Leto (V.t stev. 33 . rasama pïisàflhw« V LfufcTIanT, petek dne Í8. februarfa Í923 Posamarns stav. stane i Din Isi.al» ob 4 glutral. Slane mesečno io— Um ta inozemstvo 20*— • Ofclax) pa unía. Uredništvo: Wîîc!:!Riê«*v» ce»t» st 16/L Telefon št. 71 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, Upravnfžtvos LJubljana. Prešernova «L št 64. Telet «t 36. Podružnice* Maribor. Barvarska oliaa «t. L TeLit- iZ Cel!«. AJetcM&dr. Račun pri poštn. ¿«kov. zavoda ¿te». 11-8«. LJubljana, 15. februarja. J7a čelnem tarejo trd oreh — zakon 5 zaščiti države. V petem letu svojega obstoja mora tudi češkoslovaška re publika fleditj vzoru drugih držav ter ustvarjati zakon ¡»roti notranjim razdi-jaicem. To je znak, kako je sedanja psihopatična doba razkrojila tudi živ-f<3 tak« discipliniranega, narodno za-in svojo svobodo visoko ccnc-«i-ga naroda; kakor je češki. Mi se le j;remalo zavedamo, s kak-foo energijo in s kolikim vsenarodnim um so Čehi prva leta svojega mladega državnega življonja morali feraniti narodno in državno misel v onih predelih, ki so zanje nekako «pre-ianski kraji» predvsem na Slovaškem, izjemno sianjs in prek a sodišča so tu neobhodno potrebna obramba Jjrbti jien»entom, ki podobno kakor pri nas »adičevsrvo in madžarska ireden-fc-. le i; bolj sistematično in brezobzirno aKušaio podirati državne temelje. Tem bolj ponosne pa -jo bile češke stranke, da se z ustav»» garantirata državljanska svoboda v «starih gra-nieah» ni omejevala, r kolikor se od slučaja do slučaja ni pokazalo i*)treb-So. da M proti jemškim subverzivno-stim proti komunističrim nasiljem isporjinjamo se štrajka v Kladnera) ne uporabi pest države. Disciplini češkega aaroda deli čast, da je izcedne ukrepe svoj vlade v takih slučajih razumel in Odobraval. Ta notranja disciplina je tudi zadržala eruptivni razvoj anarho-komunističnih sil. kakor se je pojavil lera 1921. a. pr. pri na< ViJovdanski atentat je v Jugoslaviji razicrn obstoj opasm. protidržavne zarote. Treba jo oiio nagle in ostre atrrambe. Tako je nastal naš zakon o zaščiti iavnega mira in reda, ki ga je razumeti kot neposredno retorz.ijo proti opasiu pojavi protidržavne in prori-»arodne subverzlvnc akcije. Zakon jo »vojo nejsosredno n?ioro izvnil. Ko je testopilo pomiri»- je, je njegova npo-rana stopila nulei- " ozadje in v naših sraiih se dajo dj» prsfih ene roke na-(ttotl oiueaii obsodb na codlagi tega izje i ,f*ega zakon.-». 0k -Ješker.i »t le polo~ai razvijal reji o!lk o u ruga-t-. Tam je bila subverziv-pa organ'-*tc;a previdnejša, bo!:-ševi-ie» »e je i»u javil v fcolj evTO'>ejlzirani tojbiki. in ti<",ro se jo mogla država bra-| * » M/nnamimi sredstvi. Šele, streli jut ministra Rašina so podobno kakor ffi? nas vjclovdansko lombo jiokazale •cškim iržavnikom, da je sovražnik z fedn > večjo in predr^nejšo energijo in t>režvestn'>stjo na poslu. Cotrvo težkega srca, pa v zavesti r~oij /nik« odgovornosti j>rc:l bodočnostjo domoviro so se stranke češke 5 «riamentarr» vrčine odločile za novi PrîBrave za izvedbo rapallske pogodbe NASI ČLANI MEŠANE KOMISIJE NA POTU V OPATIJO. tudi Nikola Pašič, k! si je dal poročati o pripravah za izvršitev st margherit- skih konvencij. Beograd, 15. februarja, n. Naši zastopniki v mešani italijansko-jugoslovan-ski komisiji admiral Priča, profesor dr. Silovič in dr. Matko Laginja, so snoči odpotovali iz Beograda v Zagreb, ker so cd vlade že prejeli potrebna navodila za svoje postopanje. V Zagrebu počakajo na odredbe, kdaj naj odpotujejo v Opatijo, odkoder bedo kontrolirali izvedbo rapallske pogodbe glede izpraznitve Sušaka, razmejitve z Reko in organizacijo reške države. Pred odhodom so imeli član! komisije v ministrstvu zunanjih del konferenco, katere sd se udeležili minister Velizar Jankovič, dalje pooblaščeni minister Ljuba Nešii in izvedenec ministrstva saob-račaja Popovič. Na seji je dr. Matko Laginja predložil ministru zunanjih del rezultate svojega preučevanja, ki se tiče st. margheritskih konvencij. Zatem je minister zunanjih poslov dr. Ninčič podal delegatom sveje direktive. Konferenca se je vršila od 11. do 13. ure v stanovanju dr. Ninčiča. Popoldne je sprejel delegate Ministrski svet Beograd, 15. februarja, p. Danes dopoldne se je vršila seja ministiskega sveta, na kateri so razpravljali o političnem položaju v državi. Minister notranjih poslov Vujičič je obširno govoril o notranjem položaju. Nato sc je govorilo o izpraznitvi tretje cone po Italijanih in o uvedbi naše uprave v izpraznjenih ozemljih. Končno je poročal minister vojne in mornarice o stanju vojske. Odobreni so bili razni manjši krediti. Uradna publikacija jugoslovansko- italijanskih pogodb. Beograd, 15. februarja, p. V ministrstvu zunanjih del pripravljajo uradno publikacijo rapallske pogodbe in vseh z njo zvezanih konvencij. Ta publikacija se priobči, čim pride iz Rima službeno poročilo, da je senat ratificiral iz rapallske pogodbe izvirajoče konvencije. Rusko - nemško- turška vojaška pogodba? SILNO OBOROŽEVANJE TURČIJE. . EKSTREMISTI DOBIVAJO NA MOČI. Carigrad, 15. februarja. 1. Krogi, ki I moč in tajno vojaško konvencijo ter vred so vladi blizu, trdijo, da jc sklenil Izmet I lagala ustanovitev rusko-turško-nemške• na vodfo makedonstvufuščih ATENTAT SE NI POSREČIL. — NAPADALEC IZJAVLJA, DA GA JE IZVRŠIL RABI RAZPISANE JUGOSLOVANSKE NAGRADE. Beograd, 15. februarja, r. Iz Sofije poročajo, da se je v Custcndilu predsnoč-njim izvršil atentat na načelnika komi-tašev Tcdora Aleksandrova, na katerega glavo je naše ministrstvo notranjih poslov radi njegovega razbojniškega delovanja razpisalo nagrado 250.000 dinarjev. /leksandrov je prišel s tremi tovariši v Custcndil, da poseti svojo družino, ki se nahaja tamkaj. Predvčerajšnjim okoli sedemnajstih je stopil iz kavarne, kjer je imel sestanek s svojimi ljudmi. V temi sc mu je približal mladenič, ki je oddal nanj dva revolverska strela, ki na nista zadela. Napadalec je nato pobegnil. Spremljc- Volilna borba RAZCITA KOMUNISTIČNA SKUPŠČINA V BEOGRADU. Beograd, 15. februarja, p. Danes do-1 ril na članek, ki ga je objavil pel dre o'j devetih bi ee moralo vrniti «Vido vdan» urednik Jevdjevič. zborovanje beograjskih komunistov, ra navaja med drugim: Radiča nisem areti-kalcrem bi se imela pojavili kandidat- ' ral jaz nego Pribičevič. Nisem pa iskal na lista komunistične stranke za Ceo- ■ jaz Radiča, nego on mene, in 6icer v valci Aleksandrova so pohiteli za njim, ga došli in prijeli. Izjavil Je, da se zove David Bojanov, bivši dijak, in da Je 1 o-tel usmrtiti Aleksandrova radi nagrade, ki bi znašala v bolgarski valuti okoli pol milijona levov. Atentatorja so izročili policiji. Aleksandrov jc potem nemoteno odpotoval iz Custendila. Zanimivo js, da se more Aleksandrov mirno in nemoteno še-tati po Custcndilu, čeprav Js tudi po bolgarskih zakonih zločinec. Sicer pa smatrajo Čustend 1 za glav no zbirališče ma-kodonstvujuščih in četa še v, ki vpadajo v Srbijo po svojih krvavih poslih. vaša v Lausanni s Čičerinom tajno vojaško konvencijo. Izmet paša se je včeraj v Padermu sestal s Kemaiom, ki se tamkaj že mudi nekaj dni. Turški ekstremisti dobivajo od indijskih, perzijskih, arabskih in afganistanskih muslimanov pozive. naj ne sklenejo sramotnega miru po tolik h sijajnih zmagah. Zdi se da velika narodna skupščina ne nameravajo niti za las popustiti; to dejstvo potrjujejo tudi obširne vojne priprave: utrjuje se Izmid, pripravlja se sekve-stracija vseh grških in zavezniških ladij v maloazijskih in turških pristaniščih. Baje Je Nemčija ponudila Turkom po- ga bloka proti zaveznikom. če se hočejo Turki obenem potegniti tudi za rulirskf zadevo. Čičerln v Berlina. Birlin, 15. februarja. I Cičerin Je imrf tu več konferenc z zunanjim ministrom in z voditelji nemškega gospodarskega življenja. Te konference so imele namen dovesti do rusko-nemškega zbližani a. Novinarjem je izjavil Cičerin, da bi Rusija rada videla tudi zbližanje med Francijo in Nemčijo, kar bi dovedlo do sanacij Nemčije, ki v sedanjem gospodarskem stanju ne more pomagat! Rusiji pri ob-novnem delu. Zavezniki so vnovič odklonili lurške zahteve VOJNE LADJE OSTANEJO V SMIRNI. Pariz, 15. februarja. 1. Člani vrhovne zavezniške komisije v Carigradu so danes izročili zastopniku Angore v Carigradu Adnan beju noto kot odgovor na zahteve angorske vlade po odstranitvi 24 zavezniških vojnih ladij, ki so vsidrane v Mali Aziji. Zavezniki so odgovorili. da so zahteve Turčije nesprejemljive; premirje, sklenjeno v Muda-niii, ostane v veljavi in zavezniki odrekajo Turčiji pravico, zahtevati odhod zavezniških ladij. j Angorska vlada je napram ekstremi-stom. ki zahtevajo, naj se takoj napove vojno zaveznikom in naj se sekve-strirajo zavezniške ladje, brez moči. Možnost resnega konflikta je večja, kakor je bila doslej. v listu Protič GRČIJA NOČE OBNOVITI VOJNE? Beograd, 15. februarja, r. Iz Aten poročajo. da je revolucionarni komite po prekinjenju lausannske konference imel nekaj sej, na katerih je pretresal politični položaj Grške. Ukrati so je govorilo o nadaljevanju vojne s Turško. Splošn» mnenje je bilo, da 6e Grška ne sme podajati v pustolovščine, ker ji angleška pomoč ni zajamčena. Večina vlade ia revolucionarnega komiteja se strinja z mnenjem polkovnika Placirasa. da (»rRca pri današnjih razmerah ne more ničesar ukreniti. Z druge strani se poroča, da je zastopnik neke nevtralne sile v Atenah ponudil Grški 6voje posrc-dovanje pri Turkih. Ne ve se še, ali Aleksandri« to j ponudbo sprejme. Položaj v Poruhrlu NAPETOST TRAJA DALJE. — NOVE FRANCOSKE REPRESALIJE. POGAJANJA MED ANGLIJO iN FRANCIJO. grad. Komunisti so nastopili pod firmo neodvisne delavske stranke Ja-o;laviJc. Policija je zborovanje prepovedala. Ccograd, 15. februarja, n. Iz Skoplja sakon, Sot. In kakor nam nikdo upravičeno Le more očitati, da smo z zakonom o zaščiti države zlorabili gvobodo, tako tudi bratska republika ne izgubi s svojim novim zakonom prav nič na onem ugledu, ki ga uživa med narodi, ker je zanjo kakor za nas obramba lastnega življenja prva dolžnost. dukcija sc ne sme vršiti brez načrta ali kakor bi to zahtevali interesi te ali one stranke. V tem zmislu bo v nedeljo spre-jeta resolucija, ki bo predložena tudi vladi. Beograd, 15. februarja, g. V imenu demokratske stranke js sinoči Ljuba Davjdovič poslal ministrskemu predsedniku Pašiču pismo, v katerem navaja. da jc vlada iz partizanskih nagibov vpokojila, premestila in odpustila nebroj kvalificiranih uradnikov in uslužbencev samo zato. ker so somišljeniki demokratske stranke. Demokratski klub najostreiše protestira proti preganjanju uradništva ter bo po sestanku narodne skupščine z vso brezobzirnostjo nastopil proti onim, ki vodijo in izvršuje;o to zločinsko akcijo. Pismo slil;a velikansko bedo. kateri so zapadle mnoge uradniške rodbine, katerih peglavarji so čez noč bili vrženi na cesto ter opozarja tudi na rastoče ogorčenje med državnimi nameščenci samimi. RAŠINOVO STANJE BREZUPNO? Otvoritev konference o Južni železnici Zakasnelo edpotovanje naše delegacije. Bccgrad, 15. februarja, g. Nocoj ie odpotovala z orient-ekspresom v Rim naša dcicgacija, ki se bo pogajala glede odkupa oziroma zakupa Južne železnice po naši državi. V delegaciji so ing. Avramo-vlč, dr. Otckar Rybaf, dr. Matko Laginja, dr. Bcgdan Markovič ter izvedenca dr. Borko in dr. Vončina, oba inšpektorja v ministrstvu saobračaja. Konferenca v Rimu se jc pričela danes dopoldne. D i prihoda naie delegacije se je udeležuje samo dr. Vončina. ki je odpotoval v Rim že pred dvema dnevoma. Pikro se v Beogradu komentira dejstvo j da Je naša dcicgacija odpotovala v Rim še le danes, ko so se posvetovanja rimske konference že pričela Za našo državo lahko nastane iz te zanikarnosti nepopravljiva škoda. SLOVENSKA ŽENSKA RAZSTAVA V CEOGRADU. Beograd, 15. februarja, r. Danes Je bila v tul jšnjem Ženskem klubu otvor- Praga, 15. januarja, j Stanje dr. Ra- Jena razstava izdelkov slovenske ženske šina je neprestano resno. V noči je kazal. obrti v Ljubljani. Med razstavljalkaml se občutno onemoglost srca. in so mu mo- nahaja tudi nekaj slovenskih kmctic. Izrab dati injekcije. Berlinski špecijalist ložena so « nrvl vrsti čipkarska dela ln dr. Kraus prcsola stmia kritično- ' vezenine. Konec monarhije na Grlkem Milan, 15. februarja. 1. Listi poročajo :.z Aten: Revolueijor.arna vlada pri-pTavlja plebiscit ki bo odločil, ali naj ostane Grška monarhija ali naj se iz-kliče republika. Rcvolucijonarci raču najo z gotovo zmago republikancev. Kralj jc bil že dolgo brez moči; posa mezna ministrstva so ga klicala k seli? za razne podpise, ko se .ie pritožil, ga je vlada cinično potolažila, da se mu kmalu niti s podpisi ne bo treba vei truditi. Ilotel se je že odpovedati prestolu in jc to željo izrazil ministrskemu predsedniku, ki pa ie izjavil, da ti bilo to odveč, ker bo v kratkem ljudstvo sklepalo o njegovi detronizaciji. Solssrske reparacije Beograd, 15. februarja, r. Iz Sofiji poročajo, da je reparadjska komisija obvestila bclgarsko vlado, naj končno izvede izplačilo prvega obroka, ki ga dolguje zaveznikom v zmisu mirovne pogodbe. Mcdzavezniška kontrolna komisija k dobila iz Pariza naleg. naj ta sklep objavi bolgarski vladi, od katere se zahteva, da v najkrajšem času Izpolni svoje obvei nostl Ni še gotovo, govori se pa, da bj reparacijska komisija zasegla bclgarskt carine, ako Bolgarija tudi tega zadojeg» opomina ne bo vpoštevala. PaSičev kandidatski govor r. Beograd, 14. februarja. Na današnjem zboru zaupnikov radi-kalske stranko v hotelu «Pariz» je bil za nosilca liste za mestc Beograd izvoljen Nikola Pašič, za kandidata v I. srezu Božidar Maksimovič, za namestnika Jakob Čelebonovič. za II. srez pa kandidat Mi-fcajb Marjanovič, za namestnika pa Pavle Kararadovanovič. Nikola Pašič je imel pri tej priliki govor, v katerem so je bavil s postankom in notranjim razvojem v naši državi. Na-glašal jc, da je krfski pakt določil samo glavna načela, kako treba urediti državo. On sam jc bil mišljenja, naj dobi država naziv Srbija, ker je srbsko pleme najmočnejše in se je stoletja borilo za svobodo in skupno z zavezniki izvojcvalo potem zmago, kateri je sledilo potem uje-dinjenje vseh treh plemen. Drugi so bili zopet za ime Jugoslavija in ker niso hoteli sprejeti i nuna starega brata, smo pristali končno na sedanje ime. Nato je nastalo vprašanje notranje ureditve. Ima mo demokratično in slobodomiselno ustavo, k! daje vsem državljanom enake pravice, pravoslavna dinastija Karagjorgje-vičev pa je priznana kot dinastija cele države. Ustava je proklamirala suvercnl-teto naroda in je tako visokogrudna, kakor je nima nobena druga država, niti nobena republika. Prišlo pa je vprašanje, kako naj se izvede ta ustava. Tu je polovica demokratov pričela omahovati in se je postavila na stališče, na katerem soji tudi Radič. Mi smo pri tem poudarjali, da ne more tako dalje, ako vladni 'ljudje delajo z enimi, ki so za izpremem-bo ustave. Zato smo apelirali na narod, da odloči, ali je za ustavo ali pa zahteva revizijo. Mislim pa, da nam ni treba poprej nove ustave, dekier se ne realizira sedanja. Mi stojimo na stališču vidovdan-ske ustave, ker si ne želimo mrtve dobe prepirov. Kar se tiče Radičcve republike -a Hrvatskem je to zelo kemodno stališče. Hrvatska naj bi tvorila v sredini nase države republiko, mi pa naj bi jo bra-niii. Oni naj bi nič ne plačevali, ml pa «ai bi jih vzdrževali.» _ Pašič je končna apeliral na vse navzoče, naj agitlrajo med narodom za vidov-dajisko ustavo, ki je rešitev države. Pred hwJîîvii© rapailsbe pogedlse Trst, 14. februarja. Vsa !a5ka javnost stoji tc dni pod vt!sk„m sprejetja zakona o ratifikaciji svetomargeritskih konvencij. Ni ga lista. ki bi ne bil pospremil toga dogodka z daljšim razmatranjem koristi ki ?;!> pričakuje Italija od njega, in skoraj splošno se označuje dan 10. februarja «ot ^nekak mejnik v novem preporodu Italije, ki pomenia zlasti za gospodarsko življenje države začetek, tcm?lj -ar najzamašnejšega razvoja. Tako Ci tam o v laškem tisku: «Mirni gporazum obeh držav je treba pozdravljati kot začetek aktivnih in napredujočih gospodarskih odnošajev, ki pome-njajo za Italijo razširjenje njenega vplivnega območja, njene trgovinske ekspanzije, za Jugoslavijo pa naravno naslonitev na najbližjo državo i glede svoje porabe i glede prevoza svojih proizvodov. Gospodarsko delovanje" v sosednji državi so nam doslej z vso pretkanostjo ovirale razne tuje sile, ki so izrabljale negotovost in sumljivost političnih odnošajev. Ko se odpravi ta vzrok z dobrovoljno in lojalno izvršitvijo dogovorov, kakor je izjavil Mussolini iu zahteval, da se obveže tudi jugoslovanska vlada, bo ob svojo moč nnjzahrbtnejše orožje, ki bi se hotelo uporabljati v evrho. da se ovira poslovanje naših pristanišč z neposrednim zaledjem in zaustavlja v prii dniirim gospodarska ekspanzija, ki gre Italiji.» Laški tisk jo prepričan, da bo lo-jclno izvrševanje svetomargerifcskih konvencij in njemu sledeči razvoj gospodarskih odnošajev med obema državama tudi najtrdnejše jamstvo za varstvo narodnih pravic Italijanov v Jugoslaviji. Nekaj f>a je pri vsem tem. če^rtr ri naiti v nobenem lažkem listu: niti en laški list ne omenja v zvezi s tenii cča-F-tjočimi slikami laško - jugoslovanske bodočnosti na3 Jugoslovanov v Italiji, ko bi bilo vendar edino le naravno, da bi se v tako važnem trenutku, ki r.aj pomenja sklenitev dobrega sosedstva med obema državama, ne pozabljala vez. ki bi edina mogla v resnici utrdi H take odnošaje. Usoda Italijanov v Jugoslaviji se je rešila z mednarodno pogodbo, mi Jugoslovani v Italiji pa smo zaščiteni (?) le z besedo italijanskega ministra, čigar mednarodna pogodba sicer res danes stoji prod izvr Ktvijo, čigar beseda o naših «svobošči nnh» r-a se je v ustih njegovega naslednika izpremenila v — «asimilacijo» «Naši sodržavljani nemškega, kakor tudi oni slovanskega plemena bodo Imeli med nami svobodo, ki nam bo kmalu v ponos, da jo bomo videli kot vzgled drugim evropskim državam.» Tako je govoril grof Sforza 25. junija leta 1921. v rimskem parlamentu. Da r.es, ko se s svetomargeritskimi kon vencijami zajamčuje obstanek italijanskih manjšin v Jugoslaviji, pa njen izvrševalec Mussolini popolnoma pozablja tisto «svobodo, ki naj bi bila v r.e'.ed drudm evropskim državam» in ki naj bi jo nam zajamčeval nikdar omračeni italijanski čut svobode! Namesto svobode — asimilacija, to »e wavi: raznajoditev! Zato so naa se- '¡Taf pozatjUi. rat0 so nas rrezrTI, kaT;rabi nas že ne bilo več, dasiravno «mo in ostanemo edini most med obema naro. doma: italijanskim in jugoslovanskim. Ali je pa mogoče tako zaupanje, tako spoštovanje med dvema narodoma, če mora eden gledati, kako drugi obsoja v neizogibno smrt kri njegovo krvi? Ne! Gospod Mussolini. človek s tako visoko letečim narodnim čutom, vč gotovo sam predobro, da gmotne koristi niso bile in r.c bodo nikdar ^trajna i>odlaga prijateljstvu med narodi, saj | vendar ob vsaki priliki izpovedujo svoj i vse samo ne nesebični «do ut des». Ali: izkaže naj se kot izvršitelj, pa bo mo-; gel doživeti dokaz, da tudi najboljša.; najvarnejša strategična meja ne deli,' temveč draži dva naroda, ki sta si podala roko v iskrenem vzajemnem spoštovanju svojih pravic in svoio svobode! A. Ekar. Politične beležliB + Zbor zaupnikov krajevnih ljubljanskih organizacij JDS, ki sc je vršil včeraj v dvorani Kazine v Ljubljani,Je pokazal, kako močno se je okrepila disciplina stranko v zadnjem času. Udeležili so se ga glasom prezenčne liste do malega vsi zaupniki, nad 150 na številu. Minister n. r. dr. Žerjav je podal poročilo o pogajanjih, ki jih je vodilo načelstvo stranke z vsemi ostalimi sorodnimi naprednimi strankami za dosego naprednega bloka v svrho skupnega nastopa proti skupnemu sovražniku — klerikalizmu. Naglašal je, da je šlj načelstvo pri tem do inej skrajnih možnosti, da pa se jc kljub temu akcija vsled intransingence ostalih naprednih strank ponesrečila. Nato ie dr. Žerjav podrobno referiral o r<>' ¡rajanjih, ki so sc vršila za volilni kompromis med JDS in NNS v Ljubljani. Pogajanja so prekinjena, in računati moramo, da z ozirom na intransigentno stališče NNS žal ne bo skupnega nastopa. JDS ne nosi nobene krivde, odgovornost je na NNS. ki zahteva popolno žrtev načel in časti JDS. Zaupniki so sprejeli izvajanja dr. Žerjava z viharnim odobravanjem na znanje. N debati se je pokazala popolna soglasnost v nazorih. Z enodušnim odobravanjem je bil postavljen za kandidata stranke v Ljubljani bivši poslanec profesor Josip Reisncr, njegov namestnik, ki naj bo reprezentant pridobitnih slojev, se določi na nedeljskem zboru zaupnikov demokratsko stranke za ljubljansko oblast. -f- JDS v Hrastniku. V soboto, dne 17. t. m. ob pol 8. zvečer «o vrši v gostilni Doliiišek občni zbor krajevne organizacije. Člani in prijatelji stranko so vabijo, da se zbora udeležijo! + Seja širšega odbora krajevne organizaciji JDS v Celju sc je vršila v sredo zvečer v Narodnem domu ob obilni udeležiti strankinih pristašov iz vseh stanov. Navzoč je bil tudi nosilec kandidatno liste za mariborsko okrožji dr. Kukovec, Iz večurnc debate o izvedbi podrobne volilne agitacije je bilo posneti,, da vlada povsod, v večjih krajih in po deželi, prav živahno giba nje za demokratsko stranko, ki more edina pokazati nekatere _ prav lepe uspehe v zadnji narodni skupščini. Strankini zaupniki po deželi dobe potrebna navodila. Gledajo pa naj tudi, da bodo v stalnih stikih s ccntralnim strankinim vodstvom. Učlteljstvo obsoja absolutizem Ivana Hribarja. «Učiteljski Tovariš» prinaša na uvodnem mestu izjavo Po-verjeništva U-TU v Ljubljani, v kateri obžalujo, da je pokrajinski namestnik prezrl tropredlog učiteljstva za imenovanje podpredsednika višjega šolskega sveta. Postavil je učiteljstvo prol «izvršeno dejanje» navzlic t°mu, dr. so željo za tropredlog izrazili najlegitim-r.ejši zaupniki in zastopniki, predsedniki vseh 32 okrajnih organizacij učiteljskih društev iz cele Slovenije, ki so bili na tozadevni seji navzoči. Izjava pravi, da je gosp. Hribar prezrl željo organiziranega učiteljstva. ki stoji danes ramo cb rami v najtesnejši zvezi s hrvatskim in srbskim učitoljstvom; da ie prezrl željo učiteljstva. ki se bori za državno narodno in stanovsko edin-stvo in ki se bori v najširših masah za uvcljavljenja državne ideje in avtoritete ustavnega državnopravnega in dru žabnega reda — kar je dosedaj še vsaka vlada v Beogradu znala visoko ce niti in upoštevati. S svojim korakom je Hribar potrdil svoje znano stališče, da ni prijatelj stanovskih in strokovnih organizacij. Toda zaradi osebnih vprašanj se ne bodo razdvajale naše vrste, kar je bila morda želja Ivana Hribarja. Izjava izreka na koncu ponovno obžalovanje nad stališčem pokrajinskega namestnika. — Gosp. Ivan Hribar bo kmalu spal na samih lavo-rikah. ako bo tako dosledno nadaljeval svoj absolutizem. VečSe teme radikal ska stranka v Sloveniji ri mogla zadeti. kakor da si j? izbrala tega avto-krata za svojega kolovodjo. -f- Ustanovitev Narodno . napredne stranke. Sinoči se je v dvorani Mestne-ga doma zbralo do C0 pristašev grur^c okrog «Slov. Naroda», ki so odobrüi konstituiranje te grupe v posebno Narodno - napredno stranko ter sprejeli program in organizacijski Statut. Sestanku je predsedoval dr. Triller, ki je podal poročilo o političnem položaju ter omenil tudi neerativri izid pogajanj, ki so se ro inicijativi JDS vršila za dosego volilnega kompromisa. Dr. De-fiunceschi ie poudarial absolutuo po- trebo. oroča «Naprej», novo socijalistično stranko ter prične izdajati poseben list. . + Clokaški faisifikat Zagrebški «Obzor» dokazuje svojim čitatcljcm. da se na Slovenskem tudi demokrati pogajajo z Nemci. Kot dokaz citira «Jutro», češ, «glasilo mladih demokra; tov priznava, da so se nekateri člani mladode I ikratov (ali eksLstirajo tudi starodemokrati?) [Ogaiaii z Nemci v Celiu radi volitev.» Naši čitatclji vodo da jo ta trditev prost falsifikat Radiče-veza priganjača. To ve sevega tudi «Slovenski Narod», ki pa navzlic temu z veseljem ponatiskuje «Obzorcvo» laž. -f štiri radikalski liste v Sremti! časopisje poroča, da je prišlo v Sremu do največjega razkola med radikalen Razen Pašideve in Protičeve liste so postavile svoje kandidate še dve sku-pini takezv. nevtralnih radikalcev. Nosilec ene liste je Nikola Petrovič, a drvge profesor Star.oje Stanojcvič. — Ta slučaj jasr.o priča o popolnem raz kolu radikalcev. Po svein — Rnsa tu avstrijsko ljurtsko šteUc. V Avstriji je cdrcicno ljudsko štetje. V vprašalnik pclali ra se zahteva, da vsakdo navede, kakšni rasi pripada. Treba bo torej študirati redovnike in dognati do pradedov in prababic, kakšne krvi jc kdn, s kom se je ta kri mešala in kakšen je kenčni eickt. Zahteva je zelo komplicirana, vzbuja ogorčenje in še več smeha. Ako naj se zahtevi ustrde, bo treba zaključek ljudskega štetja cdgoditi za par let in stroški narastejo na milijarde. Očividno je ta zahteva naperjena proti Zidovstvu. Dognati hcčc.io čiste anj-ce, čiste semite in mešane?. Zahteva, r.ko se izvrši resno, lahko Avstrijo temCjito osmeši. Izkaže se, da le čistih arijeev manje ncg3 mcšancev in semitov ter da je čistih Nemcev manje nego mcšancev s slovanskimi In drugimi plemeni. Arhivi in matrike se torej odpro in pričakovati je velikih presenečenj. Gcneologila postane najbolj aktualno in najboljše plačana veda. Uspeh pa prinese lahko najhujšo blamažo baš najbolj zagrizenim antisemitom in nemškim nacicnaleem pristno čeških in slovenskih priimkov. Dunajski Usti so že danes pclni dovti-pov. — Komplot proti Musscliniju. Iz Rima poročajo, da sa v Parmi odkrili obsežen komplet, naperjen proti življenju Mtissolinija. Zarotniki so bili komunisti iz Rcmagne. — Smrtcnosnl dvobej dveh lasl-siovsklh voditeljev. V mestecu Signa blizu Firence je radi neke politične polemike prišlo do dvoboja med dvema ia-šistovskima voditeljems. Načelnik mestne fašistovske milice Pierro Neneiolini jc pozval na dvoboj načelnika fašistovske legije «Disperata» Pastettija. Dvoboj jc končal s smrtjo obeh protivnikov. — Bcjkot — francoske mcdc. Iz Berlina perečajo, da je zveza nemške modne Industrije soglasno sklenila, da se moralo nlenl člani obvezati, da nc bodo do preklica naročevali belgijskega in , francoskega manui^kturcera blaga. — AngleFaT firalf postal tfcff. Prln-cezinja Mary, ki se je lani poročila z lordom Lascellesom, je rodila 7. t. m. sina, ki bo po dvorskih statutih princ, pa ne bo imel pravice do naslova visokost, kateri naslov je pridržan le za prvega kraljevega sina in sina prestolonaslednika. — Kako s« narasle cene v Nemčiji? «Frankfurter Zeitung» poroča, da so naraslo cene v Nemčiji za TlCOkrat napram predvojnim cenam. Indeksna številka za januar je 715.881 odst. Najbolj so naraslo cene tekstilnemu blagu, kožam in življenskim potrebščinam. — Naraščanje cen v Franciji Francoska indeksna številka za cene v veiiKi trgovini izkazuje v januarju 1023 znaten porast napram decembru 1922. Cene so sicer polagoma naraščale že 7 do 8 mesecev, v januarju pa je bil narast cen izredno velik. Vzrok temu je delo. ma padec franka deloma pomanjkanje premoga. Prosveia Lh'Mjanslta drama. Petek, 16.: «Ugrabljene Sabinke». A. Sobota, 17.: «Za pravdo in srce». B. i Nedelja, 18.: ob 3. popoldne «Liliom» Izv. Ob 8. zvečer: «Ugrabljene Sabinke». Iz. ; Pondeljek, 19.: «Čudež sv. Antona» lu «Črna dama iz sonetov». D. Llnhllanska opera, i Petek. 16.: «Nižava». C. Sobota, 17.: «Prodana nevesta». &> j Nedelja, 18.: «Rigoletto». Izv. Pondeljek, 19.: Zaprta Mariborsko gledališče. Petek, 16.: «Cvor». Izv. Vojaška predstava. Soboti. 17.: «Ljubosumje». B. Gostuje g. Sest Iz Ljubljane. Nedelja, 18.: pop.: «Ljubosumje». Izven. Znižane cene. Zvečer: «Faust». Izven. Gostuje g. Soviiski. • LHibljarska opera: A. DvoFak: «Vrag in Katra». Opera ni bila IKofakova glavna stroka, v kateri se je ude'stvo-rala njegova kompozitorska genijalnost. Pomen DvoFakov za razvoj glasbene umetnosti in težišče njccrove tvorbe leži v instrumentalni sklndbi, predvsem v orkestralni. ZnaSilen je zanj in za vsa njegova dela slovanski duh, pristno na--odni karakter: v tem jo brat ?mctanov. Danes jo njegovo ime «lavni no le mc4 kovani, nejro tudi v Bedinu. Lipslji, Londonu in Nowvorkti. Tudi med Slovenci uživa u maine» in Dvorakovo sinfonijo v e-molo «Iz novlho sveta». Za obnovo pogorelega sofijskega gledališča .io bila otvorjena javna gub-skripcija, ki izkazuje že dosedaj lep uspeh. Vendar pa ni upanja, da bi bilo gledališče dozidano pred koncem leta, ker jo uničen cel oder z vsemi kulisami in rekviziti, garderobni prostori in pobi' itvo v parterju, vsi ostali predmeti in prostori pa so občutno poškodovani. Skupna škoda znaša 200 milijonov levov. R. H. Cartsch — petdesetletnic Pred dnevi jo praznoval nemško-avstrij-ski literarni svet COletnico pisatelja Rudolfa Hansa Bartscha, ki jo znan po svojih romanih, zlasti po proslulem «Da? deutsche Le'd», tudi mod Slovenci V tem romanu, a tudi v mnogih drugih, prevladuje tako očitno nemška šovinistična tendenca, da postajajo naposled že neprebavni. Zato se Bartsch tudi n> mogel z uspehom uveljaviti v velikem nemškem svetu, ampak je ostala njegova slava omejena pred vsem na alpske dežel?. Sedaj živi pisatelj na Dunaju. O ruski revolucijskl lirlUl predava t soboto dne 17. februarja ob 19.50 na ljubljanski realki univ. lektor dr. N. Pre-obraženski. Predavanje bo obdelalo klasike simbolizma (Beli, Blok, Brjusov in Ivanov), proletarske pesnike, imagini-ste in «skite». Predavanje bo v slovenščini. Vstopnice v korist revnih ruskih dijakov se dobe pri vhodu. Sokolsívo Sckcisko društvo v Šiški ima v soboto 17. t. m. ob 20. uri v šoli predavanje o «Avijatiki» ali zrakoplovstvu. F obilni udeležbi vabi odbor. I. Jugoslovenski vsesokelski zlet. S<.ja zletnega likvidacijskega odbora ss vrši v pcndeljt-k, dne 19 t. m. točno ob 7. zvečer v Saveznih prostorih. ; S. K. Ilirija v Ljubljani. V soboto 1?. t. m. oi> 20. uri se vrši v sobi Športne zveze v Narodnem domu predavanje g-Janouška za tekmovalna moštva nogo-metne sekcije. Smučarska tekma T. K. Skala se vrši, kakor že javljcno, v nedeljo, 18. t. in. v Planici pri Ratečah. Snežne razmere so zelo ugodne, ker je padlo na 6tari, zmrznjeni sneg precej pršiča, tako da S6 obeta sijajna smuka. Tekma naj pokaže napredek tega divnega zimskega sport3 in uspehe sistematičnega dela. Zato le petrehna sigurna udeležba kar največjega števila članov in članic. Odbor upa, da dobi še pravočasno dovoljenje za polovično vožnjo. Člani se zbirajo v soboto ob 14.30 na glavnem kolodvoru, odhod z vlakom ob 15.30. ki Ima direktno zvezo s Planico in je zadnji, ki se ga morejo tekmovalci poslužiti. Žrebanje v soboto zvečer, odhod na start v nedeljo ob 6. zjutraj. Za prenočišča in vse drugo i«* poskrbljeno. Kongres športnih društev na P°-f' skem. Poljski športni savez priredi ¿ ¡n 4. marca v Varšavi športni kongres. Kongresa se bodo udeležili tudi člani državnega sveta, ki izvršujejo vrhovno nadzorstvo nad športno vzgojo, in Sani olimpijskega cdbora. Razpravam bodo prisostvovali tudi zastopniki vlade, poč čilih kompetcnco spada podpiranje spor-ta dalje zastopniki zveze mest, učiteljskih in zdravniških društev. Kot glavn! predmeti razp¡av so določene nastopne točke: 1- družabna naloga poljskega športa. 2. skrb vlade za razvoj športa, 3. podpiranje športa od strani občinstva ¡n 4. ureditev odnošajev med državo ir športno zvezo ustavodajnim potem. Usta novile se bodo štiri komisije, in sicer propagandna (potom časopisja), vzgojna (potom gojenja športa v šelah), vojaška in komisija xa najnujnejše potisbe sdorla. i Domače vesfi * Dr. Ilešič poklican na varšavsko bniverzo. Dr. Ilešič, profesor na zagrebški univerzi, je pozvan, kakor poroča beograjska «Politika», na varšavsko univerzo, da ¡rredava tamkaj o jugoslovanski književnosti. Poljska vlada je že odobrila sklep varšavske univerze, pokrajinska uprava v Zagrebu pa je dovolila dr. Ilešiču dopust. Prof. dr. Ilešič ostane v Varšavi do konca tekočega šokkega leta, t. j. do meseca julija. * prepovedane manifestacije v Mariboru. Mariborska Orjuna je za sinoči sklicala veliko protestno zborovanje v Narodni dom proti zahtevi klerikalcev, da se vpokliče v Maribor za varnostno stražo orožništvo in se policija, ki jo tvorijo večinoma Primorci, odpusti, češ. da ni zanesljiva. Istočasno so sklicali tudi klerikalci neko zborovanje. Ker pa se je bilo bati izgredov, je policija obe zborovanji prepovedala. Orjuna namerava sklicati radi tega svoj sestanek za prihodnjo srodo. ko je napovedan tudi klerikalni shod, na katerem hočejo govoriti klerikalci zlasti o Or-juni. * Smrt odličnega dalmatinskega pri-rodoslovca. V Splitu je v starosti 74 let umrl znani zdravnik dr. Edvard K a r a m a n. zelo zaslužen prirodoslo-vec, ki se je mnogo bavil «¡preiskovanjem žuželk v Dalmaciji. Zapustil jo ogromno zbirko hroščev, ki obsega 8360 evropskih vrst, meri temi 2320'iz Dalmacije. Šest vrst žuželk «osi v znanstvenem svetu njegovo ime. * Princ Pavle obišče tudi London, iz Beograda se jX)roča: Princ Pavle, ki je odpotoval v Pariz, obišče tudi London. da čestita vojn odi Yorškemu povodom njegvoe zaroke. * Kralj obiskal beograjsko kliniko. Kralj Aleksander je v spremstvu dvornega maršala in dežurnega pobočnika obiskal predvčerajšnjim kliniko medicinske fakultete na Vračarju ter si ogledal vse prostore in naprave. Profe-Eorski zbor je kralju razkazal in pojasnjeval razvoj in napredek mlade medicinske fakultete. * Kralj in učitelj. V slavonski Vrba-nji službuje na tamkajšnji osnovni šoli mladi učitelj Mihajlo Zivid, ki je izbo-ren slikar ter posebno nadarjen v lesni rezbariji. Rad bi bil šel na umetniško akademijo ter je v to svrho zaprosil za enoleten dopust, katerega pa ni dobil. Zato se je odpravil naravnost, v Beograd h kralju, ki ga je prijazno sprejel in mu izročil priporočilno pismo, s katerim ga je poslal k pokrajinskemu namestniku v Zagrebu. Obenem je kralj sprejel štiri njegove lesoreze ter mu naročil, naj se čez leto dni zopet vrne k njemu s kakim novim delom. Zivid bo dobil stalno učiteljsko plačo, dopust in še kraljevo nagrado za lesoreze. * Narodna banka izda zlatnike? Zlatar Milan Lazarov v Osijeku je nameraval kovati nove zlatnike s podobo terijal. V Ljutomeru in okolici vlada nenavadna živahnost * Izprememba v uredništva tržaške «Ere Nuove». Dosedanji ravnatelj tržaškega nacionalističnega dnevnika «Era Nuova» g. Fr. Psoloni je 14. t. m. odstopi in prepustil vodstvo lista uredniku Brunu Astoriju, ki ga je v redakcijskih poslih nadomestoval že zadnje tri mesece. * Zagrebški brzovlak skočil s tira. Včeraj ponoči je brzovlak. ki vozi iz Zagreba v Beograd, skočil na odprti progi med postajama Ivanjkovo in Vin-kovci s tira. Človeških žrtev ni bilo in tudi gmotna škoda je zeio majhna Samo nekateri vlaki so imeli znatne zamude. * Mistifikacija «Politike». Beograjska «Politika» poroča o napadu na Ci-rilov0 tiskarno v Mariboru, a govori pri tem o «cirilski» tiskarni, edini tiskarni v Mariboru, ki tiska tudi v cirilici. Kak šaljivec ali zlobnež je zlorabil neznanje razmer in sorodnost med izrazoma «cirilova» in «eirilska» ter tako potegnil ta, sicer seriozni in previdni beograjski dnevnik. * Kako klerikalci poročajo v svoje pobratimske liste na Hrvatskem, o tem priča poročilo zagrebške «Narodne Politike» o mariborskem dogodku. Poročilo začenja tako - le: «V 6oboto je demokratski Sokol v Mariboru priredil svojo maskerado. Na zabavi so bili urednik «Tabora» R. Rehar. dopisnik «Jutra» dr. Reisman, uradnika agrarnega urada Cazafura in Stefančič ter policijski uradnik Sternad. Po polnoči so odšli z zabave neki Orjunaši, ki so so nahajali v društvu imenovanih gospodov» in nato opisuje, kako so do-tični Orjunaši šli najpreje v Radvanje razbirat nemško prireditev, potom pa nad Cirilovo tiskarno . . . Da bi bila zveza med demokrati in napadalci še jasnejša, citira «N. P.» brzojavko «Ri-ječi», ki slika poguben vtis pisave klerikalnega časopisja na mnenje inozemstva o Jugoslaviji. «Narodna Politika» je že takrat vedela, da ta brzojavka ni nič drugega nego migljaj Orjunašem. da navalijo na klerikalne tiskarne, kar se je sedaj v Mariboru tudi promptno zgodilo! — Takih lopovščin je zmožno lc klerikalno časopisje. * Smrtna Kosa. Včeraj je umrl na živčnem oddelku ljubljanske bolnice vladni tajnik g. dr. Venčeslav Pol a k, star komaj S!) let. — Dne 14. februarja je umrl v Ljubljani v starosti 79 let zasebnik. g. Fran Skof. — V Skopem je umrla ga. Marija Spangher, roj. Fur-lani. — V sredo zjutraj je umrl v hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani g. Josip Češenj, bivši policijski agent v Trstu. Po prevratu je služboval v Jugoslaviji, kjer si je kot begunce nakopal bolezen, kateri je podlegel. Pogreb bo danes popoldne iz hiralnice. — N. v m. p.! * Razpisani zdravniški službi Pri vodstvu splošne bolnice v Mariboru sta raz kralja Aleksandra in je v to svrho pro- ; d ^ . kirurgignega in dermatološ- p-.l dn«.nlm«in M lrttefl-elV/v »7«» triTAVUlrt ! c - sil dovoljenje. Ministrstvo za trgovino in industrijo pa je prošnjo odklonilo, češ, da namerava izdati nove zJatnike Narodna banka sama. * Zanimivosti iz snaieziganskega procesa. Ze j»rvi dan procesa, ki se je priče! v sredo pred tržaško poroto, se je pripetil zelo zanimiv dogodek, ki priča, da v Italiji za fašiste kazenski zakoni sploh r.e obstojajo, zato pa morajo tem bolj občutiti pest italijanske justice Slovenci. Med 2G obtoženci je bi'o jiamreč 11 fašistov in 15 domačinov iz Marezig. Predsednik porotnega sodišča je takoj po otvoritvi razprave naznanil, da je vseh 11 fašistov, ki so o priliki zadnjih državnozborskih volitev v Marezigah streljali na slovenske volil-ce. oproščenih obtožbe na podlagi amnestije z dne 22. decembra, ker so zagrešili kaznjiva dejanja v nacijonalne svrhe. Na obtožni klopi je ostalo nato samo 15 Slovencev. Njihov zagovornik Zennaro je predlagal, naj se določbe amnestije uporabijo tudi zanje, toda sodni dvor je odklonil ta predlog z motivacijo, da bi pomenilo zasmehovati zakon, ako bi se oprostili ljudje, ki so ubili one. kateri so zasledovali nacijo-nalno sv-rho. V rc-snici zanimivo postopanje, ki je v kričečem nasprotju s po-stojanjem naših oblasti napram akcijam naših nacionalistov. * Kompenzacija za Božidarja Ssver-jn. Po poročilih beograjskih listov zahteva madžarska vlada kot kompenzacijo za interniranega Božidar.ia Sevor-ja. da naša vlada zaprtega dr. Vargo in njegova sokrivca lgnacza in Falija-na. ki so bili obsojeni v znanem suboti-šk^m špijonskem procesu, izpusti. * Novinarska visoka šola v Pragi. £akor smo svojedobno že poročali,'je na Češkoslovaškem izdelan in odobren načrt za ustanovitev novinarske visoke šole v Pragi ter so tudi že imenovani nekateri profesorji. Ta nova visoka šola bi se imela otvoriti že početkom letošnjega poletnega semestra. Sedaj se iz Prage p°r°ča, da n' mogoče izvršiti pravočasno vseh potrebnih priprav. vsled česar se je otvoritev šole morala preložiti na letošnjo jesen. Projektirana novinarska šola bo po svojem značaju pravi znanstveni institut in ne navadni zavod za vzgojo in izobrazbo novinarjev, kega asistenta. Interesenti se opozarjajo na razpis v «Uradnem listu». * Imenovanje v zdravniški službi. Asistent kirurgičnega oddelka državne bolnice v Ljubljani dr. Fran Mina? je ime novan za primari a ortopedične bolnice pri socialnem skrbstvu v Ljubljani. * Odlikovanje. Gozdar Milko Ilanz-lovskv v Kostanjevici je odlikovan z redom sv. Save pete vrsta Red mu je na svečan način dne 13. februarja izročil vodja ljubljanske direkcije šum. * Prvo letošnje porotno zasedanje v Celju prične dne 5. marca in so porotniki že izžrebani. Zan;mivo je, da je bilo lani v Celju zaradi pomanjkanja potrebnih razprav samo enkrat porotno zasedanje. * inšpckcija dela v Celja se opusti. Inšpektor g. Deak je premeščen v Maribor kot šef inšpekcije dela za celo mariborsko okrožjo. * Telefon v Črnomlju in Metliki. Tudi naša Bela Krajina dobi v kratkem telefonsko zvezo z ostalim svetom — telefonsko govoriIn:co v Črnomlju in Metliki. Napelava ?ic s kolodvorov omenjenih do poštnih uradov je že dovršena. * Za Rusijo r.i več cenzure. Minister pošte in brzojava je odredil, da se s 15. februarjem ukine cenzura, ki se je doslej vršila nad pošto, namenjeno za Rusijo. * Poštni golobi Vojno ministrstvo se bavi z vpraSanjem. da se čim prej tudi v Jugoslaviji uvedejo poštni golobi. V ta namen je ministrstvo zače!o zbirati podatke o oficirjih, brez ozira na vrsto orožTa, ki so bili v bivši avstro-ogrski vojski zaposleni pri golob jih poštah in podobnih napravah. Oni, ki so služili v teh edinicah, se naprošajo, da s pismenim raportom obvestijo vojno ministrstvo. * Nov sne1» v južnih krajih. Kakor poročajo iz Niša, je zadnje dni v vzhodnem delu Srbije padlo zopet mnogo snega. Vsled tega je železniški promet zo-lo oviran. Sneg pada že nekoliko dni. 7.a kidanje snega se ponekod uporabljajo vojaki. * S,-:lašen žrebec. Vojaku Martinu Goz-deku v trnovskem predmestju v Ljubljani se je splašil vpreženi žrebec, zdir-jal naprej proti Staremu trgu in nato na Poljansko cesto. Na Starem trgu se je zaletel v izložbeno okno trgovca Hinka * Gradnja železnice Ljutomer - Or. Severa, na Poljanski cesti pa je zadel jnož. Gradnja železnice Ljutomer - Ormož je v polnem teku. Zaposlenih je večje Število Inženirjev, tehniških delovodij in mnogo delavstva. Gradijo se barake« stavilo se Droflii ia dovaža ma- v neki vogal, nakar je padel in obležal. Trgovec Sever ima skupno 8700 kroti škode. • Skrivnostna košara. Na železniški Dostaii Slavonski Brod ie te dni neki ferofMK opazit da Je fe vagona sa prtljago pobegnil neki moški. Orožnik je šel takoj v vagon, kjer je naše! veliko košaro odprto, v njej pa zlatnino in sre-brnino v vrednosti nad 100.000 Din. * Napad posL Zebota na našega Uo-respondenta. Iz Maribora nam poročajo: Včeraj dopoldne je v Gosposki ulici srečal klerikalni poslanec Zebot našega mariborskega korespondenta drja. Reisma-na. Ustavil se je pred njim in predno je dr. Reisman mogel spoznati kaj namerava, je pričel Zebot kakor besen pljuva, ti drju. Reismanu na obleko ter ga pso-vati. Zbralo se je nekaj pasantov, ki so pobesnelega Zebota, kateri je bil oborožen s palico, obkolili ter ga spravili na stran. G. Zebot je storil svoje dejanje v zavesti svoje imunitete, ki ga žal ščiti pred roko pravice, kakor ščiti imuniteta g. Pušen:aka lopovščine «Straže». * Železniške nesreče. Med Zagorjem in Trbovljami je prošlo soboto vlak povozil mizarja Tauferja. Našli so ga šele v pondeljek popolnoma razmesarjenega. — Osebni vlak, ki je vozil iz Našic proti Kapeli-Batrina, je trčil v neki tovorni vlak. Vsled močnega sunka je bil en potnik težko ranjen, več pa lahko poškodovanih. * V znamenju alkohola. V gostilni Pod jelšami pri Mostah je že močno vinjeni zavirač Anton Krošelj zahteval še liter vina. Ker gostilničar ni hotel ustreči njegovi želji, ga je napadel Krošelj z litrom. Nadležnega gosta so končno posadili na cesto. — Hlapec Jakob Vele-pič iz Most je velik sovražnik redarjev, posebno še, kadar se mu zde nevarni. Ob takih prilikah jih psuje in obklada z vsemi mogočimi priimki. Podoben prizor se je odigral te dni in so bili siccr potrpežljivi redarji nazadnje naravnost primorani, da mn ohlade jezico v policijskem zaporu. Seveda bo imel Velcpič sedaj opravka še s sodiščem. — V Fi-strovi gostilni na Zaloški cesti v Ljubljani so se 4 pijani zidarji sprli s stav-kujočimi uslužbenci cestne železnice zaradi neke nemške pesmi. V prepiru je eden izmed zidarjev udaril po žarnici, nakar se je v temi razvil splošen pretep. Razen enega, ki se je skril pod mizo, so se umaknili naprej vsi železničarji, nato pa so tudi razgrajači pobegnili, ne da bi gostilničarju poravnali škodo v znesku 800 kron, ki jo je imel na opravi in za pijačo. * Trdovratni napadalec. Včeraj z.iitra je prišel v hišo posestnice Apolonije Zdešar v Kamni gorici 12 pri Ljubljani neznan, dobro oblečen moški. Zena je ravno kuhala zajutrek. Neznanec jo je iznenadil v veži, ji nameril v pozdrav samokres na prsa in zakričal: «Denar sem. ali pa te usticlim!» Prestrašena žena je nekaj časa milo prosila tujca, naj 'o pusti ven. končno pa se je zakadila v njega, ga podrla na tla in pričela klicati na pomoč. Napadalec je skušal dvakrat, ustreliti, a se k sreči samokres ni sprožil. Po dolgem prerivanju se mu je nazadnje vendarle posrečilo otresti se močo ženske, nakar Je pobegni!, Še pred no so prišli v hišo sosedje. Neznanec je ostavil na tleh nahrbtnik brez posebne vsebine. * Tatvina znanstvenih knjig. Dvorni svetnik Viktor Verderber se je iz Gradca preseli! v Jugoslavijo in se naselil v Mariboru. Ob priliki selitve mu je bilo ukradenih mnogo znanstvenih knjig, med drugimi kompleten Meverjev rKonvcrsa-tions-Lexikon», dragoceno Valvasorjevo delo «Ehre des Herzogtums Krain» in Dimitzeva «Geschichte Krains». * Prebrisan tat tijct Iz Hrastnika nam poročajo: Redar Marn in orožnik Glavnik sta prijela pred par dnevi nekega lopova, ki je izročil brezposelnemu steklarju Kajiču kolo, da ga proda. Lopov, pri katerem se je našla delavska knjiga na ime Tome Tomekovič in se je izdajal tu za Ludvika Lužarja, je priznai, da je kolo ukradel. Tomo, oziroma Ludvik — bržčas pa ne to, ne ono — je videti ve-l'k navihanec. kar je dokaza! tudi s tem da je znal pobegniti iz stranišča orožni-ške postaje, pri Čemur mu je pa le iz-podletelo: naši orožniki so ga imeli kmalu zopet v pesteh. Ukradeno kolo se nahaja sedaj na orožniški postaji v Hrastniku. * Morilec LJnblvoJa Cvitaša, Šefa odseka za invalide v Zagrebu, invalid Matija Tkalčič, je bil izročen zagrebškemu državnem pravdništvu v nadaljnje postopanje. Udruženje invalidov obavlja izjavo, v kateri najodločneje obsoja Tkalčičev čin ter izreka sožalje rodbini Ljubivoja Cvitaša. * Nevaren tat je neki Jože Melina iz Crcta pri Celju, ki je bil te dni aretiran in cddan v celjske zapore zaradi raznih tatvin že iz leta 1920. • * Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» sa najboljši in najetnejšt. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana. Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št. 1. * Izgubil se le na Snkolovi maškeradi v Ljubljani v torek pred spodnjo garderobo črno-bel šal. Pošten najditelj se naproša. da ga odda v našem uredništvu. Gospodarstvo POMANJKANJE DENARJA. Proda se večjo množino iarep časopisnega papirja različnih listov. — Foizve ge pri apramištra .Jutra*. Piešemova ulica I O politiki deflacije novega finančnega ministra se mnogo piše. Gotovo je, da bo zmanjšanje obtoka bankovcev morala izvesti vsaka in tudi naša država, ako ho-' čemo doseči večjo denarno vrednost — 1 mogoče v daljni bodočnosti enkrat polno I vrednost dinarja. Toda proti naravnemu razvoju ne bomo opravili ničesar. Ako se dan:s, ko je skoroda katastrofalno pomanjkanje denarja, hoče dosledno izvajati politika dcflacije in se zabranjuje-jo nujni krediti industriji, ne bomo imeli od tega koristi, ker se s tem zavira in slabi razvoj naše že itak male industrije. S tem pa ni rečeno, da se morajo tiskati bankovci na žive In mrtve, tudi v dajanju kreditov Je potrebna mera. Mnenja smo, da mora iti deflacija vspo-redno z zboljšanjem valute, ne pa jo izvajati takrat, ko je stanje valute nizko in ko draginja dnevno narašča. Vzrokov za pomanjkanje denarja je mnogo, med drugim shranjevanje gotovine na deželi preko potrebe, preveliko Iznašanie denarja v tujino, prevelik plačilni promet v gotovini mesto v drugih plačilnih nadomestkih, ki so pri nas premalo v rabi, nadalje zlasti draginja, ki zahteva vedno več denarja v prometu. Obtok bankovcev pri nas tekom zadnjega leta in v novem letu ne izkazuje velikih sprememb, dočim Je draginja tekom nekaj mesecev narasla za najmanj 50 odst. Pri nas vobče nimamo veliko papirnatega denarja v obtoku, saj pride v naši državi na osebo le okoli 420 dinariev, dočim pride n. pr. v Švici okoli 200 švicarskih frankov, kar Je v naši valuti 4 tisoč dinarjev, v Franciji okoli 900 francoskih frankov, odnosno 3600 dinarjev, v Avstriji 600.000 avstrijskih kron, odnosno 850 dinarjev Itd. Ako vzamemo še v ozir, da je naših papirnatih bankovcev mogoče tri četrt milijarde v inozemstvu in da ležijo na deželi velike vsote rnna-loženlh bankovcev, katerih ne moremo dobiti v promet, imamo v vsakdanjem prometu brezdvomno premalo gotovine. Ako se temu zmerno odpomore ne bo škodovalo valuti, kajti zmerni bančni kredit privatnikom, ki se v doglednem času poravna, ne upliva na vrednost denarja medtem ko Jo kredit državi zelo slabi. Ce bo sedaj dinar, k! se je zadnje dni popravil, pač pred vsem radi zboljšanja odnošajev z Italijo, toliko poskočil, da bodo pričele ccne nazadovati, je dosledna deflaciiska politika na mestu in v takem slučaju naj se čim bolj omejujejo industriji in trgovini krediti, ki niso nujni. Nepotrebno pa Je vobče dajanje takih kreditov, ki se nepremišljeno Investirajo v nove industrije. V nedeljski številki smo prinesli članek, kake posledice ima in bo še lahko imelo veliko pomanjkanie denarja za industrijo. Povdarjali smo, da je deflacljo v danih razmerah pozdravljati, toda v tako težkem položaju, kakor je sedaj, ima lahko nasprotne posledicc; istotako smo že večkrat povdarili. da ie potrebno, da se država ne zadolžuje več pri Narodni banki. Zadnji «Kmetijski list» se Je na ta naša izvajanja spravil z nedostojno rebatostjo. Hotel Je ali z zavijanjem dejstev napasti političnega nasprotnika, računajoč menda na nezadostno poučenost svojih čitaljcev, ali pa je hotel kot neveden domišljavec — da govorimo v tonu «Kmetijskega lista» — pokazati svojo modrost. «Kmetijski list» se je že par-krat obregnil ob nas, pa se nam ni zdelo vredno odgovarjati otroškemu igračka-nju. Dotični gospod očividno pozablja, da ni vse zlato, kar se sveti, in v svoji ekonomski abecedi ne pozna razlike med kreditom državi in privatnikom. Najbrž je nekoč slišal zvoniti, da je vrednost denarja velika, ako je malo bankovcev v premetu. To je samo na sebi popolnoma pravilno, le vprašanje je, kako se naj hitro odpomore pomanjkanju denarja, ki že občutno škoduje našemu gospodarstvu. Omenili smo že, da se v naši državi premalo uporabljajo nadomestki za plačilni promet. 2al, da se ne moremo kar preko noči tako modernizirati, da bi lahko ta hip rekli: Saj se dd nujnim kreditnim potrebam drugače zadostiti. Tudi državne banke razvitejših držav, ki imajo Izkuše-nejše valutne strokovnjake, dovoljujejo v sučajih potrebe večjo kredite, ker so si pač v svesti, da ne smejo uničevati svoje industrije. Ponovno povdarjamo, da se proti dejanskim razmeram ne da nič izsiliti Marsikaj se glasi lepo in se da v teoriji delema zagovarjati, a se v praksi izkaže le kot fraza. 2atcn beleži, da Je znaSal '¿o fl. t flfc promet 22.857 bal lanskega pridelka, to je okoli 55.000 ccntov po 50 kg. TRŽNA POROČILA. Zagrebški žitni trg (14. t m.). Pt* stavno baška, odnosno voivodinska postaja notirajo: pšenica (76 — 77 kg) 450 — 4i>2.50, turščlca žolta nova 235.50 —* 250, turščica umetno sušena 295 — 305, rž (71 — 74 kg) 362.E0 — 387.50, Ječmen za pivovarne 350 — 375, za krmo 305 — 330, oves 287.50 — 300, i!žol pisani 425, beli 400, moka «0» 675 — 712.50, «2» 650 — 687.50, «4» 625 — 662.50, za krm Carinski odbor v prometnem ministrstvu. V prometnem ministrstvu se namerava obrazovati carinski odbor, ki b; imel vlogo svetovalca v ministrstvu. = Predstavniki Narodne banke v Ljn-bljanl. V sredo so prispeli v Ljubljano odlični zastopniki Narodne banke v Beogradu gg.: član direktorija dr. Protič generalni ravnatelj dr. Novakovič in inšpektor Juriševič. Poleg službenih poslov so stopili tudi v stik * zastopniki naših gospodarskih krogov. Posetili so jih gg. Ivan Knez, Alojzij Tvkač in dr. Fran Windiseher ter jim obrazložili po-I trebo popolne borze v Ljubljani Vršila se je tudi konferenca v podružnici Na j rodne banke, na kateri so zastopnika tr-i govske in obrtniške zbornice ter delegati ; društva bančnih zavodov opozorili zastopnike Narodne banke na težek položaj naše industrije in trgovine" ter dokazali nujnost večjega vpoštevanja njunih kreditnih potreb v današnjem ogroro nem pomanjkanju denarja. Dalje se je na konferenci govorilo tudi o važnosti naše industrije za državo in za slovensko gospodarstvo. = VI. mednarodni vzorčni veliki sejem v Pragi se vrši od 11. do 18. marca t. I Vsestranski uspeh, katerega so imeli doslej praški sejmi posebno v tujini, opravičuje upanje, da tudi ta prireditev ne bo zaostala za drugimi, čeprav današnje gospodarske razmere zelo ovirajo vse transakcije. Ravnateljstvo velikega sejma in vlada češkoslovaške republike nudita poietnikom številne ugodnosti: 75% pri vidiranju potnih listov, 33% popusta na železnici, stanovanja. sprevodn:ke. Našim trgovcem in industrijalcem je dana prilika, da z zelo malimi stroški obiščejo Prago, si ogledajo največjo industrijo v Srednji Evropi in pridobe nove ugodnp trgovinske zveze. Informacije in legitimacije, ki opravičujejo k uporabi nave denih ugodnosti, dajeta češkoslovaški konzulat in zastopnik praškega veF.keg3 sejma AToma Company, družba z o. z. v Ljubljani BOrZS dne to. fo!>r. Zagreb, devize: Dunaj 0.146 — 0.14" Berlin 0.50 — 0.515, Budimpešta 3.90 -3.95, Bukarešt 48 — 49, Milan 490 — 495 London 484 — 487, Newyork 103 — 104 Pariz 625 — 630, Praga 307 — 308, Varšava 0.275, Švica 1935 — 1940, valute. dolar 95.50 — 100.50, avstr. krone 0.111 •— 0.143, češke 300 — 304, franki 620, lire 4S0 — 485, efekti: Liub. kreditna 210 — 220, Praštedinna 1145 — 1150, Sla-venska 102.50, Trb. premogokopna 710. Eecgrajska borza fe bila radi praznika (pravoslavna svečnica) zaprta. Praga: Dunaj 4.775, Berlin 16.875 Rim 164.25, Budimpešta 130, Pariz 20T2' Londnn 160.875, Newyork 34.30, Curil-645.75, Beograd 34.75, avstr. žig. kron* 4.75, lire 164.75. Cnrih: Berlin 0.0273. Newyork 539.50 London 24.27, Pariz 31.35, Milan 25.40. Praga 15.75, Beograd 5.30, Budimpešta 0.20, Varšava 0.0130, Sofija 2.05, Duna; 0.0074. Berlin: Dunaj 27.08, Budimpešta 718 Milan 91.271, Praga 57.356, Pariz 115.215 Lcndcn 90.523.12, Newyork 19.451.25, Cu- rih 361.598, Beograd 19.152. Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij «Jutra». Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani. i,inblf*na. 15 felirn-ri» 1 Vremensko poročilo Mubliaiia m nid marier Kraj npnzoTafija ob Zrarai tisk /.mena tem r»e ratura Veter Oblačno 0-10 l'»(lavi»e mm ' Ljubljani . 7. 765 a -10 rzboii oblačno _ Ljubljana . 14. 761-8 33 jug. vih. reč ob!. — Ljubljana . 21. 764 9 -0 4 se». T»h. pol obl. — Zagreb . . 7 'Rft-7 —80 brezvetrs megla 1-0 Kenerad . 7. • 658 -2-0 „ j uuaj , . 7. 566-i -M) lev «sh. oblačne — ! 1'ratrs , . 7. 765 i —40 vzhod n 10 i nom os t. , 7. 761 b -8-0 bmçtua n V Liobljaai barometez aiiii: temcer. nižja. Eoince rzhais ou 7'05. sahiisci. 17*89 H. Zbrace: „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Le pustite!» odgovarja Rascassc. «-Moj spomin je toliko vreden, kakor moja roka. Glavo imam trdo, kakor Veste Fvr> dejstev, monsinjor. Mojster borenja je torej pognal vojake gospoda Saint-Priaca, in pomagal inu j« pri tem njegov vaditelj Monta-riol in še nek tretji, ki sra pa še ne .fcoznava.» ^ «Le nadaljujte, poznam ga jaz!» {e oglasi kardinal. «Monsinjor je všegaveden!» pri-znalno vsklikne Rascasse, to pot iskreno začuden. «Ti trije vragovi so se bili z resničnim junaštvom in i Veliko veštino in pogumom, in mnogoteri med nami jc bil resno ranjen, nekaj so nam jih celo ubili. Jaz sam sem dobil sunek v roko.» «Da. da!» pritrjuje Corignan. «Evo tukaj!» nadaljuje Rascassc in naenkrat zaviha svoj rokav ter pokaže rano, še krvavo. Corignan kar ostrmi in bulji v svojega zaveznika, ki jc tako mojstrski pokazal kardinal veruje brez dvoma\ in ko-raižno nadaljuje svoje pripovedovanje: «Moral bi iti leč, ker imam nekoliko mrzlice... Toda služba ne sme trpeti, če trpi služabnik... Kakor rečeno, torej storila sva po svojih najboljših močeh. In evo, Corignan naj sam pove, zakaj sva morala odnehati. Nič napačne sramežljivosti, Corignan! Kar povejte...» «To... to ... toda, ne vem ...» zajcclja nepričakovano napadeno Corignan ves prestrašen in zmeden ... «Preveč jc sramežljiv, monsinjor!» mu pomaga Rascassc. «Dobil jc namreč hud sunek v želodec!» «Ej, da, da, da!» potrdi Corignan, toda v grozečem tonu. «Sunek z glavo v želodcc, tako hud, da mu je vzel zavest za deset minut!» nadaljuje Rascasse zlobno. «Dva sunka, dva sunka, Rascassc!» renči Corignan in skrči pest. «E, da, res, dva!» nadaljuje mali vohun. «Pozabil sem na druzega. svojo rano, dasiravno najbrže sam ni1 Monsinjor, ta Corignan ima gotovo "JateU moj!» Pri tc"h besedah vta te-1 pravi Rfcfietten «adovoljno. «Evo, roči rejeno denarnico z desetimi pi- j Corignan, vzemi jih!» in proži tudi stolami. (Pištola je zlatnik za deset\ njemu deset pištol, liver.) I Sedaj se Corignan pomiri in gren- Rascasse je sedaj gotov, da mu ! koba, ki jo je občutil proti zlobnemu .vedel, kje in kedaj jo je dobil, če ni izvirala iz rvanja s Corignanom samim. «Rascassc,» pravi kardinal, «evo tam obliž za rano. Nadaljujte, pri- zelo soliden želodec, veste, kar čudim se, kako sploh more prebaviti dva tako huda in neusmiljena sunka, kakršna je dobil!» «Treba mu torej želodčnih kapljic!» Rascassu, se spremeni v mnogo mi Iejše občutke, predvsem v veliko priznanje za Rascassove nepričakovane diplomatske zmožnosti. Rascasse pa nadaljuje: «Vsa reč je torej končala s porazom Saint-Priacovih stražnikov in njega samega. Saint-Priac sam je gotovo najboljši dirkač, kar sem jih kedaj videl na begu. Corignan se je baš ta hip Saint-Priacovega pobega zavedel in se vrgel na Trencavela, in jaz ž njim, toda dosegla sva ga še le v trenutku, ko se je že odpravil skozi saint-deniška vrata. Gotovo mu nemirna vest ni dopustila, da bi ostal še nadalje v Parizu. Ali pozna monsinjor gostilno «Pri belem rožič-ku?» Imenitna oštariia na ccsti v severno provinco, kakšnih petsto korakov od vrat saint-deniških. Tam se izvrstno je, in rujno vince iz Mon-treuila sc tam dobi. Gostilničarka je mlada, ni napačna, is h Corignanu hodi k spovedi.. «Rascasse, ne izdajajte spovedne tajnosti!» renči že zopet Corignan in nemirno menca sem in tja. «Kakšne tajnosti?» ga vpraša Rascasse. «Ali naj zamolčim monsinio-ru, kar je glavno, in s čemer edino se bova nocoj polastila Trcr.cavcla? Corignanu in «jegov! gostnnteariri se imamo zahvaliti, da sva nocoj poslušala vse,, kar se jc menil Trencavel s svojimi šestimi pajdaši.» «Trencavel se jc bil torej skril v tej beznici?» «Da, monsinjor!» pritrdi Rascassc I in se globoko prikloni. «In midva, I Corignan in jaz, sva bila preoblečena strežaja in zato sva vse slišala!» Ta izmišljotina je bila zopet moj-I strska. Richelicu zopet dobre volje vsklikne: «Vojna zvijača! Vojna zvijača!» Corignan je ves zelenkast same zavisti, pa še potrditi mora, da bi sc on nc bil mogel izmisliti takšnih. Najprcje ona rana, potem pa pripovedka o dveh strežajih «Pri belem rožičku»... ej, to moram Rascassu poplačati, sicer me prehiti! Rascassc pa tačas že nadaljuje: j «Monsinjor evo končnega uspeha.j Trencavel je danes izven Pariza in | se vrne jutri bodisi skozi vrata saint-deniška, ali pa vrata mentmartrska. To sva slišala na lastna ušesa.» «Res je!» potrdi Corignan. Richelieu ju žc ne posluša več. Naglo piše r.a svoji pisalni mizi dve povelji, eno za stražo pri saintdcniških vratih, drugo na vratih montmartr-skih. Prvo povelje, da ima brezpogojno poslušati Rascassa, drugo pa I Corignana. «Pojdita!» jima pravi. «Zadovoljen sem z vama. Jutri, ko mi privedete 'moža zvezanega, si bosta razdelila dvesto pištol!» I «Kam naj vam ga privedemo?» vpraša Corignan, globoko priklenjen« «Semkaj!» ukaže kardinal. «Sedaj pojdita!» In oba vohuna se oddaljita. «Tren» cavci je torej na varnem!» si misli kardinal. «Hej, ta dva možakarja se niti ne zavedata, da mi rešujeta življenje!» Zunaj preštejeta Corignan in Rascasse najprcje svoje tako lahko za* služene denarce, potem prečitata vsak svoje dragoceno povelje m si ic vtakneta v mošnjiček za pasom. Na to sc skupaj odpravita v izvestno gostilnico, kjer sta redna gosta, in tukaj se lotita proslave današnjih uspehov in jutrajšnjih, seveda, še bolj. Rascasse naroči dve steklcnici anžovinca, Corignan pa pravi, da hoče točajki dati svoj blagoslov, ia jo prične v to svrho objemati. «Sedaj pa,» pravi menih ko sede« ta. «povejte mi najpreje, kje ste dobili to sijajno rano na roki!» «Hej!» pravi Rascasse. «nikar m« ne silite, da mislim nanjo!» In si zopet zaviha rokav, vzame mokro cunjo ter sc drgne po roki, dokler... ne odpravi rane. Bila jc !e naslikana! Corignan ostrmi drugič in si na tihem prizna, da je Rascasse opasnsiši nasprotnik, kakor si je mogel to sploh misliti. Kmetijski ©ouk na deželi Oddelek za kmetijstvo priredi v trot-jem tednu februarja nastopne poučne te-Vaje in» predavanja: L V f.edetjo dne 18. februarja: 1.) Na Polici, okiaj Litija, po prvi maši v soli, o živinoreji, o gnojenju in izboljšanju travnikov, pomočnik okr. ekonoma Jereb. 2.) V P re dol ah pri Grosupljem ob 15. uri. čebelarjeva pomladna opravila, čeb. pot učitelj Okorn. 3.) Pri Sv. Katarini, po maši v šoli, o živinoreji in o ravnanju z gnojem, pomočnik okr. ekonoma llladnik. 4.) V L i v o 1 d u, okr. Kočevje, ob 14. uri v šoli. praktični tečaj ea sadjarstvo, pomočnik okr. ekono-»a Zdolšek. 5.) Na Holmcu ob 10. uri gospodarski sestanek za zboljšanje kmetijstva, pomočnik okr. ekonoma Ma-rinček. 6J V Koroški Deli ob 15. uri O govedoreji z ozirom na planšar-stvo in sirarstvo. okr. ekonom SustIS. 7.) V A d 1 e š i č i h ob 9. uri, o kmetijski izobrazbi, o sadjarstvu, pomočnik okr. ekonoma Konda. 8.) V Hotedrši-ci ob 13. uri pri zborovanju kmetijske podružnice, o kmetijskem zadružništvu in kmet. knjigovodstvu, pomočnik okr. ekonoma Matjaži č. 9.) V S m a r t n e m pri Slovenjgradču, o pospeševanju kmetijstva potom organizacije, okr. ekonom WerniT. 10.) V Ormožu, o govejih pasmah, živ. inštruktor Zupane. 11. V Skokih v šoli ob 14. uri. o obdelovani polja, okr. ekonom Štrekelj. 12.) V Bakovcih v šoli ob pol 14. uri, o splošnem kmetijstvu, okr. ekonom Vojsk 13.) V Korošcih ob 14. uri. o uporabi umetnih gnojil, o izboljšanju travnikov, pomočnik okr. ekonoma Pavlica. II. V pondeljek dne 19. februarja: V Š v. Lovrencu na Dravskem polju v jrrlekarni, o mlekarstvu in knjigovodstvu živin, inštruktor Zupane. Obfave * Drušivo drž. pisarniških uradnikov. '¿edni občni zbor Društva drž. pisarniških uradnikov za Slovenijo v Ljubljani se vrši z običajnim dnevnim redom dne 4. marca ob pol 9. uri v mestni posvetovalnici. Člani se opozarjajo na §§ 16. in 18. društvenih pravil. Točen spored je objavljen v «Našem Glasu». * Občni zbor ^Pevskega društva Ljubljanski Zvon, se vrši v nedeljo dne 25. t. m. ob 14. uri popoldne, v restavracijskih prostorih Narodnega doma. a Ruska družabna prireditev v Ljubljani V soboto, 17. t. m. ob 20. se vršita v hotelu «Tivoli» povodom ruske «maslenice» dve ruski predstavi in sicer Ost lovskega vesela trodejanka «Na bojkom me-tie» in Cehova cnodejanka «Kirurgija». Gosti dobrodošli. Vstopnina 2 — 5 Din. Po predstavi ples. ° Plesne vaje sokolskega društva na Viča se počenši z nedeljo 18. t. m. zopet Najo nejia 210 modna krcjačnica ?e pri poro a za vsa v to sT'ko pp daj oía Ceta po najuovelíem kroju za preobračanje lakor mdi nova obleke po 175 do 2 Ol» S"—, «.««I» «•«•Mnllk 6 o«a«<1t • Ol». — Trg»»«, aotaal iwlMnal* »*«m<£»tn« 4* 90 ••••41 S t>*. .«»I» .anali«!*» • c««* 9 Ol» - »i» aa .aar», liana« mol • —— «"•m«»N.l H» fVAlMI* M «ago.art» '» «k» Ia .prstani* Dr.d.*Mi rnamsa ca adgovo» ■■ 1 ceno pod «Pisn'ni 6troj» ni upravo «Jutra». 6G7 Gospodična, « rcdcnira'reilno šolo. dobra rafunarica, z.nesl iva moč. ie i mesta blagainičatke Gre tudi izven Ljubljano. NafI v v upravi « lutra». 581 Hote'eki sluga. 558 se išče. Vpraša se: IIo >1 Stroke i, Ialmatinova ui. 15 £Xssto zdraviliškega tajnika 553 razpisuje inpingtvo občine Bled. lVgoj je ztnnje slovenščine, srbohrvaščino. fr«n coskeea ali aneleškega je'i';a govoru in pisavi. Iltfl k tanti naj staiijo svoje po uudbo z zahtevo plače ca županstvo občine B.ed. Trgovska satralaloi, boljša moč, z večletno prakso v ipeceriji, delikatesi ter galanteriji kakor tudi ma-anega blaga na d'želi, t. r zmajem šivanja, išče mesta v hdj-i trgovini. Vrevz ime tudi mesto lilngaini arko. Ponudbe p*>d «Boljša moč» n-i ut>ravuištvo «.lutra». 6j0 Prodajalka 61-1 izvež Abacljevib hlodov Predam 5f>9 jonov d»bro pol -nhih. , .... .... - - - kup m 3ouvo pri liar«lu Bohu, Trbovije 1. 370 in 401) cm ter ol 15 cm i v prtmeru dalje. Dt.bsva ti j koi 1'lae! ivo pot m nepio- ¡ klicnega akreditivi ali pn prevzemanju. Ponudbe z na ve&i> ) iidjni?. e caue franki» j vaj«:» pc;i «Akaeia 1U¿3» nn i ufrdvaištvo «Jutra». 6C1 ' P&plraa fn mauttfali-taraa trgovina v večjrin irdnstritski ni kra'n iiolir.i Viieljani, poleg večjih ol, se proda 1 onudbe pod «Ttgovina» na upravn št>o cjutra». 651 Ve6 vagoiov lep ga konjskegi sena in dva , vagona sladkega seua ima j naprodaj Kianio Mastuak Sv. j Jurij j. ž. 527 i Družabnik. Za trgovsko in komisijsko podjetje v Ljubljani so iščo družabnik, ki *>i aktivno sodeloval. Ponudbo pod ,,Nekaj kapitala" na Aloma Company, anončno in reklamno družbo r Ljubljani, Kongresni trg 3. Pisalni stroii, , ,\ko;iudi . „, RiSuriU shoji, P^'^&a!?!?111 MJDl Fii BiFBji, prenavljajo R3Iffi38iiI.ini Slrcp, t mehanični ¿slanici Ludovik Baraga9 Seienburgova ulica št. 6/1. 7 Sv¿ meseöal aobl, prazni, z električno razsv< t Stavbena parcela, j 1100 m* ve ika, blizu (rlar-; neza kolo bora ob eni plavnib ulic, se pro's. Naslov t up vi «Jutra». Ijavo, v sredini mesta, sc od 7a knjigarno, spretna, izvež i 3S,a" Naif'tni,lios ® P"u"'1!>« bat.:., «e i če 1'onttdlte pod i «atiprMO.Jntn.pod.PBi.M «Knjicarua» ira npravnlštvo 5fi6; «Jutta» v Ljubljani. Absolvent 671 soba 5H8». 668 trjrorsfce folo iščo prmerne lužbe, nairaje v Ljabl.gni. Nastop takoj ali « t. marcem. Ponudba p d «ilibra moč» ni upravo «Jutra». H& s sano van jo sa »preimejo takoj tri j spodi ne. Naslov ▼ «Jutra». Ecpl se vila a pros im stanovanjem in rh iinim triom ali .-tavbeno parcelo, l'iwmdbe po.l «Vila» na upravo «Jutra». 5(i5 ; 21» I trgovsko društvo ZÄGREB Bogoviceva ulica. 3. Brzojavl: Gradivo Telefon 55i Perje odperutnio kokošje in pnrje po 24 K kilogram nudi E Vajda, Čakoveo. s« Ze'lm kopiti & Intoo, Šseparlca 5G3 oziroma postati sodfbii ar v čevljarskem obrtu. zmrina vsakega dela, se spreiUio za večje nod etjo v ladustrij skem kraju pod ugodnimi pogoji. 1'iačt po dogovoru. Ilratia in stauovniijo v h M lonudlie pol «N C. 1301», poStuoKžeče Trb ivije II. kake pr mogovniikc, event tudi drogo družbi v. večjim podjetjem. — Na-lov povf upmvui-tvo «Jutra». 651 Pisalni stroj, dobro ohranjen, sa kupi. To-nuJlie z navedlK) znamke in Sdo Je voljan pomagati dtž. Gradniku z Pin 2500" , k.tere vrne v lü do lóme-sečnih obrokih. C njene po iiuiibu p''d «čimprej» n^ uprav:i «Jutra», kier se tuli iive podrobuosti. 516 fläjiisilsQ in na!Geoe!!a streha pravi, xaJamCeso pristni m asbesf skril. Fpan Hočevar S'rovnlca- Koste, Gorenjsko. NOVOSTI ZA TLESNO SEZIJO A. šlnircvle natl. K. Sesa Ljubljana.. Me»tni trg 10. j f I n Gostilničar, 5G0 ki bi hotel točiti belokranjska v n:i najiioliše vrste m račun, naj sporoči na opravo «Jetra» pod «Be okranjec» Vsak privatni nameščenec mora poznati svoje pravice pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Zato n^j naroči knjižico Pokojninsko zavarovanje nameščencev ^————............... ki se dobi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in velja s poštnino vred 15 Din. j Zahvala. Vb?m prijateljem, znnneera in ndelofnikom, ki so spremili na poslednji poti nepozabnega, pokojnika, gispoda generali Aleksandra Nikolajeviča Kuzmina Korovajeva izrekava naisrčnejio zahval^. l'osel>ei so zahvaljuieva za častno spremstvo in naklonita«« pokojniku e. komandantu dravske divuije polkovniku Vuč oviču. p. načelnika štaba polkovniku Stojanoviču, p. majorm Bralieku in drug m go-pedora častnikom dravsko diri'ije. g. o!>lao»ičn i častitemn g. prijorju Učakn. V Ljubljani, dne 14. februarja 1923. tis Ruska odbora v Ljubljani in Kamniku.