Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 122. ijtMBBin m ii mm in m i n im n »ii 111 'i. i. V LJUBLJANI, petek. 4. junija 1926. Posamezna številka Dia J'—. LETO II< /mm DNEVNIK Tsak dan crpoldne, isvzesiil nedelj Id praznikov. naročnina~ V Ljubljani la po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SOfiOS GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. OfKAVlTIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi m a« vračajo. — Oglasi po taniš*. Pismenim vprašanjem naj se priloži mnaiks j. za odgovor. | Hafara psi poštnem ček. uradu šle v. 13.Si2&. ■MMMKttC Hibe našega parlamenta- j Velika Britanija grozi s preklicom neodvisnosti Egipta.! Uzunoviteva vlada ni pro- rizma. •Praviji. da ima vsak narod takšne po-kakršne zasluži. Mislimo, da bi vic r^la našemu narodu prehuda kri-p^sjg^. Sa hoteli soditi po njegovih rt . lnu 1 'a' v prvi vrsti treba reči, da naše-nostUdia(1U Sploh še ni bila dana mož-katere * ^ V°^ one m Poslance, v doni l0S osehrio veruje. Z 'volilnim re-in v V? Vo^cenl vsilila volja strank sam ne more izbirati več med po-e^ninii kandidati, temveč le med ^ Ir '• Kd°r uživa milost onega oz-.vicga Uudi, ki odločuje v stranki, sigurno meS*It 1;andidata’ ta Pride na 'e i/\"lipu v- i kandidatni listi in ta ,>e j/aoijen za poslanca, ne Da oni ki bi ga hotelo ljudstvo. Posledic.? tega’je da lh,dsUSrrV,e fUti f0lik° Zgovornega ju Stvu, kakor pa onemu ozkemu krogu ljudi, ki ga je naredil za poslanca. Nadaljnja posledica tega pa je, da ne sodi poslanec po lastnem prepričanju, temveč vedno le s stališča stranke. In samo za ,0 je mogoče, da se oproščajo tudi naj-te*je korupcijske afere, dočim je cisto si-?Wrn0, da samo svoji vesti in volilen odgovor^ poslanec tega nikoli ne bi zagreši Je ce*o pa je izključeno, da bi mogel K; kompcionist poslanec, če ™'al ° njegovi izvolitvi samo voli-, v°lilneni boju, ko igra oisefb- nost kandidata največjo vlogo, je izključeno, da bi prodrl poslanec, za katerega se ve, da je kradel državni denar. Pri današnjem volilnem redu, pa je to mogoče, ker danes volilec ne izbira med kandidati, temveč med strankami. 2e iz Ozirov boja proti korupciji bi zato bilo treba današnji volilni red izpre meniti ta-•'0, da bi dobili vsaj nekaj kontakta med volilcem in kandidatom. Volilec ne more presoditi sposobnost -^kandidata pred volitvami in ne more je 'Presoditi niti po volitvah. Deloma vsled skupščini, deloma pa tudi vsled arJ0C€V^s^e službe. V skupščini igra siniienf ie zadnjo vlogo in vsa vprašani V?6 rešujejo le po skupščinski matematiki. Vlada ima veliko večino in zato je vsak njen predlog sprejet. Kar pa eo-von opozicija, je vseeno, Se tudi ne bi bilo izgovorjeno, ker večina se na to itak ne ozira. Posledica tega je to, da poslanci na argumente ne polagajo posebne važnosti in da jim je glavna stvar taktika, kako konstruirati sebi primerno vladno večino. Mesto politike vodijo tako naši Poslanci taktiko, ]e da je ta navadno na ,f,S podobna intrigam. Mnoffo greha pa in,a . . čevalska služba. Včasih So dabivalj^ pred parlamentarno razpravo vsak zakonskega načrta vse predloge v pogled m po objavi teh predlogov se je običaj-J10 v Ustih razvila diskusija in ta kritika j® bistveno pripomogla k temu, da je bil zakonski načrt vsaj tehnično vršen. Danes 0 tem nj niti govora in no se dogaja celo to, da se zakonski ae,t izroči celo poslancem tik pred izglasovanjem. Na ta način poslanci sploh ,,e morejo vršiti svojega zakonodajnega . a 'n jato imamo tudi take zakone, da je groza. O sejah skupščine listi skoraj sploh ne poročajo. Včasih je dostavljal dopisni urad vsem listom poročila o sejah parlamenta, danes so deležni teh poročil samo beograjski listi. Kako pa naj volilec sod. poslančevo delo, če pa nikdar ne I dobi v roke točnega m izčrpnega poročila ! o poteku skupscinske seje. Slab je naš parlamentarizem, toda ne Po krivdi volilo«, temveč po krivdi na- ! EGIPTSKO POHOTNO SODIŠČE OPROSTILO ZAROTNIKE IN ATENTATORJE. PROTEST VELIKE BRITANIJE. Landon, 4. junija. Napeta situacija, ki je vladala zaradi volilne zmage nacionalistične stranke Zaglul paše v Egiptu, se je tako poostrila, da v londonskih službenih krogih z največjo resnostjo razpravljajo o možnosti, da se že prihodnje dni prekliče proglasitev neodvisnosti Egipta, ki je šele leta 1922 postal neodvisen. To bi moglo zopet otvoriti ostro borbo med Egiptom in med Britanijo. Neposredni povod za to poostritev borbe je dala včerajšnja razsodba porotnega sedišča v Kairu, ki je oprostilo vsake krivde četverico odličnih Egipčanov. Ti so bili obtoženi politične zarote v zvezi s celo vrsto atentatov v letu 1922 ter z umorom Lee Stracka (angl. vojaškega poveljnika v Egiptu). Zaradi te razsodbe je predsednik porotnega sodišča predložil ministrstvu za pravosodje svo- jo ostavko. Ta sodnik, ki je rodom Anglež, je že 25 let v službi egiptovske vlade in je užival velik ugled v vsem Egiptu. Njegov protestni korak je izzval silno senzacijo v Londonu in v Kairu. Njegova ostavka je bila izhodna točka za nastop britanskega vrhovnega komisarja v Egiptu lorda Lloyda. Ta je včeraj poslal v imenu Velike Britanije egiptovski vladi ostro noto. Britanska vlada je zavzela stališče, da je z razsodbo kairskega porotnega sodišča ogrožena varnost tujcev v Egiptu. Zato si pridržuje vso prostost, da v bodoče stori v tem smislu potrebne korake. Zaradi nejasnega in napetega položaja v Egiptu je britanska mornarica, ki je stacionirana na Malti, prejela včeraj popoldne nalog, da odplove v egiptske vode. Anketni odbor pričel z delom. Beograd, 4. junija. Včeraj dopoldne je imel svojo prvo sejo anketni odbor za preiskovanje gradiva o (slučajih korup-I cije, ki so se omenjali v interpelacijah Ljube Davidovioa in Prvislava Grisogo-na. Seja se je začela okrog 10. in je trajala do 12. Na seji je prvi povzel besedo poslanec Ilija Mihajloivič in podal svoje mnenje o načinu dela v odboru. Poudarjal je potrebo diskusije. — Glede vprašanja metode dela se je soglasno določilo, da je treba najprej pribaviti vse gradivo, ki je potrebno za pravilno preiskavo in za ugotovitev krivcev. Pri tolmačenju pristojnosti anketnega odbora se je razvila dolga in živahna razprava. Radikali so zastopali stališče, da traja mandat odbora šest mesecev. V tein času se morajo preiskati tudi vse druge interpelacije o korupciji. Jurij Demetrovič pa je zavzemal stališče, da je anketni odbor dolžan v šestih mesecih preiskati gradivo, ki se nanaša na interpelacijo Davidovioa in Grisogona. Dalje mora vzeti v delo tudi vse druge interpelacije, ki bodo v teh šestih mesecih predložene. Za izvršitev preiskave o teli drugih interpelacijah pa da odbor ni vezan na rok šestih mesecev. To mnenje je končno tudi prevladalo. — Demetrovič je dalje zastopal tudi stališče, da moja bili delo anketnega odbora javno. Od-)()> se je nato zedinil, da se po vsaki seji izda službeni komunike. Grol je naglašal, da je cilj opozicije ta, da se vsa vprašanja, ki pridejo pred anketni odbor, nepristransko preiščejo. V narodu vlada veliko ogorčenje in nezadovoljstvo zaradi korupcije. Anketa mora biti zato na višini svoje naloge. d Krkovič je poudarjal željo radikalov, 4- objektivno in nepristransko pre-osebiySa- stlvar- smejo 1»iti merodajni vsak .v 1U strankarskj momenti, temveč “ e"’jek,i,n” ki je borbo proti kn ™fod °P0Z,Clja’ proti radikalom Cg izrabila kriv., i-nrnn,;;;« tJELO ZAKONODAJNEGA ODBORA. Beograd, 4. junija. Za danes ob 4. po- 0 ne je sklicana seja skupščinskega >oia za proučevanje zakonskega pred- |cga o spremembi čl. 293 versaiilske mno\ne pogodbe. Dalje je sklicana seja ■■ vl*psčinskega odbora za proučevanje za- 01 ega predloga o valorizaciji bilančnih vrednosti in investicij. viionj, Beograd, 4. junija. Vse kaže, da Uzu-nevič nikakor ne more v političnih in parlamentarnih krogih utrditi prepričanja, da je njegova vlada stabilna in da pomeni resnično rešitev krize, ki je nastala s tem, da je bil Pašič odstranjen kot predsednik vlade. Čeprav ni nobenih dogodkov, ki bi dajali povoda za neprestane razgovore o političnem položaju, je že samo dejstvo, da je Uzunovič šef današnje vlade, kakor izg led a, pravzaprav, največji razlog za te neponehajoče kombinacije in politična tolmačenja. Uzunovičevo vlado splošno smatrajo za začasno vlado, in sicer ne glede na njeno politično potezo, to je glede na politiko sporazuma, temveč glede na osebe, ki tvorijo današnjo vlado. Politični krogi in tudi sama javnost je prepričana o začasnosti Uzunovičeve vlade in stoji vsak dan pod vtisom, da se utegne nenadoma kaj zgoditi, kar bi splošno iznenadilo vso politično javnost in kar bi šlo za tem, da spremeni Uzunovičevo vlado v njeni sestavi. V političnih krogih so se na podlagi tega razpoloženja lazširile vesti o predstoječem razširjenju vlade g. Uzunoviča in o krizi, ki se pričakuje te dni. Toda Uzunovič hoče s svo- I jimi zaposlednjimi izvajanimi javnosti do-< povedati, na kak način smatra on da-| našjo rešitev za kolikortoliko stalno. Po njegovem prepričanju sploh ne. bo do jeseni prišlo do nobenih pomembnejših sprememb. Pa ne samo Uzunovič, temveč tudi njegov najožji krog je včeraj zatrjeval, da je sedanja solucija sigurna in jasna, ter so povdarjali kot jako značilno to, da ima Uzunovič v nekem oziru proste roke, da vodi situacijo. Uzunovič *baje lahko popolnoma prosto odloča, ali bo vlado obdržal tako, kakoršna je danes, ali pa bo iskal načina, da jo razširi. Na drugi strani izgleda povsem, da misli sedaj Uzunovič za vsako ceno počakati z narodno skupščino do njenega poletnega odmora. Ko pa bo odgcdil skupščino, si bo pridržal vsako možnost, da ta položaj stabilizira in da med skupščinskimi počitnicami napravi vse, kar bi bilo potrebno za ohranitev današnje politične linije in sedanje vladne kombinacije. Ali se bo Uzunovič pogajal s kako drugo stranko, da razširi sedanjo vladno koalicijo, je težko reči, ker je verjetno, da bo Uzunovič delal z radičevci prav do jeseni. Potem pa je verjetno, da bo, če bi parlament postajal nestalen, dvignil roke in ustvaril kako osnovo, ki bo najprimernejša za to, da se razpusti skupščina in se razpišejo volitve. SKUPŠČINA NE BO ODGODENA DO OKTOBRA. Beograd, 4. junija. V dobro informira-nih krogih zatrjujejo, da seje narodne skupščine ne bodo odgodene do 20. oktobra, kakor se je govorilo, temveč da se bodo po želji Nj. Vel. kralja 26. t. m. odgodile samo do 10. septembra. Takrat pa se bo delo nadaljevalo. Glede tega je bila, kakor zatrjujejo zanesljivi informatorji v vladnih krogih dosežena soglasnost. Opozicija izjavlja, da bo smatrala vlado za odgovorno za nedelavnost skupščine in za to, da se ne sklenejo potrebni zakoni. NETTUNSKE KONVENCIJE PRIDEJO 10. JUNIJA PRED SKUPŠČINO. Beograd, 4. junija. Doznava se, da je vlada sklenila 10. junija predložiti skupščini nett tinske konvencije. Stran 2. NARODNI DNEVNIK, petek, 4. junija 1926. Štev. 122. Pan-Evrops, Piše A. G. 13. Vprašanje narodnih manjšin. B. Vsak narod je — svetinja. Boj proti narodnemu šovinizmu bi grešil in se onečastil, ako bi se ne ustavil pred — idejo narodno* ti. Narodai šovinizem je pojav, ki ga ni mogoče potlačiti z abstraktnim in terna c i i onal izmom. marveč le s 'poglobitvijo narodne kuliture, ki 'jo razširimo v — evropejsko; dalje s spoznanjem, da so vse narodne kulture Evrope tesni in neločljivi sestavni deli velike evropske kulture! — V srcih in dušah Evropejcev naj se narodni panteon razširi v evropskega, v katerem dobe čosfcnega prostorčka poteg (ioetheja tudi Shakespeare, poleg Dauteja tudi Cervantes. Poleg V »Itaka tudi Nietzsche, poleg Spi-rnme "t-udi Hus, poleg Petrarce tudi Prešeren. — Ako.bi začeli Nemci — namesto -da se poglabljajo v pr-oučavanjih o Buddhi ta Laotiseju in se rogajo površnosti francoske kulture — sprejemati misli velikih enciklopedistov, bi kmalu spoznali, 'koliko nitij vodi od njih d« Weimarskih klasikov in kako si je v sorodstvu vse, kar je velikega v Evropi. * * * Mi navadno govorimo li. [ir. le o Kitajcih in Indijcih, dasi iti narodi govore več različnih jezikov. Z enako pravico 'morejo -oni govoriti o — evropskem narodu, saj je Evropa kulturno veliko bolj enotna nego Indija, ki je razcepljena na 'mnogo jezikov in nešteto narečij, mnogo religij in še več sekt. — Evropo pa druži krščanstvo, evropska vlada, umetnost, kultura, ki stani na krščansko-helenski podlagi. Skupna evropska kultura je počela z rimsko državo in preseljevanjem narodov, nadaljevala je s papeštvom in fevdalizmom, renesanso in humanizmom, z reformacijo 'm protireformacijo, absolutizmom in parlamentarizmom, nar ijonal izmom, s očija lizinom . .. Ustave in zakoni vseh evropskih držav so si med seboj neprimerno bliže nego ustave grških mestnih republik. — Evropejce veže enak način življenja .in enake socijalne vrste, enaki nazori o morali in odbini, enake šege in navade, enaka noša. ki je celo povsod že pod vplivom enakega menjavanja mode. — Enake so umetniške smernice v slikarstvu, književnosti, glasbi: romantika in naturalizem, impresionizem in ekspri sijonkem • • Enaki so si problemi v notranji politiki in gospodarstvu. Nasproti tolikimi skupnostim evropskega življenja izgubljajo na veljavi jezikovne zmešnjave, ki dobivajo milejše oblike v dejstvu, da so si mnogi jeziki podobni ali sorodni. — Zapadna kulturna skupnost nam daje torej tpolno pravico, tla moremo govoriti o — evropskem narodu, Tu se deli jezikovno in politiki na razne skupine. Ako se uveljavi tako panevropsko kulturno čustvovanje, potem ibo vsak Nemec, Francoz, Italijan, Slovan 'udi dober Evropejec! — Taki Evropejci romanskega, germanskega, slovanskega jezika bodo nosilci'evropske svetske kulture, ki je človeštvu že veliko dala in je poklicana, da tudi v bodočnosti še mnogo ustvari. * * * Popolnoma pravične državne 'meje v Evropi niso mogoče. Povsod se križajo najori, ki se merodajni, pri določevanju mej, nami ec. 1. jezikovne meje, — 2. gcogralično-strate-gične meje, — 3. zgodovinske meje, — 4. gospodarske meje. V jugovzhod«« Evropi so te težave še posebno velike, kjer je ljudstvo hudo pomešano (Banat, nobrudža. Macedo-niia) ali so taim narodnostne enklave (mad-jarski Szekli v Rumuniji, rumun.sk. m albanski otoki na Grškem, nemški na beškem m Rumunskem). Ker torej sploh m mogoče ustvariti povsem pravičnih mej, so zm-a^o-valci v svetovni vojni z meceni presekali a gordijski vozel; seveda tega niso štorih na svojo škodo in so si prisodili maksimum svo ih narodnih, histor,škili, ga^rekih * asmracii — in ako se je tudi kje pravna umaknila sili, treba pomisliti, da bi ne bilo nič drugače, če bi bili v vojni zmagali sedanja premaganci: -Brest-Litov.sk in Bukarešta sta "'Tn 'tako^v vseh državah zmagovalcev tudi močne narodne manjšine, ki so tlačene m zato goje n-ade, da bo njihova nova s domovina*' v bodoči vojni tepena m bodo oni — odrešeni. Nestrpno čakajo vstajenja Rusije in Nemčije, na preobrat v vsej vzhodnoevropski politiki. Središče takih nad Je — Ogrska, ki ne more pozabiti svoje buvse veličine. ,., , Namesto da bi zmagovalci z velikopotezno E politiko sporazuma in sprave odstranja-li take notranje in zunanje nevarnosti, 'tirajo svoje manjšine v čedalje bolj obupen odpor z raznarodovanjem, blaznimi jezikovnimi nared bami. potujčevanjem šolstva in vsemi možnimi šikanami. Taka politika mora zaplesti Evropo v novo splošno vojno, ki bi mogla končati z ... rusko hegemonijo ... Zapadna Evropa ne vpošteva dovolj te nevarnosti. Edino sredstvo v odpomoč je: resnično varstvo manjšin s splošno izvedbo tolerančnega načela, ki bodi nekaka inagna eharta vseli evropskih narodov. * * * Narodi so nastopili dedščino konfesij, v dobrem in slabem: v humanizmu kakor fanatizmu. Kakor nekdaj za svojo ■— vero, tako danes ljudje, ali narodi žive in umirajo, morijo, požigajo, ropajo in lože-jo za svojo liana!' losi. — Narodne države stoje danes na načelu: »Cim u-s regi« — eius religio . Gospodujoč narodi skušajo danes s silo raznarodovati narodne manjšine ali pa pregnalti jih, kakor nekdaj gospodujoče 'konfesije verske manjšine. Barbarstvo, nekomu vsiliti tujo narodnost, je prq,v tako grozno, kakor nekoga siliti, da sprejme drugo vero. Vsak kulturen človek mora delovati na do, da postane tudi narodnost kakor vera — zasebna zadeva vsakega človeka Bodoča ločitev naroda od države bo prav tako velik kulturni čin kakor ločitev cerkve od države. Pojem »državnega naroda/ se prav tako preživi kakor državna vera«' in se umakne načelu: svoboden narod v svobodni državi! Po tem načelu bi se moral n. pr. tudi vsak Nemec v Češkoslovaški ravnati po besedah: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, 'kar je božjega!' On mora državo v polnem obsegu priznati, mora postati njen polnopraven državljan, izpolnili do nje 'vse dolžnosti, da bo vžival vse pravice, ne da bi pri tem zatajil svojo narodnost: postati mora obenem dober češkoslovaški državljan in dober nemški človek. V Švici je 'to že davno samo po sebi razumljivo in tako mora postati drugod po Evropi! Ločitev naroda od države olajša gospodarski razvoj, ustvari prijazno polit iško atmosfero za življenje narodov in pripravi pot za najidealnejšo rešitev panevropskega problema. Vsako drugačno reševanje manjšinskega vprašanja vodi v nove vojne in v propast Evrope! * .Evropejci morajo priti do spoznanja, da so pravične meje nedosegljive, možne pa so stabilne meje. Alzacija-Lorena je svarilen vzgled. Nova vojna bi stare krivice nadomestila z novimi, a premikanje mejnih kolov bi stalo milijone mrličev in še več. pohabljencev. Zato so tudi slabe meje še vedno 'bolje nego kake nove vSjne zmage. Po vzgledu Amerike je treba enkrat tudi v rir/jvoju Evrope narediti — piko in odreči se enkrat za vselej pohlepu, da bodo nasilno meje prestavljali. Ako bi se v Ameriki ravsali zaradi pravičnosti svojih mej, tedaj bi bili v permanentnem. bojnem* stanju. Ali oni so pametnejši. raje .trpijo nepravične in nenaravne meje in imajo mir, da gospodarski osvoboju-jejo ves svet. Evropa naj se uči od njih! _ Radikalna rešitev je le ena: ne premikanje mej — marveč odprava mej med narodi! Panevropski tolerančni zakon uniči državnim mejam narodni pomen. — panevropska carinska unija pa jim jemlje gospodarsko važnost in vse medevror-ske ribari je odpadeso. Državne meje postanejo nekake deželne meje in torej nepomembne. Kakor je danes Vii ten-beržanu čisto vseeno, ali njegova, domačija spada pod Prusko ali Saksonsko, - tako bo potem n. pr. Liberčanu (Reichenberg) popolnoma vseeno, ali njegova domačija spada pod Saksonsko ali Češko! Ko bodo odpravljeni gospodarski im narodni vzroki za politiSkp sovraštvo med sosednimi državami, tedaj tudi sovraštvo mine m vsaka propaganda za rnržnje med narodi bo veljala za — veleizdajo proti Evroipil V mejah panevropskega gospodarstva dovede vsak narod v miroljubni tekmi s sosedi svojo kulturo do najvišje popolnosti. * Tako in enako je dr. Goudentoove že pred dvema letoma razvijal panevropske nazore za rešitev vprašanja narodnostnih manjšin. Ako je Pamevropa možna po naukih voditeljev tega gibanja, potem je gotovo, da jenij' bova rešitev težkega vprašanja murad.4^-nejša in najboljša. V zadnji * Narodni glas konstatira, da je vse to neresnica. Ves glavni odbor je prosil Jovanoviča, da odneha in da zaradi stranke prosi iPašiča za oproščenje in da tako reši edinstvo stranke. In .samo zaradi stranke se je povzpel Ljuba Jovanovič do -tega samozatajevanja, da je z možat im glasom prosil oproščenje. Je g. Jovanovič -toliko ponosen, da se more žrtvovati zarfr.li stranke, nikdar pa se ne imore ponižali pred sedanjo osebnostjo Pašiča. In res je nadalje, da je imoral iti g. Jovanovič iz stranke saniv zato, ker se je Pašič njegove kritike zibal. Ta ni bila nevarna stranki, pač pa njemu in njegovi ožji okolici. Kar se pa tiče Pašičeve izjave, da je naročil Radetu, da se pusti zapreti, ko bo razsodba v znanem -tiskovnem zakonu pravomočna, je treba povedati, da ne gre samo za (tiskovne pregreške, temveč tudi za druge mnogo bolj važne afere. Prazna pa je grožnja, da' bo Nikola Pašič odtegnil sinu Vsako podporo, ker ta ima danes toliko denarja, da pač lahko pogreša očetove podpore. Z ozirom na trditev pa, da Ljuba Jovanovič nima nikogar za seboj, pa je treba reči, da se v tej stvari Pašič ravno tako mati, ko v mnogih' drugih. Sicer ;pa naj -to vprašanje prepusti samo Ljubi Jovanoviču, ki bo siig-ur-,no mnogo bolj pameitno vodil radikalno stranko, kakor ipa jo je v zadnjih letih vadil Nikola Pašič. — »Sedaj je s svojo umetnostjo pri kraju«. Narodni glas piše: Neki še danes živeči očividec je dejal nekemu članu našega uredništva: »Bil sem na večerji v niškem dvoru, na kateri sta bila tudi kralj Milan in kiralj Aleksander. Med obedom je bila izročena depeša kralju Aleksandru, ki reče po njenem pi očitanju svojemu očetu v francoskem, jeziku: »Sedaj je s svojo umetnostjo pri kraju. . — Izvedel sem kasneje, da je to bila ona depeša, s katero je izjavil Nikola Pašič svojo m-ollKt lil ji v o udumost dinastiji Obnen-avičev. rdsleiTičii i e "depeše je Bila med drugim tudi la, da je bilo Pašiču izplačanih 40.000 dinarjev, ki jih je ta dosedaj zaman zahteval. Pa naj je imel Pašič tudi vso -pravico zahtevati teh 40.000, vseeno ostane dejstvo, da je dolbil Paišič ta denar samo zato, ‘ker si je s to de-pešo pridobil milost kralja Aleksandra, ško- j doval pa pri -temi stranki. — Tako . Narodni glas« in uverjeni smo, da g. t^vSi-č, ki se v zadnjem času pridno oglaša v listih, na to notico »Narodnega glasa« ne bo molčal. - Zmaga Brianda. iPri glasovanju o finančni resoluciji je doživel Briand veliko zmago. Pred glasovanjem je imel Aristide Briand velik govor, ki je naredil glokb .uitis na parlament in ki bi si ga smeli zapomniti tudi nekateri naši poslanci. Med drugim je dejal Briand: 'Položaj je preresen, da vas ne bi opomnil na Vašo veliko odgovornost. Nimate pravice, zateči se k absenci! Ce nima kakšna stranka zaupanja v vlado, potem jo naj vrže. To je odkritosrčno in lojalno [»stopanje. Je pa še drug način, ki obstoji v tem, da se vladi zadajo zbodljaji in da se ji pri vsaki priliki vzame krvi, da se jo potem v ugodnem .trenutku vrže. Tako postopanje ima samo ta namen ubežali lastni odgovorno^ (Viharno odobravanje.) C-e ne *“£{£Vomh sujte proti. - Bi! sem na cel Veni[ljll Tedaj resnih trenutkih ko j lrenUltke, toda nisem sem preživel ^”ni,|, k() sedaj. Vladi se "‘hp vsaka možnost dela, ker se 1» ved-io"baiti, da bo vržena. Ni to v interesu domovine’in vlada ima pravico, da se proti nji postopa lojalno, iz oči v oči. Sledil bom vestno glasovanju in izjaviti moram, da mi samo miaijhna večina ne zadostuje. Če ne bo večine, ki omogoča vladi, da gre resno na dem 1 da se ne boji vsak hip svojega padca, p , rečem - dovolj! Briandov govor J® J®™ velikansko navduS^e^ na o wKko ve5iuo. glasovanju, ki je dalo. Bn. ^ 313 poslancev je g ki.-.oval jih ni *ijiio “ ‘"VS -».«*" i™“ S»k. vt«l» V«'1 .»Srt. Trimnvirat na Poljskem. Po vansavskih časiopiSnlb vesteh bi imeli iPilsudski, ministrski predsednik Bartel in novi predsednik -re-, publike Moscieki tvoriti triumvirait z nalogo, da iavedejo )>opolno politično in gospodarsko sanacijo Poljske. Triumvirat da bo od poljskega panlaimlenta izredna, poobtasi ., na kar bi bil parlament odgoden. Tudi O' * .izdelal zakonski načrt o reviziji ustave, p katerem bi se zelo razširile pravice- pi >■s u nika -republike. trokemijo. Po vojni je prevzel vodstvo- velike tovarne, za dušik v Chorzovu. Vsled izrednih zaslug za znanost je bil imenovan za častnega doktorja ilvovske univerze in varšavske politehnike. Moscicki velja kot mož absolutnega poštenja in je intimen -oseben prijatelj PM-sudskega. Zalo je postal tudi predsednik poljske republike. Beležke. JUNAŠTVO. O svojem včerajšnjem poročilu o političnem položaju v Beogradu javlja »Jutro med ( 1'itgim, da je rekel Uzunovič »Jutrovemu«. dopisniku, da se korupcija ne pobija z mitingi, temveč z resnim delom, nato pa nadaljuje: -Vaš dopisnik je opozoril nato g. Uzu-noviča, da naj ta nauk predvsem adresira na organizacije lastne stranke. Predsednik radikalne stranke v Ljubljani dr. Ravnihar ,je sam prisostvoval ljubljanskemu shodu, ki je bil direktno naperjen proti radikalom. — V ljubljanskih šolali se včasih zgodi, da kakšen mali svetohlinček dvigne roko in pove gospodu učitelju, v povzdigo lastne pridnosti in lastnega dobrega vedenja, da Tonček pod klopjo cuker liže,' nakar pameten učitelj oba zlasa”, enega, ker liže oukerčke, drugega pa, ker je navaden »špec«. A tudi brez ozira nn^ ton poročila si dovoljujemo vprašati, kje 111 odkdaj da obstoji navada, da bi moral predsednik kakšne jiolitične organizacije vedno čepeti doma kakor lipov bog? Če so smeli na ja v e 11 shod vsi ljudje brez izjeme zakaj ne bi smeli tja tudi pristaši radikalne stranke,' zlasti če niso šli tja v imenu svojih organi- ' zacij, ampak kot privatne osebe? Julrovo« poročilo iz Beograda je veleznačilno za 30^.. parno politično ozračje pri nas, ki d uši J1} inori Ljubljano in celo Slovenijo, tako da o1 poštena očiščujoča nevihta bila že res silno potrebna. j Kratke vesti. Indijski pesnik Tagore je gosi iudijan-ske vlade in je bil sprejet cd Mussolinija v po sebini avdienci. Novinarjem se je nad vse laskavo izrekel o Italiji, Rimu in fašizmu. Škoda, da ni Tagore poskusil tudi znanega ricinusovega olja, morda bi potem bila njegova sodba malo drugačna. Fakultativno cepljenje proti diiteriji vpeljejo na Češkoslovaškem. V slučaju epidemij bo to cepljenje obvezno. 113.169 nesreč je -bilo lela 1925 v pruskih rudnikih. Smrtnih, žrtev je bilo 1320. In tn kljub velikim varnostnim odredbam v rudnikih. Ponovni hoji so se začeli v Maroku. Bilance vodi Abdelkrimov brat. Rifanci so zavzeli predmestje Tehtana. na reipumiKe. , • i.; - Novi poljski predsednik prof. M<'U«ki je bil rojen 1. 18ti7 v Mierzamovvu pn P'oi ^u. Njegov oče. je bil veleposlanik «n se je udeležil poljske vstaje 1. 1863 kot .Mnandart vstašev iz plookega okraja. ,Po do.oucamh študijah se je nastanil, Mosdcki v Varšavi .z katere so ga carske oblasti pregnale. L. 1897 ie mostal Moscicki asistent na švicarski uiui-verzT v Freiitxurgu in 1. 1901 je prevzel tam vodstvo elektrotehničnega laboratorija^ Leta iqio fbil -poklican na lvovsko poli.tenniwo, kjer je bila zanj ustanovljana stolica za ele^- SMBRNK K VIDOVI* EVlitJA KLUBA IN SOLE V LJUBLJANI. V sverfti si, da je temielji-tu izobrazba *e|n0 na j vež j ih bogastev naroda i«n posainemika, je ustanoviI v Sarajevu Milje-nko Vidovič svojo srednjo šolo. Ker Slovenci sam.i zaenkrat še ne utegnemo začeti samostojne šole in samosvojega pokreta, smo se priključili Vidoviču. Naša sedanja šola je samo po-nioc slovenskim učencem Vidoviče-ve dopisne šole. Naš daljni cilj pa ostane: ustanoviti pristno slovensko srednjo šolo in slovenski prosvetno* vzgojni polcret v okviru Vidovieevih načel. V Sloveniji se je vršilo in se še vrši ogromno prosvetno, manj vzgojno delo. Vedar so to raztresena hotenja, ki ne. prinaSajo aa-željenih uspehov. Slovenski narod in slovenski človek mori vzrasti sam iz sebe in tvoriti v svojem bi- ^ stvu in hotenju popolno enotnost. Zlasti delo raznih ljudskih visokih šol pokazalo, da je pred hod od osnovnošolske izobrazbe kljub samoizobrazbi prevelik 111 > »ilkar’ °Piane "^Angela^Kravosova, učiteljica za francošči-n0CirilS1Arko? stud!°phil., učitelj -matematike, f!av\n'ko Bernik, stud. chem., učitelj keniaje i,lBoSfCvlkj, stud. med., učitelj prirodo- pisja. Dnevne vcsff DENUNCIANTI. V nekem kraju na Dolenjskem žive tiri je trgovci, ki so se v ostri medsebojni konku-,renči. Zgodilo pci ,se je, da je eden od njih prijavil s-voje dohodke davkariji prenizko. Ostala dva sta mislila, da se iznebita konkurenta in prijavila sta trgovca —davkariji. Posledice te prijave seveda niso izostale in verjetno je, da ovadeni trgovec ne bo zmogel kazni. . Le bi ta dva ovaduha storila svoje dejanje u. patiiotičnih motivov, ker bi se jima smi-' opeharjena državna blagajna, bi končno ■nnt n1® očitati, Samo da bi morata bili ke 0m n'ad vse tankovestna za 'lastne dohod- trintem?Tivi 0vadbe so bili vse prej ko pa-eo-oiS-' • Vež narobe skrajno in umazano dra-rean Vm V*®* ni V tem slučaju prav iuc A1’!® ko 'Skrajno grda — denunci-jaeija. -in •/.. ’ 0nem tako žalostna m ves naš narod |“W°V0 <ča-st, da ni to več stvar posa-‘'tautca, temveč vsega naroda. In mnenja • "!'!°’ .da Je boj proti temu denunciantstvu .iznejsi in koristnejši ko pa proti korupciji. Zakaj še nižje od korupcion ista je denunciant rn -tega šufta treba — iztrebki. čilo" ^viliaiici. Komaj so objavili listi poro-oo so nesreči, ki je zadela vso Prigori-spretniSe ž® pojavili v Ljubljani in okolici ni pormiMV^htl.nei’ ki Pokušajo kot »nesreč-kronico 7 ,zva1>it od dobrih ljudi kakšno Posebno smmdporo gostilničarjev. Imajo pa v tepi rib ™ •’ ^akor znano> lez' Prigorica ribniško !'.1Ski. dolini, kjer govore še lepše ntoledujein re^e’ »nesrečni pogorele!« pa govorici 7 Za kronice v pristni ljubljanski ni je tora-‘a ''nesrečne pogorelee« v Ljubija-n,o ^ velika škoda, da Slovenci še nis-— *i' a ? Popolnoma ujedinjeni. bo o oni list« štev. 50 priobčuje: Ured- nik o . zvr*^yi gledaliških igralcev, pravil-cij v M^inŽfSin materijala na račun repara-pomoči za 'ure,wvill?ik ° daianiu državne kmetijskih posestev6 te? vzornih socijaluo politiko. fka“s? £,nistrstva jo placilin nalogi za pokojninsko zavarovmde nameščencev v Sloveniji in Dalmaciji. — . ^Mvnmrandum univerzitetnih profesorjev. i Osvetuo ministrstvo je poslalo fin-inč nemu memorandum univeriitVih prite^ Jev, \ kateiem zahtevajo univerzitetni profe-s°i'ji posebne dragmjske doklade. Unifikacija strokovnega pouka. V trgo-vvnskem ministrstvu je izdelan nov načrt za-o unifikadri pouka na strokovnih trgov-,p?!^ šolali. Načrt naj ibii stopil v veljavo s ^tfeom prihodnjega šolskega leta. voiskrezervne oficirje. Gospod minister ki 190«11 mornarice je z odločbo od ‘29. aipri-2gfj “A ukinil evoječasno pojasnilo k členu Di o ustroja! vu vojske i mornarice- Pa oiVtbisif''(y4 ,°d lb. avgusta 1925, obenem h itn oficirjem ti,!6 v bodoče vsem rezerv-dodatki t-redvideni ®°-na veSbi. izplačujejo t ; , 'j ' 'imenovanem Pl. 286. ženi doddtek z,a »'“Stelja m drva. — Udnu-f^g.rezervmh oficira i .ra.tm.ifca pododbor Ijjt Ra spisa n« mesto. Pri državnem vzgaja 2 v Ljubljani je razpisano mesto učitelja. II.fLeftom..so zd™ženi prejemki uradnika tudi i^rije. Prednost imajo prosilci, ki so do .-glasbeno izobraženi. Prošnje je vložiti n-o|„j.č Juniju pri ravnateljstvu Državnega vz-galuhsea v Ljubljani. n . Vojno akademijo bo letos sprejetih 80 ?°jencev. Razglasi so razposlani po vsej dr-Zayi, vsem gimnazijam, vojnim okrugom. večjim občinam, srezkim poglavarstvom itd. prijave sprejema uprava vojne akademije v g^utu- Podrobnosti so razvidne iz raz- dinarjev*^'?0 l,‘"1l>ori1 v znesku 4 milijone ministrstv niest° Subotica od gradbenega ulic, a Za popravo in zgradbo novih Sedanp'1 i,?la presbiroja je bil imenovan do-rovič generalni konzul v Newyorku Ka- ~~ Iz zdravstvene službe 7<> 7,i,. volonterja pri splošni bolnici v LiufiW -a imenovan dr. Slavo Kristan. LjublJan' je — Iz poštne službe. Za poštnega uradnika je imenovan Davorin Grobelnik, poštar v pokoju pri poštnem uradu v Celju. Premeščeni so poštni uradniki: Zorko Kambič iz anbora v Ljubljano. Ivan Plausleiner iz ‘i m! -k v Maribor ter Danica Dakmonovič Maribora v Zemun. »y.:.Mda^av7Ui-,tn^i.vIV,“‘vo šumarskega Mihevc, Bogomi — Odvetniški nici dr. Josip Lavrič. K Ar Avtobiografij« \'i|jPma |i. \r založništvu ga it nS Leipzig izide v kratkem knji. Viljem-, rr V b,lfi zanimiva: avtobiografija cesji- - : knjigi opisuje bivši nemški ži in 3?. mladost, diference v domači hi- . 1 POIttliMizv . 1.- i , .1.1. . __ ^fPoda^so^oini:’^« ^murskega Vc, Bogomir Sinkovi« in *®belI- ',oz<-‘ Odvetniško pisarno je atvojui ZaSal'-— 1" = !« I r" V Rjb. sedelPprtivIle d°g®dke do trenutka, ko je za-pre(1 kratkim' V iljem je spisal knjiga šele zaiBkeP‘ri . * n&/jvuyn, luivsegii ninu- Pravtfei. se ie V1‘šil ob ga občiM-i1. t1. spremstvu bmlimpeštan-ske- Kosemitih«.*• poročajo, da od pogreba Pogreba* nt^ Mad&tS"? Ye!iCastue"a ki. Dnia1oairm“- ',per,v‘a 1,0 So^tovala na Rc- operetn-i ’Prilde na Itako madžarska Pf 'r,,k ' iijema Vaszonya, bivšega tnad- lf —.j ^ ■ _____:i „k vo monumentalno zgradbo. Svečanemu polaganju temeljnega kamna, so prisostvovali kralj, ministri iu več drugih znanstvenikov. — 700-letnico svojega obstoja je proslavilo dne 1. t. m. mesto Liibeck. — Borba proti umazani literaturi. Dunajska policija je opazila poslednji čas, da je začela trgovina s pornografsko literaturo in slikami silno proevitati. Po dolgem intenzivnem zasledovanju ji je uspelo odkriti ne samo širitelje teh tiskovnih proizvodov, temveč tudi njihove avtorje in ves zato potrebni materijah Zaplenila je nekoliko tisoč takih listov in slik. Prijavljeno je 21 založnikov, tiskarjev, knjigovezov, trgovcev in agentur. Nekoliko pii je bile takoj aretiranih in predanih sodišču. Poleg tega je policija odkrila tudi atelje za izdelovanje svilenih robcev s ponografskimi slikami ter je aretirala zopet tu več oseb. celo zalogo pa zaplenila. ~ Atite-mobilska nesreča pri Novem Ma-luiu. Službujoči policijski stražnik je zagledal pred par dnev i na vse zgodaj v potoku / par korakov od občinske hiše v Novem Ma-lofu automcbil. Nedaleč od avtomobila je le- Tretji transport dežnih plaščev v lej pomladi je prejela tvrdka Drago Schwab ¥ Ljuhijml Dokaz, da ima najboljše in vedno vajcenejše v zalogi. žalo v vodi Iruplo šoferja. Stražnik je obvestil oblast, ki je poslala na lice mesta komisijo. Komisija je ugotovila da gre za avtomobil ibivšega poverjenika za Medjimurje dr. Novaka. Šofer Matko Peleš je zavozil v temni noči ob nevihti z mosta v vodo. Most nima ograje ter sloji pet metrov nad dva metra visokim potekom. Nesreča se je pripetila, kot je ugotovilo poizvedovanje, že okrog 10. ure zvečer. — Otroški jok je rešil dve rodbini smrti. V Beogradu, ma oglu Biioljske, Poiucareove in Kandiine iuli.ee se je zrušila hiša. Ker so 'kotpalli poleg te hiše 'temelje za novo zgradbo, globoko v zemljo, je zgubila hiša svojo stabilnost in se ije Krušila. V tej hiši bo stanovale dve rodbine, vendar pa po čudnem naključju ni bilo nobene- človeške žrtve. Baš v trenutku, ko se ije začela hiša majati ,in pogrezati, je neki otrok na ves glas kričal in jokal, taka -da je zbudil svojo mater. Mati je vstala, pri tem pa je opazila majanje hiše nakar je alarmirala sostanovalce, ki so takoj zbežali na ulico. Tako-i marto se je hiša do tal podrla. — Požar na parniku. Iz Velikega Bečkere-ka. poročajo, da je izbruhnil tam na velikem parniku »Vojvodina« požar, ki je uničil na parniku vse stroje. — .Sneg v Italiji. Predp-rošle. noiči 'je vladali v severni Italiji strahovit vihar. Ob tej priliki se je odtrgal tudi oblak. Posebno veliko škodo je trpel imiasto Bergamo. Vilhar je odnesel z več hiš strehe, uničeno je bilo -ogromno število živine. Potoki in reke eo hipoma narnstle in -poplavile 'vse ceste in pota. Temperatura je padla- skrajno nizko in v Apeninih je zapad-al celo sneg. — V šapah levinje. Neki pele z dežele- je ipnseil te dni v Berlin, kjer 'se je imenitno zabaval. V dobrem razpoloženju se 'je namenu ogledati si t-uidi zoološki vrt. Dospe vsi do kletke levov si v svoji zagrizenosti ni mogel pomagati, da ne bi splezal črez ograjo kletke, v kateri se je nahajala levinja s 3 mladiči. Ko je pogumnega moža opazita levinja, j-e naskočila in privlekla v svojo kletko. Neki gledailee je imel pogum in hotel rešiti nesrečneža gotove pogube, toda levinja je pograbila tudi njega in ga- zvlekla v kletko. Obadva re rešil šele krotilec. — Samomor stražnika. Božo Nediča, policaja v Novem Sadu je čakala disciplinarna kazen radi prestopka na straži. V strahu pred jo kaznijo in z njo združenimi posledicami si i^AP.thnil mož s strelom iz revolverja v usta >uc življenja. o,Z, p?wkušen samomor vajenca. V Novem innvenu kromuf™'1 te dui v eam-oanori-linem , “ krog1 jo v prsi laietni vajenec neke ti go vi ne z zeleznmo Stepan Kovač. D,o obup-nega ,koraka je -privedlo fanta slabo ravnanje. Njegovo stanje je opaano. 1 elika tatiina > sarajevskem vojnem skladišču. V enem od vojaških skladišč v Sarajevu so prišli te dui na sled velikim tatvinam, ki jih ima na vesti neki narednik, ■edn-i narednik je ponaredil pečat, s kate-kater1m'Zapeča,eine vrat’a skladJSča in ključ a V Šiklaidi-šfe 7t>knRJ'a'io' Tako -ie I>«*ihajal lahko nihče videi’ V- !' ?e 4nu ie zljubite in ga ni stvari so „j-n,Vra ie ko! sraka. Ukradene po mestu in okolici "Jdgovi komplici, redovi v-"1-- - ° ,lln0ril iz Us|niljenja. Vanda Acht, njenih držav. Te dni se je vršilo v Bridge-portu, Conecticut zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 5(10 članov kluba iz vseh krajev države. Zborovanja se je udeležil celo guverner Conecticuta. Ko je bil dnevni red izčrpan, je prišlo do kravala. Par članov je namreč predlagalo, da se podvzamejo koraki v svrho usta-navljenja stolice za preiskovanje vzrokov in pobijanje izpadanja las. Ta predlog je izzval med zborovalci tako kontrover-zo, da bi se bili kmalu skočili v lase — če bi bilo to sploh mogoče. Večina je predlagala, da se pride na dnevni red, češ da nasprotuje predlog ciljem kluba. Ker je bil predlog sprejet, bo ustanovila opozicija najbrže lastno organizacijo, katere cilj bo pobijanje jdeš. plešč. — Ceniki za jamske škornje in gajzaree. Zveza obrtnih zadrug -v Ljubljani je prejela iz Rumunije prošnjo, .naj -bi oskrbela cenilke za vodotesne -jamske škornje in goj-zarce, Vsfed tega -prosi čevljarske produktivne zadruge in posameznike čevljarske mojstre, ki se za to zanimajo, dia vpošljej-o zvezi takoj cenike za zgorajšnje izdelke. — Podoficirsko podporno društvo ljubljanske garnizije priredi v soboto dne 5. junija 1926, -točno ob 20. uri v ljubljanskem 'mestnem -domu zabavni večer -s -plesom iu šaljivo pošto. Vstopnine prosto in brez posebnega vabila. Za obilen obisk se priporoča odbor. Ljubljana. 1— Prijave stanovanj. Udruženje Jugoslovanskih Narodnih Železničarjev ima -v 'dueli od 4. do 7. junija t. 1. v Ljubljani kongres, na katerega ipridejo železničarji iz cele države. Navedeno Udruženje se vljudno obrača do vseh meščanov deželnega stolnega mesta Ljubljane is prošnjo, da blagovolijo vsi, ki imajo razpoložljiva stanovanja ipi-.iijav.iiti jih v ‘društveni -pisarni f druženja Kolodvorska ulica 26/1. dvorišče desno, kjer bodo najavili koliko sob ozir. postelj jim je mogoče nuditi za udeležence kongresa. Navedite tudi ceno. Kdor se ne more osebno zglasiti naj poroči pismeno. Udruženje Jugoslovanskih Narodnih želeamčairjev apelira na ljubljansko občinstvo, da prihiti v vprašanju stanovanja na pomoč, da bodo gostje, ki bodo poselili belo Ljubljano tudi v teni pogledu odnesli dobre vtise. 1— Pozor pred goljufivo! Po Ljubljani se klati ženska, ki pobira v brušenje nože, škarje itd., ki pa reči ne prinese nazaj. Osleparila je že precejšno število strank! Obleke lastnega izddka Vam nudi najceneje J OS. SOJINA, Ljubljana Aleksandrova c. 3. hčerka urarja v Lvovu m .* “““‘I "v“‘> j na živčni bolezni. Dasi ze .df$e ‘>asa ! situirani, so poslali deklico V1«0 , ■,ll)bi’° -so jim pošla sredstva, so j0 vzSi'1^'1? . ® t mo v. Pred par dnevi jo je napadla' nenadT ■ ma zopet blaznost, tako da so morali do?hh stariši po rešilni voz. Predno je prišel rešilni voz, je oddal nanjo njen brat tehnik Vincenc Acht štiri revolverske strele. Dekle .je obležalo na mestu mrtvo. Aretiran, je izjavil Vincenc Acht, da je ustrelil svojo sestro, ker so se mu smilili ona in stariši. — Radi poneverbe obsojena poštarica. V Tovaričevu je ipoštarica Ljubica Božin poneverila tekom dveh let 30.000 dinarjev. Novosadsko sodišče jo je obsodilo na tri leta ječe. — Klub plešcev. V Zedinjenih državah se-verne Amerike obstoji klub plešcev, ki ima »tevdne podružnice po vsem ozemlju Zedi- Maribor, 'm.~ Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru poziva najemnike i-n podnajemnike, -naj ne podpisujejo inikakih izjav za ukinjen,je stanovanjskega zakona pri društvu hišnih las! ni kov, ker s tem koristijo san no posestnikom, sebi pa škodujejo. Informacije se dobijo pri društvu najemnikov, Rotovški trg št. 1. m— Cankarjevo proslavo priredijo v Mariboru slovenski književniki. Vršila se bo v Narodnem glegališču dne 5. in 6. t. m. "n— Mestna občina mariborska- -je -sklenila tlakovati Lm-apilerjevo in Meljsko, cesto. Sredstva za to ilaikovanje se bodo črpala iz nabrane kaldrnine. m— Imenovanje. Branko Grohar, absolv. jurist, je z min. ukazom imenovan pravnim praktikantom pri okrožnem sodišču v Mariboru. m— Občni zbor mariborske sekcije »Udru-!0jiwrii°Jnon invalidov«, ki ibi se m-orafl vršiti dom v/ i maia Je Lil policijsko prepove- dan. Vzrok: nameravani izgredi. MariKn ' ‘°tociklistična dirka na Teznem pri /n tri in • 8? je vrši,a v 'nedelte 30. maja •“ nHiir? 'Je prirediI mariborski >Moioklub' , Teišnlo tevitatekla- lJde,ežik> 'se -'e -'e ^e- -D Strite - aJ °®emcev’ 1,10(1 dnigim tudi 1Z.. ■ lriJe in Nemčije. Udeležba je bila ne- MeJ? & L eeni 86 - 5oS^. di Polim e? i Ve ■ ™,yan dr' Pirkmajer, di. lo-lj-anec, -srieaki poglavar itd. — Dirka je trajala celih pet ur. Zahtevala pa je tudi ,ea°-iZI lIi 'I Baunam, iz Poljčan, ki -si, je -m1" dirkalno m-ojsterst-vo, je bil ponesrečil — prepeljali so ga v bolnico. — Dirkalno mojs-terstlvo Ma-riboma« si -je, pni-toornl g. A.^šti-lban iz Zagreba na motorju »Zemth« (1000 c.crn) pohištvo, v plamenu je poginilo v-eč prašičev, drobnice in tudi par goved in k-ouj, človeških žrtev ni. Kako je nastal požar: V Dolenji vasi, ki jo loči od Prigorice le ponikalnica Ribnica je bil dan ipred u-sodno nočjo sejem. Na -licu -mesta so domačini .pripovedovati, da je par vaških 'mladeničev ob nekem skednju na južni strani vasi v veselem razpoloženju prepevalo i-n pušilo. — Pasti je moral med suhljad ogorek cigarete, ki je kmalu po odhodu 'mladeničev povzročil požar. Okrog prve ure popolnoči je vzbudilo bližnjo in dainjo ribniško okolico žvižganje siren parnih žag, plat zvona okoliških cerkva in gasilski rog. Gori, gori! Zunaj je butal ob hiše -močai*.južni veter, ki je sedaj -odnašali, sedaj zopet 'prinašal, te grozovzbujajoče glasove, — po nebu je pa podil -težke črne oblake črez dolino, krvavo ožarjene s svitom požara. Požar, ki je izbruhnil z vso s-i-lo na južni strani ulice ob vodi, je vsled silnega južnega vetra objel in obsul z iskrami vse strehe poslopji v -tej smeri, -v katerih je pred četrtom ure še mirno spala vas; gospodarji, družina in živina. V desetih minutah so gorela vsa omenjena poslopja, -kakor bi -vsako posebej zažgali s petrolejem in ob istem času. Pogoreli del vasi leži v dovolj široki ulici, ki veže skoro pravokotno glavno cesto: Ribnico—Kočevje z reko Ribnico. — Pogorela je pa te zahodna stran ulice, medtem, ko je -bila druga strain ulice vsled nasprotne smeri vetra izven nevarnosti, iu s tem tudi pot čez ulico do vo-de dostopna. Prizor iz primerne oddaljenosti je bil veličasten in grozen obenem, a mozeg pretresajoč med nesrečniki ob gorečih 'domovih. Ljudje so v vsej naglici metali skozi okna in ; vrata vse, kar je roka dosegla. Res' čuda, da j ni v tem kaosu, vrvenju,-kriku in joku bito i človeških žrtev. — Prašiči, drobnica, ik-unci, i vse -bega, cvili, mekeče med gorečimi po-! slojpji. Govedo beži na vse strani. Kokoši fo-1 fot-ajo skozi okna aiz katerih sika plamen, a zapodi se v drugo i-n izgine v plamenu. V i polnem kriku in viku plane p ras e iz plamenov in se -sesede sredi ulice. -Ob vsaki hiši isti prizori. Vsaik pok tramovja, hruščeče padanje opeke s strehe domačega -doma, spremlja družina is -krikom in plačam, -kakor bi vse to padalo na njih same, jim lomilo ude, trgalo meso ž njih. Gašenje požara. K-afj hitro so biti -na mestu nesreče domači gateulci iz Dolenje -vasi, potem iz Ribnice, Go-viče -vasi in drugi. Gasiti je ib.iilo mogoče te iz ulice, od zadaj je bil vsled -vetra dostop i nemogoč, ker so gorela kot slama -t-udi sad-, na -dreveza za skednji iu kozolci ter daleč na-| okrog trava, dasi bujna i-n zelena. Treba je bilo le ogenj omejiti, umu zajeziti p-oi, da bi se dalje ne širil. Kol -trdnjavski zid !je -k-lubova-lo plamenom visoko zidano -poslopje Ignacija Mrharja in pa visoki mogočni kosfa-nji -ob njem, ki niso prepuščali isker na druga leseura poslopja. Bern so osredotočili gasiilcd vse site, da za-branijo požaru 'pot preko tega polslopja i-n kostanjev na drugi del vasi. (Ribniške ibriiz-galne so bile teinu. Jvois in s tein so sfaisilci častno rešili -svojo nalogo. Gasilci so rešili tudi -par poslopij, iki so -že pričela goret-i. Pogorele hiše so postavljene druga ob drugi s par metri razdalje i-n z bokom (s svislinii) na ulico, da .izgledajo kot vozo-v-i vojaške komore na taborišču. Hiše so večinoma zidane, a vmes tudi lesene in s slarn-o krite, /a hišami stoje kozolci, Skednji in hlevi, leseni ter skoro -vsi so bili s slamo -krili. Pogorelci so vozniki, lončarji, kmetija jih le sl-aibo preživlja. Okrog 150 ljud-i je sedaj brez strehe, brez obleke in pohištva, kajti rešili so si le življenje. Pridelek je uničen, a -prihodnji je še v božjih rokah. Škode se ne da še preceniti. Pom-oč bratje: kruha, o-bleke! A. L. VIII. kongres Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev. Centralni odbor UJNZ Beograd sklicuje za > a-’ L- 111 7- junija 1926, v Ljubljani VIH. kongres vseh organizacij Udruženja jugoslo-vamiskih narodnih železničarjev. Dnevni red: DOPIS. h Tržiča. Deška in dekliška meščanska jola Priredi s -svojim .Podmladkom Rdečega ikriza v soboto ni nedeljo Dan Rdečega kri- T Se 1)f,re-ia PO celi državi. V soboto zvefei ob osmih je šolars-ka akademija z iz- m mn go»IaskiimiL tockomi. tjo o pS^ute1?19^- VKe'SeJ“ (jpsetih in -i,,,. . ' J1 • ' nedeljo ob pol kariev v šol'H °f ,n°. ?bM~je Podmtei-trom nanolfino , iexmi^ci, -na/to obhod po mS Nk> lo nrir i , r Pa *e P-onovi akade- telje aaše*'mbS !h-TZai*jal,1° Tse pri,ja' riše da n-nam i ,P 10 P® v®bimio sta-blizu. ’leda'f0 de!a sv’,°ii,|> otrok ‘tudi. od Polar y ribniški dolini. 1. Otvoritev kongresa. 2. Poročilo predsedstva CO. UJNŽ. 3. Sprememba in izpopolnitev pravil. 4. Volitev uovega eentr. odbo-ra UJNŽ. 5. Izenačenje članskih prispevkov. 6. Predlogi in reaolu-cije. 7. Zaključek kongresa. j Po čl. 30. naših pra-vil morajo u,potiti Po-! lajmske organizacije JINŽ svoje delegate 1 11 a Loh.gces taiko pravočasno, da b-odo ml 4 j Jumja do 14. ure v Ljubljani. Predsedstvo centralnega odbora UJNŽ. Spored kongresa: i „ 4 JUlll''a: V 0b n- UPi »prejem delegatov na glavnem kolodvoru. 2. Ob 15. uri .zboro-n«, uje d e legajo v* -dviorani Na rodnega doma. o. junija, L .Ob 9. uri dopoldne nadaljevanje delegatskega zborovanja. 2. Od 17. do 19. ure promenadni koncert 'Sloge-: v Zveadi. 3. Ob 20. uri -Velik koncert narodno železničarskih glasbenih društev Dr-ave« in »Slwe« v veliki dvorani hotela .»Union«. 6. junija: L V nedeljo od 8. do 9. ure- zi-sprejam gostov in tovarišev d-oštih iz cele dir-žave na glavnem kolodvoru. 2. Odhod, z o-od-barna na čelu na prostor kongresa v Narodni dom. 3. Ob 9. uri 30 min. pričenja kongres \ veliki dvorani Narodnega dama v prisotnosti delegatov iz cele države, čla-n-ov Udru-* zen ja in gostov. 4. Od 11. do 13. -urei promenadni koncert »Drave v Zvezdi. 5. Popoldne ob 16. uri veselica na vrtu (Narodnega doma j s sodelovanjem godb »Drave« i« »Sloge«. ^7 i ?* < t». t i * i .u n Ii-jlof Y,Lrii' (P-oroči-lo očividca.) si.ten^nk?? maja lla L junija je vpepeiil iuCmi tem VaSi ki leži K ure 7norel n i bnice» ‘43 gospodarskih poeolipji. . ______________________________________ nfev in *al lT?d 50 »bjektov, hiš, sked- ! 7. junija : T. Poitoeljek "ob 7. uri i-zleF (kdor j Kozolcev. Uničeno je tudi skoro vse ; se ga hoče udeležiti) s posebnim vlakom v ter- ; 4. le*XHG**Si 3XS3MV4tW*** Kamnik. Povratek z izleta popoldne. 2. Ob 10. uri 'dopoldne I. pleflama seja novoizvoljenega Centralnega odbora za ugotovitev načina kako naj se izvedejo zaključki kongresa. 3. Športne tekme. 4. Ob 1.7. uri odhod delegatov in gostov. RAZSTAVA »SLOVENSKE ŽENE«. Slovenkam! »Splošno žensko društvo v Ljubljani < se obrata s prošnjo na Slovenke vse Slovenije, da s svojini sodelovanjem pripomorejo ik cimi lepšemu uspehu razstave »Slovenska žena«, ki se vrši od 20. junija do 0. julija t. 1. na velesejmu. One, ki imajo kako iposebno lepo umetno obrtno, v narodnih motivih izvršeno ročno delo, n. pr. zastore, prte, 'prtiče, -pregrinjala, blazine, torbice i. dr., naj pošljejo to na naslov »Splošnega ženskega društva?, Ljubljana, Rimska c. 20, ali pa oddajo osebno zanesljivo od 7. do 12. t. ra. vsak (lan od 4. do 7. zvečer v društvenih prostorih Rimska eesta 9. pritličje. Poleg narodnih vezenin so dobrodošli tudi poselbno lepi komadi modernih ročnih del, ki so jiih izdelate Slovenke. Da bo nrožno vzdržali največji red, prosi podpisani odbor, da blagovolijo Slovenske na vsak izposojeni predmet prišiti napisan svoj naslov. Vsi za razstavo namenjeni predmeti morajo biti zbrani do 12. junija in oddani na Rimski <‘<>>ri 9. To velja za zasebnice. Trgovke in obrtnike si urede oddelke same, a v glavnih obrisih po navodilih akad. slikarke, ge. Helene Vurnikove, ki je iz prijaznosti prevzela glavni aranžma razstave. Apeliramo na vse Slovenke, da smatrajo prireditev razstave »Slovenska Sena« za skupno nalogo vsega slovenskega žemstva, ki jo treba rešiti čim na.jčast-neje. Nobena naj ne čaka n* vabilo, ampak naj smatra za svojo dolžnost, da sama pride in pomaga. Razuoie se, da se bo na vse izposojene predmete strogo pazilo ter bo vse zavarovano proti (»žaru in tatvini. Posebno dragoceni predmeti bodo nameščeni v steklenih vitrinah. V razstavi sami bodo članice vršile vestno nadzorstvo, RIBOLOVNE PREPOVEDI. Med vojno in tudi povojna leta se je povsod v naših krajih razpasla silna anarhija pri ribolovu. Ribari skoro povsod vsaikdo brez ri-bolovnice. Lovi se tudi z nepostaivnim orodjem, ki je v smislu še veljavnih dež. rito. za- | konov prepovedano. Redkokdo vpošteva i predpise glede najmanjše mere, ki jo mora vsaka vlovljena riba imeti. Malokdo pa se tudi briga za zaščitno dobo, ki jo imajo posamezne ribe v času, ko se drstijo. Da bi se to stanje čimpreje obrnilo na bolje, je izdal veliki župan mariborske 'oblasti potrebna navodila podrejenim oblastim in nadzornim organom. Skupno z mariborskim ribarskim društvom se je založil tudi lepak z najvažnejšimi ribarsiko policijskimi predpisi. Ta lepak se bo nalepil v uradnih prostorih vseh občinskih uradov in orožniških postaj. Vsebina lepaka je sledeča: Ribe, ki imajo zakonito prepovedan čas se v tej dobi ne smejo loviti, kupovati ali prodajati in sicer: Lipan, marec in april, minimalna mera 30 cm. Potočna postrv, od 16. oktobra do vštetega 15. marca minimalna mera 24 cm. Šarena postrv, marec in april minimalna mera 24 cm. Sulec, marec, april in maj minimalna mera 70 cm. Krap, april, maj, jimij in julij minimalna mera 30 ran, Podlest, april in maj minimalna mera 30 cm. Mrena, maj im junij minimalna mera 30 cm. Rečni raki, samec od 1. novembra do 31. januarja, samica vse leto minimalna mera 12 centimetrov. Šport. Nurmi v Berlinu. Nurmijav nastop v berlinskem stadionu je vri vabil tja 40.000 ljudij. Društvo Sp. KI, Charlottenburg, ki je priredilo ta miting, je zaslužilo pri tem čistih 60.000 M. N urim i,j u pa so plačali za prevozne stroške in oskrbo 2000 M. Kako jc Nurmi treniral. Ce so mislili Berlinčani, da bodo Nurmija že pred startom videli trenirati, so se korenito zmotili. Nurmi se je bil v Berlin pripeljal z aeroplanom in zagledal, ko je bil nad mestom, prostoren športni prostor, ki se mu je zelo doipadel. Povprašal je, kaiko se ta prostor imenuje in se je neopaženo podal tja — na tkzv. Preus-senplatz. Tam je v prisotnosti svojega hišnega gospodarja absolviral nekaj tekov na 100 in 200 m, potem forsiran tek na 1000 m in slednjič še tek na 1500 m, slednjega v mirnem tempu, skupaj kakih 3000 m. Popoldne — Preussenplatz je bil zopet zapuščen — je Nurmi zopet prišel in absolviral svoj pravi končni galop 8 X 400 = 3200 m z uro v roki. Drugi dan pa je napravil svetovni rekord, Izločitev Girardeaiga v dirki okoli Italije. 7. etapa te znamenite dirke je vodila čez apeninske gore na 251 km dolgi progi od Foggie do Sulmone. Senzacija te etape je bila izločitev Costante Girardenga. Italijanski »CampionissSmo« je preležal dan počitka v postelji z zatečenima nogama, vendar je nastopil k startu 7. etape. Kakih 100 m od Foggie pa je Girardengo vsled onemoglc^i odstopil. S tem je prišel Brunero na vodilno mesto. Prišel je zajedno z Bindo in sicer pet dolžin za nji m. v Sulmono. Celotna klasifikacija je po tej etapi sledeča: Brunero: 78.42.15, 2. Bresciani, 3. Binda, 4. Eurici,. 5. Ballazza in 6. Pancera. Izbirne tekme za nemške bojne igre v Kolini so se vršile za dunajske težkoatlete v nedeljo. Kosali so se v petoboju, ki obsega: enoročni poteg in sunek, ter obojeročni poteg, sunek in tezni dvig. Tekmovali so v 7 kategorijah in sicer v mušji teži, poluperes-n.i in lahki teži, srednji lahki in srednji težki ter težki teži. Dosegli so pra-v lepe uspehe ter je Leopold Treffny iz lahke srednje teže (do 75 kg) obojeročno sunil 132.5 kg, ler ustvaril nov svetovni rekord za to kategorijo in z obojeročni ni potegom 100.2 'kg pa nov avstrijski rekord. Mojstrstvo Češkoslovaške v tenisu je dobil Jan Koželuh, ki je premagal Rohrerja 6 : 1, 6 : 2, 6 : 3. Zmagal je tudi v moškem, doublu z Novozelandcem Fischerjem kot partnerjem proti paru Zeanla-Steyakal 6 : 4, 8 : 6, 6 : 1. V damea-singlu je zmagala ga. Va.r«dy proti gdč. lirehnovi 6 : 2, 6 : 2. ki pa zahtevajo za svoj nastop večjo plačo kakor najboljše plačani gledališki igralci. &ospo&ar§tvo, X Vojvodinska obrtniška razstava v Novem SadH. Kolo obrtniške omladine v Novem Sadu priredi od 1. do 10. avgusta t. 1. obrtniško razstavo. Razstavljeni izdelki se bodo ocenili in obrtniki-razstavljalci se bodo diplomirali. Najemnina za razstavne prostore je razmeroma nizka. Za podrobne informacije se je obrniti na: Kolo zanatlijske omladine, izvršni odbor za izložbu, Novi Sad. Koliko zahteva Nurmi za enkratni start? Finski narodni heros Nurmi, najboljši tekač sveta, je, dasi amater, zelo drag. Za enkratni start na Dunaju zahteva ca. 70.000 Din. .Seveda iNurnii ne kasira sam denarja, kajti to stori njegov manager, tako da se ne more Nurmi ju nič drugega očitati, kakor vsem slavnim atletom, 'ki kot amaterji veliko potujejo, RADIO IN SLABO VREME. Ali je radiotelefonija morda vzrok slabe-:* mu vremenu? l)a bi se rešilo to vprašanje,# je razposlal raznim znanslvenikom-radiolo-Jff gum neki pariški list, katerega je zaskrbela letošnja slaba mrzla in deževna spomlad, ter izredno slabo vreme zadnjih povojnih M-Dejstvo je, da je nagli razvoj radiotelefon-skih komunikacij dospel do ogromnega razmaha. Nekateri domnevajo, da uplivajo na vreme jake električne struje, ki valove vsled radioteJefonije po ozračju. Kajti, kakor je dobro znano, vsebuje radio še vedno nekaj misterioznega, zato ni izključena domneva-da odpade na njegov račun velik del odgovornosti radi grdega vremena poslednjih let-Učenjaki so poslali -\oje odgovore, ki so pa po večini skleptični Braulv, prvovrstna avto-1 riteta v radiotelefonskih vprašanjih pravi:J metereološke fenomene povzroča višina at-| mosfernega pritiska. Četudi se upotrebljava v radiotelefonskeni prometu ogromna električna energija, vendar je njena količina na-pram električnem naponu v zraku tako majhna, da današnja radiotelefonija nikakor ne more vplivati na lepo in grdo vreme. Nelo drugi znani učenjak, profesor Rothe ‘flo~ tako ugotovil, da radiotelefonija nikakor 11 more vplivali na metereološko stanje, ker J znano, da povzroča ionizacija vedno ven zračni pritisk, toda ionizacija se javlja le K*” posledica električnega napona. žarki, ultra-violetni žarki in izvestne kovine, segrete ob visoke temperaturi proizvajajo ione, ki vplivajo na zrak, da radiotelefonski valovi p» ne vplivajo na vremene. Večji del znanstvenikov pa je v svojem odgovoru skrajno pr vidno ter se izgovarja, da dosedaj znan orne more dati o tem še točnega odgov°ra- ZA KRATEK ČAS. Otroško. >Ti, Fani, jaz imam ošpice. Daj mi tvoje jabolko in potem se še ti nalezeS ošpice pa ti ne bo treba iti v šolo. Pri poljedeljskem ministrstvu. »Ali lahko govorim z g. poljedeljskim ministrom?« »Kaj bi pa radi?« »Hotela bi ga vprašati zaradi moje pelargonije, ki nikakor noče uspevaii. Jack London: 91 Morski vrag. V medkrovju, kjer sta bila tudi oba ranjena loven, sem videl isti prizor kot v prediadju, samo da tukaj niso preklinjali Wclfa Lareena. Silno sem se oddaljil, ko sem dospel zopet na krov in odšel v kabino. Večerja je bila že pripravljena in Wolf Larsen in Maud sta čakala name. Dcoim se je cela njegova ladija opila, je on ostal trezen. Niti kapljica žganja ni prišla čez njegove ustnice. V teh okolnostih se ni upal piti, kajti imel je samo mene in Louisa, na katera se je mogel zanesti, in Louis je bil pravkar pri krmilnem kolesu. Vozili smo najprej po megli brez mornarja opazovalca in brez luči. Čudil sem se, da je Wolf Larsen dal svojim ljudem toliko pijače; ocividno pa je poznal njihovo dušo in vedel, kako se najboljše utrdi prijateljska vez, ki se je pričela v prelivanju krvi. Njegova zmaga nad brat-m Smrt’ Larseucim je po vsej priliki čudno učinkovala nanj. Minuli večer ga je razgovor pripravil v prav slabo voljo in pričakoval sem nov zanj značilen izbruh jeze in nevolje. Vendar se ni nič /godilo. Bil je prav dobre volje. Mogoče je uspeh, ker je bil ujel toliko lovcev in čolnov, preprečil običajno reakcijo. Vsekakor pa je piejšnja slaba volja izginila. Take sem mislil takrat. 1 oda, joj meni, slabo sem ga poznal in nisem vedel, da je baš tedaj koval novo zlodejstvc, hujše cd vseh, kar sem jih bil dotlej priča. Bil je prav dobre volje, kakor sem rekel, ko sem stup.il v kabino. Že več tednov ga ni bila bolela glava, oči so bile jasno modre kot nebo, barva njegovega obraza je pričala o popolnem zdravju; življenje mu je plalo po žilah v sijajnem toku. Ko je čakal name, se je spustil v živahen razgovor z Maudo. Predmet, na katerega sta prišla tekom razgovora, je bila izkušnjava, in iz peščice besedi, ki sem jili slisal, sem razbral, da je trdil, da je bila izkušnjava samo tedaj izkušnjava, če je človeka zapeljala, da je padel. Kajiti glejte,< je govoril, kakor jaz stvar razumem, človek izvrši marsikaj. Ima pa mnogo želj. Lahko želi, da bi se rešil bolečine ali da bi užival veselje in zabavo. Karkoli pa stori, stori, ker želi tisto storiti.« Recimo pa, da želi storiti dvoje nasprotnih reči, katerih mu nobena ne dopušča, da bi storil drugo; kaj pa potem?« mu je segla Maud v besedo. To je baš tisto, do česar sem prihajal,« je dejal. In baš med tema dvema željama je očita človeška duša,« je nadaljevala ona. . Ako je duša dobra, bo želela in storila dobro dejanje, nasprotno pa, če je duša zla. Duša je, ki odločuje.« Prazne čenče! je vzkliknil nepotrpežljivo. >Ze- 1 ja, p< željenje je, ki odločuje. Vzemimo človeka, ki želi. recimo, da bi se opil. In recimo tudi, da noče, da l>i se opil. Kaj stori? Kako stori? Lutka je. Suženj svo- jih peželjenj in posluša najmočnejše svojih pože-Ijtnj, lo je vse. Njegova duša nima nič opraviti s teni. Kako mere imeti izkušnjavo, da bi se opil, in da bi se hkratii branil, da bi se opil? Ce zmaga želja, da bi ostal trezen, se zgodi radi tega, ker je bila želja najmočnejša. Izkušnjava ne igra nobene vloge, razen —<• umolknil je in se oprijel no\e misli, ki mu je prišla v glavo — »razen, če nima izkušnjave, da bi ostal trezen.« Ha! ha! se je nasmejal. Kaj pa ti misliš c tem, gospod Van Weyden?« Da cbadva dlako cepita,« sem dejal. »Človekova duša je njegova želja. Ali če hočete, vsota njegovih želj je njegova duša. V tem imata obadva neprav. Vi pc udarjate željo ločeno od duše. Gospica Brevvstei poudarja dušo ločeno od želje. V resnici pa sta duša in želja eno in isto. Vendar pa, sem nadaljeval, gospica Brevvster ima prav, ko trdi, da je izkušnjava izkušnjava, najsi Človek klone ali jo premaga. Veter vnema ogenj, dokler ne vzplamti s silo. Želja je kakor ogenj. Željo vnema liki veter pogled na željeno stvar, ali nov, vsiljiv opis ali domnevanje zaželjene stvari. V tem le« izkušnjava. To je veter, ki vnema željo, dokler gočno ne vzplamti. To je izkušnjava. Lahko se zgod1’ da ne vnema toliko, da bi postala želja presilna, ainPa' v toliko, kolikor sploh vnema, v toliko je izkušnjava. In izkuša lahko v dobro kakor v slabo, kakor praviš.« / . - ■«> £uRni. „GR0M CARINSKO POSREDNIŠKI IN Šj^JKOI- CIJSKI BUBF.AU ^ „ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. §= Naslov brzojavkam: .OBOM«. Telefon Int. Sl. 45-4. = PODRUŽNICE: Meurlbor, Jesenice, Rakek. | Obavlja v«e * to »troko spadajoče posle najhitreje in pod kn- lantnimi pogoji. Šj; Zastopniki družbe voz S. O. N. asa p ekspresne pošiljke. == HHmiuiuiiMummmumiiiiiilillllUlllHIimiiižiiillllllHIllIHHmHiHiiHiHHHHHHHHHHHiHmnHHHniiGi ** tovarna finskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi naJtlnejSl In najokusnejši namizni Ris te vinskega kisa. 0 ZAHTEVAJTE PONUDB01 *«C Tehnično In tilgrlJenlCno najmoder-neje urejena kUnrnn v Jugoslaviji. i gnb(|mui. Mnta M- la. H- n*»d»tropj«. ^ ^ promenadne, bele ovratnike promenadne, bele ln barvaste, vseh vrst in fa*on, pentlje, aarooveinlee, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne . - potrebičine, svilene trakove, čipke in vezenino. Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELIHC-U LJUBLJfiHfi blizu Prelemovega ■Uka ob vodi © VRTNARSKE ZADEVE posreduje Goikovo „Vrtnarsko podjetje" v Kranju. i PREMOG - (EDIH UloHova 1/11. - Telet. 56. Poletna stanovanja z opremo se dobe v graščini v Višnji gori. Okoli gradu in v gozdu mirno in prijazno sprehajal išce-Vpraša ise pri oskrbništvU; Absolvent trgovskega tečaja sta pri kakem J***1 -1.;’ kakor lesnem, v Sloveniji. • Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Praktikant 13.00(k J Celulozni les Mehka drva, Plf?^ n«j-boije Kruetus, Ljubljana, J Krekov trg 10. Mali oglasi Za vsako besedo se plača 50 par, za debelo tiskano pa Din l-—. Kupimo star svinec. — Mestna plinarna, Ljubljana. Otomane najfinejše izdelave v da-mastu 700 Din, v blagu 800—1000 Din, modroci iz najtinejše trave 250 Din in vsa tapetniška dela najceneje Rud. Sever. Gosposvetska cesta 0. NARODNI DOM ŠTAJERSKA KLET OSET, Maribor 2 kegijišfa, klubi, prvo- vrstna vina. Naročajte ,Narod. Dnevnik1. » .. Af FK