K Zbiranje stare aluminijeve posode razen narodna obramba. To posodo bodo namreč poslali v topilne peči in kolikor bo posoda dala čistega aluminija, ga bo družba plačala in denar bo poslan v zakladnico Zed. držav. Vi, ki imate kaka tako staro posodo, nimate pri tem prav nobenega dela. Samo povedati vam jc treba, da jo imate in da jo boste dali. Drugo je pa zadeva mesta. Mestna administracija je razdelila mesto v 21 okrajev in vsak ta okraj bo odredil povpraševanje od hiše do hiše. Tako ne bo prav nobena hiša izpuščena. V sredo ali četrtek bodo pa načelniki teh okrajev izročili v mestni hiši imena in naslove strank, ki so pripravljene dati to posodo. Več kot 1000 lastnikov trukov se je priglasilo, da bodo pobirali to posodo v soboto 26. julija brezplačno. Na naše hišne gospodinje apeliramo, naj pogledajo po "špaj-zah," po kleteh in "na izbi," če imajo kako tako posodo, ki je iz aluminija in ki ni zanje za nobeno rabo več. Obiskovalcu ali obiskovalci povejte, naj pridejo ponjo in storili boste svoj delež za obrambo naše nove domovine. Dajmo, storimo vsak po svoji moči, da Cleveland ne bo zadnji pri tern zbiranju. zna pa zna: za dva dela Acan, pa jle enega opravljal Armada apelira na regi-strirance, da naj se javijo prostovoljno Cleveland, O. — Major Schai-ble, ki tukaj nabira prostovoljce za armado, je izdal apel na vse one mlade fante, ki so se registrirali 1. julija in katerih številke so bile žrebane zadnji četrtek, naj vstopijo prostovoljno v armado. Major pravi, da v redni armadi hitrejše napredujejo, kot pri enoletnikih, a ki so poklicani. Dalje je tudi to, pravi major, da gredo kot prostovoljci prijatelji lahko skupaj k istemu polku, dočim obvezni po. klicanci redkokdaj služijo skupaj. Ti zadnji registriranci, ki so dobili nizke številke, bodo naj-brže poklicani v armado že v prihodnjih šestih tednih. Naborne komisije mislijo, da zdaj ne bo oliko prostovoljcev, ker se sliši, da bodo služili več kot eno leto. Prej, ko so mislili, da bodo v enem letu doma, so šli trumoma prostovoljno, da bodo prej odslužili. DOBRO SREDSTVO ZA GOVORICO Fort Sam Houston, Tex. — Nek vojak je naenkrat videl, da ne more govoriti. Poslali so ga na kliniko in vsak dan se je moral tam javiti za zdravila. Videti je bilo, da mu zdravila nič ne pomagajo. Ko je bil oni dan zopet ju-i zcjrayuiku,Je nenadoma stopil k njemu sanitejc, mu naglo umaknil denarnico iz žepa in skočil ž njo proti vratom. Mutasti vojak je pa na ves glas' zavpil: "Primite tatu!" ta sistfem pred petimi leti in je izjavil, da gre lahko v katerokoli tovarno, da bo plačan za kolikor del bo hotel, a opravljal ne bo nobenega. "Patent" pa ne izda. Tudi noče povedati, kako je napravil, da je bil v prav tej tovarni 10 dni na počitnicah, pa je dobil plačo za oba dela, kot Harper in Davis, dasi ni nobenega delal. Zadevo bo dobila sedaj v roke še zvezna vlada, ker je imel Frank dve social security karti. Stric Sam tukaj ne bo poznal nobene šale. -o- Takih odjemalcev ne mara 1 V neko prodajalno, kjer 21 prodajajo fine cigare, je ~ prišel nek moški. Pregledal je vse zabojčke s cigarami, pretipal vse cigare, končno pa si je izbral eno za 5 cen- p tov. Spravil je cigaro v p žep, trgovcu pa ponudil de- j nar,. za $100 bankovec. L "Kaj?" se začudi trgovec, L "za eno cigaro naj menjam c sto dolarjev bankovec?" v Odjemalec pa zopet poseže v c zabojček, vzame še eno ci- j gar o in reče: "No, saj nitre- k ba takoj skočiti iz kože! < Bom vzvl pa dve!" h --o--: K molitvi Članice društva sv. Helene, jt. 193 KSKJ so pfošene, da se sbero v torek popoldne ob dveh v Svetkovem pogrebnem zavodu k molitvi za pokojno sestro Antonijo Somrak, članice podružnice št. 49 SŽZ pa jutri zvečer ob osmih. V sredo dopoldne naj se pa članice obeh društev udeleže pogreba. Nagradni listki Pri svojem groceristu ali mesarju dobite zastonj nagradne listke, za katere boste lahko do-j bili eno ali več izmed 1,000 nagrad v nedeljo, ko se bo vršil ogromen piknik slovenskih gro-ceristov in mesarjev na Pintar-jevi farmi. NAJNOVEJŠE VESTI Belgijski kralj je jetnik ker ni pokoren Nemcem WASHINGTON, 21. jul.—Danes popoldne bo predsednik Roosevelt govoril ameriškemu narodu po radiu ter mu razložil potrebo, da se obdrži enoletnike in narodno gardo nadalje v armadi. V istem času bo predsednik apeliral na kongres, da to odredi potom postave. NEW YORK, 20. jul.—Radijsko poročilo iz Moskve zatrjuje, da je nek italijanski častnik streljal na Mussoli-nija. Poročilo j<< nepotrjeno. NEW YORK, 20. jul.—Nemški radio je danes apeliral na narod v Islandiji, da se dvigne in odvrže "jarem ameriške okupacije." --o—J-— Medsebojna pogodba med Čehi in Rusi London. — Med zastopniki Rusije in češkoslovaško vlado v pregnanstvu je bila sklenjena pogodba za medsebojno pomoč v boju proti Nemčiji. Vse češke divizije, ki so na razpolago, se bodo borile pod ruskim poveljstvom proti Hitlerju. Obe državi bosta tudi v diplomatskih zvezah. Strelska tekma Včeraj so tekmovali na strelišču v Rittman, O., trije lovski klubi: Barbertonski lovski klub, Euclid Rifle klub in Rainbow klub. Izid tekme je bil: Barberton 187 točk, Euclid 151, Rainbow 150. Prihodnja tekma bo 10. avgusta na Močilnikarje-vi farmi, kjer se bo odločilo, kdo bo nosil zastavo. Seja Zadruge Nocoj ob 7:30 se vrši seja direktorja Slovenske zadružne zveze. ZADUŠNICE Jutri ob sedmih, na praznik sv. Marije Magdalene, bo v cerkvi sv. Vida darovana sv. maša za vse žive in mrtve članice društva Marije Magdalene, št. 162 KSKJ. Članice so vabljene, da se udeleže. V sredo ob osmih bo pa darovana istotam sv. maša za pokojnim Joseph B. Zavirškom ob priliki četrte obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Pobiranje asesmenta Nocoj med 6 in 7:15 bo tajnica dr. Marije Magd. št. 162 KSKJ v stari šoli sv. Vida pobirala asesment. Važna seja Starše Kanarčkov se prosi, da pridejo nocoj ob sedmih k važni seji v SDD na Prince Ave. Važna seja Starši mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. naj se udeleže važne seje nocoj ob osmih. London.—Iz Belgije prihajajo poročila, da je kralj Leopold faktično vojni ujetnik Nemčije na gradu Laeken blizu Bruslja, odkoder je še pred enim letom vladal belgijskemu narodu. Angleško časopisje oziroma vse svetovno časopisje je lani dolžilo kralja Leopolda, da je izdal zaveznike in svoj narod prodal Hitlerju, ko je ukazal svoji armadi, da odloži orožje in se poda nemški armadi. Pozneje se je dokazalo, da je kralj uvidel, da bi bile zastonj vsake žrtve in je hotel kolikor mogoče ljudem rešiti življenje. Danes pa isto časopisje na vso moč hvali Leopolda, ker se ne poda prigovarjanju nacijev, ki ga hočejo postaviti zopet na prestol, če bi vladal po ukazih iz Berlina. Leopold se ne poda in ne mara sodelovati s Hitlerjem in njegovim "novim redom" v Evropi. To zadržanje kralja je dalo pogum tudi belgijskemu narodu. —;-o—- Vsi prazniki odpravljeni v Italiji Rim, 19. jul.—Danes je bila naznanjena vladna odredba, glasom katere se odpravlja vse narodne praznike po Italiji. Odredba ostane v veljavi, dokler bo trajala ta vojna. -o- Kadar gre župan peš Ko je hotel župan Blythin v soboto preko Superior ceste od javne knjižnice, kar je sicer za-branjeno po postavi, ga je policist poklical nazaj. Policistu je bilo vroče, ko je videl, da je poklical k raportu svojega bossa. Tudi župan je bil precej rdeč, ker je bil zasačen pri kršenju postave. Vsa zadeva se je poravnala tako, da je šel župan do 6. ceste, tam počakal na zeleno luč in policijski naragrafi so bili potolaženi. Vabilo k sestanku Vežbalni krožek društva sv. Helene, št. 193 KSKJ naj se zbere nocoj pri tajnici Mrs. Kogovšek na 156'06 Holmes Ave. Zadeva je jako važna radi umrle članice. Ruska črta se dobro drži; Nemci poročajo napredek Rusi prizadevajo nacijem ogromno škodo za fronto; Nemci trdijo, da imajo Rusi velike izgube in da je mnogo ruskih divizij obkoljenih. " "Izrabite temo," je govoril vodja "V-brigade." "Narišite ali napišite črko 'V' kamorkoli in s tem postanete član te milijonske brigade." Namen te milijonske organizacije je, da se naslika začetno črko "V" na vseh javnih krajih, da jo bodo Nemci videli pri vsakem koraku.( To bo zelo porazno vplivalo nanje, ker bodo videli, da imajo okrog sebe same sovražnike. Že zadnjih par ted nov so se začele pojavljati te črke "V" po raznih krajih. Kot pričarane na zidove, po uličnih železnicah, po pločnikih, sploh povsod si lahko videl to črko. Nemci so se sprva smejali temu, toda kmalu so uvideli, da to ni nobena otročarija. Prestrašili so se, šlo jim je na živce in začeli so govoriti, da je to njih lastna propaganda, ker yy" da pomeni victoria. Toda radio iz Londona je govoril drugače. To znamenje "V" je kot svarilno znamenje na zidu, da se bliža konec nemški tlaki in da se bliža čas, ko bodo podjarm-ljeni narodi kmalu zopet svobodni. London, 20. jul.—Kmalu po I polnoči je šel iz Londona klic po radiju na vse one kraje po Evropi, ki jih ima zasedene Nemčija ter pozival zasužnjene narode, da se dvignejo proti nacijem. Organizirana je nakrva-va revolucija proti nacijski vladi in ta organizacija se imenuje "V-brigade," "V" naj pomeni Victory-zmago. Velika začetna črka "V" naj bo znamenje odpora proti nacijem in to znamenje naj se naslika na I vrata, na stene, po cestah in plotovih, vse od Norveške pa ( do skrajnega konca grškega i polotoka. "V-kampanja" se je pričela že pred več tedni bolj za kljubovanje in nagajanje nacijem, kot za resno propagando. Toda ljudje po vseh zasedenih krajih so s takim navdušenjem sprejeli to znamenje, da je ikampanja zavzela resno lice in celo sam angleški ministrski predsednik Churchill se strinja a te vrste kampanjo proti nacijem V nedeljo po polnoči je bila prebrana po radiu njegova poslanica, rekoč: "Znamenje bival plačo za dva dela, za kc |t-ega pod drugim imenom, bc javljal je pa samo enega. Vr- di prefriganosti je pa poka- ni j§° je šel na počitnice, pa je v< ti' Plačano za oba dela, oprav- je f(mi Pa nobenega. No, vsaka II / nekaj časa trpi in tudi n< fka. so zasačili in vtaknili za ,rJe- Vseh podrobnosti pa še ti« izdati, kako je mogel vleči F JtPs kompanijo, ker se boji, S Jtf* Potem še kdo drugi to za- bi / mu vzel "patent." . jP°slen je bil pri Ohio Foun-JT0-' 9612 Quincy Ave. Tam pival kot livar po $34 na te-^Pod imenom Jack Harper. dne je pa dobil pri istem f#tju delo kot Frank Davis in f1 služil po $34 na teden, iC drugem oddelku. f'. je pa tako. Kot Frank iS "Punčal" karto ob 5:21 |aj(; Tako zatem je pa karto "Punčal" (na kak način, y °n) in ura mu je zaznamo-J na karti čas 5:22 popoldne. J Je imel na tej karti 12 ur A I 1 em je pa šel in punčal kar-' t modler Jack Harper in pf* ,VarJe delal ves dan. Ko je Plačilnih dnevih bla- T S Čeki' je bil pri rokah J„ ack Harper, "Franka Da- ^ ^ slučajno ni bilo. Pač 1 r.t ,Vselej Prišel kmalu potem jV0 t č ček rekoč, da je bil ^elk at v nekem drugem rsiU,tovarne in da ni videl so mu prišli na ta na-£ ! Se ji™ je v uradu čudno Je karta Franka Davisa tffjmovana »a uri vedno po Parili so in vi-Prišel nek ™oški s W je Vzel karto in * vtakniti v uro. Ko so .sneh očala, so pa'videli, da HiLT Hjrr- > 0 lme Pa Je Frank Davis ^.ovedal je, da je "pogruntal" Nekrvava revolucija proti nacijem v Evropi r f AMERIŠKA DOMOVINA r r AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: /Ja Ameriko in Kanado, na leto $550. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 lor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter Januaiy 5th, 1909, at the Post* Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. s°83 No. 168 Mon., July 21, 1941 BESEDA IZ NARODA —•-•-•-•-•-■-•-- « ■ » m-------•----•----------.--— Slike za četrto predstavo V sredo 23. julija se vrši četrta predstava slik in sicer bo urejena iz sledečih slik: prva bo slika, ki se imenuje "Poland," to je profesionalna slika narejena na Poljskem in je tako originalna, da jo je veselje vselej videti ponovno in ponovno, to zato, ker vsebuje tako naravno življenje, kakor se živi v naših krajih. Med drugimi domačimi prizori vidimo tudi terice, ki terejo konoplje in razna druga poljska in vaška dela. Že ta slika je vredna, da se ji posveti en večer za zabavo. Zatem gremo na zrakoplov in se peljemo okrog sveta, da vidimo vse znamenitosti v vseh delih sveta. To je nanovo kupljena slika in vseskozi zanimiva. Zatem bomo to pot videli dva vrta, ki sta za nas vse najzanimivejša, to je vrt "Memorial" in vrt "Calvarija." Zakaj pravim najbolj zanimiva? Zato, ker imamo tukaj v te vrtove obrnjene vedno naše misli. Na Memorial vrtu, kjer je zgorelo tudi toliko naših slovenskih otrok, so potem za spomenik tem nesrečnim žrtvam postavili stalen spomenik v lepoti cvetlic, da bi ljudem, ki žalujejo za svojimi lajšalo grenkosti. Radi tega je bil ta vrt posnet večkrat in vselej, kadar so cvetlice cvetele najlepše. In ker že gledamo vrtove posameznih družin, naj potem vidimo vrt, ki ne bo pozabljen še dolgo let radi groze, ki se je dogodila. Potrebno je, da se spomnimo nazaj, kaj vse smo že doživeli v Ameriki. "Calvarija"—ali ni tam največ naših pionirjev? Kje je še katera hiša, ki ne bi imela kate- priredile njene tovarišice iz višje -šole tako krasen sprevod. Gotovo je, da bo ta predstava zopet vsem v zadovoljstvo, kakor je bila zadnji teden in dve predstavi poprej. Kdor se zanima za slike, ima vso priliko videti slike, ki imajo velik pomen. Slike so nam v izobrazbo, slike so za kulturno izobraževanje. V imenu podjetja in firme A. Grdina in Sinovi vas vabim na udeležbo. A. G., starejši. -o- Komunisti zopet na delu Odkar je Adolf Hitler napadel Rusijo, so se hrvatski komunisti zopet podali na delo, pridni so dan in noč in sicer pod glavnim "generalom" Pe-tar Margetičem, ki je nekaki vodja revolucije in komunistične stranke v Clevelandu. Dokler so Hitler, Mussolini in Jože Stalin jedli makarone in špagete iz iste sklede, do tedaj niste ničesar čuli iz ust Petra Margetiča nikakih napadanj na Hitlerja ali Mussolini-ja. Ko sta si Hitler in Stalin razdelila Poljsko, niste čuli ni-kake pritožbe od strani Petra Margetiča. In tudi tedaj niste čuli od njega ničesar, ko je Jože Stalin v snegu in najhujši zimi moril po iFnski. Ko je Stalin moril duhovščino, redovnike in redovnice ter verno rusko ljudstvo in metal učitelje katoliške vere v razna koncentracijska taborišča, takrat niste slišali ničesar od generala Peter Margetiča, da bi bil mogoče kaj ugovarjal proti takim grozovitostim. Na tisoče nedolžnih ljudi je bilo pobitih na Poljskem, a tedaj se ni culo napadanj na komuniste iz njegovih ust. A Petrova borba pa se je zopet pričela sedaj, ko je njegova slavna Rusija v vojski. To je tista Rusija, ki je pobila na tisoče krščanskega naroda, da bi mogla vpostaviti poganstvo med iskrenim in poštenim ruskim narodom. Sedaj je Perica zopet pričel sklicavati seje svojih "kamedarov," kakor je to delal, ko je bila Španija v vojni. Perice (Petra) ni bolela glava, kako bo na Poljskem, Češkem, v Grčiji, Jugoslaviji nego skrbi ga samo njegova "matka" Rusija. Ko je bila v vojni Španija, je tudi poskušal zbirati denar, • rega tem na vrtu, o katerem po- ■ je Simon Gregorčič: "Kako ; krasan, kako miran"! Mnogo ■ prizorov, ki so zanimivi in spomenikov je posnetih na Calva-riji, dobro je, da se spomnimo. tudi na one, ki so že odšli in nas | tam čakajo. "Domovina" Malo pojdemo na Gorenjsko, na Bled in na Brezje; to sta dva najlepša kraja. Tam se bomo malo ohladili ob jezeru, potem gremo na Brezje, da se srečamo s trumami romarjev, šli bomo še na gore, da vi- j dimo smučarje. Poleti, ko je ! vročina, naj gremo v hladne! kraje, kakor to store naši doma. Ko se vrnemo iz domovine, bomo videli Evharistični kongres, ki se je pred kratkim vršil v Painesville, O. Dalje bomo videli Zorma-nov dan (dan prirejen v počast Ivan Zormanu), ki se je vršil junija meseca in je mnogo zanimivega v sliki, ki je narodna. Za Zormanovo sliko bo sledila slika prvega pevskega koncerta našega rojaka John Lu-beta; ta slika je bila posneta na odru skupno z ostalimi pevci, ki so sodelovali na omenjenem koncertu. V isti skupini je tudi slika Rt. Rev. Omana od srebrnega jubileja in pa J umetnika Vlado Kulitcha, hrvatskega guslarja, ki je imel že par koncertov v S. N. D. ter slika večera, ki je bil prirejen v počast slavnemu našemu rojaku, ki vse druge prekaša v žogometni tekmi, Mr. Milnarju. ; Zatem bo zavrstjo na sliki 6 parov na ženitovanju in sicer: i Gregorač in Vidmar, in Modic i in Vidmar iz iste hiše. Dalje i Slapar in Mele, Tomše in Wal- < ter, Skodlar in Longar, Sofran in Sintic. i Videli bomo dva pogreba in < sicer: rajnega Antona Kauše- ] ka, kateremu so "Dosluženci" j 1 priredili spominsko povorko v i spremstvu z godbo, in pa raj-1 ne Margarete Yartz, kateri so 1 ! a žali bože to je šlo na račun Španije, katera pa je v resnici dobila samo deset odstotkov nabranega denarja in 90 odstotkov pa je šlo v komunistični žep. Bog zna, mogoče bo tijdi sedaj pričel s kakšnim ko-lektanjem denarja . . . Ti prevejani izkoriščevalci naroda že niso mogli več drugače z zbiranjem denarja, da so napravili prošnjo na mestno vlado, da bi jim izdala čarter pod imenom "Abraham Lincoln Crusaders." Prošnja je končno prišla na redno sejo mestne zbornice, kjer so pa pošteni in previdni councilmani sprevideli, da se tega drži komunistično maslo in so prošnjo J kratkomalo vrgli v koš. Abraham Lincoln nima ničesar skupnega s Španijo in ti komunisti so ga hoteli šiloma obleči v ruski komunistični kožuk in da bi z imenom ameriškega patriota nabirali denar za komunistično propagando. Hodijo od trgovca do trgovca in beračijo za dolarje, prodajajo oglase, razne vstopnice in drugo robo. Danes hodijo od tedna do tedna po St. Clair-ju pod imenom "Abraševič pje-vački zbor," "Napredni klub Oreški" (Ime ruskega generala), dalje pod imenom CIO International Workers Alliance, itd. Tako se skrivajo te kukavice za hrbet naroda in ga izkoriščajo. Pa naj vam povem še kaj lepšega. Pred dobrim letom in pol so imeli ti čedni mojstri sejo ali sestanek v Hrvatskem domu, ki se je pričel ob 7:30 in končal ob desetih zvečer. Predsednik tega zborovanja ni bil nihče drugi kot Petar Mar-getič. Prišel pa je bil na to zborovanje tudi glavni govornik, neki Macedonec, glavni zastopnik Jožeta Stalina, ki je govoril v Hrvatskem domu krog 150 do 200 navzočim. Ta govornik je govoril takole: "Drugi i drugarice, mi, kot komunistična stranka moremo skrbeti, da obstojamo in da tudi kontroliramo celi svet. Skrbeti moramo, da razširimo naš komunizem: 1) zrušiti je treba vse vere, 2) razbiti in uničiti cerkve, 3) da uničimo vse svečenike (pope) in potem bomo lahko polagoma delovali dalje." Dalje je še povedal ta govornik : "Kaj pa naj naredimo v slučaju, da bi Amerika napovedala vojno Rusiji ali obratno, kaj je naša dolžnost v tem slučaju?" (Glasno vprašuje govornik, a odgovarja pa tiho.) Navzoči poslušajo. "Naša dolžnost je, da se vsi dvignemo proti Stricu Samu — proti Ameriki." Tako je govoril govornik Macedonec na zborovanju, ki mu je predsedoval Petar Mar-getič. Vsi so bili proti državi, ki jih hrani!,, a vsi za Rusijo. To so vam "crvendači" na St. Clairju. Hrvatske kukavice i cigani, ki nimajo sramu in še nadalje hodijo in beračijo med poštenim narodom. Take bi morali enostavno postaviti na cesto. Sedaj pa šo malo naročila "generalu" Margetiču, da naj sedaj hitro skliče sejo in naj se brzo organizirajo ter pomagajo rešiti Stalina, ker se nahaja sedaj v zelo opasnem stanju. Vi kot komunisti1, bi se morali zavedati tega, da je vaša sveta dolžnost, da se čimprej organizirate in odpotujete na pomoč v Rusijo, ker je razbojnik Hitler napadel razbojnika Stalina. Kot verni drugovi, morate pomagati vi sami in ni treba čakati in nagovarjati druge, da bi vas branili. Nič drugega vam sedaj ne kaže, kot da plačate za vse gorje in nepošteno delo, ki ga je zagrešil vaš Joža Stalin v Finski, Litvi, Estoniji, Ukrajini in Poljski ter drugje. Trije razbojniki, trije brat-je-banditi so se sestali, da si razdelijo celi svet, posebno pa evropske države. Sedaj pa je jačji razbojnik napadel šibkejšega. Naše upanje, naša želja, naše molitve so samo v tem in vemo, da bomo tudi uslišani, da propade Hitler. Mussolini in Stalin, a narod pa bo dobil zopet svobodo in Ido živel svoje krščansko življenje. Prepričani pa smo tudi, da komunizem ne bo nikdar zavladal svetu, kakor je to želja "generala" Petra Margetiča. Ruski narod se bo že rešil težkega komunističnega jarma in strupenih ubijalcev in morilcev. Dragi Petar Margetič, sedaj se vam nudi najlepša prilika, da snamete svojo puško in zadene-te telečnjak na svoj hrbet in prav tako tudi vsi vaši drugovi ter zaprosite ameriško vlado, da vas brzo preseli na ruske bojne poljane, da obvarjete Va-i šo mater Rusijo, predvsem pa | Stalina in njegova ruska nebesa! Hrvatski narod ne bo žaloval za vami, kajti vse kar ste delali v Clevelandu, je bilo le na škodo hrvatskemu narodu,' ki je naseljen v tfem mestu. Pol-1 nih deset let že delujete proti Hrvatski seljački stranki, dela-| !i ste vse nasprotno, kot je delal dr. Vladko Maček, delali ste nasproti Jugoslaviji, ker so ram tam povedali, da ne potrebujejo komunistov. Delali •te vedno nasprotno "Hrvat-1 sitim dnevom." Na šestem in sedmem "Hr- vatskem dnevu" ste se, bili zavlekli notri in ste iz tega hoteli napraviti komunistični dan! — pa spoznali smo vas pravočasno in pobili vse vaše predloge, ker so vsi vlekli na rdečo stran, a končno pa ste osramotili "Hrvatski dan" v Euclidu na Re-cher Ave., kjer ste napravili veliko škodo hrvatskemu narodu. Ruvarili ste tako dolgo, da so vas morali iztirati s silo in sedaj nimate več dostopa. Hrvatom ni potreba nobene komunistične 'pomoči, če hočejo napraviti "Hrvatski dan," kajti pošteni in spoštovani hrvaški narod bo ostal še nadalje katoliški in demokrastki v vrsti drugih narodnosti. Kar pa delate v bodoče, je to vaša briga, a samo ne izrabljajte hrvatskega naroda in ne nastopajte v njegovem imenu, ker narod ni odgovoren za take skitalice lažnjivih trikov, kakor so vaši "levokrilaši" in "crvendači" pristaši Moskve in njenega poganstva. Stjepan,M. Robash. -o- Židje v stari Ljubljani (Konec) Židje v Napoleonovih časih Dolgo časa potem ni imela Ljubljana Židov v svoji sredi. Leta 1780. pa je zavladal v Avstriji cesar Jožef II., ki je hotel pripoznati tudi Zidom več državljanskih pravic. Ljubljanski melčani so se opravičeno silno vznemirili in ugovarjali, da bi se jim kratile njihove, v minulih stoletjih pridobljene pravice in svoboščine. Cesar Jožef II. je nato 20. oktobra 1781 izdal dekret in naznanil, da smejo Židje prebivati le tamkaj, kjer so bili že od nekdaj naseljeni. To pojasnilo je pomirilo razburjene duhove in jih uverilo, da Židje ne bodo smeli več nazaj v Ljubljano. Prišel je francoski državni prevrat in doba Napoleonskih vojn. Ljubljana je postala leta 1809. glavno mesto Ilirskih provinc. In takrat se je zgodilo, da je prišel in se naselil v Ljubljani prvi Žid, potem ko je minilo že tri sto let, odkar so iz-tirali vse Žide iz mesta in dežele. Ta Žid je bil Abraham Hei-mann iz Memelsdorfa na Bavarskem, ki je potoval kot vojni dobavitelj francoske armade iz Toulona na Dunaj, nato pa z nečakom Mojzesom Hei-mannom v Ljubljano, kjer se je hotel naseliti in odpreti trgovino. Ljubljanski trgovci so se seveda na vso moč razburili in so bili soglasnega mnenja, da židovski vsiljivec ne sme dobiti v našem mestu trgovskega lokala. In res, Heimann je iskal in stikal po vsem mestu, toda nihče ga ni maral vzeti pod streho. Tu so priskočile Židu francoske vojne oblasti v pomoč. Baš takrat je bila prazna prodajalnica v hiši št. 268 v Špitalski ulici, ki je stala na mestu današnje Ravniharjeve hiše. In francoski vojni inten-dant" grof Fargues je odločno ukazal ljubljanskemu meru, da naj se odda Židu prazni trgovski lokal. Tako se je tudi zgodilo. Abraham Heimann je kupil hišo št. 277 v gpitalski ulici. Tukaj je imel v družbi nečaka Mojzesa trgovino in banko s firmo "Brata Heimann." Nečak Mojzes je odšel leta 1812. kot vojni dobavitelj s i Francozi v Rusijo in se je šele I po zlomu Napoleonovega podjetja vrnil v Ljubljano. Židovska tvrdka Heimann Ko so Francozi v jeseni 1813 zapustili zasedene ilirske deže-I le, so se začele avstrijske obla-j sti zanimati tudi za pri nas naseljene Žide. Tako je poročal leta 1814. ljubljanski župan okrožnemu uradu (Kreisamt), da so v Ljubljani stalno naseljeni trije Židje: oba poprej navedena trgovca in profesor matematike, Samuel K u n z. Okrožni urad je nato nemudoma ukazal, da se morajo ti Židje takoj izseliti iz Ljubljane. Abraham in Mojzes Heimann ■ sta zavlečevala izselitev: i žbami na gubernij in d* - dvorno pisarno, dokler - Abraham Heimann slefy , veličal in se izselil v , kmalu nato mu je sl^, - nečak Mojzes. Tvrdfc' - mann pa je vendar ost^ i je dobil nečak Simon P; - Šele v decembru 1817, ^ t prva Heimanna že davn(( i la, je dospela od ministf notranje zadeve rešite^ > za, s katero so bile - družini Mojzesa Heim^ ' po zakonu pridobljene f - Profesor matematike, : uel Kunz pa se je izož^., - nevšečnostim na ta JHf se je dal že leta 1814 \ i je izpremenil svoje iiB®| - pold Gunz. i Zgodovina Heimanno*' , ke pa s tem še ni zaklj^l - časa ljubljanskega h , 1821 je ta banka oskrbi i narni promet in plačil^ i domačih in tujih dip-? Mojzes Heimann se jej ko je bil leta 1815- 'v Ljubljane, najprej v T;i to pa na Dunaju; nje^y Ijansko tvrdko je vodjfi Simon. Ko se je leta novi 1 gremij 1 j ub 1 j a'1', 1 t govcev, ni bilo v volil1" j niku Heimannovega M j tali ljubljanski trgovfltf, 3 še vedno pisano gleda'e i ga židovskega tovariša . meca. Toda Heimann, »t: . stal takrat že imovit i" j . trgovec, ni miroval te'1 zadnje dosegel, da je ji i i oddal svojo glasovni . 1835. je dal Mojzes % i ki je bil ves ta čas t jega ljubljanskega # . prepisati svojo hišo % j Špitalski ulici na sina e . ka. Pa tudi ta ni sam|< l govine, ffemveč dva P1!* . Zid Aleksander ScluJa neki Zigon. — Leta lasti nabirale delniča^a , vo trasirano železnic" !« t Trst. Tvrdka "Brata fffe . je podpisala delnic < goldinarjev zase in 2"® . dinarjev za Gustava ,'n . na, Jakob C. Mayer fe . sal 20,000 goldinarjev.; . je podpisala tvrdka 'j: . še 100,000 goldinarji j . imoviti so bili takrat 'o . ski Židje! Simonu . je po dolgotrajnem Pfz; i nju, slednjič po avd% . nadvojvodi LudovikU*., , uspelo, da si je prido^ . vinsko pravico v Lj ! da še vedno Ljubljani bili zidom prijazni. kce je izšel nov občinski Ijansko mestno bčin0', ^ priliki je sklenila v^, činskega sveta, da si ■ • morejo v mestu pr^jL sestev, niti ne smeJ°L ljubljanski občani. jjj, Židje v novejši Dunajska vlada je :u da mora židovsko v p1-3; vendar enkrat kakor ^'b Tako je izšel leta 1 glasovitega ministra je moral tudi I j ubijaj* J ni magistrat poročati J g v mestno občino pri'sfjv nosno v mestu stanuj0'/11' gistrat je imel v teifl'S kaj lahko stališče, z^'^ četku 50-ih let ni bil°* ga v mestu nastanjen**1 Leta 1855. pa je dobi1! žef Wimmer na Dun#< 1 j en je, da sme v Ljubtli diti kupčijo za žitnegf ca Josipa Gregoriča. ski mestni magistrat s6^8 upiral tem bolj, ker je a no, da Wimmer preb^' P leti v Ljubljani in trži jac nja Žida Betelheima i", derja. Vsi ti so i")6 j skladišča pri gostiln^1 kobu Trdini na DunaJ?r št. 62, ki pa ni ime1 « prenočevati tujce, in ^ ■■{ radi tega magistrat £ go neprilik. Varaždi111'J 1 vec Zid Izrael Moisef, ral plačati za žito, v "j. j skladišču spravljeno, | dinarjev globe, za tistJ (Dalje na 3 str«*" J Slovenec, vodja javne mestne knjižnice Ko bodo preselili javno knjižnico, ki se zdaj nahaja na St. Clair Ave. in 55. cesti, na Superior Ave. in Norwood Rd., bo njen načelnik ali knjižničar Slovenec, Frank T. Suhadol-nik. To bo tudi prvič v zgodovini Clevelanda, da bo moški vodil kako podružnico javnih knjižnic. Kakor je to nekaj izrednega in gotovo tudi častnega za javno knjižnico v slovenski naselbini, pa so še druge stvari v načrtu za to knjižnico, ki bo nosila ime "Norwood Branch." To knjižnico so Še posebno izbrali, da se bo razširila s svojo postrežbo raznim narodnostnim grupam v tej okolici. Glavna naloga vsake knjižnice je, da izposojuje ljudem knjige za.čitanje in učenje. Toda ta knjižnica, ki se bo preselila okrog 5. avgusta v nove prostore na Superior Ave., bo imela knjige bolj za temelj raznim drugim aktivnostim. Program za te aktivnosti še ni dovršen, toda toliko je že znanega, da bodo kazane slike značilnega karakterja. Dalje bo dana ljudem prilika, da pridejo v knjižnico in se udeleže raznih razprav, predavanj itd. Morda najbolj značilen je fakt, da se bo ustvaril v tej novi knjižnici nekak posvetovalni odsek, ki bo sestojal iz raznih narodnostnih grup, ki bo pomagal pri ustvarjanju novih programov tako, da bo imela naselbina res knjižnico, kot je potrebna v našem okolišu. Vodstvo knjižnice bo skušalo izvesti program, kakor ga bodo svetovali ti ljudski zastopniki. V novem lokalu bo knjižnica priredila posebno sobo ki bo služila ljudem za nekak oddih. Tu bodo na razpolago'zanimive knjige. Ljudje se bodo lahko udobno vsedli," vzeli knjigo v roke in si prižgali smodko ali pipo. To bo tudi'nekaj novega, ker dozdaj ni bilo kajenje v nobeni javni knjižnici dovoljeno. Okrog po sobi bodo razpostavljene visoke svetilke, udobni naslanjači, pepelniki in ob zimskih večerih bo gorel v nalašč zgrajenem ognjišču vesel ogenj. Tako se bodo ljudje tukaj počutili kot doma in bodo lahko uživali dobro čtivo dlje časa. Ker so imeli dosedanji prostori na 55. cesti tudi prinje-ren avditorij, bo knjižnica tudi v novih prostorih imela nekaj podobnega. V ta namen bo vzela v najem tudi prosftore takoj zraven, Shaw biljardnico. Ta prostor se bo spremenilo v malo dvorano, kjer bo sedežev za okrog 200 oseb. Vodstvo knjižnice gleda že zdaj pri gradnji novih prostorov, da bodo odgovarjali razmeram časa in zahtevam naselbine. Prostori bodo čisti, zračni in udobni. Kot smo omenili začetkom članka, bo novi knjižničar v tej podružnici naš rojak, g. Frank T. Suhadolnik. Mi z veseljem pozdravljamo tozadevni odlok vodstva javnih knjižnic, ne samo zato, ker je g. Suhadolnik naš rojak, ampak tudi zato, ker bo imela ta knjižnica v osebi g. Suhadolnika človeka, ki je vsled svojih dolgih izkušenj v knjižničarstvu res izvrstna moč in pa ker radi slovenskega rodu najbolj pozna želje našega naroda, ki je v pretežni večini naseljen tukaj okrog. In kot Slovenec pozna tudi dobro življenje drugih narodnosti ter bo tako lahko res veliko pomagal h kulturnemu napredku in razvoju posameznih narodnosti v tem okolišu. Mr. Frank T, Suhadolnik stanuje na 10226 Yale Ave. Rojen je bil leta 1902 v Clevelandu. Dokler se ni poročil leta 1932, je živel v slovenski naselbini v Newburgu. Poročil je julijo Močnik iz znane Močnikove družine, ki mu je rodila tri otroke: Dorothy, stara 7 let ter Thomas in Theodore, stara po 4 leta. Poleg ljudske šole ima Cathedral Latin višjo šolo, John Carroll univerzo ter Western Reserve univerzo. Leta 1939 je dobil tudi diplomo na Columbia univerzi v New Yorku. Bil je knjižničar v John Carroll univerzi od 1926 do 1941, v clevelandski javni knjižnici pa od tedaj naprej. Poleg tega je g. Suhadolnik visoko naobražen v glasbi, sam igra več inštrumentov ter je bil glasbeni direktor na Benediktinski višji šoli od 1937 do 1940. Da je pa tudi fizično "fest fant" kaže pa to, da je služil pri konjenici pri 107. polku narodne garde (Troop A) od 1927 do 1932. S tem, da je bil g. Suhadolnik nastavljen kot vodja javne knjižnice v naši naselbini, je postal nekak del iste. Upamo, da se bomo dobro sporazumeli in s skupnim sodelovanjem delovali v kulturni akciji za podvig naselbine. Mr. Suhadolnik je zelo prijazen človek in ljudje bodo našli v njem človeka, ki bo vedno rad pomagal in sodeloval kjerkoli bo to potrebno in kar bo v njegovi moči ter v njegovem poklicu. Naš časopis bo vedno rad pomagal pri tem ter bomo radi posredovali med našim narodom in vodstvom knjižnice. >!t Vodstvo clevelandske javne knjižnice je letošnjo pomlad odločilo tudi nekaj zelo koristnega za ljudstvo, ki sta-1 nuje v okraju Cuyahoga. Dozdaj so si mogli izposojevati knjige samo ljudje, ki stanujejo v mejah mesta Clevelanda. Po novi odredbi pa si knjige lahko izposojujejo v cleveland-skih javnih knjižnicah ljudje iz vsega okraja pod istimi pogoji kot meščani. Prej so morali ljudje izven Clevelanda plačati $2.00 če so si hoteli izposojevati knjige, zdaj tega ni j treba več. Toda ljudje izven Cuyahoga okraja morajo pa še j nadalje plačati $2, ako hočejo dobiti tukaj knjige. - • zbrala sredstva za glasbeno izobrazbo Franca in Marte. Preselila sta se v Dresden, moj nekdanji učitelj je prevzel izobrazbo in tudi sam nisem pozabil na nju, kolikor so mi dopuščala potovanja in skilomna sredstva, sem skrbel za nadebudna otroka. In naše žrtve niso bile zaman. Franc je dobil mesto prvega violinista pri priljubljeni prvovrstni godbi, Marta pa je bila kmalu ljubljenec izobraženega koncertnega občinstva. Vkljub temu sta zaslužila le toliko, da sta za silo živela in skrbela za staro mater in za starše. Franc je službo pozneje opustil in se popolnoma posvetil študiju, virtu-oz je hotel postati. Nadarjenosti in železne volje mu sicer ni manjkalo, pač pa denar, živel! je od podpor, sestra Marta mu je dajala, kolikor je prislužila z nastopi, in dobri prijatelji ljubitelji glasbe, so mu pomagali. Posebno sta bila hvaležna meni, ki sem prišel s potovanja domov, sta mi res ginljivo kazala svojo hvaležnost. Slavno pevko Marto Vogel je seveda mladi moški svet občudoval in obletaval, ni tudi manjkalo sijajnih, bogatih ponudb. Pa zaman so se trudili njeni oboževatelji, zdelo se je, da živi Marta le za starše in za brata Mimogrede naj omenim še tole. Njuna stara mati je pripovedovala, da je njen sin, stric Mar te in Franca, pred mnogimi leti šel v Ameriko in izginil. Črev-ljarski pomočnik je bil, nikdar več niso čuli o njem, mislili so, da je umrl ali se ponesrečil. Ko sem se topot vrnil iz Južne Amerike, sem naj prvo obiskal Marto in .Franca. Franc je dokončaval študij glasbe in Majrta je bila lepša k)o (kedaj prej. Obema pa je trda predla. To sem seveda le sam uganil, govorila nista o tem. Dobrotniki so pomrli, brat ni ničesar zaslužil, živel je le od sestre, ki pa tudi ni vsega zmogla. Pa še bi bilo šlo, da se jima nista oče in mati obesila na vrat. Posebno očetu je Martina slava zlezla v glavo, zapustil je domačo vas, se preselil k otrokoma in živel tam razkošno, kot da je hčerka že kar gledališka "zvezda." Tako sem zvedel, od drugih, seveda ne od Marte. Sklenil sem, da bom očeta resno vzel v delo in ga poučil o položaju. Pa čisto nepričakovan dogodek je stopil vmes. Tisti petrolejski kralj me je namreč po dolgem času spet obiskal in mi ves navdušen pravil, da se je srečno zaročil. S kom, sem vprašal. Z Marto Vogel, je dejal. Osupnil sem. Kako da se je tako nenadoma odločil, sem še vprašal. Pravil je, da je obiskoval njene koncerte in se seznanil z njo. Vedel sem sicer za tiste obiske, pravegai namena pa nisem slutil. Ga je ljubila —? Kolikor sem jo poznal, fsem bil skoraj prepričan, da ne. Pa j bogat je bil, milijonar, petrolejski kralj, sijajno bi se omožila, bede in skrbi za brata in za starše bi bilo na mah konec -—. Ničesar nisem smel reči. Privoščil pa mu je nisem. Milijonar je sicer bil, toda ali je vreden takega dekleta, o tem pa sem resnično dvomil. Sodil sem, da ni mož, ki bi jo osrečil. Natančno nisem poznal njegovega značaja, pa slutil sem, da je pre-plitev človek in da si preveč do-mišljuje na svoje milijone. Da bi jo opozoril na to —? Ne! Nisem imel pravice, da bi se vmešaval v njene razmere in posebej še ne v njene srčne zadeve. Eno pa sem le storil. Poiskal sem pameten izgovor in nisem šel k zaroki. (Dalje prihodnjič) KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV cerkvi Marije Vnebovzete, banket in varietni program v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju SND_ 28. — Glasbena matica vpri-zori opero "Cigan baron" v avditoriju SND. OKTOBER 4.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi plesno veselico v SND. 5.—Slovenska ženska zveza priredi predstavo v avditoriju SND. 11.—Društvo Lipa št. 129 SNPJ priredi plesno veselico v SND. 11.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu, na Holmes Ave. 12.—Podružnica št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 12.—Društvo Slovan št. 3 SDZ proslava 30 letnice v SND. 18.—Društvo Slovenske So-kolice št. 442 SNPJ priredi veselico v SND. .....;----------------------------------18. — Društvo Clevelandski 14. — Zajednički dan HBZ, Slovenci, št. 14 SDZ priredi koncert in ples v avditoriju S.j pieSno veselico v Twilight dvo-N. D. Irani. 20.—Druga redna konvenci-j 19.—Oltarno društvo fare ja Slovenske moške zveze v .Marije Vnebovzete obhaja 25 Ameriki se vrši v Slovenskem letnico v Slovenskem domu na JULIJ 27.—Slovenski groceristi in mesarji piknik na Pintarjevi farmi. 27.—Godba fare sv. Lovrenca priredi piknik v Slovenskem domu, 6818 Denison Ave. AVGUST 3.—Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ priredi piknik na Stuškovih prostorih. 3. — Farni piknik župnije Marije Vnebovzete na Močil-nikarjevi farmi. 3.—Društvo Soča, št. 26 SDZ ima piknik na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 3.—Popoldne otvoritev prizidka SND v Maple Heights, O. 10.—Piknik slovenske šole S. N. D. na farmi SNPJ. 17. —Piknik Združenih mladinskih pevskih zborov na farmi SNPJ. 24.—Vseslovenski k a t o 1 iški shod priredi Zveza društev Najsv. Imena na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER 1. — Godba fare sv. Vida ima piknik na Brae-Burn prostorih, 25000 Euclid Ave domu v Girard, O. 20.—Lucky Stars št. 61 SDZ ples v avditoriju SND. 21.—Društvo Ilirska vila št. 173 ABZ proslava obletnice v SND. 21.—Proslava 20 letnice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s parado, slavnostnimi obredi v Holmes Ave 25.—Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ praznuje 20 letnico obstoja s plesno veselico v Twilight Ballroom. 25 — Podružnica Slovenske moške zveze št. 3 zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd. 25.—Društvo Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 26.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v SND. 26. — Pevski zbor društva j Zvon priredi svoj redni jesen-ski koncert v SND na 80. cesti. 31.—Društvo Carniola Tent 1288 T. M. ima Halloween ples v SND. NOVEMBER 1.—Društvo St. Clair Grove št. 98 W. C. plesna veselica v SND. 8,—Dekliška Marijina družba fare sv. Vida priredi plesno veselico v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave. 8. — Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8.—Carniola Hive 493 T. M. plesna veselica v SND. 9.—Pevski zbor Abraševič koncert in predstava v SND. 15.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ ples v SND. 16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 16.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ obhaja 30 letnico obstoja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 19.—častna straža SDZ ples v SND. 22.—Društvo sv. Ane št. 4 S. N. D. plesna veselica v SND. 23.—Podružnica št. 41 SŽZ priredi igro in ples v SDD na Waterloo Rd. 23.—Dramsko društvo Ivan Cankar predstava v SND. 29.—Društvo Ložka Dolina priredi veliko plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 30.—Mladinski pevski zbor Slavčki koncert v SND. DECEMBER 14.—Pevski zbor Slovan, priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. 21. — Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ! lo v Ljubljani ni nikdar naraslo do pomembnejšega števila. Labacensis ŽIDJE V STARI LJUBLJANI Francoski vojni ujetniki se vračajo iz nemškega ujetništva, kakor je bila sklenjene pogodba med Nemčijo in Vichy jem. Naciji so vsakega ujetnika zaznamovali s tem, da sc mu naredili z belo barvo na hrbtu belo znamenje. Tako so zaznamovani sploh vsi ujetniki. Slika je bila pometa v mestu Macon, Francija- (Nadaljevanje z 2 strani) zelo veliko vsoto. V istem letu (1855.) se je naselilo v mestu in bližnji okolici več Židov. Na Dunajski cesti pri gostilničarju Rodetu je stanoval Ignac Rosenberg, pri Pavliču v Šiški Žid Fessler, v Streliški ulici pa Fischel Bienenstock in Simon Insel. Poleg teh je bilo v mestu od časa do časa še več ostalih Židov, ki so kupčevali z žitom in drugimi deželnimi pridelki. Svoje zaloge in skladišča so imeli v Šiški in Vodmatu, ki sta bila v oni dobi še izven mestne občine. Kadar koli pa sta magistrat in policijsko ravnateljstvo zalotila Žide pri kupčiji v mestu, sta jih kaznovala z občutnimi globami. Počasi pa so dobivali Židje, tako v državi kakor tudi v Ljubljani, vedno večjo svobodo. Razni odloki dunajske centralne vlade so jim podeljevali vedno več pravic. Leta 1860. je izšla cesarska naredba, ki je priznavala verodostojnost rie-krščanskih prič, torej tudi Židov, pri sodiščih in ostalih državnih oblasteh. Še enkrat je bila borba med ljubljanskim magistratom in pripadnikom židovskega rodu. V Ljubljani se je naselil Žid Jožef Schwarz, krojač iz Zagreba, ter začel tečaj za prikrojevanje ženskih oblek. Ljubljanski krojači so zagnali seveda silen vrišč, zlasti še zato, ker Žid ni imel dovoljenja obrtne oblasti za pouk. Mestni magistrat se je kajpada postavil na stran domačih kro-jačev. Židu je ustavil pouk in mu ukazal, da mora v 48 urah iz Ljubljane. Žid pa ni odje-njal, temveč se je pritožil na deželno oblast, ki ie izgon preklicala in celo ukazala, da naj se magistrat Židu opraviči; zaradi prekoračenja svojega delokroga. Enak "nos" je dobil magistrat od policijskega ravnateljstva. Sledile so nadaljnje pritožbe, rekurzi in ugovori od obeh strank na c. kr. na-mestništvo v Trstu in notranje ministrstvo na Dunaju. Dolgotrajni postopek je zaključil Žid sam, ki se je prostovol jno vrnil v Zagreb. Tako se je končala borba med ljubljansko mestno občino in Židom Jožefom Schwarzom. Židovsko vprašanje v deželah bivše avstro-ogrske monarhije so rešili temeljni zakoni ustave iz leta .1867., s katerimi je bila zajamčena enakopravnost vsem narodom in veroizpo-vednim. Tudi Židje so postali enakopravni vsem ostalim pripadnikom narodov in ver. Kljub vsemu pa njihovo števi v blag spomin PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA. SOPROGA IN OČETA Joseph Zabukovec 500® indijskih žensk je vrglo feredže proč Iz Kabule v Afganistanu poročajo o zanimivih demonstracijah v Indiji. Dopisnik nemškega poročevalskega urad a pravi, da je 5000 indijskih žensk, ki so sodelovale pri manifestacijah v Ajmeri, demonstrativno pred javnostjo potegnilo z obrazov feredže. Ženske so svečano izpovedale, da jih nikoli več ne bodo nosile. Predsednica ženske zveze Sa-tiavati je poudarila, da na ta način indijske ženske nastopajo proti nasilju, ki se skriva za feredžo in katero so si moški spretno izmislili, da bi ženske držali v stalnem suženjstvu. MALI OGLASI Delo dobi Starejša ženska se sprejme za hišno delo pri mali družini. Oglasite se na 4018 Bupton Rd., South Euclid, telefon YE1-lowstone 3272. (169) D-5 Gostilna naprodaj; hitremu kupcu samo za $5,650. Za informacije se obrnite do Matt F. Intihar 630 E. 222. St. IVanhoe 2644 KEnniore 6332-J (169) Popravljamo furneze vsake vrste, čistimo za $4, rese-tamo za $12. Air conditioning, tinning, roofing, mala mesečna odplačila. Mason Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (168) Soba se odda Odda se opremljena soba, moškemu ali ženski. Naslov se dobi v uradu tega lista. (168) ženska dobi stalno delo in dom pri slovenski družini s 4 odraslimi osebami; splošna hišna in gospodinjska opravila. Plača po dogovoru. Ako pa želi sprejeti službo, ženska izven Clevelanda, se naj zglasi za pojasnila na 434 E. 157. St., pri Waterloo Rd.. Col-linwood( Cleveland), O. (169) Hiša naprodaj Za eno družino, 8 sob in garaža; v izvrstnem stainju. V okolici 88. ceste in St. Clair Ave. Pokličite lastnika ENdicott 5352. (169) Začnite trgovino Vsake vrste trgovino popolnoma opremimo z novo ali rabljeno opremo. Vse garantirano. Samo $100 se plača takoj. Downtown Store Fixture Co. 1026 Superior Ave. CH-6006 --- (169) m Pošiljka, ki jo je vozila ta italijanska ladja ne bo dosegla italijanskega obrežja-, kajti ladjo 80 zasledili angleški letalci in spustili njo par bomb, da se je potopilSlika je bila posneta iz nekega dmgega angleškega bombnika nad Sredozemskim morjem. kateri nas je za vedno zapustil dne l'J. julija 193G Lahka naj Te zemlja krije, duh počiva ti sladko, luč naj rajska žarke lije, dokler se zepet snidemo. Žalujoči: ANTONIA, soproga JOSEPH, sin ANTONIA, por. Gorsha, hči Cleveland, Ohio. 21. julija 1941. Preizkušena zdravila proti glavobolu Mandel's Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50£ MANDELDRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 SATAN IN ISKARIOT Po nemškem Izvirnika K. Mays I sva potovala. zbrs ski postaji sva se loči- obrt ljeval sem pot v Dres- P ler pa se je odpeljal v moj svoj domači kraj. Pri izob hi je obljubil, da me zabi mogoče obiskal v Dre- puš< mi poročal o materi. sred i dva dni je prišel. Pri- dna ■1 mi je, da je zaman tat mater, umrla je na jrra blaznosti. Pripovedo- 0jin ! o njej tako hladno in stni no, kot da govori o po- ju j [tuji osebi. Pijanka je cer^ s. ni lepo ravnala z mu jegovi mladosti, ni mu za , va mati, pa nekaj so- ro ^ j Pomilovanja bi vsaj služ I pokazati, ko je govo- polr eni smrti. Po svojem QZ ■ *m črevljarskem moj- sti' je z jermenom po- maI f umetnosti krpanja, • ( I Poprašal, odšel je iz je c ^asi, ne da bi povedal, nag1 l odkod je prišel. va malomarnost ni da- geb) iti na nežna čuvstva in v • . . , , sem k značaj, prej bi rekel, ^ iladi človek brez srca. \ o lic , . , nva |>e med pripovedova- g 1 ne ve, ali mati še ži- gev( I&glo je obogatel, mi- ^ e bil, pa se ni pobrigal , . »_ M.,. , ■ .. .. . kal< I—• Niti enkrat 31 ni Ji enkrat ni poizvedo- a fej, nobene podpore ji i ___ T \ , ivi a i —• Da ne govorim o |u> ki ga je sicer pre-1 Pa ga je le zastonj le" streho —. Niti zmenil r ;nJ'ega, ko se je kot mi- dov pil v domovino te ] 0 me je. je bil le dru- fel ,'eg0 se je slikal v svo- povedovanju — vec ^0 me mladi človek ni da „ slučajno srečanje 1 vanju —. žne Ijj je, tako sem zvedel, kal /7'3em hotelu, kakor se dol za milijonarja. Dnev-l| obiskal. Imel sem pol- Pre j dela, nisem se utegnil To »njim, čeprav sem opa- V01 !'eli zveze z menoj. Kot so Ime je zanimal nekda- žll> .jarski vajenec, ki se je tuc Prelevil v milijonarja, bil ,olj. bi rekel, teoretično ma |!je je bilo tudi vse, kar oč< '.zalo na njega. Vljudno ''Prejel, kadar je prišel pr' ';> vračal pa mu obiskov r.a: ; ..kmalu sva se globlje zv M; ta d:eti nekoč sem se v Kru- q /ah seznanil z vaškim ' ,f ki mu je bilo ime Vo- ^ Fi godec je bil, pravim, c c je-^vrstno je igral cello, of koj vzbudil zanima- n' m sem svoj čas študiral J^kaj malega sem tudi ^ 71 cello in druga goda- k< 'P sva si bila prijatelja. g( ckdedec ^ bil' Pošten> bčerka Mar- : ■ tadT^ krasen £las> Pra" 1 j 'ki je mnogo obljubo-111 i Jem sklenil, da jima bom ijfn v Dresden k znanemu svojemu nekdanje-#* JU glasbe, in mu pri-ie'Tal o svoji najdbi ter ga < fvdušiti za nadarjena I f nisem mu zaman pri. al- Zavzel se je za mo-T' Poiskala sva denarne ti-- Prijatelje glasbe, in 1941 JULY_ 1941 □umaffisj m® Vsilil 12 15M7 18 19 20:21:22 23 24 25 26 127 '28lfMll30i[3iir i 1 ..Ji - - likor jaz, težko za[ društva. Jaznaib'1 ročje besede golobi čev, ki hočejo vse t glavo! Ne boš, Ja^ se pokorili mladiče® na površino kakor okrog luže mir. Veš, štovanje do stare j ^ tovarišev gineva. j (Dalje priho' zavrnili Žide, dasi jih je mrgolelo kakor listja in trave in so kričali kakor pred Jeriho. A saj nas poznaš: Pet jih pade, kjer porine. A propos, pet jih pade; v Dornbachu smo osnovali jugoslovanski kegljaški klub, ki ima lepo bodočnost, dasi ga naši listi demonstrativno prezirajo. Jaz sem starosta. Saj veš, da človek, ki ima toliko skušnje ko- mu je zazdelo vse, za kar se je kdaj vnemal, pust podedovani grad, pusta domovina, prazni mladi vzori in mladeniške na-de, brez pomena in namena vse nadaljnje življenje. Nastopil je mrak in zafrfota-lo je v večernem hladu gibko listje dalekovidnih brez. S težkim trudom je zbral Lovro svoje misli, ki so ga izpraševale, kaj sedaj. Odgovora si ni vedel. Dvignil se je in taval proti domu, vtopljen v grenka čustva. Doma se je zaprl v sobo, večerjati ni hotel nič, niti govoriti z oskrbnikom o važnih gospodarskih rečeh. Oh, kako rad bi bil zapodil barona, ko bi se ne sramoval vzroka in povoda! A pride dan, ko obračunata! Sedel je k oknu in zrl v temno noč, prepričan, da nocoj ne nosi zemlja nesrečnejše-ga človeka. Ko ga je drugo jutro ^budilo bleščeče sonce, je bila že telesna in dušna rana boljša. Bolestno je sicer vzdihnil, ko se je spomnil prošlega dne, a zajtrka ni zavrnil in, ko je došel po pošti kup naročenih novin, je segel po njih vdano kakor bolnik po grenkih kroglicah. Začeli so mu enakomerno teči dnevi v samoti. Ni se več brigal za druge ljudi in brez nujne potrebe ni spregovoril z nikomer nobene besede. Gospodaril je baron, gospodinjila Zefa in Lovro je bil zadovoljen, da ima mir. Novine in liste je je- 1 jo, kaj storiti? Tako je razburjen premišljeval in pogledal vsakih pet minut na uro. Naposled se je bilo treba odločiti. Postavil je zrcalo v najtemnejši, potem v najsvetlejši kot, se pogledal in vzdihnil. Naposled si je obvezal obraz s črno rutico, potegnil klobuk na oči in se hitro odpravil po stranski poti skozi gozd, da bi ga nihče ne videl in bi se lahko ognil komur koli. Malo nad Gorenj o vasjo se pričenja lep gozd listnatega drevja, med bukovjem brest, kostanj in javor, ter se razteza proti podkrajski graščini in naprej po pogorju. Kar ga je med | Podkrajem in Gorenjo vasjo, je večinoma podkrajska last, nekoliko ga spada k Mlaki. Vrh hribca pelje po senci mehka pot, do katere vodijo iz dola navkreber mnoge steze. Kjer meji posestvo s posestvom, stoji staro znamenje, preprost steber z lino pod vrhom. Nad znamenjem pa pripogiblje vitke veje k tlom Žalostna vrba. Samoten je kraj in tih, poleti všeč samotarju, pozimi dober stan za lovca. Tiho je ostavil Lovro grad, j I se oprezno splazil skozi vrt, [prekoračil naglo travnik, ki se-I ga do gozda, in se oddahnil med J drevjem. Tu je bil varen pred [zvedavimi in porogljivimi po-jgledi, ker se je lahko skril vsa-jkemu srečevalcu. Hodil je po I znanih stezah in preudarjal še enkrat svoj sklep in se uverjal, da ni mogel ravnati drugače. V jnadi, da ne bo Irme, je prišel do znamenja, ko je malo še ! manjkalo do določenega časa. Naenkrat začuje stopinje, pod katerimi se je lomila suhljad. Urno se umakne v goščo, da bi se pokazal, če bi prišla prava oseba, a ostal skrit pred vsakim drugim. Oprezno je legel na tla in pozorno gledal skozi vejevje, kdo prihaja. Prišel je baron s puško čez ramo in leno korakal proti znamenju. Lovru je gnala kri v lice nejevolja, da mu križa pot ta nesrečni človek. Od rdečice ga je pričela žgati rana na licu, da mu je še bolj netila jezo na tega začetnika vse nezgode. Da bi le Irme ne bilo, je natihem želel in nepotr-pežljivo čakal, kdaj se spravi baron. A temu se ni mudilo, ogledoval je znamenje in se oziral okrog, kakor bi hotel nalašč jeziti svojega gospodarja. Da bi je le ne bilo, je vzdihnil Lovro in krčevito sklepal roke. A na nasprotnem koncu se je zableščalo med drevjem svetlo krilo, grmovje se je razdelilo in prihitela je Irma, lahka, vitka, sveža, s svetlimi očmi in se ozrla okrog kakor srna na preseki. Neizmeren srd na barona je polnil Lovru srce in ga navdajal z mislijo, da bi planil iz zasede na vsiljenca in izvoljenko. "Ah, gospod baron, ogle-duh?" je zazvenel Irmin glas in ona se je obrnila, da odide. Baron pa je pohitel na njeno stran in ji jel važno in goreče govoriti, česar Lovro ni razumel. Ona je nekaj časa odki-mavala z glavo in odmigavala z roko, potem pa sta se začela prepeljevati pod pazduho in odšla šaleč in smejoč se proti vasi. Lovro je obležal v grmovju nesrečen, pobit na duši in na telesu. "Oh, ženske, ženske!" je vzdihnil in solza se mu je prikradla v oko. Misliti ni mogel nič, samo čutil je neizmerno bridkost v svojem srcu. Strmel je na kraj svoje nesreče brez moči in volje. Pusto in prazno se Res je prišel ta kmalu za njim in se jel opravičevati, da ima smolo. V Ljubljani je bil sicer dobro opravil, ogledal par iskrih konj za kočijo, govoril z majorjem pl. Rumersfeldom, ki bi prodal izbornega jezdnega konja za borih tri sto do tri sto petdeset goldinarjev; slučajno je naletel na prelepega psička čiste pasme, opičarja, snežno-bele svilnate dlake, drobnih črnih oči, orjaških kodrastih uhljev in čarobno ljubkih nožic. Dobil ga je skoraj zastonj, za nekaj čez deset goldinarjev. A ko se je peljal od vrha proti Gorenji vasi, je zagledal Toto — tako je bilo psičku ime — črnega mačka na njivi in skočil z voza za njim. Baron je obstal z vozom, klical, žvižgal — zaman. Kaj je bilo storiti? Pustil je voz, tekel za psom, pes pa za mačkom. Medtem pa, ko je lovil psa, mu je ušel konj. "Za psa mi je žal. V vasi sem naročil, naj ga gredo iskat. Kdor ga pripelje, dobi petak," je sklenil baron. Lovro je nekoliko godrnjal, mu obrnil hrbet in se vrnil k novinam, ki so ga kratkočasile do pozne noči. Z novim dnem pa ga je napadla stara skrb, ali bi ostal ] doma ali bi šel. Zrcalo v kotu mu je dejalo, da bi bil za silo. "Nikakor ne!" mu je ugovarjalo zrcalo poleg okna in Lovro ni vedel, kaj bi storil. Sedel je za mizo, da bi pisal Irmi in se opravičil; a kmalu je vstal, češ da poj de, naj se zgodi, kar hoče. Potem se je zopet skesal in premišljeval, po kom bi poslal pismo, ker je bil zamudil pošto. Nikdo v gradu se mu ni zdel zadosti priročen in zanesljiv. K sreči je obiskal barona zopet Edvard. Lovro je pazil kdaj odide, ga prestregel, mu potožil svojo nezgodo in mu naročal, naj ga opraviči doma, če ga pričakujejo; zakaj ne more se ganiti od doma. "Hvala Bogu, zadeva je rešena," si je dejal pomirjen. Ko pa se je začel bližati določeni čas, ga je vznemirila misel, da je morebiti Edvard pozabil, kar se mu je bilo naročilo, ali da ga Irma ne bo razumela. In prišla bo in ga čakala, zaman ga ča-kla! To bi bilo razžaljenje, ki bi mu na mah uničilo vse lepe nade. Kaj storiti, za božjo vo- James Roosevelt, sin predsednika Zed. držav, r s svojega potovanja po Evropi, kamor je bil pf uradni vojaški opazovalec. V New York je dospel1 oceanskim letalom, kjer ga je pričakala njegova Mrs. Roosevelt, bivša Romelie Schneider. ,-:................. ... ^ Slika nam predstavlja jugoslovanskega krmv II. (levi na sliki) ob prihodu v London, kjer vojvoda Kentski, brat kralja Jurija. Kralj PeW ubežni kralj, ki je dobil zavetišče v Angliji. ostm norveški kralj Haalcon in holandska kraljica W0) Stric Sam je sprejel v svojo službo dve novi bojni ladji, nosilki letal, kateri so krstili Biscoyne in Barnegat. Ceremonije so se vršile v Bremerton, Wash, v Puget Sound Navy Yard. GRELNI INŽENIRJI UL. Gorak zrak, para, vroča voda, plifl' sije, air conditioning. — Poprav-S«®, liamo vse vrste furneze in boilerje- U NOBENE GOTOVINE TAKOJ- PLAČATE V TREH LETIH 5S£|!jS Urad in razstava vseh predmetov na' 715 E. 103rd St. ^ GLenvile 9218 Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA I % -All the ftin In the world" la yours at Cedar Point, tha I fca^^jpo ^ largest vacation resort on the Great Lalcea. Seven miles of I G®p" . fceV M .and« beach extends out Into the blue waters of Lake Brie. ^otrt*® w ^ Every popular outdoor and Indoor sport aad amusement await ] of" % you, Including fishing, boating, riding, tennis and golf. Special attraction. • • Ohio's most beautiful summer ballroom. Bnd-^ritiH^HHL less fun for all die family, for « day or die entire summer. I ^frrffBat^^M Hotel Breakers, with 1,000 comfortable, outside rooms, offers • K^npjKNgfy you restful relaxation. Moderate rates ... excellent cuisine. B«« ft r**H*i* U«. «m*( 0M»» sstfM« kNHM CtowW«*/ -UjM^d^^ T,!td*. Rail" '* Sandmiky. Sfsmtrt fnm dtvlmnd