149. številka. Ljubljana, v ponedeljek 4. jnlija 1904. XXXVII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedeije in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem aa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje (dežela toliko seč, kolikor znaša pofitnina. — Na naročbe brez istodobne vpofiiljatva naročnine se ne ozira. — Za oznanila so plačuje ođ petoroatopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, ,če & trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih alicah 8t. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravništvo pa v pritličju. — Dpravnifitvu naj se blagovo ijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Ricmanjsko cerkveno vprašanje. X. Križevski škof je izvrševal v Rcmanjih vso jurisdikcijo in spiritualibus glede delitve zakramentom in glede službe božje; tako je n. pr. leta 1901. križevski škof odredil opravljanje raznih p o-božnosti povodom svetega leta! In kar je seveda poglavitno, so se ženiibe vršile na temelju jurisdikcije kri-ženskega škofa! Dolinski župnik č. g. Jožef Zupan je popisal glede tega precej pa--j& ter se pritoževal na tr-z a s k i škofijski ordinarijat in na c. kr. vlado, da poročava r i c m !» n j s k i kaplan brez njegove delegacije, da je on, Zupan, pravi inštalirani župnik ricmanj-s k i i. t. d., a tržaški škofijski ordinarijat mu na vse : e j e r e m i j a d e ni niti odgovoril! Znano j,- tudi, da je tržaško c. kr. namestništvo večkrat zahte« valo zlasti od pok. škofa Šterka in to na temelju znanih paragrafov iz 1. 1874., naj se ir. Požarja iz Ricmanj pre« mesti, češ, da je on vseh zmešnjav kriv v dolinski fari in v Ric manjih, a dobilo je odgovor, da ordinarijat ne more ustreči želji c kr. namestnika, ker se dr. Požar nahaja pod jurisdikcijo Križev-s&ega škofa ter naj se v stvari na istega obrne! Ali ne bo tako, gospod grof Marenzi? In bivši kapian dr. Požar je ostal v Ricmanj i h, dokier gani c. kr. primorka vlada na ukaz dr. Naglu z bajoneti odstranila! Vprašamo dalje: ako ni križevskiškof v R i cm a n i i h imel nič opra- viti v cerkvenih stvareh, zakaj gaje pa meseca maja lanskega leta poklical cesar n a D u n a j zbog ureditve riomanjskih cerkvenih o d-nošajev? Zakaj ni cesar poklical, katerega drugega škofa, morda goriškega metropolita ali morda celo samega dr. Nagla? Zakaj je bil križevski škof potem pozvan v Rim, kjer je posebna komisija kardinalov reševala ricmanjsko cerkveno vprašanje? No o tem pozneje. Jasen dokaz za to, kar smo ravno sedaj navedli, je sledeči drastični slučaj, ki obenem razsvetljujerazmere, vladajoče na tržaškem c. k r. namestništvu. Pozimi leta 1901. sta se dogovorila neki Jakob Kuret in neka Katarina H. iz Ricmanj, da se poročita. Bila sta pa bratranca. Jakob Kuret je bil vdovec, a bolehal je že dlje časa in ni imel nobenega človeka, ki bi mu stregel. Njegova sestrična se je takorekoč žrtvovala s tem, da je privolila v možitev, ker je bilo očividno, da bo Jakob Kuret težko več okrsval. Napravila sta torej prošnjo za dispenso na sveto Stolico in to preko grško - katoliškega ordinarijata v Križevcih. Istim potom jima je došla dispenza iz Rima. Začetkom marca 1901. sta napravila tozaaevno prošnjo tudi na c. k r. namestništvo v Trstu, da jih isto di-spenzira od civilnega zadržka. Prošnja je bila oprem ljena z vsemi potrebnimi razlogi in prilogami, bil je v prepisu tudi dekret grško-katoliškega ordinarijata v Križevcih, ki jujevimenu svete Stolice dispensiral. I — Misiila sta, da jima v teku enega meseca t. j. do Velike noči pride tudi od n&mestništva dispensa. i Minila je Velika noč, no- bene rešitve. Urgirala sta rešitev s pismeno prošnjo. Zopet nobenega odgovora! Početkom maja naprosila sta bivšega kapelana dr a. Požarja, naj gre ta osebno vprašat na na-mestuišivo, k a j je z njuno prošli j o Kolikor se je slišalo, je na-mestniški referent Bprejel d r a. Po-z:\rj . na način, kakor zna to nervozni grof Marenzi, referent za b o g o ć a s t j e c. k r. n a-mestništva v Trstu. Ker ni to nič izdalo, šel je k grofu Marenziju sam legalni zastopnik r i c m a n j s k i. Temu je rekel grof Marenzi, da navlašč zato na reši prošnje, češ, da bodo ljudje vrgli vsokrivdo glede ricmanj-ske afere na dr a. Požarja! Sicer je pa obljubil rešiti prošnjo čimprej. Ali te obljube n i držal. Koncem maja je bil zopet dr. Požar pri referentu, to pot ni bil grof Marenzi, kakor se je zvedelo, tako nervozen kakor prvikrat; in zopet je obljubil, da bo prošnjo rešil! Tri mesece je torej prošnja za d i -spenzo ležala na c. kr. n a -mestništ7uintake prošnje mora c. kr. namestništvo rešiti v najkrajšem Času. Toda da niso hoteli reči, ne pa niso smeli! Vojna na Daljnem Vztokn. Resnica o boju pred Port Arturjem. Brzojavka namestnika Aleksejeva na carja Nikolaja o boju pred Port Arturjem dne 23. rožnika se glasi: Ob 8. uri zjutraj so zapored od« plule ladje »Novik«,»Diana«,»Askold«, »Stbastopoier, »Poltava«, »Cesarevič«, • Pobjeda«, »Peresvjet«, »Retvizan«, »Bajan« in »Palada« v zunanje pristanišče in se tamkaj usidrale. Ker i se je opazilo, da plavate na redi dve japonski mini, je brodovje ostalo usidrano. Istočasno so našle druge ] male ladje na vzhodnem obrežju zu- nanjega pristanišča okoli deset min, ki so jih najbrže ponoči položile sovražne torpedovke. Mine so se razstrelile in se je s tem odstranila vsaka nevarnost. Ob treh popoldne je brodovje, ladja za ladjo, cdplulo na široko morje, na čelu mu križarka »Novik«. Eskadra je jadrala v smeri proti jugu. Ladje, ki so odstranjevale mine, so se pod zaščito topničark poslale nazaj v luko. Ves ta čas so opazovale gibanje ruskega brodovja dve japonski stražni ladji in torpedna flotila. V d&ijavi dvajset milj smo opazili japonsko ladjevje, obstoječe po zunanjih znakih sodeč iz 4 oklopnic 1. razreda in 1 oklopn.ee 2. razreda, iz 4 oklopnih križark, 12 križark in 30 torpedovk, ki je plulo v dveh oddelkih proti nam. K j smo se bolj približali, smo opazili, da se je sovražnik pripravlja), da bi nekaj križark in torpedovk postavil med obrežje in nase brodovje in s tem provzročii, da bi sovražne torpedovk j ponoči del naših ladij izvabile iz bojne vrste in jih podnevi zapletle v boj. Oziraje se na to, da je bila sovražna eskadra veliko močnejša, nego naša, zlasti pa z ozirom na vel:ko število sovražnih torpedovk, sem sklenil vrniti se v Port Artur, da n?. ta način obvarujemo naše brodovje pred eventualnimi izgubami. Ob 7. uri zvečer smo se okrenili in pluii proti pristanu. Sovražnik ni poskusil niti tega preprečiti, niti se približati našemu iadjevju. Od 10 uri zvečer je eskadra dospela na redo in se tamkaj usidrala. Med potom* so sa japonske torpedovke približale in dvakrat napad.e dve zadnji naši ladji, ki ste pa njih napad uspešno odbili. Vkljub mesečni noči so sovražne torpedovke opetovano napadle naše ladje, a so bile vselej z uspehom odbite. Zjutraj smo našli na obali v bii- j zini našega ladjevja 12 torped, ki so j bile izstreljeoe iz velike daljave, ker • ni<*mo sovražnih torpedovk bliže pu- stili, kakor na 12 kabljev. Torpedovke so napadaie v oddelkih. Najmanj dve torpedni ladji smo potopili. Zjutraj je vrglo morje i.a obal enega japonskega častnika in dva pomorščaka. Da smo mogl; toli uspešno odbiti napade sovražnih torpedovk, so mnogo pripomogle obrežne baterije in reflektorji na trdnjavi. Vse ladje so se zjutraj brez vsake poškodbe vrnile v luko. Japonci se umičejo. General Ku^opatkin poroča uradno: Kurokijeva armada ni samo ustavila svoje prodiranje v smeri proti Kajčovu in Dačičavu, ampak se je celo umaknila iz Siandiava v Kanco. Na cesti v S ujan so naši voji zavzel: vas Madiavajco Na cesti, ki vodi preko Capanlinskeg* preUu v Kajčov, nismo opazili, da bi se tudi tu soeražnik urmkal. Južno od Kaj-čova so J\pOuC\ postavili na potih, ki vodijo preko gorskih prelazov, v razdaiii 200 km močne pehote predstraže. V okolici Fengvangčenga 80 Japonci svoje prodiranje ustavili. Iz Kuandiansiana in Sincintina so se umaknili v južni smeri. Poročevalec »Birževih Vjedo-mo3ti« pa brzojavka iz L^aojanga: Naša armada je stopila v ofenzivo. V četrtek, 30 rožnika, smo dobili v roke po huiem boju gorski prelaz Dalin. Oba prelaga Modulin in FensuUin, katera so preje držali Japonci, je zavzel oddelek armade generala Kellerja. Na cesti iz S njana v Ddčičavo je neki kozaški voj generala Miščenka napal japonsko bri-g do in jo po sijajnem konjeniškem boju popolnoma uničil. Arm.da generala Miščenka se pomiče v smeri iz Kondje proti SenjuČenu. Japonci se umičejo iz vseh svojin pozi o i j. Iz Londona pa se poroča: Kakor se kaže, se japonski vojni načrti ne bodo dali izvesti. Japonske operacije so ztstale, dasi imajo Japonci se vse gorske prelaze v rokah razen dalin-skeg«?, katerega je zavzel general Kuropatkin. J »ponska gardna divizi|» LISTEK. „Romeo in Julija". (Tragedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare, poslovenil Ivan Cankar. Tiskala in založila „Goriška tiskarna" A. Ga-brSČek.) Uredništvo »Slovenskega Naroda« si je pridobilo resnično zaslugo s tem, da je svoj feljton resorvirulo izključno samo izvirnim literarnim delom in prenehalo e priobčevanjem prevodov is drugih literatur. S tem se znatno pospešuje domača književna produkcija in se poglablja zmisel za narodno književnost.obenem pa se zavira razvoj tistega nesrečnega duševnega kozmopolitizma, ki mora naposled narediti konec vsaki narodni literaturi. Načeloma seveda ni nihče na sprotnik prevodom iz tujih literatur. Ali v tem oziru moramo biti na jasnem, kaj hočemo. Omogočiti se mora, da se vsakdo lahko v slovenskem jeziku seznani z duševnimi velikani drugih narodov, ali prevajajo naj se samo dela velike in trajne vrednosti, dela svetovnega pomena, ne pa vse vprek, kakor je pri nad navadi*. — Sedaj je Ivan Cankar preložil Shakespeareovo tragedijo ljubezni »Romeo in Julija«. Kako mesto zavzema to delo v svetovni literaturi, o tem pač ni treba razpravljati. Kdor se zaveda pomena te tragedije, tisti bo umel, zakaj posvečujemo Cankarjevemu prevodu toliko pozornost, da govorimo o njem obširneje, nego je sicer navada. Kdor hoče prevajati Shakespea reja, mora biti sam pesnik in pravi mojster v slovenskem sicgu. Prevod tako znamenitega dela je samo tedaj vreden, da se natisne, če je prevod vzoren. Kaj pomeni v tem slučaju izraz »vzoren«, naj ilustrujemo s po-Bebnim slučajem. Schlegel je preložil Shakespearea na nemški jezik, in preložil ga je tako, da je Shakespeare postal takorekoč nemški pesnik, da so njegova dela po zaslugi Schleglo-vega prevoda d&ndanes ravno tako last nemškega, kakor angleškega naroda. Med Francozi, med Italijani, med Rusi, med Spanci ni dobil Shakespeare nobenera takega prelaga telja kakor je bil Schlegel in zato se tudi ni nikjer tako udomačil kakor med Nemci. Iz tega slučaja se pa tudi spozna, da prevajanje tujih literarnih del nikakor ni mehanična stvar, nego da je to težka umetnost. Ne gre se samo zato, da se prevedejo posamezni stavki jezikovno in stilistično nego pravilno, da se umotvor takorekoč prelije iz novega materijala. In pri tem igrajo veliko vlogo izraziina sredstva do-tičnega jezika. Jeziki niso nastali mehanično, nego so plod tisočletnega razvoja in zato se v vsaki besedi zrcalijo čuvstva, pojmi in naziranjo do tičn^ga naroda. To se vidi, če pri konkretnih stvareh Rus govoreč o zimi rabi vse drugačne izraze, kakor Italijan. Pri abstraktnih pojmih je razloček še veliko večji. Ko se je pri nas uprizoril Sudermannov »Dom«, je vsakdo čutilj da beseda »dom« ne izraža tega, kar pomeni v nemškem jeziku »Heimat«. Nemec n. pr. pa zopet ne bo nikdar dobil primerne besede, da bi preložil naš izraz »zalo dekle« ali francosko »causer«. Naša beseda »kramljati« jo franooskemu izrazu »causer« še nekoliko bolj ade- kvatna, ka&or nemška beseda »plau-dern«, ki pravzaprav odgovarja francoskemu izrazu »bavarder«. K&k dolgočasen filolog bi vzpričo Cankarjevemu prevodu »Ramea in Julije« predvsem vprašal, če zna Cankar tako dobro angleški, da zamore Shakespearea iz izvirnika prevajati. Nam, ki nismo filologi. je to vseeno-Sohiller je preložil Evripidovo »Ifige-nijo v Avlidi« in nekaj prizorov iz istega pesnika »Feničanka, dasi niti grškega alfabeta ni poznal. Pomagal si je s francoskimi in latinskimi pre vodi. In vendar sta ta njegova prevoda neprimerno večje vrednosti, ka kor prevodi različnih znamenitih tiio-logov, ki so znali izborno grški ali — slabo nemški. Kakšen je torej Cankarjev prevod »Rome- in Julije«? Tak, kakor Schleglov ni, a vendar tak, da smo ga lahko veseli. Cankar ni Shakespe-areju čisto nič soroden, in zato se ne more reči, da ga je popolnoma pogodil. Pač pa se lahko reče: Ko bi bil Shakespeare svojo tragedijo spisal v slovenskem jeziku, bi bil večinoma tako pisal, kakor ga je preložil Cankar. Dve blagi duši. Humoreska. Spisal X. Toliko ko nocoj oče Volek že od svoje svatbe sem, torej celih 26 let, niso pili. No, takrat so pili na korajžo in to je bilo dobro, nocoj pa so pili na jezo, in kako slabo da je to, so občutili najbolj zdaj, ko so speli svojo pot iz gostilne domov. Oj vi usmiljeni bogovi, kako pač ste mo^li obiskati ubogega,povseni nedolžnega očeta Volka s takim neizmernim trpljenjem, kot je bila tisto noc njihova pot domov — njega, grešnika in hudodelca, ki mu je ime Vrček, pa pustiti brez sleherne kazni in pokore?! Nič; bogovi so krivični, zato pa naj sodi pravični svet, kdo se je pregrešil tisti večer in je zaslužil kazen, oče Volek ali Vrček. Tako mirno in modro in Čez vse veliČastveno so sedeli tisti večer oče Volek, župan slavne občine Kravjesedlo, v hudoimenitni družbi gospoda c. kr. deželne sodnije svetnika, slavnega gospoda doktorja Kozjeroga iu še nekega visokega gospoda uradnika c. kr. vlade, kateri vsi gospodje so bili prišli iz Ljubljane kakor komisija v veliki se umiče proti vzhodu in jo zasleduje general Keller, ki se je ojačil z novimi voji. Ke.l.-rjevi voji so se že opetovano spopadii z Japonci. V celi Mandžuriji dežuje sedaj tako silno, da je na cesti južno od H*j-Čenga potonilo več vojakov. Ceste so postale neporabne, v nekaj dneh bo vsak transport nemogoč. Poročevalec »Berliner Tagblatta« javlja iz Hajčenga, da je v celi Mandžuriji že nastopila deževna doba in se s tem končala prva faza vojne. Ko neha dežavati, prično Rusi z cfenzivo in treba se bo braniti — Japoncem. Izpred Port Arturja. Po poročilih iz Čifua se nahaiajo v portarturškem pristanišču štiri oklopnice in več topniČark in torpedovk, doČim dve oklopnici, pet križark in oddelek torpedovk neprestano križari po morju Kitajske ladje, obložene s svežimi živili, so se izognile blokadi in dospele v Port Artur. Kitajci pripovedujejo, da so Japonci v zadnjem času povečali svoje brodovje, ki blokira Port Artur, na 40 ladij. Vsi, ki prihajajo iz port-arturškega pristaniška, zatrjujejo z vso gotovostjo, da po katastrofi tropavlovska« še ni bila poškodovana niti ena ruska ladja. Drugi vir iz Cifua pa pravi, da postaja položaj v Port Arturju vele-kritičen. Posadka je pripravljena na vse. Vsi tujci so dobili ukaz, da takoj zapuste Port Artur. Norveški parnik »Sentis« je pripravljen, da odpelje ženske in otroke. Vsi ruski podaniki so se uvrstili v armado. V nasprot-stvu s tem poročilom pa javlja rusko brzojavno agentssvo iz Mukdena, da je v Port Arturiu vse mirno in da ni nikakih sprememb. Prebivalstvo je n«. bombardiranje tako navajeno, da ga prav nič več ne vznemirja. Življenje v trdnjavi je enakomerno in streljiva in živil je v izobilju. Admiral Skridlov o Port Arturju? V London je došlo iz Čifua poročilo, da je te dnidospeivPort Artur — admiral Skridlov. Pripeljal se je tjakr.j na torpedov«! *Po ročnik Burjakov«, ki je nedavno tega priplula v Inkov in se potem zopet vrnila v Port Artur. Zatrjuje se, da se je »Poročnik Burjakov« že trikrat izognil japonski blokadi in dospel v Inkov. Tudi vrnitev se mu je še vsakikrat posrečila. To je končno popolnoma verjetno, zakaj torpedovka »Poročnik Burjakov« ima hitrost 33 morsk h milj na uro, kakršne nima niti ena japonskih jadij, vsled česar je tudi japonske kr žarke in torpedovke. ki vozijo samo 17 do 23 mili, ne noben način ne morejo dohiteti. »Poročnik Burjakov« se torej vseiej lahko izogne blokbdi, razen ako bi ga po golem naključju morda Japonci zajeli. Morski pohod vladivostoške eskadre. Iz Tokija se poroča, da je najbrže admiral Kamimura v petek naletel na vladivostoško brodovje m ga napal s torpedovkami. Od Kamimure še ni došlo nobeno poročilo in se z največjo napetostjo pričakuje. Japonska eskadra je Ruse najbrže nagnala v morsko ožino Tsusima. Rusi so sprva pluli proti vzhodu, potem pa proti severu. Ob polosmih zvečer so jih videli med IkiŠimo in Cusimo in nato se je slišalo gromenjc topov. V ministrstvu mornarice se domneva, da je Kamimura ponoči napal ruske križarke. To potrjuje tudi brzojavka iz Seula. Pozneje je došlo iz Tokija tole poročilo: Vladivostoške križarke so še vedno na morju in so se v petek zvečer videle v morski ožini Cu-sima južno cd Fusana. Ruske torpedovke, ki so s križarkami zajedno odplule, so se najbrž že vrnile v Vla-divostok, ker jih tu ni bilo opaziti. Ob pol 9. uri zvečer se je slišalo silno gromenje topov, ki je trajalo četrt ure. O značaju in izidu boja se pa dosedaj še ničesar ne ve. Kakor se pa kaže, niso rusko kr;žarke pri tem spopadu trpele nobene škede, zakaj nekoliko pozneje so plule v smeri proti severovzhodu. Iz Jokahame pa se poroča bero linskemu »Lokalanzeigerju«, da se je vladivostoško brodovje v soboto pojavilo pri otoku Okišimi. Vse torej kaže na to, da se je Japoncem tudi to pot ponesrečil lov na vladivo3toške križarke. Baltiško brodovje. Po poročilih iz Odese je kapitan vojne mornarice Fedlov, sedanji rav-telj ruske p^robrodne družbe na Črnem morju, zopet poklican v aktivno službo in imenovan načelnikom onega transportnega brodovj«, ki ima spremljati baltiško eskadro na Daljni Vztok. To brodovje bo obstalo iz 60 transportnih ladij najmanj po 5000 ton. Iz ■ - j;i se sklepa, da se baltiška eskadra sploh med potoma ne ustavi v no benem pristanišču. Žrtve vojne na papirju. »Pester Lloyd« je napravil po vojnih poročilih raznih listov o ruskih in japonskih izgubah tole sliko: Rusi bi po teh poročilih imeli od 8. svečana do sedaj 86 500 mrtvih, 185.000 ranjen-h in 95 500 v k-tih, torej bi v celem izgubiii 367.000 moi. Dalje bi se potopilo na ruski ttrani 78 oklop-nic tipa »Retvizan«, 38 oklopnic tipa »Petropfcvlovsk«, 145 križark, 411 tor-ptdnih un&evalk in 1487 torpedovk. Na japonski etra i pa bi znašalo izgube: 98 600 mrtvih, 149.000 r njenih in 131000 vjptih. torej skupaj 278 600 raicž; potopilo pa bi se Japoncem 9 okiopDic, 84 kfižark, 98 tor ednih uničevalk in 594 trpedovk. Iz tega je pač dovoij razvidna vrednost tako-zrart'h vojnih poročil! Politični položaj. Dunaj, 3. julija. V političnih krogih je znano, da ae deželni zbori skličejo v drugi polovici meseca septembra; češki deželni zbor pa se najbrže ne skliče, vendar se tudi ne razpusti, kakor se ne razpusti tudi državni zbor. Vlada bo do prihodnje spomladi mirno čakala, kaj pride. Italijansko vseučiliščno vprašanje. Inomost, 3 julija. AkademiČni senat je dobil ministrsko naredbo glede ločitve italijanskih vseufiiliških tečajev od skupnega vseučilišča. Ločitev se izvrši v začetku zimskega tečaja na ta način, da se vseučilišču vrne — »strogo nemški značaj « Ogrski državni zbor. Budimpešta, 3. julija. V včerajšnji seji je govoril pes!. Bizon y najprej o splošni politiki grofa Tisze ter isto ostro kritikoval, potem pa se je bavil z govorom hrvatskega pos). Kovačevića. Govornik je priznaval Kovačeviću patrijotično navdušenje, in ako je tudi kot Hrvat nasprotnih političnih nazorov, ga vendar zelo veseli, da sliši iz ust dobrega (?) Hrvata taka Čuvstva dobrega Ogra. Kovačević pa je vkljub temu zakrivil celo vrsto državnopravnih napak, posebno glede Reke. Reka je po obstoječih zakonih poseben oorpus sepa-ratum kraljevine Ogrske in Hrvatska nima z Reko nič opraviti. Kovačević je bil govoril o hrvatski državi, to pa je nonsens in zgodovinsko popolnoma napačno. Hrvatske države nikoli ni biio, temuč so bile le hrvatske panoge ogrske aristokracije. Preden je Ogrska Hrvatski podarila (?) slavonske komitate, je bilo le neko liko hrvatskih žup*nij. Kovačević je tudi govoril o uniji med Ogrsko in Hrvatsko; to pa je napačno, ker unija je mogoča le med enakopravnimi državami; nagodba iz leta 1868. je samo paktum. Glede upeljave nt* djarskega državnega jezika v hrvatske šole bi se Kovačeviću ne biio treba sklicevati na zakon iz 1. 1820, kajti zakonski čl. II. drž. zbora 1847. določuje izrecno, da se mora m a -djaršČina poučevati kot glavni predmet na vseh ogrskih šolah, in to so tudi hrvatske šole (?). Budimpešta, 3 julija. V jutrs-nji seji se bo predlagalo, naj se seje poda^šajo z* eno uro, ker bi sicer vkljub pozni dobi trajala proračunska debata brezkončno. Položaj v Macedoniji. Carigrad, 2. julija. Avstro ogrski poslenik baron Calice in ruski zastopnik S v ječ in sta bila včeraj osebno pri turški vladi ter sta urgirala zahtevane reformr Belgrao, 3. julija. V vas K lift ovac so udrii oboroženi Albanci; zažgali bo več hiš ter streljali na srbsko mejno stražo. Prebivalstvo je 1 vsled tega zelo vznemirjeno. pravdi, ki jo je imela občina očeta Volka s sosedno občino, so sedeli oče Župan v taki visokočastiti in imenitni družbi, v gosposki sobi pri krčmarju in starejšini Urnu, in se menili same take visoke in imenitne stvari . . . kar je prirogovilil noter VrČek, pijan kakor muha, in meni nič tebi nič pričel očeta župana tikati, nahrulivši jih povrh B „Servus, stara kura". Njih, očeta Volka, slavnega župana občine Kra-vjesedlo, gre Njih pisar, Njih podložnik vpričo visokih cesarskih gospodov tikat in Jim reči stara kura! Seveda so oče župan Vrčka takoj strogoresno zavrnili in pokarali, toda na to je Vrček začel razsajati in vpiti, da se on, Vrček, nikogar ne boji, da on vse tiče in tudi Boga v nebesih, da se onadva z Volkom že poznata odkar berači beračijo itd. — da se je muham po stenah ježila dlaka od groze . . . In seveda je krčmar Urh VrČka nato vrgel vun, toda žaljenje, strahovito žaljenje, za katero ga ni bilo zadoščenja, sramota, Škandal je le ostal! Zdaj pa govorite, vi dobri in pravični ljudje, je li bil kdaj kak zločin večji od Vrčkovega? in je li bila kdaj jeza sve-tejša od jeze očeta Volka? — In, če so potlej oče Volek na toli sveto iu pravično jezo pili, ali je potlej prav, da so morali pretrpeti zato toliko hudega na svojem potu domov! O krivice, O vražje krutosti življenja in nsode ! Pretresljivo je stokanje ubogega očeta Volka, blodečega med tihimi hišami, v lunojasno, pokojno poletno noe . . . „Uhu, se je izvijalo bolestno njihovim obteženim prsim. „Vrcek! Naj ti Bog ne odpusti, kar si storil meni... 0-uh.u Znoj jim je lil curkoma po životu. Tu pa so spoznali oče Volek, da je svetla luna, ki tako hudo pripeka . .. in so razpeli svoj dežnik. Precej je bilo manj vroče in je šlo laže ... In ko so dospeli zdaj pred most, kjer je stala hišica, ki je v njej stanoval Vrček, je prešinilo očeta Volka z novo močjo. „Ha!w zahropejo, zavihtivši pest proti temnim polknom, in sveta jeza nad Vrčkom pretresne vnovič njihova jetra. „Tvoja ura, Vrček, je odbila! Jutri nisi več tajnik občine Kravjesedlo. Davno že je polna tvoja mera, ti pijanec in lenuh, in davno že bi te pognala občina s trebuhom za kruhom, da te ni varovala moja milost in dobrota. Amen, Vrček! Nocoj ti je od-klenkalo." Strašni in v plameneči jezi tako krasni obenem, so planili oče Volek na most. Na strani sredi mostu je brlela svetilka. Tam je tesar Kljukec popravljal čez dan ograjo, za čez noč pa je Obešal rdečo luč pred vrzel, da ne bo kake nesreče; bile so sicer svetle noči, toda v občini očeta Volka je moralo biti vse, kakor je prav in po postavi. Strašui in v plameneči jezi res tako krasni, so planili oče Volek na most, a kaj, ko je planilo po njih pa njihovo trpljenje, hudo in kruto, da krutejše ni moglo biti! S satansko zlobo jih je tiralo siromaka tja k od prti ograji . . . Da se mi pa preveč ne prestrašite, vam brž povem, da so oče Volek sicer padli dol v vodo z dežnikom vred, da pa niso utonili niti se nič poškodovali, ker je bila reka plitva in most nevisok — toda druga nesreča je bila, kateri se bodete vi smejali, spričo katere pa je otrpnjevalo srce očeta Volka od groze, bolj nego bi otrpnjevalo morda, ako bi se očetu Volku sama grenka smrt režala v obličje — ta nesreča namreč, da oče Volek nikakor niso mogli več priti iz mokre vode zopet na suho zemljo. (Dalje prih.) Zakon proti Poljakom na Pruskem. Berolin, 3. julija. Včeraj se je s tozadevnim zakonsk m načrtom bavila gosposka zbornica kot zadnja instanca. Posl. Koscielski je po« udarjal protizakonitost zakonske predloge, ki temelji na napačnih statističnih podatkih. Ako bo pr'hodnjoet zrla nazaj na sedanjo tužno dobo, spominjala se bo z veseljem tistih, ki so zakon odklonili ter varovali čaBt in dostojnost nemškega imena. — Minister baron Hammeratein je odgovarjal, da je zakon naperjen le proti nelojalnim Poljakom. O govoru pred-govornika mora reči z Bismtrkom: Poljaki so v pesnitvi politiki, v politiki pa pesniki. — Zakon je bil nato sprejet brez nadaljne debate tak, kakršnega je sprejela poslanska zbornica. Angleži v Tibetu. London, 3. julija. Na prošnjo Tibetancev so jim Angleži dovolili večdnevno premirje. Ko je po preteku premirja hotel general Macdonaid zopet operirati s svojo voJBko, poslal mu je Dsiai-L*roa (vUdar) pismo, v katerem prosi za mirno poravnavo zadeve. Imenoval je tudi odličnega svojega zastopnika. Zadtva se potemtakem skoraj gotovo poravna brez nadaljnega prelivanja krvi. Slov. abiturijentom in akademikom! 15. t. m. se vrši v Ljubljani ustanovni občni zbor ferj. akad. društva „Prosvete". Poleg formalnih poročil in volitev se vrse na istem tudi tri predavanja. Da se pokaže slovenskemu di-jaštvu prava smer slovanske vzajemnosti in dokaže, da je vse ono, o čemer pri nas še akademično razpravljamo, že dejstvo pri severnih bratih, kjer je poljudno delo eden največjih kulturnih faktorjev — bosta predavala tovariša: ing. C. D v o f a k iz Prage o poljudnem delovanju češkega dijaštva in phil. St. G r a b o w s k i iz L v o v a o poljskem dijaštvu (v hrvatskem jeziku). Ti dve predavanji nam pokažeta tudi smer in zistem, po katerem deluje severo-slovansko dijaštvo. Dalje bode predaval podstarosta ljubljanskega „Sokola" g. dr. Vladimir Ravnih ar o dijaških nalogah v so-kolstvu, ki naj bi postalo tudi pri nas najvažnejši Činitelj za narodno samozavest in izobrazbo. Pripravljalni odbor bo pa predložil občnemu zboru načrt dela, izvršen na podlagi direktiv, ki so jih sprejeli na dunajskem sestanku člani ferialnih društev „Adrijeu, „BodoČnostiu, „Ko-rotana" iu rP ros vete44 dne 18. junija t. 1. Delovanje naj obstoja pred vsem v tem: 1. ) da si nabavi društvo potrebno strokovno literaturo poljudnega dela in s tem poda Članom priliko, da isto preštudirajo ; 2.) da posluje odsek za dijaško samopomoč, ki obstoja največ v tem, da se pospešuje naraščaj slovenskega dijaštva in dajo pojasnila glede študij in podpor; 3. ) da započne društvo v zvezi z zgoraj omenjenimi ferialuimi društvi samostojno narodno statistiko slovenskih manjšin; 4. ) da izda v isti zvezi vseslovenski kolek v prid obrambenim društvom in prevzame tozadevuo agitacijo in razpecavanje; 5. ) da se vrše predpriprave za sistematična predavanja tako med ljudstvom kakor " tudi med di-jaštvom; 6. ) da nabiramo knjige, jih sortiramo po provizoričnem vodniku in ustanavljamo male p o t u j o č e knjižnice; 7. ) da zbiramo nove in stare narodne in gospodarske liste ter jih širimo med narod; 8. ) da se pospešuje prirejanje narodnih veselic iu zabav kot jako dobro vzgojevalno sredstvo, osobito v narodno eksponiranih krajih. Na tak način hoče biti „Prosveta** ob počitnicah duševno središče slovenskega dijaštva; tako ga hoče usposabljati za narodno in sicer v prvi vrsti za poljudno delo, kar je njen prvi in kardinalui namen. S tem smo ji določili prve smeri delovanja. Podpisani odbor vabi vse one resne akademike in abiturijeute, ki se zanimajo za poljudno delo, osobito pa one, ki ne uvidevajo le p o t r e b e dijaškega duševnega središča tudi med počitnicami in nujnost ljudskega izobraževanja , ampak imajo tudi voljo, pogum in vztrajnost delovati na ta način za napredek in svobodo našega naroda, da vstopijo v društvo. Pripravljalni odbor sprejema člane in daje vsa potrebna pojasnila. (Naslov: Pripravljalni odbor „Prosvete-, Ljubljana, Rimska cesta št. 9, vr. X V L j ubijan i, 2. mal. srpana 1904. Za pripravljalni odbor „ Prosvete" : cand. med. vet. Adolf Ribnikar predsednik. stud. jur. Josip Lavrenčič tajnik. Na naslov trgovcev z moko. V »Slov. trg. vestniku« st. 6 na haja se trgovcem i moko namenjen članek, ki je zbudil pri vseh ljubljanskih in okoličanskih trgovcih z moko, — pozornost Člankar tu jasno slika slabo stran — dobre itak ni, — naših takoimenovar.ih trgovcev z moko in jim s konkretnimi alučaji dokazuje, kje je rakrana, ki griza na tej stroki. Tudi jaz sem sam mokar in rad prip znan., da pisec povsem rrsmč razmotriva nakup psi-n-greš?. Mncgo stroškov je provzroclo prepitrehno uniformirat.je; da se ne svir»jo vedno isti komadi, treba je novih muzikalij in inštrumentov, vse to pa st&n* Rini go novcev Podi,oroih članov £tej* godbe ie okro* 500, to |tev}*a ni za Ljub'jano z 38 000 prebivalci nikakor primerno Sedanji podporniki pripad jo v**em ljubljanskim krogom, dokaz, da ima godba na svoji strani aimpatsp. šrpn*k K oš meri j, o k^ter« m se je Moro^lo, da si je v \menki pri dobil premože?i;r> mnogih milijonov, je prišel v Luboano in stanuje v hotelu »Pri *ioru«. Pravijo, da je g. Ki.»šm**r'j jako prijaven in dobrode len ^csj.)' d. Dant^ je š~i na Vrhnko k svojim sorodnikom. — Prvo slov. pevsko dr*u> st*o nLii*a" napravi v nedeljo 10. julija popoldne svoj prvi društveni izlet z zastavo v Domžale, kjer bode ob 4. uri vrtni koncert pri Kuharju na korist ii8tanovljajoči se podružnici družbe sv. Cirila in Metoda za Domžale in okolico. Pričakuje se mnogo udeležbe posebno iz Ljubljane, Lukovice, Moravč, Doba in drugod. Posebno opozarjamo na slavnosti primeren govor, katerega je iz posebne prijaznosti prevzel odbornik glavne družbe g. dr Tominšek. Domžalci! Vzdramite se in udeležite se v obilnem Številu tega koncerta. Natančneji spored priobčimo prihodnje dni. — Izpred sodišča. Kazeuske obravnave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1) Miroslav Eber, pisar, nazadnje v Senožečah, je pod pretvezo, da ima službo pisarja pri nadinženirju Mullcrju osleparil Matevža Werglasa, kremarja na Hrušici, za stanovanje in hrano v znesku 33 K 80 v, tamošnje natakarice Nežo Ogrič na zapitku in gotovini za 26 K 60 v. in Marijo Jošt na zapitku 6 K 76 v. Obsojen je bil zaradi hudo delstva goljufije na 6 mesecev ječe. 2. Pavo in Tome Borič iz Kamenice na Hrvaškem doma, delavca na Hrušici, sta zvečer 15. velikega travna pridrla pred hišo, katero je oskrboval Auton Zadel. Iz jeze ker ju je ta zaradi razgrajanja posvaril, sta se zaganjala v vrata, katera je Zadel pred njima zaprl, na ta način, da je ustrelil z revolverjem v roko Pavo BoriČa in ga tudi zadel. Trkala sta tudi na vezna vrata in mu grozila, da ga morata ubiti. Obsojena sta bila vsaki na 6 tednov ječe. 3) Valentin Margon, delavec v Truju, je Antonu Smrdelu, pri katerem je kot dninar delal, vzel 20 K, kateri je gospodar s kljuČkom vred izgubil in katere obe reči je obdolženec našel in si pridržal. Z najdenim ključkom je odprl gospodarjevo skrinjo in mu tam zopet vzel drugih 20 K ter je šel v krčmo popivat. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. 4) France Šuligoj, miner v Boh. Bistrici, je Janeza Kvedra z nožem v prsi sunil in sicer zato, ker ni hotel iti Kveder iz gostilne. Obdolženec pravi, da je to storil v pijanosti; obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. — Požar v črni vasi. Ptem v Kolodvorske ul^ce v neko prenočišče Tam sta re* našla osumljenca, ki je še spal. Aretovanec je 23letoi nosest nikov sin Franc Erman iz Cršenjce pri Št Jan/o. Erman sicer deianje taji Ko je Erman pri£e: v Ljubljano, je vr^el svoj naprsmk v Ljubl;anic•», ovratnico pa je dal nekemu ctrosu, ki jo je že opral Oboje je tf^tovo imelo kake znake, s cer bi ju Erma-i ne bil podari), oziroma vrgel proč Tudi na bličah ao še vidni znaki človeške krvi. Erman je bil izročen sodišču — Napačen sprevodnik. Dne 26. pr. m. je pri čuvajnic; 735 na Notranjskem 3koČii na tovorni vlak 32-trtni Luka Čedhar. Ko je čuvaj to opazil, je dal znamenje, da je vlak ustavil in so »sprevodnika« po tem iztirali iz voza. »Sprevodnika je nekohko umobolen in ga od istega časa pogrešajo. — Tatvina. Krojaču M-rtinu Pevcu je bila pred nekaj časom iz stanovanja ukradena zlata breža s cesarsko podobo, vredna 22 K. Tatica jo pobegnila — Ogenj. Danes dopoldne je pogorel kozolec Antonu Jevcu. p -sestniku v Crni vasi st. 22. Natančnejši podatki o tem nam še niso z nani. — Surovost. V noči od so-b te na nedeljo sta šla po Dunajski cesti proti železniškemu prelazu dva narednika 27. ptšpolka. Ker so b»le prečnice zaprte, je eden narednikov £ačel železniškega čuvaja Jerne|a Ćrtanca psovati s »Krainer scher Hund« in nazadnje še potegnil sabljo in mu grozil z njo. — Konj pobegnil. Neki četo-vodja c. in kr. 27. oespolka je včeraj vjel pri Spodnjem Rožniku ekomsta-nega konja, ki je bil nekomu ušel. Konj je sedaj v hlevu na Rimski cesti št 19 — Pobalinstvo. Filipu Pristavu, slikarskemu mojstru, je v noči od 1. na 2- t. m. na dvorišču na Dunajski cesti št. 11 neznan porednež špansko steno polil z žvepleno kutino in mu napravil s tem škode 30 K. — Delavsko gibanje. V s - boto so sa z južnega kolodvora odpeljali v Ameriko 3 Slovenci, nazaj jih je pa prišlo 10. — Včeraj je prišlo iz Amerike 92 Hrvatov in Slovencev. — 28 Macedoncev se je odpeljalo z Jesenic na Ruko, 7 Hrvatov iz H'U šice v Zagreb in 48 Hrvatov iz Pod brda na Reko. — Izgubljene reči. Marija Kafova je izgub.la v črevljarskih ulicah denarnico z vsebino 14 K. — Včeraj zvečer je izgubila trgovčeva soproga gospa Praunseisova v Later-manovem drevoredu na klopi črn svilnat dežnik, vreden 16 K, kat^reg* je nekdo odnesel. — MaSei je včeraj Friderik FrančiČ, delavec v tabačni tovarni, 2 zastavna listka. — Hrvaške novice. — Man dat je odložil hrvaški poslanec Krof B o m b e 11 a.Tako poročajo »Naše Pravice«. — Sultan odlikoval Hrvata. Stotnik generalnega štaba Oskar pl. Hrani lo vi Ć, rojen Zagrebčan, je bil pndeljen turškemu odposlanstvu, ki je prineslo oes»r«u sultanovo odlikovanje na Dunaj IS t v : oval je na dvoru, a sultan mu je Dodelil red MedŽije Hranilović je na Dunaju edini častnik, ki pravilno govori in piše turško. * Najnovejše novice. — Armadne reformo na Španskem. Zbornica je sprejela zakonski načrt glede reforme v armadi — U m M je španski poslanik na vatikanskem dvoru Dupuy Kakor znano, ga j« javnost obdolžila, da je meseca aprila fingirnl bolezen t*-*" odšel iz Rima, da mu ni treba bilo prisostfovati sprejenr.u francoskega predsednika Loubeta. Ta oblolžitev je s tem ovržena. — Baron Wallburg, ki so ga že več dni pogrešali, se je rsebno javil sodišču ter sprejel povabilo h glavni obravnavi. — Kronanje srbskega kralja Petra je odložen j do sredi meseca avgusta. Ruskega carja b | zastopal pri slavnosti neki veliki Knez. — Pobegnila v Evropo. Knj»govodj» neke ban«te v Washng-tf>na, W»ilard M^ver, je pcneveril 11000 dol., uradnik Fieltes pa 10.000 dolarjev. O a* sta pobegnila v Evropo. * Nazadovanje ljudskega naraščaja na Angleškem. Franeja ni več edina dri*vi», *;er prevUduje takozvani • d rootročji « siatem. Riponski škoi trdi, da *e tudi na Angleškem kaže nazadovanje v i-ulsk- m naraščanju Škof je oOeio-danil sledeče podatke: Na Skandinavskem je padlo Število rojstev zadnjih 20 let'h za 4 odstotke, na Francoskem za 14 odstotkov, na Angleškem za 15 odstotkov, v Avstraliji pa za 30 odatotkov. V Londonu število porok vedno napreduie, dočim števiio rojstev vednu p»d*. Ceni se, da je i a Angleškem vsak t^den 500 otrok premalo rojenin. Najb Ij je to zlo razširjeno »ne i bogateči in imenitnetšinv sloji Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 4. julija Vcdja Zijoni-stov in urednik „Neue Freue Presse" dr. Teodor Herzl je danes v starosti 45 let umrl. Češki renegat Hrdlička, bivši urednik nFigarou in „Kikeriki", je v starosti 65 let umri. Dunaj 4. julija. „Sokolom" v Ficrisdorfn že da io dovoljeaje glede prostora za priredbo njihove slavnosti je bilo preklicano. Praga 4. julija. Dr. Engel pojasnjuje v svojem listu, da tedaj, ko je cesar v Isehlu odobril Szellovo nagodbeno formulo, so M češki poslanci obrnili do ministra K a iz 1 a in zahtevali, naj odstopi. Kaizl jim je rekel, da tega ne more storiti, ker je Thunu dal besedo, da ga ne zapusti. Cehi so potem pozvali Thuna, naj celo ministrstvo odstopi, Češ, da je bolje, ako pade ministrstvo zaradi nagodbe, kakor da bi padlo zaradi češkega vprašanja. Tinin je rekel, da ne more odstopiti, ker je obljubil cesarju, da ostane na svojem mestu. Posledica tega je potem bila, da je padel zaradi češkega vprašanja. Praga 4. julija. Tu je prišlo povodom kuharske razstave do demonstracij in izgredov. Berolin 4. julija. V znane umazane afere zapleteni najvišji dvornik nemške cesarico, baron Mirbach, je odstopil. London 4. juliju. Norveška ladja „Norgeu je na potu iz Kodanja v Novi York na morju ponesrečila in sicer pri Hebrid-skih otokih. Na ladji je bilo 8 0 pomorščakov in nad 7 00 izseljencev. Rešilo se je samo 2 7 oseb, vsi drugi so utonili. Rusko-japonska vojna. London 4. julija. Japonci naznanjajo uradno, da je rusko vla-divostoško brodovje zopet ušlo japonskim eskadram. London 4. julija. Iz Ćifu je došlo poročilo, da se je pri PortArturju vnela pomorska bitka — izid pa še ni znan. London 4 julija. Japonci so se zopet na nekaterih krajih umaknili pred Rusi Poročevalci pravijo, da postopa Kuroki jako previdno in da ja tekom prihodnjih dni pričakovati presenečenj. B9" Da se odstrani <«1^»m»c» za— pi*t|e« okrepi želodec in pospeši probavljanje, — priporočajo znameniti profesorji m**dieiii«> stoločtčno tliilii in-o U*litti*ntti*l 11 PiccoH jm -v I š w t »I j:» 111 11*1 13 ll 114« J Ml« 1 ctfc«li. 3—7 Zunanja naročila po povzetju 1264 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borzo 4. julija 1904. Naložbeni papirji 4 2° i majeva renta . . . 4"2'70 srebrna renta . . . 4°/0 avstr. kronska renta 4°/o „ zlata „ 4°/0 ogrska kronska t, 4° o „ zlata „ i3 0 posojilo dežele Kranjske 4l .°,o posojilo mesta Spljet 4Vt»/o h m Zader 4V c bos.-herc. žel. pos. 1902 4° o češka dež. banka k. o. . 4° n 4' 8 0 4 V iV*' i1: » 2-0. . zst. pisma gal. d. hip. b. pe§t. kom. k. o. z 10°/0 pr. ..... 41 a°0zast. pisma Innerst. hr. 4Vt*/« m o'prske cen. dež. hr...... z pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 41 V p obl. češke ind. banke 4C 0 prior. Trst-PoreC lok. žel. 4- o prior. doL žei. . . . 3° j „ juž. žel. kup. 1 41 a°ft avst. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1854 .... ti n »» 18601/s . . i n n i, 1861 .... „ tizske...... „ zem. kred. I. emisije II »I TI 11* SI „ ogr. hip. banke . . M srbske a trs. 100 — M tursko ...... Basuika srečke . . Kreditne „ Inomoške „ Krakovske ,. . . . Ljubljanske „ ... Avst. rud. križa,, . . Ogr. „ „ „ . . . Bndolfove „ ... Salcburško „ ... Dunajske kom. . i>elnioe. Južne železnice . . . Državqo železnice ... Avstr. (. :iiske banane delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ . . Zivnost- ;ske „ . . Premogokop v Mostu ^Brux) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . . . Rima-Muranyi.....j 4^1 5 Oonar 99 25 S9 15 99-HO 1.825 97 15 118-40 100'— 100- 25 100'-100*40 P960 9960 101- 70 106 25 101- 100-50 100*- 100 — 99-75 98*&o 99*-299 25 ltO'50 181 V5 257 -lfil -296 — 290 — 268 -90-12925 20 90 4->8 — 78 — 78-66 — 29-68-75— 604 — 7950 533-1620 — 640 70 752 -24950 : 6C0-I 418 50 2121 - Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Valute. C. kr. cekin..... 20 franki ...*... 20 it, arke....... Sovereigns . , . . . . Marke...... > Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ 304 — 478-—' 152—; 11-32' 1901 23-46 1173 9519 253 — 484 Blapo 9945 9935 9950 11845 £735 118*60 100- 76 10125 ion* - 101- 36 100 — 99 90 102- 20 107-25 109 — 100 75 101-— 101-— 100 — 100 -301-25 10T50 18375 261 -16380 306-296 50 273 — 93 80 13025 2190 468 — 82 — 8180 70 — 30-72-- 79 50 514- 80 50 634 — 1630 — 94170 783 — 250 50 609 -419 50 2132-492 2 5 308-478 50 153 - 1136 19-03 23.53 2398 1176^ a^25 854 — 6 - Potrti najgloblje žalosti jav-liamo vsem Borodnikoai, prijateljem in znancem, da je Vsemogoč čemu dopadlo našo srčno ljubljeno soprogo, nepozabno, blago mater, sestro, taščo in staro mater, gospo Ivano Piller roj. Kregar v starosti 54 let, po dolgi bolezni, previđeno a svetotajstvi za umirajoče, danes ob pol 4. uri popoldne poklicati v lepSo večnost. Pogreb predrage pokojnice 88 bode vreil v torek, dce 5. julija ob 6. uri popoldne iz hise žalosti, Knaflove ulice št. 9, na pokopališče k Sv. Krištofa, Sv. maše zadušnice se b ;do brale za rajnko v raznih cerkvah. Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, 3 julija 1901. 1881 Žalujoči ostali. Za bodoče šolsko leto se išče za učenca II. gimn. razreda boljša hrana pri kaki boljši rodovini. Ponudbe do 6. julija pod f,Z" upravništvu „Slov. Naroda". 1837—2 2 stanovanji enj z 2 sobama in eno s 3 sobami in pri-padki se odda za avgust-termin na stranke brez otrok. Več se izve na Amhrozriria tivru št. *#. 1832-2 ata s posebnim vhodom H^"" , 6 19 Efektiv« 10 vin. višje. Meteoroiegično poročilo. •-3 jopaz,?-j varijo Stanje metra v mm, KO i-: o e-i= Vetrov: Heoa 2 9. zv. 73b6 20 8 brezvetr. pol. oblac. 3. 7. zj. 2. pop. 737 7 7367 17 3 bL sever 270 jsl. jvzhod jasno del. jasno B 9. zv. ^36 8 20 2 sr. szahod oblačno 4. 7. aj. 2. pop. 738 0 736 5 17 8 277 al. svzhod p. m. jug jasno pol. oblač Srednja temperatura sobote in nedelje: 215 in 215°, — normale: 19 2° in 19 3°. — Mokrina v 24 urah: 0 0 mm in o9 mm. Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem britko vest, da je na& ljubljeni brat, oziroma svak, gospod Anton Zagoijan včeraj ob 9. uri zvečer, po dolgi, mučni bolezni, previden b sv. zakramenti, v starosti 40 let, mirno v Gospodu zaapal. 1882 Pogreb dražega ranjcega bode jutri, v torek, 6 julija, ob uri pop. iz mrtvašnice pri sv. Krištofa. Priporočamo ga v blag spomin. V Ljubljani, 4. julija 1904. Žalujoči bratje, sesire in svaki. velekoncent irana, kisika polna namizna pijača iz siadnep izvlečka. V vseh zadevnih trgovinah. Kjer se ne dobi, tjakaj pošiljajo delavnice za živila IVAN HOFF, Stadlau, tovarne dietetskih slad-= nih izdelkov. = Dobiva se v trgovini delikates IVAN BUZZOLINI - 7" Ljubljana. ~~ 11 za pisarno ali *U£»«ll*i»e se 1S78 1 oddajo s 1. avgustom na Mestnem trgu št. 25 — v pritličju. - Iščem za takojšnji nastop učenca iz dobre hiše. 1876 -1 Leopold Lebar kleparski mojster na Bledu. Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni od bolnikov in mrličev, od izmetkov in mrhovine, trpinčijo človeka in žival. Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muh Učenca 1 14 let starega, z dovršeno ljudsko lok se sprejme v trgovini z meŠ. blagom. Naslov pove uprav. „Slov. Naroda-Zaradi pomanjkanja prostora prodan: 3 težke tovorne vozove v dobrem stanu obranjene. JOŽEF TAVČAR posestnik - | v Št. Jerneju na Dolenjskem. Bšee st* spreten strojevodja proti mesečnemu plačilu 120 kron in prostemu stanovanju. Ponudbe naravnost na MTržaška izvozna pivovarna in sladnica v Senožečah". i-, | Tanfflpfnnt" 1 Bolniški strežniki, J} I Ulf^lUlUUi I v bolnici v Tolminu dobe Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. 5—149 G-lavna zaloga za Kranjsko : Bdmund Kavčič zzzz: v Ljubljani. zzz= V bolnici v Tolminu dob« de] izurjeni bolniški strežniki. Prepisi izpričeval naj se poiilj&jo „stavbrti bolnički blagajni«1 v Tolminu. Poleg nemščine se tudi želi nanj slovenščine in italijanščine. is: — i St 21.961 Radi oddaje zidarskih in drugih stavbno-obrtniis *.ih dei ia zgradbo nove hiše Pohlinove ustanove v GradašlOh ulicah se bode vršila dne 8. juli a 1904.1. ob II.uri dopoldne pismena ponudbenska razprava pri podpisanem mestnem magistratu v pisarni mestnega stavbnega urada, kjei so tudi vsi načrti, proračuni, pogoji in druiri zadevni pripomočki ob navadni!, uradnih urah vsakemu razgrnjeni na vpogled. V ponudbah, katere je zapečatene in s 5"na podlagi skupnih znesk določenim vadijem opremljene do določeuega dneva vložiti, navedi ponudnik enotne cene in na njih podstavi preračunjeue skupne zue.ske > številkami h. besedami. Pripominja se, da se sme ponuditi na vsa dela vkup, ali pa na ra/: obrtnijska dela ali skupine posebej, ter da se na ponudbe, katera M bodo p gojno glasile ali na take, katere bodo prekasno vložene, ne bode oziralo. Mestni magistrat v Ljubljani dne 1. julija 1904. Zupan: W. Hribar 1. r. Ces. Kr. avstrijske državne žeezntc C. kr. ravnateljstvo dr2. Železnice v Beljak \ ve-iavec od dne \. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE M.kol PoOGA ČEZ TRBIŽ Oi 12, in 2i m viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzei' t ate, Inomusc, Mocakr^o Ljub t .al v Aussee, Solnograd, čes K'^in-Reinirir. v Sieyr v 1. - via Ar. - ... 01 5 uri B m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praz nikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž Pontabel, Beljak. Olovec, Franzens teste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograa, Inomost, čez Klein-Reifhng v Line, Bu dejevice, Plzeu, Marijine vare, Heb, Francuve vare. Karlove vare i*rag<<, Lip«k< Am8tetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni viaK vir Poe tabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart Kropo le ob nedeljah in praznikih cd 2 jun:ja naprej. — Oh a ari W m popoldne 01 vlaK v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Fran- ensfejie Momkovo, Ljubno, cez Sel v Somograd, ijenvl-Gastein, Zeli ob jezeru. Inomos*. Bregenc, Cunh, Genevo, Pariz, čez Klein-rteiriiog v Stevr. Lmc, Budjevice. Pizen, Manjine vare Het), Francove vare, Karlove vare, Prago (Ljubljana Linc-Praga direktni voz i. in 11. razr.,, Lipako, na Dunaj čez Am8tetter> — Ob 1(». uri ponoči osobni vlak v Trbi". i»t!:ak, Franzenstes: Monakovo .Ljubljana Monakovo duektni voz L m II. razreda,!. - PROGA V NOVO MESTO iN V KOČEVJE. Osebni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novoicet: , S- ral , ] Kočevje, ob 1. ari 5 m popoldne: isto tako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobn: :vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. nn H m eei čer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol PROGA IZ TRliLŽA. Ob ari 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten. Monakovo, Monakovo-Ljubijana direktni voz I. in II. razr.; InomosL, Franzensieste, Solnograd, Line. St«yi Aozeee, L ibn Celovec. Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobui vlak iz Trbiža — ub il. uri 10 m dopoldDe osobni viak z Dimejl čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine var«. Prago Praga-LincLjubljana direktni voz I. m 11 Plzen, Budejevice, Solnogra I Line, Steyr, Pariz, Genevo. Cunh, Bregenc, Inomost, Zeli ^b jezeru, Lenu-Gastein, Lju?>n Celovec, Šmohor, Pontabel. - Ob 4.uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaia. Lp Selzthala, Beljaka, Celovca, M^nakovega, Inomosta, Fraiize.iatesta Pontabla. — Ob H. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih ..prej. Ob 8 ar: 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensteste, Karlovih varov Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla. 5ei Selzthn: i iu mosta in Scinograda. — Ob 10. uri 4(.' m ponoči osebni vlak s Trbiža ud 2. junija '. 18. septembra ob nedeljah in praznikih. -- PROGA IZ N0VEGAJMESTA TJ KOČEVJA Osobni vlaki: Ob 8 nn 44 zr zjutraj iz Novega ineata -n KoOsvja, ob 2. wA po poidne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kooevja ifl ob B uri K ■ rvota l^toiako Ob 9. ari 22 m ponoči osobni vlak z Uru-supljega od 2. junija do Ifl eeptembni i b M deljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE dr2. kol. V KAMN' eSam vlak: 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. Ob 10 uri 41 ponoči Ramo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO dr5 kol. IZ KAMNIKA MeSani vlaki: Ob & uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoludne, ob B. ah 1 > m zvč. Ob 9. uri 66 n ponoči sam j ob nedeljah in prazrikih. Oas prihoda in odhoda -po srednjeevrepejskem času i'.i je za s min pred krajeviun- č.aiiom v L^ab^ani. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejBih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zraanj&ujočimi se vplačili. Vhak član ima po preteku petih let pravico do dividende. v s a j e xxa zavarovalna "banica -rr Fr«bfft Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z ym4*mI40zI Mlo> aiimUo-narodno upravo. 3-75 v mi pojasnila : .ja. Generalni zasiop v Ljubljani, čegar pisarna so v Ustnej bančnej hiši h- Gottpodskllt nllt-ali Zavaruje poslopja in premičnine,proti požarnim škodam po najnižjih ceoah. Škode cenjujo takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatm podpore v narodne in občnokoristno namene izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina iu tisk „Narodne Udkarutr 997