174. številka.
Ljubljana, v četrtek 31. julija.
XXIII. leto, 1890.
Iihaja vsak dan svefter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerske dežele za vae leto 16 gld., za pol leta 8 gld.. aa Četrt leta 4 gld., za jaden mesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanju na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom računa aa
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravniltvo je v Gospodskih ulicah št. II. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari.
šffffi 4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.^
it
"""(((§
m*
mm
h/
■i
IT spomin slovesne porote
Njega cesarske visokosti nadvojvode
in
Nje cesarske visokosti nadvojvodice
tlnć 31. malega srpana leta 1hqo.
prestol je Avstrije že odslovil šestorico vekov,
Mnogi vihar ga majal, toda razrušil ga ni: Zvesti v bridkobe so dneh junaški narodi njegovi
Zdušno hiteli na boj, da se ohrani sloveč, Družno v pokojen je čas, karkoli jih Avstrija broji,
Vsak jednomati ji rod služil ponosno-vesel. Narod slovenski je naš mej Avstrije sini od nekdaj
Prvi nje brambovec silil, trdil zvestobo s krvj6, Slavni rodici udan ljubezni je svoje obilju
Dušek osrečen dajal v blaženi dobi miru. Zopet odpira uho Slovenec besedam veselim,
Zdušenja sladka oblast moško mu dviga srce": Avstrije hčeri je dan zazoril najlepši življenja,
Zanjo pomemben in svet, narodom vernim radćst. „Blagoslov rosi nebo na Vaju, slavljenca visoka,
Živel, Frančišek, in Ti, blaga Valerija, ž Njim!" Takšen razlega pozdrav se danes po zemljah avstrijskih,
Njega zveneči odmev hrib preletava in dol. Tudi slovenskih sinov se glasijo pesmi vznesene,
Mesto praznuje in vas Vajine sreče spomin, Vajine sreče spomin, ki sprčmljaj življenja korake
Vama po cvetnih stezah v Vajino radost vsekdar!
Jož. Cimperman.
V
vrv
SI i
v/
■ M
j. ^ 11 j. 111T t r r j. r r T ^ r ^^^^^ytf 11T t* t T T T T t t T T t "i' TT
5c.s-
Rusko-poljsko vprašanje.
(Konec.)
Rusija ima svojo politiko, ona ima svoj cilj. Mi nikomur, niti svojim največjim sovražnikom ne tajimo svoje nameri zavladati in gospodovati nad Marmornim morjem in Carigradom, to je naS cilj, to je naša politika. To je naSa politika „du vivre", — to je Rusije življensko vprašanje. Tega mi ne tajimo ii i kom ur, more ne celo reči, da tega niti oticijalni krogi ne taje. Vsa naša prizadevauja na vzhodu, vb6 naše ogromne žrtve bile- hi izgubljene, ko bi se mi odrekli temu svojemu cilju.
S tem odrekli bi se svoji dolgoletni tradicionalni politiki in svoji bodočnosti. Zaradi tega vprašanja ogibamo ae vsacemu notranjemu preobratu, vsaki notranji borbi, ki bi nas na zvunaj onlabila, in mi moramo vse svoje prizadevanje uravnati na to, da dosežemo ta cilj. in doseči ga moramo. — Carigrad, ali vsaj vrotaCari-grajska, to je Dardanele morajo biti naše. Ko smo jedenkrat to dosegli, potem je uaš položaj v Evropi tuko krepko zajamčen, utrjen in ustanovljen, da dobimo mi ves upliv v Evropi, ko smo jedenkrat pridobivši Carigrad Rusijo napravili uplivno evropsko državo, tedaj Poljakov ne budemo več potrebovali, tedaj bode tudi njim zasijalo solnce.
Poljaki neno nikakor ugodni podaniki, da vam iskreno in odkritosrčno povem, oni so za nas veliko in teško breme, zelo neugodno breme, katero neradi nosimo, in da bi to ne bilo na našo škodo, na škodo Poljakom in Slovanom, mi bi se tega bremena bili že davno zuebili. Poljaci so naše potrebno zlo. Ko jedenkrat preneha za nas in za njih ta neobhodna potreba, da jih moramo držati, potem se bodemo že poravnali. V politiki prenehajo simpatije, tu odločujejo interesi, pravi interesi, a kar je še važnije, da so ti interesi ob jednem interesi Poljakov in naših bratov Slovanov. Kaj bi bilo s Poljaki, da jih mi danes pustimo? Pali bi v žrelo pruske germanizacije ali židovske eksploatacije v Avstriji, mi bi izgubili ves upliv na razvoj evrop skih razmer in ne mogli bi pomagati ne sebi, ne drugim. Pa Poljaki tudi sami neso nikdar znali čuvati svoje svobode, kakor treba, in bi jim, kakor stvari stoje, to zopet škodovalo, ko bode jedenkrat Rusija za svoje krvne in denarne neštete in neizmerne žrtve na vzhodu in zahodu našla nagrado svojo v posestvu ključa do Črnega morja, takrat bodemo znali sporazumeti se s Poljaki, njihova stvar je, da o tem premišljajo in pazijo, kaj delajo. Vi bodete vprašali: Kako priti do Carigrada? Naši neprijatelji vam poreko: Zavojevanjem Rumuuske, Bolgarske in naposled morda Srbske!! No to je vse sama — glupost! Za svojega bivanja v Rusiji opažali ste nemiru v Anatoliji, na obalih Črnega morja od Erzeruma do Bruse. Armenski živelj je nezadovoljen, on rad posluša sovete Rusije, katerej treba onim narodom samo ponuditi roko, in bode uprav z veseljem vsprejeta To vse je upliv krasnega napredka v onib pokrajinah, katere je Rusija 1878. leta dobila in Kavkazu priklopila, v katerih krajih živi velik del Armencev. Rusija dosjiela bode do Carigrada tudi brez Balkana, in naša politika ne teži za drugim, nego da imamo prave in iskrene prijatelje na Balkanu, a kadar bodemo v Carigradu, da imamo varno in prijateljsko zaledje. Ko bode Carigrad v naši posesti, se Evropi nikdar ue bode posrečilo, da nas potisne z naše evropske postojanke, da nas odtira od evropskega koncerta, kakor je hotela 1854. 1 Današnji položaj Poljakov in vseh Rusov v Rusiji temelji na politiki potrebe in pre menil se bode samo tedaj, kadar se odnošaji premene, kadar ta politika več ne bode potrebna. Danes je ta politika koristna kakor Rusom, tako tudi Poljakom in Slovanom — o tem naj premišljajo Poljaki, ki povsod iščhjo prijateljev svojih, samo oudu ne, kjer bi morali."
PolH i čl i i razgled. Nufraiijc dežele.
V L j u !i : i u d i , 31. julija. Lienbacher — liberalec. Zmerno konservativna glasila hočejo razkričati Lienbacherja za liberalca. „Salzburger Chronik" piše, da je Lienbacher isto tako liberali c, kakor dr. Keil. Zakrivil je, da bode večina v soluogra&kem deželnem zboru liberalna, da bode liberalen deželui glavar, liberalen deželni odbor, da pridejo v deželne in okrajne šolske sovete liberalci na mesto konservativcev. Jako se motijo tisti, ki mislijo, da bode Lienbacher še hodil z desnico. Mi ne simpatizujemo
\
z Lienbacher jem, a vender se Čudimo, da tako strastno napadajo moža, ki je na čelu društva za osnovo katoliškega vseučilišča.
Ogersko parUimentno sodišče, V prihodnjem zasedanji ogerskega državnega zbora predložil bode ogerski pravosodni minister zakonski načrt, da se uvede sodišče za verifikacijo volitev v parlament. Tako sodišče je baš na Oger-skem posebno potrebno, ker se gode mnoge nepravilnosti pri vsacib volitvah, državni zbor pa pri verifikacijah jako pristranski postopa.
Viiaiije države.
Proglašenje bolgarske nezavisnosti.
Angleški list „Ihulv Newstt je izvedel iz zanesljivega vira, da Stambulov dela priprave za proglasitev nezavisnosti bolgarske. Koburžan vrne se dne 2. avgusta v Sofijo, dne 3. avgusta proglasi se pa nezavisnost Bolgarije in princ Ferdinand za kralja bolgarskega. Ker Be je Že večkrat govorilo in pisalo, da proglase* nezavisnost Bolgarske, pa se ni nikdar potrdilo, se nam tudi to izvestje angleškega lista ne zdi posebno verojetno.
Umor srbskega konzula v Prištini.
Pogajanja o zadoščenji za umor srbskega konzula v Prištini se še nadaljujejo. Srbska vlada se hoče zadovoljiti s tem, da Turčija da vdovi primerno odškodnino. Da* bi pa morala turška vojska dffilovati pred srbsko zastavo, to zahtevo pa menda hočejo Srbi opustiti, dobro vedoč, da Porta se v tem oziru ne more udati, ker bi to preveč škodovalo turškemu ugledu v Stari Srbiji. Za zadostno zadoščenje bode zmatrala Srbija to, da je bilo turško vojaško spremstvo pri pogrebu.
JS emiri v Carigradu.
Povod nemirom v Carigradu bilo je največ to, da patrijarh neće dati ostavke zaradi dogodkov v Erzerumu. Sultan je bil jako nevoljen zaradi teh dogodkov. Po novejših poročilih bilo je pri teh nemirih nad 20 osob mrtvih in ranjenih.
Afrihke zadeve.
Angleška in francoska vlada pogajata se za-stran afriških zadev. Da ne bode Francija v vzhodni Afriki delala zavir Angliji, hoče poslednja definitivno priznati francoski protektorat nad Madagaskarom. Tudi pogajanja mej Anglijo in Portugalsko vrše se povoljno in bodo kmalu končana. Nasprotja zastran Afrike bodo torej mej evropskimi državami kmalu poravnana.
Vojska v Srednji Ameriki.
Povod vojni mej Guatemalo in San Salvador-jem je baje to, da je guatemalski predsednik Bar-rilas hotel postati načelnik srednjeameriški zvezi. Temu so se pa ustavljali Sansalvadorci. Ker je Barrilas bil nekda pridobil predsednika sansalva-dorskega, Menendeza, da jo podpiral načrte njegove so se Sansalvadorci spuntali in predseduika umorili. Po nekaterih poročilih bil je Meneudez otrovan, po druzih pa ustreljen; poslednje je verojet-nejše. Vlade v San Salvadoru polastil se je general EzetaB, ki je takoj napovedal Guatemali vojno. Do-sedaj baje zmagujejo Sansalvadorci, toda vojna sreča se utegne preobrniti, Če pridejo Guatemalcem nekatere druge državice na pomoč. Z Barrilasom pa baje Guatemalci tudi neso vsi prav zadovoljni, neki Indijan ga je že bil z nožem napal, da ga usmrti. Predsednik se je bil srečno odmaknil. Napadovalca so prijeli. Izpovedal je, da so ga bili najeli nasprotniki predsednikovi.
JJogodki v Argentini ji.
Poslednje dni bili so v Argentiniji boji. Kaj je bil povod ustaji, se še natančno ue poroča. Nekatera iz vest ja iščejo uzroka v slabih financah. Ta državica zalezla je v velike dolgove. Zadnji čas je zaradi slabega gospodarstva napovedalo več bank bankerot. Tega slabega finančnega gospodarstva je bil baje največ kriv predsednik dr. Celman. Druga poročila pa zopet slikajo dr. Celmana kot velicega poštenjaka, za katerega pa ne mara vojska, ker je civilist. Tudi duhovščina mu je baje nasprotna. Poslednje izvestje se nam zatorej zdi precej verojetno, ker je ustaja bila izključno vojaška. Civilno prebivalstvo se ustaje ni udeležilo. Kakor smo že v brzojavkah poročali, je konečno zmagala vlada, ker je puntani in zmankalo smodnika.
Dopisi.
It. C'elov«a 30. julija. [Izv. dop.] V številki 172. „Slov. Naroda" ste ua prvem mestu že poročali o obžalovanja vrednem poboji, ki se je pripetil Podkloštrom pretekli četrtek dno* 24. t. m. Nemški liberalni listi, v prvi vrsti Beljaška „Deutsche Allg. Zeitung", kujejo sedaj iz te homatije politični kapital za svojo strauko, napadajo nas Slovence in udrihajo v prvi vrsti po našem voditelji, župniku Gregorju Einspielerju, Češ, on je zakrivil poboj.
Kdor pozna naše pohlevne Slovence in jim primerja, rekli bi, povsem zdivjane nemško-liberalne in one svojemu slovenskemu narodu izneverjene kmete, ki so skrajno orodje v rokah naših nemških nintadorjuv in hujskačev, ta bode takoj lehko spo znal, na kateri strani se nahaja v prvi vrsti krivda,
da se je kaj tako Žalostnega moralo baš Podkloštrom prigoditi. Glavno vprašanje: ..k in da je zabodel Soier-ja", žal še danes ni rešeno, in vse govori za to, da mu je prizadel smrtno rano najbolj gotovo pristaš njegove stranke, kajti zaboden je bil na ulici, tedaj na kraji, kjer se ni nahajal niti jeden slovenskih voli le e v. Znano je tudi, da so nože le od nemških liberalcev zapeljani, nahujskani in skrajno uapojeni kmetje vihteli in najbržeje v svoji pijanosti niti vedeli neso, kdo jim je prijatelj in kdo nasprotnik. Da je baš ta druhal imela namen, napraviti zmešnjavo in napasti pred vsem župnika Gregorja Ein-spielerja, je tudi skoro istina; glavna stvar jim je pa bila ta, da so na vsak način baš Podkloštrom, v kraji, kjer župnikuje mož, ki jim je najhujši trn v peti, napravi kak škandal, ki naj bi bil Nemcem potem hvaležno orodje proti voditelju koroških Slovencev iu proti slovenski stranki sploh. Hujskanju bila je v tem kraji vedno najhujša, in sam „Bauernbund" s pomočjo dr. Abuje je pred letom napravil ondu svoje zborovanje ter razburil pri tej priliki še one duhove proti duhovščini in Slovencem, ki so bili poprej še mirni na strani svojega prepričanja.
Sodnijska preiskava do sedaj, žalibog, ni še spravila zaželjenega na dan in zločinca tudi še nemaju. Slovenski volilci iz Št. Lenarta trdijo soglasno, da o kakem uzroku poboja ničesar ne vedo in sploh menijo, da Soier nikakor ni mogel biti zaboden od Slovenca. — Omeniti pa moram, da je bil baš jeden izmej pristašev liberalne stranke, ki se je kazal omenjeni dan najbolj bojevitega, ves okrvavljen v zapor dejan in drugi dan zopet izpuščen, ker se je izgovarjal, daje pomagal ranjencu in si pri tej priliki s krvjo onesnažil svojo obleko. Je li to istina, zna Bog 1 Drugi, tudi izmej nasprotnikov, ki je neprestano rogovilil, butal okrog sebe ter se pretepavati želel, živel je pa z zabodencem, ki je bil, mimogrede povedano, jeden izmej najbolj mirnih usiljencev, že nekaj tednov sem v sovraštvu, in najbolj Čudno je to, d a i e r a v n o ta, ki je prej bil najhujši na bojišči, hkratu izginil z mesta ter zbežal iz prizorišča.   To so stvari, ki dajo kaj misliti 1
Vprašanje je sedaj le še to: kaj da so imeli oni trije rogovileži opraviti v isti gostilni, v kateri so se sešli naši miroljubni in trezni Slovenci, da bi se od dolgega pota, ki so ga imeli od Št. Lenarta do Podkloštra, odpočili iu okrepčali? Kdo jih je poslal tja in kdo jim je ukazal iti psovat mirno zabavajoče se Slovence? — Ker je pa vse zoper nas, bode se nam teško posrečilo, to poizvedeti, in sploh bode naših nasprotnikov glavna skrb ta, da se bode vRe zakrilo in potlačilo, kar bi imelo kom-promitovati nemško stranko, nasproti pa se bode skušalo do pičice vse podvojeno in zasukano tako na dan spraviti, da bode vsa ta maroga zarezana le na rovaš naše slov. stranke. V tem zinislu pišejo žo sedaj nemško-liberalni listi in pri tem bode tudi pozneje ostalo, naj se stvar izkaže, kakorkoli, ker našim nasprotnikom ni za nesrečneža, marveč njim gre le za to, da se Slovenci še bolj preganjajo in da naposled le oni sami gospodujejo v korist svoji stvari.
Ker je zločinec ušel pri belem dnevu (ob 3. uri popoludne) in vpričo nakupičeuega ljudstvu, in ker se sploh hiti pisati, da je temu poboju kriva le naša stranka, je pač jasno, da nemško-liberalna stranka to dela zaradi tega, da se takoj s početka javno mnenje proti nam obrača, prikrijejo pa njeni nameni in rešijo njeni pristaši, ki so vso nesrečo v prvi vrsti zakrivili. Beljaška „Deutsche Allge-meiue Zeitung" sicer podlo podtika razne izmišljene stvari našim možakom in župniku Einspielerju, nikakor pa ne pove, da so rogovileži nestrpno razgrajali ter upili: nna vislice s to slovensko dru bal j o". Pri tako zlobnem psovanji mora tudi najmirnejša kri vskipeti. In kaj so na to psovanje naši storili? Razgrajalce so čisto mirno postavili na ulico ter zatvorili za njimi duri; poslednji pa, pretepa željni ter zmage pijani, besnili so tako, da se druzega poznali neso ter se konečno pretepavali mej seboj.
Pritepenec in laški renegat Foresti (mož, ki je po zaporih že vse kote omedel in hoče sedaj s silo se postaviti na čelo neraškoliboralni stranki ua Koroškem), ki prav po pobalinski napada v svojem listu Štev 58. župnika Einspielerja ter ga imenuje naravnost morilca, bode se imel pa zagovarjati
pred sodiščem, kajti na take surovosti mora si razžaljenec iskati zadoščenja le tam, kjer ga pred takimi napadi postava varuje.
Sploh naj še omenim, da se po Gelovci in tudi po drugib krajih Beljaška „Deutsche Al Ig. Zeitung" štev. 58 kar po hišah raznaša in usiljuje in da se tukai na raznih vogalih prilepi jejo z velikimi Črkami tiskani plakati z napisom: „Zweite Ausgabe der Villacher „Deutschen Allg. Zeitung" Nr. 58: Der Mor d von Arnoldstein. Ein Exemplar 10 kr. Zu haben im Verkaufalokale des Herrn Sowa in Klagenfurt." Na tak fakinski način, vidite, dragi rojaki, sme se pri nas na Koroškem delati reklamo, prvič da se hujska in draži ljudstvo proti nam; drugič pa, da si bode napasel laški pritepenec Fo-resti svoj izstradani želodec. In mi nikogar nemarno, ki bi nas varoval pred tako podlimi in skrajno surovimi napadi. Žalostno, a resnično je, da se sme ob nas tukaj na Koroškem vsaka puhla in moralno pokvarjena duša po svoji volji drgniti. Da je prišla Beljaška „Deutsche Allg. Zeitung* s to VBebino mej svet, — sploh obsojajo tudi mirnomisleči Nemci, posebno tujci, katerih bivasedaj mnogo tu v Gelovci. Škandalozna ta pisava studiti se mora vsakemu, kdor ni še moralno popolnoma propadel.
Ako Še naznanim, da se je v Podjunsko dolino, v volilni okraj Einpielerjev, poslalo cele zaboje gore. jega Beljaškega pamfleta, ki se kar po vseh krajih trosi, ne oziraje se, komu da pride v roke, in da se je vsled tega začeto že kar po uli cah javno psovanje na duhovnike in naše slovenske rojake, ki neso sedaj več varni pred napadi, osve-dočil sem naše brate po drugih pokrajinah dovolj, da uvidijo, kakih sramotnih sredstev, da se poslužujejo naši nasprotni elementje le iz tega uamena, da bi nas ugonobili ter nam pristrigli življenje. To pa se jim ne bode posrečilo, kajti naša pravična stvar mora venderde jedenkrat zmagati. Na steno pritiskati se i mi nikakor ne damo!
Domače stvari.
— (Poročni dan nadvojvodiuje Marije Valerije) z nadvojvodo Franom Salvator-jem praznoval se je v Ljubljani jako slovesno. Včeraj zvečer bil je mirozov vojaške godbe po mestu, na državnih, deželnih in mestnih poslopjih razobesile so se zastave. Proti gorenjski strani bilo je videti mnogo kresov. Veteranski kor kranjski imel je danes slovesno sv. maša v križanski cerkvi, ob 10. uri pa je knezoškof dr. Misija daroval v stolni cerkvi pontifikalno mašo ob asistenci stolnega kapi-teljna. Po maši bil je „Te deum". Navzočni so bili pri maši: deželni predsednik baron W i n k I e r, z jako mnogimi uradniki, deželni glavar dr. Poklu-kar z deželnima odbornikoma ces. svetnikom M urnikom in dr. VoŠnjakom, župan Grasselli in podžupan V. Pe trici č z mestnimi odborniki mnogo svetnikov trgovske in obrtne zbornice, pred-seduik deželnega sodišča F. Ko če v ar, vodje in profesorji srednjih šol, mestnih ljudskih šol učitelji in mnogo občinstva. Po cerkvenem opravilu čestitale so razne deputacije pri gospodu deželnem predsedniku, mej njimi knezoškoi in kanoniki, deželni glavar z deželnim odborom, mestni župan z mest nimi odborniki, načelniki raznih cesarskih uradov, nadinšpektor c. kr. tobačne tovarne, profesorji, mestni učitelji, razna narodna društva i t. d.
— (Deželni predsednik baron Win-kler) prišel je danes zopet nazaj v Ljubljano iz Belepeči, kjer je na počitnicah, da se udeleži slavnostne pontiiikalne maše v stolni cerkvi.
— (Serenado iu baklado) napravi danes zvečer ob l/f10. uri delavsko pevsko društvo „Slavec" s sodelovanjem g. Medena, pred stanovanjem g. deželnega predsednika barona Winklerja, povodom slavnostnega dogodka v cesarski obitelji. Društveuiki zbero se v društvenih prostorih na Starem trgu, od koder pojdejo z razvito zastavo in gorečimi baklami pred stanovanje predsednikovo, kjer bodo peli štiri pesmi, ter ae vrnejo v istem redu. Serenada bila je namenjena za včeraj, pa se je odložila na danes zaradi včeranjega vojaškega mirozova.
— (Izkaznice) za vožnjo s posebnim vlakom k veliki pevski slavnosti v Maribor in nazaj dobiti so pri gosp. Drag. Hribarju v „Narodni Tiskarni", in pa pri kustosu „Ljubljanske čitalnice" (trafika) po včeraj naznanjenih cenah. Gospodo na deželi, ki se želo voziti, prosimo, da gore navede-
nemu naznanijo pravočasno svojo udeležitev, da se potrebno ukrene.   Ravno tako  prosimo iste rodoljube, ki bi hoteli razpečavati vožnje listke, da se oglasijo in povedo število in za katero postajo po trebujejo izkaznic.
— (Iz Koroškega) ae nam poroča: V Pod-junski dolini se vrše* volitve volilnih mož za slovensko stranko ugodno in je večina že sedaj brez Prevalj, ki volijo še le 4. avgusta, zagotovljena. Naši so dalje zmagali v Mizici, Št. Danijelu, Galiciji, Žitarivesi, Globasnici, v Libučah, na Bistrici, na Jezerskem, na Blatu in na Rudi. — V Celovški okolici zmagali so Slovenci sijajno v Žihpoljah (glavnem gnezdu bauernbundskega Štaba) v Hodi-šah, Šofičah na Bistrici v Rožni dolini, v Bilčovesi, Medgorjah, na Radešah itd. Nemški konservativci se povsod podlegli in nam v tem volilnem okraji niti je d nega glasu ne bodo priuesli Žalostno! A kdor nič ne seje, tudi žeti nema kaj, Naši katoliški nemški prijatelji (?) so se le na nas zanašali, sami pa so držali roke križem. Sedaj se je jasno pokazalo, da so konservativni Nemci na Koroškem brez vse pomoči in brez stranke. Onim slovenskim rojakom, ki so bili za kompromis z Nemci, pa bodi to v pouk za prihodnje čase. Lepše in častneje bi bilo, pasti samo s svojimi glasi, nego s pomočjo nemških konservativcev, ki nas tu na Koroškem isto tako po strani gledajo, kakor liberalci. Naša stranka bode v tem volilnem okraji štela preko 40 glasov. — V Beljaški okolici stoji za slovensko stranko alabeje, čemur so največ krive Podklošter-ske homatije. — V Ziljski in Kanalski dolini pa se dobro gibljejo in so Slovenci tudi tam na raznih krajih prodrli.
— (Iz Celja) se nam piše, da je dvorni svetnik Heinricher za vodenico nevarno zbolel. Isto bolezen imel je tudi njegov prijatelj, pokojni upat WretBchko.
— (Ovacijalvanu vitezu T ruskemu.) Po nedeljskej glavnej skupščini „Matice hrvatske" podala se je deputacija društva k slavnemu pesniku ter mu izročila krasno izdelano diplomo. Trnski bil je namreč pri predzadnji skupščini imenovan častnim Članom „Matice". Globoko ganeu zahvalil se je odlikovani pesnik za ta nov znak priznanja. Diploma je izdelana v narodnem slogu na pergamentu ter okrašena s pesnikovim grbom.
— (Županstvo na Bledu) nara piše: „V podlistku Vašega cenjenega lista od 28. julija t. 1 , št. 171, se nahaja vest, da je letos v neki hotel na Bledu prišel „gospod s tesarskega dvora" z namenom, najeti več sob za „visoko osebo" — da pa je naročevanje opustil, zaradi neprijaznega sprejema od gospodinje tistega hotela Županstvo je natanko preiskalo imenik vseh doštih tujcev in tudi natanko popraševalo pri vseh tukajšnih hotelih iu se prepričalo, da letos nobena oseba s cesarskega dvora ni bila ua Bledu, in da je celo zgoraj uavedeno sporočilo neosnovano."
— (Gozdni požar.) V Tržaški okolici, ravno pod Kontovljem nastal je te dni požar. Po iskrah, katere ja veter zanesel iz lokomotive, vnel se je gozdič ležeč mej Barkovljami in Mira-marom, ter zgorel popolnoma. V prvem hipu mislilo se je v Trstu, da gori park v Mirauiaru. Gozdič bil je lastnina južne železnice.
— (Prostovoljno gasilno društvo v Postoji ni) priredi tombolo v prid svojej blagajnici v nedeljo 3. avgusta 1890 v gostilni „pri Jami". Začetek ob 5. uri popoludne. Pred in po tomboli svira godba. Na večer prosta zabava in ples. K prav obilnej udeležbi najuljudueje vabi odbor.
— (Na biciklu ponesrečil) je v četrtek ponoči v Trstu 181etni V. Osvaldelia. Padel je z bicikla, ko je vozil v uajhitrejem teku ter se teško ranil na glavi in tudi na rokah in nogah. Odvedli so ga najprej v bolnico, od tain pa domov. — Soboto zvečer pa si je zlomil desno nogo kon-cipist Purtscheller v Celovci, ker se je nesrečno zapletel ž njo v svoj bicikel.
— (V Komnu) razobesili so v nedeljo nad sodiščem belo zastavo, v znamenje, da ni nikogar v zaporu. Meseca junija bila je bela zastava raz-obešena 11 dnij.
— (Tramvaj in v i c i n a 1 n o Železnico) iz Zagreba v Samobor bode gradila poznata firma Gregersen v Budimpešti, ki je prevzela zgradbo in financiranje te proge, ter podpisala dotično pogodbo.
—■ (Na O p č i n a h) bode prvi semenj za živino in kramarsko blago dne 4. avgusta, potem
pa redno vsacega 4. dne v meseci. Dne 3. avgusta otvori se pri Opčinab 10 minut od vasi železniška postajica (Haltestelle).
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
IŠ1 31. julija. Pred 8. uro odprli so uhode v župnijsko cerkev, malo minut pozneje bila je cerkev v • vseh prostorih polna, po vsej sredini cerkve stale so beloobleČene deklice v špalirji tako, da je vedno belo oblečena deklica stala poleg deklice v Išlski noši. Pred 9. uro začeli so povabljeni gostje, mej njimi oba ministerska predsednika, prihajati v cerkev, potem došli so člani cesarske hiše t r po programu zaseli prostore proti "/410. uro. Vožnja iz cesarske vile v župnijsko cerkev vršila se po načinu, v programu določenem, ženin na strani cesarja, nevesta na stran' cesarice. Pred cerkvijo pričakovala prej došla gospoda cesarja in cesarico, katera sta z roditelji ženina v cerkvi na evangelijski strani vzela prostor. Ženin in nevesta postavila sta se v sredo pred velikim altarjem, okolu njiju drugovi in družice. Pri prihodu v cerkev svirala godba. Doppel-bauer z asistenco je poročal in imel nagovor. Cesarica bila v jasnosivi, nevesta v beli obleki s pristnimi čipkami. Ženin bil je v ritmajster-ski uniformi svojega dragonskega polka. Ženin in nevesta rekla sta z razločnim glasom „da". Po ceremoniji objela sta cesar in cesarica ženina in nevesto. Po poroki ostavila je visoka gospoda s cesarsko dvojico na čelu cerkev.
IŠl 31. julija. Živahno življenje od ranega jutra. Ob 7. uri postavili so se ognje-gasci, solinski delavci in veterani v špalir. Vse hiše v zastavah, na mnogih so napisi. Velika množica po ulicah. Ob Vi 10. uri došlo več nadvojvod, vojvoda Cumberlandski, hanoveran-ska princesinja Mary, vojvodinja Marija Terezija Virternberška, vojvoda Robert Virtem-berški, vojvodinja Izabela Virternberška. Viso-čanstva peljala so se s kolodvora v cerkev ter ondu čakala cesarskega sprevoda, ki se je zbiral v cesarjevi vili.
IŠl 31. julija. Ob 9l/f. uri peljala se je cesaričinja vdova mej simpatičnimi klici v cerkev. Ob 10. uri pripeljali so se cesar, cesarica, ženin in nevesta mej navdušenimi klici. Marija Valerija, globoko ginjena, pozdravljala milostno na vse strani.
Dunaj 31. julija. Iz vseh provincij dohajajo poročila o izjavah lojalnosti. Povodom poroke bila je v slavnostno razsvetljeni sv. Štefana cerkvi svečana maša, katero je da roval kneznadškof Gruša. Prisotni so bili ministri Gauč, Schonborn, Bacquehein, Orczy, policijski predsednik Krauss, župan Prix, generalstvo, deputacije častnikov, zastopniki dvornih iu državnih uradov in mnogo pobožnega občinstva. Vojaki stali v cerkvi \ špalirji.
Vsi listi posvetili so poročni slavnosti iskrene uvodne članke. nNeue Fr. Presse", „Freiudenblatt", „Presse", Vaterland", „Deutsche Zeitung", „Neues W. Tagblatt", Wiener Tagblatt", „Extrablatt" poudarjajo, da v si avstrijski narodi, zvezani v ljubezni do cesarske hiše in brezmejni udanosti do cesarja, pošiljajo svoje čestitke v Išl. Narodi avstrijski občutijo dinastije usodo, kakor svojo, zato se poročna slavnost v Išlu smatra za narodno zadevo, dasi politiške svrhe pri tej zvezi nemajo uloge in je bila odločilna le obestranska ljubezen. „Presse" posebno naglasa hvaležnost, ki jo je mesto Dunaj cesarju dolžno. Skrbnost za Dunaj označuje vse delovanje cesarjevo. Vsi listi zaključujejo z iskreni voščili za ženina, nevesto in cesarja Frana Josipa.
Sežana 31. julija. Včeraj zvečer povodom poroke uadvojvodinje Marije Valerije z nadvojvodo Franom Salvatorjem bila krasna razsvetljava, vojaška godba, umetni ognji, kresi. Patrijotična slavnost zelo lepa. Danes slovesna sv. maša, udeležitev mnogobrojna od c. kr. glavarstva, vojaštva, sodišča, davčnega urada, učiteljstva, dam društva „Rudečega križa" itd.
Budimpešta 31. julija. Vsa javna in mnogo zasebnih poslopij, konzulati in na Dunavu zasidrane ladije v zastavah. Listi spominjajo v navdušenih člankih ljubezni in udanosti, ki veže ves narod z dinastijo.
SLO iMSKI S¥ET
prinaša v 13. številki naslednjo vsebino: ZiuOVstvo in Slovani. — Nismarck o zunanji politiki. — ,,Pro 1'atria'*. — Kongres miru. — (Jdnošaji Tržaških Slovanov. (Konec.) — Moj dobri prijatelj. (Očrk iz ruskega življenja, spisal Kusan.) (Konec.) — Pogled po slovanskem svetu: a) Slovenske dežele. I>) Ostali slovanski svet. Književnost.
„Sl.OVANSKf SVHT" bliaja po dvakrat na mesec, vselej to. in 35- dae meseca, in se pošiljci naročnina izdajatelju „Sr.oVANSKF.GA SVETA" v (iorico. — N'aroniina ;:naša: za celo leto 4 gld., za pol leta 2 ^M., z«i četrt leta 1 ^1<1. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 3 60 kr.,  poluletno 1 ^ld. 80 kr., četrtletno  90 kr.
„LJUBLJANSKI IW
tstoji
za vse lelo gld. i .1 JO ; za pol leta glil. 2.30; zu i'vtrt leta gl«l. 1.15.
30. julija
Pri slonu: Fbrster iz Prage. — Polak, dr. Tasti, IVeund z Dunaja. — Dr. Iiaar iz Gorice. — Flucher iz Kočevju. — Luokor \t Gradca.
Pri Malici: Bnglftnder, Feldmao,  Lowy, Hrami,
Furst, Stoin, Musser /. Dunaja. — Stumpii, Elsner iz Trsta. — Suuer iz Veliko Kanile. — Fink iz Linca. — IJuron La-zarini iz Ksmnika. — Schmidt iz Radovljico.
Pri bavarnkeiu dvoru: Man tel li Amerike. — Rom 7. Dunaja. — Knoch iz Trbiža. — Pl. Somerlatt iz Lipskegai
Pri } u/.h«-m kolodvoru : Vranesič iz Metlike. — GerBtl i/. Prage. — Bidorman iz Liuca. — lludabiunigg iz Gruden.
MeteorologiČno poročilo.
iS	Cas opazovanj*	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
30. julija 1	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	789*6 mm. 786*4 mm. 737 ♦> mm.	19 8° C 25 2° C 19 9° C	sever 8VZ. vzhod	Jan. obl. obl.	000mm.'
Srednja temperatura 21*6*, za 201 nad normalom.
IDia-zisi-jslsa, "borza.
due 81. julija t. I. (Izvirno tel< grafično por vil>i.)
		včeraj	~	danca
			— *ld.	88*40
Srebrna renta ....		89 56		89 «0
Zlatu renta .....	»	108 7")		108-80
5°/0 marčna renta .   . *		101 96		101*96
Akoijfl narodne banku .		982- -	—	'.»82 —
		306 26	n	806*60
		;i<; —		1:5*9f)
		_.•—		_«_
		9*91	— '	S 21
C. kr. cekini ....		5*51	— B	V497,
		«■72'/,		56 70
Zahvala.
Povodom prerane smrti naSe ljubljene hčere, oziroma sestre
Leopoldine Rekar
zahvaljujemo se za izraze sočutja za časa bolezni, kakor tudi o smeli predrage. Zahvaljujemo se blagim darovateljem krasnih vencev, mnogobrojnim udeležencem pogrebu, osobito pa gg. pevcem, ki so nam s Bvojim milim petjem lečili bolesti radi britke izgube.
V Ljubljani, 31. julija 1890.
(589) Žalujoči ostali.
Zahvala.
Povodom mnogih dokazov iskrenega sočutja za časa bolezni in smrti naše Hrčno ljubljene hčere, oziroma sestre, svakinje in tete, gospodične
Dragojile Milek-ove
mučiteljice
i/.ražiijemo s tem vsem svojo nujglobokojSo zahvalo, posebej pa Se Gostitji mu gospodu duhovniku J. Oblaku za oblikovanje in tolažbo mej boleznijo in v zidnjcj uri, kakor tudi gg učite luin in učitejicaui /a darovane vence in vsem ostalim M spremstvo pri pogrebu.
V Ljubljani, dne 31. julija 1890.
Žalujoči:
I»eter in
HHtnriiin Mil« K.
stariši.
Viktorija in KailoMlav Kimlli« .
sestra. svak. Vladimir, netjak.
(586)
Dva učenca
s potrebnim predukom * Hprcjmeta t*e v proilajalnlco
z lucNuuiiu lilugom. — Kje V pove iz prijaznosti uprav-ništvo „Slovenskoga Naroda". (573—3)
Sadno drevje
visokoilebeljnato,   z   naj lin« j nI mi   vrNtumi poslali* njeno. Je prav po nizki        I na prodaj do konca oktobra 1HOO. leta
pri vodstvu sadjereje na Faalskem gradu pri Mariboru
(.*■»< ;« j «*i-!-ili«»). *
(587—1) .v ran II iitlok I i 11. sadjar.
Predaja ¥taa»
Graščinsko oskrbništvo v Dubrovi, pošta Krapina Toplice na Hrvatskem, proda svoja
Cista vina raznega pridelka
jako dobra kvaliteta, iz let 1879, 1885, 1886 in 1887, vkupe 1200 hektolitrov, po najnižjih cenah. — Več pove
(554-4) ravnateljstvo v Krapinskih Toplicah.
vjersko felfte zdravice.
Rogatec-Slatin a.
Južne železnloe postaja Poličano. ^sSJF' ttc/.ona: o«l 1. maja «lo SO. Nvptcmhra. "^^Mf
Pitna, kopalna, mrzlovodna in mlečna zdravljenja itd.
Brošure in prospekte pošlje zastonj ravnateljstvo.
vedno sveža napolnitev, staropreverjena glavbarskosolska Hlatina proti zbolenjn prebavil in prijetno osvežujoča pijača. (200—9) Dobi se pri ■latinskoj upravi,  v vseh trgovinah z mineralnimi vodami,  v boljši špecerijskih in drogueriJHkih produjalnicah in lekarnah ter v deželnej hiši v Grade
Na cesarja Josipa trn. n
Traber-jev
rnozm
MU
BVetoVDOZUani iu odlikovani
Odprt je vsak »lan od 8. ure zjutraj do 10. uro zvečer. Oh torkih in petkih od 2. ure popoiudne dalje samo za dame. (581—4) ITntopnina 20 kr., za vojake in otroke IO kr.
Prostovoljna prodaja.
I*oN«*Htvo 1? katnatraluih oral, n;i Hrvatakcm,
na glavni cesti, '/■ ure od Ormoškega kolodvora, produ se i/, proste roke. Na posostvu ju aolid 10 sezidana gospodska hiša, dobra vinska stiskalnica, stanovanju za vincarja, dalje primerna gospodarska poslopja. Posestvo ima 7 oral izvrstnega, popolnoma zdravega vinograda, ostalo zemljišče so pu nilve, travniki, mlad hrastov gozd in lep sadni vrt z nekolikimi stotinami požlahtnjenih sadnih dreves. -- Kaj več povo upravni!tvo „Hrvatsko" v Zagrebu. (579—2
Cesarja. Jožefa trg. ^9t£
Le malo časa!
Velikanski kit
Dolg jo 82 čevljev in telita 10.(i42 funtov,  glava sama tehta 4000 funtov.
tfajverja iiiilcaliio.st MVeta! Odprto od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer. UstopnSna 20 kr. Otrooi in vojaki plačajo polovloo. Z odličnim spoštovanjem
(575  3) O-. JJBF% kap.
Predzadnji teden!
J 3BME
glavna dobitka
vsak po
Vsaka srečka veljavna za
j oToe zreTDa.aa.5i« j j 15, oktobra.
Drugo žrebanje
Srečke
1Uprava razstavine loterije t    pl Dunaj, Rotunda.
V Ljubljani prodaja srečke C. C. MAYER.
^IBJsjHaaMBi
Izdajatelj in odgovorni.urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.