«. Pisec razglablja pojave, ki jim je dal odhod dr. Beneša s političnega prizorišča simbolno podobo, z vidika


E. Seton-Thompson
VOLČJI ROMAN
Prevedel Vladimir Levstik
iS v;:jigo ponuja založba »Cesta« slovenskim bralcem dar, ki ga bodo vsi prijatelji narave s pohvalo sprejeli. Roman, čigar junak je prerijski volk! Slavni pisatelj živalskih povesti prikazuje Sivkovo usodo od trenutka, ko postane osiroteli volčič rejenec ovčarjeve psice in s tem podložnik človekovega kraljestva, pa do ure, ko se — izmučen od civilizacije — otrese skrbništva svojih gospodarjev in vrne v rodno divjino. Zgodba o dogodivščinah četvoronogega junaka je razgibana in napeta, kakor le malokatera zgodba o ljudeh; toda pripovedovalec ne ostaja na površju, ampak vodi bralca po vseh labirintih Sivkove volčje duševnosti. In čudno, ta volčja duša, ki Sivku ne brani vzljubiti človeka, a mu vendar ne di, da bi zatajil svojo kri in se izpremenil v psa, nam postane kaj kmalu tako domača ln draga, da čutimo z njo, se z njo radujemo in z njo trpimo!
Knjiga, ki jo krasi lepo število risb našega umetnika Nika Pirnata, se bo na prvi mah prikupila vsakemu prijatelju živali. Mladina Jo bo uživala s snovne strani, odrasli jo bodo čislali kot psihološko mojstrovino, in Miklavž, ki se gotovo že zalaga z darovi, bo njene Zmerne cene Se prav posebno vesel.
»Sivko« se naroča pri založbi »Cesti« v Ljubljani, Knafljeva ulica 5, in stane
broširan: 10 din, s poštnino in odpremo 11 din; vezan v platno: 15 din, s poštnino in odpremo 16.50 din.
Po sprejetju naročila vam založba takoj pošlje položnico.
Če še nimate prvih treh knjig založbe »Ceste«, tedaj jih naročite skupaj s to četrto knjigo. Doslej so izšle v založbi »Ceste« naslednje
3 knjige. Ravl.en: ^ZGODBE BREZ GROZE", Klabund: „PJOTR~RASPUTIN", Ravljen: „ČRNA VOJNA".
_ .	„ _ .... .ii-Ju.-i«
sodobni Idejne problematike in vidi ▼ usodi Češkoslovaške posledico »krize vsega sistema evropske demokracije in krize civilizacije«. — Dr. Lavo Cermelj je prispeval odlomek iz zanimivega predavanja, ki ga je imel ob priliki razstave slovenske knjige v Ljubljani: »Naša knjiga in revija v Julijski krajini«. S stvarnimi podatki razlaga pisec usodo slovenske knjige v tej pokrajini. Podatki so v tem primeru prvič strnjeni v objektivno, pregledno in Jasno sliko, v kolikor je bilo to mogoče iz tehničnih razlogov. Ob koncu članka, ki pomeni tehten donesek k slovenski kulturni zgodovini, je navedena bibliografija razprav o naši knjigi v Julijski krajini. Ta literatura obsega že 21 točk Iz nje posnemamo, da obstoji natančna bibliografija vseh knjižnih, revi-jalnih in novinskih publikacij in spisov, ki so Izšli od 1. 1918. v Julijski krajini. — Dr. ing. Črtomir Na gode je avtor daljše, znanstveno spisane in dokumentirane razprave »Naše glavne komunikacije in mednarodni tranzit«. Opremljena je s tremi prometno-geografskimi skicami. Razprava sloni na obsežni fizikalno-geograf-ski karakteristiki našega ozemlja in pomeni po svojih zaključkih nov, podneten donesek k problematiki in k praktični usmeritvi Jugoslovanske prometne politike.
Poglavitni spis Obzornika Je daljši članek znanega zunanjepolitičnega publicista, urednika dr. Branka Vrčona »Mo-nakovska metoda«. Osrednji pojav tega zunanjepolitičnega pregleda je seveda »češkoslovaška drama«. Pisec je s preglednostjo in jasnostjo, kakor Jo srečujemo le v redkih revialnih pregledih, osvetlil ves proces zgodovinsko usodnega dogajanja in podprl podatke s citati iz najvažnejših izjav, poročil ln značilnih člankov, tako da je slika še reliefnejša in popolnejša. Vsak čitatelj dnevniških vesti bo s pridom prečital ta prvi sistematični pregled velikih dogodkov, ki smo jih nedavno preživeli in ki so spremenili politično obličje Evrope. Istega avtorja Notranjepolitični pregled se seveda omejuje le na kroniko najvažnejših dogodkov in pojavov. — Inko poroča o razstavi slovenske knjige in o predavanjih, ki so bila prirejena v zvezi z razstavo. Med Poročili sta članka dr. A. Zalokarja »Socialni boj proti raku v francoski, nemški in slovenski miselnosti« in »Ob viru življenja« (referat o knjigi dr. A. Breclja). Številko zaključuje poročilo S. B. o pravniškem kongresu 1938.
Za 1. december napoveduje »Misel in delo« jubilejno številko ob dvajsetletnici naše svobode. Obsegala bo približno 300 strani ln bo potemtakem že zajetna knjiga. Kakor izvemo, je prejelo uredništvo z vseh strani države številne zanimive prispevke, tako da bo ta Številka »Misli In dela« dostojna počastitev drugega desetletja naše svobode. Spričo razmer v ostalih delih države utegne biti to največja revialna publikacija ob dvajsetletnici Jugoslavije v vsej državi. Ze sedaj opozarjamo nanjo s pripombo, da bo naročnike stala samo malenkostnih 20 din doplačila na naročnino.
Pripravlja se „Zbornik 39"
Prejeli srno proglas novega almanaha za književnost, umetnost in znanost, Id bo pričel z naslovom »Zbornik 89« izhajati v Beogradu. Proglas poudarja potrebo, da se v kritičnem času, ko se lzpreminja zunanja in notranja podoba Evrope ln ko je zlasti prizadeto življenje malih narodov, zbero slovenski, srbski in hrvatski javni kulturni delavci Okrog Zbornika, ki bo štirikrat na leto v obliki obsežne knjige objavil izbor vsega najboljšega književnega, umetniškega in znanstvenega dela. Zbornik bo zastopal in branil svobodo umetniškega in znanstvenega ustvarjanja. Dalje pravi uredništvo novega almanaha: Ure-jevan bo tako, da bodo vse tri naše kulture povsem enakopravno zastopane, predvsem pa tako, da bo suverenost slovenske, srbske to hrvatske besede najbolj vidno poudarjena. To bi bila tudi edina stvarna podlaga pri ustanavljanju Zbornika. Tako bo ta almanah namenjen ln najlaže dostopen izobraženstvu vse naše države, kajti prepričani smo, da bo tako ure-jevan Zbornik z veseljem in zadoščenjem čital vsak slovenski, srbski in hrvatski izobraženec. S tem pa je že zgrajen most, čez katerega pelje najbližja in najbolj kulturna pot do spoznanja in spoštovanja vseh treh kultur. Razumljivo je, da bo uredniški Zbor skrbno zbiral in objavljal le gradivo, kakršno služi kulturnemu napredku narodov, ki so v tesnem življenjskem stiku odvisni drug od drugega. Uredništvo ne bo zbiralo zaključen krog sodelavcev in odklanja zato že vnaprej klikar-stvo, pač pa želi na široki bazi podati zares širok pregled vsega našega kulturnega ustvarjanja. Zato Zbornik, ki ga ureja uredniški odbor pod vodstvom T. Seliškarja, ni naperjen proti nobeni reviji in proti nobeni literarni skupini. Umetniška, znanstvena in socialna vrlina bo uredništvu edino merilo za presojo prispevkov.
Zbornik bo imel stalne umetniške priloge in mnogo reprodukcij del naših umetnikov, tako da bo tudi v tem pogledu vsestransko pregleden. Prva knjiga letnika 1939 bo izšla koncem decembra t 1. Vsaka knjiga bo imela ca 200 strani, slovenski del torej ca 70 strani. Ker zaradi pomanjkanja točnih naslovov uredništvo nI moglo posebej povabiti nekaterih kulturnih javnih delavcev, vabimo ob tej priliki k sodelovanju vse tiste, ki uvidijo nujno potrebo takšnega skupnega Zbornika. Naslov uredništva in uprave: Zbornik 39, Ljubljana, Gledališka 10/m.
Zapiski
»Mladi Prekmureo«, kulturni časopis, ki izhaja v Murski Soboti, je na zunaj nekoliko prenovljen nastopil tretji letnik. V pravkar izišli 1—2 številki prinaša na uvodnem mestu članek svojega urednika Perda Godine »V novem času«, ki progra-matsko ugotavlja naloge izobraženstva v današnjem položaju in problematiko naše kulture ter njene socialne podlage. Z liričnimi prispevki se oglašajo Pred Kališ, Igor Torkar In Fran Murčič, Vran pa je prispeval »Valeto 1937«. O Mišku Kranjcu, ki je izpolnil letos trideset let in izdal deseto knjigo svoje proze, piše France Vodnik. Ivan Ločin je prispeval prozo »Samo lep spomin«, Miško Kranjec pa članek »Dvajsetletnica kulturnega razvoja v Prek-murju«. Franjo Gumilar načenja razpravo o plemičih v Prekmurju, Fran Tvrdko pa statistično utemeljeni »Doprinos k soca1-ni strukturi Prekmurja«. O razstavi slikarja J«v<-* f--vvc?n r-. oVmnrp':«*'-'- <"' mačina, ki j. i-- d	t ...
prof. Janko LUka. ttevflko saključujejo
Paberkl. V zvezku sta tudi dve originalni risbi: Plznatov portret Miška Kranjca la Fr. Ktlharja »Vezač«. »Mladi Prekmurec«
priča o lepi višini kulturnih prizadevanj v Prekmurju.
»ženski »vete priobčuje v novembrskem svezku med drugim članek Erne Muser-jeve »Ob dvajsetletnici«, pesmi Vide Tau-ferjeve in Bete Levstikove, lepo proso Ane Marije Klementove ln Marije Tratnikov«, članek dr. Marje Boržnikove »Nekaj misli o Zofki Kvedrovi ob izidu Han-ke«, članek Angele Vodetove »Mir smo ohranili« in več drugih sestavkov, med njimi poročilo o razstavi slovenske knjige. oceno flllihovega »Belega dvora« ln slovenskega prevoda »Dnevnika Marije Baškirčevec Itd.
Capkovi »Hovory s Masarykem« v srbskem prevoda. Matica Srpska je a podporo donavske banovine ln prosvetnega ministrstva v Pragi Izdala Karla Capka »Razgovore s T. G. Masarykom.« Knjigo je prevedel dr. Krešimlr Georgijevič.
španski Časopis o slovanskem svetu. Pri nas še ni bilo zabeleženo, da je pričel v daljnem Peruju izhajati časopis, ki naj človeštvo španskega kulturnega kroga (okrog 150 milijonov ljudi) informira o slovanskih deželah in pojavih. Imenuje se »E1 Mundo Eslavo«. Uredništvo tega lista je v Limi (Peru), Casilla 515. Opozarjamo nanj naše poznavalce španskega jezika, ki naj bi navezali stik s temi daljnimi prijatelji Slovanov ln poročali v časopisu tudi o slovenski kulturi.
Karto Capka povest »Prvni psrta« je izšla pod naslovom »Prva smjena« v prevodu B. Vračareviča pri založbi »Binoza — svjetski pisci« v ZagTebu.
Shakespeare v Izdaji beograjske Državne tiskarne. Beograjska Državna štampa-rija pripravlja izdajo Shakespearovih drama tskih pesnitev v prevodu dr. Svetislava Stefanoviča. Pravkar Je izšel »Otelo« v predelanem prevodu, nato pa Izidejo »Hamlet«, »Sen kresne noči«, »Zimska pravljica« ln nekatera druga dela, ki Jih Slovenci že imamo v mojstrskem prevodu Otona Župančiča ln v enotni, okusni Izdaji Tiskovne zadruge.
SCNZACUA' CZK02METIKC
PREVOZE
premoga, drv, moke, selitve itd, T vseh tudi vagonskih količinah Vam Izvrši točno ln po najnižjih cenah s avtomobili ali konjsko vprego prevozništvo
A. SEMENIČ
Pri voz St 13, LJubljana
TELEFON 86-92.
Violine kitnre
ta
la. od
prvovrstnih strumen tor, ae la ne po-tre bič ln a, dobite T veliki lsbevL oajceneja« pit WARBINBK, LJUBLJANA, Miklošičev« cesta 4 pel Fnmtt&kanski
Prodaja ln Izposojanj* fctorlrjev.
do
to-
nMorana" daje večno mladost in lepoto
Za ženo od 40 let naprej hormon aktiv din 60.— vrača tenl aktivnost in mladost, sa žene od 80—40 Vet hormon miš j« žleze, din 50.—, m žene od 18—S0 let vitamin krem visoko gorja, din 40.—, lesni hormon krem za nagubano ta suho kožo din 50.—. Vitamin krem sa suho ln občutljivo kožo, podloga pudra din 80.—. Llšaj krem odstranjuje vsakovrstne lilaje, dta 50.—, Spedjatal krem odpravlja Izpuščaje, mozolje, rdeče ta modre madeže dta 50.—.
Krem proti soncu odstranjuje vsakovrstne pege ta madeže din 90.—.
Rdečllo v vseh nijacsah sa ustna ta Mea dta 20.—.
Puder v vseh BdjaiMsh, škatlica dta 25.—*
Pošiljamo po povsetja.
_ . »mobanac — split strokovne nasvete sa odstranjevanje vseh nevšečnosti dajemo bresplafao.
Zastopnika galanterijsko-mamifakturne stroke
ld deluje v Sloveniji ta je dobro vpeljan, sprsjme renomlrana tvorni ca dežnikov. Pismene ponudbe pod šifro »Slovenac« na Fublkitas d. d, Zagreb, Hlca 9.
minimum
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CEhiK
HAJPDP0LNEJ5E GENERALNO ZA5T0P5TVD
— f. 5CHNEIDER
ZAGREB NIKCLItEVA 10
ZAHVALA
Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob bridki izgubi naše najljubše soproge, mamice Itd., gospe
ZORE VIZJAK
in jo počastili s poklonitvijo vencev ln cvetja, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Prisrčno zahvalo Izrekamo gg. zdravnikom ženske bolnice, kakor tudi čč. sestram za njih najvestnejšo pomoč v času bolezni. Dalje se zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Najiskrenejša zahvala vsem mojim stanovskim tovarišem. Posebno zahvalo pa izrekamo družini Jeločnlk za ves njihov trud, tako v času bolezni kakor tudi po smrti.
še enkrat vsem in vsakomur najiskrenejša hvala!
LJUBLJANA, dne 9. novembra 1938.
žalujoči soprog s hčerko in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem, ki ste naju v teh težkih trenutkih tolažili, ki ste z nama sočustvovali in ki ste nama ustmeno ali pismeno izrazili sožalje ob prebridki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, svaka, strica, gospoda
PAVLA HERIČKA
pečarja in hišnega posestnika,
ga počastili z obiskom ob krsti, obsuli njegovo krsto s cvetjem in venci ter pospremili na njegovi poslednji poti, vsem Izrekava tem potom najino naj-iskrenejšo zahvalo.
Posebno hvalo pa sva dolžna ief-primarlju dr. S. Lutmanu za prizadevno, požrtvovalno skrb pri zdravljenju, proti S. Ivoševiču za cerkvene obrede, pevcem pravoslavne cerkvene občine in pevcem-pekom za ginljive žaloetinke ob grobu, sestri usmiljenki za potrpežljivo nego, vsem tistim, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani s tolažilno besedo ter nama bili v vsem v pomoč, zlasti rodbinam fipendalovi, F. Leskovarjevi, Zaplotnikovi, Nassim-benijevi, Madilejevi, Krajnovičevi ter podp. g. Božoviču.
MARIBOR, dne 8. novembra 1938.
žalujoča soproga s sinom
I
ZAHVALA
Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob prebridki izgubi našega dobrega soproga, očeta, brata, svaka, strica in tasta, gospoda
Jožeta Druškovfča
posestnika
ga počastili z obiskom ob krsti ln ga spremili na njegovi zadnji poti, Izrekamo Iskreno zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini z g. dekanom mons. Fr. Ks. Meškom na čelu ter g. prim. dr. Strnadu za požrtvovalno zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se za številne vence tako privatnikov kakor tudi raznih društev in korporacij. Zahvalo izrekamo tuk. Sokolu za častno stražo ln spremstvo, gasilskim četam ter mnogobrojnim koroškim borcem, ki so prišli od blizu in daleč ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Za ganljive žalostinke se zahvaljujemo tuk. pevskemu društvu in .mestni..godbi. Naj bo izrečena še posebna zahvala za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, ki so jih izrekli g. župan dr. Picej, starosta Sokola g. Rojnik, za Zvezo legionarjev in Koroške borce g. dr. Mejak ter g. nadzornik Grmovšek za SPD, CMD in pevsko društvo!
Vsem še enkrat prav iskrena zahvala!
Slovenj Gradec, dne 7. novembra 1938.
Ž.AMTJ Vi OSTALI


PAUL RIPSON
81
Stratosferski pilot
Roman
Ni dvomil, da si bo naglo, kot je osvajal vsa ženska srca, tudi njo osvojil. V tem slučaju je bil prepričan, da bi se stvar zelo splačala, kajti ni malenkost, osvojiti si hčerko in edino dedičinjo kralja pomaranč.
Kot bi bil slučaj, je sedel poleg nje v baru in se začel z njo na videz brezbrižno pogovarjati. Ni minulo pet minut, in že jo je povabil na izlet po Riverside Drivu, za eno ali dve uri, kot je dejal, in potem bi prišla na letališče nazaj, da bi zvedela, kaj se je zgodilo z letalci
Lea je pristala na to in sledila je mlademu Ar-gentdncu, Mr. Ramonu v njegov veliki dvosedežni spider. Bila je silna mašina z devetdesetkonjskim motorjem, elegantno karosirana. Mr. Ramen je sedel za krmilo, Lea pa poleg njega. On se je bil že poprej informiral in je zvedel, da je Lea prijateljica pilota Blaira, in sklenil je, da ga mora za vsako ceno počasi izriniti. Mr. Ramon je vozil iz-borno svoj veliki voz, to je Lea, ki je bila sama §ofer k a in pilotinja, takoj spoznala. Kmalu sta bila ob reki Hudsonu in s srednjo hitrostjo je vozil elegantni Mr. Ramon svojo damo po obrežni promenadi ter jo napadal z nežnimi besedami ljubezni po vseh pravilih ljubezenskega osvojevanja, kateremu tudi ona ni mogla ostati tuja. Kako drugače
Je govoril kot Fred, ki je bil sicer strasten, a silno
resen, da skoraj dolgočasen.
Med tem časom pa je drvelo stratoeferno letalo v višini osemnajstih kilometrov s hitrostjo nad en-tisoč kilometrov na uro v smeri proti zapadu. Letelo je, gnano od turborakete, v kateri je gorela zmes bencina in stisnjenega kisika in porivala stroj z blazno hitrostjo naprej. Raketna cev iz najboljšega vanadijskega jekla je bila nameščena na spodnjem delu trupa in iz nje je švigal dolg plamen, ki pa je bal enako kot vse letalo, neviden zemeljskim očem, ker se je to vršilo visoko nad zemeljsko površino, kamor ne sega nikako oko.
Bruss in Fred sta se ves čas mirno pogovarjala. Preteklo je že pol ure, odkar sta spravila turbo-raketo v tek, in ker se je polet vršil popolnoma normalno, sta sklenila, da se še za eden ali dva kilometra dvigneta, in potem letita v tej višini še pol ure. Potem pa bi bilo treba misliti na spuščanje.
Brezhibno se je stroj dvigal, ubogajoč višinskemu krmilu, in že čez nekaj minut je kazal višino-mer 21.000 metrov. Hitrosti ni bilo mogoče meriti v tem skoraj brezkončnem prostoru in tako sta bila letalca vezana le na domneve.
Po preteku pol ure je Fred začel zmanjševati pritok bencina in stisnjeneg. kisika v turboraket-no cev, toda le zelo počasi in previdno. Posledica se je takoj pokazala na višinomeru. Padanje se je pričelo in s tem najnevarnejši trenutki poleta. Fred in Bruss sta imela za vsak slučaj opasana padala, da bi mogla rešiti življenje, ako bi se pristajanje iz take višine ponesrečilo. Toda Fred ni
niti mislil na to. Hotel je na vsak način dospeti na zemlji tako lepo, kot se je bdi dvignil.
Ni trajalo pol ure, in že sta bila v višini desetih kilometrov, a ob enem sta tudi popolnoma zaprla dotok plinov v raketo. Sedaj se je začelo normalno spuščanje. Tu sta šele po dolgem času spet zagledala zemljo pod seboj. Radovedna sta bila, kam ju je bilo zaneslo. Ko sta bila v višini samo še tri-tisoč metrov, sta zapazila veliko reko, ki se je vila skozi deželo, polno jezer. Ob reki sta bili dve veliki mesti. Obadva sta napeto gledala, kaj bi to moglo biti, ko je Fred naenkrat vzkliknil ves navdušen:
—	Minneapolis in St. Louds. Tu v sredi pa teče Mississippi. Kolikokrat sem že tu pristal kot prometni pilot na letališču ob reku
Bruss še nikoli ni bil v tem mestu in je zato z zanimanjem gledal navzdol, med tem ko je Fred z varno roko pilotiral stroj na letališče.
Ko sta pristala, nista vzbujala nikake pozornosti
Bruss je ostal v letalu, Fred pa je izstopil in se prijazno pozdravil s svojimi starimi znanci na letališču.
—	Prihajam iz New Orleansa in sem na poskusni vožnji Oddati moram samo brzojavko v New York, vzeti bencina in nato odletim naprej za Mit-chell Field.
Med tem ko je Fred oddal na letalski pošti brzojavko za New York, so mehaniki napolnili tank z bencinom. Ker je bila turboraketna cev tako konstruirana, da se je dala zapreti, ni nihče sumil, kakšno letalo ima pred seboj.
Med tem sta se bila Mr. Ramon in Lea vrnila
ZfiHTEUmTE P0U50D
Lokali
Beseda 1 Din. davek 3 Din: m Mfro ali daja oje naslova 5 Din. Na]
manjši ssnesek 17 Din.
Gostilno
na prometni točki v Ljubljani, odam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jitra.
26298-19
Malo delavnico
oddam. Šmartinska cesta 10.
26309-19
Posest
Beseda 1 Din. davek s Din za Slfro ali dajanje laslova S Din Najmanj fe snesek 17 Din
7-stanovanjsko hišo
novozidana, 3 kopalnice, vrt, v severnem delu Ljubljane. Netto donos 32.000. Cena din 350.000 — prodaja Realitetna pisarna A. Adamič, Gosposvetska 7.
26296-20
1ZDELU1E
»IKR« IZDELOURNTE KOCK ZR6REB
MALI OGLASI
Službo dobi
Beseda 1 Din, davefc 3 Din; za šifro ali dala nje naslova 5 Din. Nai
manjši znesek 17 Din.
Pisarniško moč
iščem za zobozdravniško ordinacijo. Pismene ponudbe pod šifro »Pisarniška moč«.
26303-1
Stalno službo
dobi samostojna prodajalka I prvovrstnimi referencami v slaščičarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kavcija zaželjena«.
26307 1
Samostojno
gospodinjo
lanesljivo in pošteno, z dobrimi spričevali, sprejmem takoj k obitelji z 2 otrokoma proti dobremu plačilu, z znanjem nemščine ali francoščine. Vprašati: Aljaževa cesta 7, Sp. Šiška. «	26259-1
Frizerka
dobra moč, dobi mesto takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26295-1
Pomožno natakarico
mlajšo in postrežljivo, za nedelje in praznike, sprejme boljša gostilna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26311-1
Raznašalca blaga
za takoj išče večja tvrdka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26315-1
Praktikantka
ta trgovino boljše tehnične stroke, dobi mesto. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Praktikantinja«.
26291-1
Več krojačev
damske konfekcije, dobi delo na dom. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Damska konfekcija«.
26272-1
Frizerko
proti dobri plači, sprejme salon Trtnik Miro, Ambrožev trg 9.
26281-1
Knjižarskega
pomočnika
za nemški znanstveni sorti-ment, samo samostojno, izurjeno moč, išče knjigarna v Zagrebu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Knjigarna«.
26276-1
Gospodično
zmožno samostojno opravljati pisarno, sprejemati stranke, znanje več jezikov zaželjeno, pogoj strojepis, slovenščina, srbohrvaščina in nemščina, sprejmem. Potrebna kavcija din 3000. — Ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod ■ Agilna zanesljiva moč«.
26301-1
Kuharico
samostojno, za vsa gospodinjska dela, marljivo in pošteno, sprejmem takoj proti dobremu plač-lu. — Znanje nemščine ali francoščine potrebno. Vprašati: Aljaževa cesta 7. Sp. Šiška.
26258-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 par: davek 3 din; za iifro ali dajanje naslova 5 din; najmanjii snesek 13 din.
Uradnica
z večletno prakso, z znanjem slovenskega in nemškega jezika, želi dosedanje mesto premeniti. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in poštena «8«.
26294-2
Trgovska
sotrudnica
z inanjem slovenščine in nemščine, želi sedanje mesto premeniti, gre tudi kot blagajničarka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marljiva in točna«.
25881-2
Dobra kuharica
starejša, poštena, bi prevzela gospodinjstvo pri boljšem samostojnem gospodu ali gospej proti nizki plači. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod Mfp »Sta' rejša poštena kuharica«.
2631J-2
Več dobro
izvežbanih moči
pripravljali - prešlvalk sprejmem takoj, zgornjih delov Čevljev Naslov v vseh poel. Jutra.	25773-1
Šivilja
gre na dom za prvovrstne damske obleke in pravočasno podučuje po brzi gotovi metodi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po želji«, 26285-2
INSERIRAJ V „JUTRU"!
: :,itil8iillllll!lllll!lllll!lii!imil!lllil!ffl|iltlil!ll«!:n
Vajenci (ke)
Beseda 1 Din davek Din za Sliro ali dajanj naslova 5 Otn Naimac 4, znesek 11 Din
Vajenka
iz boljše ljubljanske rodbine, dobi mesto. Ponudbi na ogl. odd. Jutra pod »Vajenka«.
26292-44
Pouk
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši v.nesei 17 Din
Vsako prepisovanje na stroj
prevzamem na dom. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
26283-3
Potniki
Beseda i Din. davek Din; za šifro ali daja nje naslova S Din Na) manjši znesek 17 Din
Zastopnika
za prodajo Register blagajne, z garancijo 10.000 din, iščem. Ponudbe pod 51404 na Publicitas, Zagreb.
26273-5
m
mm
Vsakovrstno zlate
nupuje po najvišjih oenaD
CERNE — juvellr
tubljana. Wolfova ui
Prodam
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za Slfro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Zamazane obleke
popolnoma prenovite, ako kupite čistilo Rolli. Cena din 12, po pošti 16. Anton Celarc, Rutarjeva 14, Vrh nika.	26304-6
Krasna kožuhovina
vseh vrst v »eliki izbi ri in po ugodni ceni do bile pri Josipu Dclenc rznar Sv. Petra cesta 19 (tel 22 62) Preliroje vanje moderniziranje Hitro in poceni,
338 6
im
Beseda t Din davek '
Otn: za šifro alt dala He naslova 5 Din Nai nsni"- mp-ple 17 Oln
Štedilnik
mizni (Tischherl) — kup ,-\RC. Liublj.tna. Medvedo va cesti 8. telefon 24-44. poleg Gorenjskega kolodvora.	26-405-7
Večje število parcel
Kompleksov, poseste*. gozdov, trgovskih in p« stanovanjskih hiš ter vd, tmi naprodat gradbeno strokov no izobražen posredovale«
Kuna ver Ludvih
Cesta 29- oktobra 6. Telefon 37-33 Pooblaščen gra-diteli in sodni ceaitel) u nasvete brezplačno aa raz do t »it o	23-20

Sobo odda
Beseda 1 Din davek 3 Din; za šifro ali daja c je naslova 9 Din. Naj manjši znesek 17 Din
Solnčno sobo
|,po opremlieno, s strogo »rpariranim vhodom, oddam boljšemu gospodu. — Florijanska ul. 31-1.
26316-23
Lepo sobo
oddam 15. novembra enemu ali dvema gospodoma s hrano ali brez. — Jenkova 13, I. nadstr.
26175-23
Sobo
lepo opremljeno, s souporabo kopalnice, oddam. V hiši dvigalo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26269-23
Lepo sobo
oddam 15. novembra enemu ali dvema gospodoma s hrano ali brer. tenkova 13-1 26175-23
Prijazno sobico
z dobro domačo hrano, oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26251-23
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja oje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din
3-sobno stanovanje
lepo, suho s koalnicami ln vsemi pritlkllnami v novi vili za stadionom oddam čisti stranki. Isto tam oddam 1 sobno stanovanje malo članski družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26033 21
m—
Beseda 1 Din. davek S I>1d; za šifro ali daja oje naslova 5 Din Na)
-nanlši zrnvPk 17 r»ln
Opremljeno sobo
v centru, strogo separirano, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sem stalen in točen«.
263l4-23a
Enosob. stanovanje
oddam. Komidar, Vodnikova C. 35.
26312-21
Trisobno stanovanje
lepo, s kopalnico, oddam odrasli družini za 1. december. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26310-21
Moderno
stanovanje
k< mfortno odam takoj v Šiški. Vprašati: Trafika, pasaža.	26289 21
Beseda \ Din davek • Din: za šifro al) daja nie naslova e Din Na> manlši znesek 17 Oir<
Šlirisedežni avto
Kabriolet Bianohi. u;:odno prodam. NiisIO" v vseh poslovalnicah Jutra.
26306-10
3-sobno stanovanje
kpo. suho. s kopalnico ir. vsemi pritiklinami v novi vil> za stadionom oddam čisti stranki. Tstotam oddam 1-sobno stanovanje malo-Članski družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26035-21
tanoianja
BMVV mali avto
dobro ohranjen, ugodno proda DKN57 zastopstvo I. tovše. Fvrševa cesta 35.
26282-10
■rfbnsplrfjo katalog

AH •
Prešo na vreteno
ali pogon
srednje močno, kupim. Ponudbe na Franc Kreli, — Kranj.	26308-29
Pohištvo
Beseda 1 Din davek 3 Din; za Slfro al) daja nje naslova S Din Na} manjši znesek 17 Din
Pohištvo
aovo ln Se rabljeno, fc ?a želite prodat) al) aa mo dati < shrambo sprejmemo v posebni od delek T komisijsko pro dajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je » tem oddelku vedno do volj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo aamL flpo roftite nam na dopisnic) %U ustno Prevoz pohl Stva v naš komisijski oddelek preskrbimo ta ml. Ivan Uathtan Ljub (Jana, TjrSeva cesta 12 1913
Beseda > Din davek :> f>ln: ?.8 Slfro ali dala aie naslova 5 Din Nai -rum t*.'	17 Din
Manjše slano\ anje
za 3 člansko družino išče mirna, solidna »franka za takoj. Ponudbe z navedbo najemnine na ogl. oddelrK Jutra pod »Vselitev takoj«.
26300-2la
Beseda ) Din. davek 3 Din: za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj
manjši znesek 17 Oln
Prijatelj
Vas pričakuje.
26290-24
Naročniki »JUTRA« M «avarovanj sa 10.000 Din.
vsaka beseda 2 din
S din: ca daianie •>-
din; naimanjl' u.. •» M din.
Boljša vdova
srednjih let, s 50.000 din gotovine, bi se poročila z boljšim gospodom. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zadovoljstvo«.
26280-25
Razno
Beseda 1 (Ha. Os vek . Din aa Slfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ll sneaek 1' On
Od Vas
je
odvisno, da imate obleko I ^T^ vedno l J'*' kot novo
zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 'ralnica — Svctlolilcalnics
K
Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva ondi
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 6. Telet 20-59
Sveže najfinejše
norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. P1CCOLLJA v Ljubljani 3e priporoča bledim in slabotnim osebam
Tisoče zahval prejema »MORANA<
LASJE prestaNE TAKOJ -IZPADATI-<
IN ZRASTE JO' NAP L ESASTEM • MESTU-ODŠTRANI PRHLJAJ itd. JACA IN HRANI LASNE KORENINE •
POSlL-lAMO PO POVZETJU •STEKL.DIN.50-
Zahtevajte brezplačni prospekt!
»Zephlr« d. d. Subotica
Samoprodaja t LJUBLJANA: Venceslav Breznik CELJE: R- Rakusch MARIBOR: Pinter & Lenard BRE2ICE: LOschnlgg & Schmldt. Zahtevajte povsod znamenite »ZEPHLR« Štedilnike lz Iste tvornlce.
s svoje promenade ob Hudsonu. On ie bil zadovoljen s svojdim uspehi, kajti obljubila mu je, da pride zvečer na sestanek v nekem plesnem salonu na Broadwayu, pa ne v enem onih splošnih lokalov, kamor lahko pride vsakdo, če plača dva dolarja vstopnine, temveč v privatni elegantni »spea-keasy«, kjer je samo znanim gostom bil dovoljen vstop, seveda proti primerni vstopnini. Da so se v takih lokalih točile tudi alkoholne pijače, o tem ni bilo treba dvomiti Mr. Ramon se je dogovoril z Lejo, da ga bo čakala doma, in da jo bo prišel iskat s svojim vozom
Vsa družba je bila spet zbrana na letališču pred praznim hangarjem in radovedno čakala poročil. Tri ure je bilo preteklo od zadnjih besed drznih letalcev in ker se nikomur n iljubilo iti domov na kosilo, so vsi skupno obedovali v restavraciji na letališču. Razpoloženje za tako skupno kosilo pa ni bilo pravo, kajti misli vseh so bile nekje daleč za onima, ki sta jih bila zapustila zjutraj in se podala na nevarni poskusni polet.
Ob pol štirih popoldan, ko so nekateri že hoteli oditi, je zabrnel telefon in javila se je pošta na drugem koncu letališča, ki je bila že poprej obveščena, da pričakujejo nujno brzojavko, ter poklicala šefa motornega oddelka na aparat:
— Halo, Mr. Pins, ravnokar je došla brzojavka sledeče vsebine: »Minneapolis, letališče, ob 14. uri 22 minuti. Srečno tu pristala. Odletiva takoj nazaj. Bruss. Blair.«
Pet minut pozneje je bil tudi že brzojavni sel z izvirno depešo v restavraciji, in vsem je bilo, kot bi se jim bdi odvalil kamen od srca.
1086
Najkrasnejše polnilno pero na vsem svetu!
Popolnoma novovrstno polnilno pero, ne le stilistično moderno, marveč moderno tudi v osnutku in po sposobnosti—Parker Vacumatic.
Njegovo gladko tekoče pero je iz najfinejšega zlata, ki mu je konica prekrita z nabolj izbranim iridijem. Pile na obe strani: normalno za korespondenco, na drugi strani pa finejše za številke in beležke.
Vsaka velikost polnilnega peresa ima zlata peresa s sedmero različno širokimi konicami, pišočimi na obe stranivsa garantirana za 25 let. Ni ga načina pisanja, ki bi mogel ta peresa poškodovati in vendar se njih konice voljno prilagodijo vsakršni pisavi.
Popolnoma različno od vseh drugih polnilnim peres po zaslugi patentirane Parkerjeve polnilne naprave z diafragmo na polnitev v 8 do 10 sekundah.
Zaknnom
tavarovant Hnamkš
_ _n %	B "i
larker
'Vacumatic
Količina črnila je vidna V VSEM RE. ZERVOARJU
Dr\i ioa% vet črnila kot ZNAMENITI DUOFOLD
MEHANIČNO GARANTIRANO POPOLNO
taAcf /xnf jbMamaŽč /fauea t/utrl dlafačf.ptet-Alte g A^M^ui ,	6z4cUt£ maZict
NALIVNO PERO: Din. 7», «00, $00, 450. PRIMERNI SVINČNIKI Din. 350, «0 N O T T E R I DRUG, G U N D U L ICEVA ul 5, ZAGREB
d. z o. z. Ljubljana,
Dobavlja RADI OVAL
Dalmatinova št. 13.
BLAGO za
taoecirame n"e ^ "amo pK
Sever, Marijin trg 2
MEDNARODNA ŠPEDICIJA
Emil JEDLOVČNIK, Dravograd
izvršuje na postaji Dravograd—Meža vsa uvozna ln Izvozna .»carinjenja po kulantnl tarifi. — Priporoča se istočasno za prevoze, tarttske in carinske Informacije.
»JUTRO« ZAVARUJE!
Umrl je po daljšem bolehanju, previden s tolažili sv. vere naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat in svak, gospod
ANTON JERMAN
DAVČNI URADNIK V POKOJU
Na zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 10. novembra 1938 ob 4. url popoldne izpred mrliške veže Vidovdanska c. 9 na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 9. novembra 1938.
žalujoči:
MARIJA, soproga; JANEZ, sin; MAJDA, hčerka; in ostalo sorodstvo.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš predragi oče
MAJCEN BLAZIJOŠ
PRIVATNIK
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 10. novembra 1938 ob 4. popoldne v Radečah pri Zidanem mostu na mestnem pokopališču.
Zidani most, dne 10. novembra 1938.
Naj počiva v miru!
Žalujoči ostali: sinovi, hčerka in vsi ostali sorodniki, rodbina STRAH
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko VlranL - Za Narodao tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. ~ Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi * I^ibljani. ,