IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Pcrtni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
D
N
I
K
LIST
Posamezna številka 1.000 lir
NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
§T. 1721
TRST - ČETRTEK 18. JANUARJA 1990
LET. XL.
Od Vltave do Donave...
(IN ŠE NAPREJ DO SAVE IN SOČE)
. Prebujenje z demokratizacijo v dcž -afl Vzhodne Evrope je nedvomno rred najb°lj presenetljivimi dogodki in dejav n). ?. ^U 1989. Zanimivo je tu tudi r.a jučje (samo naključje!?), da se je vse t~> °9odilo prav ob dvestoletnici tiste fran-/7«^e reuolucije, ki je v letu Gospodovem 89 podrla nekdanje mite in stoletne absolutizme. Vsekakor bo leto 1989 ostalo za P^ano z zlatimi črkami v analih sodobne z9°dovine, ko je padla cela vrsta »ancien regime« kot papirnate trdnjave ali grado-Vl iz peska ...
Goriški škofijski tednik je v svoji zad n]i številki prinesel kot uvodnik izpod peresa svojega podurednika zanimivo razmiš Janje »La profezia slava«, v kateri izna-Sa celo vrsto intuicij in zaključkov ob ne-avnem procesu odprtja na Vzhodu. Kar zadeva širši odnos slovanskega sveta do urope, izhaja od modrega sklepa papeža aneza Pavla II. z imenovanjem svetih bra-°v Cirila in Metoda za sopokrovitelja Ev-r°Pe, nadalje pa še misli od Rebule do Dc-stojevskega in Kosovela. Če ruski pisatelj u9°tavlja, da nas (Slovanov) Evropa ne razume, pa kraški pesnik - prerok govori o suirti Evrope. Vendar pa danes prav slo Vanski vzhod daje preroška znamenja na evr°pskem nebu ...
. lu res, prav zadnji božični in novolet-ni dnevi so prinesli vzhodni Evropi, slo-Vanski in tudi novolatinski z Romunijo, n°ve zarje svobode in demokracije. Uva-nJe na novi dan je veliko in obetavno. Mi-7710 vsega je prav ta svet, od Vltave do Do-Uave pokazal, kaj vsega je zmožna 6'ove-°va težnja po pravem smislu bivanja. Bi-^anja, ki osvobaja in uresničuje človekovo uravo samo in izpolnjuje njegovo c-ssb-^°st, kot piše že Sofoklej v svoji Antigeni
0 nenapisanih naravnih zakonih): »Ti m so e °d danes ne od včeraj in nihče ne vom-
1 dneva, v katerem so ti zakoni nastali...«.
Kot Slovenci si seveda še posebej želi-°, da bi ves ta novi proces demokratiza-Be, odprtosti, dialoga vedno bolj zavel ■ i med nami; in to na obeh straneh me in- Danes je — hvala Bogu — prav repu-ma Slovenije prva v Jugoslaviji, ki urad-0 sprejema pluralizem, večstrankarski si-n^rn 7n vrednote humanizma in medseboj-ga sodelovanja. Prepričani pa smo, da
0 ta novi »veter svobode«, kot ga je v no-bj.poslanici omenil predsednik repu-
1 ce Cossiga, zavel tudi v vsem našem Prostoru.
a. b.
Slovenski krščanski demokrati v Sloveniji
Proces demokratizacije se nadaljuje
Kakor je znano, so na pobudo društva 2000 lanskega marca v Ljubljani ustanovili Slovensko krščansko socialno gibanje, ; ki si je zadalo cilj, da slovenskim kristjanom po polstoletni abstinenci omogoči vstop v politični prostor. Novembra lani se je to gibanje preimenovalo v politično formacijo z imenom Slovenski krščanski demokrati in se tako prilagodilo evropskim standardom, saj se tako imenuje precejšnje število strank na naši celini, ki idejno izhajajo iz osnov krščanske etike.
Konec lanskega leta je bil izvoljen izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov z Lojzetom Peterletom na čelu, predsednik sveta te organizacije pa je Franc Miklavčič. Po Sloveniji je bilo ustanovljenih že več področnih odborov SKD, med drugim tudi v Kopru in Novi Gorici. Slovenski krščanski demokrati se pripravljajo na svoj prvi kongres, ki bo konec januarja letos v Ljubljani, sodelovali pa bodo tudi na volitvah v republiško in občinske skupščine aprila letos. Pri tem pou-
darjajo, da so pri svojem delovanju popolnoma neodvisni od Cerkve, krščanstvo pa pojmujejo v smislu pozitivnih dosežkov evropske civilizacije.
Ves ta razvoj dokazuje, da demokratizacija v Sloveniji, pa tudi drugod po Jugoslaviji, gre nezadržno naprej, stvar bodoče ureditve političnega sistema in zakonodaje pa je, kako bodo nove politične organizacije delovale tudi v praksi. Vsekakor pa se zdi, da se v Jugoslaviji odvijajo podobni procesi kot v ostali Vzhodni Evropi, morda na nekoliko manj bučen in boleč način, ki prav tako temeljijo na krizi realsocialističnega modela. Skrbi pa dejstvo, da so zlasti v Srbiji še vedno zelo vplivne sile, ki rešitev jugoslovanske krize vidijo v okrepitvi vloge močne partije in centralizaciji pooblastil osrednjih organov federacije. Hkrati je opaziti, da pobude po svobodnem političnem organiziranju državljanov sedaj niso več omejene le na Slovenijo in Hrvaško, ampak se razširjajo tudi v ostale jugoslovanske republike.
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti B. Brezigar
Pravica rabe slovenščine in furlanščine
Pristojna komisija deželnega sveta Furlanije Julijske krajine je že proučila predlog, ki ga je bil vložil deželni svetovalec Slovenske skupnosti in ki predvideva, naj se pravilnik deželnega sveta tako spremeni, da bo dovoljena raba slovenskega in furlanskega jezika. Brezigar je poudaril, da predlog ni nov, ker ga je bil leta 1976 vložil tedanji svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka in o katerem je obširno razpravljal deželni svet. Na predlog Kršč. demokracije je bila tedaj razprava o tem predlogu odložena, proti odložitvi pa so glasovali svetovalci KPI, PSI, Ssk in Furlanskega gibanja. Tedaj je predlog predvideval le rabo slovenskega jezika, svetova-
lec Ssk pa zdaj meni, kako je napočil čas, da se v deželnem svetu uporablja tudi fur-J lanščina, kot je deželni svet na Sardiniji že dovolil rabo sardinskega jezika.
Predlog deželnega svetovalca Brezigarja dejansko predvideva dva popravka pravilnika. Priznava se predvsem pravica do rabe slovenskega in furlanskega jezika v ustnih in pisnih posegih s prevodom, za katerega naj poskrbi deželni svet. Svetovalec Brezigar podrejeno predlaga, naj deželni svet ravna tako, kot je že ravnala Sardinija: svetovalci, ki se v svojih posegih nameravajo poslužiti slovenščine ali furlanščine, morajo prej dostaviti predsed-
dalje na 2. strani ■
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 21. januarja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Pet prija-
Za novo Češkoslovaško
ZA
Obe češkoslovaški republiki, Češka in Slovaška, sta se izrekli za to, da morajo
teljev na otoku zakladov-; 11.00 Za smeh in dobro us{avne spremembe zagotoviti večjo samo voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Ko zgodovra , .	,	tj	u	c	j	i-u	j.	o	i	■	t
zazveni; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.70 stojnost obeh federalnih enot. Sedama fe-Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; deracija, ki je nastala leta 1968 ob koncu 14.10 »Yesterday ali Od jutri ne kadim več«, sati- praške pomladi, zagotavlja samo formalne rični kabaret Sergeja Verča in Borisa Kobala; 14.30 pravjce republikam in samo formalno ena-
M 4-1 .^1;. ■ -»	b	Cm-nni	\A ■ d EJ Ofj Cr»r\rf in na c. X"	X"
V studiu z vami: Sergej Verč; 15.30 Šport in g'as- .	,	,	,	* ,	•	C1
19 00 Večerni radijski kopravnost obeh narodov, Cehov m Slova-
ba; 17.00 V studiu z vami; dnevnik.
kov. To je stališče obeh gibanj v dveh republikah, ki določata pot demokratičnega
■ PONEDELJEK, 22. januarja, ob: 7.00 Jutranji ra	,	„
dijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in de- procesa v arzavi. želna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja: »In exilium«; i Takšno je tudi stališče novega češkoslo-10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kan- vaškega predsednika Vaclava Havela, ki je tavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.40 na zborovanju v Bratislavi poudaril, da je Zenski zbor Repentabor; 13.00 Opoldanski radijs-i	.	„ J .	r	..	.d.
dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Po-jsedanja ceskoslovaska federacija samo bi-ročila in deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupa !; rokratska oblika totalitarne vladavine. 15.10 Ta dom je naš; 16.00 Zbor Consortium musi- Slovaška skupščina je odobrila dokument,
fum J,z,J:ju.blJan^l, 1|7-.00-Po™fiLa.in vultu/na kr°ni’ ki poudarja, da morata nova republiška in ka; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vo na in mir«; f	j	>	r
17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni federalna ustava priznati pravico do samo-
mora biti njen temelj samostojen razvoj obeh republik, ki nekatera pooblastila prostovoljno prenašata na federacije.
Večjo samostojnost in večja pooblastila zahteva tudi Moravska, se pravi osrednje območje med Češko in Slovaško. Mo ravska sicer ne želi postati posebna federalna enota, vendar računa na samostojnost, kakršno je imela pred štirimi desetletji.
V Pragi se bodo začeli pogovori med predstavniki Češkoslovaške in Sovjetske zveze o umiku sovjetskih vojaških sil, ki so na češkoslovaškem ozemlju že od avgusta leta 1968, ko so sile varšavskega pakta naredile konec praški pomladi.
izl
izi
sk
de
ze
sa
ra
le
Pi
le
lu
radijski dnevnik.
■ TOREK, 23. januarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 Dramatizirana glosa: »O času« (J. Tavčar); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Moški zbor Fantje izpod Grmade; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Zbor Consortium musi-cum iz Ljubljane; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
odločbe slovaškega naroda v okviru republike. To je osnovni pogoj za delovanje pravne države na demokratičnih temeljih. Češka narodna skupščina pa poudarja, da
Tržaški socialisti predlagajo, naj se za predsednika Tržaške hranilnice (Cassa di Risparmio) imenuje univ. profesor Giovan-ni Gabrielli. Dolga leta je bil predsednik odv. Terpin, ki pripada socialistični stranki-
Spremenjen tok reke
n
di
ži
V!
ir
z;
P
n
v
■ SREDA, 24. januarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Mešani zbor Milan Per-tot iz Barkovelj; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.3 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«; 14.30
Na goriškem valu; 16.00 Skladatelj Igor Štuhec;	l	.
17.00 Poročila in kulturna kronika;	17.10 Lev Niko-I ta nastalo	ogromno	umetno	jezero,	ki bo
lajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« —[dvakrat večje kot Gardsko jezero v Itali-i. radio za vas; 19.00 Večerni radijski	dnevnik.	j	Turčija si	od tega	podviga	obeta	veliko
■ ČETRTEK, 25. januarja, ob: 7.00	Jutranji radijski	1 korist na energetskem in namakalnem nod-
dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kro-1 ročju. Škodo pa bosta utrpeli Sirija in Irak, nit-p- n4n „Di vnma mnia voina kruta«; 10.00 P°- kjer se bo Evfratova struga osušila za pri-
V Turčiji so 13. t.m. ob prisotnosti republiškega predsednika Turguta Ozala spremenili tok Evfrata, da bi lahko napolnili umetno jezero, ki bo nastalo ob jezu Ataturk. Gre za orjaško delo, ki so ga pričeli pred devetimi leti in se sedaj bliža koncu. Ob jezu bo do konca letošnjega le
nika; 9.40 »Oj, vojna moja, vojna kruta«; 10.00 Po ročila in pregled tiska; 12.00 »Nič ni za človeka nemogoče«; 12.40 Zbor Accademia musicale universi-taria iz Trsta; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deževa kronika; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba raznih narodov; 16.00 Ženski in mešani zbor Collegium Musicum iz Ha-skova v Bolgariji; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 26. januarja, ob: 7.00 Jutranji radis'i dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 1243 Poje zbor Accademia musicale universitaria iz Trsti; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Narišimo pravljico!;« 14.30 Od Milj do Devina; 15.10 Kulturni dogodki; 16.00 Mladi izvajalci v palači Labia v Benetkah; 17.00 Poročila h kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: >V j
bližno mesec dni. V Turčiji skušajo posle dice zmanjšati na najnižjo možno mero.
O preusmeritvi Evfrata so predčasno
litični pritisk. V Bagdadu in Damasku zaenkrat še molčijo. V Ankaro je dopotoval podtajnik iraškega ministrstva za kmetijstvo in namakalne naprave. Na splošno predvidevajo, da bodo posledice za iraško kmetijstvo sicer težke, vendar ne nepremostljive. Huje bo za Sirijo, kjer predvidevajo da bo prišlo do dramatičnih posledic že čez dobrih deset dni.
SLOVENŠČINA IN FURLANŠClNA V DEŽELNEM SVETU
■ nadaljevanje s 1. strani
stvu deželnega sveta italijanski prevod, ki
obvestili obe vladi, zadnji mesec pa je An-j naj se posreduje svetovalcem, tisku in pri-kara iz svojih rezerv spuščala v Evfrat še šotnemu občinstvu.
tri milijarde in pol kubičnih metrov vode. |	gm0	napjsaji	na	začetku, je pristoj-
Vprašanje pa je vsekakor kočljivo, saj je |	,	,	.	..	„
Turčija v preteklosti v kriznih trenutkih na svetovalska komisija ze proučila ta p*
že nekajkrat zagrozila sosedam, da bo u-
porabila vode Evfrata kot sredstvo za po-
membni predlog deželnega svetovalca Slovenske skupnosti.
O položaju Slovencev v Italiji
V prostorih Slovenske katoliške misije mer se je razvila tudi živahna razprava-
...........................   Oberhausnu	v Porurju-Westfaliji v ZR Svet slovenskith krščanskih laikov v Ev-
na in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 | Nemčiji je bilo 13. in 14. t.m. dvodnevno ropi je v lanskem poletju izpeljal tudi u-Večerni radijski dnevnik.	j srečanje Sveta slovenskih krščanskih lai- spešno srečanje na Višarjah in v Ober-
■ SOBOTA, 27. januarja, ob: 7.00 Jutranji radijski kov v Evropi, to je organizacije, ki že fi hausnu razpravljal o tem, da bi postalo dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna leta povezuje katoliške laike v različnih tradicionalno poletno srečanje za sloven-kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.40 »Sreča :e ka- zahodnoevropskih državah. Tudi tokrat so ske izseljence. Razpravljali so tudi o po-čMa rCperegleddartiikaflodO^Srt'v s“ e^ski se zbrali predstavniki iz Nemčije, Belgije ložaju v Sloveniji in dobili informacijo o filharmoniji v Ljubljani; 11.30 črnske duhovne ne- in Francije. To je ze peto srečanje. Zad- Slovenskem svetovnem kongresu. Sledil srni; 12.00 življenje onkraj ižvljenja; 12.40 Poje zbo» nje je bilo junija lani, ko so poleg prothe- je razprava ne samo o položaju slovenskih Accademia musicale universitaria iz Trsta; 13.01 mov iZSeljeništva razpravljali tudi o pro- izseljencev, ampak tudi o tem. kako lahko
°aPhO;ldia4n00 PorSa i^dež^a^mnik^SlO^Tm blemih. na slovenske- Koroške-.	‘	| Slovenci, ki živijo v tujini in delaio co
za goro...« — Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanal Tokrat pa so hoteli poleg lastne proble- zahodni Evropi na kak način pomagajo ske doline; 16.00 Sobotno popoldne - zabavno kul- matike obravnavati tudi položaj Slovencev Slovencem v Italiji in Avstriji in kako turna oddaja, ki jo vodi Peter Cvelbar; 17.00 Piro- y itailiji. V ta namen je bil povabljen med- lahko vključijo v procese demokratizamie
cila m kulturna kronika; 17.10 Sobotno popo dne; ^ ^ jevnikar jz xrsta, ki je predaval o v matici. Slovensko katoliško misijo vodi
18.00 Vladimir Bartol: »Alamut«. Roman; 19.00 čemi radijski dnevnik.
položaju naše narodnostne skupnosti, o če- duhovnik Janez Pucelj.
ZAGATE NAŠEGA JEZIKA
10-letnica ali 10. obletnica?
V letu 1989 je preteklo dvesto let od izbruha francoske revolucije, tristo let od izida Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske, šeststo let od bitke na Kosovu, sedemdeset let od ustanovitve slovenske univer-ze itd. Se in še bi lahko naštevali, pa ne samo okroglih jubilejev, marveč napačno rabo in zapisovanje besed »letnica« in »ob-etnica«, ko pred njima stoji kak števnik s Piko ali vezajem.
Kaj je torej prav: praznovali smo 200-etnico ali 200. obletnico francoske revo-ucije? 300. obletnico ali 300-letnico izida »Slave«? 600. obletnico ali 600-letnico poraza na Kosovem polju? 80. obletnico dedovega rojstva ali 70-letnico babičinega Življenja? Oboje je pravilno. Vendar je vsakič pravilna samo ena možnost, razlika metj njima je pravopisna in pomenska. Ko ZaPišemo: praznovali smo 400. obletnico Prve slovenske knjige, mislimo natančno na »eno ali na določeno« število let po dne-^ ko se je kaj zgodilo (SSKJ III, 200), to-reJ na enkraten dogodek v preteklosti. Če Pa zapišemo »40-letnica izhajanja Novega mislimo na dogodek, ki se je začel Pred toliko leti in še traja, npr. človekovo zivljenje, izhajanje časopisa, delovanje organizacije ali ustanove itn.: 120-letnica So-k°ia, 80-letnica hranilnice na Opčinah, 20-etnica smrti priznanega književnika.
Ko pa je potrebno števnike izpisati s Crkami, moramo upoštevati drugo slovnično pravilo, ki pravi: a) vrstilne števnike ZaPisujemo ločeno od besede, npr.: kmalu °°mo praznovali štiristoto obletnico Tru-arjeve smrti, b) glavne števnike pa piše-1110 skupaj: v krogu svoje družine je praznoval petindevetdesetletnico.
Robert Petaros
TUDI V BOLGARIJI KP NIMA VEČ
VODILNE VLOGE
Bolgarski parlament je odobril zakon, 1 odpravlja politični monopol komunistično partije v državi. Zakon korenito spreminja
prvi člen sedanje bolgarske ustave, Po kateri je komunistična partija imela vo-nno vlogo v državi.
Odpravo političnega monopola komuni-lcne partije so odločno in javno zahteva-.! ndeleženci manifestacije, ki jo je v Sofi-j1 Priredila opozicija. Udeleženci te mani-estacije so zahtevali tudi črtanje odstav-a prvega člena bolgarske ustave, ki pra-yn da je Bolgarija socialistična država. Par-atnent pa je odobril le odpravo političnega monopola komunistične partije. Udele-z®nci demonstracije so zahtevali sestavo ade narodne enotnosti in odstop sedanjega^ ministrskega predsednika Atanasova, Ces da gre za zadnjega predstavnika sta-fega režima komunističnega voditelja Živ-°va. Ta je bil odstavljen 10. novembra, P°tem ko je bil na oblasti kar 34 let.
Novi zakon o stavkah
Tiskovna agencija Tanjug je te dni po-' sredovala nekaj podrobnosti in pojasnil v j zvezi z novim zakonom o stavkah, ki ga! je Markovičeva vlada predstavila prejšnji, teden parlamentu. Zakon izpolnjuje vrzel, | ki je bila že dalj časa opazna v Jugoslaviji | in predvideva postopek, katerega bo treba spoštovati. Po novem zakonu bodo sindikalne organizacije morale stavko napovedati sedem dni pred njenim začetkom, ali pa celo 30, če bo stavka prizadela pomembne družbene organizacije. Tanjug pristavlja, da je pravica do stavke stvar delavcev in ne sindikatov. Novi zakon ne dopušča divjih in niti ne političnih stavk. Prav tako ne bodo mogli stavkati pripadniki policije in vojske ali služb, ki so povezane z vojsko. Tanjug tudi poudarja, da Jugoslavija s tem legalizira pravico do stavke ter uresničuje zahteve, ki jih je sprejela že leta 1971, ko je podpisala mednarodno konvencijo o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah.
Lani je v Jugoslaviji bilo okoli 1900 stavk, pri katerih je sodelovalo približno
VZHODNONEMŠKI BEGUNCI
Val vzhodnonemških beguncev se nadaljuje. Doslej je bilo znano, da prihaja v Zvezno Nemčijo približno tisoč Vzhodnih Nemcev dnevno. Po podatkih, ki jih objavlja list Bild Am Sonntag, pa je v letošnjem letu dokončno zapustilo Nemško demokratično republiko že 27 tisoč ljudi. Pri tem se sklicuje na podatke bonnskega notranjega ministrstva. Glasnik slednjega teh podatkov ni potrdil, povedal pa je, da je letošnjih beguncev približno 23 tisoč, kar je vsekakor precej več kot tisoč dnevno. V Zahodni Nemčiji že pripravljajo protiukrepe, da bi zajezili tok beguncev. Notranji minister Wolfgang Schaeuble, naj bi se j pripravljal, da odpravi vse gospodarske o-j lajšave, ki so doslej privabljale Vzhodne Nemce in olajševale njihovo vključevanje na delovna mesta. Lani je v nekaj mesecih pribežalo 324 tisoč vzhodnonemških državljanov. Večinoma gre za mlado delovno silo.
470.000 delavcev. Zakonski predlog določa tudi, da noben delavec ne sme biti odpuščen iz službe zaradi stavkovnih gibanj. Med stavko bodo vsi delavci tudi ohranili službeno mesto, vendar pa ne plače, razen če ne bo drugače določala delovna pogodba. Vodstvo podjetja bo imelo pravico do priziva in sicer tri dni po napovedi. V primeru, da bi pristojni organi ugotovili nezakonitost stavke, morajo to sporočiti v roku sedmih dni. Zakon predvideva tudi obvezna pogajanja za iskanje rešitve spora. Pogajanja naj bi trajala vsaj en teden, za podjetja s posebnim družbenim pomenom pa se obveznost pogajanj podaljša do 30 dni.
—o—
KAKŠEN BO LIK DUHOVNIKA
Papež je v nedeljo, 14. t.m., med molitvijo Angelovega češčenja na Trgu svetega Petra spregovoril množici nekaj tisoč vernikov in romarjev. Govoril je o liku duhovnika v prihodnjem tisočletju, se pravi o temi, kateri bo v prihodnjem oktobru posvečena svetovna sinoda škofov. Duhovnik bo moral v prihodnosti nič manj kot danes posnemati Kristusa. Lik, ki ga je Jezus dal osebi, ko je živel na Zemlji, bo trajal in se obnavljal v vseh obdobjih zgodovine. Duhovnik v tretjem tisočletju bo v tem smislu nadaljevalec duhovnikov, ki so v preteklih tisočletjih vzdrževali življenje Cerkve. Vendar se mora duhovništvo tudi prilagoditi vsakemu obdobju, da lahko da svoje sadove.
Papež je med dopoldansko mašo v mestni četrti, kjer je bil na pastirskem obisku, govoril o liturgični reformi. Ugotovil je med drugim, da niso vsi pravilno razumeli duha liturgične reforme, zaradi česar se ji nekateri še danes upirajo, drugi pa jo prehitevajo. Zato mora Cerkev skrbeti ne samo za pravilno liturgično pripravo vernikov, temveč tudi duhovnikov.
Novi tržaški občinski svet bo sestavljalo 50 svetovalcev, to je 10 manj kot doslej. To je posledica manjšega števila prebivalstva v tržaški občini.
tipo-litographart
Vam
raznovrstne tiskovine
TRST - ULICA ROSSETTI 14 - TEL. 040/772151
Občni zbor Sindikata slovenske šole v Kulturnem domu v Trstu
Šola je za manjšino gotovo največja vrednota, do katere pa so žal mnogi in še posebej nekateri manjšinski vodilni organizmi premalo pozorni. S to trditvijo bi lahko vsaj nakazali problematiko, ki jo je Sindikat slovenske šole načel v ponedeljek, 15. t.m., na rednem občnem zboru v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.
V tem smislu sta se na primer izrazila prof. Samo Pahor, ki je bil predsednik občnega zbora, in ravnatelj Pino Pečenko, ki je bil izvoljen za predstavnika v Vsedržavni šolski svet. Tajniško poročilo Živke Marc je še jasneje osvetlilo delo, ki ga sindikat opravlja, in cilje, ki si jih postavlja. Poudarila je prepričanje, da imamo Slovenci, ki živimo v zamejstvu, edinstveno priložnost, da se znamo vključiti v proces prenavljajoče se Evrope. V tem okviru igra šola zelo pomembno vlogo izobraževanja mladih. Marčeva je v svojem poročilu spregovorila tudi o možnostih, ki jih imajo naši učitelji in profesorji, da se izpopolnjujejo v matični domovini, omenila je še
i nerešeno vprašanje urada za pedagoškega svetovalca iz Slovenije, ki bi po italran-i sko-jugoslovanskem sporazumu moral ime j ti svoj sedež v Trstu, ter problem avtoro mije slovenske šole, kakor tudi vprašanje šolske reforme. Tajnica je nato podrobneje predstavila drugi pereč problem, in s;-cer poskus, da bi slovenskim šolam v'Bili neslovensko osebje ali osebje, ki nirrn slovenskih šol in še druga podobna vprašanja.
Drugi tajnik Sindikata slovenim šole Stanko Škrinjar je poročal o delovanju de-
dalje na 5. sTani S
DEMOS GOST SLOVENSKE SKUPNOSTI
V petek, 19. januarja, bo tiskovna konferenca združene opozicije DEMOS iz Slovenije, ki bo gost deželnega vodstva Slovenske skupnosti. Na razgovorih med DEMOS-om in Ssk bodo prisotni predsednik DEMOS-a dr. Jože Pučnik in predstavniki vseh včlanjenih zvez. Tiskovna konferenca bo ob 11. uri na sedežu Ssk v Trstu, ul. Machiavelli 22.
Božični koncert ZCPZ v stolnici sv. Justa v Trstu
Stolnica svetega Justa v Trstu je bila v nedeljo, 14. t.m., popoldne še posebej praznično slovesna. Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta je namreč priredila tradicionalni koncert božičnih pesmi, ki je bil letos posvečen skladatelju Ubaldu Vrabcu, saj bo ta pomembni slovenski skladatelj v letošnjem letu praznoval svojo 85-letnico.
Nastopilo je kakih 50 pevcev, ki so člani raznih pevskih zborov od Mačkolj do Devina. Dirigiral je Janko Ban, ki si je spored zamislil tako, da je zbor v prvem delu zapel deset Vrabčevih priredb raznih slovenskih ljudskih božičnih pesmi. V drugem delu pa so izvajali kantato »Božični sijaj«, ki jo je Ubald Vrabec napisal na besedilo pesnika Vinka Beličiča za otroški in mešani zbor ter spremljavo flavte, klarineta, roga in fagota. Kot solisti so nastopili flavtistka Erika Slama, klarinetist Igor
Košuta, hornist Zoran Lupine in France-sco Furlanič, ki je igral fagot. Dekliški' zbor »Vesela pomlad« je izvajal tisti del kantate, ki je namenjen otroškemu zboru.
Med prvim in drugim delom je profesorica Nada Pertot podala priložnostno misel. Poudarila je, da se mora vera odražati predvsem v veselju do živlienja in zavzetosti za celotno življenje. Spored je povezoval Aleksij Pregare.
Zelo številno občinstvo je z navdušenim aplavzom počastilo tudi sklada+eba Ubalda Vrabca, ki se je udeležil koncerta. —o—
VEČER v dsi v trstu
V ponedeljek, 22. januarja, bo v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu govoril sociolog prof. Jože Pučnik, ki je na čelu Združene slovenske demokratične opozicije. Srečanje bo ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v ulici Donizetti 3.
Tržaški oktet je pel v Miljah
Za miljske Slovence, a tudi za neka+e-re Italijane, je bil sobotni koncert Tržaškega okteta pravo doživetje. Skupina je namreč delovanje v letošnjem, jubileinem letu, ko oktet obhaja 20-letnico svojega obstoja, začela s koncertom v miljski župnijski dvorani. Po uvodni Zdravljici je prisotne, med katerimi sta bila miljski župan Apollonio in občinski odbornik prof. Cuscito, pozdravil predsednik Društva Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga.
Sledila je dvojezična predstavitev okteta in njegovega dosedanjega delovanja, nakar je sledil spored. Skupno je oktet zapel 15 pesmi. Začel je z Gallusovo »O ma-
gnum misterium« in končal s Švikaršičevo priredbo ljudske pesmi »Lušno je vigred«. Vmes je podal pesmi, ki so jih napisali Čajkovski. Ljubimov, Hohnerlein, Ipavec, Vrabec, Bučar, Volarič, Mašek ter še v italijanščini Marzijevo »Signore delle cime«, Ortelli-Pigarellijevo »La montanara« in Simonitijevo priredbo znane furlanske pesmi »Stelutis alpinis«. Tržaški oktet pa je v dodatku zapel še Kalinko, Kraguljčke in še slovite Vodopivčeve »Žabe«, ki so navdušile občinstvo.
Koncert je bil dobrodelnega značaja, saj je Tržaški oktet namenil izkupiček večera prirediteljem.
POSVET O TELESNI KULTURI
Kakšne perspektive, kakšna vsebinska zasnova, kakšna struktura slovenske telesne kulture v Italiji
GORICA — KULTURNI DOM Nedelja, 28.1.1990
PROGRAM POSVETA:
Ob 9.30:
Vladimir Budin —- Strukture in naloge krovne organizacije Igor Komel — Telesna kultura: špica slovenske narodnostne skupnosti v večinskem prostoru Mirko Špacapan — Telesna kultura in upravne enote (od občin do Dežele) Odo Kalan — Finansiranje telesne kulture razprava Ob 11. uri:
Ace Mermolja — Telesna kultura v okviru ustvarjalnosti Marko Lutman — Goriški model organiziranosti in odnosov Livio Valenčič — Organiziranost velikega športnega društva razprava Ob 13.30:
Aldo Rupel — Slovenstvo v telesni kulturi Ivan Peterlin — Vprašanja moštvenih panog in tekmovalnost na šolah Rudi Pavšič — Poročanje javnih občil o telesni kulturi razprava
Ob 15.30: Zaključek posveta
V Beogradu so v teku priprave na 14. izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Za potek in zaključke kongresa vlada zanimanje, saj se bo izkazalo, ali bodo vsi delegati oziroma večina potrdili veljavnost načela o ločevanju partije od oblasti, in ali bo prodrl predlog o novi ureditvi federacije.
Goriški prefekt
Pred dnevi je obiskal goriško občinsko upravo dosedanji prefekt dr. Vincenzo Gar-. sia, da se poslovi od Gorice. Dr. Garsia jej bil pred kratkim imenovan za vladnega ko- j rnisarja v pokrajini Trident in je dne 15. januarja že nastopil novo službeno mesto. y Gorici je bil nekaj manj kot štiri leta ln je v tem času zelo aktivno, a obenem diskretno vodil goriško prefekturo.
v Na goriški občini se je prefekt sestal z županom in občinskim odborom. Najprej se je od njega poslovil župan dr. Scarano,; bi je orisal glavne poteze prefektovega de-lovanja v Gorici, njegov posluh za vsakda-j uje in širše probleme naše pokrajine in njegovega prebivalstva. Gorica ni sicer veliko mesto, ima pa svoje značilnosti pomembnega obmejnega središča in je to v dolgih, letih dokazala s svojo vsestrancko odprtostjo. Prav tako je prav nedavno do-segla lepo priznanje z ustanovitvijo visokošolskega tečaja za dinlomatske vede, s čimer bo od sedaj igrala še večjo vloso.
Nato so spregovorili še predstavniki drugih političnih strank v občinskem od-
2VEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA
Niz predavanj ob 100-letnici rojstva VIRGILA ŠČEKA duhovnika, politika, kulturnika, organizatorja in socialnega delavca
GORICA Mala dvorana Kulturnega doma
prof. Peter Stres — VIRGIL SCEK IN GORIŠKI
Krščanski socialci po prvi svetovni vojni
Četrtek, 18. januarja 1990, ob 20.30
boru, in sicer podžupan Del Ben (PSI), odbornika Bratuž (Ssk) in Drufuca (PRI). Slovenski občinski odbornik je prefektu izrekel priznanje za njegovo vlogo vladnega namestnika v pokrajini, združeno s posluhom za medsebojno sožitje obeh narodov in tudi samih vprašanj slovenske manjšine na Goriškem. Prefekt dr. Garsia se je nato vsem zahvalil za izrečene misli ob njegovem odhodu v Trident. Dejal je med drugim, da se je v Gorici izredno dobro počutil in bo na svoje večletno bivanje in delovanje v goriški pokrajini ohranil res lep spomin.
Medtem je že prišel v Gorico novi prefekt dr. Rosa, ki je do sedaj bil na raznih službenih mestih. Velja naj mu naša dobrodošlica, združena z voščilom, da bi kar najbolje spoznal našo stvarnost narodnostno mešane občine in pokrajine in naše posebne probleme.
—o—
OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE ■ nadaljevanje s 4. strani
želne komisije za slovenske šole. Sledila je razprava. Na občnem zboru so sprejeli sklep o zvišanju članarine, nato pa so prisotni izvolili nove organe izvršnega in nadzornega odbora ter člane razsodišča. Odobrili pa so tudi resolucijo v zvezi z vladnim zakonskim osnutkom za zaščito slovenske manjšine v Italiji, ki so ga udeleženci občnega zbora naslovili na predsednika republike. V resoluciji so orisali vse nedostatke in pomanjkljivosti zakonskega besedila glede slovenskega šolstva v Italiji. Še posebej so poudarili potrebo po šolanju v materinem jeziku v Benečiji in Kanalski dolini.
Marko Tavčar — VIRGIL SČEK POBUDNIK AT	,	„	.	.
Na vsedržavnem kongresu misovske Katoliških organizacij na gori- ,	T_..	.	..	.	.	...	,	.
Sk	stranke v Riminiju je bil za tajnika izvo-
1	| ljen poslanec Rauti. Ta se je predstavil z
Četrtek, 25. januarja	1990,	ob	20.30	I izrazito fašističnim programom; njegova
p	izvajanja so pomenila nekakšno »rehabili-
ro • Anton Požar	VIRGIL SCEK - ČLOVEK	^acjj0<< črnega režima, kar je po zakonu
DUHOVNIK	I kaznivo dejanje. Doslej pa nismo brali ali
Četrtek, l. februarja	1990,	ob	20.30	j slišali, da bi ga oblast prijavila sodišču.
Nova Gorica bo dobila gledališko stavbo
Ob glavnem odru bo stal še stranski. Njegovo steno bodo lahko podprli, tako da bo nastal neke vrste zunanji amfiteater. V drugem nadstropju naj bi bil prostor za gledališke vaje, v četrtem pa za upravo. Pripravljalna dela so že stekla, pred štirimi meseci pa so pričeli graditi, tako da so zaklonišče in kletni prostori že dokončani.
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice deluje kot profesionalna ustanova f® 21 let, čeprav v bistvu nima matične hiše. Del predstav ima v novogoriškem Kulturnem domu, preostale pa v Solkanu Vsako leto pripravi šest premier s približ-n°. 200 ponovitvami. Prve zamisli o gradnji gledališča segajo v leto 1953. Od te^laj s° Pripravili 5 različnih načrtov, leta Pa so se dogovorili za dokončni načrt. Ma-! Ja lani so podpisali gradbeno pogodbo, gledališko hišo pa naj bi dokončali do leta 093. Objekt bodo gradili v dveh stopnjah rva predvideva dvorano z odrom, v dru-S1 Pa bo zrasel stolpič, v katerem bo tretji-na Prostora namenjena trgovinam in mest-ni kavarni. Dvorana bo imela 370 sedežev, i
Sovjetski predsednik Gorbačov na obisku v Litvi ni prepričal tamkajšnjih vodi1-nih komunistov, naj prekličejo sklep o osamosvojitvi od Moskve. Vrnil se je torej v Moskvo praznih rok. Medtem se v Zakavkazju nadaljujejo spopadi. V Gorskem Ka-rabahu in ponekod v Azerbajdžanu je v teku prava državljanska vojna.
Pogreb na Mirenskem gradu
Na Mirenskem gradu so v soboto, 13. t.m., pokopali starosto duhovnikov koprske škofije Ivana Budina. Žalne slovesnosti je vodil koprski škof msgr. Metod Pirih ob udeležbi velikega števila duhovnikov in velikega števila vernikov, ki so skoraj napolnili jDrostorno romarsko cerkev pri Mirnu. Škof Pirih je po evangeliju orisal lik pokojnega 86-letnega duhovnika Ivana Budina, ki je bil mirenski rojak in je župni-koval v raznih krajih na Primorskem ter v Istri. Najdlje pa je bil župnik v Dutovljah na Krasu ter hkrati upravljal tudi župniji Skopo in Kopriva, ki nista imeli duhovnikov. Zadnjih 15 let svojega življenja je preživel v samostanu na Mirenskem gradu, kjer so zanj do smrti skrbele tamkajšnje usmiljenke. Tudi kot upokoienec se ie živo zanimal za versko in kulturno življenie na Primorskem ter v zamejstvu in pridno ter rad pomagal pri dušnem pastirstvu v raznih župnijah na Goriškem.
Poleg škofa Piriha so se v cerkvi od pokojnika poslovili novogoriški dekan, dr. Lojze Vetrih, župnik iz Dutovelj in mirenski rojak Efrem Mozetič, pater Jurij Devetak od misijonske družbe Lazaristov, ki imajo v oskrbi Mirenski grad, ter prof. Marko Vuk, ki je govoril v imenu mirenskih faranov. Pri žalni slovesnosti je sodeloval mirenski mešani cerkveni pevski zbor, rajnega duhovnika pa so pokopali na pokopališču, ki je v neposredni bližini romarske cerkve in od koder se odpira čudovit pogled na vso goriško ravan.
V ŠTANDREŽU JE BILA
GLEDALIŠKA PREMIERA
Dramska skupina Prosvetnega društva Štandrež je gotovo ena najbolj znanih a-materskih gledaliških skupin na Goriškem. Redno uprizarja samostojne igre, ki navadno privabijo veliko število gledalcev. Tako je bilo tudi v nedeljo, 14. t.m., ko so v župnijski dvorani v Štandrežu uprizorili komedijo v treh dejaniih Jovana Ste-riie Pnnoviča »Jara meščanka«. Igro ie režiral Emil Aberšek, ki zadnia leta retino sodeluje z dramskim odsekom Prosvetnega društva Štandrež. Občinstvo je z zanimanjem sledilo veselemu dogajanju na odru, na katerem ie glavno vlogo gospe Feme odigrala Majda Paulin ob ni e j ra so nastopili še Anita Lutman, Vladimir Bastjančič, Silvana Žnidarčič, Danjela Pu-ja, Božidar Tabaj, Marko Brajnik, Jordan Mučič in Kristina Marussi. Sceno je pripravil Lucijan Pavio.
OBLETNICA SMRTI
NADŠKOFA COCOLTNA
Pred osmimi leti ie umrl goriški nadškof Peter Cocolin. Že v preteklih dneh so v številnih goriških cerkvah imeli spominske maše zadušnice. Rajnega škofa se je v nedeljo, 14. t.m., uradno spomnil tudi njegov naslednik, msgr. Bommarco, ki pa ie še vedno na zdravljenju v glavni goriški bolnišnici, kamor so ga prepeljali zaradi napada malarije, za katero je zbo^l med misijonskim potovanjem po Slonokc-| ščeni obali.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Novi viri in metodološki prijemi italijanskega zgodovinopisja
Italijansko zgodovinopisje išče novo pot. Vse bolj se zgleduje po francoski zgodovinski šoli, ki skuša ponuditi bralcu ali preučevalcu preteklosti, kar se da celovito podobo nekega časa in družbe. Seveda gre za pristop, ki zahteva veliko interdisciplinarnega dela in kar se da širok spek-trum podatkov, da zgodovinar sestavi dovolj natančno, a istočasno tudi celovito in splošno podobo snovi, ki jo skuša prikazati.
Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji Julijski krajini je v tem smislu priredil pomemben simpozij, ki bo gotovo prispeval k razvoju tržaškega zgodovinopisja. Gre za niz srečanj, ki so mu dali skupni naslov »Trst v vojni«. O tem konceptu so pred skoraj mesecem dni razpravljali nekateri vidni predstavniki mestnega družbenega in političnega življenja. V četrtek, 14. t.m., pa je bil v dvorani Zbornice za trgovino, industrijo, obrtništvo in kmetijstvo v Trstu seminar na temo »Mesta in vojna: novi viri in metodološki prijemi«.
Seminar je torej osvetlil prav ta vidik, ki vnaša pomembne novosti v dosedanje italijansko preučevanje bližnje ali daljne preteklosti. V tem smislu je profesor Legnani z univerze v Bologni v uvodnem nagovoru opozoril na številne teme in probleme, ki bi jih morali zgodovinarji ponovno predelati ali celo na novo napisati, ker so doslej zanemarjali celo vrsto virov in tudi pojavov ter dejavnosti.
Zgodovinarji, ki so nastopili na seminarju, so s svojimi raziskavami, ki so jih izvedli v Turinu in Neaplju dokazali, da lahko le podrobna analiza vsakdanjih dogodkov in občutij pomaga k boljšemu in bolj objektivnemu prikazovanju neke dobe. Kot imenitni zgodovinski viri se torej lahko pokažejo tudi zdravniški dokumenti v mrtvašnicah, spomini žensk, ki so vojna leta preživljala v stalni skrbi in strahu za preživetje,
ceniki hrane ali seštevek kalorij, ki jih je vsak posameznik dobil na dan z živilskimi nakaznicami. Prav tako so zgodovinarji obdelali statistične podatke o gibanju prebivalstva in na osnovi vsega tega, seveda ob primernem primerjanju informacij, sestavili celovito podobo vojnih let. V tem smislu se pokažejo kot dragoceno zgodovinsko gradivo tudi literarni odlomki, saj velikokrat zelo učinkovito in strnjeno poustvarijo vzdušje in psihološka ozadja nekega dogodka.
Zgodovinarji torej proučujejo odnos ljudi do nekaterih drobnih dogodkov, zbirajo informacije o strahu, ki je bil stalen spremljevalec tistih časov. Proučujejo pojav lakote, črne borze, odnosov med mestom in podeželjem, kjer je bilo občasno še mogoče dobiti hrano, ter razširjenost tako imenovanih mestnih vrtov, na katerih so pridelovali ne le zelenjavo in krompir, ampak tudi pšenico in druge žitarice. Proučuie.io torej boj za preživetje, boj proti mrazu, življenje v j zakloniščih in družinah, kjer so same ženske i morale skrbeti za življenje. Ta zgodovina ma-j lega človeka je torej predmet raziskav, kajti le ' razumevanje teh vsakodnevnih dogodkov, omogoča tudi analizo drugih, političnih in vojaških dogodkov, ki so bili doslej običajni predmet zgodovinskih raziskav in knjig.
Organizatorji tega niza na temo »Trst v vojni« so za konec januarja prihodnjega leta napovedali še mednarodno srečanje, ki bo posvečeno temi Fašizem, Podonavje in Balkan ob koncu tridesetih let. Gre za snov, ki je zanimiva in doslej malo poglobljena, vsekakor pa izredno pomembna za razumevanje začetka druge svetovne vojne, saj je Balkan bil tisti zemljepisni prostor, kjer so se križali interesi Mussolinija, Hitlerja in tudi Stalina, vse na škodo raznih balkanskih narodov in držav, ki so skušale čim bolj poceni odnesti celo kožo, a zaman. Vojna jih je preplavila.
Terezike Srebrnič, ki je otrokom petega razre da osnovne šole »Fran Erjavec« iz Standrežs še pred Božičem poslala pismo, v katerem pri' kazuje življenje v misijonskem središču, kjer deluje. Na zadnjih straneh revije je cela vrsta dopisov. Se posebej so se potrudili učenci osnovne šole iz Gropade, ob njih dijaki nižje srednja šole »Srečko Kosovel« z Opčin in še učenci i! Bazovice in Mačkolj ter nekateri posamezn® iz Trsta in Sesljana.
Tudi v tej številki Pastirčka je objavljena uglasbena pesem. Tokrat je skladatelj ZorW Harej uglasbil pesmico Zore Saksida »Tiho je < gozdu«, ki je posebej primerna za otroke, K' obiskujejo prve razrede osnovne šole. Na zadnj1 strani platnic je uredništvo poskrbelo za razna igrice in zabavne domislice. Naj še dodamo, da je revija bogato opremljena s posnetki številnih otroških risb, razne članke pa je ilustrirala učiteljica Danila Komjanc.
de
jo
da
tle
ze
ril
ra
ki,
NA LJUBLJANSKI TEOLOŠKI FAKULTETI SO USTANOVILI FILOZOFSKI INŠTITUT
Izšla je januarska
Ob koncu božičnih in novoletnih počitnic, ko so se učenci vrnili v šolske prostore, je v tiskarni Budin v Gorici bila dotiskana četrta številka otroške revije »Pastirček«. V branje nas uvede priložnostna pesem goriške pesnice Ljubke Šorli »Novo leto«, ki se začenja z voščilom:
»Srečno in veselo novo leto! kličemo vsem dragim tu doma in otrokom celega sveta.«
Pastirček torej s pesmico vošči, da bi se vsi imeli radi in da bi živeli v miru.
Revija je vsebinsko razdeljena na del, ki je namenjen mlajšim bralcem, na osrednji del s članki za starejše učence in še na zadnji del, v katerem so zbrani dopisi, prispevki in risbice samih učencev, ki tako pomagajo pri vsebinskem sooblikovanju revije.
Mariza Perat v namišljenem pogovoru predstavlja bralcem življenje in delo svetega Janeza Boška. Iz intervjuja je še posebej razvidno delo, ki ga je don Bosco opravil za mladino in delovanje salezijancev.
Ista avtorica je za to številko Pastirčka prispevala pravljico z naslovom »Skrivnost stare hiše«.
Pastirček skrbi tudi za članke, ki učencem prikazujejo razne oblike izvenšolske dejavnosti. Na dveh straneh je prikazan način, kako si lahko vsakdo naredi prijazne ročne lutke, s ka+e-rimi lahko uprizorimo najrazličnejše pravljice in igre. Pater Miran Plohl, ki je tudi priznan čarodej, pa prikazuje mladim bralcem umetnost čaranja s pomočjo kozarca in čarobnih besed »oira-čara«.
Pastirček posveča stran, ki jo tradicionalno polnijo članki posvečeni skavtizmu, 25-letnici u-stanovitve goriškega dela Slovenske zamejske skavtske organizacije. Obletnice so se goriški skavti spominjali med vsem lanskoletnim delovanjem. Nekakšen višek jubilejnih prireditev je ob koncu leta predstavljala zahvalna maša v goriški stolnici, ki so se je udeležili člani goriškega dela organizacije in predstavniki skavtov iz Trsta in Ljubljane.
Za bralce revije Pastirček bo gotovo zanimivo branje pisma goriške laične misijonarke
Predstojnik filozofskega inštituta na Teološki fakulteti je dr. Anton Stres. Ta je v intervjuju za ljubljansko »Delo« dejal, da teologija, ki s® ne sooča z mišljenjem svojega časa, postaja nezvesta sebi in svoji vlogi znotraj krščanske^ občestva. Povsem razumno je zato dobil filozofski inštitut na Teološki fakulteti še posebno pomembno mesto. Predstojnik Anton Stres je sicer poudaril, da se inštitut ne bo omejeval le na raziskave, ki so zanimive tudi za teologijo, saj statut in pravilnik slednjega dopušča najširše delovno področje. Predstojnik novega inštituta ie obljubil, da bodo skušali pritegniti k sodelovanju tudi slovenske filozofe, ki žive po svetu.
V že omenjenem intervjuju je Anton Stres dejal, da bodo posvetili posebno pozornost tistim področjem, za katere se druge podobne ustanove veliko ne zanimajo, namreč za tako imenovana »mejna področja«. To pomeni za področja človekovega doživljanja in mišljenja, ki se dotikajo človekove religioznosti ali nanj vplivajo-»Področje, ki se nam še posebej ponuja, pa je področje morale in etike«, je dejal predstojnik novoustanovljenega filozofskega inštituta na Teološki fakulteti dr. Anton Stres.
POMEMBNA KULTURNA DOGODKA	r
V Društvu slovenskih izobražencev v	e
Trstu sta bila v ponedeljek, 15. t.m. dva	I
pomembna kulturna dogodka. Večer se je	I
začel z odprtjem skupinske grafične raz-	>
stave, ki so ji dali naslov od Dunaja do	i
Jadrana. Na stenah Peterlinove dvorane	<
so do 1. februarja na ogled dela šestih du-	1
najskih grafikov in petih članov tržaške skupine, ki se je izoblikovala okrog gra-	1
fične šole »Carlo Sbisa«.
Sledila je predstavitev zbirke novel pisateljice Zore Tavčar z naslovom »Ob kresu življenja«, ki je izšla letos pri Goriški Mohorjevi družbi. Novo delo, ki šteje dvajset novel in črtic, je predstavila profesorica Ester Sferco. Poudarila je, da gre za kakovostno in izpiljeno prozo, ki je nekakšen splet fantazije, kronike in avtobiografije. Avtoričin pristop je stilno zelo različen, jezik pa zveni v lepoti in bogati metaforiki, je dejala profesorica Sfercova-
Igralca Matejka Maver in Aleksij Pregare sta nato umetniško podala vsak po eno novelo. Sledil je razgovor s pisateljico, ki je obrazložila, kaj ji pomenita književnost in ustvarjanje.
ŽIVALI V JASLICAH
2e od nekdaj predstavljajo živali sestavni de' jaslic; tiste v božjem hlevčku pa celo s svojo navzočnostjo ogrevajo zatočišče, ki sta ga po daljšem iskanju Marija in Jožef našla izven Betlehema. Radi gledamo bele ovčke, pasoče se na zelenem mahu ali glavo sklanjajoče nad modrim ribnikom, neredko pa jih pastirji celo nosijo na rami, ovite okoli vratu, in to celo takrat, ko po- j lekajo pred božjim hlevcem.
Oglejmo si, katere so živali, ki jih postavlja-: mo običajno v največjo bližino svete družine?
Izbire
m veliko: siv ali rjav osliček in kravica
ab voliček, le redko vidimo v božjem hlevčku tudi telička, mirno spečega na tleh ob Jezuso-Vern ležišču, podobnem zibelki, napolnjeni z ru-meno slamo, kot ga je naslikal španski slikar •lusepe de Ribera. Pogled v jaslice se spremeni s Prihodom Svetih treh kraljev, ki vnašajo po-svetno dramatiko v ponotranjeno, z angelskim Petjem in sijočo repatico do nebeške glorije povzdignjeno dogajanje. Pred božjim hlevčkom ne ecijo več predano sklonjeni pastirji z ukriv-Jeno palico in skromnimi darovi v rokah, ki Predstavljajo najboljše, kar premore njihovo trdo življenje. Tudi ovce se morajo umakniti v o-Zadje. Prej so se, svojim pastirjem sledeč, rado Vedno in s prikupno krotkostjo, drenjale pred vhodom. Le redko jih spremlja ovčarski pes, ki cet° v tako nenavadno vznemirjenem ozračju pa-Zl ha svojo čredo.
Budno in ustvarjalno slikarjevo oko je na-
glo
opazilo slikovitost in aktualnost navzočno-
st* Svetih treh kraljev pred božjim hlevčkom, ^'dirno jih v vedno znova drugačnih, a zmeraj
bogatih nošah časa, v katerem je določen slikar živel, včasih pa tudi v oblačilih Jezusove dobe. Kot trije predstavniki iz vrst vladajočih mogočnežev, pred katerimi neredko s tresočimi koleni zastonj padajo na tla podaniki ali premagani nasprotniki in prosijo za milost. Sedaj klečijo pred novorojenim Odrešenikom, kraljem vseh kraljev, katerega kraljestvo ni od tega sveta. Nenadoma se počutijo pred božjo skrivnostjo majhne, uboge in celo smešne zaradi svojih z rubini okrašenimi kadilnicami, prekomernega nakita na z zlatom vezenih oblačilih in z nabito polnimi mošnjami v rokah. Zavejo se, da jih bližina svetega v tem ne potrjuje in ne dviga nad drugim. Nepodkupljivo božje usmiljenje, izraženo v Marijinem in Jezusovem prizanesljivem smehljaju, dopušča tudi tu dobro voljo in krepi miroljubno pripravljenost v odprtem razumu in srcu.
Toda ne le prizor pred jaslicami, s prihodom svetih treh kraljev se spremeni tudi živalsko spremstvo. Gašpar in Miha prijezdita navadno na konju ali kameli, medtem ko čmokožnega Baltazarja skoraj začudeni zagledamo na slonu. Toda slikarji gredo v želji, da bi prikazali obče-veljavnost božičnega dogodka še dalje. Tako na primer italijanski slikar Benozzo Gozzoli na svoji sliki »Potovanje svetih treh kraljev« preseneča že pred dvesto leti z vrsto domačih in divjih živali. V potoku ob poti plava lep racman, v bližini sedi na porasli skali jastreb, dva jezdeca pa se ukvarjata z vsak svojim leopardom na vrvici. Cez vso sliko se dinamično vleče kolona konjev in kamel z jezdeci in tovori. Posebno neobičajno je dogajanje v ozadju, kjer se času pri-
merno po valoviti skalnati pokrajini podita jaguar in lovski pes vsak za svojo preplašeno srno. Toda naše soočenje z živalmi v jaslicah bi bilo površno, če se ne bi dotaknili tudi njihovega obnašanja in izraznosti dojemanja ob zemeljsko in nadzemeljsko intenzivnem dogodku v božjem hlevcu, kateremu so priča. Dejansko so božične živali le na prvi nagli pogled take, kot jih poznamo; ob poglobljenem pogledu ugotovimo, da so spremenjene. Pri znanem slikarju Francu Antonu Maulbertschu zagledamo na tleh pred jaslicami ležečega osla in kravo. Oba imata strmeče, nenavadno široko odprte oči. Glavi jima o-svetljuje svetloba, ki žari iz središča, v katerem leži Jezus v Marijinem naročju. Vse prisotne pretrese skrivnostna zavzetost, neizrekljivo duhovno stanje, katerega pa ravno osel in krava na sliki najgloblje izžarevata. Slikarju se je s pomočjo globoko doživete vere posrečilo ti dve živali, koristni in zvesti spremljevalki človeka, dvigniti v nedoumljivo, nadnaravno dimenzro. In podobnih prizorov je na slikah srednjeveških mojstrov še veliko. Krava in vol imata pogosto idealizirano poudarjeno obliko rogov, osel pa posebno lepa in dolga ušesa, medtem ko je barva teles ponavadi realistična. Pri Holandcu Janu Brueglu in ponekod drugod se pojavi na strehi petelinček, ki kikirika na vse grlo, pa tudi ptiči pevci, in kar je redko, celo strmeč maček, ki je znan po svoji samovoljnosti.
Ugotovitev, da so domače in divje živali odigrale in še igrajo v življenju človeštva veliko vlogo, da ga že od nekdaj olajšujejo ali pa ogrožajo, ni nobena novost, novost pa je spreminjanje našega odnosa do njih, odnosa, ki je bil tisočletja skoraj nespremenjen. Pri tem ne mislim na izjemne in vražjeverne odnose, kot jih predstavlja vera v sveto kravo pri Indijcih ali še
dalje na 8. strani ■
JOŽKO SAVLI
Zlatorog slovenski simbol
IX.
Ta umetnost se je razvila še zlasti na °brnočju kultur Alpskega kroga, v nokr^-■Bhskih kulturah, imenovanih po glavnih b^jdiščih: Este (Benečija), Melaun (Tirolca) in Vzhodni Hallstatt (Vzhodne Alne). 'iaibolj značilen izdelek te umetnosti je Prav »situla« (vedrica), poleg nje na tudi >>cista« (kanglica), z vtolčenim okras1'em obodu, ki prikazuje številne prizore iz ^vljenja tedanjih ljudi, pa tudi njih mi-ološke simbole.
Nosilci kulture v obdobju Hallstatta so ui Veneti, liudstvo, ki se ie v pozni bronasti dobi, ob koncu 13. stol. pr. Kr., razbilo po Evropi z območja današnje Luži-Ce in Poljske. Ljudstvo praslovanskega iz-v°ra, ki je po vseh predelih zaneslo kuRu-r° žarnih grobišč. Iz te kulture so kasneje, Y starejši železni dobi (Hallstatt) nastale evilne pokrajinske kulture. Med temi tu-} tiste, v katerih se je razvila umetnost ^tul. Le-ta se začenja pravzaprav izven Ipskega kroga, v kulturi Villanova (ori °logni) okoli 600 pr. Kr. Med nailenšimi Izbami
iz te kulture sta znameniti si+u-b situla Certosa (ok. 500 pr. Kr.) in situla rr>oaldi (ok. 400 pr. Kr.), na katerih ra n° najdemo upodobitev kozoroga. Vkoli-?r naletimo nanje na drugih najdbah, ie °Cltno, da gre za naključne primere, ver-
i jetno pod etruščanskim vplivom. Kozorogi v umetnosti Etruščanov pa imajo brado, ki kaže spet na grški voliv.
Večji pomen pripisuje kozorogu kultura Este. Iz te kulture izhaja znamenita situla Benvenuti (ok. 500 pr. Kr.). Okras na ni enem obodu kaže sicer na volive iz etru-ščanskega in grškega bajeslovja: sfinga, krilati lev, grif, centaver, jelen; med temi pa je tudi kozorog z zeliščem v nobcu (kakor ga imata tudi še jelen in sfinga). Ne gre za živali, ki se pasejo, kakor hočeio razlagati arheologi. Takšen prizor bi bil le preveč vsakdanji, da bi ga upodabljali na situlah, namenjenih za razne mitološke o-brede. Gre nedvomno za čudežno zdravilno zel, kar edino daje temu prizoru svoj pravi pomen.
Sicer pa so upodobitve kozoroga ra najdbah te kulture še vedno redke. Najdemo ga npr. na pokrovu situle Randi (shranjene na Dunaju), na ostankih posode iz najdišča Vicolo Ognissanti v Padovi, ter v okrasu na nožnici iz najdišča Belluno. Estenskega izvora je tudi pokrov s podobo kozoroga, najden v kraju Grandate blizu mesta Como v gornji Padani. — V kulturi Este, ki je imela svoje težišče v nižini, je bil kozorog očitno premalo poznan.
Dokaj večjo navezanost na simbol kozoroga izkazuje kultura Melaun, ki je ob-
segala Osrednje Alpe, to je celotno Tirolsko in švicarski Engadin. Situlska umetnost na območju te kulture je imela svoje žarišče pri današnjem mestu Božen. Podobo kozoroga najdemo na ostankih ciste iz bližnjega kraja Moritzing (it. San Maur1'-zio). Kar dva lepa kozoroga ima tudi cista Eppan (it. Appiano), iz kraja tega imena | zahodno odtod. Najdemo pa del njegove ! podobe tudi na ostankih posode iz na^di-i šče Meclo (nem. Mechel) še bolj zahodno, i In tu v bližini ie bila naidena tudi si+ula Sanzeno, ohranjena sicer le deloma, vendar je v njenem okrasu jasno razviden značilen kozorog z zeliščem v gobcu, kakor že na najdbi iz kulture Este.
v ta kulturni krog se naiboli verie+no uvršča tudi znamenita situla ProvMenre, imenovana 00 mestu Providence na Rhode Islandu v ZDA, kjer jo sedai hraniio. Ni°-no naidišče sicer ni znano. Na nienem o^o-du sta v tretjem nizu okrasja dva značilna kozoroga.
Na predmetih iz te kulture izstopam v upodobitvah zlasti rogate živali, med temi se poleg košut in redkih gamsov nahajajo tudi tkm. »antilope«, ki imajo nazaj obrniene, valovite rogove. Te like, M ne ustrezajo živalim v naravi, pripisuje arheologija južnim vplivom. Samostojen simbol predstavljajo včasih tudi ropom m~o-doblieni samostojno (situla Providenc'-).
Na območju Vzhodnega Hallstatta je najmočnejše in edino žarišče situlske u-metnosti kulturna skupina Vače, imenovana po najdišču na Kranjskem. Na najdbah te kulturne skupine, ki je zajemala
IZ
UR
341
tel«
sel
čel
Po,
T
Živali v jaslicah
nadaljevanje s 7. strani
pred tem v sveto mačko v Egiptu za časa Faraonov. Tudi v srednjem veku ni bil odnos do vseh živali realističen, kot vemo iz slik, ki kažejo n.pr. čarovnice s črno mačko na rami, kateri se oči demonsko svetijo. Tudi v umetnosti, zlasti v takih literarnih ohlikah kot so basni, pravljice ali legende, nastopajo živali s človeškimi lastnostmi ali pa kot fantastična bitja, ki imajo s konkretno živalsko izkušnjo prav malo stika, kot naprimer devetoglavi zmaj. Toda iz živalskega sveta povzete krvoločne in demonske pošasti ali spački, kakršne nam nudi posebna zvrst sodobne filmske in televizijske proizvodnje, presega vse že dosedaj izraženo, nas straši, zabava in kvari odnos do teh živih bitij, katerih dejansko stanje na zemlji je danes popolnoma drugačno. Če se je človek preje kot nomad, poljedelec, lovec, popotnik ali vojščak še jasno zavedal pomena, ki ga imajo tako divje kot domače živali za njega pa to o zemeljskem prebivalcu v drugi polovici 20. stol. ne moremo več reči. Odnos je skaljen in obremenjen. Pomislimo le na živalske poskuse, umetno dovajanje hormonov za rast pri teličkih, prve rezultate brezvestnih biogenetsk;h križanj, strašne življenjske pogoje na mehaniziranih živalskih farmah, neizmerno vrsto človeških zločinov nad bitji, ki jih je Bog tako ustvaril, da se že skozi desettisočletje lahko branijo in bojujejo za svoj obstoj, na vedno isti, zanje značilni način, v nasprotju s človekom, ki jih z vprašljivimi iznajdbami na tem področju vedno bolj ogroža in ker pri vsej svoji iznajdljivosti, na katero je tako ponosen, ni ohranil bogaboječnosti in modrosti prednikov, ogroža dandanes vedno bolj tudi samega sebe.
Ali niso tudi številni kristjani med tistimi, ki na ta ali oni način mučijo živali in povzročajo, da vsak dan na svetu nenaravno izumre nekaj živalskih vrst ?Ali smo res pozabili, kako so psalmisti opevali že v stari zavezi ne le krotke in divje živali, temveč tudi roparske zveri. Se ne spominjamo več, da so se prvi kristjani v dobi največjega preganjanja prepoznavali z znamenjem ribe. Ali ni še danes bel golob znamenje miru in Svetega duha? Jezusa samega, ki leži te dni v jaslicah nagovarjamo kot »božje jrgnie, ki odjemlje grehe sveta.«
Kje je čas, ko se je človek še lahko označeval kot krona stvarstva brez slabe vesti? Toda poglejmo odkrito v naše jaslice, ne le v blišč repatice in smehljajoče se božje dete v deviškem Marijinem naročju, oglejmo si tudi le navidez nemo pričujoče živali v jaslicah. Mogoče se bomo potem spomnili Jezusovih besed: »Jaz sem, pot, resnica in življenje.« Torej resnica, ki ohranja življenje in je tudi del poti do Stvarnika, ki nam jo odpira Odrešenik. Torej ne moremo biti pravi, duhovno živi, ustvarjalni kristjani, če se izogibamo resnici, ki boli, ker razkriva novo človekovo zadolženost pred Bogom in svetom. Res je božič dan miru, pobožne zbranosti, praznik družinske in osebne sreče, božjega blagoslova in medsebojnega obdarovanja vsaj z dobro besedo, nasmehom, pesmijo ob občutku neminljive povezanosti. A ne le to! Božič naj nam bo tudi budnica, da se ne zaustavljamo na poti, ki nam jo kaže Jezus. Njegova pot ne vodi le do Stvarnika v nebesih, temveč tudi do božjega stvarstva, ki nas v vsej svoji veličini stalno obdaja. STVARSTVO, KI GA VSEMOGOČNI STVARITELJ LJUBI, NE PREDSTAVLJA LE ČLOVEK, NE LE POVELIČANE ŽIVALI V JASLICAH; TEMVEČ TUDI VSE PO NASI KRIVDI OGROŽENE ŽIVALSKE VRSTE.
Milena Merlak
NOVI ŠKOF NA REKI
V reški stolnici so ustoličili novega re-ško-senjskega nadškofa in metropolita. To je msgr. Anton Tamarut, katerega je v cerkvi svetega Vida pozdravila velika množica vernikov in gostov. Msgr. Tamarut jo zamenjal dosedanjega nadškofa Josipa Pav-lišiča, ki je stopil v pokoj in je bil za reško-senjskega nadškofa ustoličen na isti dan pred 38 leti.
Š1
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. n0 sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
predvsem današnjo Dolenjsko, je lik kozoroga med upodobitvami drugih živali, poleg jelena, najbolj pogost in značilen.
Najbolj značilna najdba iz te kulturne skupine je situla Vače, shranjena v Ljubljani. Na njenem obodu je v tretjem nizu okrasa upodobljena vrsta živali, med temi večinoma kozorogi. Nekatere od živali i-majo v gobcu zelišče. — Prav tako tudi »antilope« na drugi situli iz tega najdišča, upodobljene v vrsti na enem nizu. Ta situla se nahaja v Oxfordu.
Drugo pomembno najdišče te skupine je Magdalenska gora, kjer so našli kar tri situle, vendar slabše ohranjene. Na prvi situli (shranjeni na Dunaju) je v tretjem nizu na obodu spet vrsta živali: kozorogi in košute (brez rogov). Na drugi situli (shranjeni v Ljubljani) so zgolj »antilope«. In na tretji (shranjeni v Cambridgeu) so v prvem nizu zgolj jeleni; v drugem nizu, ki je le deloma ohranjen, pa se nahaja tudi kozorog.
Na dragih najdbah iz te kulturne skupine je lik kozoroga razviden na ostankih situle iz Dolenjskih toplic, na pokrovu iz Stične, upodobljen izredno prepričljivo. Medtem ko nam situla iz Valične vasi kaže spet samo vrsto jelenov.
Iz najdišča Novo mesto izhajata dve situli. Na prvi je samo niz kozorogov, dokaj podobnih »antilopam«, ki imajo v gobcu zelišče. Na drugi pa je vrsta konj in ko-njevodcev, kar kaže verjetno na vpliv keltskega idejnega sveta, v katerem je imel najbolj vidno mesto prav konj.
Na to skupino se navezuje tudi stari Nesaticum (danes Visače) v Istri, z ostanki situle, na katerih je tudi kozorogova glava. Nadalje tudi najdišče Kobarid, prav tako z ostanki situle, in najdišče Most na Soči. Na teh najdbah, od katerih so najbolj značilne one iz obdobja La Tene (mlajša železna doba), ne najdemo kozoroga.
Ves Alpski krog, kamor smo ga omenili, izkazuje v 5. stol. pr. Kr. neko umetnost, ki kaže, da je imelo ljudstvo tega ob-moča tjedaj še povsem skupen idejni svet in s tem tudi dokaj sorodne potrebe po umetniškem izražanju.
Iz tega kulturnega kroga pa povsem izstopa kulturna skupina Wies (Travnik) na območju pri Lipnici na Zg. Štajerskem. Okrasje na predmetih kaže povsem drugačen način izdelave, kakor je razvidno iz najdb v kraju Klein-Klein, najpomembnejšem najdišču. Upodobljeni so tudi kozorogi v precejšnjem številu, vendar z brado in obema rogovoma, kar kaže očitno na grškega kozoroga. Ta lik je s posredovanjem Ilirov očitno zašel v upodabljanje te kulturne skupine, navezane po vsej verjetnosti na Panonijo, kamor se je ilirska kultura širila od juga.
Mlajša železna doba po letu 400 pr. Kr., katere nosilci so Kelti, nam ni zapustila značilnih upodobitev kozoroga. Pozornost Keltov je veljala predvsem konju. Za Alpe in za Beneško ravnino naselitev Keltov sploh ni izpričana, in stare pokrajinske kulture Este, Melaun in Vzhodni Hall-
statt se ob delnih vplivih keltskega La Tč-na nadaljujejo v samo rimsko obdobje-Nosilci teh kultur pa so bili stari Venet’-Na območju Vzhodnih Alp so Veneti ustanovili kraljestvo, imenovano Norik, čigar središče je bilo, pred njegovo priključitvijo k Rimskemu cesarstvu, na gori Stalen (Magdalensberg) nad Gosposvetskim poljem. Imenovali so ga verjetno Virun, kakor pozneje rimsko mesto pod to goro-Prav s Štalena pa nam je ohranjen napis o darovanju kozoroga, ki se glasi (v oklepaju dodane črke, izpuščene v napisu zaradi okrajšav): 31)
sacrificiu(m) Cap(r)icorni C(aio) Vibio
Postumo co(n)s(ule) pr(idie)..............No-
vimb(res) Gallus fec(it) lu(mina) = = = ; v(inum) = = ; crufstum)—; murra = Črtice pomenijo funte in unče, besedilo pa: Žrtev kozorogu je pod konzulom Čajem Vibijem Postumom... novembra izvršil Gal.
Napis razlagajo kot žrtvovanje nebesnemu znamenju kozorogu (Capricornus), Iv katerem se sonce nahaja od 22.12. do 21.1. Šlo naj bi za počastitev rimskega cesarja Avgusta, spočetega pod tem znamenjem (23. 12.). Toda čas žrtvovanja, november, za takšno razlago ne ustreza. Povsem verjetno je zato, da je bila ta žrtev oz. daritev namenjena sveti živali kozorogu kot predstavniku sončnega božanstva-
(Dalje)
31) G. Piccottini - H. Vetters: Fiihrer durch die Ausgrabungen auf dem Magdalensberg (3-Ausg.), Celovec 1985, str. 100