St 88. VtQrek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na riom za vse leto 8 g. — k, „ pol leta 4 „ — „ „ eetrt „ 9 sobota ,10. julija. III. tečaj. 1870. Po ponti : vse leto tO g. pol leta fi „ četrt „ '2» 20 „ —k rt «0 „ VredniitTO in opravništvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. št. 179. Oznanila-. Za navadno triatopno vrato se plačuje: 0 kr. če se tinka lkrat, •> ,, ,, || .. .'krat. 1 ,, i, 3krat. veče pismenke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (stempelj) za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo. Odgovori in razgovori. 1. Lotili smo se nopovoljnegn dela. Te vrste niso namenjetltr flftšiin narodnim prijateljem, ampak našim sovražnikom. Kdor jih pozna, dobro ve, da jim od naše strani ni ustreči. Ustrezati jim nam tudi ni niti trenotek časa na misel prišlo. Še manj nam je mar podučiti jih: strast in hudobija je slepa. Najmanj pa našim nasprotnikom priznavamo pravico povpraševati nas po razlogih našega ravnanja. Čo denes vendar ravno našim nasprotnikom in njih očitanju odgovarjamo, delamo to za to, da ne bodo mislili, da jim ni-mnmo kaj odgovoriti: z molčanjem nočemo in ne smemo potrditi nasprotnoga nutolcovanja in znsrarao-vanja. Sramoto nasprotnikom v grlo nnzaj! Privilegirani list ljubljanskih nomškutarjev , ali imonujmo jih s kratka — kranjskih Prusov, ne more umeti, zakaj se mi ne moromo navdušiti niti za francosko, še manj pa za prusko zmago; še manj more razumeti naš avstrijski pntrijotizem, najmanj pa našo opozicijo proti dosedanjim vladam. Z razumom nekterih ljudi je včasih težavna stvar, zlasti če se šo bolj neumno delajo, kakor so v istini! O vseh teh „Tagbln-tovih" dvombah Brno že govorili in razložili svoje stanje. A dražljivega zabavljivca se ne znebiš z lepo 1 Tor«j govorimo še enkrat! Mi z nobenim vojskujočih se držav ne moremo simpatizirati, kor simpatiziramo z Avstrijo : Toda tega ne umote. kako je mogoče še z Avstrijo simpatizirati! Povekšan Prus ali Francoz je nevaren naši državi, in naši nasprotniki so državo že tako oslabeli, da jej njeni prijatelji ne morejo voščiti novih nevarnosti. — Ko bi bili naši nasprotniki le za las toliko liberalni, kakor se delajo, razumeli bi morda sledeči razlog: „Naj zmaga Prus ali Francoz, zmagal bode — tiran, in tiranom ne moremo zmago želeti, ker je vsaka tiranska zmaga — poraz ali po bitje za narode in svobodo." Pa tudi toga ne bodo umele hlapčevsko duše. Morebiti nas vendar urno, ako jim povemo, kako so začeli že treznejši Nemci stvar soditi. Gotovo korektno nemšk in ustavoveren dunajsk li«t „Ncues Frcm donblatt" piše v svoji 20G. štov. 28 julija t. 1: „Nam stopajo, ako tekočo vojsko presojamo, še čisto dru^o stvari pred oči. Mi vemo, da Nemčija zdaj druzega ni, kakor velika vojaška zveza in da bi pruska zrn a-g a že celo iz vse Nemčije napravila veliko — kasarno!" Vam, gospodje od „Tngblatta", se morebiti žo skominja po novi državi kasarn, ker veste, da v takih kasarnah stanujejo vojaki, ktero j moč rekvirirati, da streljajo po neoboroženih Slovencih v naših očeh so kasarno — trdnjavo proti svobodi in narodom in proč, daleč proč se želimo od Vaših ka sarn tako daleč proč, kakor od Vas, gospodje od „Tngblatta" ! A tega žo menda zopet no umeto, kako si more Slovenec Še svobode želeti. Kes žalostno dovolj za Vašo preteklo in sedanjo moč, toda hrepenenja pc svobodi vendar niste mogli še vdušiti v slovenskih srcih. Da Vam, gg. od Tagblatta ! to dokažemo, ho čemo iti na Vašo nemško stališče, knr bi Vi nam nasproti nikdar ne storili — česar pa zopet ne umet Vi ste za zedinjeno Nemčijo in torej zmago želite pruskemu orožju. Poslušajte, kaj Vam, gospodje pr Tagblattu I zgoraj omenjeni list piše v ravno tisti šte vilki: -Mi vemo, da dela Prusija od Friderika Velikeg sem na tem, da bi Nemčijo razrušila, in da so za t e namene Prusi prelili več nemške krvi, kakor je nemško krvi teklo v vseh bojih proti Francozom." Gospoda slavna! stvar ne diši po zedinjeni Nemči]i, ampak po krvi. Pa kaj Vam jo za ki v, saj sto se privadili njeni sladki vojnavi in krasni rudeči barvi, ko ste s svojimi rahločutnimi gospemi in gospodičinami turško muzicirali in ponosno marširali okolo ubitega Rodeta. To menda razumete, mi Vas tudi : saj no bode tekla kri iz Vaših sključenih udov, saj ne bodete Vi plačevali vojnih stroškov : Vi prelivate samo črno tiuto in še črneji žolč in si mašite žepe. Kaj je Vam za svobodo, kaj za narode, kaj za zedinjeno Nomčijo, kaj sploh za vzvišene ideje! Kaj ne, „snj le petica tla ime sloveče, človek toliko velja, kakor je - plačun !tt Slavna gospoda pri Tagblattu ! Vi ste tako prijazni in nam, t. j. „Slov. Narodu" priznavate, da ne mislite, ka bi mi res računili na zedinjenje z Rusijo in nam naštevate svojo razloge. Prosimo Vas, zapišite si št. 166, v kteri ste to javno izrekli, dobro v svoj ko-ledur, kajti kader nam bodete zopet izdajstvo in vole-izdajne zvezo z Rusijo očitali, hočemo s to številko pomagati Vašemu onemoglemu spominu in ko bi jo morali do zadnjega koščka rnztleei okolo Vaših dolgih ušeš. /a zdaj hočemo še z Vami uljudno govoriti in ono priznanje vrniti z drugim. Mi sicer nismo prepričani, da bi Vi ne mislili ua zedinjeno Nemčijo, sicer bi Vi tako silno ne plakali, da nas jo vojska I. 1806 vrgla iz Nemčije. Gospoda od neslavnega „Tagbl." ! Ali veste, kaj to plakanja pomeni ? Vi si za to vojsko nazaj želite nemški „bund". Menda poznate pogodbe tega bunda" in veste, da bi v tacem slučaji morala Avstrija staviti svoj kontingent hiti proti Reni. Gospoda! starem „bundu" in njegovih sklepato svoje resolucije o države. Gospoda slednosti V Pa Vi k nemški armadi, ki zdaj in ob enem s to željo po nasledkih prav po otročjo popolni neutralnosti naše kje je ključ do Vaše logike in do-morebiti ne umete, kako moremo mi doslednosti V Mi toga skoraj od Vas tirjati logike in jami ne umetno. Pustimo torej to stvar, in naj Vatu bode iz toazijo priznauu, da ne škilito v Nemčijo. Roka vmijo. Vi ste nam povedali, zakaj mi no moremo liti na kuo ro ko mi Rusijo; naj Vam mi povemo, zakaj bi Vas javno za bedake razglasili, ko bi Vas srečali na poti Nemčijo. Ko bi Vi kaj taeega skušali, bili bi — uskoki — trnnstugae ! Prus bi Vas sprejel. dokler bi ne dosegel, kar bi hotel. Potem pa bi Vas zadela osoda vseh uskokov: zaničevanj'.'. Birito v latinskih klasikih poglavje o te bazo izvržencih. Pa morebiti tudi latiti ščine več no utnete. Potem s: vzemite en drug izgled; pogledite na hanoveransko in v druge nemške deželice, ktero si je Prus dobil v zadnji vojski. Kdo jo tam gospodar, kdo ima visoke in mastne službe V Hanove ranci V Kaj šeV Prusi! In kdo ima to pri nas? Vi in omciji ? V Vaši ljudje. Kdo bi jih imel v zedinjeni in Vaši ljudje? Kaj Se? Prusi! Za Vas bi o>talo tp, kar zdaj dajete nam in našim ljudem, in to jo prokleto malo! Zdaj ste satrapi, potem bi bili hlapci. Duše imate po tem; a razvajeni sto in težko bi Vam stalo Torej slavna gospoda od Tagblatta ! pepel ua glavo in lepo presito, da Vam zopet odpro avstrijski tabor. Si cer pride kosanje neprostovoljno in 8 kosanjem — kazen Da ste nam zdravi do prihodnjič1 Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, vladna pristranost pa nemškutarske namere. La statistique eat aussi la scienca rainonee de t' a i t a. (Dalje.) Po mojem prepričanji je na Kranjskem med 486.000 stanovalci komaj 20 000 Nemcev, namreč: okolo 17.000—18.000 Kočevarjev, (Belopečanov pa Sovrčanov), o kterih še celo slovenožrča Ficker (str. 48) pa Schroer (philos. hist- 01, 60. Ud. str. 194) pravita, da „znajo že vsi slovenski." še celo nemški sli za prav nemškutarski dopisnik sporočevaje materi „Presi" in njeni tetki Trie-sterici o zadnjih volitvah je rekel: „Die 20.000 doutsehen Gottscbeer." V Ljubljani jih štejem več, kakor jih je eden naših poslancev na javnem odru naštel. V našem malem mestu, kjer se drug drugega poznamo kakor piščeta ene kokle, vsakdo lahko pregleda nemške rodo-vine. Denimo, da jih jo okolo 350. Našinci mi bodo očitali, da se mi po glavi meša, da v našem mestu štejem 350 nemških rodovin. Pustimo jih tu nemškutarjern, da ne bodo rekli, da mi znamo Nemce enako zreti , kakor oni slovenske taboreč zobljejo. Preučeni statistik Klun bo Nemcem precej na pomoč priskočil tor jim kakor nek-laj v državuem zboru slavnemu Tirolcu Jiigru s svojim maiden speech/om (stonog. Ber. 25/10 1867 str. 1147) filistersko osornostjo in puhlo površnostjo razkladal: atisliUa štejo ua rodovino eno k drugi po 5 glav. Ko • bi bilo v Ljubljani 350 nemških rodovin, tako je to toliko kot 5krnt 350 ali 1750 glav. In po deželi: koliko je Nemcev ? Klun po svoji stari navadi zadnjih pot let zopet poje tujo pesem. On po nemškutarskih uradnih sporočilih in zagrizneuih nemško-avstrijskih — dunajskih pisateljih pravi: „en del stanovalcev nekterih večih krajev." Poglejmo s zdrami — nepristranskimi očmi, pa ne skoz namalaue slo-pivnc naočnike v Novomesto, Krško, Kamnik, Kranj, Tržič, Radoljco, Skofjo Loko, Idrijo, Postojno in Lože l Po vseh teh krajih, „uajvečih" v deželi, nemških rodo-;il še na prste eno roko nimaš dosti šteti. Le v Idriji je pri ondcšnjom rudniškem uradu par nemških rodovin, ki bi sc pa hitro domačinom moralo umakniti, ko bi naša vlada po slovenskih krajih skrbela toliko za pripravne šole, kakor skrbi po nemških za Nemce. Glede na druga mestica je tu ena rodovina, tam poldruga, na tretjem kraji sta zopot dva neoženjena uradnika, ki jih je nemška osoda — namreč nemškutarska uradna protekcija zadegala v popolnoma slovensko mesto i se ve da le začasno). Očitno pa izrekam, da tacih ljudi, kakor sta kamniški Porhavoc pa radoljški Tavčar in na trumo enako pisanih brglezov in srakoperjev - nikoli no vgnanih krubaborcev ne štejem k Nemcem. Rajo kakor rad bi jih res njim prepustil, kajti taki ljudje šo dobro nemški no znajo, ampak krokajo nek neznan dijalekt s prečud-aim naglasom in starodavno sintakso. Dr. Zarnik ga je blizo „gotiško sprabo" imenoval, ko jo prod leti lepo-,'voueči glas ljubljanskih nemškutarjev in naših starih očakov v „Novicah" popisoval. Iz vsega tega sledi, da razun Kočevarjev, ki jih je ranjki podravnatolj statističnega urada na Dunaji (Schniitt) „Zuwanderer aus der ersten Zeit der erneueten Germanizuung Noricums" imenoval, vseh drugih Nemcev nikakor ni črez 2000 v kranjski deželi. Celo odaljeui Veliko-Prusec Kiepert je v svojoj „Volker u. Spr. Karto von „Oesterreich" v prvej kot v drugoj popravljeni izdaji (Berlin 18G7 pa 1513 1869) le Kamnik pa škofjo Loko za nemški mestici zaznamoval. Tu sem moral tem bolj poudarjati avstri- kove številko (Handbiichlein 1861) — in Fickcr,Brachelli i. d. bo le preoblečeni Černiki — tudi ugnjezdile v najnovejšo R. Boechkovo delo: „Der Deutscben Volkszal und Sprachgebiet . Berlin 1870. O Kranjskih govori str. 140. Fickerj-u bi pa posebno priporočil 1. oddelek str. 1—47 (Spracbe und Nationaliti.it)! Vsi stanovalci kranjske dežele se ločijo po narodnosti v 466.000 Slovencev pa okolo 20.000 Nemcev : onih je tedaj skorej 96% (959%) teb pa 41% vseh stanovalcev. Peščico zahodnih romanov ali Italijanov sem prezrl (celo Ficker jih str. 00 stojo lo 400; če še prav mnogo preveč). Sram pa me je tu očitno povedati, da jaz v našej deželi, ki sem jo že po večem prehodil in tuđi spise in popise o njej toliko kot kterikoli poznam, še nisem zasledil Fickerjevih „600 Dakororaanov" ali Valahov. Res „grundliches Wissenu uradnih avstri-janskih Nemcev! Po narisanih narodnih razmerah se bi pod vsako pravično vlado šole ravnale. V narodnem duhu ustrojene bi v resnici skrbele za razvitek in po-vzdigo duševnega in gmotnega stanja našega naroda, med kterim so ustanovljene. Naše srednje šole, naše gimnazije, ker te ima sestavek po naslovu razpravljati, so pa vse tri nemške; po taistih načelih in s taistim učnim jezikom uravnane , kakor da bi stalo v gorenji Avstriji ali na Salcburgskem in bi bile za same trde Nemce ustanovljene. Sledečo kazalo še očitniše kaže vnebopijočo krivico, ki jo vlada Slovencem deln. Cl. 60 Bd. 165—287, pa tudi separat: Ein Ausflug nack G.) nima nikake veljave. Schroerov spisek pre- l Število 2 Gimnazij ►2 ilov. inem. Štev. kranj. prebiv. J1 nemška _J gimn. na Slovencev | Nemcev Nemcev 0 slov. na Slovencev 1851 g 1868 ° 1869 I 0 2 3 408.745 i 37.626*) 448.818 i 25.600 4GC.O0O , 20.000 1 1 18.813 8.588 C.66G 408.745 443.818 46C.000 1 jansko statistično sleparijo, ker vidim, da so se Černi-^biraje me je jako veselilo, da je tudi on (str. 168) spoznal plem. R. pa dr. Kljuna, o kterih pravi, da jako rada prepisujete stare knjige, imenovati jih pa nikoli nočeta ! Lepa učenost, še lepša lastnost! Ce prebivalce (486.000) kranjske dežele razdelimo na površje, tako pride razraerno t. j. na štirjaško miljo 2,685 ljudi. Denimo s Ćernikom za Kočevarje preveliko število 22.898 duš. Po omenjeni razmeri pride na te — 8%(Jm (zame vsaj je gotovo, da ni toliko Kočevarjev.) Schroer jih je po duh. šematizmu štel, pa jako napačno in pristransko. Tudi jaz se za ta spisek šo enkrat obrnem do dveh duhovnikov. Eden je rojen Kočevar, drugi stari moj prijatelj , ki je skorej 6 let na Kočevskem služboval. Ohširna njuna sporočila sta me popolnoma prepričala, da naši nemški pisatelji o številu Ko-čevarjov enako napačno pišejo kakor o drugih narodnih razmerah. Vso jo pretirano. Ni vsak nemški Kočevar, ki po oni pokrajini stanuje. Nektera sela so jako zelo namešana. Glede na vse to sem jih spredej stavil le okoli 17—18.000; na te pride po taisti razmeri le 6.7Qm. ali 3'6% vse Kranjske zemlje. Pozabiti tu ne smemo na eni strani, da je Kočevska zemlja pusta kot notranjska, od druge pa da sredi nje stoji mesto Kočevje in zlasti to, se ne sme prezreti, da je v tako zvani KoČe-varski vojvodini tudi precej S'ovencev naseljenih. Glede na vse to, dajmo Nemcem lll/2Um. Potem žive Slovenci na 170LJm t. j. 99%% T»e dežele. Nemci pa na IV/^Um ali 6'5°/0 vsega kranjskega sveta. Razdelimo gimnazije med to razmerr za leto 1869. Nobena slovenska na 170LJui sloveosk. sveta tri nemške na lldm nemškega „ nobena slovenska na 170Gm slovensk. „ 1 nemška na 3% (3.G)Qm nemšk. „ Te številne razmere se samo jako jasno tolmačijo. Vsakdo ve, da šole tudi dokaj denarjev stanejo Ti denarji ne padajo iz kakih nemških ali nemškutar-skih nebes, tudi jih no kujejo ali ne tiskajo iz tagbla-tovskih čenčarij o nemškem kapitalu, ampak jonaljo se od občno nabranih davkov. To davke plačujejo vsi kranjski stanovalci, ne samo Nemci ali neraškutarji Jako zanimivo bi bilo , natanko pregledati koliko denarjev prido v davkarske blagajnice od onih HVapm, kterih so Nemci naseljeni, koliko pa od onih Slovencem prištetih 170q milj. Razvidno bi bilo, kako ostudno je ono nesramno nemčonsko baba nje , kako prazen in lažnjiv je oni neprestani krik in vik : „na naši liberal ni nemški strani je poleg inteligencije tudi kapital doma,1 češ, vi Slovenci ste tako sami berači, ki se le z mrva mi od naših bogatih miz padajočih hranite. Res tla bi lehko vse davke naše dežele razmerno razdelil po što vilu Nemcov in Slovencev pa po obsegu spredej omenjenega nomškega in slovenskega sveta. Pa oziraje so na kočovarski svet in na drugo razmere, po kterih vlada davke pobira, bila bi ona razdelitev lo idejalna. Za ta spis pa okoli mnogih davkarskih uradov nisem hotel iskati drobnoga posebnega gradiva, ker xy očo ostati xy. Tudi je bil ob času nabiranja g. finančni svetovalec II. P. na Notranjskom; ne da bi bil šel nalašč davkarije pregledovat, ampak potoval je na državno stroške, da bi lože svoje podložne in druge prijatelje za volitev liberalnih kandidatov pridobil ! Pisma dosti ne zdajo Na vsaki način Slovenci več davkov plačujejo kot bi jim rečeni račun odkazal. Vlada dobi od premnogih nemških kokodajev le malo malo jajec. Med Slovenci žo sedaj zadnji kmetic ve, da se nemške šole nemško gimnazije za peščico Nemcev skorej le z naši mi slovenskimi žulji, lo s slovenskimi denarji zdržujejo Iz slovenskih rok pridejo vsi oni davkarski denarji, k jih vlada na Kranjskem nabero, in vendar Slovenci ni majo ne eno slovenske srednje šolo, ne eno slovenske gimnazije! Res prevzvišena je avstrijanska ustava, k so jo nemški liberalci skovali ! Neprenehoma poudarja lepo načelo: onake pravice, enaka bremena. Naša de želna vlada s svojim nemškim krdelom so pa po ustavi lo takrat ravna, kedar njej strežo ali pa vsaj Nemcem in nemškutarjem po volji govori. Brez preniislika pa jo prelomi ali vsaj no zvršuje, kedar hi ona tudi drugim Število prebivalcev sem za leto 1851 in 1863 po popred rečenih nemških pisateljih brez poprav uvrstil. Kako se je priča teh nerazdrljivih štovil naš na mestnik, vedno se smehljajoči Konrad drznil na uličnih oglih v velikih pozivih izreči : „Kranjci, vaš jezik je v Sole in v urade vpeljan!" Ali vam, Častiti namestnik! med kranjskimi stanovalci le onih 20.000 Nemcev nekaj — vse velja, drugi (in nas je nad 466.000) smo v vaših očeh blizo same muhe, na ktcreVi B svojim nomškutar skim krdelom prežite, kakor da bi jih hoteli h krati s lopotcem pobiti. Prav je imel hrabi radoljski g. Mihe-lač, da je zadnjič gospoda namestnika očitno v slov listih poprašal : ali bi 466.000 Slovoncov iaielo imeti njegove besede za resnico ali za grdo laž! Koliko pritožeb, zasebnih in očitnih, pismenih in ustnih zoper veliko krivico 1 Kaj jo ponemčevalna vlada za nas storila, odkar jej je dr. Toman 24. prosencat. 1. v državnem zboru (11. seja V. ses. str. 185) očitno tožil: „Slovenci nimajo ne ene srednje šole s slovenskim učnim jezikom." Prav nič ni storila. Pa kako si bi-li nadejali od onih razupitih liberalcev, bližnjih žlahtnikov naših nemškutarskih liberaluhov, narodno ravnoprav nosti, ker je na njihovem čelu stal njih glavar dr. Giskra, najsrditiši sovražnik vsega slovanstva ? To je tisti Giskra, ki je lani na državne stroške v Trst šel, da bi bil kot nevedni sredozemeljski krt videl, kako bodo veliko oklopnico Liso (če se ne motim) z legnarjev v morje spustili. V Ljubljani mendo jo dr. Bleiweis-u rekel: „Ce hočete imeti slovenske uradniko , zdravnike, če hočete imeti ljudi , ki bodo slovenski govoriti znali, si jih sami ustvarite, sami si jih izučite." Ali jo to državnikova treznost ali velikonemška pijanost ! Z ozirom na zemljo, ki jo imajo kranjski Slovenci in Nemci v vlasti , so kažo enako velika krivica za Slovence. Kranjska meri 181 □ milj in pol. Koliko je nemškega sveta ? To se da le za Kočevarjo vsaj nekoliko natanko določiti. Mala peščica ljubljanskih Nemcev in onih posameznikov semtertje po deželi raz treBenih tu ne šteje. Pri enakih razmerah bi jih vsak statistik in povsodi preziral. Po Fiokerju obsega ko Čevska zemlja 16CJm. Neki drugi jo meri na 14Qm in tretji jej prilastuje le llymilj. Kdo ima pravo? Slavofag in jezikoslovec K. J. Schroer (Akademie b. ph. nenemšikm narodom — nam Slovencem na dobro govorila. Pravica, kje si ? Znabiti mi bo kak zagriznjen Nemec , ali kak nemškutarsk uradnik ugovarjal: Saj Slovenci ne pošiljate mladine v srednje šole. Kak nevedni čitatelj Tagblatta, Tagesposto, Presse, Triesterice in drugih časnikov enake vrste bi res znal rečenim besedam vorovati. Držal bo nas Slovence za poldivjake in mislil, da so one razu-pite besede nemških bahačev : „Die Deutschen vertreten dio ganze Intelligenz des Landes" gola resnica. In koliko je v našej Ljubljani — v zaspanem slovenskom središči tacih puhloglavih Nemcev, ki prisežejo na slednjo besedo rečenih listov! Zunaj naše dežele pa avstrijski kot nefivstrijski Nemci kljubu povzdigovanim „geographischer in ethnographischer Kenntnisse" premalo poznajo narodne razmere našo dežele, duševni razvitek slovenskega naroda, da bi one uradne in pol-uradue lažnjivo preroke očitno zavrnili. (Dalje prih.) Slovensko podporno društvo. (Crtež društvenih pravil. Konec.) §. 11. Glavni zbor, kterega vsako leto v začetku ali proti koncu velikih počitnic skliče društveno vodstvo, voli z absolutno večino na tri leta 24 odbornikov, izmed kterih jih mora 8 v Mariboru, 3 v Gradcu in 3 v Beči bivati. Odborniki voliio izmed sebe z absolutno večino predsednika, podpredsednika in deoarničarja na eno leto. Ti so društveno vodstvo, ktero oskrbljuje neposredno upravljanje društva glede sprejemanja, vknjiže-vanja in izplačevanja denarnih prineskov, sporoča o računih in nje predlaga glavnemu zboru. Društvena •poročila podpisuje predsednik ali podpredsednik in Se en drug član vodstva. Deležniki na vseučiliščih v Gradcu in Beči volijo izmed se za vsako omenjenih mest 3 odbornike. §. 12. O porabi denarja za podpore sklopa centralni odbor, potem ko je zaslišal mnenje pododborov tistih mest, kjer se podporo iskajoči visokošolci uče. §. 13. Upravljanje bode posebni opravilni red določil. §. 14. Vodstvo društva in ves odbor ne dobiva nikakega plačila. §. 15. Odbor se vsako leto najmanj dvakrat snide. Da se more sklepati, je potrebna pričujočnost najmanj šest odbornikov. §. 16. Odborove seje se odbornikom pismeno naznanjajo, vsakoletni glavni zbor z dnevnim redom so naznani po najbolj razširjenih slovenskih časnikih. Glavni zbor odloči mesto prihodnjega glavnega zbora. §. 17. Razun rednega glavnega zbora mora vodstvo društva izvanreden glavni zbor sklicati, ako tretjina udov to pismeno tirja, ali večina odbora sklene. §. 18. Razpore med udi glede društvenih zadev razsoja društveno vodstvo in ako je potrebno, glavni zbor. Privatnopravnih tirjnnj se to določilo ne tiče. §. 19. Premembe pravil more samo glavni zbor, ako je najmanj polovica udov, ki imajo pravico glasovanja pričujočih, z absolutno veČino skleniti. §. 20. Konec društva more samo glavni shod, ako je najmanj polovica udov, ki imajo pravico glasovanja pričujoča, in to z % glasov vseh pričujočih skleniti. Se le, ako v pravilno razpisani glavni zbor polovica udov, ki imajo pravico glasovanja ne bi prišla, smo drugi shod z % glasov pričujočih konec društva skleniti. Za ta slučaj večina tudi odloči, kaj se ima z društvenim premoženjem zgoditi, samo da so sme to le za kak slovenskemu narodu koristen humanitaren namen odločiti. r a v d a ljubljanskega mestnega zastopstva proti deželnemu odboru kranjskemu pri državnem sodišči. (Konec.) Naj bi pa kdo — pravi tožba mestnega zbora ljubljanskega — tudi mislil o uradnih naredbah izdanih glede kranjskega bolnišča, kar mu drago, to so pač tožnikom zdi gotovo, da je bolnišče od 1. febr. 1862 doželen zavod. Zarad tega bi imel deželni odbor od tega časa sem plačevati stroške za prehranjevanje, in bi se ne mogla Ljubljana izključevati od onih dobrot, ktere so odprto vsem drugim deželanom. Na Koroškem, oziroma v Celovcu so bile enako razmere, a so se odpravile že leta 1862. Drugače na Kranjskem, dasiravno se je že aprila meseca 1862 mestni zastop obrnil do deželnega odbora. Še le leta 1865 se je mestu reklo, naj se obrne do deželnega zbora. V sesiji deželnega zbora 1865—1866 je meato to storilo, ali deželni zbor, v kterem je stvar februarja 1866 prišla na vrsto, zopet ni ničesa storil. Decembra 1866 t. j. v prihodnji sesiji, se je o tej stvari zopet govorilo; finančni in deželni odbor je sicor spoznal, da so mestne tirjatve opravičene, a deželni zbor jo dotične nasvete zavrgel Leta 1869 je mesto še enkrat z lepo prosilo pri deželnem zboru, a tudi zdaj zastonj. Torej je mestu ostala le šo pritožba do državnega sodišča. Tožba se je bila 30. jan. 1870 izročila kranj akernu deželnemu odboru, naj bi on povedal svoje mnenje. Vsled njegovega odgovora so je vprašalo tudi miniaterstvo notranjih zadev , ali se hoče v pravdo vtikati ali ne, ker so se v pravdo vpletle tudi naredbe c. k. namestnije. Ministerstvo je izreklo, da mu stvar nič mar, ker je vse svoje pravice izročilo deželnemu odboru. Deželni odbor je na tožbo odgovarjal, da se drži načela, ka je vlada ustanovila razmerja glede bolnišča in da se morajo naredbo c. k. namestnije spoštovati kakor postave, ako nočemo v nevarnost spravljati pravnih razmer v državi. Deželni odbor poudarja, da faktično deželno bolnišče služi ljubljanskemu mestu kot mestno bolnišče in da ljubljanska srenja iz bolnišča uživa mnogo dobrot, kterih druge tudi plačujoče srenje ne uživajo, in da morajo mnogo izmed slednjih plačevati doneske za deželno bolnišče, poleg tega pa vzdrža vati še svoja lokalna bolnišča. Ko sta bila oba zastopnika tožbo in obrambo v obširnih razpeljavah razvila, naznani predsednik, da pr množini obravnavnega materijala ni mogoče razsodbe takoj izrekati, in obljubi, da se bodo sodba publicirala še le v sredo. To se je tudi zgodilo. Sodba se ne glasi most nemu zastopu ljubljanskemu na korist, kajti državno sodišče je njegovo pritožbo zavrglo. In tako je rešena zadeva, ki menda druzega ni bila, kakor demonstra cija nemškutarskega zastopa proti narodnemu dežel nemu odboru. Takih demonstracij s takim izidom na šini nasprotnikom želimo še večl 163 Dopisi. Is Oorenskega 28. jul. [Izv. dop.) V št ljubljanskega lažitrompetar a omiva nekdo Wurzbacha in Tburna, ktora je „NarodM iu za njim tudi „Triglav" izvrstno opisal, ter se hudujo nad omenjenima listoma da se predrzneta tako gospode v tacera „to delavati. Ni da bi tukaj opravičeval dopise v zgorej navo denih listih, kajti tega mi ni potreba, najmanj pa be dastim dopisunom nasproti, kakor je ravno Tagblato dopisun. Se manj pa jo to potreba tacemu listu na sproti, ki se redi od samih škandalov in laži, ktero hudovoljno ali s zanikrno slepote podaja svojim bralcem iz edino tega namena, da grdi narod in njegove vod telje. Moram pa reči, da jo resnica kar je dopisni pisal v 77. št. „Slov. Naroda" in res no morem zapo pasti, kako more kdo tako sleparsko trditi : gola la jo to; zraven pa uič nasprotnoga dokazati no more Da je VVurzbach bil skrivni kandidat, to je go tovo — in od tega 90 vedeli celo dopisi v duuajsk listili govoriti — torej basta! Še bolj bedasta jo pa trditev, de dr. Šknrija ni kandidiral; ljubljanski odbor nemškutarjev, renegatov in birokratov, tako imenovn certralvrahlkomite, ga gotovo brez njegovo vesti ni po stavil za kandidata, in da bi bil rad volitev prevzel — trdi sam dopisun. Kar dalje govori dopisun o Pintar-vih volilcih, je vendar preveč smešno, da bi mu odgovarjal, ker vemo, da ko bi bili ti volilci volili kacega adnega mameluka ali celo kacega biriča, bi jim bil ravno tako slavo pel, kakor jo poje dvema volilcetna, i sta volila Gustava Thurna, dasiravno toliko razumeta pomen volitev, kakor zajec na hobeu. Dalje trdi do-isun, da se je grof Thurn posluževal najbolj poštenih redstev ; moram reči, do smo hvaležni dopisunu za ta zjav — vsaj zdaj vemo, kake nazoro imajo o poštenih agitacijah radoljški nemčurji. Le toliko povemo, da se e opravljalo, grdilo in podkupovalo in vse to se nam sto nič ne zdi novo, kajti dobro se še spominjamo, ko-ko je plačal leta 1867. grof Thurn volilcem, ki so po njegovem povelji volili — dobro se še spominjamo, ako je ta „pošteni" grof fabriciral javno mnenje ra-doljškiga mesta v slaboslavuem protestu od 7. novem-ra 1868, in kar je letos zopet počenjal, je žo povedal ravno dopisnik v Št. 77. letošnjega Naroda. Kadi vor-umemo, da nobenemu volilcu, ki je Gavstra volil — ni al, da je šel v Tržič — saj vemo, da so pili in jedli astonj in povrh še dobili dobro plačilo, kar pa zadeva upanje, da bo on nas v deželnem j-.boru zastopal, pa repuščamo stvar prihodnosti, mi vsaj ne pričakujemo ič od njega. Konečuo še nekaj ; kedar se bo zljubilo kacemu opisnim govoriti zopet o našeh volitvah, naj ne sumniči — ampak naj pove naravnost, ako kaj more do-azati. Prav hinavsko Svaka nokaj o klerikalnih agitacijah — dobro, ako kaj nepoštenega ve, naj pove — dokler tega no more, je lažnjiv obrekovolec. Naroden volilec. Iz Zagreba, 27. julija. [Izv. dop.) NaŠ sabor 3 lo vendar enkrat en pameten sklep naredil 1 Kaj endar ? — Odgodil se je. Lo škoda, da si jo še v vojih zadnjih sejah kakor nalašč prizadeval, svojo ne-vkretnost, hotel sem reči svojo nevednost v jurističnih ustavnih zadevah prav demonstrativno pokazati. Odobril je namreč postavno osnovo za obrambo ustave, ki jo je bil izdelal in predložil majstor Žuvič. (Je bo a postava, ki je pravi unikum, najvišo potrjenjo zadobila, česar pa no moremo misliti, da bo ; — potem bo mogla soduija vsakega pod kriminalno preiskavo deti, ki bi se podstopil u. pr. kot kandidat za naroduo zastopništvo svojim volilcem govoriti, da bo delal za revizijo z Magjari sklopljene unije, ali za lo, da se uredba deželne uprave v tej ali ouej stroki poboljša n predrugači. Da ! celo na smrt bo mogla sodnija na temelji te postave takega predrzuoža obsoditi. Mladi naši doktorji so „majstorja" zavolj to postavne osnove Zatočniku" hudo prijeli. Pa kaj to pomaga, „majstor" ima tako dlako, da se ga ne prime kar si bodi — Razen te drakonske „majstrojade" je naš sabor v enoj svojih zadnjih sej tudi glede Reko se hudo narodnjakom zameril. Odobril je namreč sedanji provizo rij, vsled kterega Reka ni izrecno ne Magjarska, no izrecno Hrvaška, pa tudi ne izrecno sama svoja (Ropa-ratus corpus coronao hungaricae). To stanje ni v korist no Magjarom ne Hrvatom, pač pa lahonstvu na našej strani Adrije. Predao so se narodni zastopniki na svoja domovja razšli, naredili so tukajšni narodnjaki zastopnikoma Brozu in Brliču sijajno ovacijo v priznanje njijuh prizadevanj za narodno stvar. Ponedeljek 25. t. m. peljal se je Štrosmajer na svojo .i potovanji iz Rima v Djakovo momo Zagreba. Rrački in Mrazović pričakala sta ga že na Zidanem mostu. Na Zagrebškem kolodvoru zbralo se je toliko ljudstva, da So nikdar toliko, dokler Zagrebški kolodvor obstoji. Zagrebško občinstvo je s tem pokazalo , kako Štrosmajerja ljubi , kako ga štuje, in kako visoko ceni. Gjurkovečkega debela glava hotela je ljudstvu vstop v notranje kolodvorne zagraje braniti, pritisok na ograje je pa bil tolik, da so je bilo bati, ka se ograje ne bi polomile. To videvši, zapovedal jo kolodvorni načelnik Vošnjak, brat dra. Jože Vošnjaka, da se imajo vsa zagrajna vrata odpreti, Gjurkovečkemu je pa rekel, da med zagrajanii on nima nič zapovedovati, kajti za to kar se med zagrajami godi, jo samo on kot kolodvorni načelnik odgovoren. Ljudstvo se je vsulo v notranje kolodvorne prostorije. Gjurkovečki je pa z dolgim nosom odšel. Kako je bil Štrosmajer navdušeno sprejet, kaj bi to opisoval, to se samo po sebi razume. Zagrebške gospe poklonile so mu kitico cvetja, in deputacije mest: Zagreba, Karlovca in Siska, kakor tudi duhovenstva so ga pozdravile. Ker vlak cele pol ure stoji, stopil je Štrosmajer iz vagona, pa takoj je bil na viško vzdignen in pod navdušenimi živio-klici okolo nošen. Govorilo so jo popreje po mostu, da ga bodo Starčevičjanci izpsikali, na kolodvoru pa ni bilo ne ene Starčevičjanske pare videti. Njih sreča! Kakor drugod, zanima so tudi naše občinstvo za francosko-prusko vojno v tem momentu bolj skor kakor za domače zadeve. Ne samo narodnjaki, ampak tudi Magjaroni in sploh vse našo politično stranke stoje s svojimi simpatijami v francoskem taboru. Narodnjaki pa še posebno pazno gledajo na „strijca", kaj bo on! Narodnjakom ni po volji „strijčeva" neutralnost, pa tudi ne verujejo v njo. „Strijc" že dolgo obeta , zdaj je hora, da enkrat resnico naredi, in svojo mogočno roko turškim kristijanom poda. če bo Rena krvava, je naravni nasledek, da bo tudi Donava. Zgodovina nas uči, da je zmerom tako bilo. Magjari in njih adoptiv-•inovi Magjaroni se strašno boje — „strijca!" Misel o jugoslovanskej skupini (troedina kraljevina, Slovenija z Istro, in če mogoče tudi turško Hrvaško) so je tukaj vsled fraucosko-pruske vojske, ki bo Evropin zemljevid kako tako premenila, zopet mozgati začela. Hrvati in Slovenci pazijmo, da v denašnjem rivanji narodov svojo politično individualnost rešimo, drugače nas bodo na konjske repove raztrgali 1 Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti bo v kratkem enkrat na mesto umrlih akademikov Br-čiča, Paclja, Purkinjea in Schleicherja nove članove izbirala. Kurelac, kakor mi je sam pravil, predložil je v filologično-historičnera oddelu tri Slovence (da ne bom nobenega žalil, tudi ne bom nobenega imenoval) pa ni ž njimi prodrl, in brž ko ne bo tudi v plenarnoj akademijskoj sednici ž njimi padel. Očitalo se je nam Slovencem, da se preveč svoje Matice in svojega društva sv. Mohora držimo, in nekako ne moramo preveč za jugoslov. akademijo v Zagrebu. To je res, pa naj Zagrebški akademiki pomisle, da je vsakemu srajca ven-lar le bliže nego suknja. Sicer pa mi Slovenci ravno od akademije pričakujemo, da naj ona prva nekaj za nas Btori, ter nas tako k sebi privabi. Sicer je pa naša akademija zelo v nevarnosti, da prej ko slej svoj naslov „jugoslovanska" po svojej lastnej krivnji zapravi. Morebiti najdem še drugi pot priložnost, kaj več o zadevah naše akademijo povedati. — Dr. Makanec, profesor na našej pravoslovnoj akademiji je iz službe odpuščen. Nulla dies itd. Politični razgled. Graf B e u s t jo bil pri začetku sedanje vojske razposlal ono svojih not, v kteri je zopet enkrat prav lepo zdihuil po miru sploh in za Avstrijo posebej. Kakor je videti Beustove molitve ne predirajo oblakov. Augležki in berolinski listi so razkrili tajne namene francoskega samo vladarja, ktere kažejo, kako se dajo naši avstrijski diplomati za uos voditi, in iz kterih bi Beustovim molitvam kljubu utegnila se razviti e v-ropska vojska. Že pred vojsko leta 1866 je bil francoski zastopnik ponudil Pruski zvezo in jej obljubil, da hoče Avstriji vojsko napovedati, jo s 300.000 moŽi napasti, ako kočo Prusija dovoliti, da si Francoz na levi strani Ileno prilasti nektere deželo posebno Luk-sonburg in Belgijo. Zdaj je Pruska, ki francoskih po-nudeb ni hotela sprejeti, vse razglasila in spravila Francoza ob vse zaupanje. Posebno je Angležka razdražena zavoljo Belgije, ktere noče nikdar spustiti v francosko roke. 27. t. m. so se na londonski borsi bali, da bode Angleška zarad teh razjasnil zapustila svojo neutralnost. Tako sega gibanje, ki zdaj gre po Evropi, v širjo in širje kroge. Angleška inorde ne ostane dolgo več neudeležena. Italija že skoraj ni. Po sporočilih iz Florenco se vsa armada postavlja v vojni stan, brodovje so ohorožuje : če Italija ni že nehala biti neutralna, gotovo ne ostane dolgo več. Razne vesti o neki francosko-italijanski zvezi se ber<3 po časnikih, italijanski državniki potujejo v Pariz, Dunaj, Berolin. Odškodnina, ktero Francoska ponuja Italiji, je Rim - - visoka in vabljiva cena! Francoska „Liberte" obeta uraden oklic, v kterem se bode izreklo, da je nehala konvencija zarad Rima, in da zapusti francoska posada večno mesto. Pape ž svojo vojsko pridno vadi. Govori se na daljo o neki francosko-italijansko-avstrijski zvozi, slovanska Rusija se oborožujc in na vshodu je vse v neredu. Vse to knžc, da stojimo pred evropsko vojsko, v ktero se utegne vtikati celo Amerika. Andraši jo v ogorski zbornici reke!, da A v-8 tri ji ni naloga, kaj tacoga storiti, da bi vznemirila ktero zunajno vlast, da je pa tudi njena dolžnost skrbeti za svojo varnost, ktera ne sme biti odvisna od dobrohotnosti ktero zunajne vlade. Avstrija ne želi zopet v Nemčijo nazaj , taka želja bi bila ne lo no-plodna, ampak celo Škodljiva. Ali Ogerska ostane neutralna, tega ne more noben človek v Evropi prorokovati ; za zdaj pa da jo pač dobra volja ostati v neutralnosti. Z bojišča je tudi zdaj še malo poročati. Razen majhnih bojev med prvimi stražami se ni prigodilo posebno imenitnega. O teh se jo do zdaj sledeče zvedelo iz pruskih virov : 20. t. m. so so na mostu pri Rhein-heimu tepli pruski ulani, pijonirji in bavarski lovci s francoskimi pešci. Francozi so bili nazaj vrženi in so zgubili enega moža, ki je mrtev ostal, Prusi imajo dva ranjena. — Wirtenberški vodja generalnega štaba Zep pelin je bil šel s B častniki in 4 dragonarji na opazovanje hagenavske okolice. Ko je bila ta ekspedicija svoj namen dosegla, napadli bo jo francoski husarji in so jo razkropili. Samo Zeppelin se je vrnil nazaj. Iz Berolina se telegrafira: 27. t. m. zjutraj so tri Irancoske kompanije z 80 konjiki napredovalo od Forbacha proti Vblkingen-u, so napadlo oddelek 69. peškega polka; a Prussi so sovražnika zavrnili. Francozi so zgubili enega častnika, en Prus je ranjen. Sicerseves dan ob meji ni nič novega dogodilo. „N. D. Ztg." obeta, da bodo Prusija še mnogo umazanega perila obglasila glede francoskega požel jen ja po francoski Švici in Pijemonta. Iz K o p e n h a g n a se naznanja, da so 28. t. m. pri Skagen-u videli 7 francoskih oklepnih fregat in dva parabroda. Francoski cesar, cesarski princ in princ Napoleon so 27. t. m. odpotovali k armadi. Pruska poročila trde, da Francozi ne spoštujejo luxemburške neutralnosti. 20. t. m. je bilo baje 100 Francozov prišlo v luxemburško vas Sehlengem kjer so prepevali francosko vojno pesem. 0 ruskih vojnih pripravah se piše od poljske granice : Ruska vlada se sicer ne bode vtikala v fran-cosko-prusko vojsko ; ker pa se slučaji ne dade pre-računiti naprej, treba je rusko armado za vojsko pri rediti. Vsled tega se bode 200.000 mož zbralo v polj skem kraljestvu, kjer se kot opazovalne čete razpostavijo ob pruski in avstrijski meji. Car jo skoz in skoz prijatelj Prusom. Ko bi sje Avstrija zvezala s Francozom, napovedala bi jej Rusija vojsko in hi nemudoma marširala v Galicijo. Tudi jo mogoče, da hi Poljaki ustali, ako bi Francija zmagovala. Tako ustajo bi bilo treba hitro zagasiti in s pruskim dovoljenjem bi Rusi marširali tudi v poznanjsko provincijo. Iz K i e 1 a se naznanja, da so je v vzhodnem nemškem morji pokazalo rusko oklepno vojno bro-dovje ; pravijo, da je prišlo opazovat. Kazno stvari. • * (Eno vprašanje brez zamere.) Ni tega tako dolgo, ko so hoteli usmiljeni Avstrijani nabirati za uboge Likance, ki so zarad elementarnih nesreč lakoto umirali! Kakor znano so Likant-i — Avstrijanci! Avstrijska vlada je nabiranje strogo prepovedala. Zdaj se na vse preteganje pobira za Pruse, ki no se sami strmoglavili v nepotrebno vojsko. Avstrijska vlada zdaj ne prepove nabiranja milodarov za narod, ki nas je leta 1866 tolovajsko napadel in osramotil pred vsem svetom. Kako so to veže ? Ali tako postopanje vzbuja ljubezen do države ali pože-Ijenje po odpadu.-' Kje je tu tista velika državna ideja, ktera vodi našo privilegirano politiko V Res odkritosrčno rečeno, na ta vprašanje bi želeli odgovora, ker se nam to nasprotje zdi toliko, da si ga ne vemo tolmačiti, če nam ga no raztolmačijo — interpretes au-tentici! Prosimo! * (Drobiž). Naše občinstvo opominjamo na razglas c. k. finančnega ministerstva ddo. 21. aprila, vsled kterega se bodo papirnat«* desetico in pa šestice z letnico 1848 in 1849 sprejemale pri vseh javnih in davkarskih kasah do konca julija 1870, in pri c. k. deželnih kasah do konca avgusta 1870 kot plačilo in v zameno. * (Vodni spekulant dr. S c h i n d 1 e r) je hotel svoj notarijat tudi še prodati. C. k. pravosodnje mi-nisterstvo pak mu je to prepovedalo, in nikdar nena-sitenemu decembristu ne ostaja drugo, kakor ali še ostati notar, afi pa odpovedati se mu brez plačila. Tako daleč je z ljudmi te baze, da bi kakor s starimi cunjami že beretali z uradi, ki si smejo predstavljati pridevek: c. k.!! * (Čudež). V tiskanici mariborskega nemškega lista je bil zadnjo dni zopet videti rokopis vrednika tega lista. Tirolski pevci in pevkinjo in neka dunajska pevkinja klafarskib pesni je bila tega učitelja mariborske gimnazijske mladeži zopet toliko navdušila, da jim je lastnoročno napisal navdušljivn recenzijo. Ali je referenta bolj vabilo klafarsko petje in ravno taka mimika, ali svobodni vstop k produkcijam, ali oboje, to je stvar, o kteri bode le referent »am vedel. Njegova adresa se bode zvedela iz gimnazijskega programa. * (Uradno). Minister pravosodja je soduijskega pristava g. Ernsta M u h 1 o i s o d-u na njegovo prošnjo prestavil iz Senožeč v Postojno in je pedolil drugo pri-stavniško mesto v Postojni dosedanjemu avskultantu g. Adalbertu Gertscherju, nekdaj Vojtehu Gr-čarju. Poslano. Volilcem, ki so me dne 21. julija za svojega poslanca izvolili, si štejem v prvo dolžnost se zahvaliti za skazano mi zaupanje, zagotovljajo jim, da bodem vsigdar in pri vsaki priložnosti so po moji moči trudil in delal za njih blagor. Zato prosim in želim, da bi mi o vsaki priliki svoje želje in potrebe naznanili, da se bodem po njih ravnati zamogel. Solkan, dne 25. julija 1870. Matija Doljak. Poslano. Kar je „Slov. Narod" o streljanji v mojo hišo po noči med 14. in 15. julijem oznanil, je resnica od besede do besede. Streljalo so je res s samokresom, ne pa s votlim ključem, kakor bi nekteri radi. Strelec, ki je bil s tovariši vred zato že kaznovan, je v preiskavi to tudi sam obstal. To Mariboržanki v potreben poduk.*) V Slov. Bistrici, 27. julija 1S70. Lovro Stepišnik. *) Le gospodarju Štepišniku na ljubo smo sprejeli te vrstice v naš list. Navadno za liste kakor je mariborski nemški nimamo niti prostorn niti besede. To naj si g. Wagner v Slov. Bistrici dobro zapomni, da v prihodnje ne bode smešil samega sebe, če podpisovajo svoje neznatno in uepomenljivo ime mogočno tirja, naj bi se njemu nasproti kdo razkril. Vredn. Dunajska bona 29. julija. Enotni drž. dolg v bankovcih . . . 51 fl. — kr. Srebro........... 181 „ 00 „ Napol...........10 „ 80 B CVkpJnp kakor pravo zlato, pa lepše in elegantnejše je od prof. R h o i n a iznajdeni žlahtni metal B^jp* Htieiuovo zlato. e"g2g, ktero se edino in s a in o izdeluje v fabrikah Iz tega novega metala, Rheinovo zlato imenovanega , izdelani kinč nepotreben dela pravi kinč, ker ta novi fabrikat glede barvo in obliko nič ne zaostaja za pravim, pri tem pa velja lo '/4 del, kar so pri pravem kinči računi samo za njegovo izdelovanje. Še strokovnjake naš kinč lahko moti, tako natanko je ponarojen. (1) Koravdast kinć, od pravega ne razločljiv, zapestnik in ubani f. 1.50, ovratni kinč f. l/JO, voča rešta koravd f. .'t, velik zapastnik v. uhani f. 2.50. Granatov kino : 1 zapestnik BO kr., veći 80 kr., uhani 50 kr., veči 80 kr. £MW~ t